5 T E V . 1 • S1QTENSKTE PH0TIPASISTIČK3 ŽSNSK3 ZVEZE ZA PRIMORSKO 4 v an 29- november 1943 bo ostal ponemben mejnik fav zgodovini vseh jugoslovanskih narodov .C-a dan J|g« "v drugič zasedal A.TOCfr /?r ot ifa S i Rt j. od svnt ^-^narodne osvoboditve Jugoslavije/ in naredil 7^0 dovinske sklepe. AVSTOJ se je predvsem proglasil za najvišjo oblast nove Jugoslavije, določil o snova nove Jugoslavije kot zvezne države in izbral za*a= sno vlado s tovarišem Titom na čelu. Mi vsi smo zavriskž li, svet pa je z zanimajem in odobravanjem sprejel na znanje ta razvoj narodno-osvobodilne borbe v Jugoslaviji. Pred nami vstaja nova Jugoslavija, kakršno smo si Pri" žnih Slovanov, h kateri se bodo prej ali slej pridružili tudi Bolgari - ena država od A dri je do Črnega morja. Pot, po kateri so jugoslovanski narodi prišli do u= resničenja svojih stoletnih teženj, jim je pokazala Ko« munisticna Partija Jugoslavije. Ona je po zlomu ver saj s=> ke Jugoslavije pozvala vse njene narode v oboroženo bor= bo proti okupatorju. V oboroženi borbi je skrivnost na Še sedanje enotnosti. V vsakem jugoslovanskem narodu je nastalo partizana* ko gibanje, so se pričeli oblikovati samostojni''partizan ski oddelki. V svojem Tsoju pa so partizani vseh jugoslo- vanskih narodov imeli skupnega sovražnika - okupatorja. Bili so tako naravni zavezniki, ki so vodili en boj «. Sa= ma po sebi je zratla enotna narodno-osvobodilna -vojska 7. enotnim vodstvom. Vedno čirše urno Žice so podpirale oboroženo borbo .Na= stajala so osvobojena, ozemlja, ki jih je bilo treba, or- ganizirati. Za politic.no vodstvo mtlo zic, kater-ih borbeno enotnost je "bilo treba braniti preti notranjemu sovražni ku - beli gardi in drugiin domačim izdajalcem, ter za Sevanje nalog na osvobojenem ozemlju so povsoq vznika.i narodno-osvobodilni odbori. Kakor so še prej jiartizanckl odredi spričo skupnega sovražnika zlil,i v enotno jugoslo vansko vojsko, tako so se politične organizacije posam^z . t • . • ' • !. "o . * nih jugoslovanskih narodov spričo skupnih političnih na= log zbližale in postavile novembra 1942 skupno politično predstavništvo AVN"OJ. Jy£Oslj?yanjki_ narodi s o tako dobili enotno vojsko in skupno DO_li_tiono_ pre d stavni s t v o. Dve, stvari sta poten v teku leta 1943 postavile ju= goslovanske narode pred nalogo, da razvijejo ta zarodek svoje državne skupnosti. Prvič so slavne zmage nase voj= ske prisilile anglo-ameriške zaveznike, da računajo z ju go slovanskimi partizani kot nočnim vojaškim činiteljem in to edinim na tleh Balkana» Poten pa je bila dokončno razkrinkana goljufrja begunske jugoslovanske "vlade"-' s kraljem Petram na čelu„ Ta vlada se je predstav.!jala za zastopnika narodov Jugoslavije in je bila cselo tako dr- zna,'da je uspehe ua£e vojske pripisov si a svojemu "mini- stru" Draži Miha jlov^eu. Borbe, katere je v letu 1943 v o dila naša vojska, so pa pred vsem svetem dokazale, da se je begunska "vla^a" zvezala preko Draže MihajloviČa z o= kupatorji in da so se povsod proti partizanom ob strani okupatorske vojsko borili Uihajlovicevi četniki, bela gar d& in drugi agenti Petrove vlade. Postalo j k torej nujno, da jugoslovanski naj odi tudi forma3.no sami vzamejo svojo uuolo v ruke„ Morali .sc si postaviti vlado, ki j.Ui bo predstavljala pred sve i.cm. Do tega je ravno prišlo na zasedanju AVHOJ-a z izvolitvijo nove vlade. Istočasno j* bilo določano, da mera Jugesla- vi ja ostati taka, kakršna se je rodjJia v borbi s bratska skupnost vseh njenih narodov - zvezna držaja- Sedaj Ju= goslovani opravičeno pričakujemo, da bo svet priznal ne samo našega deleža v skupnem boju za svobodo, ampak tudi na ž o voljo, ki jo izraža naša nova vlada. Jugoslovani pa smo v teku oborožen? borbe dobili tu= di svojega skupnega voditelja. Tovariš Tito je bil ves fes dalekoviuen organizator narodno-osvobodilne borbe in prvi kovač naše jeklene narodno-osvobodilne vojsk**, Po svoji politični modrosti, organizacijski neumorno3ti in osebnem junaštvu je postal tisti vodja naše borbena ka- terega vsi jugoslovanski naredi gledamo z enako ljubezni jo in neizmernim spoštovanjem- In s j ov ene i smo ponosni,, •da je prav na predlog slovenske delegacije v Avr1QJ~u bil podeljen tovarišu Titu naslov maršala. Jugoslavije. Tovariš Tito je vedno posebno pozorno spr;-El;;al bor= bo nas Primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov.Tudi se= j je govoril o nas. T svojem znamenitem govoru, ki ga j« imel za uvod k zgodovinskim sklepom AVTTOJ-a, je teko ' - 5 - podčrtal našo borbo v preteklih letih in našo združitev "Eden najlepših uspehov naše narodne vstaje ki j)q-a zgodo vinski pomen, je osvobojen je Istre in slovenskega Primo= rja po kapitulaciji Italije. Dvajsetletilo suženjstvo slo Si. Jugoslaviji Tako je zasedanje AVNOJ-a še posebej važno za nas,za Primorsko Slovenijo. Dokončno je potrdila našo pripadnost k Jugoslaviji, ki bo srečna domovina vseh jugoslovanskih narodov pod modrim vodstvom tovariša Tita. Dr'. Joža Vilfan. - fin 0 $ h Uit i vi Dne 21. 12. I9v3- se je vrnila širša seja Pokra Jlnskega inic. t J bora SPŽ3 za katere so del«žile delegatke iz okrožij? Kanal, Brkini,. Ic.ljmln, rica, Ajdovščina, ?}.vka, Idrija in Kras/ 8f.il ste. priaos stvovala tudi sekretar Centralnega ICoialteta KP3 Prane Leskošek (Luka) In tajnik Karod£io--G3Ycl-odllu-.ga ta za Primorsko Slovenijo tovariš dr. Aleš BeLleii ( Pri- mož). V' :oo Iz porodil delegatk je razvidno, da je naša 6rgwt«e cija zajela skoro slednjo Ta s lepe Primorce. Tovari^ice iz vseh okrožij so lepo proslavile praznik 7. xwr,>>?jtc>2f©r>V dvoranah okrašenih s slovenskimi in rusk.hai aa»yfca»so recitirale In dekll&mirai«, ter pi^pev&le pamarntpfc*^« sm i • "Vsa okrožja so dosledno .izvedla karanj o za op&;V.a .darila, s katerimi so v velikem številu obdarovale, n^fee "partizanske bore*« / Za nadaljno te= re ho Seno vestno izvesta. v. i" Na tej seji ja bilo' izvoljeno tajn^sTve pote^^^ ga odbora SP^Ž za Pririo^sico, • kar^rega izstavljajo;-- ee= kretarka tovariš ics Katja« Anic** t Ji •riatfSa. ; - Pred zaključkom step izdale prt>gia& n,a vse primorske - (r~ — ž^ne in dekleta, katerega v celoti objavljajo Primorske k in dekleta! Nep.remagliiva Rde?a Arne.da, na?i »avezniki Anglija In Amerika, na&a o-ooVtbdftiDife'vo.jdkli ih parci^^te ni vseh svcc d dol jubni h narodov > so neda.vrno •tftr.iullli i:«^ li j&nsft-i fas*jfeeia, Očistili so našo srteCo z«?ii£L.jo oruiU banditov, ki so pripade jali našemu O/jiidatvu toliko ja in Ki rosi jo krivdo i olik 11; nedo.lin.jii žr.t>av slOvanJ-- kega naroda. • Prva valila 2*naga nad fašizmom j e .izbojevana .Na jpo= membnejsii Hitlerjev* zavetnik - italijanski fašizem jo na tleh. . Ves svobodoljubni svet se pripravlja na končni obra Čun s hitler jev-siio jo. V Eeh^-tZiu so vodj^ km naj večjih domoš-racicnih v tu - Sta.'. £.11, Reosev^lt in Clra chill izdelali vojski nacht ža napa.č. na tako imčLovaao evropsko trdnjav > h \.r«ih — vzLoda, in zapa— da. S tem bo -izvršena -uaaa davna zahteva po cdpr t ju. d£u ge fronte. V t en zadnjem napadu na našega Cnrtnega scvraž&ikst bomo sodelovali tadi ml zatiraui narodi* ki hečomo na ruSevinah hitilerjevek-iga divjaška ustvariti s v c. bedne državne tvorbe po naših laslin.Lh željah- Mi fclcvcrci si bomo zgradili 3vobodno, združeno in neodvisno Slovenijo • v demokratični, federativni Jugoslaviji. K a poti k temu cilju 3 no d03°^Ii pod vodstvom Komu- ni stične partije že velikan3ka uspehe, Skopali smo si -svojo narodno vojsko, katero priznavajo vsi narodi }r. govore o njeni Li-abrosti. Zmage, ki jih Sanj* naša Na- rodno^svobodilna vojska se pičijo na prvih straneh h ino žensk ih 1 i s t o v. ' * Ustvarili eno si trdne in borbeno narodno predstav^ niStvo, ki oa jo pred kratkim oblikovalo v ae.časno do demokratična Jugoslavije pod predsedstvom 1 jur.l;ieue= ra voditelja vsoh južno slovanskih, narodov, legenc&rnega maršala Tita. , , ~ Primorske Slovenke! •Jugoslavija, ki vstaja, poneni tudi za nas toliko - 7- zaželjeno svobodo iti varnost. Demokratična «Tu^osl3vija, domovina svobodnih bratskih narodov tesno naslonjena na bratske elovm3ko Hugijo, bo za naše s trnjem kronano morje tisti končni cilj, ki jo vročen največjih žrtev. V boju za te cilje se ne bojno vxtra£ile nobenih žrtev. Ne bodo nas speljale s pravo peti nemške limanice, ki jim pravijo slovenski župani, slovenske šole in goljufiva a= ^ provizaoija. Ne! Pokazale bono; da smo vredne sestre Slovenk s on stran stare mcje, junaških Srbkjrj, Bosank, Čraogork in Hrvatio, ki so v tisočih šare zgrabile za orožje in se fcore ob strani svojih t>oz jn brstov v vrstah naše slavne Narodno-OLV-rbodilne vojske ter tisočev ruskih in ukrajin skih