SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., n jsdea mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eslo leto 12 fld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., ta jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ebspedlclj« v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, uvzemBi nedelje in praznike, ob pol 6 ari popoldne. ^tev. IST. V Ljubljani, v soboto 17. avgusta 1895. Letnik XXIII. Slepe patroiie. Včeraj smo priobčili na tem mestu moško besedo vrlih kmečkih mož iz loške doline, ki jasno osvetljuje naše nasprotnike v posamnem slučaju, tičočem se Starega trga in znanih tamošnjib dogodkov. Ker se pa pavšalna očitanja našemu delovanju vedno ponavljajo, zato je umestno, da si jih splošno bližje ogledamo. Pravijo, da h u j s k a m o. Ta beseda sicer zelo krepko doni, a vendar nas ne plaši, da bi ji jasno ne pogledali v lice. H u j s k a t i se pravi, vzbujati neopravičene strasti ljubezni, sovraštva, jeze, žalosti in srčnosti. Neopravičene so te strasti takrat, kedar niso v pravih mejah, kedar jih torej ne vodi razum in pa kedar imajo za predmet nekaj slabega. Nikakor se pa ne more imenovati hujskanje vzbujanje strastij v pravih mejah in za dobro stvar. Človek sploh ne more delovati brez strastij; zato je vsakega vzgojevatelja dolžnost buditi in voditi vzgojevančeve strasti. To ni torej nikakor hujskanje, če oče ali učitelj ali duhovni pastir skuša vžgati v srcih sebi izročenih strast ljubezni do resnice, do kreposti, strast sovraštva in jeze do laži, do slabega, strast žalosti nad grehi, strast srčnosti v boju proti oviram resnice in kreposti. Resnica v tem smislu sama najbolj .hujska", ker z elementarno silo prevzema človeku glavo in srce. Pravi hujskač s svojim hujskanjem ruši red in kali mir in to je najpogubnejše delo, ki se mora z vsemi silami zavreti. Toda, kedor namerava uprav obnoviti porušeni red in skaljeni mir, je blag mož in dobrotnik človeštva. Njegovemu delovanju seveda ne manjka nasprotnikov. Tisti, ki se jim v obstoječih razmerah dobro godi, trde vedno, da vlada lep red in mir, in pitajo s hujskači tiste, ki to taje. Metternichovski birokratje, ki bajč še zdaj niso izumrli, so še tisti dan pred vstajo trdili, da je vse v redu. Koroški Nemci vedno pridignjejo, kak lep narodnosten mir vlada ondukaj, bogatini, oderuhi, kapitalisti tajd družabno vprašanje in se hudujejo nad „nemirneži in hujskači", ki „fanatizujej§ ljudstvo" itd. Vse to nam je znano; torej imamo dovolj priložnosti presojati, kakšne vrednosti je psovka, da hujskamo ljudstvo s shodi, društvi itd. Vprašujemo : Ali ni naša stvar dobra ? Ali ni potrebna organizacija teptanega krščanskega ljudstva? Ali ni najboljše delo za narod, če se obvaruje tujih liberalnih lažij, če se ohrani v jedinosti vere in ljubezni ? Ali ni najkoristnejša skrb, da se naše ljudstvo gmotno opomore, da se reši telesnih in duševnih pijavk, da se vzgoji zavedno in značajno? In to je naš namen. Ce je zavedno, Bogu in sebi zvesto ljudstvo — nahujskano, potem smo in ostanemo — hujskači. Gotovo je, da ne smemo pri tem nikdar pozabljati zakonov krščanskega zatajevanja, krotkosti iL ponilubsti, gotovo je, da moramo samo dobra sredstva vporabljati v dobri namen. Toda zlovoljnim nasprotnikom jih pa pač nikedar ne bomo dajali v presojo. Zanje smo odgovorni samo svoji vesti in nikomur drugemu, najmanj pa kakemu zakotnemu črnilskemu dninarju, ki otresa z .lažmi in obrekovanjem, hinavščinami in lupeštvom", kakor bi govoril o kaki roparski tolpi in ne o stranki, ki ima vsaj toliko upravičenosti mej slovenskim ljudstvom, kot advokatsko-notarska. Laži in obrekovanje mora vsakdo obsojati. Toda to ni laž, če kažemo ljudstvu pogubnost liberalnih načel, to ni laž, če je svarimo, naj ne posluša tistih, katerih največja slast je udrihati zoper f ... ., to ni obrekovanje, če jim iz spisov, govorov, javnih dejanj dokazujemo smeri svojih nasprotnikov. --— Vemo, kaj je na jeziku našim nasprotnikom, ko to bero : „Poglej mnogobrojno obsojenih kapelanov izza zadnjih dnij I" — Tako pravijo. Nam se zdi ta dokaz jako jalov. Najpreje je bilo vedno tako na svetu, da je bil marsikedaj kedo tudi po krivem obsojen; drugič — nam kazenski zakon ni merilo nravnosti; tretjič je razžaljenje časti prestopek, ki časih bolj spričuje maščevalnost in zlobnost tožilčevo. Kaka nagla beseda pade brž in malo ljudij je na svetu, ki bi vsaki dan ne imeli opraviti s sodiščem zavoljo razžaljenja časti, če bi kedo pazil nanje. — S sodišči puncto razžaljenja časti nas ne bo nobeden oplašil; nasprotno kažejo dejstva, da si nasprotna stranka sama znatno škoduje s takim postopanjem. Kakor ji drago ! Se nekaj moramo omenjati. Mej psovkami našemu gibanju so vedno na dnevnemu redu k a p e- 1 a n j e. Ne bomo opisovali, da so kapelanje tudi izobraženci, ki imajo svoje državljanske in duhovske pravico in dolžnosti; v .Slovencu" smo že od po-četka sem načelno mnogokrat razpravljali o .kape-lanih". Danes pristavljamo temu še to-le: Kapelan ne ostaja na jednem mestu; zveza mej njim in mej ljudstvom, kjer deluje, je samo začasna. S tem odpada očitanje, da bi kapelan delal iz častilačnosti. Človeška narava je že taka, da ljudje tudi najboljšega svojega prijatelja in dobrotnika kmalu pozabijo, ko preneha njegov neposreden vpliv. Gmotne koristi se pa pri organizovalnem delu prav slabo obetajo. Nasprotno je treba žrtvovati i časa, i denarja, i dobrega imena v obili meri. Pač bolj bi se izplačevalo držati z veljaki, mogočniki, z vladajočo stranko. Pri ubogih kmetih, pri delavcih i. t. d. ni nič dobiti, če bi tudi človek kaj iskal. Vsakdanja LISTE Ubinam gentium sumusl (Kulturne črtice.) (Dalje.) Samo to je večna škoda, da se to imenovano bogoslužje ni moglo popolnoma opraviti po prvotnem načrtu, namreč pred samim kipom boga Apolona, ker se je ta bog, ki je galanten in političen, za ta čas, ko so mu njegovi verniki peli himno v slavo, pobral iz dvorane v svojo ,spalnico'; pravijo, da je to storil iz obzira do nekega visokega gosta, ki je bil svojo prisotnost obljubil samo pod pogojem, da ta .presvetli" bog za vedno odstopi iz dvorane. Toda ta Apolo, kakor je že zvit in novodobno izobražen, pozna dobro moderno etiketo in ni mu bilo hudo, da se je za nekaj časa moral učiniti nevidnim, ker je vedel, da se po svoji olimpijski moči po dovršenem bogoslužju s faetonsko hitrostjo povrne na svojih nebeških kolih zopet na svoje mesto. Pa tako je tudi bilo. c) Se večja škoda je, da mora ta siromak sam bivati v bogočastni dvorani, odločen od svojih olimpijskih someščanov in someščank, in se nikakor ne more sprijazniti z ono krščansko družbo, ki mu jo je vrhu glave po stropu nastavil njegov učenec slikar Tišov. Zakaj bi ga ne oslobodili njegovega doseda- njega samotarjenja in bi mu ne dali po .hrvatskem običaju vredne pajdašice" gospice, a propos gospe Venere? To bi pri naših razmerah ne bilo težko izvesti, ko jo imamo živo živcato v osebi častne in znane, če tudi ne ravno dražestne udove „pla-vojke", glumice .redivivae". Ta uboga sirotica je morala tako sama, to se pravi brez pomoči krepkega olimpijskega spola, a seveda v spremstvu svojih dvornih dam „en negligee", ali bolje „en costume de Adam" v našem gledališču za prošle sezone — morala je, pravim, ta naša Venera tolikokrat in sicer na očigled starih in mladih iu mlajših in najmlajših gostov naprtiti nase težki posel, da na novo popelje in v svoj „sveti breg" vrne nesrečnega Tanuhtiusera, ki ga je neusmiljeni in kruti Rim obsodil iu mu skesancu ni hotel dati odveze in ga je tako obupanega zopet treščil v Venerin naročaj in odtod na peklensko dno. Toda usmiljeni bog (prav za prav ne vemo, kateri — krščanski brez dvojbe ne)rešilgajeizpekla, tako da mladi romarji pojo po pravici: „1 griešniku če tako baš — U paklu još se javit spas, — Jer milosrdau bog je naš — I stog če uviek čut naš glas I — Nad cielim svietom vlada bog — Dobrotom milosrdja svog! — Alleluja! Alleluja! . . ." Kako je proti temu vzvišenemu pojmovanju božjega usmiljenja omejeno in nehumanitamo pojmovanje onega srednjeveškega pesnika Dantea ž njegovo bajko: „Lasciate ogni sperenza voi, che entrate" I Seveda velja vse to samo o starem, sedaj za vedno zaprtem gledališču, ker je sedaj skorej dovršeno novo gledališče, ali bolje: gledališčna bazilika v vrednosti treh novih župnih cerkev, ki se bodo sezidale „ad calendas graecas" ; saj za nje sedaj ni sile poleg tacega veličastnega Talijinega hrama. Zalibog da smo mi tako topi in da nikakor ne moremo pojmovati, da je vredno, da troši ljudstvo na leto 36.000 (reci šest in trideset tisoč) fo-rintov poleg 100.000 (reci stotisoč) letnega primanj-kljeja za to, da nam je gospod intendant uvel v gledališče tako pogostne razuzdane b a 1 e t e in opere, kakeršna je n. pr. .Tannbauser" z zornimi .plastičnimi" prizori Venerenih skušnjav in z slobodno tendencijozno bajko o nevsmiljenosti Rima in ti naravnost nasprotni usmiljenosti božji nasproti skesancu, ali kakor je n. pr. romantična čarobna pripovest .Sedam gavranah" s „puščavnikom" v ulogi nesramnika, ki zna i ,blagoslavljati', i ,izpovedovati', i ,izobčevati' in z raznimi drugimi pohujšljivimi, vero in nravnost žalečimi prizori in pripovedkami v ti in v sličnih gledališčnih igrah. Mi seveda mislimo, da je ta ogromni trošek, v to svrho odtrgan od krvavih grošev siromašnega naroda, velik zlo-č i n proti veri in nravnosti iu proti imetju našega naroda. Toda g. intendant je debel prijatelj čas-niških poročevalcev, vrh tega milijonar, ima i svojo gostoljubno vilo, postavil je spomenik Preradoviču in je tako postal .dobri pravoslavni Hrvat"; a da 3* izkušnja nas pa uči, da so veljaki zelo hvaležni duhovniku, če jih podpira, ali Če jih vsaj ne ovira. Časti in če je treba tudi denarja ne štedijo pri njih. Dobro bi bilo še odgovoriti očitanju, zakaj se ravno mlajši gospodje vdeležujejo tega gibanja. Dovolj bodi, če s hvaležnostjo priznavamo, da starejši duhovniki s celim srcem in z mladeniško vnemo podpirajo mlajše in da so obojni z mnogimi svetnimi izobraženci vred v vseh točkah jedini. Večji agilnost mladih dnij je pa utemeljena v naravi. Kjer torej odpremo obtožnico nasprotnikov proti nam, povsod beremo v nji puhlost in neopravičenost posamnih očitanj, povsod vidimo samo stare, iz nemškega liberalizma pogrete fraze, ki se razprše kakor prah ob vetru, če pogledamo bliže. Vpošte-vanja, še manj pa strahu niso vredne te slepe pa-trone._ fine bukve kmečkega stanu. 