•eto Vic, gt&v. 106. Celfe, iGizfete 18. sepicmbra t924. Foit«! c pkta v pfDsl; Stane letno 84 Din, mesečno 't Din, za inozemslvo 24u Din. Oflasl se rafunajo po tarifu. Pri večkratnem oglašanju popust. L?o««unr: verjdi. da in bil tudi moral- no najt!oTuMH.j«i elovek iz slovenskib vrst zmožon, «a bi so za kakrfinokoli polidcno akcijo vezal s celjskimi nem- skuUrvji. L. 10i2'i. siopüjo ccljski ncm.šku- tarji pri oboinskib volilvab /.opot na plan. Y risto drugih razmerah. Ures- ničilo so ni lo. za kar so se borili in kar so oni prioakovali da bi bilo me- sto Col jo trdvn stcbor noiiiskeffa moslu od Bolt.i do Vdrijo. --Nemštvo je v ogromni Lorbi proti romanskim in slo- vanskiiii na rod oni, katero jo botelo za- sužnjili, padlo promagnno in pobilo na tla. J ngoslovani smc si ustanovili lastno državo. Naisa zalostna /godovi- na in geografski položaj ravno nas Slovencev j(; nanesel, da jo ostala x mesti v naši :iacijonalrii državi tudi naša nemskiilarija. SpoOotka smo bili misljenja, in to n;is!jenje je bilo po- iiiolno. da oe bode dalo iz lob pokvar- jenih Slovencev in nokaj. pao v prvi vrsti iz pridobilnib namonov mod na- mi «tfi.nujoeili Nomcov napraviti vsaj lojaine državijano, s katorimi bi se da- lo v gotovii:i gospodai'skib vpri-(-dek, bodemo do- k x*/.ali v slcvlečib cl:inkih. 11. Res, nadalje razkladati, da iz na- rodmh razlogov ne more noben celjski Slovenec oddati svojega glasu za nem- Sk'utarsko Rebeuschegg - Ogriseggovo llsto, merda ne lo treba. V Celju smo uživali dobro nacijonalno vzgojo ; kar se nismo nauČili sarni iz svoje poli- tiine, kulturne in ekonomske zgüdo- vine, iz cvojih knjig in pesnikov, to so narn Rebeuschegg- Ogriseggovi ljudje ze!o učinkovito vtepli v glave z gor- jačami. Zato pač vsakdo vidi, da niti naša mlada nacijonalna državg, niti naS i;arod, ki se hoče svobodno thz- vijj.ti po vaseh in po mestih, osobito Se po mestih, ki so žarišča gospodar- skfga kakcr kulturnega življtnja, na more za nobeno ceno trpeti nemških kolonii, ki bi delale narn do skrajnosti škodljivo nern^konacijonalno politiko. To politiko so delali celjski nemški nacijonalci v najvcčjo škodo celjskega mesta že cd tedaj, ko se je pod vpli- i vom modernega ustavnega življenja razvilo po našlh mestih nekaj več samouprave in so dobili občmski za- jropi večjo moč in veljavo. Vsska go- spodarska in lulturna instit::ci;a, ki bi naj pri5lii v Celje in bi bila v zvezi s slovensko okoliro ali bi povzro- ^'la vcčji dotok Slovencev v celjsko moste», je biia odklonjena. NaSi kratko- vidni nemškonacijonalni gpisbur^.vrji so p:eprečili svoj čas nastFnittv južno- ždezniSkih delavnic v Celju, odklonili so prenos sedeža lavantinske Skofije iz Štandreža na Koroškem v Celje. In kaj se je dogaj2lo v zadnjih desetletph! Še celo avstrijska vlada jo v svojih svetlih trenutkih videla, da se gospo- darsko in kulturno živijenje dobrega deia štajerskih Slovencev ne more drug-je izživeti kakor v Cel u. Nem- žkntarski celjski špisarii pa tegn niso uvidel'. Deloma \i nemškončcijonalne zagrizenosti (renegat je vedno hujši ko prusten Nemcc), deloma iz smešne in malei-kostne napihnjeno&ti (fcajti celjski nem^kutarski Spisar je bl napram vsakemu Slovencu gospod), deloma in mosda celo ponajveč radi lega, ker so se bali vsake slovenske konkurence. Zato so z vsemi silami ovirali vsako slovensko institucijo v Ceiju. Naša čitainica, ki je bila nekd^j sedež vsega narodnega in kulturnega življenja v Celju, se je morala seliti od ene sra- moto.e luknje do dru^e. Ko je došel zadružni zakon in je ustanavljal leta 1881. pokojni M'hael Vošnjak v Celju Posojilnico, ni hotel tedanji predsednik okrožnega sodišča v Cclju, Mein richer, navzlc jasnim določilom zakona dolgo časa rcgistrirati tega zavoda ter je celo VoSnjaka pokl;cal kot nadomestnega porotnika na sodišče, da bi se ne moge! udeležiti prvega urarlneg-a dneva . . . Kakr boji so se bili za tiste uboge »j-itmško-slovenske« ^imnazijske raz- reje ! Kaj je bilo z r.?.5o okoliSko Solo, z naso Zvezno, takrat edino slovensko ¦tiski.rno v Ctlju ! Kako težko staliSče je imel vs?k slovenski trgovec in cbstmk v CeJju ! Šo je vedno do skrajnosti, do gmotnega uničenja. K'tr smo imtrli celjski Slovenci do prevrata, smo si z največjim naporom in — ako mi slimo na ne^tevilne izgrede celjskih pouličnih nemškutarskih tolp — skrvjo priborili. Nemško nacijonalno Celje je hotelo z vsemi silami zatreti slovensko meSčanstvo v Celju, hotdo je ostati z vsemi silami gospodar ne le nad nami, tcmveč nad celo celjsko koilino! Kaj mu je büo to tega, da bi se tu razvijalo cveloče gospodarsko in knl- turno Življcnje, v tesni zve^i s celo okolico ! Tako se nam je vsem delala danes nenadon.cstljiva Skoda, t?ko je j ostalo Celje ma;hno provinci|alno mt'Stf, desi ima vtlike iazvoine možnosti. To so posledice škodljive npm5konac;io- nalne politike one razmeroma majhre nemŠkutacske klike, ki hoče priti dunes s pomočjo nekater.h slovenskih časti- željnežev in zspeljancev zopet v Celju na krrnilo! Morda sem pose^el malo prtd.ikč nazaj, a stoiii sem to radi tega. da se spozna mentalttet naSe celjske nem- škutarije. Zdi se mi, da celjski So venci vso preradi in prehitro po/ab- Ijamo dejstva, ki bi n?.,s morftla vod ti | pri nz<ši mesini poMiiki Se dane-. I:i i ' i ne !e \o — morh se et.krat j^sno in i>ivno tudi pribiti, kako skodo so napiaviii nLši nemŠKutarji inestni oočini tudi s svojim egoisticnim m slbb:m gospo- darstvom v mestni rb*'ii' in upravi saTii. Ta dejstva bodo nzdHa mnrsi- kat^ro iluz'jo o dozdevni ru-mSki »so- Iidnos.ti in pošJenpst!«. s kateio ti nemškutarji še dane^ radi paradi'aio. Predno pa so lot m te^a poglavia, me vseeno mika, da bi .»oveddl še eno ' rerniniscenco. V Ctliii ni smela biti ' niko'.i razobešena i;aLa slovenska tro- ! bojnica. Če jo je kdo poskusil raz- ' NajnorejUn iehifomka [toročila na 5. strain. obesiti, je imel takoj policijo na vratu in moral je biti vesel, da se ma ni zgodilo tudi 5e kaj hujšega. Ko pa se je 1. 