štev. 141 Velja po poŠti: telo leto naprej K 26-— ■nt pol leta „ H 13-— tetrt leta „ „ 6'50 •fi» en mesec „ H 2 20 V upravniStvu: aa telo leto naprej K 20,~ pol leta „ „ 10'-//» ietrt leta „ „ 51-m en mesec ^ w 170 9 Ljubljani, 0 petek, dne Z8. junija 1901 2a poStlj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez ...__dvoriSJe nad tiskarno). — Rokopisi se me v.-ažajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo, s^ Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Leto xxxv. Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h 2a dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ve i ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. CJpraVniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —--Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. CJpravniSkega telefona Stev. 188. Zn pravite slovenskemu narodu! Slovenci sc moramo boriti z vsemi silami, da si privojskujcmo oni ugled, ki ga mora imeti naša narodnost na naši zemlji. In tista dežela, v kateri je to za sedaj mogoče, je Kranjska, ako vsi odločilni faktorji delujejo ■ v ta namen. Ce si pribori slovensko politično zastopstvo v Kranjski deželi odločilni vpliv, torej bo to mogočno vplivalo tudi na druge pokrajine. Žal pa, da smo v tem oziru ravno na Kranjskem zelo na slabem. Najboljši dokaz za to je. da se upa vlada, zanašajoč se na žalostne razmere v kranjskem deželnem zboru, celo na naše srednje šole v Ljubljani porivati za ravnatelje ljudi, ki niti slovenščine ne znajo in so znani kot strastni nasprotniki slovenstva. Afera Proft je z bengalično lučjo to razsvetlila. Nemški minister Pradc je danes vladar na Kranjskem, in dela se po njegovih ukazih na vse kriplje, da se izrabi za nemštvo žalostni politični položaj, v katerem jc dežela vsled liberalne obstrukcije v deželnem zboru. Zveza z Nemci, ki sta jo podpisala dr. Tavčar in Hribar, deluje zdaj v svojih pogubnih posledicah. Da bi premotil javnost, je prinesel »Narod® ta članek je bil spisan nalašč za hrvaške državne poslance - čisto napačen popis naše politične borbe v Kranjski deželi. Zopet pogreva staro laž, da se S. L. S. bori za nemške veleposestnike, češ, liberalna stranka pa obstruira volivno reformo samo zato, ker veleposestvu ne pusti njegovih dr sedanjih mandatov. Tc je žl. stokrat ovržena laž. kajti z istimi nemškimi veleposestniki ie Hribar-Tavčarjeva stranka zvezana. Da bi liberalci resno hoteli za kranjski deželni zbor splošno in enako volivno pravico, ie smešno, sai je še za državni zbor niso hoteli. Sploh je pa o tem zdaj neumno govoriti, ko jc ministrski predsednik Beck v državnem zboru izjavil, da vlada nikakor ne dopusti splošne in enake volivne pravice za deželne zbore. Računati jc treba torej samo s tem, kar jc izvedljivo, in to je, da se volivna pravica razširi v demokratičnem in narodnem smislu. In to hoče vladna predloga, ki jo liberalci obstruirajo. Po njej bi prišlo deset ljudskih poslancev v deželni zbor, in s tem bi postal slovenski narod gospodar kranjskega deželnega zbora. Potem bi bila pa tudi v deželnem šolskem svetu tako zanesljiva slovenska večina, da je nobei, Kaltenegger in noben deželni predsednik ne bi mogel premagati. Liberalci torej obstruirajo slovenski značaj kranjske dežele, liberalci so krivi imenovani vseh Proftov, ki še pridejo v takih razmerah, liberalci imajo torej pred vsem slovenskim narodom krivdo, da se tlači slovenska narodnost v kranjski deželi, s čimer je občutno oškodovan slovenski ugled tudi v vseh slovenskih obmejnih pokrajinah. , Zato so pa sokrivi krivic, ki se gode slovenskemu narodu tudi oni jugoslovanski poslanci, ki sedaj rešujejo kranjski liberalizem in njegovo protinarodno politiko. Naši poslanci se s tem. da odklanjajo vsako zvezo z liberalci, bore tudi za ugled in politični napredek vsega slovenskega naroda, in vsi, ki jim narodnost ui le prazna beseda, morajo s spoštovanjem |X)zdraviti moško značajnost, ki so jo pokazali poslanci S. L. S. in ki jo bodo -to trdno upamo tudi držali, da popolnoma podero Hribarjevo pogubno protinarodno politiko. Zate pa odklanjamo v interesu slovenske narodnosti vse one kratkovidne poizkuse od raznih strani, s katerimi hočejo po nemogoči slogi zatreti ta boj za ugled in korist slovenske narodnosti na Kranjskem, .lavno povemo, da se nam zdi zdai najvažnejše izvojevati za kranjsko deželo normalne, slovenstvu pravične razmere. Vsaka vrsta proti Proftu in vladi v »Narodu« nam je nov dokaz in jasno priznanje, da je to naše stališče pravo. Zato pa tudi obmejni Slovenci in bratje Hrvatje: Ce vam je kaj za napredek slovenskega naroda, podpirajte nas v borbi proti brezznača.ini liberalni družbi, ki je kriva vseh najhujših krivic, ki zadevajo slovenski narod! Zbornično predsedništvo. Prvega in najvažnejšega momenta v parlamentarnem življenju nove avstrijske ljudske zbornice nc smemo pustiti mimo nas, da ne bi zabcieziu, kakšnega pomena jc in katero smer kaže. To jc izvolitev zborničnega predsedstva. Izvoljen in povišan do dejansko največje civilne časti v državi zaupnik ljudskih zastopnikov je krščanski socialec dr. NVeisskirchner, za iKidpredsednika sta izvoljena staročeh Začck, ki jc krščanskega mišljenja in poljski konzcrvativec Starczynski. Ni treba povdarjati, kolik je vpliv predsednikov na parlamentarno delo, kako zelo je tudi od njega odvisno plodonosno delo v zbornici in preprečitev obstrukcije ter nespora-zumljenj. Nič manj ne velja zaupanje, ki ga je predsedniku izreklo 351 poslancev, ki so ga izvolili in ki se bodo na to spomnili v viharnih razpravah. Ne samo, da je predsednik nekako reprezentant zbornice, v njegovi izvolitvi se pokaže predvsem, kaj ogromna zbornična večina misli in namerava in v kateri smeri se bo njeno zakonodajno delovanje gibalo in razvijalo. Prvo je. da jc novi predsednik zaupnik strank, ki si želijo v zbornici pozitivnega dela. Da pri njegovi volitvi ni prišlo med posameznimi narodnostnimi skupinami do boja in da i se medseboj v tem oziru niso merile, ampak st glede na predsednika sporazumele, je dobro znamenje. To je prvi večji pojav dejstva, da v noveni ljudskem zastopstvu poleg prejšnjih zgolj narodnostnih teženj delujejo z večjo intenzivnostjo gospodarski in socialni činitelji, ki sedaj razporejajo in razvrščajo ljudske zastopnike v nove skupine, ki stoje nad narodnimi. NVeisskirchner je v prvi vrsti krščanski sccialec, znan v družbi socialnih reformatorjev, ki so se zbirali okolu nepozabnega barona Vcgelsanga in ki so zdaj združeni v »Leonovi družbi«, ki deluje za krščansko in socialno prosveto. On je reformator dunajske socialne zakonodaje in uprave, zlasti na taliju ubožništva. NVeisskirchner ni v prvi vrsti nemški predsednik, kajti večina, ki ga je izvolila ni nemška. Siccr je pri nemškouacionalni z\czi, ki je združila svoje glasove na Weiss-kirehnerja, deloval tuui razlog, da ne bi bil izvoljen Slovan za zborničnega predsednika, v pni vrsti pa jih je nagibala do tega sklepa želja, pridružiti se zbornični večini in otno-gačiti v zbornici redno in pozitivno delo za vse tiste velike reforme, ki so napovedane v prestolnein govoru in katerih najmočnejša zagovornica je krščanskosocialna stranka, ki s svojim socialnopolitičnim programom sto.ii in pi de. Dobro znamenje je, da nemškonacionalna zveza v predsedniškem vprašanju ni hotela ali ni mogla sprožiti nacionalnega momenta. ki ie vendar idcja-vodnica te zveze, v kateri sedita agrarec ixileg meščana. Tudi za verskokulturni razvoj naše zakonodaje ni izvolitev po svojem mišljenju čisto krščanskega predsedstva brez pomena. Ako bi bila v zbornici velika večina željna kultur-nega boja in toliko samozavestna, da bi se ga upala izvesti v Hock-Adlcr-Kramarcvcm smislu, bi gotovo NVeisskirchnerjeva kandidatura zadela na najhujši odpor. Ne morda zgolj zato, ker predsednik lahko zelo vpliva na tok razprav, zlasti čc ima močno večno za seboj, kakor n. pr. Justh v Budimpešti, ampak v prvi vrsti zato, da ne bi bil reprezentant precej svobodomiselne zbornice član krščanskosocialne stranke, dozdaj tako zaničevane, opso-\ ane in omalovaževane od vsega, kar v Avstriji liberalno leze in gre. Ker je pa NVeisskirchner izvoljen z ogromno večino, po pravici smemo sklepati, da jc Hockova stvar vsaj za pteccj časa izgubljena. Niti podpredsedniška niso deležni ne nemški naprednjaki in judje, ne slovanski svobodomislcci, ne soc. demokratje. In če bo kdaj kdo izmed teh prišel vpoštev za ta mesta, bo socialni demokrat in nc nemški boržuazijski liberalec. Predsedstvo NVcisskirchnerjevo pomenja za našo zbornico toliko, kolikor je svojčas pomenjalo Ballestrc-uiovo v nemškem državnem zboru kultur-nebojne točke se na programu zbornice niso mogle vzdržati in prevladovala ie pozitivna gospodarska ter socialnopolitična zakonodaja. Seveda vedno treba vzeti vpoštev, da za ta- kim predsednikom stoji solidarno močna stranka in večina, ki ga je volila. Pa tudi v najbolj neugodnem slučaju bi bil kulturni boj zelo otežkočen in vsled odpora, ki ga ima v sebi tako močna stranka, kakor je nemška krščanskosocialna in vse slovanske, ki stoje na :iienem ali pa vsaj splošno na krščanskem stališču, brez velikih kriz nemogoč. In če vzamemo vpoštev vse te momente, i nji mladi Taraskonci. Okoli leta 1804. je jama izgubila privlačnost mladih izletnikov. Roparska družba si jo jc bila izbrala v varno prebivališče. Bila jc to družba drznih, v imenik Napoleonovih protivnikov zapisanih mož. Bili so izbrisani iz knjige življenja. Toda raje, nego bi se pustili odpeljati na vroče južne otoke, raje nego bi čakali smrtne obsodbe v pariških ječah, raje so pobegli v gore. v nepristop-ne Pirenejc. Preganjani od vlade, ki se jim je zdela krivična, so zaznamovali vsak dan svojega begunskega življenja z ropom in umorom. Ussatski roparji so postali strah okolice. Njih načelnik je bil iz vojske ubegli, na španski meji rojeni podčastnik. Kot bivši tihotapec je poznal vse skrivne poti Pircnej. Poznal jc Ussatsko jamo, zato jo ie izbral svoji družbi v nepremagljivo trdnjavo. Takrat ni vodila še sedanja razširjena pot v jamo. Ozka odprtina, skozi katero se je moglo le plazeč se po tleli, je bila vhod. Če so zastražili roparji ozek vhod od znotraj, so bili popolnoma varni. V svesti si varnega zavetja, jc bila njih predrznost tcinvečja. Ustavljali so kurirje na državni ccsti, ter jim jemali važne listine. Ropali so pošto in državne blagajne, vse, kar se jc branilo, so postrelili razsekali. Taraskon, -Ni.\, Foix, glavno mesto okraja, so živeli v vednem strahu. Vse bogate hiše so bile že oropane. Sreča roparjev, glas o spretnosti in pogumu njih glavarja, so množili roparsko četo z novimi tovariši. Ne ve se prav, koliko jih je bilo. Ljudski glas je menil, da jih je sto v resnici jih jc bilo morda okoli petdeset, toda pogumnih, od nog do glave oboroženih mož. Skoraj dve leti so bili roparji strah okolice. Orožniške čete niso opravile ničesar. Pri vsili spopadih je bil ustreljen samo eden roparjev orožnikov je padlo deset. Okrajni glavar je prosil vojaške pomoči. Ker ni vedel natančno število roparjev, ic prosil kar za bataljon vojakov. Polkovnik, ki je vodil polk, jc hotel nastaviti sekiro na korenino vsega zlega — hotel ie napasti roparje v njih varnem skrivališču. Seveda ni bilo takrat še toplic pod Ussatom. Za kviško molečimi skalami griča, na katerem sto.ii zdaj ko-pališčni hotel, je nastanil polkovnik ogleduhe. V Taraskonu so stali vedno pripravljeni vojaki. Čakali so ves teden. O roparjih ni bilo sluha. V prvi noči druzega tedna je prihitel ogleduh k polkovniku. Povedal je. da je videl roparje. Obloženi z vrečami in drugimi stvarmi so prihajali iu se zmuznili pri svitu bakelj skozi ozki vhod v jamo. Takoj sta odkorakali dve četi. Polkovnik je menil, da ni potreba, da si krati on spanje. Naročil je častnikom paziti in stražiti, ne izpostavljati mož zjutraj jc hotel priti sam in videti, kaj je treba ukreniti. Torbo polno patron, puško nabasano, peteline obvite z rutico, da iih ne zmoči gosta rosna megla, ki je padala v oblakih z neba, so korakali pogumno vojaki. l iho je zasedla prva četa široko odprtino pred vhodom v jamo. Druga četa jc stražila ob vznožju gore. Od prve do druge, so bile razstavljene straže. Medli svit svetilnic jc razsvetljeval skalovje. Bilo je mrzlo, pusto, dolgočasno. Poveljujoči častnik je bil mlad, častilakomen. Čemu naj čaka, kakor mačka pred luknjo na miš? V jami poišče roparje do jutra, ko pride polkovnik, bodo roparji povezani, po-lovljcni . . . Čast bo njegova . . . Njegovo ime pride do ušesa Napoleonovega ui mladi cesar ie žc pokazal, kako zna nagraditi junaštvo . . . Tudi vojaki so bili nestrpni. Med njimi je bil kmetski fant iz okolice, ki je poznal jamo, kakor svoj žep iu komaj čakal, da vodi vojake po nevarni poti. Ko jc vprašal mladi častnik, kateri od vojakov bi sledil vodniku prostovoljno v jamo se jc oglasilo deset vojakov! Nevarnost se jim ui zdela velika. Saj so roparji trudni od poti polegli, zaspali. Vo- A bena dežela po novem vol. redu ne sme imeti mani