LETO XLVII, ŠT. 22 PTUJ, 2. JUNIJA 1994 CENA 70 TOLARJEV NAGRADNA IGRA: Spoznajte se........................stran 3 IZIDI REFERENDUMA O REFORMI LOKALNE SA- MOUPRAVE: Reforma - slabo izpeljan projekt.....stran 4 ZAPLETI Z MAISTROVO SPOMINSKO SOBO NA ZAVRHU: Preuranjena denacionalizacija?...........stran 5 TEDNIKOVA PRILOGA: o družini ..stran 11,12,13,14 NAGRADNA IGRA ZA MLADE: Info kviz ....strani? NOVI ZVONOVI PRI SVETEM TOMAŽU: Da jih nikoli ne bi snela hudobna roka ..................................stran 24 Stoperčani • osnmnošdci, mladina in drugi krajani • so pripravili konec prejšnjega tedna zanimivo tridnevno prireditev. Začeli so s predstavitvijo šolskega sadovnjaka in otvoritvijo razstave kmečkih dobrot in izdelkov spretnih rok, nadaljevali s predavanjem o vinu in vinsko pokušnjo, zadnji dan (v soboto) pa s prikazom mnogih obrtnih in kmečkih opravil na nekdanji način, s tekmo koscev in ogledom haloških kmetij. Pri organizaciji je sodelovala tudi kmetijska svetovalna služba. OB) 2 - DOMA IN PO SVETU 2. JUNIJ 1994- TEDNU Piše: Branko Cestnik PISMO IZ RIMA M italijanskem mestecu Marsikoga za- nima, kakšna so kaj italijanska mesteca, ki bi jih bilo mogoče pri- merjati s Ptujem. Pojdimo zato na jug škornja v Al- tamuro - mesto, ki leži okrog štirideset kilometrov jugozahodno od pristanišča Bari na suhotni in kamniti planoti, imeno- vani Murgia. Razen široke reke in mogočnega gradu ima Altamura vse to, kar ima Ptuj. Ima starorimske ostanke, srednjeveško mestno jedro, kmečko zaledje, bližino industrij- skega centra, čar province... Medtem ko naš Ptuj mozga last- no strategijo turističnega razvoja, je možno, da Altamura v prihodnje brez kakršnegakoli mozgan ja zašlo- ^ vi po vsem svetu. V bližini mesta so jamarji lani odkrili dobro ohranje- no fosilizirano okostje pračloveka. Strokovnjaki pravijo, da je najsta- rejše v Evropi. Ko se popotnik pripelje v mesto, ga skakanje avtomobila opozoril na nič kaj prijazne ceste. Grozeče de- formirani in spreluknjani asfalt ga spomni na domači kraj. Potolaži se, češ tudi četrta ekonomska velesila - kot se definirajo Italijani - uničuje podvozje svojih avtomibilov na tako neumen način, kot je vožnja po raztrgani cesti. Pred vstopom v središče mesta pa kolona, kise nikamor ne premakne. Ptujski popotnik nagonsko stegne vrat in oko mu išče zapornice. Za- pornicni. Le preveč avtomobilov in preozke ulice. Zanimivo, tudibrezza- pomic je možen absolutni prometni kaos, ugotavlja Tujec, ki se znajde v tako tipičnem južnjaškem mestu, kot je Altamura, si ne more kaj, da ne bi preveril nekaterih govoric in ste- reotipov o nerazvitem in zaostalem jugu. Zanima ga, v čem obstaja tista razvpita južnjaška starokopitnost, o kateri je na severu slišal toliko sla-, bega. Po obisku pri nekaterih družinah hitro zazna njihovo patriarhalno zasnovo in tudi to, da na jugu Italije družina ostaja najmočnejša družbena institucija. Zakonski par še vedno planira dva do pet otrok. Stari starši ostajajo del družine in mladi jih nepuščajo samih ali dajejo v domove.' Najbolj cenjeni poklici v Alta- muri so oficir, policaj, duhovnik, državni birokrat... V glavnem tako imenovani sistemski poklici. To tendenco potrjuje tudi južnoilali- janska jezikovna posebnost: glagol sistemarsi (postaviti se v sistem) med drugim tudi pomenireJno in ugodno se zaposliti. j Najpogostejši poklic pa je trgo- vec. Trgovina je namreč glavna dej- avnost mesta. To so zvedeli celo Poljaki in s svojimi v prodajnebuti- ke spremenjenimi ladami dospeli tudiv Altamuro. Z dobrimi zvezami (prikrivajoč svojeslovansko poreklo) si štajerski popotnik lahko poskrbi prav poseb- no pustolovščino: obisk pravcate fašistične jazbine. Ko vstopi v prostorno pisarno,ga šokira sobno okrasje. Pet ali šest žensk tipka med Mussolinijevimi slikami, razobešenimi črnimi pra- porji, razstavljenimi bajoneti, uok- virjenimi časopisnimi izrezki iz- pred šestdesetih let ... Kot da je v štabu kakšnega črnosrajčniškega bataljona. Pa ni štab in ne muzej. Le računovodstvo nekega podjetja, ka- terega lastnik je čisti fašist. Ko si popotnik ogleduje ves ta fašistični material, se spomni neke- ga bara v nekem drugem južnem mestu. V tistem baru je bilo veliko rdečih zastav in revolucionarnih plakatov, na najvišji polici pa je kraljeval doprsni kip tovariša Stali- na. Mussolini, Stalin - morda pa je to južnjaška starokopitnost, se sprašuje zmedeno turist. Saj res! V altamuranski občinski skupščini imajo neofašisti absolut- no večino. Saj ljudje niso tako groz- ni desničarji in nacionalisti, le - kot pojasnjujejo svojo volilno odločitev - luknjastih cest, umazanih ulic, netočnih avtobusov, nekvalitetne- ga zdravstva, nelegalnih preproda- jalcev so siti... Demokrati niso rešili teh problemov, mogoče jih bodo pa Mussolinijevi vnuki. Kaj pa maii)a} Kar se mafije tiče,je vAltamuri mir. Zadnji uboj so mafijci izvršili pred sedmimi leti, pravijo Al- tamuranci. No ja, vedeti moramo, da mir lahko pomeni bodisi odsot- nost mafije bodisi njeno mirno in uspešno opravljanje poslov. Kdor se veliko potepa po svetu, mora biti vedno pripravljen srečati kakšnega Slovenca tam, kjer bi naj- manj pričakoval. V strogem sre- dišču mestaob cerkvici sveta Lucije živi pater tržaškega rodu Franc Husu. Kljub temu da je daleč od Slovenije in daleč od kulturnih sre- dišč, je njegovo delo za slovensko kulturo izredno pomembno: pater Husu namreč prevaja naše pesnike v italijanščino. V italijanskih knji- garnah lahko dobimo njegov pre- vod Krsta pri Savici, Gregorčičevih pesmi in Cankarjevih črtic. Kot vidimo, je Altamura le na vi- dez podobna Ptuju. Ljudje so dru- gačni in tako je prav. Še to: tudi ptiči so drugačni. V ju- tranjih urah je moč našteti tudi do deset jastrebov, ki mirno krožijo nad središčem mesta. TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika ozi- roma Našega dela. ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO- TEDNIKPTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor m glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor), Jože Bračič. Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman lunec, Martin Ozmec. Marija Slodnjak. Vida Topolovec m Milena Zupanič (novi- narji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarit PROPAGANDA: Oliver Težak 9776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK Raičeva 6,62250 Ptuj. p.p. 95:9(062) 771-226: faks (062) 771-223 Celoletna naročnina 3.640 tolarjev, za tu- jino 7.280 tolarjev. PtUj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk. Maribor Po mnenju Ministrstva za inlormiran/e Re- publike Slovenije št 23/58-92z dne 12 2 1992 se šteie Tednik za izdelek informa- tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. ### S SEJE PTUJSKE OBČiNSKE VLADE NADALJEVANJE SODELOVANJA S STUDIEM MARKETING PRI PROMOCIJSKIH AKTIVNOSTIH PTUJA V LETU 1994 %30 DO 50 TISOČ TOLARJEV OBČINSKIH SREDSTEV ZA ZAPOSLITEV BREZPOSELNE OSEBE ZA NEDOLOČEN ČAS OD PRVEGA JUNIJA ZA PET ODSTOTKOV VIŠJE NA- JEMNINE ZA NEPROEITNA STANOVANJA V LASTI OBČINE Ptujski izvršni svet je v četrtek razpravljal o dopolnilu pogodbe s Studiem Marketing o promocij- skih aktivnostih za ptujski turi- zem v letu 1994. Osnovna pogodba leta 1992 je bila sklenjena za izde- lavo strategije razvoja turizma v Ptuju in načrta vseh promocijskih aktivnosti. To je ptujski proračun stalo 10,5 milijonov tolarjev. Prvo dopolnilo v vrednosti nekaj nad milijon tolarjev je bilo podpisano v letu 1993, drugo v vrednosti okrog 2,7 milijona tolarjev pa bo podpi- sano v kratkem in se nanaša na iz- vedbo petih turističnih projektov. Prvijeoblikovanje in izdelava in- formativnih letakov s turistično ponudbo Ptuja. Gre za sedem raz- ličnih programov, ki temeljijo na načrtu trženja Ptuja in so namenje- ni različnim ciljnim skupinam tu- ristov. Vsebinski del so izdelali v turističnoinformativnem centru Ptuj. Drugi je oblikovanje in izdela- va ovojnic za informativne letake, ki je skladna s celostno podobo Ptuja in ima širše sporočilo o Ptuju: predstavlja ga ne samo kot zaklad- nico tisočletij, ampak kot živ kraj, kjer se vedno nekaj dogaja. Tretji je oblikovanje celostne podobe go- spodarskega interesnega združenja Poetovio Vivat, četrti oblikovanje celostne grafične po- dobe informatorja Poetovio Vivat in peti - oblikovanje in izdelava iz- vedbenih načrtov za zastavice, ki bodo visele na mostu, gradu in še kje. Gre za pet aktivnosti, ki pred- stavljajo promocijo zunaj občin- skih meja in v občini sami. S 700 tisoč tolarji jih bo podprlo tudi mi- nistrstvo za gospodarske dejavnos- ti. Razprava o dopolnilu k pogodbi s Studiem Marketingje spodbudila razpravo o aktivnostih pri ustano- vitvi gospodarskega interesnega združenja za turizem in poslovne storitve Poetovio Vivat, ki je os- rednji ptujski turistični projekt ob akciji trženja v tem letu. Turistični minister Peter Vesenjak je pove- dal, da seje doslej pisno ali ustno za ustanovitev združenja izreklo med 50 in 80 podjetij oziroma obrtnikov od skupno 270, kolikor naj bi bilo potencialnih ustanoviteljev. Gre za pričakovani odziv. Če