1918. dne 16. oktobra vrSilo v Ljubljani veliko narodno slavje, prvi oznanjevalec skorajSrije narodne svo- bode, je na predvečer zavihrala Ra Narodnem domu prvič prosto in ne- ovirano na§a trobojnica. li celega mesta smo je tekli gledat z navduSenjem in s solzami v očeh. Čutili smo, da je nernškega gospodstva tudi v Celju konec Kako je to mogoče, da so Nemci med nami v Celju naSli zgubljene duše, da bi obnovili svoj prejSnji režim na magistratu? Resnlco olede yprasonja, ali je bi! y Celju mope kniprcniis m\\ siovensfiiii strqnh zo obefnshe uoütve. Ker se šivi iz okoliee dr. Ogrizka po Cel3u in tu;li .sicor v ,-lovenski jav- nosti neresnicjia trdilov, da je bila stranka dr. Ogvizka pripravljena skle- niti komproinis za občinske volitve z vsemi drugimi slovenskimi strankami, da so pa napredno slranke ta kompro- mi.s oclkJonilo, in kcr so dalje trdi rav- notako noj'osnicno, da so napredne sti".inke koncp.o pomidile SLS samo tri mandate, jo jiotrebno, da se jav- nosti ].)oda resnicna slika. Že ^7. fobruarja 1924 ,m> jo vršil prvi seslanok med zaslopniki JDS in NSS. na katereni sta boteli li dvc stranki, ki sta do ttdaj sodolovali v ce.ljskem občinskom odboru, ugotoviti, ali in pod Kakimi pogoji bi bilo raogo- če skloniti koalii'ijo slovenskih strank :•¦.;» bodor.o občin.ske volilvo. Na torn se- stauku so so dek'Kati obeli slrank do- g:ovorili, da so stopi v stik z A'US in ÖLS radi .skupno liste. Že par dni po tern sestankn sta govorila predsednik JDS dr. Kalau in predsednik SLS dr. Ogrizek In so zodinila, da se v kratkem vr.ši mod njima sostanek, na katerom bi se to vprašanjo ra/pravljalo. Dr. Ogri/bi via potem na dogovorjeni in vočkrat preloženi sostanok nikdar ni kilo. KoDono jo javil dr. Kalanu, da z ozironi na poiitiono iziircinoinbo v Beo- gradu lela stvar ninia veo pomena. — Dr. Ogrizek je tedaj bil na .stalisou, da skloiio kompromis s slovonskimi slran- kami pac samo v slučaju, ako bi na nobon drug r.acin no mogel priti do izpolnitov svojih fisv*!incij. Na soji, ki so je vrsila 15. maja iO2'j med zastop- n:ki vsoli troh naprednih strank, je porocal predsednik N?>S. da je njemn dr. Ogrizok i/Javil, da liocc SLS na vsak naoin oakati, d;i so ri>i vlndra krizyi. Delo^ati so iw1p.j oznacv;Ii ^lasoiu /apisnika ko! no:nora)no, da boče ena stranka za hrDlom spekvilirati in pri- stali na i:oalicijo samo, če bi na drug način no mogla priti do več snoci. Kor se dr. Ogrizek /a vp:asanje kompro- misa z ostülimi slovenskimi strankami ni holol vec: brigati in jc vso tozadevno ra^ovovo kmlkoinalo odklonil, se je v sejah dologatov naprodnib sliank Slrn.-i 2. »NOVA DOBÄc Štev. _> 06 dn? 20. ma ja in 22. maja ugotovilo, da se !SL3 no more staviti noben a druga pomulba, ker ludi sedaj. ko je bila vladna kriza koiu-ana, ni podala izja- vo, da pristane na koalicijo, vkljub te- niu. da jo poprej i?.javila, da javi svojo odločbo, čim bo koncana vladna kriza. Ugotovilo sc jt\ da bi bilo pod cast jo v.sake stranko. se ponovno ponujati SLS. Tako so potem riapredno stranke dogovorilo komproinis in siccr sole 17. julija, potom ko >:o do toga due eakale, da pride od SLS še kaka pritrdilna iz- java. Šele v drugi polovici avgusta jo SLS izjavila predscdniku demokratske stranke, da jo pripravljona vstopiti v pogajanja radi kompromisa za občin- ske volitvo, toda na podlagi pritegnit- ve vseh »trank, lorej ludi Nemcev in socijalistov. Tako ;-e glasi oficijelni predlog in sai.uo neoficijelno se je pri- dejaio, da bi za slueV.j, ako bi napred- «e stranke takega koniproinisa no ho- tel*?, bilo niožno govoriti tudi o kom- promisu mod slovenskimi strankami. Narodni blok jo seveda kompromis, pri katerom. bi bili udoležoni tudi Nemci; brez dobate odklonil, poobla.stil jo pa svoje delegate, da se z zastopniki SLS razgovarjajo o kompromisu. med slo- venskimi strankami. T.poštevati. je tre- ba. da je bilo to 20. avgusta, torej G dni po koneanosn rcklamaeijskem roku in v času, ko je bilo vsak oa& prieakovati, da postane volilni imenik pravomoeen in s tern dana možnost za vlaganje kandidatno liste. Narodni blok je bil že davno dogovoril m iniel vcliko in- tere.sa na torn, da wora biti njogova li- sta prva, zato sovoda v tronutku ni bi- lo inogooe več prieeti dolgotrajnih po- gajanj, ki bi vložitev liste Narodnega bloka utegmUi zavleči in s tern ustva- riti nevarnost, da se lists, zakasni. Li- sta je bila tedaj že sestavljena in pod- pisana. Zato so dolegati Narodnoga ])loka dobili :i;tročilo, da imajo zastop- iiikotn SLS ponuditi razmerje: JD8 13, SLS 4, NSS 5, KJ^S 4, da je ta predlog definitiven in da morajo biti pogajanja do 22. avgusta dopoldne končana. Na seshmku med delogati Narodnega bloka m SI.S due 21. av- gusta zvečer je SLS stavila predlog, da naj dobi JDS 9—-10 mandatov, SLS 7__gt ]sT8S 5, NRS ?. Žo iz številk tega prcdloga v.'JDS ima v sedanjem občin- skem odboru 12 rnandatov, SLS 4, NSS si) so vidi, da pac ni mogel biti rosno mišljen. Zastopniki Narodnega bloka so izjavili, da je njihov mandat teniiiniran in da za kaka nadaljnja pogajanja nirnajo pooblastila. Nato so izjavili zastopniki SLS, da se ne mo- rejo več dalje pogajati. Vsa gori nave- dena dejstva so ugotovljena v zapisni- kih o sestankih dologatov prizadetih strank. Zaonkrat so vzdržujemo vsake polemike in ugotavljamo fakta, iz ka- terih si more wsakdo sam ustvariti sod bo, ali je bil kompromis vseh slo- venskih strank v Celju niogoč in kdo ga jc preprecil. Ivan I'relcci'iieh': Novi stauovanjski zakon na vidiku. Kakor porooajo listi se v ministr- stvu za socijalno poliiiko izdeluje nov stanovanjski zakon, ki prodvideva v glavnih smeroh: 1. povišanje n a join ni- ne, 2. prosto lazpolagarjc s poslovni- mi prostoii. H. zašo.ilo najeinnikov v vstarih bišah proti odpovedi stanovanj s stvani iiišnih lastniko\, izjemni slu- C;nji so poseboj dolooijo. Bistvene iz- ]3remo»nb'j tore., luui riovi stanovanjski /akon no ju'inasa, jo kompromis med vipravičoninii intorosi bisnih lastnikov in intorosL hišnili najornnikov, ki ima- jo pi'ioakovati povt.šanjti najeinnine, sicor pd oslauojo so nndaljo po zakonu zasciioni prod odpovodjo. I'oiioino ,svob(,dno :>a bodo ra/polagali bisivi. lastniki s poslovnimi, obrinimi in tr- govskimi lokali, kar bo za malo obrt zlasti v nasih mestih tožka proizkuš- nja, ki jo bo niorala preslati solidnost ¦¦n nemnorna dclavrsost in stedljivost v trosonju za življonsko potrol)ščine. Znkon no bo uzadovoljil nobono sku- pino prizadetih interosov tor no bo predvidoma pivn: 11iij prirpeval k ubla- zonju stanovaivjsko jjede, kor ne prod- vidova gradnje staiiovanjskih hiš s strani clržavo /a državno nainešoonoo. N?i drugi si rani tudi ni prieakovati, da bi povišanjo najomvine zadovoljilo hišno lastnike, da si bo težko zadelo i'ovno namoscenstvo, kei naša sloven- ska da von a pol itika kasira vse dobod- ko iz nnjemnino, inko da liisnomu go- spodarju no proostane prav nioesar za vzdržovanje in popravila hiše. Raz- merjo mod fospodarji m najomniki bo vslod tega ostalo pravtak(» neznosno in trajno novzdržno. kakor jo v premno- gih sluoajih bilo žo doslej in so vedno so stopnjuje vslyl i;r,ravno zahteve hi.