partizank. Stopale bomo same v eta^ partizanske vr= ste, tolklo hitlerjevske bandite ter njihove plačanca in na ta način pomagale kovati lepšo in svetlejšo bodočnost svojemu narodu. Zato storimo vse svojo sveto dolžnost! Primorske matere! Pošljite svoje sinove v našo Narod no-osvobodilno vojsko, saj se danes prvič v zgodovini bo re naši sinovi za svoj lasten naredi Dekleta! Stopajte kot prostovoljke v partizanske vr= ste in pokažite tudi v borci svojo enakopravnost! Vse ostale žene in dekleta ra> gradite zaledje!Utr= jujte našo narodno oblast! širite naše organizacije!Poma gajte naši junaški vojski! V borbi je naša rešitev! Kapr^j v oorbenem poletu do končne zmage! Smrt fašizmu - svobodo narodu! Pokrajinski mic. odbor 3PŽS za Primorsko. UČitel.i \ Kot pastizan sem stopil Ilsu mojega rojstnega krti* me spr^je7ci» Sedemletni špocarjev sinček se jo učil brati -«.2. €0.0verske ^ il sem nekoč JUji v neko kmečko hišo o.L. ja. Gostoljubno so me V| 'i s 00 dar je v sinček se j« I^ J$ ga abecednika. Pogledal sem knjigo, ki je '---\ i dno že veliko trpelaj dasi ni man:; k al niti en list. Sa naslovni strani je biio napisano ime p/en* prve lastnice. Z začudenjem sem spoznal pisavo. £ii.a je - 8 - moja. . Hišna gospodinja je bila nekoč moja učenka.. Po tri- desetih Jntjh iti nisem več s poznal. Le njen nasmeh' in *jene oči so bile nekdanje«. Švcrmil sem se je, kako je vsa drobna, črrclasa, z živahnizril očmi in trajnim nasme hora na ličila sedela v prvi klopi, Zdaj pa je bila že kmečka gospodinja in je iz svojega starega abecednika u čila sina brati. In kazalo je, da je iz tistega abeced® nika že več. o;':rjk Črpalo svoje orvo znanje« Učila je svo je stare j 'šk obroke že prej, ko S bile pri nas i tal.-j ske £ole? kot so to delale mnoge primorske matere in kot so to delaj i po n&Kih domovih v t istih starih Časih, ko po naših vaseh se ni d 11 o sol, ter sc otroci dobivali svoje edino znanje od svojih očetov in mater. N^ bom vas spominjal na to, kako je bilo z nažmi sol stvom po i Italijo „ Mar r i kateri naših mater se je' krčilo src0, ko videla, kako so tujci hoteli ra^iaroliti nje ne otroke in kako so jih SKuša, i naučiti sovraštva do vsega, kar slovenskega. In ca. se to fadistom. ni po= srecilo niti v najmanjši meri, je v prvi vrsti zasluga slovanskih, mater, ki so cuvsd.4 nad svojimi otroki ter zatirale tuji strup«, Ves rA&rf. jim je za to hvalez^. Danes je drugače„ po za3.1i.igi Osvobodilne ir-.mte- sg osvobojeni lepi predeli našo zemlje«, pri nas ni več i= tali jonskih sol in jih nikoli več ne oo» Po naših vaseh se odpirajo slovanske Šole. To so začetki novega, slo ven skega šolstva v Primorski Sloveniji, Ki se bo vedno bolj izpolnjevalo. Kivavo bomo potrebovali pismenih ljudi,da bomo v bodočnosti kos svojim nžlogam. Zaradi tega. re, pošiljajte tvoje otroke rade in redno / šolo! 3 tem ne boste koristile le svojim obrokom, ampak celemu na- rodu. ICjer zaradi neugodnih razmer še ni Šol, se usiana vi j a j o posebni učni krožki za privatni p o in:, Pošiljajte otroke v te učne krožke! In'kjer niti teh učnih krožkov ni, posnemajte mojo bivšo učenko! Učite svoje otroke becede doma! Zimski večeri so dolgi, utrgi j te si Kako u rico za to! Lahko poučujejo tudi dekleta, ki so že do- vršila Sol o in obvladajo slovenščino. Če nima fce ao-^ced^ nikov, naj vas to ne ovira. V ta namen je dobra vsaka . knjiga. Dobra volja vse- premaga. Saj so se na S i o Če b je učili branja iz starih masnih knjig* Poznamo težave, ki nekaterim otežujejo redno obisko vanje šole. Ta nima tople oblek0, drugi nima obavila, tretjemu je Šolska izba premrzla. Pomagajrro si med se- boj! V tem pogledu naj razvijejo vso svojo^ delavnost vu f - 9 - ške organizacije SPŽZ. Tem organizacijam, ki so se tako lepo razvile, da so' lahko v zgled vsem drugim, ni nie nemogočega. Pri premožnejših vaščanih se "bo zmeraj dobi la kaka topla obleko a ali čeveljčki za ubožne otroke. Z dobro voljo se bo dalo nabrati toliko drv, da otroci ne bodo zmrzovali v šoli. ženske organizacije naj prepriča jo ljudi o velikem pomenu te akcije tako v kulturnem kot v socialnem pogledu, Kaša nova šolska organizacija pa nagemu ženstvu ne prinaša samo nalog, ampak ruda. pravice. V vaseh, kjer Že obstojajo šole, snujejo roditeljske svete. V vsak tak svet posije svoje zaatopnico tudi vaSka organizacija SP