bomo s pro- jektom povezave gospodarstva in javnega sektorja uspeli, bo ta spod- buden za ptujski turizem, obenem pa bo vzorčni sistem organizira- nosti turizma v Sloveniji. Financiranje promocijskih ak- tivnosti v izvedbi Študija Marke- ting bo pokrito iz turističnega dela proračuna oziroma njegovega fi- nančnega dela, ki so ga, da bi bili viri prepoznavni in da bi se vedelo, kolikšen del odpade na Poetovio Vivat, nekoliko spremenili. Povečali so postavko za ustanovi- tev gospodarskega interesnega združenja in jo zmanjšali pri pro- mocijskih aktivnostih. Prepoznav- nost je nujna tudi zaradi ugotav- ljanja deleža občine pri ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja Poetovio Vivat. FINANCIRANJE NOVIH ZAPOSLITEV Do srede junija bo izVršni svet objavil natečaj za sredstva razvoj- nega sklada, ki so namenjena za spodbujanje razvoja obrti in pod- jetništva. Gre za blizu 70 milijonov tolarjev, ki jih bodo oplemenitili še z bančnimi sredstvi. Zaposlovanje brezposelnih oseb želijo spodbudi- ti s pravilnikom, po katerem se vsa- ka zaposlitev ali samozaposlitev brezposelne osebe sofinancira s 30 oziroma 50 tisoč tolarji nepovrat- nih proračunskih sredstev, če gre za invalidno osebo. Za te namene je v občinski blagajni na voljo štiri milijone tolarjev. Najemnine za neprofitna stano- vanja, ki so v lasti občine, so se prve- ga junija povečale za pet odstot- kov. S tem povišanjem se ohranja 2,9-odstotna letna vrednost stano- vanja, kot je to določeno z metodo- logijo za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. MG DRUGA PTUJSKA POSTA BO NA BREGU Gradnja druge ptujske pošte na Bregu uspešno napreduje. Kot je povedal Maks Ozvatič, vodja območne poštne enote v Ptuju, so delavci Megrada Stavbarja iz Ma- ribora s kooperanti trenutno v 3. gradbeni fazi. Če bo vse po načrtih, bo zgradba pod streho že prve dni junija. Nato bodo pohiteli z no- tranjimi deli, tako da bi do 20. av- gusta gradbena dela povsem končali. Po pogodbi bi namreč že 15. septembra izvajalci morali pre- dati zgradbo v uporabo PTT Ptuj. Izvedeli smo tudi, da naj bi v no- vem objektu Ptuj namei\il+200 kva- dratnih metrov poštni dejavnosti, okoli 400 pa telekomunikacijam, ki se bodo 1. julija organizacijsko ločile od pošte. Ko bodo jeseni odprli poslopje pošte, bo ta v veliki meri razbremenila sedanje že sko- raj nemogoče razmere v sedanji centralni pošti na Minoritskem trgu, pa tudi preobremenjeno os- rednjo vozliščno telefonsko cen- tralo. Nova pošta bo namenjena vsem prebivalcem desnega brega Ptuja, vanjo pa bodo preselili dve najbolj izpostavljeni službi: oddelek za te- lefonska naročniška razmerja in Novo poslopje ptujske pošte na Bregu vidno raste. Foto: M. Ozmec oddelek za gradnjo novih telefon- skih priključkov. V delu, ki bo na- menjen poslovanju s strankami, naj bi poleg pisemsko-paketnega okenca imeli še dve blagajniški, za delo na terenu pa bodo skrbeli štir- je poštarji - dostavljači. Ptujski poštarji sicer ne skrivajo, da bo nova pošta na Bregu zelo lepa, ob tem pa poudarjajo, da ne bo luksuzna in da bo ob njej vsaj 10 parkirnih prostorov, namenjenih strankam. -OM PTUJSKI MESTNI PROMET Hifipoiasi v torek je poteklo pol leta,odkar je začel obratovati ptujski mestni pro- met. Stajertoursova avtobusa sta pričela voziti prvega decembra lani, 17. januarja letos pa sta se jima pri- družila avtobusa prometnega pod- jetja Certus. V šestih oziroma petih mesecih obratovanja so se z njimi vo- zili le redki Ptujčani. Čeprav vsaka vožnja prinaša do- datno izgubo, prevoznika vztrajata, pričakujeta pa tudi, da bo svoje nare- dila občina. Tabo po 3 L maju mora- la odločiti, kako naprej z mestnim prometom glede na rezultate in pričakovanja ob njegovi uvedbi. Ker pa ni poskrbela za osnovno - ni vzpostavila prometnega reda v mes- tu -, rezultatov tudi ne more biti. Najslabše bi bilo sedaj ukiniti mestni prevoz, čeprav je v poskusnem ob- dobju obratovanja potekal skoraj brez vseh potrebnih dovoljenj in v praktično neurejenih razmerah. Kakorkoli že, v bodoče si mesto glede na dosedanje rezultate in izkušnje dveh prevoznikov ne bo moglo privoščiti, posebej še, če bo mestni promet moralo tudi sofinan- cirati. Bodočega koncesionarja bodo po vseh pravilih igre morali izbrati z javnim razpisom. MG BOSNA IN HERCEGOVi NA: Pričela so se pogajanja oštirj mesečnem premirju na obmofiH BiH, sestala pa naj bi se tudi usj^^ vodajna skupščina Bosne in Het, cegovine. Vendar so vojaški spopj^ di kljub temu vse ostrejši. Najhujj so, kot poroča Unprofor, boji^^; hodno od Tešnja, kjer hočejj srbske sile dobiti nazaj izgubljen^ položaje, bosanska vojska pa jg, ofenzivi, saj je te dni napadalj Travnik, Turbe in Bugojno. p^. membnejše uspehe je vojska Bijj dosegla na Vlašiču v sredn j i Bosnj' in zavzela močno srbsko oporišč Kremeš. Na bihaškem bojišču jj bilo ta teden razmeroma mirno, Srbi pa so bili v ofenzivi pri Konji cu in Mostarju. V zaledju obel mest se ponovno zbirajo večji vojaške sile. MADŽARSKA: Po drugen krogu parlamentarnih volitev ji zmagala Socialistična stranka, k je s 54 odstotki dobila absolutn( večino, druga najmočnejša stran ka so Svobodni demokrati, tretji pa doslej vladajoči Demokratičn forum. Madžarski socialisti se zda odločajo ali bi sestavili samostojni vlado ali bi se odločili za koalicijo; liberalno usmerjenimi strankami HRVAŠKA: Na dan prihoda HDZ in Franja Tudmana na oblast, ki ga na hrvaškem praznu- jejo kot dan državnosti, so v pone- deljek dobili novo valuto - hrvaške dinarje so zamenjali s kuno. Hrvaška vlada je napovedala, da bo v letošnjem letu inflacija največ 21 -odstotna in da bo kuna notranje konvertibilna. NEMČIJA - FRANCIJA; Nemčija bo prvega julija prevzela krmilo Evropske unije, pol leta za njo pa bo to vlogo prevzela Francii ja. Zato sta se predsednika Helmuti Kohl in Fran§ois Mitterrand na tradicionalnem srečanju pogovai-, jala predvsem o tem. V časif nemško-francoskega predsedni-' kovanja naj bi se Evropski uniji pridružile Avstrija, Finska, Šved- ska in Norveška. Pripravljati pa naj bi začeli tudi poti za razširitev unije na območje vzhodne Evrope. *** BLIŽNJI VZHOD: Poznavalci razmer sklepajo, da se bodo izrael- sko-arabski odnosi počasi le nor- malizirali. To naj bi nakazoval tudi poskus ureditve odnosov v bližnjevzhodnem letalskem pro- metu. Izrael že skoraj pol stoletja ne sme leteti nad arabskim zračnim prostorom, potovanja pa so zaradi tega zdaj daljša kar za ne- kaj ur. Edina letalska povezava med Izraelom in arabskim svetom je za sedaj med Kairom in Tel Avi- vom. ZVEZNA REPUBLIKA JU- GOSLAVIJA: Vodilni politiki te še vedno mednarodno nepriznane države so se zavzeli za večji centra- lizem, saj bi moral večj i vpliv v njej imeti tisti del, ki ja zanjo najkorist- nejši, to pa so seveda Srbi. Črna gora je po njihovem mnenju lahko neenakopravna le v tem smislu, da ni diskriminirana, saj daje deset- krat manj in naj zato tudi dobi de- setkrat manj. RUANDA: V ruandski prestol- nici Kigali so se v ponedeljek pričela pogajanja sprtih strani pod vodstvom OZN. Ruandski upor- niški voditelji in vojaški predstav- niki naj bi se pogajali o vzpostavit- vi miru, vendar so pogajanja takoj po začetku spodletela, ker vojske ruandska Domoljubna fronta ne jemlje za enakopravnega sogovor- nika. ČEŠKA: Čilski vojaški povelj- nik in nekdanji predsednik Au- gusto Pinochet je v začetku ted- na prispel na neuradni obisk v Prago. Povabilo ga je podjetje Omnipol, ki se ukvarjaz izvozom orožja. Z njim naj bi se dogovori- li o nakupu oklepnih vozil. Na Češkem bo vse do 4. junija, saj s' bo ogledal razstavo orožja vojaške opreme, ki so jo včeraj odprli v Bernu. Pripravila-.DLZ ifCDNIK -2. JUNIJ 1994 POROČAMO. KOMENTIRAMO -3 Izvedeli smo GOSPODARJENJE V PRVIH TREH MESECIH v prvem trimesečju je ptujska industrija izdelala za 3,6 odstotka več ((ot v enakem obdobju leta 1 993. Marčevska rast industrijske proiz- vodnje v Ormožu je bila sicer za 1 9,7 odstotka veŽja kot februarja, vendar je bila v prvih treh mesecih letos kar za 19,1 odstotka manjša kot v enakem obdobju leta 1 993. V obdobju januar-marec 1994 so se v obeh občinah občutno povečala vplačila za investicije v gospo- darstvo - v ptujskem za 47,6 odstotka, v ormoškem pa celo za 31 8,7 odstotka. SKORAJ ZA 25 MILIJONOV TOLARJEV NEPRAVILNOSTI Inšpektorji ptujske Službe družbenega knjigovodstva so v prvih treh mesecih letos opravili več inšpekcijskih pregledov: v dvanajstih pod- jetjih so kontrolirali finančno-materialno poslovanje, v dveh pa obračun prometnega davka. Preglede so opravili na osnovi zahtev drugih podružnic SDK, Uprave za družbene prihodke, UNZ in po uradni dolžnosti. Ugotovili so za skoraj 25 milijonov tolarjev nepra- vilnosti. Podjetja so kršila zakone o prometnem davku, o finančnem poslovanju, o računovodstvu ter o gospodarskih družbah. " TR^uTN^I^lEBlilloBOŽPR^ Sekretariat za družbene dejavnosti občine Ptuj je 1 9. maja izdal tri koncesije za opravljanje zasebne zobozdravstvene dejavnosti. Novi zasebniki so dr. Jože Petrovič, ki je vzel v najem prostore v zdravstveni postaji Cirkovce, dr. Zlatko Sok, ki bo delal v Gorišnici, in dr. Franc CizerI, ki bo imel ordinacijo v novem turističnem naselju ptujskih Term. Novi zasebni zoobzdravniki bodo pričeli delati v kratkem, od- visno od pogodbe, ki jo bodo sklenili z Zavodom za zdravstveno za- varovanje Slovenije. Za paciente, ki so že doslej zdravili pri omenje- nih zobozdravnikih, se ne bo nič spremenilo.