-nega lastnika, ki nima gospodar- skeg.i interosa na svojem najeniniku, inia pa vslod toga stopnjovano zahtevo po udobnojsom laslnom stanovanju, koji zahtovi bi so moi'da odrekel. ako bi se mu to go.spodarsko ofektivno \z~ plaonlo, kakor sc mil jc nekdaj. §e tako povišana najomnina pa za hišne- ga gospodarja ne pomeni prav nic, ako gre ista v davčni žop dižavo in raznih avtonomnib doklad, ki so po raših mo- stih zt'lo ¦".isoko. Življenjc pa no pozna sentimeritalnosti in usmiljenja, živ- Ijenje se ravna po gospodarskem ra- ounu. proti kojomu jo vsako klioanjo ])0 zaščiti šibkojšega in po usiniljenju za bolno.^a in i^odnoga — le so naivna ali ])a zlobno doinagoška fraza v ustih ljudi, ki prav dobro voilo. da je vse to lo posolc v oöi za inaso naroda, ki rnda oujo lepo in tolažilne bosode ter ploska gosti us:ailjonju in soeijalnozaseitnih obi j ub. Brez energione akcijo za gradb« novili stnnovanjskih hi.s po vseh veojih contrih države, kjer je doma industri- ja ter se razvija obrt in trgovina, kjor so nastanji-ni državni uradi in voja- skc garnlzijt*, ni odpomoci sedanji sta- novanjski mizeriji in \scm /Aim nio-j ralnim in sanitarnim poslodicam. ki1 imajo v tern sroj izvor. Prednjnoiti inora drzava, kor indiistrija, obrt in trgovina niti tega ne more več zmago- vati, v kar jo jo prisilil dosedanji sta- novanjski »ikon. Povsem nesocijalno in absolut no krivieno bi bilo še v bo- dooo nu.l;vgali brcmena splošnosti sa- mo na ramo Jiisr.ih lastnikov, ta naoin postopanja bo vodil do topa, da bo go- spodar primoran, da propusti hiso raspasti in da 1)0 .se pc-prej posknšal vsa pota in srodstva, da požene svoje nadložuo najemnike na cesto. In tu 7aconja oni xcirrulus vi- tiosus«, ki ,ca prodstaAljajo danos vsi takozvani stanovanjgki uracli v vsej svoji ofi-.MJelni tragikomicinosti. Stano- vanjski uradi so prodmot navala raz- besnelib hisnih gospodarjev, ki gleda- jo v 11jiK krivdo njih škodo in povzro- oitolje oinejevanja pravio. ki jim gro- do po /dravi c-lovoški pa met i do njih lastnino in to je pac tudi njihova hiša. Stanovanjski najenmik.i ali bolje ljud- je brez strobe in stanovanj pa vidi jo v teb uradili organizaoijo kompoijo in protokoijo. kor jo pao /o tako na svetu, da tudi tisti. ki trpi, no vidi bodo in trpljenja bliznjuga lor nima one ob- joktivnosti, da bi priznal, da so prav blizu njoga nestoti drngi, ki so so sto- krat veoji rcveii, kot je on sam! Kdor še rlanes prioakuje pomooi od stanovanjskih oblasti. je podobon onomu, ki stavi lotorijo in prioakujo dobilka. Izmod slo potrobnih sluoajov, ki oakajo i»n smrt ali na odselitev nad- ležnoga somešcana. jib pride na vrsto lo neznatno stovilee, cela ostala arma- da neusli.šaniJi pa krioi c zapostavlja- nju in krivioi nad tislimi, ki so postav- Ijeni za to, da za drugo in v interesu dru^iii vrso ta brozplodni in brezciljni posol v sniislu obsto.ieeoga stanovar.j- skoga z.-'knna in pravih.iika. V stanovanjski bodi in v vseh raz- nih željah. npraviooriih zahtevah in ncinloligentnili kapricah in ovinkar- stvu, kar vse sod a nos že zatoka prod soniin stanovanj. nradov in pod fir- nio stanovanjsko 1-xdo in sooijalne za- sčite pa no pomenijo slnnovanjski nra- di nobeno pomooi voo, ki bi imeia za sj)iosnost se svoj pom en in moralno upravieonost. Kar jc za hišnega last- nika. — - praviea, }e za najemnika naj- težja krivica! Ha/.sojati o pravici in krivioi pa He stvar rod nib sodiso in po- klienih sodnikov. Vso drugo. kar so v to:n danos so inuetnioi. jo pesek v oöi trpočiu». kojili trpljonja in revščine paragrafi in nart-dbo no bodo za las spromenile. Zii kaj so bori dr. Ogri- zekova skupina v Colju? >Wir wol Ion über don kin- disohen Vorsuch des Artikels hin- weggehen, mit einem Federstrich die löstige Tatsache des Vorhan- denseins chier geschlossenen deid- schen Minderheit in unserer Stadt und dem ranzen Unterlande ans der Welt zu schaffen. Hierauf trerden die (icmemderatswahhn (u>> 28. Sepieinber d. ,/. eine Anf- v.nrt yeben, dass dem Verfasser und allen seinen (lieichgesinnfen Hören und Sofien vergehen wird." 1 Cillior Zoitungc, št. 74., dne 14. septembra 1924.) (iornjo stavko je napisalo glasilo coljskib ronogatov v uvodniku svojo nedeljskt? šlevilko Važno jc, da oita to stavke vsak oeljski Slovonec, zato jih tu ponatiskujemo. V ton stavkih je jas- no izrazeno priznanje, kaj je pravza- prav tisti ^gospodarsko - sooijalni bloks ki ga imnujata. Ogrizok in Ra- kun. V njih jo točno povedano, za kaj se bo vrsil l)oj pri vo1itvah\ v celjski oboinski svot. Resnieno. zolo morajo imoti noinškutarji Otrizka na vrvioi, da si upajo oiniöno priznavati, da jiin ni ma:1 za gospodarstvo, no za soeijal- no pravionost. nmpak za dokaz obstoja ¦ sklenjcne vetnile naeijonalne manj- hne v '^elju«. Zolo morajo biti sigurni, da si upa.jo javno prozirati stranko, kateri pri|>ada nosiloc liste in ki je slovenska. ir. ,j:iviio covoriti o rosnieneni niiniciui, ki jib jo vodil i>vi toiii /.uiostneni kom- ]»roiv-i<:!. Zopot hoöojo za\ojovati mestno obeino cf'lj.sko. zopet uvesti na magi- strat «Julia in nietodo pokojnoga Ain- brosohitsc'ha. Ootovo bi so radi podali sami v boj, ko bi bili dovolj niooni, pa tisti oa- si so minuli. Yolitev ne vodi voo nein- skutarska klika, viri niostne liranilnico so usaluiüi, njonega priliska na volilce ni več in tudi ni voč ulioe Ooohsov, Be- chynejev in dni!.sili. Izbrali so si drugo sredstvo. ki naj jim pomaga k\Hsku: izdaj.stvo v slovenskih \rstah. Z njiho- vo poiaorj"o iiooojo zmagati, dasi jih po zasluyi pi'ozirajo. Co žo zdaj, prod volitvijo, smojo l)rez sirahu za kroglice proglasati, da jim gre za vsposlavitov nein.stva, kaj ima sele prit-akovati celjsko slovünstvo, öo zmaga ta žalostna koalieija! In zato «e z grozo vprašamo. ali jo taka dekadonca slovtnstva niogooa? Ali so vsi ti slari celjski Slovenoi po- polnoma pozabili na case, ko so Ogriz- kovi zavezniki vladali v oeljskem mo- stu, in ki vondar še nisc tako daleč za nami? Alt se no sporninjajo, da je bil boj za slovensko Coljo boj nas vsehV Ali so pozabili. da so bili tudi oni izpo- stavljoni dejanskim napadom, oe so v vecernih urah na celjski nlioi mod w- boj govorili v svojern matornom je- ziku? Ali so pozabili, d.u so bili njihovi sedan ji zavezniki i»avduscni pristaši gibanj-i -Los von Rom«? Ali so poza- bill, kako so napadalo nemške tolpe sloi'onsko novosto, ko se jo peljala v cerkov k poroki, kako so nemško me- gere tolklo po cerkvc-nili vratili in rjo- vo!o: »Komm heraus, widisoher Herr- gott !