60100200 8554 4 OSREDNJA KNJIŽICA P.P.126 66001 KOPER okSKI dnevnik Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 277 (10.189) TRST, četrtek, 23. novembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK le začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» V Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NAUK NEDEUSKIH DEŽELNIH VOLITEV V BOCNU IN TRIDENTU Verjetno bi precenjeval pomen nedeljskih volitev na Tridentinskem ? v Gornjem Poadižju, kdor bi pripisoval pomen vsedržavne-testa, prav tako zgrešeno pa bi ®“°. če bi jih prezrl kot nepomemb-”e' Pa ne zato, ker je zadnji te-Jn volilne kampanje privabil na ddentinsko in v Gornje Poadi-,!e najvidnejše vsedržavne vodite-le vseh strank, pač pa zato, ker v°lilni izidi potrjujejo nevarno tež-n!°’ ki je bila, bolj ali manj izra-> če opazna tudi v drugih ita-jttnskih deželah: okrepitev kra-j^nih in avtonomističnih list, 1 Predpostavljajo partikularizem *P*°čni koristi. Daši ta protest, ki je obarvan kvalunkvistično, na Triden-toskem ni prišel tako bučno do i-r°Za kot v Trstu, pa se moramo 'Sekakor zamisliti ob dejstvu, da le avtonomistična in desničarsko o-PPTT pridobila kar štiri stotke glasov in postala druga jjjtontinska stranka, in da je do-7®! improvizirana ter nehomogena °a«cija move levice» (radikalci, tto continua, MLS) prekosila ranke z vsaj 30-letno tradicijo kot k° pSDl, pri in PL1. In prav ta- 0 se je treba zamisliti ob dej- ■ *U' da je v Gornjem Poadižju pntirolska SVP, ki se zavzema vse večjo avtonomijo bocenske ^iijine, dosegla svoj zdaleč naj-g ^jši volilni uspeh zadnjih let. ePrav bi bilo vsakršno posploševa-in precenjevanje nedopustno iz-j^jajoče, pa volilni izidi vendarle kazujgjo. se jjgj italijanskih .pavijanov ne spoznava več v tra-tonalnih vsedržavnih strankah, r da se skupaj z družbeno in sPodarsko krizo spleta nova kri-e® ^Politične istovetnostih, ki je po 1 strani najbrž nagniti plod rojenja nekaterih nazadnjaških sil, '' drugi strani pa \tudi posledica je reševanje bistvenih jjj. naibolj žgočih italijanskih pro-emov (če o reševanju lahko sploh gorimo) odločno prepočasno ter j!. Ustreza potrebam in pričakova-trn družbene skupnosti. i>a ° mriuie tud' dejstvo, da so h°ečje stranke (v vsedržavnem ■ mlu) na splošno nazadovale. Res iefS'Cer’ dQ ho KPI v novem de- nem svetu imela dva svetoval-pr.Več in da se ta stranka na u-lj Vn’h volitvah običajno ne uve-^Vl }ako kot na političnih, ven-z r le nazadovanje v primerjavi 5 junijem 1976 tolikšno (več kot ; °ustotkov manj na Tridentinskem l’eč kot 3 odstotke manj v Gor-tn*1 Poadiiiu)’ da ni mogoče go-h lti o uveljavitvi partije, kve-,n*n>u — in z dobro mero eufemiz-lahko trdimo, da je ohranila h1 P°ložaj. še hujša voraza pa ftlj brez dvoma doživeli PSI in # ‘ Socialisti, ki so upali,. da bo prnl!avitev na teh volitvah potrdila ke Hn°st vsedržavne politike stran-. ln ji bo dala novega zagona, Prvič v povojni zgodovini znat- no sl ia°stali za i PtJenokracija Po vojni, izgubila absolutno X^'.b'ti samopašno tridentinsko n,. jo tako prisiliti k tvornejše-je ^delovanju in sporazumevanju komunisti, krščan-pa je, prav tako volitve zaenkrat ne splačajo nobeni od treh strank, še zlasti pa niso bili nagrajeni ne zagovorniki Craiijeve politike, kot tudi ne de-mokrščanski konservativci (upoštevati je treba, da sta se odpor in protest proti državi porodila predvsem v pokrajini, kjer je najbolj konservativno krilo KD imelo skoraj absolutno oblast). Demokratične stranke morajo zato najti v sebi dovolj moči, da dajo novega zagona in vsebine politiki korenitih reform in sanacije najbolj perečih družbenih ter gospodarsko -političnih vprašanj, če nočejo, da tolmunčki slepega in kvalunkvistič-nega protesta narastejo v nezaje-zljiv veletok. Kdor skuša ošibiti levico z zavlačevanjem in neuresni-čevanjem vladnega programa, se mora zavedati, da s tem še bolj poglablja krizo. Nedeljske volitve (kot tudi nekatere druge pred njimi) pa obenem tudi dokazujejo, da bi v takem položaju bila utvara u-pati v preliv glasov z enega dela u-stavnega loka na drugega, z ene demokratične stranke na drugo. VOJMIR TAVČAR ŽIVAHNA RAZPRAVA NA SEJI VODSTVA PSI De Martino ostro kritizira politično usmeritev Craxija Tajnik PSI odgovarja, da so kritike «pretiranc in škodoželjno - Preosnova vlade: pred sejo vodstva KD se bo Andreotti posvetoval s tajniki strank vladne večine RIM — Volilni neuspeh 20. junija je zapečatil konec starega tajništva PSI in je privedel na krmilo stranke novo vodstvo s Craxijem na čelu. Volilno razočaranje s Tridentinske in Južne Tirolske pa je dalo duška notranji opoziciji, ki nasprotuje politiki tajništva, a si doslej ni upala javno povedati svojega mnenja. To se je zgodilo na včerajšnji seji vodstva socialistične stranke, kateremu je Craxi poročal o volilnih izidih. Toda še pred tem se je oglasil bivši strankin tajnik Francesco De Martino, ki je Craxi-ja in njegovo politiko napadel brez vsakršnega ovinkarjenja. «Glavna napaka je bil premik na desno PSI,» trdi De Martino in dodaja: «Ko pravim 'desno’, mislim desnico z veliko začetnico, se pravi tako na idejni kot na politični ravni.» Nato navaja nekaj primerov, ki so po njegovem zelo zgovorni. Predvsem protikomunistična usmeritev, ki prihaja vse bolj do izraza («Polemike so pravilne, vendar ne take»), «dvoumna» politika do vlade, ki da jo Craxi «en teden itiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiinmiiiiMiiiiiiinitttiiiiiiiiKiHimiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiifiitiiiiiiiiPjimimiii KLJUB POSKUSU POSREDOVANJA PSI Blavni in skupni cilj triden-levice. Vprašanje pa je, v Uei' ’ meri je na nazadovanje O*, stranke vplivala ofenziva t|,ec.e in v kolikšni meri preliv (|e tradicionalnih volivcev na rlrn° c kvalunkvislični kotel En-a Prunerja. p nQ. a” zato, ker se nobena od treh fe]Uečjih italijanskih strank ne mo-Jtovduševati med doseženimi re-de Pa nedeljske volitve na Trite ,nskem in v Gornjem Roadi-»e v kratkoročni perspektivi imele destabilizacijskih poje 'c *a vladno koalicijo, ker se tosno izkazalo, da se predčasne *... 'N'1111111111,,1,,,11,,11 mm mini mit 1111111111111 "oumedienc več dni \ globoki nezavesti — Alžirski predsednik |(jujhediene je še vedno v globo-ko Czavesti, ki traja od sobote. ^ 8a z vso naglico pripeljali 8iio I , ek za oživljanje in urolo-Dorj “NniSnice «Mustapha». Vsi na i*to„ ,ravnikov, tudi štirih specia-Sd • ki so včeraj prispeli iz ZDA, Kaže, da se alžirskemu ^jti niku bliža nagci konec, KD vztraja pri bojkotu reforme spolovinarstvo Amendola: «Če bo potrebno, se bo KPI vrnila v opozicijo» dobena pomoč ne zaleže več. RIM — Kaj pravzaprav hoče KD? V isti sapi trdi, da noče krize, niti novih sporov, še najmanj dramatizacije, toda prav tako ne mara reforme kmetijskih pogodb. Na tem pa se lahko tudi razbije vladna večina. Očitno so poslanci KD mnenja, da je mogoče zaostrovati položaj in izsiljevanje, posebno še po nedeljskih volitvah, ki za levico niso bile prav navdušujoče (čeprav tudi ne za KD). Sinoči so se poslanci KD sestali in sklenili, kot je povedal Mazzotta, da bodo nadaljevali z bojkotom zakona na sejah komisije. KD noče avtomatične reforme kmetijskih pogodb in odprave spolovinarstva, ker meni, da bi to bilo protiustavno. V zadnjem trenutku so skušali socialisti in socialdemokrati doseči kompromis. Predloge so poslali KPI in KD. Komunisti so neuradno povedali, da bi tudi pristali na kompromisne predloge, vendar pod pogojem, da jih sprejme tudi KD in umakne svoje popravke. Podtajnik PSI Signorile je celo pisal načelniku poslanske skupine KD Galloniju in ga prosil, naj sprejme posredovanje. Gallonijev odgovor je bil dvoumen, a vendar dovolj jasen: KD ne mara krize, toda ne bo u-maknila svojih popravkov. Kaj se bo zgodilo sedaj? Najbrž se bodo še danes sestali izvedenci strank vladne večine in skušali «in extremisj> najti dogovor. Če to ne bo mogoče, nima pristojna poslanska komisija kaj početi. Komunist Pio La Torre je celo pozval tajnika KD, naj »premisli, kaj dela*. O možnosti vladne krize govori tudi komunist Amendola v razgovoru za rimski dnevnik «La Repub-blica*. Amendola je mnenja, da skušata KD in PSI «spraviti komuniste v zagato* in da jim ^ ni bogvekaj mar za usodo vlade. Vendar morajo vsi vedeti — trdi A-mendola — «da ni mogoče nadaljevati po tej poti, če drugi ne opravijo svoje dolžnosti.* «če bo potrebno, se bo KPI vrnila v opozicijo.* je zaključil Amendola svoje razmišljanje, (mf-st.s.) Okvirni sporazum o načinu izvolitve evropskega parlamenta RIM — Vse kaže, da so se stranke vladne večine v senatu dogpvorile o sistemu izvolitve evropskega parlamenta, ki je zadnje čase buril duhove predvsem med manjšimi strankami. Dosežen je bil kompromis, ki o-hranja »čisti proporčni sistem*, kar ščiti interese manjših strank. Obenem pa glede na izvolitev posameznih kandidatov določa razdelitev Italije na net «volilnih območij*. ki ustrezajo tradicionalni razdelitvi Italije: severovzhodno, se- verozahodno. srednjeitalijansko in južno območje ter otočna Italija. Sedeži v evropskem parlamentu bodo vsekakor določeni na osnovi »enotnega vsedržavnega kvocienta*. Odprto pa je ostalo vprašanje jamstev, ki naj jih Italija doseže pri drugih evropskih partnerjih glede volilne pravice izseljenih delavcev. Zahtevo so postavili komu- j nisti in zadeva predvsem nekatere države, kot ZR Nemčijo, kjer "So v veljavi protikomunistični zakoni. Zakonski osnptek bi moral senat- odobriti pred 5. decembrom, na kar ga mora potrditi še zbornica. V zbornici zaključena razprava o RAI TV RIM — Kljub razmeroma ostri polemiki med komunisti in socialisti v zvezi s spre :mbo linije PSI o radioteleviziji je poslanska zbornica zaključila razpravo o RAI TV z odobritvijo dokumenta, ki ga je predložila vladna večina (brez republikancev, ki so se vzdržali). podpira, drugi teden pa napada, kot s škotsko prho*. In končno nerazumljivo spreobrnjenje k «zasebni pobudi, kateri poje PSI himne, predvsem na področju javnih občil*. «če bomo nadaljevali po tej poti,* poudarja De Martino, «nas bodo čakala še hujša razočaranja. Tvegamo namreč zbližanje s PSDI, toda ne samo politično, temveč tudi številčno.* Craxija pa ni napadel samo De Martino, ki tudi sicer ni nikoli skrival nejevolje zaradi nove politične usmeritve strankinega tajnika. Pridružila se mu je skupinica «nove levice*, ki jo vodi poslanec Achilli. Ta je obtožil tajništvo stranke, da spreminja linijo PSI, ne da bi o tem sploh sklepali strankini organi, kot so vodstvo ali centralni komite. Tudi on je še poseliej poudaril nedavni shod o javnih občilih, ki ga je organiziral Martelli brez vsakršnega predhodnega posvetovanja. Ne-vol Querci pa je na seji vodstva izjavil, da se sploh ne čuti vezanega na sklepe, ki jih niso predhodno odobrib strankini organi. Querci pa se ni ustavil samo pri očitkih o «drznem načinu vodenja* stranke. Craxija je obtožil, da je s svojo politiko težil samo k »ponižanju komunistov* in temu podredil strankino politiko, ni pa opazil, da je v teku «zmema ofenziva* v Italiji, kateri «se lahko zoperstavi samo združena levica z enotnim nastopom v okviru politike narodne enotnosti*. Bettino Craxi je na kritike reagiral še precej hladno, vendar je o-čitno, da ga ne skrbijo De Martino in na turinskem kongresu poražene opozicije. Največjo skrb mu dela Lombardijev molk. Ni tajnost, da je Lombardi večkrat izjavil, da se s Craxijevo politiko v glavnem ne strinja, da pa ga podpira, ker «zmaguje». Sedaj, ko so nedeljske volitve dokazale (ali vsaj ustvarile videz), da je Craxi lahko tudi poražen, se odnosi med levico in av(o-nomisti ohlajajo. Govori se že o sporih med Craxijevimi pristaši in Signorilejem. Ta ohladitev še ne pomeni konca zavezništva «osi», pač pa ni izključeno, da bodo še jasneje izbruhnili na dan na seji centralnega komiteja PSI, ki se bo zbral sredi decembra. V svojem posegu na seji vodstva je Craxi obtožil svoje nasprotnike, da «pretiravajo» s podatki nedeljskih volitev. Na Tridentinskem je PSI izgubila le malo in še to lahko spet pridobi, na Južnem Tirolskem pa je bil — p» njegovem mnenju — zgrešen «medetnični kriterij sestavljanja kandidatnih list*. De Pogovori Andreotti-Callagbttn o evropskem denarnem sistemu ■■ £ ppl Martinove kritike je Craxi hladno zavrnil rekoč, da so «polne predsodkov in škodoželjnosti*, kajti PSI «bo napredovala, neglede na krokarje, ki prerokujejo njen konec*. Glavni problem niso nedeljske volitve, pač pa neučinkovitost vlade. Craxi je tu ponovil ostre kritike, ki so na račun vlade izzvenele iz posegov vseh, pristašev in nasprotnikov tajništva. Vlada je neučinkovita, je poudaril Craxi in dodal, da bi tudi vladna kriza ne bila nekaj strašnega, saj ni nikjer rečeno, da morajo vsaki vladni krizi slediti predhodne volitve. To pa je problem, s katerim se mera'ubadati tudi Andreotti po povratku iz Londona. Danes zvečer se bo najbrž sestal s parlamentarnima vodstvoma KD in razpravljal o možnosti širše ah ožje preosnove. Zatem bo konec tedna opravil nagel krog. posvetovanj s političnimi tajniki strank vladne večine, v torek pa bo dokončno odločalo vodstvo KD, kateremu bosta poročala Zaečagnini in sam Andreotti. MINO FUCCILLO’ ........................................... SEDMI DAN GOVORA JAVNEGA TOŽILCA NA PROCESU V C ATANZARU »Rdeča sled» je bila povsem neosnovana: anarhisti niso sodelovali v atentatih Kljub prizadevanjem urada «za zaupne zadeve» notranjega ministrstva je preiskava pokazala, da krožek «22. marec» ni imel nobene zveze s pokolom na Trgu Fontana in z drugimi atentati 12. decembra 1969 pripravili fašisti. Prav takp je javni tožilec zagovarjal veljavnost Mer-linovega alibija in popolno nedolžnost. obtoženca. Kot smo omenili, bo dir. Lombardi o vlogi Pii prede govoril danes, (tm) CATANZARO — Anarhisti niso bili na noben način vpleteni v atentate 12. decembra 1969 in v pokol na Trgu Fontana. Prav tako ni bilo nobene povezave med rimskimi anarhisti krožka «22. marec* jn fa Iz analize vsega preiskovalnega gradiva, je dr. Lombardi prišel do zakMčka;3fa anarhisti niso organizi-ralr-afendrcov. V krožkih->«Bakvmhi* in «22. marec* so sicer govorili tudi o atentatih, toda venomer zelo na šistično celico iz Veneta. Ih kon- splošno, govorili, tudi-cmefeplczi-čno, nihče od obtoženih anarhistov Vjh- to£la sl° le zgolj za teoreLzira-ni bil izkoriščen cd drugih kot ma- nje, _saj. mso imeh n* sredstev m- terialni iz vršilec atentatov. To so zaključki, do katerih je prišel javni tožilec na procesu v Catanzaru dr. Lombardi, ki je tudi včeraj, že sedmi dan zaporedoma, nadaljeval svoj poseg pred porotnim sodiščem. Dr. Lombardi je obravnaval tudi morebitne odgovornosti posameznih obtožencev in trdil, da so Merlino, Gargamelli in Borghese povsem nedolžni, o morebitni odgovornosti Pie-tra Valprede pa bo govoril danes. •iniiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiillliintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii Število žrtev množičnega samomora raste Zaenkrat našli le 409 trupel, pogrešajo pa še 600 pristašev sekte «tempelj ljudstva» GEORGETOWN — Neverjetni «mno žični samomor* fanatičnih pripadnikov ameriške verske ločine «tempelj ljudstva* še vedno vzburja duhove javnosti po celem svetu. Do sedaj so v naselju Jonestown, kjer je voditelj sekte Jim Jones ustvaril nekakšno kmetijsko zadrugo, in kjer so živeli pripadniki »templja ljudstva*, našli 409 trupel, od katerih so identificirali približno 200. Pogrešajo pa še okrog 600 pristašev ameriške verske ločine, ki so se takoj po samomoru svojih tovarišev zatekli v gosto tropsko džunglo, kjer jih gva-janske oblasti vztrajno iščejo, a s skromnimi uspehi. Zaenkrat so našli v džungli le 10 pristašev »templja ljudstva*, ki so vsi čili in zdravi. O drugih pa se govori, vesti niso uradno potrjene, da so jih v džungli po končale strupene kače, oziroma da so se nadnje spravile grozo vzbuja joče mesojede ribe piraje. Pobegli «verniki», ki so jih včeraj našli v džungli, so navedli grrzljive podrobnosti o množičnem samotno ru. Med drugim trdijo, da je vsak samomorilec lahko izbral morilsko sredstvo, tako da so nekateri nare dili samomor z revolverjem, drug) so zaužili strup (ki naj bi bil po ne katerih vesteh že dva meseca pri pravljen), nekateri so si vbrizgali injekcijo s strupom . . . Govori se tudi, da je bil «veliki duhovnik* Jim Jones hudo bolan, to je v nekem intervjuju včeraj iz javil njegov 19-letni sin Števen, po leg tega pa je zadnje čase rad se gal po mamilih. Njegov oslabeli ra zum pa je, naj bo tako ali drugače pognal v smrt Jonesu podobne fa natike in odprl poglavja, i nim.