- še naprej se bodo zdra- vili pri njih s potrjeno zobozdravstveno izkaznico in izkaznico prosto- voljnega zavarovanja. MOŽNOSTI ŠIRITVE DNEVNE PONUDBE v ptujskih Termah se bo ob 12. uri pričela okrogla miza o možnos- tih razširitve ponudbe slovenskih zdravilišč za domače goste ob kon- cu tedna, trženjsko-informacijska mreža Marinet, ki je organizator srečanja, pa bo predstavila svojo poletno akcijo Vodni direndaj. Cilj okrogle mize je, da bi slovenska zdravilišča ob koncu tedna ponudila domačim obiskovalcem več kot doslej. PTUjVpROJEKTU »UPANJE 2000« Ptujski izvršni svet se je v letu 1 994 odločil za sodelovanje v projek- tu Upanje 2000, v katerem se poudarja slovenska identiteta ne glede na meje in kakovost življenja osnovnošolske mladine v občini Ptuj. Pogodbo o tem bosta podpisala v imenu ptujskega izvršnega sveta Branko Brumen in v imenu Studia M ČAS iz Ljubljane Marjetka Čas. Projekt Upanje 2000 zajema organizirano povezovanje slovenskih otrok naših izseljencev, zdomcev in zamejcevzosnovnošolsko mladi- no, poudarja zavest narodne identičnosti ne glede na različen živl- jenjski prostor, uresničuje perspektivno navezovanje zadnjih sloven- skih generacij po svetu s Slovenijo in podobno. Upanje 2000 pa je tudi eden od projektov v letu družine. ZDRAVNliaVvALDOLTROiNJrRUli^ Ptujski in ormoški zdravniki bodo 1 1. junija obiskali specializirano bolnišnico Valdoltra in zdravilišče Strunjan. Strokovne ekskurzije so ena od pomembnih oblik delovanja ptujsko-ormoškega zdrav- niškega društva. BISTRA REGISTRIRANA 1 6. maja je Temeljno sodišče Maribor registriralo zavod Bistra kot razvojno-raziskovalno institucijo. Vršilec dolžnosti^direktorja zavoda bo predvidoma prvega junija postal mag. Štefan Čelan. razstav^\^^ Upokojeni vodovodni instalater Branko Šmigoc pripravlja zanimi- vost za soobčane: v stanovanjski hiši v Rabelčji vasi 30 je več kot leto dni skrbno pripravljal razstavo z eksponati, ki nazorno prikazujejo zgodovino vodovodnih instalacij in centralnih kurjav. Razstavo bodo odprli jutri, v petek, 3. junija, ob 9. uri. (-OM) MARKOVSKI FOLKLORISTIV NEMČIJI v Ulmu v Nemčiji bo od 4. do 6. junija srečanje slovenskih zdom- cev iz Bavarske z bogatim programom, ki ga organizira tamkajšnje slovensko kulturno in špodno društvo. Kot gostje se ga bodo udeležili tudi člani folklorne skupine Antona - Jožeta Štafela izMarkovcev, an- sambel Zreški fantje in nogometaši Branika iz Maribora. Udeležbo Markovčanov je v Ulmu denarno podprl tudi ptujski izvršni svet. Pripravila: MG SPOZNAJTB se V TEDNIKU IN NAGRADA BO VASA v vsaki številki lednika bomo •objavili fotografijo, posneto na po- "lembni prireditvi, dobro obiska- •lem dogodku ali v zanimivem kra- jw> ki ga je obiskal kateri od naših kovinarjev. Na vaš dogodek nas 'ahko tudi sami povabite, če ste pripravljeni našim bralcem kaj Podariti. Tisti, ki boste obkroženi "a fotografiji, pa se v čim krajšem ^asu oglasite v uredništvu Tednika 'D nagrada bo vaša. Tokrat je v Haloze vabilo Planin- sko društvo Ptuj, za obkroženo osebo pa pripravilo kar zahtevno nagrado - dvodnevni izlet na Tri- glav. Kljub temu da se boste spoz- nali in se oglasili v uredništvu Ted- nika, se boste morali povzpeli na očaka slovenskih gora sami. Pla- ninsko društvo pa vam podari avto- busni prevoz in prenočišče. M. Zupanič Tri kraievne skupnosfi za samostojnost v sedanj i obči ni I>enartjebilona seznamih 13.800 volilnih upra- vičencev in ti so se odločali na 22 voliščih. Na referendumskih območju Be- nedikt je glasovalo 57,52 odstotka volilnih upravičencev,od tega za novo občino 50,90 oddstotkov. V Cerkvenjaku je glasovalo skupaj 50,92 odstotkov in za novo občino jih je bilo 54.25 odstotkov. V Jurovskem Dolu se je referen- duma udeležilo 42,12 odstotka lju- di; od teh se jih je za ustanovitev nove občine odločilo 77,42 odstot- kov. Na referendumskem območju Lenartjihjeglasovalo48,01 in pro- ti je glasovalo 67,27 odstotka. Pri Sveti Ani v Slovenskih goricah se je referenduma udeležilo 39,12 od- stotka in proti se je opredelilo 67,40 odstotkov. Pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah je prišlo na volišče 67,58 volilcev in za samos- tojno občino se jih je izreklo 50,39 odstotkov. V Voličini je glasovalo 56,37 odstotkov, od tega proti novi občini 78,11 odstotkov. Referendum je potekal brez za- pletov, rezultati pa kažejo, da se nekateri v sedanji občini Lenart niso dobro počutili, zato si tudi želi- jo samostojnost. Pa še to: podatki v volilnih imeni- kih niso bili niso povsod točni. V nekaj primerih se je zgodilo, da so obvestila prejeli tudi umrli občani. ^ MS revizija lastninskega preoblikovanja podjetij Skoraj petsto milijonov tolarjev oškodovanj Inšpektorji Službe družbenega knjigovodstva Ptuja, Maribora in Murske Sobote so do srede maja pričeli oziroma opravili 25 postop- kov lastninskega preoblikovanja podjetij v ptujski in ormoški občini. Kot je znano, je ptujska SDK do petega maja lani izdala 28 sklepov o začetku postopka last- ninskega preoblikovanja. Direktor Ivan Tement je ob našem obisku napovedal izdajo vsaj še dveh sklepov. Skupno ugo- tovljeno oškodovanje družbene lastnine iz dosedanjih postopkov znaša skoraj 478 milijonov tolarjev. Za ta znesek bodo podjetja v enem mesecu, kolahkopodajopripombe na revizijske ugotovitve, morala povečati družbeni kapital oziroma opraviti preknjižbe. Med največja oškodovanja štejejo nepravilna de- litev dobička (skoraj 74 milijonov tolarjev), nakup zadolžnic brez ustreznih sklepov (skoraj 62,5 mili- jonov tolarjev), zaradi neod- plačnega prenosa kapitala se je po ugotovitvah inšpektorjev družbeni kapital zmanjšal za55 milijonov to- larjev. Na bybass podjetja je bilo prenesenih za 58 milijonov tolarjev družbenega premoženja, pri skle- nitvi škodljivih pogodb pa se je to zmanjšalo za 40 milijonov tolarjev. V podjetjih so pri oškodovanju družbene lastnine kršili določila zakona o računovodstvu ter v osmih primerih kazniva dejanja po kazenskem zakonu Republike Slo- venije zaradi sklenitve škodljivih pogodb, nevestnega ravnanja z zaupanimi stvarmi in razsipništva na škodo družbenega premoženja. Ivan Tement je povedal, da bodo revizijske postopke končali v glav- nem do konca leta, najkasneje pa do marca prihodnjega leta. MG 25. junija v ptuju velika dobrodelna prireditev 25. junija bo v Ptuju velika dobro- delna prireditev pod naslovom Tek za nasmeh, ki bo potekala v treh delih in sovpada s ciljem tradicionalnega teka ob mejah Republike Slovenije. Ta bo v zadnji etapi združen s tekom za na- smeh, v katerem bodo tekli znani slo- venski gospodarstveniki in politiki, ki bodo s sredstvi tudi podpdi dobrodel- no prireditev. Maratonci bodo predvidoma prite- kli med 19. in 20. uro na tržnico, kjer se bo ob 18. uri pričel dobrodelni kon- cert za obolele otroke, ki bo združil znane slovenske glasbene umetnike. Cena za ogled koncerta bo 250 tolar- jev za odraslega, otroci si bodo prire- ditev ogledali brezplačno. Tega dne bo zvečer ob 21.30 uri v Centru tudi oddaja Poglej in zadeni, kije prav tako sestavni del prireditve Tek za nasmeh. Kdor bo imel vstopnico za to oddajo, si bo koncert ogledal brezplačno. Slovenski gospodarstveniki in poli- tiki bodo 25. junija v Ptuju prijatelji, moči ne bodo merili politično, po- membneje bo, kako se bodo odrezali v tekmovanju z rumeno žogico in nogo- metno žogo. Za ta del prireditve bo skrbela agencija Luka. Tek ob mejah Republike Slovenije bodo v organizaciji kluba Maraton in Stigme. Celotni projekt pa se izvaja prek Turističnoinformativnega cen- tra Ptuj. Odbor prireditve sestavljajo predstavniki nekaterih slovenskih medijev, Studio Marketing, vidnejši politiki in gospodarstveniki ter neka- tere stranke. Izkupiček dobrodelne prireditve bodo namenili za otroško onkologijov Ljubljani in za ureditev otroškega oddelkaptujske bolnišnice, ki ga bodo 25.junijasvečanoodprli. MG Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega OBVEŠČA da je Viktorinov večer na temo Krščanstvo in liberalizem, predviden za 3. junij,zaradizadržanostipredavateljevpreloženna 10. junij ob 19.30. Jutri priietek najveije letalske prireditve Ob dnevu slovenskega letalstva in 40-letniciAerokluba Ptuj se bo jutri ob 10. uri pričela največja letalska prireditev letos v Sloveniji. Jutri bo ves dan razstava letal in proizvajalcev letal, v soboto ob 14.uri bo generalka za mednarodni rniting, v nedeljo ob 14. uri pa miting. Če bo vreme ugodno, bo nastopilo več kot 100 plovil - od športnih do vojaških in alternativnih. Sodelovala bodo ameriška, britanska, švicarska, avstrijska, češka, madžarska in seveda domača letala. Po vsej verjet- nosti bo videti tudi nekatera za nas ekskluzivna letala, kot je veliki ameriški