<¦ . KlJcenu) jim v spomiu oni prizor, ko so neniOursko tolj)o pred voliščom op-ovale in opljuvale častiU.jivega opa- t ta Ogradija. ki jo sei vkljub pritisku iz I Maribora vrsit naiodno dolžnost. Naj ! hi so vzgledovali na torn slovenskem j staröku. ki se m udal niti kliou iz ško- fi.jskog'"i. dvorca in jo oddal svoj glas za slovonskoga kindidata, in to par dni po tern, ko so je bil oster strankar- ski boj pri volitvah Hribar-Žiokar. !)o sodaj jo bil boj za Slovenstvo mosta T'elja vsom svot. in prvio je v politični zgodovini letos, da se sloven- ski l.judjo ofieijolno \ prezajo v jarein najogabnojso nomskularijo. Vsem tistim, ki so si obranili oisto s\ojo v>lovonsko sreo. veljajo naše bese- do. in vsom km .;ino ])onatisnili uvod- no stavke iz noniskutai'skega glasila kot memento ob zadnji uri. Vol.iajo pa tudi vseir, onim, ki bi i/ pomaujkanj.i di>oipline, malomar- no.sti ali zlo voljo hotoli naeijonalne vr- sto oslabiti Boj do zadnjcga moža proti vspostavitvi nom.skutarskega go- spostva v celjski oboini jo dolžnost vsa- kega zavodnoga Slovonca! Deset narodm;h zapovedi za zavsdn« ce!jske Sia- vencs. I. Kno saino jo nysr slovensko Ce- I.K. II. TiC ü;o\ori po nemarnem: Slo- veneo sein. III. Posvoouj narodüo osvobojenje. IV. 8it in vodja niakodonstvujušoih, Todor Aloksandrov. Uisior so izvršili njegovi lastni pristaši. ki se ne strinja- jo 7. nasilno politiko izvestne skupine maoodonsko organizacijo. NOV POUTK'IEN UMOR V ITA- LUr V ]iOtok, V2. t. m. okoli 11. dop. je neki Giovanni Corvi v tramvaju v uliei Oiulio Cosaro v Rimu ustrolil ge- neralnoga fašistovskoga strokovnega podtajuika poslanoa Armanda Casali- nija. Ena krogla pi je zadela v sence, dvo p. i v !;huo. Atontatorja, ki jo sko- oil s tramvaja in stroljrJ za zaslodo- vak'i, jo pnjola solo finanč.na straza ob prohodu proko cariusko črte. Uasa- linija so propoljali v holnico Santo Spirito. kjor ]>a jo že mod oporacijo uinrl. Ena verzija pr.'ivi, da je Corvi komunist in da jo izvrsil umor, da ma_ ščuj«? Maiteottija, dru«r[ pa pravijo. da jo h\o le ^a ost?bno ^'ihc-ovanje, ker je Corvi .svojca^ stanovai v Casalinijevi hiSi kot hišnik, a je moral vslod noke- ga ostroffst si)ora mod njinia izpmzniti stanovanje. Ko so jo raznesla vest o umovii, jo zavladalo splosno razbur- jenje po celi Jtaliji. Vrwilo se je vec fa- sistovpkih domonstraci] v Rimu, Bo- logni in Miliitiu, kjor M) sc yr$[\[ krva- vi spopadi nieil sasisti in arditi in je bib voe osob ranjonih, Stev. 106. »NOVA DOBAc Stran 9. anje hranilnih vlog čez 120,000.000'—. V lastni palaci Narodni dom (na oglu v pritličju). J Spiejema liraiillne vloge iiai In tuallne irnjižice Ut iekoil Siarii? hranilnih olog čbz I K 120,000.000- raičiiii ter jiH Issplačuje toöno In until men Iste najbolfSe otore^iovavije Si» največjo varnosk. Izvršufe vse denarne, krecHtne In posojllne posle. Kupuje Ln prodoja devize In volute. Podružnica v Sostaraju na Gl^vneira trfjo. Službena pragmatifea za mestne usluf berece, sprejeta na fteji cdjtkega ubchtakeya sveta dne 12. Mp'oitbra 1924. NctjvažMcfte dohjcbe: Mestni uslu/bonci so razvrsčen^ na pot slw/benih ski!pin. Prve tri odr govarjnjo po predizobrazbi prvini Irem katogorijam drž. uradnikov. V I. službeni skupini so sislemizirajo na-- stopna JiM.'.sta: 1 uradni predstojnik, 1 konooplni uiadnik, J. voclja. stavbonega urada, 1 mestni zdravnik in 1 inostni iivinozdravnik, ki ;e nbpnom npravi- telj mesti'e klavnioe. V II. službeni skupini: I vodja mestnoga knjigovod- !-1va, 2 pisarniska nrndnika, 2 raenn- ska uradnika in i niostni gozdar. V TTi. slu/.lx'iii .skupini: 2 pisarniska kn-adnika, 1 računski uradnik, 1 oskrh- nik in 1 nostril moj.-.n.-t'. V IV. služboni skupini: 1 pisarniški pomornik, odnos- no pomoenica. in v V, »lužbeni skupi ni: 2 uvadni slugi in 2 solski slugi. Za sprojom v most no službo so zahteva ined drugim jugoslovanska narodna pripadnost tor dokaz o strokovrii in jo- zikovni pposohnosii. Pri podeljevanju uovih slu/.b in pri dofinitivnoin name- šč.cmju se bo gledalo poleg predpisane kvalisika^i.jo zlasti na praktiono uspo- sobljono.st ter na Mrokovni. in praklio ne izpito V.s.-ikn prva namestitev v me- stni služhi jr di Ida provizoriena. Normalni dolovni ras za uslužbenoo znaša 7 ur dnovno. Za izvrsevnnje stranskib cpi'avil, ki sr»niikov in zastopnikov usluž- bomjov. Ta ngotovi vsako rolrtlotjo dra-. ßinjske razmero. L'rnjrinjske doklado w zvišajo, ozironia znižajo, ako diso- rii-a dnginja /a 10 od.sl. Upokojenoi in upokojonko imajo po odsluzonju polnib slu/.bonib 1st isto draginj^ko do- klado Itakor aktivni u.-lu/.benri. Utrooi uživa.jo rodbinsko doklado do 10. leta, izjemo določa ])i-aviluik. Pravico do stahio nv»okojitvo no/ilodo nn sluzbono nezniožnost ima mostni uslužbonoc s pi'okora'/onjem (i0. leta, pravico do 50- odstotno ookojnino pa po 10 slnzbenib letih. Za vsako ^adaljujo polovico .nbi (sTj odst., 3 in veo osob 85 odst. u.služboiK-ovo pokojnino. Posiurtniua znaša trikratni celokupni zno.iok /adiijili mor-oönib projenikov uivirlopa. TtillMUE. (Pti.nlih-p v nepte.m- hni, siulim !rf/ii.o shranjovanju sadja za zimo in napravi res dobroga: stanovitnoga jabolonika«. IM sadjarjov, olanov sad- ja rsko podrnžnice, so bodo sprojomala narooila za sadno dro.vje. Upoštevali so bo'.lo tudi noclani, v kolikor bi drov- ja proostajalo. Kogar vosoli lepo sad- jo, naj pride, ne bo mil žal. Razstava bo odprla vso nodcljo. UUBE(*NA PRI CELJU. Dobro znana o])okama Svotoc je darovala soli v Ljubec-ni :op bronast zvon. Da- ) iu.'lju v imonu solske mladino iskrena livala! TTMELJ. XY. brzojavuC' h,zno poročilo. Niiniberfj. /.r». sentembra 1924. (\rsto, hmolj zlaio barvo za 10 zl. mark višjo. Zittec, C. S. h\, (his 15. septembra 1924. Z-lo cvrsto -- cono od 2000 do 2'JOO-c. K za 50 kg; na kmotih se pod 20» K) n>-> prodaja. A'17. br~oj(.mto hbto pororih). Niisnbesti, Hi. sc-ptembru 1924. Prodanih TOO bal — plačuje se za srrdnje blago foliko, kot veeraj za pri- ma. 200-270 zl. mark za 50 kg. STAfLSTTKA 0 JiENTNINI, KI SE JE rOBiiALA P0T0M 0DB1TKA V SMISLU S 133. ZAKONA 0 OSEB- NH1 DAVKIH ZA LETT 1922. IN 1923. Finaiioua delogacija bo objavila v ^jt. 87. (Jradnega lisla z dne 17. I. in. statistiko o rontnini, katoro jo bilo od- vüsti delniškim drnžbani, regiilativnini hranilnioam in zadrugam v smislu § 133. zakona o osebnib. davkib v lot ill 1922. in 1923. o isplui-amh in kapitali- r.oimnili obraaUh hrimUnih clog. Iz .štatistike je ločeno po okoliših davčnih oblastov prvo stopnjo za vsako leto po- soboj razvidno stovilo denarnib zavo- dov, vsolo izplacanih in kapitalizova- ulh obrosli hranilnih vlog in odpada- joc-o rent nine, V letu 1923. se je stanjo izplaeanih in kapitalizovanih obresti v pj'iniori z leloin 1922. pri vsoh navede- nih zavodih zvi.šalo, pri donarnib za- drngab in delniskih druzbab pa skoraj podvojilo, in jo pri vsoh zavodih zna- salo lota 1922. 21,418.850 Din, lota 1923. pa 36.939.714 Din Prosvc JANKO KEliSNIK, Cj/khtwpii. Roman. Priredil dr. Ivan Prijatolj. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna za- (lruga. Strani 130. ("ena bros. 22.— di- narjov, voz. 27.