-primerov v zgodovini človeštva, (mč Na sliki: Trupla samomorilcev v Jonestovvnu. ti tehnične sposobnosti in končno niti najmanjše organizacijske ali finančne strukture, da bi od govoričenja lahko prešli k dejanjem. Kot znano, je preiskavo usmeril na «rdečo sled* urad «za zaupne zadeve* notranjega ministrstva, ki je nudil preiskovalcem kopico gradiva, iz katerega naj bi jasno izhajala krivda anarhistov. Toda to gradivo nima najmanjše vrednosti in je povsem neosnovano, kot je včeraj dokazal javno tožilec. Urad «za zaupne zadeve* je na primer pripravil poročilo (ki nosi datum januarja 1970), po katerem naj bi a-narhist Pinelli prinesel svojim tovarišem v Rim nekaj eksploziva. Policija in sodstvo sta skušala preveriti to trditev, teda o tem eksplozivu ni bilo ne duha ne sluha, zaradi česar je mogoče domnevati, da je bila trditev enostavno izmišljena za preusmeritev preiskave v napačno smer. Isto velja tudi za trditve, ki jih vsebujejo zaključki preiskave sodnika Occorsia (ki so ga pozneje ubili kilerji «ordine nero*), po katerem naj bi anarhisti pripravili načrt a-tentatov na sestankih 16. novembra in 6. decembra 1969. Na prvem — kot je dejal dr. Lombardi in kot jasno izhaja iz preiskovalnega gradiva — sploh niso govorili o atentatih, ampak le o tem, da je treba uničiti «gnusni denar*. Na drugem sestanku pa je bil navzoč tudi agent javne, varnosti Salvatore Ippolito, ki se je vtihotapil v anarhistične vrste pod lažnim imenom «Andrea» in ki je izključil, da bi govorili o pripravah na atentate. Pz-av tako je neosnovana trditev iz obtožnice, da naj bi 12. decembra, se pravi na dan pokola na Trgu Fontana, anarhisti organizirali neko predavanje samo zaradi tega, da bi si vnaprej pripravili alibi. Dejstvo je, da so predavanje v zadnjem trenutku prenesli v neki drug sedež, ne da bi sploh obvestili vseh pripadnikov krožka «22. marec*, kar pa bi bilo nepojmljivo, ko bi prisotnost na predavanju morala priskrbeti nekaterim verodostojen alibi. Glede posameznih obtožencev je dr. Lombardi izključil vsakršno u-deležbo Gargamellija in Borghese-ja pri atentatih: prvi razpolaga z neizpodbitnim alibijem, proti druge-1 mu pa so obstajale le obtožbe agenta Ippolita, ki pa ni mogel navesti nobenih konkretnih elementov. Več časa se je javni tožilec ustavil pid Mariu Merlinu, znanemu neofaši-stu, ki se je izdajal za anarhista in se tako vtihotapil v krožek «22. marec*. Dr. Lombardi je zanikal, da bi se bil Merlino vrinil v anarhistične vrste, da bi pripadnike krožka «22. marec* pripravil do tega, i da izvedejo atentate, kj naj bi jih ..RIM . V poročilu pristojni parlamentarni komisiji za notranje zadeve je minister Rognoni pojasnil, da so izvedenci strank vladne večine na delu, da bi izpopolnili shemo reforme javne varnosti. Med še vedno nerešenimi problemi je vprašanje sindikata policijskih agentov. LONDON — Andreottiju včeraj ni uspelo izbojevati od Callaghana u-radnega potrdila, da bo Velika Britanija pristopila k porajajočemu se evropskemu denarnemu sistemu. V resnici se tega tudi nadejal ni, saj je temeljito seznanjen s tehniškimi, zlasti pa političnimi zaprekami, ki jih srečuje laburistični vodja tako rekoč vsak dan. Res pa je tudi, da si Italija le težko lahko privošči vstop v EDS brez Britancev; obe deželi pretresa družbenopolitična kriza, obe sta se znašli v hudih gospodarskih težavah in obe potrebujeta zato svežega kisika, a kaj boljšega, kot združitev naporov, da kot «revni» deželi v sklopu evropske skupnosti dosežeta od bogatih vse, kar se doseči le da. Tovrstnemu soglasnemu nastopanju pa je na poti bjstven element, namreč razlika meti italijanskim in britanskim od- ____ npaam do Evrope kot gospodarske Lombardi o vlogi Pietra Val- politične celote. Londonskim mi-■ ’ nistrom skupna evropska politika nič kaj ne diši pa tudi britanski javnosti ne, če smemo verjeti ustreznim anketam, toda Velika Britaniia brez Evrope lahko preživi, Italija pa ne, kakor je naglasil ugledni ekonomist v teh dneh. Predsednik italijanske vlade, ki sta ga na enodnevnem obisku v Londonu spremljala poleg drugih zakladni minister Pandolfi in guverner emisijskega zavoda Banca d'Ifa-lia Baffi, je Callaghanu orisal položaj v Italiji in pobude, s katerimi skuša vlada reševati gospodarsko krizo ter seveda stališče do novega denarnega sistema. Britanski premier pa tega zadnjega; vprašanja (z omenil ni, ampak je , v trenutku nekakšnega evropeističnega zanosa (o-sebno pač ne nasprotuje «Evropi») naglasil, da bodo italijanski in britanski predlogi v sklopu evropskega dogovarjanja prej našli pravo mesto, če bodo iznešeni s skupnimi močmi. Britanci izražajo bojazen, da ne bi EDS škodoval njihovim bistvenim interesom na gospodarskem področju, in to zlasti zaradi predvidenih špekulacij valutne narave. V sistemu, kakršen naj bo EDS, bi takšne špekulacije zadevale najmočnejše in najšibkejše valute, torej tudi liro in funt šterling. Italiji, Jti ima sorodne pomisleke, je pa na ponedeljkovem sestanku finačnih ministrov v Bruslju vseeno uspelo izbojevati 6-odstotno nihalno pahljačo nasproti drugim, močnejšim valutam (v eni in drugi smeri), a to bi 'moralo seveda veljati tudi za V- Britanijo. Sicer pa je CallagJjan 'dal posredno razumeti; da ne bo londonska vlada 'sprejela končne odločitve o pristopu k EDS pred 4. decembrom, torej pred «vrhom* predsednikov vlad v Bruslju. To pa prvenstveno iz notranjepolitičnih razlogov. Vlada je glede tega problema močno razdvojena, večina ministrbv nasprotuje EDS oziroma je skeptič..a, a 30. novembra bo zadevo proučila 'poslanska zbornica. Nenazadnje se Cal-laghan boji' morebitnih negativnih učinkov, ki bi i jih ime) «da» evropskemu denarnemu sistemu na predvolilno obdobje, V prihodnjih dneh se vsekakor nadaljujejo posveti, tako se bo Cal-laghan sestal jutri s francoskim predsednikom in 27, t.m. s predsednikom irske vlade, a v načrtu ima tudi tristransko snidenje z Giscardom d’Estaingom in Sehimidtom, vtem ko se bo Andreotti razgovarjal s predsednikom luksemburške in nizozemske vlade ter predsednikom komisije EGS Jenkinsom, medtem ko lo-do stiki med Pandolfijem in britanskim zakladnim ministrom na dnevnem redu. (dg) Na sliki: Andreotti in Callaghan pred vladno palačo. (Telefoto Ansa) Izrael ne popušča egiptovskim zahtevam TEL AVIV — Izraelski zunanji minister Dajan je včeraj izključil, da bi se lahko vrnil v Washington, kjer naj bi razpravljal o nekaterih točkah o-snutka mirovnega sporazuma z Egiptom in dejal, da Kairo sedaj lahko le «v celoti* odobri ali zavrne besedilo, ki ga je sprejela njegova vlada. Izrael je namreč pristal, da v preambuli omenijo, da sporazum pomeni le prvi korak na poti reševanja krize na Bližnjem vzhodu in da mora biti osnova za bodoče sporazume z drugimi a-rabskimi državami. Zavrnil pa je zahtevo, da bi v roku devetih mesecev uvedli upravno avtonomijo v Cisjordaniji in Gazi. Zavrnil je torej vsakršno povezavo med sporazumom s Kairom in reševanjem palestinskega vprašanja. Nadalje je zavrnil zahtevo, da bi egiptovska policija lahko prišla na to o-zemlje ter da bi tam ustanovili urad za zveze. Egipt pa bi se moral tudi obvezati, da sedanja mirovna pogodba prevlada nad vsakim sporazumom, ki ga je do sedaj sklenil s katerokoli arabsko državo. S tem je Izrael v bistvu sprejel ameriški kompromisni predlog, pa še tega ne v celoti, saj je ameriški tekst predvideval način, kako rešiti vprašanje Cisjordanije in Gaze ter okli-canje volitev že v prihodnjem letu. To izraelsko stališče zaskrbljuje Carterjevo upravo, saj je jasno, da si mora Egipt zagotoviti neko kritje v arabskem svetu. To kritje bi mu zagotavljala le povezava med sporazumom in reševanjem palestinskega vprašanja. Kairo namreč vseskozi zagotavlja, da ne namerava skleniti ločenega miru. Zato sedaj z ene strani kaže razočaranje nad izraelskim zadržanjem, z druge pa zadovoljstvo, ker je tako dokazal, da se je vse zataknilo pri Palestincih in da jih ni prepustil njihovi usodi, (db) DANES OB 9.30 SHOD KMETOV IZ VSE DEŽELE PRED TRŽAŠKO ŽELEZNIŠKO POSTAJO DANES V NAŠEM MESTU VELIKA DEŽELNA MANIFESTACIJA KMETJE TERJAJO SVOJE PRAVICE Med zahtevami tudi globalna zaščita Slovencev v Italiji Odprava spolovinarstva, enakost kmetov v socialnem in zdravstvenem zavarovanju, globalna zaščita slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, pospešena obnova potresnih področij, hitre naložbe za preporod kmetijstva, conski razvojni načrti, razvoj zadružništva, pa še konec razlaščanja, predstavništvo o vseh organih, ki odločajo o uporabi teritorija, ureditev deželnih strokovnih služb z namestitvijo osebja, ki obvlada jezik kmetov. S temi gesli, napisanimi na transparentih in tablah, grejo danes obdelovalci zemlje iz vse dežele na veliko protestno manifestacijo po trgih in ulicah našega mesta. Pripeljali so se z desetimi avtobusi in osebnimi prevoznimi sredstvi iz Furlanske nižine, iz Karnija, s porde-nonskih gričev, iz Benečije, z Goriškega. Ob 9.30 jih čakajo pred železniško postajo kmetje in polkmetje s Tržaškega, v dveh kolonah (z zahoda prek Proseka in z vzhoda prek Bazovice) se jih mnogo pripelje tudi s traktorji. Prireditelji, deželna Kmečka konfederacija in njene pokrajinske organizacije, med katerimi je Kmečka zveza prevzela dobršen del organizacijskih bremen na krajevni ravni, računajo na udeležbo več kot 2.000 kmetov, pričakujejo pa tudi številno prisotnost drugih delovnih ljudi in demokratičnega prebival- Solidarnost občine Nabrežina zadruge «Kras» in tržaških ACLI Prireditelji današnje deželne manifestacije kmetov, Kmečka konfederacija (Confcoltivatori) in tržaška Kmečka zveza, ki je njena članica, prejemajo še nadalje izraze solidarnosti in podpore izvoljenih uprav in družbenih organizacij. Občina Devin-Nabrežina je 17. t.m. odposlala Kmečki zvezi naslednje pismo: »Občinski odbor je na svoji včerajšnji seji proučil vaš dokument v zvezi s težkim položajem kmetijstva v naši pokrajini. Odbor se popolnoma strinja z izvajanji vaše zveze in vam Izraža popolno solidarnost občinske uprave v vašem pravičnem boju za končno rešitev vseh perečih problemov, ki že toliko let tarejo kmetijstvo v naši deželi ln še posebej kmetovalce slovenske narodnosti. Zagotavljamo vam, da se bo občinska uprava udeležila manifestacije, ki jo vaša zveza pripravlja za 23. t.m. v Trstu.* Župan posl. ALBIN ŠKERK • • • Solidarnost in podporo manifestaciji in prizadevanjem domačih in deželnih kmetovalcev za rešitev njihovih problemov in za uzakonitev globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je izrazila tudi zadruga (Kras*. • • • Predsednik tržaških združenj krščanskih delavcev ACLI Tar-cisio Barbo je naslovil Kmečki zvezi naslednji dopis: (Tržaške ACLI izražajo solidarnost z manifestacijo, ki bo jutri, 23. t.m., in s pravičnimi smotri, ki jih zasleduje. ACLI poudarjajo pomembnost vloge, ki jo mora in more odigravati kmetijstvo, tako na gospodarskem, kot na družbenem področju, predvsem z razvijanjem zadružništva med kmeti. Izkoriščamo priložnost, da potrdimo našo podporo zahtevam slovenske narodnostne skupnosti, in v njenem okviru slovenskih kmetov, po boljši zakonski zaščiti.* stva, ki naj podpre njihova prizadevanja za premostitev krize kmetijstva, ki je pogoj za izhod iz splošne družbeno gospodarske krize in zadeva torej vse. Če naj sodimo po množici solidarnostnih izjav krajevnih izvoljenih uprav, malone vseh organizacij slovenske narodnostne skupnosti, od krovne Slovenske kul-turno-gospodarske zveze do SPZ, SD GZ, ZSŠDI in zadružnih ustanov ter demokratičnih strank, je tako pričakovanje tudi upravičeno. Sprevod bo krenil po središčnih ulicah do Trga Goldoni, kjer bo ob 10.30 uri osrednji del manifestacije. Predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin bo najprej pozdravil v italijanščini stanovske tovariše iz drugih pokrajin, nato pa bo imel govor v slovenščini. Za njim bo spregovoril predsednik pokrajinske Kmečke konfederacije iz Vidma Olivo Burini, glavni govor bo pa imel vsedržavni predsednik poslanec Giuseppe Avo-lio. Od manifestacije bo odšla delegacija na deželo, kjer jo bo v imenu odbora sprejel (predsednik Comelli in odbornik za kmetijstvo Del Gobbo sta službeno odsotna) podpredsednik Coloni, nato pa se bo sestal še z načelniki svetovalskih skupin. Predvideno je tudi srečanje zastopnikov deželnih kmetov s tržaško pokrajinsko upravo. • Danes ob 19. uri bo v osnovni šoli Pri Korošcih javna skupščina pre- bivalstva. na kateri bosta podžupan Ezio Ciacchi in odbornica Luisa Bal bi predstavila osnutek občinskega proračuna za finančno leto 1979. Solidarnostna izjava SSk Slovenska skupnost je vedno poudarjala temeljno važnost, ki jo zemlja ima tako za splošni družbeni razvoj, kot še posebno za obstoj in nadaljnji razvoj neke narodnostne skupnosti. Zaradi tega se je vedno odločno upirala vsakemu nasilnemu in umetnemu spreminjanju ozemlja, na katerem strnjeno živijo Slovenci in od tod njen prav tako odločen boj vsem oblikam odtujevanja gospodarskih osnov naših ljudi, med temi v prvi vrsti razlaščanje zemlje. Danes lahko na lastni koži občutimo posledice takšne politike, ki je prezirljivo omalovaževala delo in lastnino našega kmečkega človeka. Kmetijstvo na Tržaškem je zašlo v hudo krizo, tako zaradi divje industrializacije, kakor tudi zaradi mačehovskega odnosa pristojnih državnih in deželnih oblasti do kmetov in njihovega dela. Tudi perspektive za bodočnost niso vzpodbudne, saj hočejo pobrati še tisto malo zemlje, ki nam je ostala, tako na Tržaškem, kot na Goriškem. Prav je, da kmetovalci protestirajo proti krivicam in diskriminacijam. Slovenska skupnost jim izraža vso solidarnost v prepričanju, da to osveščanje krnečih delovnih ljudih pomeni začetek odločnega in enotnega nastopanja v obrambi kmetijstva in kmetov, ki so odločeni braniti svojo zemljo, svoje socialne in narodnostne pravice in svoj narodnostni obstoj, kar velja še posebno za slovenske kmete. Slovenska skupnost zagotavlja, da bo še naprej odločno branila zahteve kmetovalcev in njihovo zemljo pred nesocialnimi posegi, kot je razlaščanje in druge oalike spodrezanja korenin kmetijstvu in vabi druge politične sile, da tudi z dejanji podprejo našega kmečkega delovnega človeka v njegovem težkem boju. Proglas tržaške federacije K Pl Ob današnji deželni kmečki manifestaciji je tržaška avtonomna federacija KPI izdala poseben letak, v katerem poudarja, da (borba za izboljšanje dela in življenjskih pogojev na podeželju in za povečanje pridelka zadeva vse državljane*. Kriza kmetijstva, ki je posledica 30 let demokrščanskih vlad, bremeni državo s 4.000 milijardami deficita pri prehrambenih pridelkih v plačilni bilanci, z naraščanjem življenjskih stroškov, izseljenstvom in brezposelnostjo, s hidrogeolo-ško nestalnostjo ozemlja. Letak nato omenja nekaj pridobitev, ki so bile dosežene po 20. juniju 1976 glede načrtovanja naložb, sedaj pa skuša del KD z desnico izvotliti zakon o kmetijskih {»godbah, ki je pogoj za odpravo fevdalnih odnosov na podeželju. Kriza je huda tudi v naši deželi, kot dokazuje občutno zmanjšanje zaposlenih v kmetijstvu, obdelanih površin in števila goveda. Iz borbe kmetov prihaja objektivna podpora prizadevanjem tistih sil, ki se v okviru nove večine na deželi zavzemajo za resnično prenovitev, poudarja krajevna KPI, izboljšati produktivnost v kmetijstvu je pa v interesu kmetov in vseh delovnih ljudi. Nova kmetijska politika pogojuje tudi preporod Furlanije po potresu. (Razvoj podeželja je tudi izredne pomembnosti, da more izvajati polnopravno vlogo znaten del slovenske narodnostne skupnosti, ki ga sestavljajo kmetje. Tržaški komunisti zato pozdravljajo kmete iz vse dežele in pozivajo demokratični in antifašistični Trst, da jih sprejme z vso svojo solidarnostjo,* se zaključuje proglas KPI. .......................................................................•■■>■■■■■..................im..................................... Brezposelnost P0 prizadevanju velesejemske uprave v naši deželi V naši deželi je kar 18 tisoč brezposelnih. To izhaja iz poročila deželnega odbornika za industrijo, trgovino in obrt Daria Rinaldija na seji deželne komisije, ki je razpravljala o tem perečem vprašanju. Dobra tretjina brezposelnih so mladi. Brezposelnost v naši deželi je skratka v stalnem in naglem porastu. V primerjavi z letom 1975 se je zvišala za nad 2500 enot. Iz poročila deželnega odbornika je nadalje rečeno, da takšen nič kaj spodbuden položaj ne velja za potresna območja, kjer se delovna mesta niso zmanjšala, temveč so se celo pomnožila za 2 tisoč enot. Sindikati obsojajo odlašanje z deželnim načrtovanjem Včeraj se je v Trstu sestalo pokrajinsko vodstvo sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL. Na seji so obravnavali zadnji sestanek s predstavniki deželne uprave v zvezi z deželnim proračunom za leto 1979. Sestanek je bil po mnenju sindikalne zveze povsem negativen, saj je deželna uprava na njem predložila le razvojni načrt za eno leto, medtem ko se je svoj čas obvezala, da bo še v letošnjem letu predložila širši «načrt za razvoj in preporod*. Sedaj deželna uprava napoyedi)j monologa brazilskega dramatika K . berta Athaydeja. Sinoči ga je Prea stavila znana italijanska odrsfca^fC metnica Anna Proclemer v re:,‘ Giorgia Albert azzi ja v izver\a.WK majski predstavi v gledališču setti. Gospodična Margherita -na Proclemer nastopa v njem v vj, g i učiteljice, ki razlaga osnovno*0 skim učencem, dejansko pa so učenci publika v dvorani, osnov nazore o življenju s pomočjo bio' gije kot elementarnega predmeta 1 spoznavanje vsega bistvenega ^ rojstva preko pubertete do smrti . ngktpf^irni vmesnimi fenomeni, hrazjedajo miselno in eksistenčno a ' nošnjo družbe. Besedilo je za vano v tragiKomičnem žargona __ če je po eni strani avtorjev name demitizirati tradicionalne šol®** predstane o življenju, ostaja ta ® mitizacija po drugi strani sama bi namen, ker se izgublja v kl°P,. ču besed, ki imajo tu in tam svoj jasen, čeprav anarhično noK zan smisel, ki povedo tudi nekaj ve_ likih resnic, ki pa v celoti vzeto V*m darlc ne odkrivajo nič novega ne v vsebini, marveč tudi ne v form' negled, na njemo drznost. Anna Proclemer je seveda še krat dokazala, da je velika iflr° ■„ z izrednim izraznim razponom mojstrsko dikcijo, v tem prinff^ pa tudi z izjemno fizično vzdržljivjr stjo. saj govori neprenehoma dve ^ ri in kadar ne govori igra, kot dn govorila. Ob mnogih njenih izre odrskih realizacijah je treba sPr. jeti tudi to kot obulus velikih k(?aoe rjev sodobni dramski produkciji- ‘ preveč številno občinstvo ji ie ^ reklo priznanje z dolgim aplavz° Pismo uredništvu PRIPOMBA K TELEVIZIJSKI ODDA-*1 ODPRTA MEJA (v torek, 21. nov. t.l.) mej® Televizijska oddaja Odprta - zanima vse zamejce, saj in govori o dogodkih, ki so se se dogodili v zamejstvu ma v najbližji okolici. Zato n -ni vseeno kako so ti dogodki P ^ kazani. časnikarji, ki pripfaV^Ln te oddaje morajo posvetiti ys e. problemom, ki jih obravnavaj® nako pažnjo in poglobljeno Pr .. čitev, da ne nastanejo take n“ug ke kakor jo je napravila *a“ oddaja. Ta napaka, ki je toliko bolj ker se je do«0?.. sojanja vredna la v poročilu leta 1978. Prijave bodo sprejemali na županstvu od 8. do 11. ure, soba št. 8 in v naslednjih krajih: Ricmanje (društvo); danes od 17. do 19. ure. Mačkolje (olč. i .a): .utri, 24. 11. 1978, od 17. do 19. ure. Prebeneg (obč. hiša): 27. 11. 87, v ponedeljek, od 17. do 19. ure. Dolina (sedež PD (V. Vodnik*): 28. 11. 78, v torek od 17. do 19. ure, 29. 11. 78, v sredo od 17. do 19. ure. o 25. obletnic^, teiP' ob Ni vredna samo začudenja več obsojanja, da se je Pll*'jrI1e 25. obletnici revije zamolčal® * Mare Samse, ki je dala P°B ^ in bila ustanoviteljica ter Prt,° rednica revije. , , Minka P«!"* Sekcija PSI Prosek - Kontov«*?, reka tovarišici Vidi Regent . ( ci iskreno sožalje ob Izgubi mame. Dne 22. novembra je preminila moja draga mama MARIJA PENKO vd. ŽELEZNIK Pogreb bo danes, četrtek, 23. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporoča slu Mario z ženo Trst, 23. novembra 1978 Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C Gledališča SS G Slabo slovensko gledališče v Trstu n 7?danes’ 23- l-m- ob 19-3°; ju' , ’ ”• Lm., ob 19.30; v soboto, 25 . ob 19.30 in v nedeljo, 26. t.m. 5. ter 19.30 v Ljubljani; v po-^ *QJek’ 27., in v torek, 28. t.m. ... ;,:30 v Novem mestu s predsta ° Miroslava Krleže «Leda». Rossetti Rsses, ob 20.30 Athaydeva «La si-ruia Margherita* z Anno Procle-,er' Režija Giorgia Albertazzija. Iz-" abonmaja: abonenti od 30 do 20 wst. Popusta. MDITORIJ banes 0b 20.30 predstava gleda-s e skupine Piccolo Teatro di Pro-‘Oelitto in Cavana* Danteja Cut-Vstopnice po 2.000 lir. Izkupi-je )e. v korist Pro Senectute. Re-saži 8n3e pr' osrednji blagajni v Pa-Protti. Ponovitev jutri. . aaes 0b 10. uri «Marionette in li-a». Predstava za šole. Verdi ttL 1KmctL'|)ri' bo Claudio Morini ^stavil operi «Al]amistakeo* Giu-rusticana* Pipt^,0ZZ''a *n «Cavalleria Vero? ^.a9caSnija. ki ju gledališče Pripravlja za prihodnjo pre- ®iero. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU »»»delovanj« s Koordinacijskim borom prosvetnih društev do-'aske občine vabi k vpisu abon-. aia za sezono 1978 ■ 79 v gleda-Uscu *P. Prešeren* v Boljuncu. SPORED PREDSTAV: :• Miroslav Krleža: LEDA ; carl0 Goldoni: NERGAČ 1 Bertolt Brecht: MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI 1 Mihail Bulgakov: IVAN VASILJEVIČ *■ Lojze Cijak: NEURJE '• Rnzante: VRNITEV DO- BREGA VOJAKA Vsaka predstava bo odigrana , a^rat (na dan sobote in na m imel rani. ^ena za šest odrasli: študenti: Vpisovanje abonmajev nii Kofol v Boljuncu wverjenikih prosvetnih nedelje). Vsak abonent bo zagotovljen sedež v dvo- predstav: 6.000 lir 3.000 lir v mle-ter pri društev. Kino 25^®®ella Underground 18.00 - 20.00-• " «Gli aquiloni non muoiono in d* °*- Premiera. Režija Claudi Miller, igrata Gerard Depar-šris(U’ ^ou Miou. *l0B 17.00 - 18.40 - 20.20 - 22.00 «Chi v bussando alla mia porta*. H. Uk, ?! in Z. Betune. tj ..30 - 17.40 - 19.50 - 22.15 «Bat-Rat u ne*la Galassia*. Richard »e o' Dlrk Benedikt, Lottie ttree- 1®^®1«FULS.T.» Silvester Stal'-" Razinn’ Rod Steiger, '»nale 16.30-20.4! ?*• O ?6raldine nfadnji dan. 16.30-20.45 «Dottor Živa-Omar Sharif, Julie Christie, Chaplin. Barvni film. ahtlacie|° 16.30-22.15 «Squadra ci tl,SaLia»- Režija Sergio Corbuc-fem’. r-nzo Cannavale. vizietto*. Ugo To-Serrault. Barvni ei, .16 00 fi]^Z1, MicheI t*i ' fi^r 16.00 «Pretty Baby». Barvni pt'p3nsan Sarandon, Brooke Shields ne Malleja. Keith Carradi p.' “Usan Sarandon, Jli.nPovedan mladini pod 18. letom t4 0,1 16.00—22.00 «Tanto va la gat listah *a6ro». Igra Walter Chiari lam ° 16'30 »Batte il tamburo len D V glavni vlogi Robert tilo.] ‘V1 ro. Barvni film. »'»matico 15.30-22.00 «The sto-jjr°r Joanna*. Gerard Damiano. Vn' film. Prepovedan mladini letom. S*. C A>18' Spaz'o». Hotel*. mladini «Kleinhoff Prepovedan letom. 15.30—21.30 «2001 - Odissea 'Pazio*. Barvni film. gnu ' 16.00 «La battaglia delle a-Vitto®*- Barvni film. lem ° Ve°e‘o 16.30 «11 mondo vio-Pr 0 6i Bobbie Yo». Barvni film. Iiljj. Predan mladini pod 14. letom. e 16.00 «E1 Cisco* IVilliam Ber- zaprto. V PRISOTNOSTI TRŽAŠKEGA ŠKOFA BELLOMIJA Uspelo martinovanje v Dolini z nagrajevanjem vinogradnikov ...................•••............. . mmrlinoymnj& 7S V nedeljo zvečer je bilo v mladinskem krožku v Dolini tradicionalno martinovanje. V dvorani krožka se je zbrala številna množica vaščanov in Brežanov, ki so prisostvovali kratkemu kulturnemu programu, ki ga je izvajal domači zbor V. Vodnik. Višek večera pa je bilo nagrajevanje domačih pridelovalcev vina, ki so se prijavili na letošnje tekmovanje. Letošnje martinovanje je s krajšim nagovorom otvoril član krožka Zorko Ju-rijevič, ki je orisal pomen Martinovega praznika za Dolino ter delo komisije, ki je ocenjevala vina. Nato je nameril pozdrav najuglednejšemu gostu nedeljskega večera tržaškemu škofu Bellomiju, ki je v spremstvu vikarja msgr. Škerla o-biskal Dolino in se po uradnem delu vizite zadržal še na praznovanju. Nato je zadonela pesem domačih pevcev, pred zaključkom programa pa so vinogradniki sprejeli nagrade. j Za belo vino je prejel prvo na- j rili praznovanje, grado, pokal mladinskega krožka | Dolina Sergij Kocjan; drugo nagra do, pokal Kmečke hranilnice in po-i sojilnice je prejel Ignacij Ota; tretjo nagrado, pokal Casse di Rispar-mio podružnice iz Boljunca je prejel Pavel Bandi iz Prebenega. Za črno vino je prejel prvo nagrado, pokal mladinskega krožka Dolina Dani Žerjal; drugo nagrado, pokal podjetja Terpin iz Gorice je prejel Zdravko Kocijančič; tretjo nagrado, pokal Kmečke hranilnice in posojilnice je prejel Ivan Prašelj. Razstavljenih vin je bilo dvajset. Tista, ki niso bila nagrajena je komisija smatrala za enakovredna ter jih vse uvrstila na četrto mesto. Po prisrčni predaji pokalov zmagovalcem je zbor zapel še nekaj vinskih in veselih pesmi. Nato se je družabnost nadaljevala ob živahnih zvokih elektronske harmonike Bruna Bajta. Letošnje martinovanje je zelo uspelo v veliko zadovoljstvo organizatorjev, katerim gre še posebna pohvala za okusno in izredno o-riginalno sceno, v katero so uokvi-(vis) ) STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Danes, 23. novembra, ob 15.30, v torek, 28., in v sredo, 29. novembra, ob 15.30 ERIK VOS PLEŠOČI OSLIČEK mladinska Igra PD FRANCE PREŠEREN 'vabi1 nar prireditev, ki "bo 'Sr* soboto. 25. t.m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Gostuje amaterski oder Prosek - Kontovel z veseloigro Jaka Štoke v dveh dejanjih TRIJE TIČKI Vljudno vabljeni! MLADINSKI KROŽEK TRST Ulica Ginnastica št. 72 vabi jutri, 24. t.m., ob 15.30 na obisk v tovarno GRANDI MOTORI. Sledil bo razgovor z delavskim svetom. Zbirališče ob 14.45 na postaji avtobusa št. 23 pri železniški postaji. Izleti SPDT prireja v nedeljo, 26. t.m., izlet na Kras. Zbirališče je v Ul. Cicerone (vogal šole Dante) ob 7.40. Odhod avtobusa štev. 39 do Bazovice je ob 7.50. Pot bo vodila iz Bazovice preko Lipice po stezi do znamenite turistične jame Vilenice, katere ogled bodo vodili člani sežanskega PD. Po ogledu jame bo pot vodila na Povirski tabor, v vas Povir ter še na vlak do Opčin. V TRSTU - ULICA DIAZ 6 ^Rgovina GREEN V0GUE Ndaja moško in žensko konfekcijo, pletenine in |ea"s najboljših znamk 5S TOVARNIŠKIH cenah NEPOSREDNO potrošniku neko| •--Imerov 5?RIK za mlade Nce unisex I loruccl Pe Barracuda C ss-;*->■p,atno Jenn* ?ic‘ard pns I vIs in ? ^upsrlfle jhetnl jeons — Hu-11 bombaž Podc®. "Pences* p® °*6n| vetrni jopič n|Okcna nlat sna i .Jot i 2am9na |opa apla,he jope 3/4 Podloženo 6.900 9.900 9.900 i2.c:o ' '.900 14.900 16.900 12.900 14.900 21.000 r6.r00 39.000 49.900 MOŠKI - ŽENSKI ODDELEK Moške volnene nogavice Modna ženska krila Moške srajce Volnene pletene |ope Moške volnene hlače Modne ženske obleke Modni ženski kompleti Moške sukr.;s Iz file volne Moški In ženski volneni plašči Moška obleka In čiste volne Originalni krzneni p'oščl In drugi artikli 750 6.900 7.900 8.900 12.900 14.S00 18.900 19.900 29.900 39.000 89.000 IŠČITE NAS! Ob ponedel|kih zaprto Iščemo osebje z znanjem slovenščine Mali oglasi ■SLUŽBO V RIMU. Dekle vešča strežbe dobi službo v hotelski restavraciji. Začetna plača 350.000 lir mesečno, poleg sobe in hrane. Ponudbe poslati na: Hotel Bled, Via S. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim, telefon 06/777102. FILATELISTA za izmenjavo rabljenih znamk Italije z jugoslovanskimi, iščem — Janko Fili, Rožna dolina, Ul. 25. maja 49, 65000 Nova Gorica. PRODAM NSU Prinz 4L še v dobrem stanju. Naslov; Zabrežec št. 60 — Boršt. TRIINPOLTONSKI zunanji hranilnik za nafto zdfliVfpfjuo oddam. Telefonirati med 19. in 20. uro na številko 21122Jhi".,i NA KoNTOVeLU je na prodaj stara klet z vrtom, z lepim razgledom, oddaljena 5 ali 6 m od ceste, kjer sta vodovodna in električna napeljava. Telefonirati ob uri kosila na štev. 225798 in vprašati po očetu Stanu. IMATE avto, tovornjak, traktor? Potrebujete popravila, rezervne dele, vzdrževanja na njih? Vse to Vam ljubeznivo in po zmernih cenah nudi: Servis avtoelektrike, Livio Antonič — Mihaelova ulica št. 117, štandrež (nasproti pošte ih lekarne). Tel. 87059. KUPIM knjige — Italija, zemljepisni pregled. Tel. od 8.30 do 12.30 na številko 54-390. KUPIM sliko slovenskega slikarja za 500.000 Ur proti fakturi. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik, šifra «Ljubitelj umetnosti*. MARKET S. Andrea V štandrežu išče vajenca. PRIVATNO ugodno prodam odlično ohranjen volvo 144 letnik 1973. Tel. 212417. PRODAJAM zemljišče 2.900 kv. me trov pri avtocesti pri Križu. VINSKO PODJETJE išče delavca z vozniškim dovoljenjem. Tel. urad 762286, dom 93689. ZA GIBČNOST in v zabavo sfno za telovadbo pravo. Vsak torek in petek ob 20.30 v dvorani pri «Zlatem pajku* v Gorici telovad* ba za odrasle. ZBIRATE ZNAMKE? Potrebujete kla-sifikatorje in ostali filatelistični pribor? Vse to vam ljubeznivo in po zmernih cenah nudi poleg vseh e-ventuelnih pojasnil: dr. Bogo Senčar, filatelistična trgovina, Ul. Tor Band ena 5. TRST (za Questuro), tel. 68-152. PREŠITE volnene odeje, najboljše podloge iz pravega bombaža, vse po tovarniških cenah. 50-odst. prihranek, Trapuntificio Borghes — Gradišča dTsonzo, Ul. Cavour 11 - tel. 0481/99500. liANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE T R 2 A S K A KREDITNA BANKA S. P.A. TEČAJI VALUT V MILANU DNE 22. 11. 1978 Ameriški dolar 848,- B'unt šterling 1653.— švicarski frank 482.— Francoski frank 191,— Belgijski frank 27,— Nemška marka 435.- Avstrijski šiling 60,50 Kanadski dolar 700,- Holandski florint 400,— Danska krona 154.— Švedska krona 159,— Norveška krona 18,50 Drahma 18,80 Mali dinar 38,- Veliki dinar 38,75 MENJALNICA vseh tujih valut GORIŠKI DNEVNIK PO 15 DNEH BOJA TEKSTILNIH DELAVCEV Na deželi s« se pričela pogajanja za poravnavo spora v Manifattura Goriziana Deželni odbornik za industrijo Rinaldi je včeraj sprejel delegacijo sindi* katov in delavcev ■ Danes se bo srečal z gospodarjem in zvezo industrijcev Deželni odbornik za industrijo Dario Rinaldi je včeraj pričel posredovati, da bi poravnal spor v tekstilni tovarni Manifattura Goriziana v Sovodnjah. Zvečer se je sestal s številno delegacijo, ki so jo sestavljali predstavniki enotne sindikalne federacije ter delegacijo delavskega kolektiva, danes pa sta na sporedu srečanji z indu-strijcem Costo, lastnikom tovarne in zvezo industrijcev iz Gorice. Na sinočnjem srečanju na sedežu odborništva za industrijo v Trstu je sindikalist Colautti obširno razložil stališče sindikata in delavcev, ki se je izoblikovala na podlagi 15-dnevnega stalnega zasedanja skupščine ter torkove razširitve skupščine na celotni obrat. Zahteval je zaposlitev odpuščenih 70 delavcev v drugih obratih na našem področju. To bo mogoče, ob mobilnosti delovne sile, doseči le z vpisom odpuščenih v dopolnilno blagajno. V nasprotnem primeru bi jih vpisali v namestitveni seznam, od koder je pot do zaposlitve dolgotrajna. Zahteval je zagotovilo od zveze industrijcev, da bodo odpuščene namestili v obratih v naši coni. Nanašajoč se na enotno reso-, luči jo, sprejeto v ponedeljek zvečer, je poudaril potrebo po preos-novi podjetja z javnim denariem ter zahteval jamstvo za ohranitev sedanje zaposlitvene ravni. Izrazil je zaskrbljenost zaradi predilnice, ki ni perspektivni oddelek in kjer lahko pride do novih odpustov. Ob koncu je izrazil željo, da bi spor čimprej zaključili, ker se zavedajo, da je to v interesu delavcev, lastnika podjetja in tudi zato, da proizvodnja ne bi trpela. Odbornik Rinaldi, ki je uvodoma seznanil delavsko delegacijo z razporedom pogovorov s spornimi strankami, je pazljivo poslušal izvajanja sindikatov ter se pozanimal za starost in spol odnuščenih delavcev. Omenil je zasedanje četrte deželne komisije, na kateri so ocenili položaj industrijskih podjetij v naši deželi ter ugotovili, da jih je v krizi kar 27. Zanje bo potrebno poiskati zadovoljivo rešitev ob upoštevanju programskega s po razuma. Ob koncu se je deželni odbornik Rinaldi obvezal, da bo v dogovoru z goriškim županom De Simone-jem, predsednikom odbora županov za zavarovanje zaposlitvene ravni, povabil odločujoče dejavnike, da se vsedeio za skupno mizo ter čimprej poiščejo,-zadovoljivo rešitev. . - AU-ioenc Priporočila za uporabnike metana Ravnateljstvo goriškega občinskega podjetja nam je te dni poslalo, s prošnjo za objavo, nekaj navodil v zvezo z uporabo štedilnikov, kotlov za centralno ogrevanje, grelcev tople vode in drugih naprav, kjer se uporablja zemeljski plin. Navodila so namenjena starim in predvsem novim porabnikom. Predvsem, tako piše v omenjenih navodilih, je treba v prostorih, kjer so omenjene naprave, zagotoviti zadostno prezračevanje. T0 pomeni, da je treba omogočiti zadosten dotok svežega zraka ter poskrbeti za redno odvajanje plinov, ki nastajajo ob izgorevanju. Slaba prezrače-nost je bila že mnogokrat vzrok hudih nesreč in stalno predstavlja resno nevarnost za zdravje in celovitost uporabnikov plina. Prav tako je treba stalno pregledovati, v kakšnem stanju so gumijaste fleksibilne cevi in če so dovolj trdno pritrjene na priključkih. Redno je treba pregledovati, če izgorevanje poteka v redu. Glede tega velja posebno pozornost posvetiti rednemu čiščenju naprav. Ob nabavi novih štedilnikov, grelcev, kotlov in podobnih naprav je treba posebej preveriti, če so bile pravilno narav- nane, da bo izgorevanje brez nevarnosti potekalo pod pritiskom, ki je v plinskem omrežju (80 mm vodnega stolpca). Ravnateljstvo posebej opozarja, da je treba v primerih, ko je v prostorih čutiti značilen duh po plinu, takoj zapreti dovodni ventil ter odpreti okna in vrata. Ni priporočljivo v takih primerih nekaj časa prižigati žveplenk ah luči. Če ni mogoče ugotoviti vzroka uhajanja plina, je najbolje takoj telefonsko obvestiti pristojno službo občinskega podjetja. In nazadnje še opozorilo, da je za naprave, ki proizvajajo 30 tisoč ali več kalorij potrebno posebno potrdilo, ki ga izda pokrajinsko poveljstvo gasilcev. Januarja v Gorici pokrajinski kongres SSk Konec januarja prihodnjega leta bo v Gorici tretji pokrajinski kongres Slovenske skupnosti, še prej pa bodo kongresi posameznih sekcij te stranke. To so sklenili na zadnji seji pokrajinskega sveta SSk. Na tej seji so govorili tudi o seminarju, ki ga je ta stranka priredila v Beli peči in ugotovili pozitivne plati prirejanja takih poučno-vzgojnih seminarjev in dejstvo, da so ak- tivno sodelovali številni mladi ljudje. Na seji so govorili tudi o položaju v pokrajinski upravi in potrdili negativno stališče SSk do široke programske fronte, ki se je ustvarila v tem upravnem telesu. Po mnenju SSk obstaja v sedanji večini razdvojenost med komunisti in socialisti na eni strani ter demokristjani na drugi in zato se po, po mnenju SSk, že govori o novi krizi, SSk tudi potrjuje svoje opozicijo stališče češ da «niso bili sprejeti bistveni predlogi Slovencev*. V nedeljo volitve na srednjih šolah Volitve v razredne sveta na slovenskih srednjih šolah v Gorici bodo v nedeljo, 26. novembra. Volišča bodo za klasični licej «Primož Trubar*, za učiteljišče «Simon Gregorčič* in za nižjo srednjo šolo «Ivan Trinko* v Ulici Alviano, za trgovski zavod «Ivan Cankar* pa v Ulici Vit-torio Veneto. Volišča bodo odprta od 8. do 20. ure. Povsod morajo starši izvoliti svoje zastopnike v razredne svete, prav tako dijaki treh višjih srednjih šol. Dijaki bodo volili tudi svoje člane zavodnega sveta. V OKVIRU SREDNJEEVROPSKIH SREČANJ OKROGLA MIZA 0 DELU CARLA MICHAELSTADTERJA Govorili bodo razni italijanski strokovnjaki Goriška srednjeevropska srečanja so letos zadobila nov obseg. Nič več štiridnevnih predavanj o tem ali onem vidiku kulture, marveč vrsta okroglih miz, koncertov, srečanj, ki se vršijo skozi vso sezono. Tematika ostaja ista, t.j. iskanje istovetnosti in stičnih točk med kulturami narodov Srednje Evrope. V sklop teh pobud spada tudi za ponedeljek napovedana okrogla miza o goriškem filozofu Carlu Micha-elstaedterju. Doslej je zavod za srednjeevropska srečanja priredil že predavanje o prisotnosti Italijanov v dunajskem Burgtheatru in o odnosih med Oglejem in Salzburgom. Pri okrogli mizi o Michaelstadterja bodo sodelovali profesorji Cesare Fe derico Goffis in Maria Raschini iz Genove, Bruno Maier iz Trsta, Antonio Piromalli iz Rima, Claudio Sci-biiia iz Crotona, Giacinto Spagnolet-ti iz Chietija, Fulvia Monai iz Gorice. Okroglo mizo bo vodil prof. Sergio Campailla s tržaške univerze, ki je pred leti tudi zbral dela goriškega filozofa v vrsto knjig, od katerih sta že tiskani prva in zadnja, v pripravi pa so naslednje tri knjige. Okrogla miza bo v avditoriju, pričetek bo ob 17. uri. Tečaj za vzgojitelje v gluhonemnici Goriška občinska uprava sporoča, da je do 2. decembra letos, odprt rok za predložitev prošenj za pripustitev k sprejemnemu izpitu, na po- NiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii V PRIPRAVAH NA PRIHODNJO TURISTIČNO SEZONO Hotelske storitve v prihodnjem letu dražje za 15 -18 odstotkov Tako so sklenili na zadnji seji pokrajinske ustanove za turizem - Raziskava o uspehih in neuspehih turizma v Gradežu O uspehih, pa tudi o senčnih straneh turizma na Goriškem v letošnji sezoni, je bil govor na zadnji seji upravnega sveta pokrajinske ustanove, ki ji predseduje Mario Del Ben. Na seji pa so poleg ocene o uspešnosti sezone, ki se izteka, razpravljali tudi o nekaterih ukrepih, ki se nanašajo že na prihodnje leto. Tako- je bilo- največ govora o uskla,-, jevanju, oziroma povišanju cea gostinskih storitev v prihodnjem letu. Povišek bo. ob upoštevanju razmeroma skromnega uspeha letošnje sezone, minimalen, cene sob se bodo torej zvišale za okrog 15 do 18 odstotkov. Na seji pa so razpravljali tudi o prekvalifikaciji nekaterih turističnih objektov v Gradežu, Gradišču in Krminu, v katerih so v zadnjem času izpeljali znatne izboljšave ter se domenili za vrsto propagandnih pobud, ki jih bodo izpeljali samostojno, ali v sodelovanju z deželnim odborništvom za turizem, ali v sodelovanju z drugimi ustanovami. Veliko pozornosti so namenili razpravi o zaključkih raziskave o različnih aspektih turizma v Gradežu, o tistih ugodnih, pa tudi o senčnih straneh. Poročilo o raziskavi, s pomočjo katere so lahko zbrali vrsto zanimivih in značilnih podatkov, je podal Mario Del Ben. Poleg podatkov o uspehih turizma v Gradežu so prišle na dan tudi senčne strani te dejavnosti. Prav evidentiranje slednjih bo omogočilo bolj uspešno zavarovanje gostov, tako domačih, kakor tujih, pred neodgovornim ravnanjem, ki turizmu samo škodi, je poudaril Del Ben. V nadaljevanju seje so pregledali in ocenili dejavnost ustanove na področju seznanjanja domače in tuje javnosti s turističnim «paketom», ki ga ponuja goriška pokrajina. V tem okviru velja omeniti prisotnost na spomladanskem sejmu Espomego v Gorici, tiskanje koledarja vseh prireditev v pokrajini ter sklep o tiskanju petih novih letakov, od katerih sta dva namenjena zanimivostim Gradišča, tri pa Gorici, oziroma go-riškemu Gradu. Ustanova je tudi letos poskrbela za pošiljatev ustreznega reklamnega materiala v--inozemstvo in- to-predvsem v dežele 'Beneluksa, Avstrijo, Zahodno Nemčijo in -Švico. Ne bi posebej onSenjali vloge pokrajinske ustanove za turizem pri organiziranju posameznih turističnih, kulturnih in folklornih prireditev v Gorici in pokrajini, pač pa bi nekaj besed raje namenili številčnim podatkom (zbrali so jih do konca oktobra) o prisotnosti domačih in tujih gostov. Po podatkih statističnega urada je našo pokrajino v prvih desetih mesecih letos obiskalo 187.153 gostov ter so v istem času zabeležili 1.819.501 nočitev. V primerjavi z enakim obdobjem lani, se je torej število gostov povečalo za 9,9 odstotkov, število nočitev pa samo za 9,4 odstotke, kar pomeni, da so se gostje v poprečju zadržali manj časa. Morda bo zanimiv tudi podatek med domačimi in tujimi gosti. Domačih je bilo kar 66 odstotkov, od skupnega števila, ali skoraj 13 odstotkov več kakor v istem obdobju lani. Zadržali pa so se tudi dalj časa. V Vidmu so podražili avtobusne vozovnice V Vidmu so v ponedeljek stopile v veljavo nove tarife mestnih avtobusov. Navadni listek stane sedaj 200 lir, prej je veljal polovico. Precej so se podražili tudi razni abon- fniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiinninnnnuHniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii V Srečanje 50-letnikov iz Standreža F " .......V —.........ww ' •" ..