ŽZ. Roditeljski cveti ircajo nalogo, aa redno sklicujejo zbore starčev golo obiskuje čin otrok- Iva t*h zborih se bodo obravnavale važne zadeve domače gol*. Matere bodo smele izraziti svoje pritožbe in dajati nasvete, ki se bodo upoštevali. To., da bo v bodoče v pogledu šolstva soodloeevalc tudi ženstvo, posebno matere, je v duhu na še nove demokracije, Želimo, le, da bi nase j.n de= kleta tc piavico izrabile v nolni' mer j . Zavejmo se, da gre za bodočnost naših obrok. Kakršni bedo naši otroci, taka bo prihodnjost celega naroda, France Bevk. MASER3, UČIT17 SVOJE OTROKE SLOV^NSESG-A JEZIKA! i i a* Z i ve le n u še prifn orsh i i n e v •cV^T-ndeli smo že davne, da so prt^or^ke ::,ene in de kleta najtrdnejša opora- .C^oVjdtlne fronte.sle ven^ik^a narode., na tl4h, ki jih _ n&fca ir-a^ rodna vojska po petix.dvajs U-Ji £?.>+■ i:h jšf M^M- ga zatiranja. za ž-rc^irno -Slovel j:: ia nsvo, d'uiokr'it:li.:r.o in feeteratvvnp In ven.i ar šaš je paketka, ekcfiia..,. ki "kr: j~> za Ba^io izvedle na. roziv SP^ v^he in de k.u« t S. citiraj z vso primorsko mladino, prepričala, da se davno nismo poznali vse njihove ljubezni do slovenskega, jiar o da in na: šli "junaške voj,ske, njihove požrtvovalnosti in njihove organi zac i j ske izna j di j ivo st i . Ki bilo niti enega partizana, ki se bori v Primors-- ki Sloveniji, ki bi bil ostal brez bogatega božične^ pozdrava. In tudi edinicam, ki pobijajo Nemce in domaČe izdajalce po drugih delih slovenske zemljn, so poslale- svoje darove naše primorske žene in dekleta. Prisrčna jim hvala! Smrt fašizmu - svobodo narodu! ..... Pokrajinski odbor OF za Primorsko Slovenijo mnmozmfifmsm w vušm momspžz r Dragn tovarišice! I?a§a Narodno-osvobodilna vojska prehaja iz ofenzive v ofenzivo in zadaja hitlerjevskim bniitom ter njihovim hlapcem krvave udarce. Vemo tudi, da stoja pred našo vojsko šejvelike in težke naloge. S tem v zvezi je_nuj== no, da v čimvečji meri preskrbimo naše bolnice z V3em potrebnim bolniškim materi jalom. Zato pozivamo, vse odbp re SPZZ oziroma vse tovarišice organizirane v naši orga nizaciji, hitite takoj na delo in nabavljajte čim več bolniškega materijala! Zavedati se moramo, da našim ra= njenim in bolnim tovarišem niso na razpolago moderne in dobro opremljene bolnice, zato pa moramo skrbeti me, da ne bodo v pomanjkanju vsaj najpotrebnejšega bolniške^ aaterijala. . V . Kaj in kako bomo delale? Iz platnenih rjuh režite zavoje 6 - 8 - 10 cm širo= ke in 5 m dolge. Izdelujte majhne krpn 10 x 10, 20 x 20, ki naj bodo lepo rezani, da se ne trgajo ob robu. Tri= kotne rute z daljšo stranico 1 m 30 cm, krajši stranici pa 90 cm. Nad vse važno je zbiranje žganja in oddajanje žgnn= j a našim vaškim sanitetkam, ki bodo žganje oddale naprej v naše bolnic^. Eno najvažnejših poglavij apot«karskega dela je zbi ranje sanitetnega inaterijala, ki ga je zapustila itali= janska vojska in ki so ga* mnogi kmetje raznesli in ga nekoristno uničujejo. Vaške sanitetke naj zberejo ta ma ter i j al v svoji vasi. Nadalje koristno delo lahko oprav Ija naša organizacija v mestih in drugih krajih zasede= ■nih od. okupatorja s tem, da organizira kupovanje sanit-t nega materijala v apotekah siqer jpd, obveze, vato, sterilno gazo, razne vrste injekcij, vsakovrstne t;Vble= te za želodec, aspirin itd. Za nabrani bolniški iiaterijal napravite suha skladi žČa, da se materija! ne bo pokvaril. Kc lic in o nabranega, bolniškega materi jala oddajte našim bolnicam, katere voia. morajo dati potrdila za pivrjot-o blago. Odbori, tekmujte nečf seboj ! Smrt fašizmu - svobodo narodu! Tajništvo pokrajinskega inic • odbora SPŽ2 * za Primorsko Slovenijo. PRIflORSKD LJUDSTVO VEDN'0 S SVOJO VOJSKO , * f || 1 overiš! Naj te ta mali dar spominja tvojega dona! ITaj ti bo v zagotovilo, da smo vsi s4- te "boj, vedno! V tvojem veselju, v tvo;>esn trjplje nju> posebno pa nocojšnji sveti ve.ŠerI)a" bi JLk. se sko.ro vrnil v svojo domačo vas zmago si aVai junak!" Taka in podobna pisma in tisoče in tisoče paktov so sprejemali naši tovariši za Božič. Od vseh strani slo= venske Primorske: kdo more ge trditi, da. slovansko I* j ud stvo ne spremlja svoje vojsk-5 z vso ljubeznijo' in pozrt vcvalnostjo. Zaman so vse nasprotne trditve fcelogardis= tičnega časopisja. Primorsko ljudstvo je že toliko krat in sedaj ponovno izpričalo, da je ^ripravlj^o* .