— dinarjov, postnina J .50 IJ i vi. .lanko Korsnik jo slikar slo- vonske maloinostno in podeželske inte- ligonce, ki nnslopa v vseh njegovih ro- manih. V veliki sliki jo prvio pokazal ta lsoj v romanu Cyklamen, kakson jo doma, v goslilni in v oitalnici, z njo- govim narodnim in politicnim mi.sljo- njom v öasu, ko so je začel zavedati svojoga .slovonstva. Na knjizovnom tr- gu toga romana zo veo let ni, in zato 1)0 izdaja Tiskovne zadruge, ki je prav lepa in poconi, doljrodosla vsein lju- bitoljoin naše knjižovnosti, zlasti pa kiijižnioam dijaštva. KNJIŽEVN0 NAZNANILO IN Y A BILO NA NATIOC'BO. Za solske prirt'ditve jo sostavil podpisani glas- bo.no doloo z naslovom >Vino in voda*. Skladba, ki se prične s triglasnim zbo- rom kol uvod, obravnava na podlagi znaii'vuarodne pesini v cbliki dvospe- va propir med vinoin in vodo. V pre- piru zniaga, kar je pas. samoobsebi umljivo, voda, zato jo delce kaj pri- merno tudi za protialkoholne priro- ditve. Proi/vajali so to skladbo do se- daj žo na troh sola!) in sicer s prav po- voljniin uspohorn. Kor bi izdajatelj te- ga nuizik. delca rad določil moč na- klado, zato so obraca torn potom do vsoh ljubiteljov glasbo to \ rste s proš- njo, da mu (po dopisnici) blagevoljo sporotMjo, ali so narooijo na omenje- no glasbono delo in ako da, ako žele >7?osodilo in navodilo« (cena pribl. 3 dinarjo) ali >Pevski part« (cena pribl. 5 Din), ali pa samo ; l'^trtituro« (cena pribl. 10 Din). Skladba izide še pred Noviin letom 1925. — Anton Kosi, sol- ski r.tVMMlol.j v Sivdisrii. MATIJA UVBEC — opera. Risto Savin je dovrsil 3. odertko delo, petde- jansko opo.ro »Mafija (inhoc« tor jo horo predaii javnosti. Obstoja namen, da izido v tisku klavirski izvleček s pevskimi glasovi in bosodilom največ- joga Savinovega dola, ako bo zajamče- no zadostno štcvilo cdjomalcev. Sloven- skonm besedila bo podložen tudi fran- roski provod. Eden izvod bo stal 400 do 500 dinarjev. Da jo mogoč kalkil glede rentabJlitote in števila tiskanih oksemplarjov, povabljamo teni potom naso oporno odro, glashone zavode, tr- govino z muzikalijaini in nniotnost Iju- beco pnbliko, da si vnaproj naročajo klavirsko izvlooko pri skladatolju Ri- sto Savinu v Žalou. OASILNO DMJSTYO PAŠKA VAS vabi vsa gasilna društva z zastavami, vse prijatclje gasilnoga. drustva iz Ge- Ija lor iz cele Slovenije k proslavi bla- goslovitve novoga stolpa in nove dru- stvone zastavo, katera se vrši na slo- vesen nacin dno 21. septembra 1924 v Paäki vasi tik postajališča Paška vas. Ob 9. in 10. uri sprejem gostov na po- staji Paška vas. Ob 10. uri slovesna masa na prostein v Paški vasi pri ga- silnem domu, pot em blagoslovitev za- stave in stolpa, razni cerkveni in civil- ni govori, skupen obod vseh udeležen- cov, nato volika ljudska javna vrtna vosolica. Vr\ vsoh slavnostih igra pol- noStevilna rudarska goclba iz Velenja. Geljani, Savinjčani ter vsi iz cele Slo- ven i jo, pridito ta dan v našo krasno Paško dolino, da se razvedrite ter nas z vasim obiskom razveselite in počasti- to. Prosimo, da se zaradi prijave kosil i. t. d. udoleženci, kakor drustva in ci- vilni, poproj javite podpisanomu drii- stvu. Vas vso vabi vljudno odbor Gasil- noga društva Paška vas, Reoiea ob P. Polovična vožnja na vseh postajah dr- žavne žoloznice dovoljena. Udelozenci naj pisojo takoj po legitimacije. Pupilapnovaiten in javnokoristen denarni zavod celjskega mesta Mesina hranilnica celjska Ustaaovl/en* leta 1864. — Bod trujntm drš&vntm o&dzontvom. V laatnl palaoi ppi kolodvopu. VftlbranUnlCnl posll «e iBvrftn|«Jo naffcnlantnej«. hitro In toC- Bo» Ugodno obrestovanje. Pojaanlla In nacvetl brezpiačno. Vrednost rezcrvn/h zakladov aad Hron 2S.OOO.OOO*-. Za hraititne vloge Jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo mB^^^l h^^H ^l Mk ^H^EJ .^H ^^H^l ^^^~*~-iiB^^H i ^^P3%fc?t mj ^ffl^B^L h^Bb^^^^^^^^ ^^DM wz^^Bt ^^^^^^^fc^^Ä ^B^^B IK^^v ^^^^1 hHID RS%9 ma d ^^^^^hh Hd^B ^Bi^H ^f v^^^^k *^m^m*. Stran 4. »NOVA DOBAc Stev. 106. Naše in tujo in injšinsko Solstvo. (Ppročilo lajnika inz. Mačkovška mi 35. redul veliki skvpšcini CM I) v Celjn dne 7. sppfeinbra 1924.) (Konoc.) C) Slovensko sohivo v JuUjski Kra- jhii. Posolmih doloch glcdo solslva tja do spomladi ]. 1919. ui bilo. Učitel.jsho v onih zmedenih ensili ni vodolo, kaj bi naredilo; mnogo jih jc oslalo v Juyo- slaviji, nokaleri so so vrnili in zopot odšli, druyi jki so ostali. Yobcie je uo- jiih nioci priman.jkova.lo in da so imela šolskn oblaslva za šolsko leto 1919.— 1920. dovol.j virnih moči na razpolago, zaoyli so ^prejoinati npkvalifieiranc mori, zaostnio shnlenlc in nstanovili so tiidi kui'/.o v.w silo. S šolskini lotom 1910.-2(1. so so na Krasu in Coriskom voc ali manj povsod otvorile solo, aico no dnigat-ft, pa za silo. V Istri pa je zc takrat zavol brozobziron vetor: nkinilo so jo okoH !<>(• .h^o.^ovenskih šol; nn njili mosto so došle laške ali pa sploh nic. N io!;,kim loloru .1919,-20. jo b'iki vpeljana ilalijanst-ina na slovonskili IjucKkih soiah kot prod mot, ki jo o'u- \ezon za vso iitvnfc. ki so dopolnili 6. loto stai'osti, o/.iroma obiskujojo 3. šoi- sko lolo. 1'ouku so sc morale odinoriti najni.mj 4-lodonsko ui'o. llalijanšf-ino ,°,o pouoovali nalast* za io doloöoni uri- tolji ali uöitoljii'o. Kor so oblasli uvl- dolo, kako jo ljudstvo in rnladina na- sj)i'oitiM pouku ilalijanskoiva jezika, : o odrodilo s posolmim oillokom, da po- stane za, šolsko lolo 1920.—21. ponk ilalijaiiskotfa jozika. na slovonskih .so- la h noobvozon. S yolskini leloni 1921.—22. jo liih italija.nsoina vn.ovir vpoljann. koi oh- vozon prod mot. Dne I. oktobra J928. so je im\sil barbarski vidavec; izsol je Gonlillijov odlok. To jo orni dan našega naroda v rrimorju. S to in daluinoin jo vpeljan v .1. razrod (prvo aolsko loto) italij;vn- ski noni jozik in slovon,yi":i»ii so bilo ml- morjono vsojja sftnpaj tri focfenske uro. Odlok obcMicrn povoii, da so vsnko loto postopoma vpoljo italijanski ucni jo/ik v nasSodnjeni razrodu in i-oz pet let ni voč slovonsko solo v Jnlijski Krajlni. Vidi so tu ])rozoj'iii nanion, polujo.iti si lorn a. Ali to lispo,, je drugo vprasa- njo! roiioovanjo v jirvom razrodu' so vrši vsoskozi ineliiiuiono, posobno na- zonii nauk, tudi oitanjo. i'ri oitanjii jih noitoijiea uauoi na pamot vsebino kosoka, ki ga iiviajo liUati, in kadar ui i;i,io jc poslodioa la. da s prsloni no kä • žojo na lisloin inosin, kjor so v rosnioi öila, ampak mnogo bolj naprej. Kakb iiioiv biti ,s slovoatkiin poukoin, ki ima o-todonsko uro, si la.bko vsa.kdo misli. Za.dnjo. dr.ovo so bili slovoir-ki in neinski poslam i pri nauonom miiil- stru, da bi kaj dosogli giode inaiorin- skoga. jezika s iuihodnjiin solskim Io- ion), toda til jim je očituo povodal, da s(> bo d'/zn! vosormo S\ ojo:.