10. Argentinija. (Dalje.) Argentinija izvaža ogromno množico svojih pridelkov. Zato se je boje nemški in sploh evropski poljedelci. Da je ta strah upravičen, nam kažejo te-le številke. Leta 1870, ko se je prvič statistično preračunal izvoz, se je izvozilo za 29 milijonov pesov 1876 » 47 1880 » 54 1885 » 76 18S9 » 122 1893 » 92 Zadnje leto množina izvoženega blaga ni mogla nadomestiti vsled konkurence zmanjšane vrednosti njegove; toda tudi 92 milijonov je še dovolj mogočna številka. Največ se izvaža volne. Leta 1894 se je je nastriglo 150.000 ton proti 123.000 leta 1893. Cena temu pridelku zelo pada. Leta 1889 se je še dobilo za metersko tono 399-99 pesov 1890 299-99 » 1891 279-99 » 1892 286-99 » 1893 203-08 » 1894 154— » Drugi glavni izvozni pridelek je pšenica. Izvoz tega pridelka se je pričel 1876 z 20.868 kilogramov 1891 » 390,794.714 1892 > 470,110.000 1893 * 1.008,137.000 1894 > 1.500,000.000 Cene pšenici v Buenos Ayresu so bile zadnja leta take: 1889 .... 69-99 pesov za tono 1890 .... 29.99 » » » 1891 .... 39-99 » » » 1892 .... 31-26 . » » je angažoval lepo število svojih pravoslavnih bratov iz Srbije in srbsko hrvatske nam domovine, katere sami naši dnevniki, obožavatelji naše današnje Talije imenujejo „frivolne", »drastične" in „podleu (»Obzor" št. 136 in dr.), kedo bi mu to zameril? Neki časopis je prinesel novico, četudi težkega srca, s precej zanesljivega vira, da je ban, nezadovoljen z nekimi predlogi Miletičevega programa, seveda komaj iz nravnih pač pa iz denarnih in morda še iz druzih obzirov, odpravil balet in kakor čujemo, tudi opero. (Obzor t. 1. št. 165. 166.) Da je temu našemu navidezno »katoliškemu" dnevniku za oboje zelo žal in da odobrava in hvali delovanje sedanjega intendanta brez izjeme in brez pogojev, je zopet značilno za njegovo »katoliško" stalo; ta se označuje tudi ž njegovim najnovejšim navdušenjem, ki je slično onemu za Kaulbarsovo dobo, ko se je obnavljala ruska prevlast na Bolgarskem. Ta »katoliški" dnevnik se ni menil zato, da bi s tem katoliški cerkvi in njenemu tako vspešnemu poslanstvu ondukaj odzvonilo in kar nič ne ugovarja, da zahteva Rusija kot nujen pogoj svojega prijateljstva, da bodi knez „pravoslaven", da bi toraj Rusija na Bolgarskem s pomočjo svojih častnikov širila delo »pravoslavja" proti sovražnemu zjedinjenju s kat. cerkvijo. Tako je n. pr. ta list prinesel brez opazke, brez vsake ugovorne besedice besede, ki jih je govoril Pobjedonoščev, ta poleg Tolstoja najfanatičnejši sovražnik katoličanstva, me- 1893 . . . . 28 26 pesov za tono 1894 .... 18-— » » » Dasi tako padajo cene, vendar Argentinija, oziroma njeni veliki posestniki, še vedno ceneje pridelujejo, nego so sedanje cene njenim pridelkom. Kapitalizem tam izključno gospoduje poljedelstvu. Kapitalistično načelo se je vzlasti potem pokazalo, ko se je razdelila vsa zemlja. Lastniki — stari plemiči in zviti »patriotje« — so hoteli čim največ dobička od svojih zemljišč; v ta namen so zahtevali od države največjih ugodnostij za poljedelstvo in ker so bili sami država, so jih seveda tudi dobili. Argentinija se je vsled tega grozno zadolževala in denar so porabili premetenci za-se. V obliki državnih, pokrajinskih in občinskih posojil so privabili iz Evrope na tisoče milijonov in ko je bil denar srečno razdeljen mej velike posestnike, so nakrat proglasili bankerot državne in 14 pokrajinskih vlad. Ogromen je dolg argentinskih držav. Leta 1893 je znašal 561,605.750 pesov; zraven še niso prištete zaostale obresti. Papirnega denarja je krožilo to leto 306,743.505 pesov in ažijo na zlato se je menjaval mej 300 in 450, tako da je bil papirni peso časih vreden krog 79 kr., časih pa le 52 kr. Delavec, ki je bil najet za časa nizkega ažija, je izgubil torej, ko je ažijo dosegel najvišjo svoto, 27 kr. pri vsakemu pesu, kar je zanj že veliko. Kapitalist jih je spravil. Vrh tega so zadnja leta zel6 znižali zemljiške davke in nastavili tem več neposrednih davkov. Za kapitalistični veliki obrt so poskrbeli v tem, da so nastavili ogromno carino za uvozne predmete. V nekaterih slučajih znašajo do 300 odstotkov na-značene vrednosti. S tem se je cena pridelkom domačega velikega obrta silno dvignila ; vzlasti od leta 1876. Shajati more samo, če so trikrat ali štirikrat dražji njeni proizvodi, nego drugod. Zato pomagaj — carina! In da ni treba tvorničarjem plačevati toliko davka, naj ga plačujejo delavci in poljedelski najemniki pri žganju, pivu, sladkorju, tabaku, žvepljenkah itd. — Vse to je vredila — država, potem mora biti seveda pravično! Kaj bo pa potem, ko izpre-vidijo nesrečni zatiranci,1 kakšna je tista država,' tega ne vemo; samo to je gotovo, da to izpozna-nje ne bo v blagor niti starim španjskim plemičem, niti novim >patriotičnim« kramarjem argentinske ljudovlade. Politični pregled. V Ljubljani, 17. avgusta. Deželnozborske volitve. Kakor kažejo priprave, bodo malone povsod letošnje deželnozborske volitve jako živahne. V Galiciji se organizuje kme-tiška stranka,^ ki bode v mnogih okrajih postavila svoje kandidate proti poljskim žlahčičem. Na Češkem bode vroč boj mej Staro- in Mladočehi. Ob jednem tropolitu Klementu o nujnosti, da naj bodo vsi Sla-veni, posebej pa Bolgari »pravoslavni", če hočejo, da se jim približa Rusija. Mi sodimo, da takim pojavom v teh vprašanjih ni treba opombe in vsekakor to zopet in zopet kaže pri nas potrebo katoliško-političnega dnevnika, kakor je n. pr. L' Univers, Reichspost i. t. d. A vrnimo se zopet k naši Taliji! Kedo more reči, da ta milostna gospa, ki jo spremlja elegantni gospod Apolon in dražestna gospica — pardon — fina gospa Venera, ne blaži naše nadobudne mladine in vsega občinstva?! Živela torej hrvatska Talija! Živel tudi hrvatski Apolon s hrvatsko »plavojko" Venero! Toda kam sem zašel revež iz resne tvarine v tako šalo in satiro! Da, dosti bodi za sedaj te tragične šale, ker bi utegnili bralci pozabiti, da ne či-tajo hrvatskega »Trna", marveč pravega pravcatega „Slovenca". (Konec Bledi.) Drobtine. * Kralj-igralec. V nekem hotelu v Švici biva srbski razkralj Milan, kjer si želi odpočiti od velikih naporov (jeden Parižanov ga je po zimi dobro premlatil.) Vsak večer ga je videti v lepi družbi pri zeleni mizi, kjer se strastno igra. Izmej vseh je Milan najstrastnejši igralec. Ni večera, da ne bi zaigral velike svote. Pred tremi tedni, ko je pa se že sedaj oglaša v čeških pokrajinah jako delavna kmetiška stranka, ki bode v prvi vrsti nastopila proti Mladočehom. Istotako se konservativni veleposestniki ogibljejo Mladočehov, ker ti pri vsaki priliki napadajo plemstvo. Posebno strasten boj bode v Dalmaciji, kjer se pulijo za mandate tri stranke: narodna, pravaška in srbsko • italijanska stranka. — Leta 1879 so namreč Srbi zapustili Hrvate ter so hujši od Lahonov; 1. 1892 je šest poslancev izstopilo iz narodnega kluba in so nastopili svojo pot. Vsa pogajanja za spravo mej pravaši, katerim na čelu je Biankini, in narodno Klaičevo stranko, so se te dni razbila. Obe te stranki ste že izdali vsaka svoj volitveni oklic. Na Štajerskem nemški nacijonalci z vso silo rujejo proti konservativcem. V nekaterih okrajih si bodo liberalci in nacijonalci podali roke, čemur se ne čudimo, ker Herod in Pilat sta si vedno dobra prijatelja. Katoliški šulverein in židovski liberalci. Dunajski občinski svet je v svoji zadnji seji velikodušno pokazal, da ni samo zato poklican, da bi podpiral in varoval židovske liberalce. Dočim so poprej podpirali le židovski „šulverein", vse druge zasebne zavode so pa prezirali, je sedaj dovolil začasni občinski svet katoliškemu šulvereinu izdatno podporo v znesku 1000 gld., in sicer za leta 1895, 1896 in 1897. S tem činom se je pa okrajni glavar dr. Friebeis v največji meri zameril židovskim mogotcem, posebno pa prelepi trojici Frauenberger-Szeps-Richter. Ne more jim nikakor v glavo, kako je mogel začasni vudja mestne uprave priti do tega, da je odobril ta ukrep. Ta liberalna trojica namreč ne pomisli, da ima Dunaj 90 odstotkov kristijanov in da se ti ne bodo več pustili mašiti ust, kadar se gre za njihove potrebe. Cavourjev spomenik v Himu. Da bi narodni praznik, 20. september, kolikor možno slovesno obhajali, so sklenili Crispijevi pristaši postaviti na trgu pred novim justičnim poslopjem velik spomenik na čast največjemu narodnjaku Cavourju. Spomenik je gotov in dan za odkritje je tudi določen, namreč 20. september, toda kaj druzega je s prostorom ! Na omenjenem trgu je namreč polno stavbarskih barak, kamenja in zidarskih priprav. Vse to je pa treba odstraniti, kar pa ne bo lahko šlo. Stavbinski podjetuiki zahtevajo za to, da spraznijo omenjeni prostor, velikansko svoto 300.000 lir. To provzroča slavnostnemu odboru veliko preglavico, ker mu manjka denarja. Kaj bo ? se vprašujejo odborniki mej seboj, toda nihče ne ve odgovora. Skoro gotovo bodo zastonj čakali pomoči. Bolgarija. 