Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Offic e of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION IND1-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
VOLUME IV. — LETO IV.__CLEVELAND, 0. TOREK, (TUESDAY)" JANUARY 4. 1921	~	~	~	ŠT. 2. (NO.)-
Single Copy 3c__Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, .1879!	Posamezna številka~3c
FRANCOSKI S00UAL1ST1 ZA TITI MTERNAC1J0NAL0.
OBENEM PA JE V STRANKI NASTAL NEPREMOSTLJIV RAZKOL, KI JE RAZDELIL STRANKO V TRI FRAKCIJE.
PARIZ, Francija. — (Poročilo C. S. M.) — Socialistični kongres v Tours je z veliko večino glasoval za pridružitev k tretji oziroma moskovski internacijonali. Velik del delegatov je imelo imperativno naročilo, da sprejmejo pogoje Moskve.
John Longuet, vo'dja desnega krila, je tekom svojih razpravljanj zanikaval obstoj resnične internacijonale. Izjavil je, da v sedanjem času obstojajo le delne internacijonale, ena v Moskvi, druga v Bernu in tretja v Bruslju. Zagovarjal je svobodno združitev vseh skupin. On veruje v rekonstruktivne metode, in je prepričan, da Se bodo francoski socijalisti po kratki preizkušnji mo-- skovskih metod povrnili k stari taktiki, v Povdarjal je, da ne želi zapustiti stranke, 'toda kako naj ostane v nji, je problem, ki ga ni tako lahko rešiti.
Longuet je moral prestati hude napade; najprej je prišlo sporočilo iz Moskve, potem je nastopila v govoru nemška komunistična delegatinja Clara Zetkin, o kateri se je najprej govorilo, da ne bo prišla, ker ji vlada ne-če dati potnega lista, nato pa so sledili še številni govori raznih francoskih socijalistov, v katerih .se ga je napadalo kot "bledega reformista". Ze sedaj se vršijo sestanki manjšine, da se ustanovi nova zmerna stranka, še predno se izvede tozadevno glasovanje kongresa.
e Naročilo Moskve, da se izobči vse one, ki ne sprejmejo njenih pogojev, je čisto jasno, in sklep manjšine, cia zapuste komuniste prostovoljno, je storjen. Tako bo razkol francoske socijalis,tične stranke storjeno dejstvo.
TOURS, Francija. — Poizkusi nekaterih članov socialistične stranke da ustvarijo skupno fronto z ozirom na pristop k tretji internacijonali, so ostali zaman, in sedaj izgleda kot da se je stranka raS&elila na tri frakcije. Levo krilo je glasovalo, da se absolutno pokori zahtevam moskovske internacijonale, centristi so tudi za priklopitev k moskovski internacijonali, toda z gotovimi pridržki desno krilo pa je odločno proti temu, da bi se organizacija francoskih socijalistov dala v roke komunistov.
Zborovanje zadnjega večera je bilo zelo burno. G. S. Zinovijev, predsednik tretje internacijonale je poslal sporočilo^ v katerem zahteva, da se centriste ožigosa kot odločne agente buržvaznega vpliva in kot elemente, p katerimi neče imeti tretja internacijonala nikakega opravka.
Nato je sledila dolga debata, tekom katere je M. Henoult skušal dokazati, da je zahteva Zinovijeva samo izjava določene doktrin«*, ki ne zahteva izobčitve nikogar, temveč je naperjena proti onim, ki bi v bodoče ne upoštevali strankino disciplino. Mr. Renoult je stavil predlog, da zbornica sprejme sporočilo Zinovijeva v tem smislu, toda centristi niso 'hoteli sprejeti tega naziranja, akoravno je nanje apeliral celo M. Fossard, v6dja zmernega levega krila. Navzlic temu pa je bila predloga stavljena in sprejeta z 3247 glasovi.
Nato je M. Mistral predlagal sprejem resolucije, v kateri je rečeno, da stranka ne mara sprejeti zahteve za izobčenje Moskvi neljubih vodij. Resolucija je dobila Je 1398 glasov.
Tekom debat je prišlo do hudih nemirov in celo do osebnih spopadov. Tu je vstal Paoli, Vodja desnega kri--a ter naznanil, da se bo seja socijalistične stranke (desnega krila) nadaljevala v mestni hiši. Nato, je vstal, tu-oi vodja centruma ter naznanil, da v očigled dejstva, da je bila Mistralova resolucija, v kateri je bilo označeno Pod kakšnimi pogoji so centristi pripravljeni ostati v "stranki, bila zavržena, kakšno akcijo se pod vzame v bodoče.	j	/
Nato so člani desnega krila odšli iz dvorane, centristi pa so ostali. Arthur McManus, vodja angleške komunistične stranke je želel biti navzoč na tem kongre-Su> toda fvlada mu ni hotela izdati potnega dovoljenja.
Navzočih pa je bilo več Angležinj, ki so članici komunistične stranke, katerim se je močno nazdravljalo, 0 so obdržavale nagovore.
Proti-delavska odločitev najvišjega sodišča.
Washington, 3. dec.— Danes je najvišje sodišče Združenih držav podalo odločitev z ozirom na neko tožbo, ki jo je vložila Duplex Printing Press Co. v Battle Creek, Mich., proti E. J. Deer-ingu in William Bramleyju, ki sta zastopnika za organizacijo mašini-stov. Namen tožbe je bil, da se tema unijskima zastopnika prepreči organiziranje družbinih mašini-stov, kar sodni krogi imenujejo bojkot drugega reda.
Nižje sodišče je tožbo za izdajo sodne prepovedi proti unijskima voditeljema zavrglo, danes pa je najvišje sodišče s šestimi glasovi proti trem izjavilo, da so "delavske unije v soglasju s proti-trustovskim zakonom odgovorne, kjer se ločijo od svojih normalnih in zakonitih namenov in delujejo v aktuajni komb:uaciji ali zaroti za oviranje prometa."
Delavski voditelji dosedaj ni so morali podati z ozirom na to odločitev še nikake izjave. Na glavnem stanu organizacije ma-šinistov se je izjavilo, da so uradniki izven mesta.
Zagovorniki unijskih zastopnikov so obrambo utrjevali na podlagi 6 čl. Claytonovega zakona, ki pravi, da delo človeškega bitja ni predmet trgovine.
Tovarne v Rhode Island se odpirajo.
Providence, R. I., 3. jan. — Danes je zopet pričelo z delom v Rhode Island večje število tova-ren, ki so bila zaprte od enega do treh tednov.
Večina delavcev bo delala po Sest dni na t^den. Med tovarnami, ki so zopet pričele z obratovanjem, so:
The National India Rubber Co. v Bristolu, The Jencks Spinning Co., Hope Webbing Co., Union Adding Co., J. and W. Coats in pa Goff and Sons, vse v Pawtu-cketu. Warwick and Kent Woolen Co. v Centerville, Country Mill v Anthony, Livingstone Worsted Co. v Washingtonu in The Quid-nick-Windham Co. v Quidnicku.
ITALIJA HOČE USTAVITI IZ-SEUEVANJE V AMERIKO.
AMERIŠKA DELAVSKA FEDERACIJA PP ZNIŽANJU MEZD.
WASHINGTON, 3. jan. — Ameriška delavska federacija je dairies naznanila, da bo boj proti 22Vi znižanju plač, katerega so uvedle tekstilne družbe po vzhodnih državah, zanesla pred kongresno zbornico.
Tozadevno naznanilo je bilo podano nocoj z glavnega stana federacije po konferenci, na kateri so bili na-/vzoči Samuel Gompers, Frank Morris in še več drugih uradnikov federacije.
Medtem ko se v naznanilu omenja le tekstilno industrijo, se domneva, da se bo vodilo boj proti znižanju delavskih mezd v splošnem.
Pred kratkim vje Morris izjavil, da delavstvo,ne bo privolilo v znižanje mezd za toliko časa, da se cena živ-ljenskim potrebščinam tudi sorazmerno ne zniža.
Iz naznanila je razvidno, da bo federacija stopila skupno v boj z organizacijo tekstilnih delavcev ter Zahtevala kongresno preiskavo predlaganih, oziroma že uvedenih mezdnih znižanj.
V izjavi, ki jo je podala federacija, se opozarja na velikanske profite, ki so jih delale tekstilne družbe tekom vojne; zatrjuje se obenem, da ima federacija dokaze, da imajo, številne družbe, ki sedaj trgajo delavcem plače, velikanske rezervne sklade, ki so se nabrali za časa velikanskih profitov.
D'Annunzio v zvezi z anarhisti?
Washington, 3. jan. — Kot je razvidno iz zasliševanj pred na-selniškim komitejem z ozirom i\a Johnsonovo predlogo, katere namen je omejiti naseljevanje v Združene države na dobo I 0 mesecev, je prišlo na dan, da bi se tam problem morda dalo rešiti potom diplomatišnega sporazuma, ne da bi se treba posluževati zakonodajne akcije.
Senator Le Baro'n D. Colt iz Rhode Islanda, predsednik komiteja, j« objavil pismo namernega državnega tajnika Davisa, v katerem se poroča, da je italijanska vlada iz svoje volje prenehala izdajati potne listine za potovanje v Združene države. Pismo je med člani'komiteja povzročilo splošno presenečenje.
Rim, 3. jan.—Danes je bila objavljena anarhistična zarota, s katero je bil z zvefci tudi D'Annun zio, in katere namen je baje bil, da se 26. decembra požene v zralr več tovaren v Milanu.
Aretiralo se je več bivših D'-Annunzijevih častnikov, katere se dolži, da se hoteli vreči Italijo v revolucijo. Konfisciralo se je tudi večje zaloge municije.
Reški mestni koncil je formal* no odobril rapallsko pogodbo, in tako se je končala tragi-komedi-ja, katero je igral poetični norec nad eno leto.
Poročevalec "Tribune" poroča iz Opatije, da D'Annunzio in nekaj njegovih ožjih prijateljev skupno odšlo iz Reke, in sicer najbrže v Francijo.
Legijonarji morajo zapustiti mesto v skupinah, in vsak legij o-r.ar se jnora zopet javiti pri svojem rednem polku, nakar bodo zakonite oblasti določite njih legalni položaj.
D'Annunzio je podal svojo poslednjo proklamacijo na legijo-narje in prebivalstvo mesta, v kateri pravi: "Noč je temna, toda v vašem srcu gori plamen. Na vrhuncih hribov, ki smo jih zavzeli, nam naši mrtvi vžiga j o naš spomin."
— V sredo jan. 5., 1921. se
vrši direktorska seja S. N. Doma. V soboto 8. jan. pa se vrši qjeja kluba društev S. N. Doma, Pričetek ob 8. uri zvečer. Vsi j na te seje, nikdo naj ne ostane I doma.
Senat glasoval za vojno finančno korporacijo.
Washington, 3. jan.— Kot se dozdeva danes, bo zopet uveljavljen takozvani vojno-finančni kor-poracijski zakon, glasom katerega se lahko tujezemskim vladam dovoli posojila, s katerimi iste kupujejo, ameriške poljske pridelke. S tem se misli pomagati farmarjem.
Predsednik Wilson je sič<br u-Veljavljenje tega; zakona vetiral, toda senat je ponovno glasoval zanj in sizer' z dvetretjinsko večino vsjed česar postane predsednikov veto neveljaven.
Le pet senatorjev je podpiralo predsednika, in sicer dva demokrata in trije republikanci.
Da bo tudi poslanska zbornica učinila predsednikov veto, je razvidno iz prejšnjega glasovanja. Pretekli mesec je bila ta predloga sprejeta z Več kot dve-tretjinsko večino.
GRČI SE KESAJO?