*w"*w*w~ s (ri ' t 's * ^■nri Pred nekaj dnevi (sliko smo dobili z zamudo) so se srečali 50-letnlki iz standreža, da bi obudili nekaj spominov na skupna mladostna in odras- la leta. Najprej so se zbrali v domači gostilni pri Konzumu, zatem so na pokopališču položili venec v spomin svojim soletnikom in vsem drugim vaščanom, zatem so bili pri maši v domači cerkvi, zvečer pa so šli v sosedne Sovodnje, kjer so v Hmelja-kovi gostilni povečerjali in preživeli še nekaj prijetnih ur. maji, tako za dijake, upokojence, vojake in druge osebe. Do poviška cen za tovrstne prevoze je prišlo, ker je deželna uprava naročila občinam, da morajo kriti z izkupičkom vozovnic polovico stroškov, le za ostalo polovico lahko poskrbita dežela in občina, t.j. lastnik podjetja. Od prejšnjih 50 na 100 lir so avtobusne vozovnice v Vidmu poskočile pred dvema letoma, istočasno kot v Gorici. Zato lahko v kratkem času pričakujemo porast avtobusnih vozovnic tudi v Gorici. Cene vozovnicam za medkrajevne prevoze so že narasle pred začetkom letošnjega šolskega leta. Goričana pred tržaškim porotnim sodiščem Na tržaškem porotnem sodišču se je začei včeraj proces proti 28-letne-mu Giuseppu Giardinu iz Ul. Monte-santo 133 in 58-letnemu Giovanniju Polettiju s Travnika 14. Giardina je obsojen, nenamernega umora, češ da je v noči od 27. na 28. marec 1977 oklofutal priletno žensko, ki se je, da bi se ubranila udarcev, naslonila na ograjo balkona. Ograja pa se je prelomila in ženska je padla na tla ter pri padcu izgubila življenje: poleg tega je Giardina obtožen tudi, da je ženski, Zoro Zei por. Les-si, še prej okradel. Poletti pa se mora zagovarjati, ker kot upravnik poslopja ni pravočasno poskrbel za pooravilo ograje. Včerajšnja razprava je potekala v dokaj nezanimivem, a zato precej napetem vzdušju. Oba obtoženca sta zanikala krivdo. Polettijeva vloga je seveda povsem obrobna, kar pa zadeva Giardina, je treba reči, da je po vsej verjetnosti šlo za živahen preprir med sostanovalci. Zasadili so ga z ukradeno pištolo Kaj je imel v načrtu 33-letni Gian-carlo Marinelli iz Vidma, Ul. Moro 16, ki so ga v dokaj čudnih okoliščinah aretirali v ponedeljek ponoči v Tržiču? Na to vprašanje bodo skušali odgovoriti preiskovalci, ki se ukvarjajo s tem primerom. Zaenkrat so znana nekatera dejstva, na podlagi katerih je bil omenjeni mladenič, ki je doslej že imel opravka s pravico, aretiran. Agenti so v ponedeljek, pozno zvečer, opazili na tržaških ulicah sumljivo vozilo, v katerem sta bili dve osebi, šlo je za avto simca, videmske registracije 153621, ki je bil o-krog 23,50 parkiran v Ulici Fratelli Roselli, v njem pa sta še zmeraj sedeli omenjeni osebi. Policijska ob-hodnica je potnika poprašala za dokumente, pri tem pa so se stvari zapletle, saj je bil Marinelli brez vsakršne listine. Na poveljstvu pa so kljub temu le ugotovili istovetnost obeh potnikov, ugotovili pa so še marsikaj drugega. Tako so pri Marinelliju našli pištolo znamke be-retta kal. 22, s tremi naboji, ki je bila 29. oktobra letos ukradena zapriseženemu čuvaju v Vidmu, neizpolnjeno osebno izkaznico, ki je bila ukradena na občini v Sovodnjah ter osebno listino na ime Arone Carlo Melchior, Ul. Bellerio 4, Milan. Spričo tolikih obremenilnih doka zov so Marinellija priprli ter prijavili sodišču, preiskovalci pa bodo zdaj skušali ugotoviti, kakšen podvig in ob čigavi pomoči je nameraval izpeljati. Sopotnika — pravijo da gre za mladoletnika R. V., prav tako iz Vidma — so izpustili, ker da ni zapleten v zadevo. dlagi katerega je mogoč vpis na dveletni izpopolnjevalni tečaj za vzgojitelje slušno in govorno prizadetih otrok. Prošnje (na kolkovanem papirju) naj interesenti naslovijo na pokrajinski zavod za gluhoneme v Gorici, Ul. Seminario 26. Prosilci moraio poleg osebnih podatkov navesti tudi potrdila o šolski izobrazbi ter izka-ziia, da so usposobljeni za poučevanje na šolah različnih stopenj. Sprejemni izpit bo 5. decembra letos ob 8.30 na sedežu pokra jinskega zaveda za gluhoneme, medtem ko se bo tečaj začel 12. decembra, zaključil pa 30. junija prihodnjega leta. 1. decembra 1979 bodo izpiti za pripustitev v drugi letnik. Za vsa podrobnejša pojasnila se prosilci lahko obrnejo neposredno na tajništvo pokrahnskega zaveda, za gluhoneme, vsak dan med 9. in 12. uro ter med 15. in 18., razen ob sobotoh in nedeljah. Za informacije lahko poprašajo tudi po telefonu. Sestanek MO SKGZ z mladinskimi organizacijami Mladinski odbor pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi je v zadnjem obdobju opravil vrsto srečanj z raznimi mladinskimi organizacijami na Goriškem. Na sestankih se je podrobneje preučilo probleme za vključevanje širšega kroga mladih v organizirano delo (prosvetno, športno, mladinsko itd,), ter težave, s katerimi se srečuieto posamezne organizacije pri izpeljavi zastavljenega programa .Pri tem je tudi v veliki meri prišel ponovno do izraza problem kadrov in prostorov — to še posebej na podeželju — kar bi vsekakor omogočalo boliše razvejano in programsko delovanje. V zvezi s sedanjim p»litičndm stanjem je bila posebna točka vseh teh razgovorov manifestacija «Teden mladine za globalno /ikonsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji*, v okviru katere, bi se morale vse naše mladinske in ostale organizacije aktivno vključiti. Podobna srečanja je Mladinski odbor pri SKGZ najprej opravil v Doberdobu z mladinskim odsekom PD Jezero, nato pa z Mladinskim krožkom iz Gorice. V preteklem tednu pa še z mladinskim odsekom PD «0. Župančič* in ŠD Juventina iz Štandreža, mladinskim centrom i* Gorice, Domsko skupnostjo gojencev slovenskega dijaškega doma «S. Gregorčič* iz Gorice in mladino DP Danica z Vrha. V bližnji prihodnosti pa so na vrsti še nekatera podobna srečanja z ostalirni mladinskimi organizacijami na ^Goriškem ter sestanki z raznimi strankarskimi mladinskimi federacijami goriške pokrajine, (ik) Cianni Cranzotto drevi v Gorici Gumni Granzotto, eden izmed najbolj znanih italijanskih novinarjev, je letos dobil za svojo knjigo o Karlu Velikem, nagraao Campiello v Benetkah. Gianni Granzotto zavzema v zadnjem času vidne položaje v upravnem življenju, sedaj je predsednik tiskovne agencije ArtSA, svoj čas je bil zelo znan novinar velikih italijanskih dnevnikov in radia ter televizije. V okviru srečanj z avtorjem bo Gianni Granzotto danes gost goriška občine. Srečanje s tem avtorjem bo v Avditoriju ob 18.30. Zaradi bolezni v ansamblu v torek zvečer ni bilo v Gorici napovedanega koncerta Tria Tartini, s katerim naj bi se začela letošnja a-bonmajska sezona. Kakor so nam sinoči povedali prireditelji, bo omenjeni ansambel gostoval v Gorici predvidoma aprila prihodnjega leta, ob zaključku sezone. Prireditve Slovensko planinsko društvo vabi drevi ob 20.30, na planinski večer, ki bo v klubu Simon Gregorčič v Gorici. Predvajali bodo barvne diapozitive in kratkometražne filme iz društvenega delovanja. Vabljeni člani in prijatelji. SKAD - Gorica vabi danes, 23. novembra, na svoj redni občni zbor. Prvo sklicanje bo ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma. Kino Gorica VITTORIA 17.00—22.00 «1 grossi be-stioni*. Aita VVilson in Elisabeth Turner. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.30—22.00 «Eutanasia di un amore*. O. Muti in T. Musante. VERDI 17.15—22.00 «Grease» (Brillan-tina). J. Travolta in Olivia Newton • John. Tržit EXCELS10R 16.30-22.00 «Swarm». PRINCIPE 17.30-22.00 «La dottoressa del Distretto militare*. Aara Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 »Ifigenija*. Grški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Rocky». Ameriški film. DESKLE 19.30 «Policijski kolt*. Francoski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italija 10, tel. 25-76. SREČANJE MED PREDSTAVNIKI MLADINSKIH ORGANIZACIJ POTREBNI TESNEJŠI STIKI MED ZAMEJSKO MLADINO Prejšnji četrtek in petek se je mudila na obisku v Celovcu štiričlanska delegacija Mladinskega odbora pri Slovenski kulturno-go-spodarski zvezi, kot gost Zveze slovenske mladine na Koroškem. Na dvodnevnem srečanju — prvo take vrste — sta obe strani ponovno potrdili, kot je razvidno tudi iz skupne izjave, potrebo in nujnost po sodelovanju med mladinskimi organizacijami slovenskih narodnostnih skupnosti v Italiji ip Avstriji, saj je prav manjšinska problematika in njen razvoj skupna točka, ki mora povezovati mladino slovenskih narodnostnih skupnosti iz Furlanije - Julijske krajine in avstrijske Koroške. Dnevni red obiska, ki ga je pripravila Zveza slovenske mladine iz Koroške, je vseboval dvoje uradnih razgovorov ter kratek ogled najzanimivejših krajev na Koroškem. V četrtek popoldne je bil prvi razgovor med delegacijama, in sicer na sedežu Zveze slovenskih organizacij v Celovcu. Na razgovoru so ZSM zastopali naslednji člani: predsednik Teodor Domej, tajnik Walter Gutavnik, podpredsednik Milan Vutte in član predsedstva Roman Verdelt. V delegaciji Mladinskega odbora pri SKGZ pa so bili prisotni: predsednik Igor Kamel, tajnik Milan Pahor ter člana tajništva Branko Jazbec in Pavel Slamič. Na četrtkovem sestanku sta o-be strani orisali sedanje politično stanje z vidika narodnostnih manjšin v dveh državah, ter govorili o delovanju obeh mladinskih organizacij. Tega sestanka se je udeležil tudi tainik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser, ki je v imenu krovne slovenske organizacije na Koroškem pozdravil mlade goste, katerim je tudi crisal organiziranost Slovencev na Koroškem ter glavne točke njihovega boja za uveljavitev upravičenih zahtev, ki izhajajo iz 7. člena avstrijske državne pogodbe. Drugega dne so si člani Mladinskega odbora SKGZ ogledali zanimivosti Koroške. Najprej so se u-stavili na pokopališču v železni Kapli, kjer je spomenik NOB posvečen nad sto padlim slovenskim koroškim partizanom in se oddolžili njihovemu spominu.' Zaustavili so se tudi na bližnjem grobu devetčlanske družine Sadovnik iz Železne Kaple, ki so jo nacisti nekaj dni pred koncem druge svetovne vojne postrelili zaradi sodelovanja s partizanskim odporniškim gibanjem. Nato so si ogledali še gradnjo kulturnega doma v št. Primožu, kjer je bila letos prva mladinska delovna akcija na Koroškem, vas Podjuno, mesto Pliberk in nato še prostore Slovenskega znanstvenega inštituta in slovensko gimnazijo v Celovcu. •llllltlimillllllHMIlflllllllHlHIIIItlllllllltHIIIHIIIIIII Slovenski mornarji v Avstro - Ogrski monarhiji KOPER — V prostorih pokrajinskega muzeja v Kopru so predvčerajšnjim dopoldne odprli razstavo o delovanju slovenskih mornarjev pod nekdanjo avstro-ogrsko monarhijo in o njihovem deležu pri obrambi Dalmacije in Istre. Razstava obsega vrsto fotografij pomorščakov in ladij, skice bitk, razne druge dokumente in grafične prikaze. Prioravil jo je pomorski muzej Sergeja Mašere iz Pirana, levji delež pa je seveda prispeval dr. Miroslav Pahor, ki že vrsto let zbira gradivo, ki proučuje zgodovino slovenskega pomorstva. Ob otvoritvi je govoril direktor pokrajinskega muzeja Salvator Žitko. Ob ogledu razstave zvemo, da je mornarica bivše Avstro-Ogr-ske ubirala povsem drugačna pota, kot pa jih je začrtovala dunajska vlada. Številni slovenski mornarji so napredovali do admiralov in poveljnikov ladjevja, to pa je bila priložnost, da so s svojimi odločitvami kot mornariški častniki pripomogli k ohranjevanju Dalmacije in Istre, predvsem pa v boju proti naraščajočemu italijanskemu imperializmu. To se je med drugim pokazalo tudi v znani bitki za Vis leta 1866. Razstava bo odprta do 5, decembra. L. O. V Pliberku so se drugi dan nadaljevali razgovori. Na drugem zasedanju so se v glavnem dotaknili medsebojnega sodelovanja, ki naj bi v prihodnosti, po zgledu že obstoječega sodelovanja na prosvetnem in športnem področju, zajel še mladinske organizacije O-menjeni so bili tudi morebitni skupni nastopi na raznih pobudah v okviru tristranskih manifestacij (Slovenija, Koroška in Furlanija -Julijska krajina) in to še posebno na tradicionalnem mladinskem seminarju. Posebna točka razgovora je zajela sodelovanje z Zvezo socialistične mladine Slovenije iz Ljubljane ter njenimi obmejnimi občinskimi konferencami. ki so v neposrednem vsakodnevnem stiku z mladinskimi organizacijami slovenskih narodnostnih skupnosti v Italiji, oziroma v Avstriji. V zaključnem delu razgovora je bila ponovno potrjena pomembnost podobnih medsebojnih stikov, saj obogatijo delovanje posameznih organizacij ter tesneje navezujejo mlade ljudi iste narodnosti živeče v dveh različnih državah izven meja matične domovine. Po razgovorih sta delegaciji Zveze slovenske mladine na Koro- škem in Mladinskega odbora pri SKGZ izdali tudi naslednjo skupno izjavo. Dne 16. in 17. novembra 1978 sta se v Celovcu prvič sestali na delovnem sestanku delegaciji Mladinskega odbora pri Slovenski kul-turno-gospodarski zvezi iz Italije ter Zveze slovenske mladine iz Koroške. Skupno sta delegaciji ugotovili potrebo po tesnejših stikih med slovensko manjšino v Italiji in Avstriji in to še posebej na mladinskem področju. Na delovnem sestanku sta se strani dogovorili o vrsti skupnih akcij, ki bodo izvedene v bližnji prihodnosti. Pri tem sta mladinski manjšinski organizaciji posvetili veliko pozornosti sodelovanju z ZSMS. V zaključku delovnega sestanka so zastopniki obeh delegacij enotno zahtevali, da italijanska republika uresniči dolgoletno zahtevo slovenske manjšine in vseh demokratičnih sil v Italiji po globalni zakonski zaščiti; avstrijska vlada pa naj izpolni svoje mednarodne obveznosti do slovenske manjšine na Koroškem s tem, da uresniči sedmi člen avstrijske državne pogodbe. Petdeset res plodnih let beograjske založbe Nolit Pred vojno je založba s težavo shajala, ker je imela preveč izrazit pečat - V njenem krogu je delovalo veliko znanih ljudi BEOGRAD — Tudi na Balkanu, ki v svoji zgodovini ni užival veliko miru, petdeset let — zgodovinsko vzeto — ni kdove kako doiga doba. In vendar posvečajo v Beogradu 50-letnici založbe «Nolit» veliko pozornosti, kajti gre za založbo, ki je odigrala izredno pomembno vlogo prav v zgodovinsko močno razgibanem času, to je v dobi, v kateri se je bližala druga svetovna vojna z vsem, kar je novega prinesla. Kdcr je pred vojno sledil založniški dejavnosti v Beogradu, po letu 1928 ni mogel mimo založbe, ki je dajala na trg vedno nova in nova dela, toda ne kakršna koli dela, pač pa dela, ki so tedaj predstavljala najbolj zavzeto literaturo. Res je, danes bi izdajanju teh del ne pripisovali prav nikakršne druge vloge razen umetniške, toda bili smo v dobi kraljeve diktature in pozneje Stojadinovičeve-ga že skoraj odkrito fašističnega režima, ko se o svobodi zares ni dalo govoriti. Res je, vsakdanje življenje je dajalo videz neke demokratičnosti, seveda formalne, toda avtorji kot so bili Steinbeck, Remarque, celo Werfel so bili «hu-do nevarni*. In uredništvo te založbe je imelo z njimi ali bolje s cenzuro veliko težav. Kakšno je bilo tedaj «razpaloženje» državnih o-blasti do založbe «Nolit», nam bo najbolje prikazal primer slovitega Werflovega dela «Štiridesei dni na Musa Dagu*. Kot je znano je nemški pisatelj v tem svojem delu opisal boj Armencev za obstanek koj po prvi svetovni vojni, ko so se umaknili na goro Musa Dag in se tu -10 dni upirali turški vojski, ki Armencem ni priznala svobode. In to prav gotovo napredno napisano delo, ki je prikazovalo stvarno dogajanje v Turčiji izpred Ata Turka, se je določenim krogom v Beogradu zdelo preveč revolucionarno in se je uredništvo založbe «Nolit» dolgo pravdalo, preden je bilo založbi dovoljeno, da je knjigo dala v prodajo, kajti uradna cenzura jo je zaplenila. Ker pa je bila založba finančno še šibka, bi finančni strošek, ki ga je terjala izdaja te knjige, založbo finančno strl. In vendar je uredništvu založbe PRETEKLO SOBOTO IN NEDELJO SREDI MADRIDA Povampirjeni evropski fašizem grozi, da bo zruši.1 demokracijo Španski demokrati se ne bojijo frankistov v civilu, pač pa onih v uniformi MADRID — čeprav so minila tri leta od smrti španskega diktatorja Franca, je španska demokracija na dokaj šibkih nogah, posebno ko se demokratične sile pulijo med seboj za položaje in prestiž. Deloma pa špansko demokracijo izpodkopavajo tudi mnogi tuji fašisti, ki so pribežali na Pirenejski polotok v času frankizma in je tako Španija postala leglo fašističnih in neofašističnih struktur. zadnje čase pa zbirališče domačega in tujega fašizma, kar je prišlo še posebno do izraza v soboto in nedeljo. Na tribuno madridske športne palače se je ob pomoči dveh deklet v plitvih uniformah in rdečih. kapah povzpela siva, pogrbljena starka, ki se je.z obema .rokama oprijela govorniškega,, odrazi in s; hripavim glasom začela takole: «V imenu "novih sil" se pridružujem temu vašemu svečanemu poklanjanju velikim sinovom španskega naroda Joseju Antoniu Pri-mu de Riveri in generalisimu Franciscu Francu*. V tem trenutku je množica začela ploskati in vzklikati «Fuhrer, Fiihrer*. Bilo je to v soboto zvečer, ko so se v ogromni dvorani madridske športne palače zbrali španski in evropski fašisti, da bi se spomnili generalisima Franca ob triletnici njegove smrti ter Priroa de Rivere, ki je bil pred 42 leti usmrčen v Alicanteju, kjer so ga španske republikanske oblasti likvidirale kot ustanovitelja in ideologa španske falange, španskega fašizma. Toda velikega zborovanja se ni udeležila