14. t. m. so obhajali v Sredecu obletnico, odkar je zasedel princ Ferdinand bolgarski prestol. O tej slavnosti piše „Agence Balcanique" : Ta obletnica se je letos posebno slovesno obhajala. Mnogo časnikov je donašalo članke, v katerih se je povdarjalo, da je javno mnenje vsled zadnjih dogodkov zelo vznemirjeno in da vse pričakuje od princa kake važne izjave. Toda to se ni uresničilo. Slovesnosti se ni udeležil nobeden konzul in posa- prišel v Luzern, je vložil pri neki banki 30.000 mark; toda ta svota je že zdavna izginila poleg drugih, morda še večjih zneskov. Kakor se vidi, ima Milan še mnogo — krede. * Jekleni črv. Heidelberški „Neuer Gene-ralanzeiger" pripoveduje, da so na neki železniški progi vse železniške šine razjedene. Ako se v tako dolbino povrta s palico, prikaže se mali črviček. Ta je baje tako močan, da razje najtrše jeklo. Železo zmelje v prah. Koncem te „resnične" povesti dostavlja, da se je ta črv zanesel na ladijah iz južne Brazilije, koder je uničil že vse železo. Ali kali ? ♦Jako neprijetno je za človeka, ako se mu tako pripeti, kakor vinskemu bratcu, ki je tožil, da ga vržejo vedno iz onih gostilen, kjer imajo najboljše vino. * P r i zobozdravniku. »Gospod zdravnik, kdo je pa sedaj tako hudo kričal; kar groza me je." »Nič se ne bojte, gospodična, ta je bil bolnik, ki nič ne plača." * Pred lekarno. »Prosim, gospod, imate li uro", vpraša mimo idočega priprost kmet. »Da, kaj pa je ?" „Ali bi ne hoteli povedati, je li že pol ure ? Lekarnar mi je namreč naročil, naj pridem čez pol ure." * Rodbina duhovnikov. Dne 4. t. m. je obhajal v Protivanovu na Moravskem g. o. Ign. Kolizek svojo novo mašo. Ginljivo je bilo videti, ko so mu azistovali trije bratje duhovniki in dva mlajša mezni govori niso imeli nobenega političnega značaja. Le jedini predsednik sobranja se je nekoliko dotikal političnega položaja, ko je izjavil, da se je princ zelo vspešno trudil za blagostanje dežele. Po-vdarjal je, da je bilo pretečeno leto plodonosno. Ljudstvo radostno pozdravlja lojalno in zakonito vlado, ki mu ne krati prostosti. Ako se sme soditi po preteklosti, tedaj se smemo z zaupanjem ozirati na prihodnjost. Princ si sme biti v svesti zvestobe naroda in sobranja. — Ljudstvo je med defilovanjem navdušeno pozdravljalo princa. Vojaki so tako izvrstno izvežbani, da se lahko merijo z najboljšimi vojaškimi četami v Evropi. Koncem slovesnosti se je princ zahvalil posameznim oddelkom ter izrazil svojo najvišjo zadovoljnost. — Tako »Agence Bal-canique" slika izvanredno slovesnost, toda vprašanje je, ali je tudi večina Bolgarov tacih misli. Razgled po slovanskem svetu. Iz Prage, 5. avgusta. Se enkrat Most. Njegovo katastrofo je napovedal pokojni profesor Krejei, geolog, tako pišejo »N. L.". Preiskavši zemljo okrog Toplic in Mosta, je rekel do preti topliškim vrelcem nevarnost, zaradi vede is rovov, Mostu pa, da stoji na peščenih tleh, in ako se ne bo v rudniku napravila močna stena, da se bo pesek vsul v jamo in mesto se pogreznilo. Takrat so se smejali prvi in drugi, a oboje se je vresniČilo. — V plzenjski meščanski pivovarni je uničil požar shrambe za ječmenov sladkor. Kako je nastal, se ne ve. Pivo se bode vendar lahko kuhalo, ker so morali potrebni ječmenov sladkor še od drugod dobivati. — Umrl je 751etni slikar in novelist Edvard Herold. Izmed del njegovih omenjam : »Ma-lebne cesty po Cech&h" in »Malebnecesty po Prage". — Nadvojvoda Franc Ferdinand je moral prositi za večmesečni odpust ter podati se na jug v toplice. Pri cesarskih manevrih bil bi vodil svojo brigado, a ob to veselje ga je pripravila bolezen v grlu in pljučih. — Kanonik Beneš Method Kulda je slavil svoj 751etni rojstni dan, 501etni pisateljski jubilej, zlato mašo in 251etnico kanonikata. — Okoli Pil-grama in Kutne Gore je napravila nevihta in grozni dež obilno škode. Voda je prišla celo v stanovanja in cerkev. Komaj se je preletela prva nevihta, razsajati je začela druga, še hujša. Posebno je poškodovano sadno drevje in poljski pridelki. Brno, 6. avgusta. Koncem pret. meseca je obhajal »apostolajsv. Cirila in Metoda" slavnostni zbor na Velegradu. Vde-ležili so se ga prvaki »klerikalci". Prvi je govoril g. Silinger o nalogi krščanske žene v apostolatu sv. Cirila iu Metoda. — V Podoli pri Brnu so zborovali lidovci pred 69 poslušalci. Od začetka so zelo brzdali svoja glasna grla, pozneje pa ni mogel dr. Holz drugače, kot da je dal duška svojemu domoljubju. Navzočih štirih govornikov klerikalne stranke 80 se zelo bali, zato so jih raje žalili ter jih s tem prisilili, da so se govorjenju odpovedali. — Vlglavi je umrl dr. Leopold Fritz. Ko je ustanovila v tem brata bogoslovca. Štirje bratje so torej že v mašnike posvečeni, ostala dva sta bogoslovca. Njihova mati še živi, oče pa je umrl pred 12. leti. Živel je še, ko je bil najstarejši sin dr. F. Kolizek posvečen v mašnika. Res, redka slovesnost. * Darilo sv. Očeta. Mladi kralj španjski Alfonz XIII. je pred kratkim opravil prvo sv. spoved in prvo sv. obhajilo. Ob tej priliki mu je podaril papež umetno izdelan brilantni križ z veliko zlato verižico. * Hišica sv. Veronike. Kakor poročajo listi iz Carigrada, se je kupila hišica sv. Veronike v Jeruzalemu ter se posvetila v cerkev. Monsignore Gregor Jussuf, grško - katoliški patrijarh jeruzalemski, je ob obilni azistenci na novo posvetil omenjeno hišico ter daroval v njej prvo sv. mašo. * Neolikani Bavarec. Na neki železnici se je pripetil nedavno tale zanimiv slučaj: Popotnik je imel v vozu pred seboj velik kovček in ga ni hotel dejati pod klop, akoravno je videl, da je vse polno ljudij. Jeden izmej potnikov tega ni mogel več prenašati. Reče mu torej, naj postavi kovček na primeren prostor. »Tega pa že ne", se zadere Bavarec. Vsled tega se vname hud prepir. Na bližnji postaji se pasažer pritoži pri predstojniku, kateri vpraša Bavarca, zakaj ni hotel kovčega odstraniti. »Zato", odreže se Bavarec, »ker kovček ni moj 1" Kovček je bil lastnina nekega Dunajčant, ki se je mej prepirom veselo v pest smijal. nemškem mestu šolska matica češko šolo, vpisal je za njo 10.000 gld. Sploh je celo ujegovo življenje veriga domoljubnih činov. — V Olomucu je svirala vojaška godba meksikansko pesem »La Poloma". Zoper Meksikance se je vojskoval nesrečni cesar Maksimilijan, in tako pesem vojaška godba svirati sme, »Kje dom je moj" pa ne. Govorilo se je, da je že preklican odlog Succowaty-jev, a še ni, in zato so stopile v olomuškem okraju vse češke občine iz društva rudečega križa. »Čeike Noviny" prepovedane. Sredi maja letošniega leta je začel izhajati v Pragi nov češki list, čegar vrednik je bil prof. Ma-8aryk. Početkom svojega obstanka je zastopal realistične ideje. Izhajal je dvakrat na dan. Pozneje pa je vsprejel program »prostomiseljne narodne stranke", torej program Mladočehov. Od pretekle sobote nadalje pa je list prepovedan. V zadnjih številkah je posebno napadal kapitaliste in sploh premožneje stanove, kar seveda ni ugajalo njegovim interesentom. Glavni vzrok, da je bil vstavljen, je ta, ker je vsled izjemnega stanja prepovedan vsak list, ki je bil trikrat zaplenjen. Cerkvena glasba. Missa in hon. S. Francisci Seraphici. Za mešan zbor vglasbil Ant. Foerster, op. 56. Založil skladatelj, tiskal Blaznik. Cena partituri in glasom 1 gld. 60 kr. Posamezni glasi 15 kr. — Maša ta je posvečena skladateljevemu prijatelju iz mladosti gosp. kanoniku Fr. Zahariju v Budijevicah. Ako natančneje pregledujemo to najnovejšo skladbo, takoj opazimo, da jo je tvoril genijalni um in spretna roka. To je delo enotno, dosledno ; skladatelj ve, kaj hoče. Kyrie je prav kratka, tri vrste obsegajoča točka, ki pa vender obsega vseh devet zdihljejev. In tako je prav, kajti pomisliti je treba, da se prej poje in-troit, ki vzame precej časa. Vsi deli maše imajo po-polen tekst, ne da bi se zavlekla skladba po nepotrebnem. Besede, pri katerih je določen liturgičen akt, so dobro izražene. Pri »Pleni sunt coeli" je vporabljen koralni motiv. Benedictus je kanon jedenkrat v a-molu, drugikrat (ad libitum) v c-duru. Dona nobis je sličen tretjemu delu Kyriea. — Maša je pisana v jako živem ritmu, v modernih harmonijah, ne da bi prestopile meje cerkvene dostojnosti. — Postopi v glasovih so dobri, dostikrat jako energični, česar smo že vajeni pri gosp. Foersterju. To varuje skladbo vsakojake mehkužnosti. Maša je lahka, za spoznanje težja od one sv. Cecilije. Večinoma se vporablja homofonija; konci Glorije, Čredo in Sanc-tusa so tematično (fugirano) delo. Kjerkoli so peli mašo sv. Cecilije, z veseljem bodo posegli tudi po tej, ki jih bo vedla jedno stopinjo višje v cerkveno-glasbeni umetnosti. Papir je lep, tisk razločen, avto-grafija bi bila lahko lepša. Z veseljem torej pozdravljamo to novo delo in želimo, da bi se čim preje vdomačilo na naših korih. Tedenski koledar. Nedelja 18. avg.: 11. pobink. evang. Jezus ozdravi gluhomutca, Mark. 7. P o n d e 1 j e k 19. avg.: Ludovik šk. Torek 20. avg.: Bernard op. Sreda 21. avg.: Ivana Frančiška frem. Četrtek 22. avg.: Timotej in Simforijan mm. P e t e k 23. avg.: Filip Benicij. Soboto 24. avg.: Jernej apost. — Lunin spremin: Mlaj 20. ob 1. uri 54 m. popol. Solnce izide: 20. ob 5. uri 11 m., zaide ob 6. uri 55 