KAPITOL W. VIRGINIJE JE ZGOREL.
Charlestown, W. Va., 3. jan. -Danes proti večeru se je v državnem kapitolu pojavil ogenj, ki je popolnoma uničil poslopje in vse državne arhive. Od ponosnega, zgodovinskega poslopja so oJ stale le stene. Poslopje je bilo zavarovano za $6,000,000, kal bo glasom izjave governerja Corn-wella skoro pokrilo škodo. Ko se je sesul del strehe, sta bila ubita dva moška, en električni delavec in en ognjegasec. Ognjegasci trdijo, da se pod razvalinami nahajo truplo še ene žrtve. Policijski načelnik Charnock bi bil kmalu našel smrt pod razvalinami, ko je ksušal rešiti dragocene zgodovinske dokumente, ki so bili spavlje-ni v arhivu kapitola.
Atene, 3. jan.—V Grčiji je o-paziti precejšno vstajanje Venize-losovega duha. V številnih krogih se govori, da bo Venizelos kmalu zopet prišel k moči. Ce se vzame v poštev ljudsko navdušenje za kralja Konstantina pred enim me-secom, je pač pomembno, da je opozicija dobila zopet toliko moči. Kot se poroča, bo ministrski predsednik Rhallis resigniral "radi slabega zdravja," nakar bo irrtel Konstantin priliko nastaviti ministrskega predsednika po svoji Rastni volji.
RUSKI VTIS!
Druge stranke, v prvi vrsti desno krilo socijalnih revolucij onar-jev in kadetov (liberalcev), ki odprto podpirajo "belo gardo" v civilni vojni, se ne tolerira kot javne stranke.
Strokovno unijske organizacije so padle v roke komunistom povečini potom miroljubnih sredstev. Fakt je, da se zdi kot da je veliko število delavcev, ki so preje pripadali manjševikom in soci-ialnim revolucijonarjem, pristopilo h komunistom.	,
Dve uniji, ki sta imeli posebne vzroke za ekonomsko nezadovoljstvo, tiskarji in kemični delavci, so bili letos podrejeni jako drastični akciji, in njih izvrševalni odbori, ki so bili povečini manjševi-ški, so bili razpuščeni.
Z zadružno organizacijo se je napravilo ravno t^ko, in centralna upravna organizacija je sedaj v rokah komunistdv. Obe sta sedaj faktično uradni organizaciji, ki reprezentirata celotno skupino državljanov, kot producenti in kot konzumenti.
Armada bo ravno tako prej ali slej pod vodstvom samih komunistov. Profesijonalne častnike, katere je moral Trocki rabiti pri sestavi rdeče armade, se ob vsaki kampanji manj rabi in pogreša, ker se redno vršijo promocije navadnih vojakov, katere se vežba v rudečih kadetnih bataljonih. Kot je naznanil Trocki v nekem svojem nedavnem govoru, se bo od sedaj naprej sprejemalo v vojaške šole ediriole komuniste. To pomeni, da dokler bodo vojaki ubogali svoje častnike, toliko časa bo armada zvesto orodje komunistične stranke.
To tudi znači, da navzlic temu da bi se armado morda dalo porabiti za agresivne namene napram sosednjim državam, pa bi se jo jako teško pripravilo do tega, da bi podpirala kake vrste vojaško diktaturo doma, kajti za vse te mlade proletarske častnike je disciplina komunistične stranke prva, potem šele prjde vojaška discipli-
DEKLE PO 10c FUNT.
Lexington, Ky., 3. jan. —O-blasti so danes zajJrle George I-samena, doma iz kejituških hribov, ker je hotel ustreliti svoja 1 Qletno hč&r Annie, ker ni marala vzeti nekega Jos. Zubro za moža, s katerim je naredil pogodbo, da mii proda hčer po 10c funt. Poročilo ne pove, koliko dekle tehta.
— Redne mesečne seje dr. Slovan št. 3 S. D. Z. se vrže letos 2. sredo v mesecu, v dvoi'a-ni S. N. Doma. Članstvo je vabljeno da se udeležuje sej.
na.
Kar je v Rusiji demokracije, ob stoja le v okvirju komunistične stranke, izven stranke je ni. Velika napaka je, če kdo misli, da Lenin vlada stranki kot avtokrat. Vsako novo postopanje v ruski politiki, bodisi notranji ali zunanji, se debatira na izvoljenem kongresu stranke, in njena izvoljena ek-(sekutiva je resnično kontroluj flea sila, katere dovoljenje je potrebno celo za nagle odločitve.
Neizogibne razlike v mišljenju med raznimi voditelji stranke so često jako ostre. Cišerin in Ra-dek sta sedaj najzmožnejša izmed zmernih elementov stranke, medtem ko Zinovijev in Bukarin vodita levo krilo. Lenin drži ravnotežje in drži stranko skupaj.
Uradno časopisje nikakor ne soglaša vedno z vlado, in levo krilo često vlogo opozicije. Kontro-verzije med časopisjem vodilnimi komunisti so jako pogoste. Toda kadar se snide strankin kongres in poda svojo odločitev, tedaj se debata preneha, in manjšina se absolutno povdrže volji večine. Seje stranke se vedno vrše pred sejami narodnih in provincijalnih sovjetov, in vse važne odločitve se napravijo že naprej, tako da fse stranka pokaže pred jaVmostjo kot soliden blok, ki glasuje kot en mož.
Ker imajo komunisti v kontroli sovjete, strokovne organizacije, zadružne organizacije in armado,
kontrolirajo potemtakem vse organizirano življenje v Rusiji. Za temi javnimi organi diktatorstva deluje silni aparat terorja, kij ga upravlja izVanredna komisija.
V svojih zgodnjih dneh je bila diktatura mila. Res je sicer, da se je vodilne nasprotnike aretiralo, to da z izjemo par umorov, se ni izvedlo nikakih avtoriziranih smrtnih obsodb. Med aretirarici je bilo celo nekaj generalov, ki so pozneje vodili "bele" armade. Izpustilo se jih ne svobodo, in so to prizanesljivost slabo poplačali.
Prva naloga izredne komisije je bila, da ustavi anarhiio in negotovost, ki je zavladala pod Keren-skijevim režimom. Polovilo se je roparje in bandite ter postrelilo brez usmiljenja.
Pravi politični teror se je pričel šele v trenotku panike, ki je zavladala po poizkusu na življenje Lenina v jeseni leta 1918. Nekateri komunisti levega krila so namenoma hoteli ponoviti grozodejstva leta 1 793, in resnica je da je položaj enega časa, ko so se tuje sile zfdržile v sovražni koaliciji, ko so se notranji sovražniki zvezali z zunanjimi, ko so se zunanje sile posluževale denarja za dosego notranjih intrig in nezadovoljstva, v resnici ustvarjal atmosfero za ponovitev francoskega terorja.
VsakdO mora priznati, da je bila uspešna politična policija potrebna, če se jo hotela kosati z za^-rotami, ki so neizogibne v vsaki civilni vojni. Negotova vlada je poleg tega tudi pognana k uporabi smrtne kazni tudi zato ker obsodba na zapor v času, ko vsakdo misli, da bo po prevratu oproščen, nima nikakega učinka.
Izredna komisija, ki seveda zasliši in ipraša vse jetnike, dasirav-no ne dovoljuje rednih, javnih o-bravnav, priznava, da se je do meseca maja preteklega leta ustrelilo 6,500 oseb.
Brez točne klasifikacije je teško soditi samo na podlagi podanih številk. Večina eksekucij je bila izvršenih na fronti. Nekateri so bili krivi dezertacije, drugi so bili loparji in morilci; nekateri so bil! obtoženi špekulacije in korupcije kar je grozen zločin v deželi, kjer vlada pomanjkanje in lakota, dru gi zopet so bili špijoni in aktivni zarotniški agentje tujezemskih in domaČih sovražnikov v ostri civilni vojni. Nemogoče je reči, koliko ljudi je bilo postalo žrtev razrednega sovraštva in strankarske nestrpnosti, toda najsije število toliko ali toliko, gotovo je, da je previsoko.
Toda vendar pa dvomim, da je število onih, ki so trpeli edinole radi sovražnega političnega mnenja, zelo visoko. Vodje manjševi-kov so mi povedali, da je bilo izza začetka revolucije usmrčenih samo 11 aktivnih članov njih stranke. Teror se je imel končati že pretekla februarja, ko je izredna komisja izgubila moč izrekati smrtne obsodbe, toda s pričetkom poljske ofenzive se je tudi zopet pričelo s smrtnimi obsodbami, katerih se je glasom visoke komunistične avtoritete izreklo povprečno 300 na mesec.
(Dalje prih.)
Prva ženska v Clevelandu, ki bo služila na veliki poroti, je Mrs. Cora M. Cross. 948 Waldo rd. Velika porota je bila zaprisežena včeraj. Zasliševanja sta vodila novi okrajni prosekutor Stanton in pomožni prosekutor Sexton.
STRAN 2.
'ENAKOPRAVNOST"
JANUARY 4th, 1921.
"Enakopravnost"
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Russules Place of the Corporation.___ . 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00,
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 3c
•"•?:"!--------------■ . ~ . —-- , . ' "* , ' " -' i . i .
Lastuie in ifcdaia ea
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
«418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND, O. TOREK, (TUESDAY) JANUARY 4. 1921 _____________igBBfea 104__^_
POLOŽAJ ¥ ZAPADNl VIROINIII.
Potrditev uporabe špijonov v ameriški industriji od Strani javnega uradnika kot je Mr. Cornwell je pač tako pomembna, da se je ne bo dalo tako hitro pozabiti.
Osemsto mož, ki so brez doma in brez dela, se je na Silvestrov večer navalilo na cerkev sv. Marka v New Yorku, da dobe prenočišče. Če bi cerkve vršile svoje dolžnosti napram ljudem, ki imajo zaupanje vanje, tedaj bi gotovo ne bi bilo kaj takega treba. * Toda cerkve so danes samo še radi forme, zato pa so tudi zgubile ves pomen.
V Chicagi velja poročno dovoljenje le $1.50, pasje dovoljenje pa $4.50. Okrajni klerk pravi, da bi se moralo pristojbino poročnih dovoljenj zvišati. Toda če se to napravi, tedaj bodo ljudje tudi zahtevali, da so poročna do-' voljenja veljavna le za eno leto.
mogoče še kaj povrh, če mi bo snubec po volji.
Katra: Na potem bo mogoče kaj, samo, da si toliko zadovoljen dati. Ali do sedaj nisem nič vedela in te tudi nisem vprašala, kakšne načrte imaš. Sedaj pa moram v hlev pogledat k živini, ker se bojim, da bi ne bilo kaj prav.
Koren: Le pojdi; mislim, da so dnevi ven'--
Katra: Seveda so.
Koren: X' imaš boljši spomin kot jaz; jaž sem v pratiko gledal in obenem pozabil, zakaj da gledam vanjo. i
Katra: Se bova potem še kaj več pomenila, kaj in kako. (Odide.)
Koren: (Vzame iz žepa pipo, si jo nabaše in prižge. Vzame še ekrat v roke pratiko in nekaj mrmra med seboj. Trnkaje.) Naprej !
(Jurij in Butara vstopita.)
Butara: Dober dan bog daj! Nisem mislil, da te bova dobila doma.
Koren: (Vstane) Dober dan, dober dan! Pa sedita! (Jima ponudi klop.) Zakaj sta pa .mislila, da me ne bodeta dobila doma?
Butara: (Se vsede) E tako, ker vem, da imaš dosti opravkov zunaj.
Jurij: (Se vsede zraven Butare; se drži kakor, da ga j 9 sram in gleda v tla.