le predstavnica nemških nacistov, ali neonacistov, pač pa so sem prišli in bili vključeni v «delovno predsedstvo* zborovanja tudi vodja španske neofašistične organizacije' Blas Pinar, Francova hči Carmen, ki jo španski fašisti najraje kličejo »vojvodinja Franco*, njen mož markiz de Villaver-de, vodja italijanskega misovstva Giorgio Almirante, predstavnik francoskih neofašistov Pascal Gau-schon, nemški neonacist Herman Geschler in drugi znani »voditelji* evropskega fašizma. Potem ko se je množica madridskih fašistov razkričala z vzklikanjem Almiranteju, se je na svečano tribuno povzpel neki gospod v temni obleki, ki je preko zvočnika «sporočil» množici, da jih pozdravlja «v imenu ruskih fašistov z obeh strani železne zavese*. Ob teh besedah je množica dobesedno ponorela in dolgo navdušeno rjovela. Medtem pa so v raznih pavzah med enim pozdravom in drugim, med krajšimi in daljšimi govori fašisti vstajali s svojih sedežev in vzklikali Francu. V nekem trenutku je nekdo »vrgel* rimano geslo, ki ga je množica povzela. Geslo v španščini zveni takole: «Franco resu-cita — Espana te necesita*, kar bi po naše pomenilo »Franco vsta- ni od mrtvih — Španija te potrebuje*. Nato so ob fašističnih pozdravih z dvignjeno roko zanosno peli falangistično himno in ko so odpeli zadnjo kitico, je nekdo iz množice vzkliknil Španiji in množica mu je odgovorila: »Ena, velika in svobodna*, ponovila je torej star falangistični vzklik, ki so ga španski fašisti vzklikali polnih 40 let, ko je bil na oblasti diktator Franco. Za ljudi, ki poznajo ali kolikor iiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiMiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii Iz umetnostnih galerij Primbsjsi- T* • v • v rrimozie V pravkar preurejeni galeriji tTavolozza d'Oro» na Trgu Pue-cher pri Sv. Jakobu je pripravil večjo razstavo svojih olj Emilio Primossi - Primožič, ki je razobesil na stene veliko izbranih slik, tako da sedanja razstava po kakovosti prekaša vse njegove dosedanje razstave. Ob tej razstavi ugotavljamo, da je že čas. da s posebno pozornostjo ovrednotimo likovno ustvarjanje tega navidezno ljudskemu snovanju tako sorodnega, hkrati pa trmoglavo v naš čas usmerjenega slikarja, ki neodvisno od občasnih dnevnih sprememb likovnih tokov vztrajno vodi pot lastnega sintetiziranja pokrajin in tihožitij. Prekriva pa to sintezo izredna živahnost barv, ki jih moramo, če hočemo Primožiča pravilno doumeti, odmisliti in upoštevati edinole črte obrisov, torej samo risbo podob. Obstaja pa čar Primožičevih slik ravno v nasprotstvu med hladno sintezo temnih, debeločrtnih zasnov motiva in polnostjo sočnih barv Primo-žičeve palete, ki mu narekuje, da v ozke izreze hiš iz predmestij in drugih krajev vnaša cvetoča drevesa in drugo pojavnost bujnega rastlinskega cveta, pa čeprav po navadi le skromne vijoličaste «plu-čnike*, ki se bohotijo na slemenu razpadajočega loka obokanega vhoda na neko dvorišče, kamor so jih radi vsajali naši dedje. Ko pa se Primožič loti slikanja kakega bolj znanega razgleda, ga ujame po navadi iz težje dostopne til tt|||||||||||||||||||||||||||lt||||||| Hilli lit lil II ttllltllt 1111111111 lit It IAIItltllll||ltl|||||||||| IIIIIIIIIIII MIH 11111111111111111111111118 V nedeljo popoldne je v cerkvi na Monluzzi v Trstu priredil tržaški mešani pevski zbor «Murij Kogoj* ob sodelovanju sopranistke ljubljanske Opere Vilme Bukovec ter ljubljanske organistke Mirjam Tozon bogat koncert, na katerem je izvajal zahtevne skladbe vrste slovenskih in tujih skladatelje/ med katerimi so bili Gallus, Tomc, Bratuž, in Mav, pa tudi Mozart, Verdi, Haendel in drugi. Vabilu ua koncert se je odzvalo razmeroma veliko ljubiteljev glasbene umetnosti fdzgtedne točke, kakor npr. pogled na repentabrsko cerkev. Cerkveni zvonik se sicer pogosto pojavlja tudi drugod, s čimer Primožič svoje razglede nekako bogati, ima pa zvonik povsod enako vlogo kot pokončno razmeščanje cvetov v njegovih nenavadnih tihožitjih, v katerih upodablja steklenice na skrinji in podobno, kar je kristalizacija barve in oblike, ne pa sladkobno občutje dišav o-ziroma okusa sadja. Mario Bessarione Na zadnji razstavi, ki jo je Mario Bessarione imel v Gorici, je visel tudi napis, da si gledalec lahko sliko izposodi za dva meseca. Isto posrečeno potezo je Bessarione ponovil na razstavi v tržaški galeriji «Rena Vecia*. Mario Bessarione spada namreč v napredno skupino, ki jo tvorijo poleg njega še Enzo Mari in Adriano Stok in ki se pripravlja na razstavo v Avstriji. Od leta 1952 je Mario Bessarione > reživel vse razne izme in prišel do svoje sedanje izraznosti, v kateri se s samoodpovedjo nekoč uživane popularnosti pri občinstvu posveča raje problematiki čistega slikanja utripanja enobarvnosti, ki jo krepi z nadvižnostjo gostih, rahlo nazobčanih vzporednic, ki v celoti pokrivajo barvno proseva-jočo podlago. Priznati moramo, da je v teh po večini rebrasto zasnovanih rešitvah čiste enobarvnosti v nekaterih največjih slikah tudi odlično uspel, še bolje pa je uspel v tistih delih, ki jih ponekod bogati z rahlimi navdihi skladnih barv. Slikarja Bessariona pa žene raziskovalna strast v vedno novo iskanje tovrstnih barvnih poskusov, ki ga vodijo od že doseženih vrhuncev v nova njim nasprotna področja. Nekaj takih eksperimentov prikazuje v vrsti kvadratnih podob. v katerih se krije verjetna možnost bolj radikalne rešitve prevzete naloge, da naj bo njegova umetnost v čaranju čistega barvnega občutja ne glede na nosilce barv, torej ne glede na pred-metnost, ki odseva le določeno valovno dolžino svetlobe v našo resničnost. M. B. sploh poznajo fašizem le iz knjig ali kakega pripovedovanja, se take scene zdijo le plod bujne fantazije. Tistim pa, ki so fašizem doživljali, takšna manifestacija nikakor ne more biti po godu. Pogrbljeni starci z razbrazdanimi obrazi, dame v dragocenih krznih, mladeniči in dekleta vzklikajo Francu, «fiihrerju» in »duceju*, vsi so v obraz zaripli, navdušeni nad svojimi že davno mrtvimi fašističnimi bogovi. Z dolgim aplavzom in s skandiranjem so fašisti sprejeli tudi Sancheza Covisa, človeka, ki je postal simbol fašističnega nasilja in s katerim je povezana organizacija fašističnih zločincev, ki nosi naslov »gverilci Kristusa kralja*. Preden je Coviš 'pMšel na zborovanje, je še izjavil, da je bila največja Francova napaka v tem, da je določil kralja Juana Carlosa za svojega naslednika.. . Glavni govornik na zborovanju, ki se je zavleklo pozno v noč, je bil vodja španskih fašistov, že omenjeni Blas Pinar, V svojem govoru je rekel to, kar že dolgo ponavlja, da se namreč Španija razpada, da miru ne bo več, da se je »marksistična zarota* pognala nad «domovino Franca in Joseja Antonia de Rivere* in da »sedanja španska vlada je vlada izdajalcev*. Ko je prišel do tod, Blas Pinar skoraj ni mogel več nadaljevati, ker je množica vzklikala proti Suarezu kot izdajalcu domovine in pozivala k uporu ter dolgo skandirala geslo «Niti Suarez, niti Carrillo, pač pa spet Caudillo*. Tik pred polnočjo so se fašisti razšli. S svojimi zastavami so se napotili proti ministrstvu za javna dela, kamor jih je pripeljal Blas Pinaro, da so pod spomenik generalisimu Francu položili venec. To je bilo v soboto zvfečer, v nedeljo okoli poldne pa se je na madridskem trgu Oriente zbralo kakih 200 tisoč fašistov iz vseh predelov Španije, ki so ponovili to, kar so počeli prejšnji večer v veliki dvorani športne palače. Ponovno so vzklikali ista gesla, ponovno ponavljali govore iz prejšnjega večera. Eden izmed govor-nikvo, Jesus Evaristo je med drugim rekel: «Tisti, ki danes vladajo Španiji, so pozabili na boga. Prvič po 1500 letih je bog nehal biti v naši domovini zvezda vodnica. . .» In na takšna izvajanja je množica odgovarjala z vzkliki Francu, ki ga je ponovno klicala iz groba, češ da ga Španija potrebuje. Sicer pa je množica pobesnelih fašistov pozivala vojsko, naj prevzame oblast, vojsko, iz katere se je rodila tudi ona skupinica zarotnikov, ki jo je španska policija nekaj dni prej odkrila in spravila na varno. Španci se sicer ne bojijo Franca, ki že tri leta počiva v grobu, toda ni jim, vseeno, ko se pozivajo na oblast vojaki. V Španiji vedo, kaj se je v podobnem primeru zgodilo v Čilu. Španski človek se ne boji frankistov v civilu pač pa frankistov v uniformi. Pinochet docet... uspelo prebroditi vse te težave in nadaljevati z delom vse do nasilne okupacije in zapore založbe, ki je nadaljevala z delom spet po osvoboditvi, seveda tokrat brez o-vir, rekli bi brez tovrstnih težav, čeprav so finančne težave v založniški dejavnosti vedno prisotne. Založba »Nolit* je prav gotovo svojevrsten pojav na področju sedanje Jugoslavije. Pavel Bihalji in njegov brat Oto Bihalji - Merin sta znala zbrati okoli sebe vse, kar je bilo najnaprednejšega v tedanjem srbskem in hrvaškem kulturnem življenju. Ne gre le za literate, pač pa tudi za gledališke režiserje, umetnostne kritike in druge ljudi, ki so bili angažirani na kulturnem in tudi političnem področju. Tako so v okviru uredništva te založbe često tudi pod najrazličnejšimi psevdonimi delovali tudi mnogi tedanji in poznejši veliki javni delavci kot so na primer Rodoljub čolakovič, Marjan Deto-ni, Otokar Keršovani, Branko Filipovič, Branko Gavella, Krsto Hegeduših, Hugo Klajn, Gustav Kr-klec, Stijepan Kranjčevič, Josip Kulundžič, že omenjeni Oto Bihalji - Merin, Milovan Djilas, Sava Popovič, Milana Slavenski, Radovan Zogovič in drugi. Kot vidimo, gre za imena, ki na raznih področjih tudi danes predstavljajo veliko. Petdeset let naporov in uspehov ne moremo strniti v kratek priložnostni prikaz, morda bodo o tem še več, veliko, več povedale številke. Res je, srbohrvaško kulturno področje je veliko večje od naše/ ga, slovenskega kulturnega prostora, vendar gre tudi v tem primeru za kulturni prostor s skupno deset milijonov ali kaj več potencialnih interesentov. In v tem smislu moramo jemati tudi številke, ki jih bomo navedli. V petdesetih letih svojega delovanja je beograjska založba »Nolit* izdala 4.687 «naslovov», to se pravi knjig v skupni nakladi nekaj nad 30 milijonov izvodov. Pred začetkom druge svetovne vojne, to se pravi cd 1928 do 1941 je založba v izrednih težavah mogla izdati le 137 «naslovov*, za katere pa bi mogli reči, da so bili izredno dobro in posrečeno izbrani. Neprimerno bogatejša je njena bera v povojnem času. Kar zadeva avtorje je 3.183 do sedaj izdanih «naslovov» s področja srbohrvaškega slovstva in tematike ter s področja drugih jugoslovanskih narodov. Največ del je torej s srbohrvaškega področja sicer 2554 naslovov, nadaljnjih 611 »naslovov* pa je iz tujih jjMkSv,' vendar pa domačih, torej jugoslovanskih jezikov. Iz tega izHajk^Vta 68 odstotkov vseh izdaj odpade na domače, jugoslovanske avtorje, 1.504 »naslovi* oziroma 32 odstotkov del pa odpade na prevode iz tujih jezikov. Založba «Nolit* je namreč poskrbela za prevode del iz najmanj 20 tujih jezikov. Nejveč del (386) je bilo prevedenih iz angleščine, 370 cel iz francoščine, 352 iz ruščine, 153 oa iz nemščine. Sledijo še prevedi iz italijanščine, poljščine, španščine, itd. Seveda ne moremo vedno govoriti o beletristiki, o romanih, povestih, poezijah, ker izdaja založba tudi drugačno literaturo, saj je izšlo pri založbi kar obilnih 16 mili-jc"ov izvodov beletristike in esejistike, nekoliko manj pa je znašala naklada del z drugih področij. Založba »Nolit* ima okoli 30 različnih zbirk, začenši z beletristiko pa vse do zgodovinskega področja, zbirke z naslovom «Sinteza», zbirke z naslovom »Književnost in civilizacija* itd. Gre torej za založbo, ki vedi svoj program popolne angažiranosti v novi družbi. ITALIJANSKA TV Prvi kanai 12.30 šolska reforma, vzgojna oddaja 13.00 Filo diretto Na strani potrošnika 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Vlakec Pravljice, pesmice in igre 17.25 Ihtavi, simpatični Braccio di ferro 17.30 Poper moon 18.00 Argumenti: Energija prihodnosti 18.30 10 hertzov, glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 1 — KRONIKE 19.20 Woobinda: NEVARNE EKSPLOZIJE TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 STAVIMO? nagradna oddaja 21.45 Dollg Srečanje s filmom 22.00 Politična tribuna Tiskovna konferenca predsednika vlade Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Teatromusica, gledališke vesti 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Predlog za otroštvo Program za mladino 17.00 Fred Bassetto, risanka 17.05 Zum, beli delfin, risan film 17.20 Dečki in zgodovina TV film 17.40 AUa scoperta della gru bian-ca — dokumentarec 18.C0 Ekologija in obstanek 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — ŠPORT 18.50 Dober večer z. .. Renatom Rasclom Draga Southampton! TV film Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Sedem zgodb Kaj se dogaja z ubogim Alla- nom? — TV film Igrajo: Anthony Perkins, Juhe Harris, Joan Hackett, Ken Smith. . . 22.00 V OSPREDJU . , .. Dogodki in ideje naših dni. ULICA FANI, 16. MARCA..- 23.00 Eurogol Panorama evropskih nogometnih pokalov Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI in Progami pristopanja JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 15.55 Šolska TV 16.55 POROČILA 17.00 Kronike kongresa Zveze $in' ‘dikatov Jugoslavije 17.30 Z. Pirtošek: RDEČA KAPICA 17.55 OBZORNIK 18.05 Stare japonske pravljice 18.20 Šerpe Mont Everesta dokumentarni film 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Oči kritike 20.45 Retrospektiva TV drame. S. Vuga: BALADA O TEMI 22.15 Na zvezi 22.45 DNEVNIK Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 BREZ IZHODA - film Igrajo: Jeanne Moreau, « rard Oury, Philippe Nicauo-Claire Maurier 22.05 Krilati farmacevti: PROPOLIS 23.00 Slovenski rock '77 Zagreb 20.00 Aktualna oddaja 20.50 UŽIŠKA REPUBLIKA nadaljevanka 22.05 Dokumentarna oddaja _ 23.05 Glasbeni dnevi v Budvi ŠVICA 19.05 Prvi dnevi otrokovega z* Ijenja 19.35 Moja prijateljica Iontro 20.45 LE CREATURE M Film z Michelom Piccohl^ in Catherine Deneuve 22.05 To in drugo TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Debro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Iz južnoameriške folklore; 9.30 Družina v sodobni družbi; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Moč preteklosti, 11. del radij, nadalj.; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov 77; 14.10 Danes bomo govorili o. . .; 14.30 Glasbene oblike in izrazi: 15.35 Priročnik lahke glasbe 16.30 Kje je napaka?; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Gospodarska društva v pokrajini;..18.20 Za ljubitelje O: perne glasbe, . KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Klasični solisti; 9.15 Bouvard e Pecuchet, 16. nadalj.; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Popevke dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Glasba sprint; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.20 Tri minute poznavalca; 14.00 Kje se ustaviti; 14.10 Glasbeni odmor; 14.15 Družba in revolucija; 14.25 Flash v glasbi; 14.33 Poje zbor CAI iz Padove; 15.40 Vrstijo se oopevke: 16.00 Knjižne novosti; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne: 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci; 20.00 Opera: poezija, glasba in balet; 20.32 Rock party; 22.45 Pojo The New Seekers. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenj 8.40 Včeraj v parlamentu; “■ Glasbeni program; 9.00 in 1U-Radio anch’io; 11.30 Glasbeni pr« gram z Mino; 12.05 in 13.30 Vi jaz; 14.05 Pojeta Juli in J*“J ’ 14.30 Drugi časi, druge besede- 15.05 Rally- 15.30 Errepiuno; Srečanje z VIP; 17.05 Opereta- 17.45 Kdo, kako, kje, kdaj: Vrt slasti; 18.35 Programi P" stopanja: 19.35 Pojeta Little "° in Elvis Presley; 20.35 Flash bac^ odd. o psihoanalizi; 21.05 Ope kviz; 21.35 Komunist, 7 in del radij, priredbe LJUBLJANA 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, D-T 12.00, 14.00. 15.00, 18.00, 19.00 ‘7* ročila'r,;6.00 Dobro jutro, rafl* na tujem!; 6.20 Rekreacija; "'l Dobro‘jutro, otroci!; 7.30 Iz na sporedov; 8.08 Glasbena m3!1.:« ja; 9.05 Radijska šola; 9.35 in domača zborovska gl0S ,n 10.15-11.00 Kdaj, kam. kako > po čem?; 10.45 Turistični n a P® za naše goste iz tujine; 11 03 nita, pa vam zaigramo. . .: l~... Zvoki znanih melodij; 12.30 K”1 vasi tijski nasveti; 12.40 Od ^ vasi; 13.00 Danes do 13 uri; Priporočajo vam. . .; 14.05 K0^ cert za mlade poslušalce; . Enajsta šola; 15.30 Glasbeni termezzo; 15.45 Jezikovni P°č°L. ri - Saša Vuga; 16.00 «VrtiljaK ’ 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Z “ pernih odrov; 19.35 Lahko 3 ’ otroci!; 19.45 Ansambel Sla Žnidaršič; 20.00 Četrtkov v^Tqo domačih pesmi in napevov; Literarni večer; 21.40 Lepe me dije; 22.20 Velika predstavni^ madžarske glasbe 20. stoletja Bela Bartok in Zoltan Koda r 23.05 Literarni nokturno: Borges: Tigri sanj; 23.15 Pal popevk in plesnih ritmov. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiHiHii1 Patronat KZ - INAC svetuje PRI ODMERI POKOJNINSKEGA ZNESKA INPS UPOŠTEVA LE ITALIJANSKO POKOJNINSKO DOBO Vpr:. »Sem delavec pri nekem mestnem podjetju. Vedno sem se zanimal za socialna vprašanja in zdi se mi, da precej dobro poznam zakone o pokojninah. Le nekaj mi ni jasno in bi rad slišal vaše mnenje. Nimam še 60 let, vendar pa imam že 40 let skupne delovne dobe. Le da je od tega 35 let v Italiji in 5 let v Jugoslaviji, če bi jaz sedaj vprašal za upokojitev, bi dobil plačano v Italiji za 40 let, se pravi 80 odstotkov sedanje plače? In kako je z jugoslovanskimi leti? 'le vnaprej prisrčna hvala za pozornost*. V. F. Glede na dejstvo, da uveljavljate 40 let skupne pokojninske dobe, od katerih je 5 let v Jugoslaviji, vi lahko v katrem koli trenuku niiiitiilliiiiiiiiMiitiitilliiiiilMiiiiMmiiiiMimiiiliiiiiiiiiiiiiimiimiiintilti,."HiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiuiiiiniiiiiiiiiiiHMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Razširite svoje poklicno znanje. Sproščen nastop vam bo zagotovil mnogo prijateljstva. BIK (cd 21. 4. do 20. 5.) Nemudoma se lotite reševanja poverjene vam naloge. Odkrili boste zanimivo skrivnost. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Definitivno rešite važno organizatorsko vprašanje. Pomagajte z nasvetom prijatelju v nevarnosti. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ogibajte se ukrepov, ki bi jih sodelavci lahko smatrali za izzivanje. Zadovoljiv napredek v čustvenih odnosih. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) S skopimi sredstvi boste dosegli zares zavidanja vredne rezultate, Pobotali se boste z drago osebo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) I-meli boste opravka s predstavniki neke birokratske ustanove. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Podcenjevali ste nekega tekmeca in to se vam bo maščevalo. Obisk prijatelja ali znanca. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne sprejmite na svoja ramena vseh poslov, ki vam jih bodo napr- tili. Imejte razumevanje s tujci. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne preidite v napad brez premisleka. Udeležili se boste prijetnega tovariškega srečanja. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne pripovedujte vsakomur o svojih pomanjkljivostih. Bodite bolj strpni do sosedov. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Svoja dosedanja delovna sredstva zamenjajte s sodobnimi. Na čustvenem področju ste šli predaleč. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nepričakovano vam bo prišla zamisel, katero takoj izvedite. Ne bodite toliko živčni. vložite prošnjo za predčasno starostno upokojitev po italijansko - jugoslovanski konvenciji. Pogoju vsaj 35-lct pokojninske dobe krepko zadoščate, tako da je za upokojitev pred dopolnitvijo 60. leta starosti nujna prekinitev rednega delovnega razmerja. Vendar pa v tem primeru za odmero pokojninskega zneska na osnovi prejemkov INPS upošteva le 35 let pokojninske dobe v Italiji, se pravi, da bo odstotek znašal 70 odst. povprečne višine prejemkov v zadnjih treh letih. Sorazmerni del pokojnine za petletno dobo v Jugoslaviji pa bo jugoslovanski socialni zavod SPIZ izplačal samostojno, vendar šele po dopolnitvi 60. leta starosti. Zaenkrat bi torej prejemal le kvoto INPS v višini 70 odstotkov. Ker pa že obravnavamo to vprašanje, vam svetujem, da v zahtevku za upokojitev zaenkrat sploh ne omenite jugoslovanske dobe. To pa zato, ker niso odločilna jugoslovanska leta za pravico do u-pokojitve (vsaj 35 let) in če prošnja ni vložena po konvenciji, bo sorazmerno hitreje rešena in likvidirana. Samo v primeru, da trenutno ne bi imeli polnih 35 let pokojninske dobe, bi morali le iz-vsega začetka priključiti tudi jugoslovansko dobo. Ko boste pa dopolnili 60 let, boste vložili na IN PS prošnjo za dodatek na osnovi meddržavne konvencije in odgovarjajoči pokojninski znesek (pro-rata) bo Jugoslavija izplačevala posebej v dinarjih. ROK ZA PRIZNANJ^ PARTIZANŠČINE ODPRT ZA NEDOLOCP ČAS d Vpr.: »Sem bivša aktivistki g leta 1942 dalje in nato NOB. Ker sem bila takrat *e mlada in nisem v vseh ten ' .g še mislila na upokojitev, uise’ se uveljavila tiste dobe. Ko & za to odločila in sem te dni.!’’ rfi priče, me je znanka opozori' baje konec tega meseca ah L,p leta zapade rok za priznanie po-tizanščine. če bi to bilo res' far tem ne bo nič z mojo prošni0’ ^pije ena izmed prič sedaj 110 gem potovanju. Mi lahko, Pr’ ji poveste kaj bolj točnega, kan z rokom?* . g. J' Glede roka za priznanje zanščine ni potrebno, da s' jir glavo, seveda če bivate i^ppairi goslovanskih meja, kot sk da je to vaš primer, časovne jitev namreč velja za jug°8yil| ske državljane, kdor pa biv8 Ijioii meja Jugoslavije, lahko P, e r f JUKU.MUVlje, luiuvu r . f f prošnjo na SPIZ kadarkoli, rok odprt za nedoločen čas- -po-nj nobenih ovir, vseeno P8 • ročamo vam in «. „i„ i, uredijo svoj zavarovalni P°)° -jčl' si zagotovijo odločbo o part,z ni, ki se šteje kot delovna in sicer v dvojnem štetju. PRIMORSKI DNEVNIK 5 nogomet ŠPORT ŠPORT ŠPORT V OSMINI FINALA POKALA UEFA 23. novembra 1978 Tesna zmaga C. zvezde V Beogradu je včeraj premagala Arsenal z 1:0 - Edini zadetek tekme je dosegel Blagojevič - Tekme Milan-Manchester City niso odigrali zaradi megle - Srečanje bo danes ob 13.30 Pokal UEFA mora glede na o-r*le evropske pokale odigrati ko-več. Zato je bila včeraj na Poredu osmina finala tega tekmo-medtem ko je bil v ostalih 'Tipskih tekmovanjih počitek, iln Se^m'h italijanskih in jugo-“vanskih enajsteric sta ostali sa-o dve; Crvena zvezda in Milan, ograjčani so z Arsenalom tesno ~oogali in bodo le s težavo prebili »londonsko* oviro. »lian pa mora srečanje z Man i«‘r°m City igrati danes, kajti gosta megla je včeraj zveri , Preprečila regularen potek i “°ja. Tekma se sploh ni zače-■ sodnik je namreč takoj odločil, n se bosta moštvi pomerili da-** s Pričetkom ob 13.30. ^rvena zvezda — Arsenal 1:0 CRVENA ZVEZDA BG: Stojano-,T, ' “0Van°vič, Jovin, Muslin, Keri, Petrovič, Blagojevič (v 88. ^•..Milosavljevič), Savič, Šestič, 5’c (v 80. min. Simič). .ARSENAL LONDON: Jennings., ti c®> Nelson, Priče, 0’Leary, Young, Sunderland, Stapelton, Wal-Rix. Ž^ELEC: v 13. min. Blagojevič. WDNIK: Azim Zade (SZ), fin DALCEV: 60.000. “hOGRAD — V prvem srečanju J™1""« finala pokala UEFA je vče-J Crvena zvezda premagala Ar-< z 1:0. Edini zadetek je padel v, 13. minuti, ko je Blagojevič J^nstil napako branilca Ricea in j _ ukanil angleškega vratarja, i “N minute kasneje so Beograj-leli edinstveno j črti"!1'..Podvojili, a Pice je na gol k 1 ,'uieli edinstveno priložnost, da črt‘Zld..Podvoji, a Rice je na gol ti,1 ,re®il gotov zadetek po močnem ‘Usbnovem strelu. K 0 P® je bilo v glavnem tudi vse, v r so včeraj Beograjčani pokazali bi i P srečanju. Res premalo, da itn- uPali na visoko zmago, ki Ifhk "*e k*la aujao potrebna, da bi 'ko z večjim zaupanjem gledali Povratno srečanje v Londonu. AifS| V- včerajšnji tekmi so namreč Ujjleki dokazali, da so močna in br^na 0^'Pa, P3 čeprav so igrali firan sv°jega najboljšega napadalca . flyja. Edinemu jugoslovanskemu ^/Upniku, ki je ostal v enem od ^jopskih nogometnih tekmovanj, se jjj ) ne obeta nič dobrega. Sicer v«.* luč’ na dlani, da nas je Cr-zvezda doslej v tem pokalu j^oono presenetila in upati je, da ikko tudi v povratni tekmi. r Včerajšnji izidi bejerg (Danska) ~ .Herta o : | J, Hn (ZRN) 2:1 ®nved (Madžarska) — Ajax I JJjjzoaemska) 4:1 CAN (Italija) — Manche-I v.,r CitV (Anglija) danes , bfoi encia (Španija) — West k rvumich (Anglija) 1:1 Porussia (ZRN) - Slask Wro-I t,"' (Poljska) 1:1 „uttgart (ZRN) — Dukla Pra- I cr^SSR1 4:1 VKVEiNA ZVEZDA (Jug.) -k (Anglija) 1:0 ^rasbourg (Francija) - MSV ‘Aiisburg (ZRN) 0:0 H?SARKA koračev pokal Jugoslovanske ekipe vfcoko zmagale W*vih tekmah drugega kola ev-^ j)e?a košarkarskega tekmovanja jii|J\0Pačev pokal so bile vse tri Uranske ekipe uspešne, bf^unijančani so igrali doma in so Cjr,, težav odpravili skromno švi-it) CjU peterko Pully. Jugoplastika ko si . ® Pa sta v gosteh prav ta-®vili visoko zmago. °olovanje ZSŠDI ^bčni zbor ZSŠDI tek*11 občni zbor ZSŠDI bo v pe-*ke’.^decembra, v prostorih Dija-sa doma v Gorici. Goriški Pagnossin je v Belgiji izgubil s sedmimi točkami razlike. To razliko v koših pa bodo seveda Goričani lahko nadoknadili v povratni tekmi, ko bodo igrali pred domačim občinstvom. IZIDI 2. KOLA Iskra Ljubljana (Jugosl.) — Pully (Švica) 117:74 (57:36) Vevey (Švica) — Jugoplastika Split (Jugoslavija) 79:106 (36:59) Stockport (VB) — Cibona Zagreb (Jugoslavija) 76:104 (30:43) Verviers (Belgija) — Pagnossin Gorica (Italija) 92:85 (50:45) Slavija Praga (ČSSR) — Wolfen-buttel (ZRN) 86:82 (49:42) ABC Dunaj (Avstrija) — Gvat Ya-gur (Izrael) 82:86 (34:44) Lodz (Poljska) — Bratislava (Če- škoslovaška) 83:98 (41:49) Caen (Francija) — Areslux (Velika Britanija) 116:82 (56:48) Standard Liege (Belgija) — Pineda (Španija) 103:70 (50:32) Askatuak (Šp.) — Antibes (Francija) 79:74 (39:46) Hapoel Haifa (Izrael) — Racing Mahneš (Belgija) 93:70 (54:37) Lignon (Švica) — Monceau (Belgi- TENIS MP ITALIJE V BOLOGNI Franulovič v četrtfinalu Včeraj je zanesljivo premagal še Italijana Marchettija BOLOGNA — V tretjem dnevu mednarodnega teniškega «indoor» prvenstva Italije je bil Jugoslovan Željko Franulovič dvakrat uspešen. Pri igri posameznikov je brez večjih težav odpravil Italijana Marchettija. V igri dvojic je s Čehoslo-vakom Šmidom odpravil češkoslovaško dvojico Zednik - Hrebec. Po dveh urah igre je Nemec Mei-ler odpravil Španca Mira, v četrtfinalu pa se bo spoprijel z nosilcem skupine št. 1 McEnroem. V ja) 79:83 (39:40) i drugem srečanju je Šmid izločil ro- Orthez (Francija) — Panathinaikos 1 jaka Bimerja. Tudi Madžar Taroczy (Grčija) 102:73 (53:36) j ni imel večjih težav z Italijanom Challans (Fr.) — Juventud Bada- i Mazzocchijem, katerega je odslovil Iona 92:100 (46:49) BEOGRAD — V tekmi za pokal pokalnih prvakov je Radnički LMK iz Beograda premagal močno Du-klo iz Olomouca (ČSSR) s 111:87. v dveh setih. Američan Fleming je v tem, drugem kolu zaigral veliko bolje kot v prvem in dobesedno uničil Južnoafričana Moora s 6:3, 6:0. Drugi Američan Mayer, ki je bil med fa- ■iiiiiiMiiiliiiiiiinmiiiiiiiiiiiimiiiliililliilliliiitiiiiiiiifiiiiliiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,,!,, NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Kriška Vesna sedaj druga Prehitela sta jo C. Elisi in Esperia SL - Visoka zmaga Doberdobcev NA TRŽAŠKEM V skupini N, v kateri igrata Vesna in Kras, je Vesna morala, po nedeljskem remiju, prepustiti vodstvo dvojici Čampi Elisi, Esperia SL. Medtem ko je ekipa Čampi Elisi z gladko zmago odpravila Union, ki je sicer solidno zdržal le v prvem delu srečanja, so se predstavniki Esperie SL morali pošteno potruditi, da so spravili na kolena Inter SS. Vesna se je morala na domačih tleh tokrat zadovoljiti s polovičnim izkupičkom. Križani so imeli v gosteh ekipo Op. Supercaffe, ki je prikazala sicer dobro igro. V zaključevanju pa so bili Openci dokaj netočni in neučinkoviti. Tudi napadalci Vesne v nedeljo niso izpolnili pričakovanj in zato neodločen izid zadovoljuje obe strani. Enajsterica Krasa pa je zopet izgubila. Krašovci so tokrat igrali proti ekipi CGS in v prvem delu srečanja so se kar dobro upirali solidnemu nasprotniku. Polčas se je namreč končal brez gola. V nadaljevanju pa je ekipa Krasa zakrivila več napak in s tem je bil poraz, čeprav morda nekoliko prehud, neizbežen. S tein drugim zaporednim porazom je enajsterica Krasa ponovno nazadovala na lestvici. Zato bo nedeljski derbi zanimiv in obenem''naporen za obe e-kipl. S. Anna in Cave 9, S. Andrea in Artigiani 7, S. Sergio 6, Duino 5, Rabuiese in Flaminio 4, S. Vito 3. B. R. NA GORIŠKEM Naši goriški predstavnici sta v osmem kolu doživeli le polovičen uspeh pred domačim občinstvom. Mladost je visoko premagala Li-bertas iz Koprivnega, Sovodnje pa so doživele letošnji drugi poraz in to v srečanju z enajsterico Pro Far-re, ki je eden izmed najresnejših kandidatov za prestop v višjo ligo. Mladost je torej v nedeljskem kolu brez posebnih težav, kot je bilo lahko predvidevati, odpravila skromno enajsterico Libertasa iz Koprivnega. Tudi tokrat je bil junak srečanja Gabrijel Ferfolja, ki je dal San Lorenzo in Poggio 8, Azzuira 7, Piedimonte 6, Vermegliano, Pan-zano, Libertas Capriva in Brazza-nese 3. PRIHODNJE KOLO (26. 11.) Poggio - Pro Farra, Panzano -Lib. Capriva, Vermegliano - Piedimonte, Brazzanese - Isonzo, Villa-nova - Mladost, Azzurra - Fogliano, San Lorenzo - Mariano, Sovodnje -Sagrado. (fg) FIRENCE — Italijanska nogometna reprezentanca «under 21» je v trening tekmi premagala Rondinel-lo Marzocco 6:1 (2:1). Gole za mladinsko reprezentanco so dali Ambu Chicrico, Bagni, Briaschi, Tassotti in Ugolotti. Tekma je bila za «az- canja uaDrijel r ertolja, ki je dal j zurre» le dober trening pred priia kar tri gole, v letošnjem prvenstvu ! teljskim srečanjem s Tunizijo ki pa je že osemkrat stresel nasprot- j bo 29. novembra. ’ nikovo mrežo. Barbanovi varovanci voriti za končno zmago pa je po hudi borbi moral položiti orožje pred Mittonom (Južna Afrika). Včerajšnji izidi (osmina finala): Franulovič (Jugoslavija) — Mar-chetti (Italija) 6:2, 6:2 Taroczy (Madžarska) — Mazzocchi (Italija) 6:2, 6:3 Meiler (ZRN) — Mir (Španija) 6:7, 6:4, 6:4 Šmid (ČSSR) - Bimer (ČSSR) 6:3, 6:0 Fleming (ZDA) — Moore (Južna Afrika) 6:3, 6:0 Mitton (J. Afrika) — Mayer (ZDA) 7:6, 4:6, 6:4 Dvojice (osmina finala): Franulovič (Jug.) in Šmid (ČSSR) — Zednik in Hrebec (oba ČSSR) 6:4, 6:2 ODBOJKA DREVI NA «1. MAJU* Borova šesterka proti Koprčankam Čez dobrih štirinajst dni se bo pričelo tudi odbojkarsko prvenstvo ženske B lige. Šesterka Bora se dobro pripravlja za letošnje dokaj zahtevne prvenstvene nastope. Z željo, da bi se borovke dobro uigrale, bodo drevi odigrale prijateljsko tekmo z e-kipo Kopra. Gostje igrajo v slovenski ligi in so po petih odigranih tekmah še kot edine neporažene. Vsekakor je potrebno omeniti, da so ekipe v tej ligi preteklo soboto odigrale šesto prvenstveno kolo, toda ekipa Kopra mora še igrati zaostalo srečanje s Kočevjem. Odbojkarice iz Kopra so pod veščo roko prof. Logarja napravile velik kakovostni skok in to ne glede na to, da so še mlade in se jim s tem obeta še lepša prihodnost. Drevišnje srečanje med tema dvema ekipama bo prav gotovo zanimivo in koristno za oba tekmeca in seveda tudi trenerja. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da bo to prijateljsko srečanje še v večji meri navezalo prijateljske stike med obema osnovnima organizacijama. Igralo se bo na stadionu «1. maj», s pričetkom ob 19. uri. G. F. Posnetek z nogometne tekme 2. amaterske lige Zaule - Breg iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHia Iz planinskega sveta Občni zbor SPD Celovec V Avli sloveniti, v središču Celovca, so se v soboto zbrali koroški planinci na rednem občnem zboru Slovenskega planinskega društva v Ce lovcu, ki se je letos ujemal s 25. o-bletr.ico obnovitve planinske dejavnosti na Koroškem po drugi svetovni vojni. Da je bila slovesnost še pomembnejša, so organizatorji povabili u goste znanega slovenskega planinca, fotografa Jako Čopa, ki je v Avli sloveniti razstavil večje število svojih najnovejših fotografij s planinsko motiviko. Res lepi umetniški posnetki so pritegnili veliko pozornost prisotnih, ki so občudovali igre svetlobe in senc, prelivajočih se v čudovito harmonijo z vršati in planinskimi razgledi, z jezerci in viharniki v bujnem poletju in v mrzlem belem snegu. S to razstavo je Jaka Čop prisotnim ponovno odkril nekaj najlepših biserov v Julijcih, Karavankah in Kamniških planinah, ki jih sicer poznamo, a pre- so z Libertasom zadovoljili v vseh ; .................................................................................... eiementin igre, oosotns ps sts 0113 Ferletič (katerega je res dobro zamenjal G-ergolet) zaradi izključitve in Evgen Ferfolja zaradi poškodbe. V nedeljo čaka Mladost naporno gostovanje pri Villanovi, ki ima le točko manj od slovenskih predstavnikov. Sovodnje so tokrat izgubile z vi- soko razliko .s .iFro Farro, ki je v prvem kolu tega prvenstva premagala tudi doberdobsko enajsterico. O ostalih izidih bi lahko omenili s■ fšs ras«- - S 2« ssrJsu V skupini O se je osrednja tekma kola Baxter - Chiarbola končala z zmago Baxterja, ki je tako zadal Chiarboli prvi poraz v tem prvenstvu. Obenem je s to zmago enajsterica Baxterja spodrinila Chiar-bolo s prvega mesta na lestvici, ki si ga sedaj deli s presenetljivo e-kipo Domia, ki je proti Rabuieseju slavila tretjo zaporedno zmago. SKUPINA N IZIDI 8. KOLA Esperia SL - Inter SS 1:0 Čampi Elisi - Union 3:0 CGS - Kras 3:0 Vesna - Op. Supercaffe 0:0 Roianese - Esp. S. Giovanni 2:1 LESTVICA Čampi Elisi in Esperia SL 11, Vesna 10, Esperia S. Giovanni 8, Edera in CGS 7, Kras, Op. Supercaffe in Roianese- 6, Inter SS 4, Union 2. PRIHODNJE KOLO (26. 11.) Esperia S. Giovanni - Edera, Op. Supercaffe - Roianese, Kras - Vesna, Union - CGS, Inter SS - Čampi Elisi. SKUPINA O IZIDI 8. KOLA Baxter - Chiarbola 4:1, S. Sergio - S. Andrea 1:1, Artigiani - Cave 0:3, Duino - S. Vito 2:0, Rabuiese - Domio 0:1, S. Anna - Flaminio 1:1. LESTVICA Baxter in Domio 11, Chiarbola 10, cev, s katerimi bo lahko trener razpolagal v prihodnjih nastopih. Tudi Sovodnje čaka v nedeljo izredno težko gostovanje, in sicer pri enajsterici iz Sagrada, ki je v prejšnji sezoni nastopala v drugi amaterski ligi, letos pa upravičeno meri na prestop v višjo ligo. Na vrhu lestvice je prišlo tokrat do spremembe; do prejšnjega kola je vodila trojica: Fogliano, Mo-raro in Sagrado, od teh treh enajsteric pa je zmagal le Fogliano, ki je tako ostal sam na vrhu razpredelnice. IZIDI 8. KOLA Villanova - Panzano 2:1 Azzurra - Vermegliano 2:1 San Lorenzo - Brazzanese 2:2 Sovcdnje - Pro Farra 0:4 Mladost - Libertas Capriva 4:2 Fogliano - Piedimonte 2:1 Mariano - Isonzo 0:1 Sagrado - Poggio 0:0 LESTVICA Fogliano 13, Pro Farra in Sagrado 12, Isonzo in Mariano 11, Mladost 10, Sovodnje in Villanova 9, ŠPORT NA TV Drugi program italijanske televizije bo danes ob 15. uri neposredno prenašal odbojkarsko prvenstveno tekmo Veico Parma - Lloyd Cen-tauro. Prenos bo v barvah. KOŠARKA TEDENSKI PREGLED NASTOPOV NAŠIH EKIP Jadran in Bor po predvide vanju Svoji zmagi v pro^IjXH?g^ sta izboj^aE^.7 s težavo - V soboto začetek prvenstva dečkov* jpMgMtlt) PROMOCIJSKO PRVENSTVO Prvo kolo promocijskega prvenstva je bilo za naši društvi (po predvidevanjih) uspešno. Tako Bor. kot Jadran pa sta se morala pošteno potruditi, da sta strla odpor svojih nasprotnikov. Izgledalo je, da bo Jadran z lahkoto odpravil Barcolano, saj so Va-ličevi varovanci vodili kar s 25 točkami, nato pa je prišlo do preobrata in je bila na koncu tekme razlika le dve točki. Trener Tavčar, ki na tekmah nadomestuje Valiča,’je dejal, da je sirena zapiskala ob pravem trenutku, kajti samo še minuta igranja bi bila verjetno za Jadran usodna. Naj omenimo še, da namerava Barcolana vložiti priziv, ker naj bi sodnika ne dopustila menjave enega igralca. Verjetno pa bo rezultat le ostal nespremenjen. Tudi borovci so imeli na papirju lahko nalogo,^ vendar so morali stopiti na igrišče kar brez treh standardnih igralcev: poleg Žerjala, ki se je poškodoval pred časom, je v zadnjem trenutku utrpel poškodbo še Klobas, zaradi tako rekoč »birokratskih* zadev pa ni mogel stopiti na igrišče niti Krečič. O tekmi nam je dal svoje mnenje Borov spremljevalec in zvesti navijač Dorči O-kretič: «V prvem polčasu so naši fantje zaigrali dokaj medlo, nato pa so le pospešili ritem igre in si tako priborili zanesljivo prednost. Najboljši v Borovih vrstah je bil prav gotovo Ražem*. V ostalih tekmah predstavlja največje presenečenje poraz CUS s Fer-roviariom Dalla Via, medtem ko sta bili zmagi Jeansa Cornerja nad Stello Azzurro ter Scoglietta nad miljsko Cartario pričakovani. IZIDI 1. KOLA Cartaria Edera - Scoglietto 58:73 Ferroviario Dalla Via CUS 64:47 Grandi Motori - Bor 82:95 Barcolana - Jadran 76:78 Stella Azzurra - Jeans Corner 56:73 LESTVICA Scoglietto, Ferroviario Dalla Via, Bor, Jadran jn Jeans Corner 2; Cartaria Edera, CUS, Grandi Motori, Barcolana in Stella Azzurra 0. PRIHODNJE KOLO (25. in 26. 11.) Bor - Barcolana (26. 