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 17. avgusta. (Cesarjev roj 81 veni dan.) Jutri, v nedeljo praznuje presvetli cesar v Išlu v ožjem rodbinskem krogu svoje 65. rojstveno leto. — »Bog obvaruj,Bogohran i, namcesarjaAvstrij o." Ta pesem bode v vsih jezikih našega cesarstva jutri donela proti nebesom kot izraz vdanosti in ljubezni do presvetlega vladarja. — Zlasti naša dežela in naše stolno mesto bosta letošnji rojstveni dan praznovala s čutili srčne hvaležnosti, ker smo povodom strašne potresne katastrofe dobili toliko dokazov cesarske milosti in dobrote, ker smo čuli ob njegovem prihodu v Ljubljano toliko tolažbepolnih besedij iz Njegovih očetovskih ust, da ostane nam vse to v neizbrisnem spominu. V nesreči se spozna pravi usmiljeni prijatelj. V strašnih potresnih dneh se nam je mili vladar pokazal Ijubeznjivega in dobrot-Ijivega očeta, da se mora dežela Kranjska in nje stolno mesto v prvi vrsti Njemu zahvaliti, ako se bodo tekom let zacelile težke rane, na katerih krvavita mesto iu dežela. Prepričani smo, da bode jutri po vsej deželi pri božji službi naše cesarju in državi vedno zvesto udano prebivalstvo iskreno molilo za usmiljenega našega cesarja, ki je vzor vladarja, in vso cesarsko hišo. V stolnici bode v ta namen slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo ob 10. uri, vojaki bodo imeli božjo službo ob 9. uri na dvorišču nove vojašnice. (Cesarjev dar.) Presvetli cesar je podaril profesorju veronauka na državni gimnaziji v Novem Mestu, g. dr. Jos. Marinko, znesek 200 gld. v pokritje troškov za zidanje ondotne dijaške kuhinje. (Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji.) Podeljene so župnije : V a č e č. gosp. Mihaelu B a r b o-tu, župniku na Trebelnem, Z a p 1 a n a dosedanjemu gosp. upravitelju Josipu Seiger-Bchmiedu, Bela Peč g. upravitelju Ignaciju Frtinu. Župnim upraviteljem na Gori pri Idriji je imenovan č. g. Ivan Soukup, kapelan v Spodnji Idriji; na njegovo mesto pride č. g. novoposvečenec Ivan Gnjezda. (Seja c. kr. deželnega šolskega sveta.) Deželni šolski svet je v seji dne 3. t. m. rešil razne točke dnevnega reda. Mej temi je bilo nameščenje učne moči na gimnazijah v Novem Mestu in v Kranju ter na nižji gimnaziji v Ljubljani. Predlogi so se predložili naučnemu ministerstvu. Dalje so sledila imenovanja: Nadučiteljem na štirirazrednici v Spodnjem Logatcu je imenovan nadučitelj v Begunjah, g. Josip Turk; nadučiteljem na dvorazrednici v Bohinjski Bistrici stalni učitelj v Ratečah, gosp. Mart. Humek; drugo učno mesto na trorazrednici v Šiški je podeljeno ondotnemu učitelju, gosp. Fr. Gal6-tu; tretje učno mesto ravno tam pa učiteljici v D. M. v Polju, g. Frančiški Wruss; drugo učno mesto na dvorazredni dekliški šoli v Tržiču se je podelilo učiteljici v Senožečah, g. Iv. Furlan, in vodstvo ljudske šole v Banjaloki pomočnemu učitelju v Hrušici, gospodu Tom. Jelencu. Učiteljica g. Iv. Tominc se je začasno vpokojila. Konečno se je sklenilo, da se razširi jednorazrednica na Kor. Beli v dvorazrednico, da se uvede poludnevni pouk na dvorazrednici v Grahovem in v drugem razredu ljudske šole v Smartnu pri Litiji. (Trtnikov večer naBledn.) Prijatelje umetnega petja je pač vzradostila vest, da nam napravi naš pevec junak svoj pesni večer. Že pri prvem svojem nastopu v prid svojim ponesrečenim ljubljanskim rojakom se nam je močno prikupil, vzlasti pa tujcem. Ne bodem omenjal impozantnosti njegovega nastopa, niti čistosti in moči orjaškega glasu, žila-vosti in življenja, ki ga tako mojstersko zna pesnim vdihniti, omenjam le, da nas je očaral tudi z naj-milejim, najnežnejim piano, ki ga je proizvel v točki »Asra". To vzlasti radi tega poudarjam, ker sem že večkrat iz strokovnjaških ust slišal, da je njegov glas premočan za take finese. A pri tem koncertu se je pokazal v vsem mojstra, najsiloviteji in naj-nežneji glasovi so prijetno odmevali po dvorani. V našo čast so pa tujcem najbolj dopale naše mile slovenske pesni. Navadno pesen, ki jo po pašnikih kroži vsak pastir, nam je dvorni operni pevec v največji krasoti spravil na oder v občudovanje vseh poslušalcev. V priznanje je dobil prekrasen šopek ter najodličneji naši letovičarji so mu k sijajnemu vspehu čestitali in mu bili hvaležni za tako zabaven večer. »Die Slovenen konuen auf ihn stolz sein," tako sem slišal ua lastna ušesa in bil vesel, da celo tujci priznajo naše najboljše moči. Res smo lahko nanj ponosni, a on ne na nas. Tujci so se večinoma vsi udeležili koncerta, a mnogo slovenskih le-tovičarjev in kar je domače blejske iuteligencije, vsi ti so doma ostali. Res je bil temu gospod operni pevec sam kriv, ker je klub prigovarjanju pisca teh vrstic zbral tako nepripraven večer, pred praznikom in pred koncertom blejskega pevskega društva, toda vendar domačin, čigar ime sluje že daleč na okrog, zabluži od svojih gotovo več pozornosti in zanimanja. Upam pa, da ga to še ne bode od nas odvrnilo, temveč da nam kmalu zopet privošči tak dušni vžitek, ki smo ga tako hlastno srkali iz njegovega grla. Hvala mu I (Iz Črnomlja,) 13. avgusta. Liberalci so pokazali, da se ne poboljšajo nikdar, vedno so stari lisjaki. Začeli so napravljati »liberalne shode", ki so pa zelo slabo obiskani. Na njih zabavljajo zlasti proti — mladim kapelanom. Ti so njihov strah. In zato so izdali parolo: le po kapelauih, tožimo jih, tirajmo jih pred sodišča. Iu tako dela ta naš Šetina in mestni odbor. — Pri nas v Črnomlju je bil katoliški shod, kakor vam znano. Na njem je omenjal č. gosp. župnik Fran Schweiger dejstvo, da nam je mestni odbor odrekel prostor za shod. Pri teh besedah je klicalo veliko ljudij: žalostno, sramotno I Toda naši liberalci so si izvolili dva kapelana in po prizadevanju Šetioe in Jeršinoviča se jima je posrečilo, da je sklenil mestni odbor, jih tožiti. In res samo zavoljo vzklikov »sramotno, žalostno!" sta bila obsojena, čujte, jeden na 30 gld., drugi na 15 gld. globe. To se nam še bolj čudno zdi, ker okrajni komisar g. Lapajne kot vladni zastopnik pri katoliškem shodu vsled teh vzklikov ni našel povoda, vmes poseči. Pri obravnavi, ki je bila 7. avgusta, so bili navzoči neizogibni Šetina, inteligentni Eunz itd. Kako so bili veseli poraza (!) kapelanov, se vidi iz tega, ker so liberalci poslali v »Slov. Narod" to obsodbo kot telegram, a vredništvo omenjenega lista je spoznalo, da je to vendar malo preveč ter je vtaknilo stvar med »dnevne novice" pod naslovom »obsojena kaplana". Seveda bota oba kapelana proti obsodbi rekurirala, a kak bode izid.....— Ker smo že pri znanem kolovodju Šetini, vam povem, da je zelo naroden in katolišk. Večkrat pravi: »Kaj imajo vendar duhovni zoper mene, saj se postim in vse izpolnjujem." Sedaj agitira na tihem za-se za poslanca. Z več kmeti se je baje pobratil (I), da jih bo gotovo dobil ob času volitve. Pa tudi naroden je naš Šetina, ker moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Črnomlju letos ni poslala letnih doneskov vodstvu, za kar bi moral g. Šetina kot predsednik že skrbeti. — V drugič pridem morda s »črnim omelom", da še malo »omelim" črnomaljske dimnike in liberalce. (Cesta Rovte • Žir.) Poročevalec rovtarskih zanimivosti je bil s poročilom o okrajni cesti prepovršen. Cesta bo letos zgrajena komaj do idrijske meje in ne še do Zirov. Cesta bo letos izročena prometu le, kolikor ga ima Osredek. Pri gra-denju ceste ozira se le na splošno korist. Da vsa cesta, kolikor se je je zdelalo letos in lani, grd po osreškem svetu, je ie naključje. Pa tudi to je na občno korist. Posestnik Osredka se je sprva branil ceste, potem pa se je udal, ko je spoznal, da je cesta na splošno korist. V Osredku se je tudi prostovoljno odstopilo gozda, kolikor ga je treba za občno korist. Čeprav se cesta gradi urno, se ni pozabilo na primerno širokost; kot okrajna bo preširoka; 3 '/i metra je dovolj za občno korist. Klancev cesta nima; če tu in tam pada po 12 odstotkov, so to malenkosti, pa potrebne za občuo korist. Vsa čast okr. cestnemu odboru in gg. inženerjema! (Iz Sorice), dne 13. avg. Sinoči ob tričetrt na devet imeli smo zopet strašno nevihto. Padala je toča tako debela, da ljudje tu ne pomnijo take, nekBj je bilo debelejši kakor kokošje jajca. Napravila je mnogo škode na hišah pobila več oken, in tudi na polji poškodovala precej pridelka. Kamor je zadela, je vse odletelo. Ne le sadje, tudi veje je odbila. Dobro je le, da je kmalo jeujala in padala le bolj redka. Na sosednem Primorskem : Podbrdom in nekoliko nižej je vzela vse; tako vsaj se poroča. Da bi nam ljubi Bog milostno ohranil, kar je še ostalo. (Tržiški talini Nemci) nameravajo letos praznovati desetletnico svoje Sulferajnske podružnice. Tržiški »Schulverein« vzdržuje že devet let nemški otročji vrtec. Baron Bom je seveda glavni podpornik tega nebodigatreba. (Podelitev invalidnih vstanov povodom rojstnega dne Nj. Vel. cesarja.) Deželno predsedništvo bode za 1. 