(Mislila sva, da ste šli kam z doma po opravkih.)
Koren! A tako, takb. No, kaj je pa vaju privedlo k nam?
Butara: (V zadregi) Slišal sem, da imaš eno telico na prodaj— jaz pa ravno eno potrebujem. Imam dosti živeža in prostora; zato bi rad, da bi se število povečalo.
v Koren: (Glfcda zdaj enega zdaj drugega.)' Ali kakšno teličo pa iščeta; na dveh ali štiriK nogah, te bi jaz rad vedel? Potem se bomo pa še nadalje pogovarjali. Zatorej mi poveita odkritosrčno, ker drugače, bom mislil, da sta se prišla z mene norca brit.
Jurij: (Pogleda Korena) One, tistega pa ne; norca nisva prišla brit, ne, ne, oče Koren.
Koren: Dokler mi ne povesta, po kaj sta prišla, bom mislil da. . Ker vem, da ste £>ri vas imeli vedno dosti živine. . . .
Butara: (Prime za roko Korena) Dragi prijatelj, kaj ti vendar ne pride na misel! Midva, da bodeva s tebe norca brila, ne—, tega ne morem razumeti, m tudi na misel mi ni nikoli prišlo kaj takega. Pustimo tc^ na stran in pogovorimo se kaj bolj pametnega, paj mislim, da nismo veŽ otroci. .
Koren: Tudi jaz mislim, da nismo.
"Jurjeva snubitev".
Burka v enem dejanju.
JOSEPH SKUK. (Dalje.)
Spela: Takoj. (Odide.)
Butara: (Popravlja sinu obleko in oteplje seno z nje.) J.urij, vedno sem imel pred očmi Le tvoje koristi, zato mi vrjemi, da ti tudi sedaj hočem samo dobro.
Jurij: Vem oče, vem. Pa, saj vam nisem nikdar ugovarjal, in vam tudi sedaj nočem.
Butara: Je že dobro, saj sem vedel, da me boš ubogal. y
Spela: (Vstopi prinese steklenico vode in krtačo, postavi steklenico k peči na klop) Oh, mazilo je pa prav vse pošlo!
Butara: Pa pojdi in prine&i ma-—Jurijeva snubitev	2
lo ^glja, saj se tudi 7. ogljem malo počrni.
Spela: Grem (Odide in prinese kos oglja.)
Jurij: Tudi če ni nič. je dobro; saj menda vedo tam, da nisem ni-kak šribar.
Spela: (Prinese oglje) Tukaj je oglje! Sedaj pa le hitro, da ne bodeta kasno domov, kajti tam se bodeta tudi malo zamudila.
Butara; (Se krtači.) Jaz sem gotov. (Vzame pipo iz žepa in si jo zažge).
Jurij: (Vzame oglje in si maže čevlje) Jaz bom tudi kmalu, samo čevlie si še malo počrnim.
Spela: (Vzame steklenico in jo drži, da jo Jurij in Butara ne vidita) Saj si dober Juri|; kar pojdi-| ta, pa se hitro vrnita, da bom vedela, pri čem da sem.
Butara: No Jurij, pa pojdiva, ,ba bova prej domov prišla. (Gre proti vratom.)
I Spela: (Nalije vode v pest ir ju začne škropiti.) Da bi bilo sre čno!
\ Butara: Pojdiva pojdiva, če ne,
bova še mokra pbprej. (Odide).
Jurij: Adijo mati, skrbite, da bo vse v redu, dokler se ne vrneva. (Odide.)
Spela: Oh, da bi bila srečna ta pot, "ki jo bodeta sedaj naredila, in da bi se vse srečno izteklo. Bog me usliši in ljuba mamka božja.
Butara: (Pride nazaj s pipo v ustih) Spela, ali 3i kaj videla mojo pipo—?	!
Spela: (Smeje.) Saj jo imaš vendar v .ustih—! No, ti boš pa res ženil in snubil, ke še sam sebe ne čutiš.
Butara: (Se prime za usta.) O saj res—! Oprosti, nisem mislil nič hudega! (Odide.)
Spela: Pa se takoj vrnita ko bodete gotovi, da bom vedela, knj da ste neredili. (Se enkrat po-čkropi za njima.) Srečno pbt—!
Zastor napravi svojo vlogo.)
SPREMENA.
Ravno ista soba, opravo v sobi se malo premesti, da ima drugačno lice. Kor,en sedi za mizo in gleda v pratiko. Katra sedi pri peči in šiva. Franca sedi pri peči z pletenjem v roki.
*iyatra: (Preneha s šivanjem.) Franca,/za svinje bo treba napravit, pa še doma ni nič; boš morala iti na zelnik, po malo pese in korenja. Kar odpravi se, pa takoj pojdi.
Franca: (Zavije pletenje in ga položi na mizo.) Grem takoj; saj sejn že mislila na to. (Odide.)
Koren: (Položi pratiko na mizo.) Letos bo pa dolg predpust, mogoče se bo dobil kakšen snubec Za našo!
Katra: Mogoče—? Ali jaz sem zq popolnoma obupala, kajti danes se dekle težko omoži če, nima nič pod palcem. No pa reci, če ni tako?
Koren: No saj naša ne bo brez nič; tisočak ji bom dal vseeno, in
Butara: Koliko misliš kaj z deteljo obsejat l.etos?
Koren: Ponavadi, kakor lansko leto.
Butara: Pa sena boš imel zadosti do spomladi?
Koren: Mislim, da, če se ne pripeti kaj hudega. Butara: Kaj pa z ozimnino?
Koren: No, tista se mi ni nič kaj dobro obneslo; to seme, ki sem ga lansko leto imel, ni bilo desti prida.
®utara: Koliko glav pa imaš sedaj v hlevu?
' Korem: Sedem in en par volov. Pa ti? Koliko jih imaš pa ti? Butara: Pet pa en par volov. Koren: Ali se ti dobro redijo? Butara: Se precej, in tebi? Koren: Ne morem se pritoževat.
Butara: Kako pa kaj žena in hči; ali sta pri dobrem zdravju? Koren: Zdravi smo še dobro
nik nabrat malo za prašiče. —-<Proti Juriju.) No, Jurij, ali bi bil zadovljen vzeti jo za ženo? Kako se ti kaj dopade?
(Dalje prih.)
Kdor se zadnje smeje, se najboljše smeje.
Butara: Saj sem vedel; tvoja žena Katra je kot grča; saj je tudi od take hiše doma. Franca, se je tudi popolnoma po materi razvila.
Koren: Ravno taka bo, ali še trdnejša, kakor se mi zdi; kajti pridna je kakor mravlja: ugnana' nikoli. Zjutraj je prva na nogah, zvečer pa tudi zadnja; tako, da mi bo težko po nji, kadar jo bom zgubil.
Jurij: (Ki je do sedaj poslušal, reče s tihim glaso.) Kako je morete zgubiti, ker ne gre nikamor drugam od doma, kakor v nedeljo v cerkev k maši. .
Koren: Jurij, ti ne razumeš, kaj da mislim z besedo zgubiti—!
Katra: (Vstopi in pogleda Jurija in Butaro.) Kaj pa vidva počneta takaj pri nas? (Proti Korenu.) Ne vem, če bo danes kaj; nobenega znamenja še ni.
Koren: (Pokaže na Butaro in Jurija) Ta dva sta prišla vprašati, če imam kakšno telice napro* daj.—Kaj misliš ti o tem—?
Katra: (Pristopi bliže in zavije roke v predpasnik.) A tako—!
Hm, hm--ali si že kaj .uganlj",
po kaj da sta prišla?— — Jaz sem....	\
Koren: (S malim nasmeškom.) Malo se mi zdi, pa vendar zagotovo ne vem.
Katra: (Proti Juriju in Butari.) Mislim, da se ne bom prav nič motila, če rečem, da sta prišla snubil našo Franco. Ali ni tako, oče Butara?
Butara: Ne bom več hodil po o-vinkih, po katerih bi prišel, do tega, da bi vprašal vas in Vašo hčer za njeno roko, in če bi hotela postati žena mojemu sinu; rečem da!
Katra: No ravno sedaj jo ni doma, ali pride kmalu; šla je na zel-
Zelezniška postaja. — Vsena-okrog vsepolnO ljudi. — Na klopi sedi mladi moški ter drži 0-troka v naročju.
Naenkrat začrfe otro'k kričati. Tako kričati, da se vsi ozirajo vanj. Nihče se ne ibriga za vlake, ne na pozive, ne za znamenja, pozornost vseh je le v otroku koncentrirana.
Mladi mož tolaži, kolikor ; more in zna.
Neki usmiljeni človek pristopi 'k njeihiu rekoč:
— Kaj ne, kaka ženska vam je dala tega otroka ter vas prosila, naj toliko časa pazite nanj, da se vrne. —
—	Da. —
Temu odgovoru ^ sledi kroho-tanje. — Strašno krohotanje in bitje z rokami.	/
—	Moj Bog, to je že star trik. — Čudno se mi zdi, da ljudje še vedno sedajo na take li-manice. Tudi meni je bila ena izročila otroka pred neko trgovino in me prosila, naj pazim nanj. Pa sem ga oddal pravočasno poliomenu.
In usmiljeni človek 'stopi zopet k možkemu, rekoč: Ta je pa lepa, ta je pa lepa. — Vi neprestano gledate za njo, kaj ne? — Ali res, mislite, da se bo vrnila?
—	Seveda se 'bo. —
—	Nikar ne vrjemite ženskam — to so stari triki, stari triki,
vam pravim.
—	Jaz pa rečem, da bo prišla r.azaj.
—	Kako morete trditi kaj takega ?
—	Zato, ker je ona moja žena, in to je moj otrok. —
-o.-
IKSllllBaSlllli^ii
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI"
List Enakopravnost je pričel izhajati iz'potrebe. Tako je tudi potrebno, da se ga povspeši do cilja—trdne in neotnajene podlage v splošnem. Da se to uresniči, je velike važnosti to, da se vsak izmed čitateljev potrudi pridobiti čimveč novih bojevnikov — naročnikov. .List je storil že' mnogo za vas, da za vas, ki citate te vrstice. Koliko ste pa sto-rili vi za list?
tr ..............1
Razkrinkani Habsburzani
SPISALA GROFICA LARISCH.
_I8
i
"Revica hoče torej iti v Prater. Vzemite jo na Vsak način seboj, sicer bo zopet bolna."
Ob štirih sva bili z Marijo v malone zapuščenem glavnem pratrskem drevoredu. Ker sem vzela seboj v voz svojega škotskega teHerja (psa), sem- sklenila, da ga /pustim malo teči, kakor hitro bi videli prestolonaslednika. Ni nama bila treba dolgo čakati, kajti kmalu se je prikazal faeton in ko je. zdrdral mimo, sem spoznala Rudolfa, ki je sam vozil; Pogledal je naju; ker pa se je Maria diskretno vedla jn se ni zmenila zanj, <mi je bilo nekako všeč, da sem mogla zadovoljni njeni muhavosti.	,
"Ne izpustite "Boya" (ime,psa) tukaj," je rekla; '^peljimo se do konca Pratra,- tam je vse toliko lepše."
Na koncu sve zapustili voz in jaz se nisem dosti ^menila ko sem slišala Marijo naročili strežaju, da naju počaka za mostom; nato pa je vteknila svojo roko skozi mojo in napotili sva se v veliko Boyevo veselje proti (.samotnem u grmiče v j u.
% "Zdaj lahko mirno govorini," je rekla. "Tako »e^ nosreČm\ kolikor le morem biti; Hanna me grize cel dan in stori vse, da ščuva mamo nad meiie . . . "Sita -sem življenja," je rekla bridko.