trans- porter herkules, borbeni helikopterji, superpume... Zaradi pričakovanega izredno velikega števila obiskovalcev bodo v nedeljo iz Ptuja v Moškanjce brezplačno vozili vlaki, in sicer od 11.45 do 14. ure vsake pol ure. Povratek v Ptuj bo mogoč z vlakom od 17.35 do 19.45 prav tako vsakih 30 minut. (McZ) GOVORISE,,, ... DA ptujske zastave ob vstopu v mesto na Mariborski cesti v vetru plapolajo tako glasno, da motijo sosede. Ker je turistminister ob tej trditvi sosede zastav gledal preveč nejeverno, ga je povabila, da naj pri njej prespi eno noč, pa bo 'ropot" slišal na lastna ušesa. O rezultatih bomo poročali. ...DA je ptujski radio v po- nedeljek in torek delal na ben- cin. Tu in tam je ugasnil zaradi tega, ker je zmanjkalo benci- na ali pa je zapikala svečka. ... DA vsaka šola nekaj sta- ne. Lokalnosamoupravna re- ferendumska šola z negativno oceno je Slovence stala 270 milijonov tolarjev. Ptujski občani smo še bo// šolani, saj smo v projekt lokalne samou- prave kot vzorčna občina vložili še 30 tisoč mark. ... DA je ptujska občina med promocijsko najuspešnejšimi v Sloveniji. Toda tri krat tri je, da se slabe sP/ari o njej širijo zastonj, dobre pa mora plačati. Občane pa skrbi dejstvo, da je reklama pač plačana laž. ... DA bomo v občini menda sprejeli odlok o negi in varo- vanju mladiča stare maribor- ske vinske trte. Delo bosta do- bila tudi viničar in njegov pomočnik. Toda če sadika medmestne mirovne pogodbe ne bo rodila sadov, bo narobe, če pa bo njeno vino v štajerski krvi zbudilo stara medmestna vinska nasprotja, bo znova vojna. VIDISE,., ... DA se bo v naslednjih dneh nad Ptujem marsikaj do- gajalo pod naslovom Ptujčani letijo v nebo. Ob navidezni iz- virnosti naslova se mnogi spo- minjajo YU filma 'Cigani lete u nebo". 4 - PO NAŠIH KRA.IIH 2..IUNU 1994- TEDNIK KOMENTIRAMO KOMEHTIKAMO Po bitki so generali vsi, bi lahko dejali za dogajanje po nedeljskem referendumu, na katerem naj bi se občani odločili o bodočih novih občinah. Pa ni čisto tako, kajti veli- ko jih je bilo, ki so bili generali že pred glasovanjemn ali pa že pred sprejetjem zakonao lokalni samou- pravi. Če so gospodje v slovenskem parlamentu ob odločitvi za zadost- nih samo 5 odstotkov ali še manj obiska na zborih občanov za določitev refendumskih območij še pričakovali, da bomo verjeli, kako strahotno demokratičen je postopek, tega nikakor niso mogli trditi potem, ko so v zakon zapisali, da je za referendumsko odločitev dovolj navadna večina. Tudi ugo- vorom, češ da je o bodočem financi- ranju novih občin vse premalo zna- nega, so politiki odgovarjali, da vse pač ne more bili znano v naprej. Toda zdaj, po referendumu je vse precej drugače. Udeležba nekaj nad polovico, glasovanje pa večinsko proti je moralo strezniti še tiste naj- bolj zagrizene borce proti starim, tako imenovanim komunističnim občinam. Vprašanje volilne absti- nence je vedno zanimivo in tokrat kaže, da vsaj polovica odraslih Slo- vencev in Slovenk ni želela biti vpletena v drago eksperimentiran- je in ustanavljanje novih občin. Za tiste, ki niso prišli, nikoli ne bomo natančno vedeli, zakaj jih ni bilo. Enostavno - požvižgali so se na vse in priznali, da se jih stvar ne tiče. Bol) zanimivi so tisti glasovalci, ki so prišli in bili proti. Tudi tu ne vemo zakaj, vendar lahko ugibamo. Najbrž zato, ker jim nihče ni pove- dal, kaj bi z novimi občinami pri- dobili, in so pri vpašanjih o denarju politiki neustavljivo zagotavljali, da bodo lahko občine uvedle svoje davke in prihodke. Kdo pa bo, pro- sim lepo, šel na volišče in glasoval za to, da bo sam sebi predpisal do- datnefinančne dajatve in sepri tem počutil vznesenega, ker mu država dovoli, da to počne! Ljudem je enostavno dovolj drage države, vi- sokih davkov in tudi tokrat se bo potrebno vprašati, koliko denarja so iz republiškega proračuna za- pravili za tako klavrn rezultat. Če nekemu ministru pobegnejo zadeve iz rok, mora odstopiti. Bo po zdajšnjem spodletelem projektu lokalne samouprave kdo odstopil? Pa ja ne mislite ali pričakujete, da parlament in vlada, ki sta oblikova- la zakon in zaukazala referendume, ali pa vodje strank, ko so pozivali ljudi, naj glasujejo za nove občine? Pa poglejmo še na ptujsko območje. Največje presenečenje je, da se prebivalci ožjega mesta niso odločili za ustanovitev občine, prav tako tudi ne tam, kjer so bili lo- kalni veljaki najglasnejši, kako da je napočil čas za novo samostojno občino. To velja za Videm pri Ptu- ju, Gorišnico, Markovce, Podleh- nik, Majšperk še posebej zani- mivo pa je, da je tudi na Hajdini iz- zid zelo tesen. Kaj pa je tistih 50,64 odstotka glasov za, če je bila ude- ležba 66-odstotna! Pa tudi pri dru- gih, kjer so nove občine izglasovali, primerjava s številom vseh, ki ima- jo glasovalno pravico, pokaže, da je odločitve sprejela manjšina. Izje- ma je le Zavrč. Le tam bodo lahko povsem legitimno ustanovili novo občino in uvedli lastne dajatve. Povsod drugod naPtujskem bi taka odločitev v bila popolnoma nelegi- timna zadeva. In kaj zdaj? Državni zbor ima po zakonu o lokalni samoupravi možnost, da kljub poraznim refen- dumskih rezultatom enostavno z zakonom ustanovi nove občine, ne glede na izzide referendumov. Če bo to storil, se bo zapletel v popolno nelegitimnost in nasprotovanje volji ljudi. Potem, no - potem bo pa najbrž že napočil čas za razmislek o predčasnih volitvah. Kajti parla- ment, ki bi delal tako proti volji lju- di, najbrž tudi sam ne bi vzdržal pod pritiskom obtožb o lastni ne- demokratičnosti. Toda ne bodimo naivni - plače poslancev so lepe, parlamentarne počitnice vedno iz- koristijo, privilegijev imajo, koli- kor hočete, tudi takih, da se po 25 letih dela lahko upokojijo z bajni- mi pokojninami. Lepo vas prosim, kdo bi sploh bil pripravljen prizna- ti napake in odstopiti zaradi tako nepomembnega spodrsljaja, kot so nekakšne nove občine, in se vsemu temu odpovedati?! Politika pač z moralo nima nič skupnega! Darja LtikmanZunec izid referenduma o reformi lokalne samouprave na ptujskem Na nedeljskem referendumu se je pokazalo, da je reforma lo- kalne samouprave bila slabo iz- peljan projekt, saj je bila ude- ležba slaba, le nekaj čez 50-od- stotna. Tako na ptujskem kot ormoškem, bistriškem in le- narškem območju se je večina krajev odločila, da ne bodo sa- mostojne občine. Največje pre- senečenje je prav gotovo dejstvo, da tudi v mestu Ptuju niso bili za to, da bi postali samostojna občina, prav tako tudi ne v Cir- kovcah, Cirkulanah, Gorišnici, Markovcih, Podlehniku, na Ptuj- ski Gori, v Majšperku in Vidmu. Na drugih ptujskih referen- dumskih območjih pa so se odločili za samostojne občine. Za- nimivo je tudi, da so se prebivalci Kungote odločili za priključitev v hajdinsko občino in da so se v Vito- marcih odločili za preimenovanje kraja iz Vitomarcev v Sveti An- draž. V anketi, ki so jo izvedli v Vidmu pri Ptuju, so se glasovalci odločali med nazivi občine Sveti Vid, Videm ali Videm pri Ptuju ter se odločili za sedanje ime, torej Vi- dem pri Ptuju župan meni: PROJEKT SLABO PRIPRAVUEN Izid referenduma na Ptujskem je ptujski župan Vojteh Rajher ta- kole komentiral: "Moram prizna- ti, da je tudi mene presenetil rezul- tat referendumskih odločitev. Mislim, da je to slabo, kar pomeni, da tudi v naši občini živimo preveč odtujeno. Če nekoliko razširimo območje pri ocenjevanju referen- dumskih rezultatov, lahko ugoto- vimo, da so ljudje zavrnili tako pri- pravljen projekt preobrazbe lokal- ne smouprave. To bi zahtevalo ugotavljanje objektivne odgovor- nosti predlagateljev projekta. Zadovoljen sem, da se referen- dumski rezultat na območju občine Ptuj bistveno ne razlikuje od povprečnegavRepubliki Slove- niji, čeprav mi ježal, ker jes tem pa- del tudi naš projekt, v katerega smo vložili veliko dela. Mi smo pričakovali popravke zakonov, ljudjepa očitno ne. Državljani Slo- venije imajo prav - projekt preo- brazbe lokalne samouprave je bil Razburjenje na volišču Med podatki o poteku nedeljskega referenduma je posebej zanimiv pripetljaj na volišču v Gorišnici. Kot nam je povedala predsednica tamkajšnje voline komisije Minka Čuš, je predsednik sveta krajevne skupnosti šele na volilni instruk- taži zahteval, da naj bi v nedeljo v Gorišnici izvedli anketo o preime- novanju kraja v Sveto Marjeto na Ptujskem polju. Predsednica se s tem ni strinjala, ker je menila, da ljudje o anketi niso bili pravočasno obveščeni. Nekaj volilnih odborov se je v soboto na pobudo vodstva krajevne skupnosti odločilo, da bodo anketo izpeljali, nekja pa ne. Zaplet je dodobra razgrel strasti nekterih krajanov. Pravi besedni napad na volilni odbor pa sta upo- zorila tamkajšnji duhovnik Ivo Kolubar in domačin Janko Žnida- rič. Incidentu bi se lahko izognili, če bi razpis ankete pravočasno pri- pravili. (DLŽ) slab!" NEURADNI IZIDI NEDELJ- SKEGA REFENDUMA NA 22 REFEFDUMSKIH OBMOČJIH PTUJSKE OBČINE udeležba V% za PROTI 1. Cirkovce 79,84 5,14 52,9 2.CirkuIone 55,81 30,3 16,97 S.Dsstrnik 67,81 53,69 45,07 4.Gorišnica 68,73 45,07 52,89 S.Hojdina 66,06 50,56 46,25 6.Juršind 59,85 57,77 39,44 7.Kidrifevo 51,8% 51,20 48,8 8. Majšperk 60,09 37,96 62,02 9.Morkovci 74,88 43,85 54,14 lO-Podlehnik 73,78 21,01 76,48 ll.Polenšak 52 68.03 31,01 12. Ptujsko gora 60,70 42,9 54,7 13.Trnovskav. 