1895. razpisanih 12 ustanov iz nabiralnega zaklada patrijotičnega gospejnega pomožnega društva za Kranjsko, vsaka po 39 gld. 90 kr. — razdelilo jutri v dan rojstvenega godu Nj. Vel. cesarja mej nastopne invalide: Jožef Sedmak iz Zagorja ; Blaž Šubec iz Selc; Anton Novak iz Cirja; Jernej Jordan iz Konjskega ; Janez Stare iz Luže; Janez Artač iz Podpeči; Fr. Skubic iz Vel. stare vasi; Martin Stok z Brega; Janez Uretič, recte Geretič iz Cerovca ; Andrej Gantar iz Zadraca; Gr. Cempre iz Covic in Fr. Saloher iz Blata. Bazun na-pominanih bodo prejeli od gospejnega društva še tile invalidi, vojaki in vojaške vdove za leto 1895. podpore : Luka Zigman iz Trnja; Alojzij Nabergoj iz Orehovice; Jernej Trost iz Podgriča ; Katar. Bole iz Slovine; Jož. Vidrih iz Erzelja; Jož. Račič iz Cerkelj; Janez Gačnik iz Tržiča; Mar. Dolenc iz Tržiča; Jan. Kositarini iz Ige Vasi; Jož. Petrič iz Glineka; Fr. Povic iz Sela; Štefan Škof iz Jakobo-vic ; Janez Ladiha iz Trebnja; Ant. Blažič iz Mačkove Vasi; Jož. Plavc iz Vertače; Uršula Mavser od Sv. Petra; Marija Herbist iz Tople Rebre; Marija Dellost iz Ljubljane; Marija Žitnik iz Vodmata; Janez Šimenc iz Dolskega in Janez Zajec iz Dola pod Ljubljano. (Pomiloščenje.) Cesar je pomilostil 31 kaznjencev; 2 v Gradcu in 4 t Mariboru. (Razstavni vlak v Prago.) Mnogo naSih dopisnikov želi, da ne bi odšel vlak iz Ljubljane v soboto popoldne 31. avg., ker bo vozil celo nedeljo, tako da se izletniki ne bodo mogli vdeležiti sv. maše ter bi se mnogo duhovnikov z dežele, kateri so v nedeljo zjutrtg službeno zadržani, — ne moglo vdeležiti izleta — Vsi pa nasvetujejo, naj bi slav. odbor ostal pri prvem načrtu, po katerem bi vlak odšel iz Ljubljane v nedeljo popold. 1. septembra. — Ta nasvet smo takoj pismeno sporočili slavnemu odboru ter pričakujemo, da se bo oziral nanj, ali pa vsaj na Dunaju, kamor bi vlak prišel v nedeljo zjutraj, skrbel za daljši obstanek, da bo vsak izletnik mogel izpolniti svojo nedeljsko dolžnost. (»Musealverein liir Kram") je ravnokar izdal drugi sešitek svojih izvestij. Vsebina tega sešitka je jako zanimiva. V prvi točki »razmerje med potresom in zračnim gibanjem« se opisujejo različni pojavi potresov s posebnim ozirom na zgodovinske podatke o potresih v raznih delih sveta. V drugem delu »grad Predjamo in njegovi gospodarji« nadaljuje pisatelj kronologično zgodovino tega zgodovinsko pomenljivega gradu. Tretja točka pa nam podaje jako zanimiv dnevnik nekega kranjskega plemiča iz početka 17. stoletja. (Šolska poročila.) Letno izvestje c. kr. obrtnih strokovnih šol za obdelovanje lesa in za umetno vezenje in šivanje čipek v Ljubljani prinaša na prvem mestu splošne vesti o šolskem letu 1894/95. Učiteljski zbor je štel na šoli za obdelovanje lesa poleg ravnateljna 7 strokovnih učiteljev, 3 delovodje in 6 pomožnih učiteljev; na šoli za umetno vezenje in šivanje čipek so poučevale 3 strokovne učiteljice, učitelj za risanje in 4 pomožni učitelji. Ustanove in podpore so znesle 2920 gld. Učencev je bilo koncem leta 54, hospitantov 11, po jeziku 57 Slovencev, 5 Hrvatov in 1 Nemec; v vseh oddelkih so bili vpisani 104 frekventanti. Učenk je bilo 31 in hospitantinj 23, po jeziku večinoma Slovenke. — Izvestje tukajšnje c. kr. državne realke prinaša na čelu obširen spis *Laurion. Die attische Bergvverke in Alterthum« iz peresa prof. dr. Jos. Binderja z zemljevidom in podobami na štirih tabelah. Poleg ravnateljna je poučevalo še 18 profesorjev in učiteljev. Za Slovence je bila slovenščina obvezen predmet v vseh razredih in v zadnjih treh mesto italijanščine, za Neslovence se je slovenščina poučevala v treh tečajih po 3 ure na teden. Učencev je bilo koncem leta 369 in sicer Slovencev 162, Nemcev 185, Italijanov 15, Hrvatov 5, Čeha 2; po veri je bilo 360 katoličanov, 6 protestantov, 1 pravoslaven in 2 izraelita. Prvi red z odliko je dobilo 24 učencev, prvi red 280, drugi red 16, tretji red 6, ponavljati sme izpit 39 učencev. * * * (Krempeljeva slavnost) se je 11 t. m. pri Mali nedelji na Štajerskem vršila sijajno. Ves okraj je bil v zastavah in pokanje topičev je širom pokrajine naznanjalo radost slovenskega ljudstva. Zbralo se je do 6000 ljudij od blizu in daleč. Ob 10. uri je bila božja služba, pri kateri je izborno govoril g. dr. A. Medved, slikajoč pokojnega slavljenca kot zaslužnega moža za cerkev in narod; sv. mašo je daroval velečast. g. F. Korošec z veliko asistenco. Po sv. maši je slavnostni govornik g. dr. L. Gre-gorec v lepem govoru temeljito risal zasluge Ant. Kremplja kot duhovnika in slovenskega pisatelja ter vzornega štajerskega rodoljuba. Po govoru razkrije spomenik ter ga županu izroči v varstvo, vsem Slovencem pa priporoči v posnemanje. Nad 200 oseb se je udeležilo banketa, pri katerem je bilo več navdušenih napitnic. Gosp. A. Božič je deklamoval pesem slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda; ta gospod hrani tudi Krempljev rokopis »Dogodivščine štajerske zemlje", ki ga bode podaril ljubljanskemu muzeja. * (Amerikanske novice.) Zadnji »Amerikanski Slovenec" naznanja, daje izšla Slov.-angleška slovnica. Našim rojakom, ne le duhovnikom, osobito našim delavcem je to delo dobro došlo, ker si bodo proste are in dneve kratil: z učenjem angleščine, in to brez tolmača. Slovenci rojaki I — piše »Amerikanski Slov.* — gojite pridno milo materinščino in zdaj učite se pridno tudi angleščine . .. »Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš !" — Delo se je po tovarnah in rudnikih zopet pričelo, tako da so delavci zopet srečni in zadovoljni. — Amerikanski uradniki so brez meje nepošteni in podkupljivi. Skoraj ni časnika, ki bi ne tožil, da so prišli na sled tu podkupljevanju, tam poneverjenju državnega denarja. Pač žalostne razmere v blaženi Ameriki! — V GreatFalls, Mont. so ustanovili »Slovensko katoliško društvo sv. Jakoba". V tem kraju biva do 100 mož, a dobrih katoličanov je samo okoli 60. Drugi so prostomisleci, ter so katoliškemu društvu ustanovili nasprotno društvo. * * * (Zaobljnbljena procesija v Dravlje k sv. Rokn) bode šla iz Ljubljane v ponedeljek 19. t. m. ob 4. uri zjutraj. Verniki se zbirajo po domačih farnih cerkvah ter se pred frančiškansko cerkvijo združijo v skupno procesijo. (Gospejinemu društvu krščanske ljubezni) je podaril tukajšuji lekarnar gosp. G. Piccoli povodom cesarjevega rojstnega dneva znesek 100 gld. (Semnji po Slovenskem od 19.—24. avg.) Na Kranjskem: 20. v Zatičini; 24. v Postojni, St. Jerneju, Kočevju, Loki in Kamniku. — Na Slov. Štajerskem: 19. ua Pilštajnu, v Setalih, pri Mat. Božji v Puščavi, St. Jakobu pri Kalobji; 24. v Arnužu, Bistrici, Rogatcu, Središču, Velenju. — Na Koroškem: 20. v Frižah. Na primorskem: 24. v Gorici (14 dni). Društva. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so zadnji teden poslali: Pivška podružnica s sedežem v St. Petru 24 gld. 31 kr.; g. Ferdo Špilar v St. Petru nabirek 3 gld. pod geslom: »Bog i narod!"; ženska podružnica v Ormožu 29 gld. 72 kr.; č. gospod Matevž Preželj, župnik v Malčičah, 5 gld.; č. gosp. Ivan Tomažič, mestni župnik v Škofji Loki, 10 gld.; moška podružnica pri Sv. Juriju ob južni železnici 21 gld. 56 kr.; podružnica za Bled in okolico 55 gld. 24 kr.; trnovsko - bistriška podružnica 35 gld. udnine in 25 gld. 10 kr., nabranih na podružničnem občnem zboru za velikovško šolo. Slava darovalcem. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Vabilo k zborovanju odposlancev v seuči 1 i ščni h akademiških podružnic v Solnogradu.) Vspored : V ponedeljek, dne 19. avgusta ob 1/t8. uri zvečer pozdrav v malem »Cursalonu*. V torek, dne 20. avgusta: ob llt8. uri zjutraj slovesna sv. maša v semeniški cerkvi, ob 9. uri zborovanje odposlancev v obedn;ci semeniški; popoludne ogledovanje mesta, ob 4. uri pcpoludne slavnostna seja v velikem »Cursalonu", potem prosta zaba v malem »Cursalonu'. V sredo, dne 21. avgusta ob 1lt8. uri zjutraj sv. maša za umrle ude v vseučiliščni cerkvi, ob l/,9. uri zjutraj zborovanje odposlancev v obednici semeniški, ob 2. uri popoludne posvetovalna seja in sklepni razgovor. (Referenti: C. g. Ferd. Smitz, mestni vikar v Halleinu : .Duhovnik in socijalno vprašanje; č. g. Mat. Prazmayr, kaplan v »Zeli am See": »Duhovnik in tisk"), ob '/j8. uri zvečer komers kat. vse-učiliščnih družb, osnuje ga sl. družba »Norika" na Dunaju, v Restaurant »Mirabell". V četrtek, dne 22. avgusta ob '/»9. uri dopoludne sv. maša v svetišču nekdanjega vseučilišča, ob l/» 10- uri dopoludne prosta zabava v »Stiegenkeller" ; popoludne izlet. — Vspored za slavnostno sejo: 1. Musikpiece. 2. Pozdrav, govori A. Franc Prahas. 3. Slavnostni prolog, zložil in ga govori A. Pichler. 4. Slavnostni govor, govori č. g. Franc Stadler, vstanovitelj akademičnih vseučiliščnih podružnic. 5. Musikpiece. 6. Slavnostni govor, govori gosp. Franc baron Morsey, državni poslanec. 7. Slučajni nagovori. 8. Sklepni nagovor predsednikov. 9. Cesarska pesem. Pripravljalni odbor. (»Delavsko podporno društvo" v Trstu.) Dne 18. avgusta t. 1. praznuje »Delavsko podporno društvo" obletnico blagoslovljenja društvene zastave v lepo okinčanem vrtu »Mondo Nuovo" z veliko veselico, katera se začne ob 6. in pol uri zvečer in traja do polunoči. Pri veselici sodelujejo: »Slovensko pevsko društvo" in godba. — Razpored: 1. Jenko: »Naprej", koračnica — godba. 2. Witte: »Slavjanka", mazurka — godba. 3. Hebenstreit: »Duhoven in vojak", sinfonija — godba. 4. Petje. 5. Govor predsednika. 6. Rieder: „Društvo", polka — godba. 7. Lonzar: »Svi domači", potpouri — godba. 8. Petje. 9. Parma: „Pozdrav Gorenjski", valcer — godba. 10. Umeteljni ogenj. 11. Petje. 12. Rieder : »Slovenske idile" — godba. 13. Stey-kal: .Naši mladosti", četvorka — godba. 14. Petje. 15. Umeteljni ognji. 16. Iv. pl. Zaje: .U boj" iz opere »Zrinjski" — godba. 17. Nolli: »Sokol", koračnica — godba. — Vstopnina za osebo 20 kr. (Nad 10 let stari otroci plačajo 10 kr. vstopnine.) — Podpisani odbor se nadeja, da se družabniki in druiabnice, kakor tudi drugi prijatelji društva, mnogoštevilno te slavnosti udeleže. Odbor del. podp. društva. („C entralnaposojilnicaslovenska" v Krškem) razglaša: 1. Pri ustanovnem občnem zboru so bile zastopaue sledeče posojilnice: Brežice, Cerknica (I.), Idrija, Ilirska Bistrica (I.), Krško, Marija Snežna, Mokronog, Ormož, Rojan, Slap pri Vipavi, St. Jernej, Nabrežina, 2užemberk. — 2. Načelstvo je določilo 5 gld. pristopnine, 41!