''Morda Hana več sumi kakor ti pove," sem dejala. "Slišiš, Marija, kaj pa delata ti in Rudolf? Bo-i m s ■s&mo jezikov pa Škandala, kajti ti si tako indi-kretno razbrzdano malo dekle!"
Marija se je sinično nasmejala. "O, jeziki so se :!>;(> pričeli gibati in tista trapasta pr^stolonaslednica že •'3, c;a sem njena tekmica."
Bila sem kakor okamenela in za trenutek nisem
-ničesar odgovorila. Marija je bila trsti jesenski -popoldan jako ljubka, lica'so ji žarela kakor oglje; no-isila je elegantno sivo obleko z lepo, kožuhovino. Čuti- '. la sem, da bo Štefanija dodobra spoznala, kako nevarno je 'bilo to dekle, in bila sem prepričana, da nikakor ne bo prijetna sovražnica, 'kakor hitro bi se vzbudila njena ljubosumnost.
Zdaj sva dqspe'li do."divjega" dela Pratra, ki je kakor gozd s številnimi stezami in poti,, in izbrala sem si eno njih, ki bi nas naposled pripeljala-nazaj do drevoreda, kjer je čakal voz. Marija je ostala mdlo zadaj, ker ji je podveza prišla v nered, in se je skrila,, da jo zopet popravi. Jaz sem skrbno pazila na boya, ker je bil jako dober lovski pes in nisem hotela, da bi molega psa doletela usoda lovskih tatov. Naposled pa sem se zopet spomnila na Marijo, ko pa sem se ozrla, sem v svojo veliko nevoljo našla, da je ni bilo nikjer videti.	1
Poklicala sem jo, a nisem dobila nobenega odgovora, in zdajci se mi je zasvetilo v glavi, da me je imela za norca in da je bilo vseskupaj že naprej 'dogovorjeno med Marijo in prestolonaslednikom.
Obupno sem ugibala, kaj bi bilo najboljše storiti. Ali naj bi čakate, da po naključju najdem Marijo? Ali naj bi se vrnila nazaj, k vozu? Ali bi bilo najpametnejše iti k baronici in ji povedati vse? Ko sem stala tam ijn.ed drevjem in razmišljala o tem, sem iznenada zagledala nekega1 človeka, ki je upiral oči v mene; obefšel me je strah, da bi me ne spoznali; -in tako nisem hotela dalj e čakati, marveč sem, kolikor mogoče naglo hitela nazaj k vozu. Ravno je bilo videti glavni drevored, ko sem iznenada naletela na Rud61fa in Marijo. Zdrznila sem se, kajti v tistem -hipu nisem še spoznala^ bratranca, ki je bil zavit v svbj dolgi vojaški plašč. '-...,
"Draga Marija," je rekel poljubivši mi roko, "odpusti to malo prešerhost, ki v resnici nima nobenega pomena."	,
Bila sem preveč razjarjena, da bi rekla tudi bese-
dico, in odhitela sem dalje, Marija pa za menoj. Prestolonaslednik je očividno sipoznal, da je bilo molčanje zlato, in potem ko se je precej osramočen poslovil, je odšel.
Kakor hitro se je voz začel premikati, je Marija pogledala skozi okno, nato pa je omahnila z vzlikom ,nevolje nazaj.
"Kako/zamrzljivo!" je vzkliknila. v
"Kaj je 'zamrzljivo? Vsekakor tvoje vedenje," sefti rekla/Ostro.	,
"Ne, ne, docela,v. je odgovorila. "Tisti odurni gospod Pechy je naju zalezoval; dozdevalo se mi j-e, da je bil on, zdaj pa sem prepričana."
Zgfozila sem se ob misli, da je neznanec, ki sem ga bila v gozdu videla, tudi utegnil biti. Pechy, ki je bil eden najhujših jezičnikov, kar jih je bilo. Obrnila sem se k Mariji: "Veš, upam, da si zdaj zadovoljna z uspehom svojega spletkarenja. Do jutri torej bo Pechy raznesel celo zgodbo po celem Dunaju, in> moj^e ime bodo vlačili vme;s', kajti vsa stvar je v resnici vir deti tako, kakor da bi te jaz bila pripeljala semkaj na sestanek s prestolonaslednikom., Marija, jaz sem vsa iz selbe spričo tvojega vedenja!"
"Ako bi vam bila povedala, ne verujem, da bi me bili vzeli seboj danes popoldne," je odvrnila z razoro-žujočo preprosto odkritosrčnostjo. "Oj, Marija, morala isem videti Rudolfa kakorsibodi, pomislite, Neža je že l,eden dni bolna, in tako nisem imela nikogar, ki bi se mogla nanj zanesti. 'Posrečilo se mi je poslati mu pismo, in ko sem zvedela, da boste pri nas na kosilu, sem mu povedala, da Vas hočem pregovoriti, da bi pozneje z menoj šli' na izprehod."
"Silno, silno sem jezna," :?em rekla resnobno; "ti pa Rudolf sta neznansko sebična; nobeden od vaju ne vpošteva moifiga' stanja v celi zadevi." Marijo so zalile solze in ihteč me je zagotavljala, da me ne bo več nadlegovala. Bilo je V3e skupaj samo ljubimkanje, nič resnega; nameravala mu je narediti konec. "Prosim pa, nikarte povedati mami."
Smisel njenega govorjenja je bil:
1
"Mama nima ljubezni za mene," je nadaljevala. "Ze ko sem bila majhno dekletce, je ravnala z menoj kakor z -neko stvarjo, ki se je namerava znebifi z največjo koristjo. Tn Hana mrzim jo; nikdar ne bi bila morala nuna, .potem ibi me ona in njeno dolgočasno slikanje ne nadlegovala tako kot me zdaj. Nameravam se poročiti, zaradi tega pa vam ni tre]pa zavidati mi malo sreče predno to storim. Vi veste bolje nego kdorkoli, kaj imam pričakovati od konvencijskega zakona; vzemite samo svoj lastni slučaj, dobro veste, kako bedni ste z grofom Lapschem."
Nisem si mogla kaj, da'bi mi ne bilo žal za razburjeno dekle.
"Veš Marija, hočem ti odpustiti'še to pot; nobene besede več o tem — pojdi z menoj k Junquemahu. Nameravam pomeriti nekaj obleke."
Med mojim govorjenjem se je voz ustavil in Marija je,, kakor je bilo videti, km al 4 pozabila svoje 'križe in težave v vznemirjenju, ko so' ji razkazovali naj-zadnje zimske novosti. Čudila sem s^, kako hitro se je spreminjalo njeno razpoloženje, in sem si mislila, da je dobro tako, kajti ko bi prišel zanjo čas ločiti sp od Rudolfa, nemara ne bi preveč občutila ločitve.
Popeljala sem Marijo nazaj v palačo Včerov, nato pa sem se vrnila v svoj hotel, kjer me je čakala brzojavka. Moja najmlajša hči se je ponesrečila kj naš zdravnik v Pardubicah je želel še enega zdravnika. Bila sem v silnih skrbeh in sem nemudoma^ poslala po profesorja Wiederhoferja, ki je še isti večer odpotoval z menoj z Dunaja.	'	j
Nezgoda ni bila tako resna, kakor sem po sporočilu mislila, pač pa mi je bolezen ter smrt mojega starega očeta, bavarskega vojvode' Maksimilijana kmalu potem onemogočila pisati Mariji, kakor sem obljubila.	(Dalje prih.)
Pred nedavnim časom se je mudil v New Yorku go-verner Zapadne Virginije, John J. Cornwell, kjer se, kakor znano, že dalje časa vrši pravcata vojna med premo-garskimi podjetniki in premogarji, katerim se je odreklo pravico do organizacije. Ob tej priliki je governer Corn-well držal govor, v katerem se je izjavil, da bo gledal na ' to, da se vzdrži red in mir v Mingo okraju, kjer je na- ! mree središče premogarske vojne, pa če bi bilo treba poklicati' pod orožje vse telesno sposobne moške v dlržavi in poklicati na pomoč celo armado Združenih držaV.
Toda governer je dejal še nekaj, kar se lahko popol- i noma smatra za dokaz, da bi se ta vojna brez teškoče preprečila, ako bi bili imeli možje na merodajnih mestih " voljo za to.
Governer je začetek neredov popisal na sledeči na- ,
čin:
"Nekateri premogarski podjetniki so pametno ali nespametno odpustili nekaj premogarjev, ki so se pri- ' družili delavski organizaciji. Potem pa so premogarski podjetniki nespametno poslali po privatne detektive, da spravijo delavce iz družbinih hiš, in tako -se je stvar za-■ čela."	'
Mi pa bi vprašali gospoda governerja: "Zakaj pa ni bila državna oblast v stanu preprečiti uporabo privatnih! biričev od strani premogarskih kompanij?
Državna oblast je vedela, da uporaba privatnih biričev peflje k pobijanju in brezpostavnim akcijam, kakšne korake se je torej podvzelo, da se temu početju napravi konec?
Če bi bil governer Cornwell odkritosrčen človek, tedaj bi moral v slučaju, da državne oblasti ne morajo kontrolirati položaja, apelirati na zvezne oblasti, da pri-! dejo na pomoč ne samo s četami, temveč tudi z- zvezno preiskavo, ki naj bi dognala krivdo in kaznovala krivce.
Toda še,eno izjavo je podal governer Cornwell, ki; 7V nič manj značilna. Na trditve premogarjev, da so vi ffingo okraju privatno vzdrževani* biriči, je Cornwell iz-!. javil, da "ta trditev niti najmanje ne odgovarja resnici, I kajti' izza meseca maja, ko je bilo ubitih nekaj uslužben- ■ , cev Felts detektivske' agencije, ni bilo v štrajkovnem o- j kraju niti detektivov one agencije niti kake druge. Če so kateri v prizadetem okraju, tedaj niso uposljeni kot
stražniki, temveč kot špijoni."	'	1
"V 'MB	■ ' ' . / ' -
....................um.....{iniuiiiuiMintiniiimiinnnmniiMutuiinmHuiiiiiiiiiuoiiiiiiiiMfnm.......na..........iiumm......um
| STE Ll STORILI SVOJO DOLŽNOST?
Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju? i	Ako ste ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče.
NE POZABITE
j da niste bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila vedno najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar vam ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v starem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi podpisi prejemnikov dokažemo.
SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI.
Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim potnikom preski-bimo potne listine in vse potrebno za potovanje, in sicer BREZPLAČNO.
Dobimo vam dinžino iz starega .kraja v najkrajšem času in opravljamo vse javne notarsko posle.
Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebno, ali pišite na:
NEMETH STATE BANK
IVAN NEMETH, Predsednik.
1 10 East 22nd Str. 1597 Second Ave
NEW YORK CITY, N. Y.
\
Naznanilo!
Naznanja se rojakom, da je slovenski zdravnik
ALBERT IVNIK. L). C. 6408 St. Clair Ave.
\
opremil svoj urad z vejikim modernim električnim strojem X->Ray machine), ki mu bo služil za slikanje hrbtenice, ter mu bo v pomoč pri iskanju vzrpka Ibolezni. Ta priprava je v njegovem delu velikega pomena ter trpečemu ljudstvu v korist.
Tel. Main 2063	O. S. Cent. 169
John L-.. Mihelich
SLOVENSKI, ODVETNIK
902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario,
PODRUŽNICA: 6127 St/CIair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R.
Frank J. Lansche slovenski odvetnik
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem ptvoril svo.io odvetniško Disapio ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG. in zvečer od 6:30 do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v odvetniško stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega' svetovalca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slovenskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil \'aša naročila.