*.rtv9 - 15 - Tovurišiu numpišejo Stoč Z mdo-iMfijm! zadnjem Času se opaža po naših vaseh, poseb= no med našimi ženami nekaka pobitost, utruje= nost in splošno malodušje. Zakaj? Pač gotovo zato, ker tu in tam gore aaši domovi, ker po naših hribih in okrog naših vasi pokajo puške, mitraljesi, topovi, ker smo v borbi in te bor be še ni konec. Res, drage tovarišice, živimo v dobi, ki neprestano od nas terjas"Daj dom, sina, moža, brate...." že dve le ti in pol se naš narod žrtvuje in krvavi, a klonil ne bo in kloniti ne sme nikdar, nikoli! Saj naš partizan Čvr= sto stiska puško v roki, se bori, da z občudovanjem gle da nanj ves svet. Še vi malodušni ga poglejte, kako se bori za našo pravdo, za srečno bodočnost našega naroda in videli boste, da ni škoda žrtev, da naša Tvorba ni za man. * Koliko je onih, ki so že dve leti in pol brez stre= he in čeprav preganjani od okupatorja na zverinski na= čin, pa niso malodušni. Poznala sem v taborišču malega DalmatinČka, Ivo mu je "bilo ime. Pet let je bil star, imel je suho, sestra- dano telesce, raztrgano obleko, razkuštrane lase in ved no je bil lačen. Vse smeti taborišča je prebrskal, da bi v njih dobil ostanke čebule in zelnate štorže. UekoČ sem ga vprašala; -"Mali Ivo, zakaj pa si ti zaprt?" "I za na še pravo!" me je začudeno pogledal. Mali Ivo pač ni sam znal tega odgovora, naučila ga je njegova mati. Bila je to mati Dalmatinka, ki so ji fašisti požgali dom in jo z otročiči vred pognali v tujino. In takih mater in o= tročičev je veliko. In veliko je med nami tudi mater, ze na, sester, ki nam je sovražnik vzel neprimerno več kot dom, živino, blago. Njegova zločinska roka je kriva, da naš dragi počiva"pod črno rušo, nekje sredi naših gora. Ne objokujmo teh naših junakov, saj oni mirno spe v domači zemlji, zst katero so prelili kri. Iz njih grobov se ne čuje glas tožeč, strašno obtožujoč: "Zakaj so nas - 16 - ubili?" kakor piše Dora Grudnova v pesmi iz prve svetova- ne volne "j."A-Vi-im vojakom pri Doberdobu". Takrrat so pač bile njihove žrtve brez plodu. Panes pa bo lire poročne r. a svoje junake*, ki so nese bično dali življenje »a svobodo in boljše bodočnost nas vseh. Mi vsi točno vemo, zakaj se žrtvujemo, zakaj se bo= rimo. Borimo se svetle j S 6 bodočnost lastnega naroda in za /boljše 2'i.vCL j en je nažih otrcic. In kor v^p, proč z male3uŠ;!eip.? Bidli^o vredne dobe, v kateri Sivimi, dobe v kateri ustvarjamo sebi in potomcem * človeku' vredno živjje nje, iSalra^j na.'.} bx s^daj klonile, ko pa h mili ni ti takrat, ko so nas preganjali po .zaporic aii "caTaori&fti in smo de; .Sle, vuai takr^it, čeprav je-, bila rasa dižsla preplavljena z i imi vri Klini"« .KlpKixe Iti klonile r:.e cono tudi danes,# ko je svobode p.reo vv^ii in to tista svoboda, za kalerb ni no b ena žr c ev pr ti ve 1 i ka. 2«-;na padlega borca s Tolminskega. moti o Večkrat, ko hodim po samotnih stezah naših ra, ko gledam .u**, taste malhi,-.* koče v dolini, tie na svojo mat--ir. V-'dno predle bo j njen ben ooraz, z v»'£.iko svetlo ruto in njene tuljave roke. Taka je _ pač, kot kmečke matere«. Vedno tiha/vvd no j»» SKrjvala svoja čustva, po drugi st.ra.nl pa na vse načine delala in mislila, kako bi nam zboljŠala življe- nje. Lahko rečem, da sem jo docela spoznala Žele posled- njo uro pred odhodom \ pa.ttisaueo Ko sr-m ji povedala svoj namen? da hučvm ouiti, se ni jokala^ Tega. cd nje nisem nikoli -pričakovala, Ostala je mirna, bit?da in "z mehkim, ljucsoiim, materinskim naglasom mi je dajala be- sede, ki so mi. sv«* ve in se jih n^stdtoiaat spoicihjaa?.* "Slovenska mati nima pravict. braniti svojimi otroka,' če se odloči na kakršenkoli način žrtvovati se za svobodo, za nago svoboio,." Odšla sem od doma z lahkim srcnia. Spoznala sem., da je tudi moja mati pripravljena na vsako žrtev, ki služi - 17 - naši stvari, čeprav je ob slovesu imela solzne oči in .ji je bilo Vesno pri srcu. Nataša - partizanka. azna sva sedsla ob napol zakurjeni peci. Kar se začuje pokanje pušk, in i irrai j s kov in brzostrelk. T-o so hrabri partizani, ki napadajo bližnje me sto. ._ _ _ srečna sva. strmela v temno noč in u= gctavljala, da vsaka kr.jgla mora zadeti smrt= nega sovražnika, kateri mera zaspati za vedno. Po cesti se je bližal nemški kamijon«, Naši tovariši so držali zasedo, iz katere so bruhali rafali za rafali na fašistične bandite. Fobili