11. ob 11.00 v Dolini); Jeans Corner r Cartaria E-dera; Ferroviario Dalla Via - Grandi motori; Scoglietto - Jadran (26. 11. ob 11.00 na igrišču na Pendice Scoglietto); CUS - Stella Azzurra. MLADINCI Serija zmag Jadrana se ni še prekinila in Inter 1904 ni predstavljal resne ovire za slovenske predstavnike. Jadranovci se zaenkrat poigravajo z nasprotniki, vendar to le do povratnega srečanja s Hurlingha-mom, saj je edina ekipa, ki še lahko naskakuje prvo mesto, kajti Ferroviario, ki deli drugo mesto, je večkrat zmagal z nekoliko sreče in le z minimalno razliko proti ekipam, ki so nižje uvrščene. V nedeljo se bodo jadranovci spoprijeli prav s to eki- po in bi morali tudi tokrat slaviti. Borovci so v soboto doživeli svoj četrti zaporedni poraz in to z visokim pasivom, proti Hurlinghamu. Ta poraz je bil sicer predviden, saj je, kot rečeno, tržaška ekipa druga sila v tem prvenstvu. Paro-velovi varovanci pa bodo lahko spet posegli po zmagi že v soboto, ko bodo igrali proti Interju 1904, ki v tem prvenstvu ni pokazal mnogo. IZIDI 6. KOLA Servolana - Ferroviario 80:82 Bor - Hurlingham 63:113 Inter 1904 - Jadran 76:91 Alabarda - Stella Azzurra 88:50 LESTVICA Jadran 12; Ferroviario in Hurlingham 10; Alabarda 6; Inter 1904 in Bor 4; Servolana 2; Stella Azzurra 0. PRIHODNJE KOLO (25 in 26. 11.) Bor - Inter 1904 (25. 11. ob 17.00 uri v Dolini); Hurlingham - Alabarda; Jadran - Ferroviario (25. 11. ob 16.00 na Kontovelu-; Stella Azzurra - Servolana. PRVENSTVO DEČKOV V soboto se bo pričelo prvenstvo dečkov, na katerem bosta nastopala tudi dva slovenska zastopnika, Kon-tovel in Sokol, žal, se je zadnji trenutek odpovedal tekmovanju Breg; zato bo mogoče kaka sprememba v sporedu tekem. Verjetno pa bo koledar ostal nespremenjen in bi torej moral Kontovel v prvem kolu igrati s Scogliettom, Sokol pa z Libertasom. MARKO pogosto na svojih planinskih poteh ne odkrijemo njihovih pravih lepot. Otvoritvi razstave je sledil občni zbor, katerega so se udeležili tudi številni gostje. Med temi je bil predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, ki je občni zbor pozdravil in obljubil koroškim planincem vso pomoč osrednje planinske organizacije. Občni zbor so pozdravili še predsednik mariborskega planinskega društva, predstavniki političnih in kulturnih organizacij Slovencev na Koroškem in predstavnik Slovenskega planinskega društva iz Trsta. O plodni dejavnosti celovškega planinskega društva, ki oskrbuje svojo planinsko postojanko na Bleščeči planini, pod Arihovo pečjo, na severni strani Karavank, je spregovoril predsednik nadzornega odbora dr. Danilo Kupsr. Za predsednika Slovenskega planinskega društva v Celovcu je bil potem ponovno potrjen Ljubo Urbajs. L. AMBRAM Pestro delovanje SPDT S skorajšnjim prihodom zime se poleg smučarske pričenja tudi predavateljska sezona SPDT. To soboto, 25. novembra, bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) s pričetkom točno ob 19. uri planinski večer oz. majhno planinsko slavje, ki bo zaobjemalo več točk. Najprej bo na sporedu predvajanje ■ navik-domačih planinskih filmov (7, srečanje obmejnih planincev v Bazovici, štafetni pohod Trst - Triglav-ter dan- planincev SPDT na kriški gmajni), nato nagrajevanje vseh tistih, ki so prehodili celo štafetno pot od Glinščice do Triglava ali pa samo njene odseke in še nagrajevanje fotografskega natečaja SPDT, ki je bil prirejen ob priliki 200 letnice prvega pristopa na vrh Triglava. Na sporedu bo tudi nastop dekliškega pevskega zbora iz Devina, ki ga vodi Herman Antonič. Smučanje V soboto se je na sedežu SPD Trst zaključilo vpisovanje na letošnji smučarski tečaj, ki bo trajal šest nedelj v Ravasclettu, oz. na Zoncolanu. Vpisalo se je okoli 200 smučarjev vseh starosti in različnega znanja (nekaj jih je tudi za smučarski tek), tako da so torej napolnjeni kar štiri avtobusi. Za vse informacije in morebiten naknadni vpis naj se interesenti javijo na sedežu SPDT ob ponedeljkih od 20. do 21. ure (tel. 744249). * # 4» Na stadionu «1. maj» se ob petkih nadaljuje predsmučarska telovadba za odrasle, s pričetkom ob 20.30 Telovadbo vodi prof. Ivan Furlanič. Nedeljski izleti po Krasu Tudi kratki nedeljski jesenski izleti po Krasu so dobro stekli. Prejšnjo nedeljo se je skupina planincev SP DT podala na krajši izlet s Katina-re, poi razgledni poti do Frlugov ter nato še do Obeliska in po Napoleonski poti do Proseka. Vreme je bilo lepo, pa tudi družba prijetna. To nedeljo, 26. novembra, bn na sporedu spet izlet na Kras, z o-gledom turistične jame Vilenice. Zbirališče planincev bo v Ul. Cice-rone (vogal liceja Dante) ob 7.40. Odhod avtobusa štev. 39 do Bazovice bo ob 7.50. Udeleženci izleta se bodo nato peš podali iz Bazovice preko Lipice po stezi do jame Vilenice, kjer jih bodo čakali člani sežanskega planinskega društva, ki jim bodo jamo tudi razkazali. Plar ninci bodo nato nadaljevali pot po markirani stezi na Povirski tabor ter še v vas Povir in na vlak do Opčin. Imenuje se Triglav V letu 200-letnice prvega pristopa na vrh Triglava je ob številnih slavnostih, publikacijah, jubilejnih vzponih manjkalo samo še to: človek, ki bi se imenoval «Triglav». V Sloveniji, pa tudi v vsej Jugoslaviji niso zasledili človeka s takim imenom, zato pa se je pred kratkim iz Nemčije javil nekdo, ki se je podpisal Triglav Bauer. V svojem pismu, ki ga je naslovil na Planinsko zvezo Slovenije, je med drugim izjavil, da je imel v Nemčiji zaradi tega čudnega imena mnogo sitnosti, vendar pa se je na koncu vse srečno izteklo in je njegovo ime ostalo nespremenjeno, predvsem pa ne potujčeno. Zakaj ime Triglav? Zanj se je odločil njegov oče, ki je bil nad to goro navdušen. Program turnih smukov Zanimanje za turno smučanje j* bilo vedno v Sloveniji, pa tudi pri nas na Tržaškem in širše v vsej deželi, zelo veliko. Podkomisija za turno smučanje, ki deluje v okviru komisije za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije, načrtuje za zimsko in spomladansko sezono kar 17 turnih smukov, o katerih bomo podrobnejše poročali. Prvi bo na sporedu z Viševnika (18. februarja), zadnji pa izpod Kriške stene, ki bo na sporedu 10. junija. Obenem pri PZS vabijo gorske vodnike, da se priglasijo za vodenje. D. J. HOKEJ NA LEDU 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Visoki zmagi Olimpije in Jesenic Včerajšnje kolo jugoslovanske prve zvezne hokejske lige ni prineslo nobenih presenečenj. IZIDI Olimpija - Crvena zvezda 11:1 Medveščak - Celje 2:7 Kranjska gora - Jesenice 3:14 Lestvica je torej na vrhu ostala v bistvu nespremenjena. Vodi še naprej Olimpija z 18 točkami, sledijo Jesenice s 16 in Celje z 12 točkami. PARIZ — Mednarodna avtomobilska zveza je objavila datume dirk formule ena za leto 1979. Svetovno prvenstvo se bo začelo 21. januarja (Velika nagrada Argentine), končalo pa se bo 7. oktobra (Velika nagrada vzh. držav ZDA). Velika nagrada Italije bo 9. septembra. MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) 50. ^jdo so hoteli obdržati na Okraju, da bi delala, fs° temu rekli, «po mladinski liniji*. Na sestankih in erencah je s svojimi govori znala navdušiti mladino. ^mila je slehernega. Nepopustljiva je izbila iz rok slehernemu. Vse to je prihajalo iz njenega mladostnega srca. Vo-. k političnim uspehom. Bil je čas, ko so mla i j6 sanjali o političnih položajih: priti v komite, priti ■ r°> v Mestni, Okrajni komite. In še naprej so šle te 6; trkale so na duri samega Cekaja. Ni je bilo v ti-letih besede, ki bi silneje. hkrati pa blagodejne^ ® ** na ušesa mladega človeka. Zdelo se jim je, a -v,0 tja ni nikomur zaprta. al{šna politična partijska pot je bila zvezana — po ‘Jvern — z ostrim, nepopustljivim postavljanjem vseh ■ 2 odločnostjo proti sovražniku, ki je bil na splo-^Znamenovan za reakcijo. Govori polni ognja na kon-!|Cah in kjerkoli, strogost na rednih sestankih, večna , 0st- Svet je bil ostro razdeljen na dve poluti, brez *"“> prehodov, Vse pa je bilo povezano z oblastjo, z zapovedovanjem, z odločanjem v vseh stvareh. Takšen Majdin mladostni polet, njena kipeča zavzetost, navzočnost pri sleherni stvari, njen nagel razvoj _ bolj zunanji uspeh, kakor notranji razvoj, — kar vse je vsakomur jasno razodevalo o njeni strmi poti navzgor, o poti do velikih, svetlih, zavidljivih ciljev, — vse to je nepričakovano zdrknilo v mlačno, zadušno, mrzko mla-kužo. Majda Suhadolc se je zdramila šele, ko se tako rekoč nič več ni dalo popraviti. V Suhadolčevo Majdo se je zajedal razkroj. Ko se je vprašala, kje in zakaj se je začel v njej ta razkroj — in kaj drugega ni moglo biti kakor razkroj vrednot v človekul —, pri vsej volji ni mogla dognati, kje je bil njegov začetek in vzrok. Ali se je začelo pri njeni ljubezni? Vsekakor je pri ljubezni prišlo očitno do vseh prevratov v njej in do samega zloma. Dozdevalo se ji je, da je razkroj moral biti globlje v človeku in da je ljubezen bila samo posledica tega razkroja: če bi se namreč ta ljubezen nekoliko drugače razpredala, če bi se Majda ne bila tako »nesrečno* zagledala v človeka, ki je nasilno razbil vse lepo pri ljubezni, Majda razkroja še zlepa ne bi opazila, a drugi še manj. Majda se je spotaknila v ljubezni. Ljubila je že pred odhodom na progo, ljubila je nekega Mahniča, ki je še ta dan ni mogel pozabiti, ljubila je na progi, ljubila po vrnitvi. Te ljubezni so bile nekaj vsakdanje dekliškega, nekaj, kar se javlja v njihovem življenju pri petnajstih, šestnajstih letih in je vse odeto v čar mehkih sanj. Vse te ljubezni so nekje žalostno obtičale, kakor da se ne morejo in ne morejo razbohotiti: nekaj jih je hromilo. Zdelo se je, da Majdo spremlja zoprna smola: česar se je dotaknila s svojim srcem, se je razbilo, razblinilo. Majda pa je hotela v ljubezni nekaj velikega, neskončno lepega in večnega, nič igrivega, tako rekoč nič zemeljskega. Ta želja, to koprnenje po nečem trdnem, večnem, se je sproti razbijalo v njej sami. Preskok iz otroških, iz dekliških sanj v navidezno zrelost, hkrati v zemeljskost 7 jo je zmedel, da se ni mogla dobro razgledati. Kakor še je prej predajala samim v oblakih plavajočim sanjam, se je zdaj motovilila v razburkanem valovju zemeljskega. Vse to — in to se ji je zazdelo kasneje, ko je namreč že skušala razmišljati o stvareh, — je že bilo posledica razkroja v njej. Nič ni bilo čudno, da je na poti svojih prebujajočih se, kipečih strasti, v vsej tej omotičnosti srečala takšnega fanta, kakršen je bil Marjan Gorišek, še pred skopim letom je pred drugimi govorila o njem kot.o nečem nezdravem, »škodljivem v našem življenju*, «v naših vrstah«, kar je treba brezpogojno izločiti, dokler ni dosegla, da je bil zaradi nekih stvari, ki niso bile tako velikega pomena, izključen iz Partije. Po skopem letu pa se je srečala z njim — v ljubezni! Ta prehod od sovraštva, od mržnje do njega pa do ljubezni do njega, je bil le odsvit usodnih sprememb v njej. Se včerajšnji zgledi so bili ta dan v resnici zanjo že poteptani. Sama je vse zavrgla, le da si tega še ni upala priznati, celo niti opaziti ni hotela Še dalje je hodila na sestanke, na konference. Toda tam je le še posedala. Nič več stopila na govorniško tribuno, od koder so nekoč zvenele njene vročične besede, od koder je nekoč žarela njena nepopustljivost. Umaknila se je v tisto široko maso, ki nima kaj več povedati: posluša še, v stvar samo' pa nekako ne veruje več, ali vsaj se ne razvname ob njej. Zdolgočaseno, s komaj zaznavnim nasmehom je iz velike daljave gledala na tiste, s katerind je še včeraj stala v vrsti rin ki so še ta dan govorili kakor včeraj. Ugovarjala jim sicer ni, toda tudi nevoščljiva ni bila nikomur, ki se je dvigal, kakpr se je nekoč sama. Njeno srce se ni več moglo ogreti za takšne besede, za takšne zglede: posmehovalo se jim je, ali pa je ostalo vsaj hladno ob njih. Njen zadnji fant, prvi resnični; ki se mu je' predala z vso strastjOj z vso kipečo mladostjo na svojem prehodu, je bil kakor nalašč, da je rušil v človeku vse lepo in svetlo, vse velika da je pokopaval zglede v drugih, kadar se je komu že zajedel v srce črv razkroja. Videl je le samega sebe, služil je le sebi. Bil je domišljav lepotec, misleč le na svoje ugodje, na svojo zunanjost, prepričan, da sme vse in mu nihče ne bo ničesar zameril ne štel v hudo. Bil je razborit. duhovit, spreten, vse^a zmožen, nenasitljiv v svoji stremljivosti. Bil je to Marjan Gorišek. Bil je otrok predmestja. Njegov oče je bil železničar, brezmejna dobričina. Mati je bila zgolj gospodinja In precej površna ženska. Kuhala je, krpala' otrokom, jih prala, umivala — s te strani ji ni bilo kaj oporekati. Dobro je skrbela za očeta, ki se je vračal z železnice umazan in utrujen. Tudi neverjetno pridna je bila: šla je kot ura večno enakomerno. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 lini|e) Podružnico Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29 000 lir Letno naročnino za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ številka 3.00 din. ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizaciie in podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 23. novembra 1978 DZS 61000 Ljubljana. Oglasi mm) Zo SFRJ Zlro račun 50101 603 45361 «ADIT» Gradišče 10/.I nad telefon 22207 Ob delavnikih trgovski 1 modul (šlt 1 st vlš 43 18 800 lir Finančni 700. legoini 600 osmrtnice 300. sozaiia 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir bese a. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlcnije JuH|St krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh druaih ae v Italiji pri SPI. % i i Član italijanske| Izda j a ZTT zveze Časopisnih H Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska Trst založnikov Fi£0' UIL: ZAHTEVA DRUŽBE SIP JE POVSEM NE0SN0VANA Sindikat odločno nasprotuje povišanju telefonskih tarif Italijanski uporabniki morajo seči znatno globlje v žep, kakor njihovi vrstniki drugod v zahodni Evropi, kar pa telefonska družba spretno prikriva RIM — Ravnateljstvo družbe SIP je nedavno zatrdilo, da bo treba povišati telefonske tarife, kajti v nasprotnem primeru ne bo mogoče uresničiti načrtovanih naT8Žb. To je seveda precej vžnemirilo javnost, posebno pa ponovne kroge, ki sklepajo kupčije v prvi vrsti s telefonskimi razgovori, kolikor niso morda opremljeni s teleprinterji. Pristojni dejavniki enotne sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL so nakazano potrebo po navitju tarif označili kot iz trte zvito in s kopico tehniških navedb dokazali neutemeljenost zahteve SIP. Zoper podražitev telefonskih pogovorov so se izrekli tudi komunisti, medtem ko so se druge stranke postavile na bolj ali manj popustljivejše stališče. V protiofenzivo je sedaj šel urad za socialne in gospodarske proble- me v okviru sindikata UIL: izvršil je temeljito poizvedovanje, iz kate rega izhaja, da italijanske telefonske tarife znatno nadkriljujejo u-strezno zahodnoevropsko poprečje. Zanimivo pri tem je zlasti, da se je zaradi primerjave med tukajšnjimi in tujimi tarifami krog izvedencev UIL odločil za nov način izračunavanja zadevnih razlik, in sicer so strokovnjaki pri tem upoštevali višino kosmatega narodnega dohodka po osebi v ameriških dolarjih, obstoječe življenjske stroške v največjih mestih zahodne Evrope in število delovnih ur, ki omogočajo poprečnemu državljanu, da se preskrbi z najnujnešimi dobrinami. Nasprotno pa tehniki SIP izračunavajo razliko med italijanskimi ter inozemskimi tarifami zgolj na osnovi tekočih menjalnih tečajev tujih valut oziroma lire, kar po sodbi lllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllHIHnillltlllllHIIIliltlilllllHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIIItlllllllllllllllllllimill PO NEUSPEŠNEM POSREDOVANJU MEDNARODNE KOMISIJE V Nikaragui se pripravlja nova ofenziva proti Somozi Diktator je zavrnil tako zahteve opozicije kot kompromisni predlog mednarodne komisije - Združena fronta opozicije napovedala nadaljevanje boja MANAGUA — Predsednik Nikara-gue, diktator Anastasio Somoza je zavrnil zahtevo opozicije, naj bi odstopil in zapustil državo. Zadnji rok. ki so mu ga postavili, je bil pretekli 21. november, še istega dne pa je Somoza sklical tiskovno konferenco za tuje časnikarje in povedal, da edina stvar, v katero je pripravljen privoliti, je plebiscit, ki pa sam po sebi že predstavlja «veliko koncesijo*. Na tem plebiscitu naj bi odločali, če lahko predstavniki o-pozicije laliko sodelujejo pri sestavi nove vlade. Nato je obtožil predsednika Venezuele, da edini nbsi odgovornost za sedanji položaj v Nikaragui in da zalaga sandinistično fronto z orožjem. Nadalje je poudaril, da nekatere države, in sicer Venezuela, Kolumbija, Kostarika in Mehika rovarijo proti njemu. Rekel je tudi, da po nekaterih vesteh nameravajo sandinisti v kratkem sprožiti novo ofenzivo. Kot poročajo tuji dopisniki iz Ni-karague, pa je bližnjo ofenzivo čutiti na vsakem koraku. Radio Sandi-no, ki po vsej verjetnosti oddaja iz bližnje Kostarike, v teh dneh poziva prebivalstvo, naj bo pripravljeno, naj že sedaj računa z evakuacijo o-trck in žena in naj spravlja živež. Propadla so namreč vsa prizadevanja mednarodne posredovalne komisije, da s kompromisnim predlogom spravi za isto mizo Somoza in predstavnike združene opozicije. Komisija, v kateri so zastopniki ZDA, Gvatemale in Dominikanske republike, je namreč svetovala oklicanje referenduma, na katerem naj ljudstvo odloči, če naj diktator ostane na oblasti do leta 1981, ko se izteče njegov mandat, ali naj se nemudoma odreče svojemu predsedniškemu mestu. Somoza je predlog zavrnil. Kot so sporočili v uradnih krogih v Nikaragui, pa je tudi opozicijska fronta sklenila, da prekine vsak stik z mednarodno komisijo in nadaljuje boj za zrušenje sedanje diktature. Medtem pa so se izredno zaostrili odnosi med Nikaraguo in Kostariko. Med državama je namreč prišlo do obmejnega incidenta, pri katerem je bila ubita neka eguardia civil* iz Kostarike, dva vojaka pa sta bila ranjena. Potem ko sta državi nekaj časa valili krivdo druga na drugo, je predvčerajšnjim ponoči Kostarika prekinila diplomatske odnose s sosedo. Ko je napovedal to odločitev, je predsednik Kostarike Rodrigo Carazo zahteval, da se nemudoma sestane svet Organizacije ameriških držav, na katerem bo zahteval izključitev Nikarague. Carazo je tudi povedal, da je že zahteval izpustit« dveh svojih vojakov, ki sta Uil*. zajeta in je v ta namen pozval ameriškega predsednika Carterja, da posreduje. Diplomatski ofenzivi proti Somo-zovi diktaturi se je priključila tudi Panama. Včeraj je namreč panamska vlada proglasila prekinitev diplomatskih odnosov z Nikaraguo. Že pred tem so bili odnosi med državama zelo napeti in je panamski zunanji minister