PHONE — CENTRAL 710	1 MAIN 2327
Dr. Richterjev Močan družinski liniment
Vsak lekarnar prodaja Pain-Expellcr. Bodite gotovi, da vam ponudijo pristnega z varnostno znamko "Sidro." Zavrnite vse drugo kot nadomestek in pc-naredbo.
Pain-Expeller upo-, rabljajo že več kot petdeset let v skoraj ' vsaki deželi na svetu.
Z a revmatične holsčinc, nevralgijo, ohromelost, izpahlce, prenapetje mišic, za hitro o d P o m o č zgodnjim prehladom jc ta stari zanesljivi družinski .prijatelj neprecenljive vrednosti.
F. AD. RICHTER & CO. 3rd kit. & 35th St., Brooklyn, New York
&/J Stekle-'jJ nica 35c, ■.'4 in 70c.
t I)R. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent B!dg. 746 Euclid ave. vogal E. 9ih St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. ,
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI
CUNARD ANCHOR LINE
LADJA ITALIA
odplove proti Dubrovniku in Trstu 1. FEBRUARJA
Cena za tretji razred DUBROVNIK . . $125.0 TRST .......... $115.0
Dodatno §5.00 vojnega davka.	,
LADJA PANNONIA odplove proti Dubrovniku in Trstu
18.'januarja.
Cena za tretji razred: $125.00.
Dodatno še $5,00 vojnega davka.
V vašem mestu je zastopnik Cunard Anchor črte. Pojdite k njemu.
JANUARY 4th, 1921.	"ENAKOPRAVNOST"	%	*	STRAN 3.
aiiiiiiigmiiiiiiiiiiniiiim^
'□BDQDJ........□□□□□B P'
POLOM •
...............................................................................jinn...................um;.....um šk
131119111913191113111919111 k<
......................................................................................................II.....lllllillMIll
(Dalje)	tr
Pod nogami kralja Viljema,'od
Remilly-a do Frenoisa, je brez	sn
prestanka grmela skoraj nepre-	le
kin j ena vrsta baterij, ki je škropi-	m
la z granatami Moncelle in Daig-j	V1
ny, a je kmalu jela obstreljavati	n£
preko mest Sedana tudi planoto	lv<
na severu. Ura je bila šele osem,	ta
in on je čakal neizogibnega uspe-	ui
ha bitke, oči na tej ogromni saho-	k'
vi deski, ves v svoji nalogi, da	al
vodi mrgolenje ljudi, besnost čr-	n( nih pik, izgubljenih sredi večne,
smehljajoče se narave.	si
rr
2.	sc
•	gl
Na Floinški planoti je troben- zi tač Gaude ob rani zarji sredi go- p ste megle zatrobil budnidb no. vsst v pljuča. Toda zrak je bil napojen t« s takšno vlago, da se je dušil ve- p seli glas. In moštvo kompanije, ki z< niti ni imelo poguma postaviti ša- st tore, se ni zbudilo, marveč je ležalo v blatu, zavito v svoja plat- je na, z bledimi obrazi, otrplimi od •• trudnosti in spanja, že zdaj po- j dobno mrličem. Treba jih je bilo ^ tresti drugega za drugim ter jih vzdramiti iz te ubitosti; nato so vstajali kakor od smrti, vsi brez n barve, oči polne groze pred življenjem.
c<
Jean je bil zgubil Maurica. __ Prepadel je gledal okrqg sebe in ni videl ničesar razen siVega ^ morja, po katerem so plavale sen- j{ ce njegovih tovarišev. Na dvajset metrov razdalje če ni mogel raz- . ločiti ničesar. Vsakatero določen-je kraja je bilo nemogoče; niti te- ] gj ga ne bi bil vedel povedati, kje leži Sedan. V tem trenotku pa mu
si
je treščil odnekod, iz daljne dalje, : pod topa na uho.
o
"Ah, res, danes se začenja, bi- n jo se. . .tem bolje, tako bo vsaj ^
enkrat konec!"	.
'	' J1
Glasovi kroginkrog njega so go- j.
vorili isto; bilo je kakor mračno z zadovoljstvo, kakor strastna ^elja, n uiti tej mori in videti že enkrat Pruse, ki so jih prišli Iskat in ,pred g katerimi sa bežali toliko smrtno- j( dolgih*ur! Bližal se je torej hip, jj ko jim pošljo par krogel in se g iznebe teh patron, prinešenih ta- j ko daleč, ne da bi bili izpalili l«>j t eno! Vsi so c^utili, da je danes ^ bitka neizogibna.
A bazeilleski topovi so grmeli glasneje; Jean je stal in poslušal. s "Kje streljajo?"	j,
"Bogme," je odgovoril Maurice, "zdi se mi, kakor da je nekje n tam proti Meusi. . Toda, vrag naj p me vzame, ako vem, kje sem." j "Poslušaj, fant," je dejal nato t korporal, "glej, da se danes ne izgubiva; veš, to^reč je treba poznati, sicer 3e jih grdo nalezeš. . 1 Jaz sem jo že izkusil; odpiral bom t oči zate in zase."	j
Ali oddelek je pričenjal godrnjati, / nejevoljen, da si ni mogoče J pogreti želodca z gorko jedjo. Ni s sudih drv, da bi zapalili ogenj, in to v takšnem pasjem vremenu! 5 Celo v tem trenotku, ko se je pričenjala bitka, se je želodčevo \ vprašanje vračalo z ukazujo&o od- J £ ločnostjo. Junaki so bili, da, ali j 1. tudi—in pred vsem —— želodci! t Jestli jim je bila prva skrb; s kak- t šnp ljubeznijo so posnemali pene £ iz kotua, kakar je bila dobra ju- 1 ha; in kakšen srd so kazali kakor j otroci in divjaki, kadar je , manjkal kruh!	]
"Ce ne ješ, se tudi ne biješ," je i izjavil Chaute;au. Vrag naj me j vzame, če tvegam danes svojo ko- 1 žo!"	1
Zopet je revolcijonar obsedel ; tega dolginastega pleskarja in ; montmartrskega širokousteža z njegovo gostilniško modrostjo, ki je mešala bore par dobrih misli, ujetih tuintam, s prestrahovito godljo oslarij in laži.
"Sicer pa," je nadaljeval, ''ali nas niso vlekli za nos in nam pripovedovali, da Prusi poginjajo od gladu in od bolezni, da niti srajc i ne premorejo in da jih sreča-
ajo po cestah umazane in razca- Na ane kakor berače?"	ki
Loubet se je pričel smejati s sm ^ojim obrazom pristnega pari- pre tega pouličnjaka, ki se je pretol- me el skozi vse drobne obrti velikih On ržnic pariških.	nit
"Da saj pravim! V resnici pa nil 110 mi tisti, ki jem jemo konec od jih svščine in ki hi jim človek po- da udil groš za miloščino, če nas idi v naših raztrganih čevljih in ni aših okidanih cunjah. .In njiho- da e velike zmagel! Lepi šaljivci vir
d,	ki so nam pripovedovali, da so jeli Bismarcka in potolki v' ne- na em kamenolomu vso njegovo od rmado. . . .To so nas imeli za tal orca!"	Fe
Pache in Lapoulle, ki sta po- j lušala, sta stiskala pesti in srdito j tis najala z glavo. In tudi drugi so j pr ei jezili, kajti učinek neprestane- j ;a laganja časopisov je bil na- ch adnje postal usoden. Vse zau- j de >anje je. bilo umrlo, zdaj "niso 1° erjeli ničesar več. Domišljija nu eh velikih otrok, od kraja tako iu ilodovita nenavadnih nad, se j,e tel daj , pogrezala pred blaznimi ta trašili.	br
"Hudiča, to ni težko vprašan
e,"	je zopet povzel Chouteau, vc 'lahko si je razložiti,, ko pa stoji c>-la smo prodani.... Saj vsi do- 8« iro veste, kako je."
Kmetska priprostost Lapoulle-eva se je vedno iznova zgražale, ^e lad to besedo.	n>
"A! Prodani! Ali res ni druga-e, kakor da morajo biti takšni lo- ^ <ovi na svetu?"
"Prodani, kakor je Judež pro- g£ lal svojega gospoda in učenika," kc e zamrmlal Pache, ki so mu šli df jo glavi njegovi spomini o Sve- s 1 em pismu.	Sc
Chouteau je bil ves ,v zmago-ilavju.	m
"Moj Bog, to je čisto jedno- ze itavno! Saj poznamo številke. . ., j Vlac-Mahon je dobil tri milijone, i jil jstali generali pa vsak po milijo- k« iu, da so nas privedli semkaj. . . Cupčijo so sklenili v Parizu zadn- p, o spomlad; in nocoj ponoči so £e zstrelili raketo. — dogovorjeno znamenje, da je stvar pripravlje ra iVi da lahko pridejo po nas." sl
Maurice je bil ogorčen nad ne- j slanostjo te izmišljotine. Prej ga £ e Chouteau zabaval; skoraj pri- gl jubil se mu je bil z živahnostjo n ivojih predmestnih šal. Zdaj po. n: nu je prihajal neznosbn ta ščuvač, :a slabi delavec, ki je pljuval hcvn vsakatero opravilo, da ga pristudi v še ostalim.	fi
''Zakaj govorite takšne budalo- b iti?" je vzkliknil. "Saj vendar do- gT aro veste, da vsaj skupaj ni res!' či
"Kaj ni res? . . .Ah, zdaj torej ni res, da smo prodani.... Tak g povej vendar, ti aristokrat, ali si ti rudi ti izmed njih, izmed te ban- z; ^le umazanih izdajalskih svinj?" i, Preteče je stopil naprej.	si
"Veš. gospod buržoa, če je ta ko—kar povej, potem opravimo o S1 teboj, ne da bi čakali tvojega pri- 7. jatelja Bismarcka!"	;3
Tudi ostali so pričenjali, t in Jeanu se je zdelo, da je treba po- g sredovati.	v	ž
"Mir, pravim! Prvega, ki se še r< gane, pokličem k raportu!"	3
Toda Chouteau se je poroglji-vo zagrohotal, 011 da se malo bri k ga za raport; bil-se bo, ali pa ne j kakor bo njemu pogodu. In jezi- ž ti ga ni treba nič, ker nima svojih s patron samo «a Pruse.—Zdaj, ko r se je pričenjala bitka, se je izgiu bljalo še tisto malo redu, ki ga je j prej ohranjal strah: k^j pa mu s morejo? Popiha jo, kakor brž mu l bo dovolj. In postal je surov ter ščuval ostale proti korporalu, ki a jih pušča umirati od gladu. Da, c njegova krivda je, da oddelek že tri dni nima česa jesti, dočim ima- 2 jo tovariši juho in meso. Toda go- l spod se je zabaval z aristokrati j pri ženskih; saj so jih videli v s Sedanu.	1
"Ti si zapravil oddelkov de- ; nar! Le predrzni se reči, da ni re- j snica, falot ti požrešni!"	j
Stvar je postala mahoma ne- ] varna. Lapoulle je stisnil pesti, in i Pache, ki je bil vzlic svoji krotko-' j sti od lakote ves neumen, je < hteval, da se pomenijo na mestu. <
Najpametnejši je bil še Loubet, 1 doc a je s svojim pametnim obrazom in mehoma dejal, da je vendarle jo: »reneumno, če so grižo Francozi od ned seboj: čemu pa 90 Prusi tu? ta. 3n da ni za pretepe, niti s pestmi, Bel liti s puško in smodnikom; namig- po »il je na tistih par sto frankov, ki se ih je dobil kot namestnik, tip do- ene lal:	sti,
"Ej, če mislijo, da moja koža češ 11 vredna več nego to!. . . Jim že nia lam tisto, kar je plačano z njihovim denarjem."	roč Toda Maurice in Jean, srdita "Z lad tem bedastim napadom, sta sdgovorjala z jeznimi besedami; da akrat pa je zadonel iz megle kre- ,Na ;ek glas:
"Kaj j^a je? Kaj pa je? Kdo so :isti umazani prismojenci, ki se gp( prepirajo?"	ocj
In prikazal se je poročnik Ro- JT1{ ;has v svoji čepici, orumeneli od n;j, dežja, v plašču, kjer je manjka- je [o gumbov, z vso svojo suho in mršavo postavo v klavernem stan- yj ju zapuščenosti in revščine. Vzlic . temu pa ga je navdajala zmagovita rezkost; oči so se mu iskrile, p brki so mu stali pokoncu.
jo
''Gospod poročnik," je odgo-voril Jean razburjen, "moštvo kri-
se
či, da smo prodani. . . Da, naši vjj generali, pravijo, da so nas pro-
dali. . . "	r
ru
V	tesni Rochasovi glavi ni bilo m daleč od te misli o izdajstvu do ]ei nje«e verjetnosti; saj mu je raž-lagala poraze, ki jih drugače ni ga mogel dopustiti.