//,, obrestno stopinjo za hranilne vloge, 41/a°/o obrestno stopinjo za posojila. 3. Zadruga je pristopila k »Zvezi slovenskih posojilnie" v Celju in k čekovnemu oddelku c. kr. poštne hranilnice. 4. Zadruga ne bode razpolagala z gotovino, ampak imela svoje novce v c. kr. poštni hranilnici, od koder jih bode »Centralna posojilnica slovenska" sprejemala in oddajala denar le po potu c. kr. poštne hranilnice. Narodno gospodarstvo. Pot skozi Bornov živalski vrt na Koroško. Občine sv.Katarina, Križe, Naklo, Kovor, Mošnje, Ovsiše so blizo tri leta v nasprotji z Bornom zaradi pota, ki vodi od Tržiča po bistriški dolini skozi Bornov živalski vrt k Jezeru na Koroškem. Deželni odbor kranjski je na pritožbo imenovanih občin razpisal razpravo na licu mesta, katero je vodil dne 21. maja 1894 v ta namen pooblaščeni "uradnik deželnega odbora dr. Zbašnik nepristransko in v zadovoljnost interesentov. Zaslišana so bila županstva iz tržiške okolice in drugi prizadeti. Menili smo, da je neprijetni razpor za vselej poravnan in da nam baron Bornovo oskrbništvo ne bo delalo več nobenih sitnostij. Toda že 17. julija 1894.1. je sklical g. Mallner več mož St. Katarinske občine in jih na različne načine pregovarjal, naj se odreko tej javni poti ter da naj gonijo živino čez Lom. Možje seseda so bili toliko pametni, da se niso dali pregovoriti, če tudi se je to pregovarjanje še ponavljalo. Zaradi tega je zgoraj omenjenih pet župauij 'poslalo začetkom maja 1. 1895 prošnjo deželnemu 'odboru v Ljubljano, naj na podlagi obravnave, vršivše se dne 21. maja 1894 izda odlok, s katerim se določi tudi uradno pot skozi Bornov živalski vrt proti ■Jezeru kot javna pot, da bo konečno za vselej •rešena kočljiva zadeva, katera je v našem kraju napravila posestnikom že toliko potov, stroškov, nepotrebnih prepirov in sovraštva ter da odstranijo s tega javnega pota tudi one lese, katere je postavil Bom, a bi jih ne bil smel postaviti na javni poti. Kakor sem zvedel, deželni odbor kranjski na to •prošnjo petero občin tržiškega okraja še ni odgovoril. Zakaj da čaka, ne vemo, to pa nam je znano, da je deželni odbor v prvi vrsti dolžan varovati pravice občin in občinarjev. Zato se smemo nadejati v tem oziru hitrega in povoljnega odgovora. Telegrami. Monakovo, 16. avgusta. Državni kan-•celar, knez Hohenlohe, je dospel včeraj zvečer iz Solnograškega ter bil na kolodvoru slovesno sprejet. Danes zjutraj je odpotoval v Berolin. Bern, 16. avgusta. Trgovinsko pogodbo s Francijo je vsprejel danes tudi zvezni svet s 26 proti 10 glasovom. Pogodba stopi v veljavo že prihodnji ponedeljek. Bruselj, 16. avgusta. V premogokopu Anderlues se je pri vlaku utrgala vrv. Vlak s 24 delavci je padel več metrov globoko. Pet delavcev je ubitih, ostali težko ranjeni. Bruselj, 16. avgusta. Poslanska zbornica je vsprejela v drugem branju novi šolski zakon z 81 proti 52 glasovom. Bruselj, 16. avgusta. Ogerski poslanik grof Apponyi je imel včeraj zvečer na mirovnem shodu daljši govor, v katerem je najostreje grajal militarizem in hvalil upravo manjih evropskih držav, Belgije, Švice, Švedi je in Norvegije i. t. d., ki so se oprostile vojaškega bremena ter se sedaj nahajajo na visoki stopinji omike. Govor se je živahno odobraval. Vsprejel se je sledeči predlog: V korist splošnega miru in mej narodnega prava se prosita belgijska vlada in švicarski zvezni svet, da posredujeta pri vseh državah, naj bi se sklical diplomatičen shod, kateri bi ustanovil mcjnarodno razsodišče. Vsaka Alojzij Vodnik kamenarski mojster Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 32, 34 vlada naj odpošlje dva zastopnika; sedež razsodišča pa se določi po tričetrtinski večini udeležnikov. Stroške razsodnikov nosijo do-tične države. Carigrad, 16. avgusta. Sultan je vsprejel avstro-ogerskega poslanika Calice v zasebni avdijenciji. Mars la Tour, 16. avgusta. Danes se je obhajala spominska slavnost, za padle boj-nike v vojski 16. avgusta leta 1870. Slavnosti seje vdeležilo blizu 10.000 ljudij. Predsednik Brily in župnik Bruville sta imela patriotične nagovore. Nato je bila na prostem sv. maša. Baltimore, 16. avgusta. Republikanci so vsprejeli resolucijo gledč vpeljave zlate veljave. Umrli sv: 16. avgusta. Ivana Verhove, delavka, 33 let, Florijanske ulice 28, jetika. V bolnišnici: 14. avgusta. Ivan Primožič, gostač, 60 let, bydrops uni-versalis. V hiralnici: 16. avgusta. Marjeta Požru, gostija, 72 let, kron. katar v črevih. Tujci. 13. avgusta. Pri tUonu : Stolz, Zeh, Gamonth z Dunaja. — Pasquali z Reke. — Jelloschek, Nitsch iz Ilir. Bistrice. — Eiecke iz Esslingena. — Birke iz Ulma ob Donovi. — Stamyf iz Prage. — Murgelj, Margheri iz Novega Mesta. — Proshofsky iz Išla. —■ Kršimer iz Ichenhausen-a. — Melnitz iz Pliberka. — Bežek iz Žužemberka. — Debelak iz Laazov. — Gruber, Scbaubaum iz Maribora. — Ballis z Vrhnike. — Leskovic iz Idrije. — Spendal iz Tržiča. — Jenko iz Podgrada. — Baron iz Gradca. — Straschitz iz Budimpešte. — Beyer iz Wels-a. — Ružička z Reke. Pri Maliču-. Alscher, Mandl. Schutz, Beer z Dunaja. — Langer iz Bršlina. — Pamer iz Knittelfeld-a. — Sehramm iz Plzna. — Matheusche iz Trsta. — Lenkh z Rake. — Hasel-steiner iz Gradca. — Deu iz Postojine. — Nadale iz Kormina. — Riedl, Sokol s Krškega. — Eugl iz Kapošvara. — Sauer iz Kaniže. Pri Lloijdu : Travan iz Gorice. — Porges z Dunaja. — Kossi z Reke. — Volk iz Podgrada. Pri bavarskem dvoru: čop iz Ribnice. — Kump z Mlake. — Pečar iz Gorice. — Math s Kočevske Reke. --Ternitsch iz Kočevja. — Mahnič z Reke. — Vončina iz Novega Mesta. — Wolf iz Gradca. Tržne cene v Ljubljani dne 17. avgusta. gl- kr. gl- kr. Pšenica, m, st. . . 7 40 Špeh povojen, kgr. . — 66 Rež, „ . . . b 20 Surovo maslo, „ . — 80 Ječmen, „ . . . 6 20 Jajce, jedno . . . — Oves, „ . . . 7 — Mleko, liter . . . — IU Ajda, r . . . e 60 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 9 — Telečje „ „ . — 62 Koruza, » . . . 7 50 Svinjsko „ „ . — 68 Krompir, „ . . . 3 — Koštrunovo „ „ . — 3« Leča, hktl. . . 12 — Piščanec .... — 35 Grah, » . . . 10 — Golob..... — 18 Fižol, .... 12 — Seno, 100 kgr. . . 1 70 Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „. . 1 96 Mast, „ . . — 64 Drva trda, 4 kub. m. 7 50, Špeh svež, „ . . — 58 „ mehka, 4 „ „ 5 — Meteorologično poročilo. a s o Čas opazovanja Stanje barometra v ram. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mukrina v 24. urab v mm 16 9. zvečer 738-6 13-6 sr. svzn. sKoro jasno 17 7. zjutraj 2. popol 7389 7386 98 20-4 sr. svzn. sr. vzh. me^la del. ja3no 1-1 Srednja včerajšna temperatura 13 3°, za 5-5° pod normaloin. Eksekutivne dražbe. Neže 6 t e f a n i č iz Vidošič posestvo (1089 gld.) dne 29. avg. (druga) v Metliki. Jan. M a tj a n a iz Lok zemljišča (3665 gld. in 100 gld.) dne 20. avgusta v Kamniku. Iv. N e m a n i o a iz Gabrovca (radi terjatve 120 gld.) posestvo (154 gld.) dne 22. avg. in 26. sept. v Metliki. Jan. Vukšiniča iz Gabrovca (radi terjatve 137 gld.) posestvo (550 gld.) dne 21. avg. in 21. sept. v Metliki. Jan. B a m b i č a iz Travnika (radi terjatve 132 gld. 82 kr.) posestvo (3540 gld.) dne 31. avg. in 21. sept. v Ribnici. Fr. B o ž i č a iz Prilipe (radi terjatve 600 gld.) posestvo (1645 gld.) dne 31. avg in 21. sept. v Ribnici. Ant. Palčiča iz Ige Vasi zemljišče (2769 gld.) s pri-tiklinami dne 2. sept. in 2. okt. v Ložu. priporoča: Največjo zalogo različnih grobnih spomenikov iz mramora, granita, sijenita; križev s cveticami iz snežnobelega mramora itd. Plošč za pohištvo iz vsako-barvnih mramorjev. Strojarske plošče od gld 20'— naprej. Izbris tvrdke. V Ljubljani: »Luatthal - Videmer Farbenfabrik , V. Galle". Pod varstvom. Frančiška Peternel iz Žirovskega Vrha radi bedoati; nje varuh je oče Andrej Peternel od tam (okr. Skofja Loka). Vozni red avstrijskih državnih železnio, veljaven otl 1. Junija 189S. Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. Odhod iz Ljubljane (juž. kol.). Ob 12. url 5 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selz-thal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Karlove vare, Francove vare, Prago, Lipsijo, Dunaj via Amstetten. Ob (i. uri 10 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 7. uri IO min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Ponta-bel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Dunaj via Amstetten. Ob 11. ari 50 min. dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. Ob 12. uri 55 min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob -t. uri popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Inomost, Bregnic, Curih. Genovo. Pariz, Steyr, Line, Gmunden, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten Ob 7. uri 20 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Prihod v Ljubljano (juž. kol.) Ob 5. uri 52 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih va-rov. Hcba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra. Gmundena, Ischla, Ausseea, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste, Trbiža. Ob S. uri 19 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. tiri 26 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregnice, Inomosta, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega. Celovca, Linca, Pontabla, Trbiža. Ob 2. uri 32 min. popoludne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 