poslancev nego doslej. V poštev so prišle za Slovansko zvezo« sledeče dežele: štajerska. Kranjska. Koroška, Goriška, Trst, Istra in Dalmacija. Zaradi razdelitve mandatov na posamezne okraje t. j. za osnutek posameznih volivnih okrajev so se pa določili posebni refe-rentje in sicer za Štajersko Robič, za Koroško dr. Ploj, za Kranjsko Šuklje, za Goriško dr. Gregorčič, za Trst in htro Spinčič, z i Dalmacijo Ivčevič in Ferri. Referenti z načelnikom dr. Šusteršičem vred so tvorili pododsek kluba za volivno reformo. Dr. Šusteršič je naročil referentom, da naj svoj operat do gotovega časa izdelajo in da naj mu potem izroče svoje referate, da jih zastopa pri vladi. Ko je rok potekel, sklical ie dr. Susteršič pododbor. V tem pododboru jc pozval navzoče referente, naj mu izroče svoje referate, da jih bode izročil vladi in vplival na vlado v smislu teh operatov. Takoj je izročil svoj referat načelniku dr. Gre- i gorčic za Goriško, istotako Spinčič za Trst j in Istro. Dr. Ploj pa ni hotel izročiti svojega referata dr. Šusteršiču in ravnotako Robič svojega ne — nakar se jc sporazumno dogovorilo. da bodeta poslanca Robič in Ploj svoja referata sama zastopala pri vladi. Dr. Ploj je lc splošno obrazložil, da namerava pri vladi zahtevati na Koroškem dva slovenska mandata in cn > Kampfmandat«, Robič pa, da bode zahteval osem slovenskih mandatov na Štajerskem. Dr. Šusteršič jc, — ker so Dalmatinci tudi sami prevzeli Dalmacijo, — imel torej pred vlado zastopati poleg Kranjske še Gorico, Trst in Istro, in znano ie, da je glede Gorice, Trsta in Istre vse dosegel, kar so Slovenci in Hrvatje želeli, kajti sprejeli so se vlad. predlogi s popolnoma nebistvenimi izpre-membami natančno dotični referati poslancev Spinčiča in Gregorčiča. Po Gautsch By-landtovi predlogi bi imela Goriška 3 slovenske poslance poleg 2 italijanskih, Trst 1 slovenskega poleg -1 italijanskih in Istra 3 hrvat-sko-slovenske poleg 2 italijanskih mandatov. To je bil seve sad dolgotrajnega in intenzivnega pogajanja in vplivanja na vlado. Dr. Šusteršičeva spretnost in vstrajnost je imela popoln vspeh glede istega dela, katerega je on sprejel, odnosno. ki ie bilo njemu izročeno. Zalibog, da se njemu ni izročila tudi Štajerska in Koroška — četudi se je izrečno ponudil, da prevzame tudi te dve deželi, da hoče zastopati referata Robiča in Ploja pri vladi. Konstatuje se. kar se tiče osobito Koroške, da dr. Šusteršič o teku tozadevnih pogajanj dr. Ploja z vlado, ni sprejel nobene informacije od strani dr. Ploja — razun takrat, ko ie krava bna iz hleva in ko več pomagati ui bilo mogoče. Robič se je glede Štajerske vsaj še v zadnjem trenotku obrnil do dr. Šusteršiča, kojemu sc je posrečilo v zadnjem hipu še doseči bistveno zboljšanje vladne predloge s tem, da je vlada .sprejela nespremenjeno Robičevo razdelitev volivnih okrajev. Kar se pa tiče dr. Ploja, pa ni smatral za vredno dr. Šusteršiča kai informovati, akoravno ie moral Ploj, ki je bil, ali vsaj moral biti v vednem stiku z vlado v tej zadevi, vedeti, da stvari slabo stoje: Odločilna doba glede sestave vladnega načrta, so bile parlamentarne počitnice od dcceinbra do januarja 1905/6. Takrat je grof Bylandt sestavljal svoi načrt in takrat ie bil moment zastaviti vse sile za stvar. Dr. Šusteršič, ki je bival na počitnicah v Ljubljani in ki je bil počitka že takrat zelo potreben, ostal je kljub temu v vednem stiku z vlado, ie med počitnicami mnogokrat potoval na Dunaj ter sploh ni miroval, da je dosegel do pičice vse, kar je njemu bilo naročeno. Kaj je v tem času delal dvorni svetnik Ploj, se ne ve, toliko ie pa gotovo, da dr. Šusteršiču svojega referata niti pokazal ni in da mu čisto nič ni poročal, ali stoje stvari glede Koroške slabo ali dobro! Dr. šusteršič .ie iz tega moral sklepati, da stvari dobro gredo, ker je vendar kot klubov načelnik moral misliti, da bi sicer dvorni svetnik Ploj sc obrnil nanj kot klubovega načelnika in zahteval od njega pomoči. Dvorni svetnik Ploj je pa dr. Šusteršiča pri celi stvari dosledno preziral in ga niti informiral ni, kaj je pravzaprav glede Koroške zahteval od vlade. Šele, ko je krava bila iz hleva, ko je Bylandt izgotovil svoj načrt in ko je bil Bylandt očividno glede Koroške že vezan napram nemški ljudski stranki — se je dvorni svetnik Ploj spomnil na klubovega načelnika in se je v prvi khubovi seji po počitnicah obregnil ob klubovega načelnika v veliko začudenje navzočih članov »Slovanske zveze«, ki so vsi vedeli, da se je dvorni svetnik Ploj proti volji dr. Šusteršiča naravnost vsilil za posredovalca med klubom in vlado glede Koroške. Dvorni svetnik Ploj je dobil takoj sicer miren in stvaren, toda popolnoma jasen odgovor. Dr. Šusteršič pa videvši, da je stvar glede Koroške zavožena, je takoj storil vse korake, ki so sploh še mogoči bili, da se stvar popravi, — toda prepričal se je, in mu je bilo kot skušenetnu politiku kmalu jasno, da je vlada že vezana napram nemškim na-cionalcem. S tem je bila stvar glede Koroške izgubljena. Vsakdo iz tedanje »Slovanske zveze« ve. da ie to edino zakrivil dvorni svetnik dr. Ploj/ Le-ta vsekakor nikakor ni spolnil svoje prevzete dolžnosti — njegova dolžnost je bila, z vso vnemo in vztrajnostjo in s potrebno politično razsodnostjo, zastopati stvar koroških Slovencev pri vladi takrat, ko je Bylandt delal načrt in če ie izvršil vestno svojo dolžnost in če je imel potrebno politično razsodnost, bi bi! moral tudi v pravem času že spoznati pretečo nevarnost, da koroški Slovenci propadejo v vladnem načrtu in potem je bila njegova dolžnost, da še ob pravem času obvesti klubovega načelnika dr. Šusteršiča, kojega bi bii sploh moral, če je hotel vestno postopati, obveščati dan za dnem o stanju svojih pogajanj in osobito tudi o vsebini svojih predlogov! Soglasno ie bila sodba v »Slovanski zvezi«, da je stvar glede Koroške pokvaril edino le dvorni svetnik Ploj! Tembolj so sc čudili člani »Slovenske zveze«, da ie Ploj, ki je najbolje vedel in se sam zavedal, da je on vse pokvaril, — trdovratno molčal, ko so se pojavljali najprej v »Slov. Narodu« in potem še v drugih slovenskih listih napadi na popolnoma neprizadetega dr. Šusteršiča, češ, aa ie on zakrivil koroško razdelitev okrajev. V informiranih krogih »Slov. zveze« se je smatralo to obnašanje Plojevo za nemoško. Najmanj, kar se je smelo od njega zahtevati bi bilo, da bi javno protestiral zoper napade na dr. Šusteršiča in povedal, da je on sam — Ploi — prevzel zastopstvo Koroške pri vladi proti izrečni izjavi dr. Šusteršiča, da je on pripravljen tudi to zastopstvo prevzeti.,, — Pa še več se je zgodilo! Važni znaki kažejo nato, da je ravno Ploj bil tisti, ki je zanetil celo gonjo proti dr. Šusteršiču, da bi s to gonjo pokril pred javnostjo svoj lastni poraz in svojo blamažo, ker se je bil vsilil za koroškega zastopnika. Ze jeden sam indic zadostuje njegov molk k napadom na dr. Šusteršiča, o kojih je baš Ploj najbolje vedel, bolje kot vsak drug, da so zgrešili adreso. Potem, ko je bil enkrat vladni načrt objavljen, je bilo vse prizadevanje doseči kako izprernembo brezvspešno. Pa še potem je dr. Ploi skrival svoje predloge pred dr. Šusteršičem in razodel mu jih je šele par dni prej, predno je Koroška prišla na vrsto v odseku. Ploi se je zanašal na krščanske socialcc, in je mislil, da bodejo z njihovo pomočjo njegovi predlogi prodrli v odseku in potem v zbornici. Res je, da so krščanski socialci bili silno interesiranfna predlogih dr. Ploja, po katerih bi nemški krščanski socialci dobili na Koroškem 4 mandate — toda vsak razsoden politik bi bil moral naprej vedeti, da krščanski socialci, če niso hoteli radi Koroške razbiti cele volivne reforme, niso bili v stanu ostati zvesti glede Plojevih predlogov. Bilo je natančno tako, kakor so razsodni politiki naprej sodili — v zadnjem trenotku pred glasovanjem v odseku priglasila je nemška ljudska stranka kršč. socialni, da razbijejo celo volivno reformo v tistem hipu. ko bi Plojevi predlogi bili sprejeti. In nato so se nemški kršč. socialci točni« umaknili in Plojevi predlogi ostali so prazna demonstracija. Ce bi se bilo pa ob pravem času doseglo, da bi bil Bylandt sprejel v vladni načrt za Slovence ugoduejšo razdelitev, bi bili sicer Nemci spočetka zagnali velik krik. ali končno bi se bili dali pomiriti in pobotati s kakim novim nemškonacionalnim mandatom. Vsa lepota Plojevega postopanja se vidi tudi iz nekega dogodka povodom bivanja slovenska koroške deputacije na Dunaju. To dcputacijo je bil vodil Ploj k ministrom, -kajti koroška deputacija si jc izbrala Ploja za svojega voditelja in se je dr. Šusteršiča spočetka namenoma izogibala. Kakor se nam je s Koroške poročalo, je povodom sprejema deputacije po ministrskem predsedniku Becku, dr. Ploj izjavil, da ako se Korošcem ne ugodi, bode »Slovanska zveza« nastopila proti celi volivni reformi in ko ie Beck nato napravil začuden obraz, se je Ploj osmelil reči proti Becku: »Ali Vam ni tega povedal dr. Šusteršič?« nakar ie ministrski predsednik Beck to vprašanje zanikal. Ta nastop dvornega svetnika Ploja (odgovornost za resnico zavračamo na dotičnega koroškega poročevalca), ie bil nečuvena komedija, ako se pomisli, da Ploj sam ni nikdar v klubu »Slov. zveze« predlagal, da naj nastopi klub proti celi volivni reformi, ako se ne vstreže koroškim željam. »Slov. zveza« tudi ni nikdar kaj podobnega sklenila, dr. Šusteršič torej tudi nikake pravice ni imel kaj nodobnega izraziti napram Becku. Polj se ie torej postavil v junaško pozo pred koroško deputacijo na stroške dr. Šusteršičevc! XXX Morebiti se da razlagati marsikaj na Ploje-vein početju iz sledečega dogodka: Znano je, da je jautsch baš okolu Novega leta 1906, torej ravno takrat, ko ie Bvlandt delal svoj na-čer vol. reforme, hotel parlamentarizirati svoj kabinet, ko je poklical nekaj poslancev v svoie ministrstvo. Stvar se je precej zavlekla. Januarja je parlamentarizacija padla v vodo, po Veliki noči pa se je je Gautsch iznova lotil. malo časa predno ie demisijoniral. V tem času prišli so zastopniki »Slov. zveze« h Gau-tsehu baš v tej zadevi in takrat je dr. Šusteršič v navzočnosti poslancev dr. Ivčeviča, dr. Ploja in Gautscha rekel, da »Slov. zveza« nima nobenega člana, ki bi hotel minister postati. Ko je potem dr. Šusteršič o tem poroča! v klubu —• je Ploi^ kazal strašno jezo in nejevoljo proti dr. Šusteršiču radi teh njegovih besed napram Gautschu in prišlo je do burnega prizora — razen dr. Ploja je bila cela »Slov. zveza« Šusteršičevega mnenja, ki ie izrečno povdarjal, kako čudno bi bilo, ako bi baš v tem momentu kak član »Slov. zveze« vstopil v kabinet, ker bi se potem lahko reklo, da se je Koroška prodala za en ministrski portfelj. Sodbo mirnim srcem prepuščamo slovenski javnosti. Tedenski pregled. Hrvaško-ogrski spor. Dne 25. junija je odstopil hrvaški ban, ker ga jc ogrska vlada silila, naj pritiska na koalicijo, da odneha od obstrukcije. Za naslednika je imenovan Ra- kodczay, ki bo sabor razpustil, ako ne dobi večine. Hrvaški poslanci so sklenili vztrajati. Rakodczay ne bo imel prijetnega stališča, ker ga ljudstvo ne mara, ker jc svojčas zelo zaplenjal liste in več kmetov obsodil na smrt. Hrvaški listi pišejo, da bo novi ban mažarski komisar na Hrvaškem. — V soboto in v nedeljo imajo poslanci po celem Hrvaškem shode. Nemiri na južnem Francoskem so se polegli, ker je vlada soglasno sprejela zakon proti ponareievanju vina. Voditelj viničarske-ga gibanja, Marcellin Albert, se ie sam zgla-sil v ministrstvu; ko mu je Clemenceau očital nevarno agitacijo, se jc jokal in zatrjeval, kako plemeniti so njegovi nameni, lz Pariza se ie podal nazaj v središče viničarske organizacije, najbrž z namenom, da vpliva pomirjevalno. - 17. pešpolk, ki je pozdravljal demonstrante so premestili začasno v Marsiljo, odkoder bo moral iti v Tunis. Viničarji ne zaupajo več Albertu, ki ga je baie zviti Clemenceau pridobil zase. Pregovorili so ga, da sc je zglasil oblasti. Nezaupnice dr. Ploju. Štajerska »Slov. kmečka zveza« je v svoji seji dne 24. junija ob nenavzočnosti poslancev soglasno sklenila nezaupnico, ker se je ločil od drugih poslancev »Kmečke zveze«. Lnako se jc na shodu v Trbovljah izreklo tudi slov. kršč. soc. delavstvo. Poslanec Ploj je obsojen in mora po vseh parlamentarnih običajih odložiti mandat. P1 oje v slučaj ie prvi udarec za one, ki so hoteli izolirati krščanske ljudske poslance. Na adreso Hrvatov je bil v sredo obširen članek, ki ie pokazal hrvaškim poslancem njihovega tovariša Hribarja v pravi luči in v pravih barvah. Ljubljanski župan jc Hrvatom obljubil, da bo ustanovil nov list proti »Narodu« in proti dr. Tavčarju. Hribar jc prišel v Ljubljano, da sc je dogovoril s Tavčarjem, da naj ostane »Slovenski Narod« svobodomiselno glasilo, ki bo seveda sramotilo šc nadalje krščanstvo, vero iu duhovščino, — vsako soboto pa bo izšel listič, ki naj bi ne prinesel nobenega napada na vero. Kdo ne izpre-vidi, da bo ta tednik pesek v oči hrvatskim poslancem? Nanj bi se Hribar rad skliceval, češ, glejte, kako pošteni ljudje smo mi! -»Slovenec« jc v omenjenem članku popisal sejo liberalne stranke izza dne 15. novembra 1. 