"Dobro! Kaj hudiča pa jih bri- be ga, če so prodani? Ali jim je to še kaj mar? , . . Stvar je Vseeno ta, da so Prusi tu in da jih pogostimo So s tistimi batinami, ki ostanejo dol- S< go v spominu."	tv
V	daljavi za gostim zastorom I R megle so neprestano grmeli ba- ša zeilleski topovi.	hc
"Kaj? Zdaj se začenja. . . To jo jih spremimo domov s puškinimi la kopiti!"	b<
Odkar je slišal streljanje to- k' pov, je bilo zanj vse kakor izbri-sa!?lo: počasnost, negotovost mar-ša, razuzdanost in preplašenost tu čet, nesreča pri Beaumontu in po- ,le slednja obupna borba v tem pri- 7i moranem umikanju na Sedan, di Zdaj ko se bij o, ali ni zmaga že P1 gotova? On se ni bil učil ničesar in Je ni pozabil ničesar, nego si je ohra- a nil bohato zaničevanje ~<sovražni-ka, popolno nevednost glede na ki nove temelje vojskovanja in trdo- k' vratpo gotovost, da stari vojak iz ui Afrike, Krima in Italje ne morte biti poražen. Bilo bi res presme- ei šno, če bi moral na stara leta pri- m čenjati s takšnimi rečmi!"	vi
(peljusti so se mu razklale v na- iz glem smehu, Ovladala ga je ena ~ tistih volj vrljaške ljubeznivosti, I Hi zaradil katerih so ga vojaki obo- |j zevali vzlic bunkam, ki jih je vča- |j sih delil.
"Poslušajte, fantje, namesto da g se pripirate, pijte rajši dober po- |J žirek, jaz dam pa zanj, da ga |i izpijete na moje zdravje."
In iz globokega žepa svojega g plašča je privlekel steklenico |j žganje ter pripomnil 7. zmagoslav- |j nim muzanjem, da je darilo dame. |j Zares so ga videli prejšnji večqr §r v ozadju neke krčme v Floingu, | kjer je držal natakarico zelo pod- | jetno'na kolenih. Vojaki pa so -se | že smejali in rrtu podajali svoje | skodelice, da jim je veselo sam g nalival.
"Fantje, pijte na zdravje sVo- J jih ljubic, kdor jo ima, in pijte na | slavo Francoske. . . To je edino ; kar poznam; živelo veselje!"\
"Res je, gospod poročnik! Na | vaše zdravje in na zdravje vseh | ostalih!"
Vsi so pili, zopet spravljeni in | zopet pogreti. Prilegla se je ta | kapljica, v jutranjem hladu, v hi- | pu, ko jim je bilo maržirati proti | sovražniku, Maurice je čutil, kako | mu curlja pijača po žilah ter mu z | življenjsko gorkoto vrača tudi pi- I janost iluzije. Zakaj pravzaprav | ne bi premagali Prusov? Ali si bit- j ke ne pridržujejo svojih presene- \ . čenj? Alj ne ohranja zgodovina J strmenja nad marsikaterim nepri- \ čakovanim preobratom? In Ro- \ chas, vrag v človeški podobi, jej^
dodajal, da je Bazaine na maršu ti in da se ga nadejajo še pred noč- p jo: o, vest je bila zanesljiva, ima k od nekega generalskega adjutan- k ta. . . Dasi je iztegnil roko proti d Belgiji, ko je hotel pokazati cesto r po kateri pride Bazaine, vendar r se je Maurice radovoljno izročil k enemu tistih prijemu lahkoupno- j sti, ki brez njih ni mogel živeti, e češ, nemara vendarle bije ura c rrtaščevanja.	t
"Cemu pa čakamo, gospod po- j ročnik?" se je osmelil vprašati.— | "Zakaj ne gremo naprej?"	j
Rochas je skomizgnil, kakor 1 da bi hotel reči: nimam povelja! j •Nato, po prernolku, je vprašal: <
"Ali je kdo videl stotnika?" ;
Nihče ni odgovoril. Jean se je M spominjal, da ga je ponoči videl i odhajati proti Sedanu; toda pameten vojak ne sme izven službe nikdar videti poveljnika. Molčal je, a tisti hip se je okrenil in «a-gledal senco, ki se ji bližala ob živi meji. I "Tam prihaja!" je dejal.
Zares je bil stotnik Beaudouin. Presenetil jih je vse s korektnostjo svoje obleke, s skrtačeno uniformo in navoščenimi čevlji, ki so j se hudo razlikovali od poročijiko- j vih. V njegovih belih jokah in 1 navihanih brkih , in v rahlem parfumu perzijskega bezga, ki je spominjal na dobro opremljeno toaletno sobo lepe ženske, je bilo vr-hutega nekaj koketnega, kakor od galantne skrbnosti.
"Glejte si no!" je zarežal Loubet. ''Stotnik je torej vendarle našel svojo prtljago!"
A nihče se ni smejal, kajti vsi so vedeli, da ni prijeten gospod. Sovražili so ga, ker je držal moštvo vselej čim najdalj e od sebe. I Rochas sam ga je imenoval o-šabnežav Ze izza prvih porazov je hodil ves pobit. In nesreča, ki so jo videli vsi naprej, se mu je zdela pred, vsem napotna. Prepričan bonapartist z najlepšimi nadami o karijeri in gotov protekcije"mnogih salonov, je čutil zda^, kako se njegoVa sreča pogreza v tem bla-tu. Pripovedovali so, da ima prelep tenor, ki se imu Ima že mnogo zahvaliti. Nerazborit sicer ni bil, das! ni razumel ničesar o svojem . poklicu; hotel je le ugajati, in če , je trebalo, je bil tudi zelo hraber, a brez prevelike gorečnosti.
"Kakšna meglaj" je dejal krat-! ko, vesel, da je zopet našel svojo-kompanijo, ki jo je iskal že pol : ure, v strahu, da je zašfel.
Takoj nato, ko je vendar že enkrat dospelo povelje, se je po-. maknil bataljon dalje. Nov?*valovi megle so se biji morali dvignili ■ iz Meuse, kajti marširali so skoraj
tipaje v temi, sredi belkaste rose, padaj oče kakor droben dež. Takrat se je Mauricu ponudil pogled, ki ga je kar prikoval. Polkovnik de Vineuil se je mahoma pojavil na križempotju, nepremično sedeč na svojem konju, yelik in bled kakor kip brezupnosti; žival se je grozila v jutranjem hladu in je stala s široko odprtimi nosnicami, obrnjena v stran, kjer so grmeli topcAri. Dvajnast korakov zadaj je plapolala polkova zastava, vzeta iz svojega toka, ki jo je nosil podporoenik-zastanovoša; v mehkem belem hlapu tega kakor zasanjanega neba je bila podobna sliki slave, ki drhti in izginja. Od zlatega orla je tekla voda in tro-barevna svila, začrnela od dima, preluknjana od starih ran, vezena z imeni zmag, se je zdela, ka-: kor da prebledeva; edini križ častne legije, privezan na zasta-vin trak, je pošiljal v to zabrisanost živi lesket svojih emaljastih tramov.
Zastava in polkovnik sta izginila, potopljena pod novim va-. lom megle, bataljon pa je korakal . vse naprej, ne da bi vedel kam, ) j kakor v globino čudne, vlažne mase. Spustili so se bili po nekem j bregu navzdol, in zdaj so marši-l rali po ozki poti navkreber. Ta-_ krat se je zaslišalo: "Stoj!" Usta-_ vili sa se, puško ob nogi, rame o-bremenjene s telečnjakom, in pre-j povedano se je bilo ganiti; a videlo se še vedno ni, niti na dvajset . korakov ni bilo močnp razločiti o-brazov. Ura je bila sedem, zdelo se je, da grme topovi bliže, in no-j ve baterije so streljale onostran Sedana, čimdalje manj oddaljene od njih.
"Oh," je nenadoma dejal ser-. žant Sapin Jeanu in Mauricu, "jaz e bom danes ubit^' o Izza budnice še ni bil qdprl ust ; :- obraz se mu je pogrezal v zamišl-n jenost: tako je stal s svojo suho o postavo, velikimi, lepimi očmi in 1- majhnim, koničastim nosom, e "Takšna misel!" je vzkliknil i- Jean. "Ali je mogoče reči naprej, kaj se bo človeku zgodilo? Saj o veste, krogla ne čaka nikogar in l, čaka vseh."
n Toda-seržant je odkimal z gla-e vo in zmajal kakor v popolni go-tovosti.y
"Ah, zame je tako gotovo, ka-kor črno na belem.... Danes o bom ubit."
>1 Več glav se je okrenilo proti njemu; vprašali so'ga, če se mu je e sanjalo. Ne, ni se mu sanjalo, sa->- mo čutil je, smrt je bila blizp. >- "In to me vseeno jezi, ker sem li se hotelj ženiti, kadar bi se vrnil »t iz vojne.'
VABILO NA	I
! PLES SLABIH ČASOV I
("HARD-TIMtS DANCE")
— katerega priredi —	gtg
SLOV. PEV. ZBOR "ZARJA!
■	1	r	±
s petjem in drugo zabavo
v nedeljo dne 9. januarja 1921
Oli 7:30 ZVEČER, j v dvorani R. BOŽEGLAVA, 6006 St. Clair Ave. |
i	v PETJE:
| "Opomin k petju" —- Suttner.......................meš. zbor	|l
| "Večer" — Gerbič, .........1....................... .meš. zbor	iš
i "Zimski dan", — Aljaž, ..............i.i............meš. zbor	Sj
i "Povejte ve planine" — Gerbič-Besman,.............moš. zbor	p
| "Siavcek" — Gerbič, ...............................moš. zbor	f|
! "Možici" — (jaharnar, ........................meš. zbor	|ji
I Č iT A J TE!	ZANIMIVO! 1
Da nekoliko "proslavimo" dneve brezposelnosti in industri-	55
| jalne krize, v kateri se nakajamo, priredimo takozvani "PLES	||
| SLABIH ČASOV" (Hard-time Dance). Na tem plesu se bo raz-	p | delilo štirim osebam—dvem moškim in dvema ženskama—katere
I
| bodo najsiromašneje oblečene, lična darila. Torej kdor se želi	fjj
S vdeležiti tekme za darila, naj pride kolikor mogoče ubožno in	a | revno opravljen. Moških v frakih in trdih ovratnikih in žensk 3 | v svili in baržuftu se ne bp vpoštevalo.
| Vstopnina 50c	Godbo vodi J. IVANUSH. 1
H__■	__ al
1 i | "Vrban Sirtukova ženite v"—predstavlja J. Stebla j 1
|	P E T J E :
| "Budilna" Gramm...................•............mog. zbor ij
| "Zapihajte vetri" — Gerbič, .........................nioš. zbor Ij
i "kahko noč" — Laharnar, ..........................moš. zbor f
S ,,]\aša zvezda" — Nedved............................meš. zbor ij
I	\ |
Stran 4.