javno izjavil, da bi moral Somoza odstopiti, da prihrani ljudstvu nadaljnje trpljenje. Razkosani Ifflanott' je proslavif 35-letnico neodvisnosti BEJRUT — *Ne zunanja podpora niti denar, niti sila ne morejo rešiti domovine, če tega Libanonci sami nočejo,* je v včerajšnji poslanici narodu naglasil libanonski predsednik Sarkis ob petintridesetletni-ci neodvisnosti države. Podoba države ob tej pomembni obletnici je danes res tragična. Kljub vsem prizadevanjem in pobudam ni prišlo do zbližanja med kristjanskim in muslimanskim prebivalstvom, ampak se to nasprptstvo še zaostruje. Dve tretjini ozemlja je v rokah arabskih mirovnih sil, ki jih zvečine sestavljajo sirski vojaki, desetino i-majo palestinski begunci in palestinsko odporništvo, na ostalem pa so modre čelade Združenih narodov. Glavno mesto in njegovo podeželje je zapustilo več kot pol milijona ljudi, ki so se zatekli v bližnje hribe. Skoraj v celoti je bila uničena industrija, trgovina, turizem, tako da je v ruševinah, ki jih je zapustila že štiriletna vojna, skoraj nemogoče prepoznati nekdaj cvetočo in bogato deželo. Neodvisni «L’oriente-le Jour* pa se ob tej obletnici sprašuje, kakšno neodvisnost sploh praznuje Libanon, konservativni «Le Reveil* pa silovito napada Sirijo in pravi, da se je neodvisnost dežele končala tedaj, ko je tuja armada stopila na njena tla. Konservativcem niso ušle besede sirskega predsednika, ki je v poslanici libanonskemu predsedniku omenil skupno borbo «našega naroda v dveh bratskih državah za neodvisnost* in trdijo, da Damask še vedno smatra kot «en sam narod* prebivalstvo obeh držav. TRENTO — Na tridentinskem je v dveh prometnih nesrečah izgubilo življenje dvoje ljudi. Vzroka nesreč sta bila omejena vidljivost in prevelika hitrost. UIL nikakor ne more odražati dejanskega položaja, temveč ga izkrivlja. Denimo, da se švicarski frank ali zahodnonemška marka v tednu 'dni ovrednotita za 20 od sto nasproti liri: na podlagi novega menjalnega tečaja pridemo do zaključka, da so se italijanske telefonske tarife zaradi tega znižale za 16 od sto v primeri s švicarskimi ali zahodnonemškimi, to pa nikakor ne pomeni, da plačuje tukajšnji telefonski uporabnik razgovore manj kakor poprej ali pa da so se izdatki SIP medtem povečali... Zahtevo po zvišanju tarif lahko potemtakem družba utemelji kvečjemu z narastem upravnih in režijskih stroškov, tako n.pr. izdatkov za vzdrževanje delovne sile (ki so v razmerju do zahodnonemških vsekakor polovični) ter za razne storitve in dobrine. Verodostojna primerjava med italijanskimi in tujimi tarifami mora torej sloneti zgolj na dinamiki njihovega gibanja znotraj posameznih držav, a to nam pokaže marsikaj zanimivega. Na primer okoliščino, da so se italijanske tarife v razdobju 1974 -77 povišale v občutno večjem merilu kakor tarife v inozemstvu. Tako se je izdatek za navezavo novega aparata na telefonsko omrežje v omenjenem času dvignil pri nas kar za 233 od sto proti 12 od sto v V. Britaniji in 60 od sto v Franciji (v ZRN in na Nizozemskem je ostal nespremenjen), a letna naročnina se je v Italiji povišala za 91 od sto, medtem ko je narastla komaj za 4 od sto na Nizozemskem, za 20 od sto v Franciji ter za 57 od sto v V. Britaniji. Navedimo še nekaj značilnih podatkov o globokih razlikah med metodama obračunavanja oz. primerjanja italijanskih tarif s tujimi, ki ju uporabljata SIP in UIL. INŠTALACIJA TELEFONA. Italija 100.000 lir; ZRN 83.800 (SIP) in 46.425 (UIL); Belgija 125.250 (SIP) in 72.144 (UIL) itd. CENA ZA 170 SEKUND DOLG MEDKRAJEVNI RAZGOVOR NA SREDNJO RAZDALJO: Italija 240 lir; ZRN 392 (SIP) in 217 (UIL); Francija 240 (SIP) in 175 (UIL); V. Britanija 146 (SIP) in 117 (UIL). (dg) Sebregondi iz Latine v Fossombrone RIM — Paola Sebregondija, ki je osumljen sodelovanja pri pokolu pri Patrici, so včeraj prepeljali iz bolnišnice v Latini v zapore pri Fos-sombroneju. Tu ga bodo za nekaj časa namestili v bolniško sobo zapora. da se mu popolnoma zaceli rana, ki je nastala po kirurškem posegu na levi nogi. V bistvu pa je zdravstveno stanje Sebregondija dobro. Zadnje slovo od De Chirica Terorista obsojena na 13 let zapora FIRENCE — Florentinsko sodišče je včeraj obsodilo na 13 let zaporne kazni Renata Bandolija in Stefana Nerija, ki ju je spoznalo za kriva, da pripadata samozvanim «komunističnim borbenim brigadam* in protidržavne teroristične dejavnosti. Ob branju obsodbe je bil v dvorani prisoten samo Neri, ki se je molče obrnil proti občinstvu, kjer so bili tudi njegovi starši, z dvignjeno pestjo, nato pa se pustil odpeljati v zapor, še pred branjem obsodbe pa je Neri prebral Bandolijev proglas, v katerem terorist grozi in napada sodišče ter državne ustanove. DOLŽIJO CA «ZA TIRANJA REVOLUCIONARNE MNOŽICE* V Pekingu čedalje ostrejši napadi na podpredsednika skupščine Wu Teha V središču polemik trd nastop proti demonstrantom na Trgu Tien An Men kmalu po Čuenlajevi smrti - Posredni napadi tudi na druge «diktatorje na visokih položajih ' NEW YORK — Pristojni odbor OZN je z veliko večino glasov o-dobril predlog o zahtevi po prekinitvi naftnih dobav Južnoafriški republiki zaradi njene rasistične politike. Predlog mora sedaj proučiti še varnostni svet OZN. PEKING — V Pekingu se množično pojavljajo manjši plakati «da-zobai*. ki zelo ostro in odprto napadajo Wu Teha (bivšega tajnika strankinega komiteja za muni-palizacijo Pekinga, sedanjega člana političnega urada centralnega komiteja partije in podpredsednika narodne skupščine), češ da je eden izmed glavnih krivcev ^represije revolucionarne množice*, množice, ki je 5. aprila 1976 demonstrirala na Trgu Tien An Men, takrat ko so Teng Hsiao-pinga i-menovali »desničarskega odpadnika, ki se je usmeril po poti kapitalizma. Tistega slavnega 5. aprila množica ni hotela napasti narodne skupščine, kot so tedaj izjavili; ljudje so samo hoteli, da se venci v čast pokojnega čuenlaja spet postavijo na svoje mesto in naj oblasti spustijo aretirane tovariše. Tesno s tem v zvezi so tudi neredi v Nankingu, ko so se množice zbrale na ulicah, da bi počastile iKiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimMiiii ZLOČINSKA DEJAVNOST NA OTOKU NARAŠČA Na Sardiniji ugrabili sedemnajstletno dekle To je že šesta dveh mesecih ugrabitev v zadnjih in osma v tekočem letu NUORO — Sedemnajstletno Pa-squalbo Rosas, hčerko bogatega zlatarja iz Nuora so neznanci u-grabili zaradi izsiljevanja. To je potrdil včeraj preiskovalcem njen zaročenec Giuseppe Fadda, ki so ga ugrabitelji izpustili na svobodo, saj mladenič izhaja iz družine, ki razpolaga s skromnimi finančnimi sredstvi, zato pa si ugrabitelji niso mogli nadejati bogatega izkupička. V ponedeljek zvečer je Fadda pospremil svojo zaročenko domov. Nekaj metrov pred njenim stanovanjem sta iz furgona »fiat 850» skočila dva zakrinkana in oborožena možakarja ter zaročenca spravila v furgon, kjer sta bili še drugi dve zakrinkani osebi. V furgo-nu so ugrabjtelji 17-letno mladenko in njenega zaročenca zvezali, nato pa odpeljali z vso hitrostjo na podeželje. Po dolgi vožnji so se ■iiMiiimiiiiiiiiiiuiiiiimiiill iimiHiiimiiiiiiimiimiiiiMMimiiiMiiimiimiiiimMiimimiiiimiiimiiiuimiimnMiimiimiiiiumimMMMiniMmmiiiii ODGOVORNOST ZA NAPAD Sl LASTIJO «RDEČE BRIGADE« Teroristi razorožili rimskega policaja RIM — Troje teroristov je včeraj napadlo in razorožilo agenta javne varnosti, nato pa zbežalo. Nekaj ur pozneje so v telefonskem pozivu uredništvu večernika »Vita sera* prevzele odgovornost za dejanje «rdeče brigade*. Napadeni je 48-letni Riziero Fer-retti, ki službuje na komisariatu javne varnosti Appio Nuovo. Ko se je okrog 14. ure peš vračal domov, v mest«) četrt Pietrafeta, so ga obkrožili dva moška in ženska, ki niso bili zakrinkani, pač pa so imeli pištole z glušilcem. Agenta so z lisicami priklenili k ograji stopnišča v bližnji stavbi, mu izmaknili službeno pištolo znamke beretta kalibra 7.65 in brž zatem izginili. Fer rettija so iz neprijetnega položaja rešili stanovalci istega poslopja, ki jih je priklicalo napadenčevo kričanje na pomoč. Komisariat javne varnosti in Digos sta nemudoma sprožila preiskavo. Pozneje je v uredništvu lista »Vita sera* zabrnel telefon: «Tu rdeče brigade. Agenta Riziera Ferrettija smo razorožili mi. čast tovarišu Robertu Caponeju*. Glas je bil ženski, izgovarjava čista in brez posebnih narečnih značilnosti. Caponeja so, kot znano, našli ubitega v avtomobilu, s katerim je pobegnil komando, ki je 8, t.m. v Patrici pri Fro-sinonu ustrelil državnega pravdnika Calvoso in njegova spremljevalca. Z druge strani so včeraj »rdeči brigadisti* z brezimnim telefonskim pozivom naročili uslužbencu turinskega uredništva agencije AN SA, naj v telefonski govorilnici na Trgu Umbria dvigne njihov letak. Z njim RB ponovno prevzemajo odgovornost za podoben napad in razorožitev marešala javne varnosti Antonia Di Tommasija prejšnji petek. Letak vsebuje običajne žolčne napade na državo in stranke (predvsem KD in KPI) ter spodbuja k nasilju. V raznih predelih Genove so ravno tako našli vrsto letakov, v katerih si RB lastijo odgovornost za poslednje zažigalne atentate v tem mestu, a na Sardiniji so si prevratniki privoščili celo deželno u-pravo: telefonsko so sporočili, da je bilo na sedežu deželnega sveta in na nekaterih odborništvih nameščenih več peklenskih strojev, kar je ustvarilo dokajšnji preplah, vendar bomb niso našli, (dg) med polji preselili na drugi avto ter še dolgo vozili, nakar so vsi skupaj izstopili in prisilili Rosaso-vo in Faddo, da sta več ur ponoči hodila po hribih, seveda v spremstvu oboroženih ugrabiteljev. Po dolgi in naporni hoji so nato ugrabitelji ločili mladeniča od njegove zaročenke in mu dejali, da je prost in naj gre domov, družino Rosas pa naj kar pomiri, saj Pa-squalbi ne bodo izkrivili niti lasu, seveda če je družina pripravljena plačati odkupnino. Giusenoe Fadda je nato dolgo taval po hribih in poljih, včeraj zjutraj pa ga je v bližini Oliene vsega izmučenega in raztrganega našla policijska izvidnica. To je letos že osma ugrabitev na Sardiniji, šest ljudi pa je še vedno v rokah ugrabiteljev, kar pomeni žalosten rekord, ki celo presega zločinsko dejavnost iz ča sov, ko ie na Sardiniji divjala tolpa zloglasnega bandita Grazia-nedda Mesine, (mč) Prekinitev nosečnosti tudi v zaporu NOVARA — Včeraj so ugodili prošnji 23-letne kaznjenke Gabrielle Ruffa, ki je priprta v neki kaznilnici v Novari, da prekine nosečnost. To je prvič, odkar je bil v Italiji odobren zakon o splavu, da se kaj takega zgodi za zidovi neke kaznil niče. Gabriello Ruffa, ki je v tretjem mesecu nosečnosti, so skupaj z možem aretirali pred mesecem dni, ker je v domačem vrtu imela nekaj rastlin hašiša. NEW YORK - Ameriški veleposlanik v Rimu je priredil včeraj v prostorih Columbia Univer-sity tiskovno konferenco o »ameriški strategiji sodelovanja z Italijo*. Med drugim je zatrdil, da ZDA nikakor ne žele vplivati na nadaljnji politični razvoj v Italiji. spomin čuenlaja in opozorile na «tolpo štirih*; zato so tudi nalepile na vlak, namenjen v Peking, dva lepaka, da bi o vsem tem seznanile ljudske množice v Pekingu. Odstavljenega Tenga so nato rehabilitirali. saj je že od julija 1977 ministrski podpredsednik, ozadje o represiji množične manifestacije na slavnem trgu pa ni bilo nikoli razčiščeno. Ravno na to pa opozarjajo »dazibai*, ki so se pojavili v centru kitajske prestolnice. Wu Tehov je več — piše na e-nem — obstajajo še drugi fevda-listični in fašistični diktatorji na visokih položajih, ki šKui&jir zatreti demokracijo, kot je' to že skušala storiti zlovešča «tolpa štirih*. Belo na črnem je torej napisano samo Wu Tehovo ime, a ljudje vedo, ali si vsaj mislijo, kdo bi lahko bili ostali. Pod vodstvom Lin Hu-čaja, sedanjega Wu Tehovega naslednika, se je strankin komite kitajske prestolnice odločil za popolnoma drugačno oceno incidentov, ki so jih aprila 1976 označili za protirevolucionarne. O tem poroča tudi Ljudski dnevnik, ki med drugim piše, da je prišlo do odstavitve Teng Hsiao-pinga. Ta je bil celotni zadevi popolnoma tuj, saj je izginil z javnega pozorišča že prej in sicer že januarja, takoj potem, ko je imel govor o umrlem čuenlaju. Po ljudski demonstraciji na Trgu Tien An Men pa so ga odstranili tudi iz strankinega vodstva. In še sedaj — piše list — niso bili razčiščeni dogodki tistih dni. Teng Hsiao-ping mora biti popolnoma rehabilitiran, saj pooseblja (skupaj s pokojnim Čuenlajem) znanstveni in demokratični socializem, medtem ko sta Lin Piao in «tolpa štirih* hotela uvesti fevdalistično in fašistično diktaturo. Neki «dazibao» med drugim piše, da je treba revolucionarni duh tistega petega aprila razviti in voditi to revolucijo do konca. Nato postavlja jasno vprašanja: zakaj je do rehabilitacije tistih dogodkov prišlo šele po več kot dveh letih po odstavitvi «tolpe štirih* in zakaj se rablji, ki so zatrli to manifestacijo, še svobodno sprehajajo in jih diktatura proletariata ni še javno sodila in jih, obsodila? Na koncu pa se na manifestu bere, dasi še sedaj nekateri upajo imenovati to. kar se je leta 1976 zgodilo na Trgu Tien An Men, protirevolucionarno. Poziva ' nato Wu Teha in še ostale diktatorje, ki • se bojijo demokracije in skušajo zatreti mpožice, naj javno izpovejo svoje zločine, ker bodo sicer končali tako kot »tolpa štirih*. Kajti — tako piše na drugem «dazibau» — pred zakonom so vsi enaki, ni razlike med revežem in cesarjem. Celo kapitalistični zakoni so razčistili afere Watergate in Lockheed — piše dalje — naj torej mi spremenimo ime svoje države, naj jo imenujemo «veliko fevdalistično in fašistično cesarstvo Kitajska?* Nedopustno je. da se med voditelji, ki jim je ljudstvo poverilo mandat in zaupanje, nekaznovano skrivajo zločinci. Vsi ti «dazibai», ki so v zadnjih dneh razburkali duhove in splašili marsikoga zahtevajo eno in isto, da se tema, ki že toliko časa zakriva ljudsko manifestacijo na Trgu Tien An Men. popolnoma razčisti in da so na pravih mestih pravi ljudje. Spel poplave v Leningradu MOSKVA — Iz Sovjetske zveze poročajo, da je v nedeljo, zajela Leningrad prava poplava. Reka Neva je močno narasla, kar dva metra več od običajne meje ter se tako razlila po leningrajskih ulicah. To je že sedma poplava v enem mesecu v tem sovjetskem mestu in že 243., cdkar so ustanovili Leningrad. Vzrok poplavam je vedno isti. Veter v finskem zalivu zaustavlja pretok reke Neve in to povzroča naraščanje vode, ki nato preplavi vse predele mesta. V Nigeriji nad 100 mrtvih v železniški nesreči Km in LAGOS — Več kot 100 oseb je včeraj • izgubilo življenje v železniški nesreči, ki se je pripetila v kraju Benue v Nigeriji. Na nezavarovanem prehodu čez tračnice je potniški vlak silovito trčil v avtoci-stemo, ki je prevažala petrolej. Trije vagoni vlaka in avtocistema so se vneli, pri čemer je nesrečno preminilo toliko ljudi. Pri potopu ladje 300 beguncev ob življenje KUALA LUMPUR - Neka ladja s približno 300 vietnamskimi begunci se je včeraj potopila nedaleč od malezijske obale. Po zadnjih novicah je večina potnikov izgubila življenj, malezijski policiji je uspelo rešiti le kakih štirideset beguncev, sicer pa se reševalna akcija še nadaljuje v upanju, da ' i še koga našli pri življenju. Kaže, da je do nesreče prišlo, ker je ladja zaplula V zelo nizke vode in tam trčila ob štrleče skale. TORINO — Okrog 200 delavcev, zaposlenih v nekem industrijskem obratu blizu glavnega mesta Piemonta, kjer izdelujejo radiatorje za avtomobile, je imelo v prejšnjih dneh simptome lažje zastrupitve. Ti simptomi so izginili brž potem, ko so se delavci oddaljili od svojega de lovnega mesta. Zaenkrat še niso u-gotovih, kaj je vzrok zastrupitvi. Nabavite si moderno in solidno obutev za letošnjo jesen in zimo! RIM — Včeraj so v Rimu pokopali velikega italijanskega umetnika, slikarja Giorgia De Chirica, ki je umrl za srčno kapjo v ponedeljek v rimski kliniki «Mater Dei», kjer se je zdravil. Maša za-dušnica je bila ob 11.30 v cerkvi sv. Andreja. Smrt 90-letnega slikarja je močno odjeknila po vsem svetu in ne samo v umetniških krogih, ampak tudi drugod, saj so De Chirica res vsi cenili kot velikega umetnika, bil pa je tudi velik človek. To dokazujejo tudi njegove stvaritve, v katerih je zaslediti iskanje človečnosti in humanosti. Medtem družini umrlega slikarja, predvsem pa vdovi Isabelli Sarr, z vsega sveta prihajajo so-žalne brzojavke. Spomin velikega umetnika je počastil v poslanski zbornici tudi njen predsednik In-grao s krajšim priložnostnim nagovorom. Na sliki: Maša zadušnica za umrlim slikarjem v cerkvi sv. Andreja v Rimu. (Telefoto ANSA) BENE Prošnid se boji za svoj obstanek ČEDAD — Prošnid, ki ga ces* razdeljuje na dva dela — na e strani ceste je stara vas, na dnj* gi pa vas barak, ki jim ni goče drugače reči kot le, da s0 n . ke vrste javno prenočišče — *\ vsak dan z večjimi težavami D°n za svoj obstoj. Vas premore le tri javne uslu®T ki so: avtobus, ambulanta in la. Nevzdržljiv ekonomski položaj resno ogroža življenjsko silo te stare in zanimive vasi v Nadiški _ dolini .medtem ko se je položaj u' slug v notranjosti vasi po potres še poslabšal. Medtem ko popravljajo šolo (letos je v petih razredih samo šest otrok), ljudje se čakajo, da bi avtobus pripeljal o® naselja in da bi dobili dostojno ambulanto s čakalnico namesto ru-lotke, katere se sedaj poslužujejo (zahtevo je podprl tudi zdravniki- Z ekonomskega vidika bi la*111® le obširen in daljnosežen načrt za obnovo lahko rešil vas, ki j® v povojnem času zgubila 75 odst. svojega prebivalstva, katerega živinoreja je skoraj enaka ničli 10 kjer je tudi delovno mesto, za katerega porabi delavec ure in ure. da ga dobi, privilegij. ENEL jc zaprla svoje urade v Čedadu ČEDAD -j- Nedavno zaprtje uradov družbe ENEL v Čedadu je P®" vzročilo v Nadiških dolinah velik neugodje in nezadovoljstvo. Nezadovoljstvo je toliko bolj upravičen«, če se pomisli, kako nerodno je? večino prebivalstva (za vse probl me, ki zadevajo električno energij® priti do Vidma. Ker je bil Čedad ze od nekdaj naravni center za vse line, so ljudje mnenja, da bi morale oblasti krepko zavzeti, ® se uradi družbe ENEL v Čedadu P^ novno odprejo. Tako mislijo, k®* vedo, da so v nekaterih centrih P®j novno vzpostavili prej preklican® službo. UDINE ESPOSIZIONI G 18./26. NOVEMBRA 1978 14. RAZSTAVA KMETIJSKIH STROJEV IN PRIDELKOV AGRIEST V največji prodajalni čevljev v Furlaniji dobite veliko izbiro škornjev, čevljev in smučarskih čevljev za MOŠKE, ŽENSKE in OTROKE torbice in oblačila VSE PO UGODNIH CENAH! calzature da piero ® POZZUOLO DEL FRIULI, ob državni cesti VIDEM - LIGNANO Na razpolago tudi iz pravega usnja Obiščite