63,00 67,19 32,81 14. Videm 60,5 44,30 54,01 15.Vitomard 52,00 82,30 16,42 U.Zovri! 77,9 89,9 10,1 17.Leskovec 66,76 61,15 37,69 is.žefole 64,6 67,4 32,6 19. Lovrenc 59,38 73,79 26,21 20.Stop6rce 46,89 65,97 35,02 21. domova 59,12 63,03 36,97 22. Ptuj 53,1 46,03 54,01 23.Kungota 72,5 54,6 38,01 DLŽ ormož - slovenska bistrica Kakršne priprave, takšen rezultat Odmevi na nedeljski referen- dum so v ormoški in slovenjebi- striški občini različni. "Izid nedelj- skega referenduma je kazen za vse neumnosti, ki so jih zagrešili na vrhu. Mene to ne preseneča, ker je bilo okoli bodoče lokalne samou- prave preveč nerešenega, še pose- bej glede financ, tu pa so ljudje najbolj občutljivi. Važno je to, da se je pokatzala večinska volja lju- di, ki so prišli na volišča v velikem številu," je o izidih nedeljskega re- ferenduma v Ormožu povedal ormoški župan dr. Jože Bešvir. "Rezultat nedeljskega referen- duma je takšen, kakršne so bile priprave nanj. Opozarjali smo, da ljudje zahtevajo podatke, predvsem kako bo s financiranjem bodočih občin. Volilci so se tokrat izkazali razsodnejši od politikov, ki so popolno spremembo sistema hoteli izvesti brez vseh potrebnih informacij," je razmišljal bistriški župan Ivan Pučnik. • ORMOŽ - Večinsko so se za samostojno občino opredelili samo pri Miklavžu in na Kogu. Pri Miklavžu je prišlo na volišča kar 90,95 odstotkov volilnih upra- vičencev, na štirih od osmih glaso- valnih mest so glasovanje končali že sredi popoldneva (za novo občino 54,23 odstotkov, proti 44,63 odstotkov). Na Kogu je bila volilna udeležba 71-odstotna (za 56,6odstotkov, proti pa 41,6). Nad izidom glasovanja so bili razočarani v Središču ob Dravi, kjer so si od vsega začetka želeli svojo občino. Na volišča je prišlo 66 odstotkov volilnih upravičen- cev (za 38,95 odstotkov, proti pa 58,98 odstotkov). V Ivai\jkovcih so se ta dan odločali še o nadalje- vanju krajevnega samoprispevka. Glasovalo je 82 odstotkovvolilnih upravičencev (za novo občino 44,06 odstotkov, proti 53,6 odstot- kov). Visok odstotek volilne ude- ležbe - 74 - je bil v, kjer se je za sa- mostojno občino odločilo sartio 37,91 odstotkov volilcev, proti pa 59,63 odstotkov. Najslabša ude- ležba na glasovanja je bila pri Sve. tem Tomažu - 61-odstotna (za novo občino samo 19,4 odstotki, proti 78,6 odstotkov). Visok obisk na voliščih - 84-odstotni - jc bil tudi v Veliki Nedelji (za novo občino komaj 16,31 odstotkov, proti pa 82,67 odstotkov). • SLOVENSKA BISTRICA - Slaba volilna udeležba je bila na referendumskem območju Slo- venska Bistrica, kjer je glasovalo komaj 52,30 odstotkov volilnih upravičencev (za 44,59 odstotkov, proti 53,09 odstotkov). Med kraji, kjer so si novo občino najbolj žele- li, je Opiotnica. Volilna udeležba je bila 72,17-odstotna (za 34,78 odstotkov, proti 62 odstotkov). Udeležba na referendumu na Pra- gerskem je bila 61,58-odstotna (za 29,08 odstokov, 67,94 odstotkov). Za samostojno občino so bili zelo zagreti v Po^jčanah. Na glaso- vanje jih je prišlo komaj 54,42 od- stotkov (za samostojno občino 36,42 odstotkov, proti 61,68 od stotkov). Visoka udeležba - 80,20- odstotna - je bila na Črešnjevcu (za komaj 18,1 odstotek, proti 80,6 odstotkov). V Makolah je prišle na glasovalna mesta 56,22 odstot- kov volilnih upravičencev (za sa- mostojno občino 44,69 odstotkov, proti 52,93 odstotkov). Na Spodivji Polskavi je prišlo na gla- sovalna mesta 52,26 odstotkov vo- lilnih upravičencev (o28,53 od- stotkov za, 68,30 odstotkov proti). Visoka udeležba je bila na refe- rendumskem območju Laporje, kjer jih je za samostojno občino glasovalo 20,4 odstotki, 78,06 od- stotkov pa proti. Vida Topolovec SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI Zadnje dni sta zaznamovala predvsem dva dogodka: refe- rendum o reorganizaciji občin in odstop notranjega ministra Ivana Bizjaka. In odstop in re- ferendum sta nova izkušnja mlade države. Na referendumu so volilci (med drugim) opozorili pos- lance, da živijo in mislijo tudi v času med volitvami, ko poslan- ci tako lahkotno pozabljajo nanje (in njihove interese). Mi- nister Bizjak pa je s svojim od- stopom pokazal, kako kaže rav- nati nosilcem visokih funkcij, ko se soočijo z nenormalnimi stanji in napakami na po- dročjih, za katere so neposred- no odgovorni. NEGATIVNO ZA VSE STRANKE Referenduma se je udeležilo (po ponedeljskih podatkih) 56% volilcev, proti organizaciji novih občin pa se jih je izreklo 58%. To pa seveda ne pomeni samo glas proti tej ali oni po- nesrečeno oblikovani ali pre- majhni občini, ampak nasploh nasprotovanje predloženemu novemu konceptu občin na Slovenskem. Volilci so bili vprašani in povedali so svoje mnenje. Ob tem se je treba spomniti, da je model nove lo- kalne (samo)uprave nastajal dolge mesece v ozkih strankar- skih krogih, resda v parlamen- tu, toda daleč stran od (kvalifi- ciranih) mnenj, predlogov in pripomb tistih, ki bi lahko naj- več in še pravi čas prispevali k temu, da bi se izognili naj- večjim možnim neumnostim in nesmislom pri tem opravilu. Prav na tem prostoru smo ne- kajkrat opozarjali na (neupra- vičeno) neupoštevanje kri- tičnih glasov iz dosedanjih občin, navajali resne pripombe dosedanjih županov, predsed- nikov izvršnih svetov in dru- gih poznavalcev, da j ih v zvezi z reorganizacijo občin nihče nič ne vpraša, nihče ne posluša. Navedli smo tudi tiste (sicer redke glasove), ki so dvomili o potrebnosti in nujnosti tako ra- dikalne spremembe števila in vloge občin. V zvezi s tem je imel, kot smo zapisali, resne ugovore tudi prof. dr. Jože Mencinger, ki ga pač nihče ne more uvrščati med okorele za- govornike starega sistema in "kardeljevskega" koncepta občin. Reorganizacija je nam- reč v marsičem potekala prav pod geslom ukinjanja zadnjih ostankov "starega režima" in je bila za nekatere bolj politično prestižno, ideološko dejanje kot pa početje, ki naj bi imelo (predvsem) za cilj vzpostavl- janje takšne lokalne (samo)uprave, ki bi v novih okoliščinah, ko imamo svojo državo, omogočalo čim večje sozvočje "centralne" in "lokal- ne" oblasti, ljudem lajšala živl- jenje in jim zagotavljalo učin- kovito (posamezno in skupno) reševanje pomembnih vsak- danjih življenjskih zadev. Reorganizacijo občin so svoj čas (oportunistično?) podprle vse stranke. Zaradi tegas so zdaj tudi vse odgovorne za "polomi- jo", ne glede na to, da so nekate- re še zlasti v zadnjem obdobju poskušale sebe prikazati kot edine nosilke "avtentičnih in- teresov" ljudi. Pravzaprav je še najbolj cinično deloval splošen poziv Liberalne demokracije Slovenijevolilcem,zakaj naj na referendumu ne glasujejo, čeprav je imela stranka, ki je najmočnejša parlamentarna stranka in nosilka vladajoče koalicije, nešteto možnosti, da bi prav ona marsikatero stvar glede nove lokalne organizira- nosti postavila v parlamentu veliko bolj konkretno, odločno in nedvoumno. Tako pa ostaja ocena, da se je tudi vlada reor- ganizacije občin lotevala z levo roko, neresno. Sicer pa je nedeljski referen- dum še posebej resno pokazal na razkorak med voljo poslan- cev in volilcev. V tako majhni državi, kot je Slovenija bi pač morali poskrbeti, da bi bila mi- selna vez med oblastjo in "dru- gimi" večja in bolj razvidna v vsakem času. Poslanci si doslej glede tega ravno niso delali po- sebnih preglavic, saj sicer ne bi tako "suvereno" in ne meneč se za mnenja ljudstva sebi določili (pre)visokih plač, ne bi "libera- listično" uporabljali pravice do poslanske imunitete in ne bi poskušali tako trmoglavo "osrečevati" ljudi z novimi občinami. ZAKAJ ODHAJA BmAK? Konec prejšnjega tedna je minister za notranje zadeve Ivan Bizjak iz "načelnih razlo- gov" ponudil svoj odstop, v po- nedeljek pa jepredsednik vlade dr. Janez Drnovšek ta odstop tudi sprejeli. Neposredni po- vod za Bizjakov odstop je bil ro- parski napad peterice pripad- nikov posebne enote slovenske policije v Celovcu. Nekateri si- cer mislijo, da je celovški dogo- dek samo dodatno vplival na odhod Bizjaka in da je treba po- glavitni razlog za njegovo za- menjavo izkazati v vmešanosti in napakah policije pri zadevi z Depalo vasjo in odstavitvijo obrambnega ministra Janeza Janše. Ti bi pač radi po vsej sili enakovredno porazdelili odgo- vornost za nenormalne odnose med ministrstvom za notranje zadeve in ministrstvom za obrambo, med Janšo in Bizja- kom, če že ni moč pripisati kar vse odgovornosti Bizjaku. Sicer pa gre pri dogodkih v zvezi z Depalo vasjo in Celov- cem vendarle za nekaj bistve- nih različic. Predvsem policij- ski specialci ropa v Celovcu niso izvedli v službenih unifor- mah in med službenim časom. Poveljnik posebne policijske enote Beznik je takoj po dogod- ku v Celovcu odstopil. Vojaški specialci so napad na Milana Smolnikarja v Depali vasi iz- vedli uradno, ministru Janši pa po dogodku ni padlo niti na pa- met, da bi zamenjal komandan- ta posebne enote obrambnega ministrstva Toneta Krkoviča, ampak je akcijo ves čas opra- vičeval. Minister Bizjak je sam ponudil odstop, Janšasejesvoji zamenjavi da zadnjega trenut- ka upiral in parlamentarno odločitev o njegovi zamenjavi prikazoval kot politično zaroto proti njemu. Njegova Socialde- mokratska stranka je (skupaj z drugimi desnimi strankami) organizirala proteste in mitin- gaško podporo Janši, vodstvo Slovenskih krščanskih demo- kratov je odstop njihovega no- tranjega ministra Bizjaka po- spremilo z ugotovitvijo, da je bil tak njegov korak nujen iz "moralnih" in principialnik" razlogov. Pri padcu obeh ministrov - Janše in Bizjaka - gre za "objek- tivno odgovornost". Ivan Biz- jak je v zvezi s svojim odhodom z ministrskega položaja pove- dal, dase "osebno ne čuti krive- ga, vendar pa ne more mimo tega, da gre (pri dogodku v Ce- lovcu) za delavce ministrstva ..." Ves čas njegovega dela v mi- nistrstvu je bilo, kot je dejal, njegovo osnovno vodilo zako- nitost in korektnost delovanja policije in organov za notranje zadeve in dvig njihovega ogle- da. Nezakonita delovanja v tem ministrstvu pa so v silovitem nasprotju s tem prizadevan- jem, zato jim pripisujem toliko večjo težo. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je izjavil,dapričaku- je, da bodo Slovenski krščanski demokrati predlagali svojega novega človeka za mesto mini- stra za notranje zadeve. Ivan Bizjak pripada umirje- nemu krilu znotraj SKD. Na zadnjih predsedniških volit- vah je bil predsedniški kandi- dat SKD, do kandidature pa se jepritolkel po temeljiti selekci- ji na konvencijah znotraj Slo- venske krščanske demokracije. Za seboj je pustil druga dva strankarska kandidata, ki rav- no ne slovita po umirenosti - Ivana Omana in sedanjega slo- venskega veleposlanika v Pari- zu Andreja Capudra. Nekateri novinarski "statis- tiki" so ob najnovejši Bizjakov! zamenjavi izdelali spisek mini- strov sedanje Drnovškove vla- de, ki so bili ali so pripravljeni za odstrel, in tistih, ki so tudi resnično padli. Med njimi so poleg Janše in Bizjaka že za- menjani minister za okolje Jaz- binšek, minister za pravosodje Kozinc, ki so ga opozicijske stranke poskušale zamenjati zaradi "sodelovanja z nekdanjo tajno policijo", in ministrica za delo, socialno politiko in družino Jožica Puhar, katere zamenjavo je nedavno predla- gal predsednik vlade dr- Drnovšek. Na glasovanjeo zaupnici čaka tudi minister za finance Mitja Gaspari. Mini- strica Puharjeva je očitno pos- tala problematična 7.aradi ne- katerih svojih pogledov na so- cialno politiko, ki niso skladni "liberalističnemu" pristopu sa- mega premiera. Ministrica m' je nedavno tega dejala, da je v vladi še zlasti zadnji čas priha- jalo do "razlik v pogledih", pf čemer po njenem mnenju ne- kateri vidijo kot gospodarsko izjemno pomembno stvar predvsem finančno plat in še kaj, pri tem pa pozabljajo n^ človeka... Jak Koprive if EDNIK -2. .TUNU 1994 zgodovina religije za mlade iCatoliška Cerkev naravnost ne 2avzema nobenega odnosa do ka- jgf^>gakoli tipa državne ureditve. Seveda je bilo opazno, da seje Cer- l(ev raje nagibala h kapitalis- tičnemu tipu države, kar pa je tudi razumljivo, saj je imela (ima) v ta- lcih državah bolj proste roke. Lahko se ukvarja tudi z drugimi ak- tivnostmi (šole, vrtci, obvezen ve- rouk všolah, socialna pomoč...), ne |g s specializirano verskimi. joj, zopet mi ugovarjaš in praviš: fipa si zelena, kaj pa odnos, ki ga imii država do Cerkve, kaj pa to? prav imaš. Če hočeva biti objektiv- na, morava povedati, da ne zavze- fTia le Cerkev odnosa do države, ampak je treba vedeti, kakšen od- nos zavzema država do religije. Načeloma i n v grobem poznamo tri vrste odnosov: 1. država podpira religijo. Tak je npr. položaj Cerkve v ZDA, kjer ima država do množice religioznih grup enak odnos. Nobena Cerkev ni privilegirana, država pa želi, da državljan vendar pripada vsaj eni od religioznih skupin. 2. država zavrača religijo. Znanstvene in sociološke ugotovit- ve napeljujejo k sklepu, daje to vrsto odnosa mogoče najti v poseb- nih oblikah socialističnih držav, ne glede na to, kako te določajo pravni položaj religije in Cerkve. 3. država je do religije nevtralna. To je vrsta odnosa, ko je državi vseeno, ali je kdo religiozen ali ne. Kakorkoli že je, se Cerkev po 2. vatikanskem koncilu prvenstveno zavzema za miroljubno koeksis- tenco, enakost vseh ljudi, ljubezen, dobroto... Pravice, kijih Cerkev pojmuje za naravne pravice človeka in jih mora zagotoviti vsaka država vsem ljudem, pa so: - pravica do moralnih in duhov- nih vrednot: to je pravica do svo- bodnega iskanja resnice in mani- festacije svojih misli, vendar vse v mejah, kijih očrtujejo morala, red in obče dobro; - pravice eksistence in spodob- nega življenja: ta pravica vključuje pravico do zavarovanja v primeru bolezni, v starosti, ob nezaposle- nosti - pravica verovanja diktatu pra- vilne zavesti: to je pravica do svo- bodne izbir poklica, pravica dela, ekonomske iniciative, pravica do združevanja in svobodne družbene opredelitve. ODNOS RIMSKOKATOLIŠKE CERKVE DO LASTNINE Ali se spominjaš odnosa do last- nine med prvimi kristjani? Da, last- nino so pojmovali kot nepotrebno in tisti, ki so hoteli postati kristjani, so morali svoje bogastvo podariti občini. Tako lahko rečeva, da so imeli negativen odnos do lastnine. Morda se spominjaš, da je bil to tudi eden od glavnih razlogov, da že takoj ni pristopilo veliko Rimlja- nov, saj jim ta pogoj ni bil všeč, dasi- ravno jim je vara ugajala. Zadeva pa se je kasneje spreme- nila in lastnino začne Cerkev imeti za naraven pojav in spada pod na- ravni zakon. Od tu izvira misel, da je privatna lastnina pravica vsake- ga človeka. Katoliška Cerkev pod privatno lastnino ne misli le last- niških predmetov potrošnje, am- pak tudi sredstva za proizvodnjo - torej zemljo, tovarne, kapital... Za- kaj tako, je obrazložitev podal že Tomaž Akvinski, ki jo je povzel od Aristotela: - ekonomski stimulativi: ljudje so bolj pazij ivi do stvari, če so njiho- ve, kakor čp so skupne; - organizacijski: lažje je, če en sam človek upravlja, kakor če bi ho- tel upravljati vsak posebej - nastala bi anarhija; -socialno-moralni razlog: mirje bolj zagotovljen, če je vsak zadov- oljen s svojo lastnino. Pravica do privatne lastnine se v katoliški Cerkvi pojmuje kot afir- macija, potrjevanje osebnosti in kot izraz svobode. O privatni lastnini 2. vatikanski koncil posebej ni govoril, saj je po- zornost posvečal zlasti družbenim odnosom. To pa zopet ne pomeni, da se odnos do privatne lastnine ni spremenil, kar je opaziti iz novejših enciklik. Papež Pavel VI. je govoril o last- nini (enciklika Popularum progres- sio) takole: "Kar daješ revežu, ne daješ iz svojega. Zemlja je dana vsem in ne samo bogatim." Katoliška Cerkev je danes pre- Sv. Peter v Vatikanu pričana, da je potrebno privatno lastnino omejiti. Osnovna pravica vsakega človeka je pravica do last- nine, do materialnih dobrin, ki so nujne za obstoj posameznika in njegovo življenje. Iz pravice do ma- terialnih dobrin je katoliška Cer- kev izpeljala pravico do javne oblasti, tako da se pravica omeji tam, kjer seje preveč nakopičila, in da se po tej poti izboljša položaj revnih. Privatne lastnine pa ni po- trebno ukiniti, pač pa univerzalizi- rati. Pavičevič meni, da se da stališča katoliške Cerkve strniti v pet točk: 1. Privatna lastnina in tudi sredstva za proizvodnjo so naravna in večna pravica človeka. 2. Pravica do privatne lastnine je pravica vsakega človeka za uživan- je določenih materialnih in duhov- nih vrednot. 3. Lastnina ne pomeni hkrati tudi tega, da trosi tisti, ki joje ustva- ril. Lastnina in uporabna lastnina se ne smeta mešati. 4. Privatna lastnina se mora in- stitucionalno omejevati po nor- mah socialne funkcije. 5. Privatno lastnino je potrebno univerzalizirati. ZAPLETI Z MAISTROVO SPOMINSKO SOBO NAZAVRHU Na Zavrhu v Štupičevi vili so pred desetimi leti uredili spomin- sko sobo, posvečenti pesniku in ge- neralu Rudolfu Maistru, kije občasno zahaja) v ta kraj. Ker za omenjeno stavbo teče postopek o denacionalizaciji, seje Ministrst- vo za kulturo odzvalo na zahtevo bivših lastnikov in izdalo odločbo, s katero vrača objekt prvotnim lastnikom. Stvari pa so se začele zapletati, ko je zastopnik novih lastnikov izdal krajevni skupnosti Voličina račun za mesečno najem- nino spominske sobev višini petsto "lark. Ta pa ni ne najemnica niti Uporabnica prostorov. Aleš Arih, predstavnik Kultur- nega foruma Maribor in duhovni Vodja vseh prireditev v čast Rudol- fa Maistra, je o tem povedal: "Soba Sodi pod zaščito spomeniškega Varstva in bi morala imeti tudi po- seben status, vsaj po zakonu o Varstvu naravne in kulturne dediščine, vendar je Ministrstvo za kulturo ocenilo, da se tukaj ne do- gajajo redne kulturne dejavnosti ter zaradi tega ne vidi razloga, da sobe ne bi vrnili prvotnim lastni- kom. Seveda se s to ugotovitvijo ne strinjam, saj so vseh deset let pote- kale na Zavrhu občasne prireditve, sem pa prihaja tudi veliko obisko- valcev. Nedopustno je tudi, da bi moralo Turistično društvo Zavrh plačevati tako visoko najemnino, saj so prav ti ljudje