"ENAKOPRAVNOST"
JANUARY 4th, 1921.
LOKALNE NOVICE
—Strah in grozo bo širil med kršilci prohibicije novi mestni sodnik F. L. Stevens, ki je nastopil svojo službo ob Novem letu. Naznanil je takoj, da bo v vseh slučajih kršitve nalagal najvišje kazni, ki so mogoče, in je svoje izjavo tudi kmalu nata potrdil, ko ie Anton Groskija, ki stanuje na 5238 St. Clair ave., kaznoval na $1000 globe, in Charles C. Hof-fmana na ravno toliko. Bolj .sreč ni" so bili Jos. Lajkovski, Aleks Semenk in Nick Dudec, ki so 'ušli' s $700 kaznijo, ter H. Baker, L. Wolfe, R. Miller, F. Hellman in N. Kajalarelca, ki so dobili vsak po $500. Dozdaj se je redkokdaj zgodilo, da s o> mestni sodniki koga radi kršitve prohibicije obsodili na $400 ali $500 kazni, in celo na zveznih sodiščih, kjer se je smatralo. da so kazni bolj stroge, se ni zelo često slišalo, da bi bil moral kdo plačati $500. Sodnik Stevens pravi, da je za to, da se kršiteljem prohibicije naloži po $3,-000 kazni, in da se avtomobilske tatove obsodi v dosmrtno ječo.
—Pismo ima v našem uradu Josipina Plut. Dopisnico ima tudi pri nas Anton Sabec. ,
—Medtem ko se je včeraj cle velandska policija pripravljala na gonjo proti roparjem in banditom* ki zadnje case z. največjo silo div jajo v Clevelandu, so banditi jo pet vprizorili drzen napad na ka Širja neke banke, ki pa se jim je ponesrečil. Včeraj opoldne sta dva bandita prisilila kaširja Lincoln Heights Savings banke, Paul Kurdziela, da je peljal avtomobil pod centralni viadukt, tam pa sta ga do nezavesti pretepla, ko sta spoznala, da nima t>ri sebi denar ja v gotovini, temveč samo denarne nakaznice.
—	Poročna dovoljenja 80 dobili: Janko Krodič, 1890 E. 33. Str. Mary G-rapič, 1382 Ridge Ave., Matt Baraga, 15702 Sa-ranac rd. in Ana Spiler, 678 E. 156 St., John Magorič,' 2969 E. 69th St. in Jela Smiljanič, 4093 E. 78 th St., Ignac Zupančič, 3581 E. 79th St. in Pavlina Pre-skar, 3514 E. 80th Str. Frank Gariš, 1301 E. 40th St. in Josipina Blatnik, 1301 E. 40 St. Bilo srečno!	'
—Clevelandski župan Fitzgerald je včeraj odredil, da se priredi velika gonja za banditi, ki so
Ig
v poslednjem času pričeli terorizirati mesto. To naročilo je dal policijskemu načelniku Smithu, ka teremu je obenem naročil, da naj policija od sedaj naprej nekoliko preneha s svojim divjanjem proti kišiteljem prohibicije in posveti vse svoje zmožnosti roparjem in tatovom, ki so tekom gonje za vzdrževanje "javne morale" postali nadvse drzni in izzivajoči. Za dosego tem večjega uspeha, se bo vse policiste, ki so vposljeni kot šoferji policijskih avtomobilov, postavilo v aktivno policijsko &lužbo, in se bo mesto njih dobilo civilne šoferje. Naročilo se bo tudi dva nova avtomobila za leteči policijski oddelek ter 15 obstanskih voz za motorna kolesa. Poleg tega se bo prekinili vsi dopusti z izjemo onih, ki so bili dovoljeni radi slabega zdravja. Zupan, yarnstni ravnatelj in policijski hačelnik so posvetovali več kot eno uro.
—	Marshall Drug Store Co., ki lastuje številne lekarne Sirom mesta, naznanja, da ise je cena "ice cream sodi" znižala ,od 15c na lic.	,
— CleVelandska poulična (iružba je znižala plačo 200 delavcem, ki popravljajo progo, in sicer za 20 procentov. Obenem naznahja, da ise bo znižalo plačo za 10 proc. 500 delavcem, ki so .uposljeni v družbini tovarni. Ti delavci niso organizirani. Drugače pa je z motor-mani in sprevedniki. Tem . se plače . ne more odtrgati do. 1. maja, ko poteče sedanji kon-trakt, in tudi takrat le, če bodo uslužbenci zadovoljni; Iter drugače bo prišlo do štrajka.
Manica Komanova:
KAKO SE ŽENIMO
PEVSKO DRUŠTVO 'JADRAN"
zboruje vsako prvo sredo v me seeu ob 8 uri zvečer v Kunči-čevi 'dvorani. Uradniki: Frank Kalin, predsednik, 14507 Darwin Ave.; Albin Praprotnik, podpredsednik, 17005 Waterloo Rd.; L. Boštjančič, tajnik, 1312 E. 167th Str.; M. Podboj, blagajnik, 1312 E. 167th Str.; L. Krajnc, zapisnikar, 1216 E. 167th Str.
Nadzorniki: Predsednik nadzornega odbora G. M. Kabaj, F. Zlobec in F. Hrvatin.
Pevovodja g. Ivanulš.
Pevske vaje se vršijo vsako soboto, točno ob 7:30 uri zvečer v Kunčičevi dvorani. Vstop v društvo ima vsak napreden Slovenec in Slovenka, lahko kot aktiven pevec ali kot podporen član. Se uljudno vabite za pristop.
STANOVANJE SE ODDA.
Obstoji iz 4 sob; električna razsvetljava. Poizve se v ura-lu Enakopravnosti._(4
TEL. IN POD. DRUŠTVO "SLOVENSKI SOKOL"
Na dan St. treh kraljev je bilo, torej v predpustnem času, ko se na kmetih ženijo in možijo vsevprek. Mudi se jim, zakaj bliža se post,1 ko je greh misliti na ženitb-vanjsko veselje.
Pri Skerbincu so že vse popoldne pričakovali snubača. Hiša je bila skrbno pometena, velika ja- j vorjeva miza, pogrnje z lepim pi- j sanim prtom in pred jaslicami je v rdečem kozarčku brlela dremava lučica. Sveti duh se je v obliki belega galobčka vrtil na beli nitki, ki je visela izpod stropa; po vsej hiši pa se je razprostiral prijeten duh po brinju in smrečju.
£>krbinčeva hči Urška se je sukala po hiši kakor vrtalka, in'da-siravno bilo vse v najlepšem redu, je našla vedno še kaj, kar ji ni bilo všeč in iznova je začela prestavljati in urejevati. Vendar pa na obrazu brhke Urške ni bilo zapaziti one blažene sreče, ki v takih slučajih navdaja vse možit-
veželjne device.
*
Na večer je prišel ženin. Bil je pustega obraza in dolgih nog---Markčev Matevž, posestanik velike, a tudi procej zadolžene kmetije. Po obrazu soditi mu je bilo nekaj nad trideset let. Iz njegovega vedenja je bilo posneti, da je fant zelo boječ; ne vemo, ali mu je bilo to že prirojeno, ali pa je izvirala ta plahost samo iz strahu nad negotovim izidom snubitve. Iz zaspanih oči se je razodevala nek^ topost in brezbrižnost, tako da si ga nehote obsodil: "Ta se ženi, ker ga k temu silijo dolgovi, ženi se, ker se je ženil njegov oče in ker se ženijo todu drugi ljudje."
Z Matevžem je prišel tudi atari gostobesedni Gregorač, ženitni posredovalec. Gregorač je bil na glasu kot eden najboljših mešetar-jev in sam se je kaj rad pobahal, da je že več kot trideset parov "skupaj spravil." Da je pri svoji mešeta'riji vlovil marsikatero kro-nico in popil marsikak kozarček rujnega vinca, to se razume.
Qce Skrbinec se je potuhnil, kakor bi niti ne slutil, zakaj sta prišla. Posadil ju je za mizo in gqvoril o vremenu, pridelkih in živini.
Sele ko so izpili dva poliča, ki ga je Urška prav pridno nosila na mizo, so se začela pogajanja.
Sele ko so izpili dva poliča, ki ga je Urška prav pridno nosila na mizo, so se začela pogajanja.
"OČe Skrbinec," je pričel Gregorač ter se popraskal za učesi, "ne bom na dolgo govoril. Saj veste, po kaj sva prišla!"
"Prav nič ne vem—res, da ne!' je lagal Skrbinec. "Ali bi morda rada kupila tfelico, ki jo imam na prodaj ?"
"Kaj še, danes imamo vse kaj drugega na vrsti. Ne zaradi telice, ampak, no—zaradi Urške sva prišla!" je rekel nekako v zadregi Gregorač. "No, oče, sedaj pa veste, po kaj sva prišla. Zato pa pravim, da ne bom dolgo govoril: poznamo se itak vsi dobro, ker smo si že od nekdaj prijatelji. Skrbinec, vi ste trden kmet, prav tako trden kakor Matevž. Res, da ima Matevž na svojem posestvu tudi nekaj dolga, pa to nič ne de. Nekaj bo priženil, nekaj pridelal, pa pojde. Ni li res tako, Matevž?' (Dalje prihodnjič)
FARMA ZA V RENT
Meri 90 akrov; krave konji, 'kokoši, orodje, 80 sadnih dreves, itd. Gospodar želi oddati posestvo v najem, ker mu je u-imrla žena in ne more sam zmagovati dela. Ugodni .pogoji. Za podrobnosti se obrnite na
JAKOB TISOVEC 1366 Marquette Rd.
Tel. Central 6026 —L.
NAZNANILO PRESELITVE.
Jugoslovanski Oddelek, Foreign Language Information Service Ameriškega Rudečega Križa, naznanja, da se ta urad, ki je bil do-sedaj na 1107 Broadway; New York City, preseli koncem decembra, in radi tega daje se na znanje vsem interesirancem, naj se pisma od sedaj najprej adre-sirajo na novi naslov: 15 West 37 Street, New York City. , Preselitev tega urada je posledica znatno razširjenega delovanja in potrebe po večjih prostorih. Novi urad se bo nahajal v ravnokar dozidanem poslopju, kjer bo zavzemal vse deveto nadstropje poslopje se nahaja par korakov od Pote Ave. in nedaleko od postaj zapadne in vzhodne podzemeljske železnice, kakor tudi postaje (38 St.) 6th Ave. nad-ulične železnice.
Bodoča adresa tega urada bo: Jugoslav Section Bureau of Foreign Language Information Service, American National Red Cross.
15 West 37 Street, New York City
Ust. 3. Rožnika. 1897 v Cleveland, O. Imenik za leto 1921.
Starosta: John Pekol, 1447 East 53rd St.
Podstarosta: Peter Pikš, 6025 Glass Ave.
Tajnik: Frank Hudovernik, 1064 East 62nd Str.
Blagajnik': Frank Jerič, 6522 St. Clair Ave. Nadzorniki:
1.)	John Marn, 6220 St. Clair Ave.
2.)	Frank Sober, 1395 East 55th St.
3.)	Mike Kos, 1192 Norwood Rd.'