1. Takrat je Hribar bil izvoljen za predsednika, je hvalil dr. Tavčarja, pozdravljal delo francoskih framasonov, slavil Combov boj proti cerkvi in duhovščini ter slednjič vzkliknil: »Tako idejo zastopa tudi naša (liberalna) stranka«. Pri glasovanju je narodno-napredna stranka sprejela program francoskih framasonov pod predsedstvom Ivana Hribarja. In na ljubo temu Hribarju so se oddaljili Hrvatic od značajnih, odkritih, svojim načelom zvestih poslancev S. L. S., za katerimi stoji ogromna večina vsega slovenskega naroda! Vsesokolska slavnost v Pragi bo prihodnja dva praznika. Doslej je prijavilo udeležbo 20.000 članov in članic raznih slovanskih društev. Iz Amerike je došlo 300 Cehov, ki so darovali »Češki Matici Školski« 10.000 kron. Mladi češki Amerikanci so bili v Parizu prisrčno pozdravljeni; še sijajnejši je bil sprejem v Pragi. Praško mesto je dobilo slavnostno lice. Na telovadišču je prostora za 80.000 gle-davcev. Vseh Slovencev m Slovenk, ki se udeleže praških slovesnosti je doslej naznanjenih 432. Državni zbor. Za predsednika v parlamentu je bil izvoljen s 351 glasovi krščanski socialec dr. Weisskirchner, kakor je bilo dogovorjeno v seji načelnikov. Večina poslancev ie novega predsednika živahno pozdravljala. — »Slovenski Narod« je krščanske socialcc vedno blatil. Tbdi liberalci ljubljanski so z ogorčenjem protestirali proti izvolitvi krščanskega socialca. Toda liberalci obračajo. Hribar pa obrne. Glasoval je tudi on za iaki pa so bili sami mladi, krepki fantje, ki so dobili pred odhodom še na korajžo dvoino porciio žganja. Tem prostovoljcem je naročil častnik naj se splazijo molče skozi vhod in se postavijo ob notranji strani, dokler ne pridejo vsi skozi. Klicati ni treba, razen na | pomoč. Zlezel je vodnik — zlezlo je deset prostovoljcev. Tiho je bilo za njimi — noben glas ni naznanjal nevarnosti. Tedaj so se oddahnili čakajoči. Častnik je zamahnil veselo s sabljo. Odredil je. da ostane petindvajset mož na straži, da pokliče in pride v potrebi na pomoč drugim, ki so lezli počasi, tiho, mož za možem, z bojevitim častnikom v jamo. Prelaz šestinsedemdesetero mož je trpel čez eno uro. Pol ure ie preteklo, kar so izginile pete zadnjega vojaka v skali, pa še ni bilo slišati nobenega glasu. Gluho molčanje jesenske noči . . . Bajoneti so se svetlikali v medli luči .. . Vojaki so pogledovali z grozo . . . kam so šli tovariši. Morda v zasedo — v smrt. Podčastnik, kateremu je predal častnik komando, si je grizel konec dolgih brk... Ze sc ie svital zunaj skozi gosto meglo prvi svit dneva — iz jame pa ni še glasu ... Pa čuj! Vrsta strelov je odmevala votlo od «kal . . . Krik groze je prihajal zamolklo skozi steno . . . Tovariši sc bijejo — so v nevarnosti! Podčastnik je dal straži znak, da je treba na pomoč in se splazil ves drhteč, kolikor mogoče hitro, s svojimi v ozko odprtino, ki je požirala moža za možem, a vrnila nobenega. Na znak straže je odposlal častnik spodaj stoječe čete poročilo polkovniku, on pa je hitel s četo v jamo. Straža, ki je ostala pred vhodom, je poslušala zaman ... Ni jednega glasu ni bilo več iz jame . . . Gluhi molk le tu in tam je kanila kaplja od skalne stene in tikala na tla . . . Meglen jesenski dan je napočil. Ugasnili so svetilnice . . . Oko voja- kov se je uprlo s strahom v skale. V odprtini se ni pokazala ne glava, ne roka pogumnega tovariša. Da bi slišal vsaj en glas ... Pa skalnata gora se je zavila v molk — s tem plaščem je hotela pokriti grozodejstva, ki so se godila v njej . . . V hladnem jutru so se zbirali kmetje iz okolice pod goro. Vsi so šepetali plašno — se gledali s prestrašenimi očmi. Čarovniki so roparji . . . 'Ne prodre iih navadna kroglia zaman ie boj proti njim . . . Škoda, škoda, za mlada življenja, škoda za stare podčastnike, ki so bili z Napoleonom v Egiptu, ki so se rešili pri grozili oblegi Akra le zato, da so končali tukaj sramotno, v zasedi, od roparske roke . . . Groza! Krvi pijani roparji bodo ropali in morili z povečano predrznostjo. Naglo ie prijezdil polkovnik s tretjo četo. Bil je visok, suh. trdih potez. Vsa njegova zunanjost jc pričala, da je videl in bil mnogo bojev. In ker je bil vajen težavnih ekspedicij, si jc bil mislil, da bo lov roparjev le igrača, nevredna resnega vojaka. Toda ko je zaslišal raport stražečega podčastnika, se jc stemnilo njegovo licc. Nemirno jc hodil pred vhodom. Ko ni bilo po preteku cele ure nobenega glasu iz jame, je ukazal polkovnik vojaku, da naj leze v luknjo. On sam mu je sledil za petami. Vojaki so v ideli še ostroge na črevljih polkovnika . . . Ustavil se je . . . Slišal se je njegov klic, na katerega ui odgovarjal nikdo... Naglo se je pomikal polkovnik nazaj — smrtno bled je bil, ko je vstal . . . »Pošljite po dva zidarja v Taraskon«, je rekel s čudno izpremenjenim glasom svojemu častniku. »Naj prideta z orodjem in malto.« Prestrašeni so slišali vojaki te besede. Kri se jc trdila, lasje so vstajali... Njih nesrečni tovariši so tedaj izgubljeni! Zidarja sta orišla. Polkovnik, ki je hodil kakor teman oblak pred vhodom, jih ni pogledal. Nobeden vojakov se ga ni upal nagovoriti mrkega. Pol- kovnik je čakal do večera. Ko ni bilo ves dan nobenega znaka življenja iz jame, je mignil zidarjem. Ozka odprtina je bila skoro zazidana. Dvajset mož je ostalo na straži pred jamo. do stanovanja polkovnika so bili razstavljeni. Oblak se jc vlegel ua Taraskon. Polkovnik in vojaki, meščani in kmetje, vsi so vzdihovali pod težko moro tega dogodka — vsi so pričakovali . . . Preteklo je tri dni. Jutro četrtega ie našel davkar v Foi.\u blagajno davkarije odprto. Mesto polnih vrečic je našel v blagajni listek z besedami: »Pozdrav roparjev iz Ussatske jame.« S to novico sc je razširil nov strah po okolici. Praznoverni ljudje so si izmišljevali vsakovrstne bajke. Polkovnik je trdil, da je edini vzrok roparske prostosti ta, da vedo za drugi, ljudem neznan izhod iz jame, in preiskoval je skrbno vsako skalo, vsako jamico po gori. Sledu druge poti ni bilo. Polkovnik je izpraševal stare ljudi — in res — se ie spomnil pol slep. pol gluh starček, da je hodil kot otrok po drugi poti v jamo, toda to pot ie zasul plaz zemlje, ki se ie bil odtrgal od gore. »Dobro!« je rekel polkovnik. »Drugi izhod je. torej ga moramo dobiti.« Iskali so še enkrat in ker ni izdalo iskanje, roparji so pa morali vendar prej ali slej ven priti, ie nastavil poveljnik kordon vojakov okoli gore. Tako so blokirali petnajst dni jamo. V tem času je bilo okradenih par hiš v Taraskonu. Vojaki so že mrmrali nad težavno, brezslav-no, brezuspešno službo. S kmeti so verovali vojaki, da se store roparji lahko nevidne, da imajo pri sebi moči, ki jih varuiejo krogel, smrti. Poveljnik, ki ni veroval v vraže, je sumil izdajstvo. Ussatska gora se zožuje proti severozahodu in se spušča v ozko nedostopno dolinico. Po sredi doline teče gorski potok, v sredi po- toka je kakih deset metrov širok otočič, na njem velika skala in grmi lesnik. Bilo je popoldan. Častnik, ki je stražil s svojim oddelkom v tistem kraju, se je uveril, da je vsak mož ua svojem mestu in skočil preko par kamnov na otočič v potoku. Bil je izmučen truda, zaspan dolzega časa. Goste lesnike, ki so nosile že rdečkasto obleko, ga bodo zakrile očem vojakov, menili bodo, da jih opazuje ... On pa jc hotel spati. Sedel je v grmovje za veliko skalo, naslonil hrbet na njo in zadremal. Grgranje vode, šepetanje grmovja mu je bila sladka pesem. Ze ie prehajal iz dremanja v trdno spanje — kar ga prebudi votel glas, ki je prihajal iz skale . . . Odprl je težke veke — jih zaprl . . . Močno šumenje grmovja ga je zbudilo zopet . . . Sedaj je zagledal glavo moža, ki se je ozirala izza skale na vse strani . . . Gotovo uverjen. da ga ne vidi nikdo, je stopil ves mož iz zemlje, se obračal v grmovju. Bil ie oblečen kakor kmetje iz okolice. V roki jc imel par šolnov. Previdno je stopil v potok, oprezno hodil časek po potoku, skri-vaje sc za vrbe in skale. Ko je prišel do steze, ki jc vodila v Taraskon, se je napotil po nje.i. »Ah tako, bratci!« si je mislil častnik. Previdno je stopil k skali, razgrnil grmovje in našel ozek vhod pod zemljo . . . Pohojena trava, zlomljene veje grmovja, so dokazovale, da jc to toliko iskani vhod v jamo. Tisto noč je vodil sam poveljnik bataljona dvesto mož, ki so goreli želje rešiti svoie tovariše ako žive še, in če ne, maščevati njih smrt: po ozki vijugasti poti, ki je vodila časek pod potokovo strugo nizdol. se obrnila v višino in se vila strmo v goro. V globokem molku, pri slabem svitu svetilnice, so korakali rahlo vojaki, mož za možem, po ozki poti Srce vseh je bilo burno. Ce se jim ne posreči priti do širjega prostora predno zaslutijo roparji neljubi obisk se ponovi lahko drama. Ker pozneje je težko izpreminjati. Dr. Šusteršič je o tem v klubu poročal, povdarjal, da se gre osobito za dve točki, za kateri je treba pravočasno vplivati na podrobnosti vladnega načrta: Glede števila poslancev posameznih dežela in razdelitve mandatov v dotični deželi na volivne okraje. Soglasno se je takoj takrat klub izrekel za načelo, da no-Weisskirchnerja ter mu po izvolitvi srčno častital, dasi ga predsednik še ne pozna ne. Prvim podpredsednikom je bil izvoljen češki poslanec dr. Začek. drugim pa Poljak dr. S* '.rczvnski. Socialni demokrati so oddali svoje glasove Pernerstorferju. »Slovenski klub« je izdelal več predlogov in interpelacij ter iih je deloma že tudi vložil. Dr. Krek in tovariši so nujno predlagali, naj vlada odpiše vse brezobrestno potresno posojilo za Kranjsko. Dr. Šusteršič in tovariši so vložili predlog glede ustanovitve vseučilišča s slovenskim iir" hrvaškim učnim jezikom. Drugi predlogi se tičejo razbremenitve kmečkih posestev, dalje uvažanja tuje živine, kar naj vlada prepreči. — V sredo se jc osnovala svobodna agrarna zveza poslancev vseh narodnosti v varstvo avstrijskega poljedelstva. »Slovenski klub« je sklenil podpirati interpelacije in predloge poslanca Grafenauerja ter ie to naznanil vodstvu koroških Slovencev. — V četrtkovi seji je vlada predložila načrt za izpremembo poslovnika. Po prečitanju vlog se je pričela razprava o nujnem predlogu za saniranje deželnih financ. Prvi je govoril dr. Gessmann, za njim pa Renner, ki je zahteval, naj se uvede splošna in enaka volivna pravica za deželne zbore. Za slovensko vseučilišče je med burnim odobravanjem slovenskih poslancev govoril dr. Korošec, in sicer najprej po slovensko, potem pa po nemško. V obeh jezikih se je oglasil tudi dr. Rybar pri razpravi za saniranje deželnih financ. Občni zbor »Zadružne zveze«. Iz obširnega poročila povzamemo, da ima zveza 380 zadrug ter je najmočnejša zadružna organizacija južne Avstrije. O stanju in napredku »Zveze« so poročali načelnik dr. Krek in ravnatelja dr. Pegan in G. Rašica. Navzoč je bil tudi zastopnik osrednje zveze baron Stork z Dunaja. Dr. Krek je pohvalno omenjal vestnost. delavnost in sporazum med načelništvom in uradništvom. Da ima »Zadružna zveza« ogromno poslovanje, je razvidno iz tega, ker ie dobila letos 7859 dopisov za rešitev; odposlanih ie bilo 10.314 dopisov. — Dobiček v minolem letu znaša 19.597 K. Kranjska kmetijska družba je imela v četrtek 140. občni zbor. Zborovalce je pozdravil deželni glavar pl. Detela. V imenu deželnega odbora je nagovoril navzoče poslanec Povše. Točno poročilo o delovanju glavnega odbora je podal ravnatelj Pire. Družba je lansko leto preskrbela raznih gospodarskih potrebščin okroglo 355 vagonov; denarni promet je pri tem presegal en milijon kron. Umetnih gnojil porabijo kranjski kmetovalci razmerno največ v celi Avstriji; v tekočem letu se bo naročilo 400 vagonov gnojil. — Poleg dosedanjih odbornikov sta še izvoljena nanovo: potovalni učitelj Fr. Gombač in kanonik Kalan. — Sprejetih jc bilo več važnih predlogov, med njimi tudi nasvet, naj odbor kmalu izposluje deželno zavarovalnico. Raznoterosti. V državnem zboru je '40 različnih strank; največ jih imajo Nemci, Cehi in Poljaki. — Vodstvo »Svobodne šole« .ie izdalo oklic, ki v njem vabi po liberalnih listih svobodomislece, naj prispevajo, da se ustanovi »vzor-svobodna šola« v vzor-poslop-ju. — Alcksandrijski Slovenci in Hrvatje bodo ustanovili slovensko ljudsko šolo ter so razposlali po vseh krajih, koder bivajo Slovenci, vabila za pomoč in podporo. — Dunajska občina si je oskrbela lasten pogrebni zavod. — Pasja steklina se je pojavila v kamniškem in postojnskem okraju. — V Aleksandriji se ki se jc odigrala pri prvem vhodu. Nekaj dolgih minut so hodili po nevarni stezi. Naredila je nenaden ovinek. Zasvetila se je luč in cev puške . . . Velik močan ropar je stal pred vhodom ter ga zamašil s svojim obširnim truplom. »Kdo je?!