so več sovražnih vojakov, zaplenili mnogo orožja in municije. Vse to se je zgodi= lo tik pod vasjo.. Drugo jutro, na vse zgodaj sem videla vašcane vese = lin in vedrih obrazov, ki sc se veaalili uspehov v r.re= tekli no?i. častita!i smo našim hrabrim borcem in oblju bili jim pomagati na vsakem koraku. Zorka - Tolminka. jTeseca februarja. so pridrli fašisti na. Otlico in tam v pijanosti pobili družino in po žgal. i hi so. —olicijska ura je, pojdi notri S" pokliče mati svojega 22 letnega sina, ki se z nemirnim kc= Jh/ rakom prestopa pred hi£o» Njegovo oko zre ne~ kam daleč,. njegove misli so in meglene i, Kaj misli? Kaj tako otožno gleda to ocarujooo naravo? Prav tako gleda- .kakor ptiček svoje , gnezdo, predno ga zapusti in odleti oialeo v tujine. - 18 - Počasi stopi v hišo in -prisede v krog svoje družine. Vse je tiho, vsak je vtopisen v svoje mi si i, samo glas malega otroka odmeva po h.lŠis "Mama, kje je ata?Kdaj se spet vi-1 e k nam? Kdaj me zopet po juga na svojih. koJmh?" --"Bodi priden sinko! On ni daleč, "bom se za tvojo lepšo in boljšo bodočnost", odgovori mlada mati s solzami v'o= ceh. "Tiho!" zakliče stari oče s kota. Kaj se ne sliši ne kak ropot? Vsi prisluhnejo in ugotovijo, da je hoja ve= čih ljudi. Morča so naši, morda Italijani. Toda čuj, kai ni po= Čil str«.].? Kaj se ne plazi nekaj okrog naše hiše? Sonk&= ma se vrata odpre m na njih se pokaže vitka, visoka po= stava oficirskega psa z dvema vojakoma, ki v pozdrav za= nieljpvo zatuliš '"kje je vaš partizan?'Kdaj mu zop^t sete jesti?-' Zavladala je tišina. Samo ctroK bojazljivo zakliče s "Mama, mamica", in se tesneje privije k njej. Psi poskočiju in začnejo divjati po hiši. Ko nič ne najdejo začnejo kričati in pretepati naše ljudi. Toda o= ni so vse udarce molč'h prenesli, samo otro.£ se je od u= dar cev zgrudil na tla. Puri! Poči prvi 3trel in zadene ne dolžnega tril^unega otroka. Ob teti prizoru začne maxig^3= sno upi ni, doicier jo strel ne podre in sts napel mrtva tu di ona zgrudi, na "sla. Pum, pum) Odmevajo streli, po hiši. Starec, ki se je mimo udal krutim barbarom, pade tudi on kot žrtev fašističnega nasilja. 2'Iladega 22 l^tnnga mladeniča, ki je hotel skozi okno sosedne sobe zbegati, zadene strel, nezavesten pade na tla njim. v roke. Primejo ga in kakor mačka vlačijo okrog hiše. Sprašujejo ga, a on jih ne sliši, za bo ga tepejo in mučijo na najbolj barbarske načine. Ali glej! ICo pr= vič odpre oči, zagleda hišo v plamenu. Prva mis*-l mu je mati, ki je napol mrtva ostala v hiši. Kaj j-- z njo? Kaj je z ostalimi, ki su Še vsi napol živi? Iz teh težkih skrbi ga predrami hud udarec kopita po glavi, da mu Sim= pinjo odnese in vse je za "vedno pozabljeno. Junaška stara mati pa. ko je že vse okrog nje v pla- menih in vse kakor na travniku pok oš en o. s prokletst/om v srcu mirriD Čaka, mirno čaka kaj bc z njo. Toda kaj ho- če biti? Oficirski pes so ji približa, jo sprašuje,a ona molči, saj ga niti ne razume. Začne se mučenje, 1 omljen= je prstov, sikanja roko, na kateri je imela poročni pr= stan; ta roka ss je našla po dveh mesecih med razvalina^ mi. In nazadnje še en strel in tudi ona se zgrudi na tla. A glej Čudež! Ivigne se z groznim osornim pogledom _—— - 19 - in pade za vedno. pogled je na oficirja tako vplival, da je začel še huje divjati, streljati in vpiti na voia= ke. Vse ljudstvo naokrog je zbegano. Sliši se pokanje in vidi ogenj.... Kaj bo z nami? Da bi se vsaj kmalu jutra= nja zarja pokazala! Ubogi ljudje, kje so? Kaj je z njimi*? Oropani so življenja in sve' t 1 c s v o b o * d e ! Bunja. 3H nuIvK i^mKJv '' a tm javi poti življenja, naj te sreča sprem- lja! Tako je marsikatera slovenska mati voš..o;i= la svojemu sinu, ko se je odpravljal v parti-- zane. Zares težka j« pot, katero so rt oral i po- hoditi naši partizani v dve in polletni i borbi, a vse te napore so prenašali v zavesti, da se ho--, re za sv o t o do sv o j e ga na r o da . Po dveh mesecih svobode so pridrveli v naše kra^e naj večji sovra žniki - nemški fašisti. Ko so* pa r dri pre-1 njihovim prihodom prišli bombniki nad naše nezavarovane vasice, smo vsi pobegnili v gore z vročo željo, da bi j.e ostali živi in pričakali toliko časa zaželjeno zlato svo bodo - Ko sva nekega dne tako hodili po gozdu s svojo sorod nico,\sva obe želeli obiskati partizansko bolnico, ki ^p. bila