55 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Trbiža. Ob 9. uri 4 min. zvečer osebni vlak z Dunaja preko Amtstettena in Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Ob 9. uri 25 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja iu Novega Mesta. __ Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik. 2. „ 05 „ popoludne „ „ „ 6. » 50 „ zvečer » „ „ 10. » 10 „ zvečer „ „ (ta vlak le do konca oktobra meseca ob nedeljah.) Prihod v Ljubljano (drž. kol.j. Ob 6. uri 50 min. zjutraj iz Kamnika. „ U. „ 15 „ dopolnilne „ „ „ 6. „ 20 „ zvečer „ „ » 9. „ 55 „ zvečer „ „ (ta vlak le do konca oktobra meseca ob nedeljah.) Nov vlak do postaje Lesoe-Bled bode s 1. junijem vsako nedeljo in praznik odhajal z ljubljanskega južnega kolodvora ob 5. uri 26 minut zjutraj in prihajal v Ljubljano ob 10 uri 40 minut zvečer. Št. 13 619 de 1895. (495 3-1) Razglasilo. C. kr. finančno ravnateljstvo za Kranjsko daje s tem na splošno znanje, da se bode pehotna vojašnica v Rudolfovem s pritiklino vred prodala potom javne dražbe. Dotična obravnava, katere se lahko udeleži z ustnimi ponudbami ali pismenimi oferti, se bode vršila dn6 21. septembra 1895.1. ob 10. uri dopoldne pri c. kr. glavnem davčnem uradu v Rudolfovem. Izklicna cena iznaša 25.100 gld. — Vse drugo je razvidno iz natanČuejšega razglasila, ki je objavljeno v uradnem listu Ljubljanskega časopisa št. 186 z dne 16. avgusta 1895. C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 12. »vg. 1895. Edina zaloga: Porflr kot priznano najtrši materijal za hodnike, veže, dvorišča in kleti; mramormozalk za tlak po cerkvah, vežah itd, in lepe imlrgeloement-ploiče od gld. 2-— □»! naprej. _173 34—23 — Obriti in računi brezplačno na razpolago. "£B jf Delavnica za splošno izdelke za cerkve, stavbe in pohištva. domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj cenj naši naročniki in čitatelji „Slo-venca" blagovolijo uvaževati, priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke Fr. Petrič $ v Ljubljani, ______________________ iS Šd I t a I S k e ulice Izborno' trPežn0 Srn0 sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. ~ ^ Opi IOI9 O Ostanki n^jraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago. vzlasti domačega in brnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, cefir, tkanino, vsakovrstno hlače-vino, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažast« v i ■■ (» as « - & ta Kregar izdelovatelj cerkvenega ( orodja in posode 'v Ljubljani, Poljanska cesta \ št. 8, pol. Alojzijevlsža priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd. iz najboljše kovino po po!:ubnem slogu in po nizki ceni. Filip Fajdiga mizar in založnik pohištva v Ljubljani Slonove ulice št. 50 Opozarja preč. duhov-očino in si. občinstvo na izborno zalogo najraznovrstnejšega pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ccni. Ilustrovanl ceniki so na razpolago. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče I GABRIJEL OZELJ & $ tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 $ f/l se priporoča preč. duhovščini in si. ob-Šj činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko J, spadajočih predmetov, kakor: garnitur, ^ x divanov, žimnatih in modrocevna peresih T *C itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po M najnižji cerri — Ponudi se tudi v tapecl- $ j. ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- j, )« tere tudi špalira. Osobito se priporoča za Jk ^ . delo na deželi. ^ ~ ^ 7 r.s?" J Josip Rebek preje Ahčin ključavničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in p.n. občinstvu v vsakovrstna stavbinska kllučarska dela Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafov'»telefonov. Delo trpežno in natunčno, ceno nizke. psasHsasHsrasa^sHSHSHEESzsa Frane Pavšner krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji se priporoča prečast. duhovščini v izde- j lovanje vsakovrstne g Jtsr duhovniške obleke "»Ji in si. občinstvu v naročila na izvrševanje | civilne obleke po poljubnem kroju zagotavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno I postrežbo iu kar možno nizko ceno. QiHSHSaS3S5SH5^HSH5HSHSH5SSV5 Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu OROSLAV DOLENEC svečar in lectar, trgovina z medom In voskom i v Ljubljani, GledališSne ulioe št. 10. Dobiva se tudi med v satovji, pitanec I in medenina prav po nizki ceni. Zaloga I in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, ' medenega žganja, lastnega izdelka. Ku-1 puje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek j in suho satovje. BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko oerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu iu na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. S Anton Belec-a delalnioa kleparskih, kliufiarsklh In kovino-Specijalist tiskarskih del Specijalist • v Št. Vida nad IJublJano 1 za kritje zvonikov in raznih streh; zaizde-4 lovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. 2 Cerkvene svetilnice so na izbero v raz-9 ličnih velikostih in oblikah. X Fr. Breskvar pr. Sverljuga X J knjigovez 7 Ljubljani J ♦ Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) v X se priporoča prečast. duhovščini in slav. j ♦ občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. ~ ♦ Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska X dela; vse po najnižji ceni. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦C XZZXX 3«C XXXXX3« N IGNAC ČAMERNIK, kamnosek m m v Ljubljani, Poljske ulice 49 U w priporoča preč. duhovščin' zalogo razno-vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- M Mvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in y stavbena kamnoseška delaponaini^jiceni. JJ ycxxxxxMt;xxxxxa« »■—■■■i Friderik Pauer pek v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 50 priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, | trikrat na dan svež kruh in razno pecivo. V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri JluST* Jakobu Zalazniku H2fŽ dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-micij ah, s v atovščinah ,J me n dn eh in raznih slove s nostih._ FR. TOIK€ pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 ; se priporoča preč. duhovščini 111 si. občinstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del | in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, križevih potov, podob svetnikov itd. za-: | gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. | HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta st. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo oerkvene posode, svečnikov, lestenoev, svetllnlo, kadilnic itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na novo prednieto tor pro-navlju stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljivo kovino po nizki ceni. Dežnike solnčnike največji izberi priporoča \ L. MIKUSCH, Ljubljana, Mestni trg 15. FRANC VELKAVERH Q sedlar in jermenar v LJubljani rh Sv. Petra cesta st. 34 L&J priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito |T| kmetijskim gospodarjem svojo vzgledno izvršene l.l sedlarske in jermenarske proizvode "J" in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, [J biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in po- X prave ter jo izvrši po prav nizki ceni. LJ t Franjo Toman > « podobar ln pozlatar, Križevniški trg 1, Ljubljana jj j? se priporoča preč. duhovščini za izdelo- £ * vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- <» JJ logi imasv. razpela, okvire (Goblleisten), 2 slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ^ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ t Karol Hinterleehner ♦ .čevljarski mojster v Ljubljar.it T Francovo nabrežje št. 23 ^ J priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu a t svojo mnogo let na istem mestu poslujočo T J čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T ♦ pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. T ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ • c=il=3 I—1,1-1 SIS t=th=3 C=ii=3 gjt U13r»ff. Matkovičlf ...... fl brivec in vljasuljar Ljubljani, Stolni trg štev. 11 priporoča v najtančnejše izvrševanje nI se r -r -- vseli v brivsko in vljasuljarsko obrt _ spadajočih del. Postrežba je uljudna in ]) vsestranski pozorna. ■=;■=■1-id r-3 ■==?!=' ■oooooo#oooooob 0 Lorene Blaznik 0 A v Ljubljani, Stari trg št. 12 Q + priporoča si. občinstvu in prečastiti du- a A hovščini svojo izborno j 1 — zaloga galanterijskega blaga — X v po najnižji ceni od 6 kr. ln višje. v Q Zaloga in prodaja smodek in raznega tobaka. ^ ■oooooo^oooooos 0 0 Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in ceno. «<044> *** ♦ bele izvirno zavoje z napisom „Kathreaner". Kathrelner-Knelppova sladna kava jo edina zdrava in okusna primes k bobovi kavi, natorni pridelek voelih zrnih; vsaka škodljiva primos je izključena. 317 10-10 Največja izbera t nagrobnih vencev i. trakov brez in z napisom. Črni klobuki za dame ob priliki žalovanja preskrbe se najbrzeje in točno. 412 9-7 c Sr Najcenejši vir nakupovanja, X K. Recknagel 4* v Ljubljani, Mestni trg št. 24, X nasproti rotovžu, 3 zlate 15 srebrnih kolajn. 12 častnih in priznaluili diplom 250 2 Franc Iv. Kvvizda. Varstvena Pazi naj so na varstveno znamko | in zahteva ie K w 1 z d o v Korneuburiki živiuoreil. prašek. Kwizdov korneuburški živinoredilni prašek, dijetično sredstvo za konje in ovčad. Z najugodnejšim vspehom rabi se že nad 40 let v vseh večjih hlevih proti pomanjkanju slasti, slabemn prebavljenju, v zboljšanje ukusnejšega in izdatnejšega mleka. Škatlja velja 70 kr., pol škatlje 35 kr. og iE • & < o B Glavna zaloga Okrožna lekarna Korneuburg pri Dunaju. 