« je vprašal grozeče, pa ni pričakal odgovora. Vojak je hitel z nasajenim bajonetom proti njemu. Ropar je pomeril. Ze se je gibal petelin — pa predno je sprožil, ga je prebodel bajonet . . Vojaki so hiteli preko mrtvega trupla v širino, kjer jih je stalo lahko dvajset v vrsti. Tu so si prižgali baklje in stopali pogumno naprej. — Razširila se je jama — zasvetili so se kapniki ob steni v bližini — a tam naprej — v višini, v sredini, je vladala tmina, tihota, groza . . . Pa kmalo je oživela tihota pokanja smrtno-nosnih strelov — tmino je razsvetlil blesk po-gubonosnih bliskov. Vojaki so odgovarjali temu pozdravu . . . Krik se .ie razlegal pod veličastnim obokom. Grozen, vendar krasen prizor! . . . Bili so boi uničenja. Ne ropar ne vojak ni poznal usmiljenja. Pri svitu vojaških bakeli in plemenic so grmeli streli, krogle so se odbijale od stropa. Veliki kapniki so se trgali, padali na bojevnike. Pok strelov je odmeval grotneče iz stotero kotov. Trikrat toliko je bilo vojakov kakor roparjev. Ali ti so poznali vsak kot, vsako votlino, vsako pot jame. Iz nedostopnih krajev, skritih za skalami so streljali na nasprotnike. Bili so spretni strelci. Od nevidne roke zadeti so padali vojaki. Premoč je prisilila vendar roparje po ljutem boju, da so bežali v čolnu preko jezera. Vojaki za njimi. Do pasu v vodi so gazili v dežju strelov gosto blato. Jeza nad smrtjo toliko tovarišev ic podžigala poveljnika in može. V vednem boju za vsako j ped zemlje so se umaknili roparji že do str- konstatirali dva slučaja kuge. — Cesarske vaje se bodo vršile na Koroškem od 2. do 9. septembra; udeležila se jih bosta graški in momoški armadni zbor. Cesar bo stanoval dva dni v celovškem deželnem dvorcu. — Slovansko dijaštvo je zborovalo 24. junija v Gradcu ter manifestiralo za slovensko vseučilišče. Z velikim odobravanjem so bile sprejete resolucije na visoko vlado in na slovanske poslance. V Kopru je bila na dan sv. Na-zarija običajna procesija, pri kateri sc nosijo ostanki tega svetnika. Med sprevodom je bila v najožji ulici vržena smrdeča bomba, ki je spravila navzoče vernike v velik nered ter je bilo več oseb poškodovanih. Škof Nagi, ki je vodil procesijo, je ostal miren. Hudodelstvo je vprizorila vsaj posredno framazonska loža, vznevoljena, ker je ondi pri državnozborskih volitvah bil izvoljen krščanski socialec Spa-daro. - Več ljudi ie omamil strela dne 16. junija v Mrzli Rupi na Vojskem, ki so vedrili v neki hiši. Matura na kranjski gimnaziji se ie končala minolo sredo. Trije osmošolci so napravili zrelostni izpit z odliko, 13 jih ima prvi red, dva nista zmagala, šest mladeničev ima semestralni ponavljavni izpit. Godovi prihodnjega tedna. Nedelja. 30. junija: Spomin sv. Pavla, Oton, Emilijana; ponedeljek, i. julija: Teobald, Julij; torek, 2. julija: Obiskovanje Marije D., Procesij; sreda, 3. iulija: Bertram. Helijodor; četrtek, 4. julija: Berta, Urh; petek, 5. julija: Ciril in . Metor, Anton Zakarij, Domicij; soboto, 6. ju- | lija: Dominika, Izaja. Preobrat na Hrvaškem. Zagreb, 27. junija 1907. Situacija je za Ogre tako neugodna, kakor od časa bojev s Feyervaryjevem ministrstvom še nikoli ni bila taka. Naj bo hrvaška politika še tako nerodna, spori o državnovprav-nem stališču Hrvatske do Ogrske še tako zapleteni, zamudni in neplodni, hrvaško-ogrsko nagodbeno vprašanje je tudi za Ogrsko še vedno bilo povod hudim krizam, ki sicer Hrvatski nikoli niso bogvekaj koristile. Ogrske pa tudi niso okrepile. Tako ie tudi sedaj. Ogri imajo boj na vseh frontah: komaj se še koalicijsko ministrstvo drži pokonci. Weckerle je obsedel med dvema stoloma; krona čaka, da ji izpolni, kar ji je glede na vojaško vprašanje obljubil in ou ne more; neodvisna stranka pa bi že pod njegovo vlado rada videla uresničeno samostojno ogrsko armado. To pa še ni nič v primeri z bojem, ki čaka Ogrsko z Avstrijo, ko bo dozorelo nagodbeno vprašanje in tudi to se ne da primerjati z viharjem, ki bo završal po deželah Štefanove krone, kadar bo treba izvesti splošno volivno pravico. Nemažarska narodna zavest in nezadovoljne socialnodemokraške mase kopljejo ogrski državni enoti grob. ln dasi vse te za Ogrsko pogubonesne sile de-' lajo doslednejše kakor Hrvati, ki so še nedavno sanjarili o tem, kako bi z Mažari združeni se bojevali za neodvisnost in za zaprašene državnopravne ideale ogrske — četudi proti neniažarskiin narodnostim, v prvi vrsti pa proti Dunaju — vzlic temu so Hrvati za Ogre najbolj nevarni. Hrvati obštruirajo sedaj v budimpeštan-ski zbornici. Tako dolgo lahko obštruirajo železničarsko predlogo, da bi Weckerle tega ne mogel vzdržati in bi se moral posloviti. Vrhtega pa Hrvati v debatah razvijajo probleme o nagodbi, ki so skrajno nevarni tisti dozdevni ogrski državni enoti, s katero Mažari slepijo vse evropsko javno mnenje. Tudi druge netnažarske narodnosti črpajo iz hrvaške opozicije poguma in odporne sile. Ogri so napeli vse sile, da potlačijo opozicijo. Zadnji poizkus ie bil ta, da .ic Wecker!e pozval bana Pe.iačeviča k sebi. Vprvič ni imel namena prisiliti bana do demisije. Temu mega brega, ki tvori prehod v nižjo jamo. Upali so, da se rešijo po tej poti. Mahoma so ugasnili svoje luči in zažgali kupe slame ki so bili njih ležišča. V hipu je bil višji del jame zavit v oblak črnega dima. Za hip le so zastali vojaki v nenadni tmi-ni. ter se dušili v nenadnem dimu. Tačas so plezali roparji urno preko strmega roba. Slama je zgorela z svitlim plamenom. Vojaki so hiteli gori. Pa roparjev ni bilo več, kakor senca sta izginila ravno poslednja dva v tmini. Iz tmine pa je zabliskalo — par vojakov, ki so se nagibali čez rob je padlo. Strel za strelom je prihajal iz tmine, vojak za vojakom je padal . . . Vojaki so se umikali — se skrivali za kapnike ob steni. Ne oziraje se na nevarnost je premotril hrabri poveljnik položaj. Deset roparjev je stalo na plošči pod robom — morda dvajset jih je splezalo iz dolenje jame po tako visoki steni, da so streljali naravnost na vojake. V svitu bakelj so bili vojaki v tmino zavitim roparjem siguren cili. Poveljnik je ukazal vojakom ugasniti baklje. Nato je izbral dvajset boljših strelcev in jih potaknil v zaseke skalovja nad brezd-nom. Drugim je ukazal plaziti se tiho do roba, s pripravljenimi puškami in lestvicami. Ko ie bil vsakdo na svojem mestu, je vrgel sam poveljnik plamenico med roparje na plošči. Bliskoma ie razsvetlil može, ki so se skrivali po steni nad brezdnom. V istem hipu je zagrtuelo na poveljnikovo povelje. Dvajset strelov je zabliskalo. Mrtvi, ali ranjeni, so popadali roparji raz sten, v globoko, temno dno. Njih poslednji grozni krik ie odmeval strašno od visokega oboka, je budil tiho jezero .. . V istem bipu pa so se že spuščali ne-j ustrašeni vojaki s hrabrim povelienikom v dolenjo iamo. Po treh lestvah so hiteli. Roparji so najboljši dokaz netočnosti in laži, ki jih je o avdijenci banovi pri Werckerleju raztrosil po listih šef ogrskega tiskovnega urada Abra-ny. Ta .ie delal nasprotje med banom in hrvaškimi poslanci, dasi tega nasprotja ni, samo zato, da bi hrvaški poslanci opustili obštrukcijo. Ogrski tiskovni urad je hotel izigrati bana proti hrvaškim poslancem. Najprej je pisal po mažarskih listih, da je Weckerle bana pozval, naj moralično prisili Hrvate, da odnehajo. To je res. Potem pa se ie pisalo, da je ban izjav il, da bi rad, pa da tega ne more, ker so hrvaški poslanci trdovratni, To ni res. Dejstvo je. da ban popolnoma soglaša s hrvaškimi poslanci, dasi drugače ni bogve kako energičen. V vprašanju o upravičenosti hrvaškega uradnega jezika pri železnicah na Hrvaškem sc kot ban tudi ni mogel postaviti na mažarsko stališče, ker mora vendar braniti nagodbo, katere vrhovni čuvar je pravzaprav on. Krona je sprejela demisijo — gotovo, kajti drugače bi bil moral odstopiti \Ve-ckerle, to pa bi bilo za krono, ki sedaj tako silno dela, da bi spravila avstrijsko-ogrsko nagodbo pod streho, mnogo bolj nevarno in kritično, kakor če odstopi hrvaški ban. Kaj sedaj? Hrvaški poslanci bodo v zbornici nadalje obštruirali in le z očitim brutalnim nasiljem bo mogoče udušiti njihove glasove. Pošteno pa bo dušil in tlačil hrvaško zavest novi ban Aleksander Rakodczay. Brez dvoma - to .ie drugi Khuen-Hedervary in njegov učenec, kajti ta ga je bil svojčas povišal. Da ga ljudstvo na Hrvaškem imenuje psa, ki je krvi žejen, je pač malo ugodno znamenje. Kot državni pravdnik je Rakodczay plenil liste kakor jih komaj v Rusiji tako; ob priliki kmečkih nemirov je bil svojčas na smrt obsodil pet oseb in obsodbe so se tudi izvršile. Kakšen naslednik! Preje popustljivi, mirni, čeprav neenergični, a vendar pravični Pejačevič, sedaj neki sodnik, bogvekdaj in kako popleme-ničen, oproda Khuenov. Komu bije zdaj zadnja ura? Hrvaški opoziciji gotovo ne, kajti dežela je na strani svojih poslancev in Hrvatov tudi Khueni niso mogli in ne bodo udušili. Toda dvema je namenjena gotova smrt: Ogrski koaliciji, čeprav po hudih, morda za celo državo usodnih krizah in — njihovim bivšim hrvaškim prijateljem, ki so reško resolucijo podpisali. Te slednje bo najprej odpihala burja. Morda ni vse res, kar je predvčerajšnjim Polonyi v zbornici odkril o zgodovini in postanku reške resolucije. Pretcnina je zgodovina tega človeka, da bi bil v stanu resnico povedati. Toda ravno to je, kar še bolj vznemirja. Vsak si misli, bogvekaj so sklepali v Reki, ko nobeden ničesar točnega povedati noče. Stvar pa ni bila tako tajnostna — Mažari so Hrvate pošteno prevarili, Hrvatje so jim šli na lim, sedaj pa jih je sram to priznati. Mažari so Hrvate s tem, da so Khuena vrgli, tako nase priklenili, da so imeli proste roke proti Dunaju in neniažarskiin narodom v lastni domovini, mislili so, da bodo potem tudi s Hrvati gospodarili, kakor bodo hoteli, zanašajoč se na resoluci-jonaše. Ti pa so se v enajsti uri spomnili, da so pogrešili, zato jim je zdaj Weckcrle poslal Rakodczaya, da jih s škorpioni tepe. Sedaj je prišel čas. da Hrvati stopijo na bojno plan edini. Pogoji za to pa žalibog niso dani. Na eni strani resolucijonaši, ki nagodbo z Ogrsko priznavajo, na drugi strani Starče-vičanci, ki jo popolnoma zavračajo. Ako zmagajo prvi, ni dvoma, da se kriza prične iznova, kajti zahtevati bodo morali od Ogrov v prvi vrsti revizijo nagodbe. To je pa rana, katere se nihče ne sme dotakniti, dokler bo na Ogrskem gospodoval Košut. Kako priti v tem oziru do miru in kompromisa, ko je vendar temeljno vprašanje nagodbe tako sporno? Kajti treba priznati ali hrvaško tolmačenje nagodbe, da je Hrvaška z Ogrsko enakopravna, samosvoja država, ki je z Ogrsko samo kon- v nižini so jih sprejemali s streli, z divjo kletvijo. Lestva se je pretrgala. Voiaki so izginili v tmini. Ostali pa so planili šc z večjo jezo na povzročitelje tolike nesreče. Boj, klanje, se je nadaljevalo po prostorni dolnji jami, odmevajoč po ozkih hodnikih . . . Pa polovica roparjev jc ležala mrtva, nekaj jih je bilo ranjenih, drugim je pošlo strelivo. Dvanajst mož so polovili in zvezali. Poveljnik je pregledoval jamo. Vreče žita, zavoji sukna, zaloge živeža in blaga, ki so pričale o veselem življenju roparjev, ga niso zanimale. Nekaj druzega je iskal priletni mož z rosnim čelom. Tudi vojaki so hodili po hodnikih, med kapniki — so spraševali ujete tolovaje. Pa ti so zrli v tla. grizli konce brk in zvijali roke v tesnih vezeh. Krik groze je klical vojake k poveljniku. Stal je ob koncu hodnika, ki vodi skozi ozko luknjo na prosto. Vojaki so hiteli tja — se stresli — jokali. Trupla njih tovarišev so ležala nakupičena na eni strani — na drugi njih odrezane glave. Grozen duh se je širil od ob-latenih. krvavih trupel — skalovje v krogu je pordelo krvi, po jamicah so še stale strjene mlake. S težavo jc ubranil poveljnik vojakom, da niso raztrgali roparjev na kose. In ko so jih privedli očrnjene dima, povaljane, krvave. boli zverini kakor človeku podobne iz jame, ie planila čakajoča množica s kamni in koli nad nje. Kup cunj in krvi so pripeljali v Foixe. Cez tri mesece so jih obglavili . . .« Tako pripoveduje vodnik — se zamisli in vzdihne: »Bodi jim večni Bog milostljiv! Skesali so se pred smrtjo, prosili ljudstvo odpuščanja. Takb na.i jim odpusti Bog, kakor smo jim odpustili mi!