s prostovoljnim delom, materialom in z veliko lju- beznijo vilo obnovili. Čudno je tudi. da Ministrstvo za kulturo ni zahtevalo nobene ocenitve vloženih sredstev in dela. Mislim, da se bomo o tem morali pogovar- jati z omenjenim ministrstvom." Na lenarški občini so se že sestali j predstavniki TD Zavrh, KS Voličina, Kulturnega foruma ter predsednik lenarškegga IS Avgust Zavernik. Sklenili so, da bo pristoj- ni občinski organ zahteval od Mi- nistrstva za kulturo revizijo pos- topka. Tudi če bi omenjenemu tu- rističenemu društvu znižali najem- nino, je ne more plačati, saj dobiva minimalne dotacije. "Če ministrstvo ne bo pristalo na ponovno ocenitev, bo moralo vsvoj proračun za spomeniškovarstvene akcije uvrstiti tudi plačevanje na- jemnine za to sobo. Na tak način bi ta spor ali nejasnosti lahko rešili," je še dodal Aleš Arih. Avgust Zavernik pa je povedal, da je v Lenartu bilo vloženih več vlog za denacionalizacijo, ki se nanašajo na vrnitev kulturnih spo- menikov, pa je bila najprej in tudi edina rešena vloga za vrnitev vile na Zvrhu. Čudnoje, da so vse druge vloge še vedno na začetni točki. Mi- nistrstvo v tem primeru ni preučilo vseh argumentov in je izdalo dvomljivo odločbo. Najbolj pošteno bi bilo, da bi nekaj časa bilo TD opravičeno plačevanja na- jemnine. Marija Slodnjak Prejšnji teden je predsednik ptujskega izvršnega Branku Bru- men podpisal pogodbo o opremi mladinske knjižnice v Malem gra- du v vrednosti 13,5 milijona tolar- jev. Med 15 ponudniki so zaradi in- ventivnosti in svojskosti predlaga- ne opreme izbrali družbo z omeje- no odgovornostjo Topolovec iz Doba pri Domžalah. Knjižnico bodo predvidoma odprli v začetku avgusta. Takrat bodo mladinski in otroški oddelek knjižnice Ivana Potrča preselili iz dveh sobic na 450 kvadratnih me- trov površine v Prešernovi ulici. Nova knjižnica bo sodobno opremljena, imela bo večnamen- sko manjšo dvorano, namenjeno za lutkovne predstave, risanje, igran- je, pravljično sobo, čitalnico in Potrčev kot, v katerem bo razstavl- jena zapuščina pisatelja Ivana Potrča. Nova knjižnica ima prosto- Tudi kulturi je možno da- rovati, in čeprav je mladinski oddelek knjižnice tik pred odprtjem, potrebuje še veliko sredstev, tudi donatorskih. Sicer pa je Mali grad del bodočega humanističnega centra, ki naj bi ga uredili v prostorih sedanje ptujske vojašnice. Sedanji obrambni j minister Jelko Kacin je bojda i predsedniku IS Branku Brumnu pred kratkim zatrdil, da se bo vojska iz mesta zagotovo odselila. ra za 43.000 enot knjižnega gradi- va, mladinski in otroški oddelek pa jih sedaj posedujeta 10.000 manj. Občinskivložekv preselitev dela knjižnice in s tem pričetek ure- sničevanja projekta knjižnica- pošta-cerkev, ki naj bi vrnil Ptuju prejšnjo podobo, je bil približno 80 milijonov tolarjev. Čeprav je občina pričakovala, da se bo v in- vesticijo vključilo tudi republiško Ministrstvo za kulturo, se to do se- daj ni zgodilo. Občina si še kljub temu obeta, da se bo Ministrstvo odločilo prispevati republiška sredstvav nadaljnjih fazah. Mali grad je pričela ptujska občina obnavljati, kljub temu daje zanj vložen denacionalizacijski Ob podpisu pogodbe za opremo knjižnice. zahtevek. Odgovorni na občini so povedali, da je zahtevek še v obrav- navi, in zatrdili, da pride v tem pri- meru v poštev samo odškodnina, saj je objekt kulturno-umetnostni spomenik, ki ga ima v najemu knjižnica kot kulturna institucija od leta 1989. • ŠE LETOS PRIČETEK GRADNJE ŽELEZNIŠKEGA PODVOZA v občinski stavbi so predstavili tudi leseno maketo osrednjega dela Ptuja, tako imenovanega ka- reja 14. Maketa, ki bo javnosti na ogled ob razgrnitvi načrtov za ta del mesta najverjetneje jeseni, nazor- no prikazuje železniški podvoz, postavitev manjkajočega dela Mi- noritske cerkve, Marijin steber, podzemne garaže okoli cerkve, nova parkirišča in druge stavbe. Po načrtih naj bi pridobilo mesto na ta način 378 parkirnih mest, s čimer bodo izpolnjeni pogoji za popolno zaporo mesta. Tega ne bo invest- irala občina, pač pa je ta že naročila dokumentacijo za novi most čez Dravo in obvoznico. Projekta, ki sta nacionalnega pomena in za ka- tera bo potrebno pridobiti tudi mednarodni kredit, načrtujejo ptujski občinski možje za prvo de- setletje in pol naslednjega tisočlet- ja. Kot je povedal predsednik izvršnega sveta Branko Brumcn, pa je mednarodni kredit za prvi po- seg v Ptuju, to je železniški podvoz, že pridobljen, dokumentacija ure- jena, dela pa naj bi pričeli še letos. To je tudi nujno, saj je to edini železniški prelaz v Sloveniji, ki se s tolikšnim številom cest s tako gos- tim prometom križavenem nivoju. M. Zupanič Glasba ne pozna meja, ne razdva- ja ljudi, ampakjih združuje, se je gla- sil moto letošnjega koncerta v petek, 20. maja, v domu kulture v Gorišnici. Učenci osnovne šole iz Gorišnice so se predstavili kar dvakrat. Najprej so zapeli pod taktirko svoje pevovod- kinje Slavice Cvitanič pevci otroškega pevskega zbora, ki so pri- pravili devet pesmi. Obiskovalci so v nabito polni dvo- rani z navdušenjem sprejeli goste iz Globasnice na avstrijskem Koroškem, kjer še živi lepa slovenska beseda. Obiskovalke in obiskovalci koncerta so lahko prisluhnili otroškemu pevskemu zboru ZIV- ZAV. Obiskujejo ga učenci od prve- ga do osmega razreda. Šteje trideset članov. Deluje tretje šolsko leto. Pet- kov nastop je bil zanje zelo velikega pomena, saj so prvič nastopali na tleh matične domovine. Dogovorjeno je že, da jim bodo gorišniški mladi pevci obiskvrnili. Koncert je sklenil mladinski pev- ski zbor iz Gorišnice. Predstavili so se zzelozahtevnim programom. Tudi ta zbor vodi učiteljica glasbe Slavica Cvitanič. Petkov koncert so pomagali obli- kovati: nagovor in vezno besedilo Dragica Petrovič, scena Boštjan Rihtar, povezovalka Helena Korošec, za glasbeno spremljavo pa so poskrbeli Slavica Trunk - klavir, Majda Bezjak - orgle, Ernest Kokot - harmonika ter Sandra Belšak, Jana Kovačec in Franček Rihtarič - kitare. Dragica Petrovič Na koncertu so sodelovali pevci iz Globasnice. Foto:Laura PRIREDITVE OB 1 25-LETNICI GIMNAZIJE Mladina je nehala saniati Ptujska gimnazija in Slovensko so- ciološko društvo sta v ponedeljek, 23. maja, organizirala okroglo mizo z de- lovnim mslovom Perspektive mladih. Okrogla miza se je začela s precejšnjo zamudo, ki pa je ni zakrivila pregovor- na netočnost gostov akademikov, pač pa neakademske slovenske ceste, ki so gostom iz Ljubljane pokazale, da je Slovenija mala dežela le na zemljevi- du, ne pa tudi takrat, ko jo želiš prepo- tovati z avtom. Okroglo mizo sta vodi- la dr. Zinka Kolarič, predsednica Slo- venskega sociološkega društva, in MetaPukiavec, ravnateljica Gimna- zije Ptuj. Izvajanjem jepričela dr. MirjanaUlc, ki je predstavila izsledke zadnje raziska- ve slovenske mladeži. Opozorila ie na tektonske premike, ki so se dogodili v glavah mlade generacije. Če je še pred nekaj leti bila mladina tista, ki je v te- danjem jugoslovanskem prostoru izsto- pala po drugačnosti in pripravljena svo- jo prihodnost sama sooblikovati, pa )e današnja mlada generaciia povsem dru- gačna. Izsledki raziskave kažejo, da mladina postaja nestrpnejša do tujega, da dojema svoje okolje zelo kritično in da nima več nobenih uivar o svoji pri- hodnosti. Skratka mladina je nehala sanjati. Dr. Ivan Svetlik, dekan Fakultete za družbene vede in predsednik strokov- nega sveta za visoko šolstvo, ie govoril o perspektivah slovenskega visokega in višiega šolstva. Perspektive ie orisal v pogojniku, sai je tudi bodočnost sloven- skega šolstva, kot tudi mnogočesa dru- gega, v rokah finančnih zmožnosti države. Ena izmed razvojnih možnosti šolstva je v visokih strokovnih šolah, ki bi bile naslovljene na interese gospo- KULTURA, IZOBRAŽEVANJE -5 darstva. Mira Janžekovič je predstavila razi- skavo o ptujski mladini, ki so jo izvedli učitelii gimnazi)e. V mnogočem so se izsledki raziskave pokrili z izsledki ra- ziskave dr. Uletove, katere raziskava pa je zajela celotno slovensko populacijo. O možnostih ali pa nemožnostih za- poslovanja sta na koncu govorila še mag. Martina Trbanc s Fakultete za družbene vede in Božo Glazer, direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje. Zanimivi referati z zanimivimi izva- jalci so običaino porok za veliko ude- ležbo in potem burno razpravo. S častno dvoino iziemo so izostali politiki, v ka- terih rokah in glavah je usoda generaci- je, s katere perspektivo se je želelo ukvarjati omizje. Tako je sicer dobro or- ganizirano razmišljanje omizja o per- spektivah mladih ostalo v zraku, brez tistega odmeva, ki si ga ie najbrž želelo in bi si ga tudi zaslužilo. M. P. 6 - NAŠI KRA.n IN UUD.TE 2. JUNIJ 1994- TEDNIH V spomin Franiku Novaku 22. maja so se sorodniki, prija- telji in znanci na humskem poko- pališču pri Ormožu poslovili od Francka Novaka - človeka, kije mnogo prezgodaj sklenil svojo bo- gato življenjsko pot. Posvetil jo je napredku svojega Huma in celotne ormoške občine. Njegova živl- jenjska moč je usahnila, še preden jedopolnii70Iet,včasu, ko narava, ki jo je imel nadvse rad, kipi od brstenja, zdravja