331 20—o 11. Dobiva se v vseli lekarnah ln drogfuerijskih prodajal -nlcah avstro- mm ogerklsh fg HflllVnVflnfl zarac" nien'h zdravilnih lastnostij in mnogovrstnih UU-ilivUVdilLdi slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. 1>. i i v i i ; lekarnarja I inktura za želodec i>iCCoiija v Ljubljani je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje iu deluje, da se telo odpre. To tinkturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Piccoll v Ljubljani proti povzetju. Zaboj po 12 steklenic velja gld. 1-36, po 55 steklenic gld. 5 26 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr. 617 50-35 ov zdravstveno oblastveno preizkušeni (Spričevalo: Dunaj, 3. julija 1887.) j{j| Različne rastline, Korenine, ft fi 46 luBje in semena RuPujc :gg $ i iiiilijoiikrat preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan, je ob jednem najcenejše zobe eiščeee in ohranjujoče sredstvo. jp^- Dobiva se povsodi. 620 40-38 urar v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejših švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, stenskih in ur s stojalom, budilnikov, zlatnino in srebrnino ua. ua. po zdatno znižani ceni. Radi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene kupčije, torej je prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje. V ceniku zaznamovane cene znižal A. Vidiš krasno uro. katera točno in zanesljivo kaze? R. Ali, res presenetljivo! Kje si jo neki kupil in koliko velja? A. Pri znanem urarju Oudnu v Ljnbljaui za res čudovito ceuo. B. Takoj idiva, omislila si tudi jaz podobno uro. V prav obilno nakupovanje se priporočam najuljudneje. 9C Ceniki se zastonj razpošiljajo. Kdina zaloga biciklov in raznih pri-strojev za vozarenje slovite tvrdke lv. Puch v Gradcu. ~mt 285 21 Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih «ienic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera8 I. Bezirk, tefansplats Nr. 11, Parterre. Ustanovljeno lota 1870. Izdelava perila za gospode, gospe in otroke na debelo in drobno. Cena ln blago brez konkurence. o o Srajoe za groapode, beli ctiiffon, gladke n« prsih, brez »Tratnika, brci rouneet, 27 vrat jedna od gld. 110 do S'70 Sest „ „ 6-25 „ 15'— Srajoe za deike, v4velikostih, sicer kakor gornje jedna od gld. 1— do 1-40 sest ,. ,, 5 75 ,, 7-75 Svltioe za gospode, 6 vrst jedne 80 kr. do gld. 1-40 šest gld. 4 50 do gld. 7-50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 8-20. Dvanajst maniet i od gld. 3-30 do 4 00. i/ 12 predlog J (Vorhemden) J od gld. 3-25 do 5-— ./ I tn O \ Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka J. O. Hamami v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. častnikov in o. ln kr. mornarloo. Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 206 21 J ~ — sobni slikar, v Ljubljani, Breg št. 20 priporoča se v izvrševanje vseh v dekoracij sko-slikarsko stroko j Fran Stare, spadajočih del 230 26-20 z zagotovilom okusno-modernega dela proti zmerni ceni. ] Št. 25.487. 493 3—2 Razglas. Podpisani magistrat prod& na lici mesta okna 9 vetrnice in vrata podrtih Stubenbergovih hiš št, 11 in 13 v Gradišču. Magistrat dež. stol. mesta Ljubljane, 13. dan avgusta 1895. Za pokrivanj e kakor tudi za kritje barak ponujamo v vsakej tudi največjej množini po najnižjih cenah prima in secunda zarezane laik (Strangfalzziegel) kakor tudi nepremočni strešni klej 250 28 (Dachpappe) zavoj (to je 10 □ metrov) odi gld. 50 kr. do 2 gld. 50 kr. in nasade za dimnike J. Hafnerjeva pivarna v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 47 priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu novo uvedeno okusno in zdravo 395 26-10 gossko marčno pivo, katero razpošilja tudi v sodčkih in steklenioah. Restavracija je priznano Izvrstna z veliko dvorano za konoerte, družbe, društva itd., ter lepim senčnatim vrtom. Kegijldče jo na razpolago.*^ Vhod tudi v Poljskih ulicah. Opeka za zidovje dobro rabljiva, od porušenega poslopja mestnega vojaškega poveljništva je v cen6 na prodajo. Pojasnila daje tvrdka Borkovec & Dvorak v baraki ob Lattermannovem drevoredu. 485 2—2 Naznanilo in priporočilo. c£ Vidic <2 6omp. Preč. duhovščini in si. občinstvu z mesta in na deželi javljam najuljudneje, da sem po potresu 15. aprila opustil prodajalnico v Gledališki ulici v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo 336 52—14 najraznovrstnejših klobukov cilindrov, čepic, slamnikov itd. samo na Starem trgu (poi Traafe) St. I poleg čevljarskega mosta Priporočam se ob jednem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni. Velespoštovanjem J. S0KLIČ -r Ljubljani, Stari trg. št. 1. China Serravallo z železom od najslovitejših zdravniških autoritčt, kot: dvorni svetnik profesor dr. Braun, dvorni svetnik prof. dr. Drasche, prof. dr. dvorni svetnik vit. pl. Krafft-Ebing, prof. dr. Monti, prof. dr. vit. Mosetig-Moorhof, prof. dr. Neusser, prof. dr. Schauta, prof. dr. Wein-lechner, najboljše priporočen. Nepogrešljiv za oslabele in prebolele. Slast pospešujoče sredstvo utrjuje živce, zbolj-šuje kri. Srebrne kolajne: XI. medicinski kongres v Rimu 1894. IV. farmacijski in kemijski kongres v Napolju 1894. Zlate kolajne: 1 Razstave: Benetke 1894, Kiel 1894, Amsterdam 1894, Berolin 1895. Nad 300 zdravniških laskavih occn. tomcoFelibrifugo-Rirashta!; j To odlično okrepčujoče in oživljajoče sredstvo jako radi ij^ari^MMKoMitatia^^ra uživajo radi prijetnega okusa osobito otroci in ženske. Dobiva se v steklenicah po litra k gl. I 20, in liter 4 gl. 2 20 [ v Ljubljani v lekarnah: ' M. Mardetsclilaegcr, pri zlatem orlu, na Prešernovem trgu 2, pri lekarnarjih J. Mayr in Ubald pl. Truk<5czy. Lekarna SERRAVALLO v Trstu en-gros razpošiljalnica in zaloga medicinskih stvarij. _^ Ustanovljena 1848. -i—_497 (23—S) Naznanilo in priporočilo. Kakor marsikatero drugo, trpelo je vsled potresne katastrofe tudi moje podjetje veliko škode, ker so se mi skoraj vsa za velikonočne praznike došla mi naročila zopet odpovedala. TJsojam si tedaj obrniti se tem povodom zopet na vele-častito našo duhovščino z najvljudnejo prošnjo, da bi moje domače podjetje z obilnimi naročili podpirati blagovolila in istih ne naklonila tujim potujočim agentom, ki le pre-mnogokrat zlorabijo izkazano jim zaupanje s tem, da prodajajo nepristno in slabo blago za pristno in dobro blago, dočim jaz izvršujem vsako naklonjeno mi naročilo najvest-nejše in najsolidnejše, kar svedočijo mnoga pohvalna pisma in drugi izrazi zadovoljnosti, s kojimi so me počastili tekom mojega več kot 25letnega poslovanja prečastiti moji naročniki. Velespoštovanjem Ana Hofbauer, izdelovanje in zaloga cerkvenih paramentov v Ljubljani, Gledališke ulice. 476 3-3 13 U ii a j s k a, borz >*5r«t3 Ono 16. avgusta. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 95 kr. Bkupni državni dolg v srebru.....101 , 25 „ Avstrijska zlata renta 4%......123 „ 20 , Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 25 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 „ 20 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ 95 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1070 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld............400 „ - „ London vista...........121 , 45 , Nemški drž. bankovci za 100 m.nem.drž. velj. 59 „ 37",., 20 mark............11 , 86 , 20 frankov (napoleondor)............9 „ 63'/,. Italijanski bankovci........45 „ 75 „ C. kr. cekini ........... 5 „ 73 „ Dne 16. avgusta. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. 50 kr. b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 158 „ 75 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195 „ 50 „ 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ 80 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......145 „ — „ Dunavske vravnavne srečke 5% ... . 130 „ 40 „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 25 „ Posojilo goriškega mesta.......112 , — „ kranjsko deželno posojilo.....99 „ 25 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.bankc4% 99 „ 90 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 225 „ — „ „ „ južne železnice 3% . 171 „ 25 „ „ „ južne železnice 5 <% . 131 n 50 „ „ , dolenjskih železnic 4% 99 - 50 - Kreditne srečke, 100 gld................203 gld. — 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld................70 St. Gendis srečke, 40 gld.......— VValdsteinove srečke, 20 gld......53 Ljubljanske srečke..................23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 170 Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000gl.st.v. 3530 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . 550 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 111 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 77 Montanska družba avstr. plan.....96 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 Papirnih rubljev 100....... • 130 50 50 25 25 50 50 Nakup ln prodaja 7>S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju najmanjšega dobitka. K u U n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E H C IT » " Nolizeile it. 10 DnnaJ, »ariahillsrstrassB 74 B. afcžT Pojasnila. TE« v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popoini varnosti nnioienlh glavnic. 'Vg izdajatelj: Dr, Ivan Janaiii. Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec. Tisk „ Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.