« federirana ali pa priznati ogrsko stališče, da tvorita Ogrska in Hrvaška eno samo — ogrsko državno enoto. \ko Starčevičanci zmagajo, pa tudi ni sporazum vsaj v sedanjih razmerah mogoč. Ali to stoji —• edina še nckompromiti-rana stranka na Hrvaškem je starčevičanska stranka prava in boljši bi bil njen odkriti boj proti Mažarom, kakor politika resolucijonašev ki kakor nihalo sedaj delaio konmpromise, sedai napovedujejo Mažarom boj na nož! Rešitev bo šele tedaj, ko se zruši sedanji zistem na Ogrskem in na Hrvaškem. Tam mora splošna in enaka volivna pravica podreti koalicijo in tudi v Zagrebu je treba več in morda tudi nekaj drugih mož v saboru. Brez demokratizacije ni ieka z,; dežele Štefanove krone! MalnšltvšS soc Organizacija katoliških društev rokodelskih pomočnikov raste in se krepi na znotraj in na zunaj. Do tega sklepa pridemo, ako proučujemo statistične podatke, katere prinaša junijski sešitek »Socialc Kultur«. Število vseh društev, ki so združena v zvezi je znašalo 1. januarja 1907 1161. Po deželah se raz-dele sledeče: Nemčija 843;. in siccr na Pruskem 494, Saško 11. Hcsensko 9. Badensko 53, Virtemberško 51. Bavarsko 222, Alzacija-Lorena 3. V Avstriji je bilo katoliških rokodelskih društev 181, na Ogrskem 82, v Švici 34 na Luksenburškem 1. na Nizozemskem 7, v Belgiji 2, na Francoskem 1, na Angleškem 1, na Švedskem 1, v Italiji 1 in v Severni Ameriki 7. Število članov (pomočnikov) znaša nad 75.000, izrednih članov pa je bilo (največ samostojnih mojstrov) 117.829. Bilo je v društvih tudi več nerokodelcev, vendar je njih število tako majhno, da društvom nikakor ne vzame izključnega rokodelskega značaja, ka.iti bilo jih je le 10%. Tudi notranje življenje se je prav povoljno razvijalo. Vse dobrodelne ustanove, hranilnice, bolniška blagajna, osrednja mrliška blagajna, so uspevale prav dobro. Teoretiški in praktični pouk se je gojil z vso vnemo, postavil se mu je gotov cilj in s tem je omogočen tudi skupen učni načrt. Število društev, ki so svojim članom dajala teoretičen pouk v pisanju, čitanju, računstvu, dopisovanju, knjigovodstvu, se je od leta 1901 do 1904 dvignilo od 398 na 494, od 1904—1906 pa od 494 na 526. Strokovnih oddelkov za posamezne obrte je v 77 društvih 206. Njihove izdelki so po rokodelskih razstavah često vzbujali pozornost in priznanje. Zaključek: Rokodelska društva so lahko zadovoljna z uspehi, ki so iih dosegla v delovanju za svoje člane, saj so jim neredko oripoznala zasluge na tem polju tudi oblastva in obrtne zbornice. lz slovanskega sveta. sl Prešeren v srbo-hrvaščini. Pesnik Vlado Stanimirevič ic po raznih listih priobčil prevode raznih Prešernovih pesmi. Mladi pesnik je zbral te prevode in dodal še nove ter jih bode v kratkem izdal. Shod katoliških pisateljev in časnikarjev v Varšavi se je imenitno obnesel. Predsedoval je knez Pavel Sa pie h ta sklepni govor je imel grof Adam Krasin-ski. Po sklepu je bil slavnostni banket, pri katerem je imel varšavski škof Ruszkievicz prvi toast na zdravje papeža, drugi toast je naredil grof Rogier Lubienski katoliškemu poljskemu duhovništvu. Toaste je zaključil škof Teodorovicz s svojim toastom „krščan-ski demokraciji. Varšavski listi pripomnijo z zadovoljnostjo, da je bil banket katoliških pisateljev in časnikarjev, pri njih prvi banket, pri katerem je stala na mizi samo soda-vica. Neki dnevnik zaključi to opazko z vzklicom : „Vivat sequens !" Pismo Boltatuga Pepeta. Gespud redehter! Unkat sm vidu vice-purgermaj-stra Zancka, k je slonu na enmo ban-gari pred ro-^ tužam in jc govoril dr Renner, prikazala sta se v loži na prvi galeriji ogrski ministrski predsednik dr. NVckcrle in avstrijski njegov tovariš baron Beck. Ko zagleda NVeckerla dalmatinski poslanec dr. Tresič, prične glasno klicati: »Abzug NVckcrle!« Prihodnja seja jutri. Predlogi in interpelacije. D u u a j, 27. junija. Važnejši predlogi in interpelacije, stavljene v zadnji seji so: Vlada predloži zakon o hranilničnih vlogah varovancev, o kovanju stokronskega in pet-kronskega denarja, o izpremembi sedaj veljavnih trgovinskih in prometnih odnošajev s Turčijo in o izpremembi poslovnika. Med predlogi poslancev se nahaja Abrahamovvi-e^ev o potrebi novega vojaškega kazenskega zakonika, vojaškega kazenskega procesnega reda, podporah za ohitelji rezervistov. Kroycv o splošnem starostnem in invaliditetnem zavarovanju delavcev, uslužbencev, poljedelcev, obrtnikov, njihovih vdov in sirot. Huc-ber o izboljšanju učiteljskih plač iu njihovi enakopravnosti s štirimi nižjimi uradniškimi činovuimi razredi. Schoisu ohlov o povišanju najnižje provizije pri bratovskih skladnicah od 200 na 400 kron. Resel o trpinčenju dra-gonca Sammta v Traiskirchnu, Frb o izboljšanju položaja državnih pisarniških oficijantov in pisarniških pomočnikov. Tomasek o trpinčenju dragonca NValischa v \Velsu. Predloge poslancev »Slovenskega kluba« stno že te dni naznanili. Češka obstrukcija. D u n a j 27. junija. V seji češkega kluba so agrarci. radikalci in narodni socialisti proti glasovom mladočehov in katoliško-narodnih poslancev sklenili, da noben član češkega kluba tako dolgo v zbornici ne lx> govoril, dokler se ne reši vprašanje o protokoliraniu čeških govorov. Min. preds. je izjavil, da se o tem mora sporazumeti z nemškimi strankami iu da se bo z vprašanjem bavila tudi konferenca klubovih načelnikov. »Lidove noviny« poročajo, da se je v češkem klubu tudi sklenilo začeti obstrukcijo, ako sc vlada v desetih dneh nc odloči glede na jezikovno vprašanje. Položaj je sedaj še bolj kritičen, ker se govor češkega soc. demokrata Soukupa ni protokoliral. Grof Sternberg meni, da obstrukcija nc bo koristila, ampak le neizmerno škodoVala. Kvotna deputacija. Dunaj, 27. junija. Avstrijska kvotna deputacija je izvolila za načelnika Czvhlarza, za namestnika dr. Abrahamovicza, za poročevalca pa barona Schvvegla. Sklepati deputacija šc ne more ničesar, ker ogrska kvotna deputacija še ni doposlala svojega poročila. Svobodna agrarna zveza. D u naj, 27. junija. Vsled sklepa svobodne agrarne zveze so se podali poslanci Fink, Iro, Peschka, Katzer in Zazvorka k min. predsedniku baronu Becku, ga obvestili o osnovanju agrarne zveze in ga opozorili na to, da agrarci ne bi mogli odobriti ni glasovati za take pogodbe z balkanskimi državami, ki bi se ne ozirale na naše poljedelske koristi. Beck jc obljubil, da bo vlada njihove želje uvaževala, ne da bi postala enostranska. O stanju trgovinskih pogajanj z balkanskimi državami bo vlada agrarno zvezo obveščala. »Zveza nemških strank.« D u n a j, 27. junija. Definitivno se ic o-snovala »Zveza nemških strank«. Načelnik poslanec Sylvester, v načelstvo so izvoljeni Chiari, NVaidner, Sylvester, Peschka in Steinvvender od nemško-nacionalne zveze, Gross in Funke od nemško-napredne, NVolf in Pa-cher od radikalne stranke. Poletno zasedanje. Dunaj. 27. junija. Vlada namerava poletno zasedanje zaključiti 25. julija. Če bi pa v tem času proračunski provizorij ne bi bil rešen, se bo zasedanje podaljšalo. Zadružna 3ve3a. (Konec.) Centralna državna blagajna. Sprejme se resolucija: »Skupščina »Zadružne zveze« izraža svoje prepričanje, da je centralna zadružna blagajna potrebna, da ugodnosti denarnega trga postane deležno tudi zadružništvo. Zato poživlja c. kr. vlado, naj zakonski načrt v tem oziru čim najprej predloži državni zbornici.« Delovanje naših zadrug. Dr. Lampe poroča potem o uspehu pismene enkete, ki jo je uprizorila »Zadružna zveza« o postanku in delu naših zadrug. Vse zadruge so edine v tem, da jih je rodila nujna gospodarska potreba. Pospeševala je ustanovitev in razvoj predvsem velika požrtvovalnost zadružnih voditeljev, zlasti duhovščine, ki so zastonj žrtvovali trud in gmotne prispevke, da sc je moglo razviti zadružno aelo. Škodovala je predvsem začetna neza-upnost ljudstva, ukoreninjeni egoizem posameznikov in neznanje. Tudi nasprotniki zadružne ideie, ljudje kapitalističnega duha in nasprotnega svetovnega naziranja so mnogo škodovali; mnogo je bilo vmes trgovcev. Uspehi zadružne organizacije so nad vse veseli. Predvsem velika gmotna korist: Mnogo krajev jc, kjer je prej vsako leto mnogo kmečkih posestev prišlo na kant, od ustanovitve posojilnice pa več ni bilo nobene prisilne dražbe. Tudi konsumna društva so povsod imela dobre posledice. Ce se tudi niso vsa obdržala, so pa vsaj izdatno vplivala na regulacijo cen, so v ljudstvu zbudila duha računanja in mu razširila gospodarsko obzorje. Moralni uspeh zadružništva se jc poudarjal od vseh zadružnikov. Posebno zadruge v Istri in Dalmaciji z največjim veseljem poročajo, kako se vsled zadružnega dela ljudstvo osvoboja in izobražuje. Iz obupanih sužnjev dela zadružništvo svobodne, po izobrazbi in napredku hrepeneče ljudi. Dvignil se je način gospodarstva, ljudska prosveta raste, in krščanski duh skupnosti in medsebojne ljubezni se polagoma utrjuje v prebivalstvu, ki je bilo prej razbito in razkosano ter v sovraštvu med sabo. Versko in moralno življenje se dviga, kjer cvete zadružna ideja. Po mlekarnah se je doseglo, da imajo v marsikaterem kraju boljše živinske pasme, zboljšali so traviflke in hleve in z gotovini dohodkom se je utrdilo gospodarstvo. Obrtne zadruge so dvignile podjetnega indiistrialnega duha, zvišale tehniko produkcije in odprle nove vire dohodkov. V nekaterih krajih, kier poljedelstvo ne more braniti ljudstva, se je z zadružno < brtjo ljudstvo rešilo gotovega propada. Inteligenca ni mnogo sodelovala, seveda izvzemši duhovnike, ki so se povsod oklenili zadružništva. V tem oziru je med Hrvati bolje, nego med Slovenci, kjer je svetna inteligenca žal prccej nasprotnega duha. Zadružništvo pa samo izobiazuie svoje ljudi, in zato gledamo z zaupanjem v bodočnost. Vprašanje Zadružnega doma se jc sprožilo. a šc ni dozorelo. Najbolj bi ga potrebo- vala Gospodarska zveza, a zato je treba skupnega nastopa, ki danes še ni mogoč. Pride čas, ko bomo imeli tudi svoj Zadružni dom. Posebno nas veseli, da se vse to, kar smo pričakovali od zadružništva, zdaj tudi izpolnjuje. Čast in hvala za to vsem, ki so se posvetili s toliko vnemo zadružnemu delu, oni so največ koristili slovenskemu in hrvatskemu narodu. (Odobravanje.) Razni nasveti. Dr. Pegan poroča, da se namerava zadružna razstava s poučnimi kurzi, zlasti se bo vršil poučni kurz v Dalmaciji, kjer največ delajo na zadružnem polju frančiškani. Med bogoslovci in akademiki se je začelo hvalevredno zanimanje za zadružništvo; nekaj hrvaških bogoslovcev pride te počitnice na Kranjsko, da si ogledajo zadružne naprave. Živahen razgovor nastane o dr. Pegano-veni predlogu, naj noben denarni zavod z neomejeno zavezo ne sprejema članov, ki so že člani druge zadruge z neomejeno zavezo. Po debati, ki sc je udeleže gg. Hladnik, nadučitelj Ravnikar, Kolarič, Vukšinič, se sprejme resolucija v tem smislu. G. Trpin predlaga, nai se uvedejo samo amortizačna posojila. Dr. Pegan podpira ta predlog glede ukniiženih dolgov, ki se naj od privatnikov vsi preneso na denarne zavode z amortizacijo. Pri amortiziranju dolgov bo Zadružna zveza šla vsem na roko. Priporočajo se takozvanc domače hranilnice (šparovčki), v katere vlagajo domačini majhne zneske, ključ do njih pa ima hranilnica, ki sprejema v njih nabrane prihranke. G. Kolarič prosi poslance, naj dosežejo, da se priznajo rajfajznovke kot pupilarno varne. Dr. Laginja pojasnuje težkočo, ker se mora določiti za vsak zavod gotova mera pupilarne varnosti. Poslanci bodo izkušali v tem oziru zadrugam pridobiti priznanje. G. Hladnik zahteva, da se izdajo tabele za amortizacijo, g. Stanovnik pa, da se ljudstvo pouči o amortizaciji. Dr. Krek obljubi, da se bosta v kratkem vršila dva poučna kurza. Dr. Krek prebere pismo škofa dr. Mah-niča, ki bi bil osebno prišel na občni zbor Zadružne zveze, če ne bi bil po opravkih zadržan. Škof dr. Mahnič piše: Podpirajte nas, ker le z vašo pomočjo moremo uspevati! Vladika krški je započel veliko, za Jugoslovane velevažno delo: Osnoval jc zadružno parobiodno društvo na majhne delnice, samo po 50 K. To društvo naj bi na Jadranskem morju delovalo v korist našemu zadružništvu in slovanski trgovini Dva parobroda se že delata, društvo dobi tudi pošto. Naj se vse naše zadruge zavzemo za to važno podjetje! (Poln ala.) Nato zaključi dr. Krek ta lepi in poučni občni zbor. Zadružniki so se še popoldne po skupnem obedu sešli v prostorih Zadružne zveze k važnim posvetovanjem. HRVAŠKO-OGRSKI SPOR. Dunaj, 27. junija. Cesar jc zaprisegel novega bana Rake dczaya. Budimpešta, 27. junija. Spljetski župan dr. Trumbič ie v brzojavki na Supila označil odkritja Polonyjeva o reški resoluciji za neresnična. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Budimpešta, 27. junija. V zbornici se jc pričela podrobnostmi razprava o regulaciji plač železniškim uslužbencem. Po kratki debati sc konča drugo branje predloge. Nato sc sklene preiti k tretjemu branju predloge o regulaciji železničarskih plač šele potem, ko se izvrši podrobnostim razprava o predlogi glede na službeno pragmatiko železničarjev. DEMONSTRACIJE HRVAŠKIH DIJAKOV. D u n a j, 27. junija. Tu so se vršile demonstracije hrvaških dijakov proti ogrskemu ministrskemu predsedniku \Veckerlu, pravosodnemu ministru Giintherju in novemu banu. Dijaki so priredili nato pred hotelom »Nadvojvoda Karol« ovacije bivšemu banu Peja-čeviču. Policija ie dijake razgnala. Popoldne sc je podala k grofu Pejačeviču deputacija hrvaških državnozborskih poslancev na Dunaju, da mu izrazijo svoje simpatije. DEMONSTRACIJE V ZAGREBU. Budi in p e š t a , 27. junija. Iz Zagreba poročajo, da sc tam ob prihodu novega bana prirejajo velike demonstracije. Ban prične poslovati v soboto. AVSTRO-OGRSKA BANKA. Avstro-ogrska banka .ic povišala obrestno mero za pol odstotka, torej diskontno obrestno mero od 4' - na 5%, lombardno obrestno tticio pa od 5 na 5'/a%. TRGOVINSKA POGODBA S SRBIJO. Dunaj, 27. junija. Pogajanja s srbskimi odposlanci so že tako daleč dozorela, da se bo kmalu sklenil trgovinski provizorij. 1. julija bodo pogajanja že končana. FRANCIJA. Pariz. 