(a pix'dnik/i in oiiranil poilalija.njajoöi znaöaj šolo. Vidi so, da oasi niso so dovolj zreli, da bi prislo do din^acncga «lanja. Lain 11ooo.jo vso Julijsko Krajino poilali- jančili. Kako bo v rr.s-iviri bn-rio ii;i;>li priliko opa/.ovali JVnuagala jiin .-u- j.-d nu i i.ui.n-- ij.i s ])ozdnivljanjem ito.lij^nsko zaslavo, ki so jo prvotno msüo po solah dvakra.t na todon, sodaj pa splahnolo na onkral na Trifisoc Fnšislovrka vlada jo odro- sbskst"-"- r^y- kla Siovonooin Io. kar so jim obljubilo drugo vlado, pusiili slovonsko solo. — 700 000 Juyoxhireiioc r llaliji jc lah'o i.?gul}i1o ?;rnje crpioče šolsivo, za kalo- ro^.-i JO I H(li ii;i,s;i dru'/l);l /.O loliko yy[ - vova la. lz . navuui'iiLga ivi'aikuga orisu Jo i;)/.\'idno. da izvi'stjjo svojo dolžnosli na.pram tujorodnim drzavljanom edi- nolo nasa dižava; Avstrija llačii naSe ljudstvo kljul) doloobam senzermensko. jK)god!)o, Italija pa otvarja novc arab-* sko solo in zalvarja naže žo davno pri- dobljeno zavodo. Vso to nnm prica, da naloga Družbe we davno ni dovršena.. HOG ASK A SUTiNA. Zdravi- //vW rrslnik in nup.nik (joslov. 10. šte- vilka prinaša. slodooo vsobino: MiloS Verk: !\oral — Znvršna ior pripovod- uikov.i. — liuonik gu.si.ov drž. «diJavi- lisJa ilog. iSlaLina ((Iq Wk. «Lev ¦-,.;]}^ o>oli i^Ol). — rk: Na i ¦ .. M. V.: Ssifict. — TV,maöfl vf- .¦ . i. (Mx'iitja i/. r.aravo (i'^ romana dr. sva Sonija. ^Zndnji val<0- — ßtc- vilo .'to-Uov v 1'ogaski Sl:.,tini. — Smos- nira. ;— Lislnica urodiiistva. — Ob- Oin>'A, Spits, Trst. Sprelema VlOg© na KSftliŽIce In leliOČl MS^ Kupiije Jr? prodaj» vsg vtsiz yrerdnostnfh paplrjev, račun prof! uLodnemn obresfovanj» &*Y% valut in dovoSjuja vsabovrstae -Kreiliie. Olvarja akred&ffve In Izd^ja kred tssa pisma za !u- In Inozemutvo. POZIV! Oospa, ki je minuli teden prodajala prstan s Štirioglatim smarogdom sc prosi, da se oglasi z istim še enkrat pri juvelirju Anronu Lečniku, Celje, Glavni trg. Išče se za trgovino v bližini Celja ali njega okolici. Dopise na upravništvo tega lista. CgHCWTO En kgsivega opuljcnega pcrja 70 Din, na p..l bt*lo 90 Din, V1.''' btlo 100 Din. boijSe J20 in 150 Din, mehko jak-puh 200 in 225 Din, boljSavrsta 27S Din. Pošiljatvecarine proste, proti povzetju, od Din 300 — naprej poStnine prosto. Vzorec zastonj. Bl :-i;-*nee ! Beoyrad, 17. st.-piembra. Danes jo nastala v vladnih in parlainentnrnih krogih volika nervoznosl. Vsi pričaku- jejo odloeilnih trenutkov. V predsed- .sfcvu ministrskega svtia je pričela ob 1(1. dopoldne seja nacelnikov vladnili strank. Tod predsodstvom min. preds- Ljube Davidoviča sta poleg vladnih strank na seji navzooa tudi delegata Radičeve stranko dr. Maček in Preda- vec. Glavni :>redinot to seje je vpraša- nje definitivmga \stopa Radicevcev v \lado na način. kakor to zahteva par- lamentarizem hi vse vladne stranke. Yoliko preglavico dela vladi vprasanje, ali naj ve])ul)!ikanski liiinislri z ozirom na program Iladuevo st ranke položc krnlju prisego ali ne, kakor tudi vpra- šan]o, Icaksno razinerje na;! vlada med kraljem in radicovskimi ministri. — Vladni krogi izjavljajo, da so vse tež- kočo odstranjene. V Narodni skupRini je zavladala v klubih volika nervoznost. Demokrat- ^ki klub se je zl:.ral Le ob JO. dopoldne in napeto pričakujo konenih rezulta- tov, ki jili prinose konserenea narelni- kov viadniii strank. Rozultati ol) tej uri 5o niso znani. Tudi radikalni klub se je danes zbral v Narodni skupščini in so poslanci razmctnvali, kako naj se resi vprašanjo vstopa radičeveev v vla- do. Radikali napovedujojo splošno ak- cijo proti vladi in so oulcčoni jo izve- sti, naj se resi \prasanjo radicevcev tako ali tako. V opozieijskih in tudi v nekaterih krogih Davidovičevih prista- $e\ je nastala danes velika nezadovolj- nost, k'jr zahievajo radicevci zase zelo važno ministrstvo za izonacenjo zako- m>v. Tej zahtevi se upira tudi ministr- ski prodsednik ijuha Davidovic. Da- vidovi'-evci zahtovajo zase stiri mini- strskc portfel.je. Lipnyrad, 11. septembra. Današnje ^Yre::ior objavlja daljšo avtentično iz- javo Stjepana Radw'a, ki jo je dal do- pisniku teg a lssta.Radk: je izjavil, da morajo hrvatski vojaki sluziti na Ifr- vaiskom. To je eno riajvecjih higijen- skili vprašanj. Radic dalje zahteva u veil In 'eritorijalnega sistema rekru- tacije in vojaške^a služhovanja. Dalje je Radi«; izjavil, da se v nobenem slu- cajn ne odrečo ideji federacije in re- publikanizma. »Mi no nioremo govoriti v }>oLridii bistvono drujjače, kakor fi'ovoi-iino v /jagrebu. Mi m-. moremo v Beo^radu opu.stiti repubiikanskih na- eel in riooemo opustiti idejo fede- racije.« Aretacija oblastnega predsednika Orjim© ini Krajnca. Lpthljfwn, 17. septomhra. Danes | da oLranijo mirno kri. Br. predsedni- dopokln-3 je oblastni odbor Orjune v ki nadompstuj»? br. VJadimir Levstik. IJubljani izdal sledeCo obvestilo: »Da- Obenem pa pozivljamo vse organizaci- nes ob 1J. uri dopoldne je bil aretiran je, da se v smislu okrožnice z dne 16. nas obhstni predsednik inž. br. Marko t. m. udele/.e v eim vecjem stevilu raz- Kranjoc. Kor smo trdno prepričani, da vitja prapora nase vrle ovganizacije v so bo njegova redol/.nost. izkazala v Zagorju. Naprej do končne zmage!« najkrajšem easu, pozivaino vse člane, ---------- Po umoru Todora ctleksandrova. Hadaljnji pokolji v BoSgariji. — Obsedno stanje. — Umori voditeliev «nakedo««s.tvuju5čih. — P^nika v Sofiji. P>c<>il''<'nnika, ko je s'i'a fieindla stavkujoeiin gotove kon- bil ob 8. zveeer nenadoma prekinjon cesije in privolili v jrenoralno poviša- oleklrični tok. Ves ta f. okraj je bil v nje mezd. Zaslopniki dciavstva se da- popolni terni in brez vsake razsvetlja- nes popoldne sestanejo, da zavzamejo ve. Po hotolih je zavladala med tujci nacolno staliseo o predlogih industrij- velika panika. V nckalerih restavraci- -cev. Kovinarji so so \edno razpoloženi jab in gostihiali je prišlo do pretepov •stavko TKidaljc\-ati. ir.ed uo^ti in naLakarji ^MMIIIII_____ Dnevtie i^esti NOVI l.i,\,NKOVGT PO loo IN PO 5 D1NAIMKV, ki jiii je naročila Na- J-odna banka. dospejo konoem septem- bra in pridejo priliodnji mesec v pro- mot M'NZACIJONAl-NA POROTNA OßHAVXAVA V LJl.TiLJANI. V pon- deljck, 15. t. m. se je vr&ila pred ljub- ljansko poroto ob ogroinnem navalu obOin^tva razprava proti 20-letnemu Alojzijn Jeraneicu, trtj. praktikantu, ki jo bil obdol/.on, dn je v noei dne 31. niarca ustrelil na Vodovodni resti v Ljubljani svojo izvoljenko Fani Pet- kov.