med robovi in je tako služila kot va-en kotiček na* šim bolnim in ranjenim junakom.. Pot je bila. zelo napor* na, pri več krajih sva morali, nadaljevati po vseh štirih in Še danes 'no je groza, ko mislim.., da so morali tam go=- ri prebiti naši ranjenci ves Čas njihove •bolezni.Srce je v prsih kar zastalo, ko sem dospela na vrh in s»\t oo^ visokim robom zapazila okorno palico, katero je g?crtdvt. rabil mlad partizan, ki ;je bil ranjen v nog'::, kpor co mi pozneje povedali, Z nepopisno žalostjo in vepjk:..m eo* nosom sem opazovala le&ig^u na katerih so ležali jirakl slovenskega naroda, kakršnih ne ponr.i zgodovina v Nfc&ai kolov zvezanih s trto k drevesi v na druge- kraju pa . v tla zabiti, ker bilo je prav v sttB^i-i P o .vrhu neŽaj vej - 20 - in mahu, tako izgledale postelje naših "borcev. Na tak~ 'šnih lažiščih se nekateri prebili tudi mesece. Tam, so kovali nove načrte, se veselili dneva ozdravijenja. Kp= maj so čakali.dne, da se zopet vrnejo v svoje ed^nice in skupno s tovariši maščujejo trpljenje slovenskega na roda. Med našimi ranjenimi junaki je bil tudi tovariš K^ts, katerega so domaomi -po razpadu Italije prenesli v. bli^ žino vasi, .pod streho in na bel j ucebno ležišče. ICo je to zagledal? je« rekel; da je to za njega preveč ugodno, / da si Tega ni zasluzil. Prage tovariš i os; ICaj niso te besede ganljive? Mora jo ti priti do srca ob pomiri.i, da me do danes še nik- dar nismo spale na tleh., a vsnčter ve dne £9*irn.1aiao, da je vojna huda. ?'zdra;mmo se vsaj so"da.j in pomagajmo našim partizanom vsaj sedaj s toplo obleke in jeaili, da jim tako v saj nekoliko olajšam o njihovo trpljenje. Ob tej priliki pošiljam srčne pozdrave vsem našim borcem, predvsem pa tovarišu Marsu, katerega se bmo ved no spominjali. Na povratku v dolino sera bila srečna, da sem vsaj enkrat prehodila pot, po kateri so hod 11 naši ranjeni borci in zdravi partizani s teŽLcini bre.m»?ri re^stokrai. Ta pot se mi je utisn.ila globoko v dušo tako. de fc ne pozab)ja nikdar., Obljubila sem in sfuraa sebi, da bom napravila vse, karkoli bode olajšalo -teojtfro pot na šim borcem. - i i Tudi ostale tcvarišica pozivam na čim večjo aktiv= / nost v naši sveti borbi. 4, Slemen s ko deKle s Kobariškega. ' Ktotrmmfi x\ vm/fi ne 26. l?r 43. gp j* vršilo v naši vasi zfcoro h vanjo Slovenske pretifaŠisTieve ženske zveze. 11 Rajonska tajnica t overiš10a 7.i da. na&. je- poda- li I a splošen rvtfjrtoi^vrt pregled, ki smo ga nav&u v Seno sprejele« Lepo nam. je govorila o našem ljubljenem tovarišu maršalu Titu, ki nam kot vrherni komandni na- .m —:- - 21 - se Narodno~opvobx>diln« vojake in voditelj vseli južnoslo= vanskik narodov modro vlada kot predsednik Nacionalnega Komiteta /Državni odbor/, ki predstavlja začasno vlado demokratične Jugoslavije. Predočila nam je Komunistično Partijo kot ustvarit ljico in voditeljico našega narodne-osvobodilnega giba = nja, kater a je pri tem tožkom delu tudi največ žrtvovala. Z velikim veseljem smo sprejele razlago, da je dok on čno razkrinkana begunska vlada, njen minister Traža -Mi= hajlovič in njegovo zločinsko početje, na drogi strani pa pozdravljena, naša nova vlada tudi s strani zaveznikov. S tem so za. vedno izpodmaknjeni stolčki izkoriščanja, na katerih. so sedeli kralj Peter II, in bivša jugoslovanska vlada in jim j h onemogočeno, da bi razdvajali in izdajaš li narode Jugoslavije. Za vedno pa nam je zavarovana svo bo da In sr e ono živi j en j e v skupni domov ini - demokrat i čn i in federativni Jugoslaviji naslonjeni na Sovjetsko a^no. Zborovanje smo zaključile z burnimi vzkliki; 2ahtevamo priznanje naše začasne vlade cd strani na--, Sih zaveznikov! Živel naš ljubljeni voditelj tovariš Tito! Živela * svobodna in združena Slovenija v novi, demo= krat i čni in federativni Jugoslaviji! , Živela bratska slovanska Kusija in njen legendarni voditelj Stalin! •• j Smrt fašizmu - svobodo narodu ! Metka. + + + jumrva mSm tovurišic -irsr s. časa goriške fronte so imeli ITemci pc?tojan= /•/ ko v Ošljeku* Ne daleč od tod je taborila par:- jfj? t ižanska ediaiea. Pri tej ediniei je bila tudi /',$ mlada rartizanka, ici je silno sovražila faSlst Jff i stične"bandit« in jim hotela zato rek^ico sko= -dovati. lla je proti vasi in na svojo veliko, željo srečala nemško baterijo.. Vrgla je med njo ročne bomb rt in ubila pri tem tri r.emške