27. junija. »Echo de Pariš« poroča, da znašajo stroški za potlačenje nemirov na jugu 3,200.000 frankov. RAZPRAVA PROTI MORILCU BOLGAR-SKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA PETKOVA. Sofija, 26. junija. Med razpravo je Pe-rov prostodušno priznal, da jc annarhist in da je že davno nameraval ubiti Petkova in Ge-nadjeva. S svojimi izjavami jc zelo kompromitira! svoje obtožence. Pozvanih je 64 prič. VOJAŠKA VEST. Š o p r o n j, 27. junija. Vojno ministrstvo je nujno odredilo, da se mora vsem aktivnim vojakom, ki so kmetovalci, od prvega julija počenši, dovoliti ll-dnevni dopust. Zato sc opustijo tudi vojaške vaje. ANGLEŠKA. London, 27. junija. Nižja zbornica je sprejela predlog vlade glede na preosnovo višje zbornice s 432 proti 147 glasovom. PORTUGALSKA POSTANE REPUBLIKA? Lo n d o n , 26. junija. Protidinastiško gibanje narašča'. Ako kralja vržejo, utegne Portugalska postati republika, ker w repub-ličanska organizacija zelo dobro razvita, dočim pristaši pretendenta don Miguela bra-ganškega niso nič organizirani. Kralj Edvard angleški je portugalskemu kralju svetoval, naj odpusti min. predsednika Franca, dokler ne bo prepozno. Izjava. Odbor »Katoliškega političnega društva za kozjanski okraj s sedežem v Kozjem« sklenil je v svoji seji, dne 26. junija soglasno, da navdušeno pozdravlja ustanovitev »Sl. kluba« in možato postopanje poslancev, ki so ostali zvesti načelom »S. K. Z.« ter jim izraža svoje popolno zaupanje. Zajedno pa je društvo priinorano, obsoditi korak gospoda dvornega svetnika Ploja. Edina poštena posledica njegovega ravnanja bi bila, da gospod dvorni svetnik Ploj svoj, od »Kmečke zveze« priborjeni mandat položi v njene roke nazaj. Temu sklepu »Katol. političnega društva« se soglasno pridružuje »kozjanski okrajni odbor »Slov. kmečke zveze«. __Odbor. Dnevne novice. + Slovensko vseučilišče. »Slovenski klub« je torei v državnem zboru že nastopil za slovensko vseučilišče. Z veseljem beležimo to vest, da so naši poslanci že pri prvi priliki nastopili v državnem zboru z vso odločnostjo. Tu se vidi. kdo dela za stvar in kdo dela — zase. Mi nismo hoteli reči ničesar, ko je začel Hribar delati reklamo za svojo osebo s tem, da je pošiljal na vse občine in društva pozive, na.i mu pošljejo prošnje za slovensko vseučilišče. Vedeli smo, da je to le osebna politična špekulacija, pa, da ne bi stvari škodovali, smo molčali. Naši ljudje z dežele sami so se oglašali, češ da smatrajo pod svojo častjo Hribarju pošiljati prošnje, saj jih lahko pošljemo svojemu poslancu. Piasko, ki ga je naredil Hribar s tem nabiranjem, je res velik, in to ui naša krivda. Kaj bi rekli liberalci, če bi bil dr. Šusteršič pisal liberalcem, naj mu pošiljajo prošnje. Niti eden se mu ne bi bil odzval. Sicer se pa s papirji ne bo naredila slovenska univerza, saj vsa država ve, da stoji ves slovenski narod kot en mož za to eminentno narodno zahtevo. Delo naših poslancev v zbornici edino bo doseglo, kar je mogoče doseči, in zato se veselimo, da so naši poslanci takoj začeli s pravo akcijo! Kako so liberalci svoj čas zasramovali dr. Šusteršiča, češ da je kompromitiral zahtevo slovenskega vseučilišča, ko je zanjo nastopil v državnem zboru po svoji dolžnosti. Zato pa naj zdaj liberalci molče in naj oni ne kompromitirajo dela poslancev »Slovenskega kluba«! — Vseučilišče. Povedali smo že, da so se poslanci v »Slovenskem klubu« vprašanja o slovenskem vseučilišču takoj lotili z vso vnemo. Dr. Šusteršič je vložil nu.ini predlog v tem oziru. Dr. Korošec je včeraj ob groniovitem odobravanju svojih tovarišev utemeljeval najprej v slovenskem, potem pa v nemškem jeziku pravico slovenskega naroda do vseučilišča in predlagal, da se peticija, ki jo jc predložil. pisana v slovenskem jeziku, natisne v stenografičnem zapisniku. Prvi izmed južnih Slovanov ie imel spopad z nemškimi nacionalci. Ti dobro vedo, od katere strani preti nemškemu nasilju odločen in dosleden odpor. Slovenskih liberalcev se Markhl z drugovi nič ne boji. Nemškonacionalni poslanci se s prisrčnim veseljem pogovarjajo o hlapčevski službi, ki jim jo opravljajo slovenski liberalci; saj jim slovenski glasovi omogočujejo njihovo ponemčevalno politiko celo na Kranjskem. Nemec je v temi za mesto gimnazijskega ravnatelja po slovenski liberalni pomoči. Dva odlična volivca Ivana Hribarja sta oddala svoja glasova za Profta. Nai sc nikar ne moti slovenska javnost! Nevarnost, da sc imenuje Nemec na imenovano mesto, je ogromna. Z vso silo pritiskajo nemški nacionalci na vlado. Prade dela, kar more. Marchet ima v terni trdno stopnjo, ki je ne bo izpustil. Samo odločen korak, ki bi jasno pokazal, da je tudi liberalnih Slovencev resna volja delati na Kranjskem slovensko politiko, bi mogla to stvar izpremeniti, da bi se za zdaj imenovanje odložilo in sc počakalo do volitev v deželni zbor in do novega šolskega sveta. Vse drugo je bob v steno. Ropotanje proti Schvvarzu ne pomeni prav nič. Schvvarz ic organ dunajske vlade, ki mu je po Marchetu pod Pradejevim vplivom ukazala, kako nai dela. Opozarjamo, da pride kmalu realka na vrsto. Za vseučilišče se poganjati, ko se to tnalo kar imamo slovenskih učnih zavodov, meče od sebe, je brez pomena. Stranka, ki ima Profta na vesti, nc more v narodnih zadevah imeti nobene besede; in če si io lasti, škoduje le narodu in njegovim koristim. + Vseučiliška akcija. Včerajšnji »Narod« ie hud ker nočemo priznati, da ima edino veliki akademik Ivan Hribar pravico neomejenega diktatorstva v vseučiliški akciji. Pravico do takega diktatorstva si Hribar domi- šlja ter si jo prilastuje menda cclo preko vseučiliškega odseka, katerega za svoje korake uiti ne vpraša ne. Da takega postopanja ne smatramo koristnim velevažni akciji, za katero bi bilo treba za skupni nastop skupnih dogovorov je samobsebi umevno. Nam ie vseučiliška akcija preresna. da bi se vsedli ua Hribarjevo koprnenje po »paradah«. Kako si mislijo pristaši liberalne stranke skupno akcijo in složno delo z »združenimi močmi« so pokazali posebno s pripravami za včerajšnji ljubljanski nianifestačni shod za slovensko univerzo. »Narod« je dobival obvestila že pred tednom, da se obvesti pravočasno tudi »Slovenec«, za katerega stoje skoro vsi slovenski državnozborski poslanci se prirediteljem ni zdelo niti vredno! Še le včeraj (!) dopoldne je telefonično obveščal naše uredništvo gospod, kateremu smo povedali, da smatramo tako postopanje, ki najprej po »Narodu« obvešča prireditve, kakor da bi »Narod« sploh mogel kaj uplivati na rešitev in razvoj zadeve, za skrajno strankarski poizkus zapeljati javno mnenje, kakor bi bilo samo »Narodovcem« za vseučilišče. To je tembolj nečuveno, kolikor bolj bi stvar sama morala biti vzvišena nad takim postopanjem. Povedali smo odkrito, da se prejasno vidi, da nekateri gospodje hočejo bolj zase parado, kakor pa resnično korist stvari, sicer bi se ne moglo tako postopati. Z ozirom na to odpade za nas vsaka dolžnost obširno poročati o shodu. Ali naj tako postopanje gospodov v vsetičiliškem odseku odobravamo in se vnemamo za take netaktnosti? Sicer pa se, kakor čujerno nekateri ljudje iz vseučiliškega odseka naravnost norca delajo, ker si nadevajo njegovo ime in se kar samo-oblastno postavljajo kot »vseučiliški odsek«, dočim se prav nič ne skrbi, da bi pravi vseučiliški odsek res delal. To je morda prav Ivanu Hribarju, mi pa ki bolj ljubimo resno delo nego pa parade in osebne kadilnice pa moramo proti takemu izrabljanju skupne narodne akcije naravnost protestirati. Včeraj se je torei vršil ljubljanski nianifestačni shod. Udeležila sc ga ie v prvi vrsti srednješolska moška in ženska mladina. Na priredbi jc bilo takoj opaziti površen arangement. Saj niti občinskih svetnikov nismo mogli zaslediti! Shod je^v imenu »vseučiliškega odseka« otvoril dr. Zer.iav, ki je predlagal za predsednika dr. Novaka, za zapisnikarja dr. Krevla. Nato je v imenu »Pravnika« precej dolgočasno in ne-duhovito govoril dr. Novak, za njim v imenu »Slovenske Matice« živahno dr. Ilešič in nato pravnik Miloš Stibler. Sprejeta je bila resolucija za slovensko vseučilišče, za češko vseučilišče v Brnu in za rusinsko vseučilišče. Po shodu je del mladine demonstriral pred stanovanjem Hribarjevih volivcev ravnatelja Cernivca in dež. nadzornika Levca. Mladina je s tem hotela pokazati, da ima ona toliko zdrav razum, da ve kje je iskati vzroka sedanje srednješolske mizerije. Res žalostno: Ko manifestiramo za slovensko vseučilišče, hoče se nam usiliti za gimnazijskega ravnatelja naši mladini — Nemec! X Soc. demokratje so po volitvah v Ljubljani na glas upih, da vlože protest proti Hribarjevi volitvi in »Rdeči Prapor« jc to slovesno naznanil. Soc. dem. voditelji so kar naenkrat pozabili na svo.io obljubo in protesta niso vložili. Čudne stvari se gode pri soc. demokratih. V »Rdečem Praporju« pravijo, da bodo z imenom izključili vsakega iz stranke, ki bo Hribarja volil, potem pa gredo Hribarja volit kar trumoma. Hribar jim obljubi, da bo delal za svobodno šolo in ločitev cerkve od države. Na Dunai prišedši sprejme krščanski program, voli krščanskega socialca za predsednika in mu očitno roko stiska in gratulira. Soc. demokrati pa molče k temu kot mutasti. Iu zdaj so pa še protest zatajili. Gospodje, mi ne preiskujemo radi vaših tajnosti, ampak to samo povemo: Es ist etvvas faul im Staate Kristanmark! Podrt hrast. V soboto je prišel Hribar k Tavčarju, da sta skovala tisto izjavo za »Narod«, v kateri se trdi, da začne lib. stranka po dogovoru med dr. Tavčarjem in Hribarjem izdajati poleg »Naroda« posebno oficielno glasilo stranke. »Narod« je razločno poročal, da se je to zgodilo po dogovoru med dr. Tavčarjem in Hribarjem. Ker je pa »Slovenec« takoj pokazal, da je to čisto v nasprotstvu s tem, kar je Hribar Hrvatom obljubil, namreč da nima z dr. Tavčarjem nič skupnega, da jc nasproten njegovi politiki in da bo osnoval novi list proti »Narodu«, se iiin ie pa račun zmešal. Pričakovali smo. da bo dr. Tavčar, ki je vendar doslej bil vedno odkrit značaj in ni maral za zahrbtne intrige, v »Narodu« ostal mož beseda. Pa dr. Tavčarjev tilnik ie zlomljen, njegov hrbet sključen, iz leva je postala ovca. V »Narodu« smo čitali takoj sledeči presenetljivi: »Popravek. Po naročilu gospoda dr. Iv. Tavčarja pojasnimo, da med njim in drž. poslancem Ivanom Hribarjem zadnjo soboto glede tednika, kateri na.i sc izda kot oficijalno glasilo, ni bilo nikakega dogovora. V tem oziru smo bili napačno poučeni. Pač pa je res, da se jc dr. Ivan Tavčar z ozirom na to, da nekateri politiki niso vedeli drugega, nego neprestano zabavljati na naš list, žc pred pol letom izrekel, da naj gospodje svoj oficijaien list izdajajo, in bil je tudi s tem zadovoljen, če se list uiti v »Narodni Tiskarni« nc tiska. Na tem stališču sc nahaja dr. Tavčar še dandanes, ker hoče, da imej »SI. Narod« nevezane roke na zgoraj in spodaj. Pribijeino pa, da je bil dogovor med Tavčarjem in Hribarjem, da sta bila celo osebno skupaj, da sta se o tem dogovorila. Ta »popravek« jc zopet samo za Hrvate namenjen, da se jim meče pesek v oči. Nismo mislili, da bo dr. Tavčar tako hitro padel. Ne Ic mandat in politični vpliv, tudi njegovo moško odločnost so vn 11 vzeli, štrli in pobili, da mora zdai izdajati take popravke. Podrt hrast! Črvi se ga lotevajo, ko žalostno leži na zemlji. Naše sožalje k taki slogi! X Ustanovni shod »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico bo v nedeljo 30. junija ob 3. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Union.« Vstop na shod imajo somišljeniki »S. L. S.«, ki naj si preskrbe vstopnice. Somišljeniki prihitite na shod! + Proračun tržaškega mesta za leto 1908 jc sledeči dohodki 5,210.950, stroški 12,327.000 K. deficit torej 7,161.060 K. + Vedno ena in ista taktika. S kamniškega okraja. Ko ie bila vsa Slovenija izvzemši naših kranjskih liberalcev za splošno volivno pravico za državni zbor, jc slovensko liberalno glasilo »Slovenski Narod« venomer v svet trobilo, da liberalci take reforme ne marajo. Vpliv Nemcev, tako so vpili liberalni politiki, se bode sicer zmanjšal, ali še vedno ne v isti meri, kakor bi se moral. In zatorej je boljše, čc ostane vse pri starem. Pri tem so pa vedno mislili lc na svoje mandate, katere bi v slučaju uveljavljenja take reforme izgubili. In sedaj za deželnozborske volitve? Do pičicc ravno ista taktika. S. L. S. na Kranjskem zahteva, da sc pomnoži število slovenskih, reci slovenskih poslancev za deželni zbor. Ker bi ostalo število nemških poslancev neizpremenjeno, si lahko vsak šolarček I. razreda ljudske šole izračuni, da bi sc s tako reformo vpliv Slovencev povečal. »Slovenski Narod«, trobilo Hribar-Tavčarjevo, pa zopet dan nadan vpije, da se sicer vpliv kranjskih Nemcev zmanjša, ali ker se ne bi v isti meri, kakor bi se moral, naj ostane vse pri starem. Ali kakor je bila uveljavljena državnozborska volivna reforma brez liberalcev, tako si bode znalo slovensko ljudstvo izvojevati deželnozborsko reformo, v korist Slovencev. Somišljeniki, na vztrajno delo! Poučite ljudstvo, kdo je največji sovražnik naše domovine! + Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: »Katoliško slovansko izobraževalno društvo« s sedežem v Otaležu (politični okraj Tolmin.) + Glavna skupščina »Družbe sv. CiHla in * Metoda«. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je določilo, da se vrši letošnja glavna skupščina dne 6. avgusta na Bohinjski Bistrici. 5 »Reichspost«, krščanskosocialni dnevnik, naznanja, da prične list od I. septembra letos izhajati tudi zjutraj. + Urednik »Hrvatskega Dnevnika« naš rojak Karol Cankar, je radi bolečin na desnej roki odložil uredništvo, dokler ne okreva. + Občinske volitve v Pulju. Lahi hvalijo italijanske duhovnike iz okolice, ki so vsi glasi vali za liberalno kamoro, dočim napadajo prošta Zanettija in mestno duhovščino, ki jc glasovala za gospodarsko stranko. Zvečer po zmagi v I. razredu so Lahi priredili v čast svoi' klavrni zmagi običajno demonstracijo. Ni dvoma, da bo vlada volitve razveljavila. Govori se cclo, da bo vlada razun v Trst tudi v Pulj poslala vladnega komisarja, da napravi red. + »Narodno Rieč« je nekdo nalagal, da piše, češ da Šusteršiceva stranka zagovarja obstrukcijo v deželnem zboru kranjskem proti vohvni reformi. Ne, ljuba »Narodna Rieč« v Šibeniku. Stvar je nasprotna: Hribar ob-struira vol. reformo, ki bi Slovencem dala v roko vlado na Kranjskem, dr. Šusteršič pa zastopa pravo narodno stališče, ki bi ga njegovem mestu zastopal tudi vsak pošten in značajen Hrvat. Iz tega se vidi, da so Hrvatje, žal, ravno narobe poučeni o naših razmerah, odtod njih postopanje! + Imenovanje. Pravosodni minister je imenoval notarskega kandidata v Kranju, g. Gregorja Demšarja, za notarja v Postojni. Poštni uslužbenci so 26. t. m. na Dunaju zborovali. Zahtevajo enoletni provizorij in novo regulacijo plač. Začetna plača 800 K mora prenehati. Zahteva sc tudi 35-letna službena doba. »Piccoio« proti c. kr. mornarici. »Piccoio« litijska proti admiralu Montccueeoli, ki je izdal razglas, da se ne smejo na c. kr. ladjah več rabiti laški pomorsko-tehnični izrazi. Sramoti častništvo, češ, »jezik na Adriji je izklučno italijanski««. — Hmelj in njega poskusi na Dolenjskem. Hmelj in Dolenjska, to sta dve besedi, ki Dolenjcem nikakor ne gresta v glavo. Kdor jc potoval po prijazni Savinjski dolini, kjer gleda cela polja, cele kraje samega visokoraslega hmelja, se nehote vprašuje, ali bi se s to panogo gospodarstva ne dalo tudi ua Dolenjskem poskusiti. Poskusili so z njim pred leti na ljubljanskem polju, kjer jc baje prav dobro uspel. In lani so poskusili tudi v bližini Novega mesta, na posestvu gospe Karoline Witschl v Srebrničah. In tudi ta poskus se ic najbrže dobro obnesel. Kajti na istem mestu se opaža tudi letos blizu 500 mladih nasadov, ki prav izborno uspevajo. Rahla zemlja, namakana Krke, ugodna lega in podnebje, skratka vsi pogoji za uspešnost hmeljarstva v večjem obsegu bi bili dani. Treba le nekoliko več energije in podjetnosti. Omenjeni gospej po-scstnici hi bilo priporočati, da v prihodnje poskusi z nasadi v večjem obsegu. Takisto pa ie tudi želeti, da se tudi drugodi zanimajo za slične poskuse. Nova župna cerkev v Sv. Križu pri Kostanjevici iako zadovoljno napreduje pod spretnim podvzetnikom g. Scagnetijem. Dne 4. julija bode blagoslovljenjc vogeljnega kamna, katero opravilo bodo izvršili prevzvišeni gospod knezoškof sami. Zid sc že vzdigujc kake 3 ni nad temeljem. Ob nedeljah faraui pred in po sv. opravilu modrujejo z velikim veseljem, kaj bode vse nastalo iz tako velikega obsega cerkve. Sestanek organistov 1. julija na Brezjah. Vabljeni ste, da se v obilnem številu udeležite tega shoda. Vsak organist je dolžan, da kolikor mogoče posreduje pri svojem so- sedu in vpliva, da se gotovo udeleži vsak, kajti bliža se skrajni čas, da se vendar prične misliti, kaka prihodnost se kaže temu stanu. Ker se gre za zelo važno stvar, naj torej nikdo ne zamudi tega prepotrebnega pričetka. Upati jc, da utegne biti udeležba obilna, ker potreba je silno velika. Vsaka stvar doseže se pa samo z združenimi močmi. Vsak naj naznani svoj prihod predsedniku Ivanu Rus v Št. Vidu nad Ljubljano. Vojaški pohodi. Iz zapadnih Brd sc nam poroča: V torek in v sredo hodili so po zapadnih Brdih višji častniki iu pregledovali razne točke ter primerjali njih lego in daljavo po zemljevidu. Sedaj ljudje gledajo, kaj naj to pomeni, ko sc vedno bolj pogosto vidi višje vojaštvo ob meji. Nekateri celo pravijo: Ali se bomo precej z Lahom, kaj ne!? Ce druzega uspeha ne bodo imeli vojaški pohodi, ta bo gotov: spoznali bodo častniki, da biva v Br-dah zvest rod pravili Avstrijcev. Hrast se or laja in hrib Briška zvestoba ne gane. Priporočali bi častniškemu zboru, da si natančno ogleda naše žalostne prometne zveze posebno od Neblega oziroma Fojaue preko Gra-dr.o-Višnjevik čez Vrhovlje v Plave. Šest konj ima dovolj vleči en kanon v slučaju kake vojske. Na železnico ni upati - vsaj 100 let še ne za nami potop. Posadke v Kor-minu pa le ui še. Zakaj ne? Tržaški Lahi za Garlbaldija. »Meščanski odbor« v Trstu je objavil neki oklic, kjer poživlja meščane, naj proslavijo Garibaldija in naj sledeč njegovemu zgledu branijo italijansko posest pred »tujimi navali«. Slovani na Dunaju. Na Dunaju prirede v nedeljo, dne 7. julija 1907 v veliki dvorani hotela »Union«, IX. NuBdorferstraBe 23, ob 5. uri popoldan slovanska katoliška društva veliko slavnost v proslavo sv. Cirila in Metoda. Sodelovala bodo: Slov. kat. akad. društvo »Danica«, slov. kat. izobraževalno društvo »Straža«, češko kat. društvo »Jednota sv. Me-todeje« in poljsko katol. društvo »Vjezizna«. Pri slavnosti bo govoril v vsakem jeziku en slavnostni govornik, za Slovence govori vč. g. državni in deželni poslanec dr. J. Ev. Krek, profesor bogoslovja v Ljubljani; za Cehe pa vč. g. Rybak, jezuit iz Prage. Pri slavnosti nastopijo pevski zbori vseh treh narodnosti, svira pa tamburaški zbor »Straže«. To je že druga taka slavnost. Lansko leto se je bil prvi poskus dobro obnesel in zveza med katol. društvi — prej skoro neznanimi — je postala intimna. Slovenci! Nihče ne sine manjkati pri tej velepomembni slavnosti. Pridite do zadnjega skupaj, cla proslavimo dostojno dva velika slovanska apostola, ki sta nam prinesla sv. vero in slov. jezik. Po domovini bodo plapolali njima v čast kresovi, v naših srcih pa plapolaj neomahljivo navdušenje za Ciril-Metodovo idejo: Združenje vseh katoliških Slovanov pod eno zastavo' - Slovenci! Pridružimo se trdni falangi katoliških Slovanov, da bomo tem močnejši, nepremagljivejši! Za Ciril-Metodovo družbo je kri kresu na Cofišču nabrala gdč. M. Hafnerjeva 10 K. — Novice iz Toplic na Dolenjskem. Iz Toplic na Dolenjskem se nam piše: Naše kopališče z vsakim dnevom dobiva prijaznejšo podobo »sezone«. Razni gostje vseh stanov se sprehajajo po glavnem trgu, se hladijo na klopeh pred gradom ali šetajo po parku. Število doslej došlih znaša okroglo 260 brez vojaščine. Za mesec julij so oglašeni gostje iz Kajire, Bolgarije in Srbije! Duhovnikov je letos zelo malo. danes sc vrne v Ljubljano župnik Korošec. Pač pa ne manjka mimoletečih gostov, ki pridejo le za en dan, da vzamejo takozvan »Reinigungsbad« in zopet odletijo. Tako smo videli te dni g. župnika šempeter-skega iz Ljubljane in gospoda kaplana Poga-čarja iz Žužemberka. Vsi gostje so z vspehi kopanja zelo zadovoljni. Posestnik iz Trate je rekel: Škoda, da že prej nisem vedel za to izvrstno vodico. V kratkem bo tu pri nas in v okolici več cerkvenih slavnosti: 29. t. m. blagoslov vkladnega kamna za novo župno cerkev sv. Antona Pad. v Prečni, 21. julija slovesna nova maša gospoda Franca Kulovca v Toplicah, 28. jul. farni praznik sv. Ane v Toplicah, 4. avgusta svečana zlata maša g. svetnika in župnika A. Peterima v Šmihelu pri Novem mestu, za katero se delajo vsestranske priprave, pridigal bo gospod prelat Rozman od sv. Jakoba v Ljubljani. Iz Novega Mesta se nam poroča: Milostni gospod škof Ivan Stariha se je vrni! iz Rima, kamor se je bil podal »ad limina apo stolorum«. Bil je sprejet v avdijenci pri Sv. Očetu. Vsled prošnje tukajšnjega preč. gosp. prošta niu jc Sv. Oče dovolil, da v kapiteljski cerkvi, kjer bo na sv. Petra in Pavla praznik pontificiral, podeli papežev blagoslov. — Vla-dika Stariha bil je v svojih misijonskih zadevali tudi na Dunaju. Časopis treba plačati, ako se obdrži, čeprav ni naročen. Upravno sodišče je izdalo važno razsodbo, ki bo razjasnila napačne nazore o plačevanju nenaročenih časopisov. V takem slučaju se je posvetovalo upravno sodišče iu prišlo do zaključka, da mora dotičnik ki poslani mu list obdrži, naj si ga je naročil j ali ne, časnik tudi plačati. Zaradi žen sta sc 24. t. m. ponoči v starem mestu v Trstu sprla delavca Ivan Pu-cer iz Krka ve in Jožef Spanger. Ranila sta drug druzega, največ jih je dobil Spanger, kaj- | ti nasprotnik ga je zabodel z nožem tako glo- j boko, da mu jc ranil pljuča in ni mnogo upanja i da bi slednji okreval. Napadli so v Trstu štiri neznanci ne- i koliko vinjenega kovača Franca Kermelja in mu ukradli 34 kron. Vrtno veselico priredi godbeno dru- i štvo »Slovenska narodna godba« v Rovtah na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija 1907 na vrtu »pri pošti«. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina 40 vinariev. Petindvajsetietnico svojega obstanka bode praznovala gimnazija v Travniku v Bosni. Dne 2. julija bode sestanek nekdanjih dijakov travniške gimnazije, oktobra meseca pa bodo v zavodu velike slovesnosti. Gimnazijo vodijo in tudi v njei poučujejo jezuiti. — Tujcf v Opatiji. Od 1. septembra 1906 do 19. junija 1907 je prišlo v Opatijo 22.569 oseb. Od 13. do 19. junija 1907 je na novo došlo 324 oseb. Dne 19. junija 1907 je bilo navzočih 999 oseb. Podraženje kruha v Zagrebu. Cene moki so se zadnji čas nepričakovano dvignile in bodo najbrže še bolj poskočile. Pogodbe z mlini večinoma potečejo koncem julija, kjer pa trajajo dalje, bodo gotovo mlini napeli vse sile, da se razdro. Peki so vsled tega imeli shod, na katerem so sklenili, da podra-že kruh in sicer: 1 kg črnega kruha stane odsedaj naprej 14 krajcarjev, črnega s krompirjem 15, belega 16 krajcarjev. Zemlje iu drugo malo pecivo se bo dostavljalo na dom pet kosov za deset krajcarjev, prekupci jih dobijo 6, toda staro pecivo sc ne jemlje nazaj. To podraženje stopi v veljavo s prvim avgustom. Vedoč, da so višje cene težko breme za občinstvo, zlasti za revne sloje, so obenem sklenili, posvetovati se z magistratom, kako znižati cene kruhu. — Club franco-slovene. Francosko-slo-venski klub. Snuje se društvo v razširjavo znanja francoščine med Slovenci. Slovenke ter Slovenci, ki razumejo ter govore vsaj pri-lično francoski in bi hoteli pristopiti nameravanemu klubu, so nujno naprošeni, da pošljejo svoj naslov uredništvu lista^ — Kmetijsko predavanje v Šmartnu pri Litiji priredi kmetijska podružnica v nedeljo dne 30. t. m. ob 7. uri v jutru v šoli, predaval hode gosp. Jakob Legvart. — Poštna vest. Dne 1. julija 1907 odpre se v Sorici na Gorenjskem, političen okraj Kranj nov poštni urad, ki sc bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter obenem služboval kot nabiralnica poštno hranilničnega urada. Zvezo bode imet s poštnim uradom v Železnikih po vsakdanji poštni vožnji. Zajedno se opusti poštna nabiralnica v Sorici. Nov hrvaški list. V Zagrebu je začel izhajati »Putnik«, namenjen v pouk izseljencem. — Živinsko sejmišče v Gorici prenešeno drugam. V sobotni seji mestnega starešinstva goriškega je naznanil župan dr. Marani, da je dobil od namestništva dopis, v katerem zahteva namestništvo, da se mora sedanje sejmišče do konca leta 1908 preložiti, ako se to ne zgodi, nc bo več sejmov. Naširn čitateljem ie gotovo še znano, da so posl. Grča in tova; riši v zadnjem zasedanju dež. zbora interpe-iirali radi nedostatkov na tem sejmišču. Strupena muha je pičila petletno Marijo Modec v Dvorski vasi, nakar je dekletce kmalu umrlo. — Triglavska koča na Kredarici se je otvorila dne 27. julija letos. Oskrbovanje koče je v spretnih rokah zakonskih Janeza in Marije Arh, katera sta hribolazcem že več let dobro znana. Koča ie preskrbljena z izborno pijačo in raznimi jestvinami; vsak čas se dobi tudi sveže meso. — Aljažev dom v Vratih se je otvoril 27. t. m. Oskrbovanje se je tudi to leto poverilo g. Dobyšeku in njegovi soprogi, s katerima je bilo občinstvo zelo zadovoljno. Poleg druzega provijanta ie tudi sveže meso vedno na razpolago. Da je »Slovensko planinsko društvo« poskrbelo tudi izborno pijačo, se umeje. — Orožnova koča na Črni prsti v Bohinju, se je otvorila in z vsem potrebnim provi-jautoni založila 24. t. m. Za oskrbnika jc društvo nastavilo Odarja in njegovo soprogo, ki kažeta, da imata vse potrebne zmožnosti za ta posel. Ker se promet v tej koči spričo krasnega razgleda raz Črno prst in lahke pristop-nosti, osobito pa zaradi nove železnice silno veča, je društvo za večje udobnosti v koči poskrbelo. Morskega volka so videli v bližini tržaškega svetilnika. — Kolek