škovo. Kazprava je trajala ves dan in se ponoci do Irieotrt na 3. uro zju- iraj. Porotniki so stavljeno vprašanje ylede luidodekha umora zanikali, po- trdili pa vprasanje hudodclstva uboja, nakar jo sodni dvor obsodil Jcraniuča na 4 lela *cžko joro. TmWNSKl IZKA7. n naledjlvih bolc.rnih r mcsln Celjv od7. do 14. sep- tembra. bkrhttica: Od prejšnjega ted- na ostala 2, na novo oboleli ;}, ostane v nadaljnji eskrbi f.». Ušen: Na novo obolol 1, ostane nadalje v oskrbi 1. Le- gor: Od prejšnjega todna ostal 1, osta- ne v nadaljnji oskrbi 1. geschlosskm: deutsche 'MlSDElUlEVr. jVirzlk-ne si pi\zado- vaio schauer in nje'iova klika, da bi pokazali j:i\nosti obsloj liemške inanj- šine. Tola od kod jeinaii: Ne gre in no gre ))rez ljndi, ki jim lastno ime bije v obraz, bre/ ljudi. ka'.erih rodne hise in koče vsi poznamo. katerim žive v teli hišah svojei. ki hi se prav znrudili. ko bi jib kdo .stel za Nc-nice, in si mi- slili, da so jib ima za norca. In tako zopoi prodstavljiijo pri volitvah neni- ško manjšino razni Kosirji in Kozelji, Skobom.eti in Jelenci. Rebevski in Re- bersaki. Jan.iri in Žvif2c. Podobno so bodo pisali tudi voliloi, ki jili bodo pri- vlekli Ogrizki in Pesci nri volišče. Edi- no dobro iiua ta iMidna lista, da je lepo enotna, da ne ločiš, kdo je »Nemec«, kdo je SLS. In v«eL je enako veliko prida. — Oj ta >deutsche Minderheit«, ki je bila zo laka, ko ,:e bila še »Mehr- heit«, a je hmnoristično uplivala na \ resnivne Nenue ie takrat. Naj otmemo pozabljenju verze nemškega šaljivca. ki jih je po slavnosti/i otvoritvi »Deut- sches Haus« objavii v dunajskem listn- vVorm OLinann Jaks'-h voin Schubert- bund Jüngst Bürgermeister Rakusch stund. Der Tepey. dor hat präsidiert, Und Herr Uie/.ovsky war gerührt, als von der treuen deutschen Art. die Cilli unentwegt bewahrt, mit Pathos noch Jferr jS'cgri spricht — Noch deutscher kann man wirklich nicht!« Saj bi bilo zal'avno. ßlcdati to družbo, ko bi ne bilo tako km to žalostno, da j hoce neki slovenski voditelj s pomoejo lahkoverniji sloven.ski.'i ljudi taki dru- ibi poinatfali ilo kfuiila. Proti komu se bojujemo prl celjskih obČlnskJh volitvah ? Ker se | je postavi! na čelo nemSkutarske liste j dr. Ogrise>rg, so mislili nekateri celjski volilei, da hoče Slovenska ljudska stranka, pri kateri je vsaj doslej ta »značajni« mož organiziran, nastopiti pri celjskih občinskih volitvah skupno z nemškutarji proti listi celjskih Slo- veneev. To pa je »Slovenec« z dne 17. septembra odločno zanikal s sle- dečimi besedami : »DDstavljamo, da ! SLS ni šla v noben blök. Celjski so- | cialuogospodarski blök je privatna akci- ¦ ja, s katero SLS nima nobene zveze. | Da pa ni priSlo do kakega rezultata, je kriv Narodni b!ok, ki je menil, da se more s SLS norce brit'. Nekateri pristaši SLS so se sami iz lastne ini- ciaiive odločili za listo Celjskega soci- alnogospodarskega bloka, vsled česar SLS potem ni kazalo veČ postavijati iasme lii-te, ker bi se pri volitvah ne pokazala več prava njena moč.« Iz te u^otovitve sc najlepdo vidi, da iniarno pri feljskih občinskih vohtvah posla samo z nemškutarji in z družbo, kl je zaradi osebne častiželjnosti pozabila na vsako narodno dolžno^.t in navsak narodni ponos. Zrito jo bode tudi za- dela pri občinskih voütvah najostrejša obsodba vseh celjskih Slovencev. Juisakl ix Časov zloglasnega ptujsskep,a »Štajerca« so stopili z rumenim plakatum prod celjsko na- redno javnost. Sramotilen pamflet, poln laži in obrekovanja, jp pisan v obliki in jeziku ptujske^a »Šrajcrca«. Vse kakor pred desetimi in dvajsetimi leti, ko so se vršili zbori na§e nemSku- tariie, ko je še hodil pridigovat v Celje v hotel pri Po5t' k Robeuschec^u znrnii odpifdnik urednik Linhart iz Pttija. Tudi tednj se je ta drnžba posinževala s!»- venskega jezika, da je lažje varala in begala nttše Ijudi. Oospoda celjski nem^kutarski trgovci, obrtniki in gostUmčorji, prepozno prihajate, in tudi družba, ki ste si jo na.eli, nc more izbrisati madeža in nasüja, ki sto ga predstavljali nekdaj v Celju. Preveč se poznamo in preveč smo trpeli od Vas 1 po:ii?.anja in krivic, da bi nas bilo še kedaj voljs b'ti vaši h'ayc'. OJgov'T vas čak.i 28. septembra. Že danes in za vse bodoče case pa se bi odvrni. od Vas vsak pošten S.'ov^nec! CETJSKE OBClNSKE VOLIT- YE. 7v7 >N(>RCiEN<.- dodaje svojiin raz- ini.šljevanjem o i/\(\\\ obc. volitev v Ko- cevju smelo trditev, da so volitve v Ko- cevju ze pokazale in da bodo predvido- ina tudi volitve \n Chilli und in Mar- burg* dokaznle. dass das Deutschtun- nicht ausrottbar i«-t und dass es falsch wäre in Hottschee sowie in Marburg u. Cüli den Kampf gegen das Deutsch- tum als Parole auf die Fahne der neuen Gemeindevertretungen zu schreiben^-. Ta uemskožidovski nasvefc nam ni nov, »jMorgen« samo noče zna- ti, da je to, kar on imc-nuje pri nax ¦>das Deutschtum' samo trhlo odpad- ni.štvo in naso narodno čast ponižujoc in sramoieč spomin na case naše hlap- čevske sužnjosti. ko so sc naši ljudjf za denar in za službe prodajali tujcu Teh rasov ne poznamo in ne priznanru: več v nnši svobodni narodni državi. v interesu kulture in zdravega narodne- yu razmaha je, dn izginp spomin nn- nj:> in iz»inejo skoro žt> zadnji živi sle- dovi te sramote. nasi nomskutarji. T^ bo tudi v eminontnem interesu dobrih ine'lscbojnih odnošajev mod nami Slo vend in med onimi jiravimi in pošto- nimi Nemci, ki žive že danes med nn- mi in se itridejo med nas. ZOPET PHEKUC. Pri celjskem srezkem poglavarsuu se je prijavil ž;1 kot tretji g. Jo.^ip Leon, krojaški nioj- ster in prosil, da se ga črta na kandi- datni listi >Ccljskega socijalno-gos])o darskegp. bloka«, ker 30 bil napa.čno in- formiran in ker se ne strinja s cilji to- ga blökn. OBClNSKE YOLiTYE V CELJU Danes r sredo, 17. vcpiavbra oh pol 9. zvr.čer safanck koulirnnih as rank Nn- rodnorjrt Itloka r Itotcln B(dkan. Se- stankt se vrse vsaU reiei. Prtiakuje Si rsestransko ohilue wWiezhe. MINISTER DR. HE1IMEN Y CE LJU. V lorek, dne 1(5. t. m. je prispel iz Rogaške Slatine minister za socijal- 110 politiko in zastopnik ministry za narodno ;;dravje dr. I-'chmen v siircm- stvu s.inltoH^e;/.-! inspoktorja za Slo- ven ijo dr. Katičica, svojega kabii^etne- p-i >f;i ']\ :h\ Lohcrta, sanitetnega in špektorja v Zagrebu, v C(^lje, kjer si j: ogledal nove socijaln^ in higijenske in stitute našega mesta: Pasteurjev za- vod, bakteriolo.ško stanjeo, drž. brez plačni zdravniiški ambulatorij, proti tuberkulozni diS])anzer ter invalidsk dom. 0 vseu ustanovali se je g. mini- ster izrekel prav povoljno. Iz Celja s" je odpeijal g. minister «t- tekom dopol dneva v Topolsico. da si ogleda to zna men ilo zdravilisCv za l»olne na pljucih. IMENOYANJE. Kakor smo h svoječasno poročali, jc. imenovan z; profesorja na drž. refill! gininaziji ^, iCelju g. dr. Karel Ph-jecec. doslej n; trgov.ski akademiji v ljubljani. SMriTNA KOSA. Dne 13. t. in. j. umrl v tukajMijem kapucinskem samo slanu gcriški k^une'- pater Gabrijv. Bajec v Ü2. letu sl«rosli. N. v m. p.! I'ROTESTNO ZBOROYANJE VOJ NIH 1NYALID0V, ki so ga na pozh central;1 Udruženja vojnih inva,lido- prirediie podrnžnice Celje, Braslovč; ftt. Peter v ir'av. doliui in Šinarje pi Jelsah, se je vrsilo v nedeljo, 14. t. n pi'i Belem volu ^ Celju. Zborovanje j bilo zelo dobro obislano in se ga ji Stran 6.