Društveni zdravnik: Dr. Fr. J. Kern, 6202 St. Clair Ave.
Oskrbnik od posestva: John Pekol.
Seje se vrše vsaki prvi petek v mesecu v prostorih SND. soba št. 3.
Sprejema člane od 16 do 45 leta.
Asesment za mesec 75c. Člani so deležni s tem $150.00 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore.
Vse informacije za pristop dobite lahko pri Članih, ali pri uradnikih gori imenovanih.
že, kako je treba delati za ujedi-njenje vseh bratov jugoslovanskih brez razlikovanja pa plemenu in po veri. Kadar razširimo to misel med globoke mase naroda in ga prekvasimo v tem smislu, tedaj bomo v resnici ujedinjeni, tedaj se pokaže naša moč na kulturnem in gospodarskem polju, takrat nas bodo opoštevali tudi drugi narodi,' kateri se nam morda danes še posmehujejo. Mi se zavedamo, da zadene prva in najvažnejša naloga v tem oziru ravno
mej Jugoslavije in gotovo prav nič ne pretiravano, ako trdimo, da imate, sestre in bratje v Ameriki, eminentno in važno, a tudi uspeh obetajočo nalogo, da vabite našo izseljeniško kri v svoje vrste, da jih ohranite narodu ter nam vrnete v onih, ki se vračajo j v domovino, praktično preiskuše-ne, zavedne in vstrajne delavce, pa bodis* na kateremkoli polju. V to si pomozimo sami, bratje in sestre!
Prejmite našo ponovno najpri-srčnejšo zahvalo in bratske pozdrave!
Za odbor:
F. Trtnik, t. c. blagajnik.
Dr. Kambič, tajnik.
PISMO LJUBLJANSKEGA "SOKOLA."
NEGOVANJE OTROK.
Način pripravljanja hrane je •ravno take važnosti kakor hrana sama.
Potrebne so sledeče priprave:
1.	Steklenice za dojenje (6 ali 9), ki držijo najmanj osem unč. One s širokim vratom se najuažje čistijo.
2.	Seski (nipples) (6 ali 8). Razširite luknjico z gorko iglo, ako je potrebno. Zadostna domača zaloga seskov prihranjuje časa in poti.
, 3. Gumasti pokrovi za seske.
4.	Sčetka za steklenico.
5.	Stojalo za steklenice. More se izgotoviti doma iz vsake posode, preprežene z žico, tako da poedine steklenice morejo notri stati posebej.
6.	Vrč dveh kvartov (pol ga-lona) za mešanje.
7.	Kozarec, opremljen z merilno ^estvico.
8.	Žlice za merjenje.
9.	Velika žlica za mešanje.
10. Dvojen kotel od enega kvarta.
1 L Ponev za zavretje vode ali mleka.	i
12. Kotel za sterilizovanj* .posod.
( ( Predhodne priprave.
1.	Steklenice, seske, vrče, kozarce in žlice treba umivati v vroči milnici (žajfenci), poplakniti v čisti gorki vodi in sterilizovati po pet minut potom kuhanja v vroči vodi pred rabo.
2.	Mleko, ako ni uradno potrjeno (certificirano) ali pasteurizi-rano, treba zavreti pred rabo. Obrišite natančno odprtino steklenice, predno vlijete mleko. Cisto mleko more se pokvariti z ne-znažnim ravnanjem.
3.	Vrela voda, žitna voda ali kaša morajo biti vedno sveže pripravljene.
Opomba: Otroški oddelek pošilja vsakemu na zahtevo brezplačne knjižice o negovanju otrok in mater. Ako želite take iztise ali osebe nasvet, obrnite sa na Children's Bureau, Department of Labor, Washington, D. C.
Tajnik "Slov. Sokola,"- Mr. Fr. Hudovernik nam je izročil v priobčitev naslednje pismo:
Telovadno Društvo "Sokol" v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 10. dec.. 1920 Bratski Slovenski Sokol v Clevelandu!
Potrjujemo prejem čeka št. 1 672 z zneskom K 1 0,250.— kot darilo bratskega Jugoslovanskega Sokola v Clevelandu. Vaša bratska naklonjenost v našem težkem gospodarskem položaju nas navdaja z globoko hvaležnostjo do vseh darovalcev ter nas krepi k nadaljnjemu delu.
Združenemu Jugoslovanskemu Sokolu v Clevelandu častitamo iz srca k njegovemu koraku, ki ka-
-31
MALI OGLASI
SLUŽBO IŠČE
dekle staro 17 let, došlo iz starega kraja. Govori tudi nemško. Prijazne ponudbe na 6030 Carry Ave. Suite No.. 5.
(2)
POHIŠTVO NAPRODAJ
So skoro novo pohištvo za o-premiti tri sobe se proda zaradi odhoda iz Clevelanda. Skupno s pohištvom se dobi tudi stanovanje obstoječe iz treh sob. Za podrobnosti se zglasite na 60 1 3 Glass Ave.	4)
Družina brez otrok želi dobiti 2 ali 3 sobe. Kdor ima kaj primernega naj sporoči v, uradu E-nakopravnosti.	3)
LOT NAPRODAJ!
Poceni se proda lot na vzhodni 1 39. cesti blizu Kinsman Rd.— Vprašajte na 1596 E. 41. Str.— zgoraj.	2)
PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom, Slovenskim in drugim gospodinjam priporočamo našo
veliko zalogo grocerijskega blaga
Zajfa vsake vrste, po najnižjih cenah. Prepričaj te se sami, ter pridite v našo trgovino.
10 kosov žajfe za 50c LUDVIK MANDEL 1425 E. 55th Str.
PRODAJAMO
HIŠE - LOTE in FARME
ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU.
Za pošteno postrežbo se vedno obrnite na
D. STAKICH & J. KRALL 15813 WATERLOO RD.
A. ROSENBERG
KROJAČ 15436 Waterloo Road. VAM IZClSTI OBLEKO ZA $1,75.
Izdeluje obleke po meri in prodaja razne moške potrebščine.' DELAVNE HLAČE OD $2.90 NAPREJ.
^ I It I ^ j B11MI Wi I i KI Mi 1 ^ 11 Ji Mt < 11M11 > 1 Bi IEBIWI1 Bil ^ 11 ^ IM 111B K* M t B11M tjl I^bI HI BB1H1BB B llCl Kil MB 11 Ml MIH »MIMtl M11 i i ^^^^^^
POZOR!	|
jg Delničarji Ameriško-Jugoslovanske
Tiskovne Družbe!	It
Dne 9. JANUARJA 1921 se vrši letna delničarska seja in sicer v Grdinovi dvorani št. 1. tretje nadstropje.	, '
Vabila so razposlana. Ker pa se je gotovo več delničarjev med tem preselilo, ne da bi nam bili sporočali 'premembo naslova, se vsi oni, ki pismenega povabila ne dobe, tem potom opozarjajo na gori omenjeno sejo in so vabljeni, da se iste gotovo vdeleže osebno ali pa dajo pooblastilo kakemu drugemu delničarju oz. direktorju, da jih zastopa, ker bode rešiti več zelo važnih zadev.
Za Ameriško-Jugoslovansko Tisk. Družbo LUDVIK MEDVEŠEK, tajnik in blagajnik.
\ as
ll|B|ll|Btll|BHI|BHIlBIIIIB,IIIBIIIIBIIIIBIIIIBIUIBIliiBTl IllBlllIallllailllBllllB'lllBlHlBllllBllllBllllBllllallilBll
Snažna soba se odda za enega fanta. Zglasiti se je na 6309 Edna Ave.	.	3)
BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO
za rane. izpahke. lišaie. opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste zadovoljni.
Naprodaj tudi pri Bailey's Co. THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio.
POHIŠTVO NAPRODAJ!
Pohištvo, še novo (kupljeno pred 1 Vi mesecem) za 3 sobe ise proda radi odhoda v staro domovino. Dobi se lahko tudi stanovanje. Vprašajte na 1131 Norwood Rd.	(1)
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu
Frank Zakrajšek
POGREBNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
Tel. Princeton 1735—'W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike.
Mohar & Oblak,
9206 Superior Ave.
PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA
Pokličite nas, ako hočete
dobro in poceni delo. Bhone: Cedar 2375 Po noči pokličite Lincoln 1625 R
DR. L. A. STARCE
OPHTHALMOLOGIST Edini slovenski ophthalmologist v Clevelandu. Slabe oči povzročajo, glavobol, ner-
voznost in razne druge bolezni, 6127 ST. CLAIR AVE. Cleveland, O Uradne ure 10-12; 2-4; 7-8. Ob nedeljah in sredah 10-12.
FRANK PIRC
5911 ST. CLAIR AVE.
Slovenski sedlar.
Vam popravim zofe, stole, av. tomobilske strehe, denarnice in raznovrstne plahte in marsikaj, kar potrebujete čevljarji za dom. Se priporočam vsem rojakom.
RAZVIJE MOČNE IN STALNE ŽIVCE. BOGATO. RUDEČO KRI. ŽIVAHNE MOŠKE IN ŽENSKE
Vsak organ in vsaka funkcija telesa. se zanaša na močno živčno silo za zdravo življenje in delo. Nuna— Tone je bogat fosforus za živce in za železo v krvi. Sestoja iz osem vodilnih zdravilnih medecinov. naiboli priporočanih od znamenitih zdravnikov.
Želodčne nadloge, neprebava. slaba prebava, zabasanost. bolan glavobol, jetrne nadloge, plin v želodcu in dihanje, bel jezik, davljivi žolč. dviganje zavžite jedi. pekoč občutek, bo-rabo čudežnega zdravila Nuga-Tone. lezen v želodcu, in druge zgrabliive bolečine so hitro odpravljene z vpo-drobovju, kislina v želodcu, smrdljivo Da vam dober tek. povečalo bo vašo težo in spali boste dobro in se počutili kot nova oseba. Nuga-Tone kreni. goji in oiačuje vse najglavneiše organe. Gradi močne, utrjene in ko-renjaške moške in zdrave in krasnei-še ženske, Na tisoče ?liudi jemlje in hvali Nuga-Tone. Izrežite to naznanilo in ga vzemito v lekarno, dobite eno steklenico Nuga-Tone in ako niste popolnoma zadovoljni vrnite o-stalo in vrnjen vam bo denar. Ako ne morete dobiti zdravila pri vašemu lekarnarju, nam pošljite SI .00 in dobili boste zdravilo za cel mesec z naprej plačano poštnino.
Druggist: Ydji can get Nuga-Tone from your jobber or from the National Laboratory, 529 So. Dearborn St. Chicago. 111. Guaranteed. Retail price Sl.Qi
Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je v napotjo, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem, da boste hitro prodali.
LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačamo v* gotovini takoj .Simon, zanesljt-vi prekupčevalec, aoba 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropja. Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odprto do 6. ure zvečer.	x (sxsxsxsxsxs^^
THE W—K DRUG CO.
St. Clair, vogal Addison Rd.
Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno.
JOHN KOMIN, Lekarnar^
KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V COLLINWOODU.
Cenjenemu občinstvu
naznanjam, da sem prevzel od od g. Damjan Tomažiča Grocerijsko trgovino \
4316 St. Clair Ave.
Kakor moj prednik tako bom tudi jaz vedno skrbel, da nudim svojim odjemalcem dobro blago. Tudi postrežba bo točna in prijazna. Se vam priporočam za obilen obisk.
Louis Turk
4316 ST. CLAIR AVE.
s
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
_____ zahtevajte
m;-m v SF novi cenik
Velika' zaloga ur in zlatnine.
Wm.
Sitter
6805 ST. CLAIR AVENUE
I
, Cleveland, O.