vojake. . Ker se ni mogla umakniti, so jo vjeli. Peljali so 30 - 22 - y Ošljek in izsiljevali iz nje priznanja.. Grozili so ji s smrtjo, a vzgledna partizanka ni izdala ničesar.Potem so jo ustrelili. . . r . + + + t* a Gorjancih je manjša skupina partizanov hote la napasti belogardiste, ki so strahovali tam kajšnje ljudstvo. Prav takrat pa so pričeli I talijani z ofenzivo na Gorjance. .Bližali so se že tej partizanski skupinic Zaradi velike premoči se je morala skupina partizanov kar najhitreje umakniti. Pri naglem umiku jim je ušla mula s težkim mitraljazom. Prišla je v vas blizu katere so bili Italijani z mulami, ki so zelo rigale. Tcvanšioe dotične vasi so mislila, da je mula z miCralj«zom ušla Italijanom. Ker so vedele, da je težki mit r al jez za par tizane velika vrednosti, so ga hotele na vsak našin pri nesti partizanom. Dve tovarisici sta prijeli mulo, ki je strašno rigala in silila neprestano v smer, od koder je prihajalo riganje italijanskih mul. Z veliko težavo co prignale mulo k partizanom. Bili so zelo hvaležni, da sta jim požrtvovalni tovarisici rešili plen, ki so si ga s težavo priborili v bojih. + + + • i- * i:. * Hadoviškem rajonu /Eela Krajina/ ob siovens= ko-lirvaški meji so meseca julija napadli Ita- lijani in ustaši partizane XIII. brigade, ki so nudili srdit odpor. Ker so sovražniki im3-- li velikansko premoč, tako v Človeškem kakor vojnem materijalu, ni bilo mogoče odbiti ta^= koj sovražnikovega napada. Položaj je izgledal za parti zane spočetka skoro brezupen, a vendar ni niti eden bo- rer. ves Čas bojev, ki so trajali 12 dni, zapustil svoje ga položaja. Velike zaslug« pri tem so imele tovarišiee omenjenega rajona. Ves čas bojev so nosile hrabrimi, bor-^ cem na fronto hrano in pomagale ranjenim tcvarišenu T.o4 variš ice so odnašale ran jene partizane v skupinah, po yti ri iz bojišča v zaledje. Često se je zgodilo, da je bi- la katera od njih pri prenašanju tovarišev, ratjena'1, a to jih ni oviralo, da ne bi n«sle druge štiri o o p *acu partizanom na fronto in odnašale ranjence. Tako je bilo tekom tej. bojev ranjenih 20 tovarišico Požrtvoval= na dekleta so"vztrajala, ifi jim bilo težko nositi stal= - 23 - no dve do tri ur"1 dale? hrano tudi čez ne jo na Hvaško.Ni jih bilo strah pomagati ranjenim borcem na "bojišču lOOm daleč od sovražnikovih med točo krogel najrazličnej Šega sovražnikovega modernega: orožja. Tako so neustraše ne otvariŠic~> pomagal^ hra.brlin hrvaškim boreča - parti= zanom, da so trinajsti dan premagali sovražnika in ga p-) gnali v beg. + + + CKR0Z2R TEKMUJEJO —ovarišice iz okrožja Brkini, so lepo proslavi le 25 letnico smrti Ivana" Can&arja. V lepo o- krašeni dvorani so nastopale skupno z rlodino. V okrožju Pivka so tovarišice organizira^ le miklavž^vo akcijo, za pogorelce. Obdarovale • so nad 50 "družin. Božična darila ža naše bor= ce so poslale preko stare meje v naše brigade. Enako tu di Brkini. Žene in dekleta iz Kraškega okrožja se skupno s to= variši udejstvujejo v akciji. Vsaka vas je dala po par prostovoljk - partizank. Naše Tolminke so nabrale veliko hrane za našo vaj 3= ko. Iz nabrane volne pridno pletejo nogavice, rokavi.ee in druge volnen*3 predmete našim borcem. Tovarišice z Ajdovskega okrožja so napravile čez 1.000 božičnih daril za naše borce. V Idrijskem o&rožju so napravile veselo presenečenje našim borcem z darili za 7. november, kakor tudi za 3o= žič. * Pravtako so 3 e uridno izkazale tovarišice iz okrož= ji: Brda, Gorica in Bača. le pridno naprej v delu! Smrt fašizmu - svobodo narodu! Tajništvo pokrajinskega inic. odbora SPŽ3 Zi + + UUlM.lxa KJ i- J Primorsko Slovenijo. - 24 - DRAGE JOVARlSlCE! Ker smo v zadnjem Času prejele malo dopisov za naš list "Slovenka", vas ponovno pozivamo, da bolj pridno dopisujete kot doslej. Pišite kratko in stvarno. Ne spuščajte se v uvodne politična Članke, ampak jemljite za vsebino dopisov do= godke iz svojega življenja, kakor n.pr. v življenju pod fašističnim jarmom, ob kapitulaciji Italij'-., srečanje s partizani, opisujte junaške primere naših mater in de= klet itd. Pišite nam, kaj vas zanima. Ali morda o partizankah v Jugoslaviji, o ruskih junakinjah itd., da bomo vedele pisati v ."Slovenko* take članke, ki jih boste še z ve- čjim veseljem čitale! - r i. /Smrt fašizmu - svobodo narodu! Uredništvo "Slovenke" . 75HHIKA "KRiF