in moči. Prav lju- bezen do narave in prijaznega okolja je po svoje usmerjala njego- vo življenjsko pot. Rodil seje 28. februarja 1925. leta na Libanji, od koder seje že v rani mladosti preselil na Hum, kije postal njegov drugi, nadvse pril- jubljeni dom, ki ga ni hotel zamen- jati za mestno življenje. Preveč je bil navezan na gozd ob hiši, ki sta ga zasadila z ženo Slavico, ljubil je svoj vinograd in njive. Osnovno šolo je obiskoval na Humu, kjer je pričel tudi prvo službo na takratnem krajevnem uradu. Njegov nemirni duh in želja po znanju sta ga pripeljala v Mari- bor, kjer se je šolal na srednji kme- tijski šoli in končal vinogradniško smer. Po šoli je kot kmetijski tehnik za nekaj časa odšel na Dansko, kjer sije ob poklicnem znanju pridobil tudi bogate življenjske izkušnje, posebej še, ker je bila v tistih časih pot v tujino pravi podvig. Po vrnitvi je nekaj časa delal na okraju v Ptuju, nato v Kmetijski za- drugi v Središču ob Dravi in pozne- je v Ormožu. Pri svojem deluje pri- hajal v stik z najrazličnejšimi ljud- mi, kar je kasneje, ko je 1966. leta postal predsednik Skupščine občine Ormož, veliko pomagalo. Skupščino je uspešno vodil dve mandatni dobi, do 1974. leta, ko je postal prvi predsednik ormoškega izvršnega sveta. Po štiriletnem mandatu dela kot predsednik izvršnega sveta seje zaradi slabega zdravja upokojil. Leta njegovega predsedniko- vanja so se močnozarisala v življen- ju ormoške občine, saj je s svojimi sodelavci skrbel za njen celostni razvoj. V tem času so adaptirali in dogradili šolski zgradbi v Središču ob Dravi in pri Miklavžu, zgrajena je bila tudi nova šola pri Tomažu ter sedanja osnovna šola Stanka Vraza.Posodobljenih je bilo precej cest, pričelo se je širiti vodovodno omrežje in ta leta so tudi začetek hi- Franček Novak, ki so ga nje- govi prijatelji in znanci poznali fudi pod vzdevkom Humski. trejšega industrijskega razvoja. Ob tovarni Jože Kerenčič je nastajal Optyl, zarisali so se obrisi ormoške tovarne sladkorja. Ormož je v tem času dobil poletno kopališče, pri- zadeval si je skupaj z občino Varaždin za gradnjo dravskega mostu v Ormožu, ki so ga svečano odprli 1968. leta. Vodil je tudi od- bor za proslavo 700-letnice Ormoža, ko je Ormož dobil svoj prvi zbornik, stalno razstavo v gra- du, center mesta novo asfaltno prevleko, razna spominska obe- ležja, avtobusno postajo in še mar- sikaj. Vvsem tem je veliko njegove- ga dela in truda ter prepričevanja. Niso zaman govorili, da če so pred- sednika ormoške skupščine odpra- vili v Ljubljani pri glavnih vratih, je prišel tja, kamor je želel, pri stran- skih in dosegel tisto, kar si je začrtal. Po upokojitvi se ni zaprl doma, temveč je še naprej aktivno delal za dobro ormoške občine. Tako je bil eno obdobje predsednik skupščine takratne samoupravne stanovanj- ske skupnosti, v predzadnjem man- datu pa je bil nadvse uspešen pred- sednik skupščine kulturne skup- nosti, kjer se je še posebej veselil vsakega denarja, ki ga je Ormož za ljubiteljsko in poklicno kulturno dejavnost uspel dobiti iz repu- bliškega središča. Sama služba pa njemu in njego- vemu nemirnemu duhu ni zadoščala, zato je aktivno delal v gasilskem društvu Loperšice, pro- svetnem društvu na Humu, društvu kmetijskih inženirjev in tehnikov v Ormožu in še kje. Ob vsem je našel dovolj časa za svoje domače. Z ženo Slavico sta veliko potovala, še posebej pono- sen je bil na vnukinjo Leonido, s ka- tero sta bila velika prijatelja. Nje- govi najbližji-ženaSlavica,vnukin- ja Leonida, hčerka Anica, sin Jan- ko ter snaha Jožica - bodo boleče občutili praznino, ki je nastala z njegovo smrtjo, saj med njimi ne bo več človeka, ki je vedno našel odgo- vor na vsa vprašanja in rešitev za vse težave, ki so se pojavljale v nji- hovem življenju. Dobrega krajana, ki se je zavze- mal za njihove probleme, so izgubi- li tudi Humčani, ki so ga poleg vseh drugihvvelikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vida Topolovec ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE RAZPIS za XVI. srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narod- nosti, ki stalno ali začasno biv^o v Republiki Sloveniji Pogoji za udeležbo so: Sodelujejo lahko avtorji, ki razen v samozaložbi še niso izdaliknjige, in to s proznimi ali dramskimi deli (do 10 strani) ter pesmimi (do 10) v usehjezikih narodov in narodnosti (razen slovenskega), ki stalno ali začasno bivajo v Sb- veniji. Dela morajo biti napisana s pisalnim strojem in poslana v treh izidih. Dela morajo podpisati oz. poslati pod šifro. Hkrati z literarnimi deli morajo avtorji poslati v posebni zaprti kuverti še naslednje podatke: ime in priimek, naslov, datum in kraj rojstva, izobrazba, poklic, narodnost, delovna organizacija, v kateri so zaposleni, ali šola, ki jo obiskujejo. Žirija bo vsa litarama dela prebrala in najboljša izbrala za predstavitev na literarnem večeru in za objavo v posebni publikaciji. Literarna delaje treba poslati do 25. junija 1994 na naslov: Zveza kultur- nih organizacij Slovenije (za 15. srečanje literatov drugih narodov), Štefanova 5, 61000Ljubljana. _Odbor za literarno dejavnost Ool^aznlklJkniaKtabitt Predsednica društva za boj pro- ti sladkorni bolezni Ptuj Marija Velikonja in tajnica Zalika Vučak sta v petek dopoldne v Dornavi 2 obiskali sladkornega bolnika Branka Šarlaha ter mu izročili ris- bi s kredo akademskega slikarja Bojana Golije. Bojan Golija seje za to humano dejanje odločil na osnovi članka o življenju Branka Šarlaha, ki smo ga objavili v Tedni- ku, in ker je tudi sam sladkorni bolnik, humanost pa je med temi bolniki še posebej izrazita. Branko Šarlah bo podarjeni sliki obesil v novo urejeni spalnici, ki jo je od našega zadnjega obiska s pomočjo dveh prijateljev obil z le- som in opremil s pohištom, ki sta mu ga darovala lastnik Solida Co- nexia Ivan Matjašič in salon pohištva Šmigoc iz Spuhlje. Branko Šarlah se je darila zelo razveselil. Znova seje lahko pre- pričal, da humanost med iskrenimi ljudmi nikoli ne odpove. Trudi se, da bi bolezenske težave čim manj občutil. Sedaj veliko dela na vrtu. saj je delo za diabetike še posebej koristno. Če bo mogoče, bo v krat. kem pričel urejati kuhinjo. MG Sliki Bojana Golije za Branka Šarlaha. FotoJB IVANJKOVCI Izglasovali krajevni samoprU spevek Krajani ivanjkovske krajevne skupnosti so minulo nedeljo po- leg odločanja za novo občino opravili še glasovanje za nadalje- vanje krajevnega samoprispevka. za njegovo nadaljevanje se je odločilo 55,5 odstotkov krajanov, ki imajo glasoval no pravico. Največji delež, 66 odstotkov zbranih sredstev, bodo v nas- lednjih petih letih namenili za ko- munalno dejavnost, od tega naj- večji odstotek za asfaltiranje in gramoziranje krajevnih cest. Pet odstotkov zbranih sredstev bodo namenili za obnovo cerkve Vseh svetnikov na Svetinjah, petnajst odstotkov bodo namenili za širi- tev šole in vrtca, za funkcioniran- je krajevne samouprave devet in za društva pet odstotkov. VT Lenmrške n oWce na srečanju ob jezeru Člani turističnega društva so se na čefrfkovem sestanl(); Zdravko l-erčič in Nadica Sleko- vcc, Sobetinci 4; Andrej Kac, Zlato- ličje 23, in Jožica Pulko, Slovenja vas 44; Andrej Arnuga,Trnovska vas49,in Mira Murko, Biš 28; Jo/c Zupančič, ('rmljenSak 3'>, in Marija Ornik, Strmec pri Destrniku 3/a; Drago Šala- mun in Marija Žmauc, Slavšina 53; I jubo Jurič in Silva Kokol, K jezeru 7, Ptuj; Gianfranco Zelenko, Jagodje, Ul. Proletarskih brigad 18, in Brigita Vindiš, Ul. 25 maja 8, Ptuj; Andrej Gale, Erjavčeva pot 2, Ptuj, in Irena Borko, Središče ob Dravi, Obrtniška ul. 1; Mario Erčevič in Sandra Bezjak, Gregorčičev drevored 8, Ptuj; Aleš Furman, Mihovce 62, in Marjeta Ga- lun, Stogovci 27/a; Aleksander Polak in Martina I esjak, Moškanjci 46/b: Ja- . nez Serdinšek in Tatjana Bikovšek, Dravinjski Vrh 50; Sebastijan Horvat in Valerija Mlakar, Ul. 8. februarja 43, Dravski Dvor. POROKE - ORMOŽ: 15. maja: Da- vorin Žvegla, Osluševci 11, Podgorci, in Tatjana Golob, Velika Nedelja 2d; Franc Zadravec, Frankovci 3, Ormož, in Marija Bac, Lešniva 64. Ormož; An- ton Kosi in Manuela Imerovič, Skoli- brova 8, Ormož; 21. maja: Franc Plohi, Ritmerk 8, Podgorci, in Alenka Mlina- ric, Bercetova ulica 1, Središče ob Dra- vi; Branko Goršič, Ob Trnavi 2, Sre- dišče ob Dravi, in Lidija Kšivanek, Bi- logorska 3, Varaždin; Tonček Murad, Hum pri Ormožu 34, Ormož, in Irma Trstenjak, Vinski Vrh 43, Miklavž pri Ormožu; Bojan Roze, Sladki Vrh 28, in Bronislava Bogša, Mihalovci 8, Ivanjkovci; Jakob Žemljic in Suzana Bombek, Pavlovski Vrh 58a, Ivanjkov- ci; 28. maja: Janez Cvetko in Anita Šohar, Sodinci 24, Velika Nedelja; Da- vorin Jurgec, Mejna ulica 58, Maribor, in Ivanka Hržič, Mihovci 28 pri Veliki Nedelji. UMRLI SO: Josip Tepuš, Žabjakl 23, Ptuj. * 1939 -130. maja 1994; An-/ ton Lazar, Mala vas 42, * 1909 -1 23.f maja 1994; Neža Horvat, Dornava 71, * 1933 - t 18. maja 1994; Neža Jančar, rojena CVETKO. Dornava 78, * 1916 -t23.maja 1994; Janez Vogrinec, Mu- retinci 37. * 1933 - 1 25. maja 1994; Marija Erjavec, rojena SUDEC, Reševaul. 11, Ptuj,* 1926-t 23. maja I 1994._