__________________________________________________»NOVA DOB A«__________________________________________ Liev. -jc6. lasvršuje vsa v tlslcars&ro slroSco gpadajoca dU*Evot Alravljak. V svojem govoru je ijvdai'jal topic ljubo/en vseli vojnih . ilev do sk.ipne dor:)ovii;e in omenjal . r)upni položaj vojuih iijvalidov, vdov : sirot, ki že sesto leto po vojni ne- ; rpno eakajo, da so jgni v državi zasi- . ira eksislonc'na mo/.rios.t in morajo iiiirati vsled bode jn pomanjkanja. rivda leži na voclitoljih državo. ki so nepre.staninii krizaiiii opotovano one- ,ogooili, da hi se spora:Mimno z lTdru- . ^ii.jem vojnih invalidov izdelani za- ¦ onski načrt spre.iel v Narodni sknp- - ini. Vr imemi jotiOnili tovarisev je jzdra-ul navzoce invalid g, Samec in ozival svoje hedne tovariše in tovari- ¦ :ce k skupnonvu, sJoinemu dolti v do- 1 jgo zaertanih eiljev. Invalid g. Frö- . :li je podal nrkaloro primore o do.se- ¦• inji o.skrhi vojnili žrlev: vojna vdova 1 dobivala '2.50 Din, vojni invalid pa -! Din mesečne pckojuino. Od dobrih • a.črtoV, ki jili vscbujo začasni inva- dskj zn.kon. je o^laia veeina na pa- '.i'jii. Od s;uaih obljuli invalidi. vdove i siroto pač ne morcjo ziveti. Invalid . Jenko se v svojem govoru zahvalju- > vsom .onim, ki Jjodo dej.msko poma- • ali j)ri uresmeenju invalidskih za- . low Dr. Jezu v Ljubljani se poslje ..smona zahvala za rjcgovo dosedanje -pešno delo v prid vojniin žrtvnm, -iiotako se i/.roče isl;rena zahvala sem udolo/.enconi seslanka na Brezju. : i so se tndi spomnili noM'K-nih inva- ' -lov, vclov in ^irot. Ob koncu zborova- •ja prod la ga predscdnik v imenn pri- i'ravljalno.t-a. odbora resohi-'ijo. v ka- ' :T'i se zahteva takojsn.io sklicanje par- .imenta, ki naj posla\i na dnovni red ! ot prvo tocko invjilidski zakon. Reso- iciji .se prilozi tadi spcmenica. ki v.se- '•"ie najvažnejšo zahlovo vojnih žrtev. :U'Sohicija kakor tndi spomenica se od- ;>ošljeta na kabinotno pisarno Nj. Vel. •:vtilja. ministrskeinn predsodnikn in "•iarodni skupščini. Ma pt-edlog invali- >,\a g. .lonka .so se pedali invalidi po ;epo u.spcleni proioslnoni zborovanju i--.orooratLvno skozi mesto prod .srezko ; c.glavar.stvo; kjer je posebna deputn- =ja izročila .srezkoirni po.ulavarju g. ¦ itid. svotniku dr. /užekii rosohifijo za ¦.ainistr.stvo za socijalno .skrKstvo. na- >;ar so so invalidi nnrno razsli. Tudi ;ii se polao pridvnvuijenio zahtovam "•¦jiiih žrtc-v, npo.števajoč in razinne- • ijoč' njih «kiindalozjio obnpni polo- s' -.'..}. J'oklicani faktcrji na vladi, kakor ..di po-slanci naj k one no vendar en- ki'dt uslišijo fitovilne prošnje najbed- :...iših jnod bodinmi in jim dajo v.se r.r.e pocijalno in n-atoiijolne pravice, ' i so si jih s svojimi težkimi žrtvami krvavo zasluzili. PfmiKS V CKUr. V pondeljek. \io .15. t. in. okrog ^JO. zvecer je bilo 1 v.iiti v üelju MX'dnj. dojanjih po Ionian a Xaver do Montopina. KONVl'WrNA KAVARNA »CEN- TRAL* V CXLJU. Vs-ak večer izvrstni r-iganski konoorti. CBirJšHa borza v sredo 17. sept. Zagreb : 7 40 ZAGREBŠKA BORZA v sredo, due 17. .svpiembra. Dun.ij: 0.101/.5— 0.10345. Milan: 3.1545—3.1845. London- 323.5 -320.5. Newvork: 71.80—72.80. Pariz: 3.8000—3.9160. Praga: 2.1725—2.2025. Cnrilr !:•>.('¦!:">.•)---1.-5.7 125. To in o«^o. RAZNE ZANWIV0STI. Prebivalstvo zemlje se podvoji vsakih 250 let. Kilajci so imoli poprej topove iz ! bambvisa, na katerem so bili pritrjeni ! zolozni obrooi. ! * I Najtežjo sv. pismo tehta 320 fun- ' tov (okrog 180 kg). Nahaja se v vati- I kanski knjižnici in je pisano v hebrej- ščini. V Newyorku in v (iikagn imajo voc tolefonskih spojev, nego v vsej T-'ranciji. * V srodisou zemlje znaša pritisk 3 inilijone atmosfer. BREZZlTrNI PRENOS FJLMOV. Po poroc'ilu iz Newyorka jo rešeno vprawuije transmisije fihnov na plat- no s pomoojo itrezžičnega brzojava. — Ameriški polkovnik H. U. (ireon in njegov sin Hetty Green ravno dokon- oujeta ta novi slučaj brezžionega brzo- java in upata dokoneati svojo iznajdbo najpoziuije v onoin letu. Z-.i sm\Letos jo pa res izvrst- na lotina! Na moji njivi je arastla tako debola buča, da hi je trije ne bili pro- maknili z mesta. Nokoga veeora pa mi jo je nokdo — nki'adol!* JVTUANJA HflLA. Uosp. 81avc pride prece.j pozno doinov, sezuje si covljo v predsobi in gre pooasi v spalnico. Naenkrat pre- vrže stolico, toda takoj plane k zibeli in poone zibati. Žena so vsled ropota zbudi iii sa začne obdolovati: > Pijancc gvdi, poiux-iijak — scdaj prides do- tijov, ko drngi 70 vstajnjo!« On: »Oli, lo])o To prosim, pogloj, Žonka, že <:do nro sedim tu pri zibeli in zibljoin santka.- Oua: ^lvajr' IVu'itck spi žo oelo noč pri liieni v po.stolji!^ »K0LEGA«. Slepoc prosi gospoda na cesti za miki.ščino. Mospod: : Evo, i\\ imate dinar« in-, gro dt:ljo Todaj /akrici .slopec za njim: -Gospod. zinoJili ste se — to jo lo poi dinarja!* Oospod: -.»Vi, slopar — saj n'ste- niti slepi!« Slepec: .¦ Prosim, cprostite go>pod,. danes samo radome^tujem svojega ko- logo, ki jo v rosnici slop. On se je naiu- ]'(>('' sol o'lpocit — poglcdati si hoee ki- )ioniatografsko prettstavo«. Od^ovorni urednjk: fuido Pecnik. Izdaja in tiska: Zveznn ii.skamn. Cell* sfanovanje v sredini mesta, obstoječe iz 2 sob in kuhinje s primernim stanovanjem v predmestju, pripravn:m za 8 osob. Na- 1 slov v upravi lista. Ant. Lecnik O a«rs*p In juireSi** o Ce- je, Elnyni !rg St. I (r>r>«fj PwcchJaffc^, 113 Kleparstvo, voöovodnw iKšia« lactic in »aprava strelovodov Fran!® Dolžan CEUE - Kraija Petra cesta - CEUE Sprejcma^addazgsraj ctrajcath jtvoHHsHoftudpopraVjla postrciba to na (cue zmerue. 5c!idr»a izVrsiicv. 477 -48 PrielsiiiiiiiMpi§i.i9lii9bliii IZ SLOYENSKIH PREMOGOYNIKOY vseh kakuvosti, v ctlihva^onih po originalnih cenah prerriogovaikov za domj<čo vporabo, kakor tudi za industnj ka podjetia in razne^va na debelo IISTO ^EIWIS&II I>RI3IVIOG in KOKS vsake vrste in vsakega i/vora ter priporoča češku- slovMški in angležki koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. 22—16 Nasluv: Prometni zavod za premoR d. d. v Ljtibljani, MikloSiČcva cesta St. 1S/H- Trboveljski premog iz rudnikov: L^ško» Hrzialni* «* Trfeovlje in trbo^eljski prima par-Maivdl cemesntt dobavi iz tukajsnjega skladisca ali pri cdih vayonih ,~ od vagona po iiajnizjih dnevr ih cenah , Pr.mi.() »e Äostaw ja na «csjo tudi na «S«m ZUEZA SLOHENSSCIH TRQOIICEV Ocnkel, Elsbacher in Ravnikar pri podruÄnki Ljubijanske kreditne banke v Celju.