za zdravniške recepte je sklenila da se uvede bukovinska zdravniška zbornica. Izkupilo za kolek se nakaže zakladu za zdravniške vdove in sirote. Vsak recept bo moral imeti kolek za 2 v. Upajo na ta način dobiti vsako leto 100.000 kron. Mesto zdravnika razpisuje županstvo občine Dolina pri Trstu. — V vodnjak se je vrgel v Trstu neki Jožef Hlača, kmetovalec iz Dekanov, zaradi gmotnih neprilik. — Oproščena obtožbe detomora je bila v Trstu 28-letna služkinja Marija Solda, doma iz Oprtija, ki jc 8. t. m. umorila svoje dete ženskega spola. , + Zmaga S. L. S. Iz Ortneka smo včeraj prejeli brzojavko: Pri občinskih volitvah Velike Poljane je bilo izvoljenih 12 odbornikov. Naših je II, dvanajsti je novopečeni liberalec Jernej Pirnat. Manifestacijski sliod delegatov pisarniških oficijantov na Dunaju se je vršil 26. junija t. 1. ob obilni udeležbi delegatov cele Avstrije. Navzočih je bilo 38 državnih poslancev, med njimi tudi Gostinčar in Hribar. Oba sta govorila na shodu in sc zavzemala za opravi čene zahteve tega stanu, da bi se uredila ministrska naredba z dne 19. julija 1902 potom zakona, ter zboljšale plače, ker jc vlada tc vrste uslužbence pri zadnji regulaciji plač popolnoma prezrla. — Sinu hišo zažgal je v Dornbergti na Primorskem stari kmet Franc Berce. — Parni mlin v Sarajevu. Bosenski trgovci so sklenili zgraditi v neposrednji bližini Sarajeva parni mlin, ki bi zmlel na dan 10 vagonov pšenice, en vagon rži in 1 vagon koruze, torej bi popolnoma zadoščal potrebam Bosne in Hcrccgovme, in kar jc največjega pomena, gospodarsko osamosvojil oku- pirani deželi od budimpeškega trga. Osnovna glavnica je določena na eden in pol milijona kron; pol milijona kron je že podpisanih v Sarajevu od poedinih oseb. Upanje jc, da se udeleže podjetja tudi domači denarni zavodi. Osnovatelji so že vložili prošnjo za preddovoljenje. Prospevanje podjetja je zagotovljeno, ker se bodo pridelki izvažali tudi v Turčijo in Južno Italijo. Shod poštnih uslužbencev so priredili 26. t. m. na Dunaju. Na shodu so govorili drž. poslanci Hoffmann pl. VVellenhof, Resel in pa nemški radikalec Stransky. Vsi trije so izjavili, da se hočejo zavzemati za poštne uslužbence. Podraženje vožnje v Ameriko. Po noveni naselniškem zakonu, ki stopi v veljavo s I. julijem, mora vsak izseljenec plačati 4 dolarje davka, ki sc pripiše voznim listkom iz Evrope v Ameriko, vsled česar se podražT vožnja iz Evrope v Ameriko. Dedinja samomorilka. V Krasnici, Krška dolina, se je obesila 22. t. m. slaboumna Neža \Virschl. Pred kratkem je precej podedovala, kar jo je tako zmedlo, da se je obesila. Voditelj Srbov v Bosni odstopil. Jef-tanovič, dosedanji politični vodja Srbov v Bosni se je umaknil iz političnega življenja, baje, ker so ga zadnji čas radikalci ljuto napadali, ko je prevzel pri neki banki v Sarajevu mesto zaupnika. V »Braniku« izjavlja, da odstopa od svojega voditeljskega mesta in ga prepušča drugemu. Jcftanovič je bil vedno pristaš zmernega krila srbske stranke. Iz troedine kraljevine hrvaške. V Delnicah je požar uničil celo ulico, v kateri je stalo 15 hiš. Pri potovanju generalnega štaba sc zlasti pozornost obrača na avtomobile; z nekaterimi so lahko prevozili tudi hude strmine. Neki general, vozeč se z avtomobilom g. Budickega, je izjavil, da bode predlagal glede na svoje izkušnje, naj se na Hrvaškem ustanovi več postaj za vojne avtomobile, ki naj bi jih dobile zlasti zelo oddaljene posadke; uredili naj bi se tudi posebni vojni avtomobilni oddelki. Profesorski zbori vseh fakultet zagrebškega vseučilišča so izbrali odbor, da se posvetujejo o prireditvi poljudnih znanstvenih predavanj ter na pod, iagi svojih sklepov stavi primerne predloge vladi, ki se za to zelo zanima in je obljubila moralno in gmotno pomoč. V Zagrebu so poleg »Kamenitih vrat« preuredili staro hišo, ki bodo v njej namestili ljudsko knjižnico in mestni muzej. - V Cavtatu je več odličnih meščanov izbralo odbor, ki naj izposluje od vlade dovoljenje za izkopavanje starin na razvalinah rimskega Epidavra. Nekaj starin je že shranjenih v Cavtatu, večina pa je še skrita pod zemljo, zlasti vodovod. »Hrvatsko društvo za ptičku prosvjetu« ie začelo izdajati svoje glasilo; izšle so že tri številke. V Gospiču je priredila učiteljica Mirkovič tečaj za analfabete. Uspehi so sijajni. Lvovski občinski svet je v soglasju s krakovskim sklenil ne udeležiti se sokolskih slavnosti v Pragi. XXX Tiskarski škrat je nagajal danes izredno v našem članku »Razkritja o Ploju«. Zanesel je zadnjih osem vrst na prvi Slovenčevi strani na I. prilogo današnjega našega lista. Prosimo, naj se v tem zmislu popravi naš članek. Idrijske nouice. ' Dne 14. julija 1907 v Idrijo! Dne 14. julija t. 1. bo slovesno blagoslovljenje zastave »Katol. del. družbe v Idriji«. Vsa bratska društva se že zdai najuljudneje vabijo, da se v čim največjem številu udeleže naše slavnosti. Vabila sc začno prihodnje dni razpošiljati. Natančen spored slavnosti objavimo v eni prihodnjih številk. Zanimiv program bode ob 4. uri popoldne na vrtu gospoda Didiča. Nastopilo bode 43 društvenih pevk in pevcev in polnoštevilna godba našega godbenega društva. Štajerske nouice. š Deželnozborske volitve na Štajerskem se bodo vršile drugo leto. š Nemci proti kulturi. Nemški narodni svet za Spodnje Štajersko je protestiral proti ustanovitvi novih slovenskih učnih zavodov. Dobro, da ni nemški narodni svet za ustanovitev slovenskih šol edino kompetentna oblast ! š Nemški uradni jezik naših pošt rodi včasih jako čudne izrodke nemščine in pravopisa. Na neko poštno pošiljatev zapisala jc vsekako roka kakega poštnega pomožnega uradnika: »retourir Cilli, Abgereist, tinbe-ckant uoliin.« - Iako smešijo ti gospodje nemščino, še bolj pa toliko slavljcni nemški uradni jezik. š Blagoslovljenje temeljnega kamna za učiteljiško poslopje šolskih sester v Mariboru. V sredo, dne 26. t. m. jc blagoslovil mil. lavantinski knezoškof Napotnik temeljni kamen novega učiteljiškega poslopja šolskih sester v Mariboru. Pred samostanskimi vrati se je vršil sprejem prevzvišenega knezoškofa in visokih gostov. Nato jc čital prevzvišeni sv. mašo iu potem blagoslovil temeljni kamen. Nato se je zapela pesem »Ave Maria«, nakar se je zazidal spis in je dal prevzvišeni svoj višjepastirski blagoslov. Po končanem blagoslovljenja temeljnega kamna se je zapel v cerkvi šc »Te Dcnni«. š Žganci z mišico. Iz sovraštva do Konrada Černeca se je vtihotapil dne 9. aprila letos v Partinjah ,32-letni viničar Marko Zivko v Čcrnevcev hlev in nastavil 106 kron vrednemu teletu žgance pomešane z mišico. Ker tele ni hotelo jesti zastrupljenih žgancev, seje izjalovil Zivkotov zlobni namen. Sodišče je prisodilo Zivkotu trimesčno iečo. š Obešenca že gnijočega so našli v celjski okolici visečega na hrastu. Truplo je bilo že močno gnjilo. Obešenec je 42-letni hlapec Jožef Po 11. Tožaril se je s svojim gospodarjem a je izgubil tožbo. V obcšenceveni žepu so našli denarnico z 2 v. š Izpred mariborskega sodišča. Ker je pretepel nekega Janeza Werleja tako, da je bil cn mesec nesposoben za delo, so prisodili Janezu Gunizeju dvomesečno ječo. Zaradi tatvine pri posestniku Frančišku Korošcu v Zabovcah so dobili Jurij Debelak štirimesečno iečo, Janez Horvat enomesečni in 14-letni Jožef Ropič petdnevni zapor. Zaradi kovar-stva je dobila tri mesece težke ječe Juli-jana Duh. š Velika svečanost v Mariboru v prid družbe sv. Cirila in Metoda bode prekosila vse dosedanje veselice. Opozarjamo okoliške kegljavce. da se keglja v prid družbe od 1. do 7. julija vsak večer od 7. ure naprej. Dobitki so lepi in izdatni. Vsak naj poskusi svojo srečo. Zanimanje za vdeležbo je velikansko. Glavnemu odboru dohajajo vsak dan celo brzojavna naznanila od vseh slovenskih krajev. Omenimo le: I. »Slavni odbor! Privedeni na veselico pristnega medveda od severnega tečaja in zaklete princezinje iz Svete dežele. S spoštovanjem Abančuri, cirkusdirektor.« 2. »Na potu smo iz daljnega juga, da odpremo svojo trgovino slovanskega blaga. Vodja Jugoslovanskega sejmišča.« —- 3. »Vadim svoje izurjene tamburaše noč in dan. Asan Begovič.« Vse polno bode novosti; kdor ne verjame, naj pride gledat. š Nemški izzivač. Pred nekai dnevi je prišel v znano slovensko gostilno v Celin pisar pri celjski davkariji, nek Štefane. Natakarica ga je vljudno slovensko vprašala, česa želi. To pa je »nemško« kri Stefancovo, ki je, kakor čujemo, rojen Kranjec, tako razburilo, da je ozmerjal dekle z najgrjimi priimki. š Nezgoda. Kaznjenec Vinko Ozebek je prišel po prekladanju žita na mariborskem kolodvoru med dva voza. Zmečkani sta mu roki in stisnilo ga je čez prsi. Dasi se je zgodila nesreča žc ob osmi uri zjutraj, je prišel zdravnik šele ob en četrt na deset. Ozebek je imel prestati le še nekaj dni svoje dvomesečne ječe, v katero ic bil obsojen ker je žalil stražo. š Obesil se je v Fiirstenfeldu davčni kontrolor Ferdinand Gradisch. š Zrelostne izkušnje na ptujski gimnaziji so bilo 24. t. m. Z odliko sta napravila zrelostno izkušnjo maturanta Maks Krišan in Jožef Ornig, on kandidat ponovi izkušnjo iz enega predmeta jeseni. š Šulferajnska krajevna skupina v Brežicah ima 79 članov. Na obč. zboru dne 18. t. ni. so bili izvoljeni v odbor brežiške krajevne šulferanjske skupine: načelnik dr. Janesch, namestnik del Cot, zapisnikar učitelj Rentmei-ster, namestnik Zechner, blagajnik Potek, namestnik Schmidt. V Brežicah delajo Nemci na zgradbo nemškega šolskega poslopja. š Visoka starost. Ljutomerski vpokojeni občinski tajnik Jelouschegg je praznoval 24. t. m. 851etnieo. š Ljutomerski občinski svet je izvolil za župana notarja Thurna, za namestnika trgovca Honigsmanna, za drugega občinskega svetovalca tvorničarja Franca Kainza in za tretjega lekarnarja dr. Schsvarza. š Hmelne nasade pri Žalcu, sta poškodovala hlapca Jurij Šmerc in Marko Obreza iz Dagoš posestnici Heleni Skoberne. Jezilo .iu je, ker ju niso pustil voziti po neki pešpoti iu sta porezala zato več sto hmeljnih sadik in napravila več sto kron škode. Šmerca in Obrezo so izročili sodišču. š Vajencev samoumor. V Slatini sc je zmešalo I61etnemu vajencu Mihaelu Otavni-ku pri trgovcu Boheimu. Obesil so je v blaznosti. š Dekan graške bogoslovne fakultete je postal profesor cerkvenega prava dr. Haring. š Nenadzorovani otroci. V Mariboru je pustila dninarica Julijana Doki svoja dva otroka, stara 3 in 4 leta brez nadzorstva doma. Ko jo odšla, .io pa začela goreti košara, napolnjena z drvitii in s premogom. Otroci so začeli kričati na pomoč. Vrtnarica Saspaun ie čula kričanje, vdrla je v sobo in nesla že nezavestnega otroka na sveži zrak. Gorečo košaro ie pogasil neki policist. š Godbini ravnatelj mariborskega filhar-moničnega društva je postal Alfred Kliotman doma v Ouedlinburgu na Harcu v Nemčiji. š Počitnice v mariborskem okraju. Mariborski okrajni šolski svet je sklenil, da preloži velike počitnice. Velike šolske počitnice se prično 19. avgusta in trajajo do I. novembra. Cesarska maša bo 17. avgusta. Izvzetih ie le 6 šol. š Izpremembe v politični službi, lz Slov. Bistrice v Celje jc premeščen okrajni glavar Marijan baron Mtiller-Hornstein. Okr. nadko-misarju grofu \ttemsu je poverjeno okrajno glavarstvo v Brežicah, namestmskemu tajniku dr. Ernstu Pojerju glavarstvo v Slovenski Bistrici iu nadkoniisarju Alfredu Fisl glavarstvo Hartberg. Okr. glavar pl. Prahl prevzame ptujsko glavarstvo I. jnliia. š Zaprli so v Mariboru bivšega uradnika Matijo Sorkota zaradi goljufije in ga izročili graškemu deželnemu sodišču. Sorko jc pobegnil iz Gradca v Trst, odkoder so ie povrnil v Maribor, k.ier so ga prijeli. Koroike nouice. k Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško, h kateri bi pristopila vsa koroška nepolitična društva, se namerava v kratkem ustanoviti. k Smrtna kosa. Umrl jc v Podljubelju na Koroškem priden dijak g. France Arnuš iz Dornave pri Ptuju. k Kongres za zadeve osebnega prometa priredi v Celovcu od 25. do 28. t. m. »Društvo nemških železniških uprav.« Na kongres so prišli zastopniki iz Avstrijo. Nemčije, z Nizozemskega, iz Švice, iz Belgije, z Danske, s Finske, z Norveškega, s Švedskega, s Francoske in Italije. k Shod koroških gasilcev jc napovedan 14. in 15. septembra v Brežah. k Celovec ob cesarjevem jubileju. Ob cesarjevem jubileju namerava celovška občina d< voliti 100.000 kron za človekoljubne namene. k Velik požar. V Beli je zgorela hiša baronu Hugonu Boillou. Škoda znaša 75.000 kron Baron je zavarovan za 60.000 kron. V Vojčah (Foitsch) je zgorela hiša posestniku Klolitišniku. k Knezoškofijski konzistorialni svetnik jo postal benediktinec Otmar Berger, admontski prior; duhovni svetnik pa klosternetiburški gimnazijski profesor dr. Adam Hefter. k Občinske volitve v Celovcu. Nadomestnih občinskih volitev se je udeležilo izmed 842 volivcev le 265. Izvoljeni so za tri leta policijski zdravnik dr. Jožef Gruber, arhitekt Fr. Baumgartner in finančni svetnik Hans Wal-kor, za dve leti poštni oficial Franc Artnak, za ono leto pa dr. Adolf Martinek in učitelj Viljem VVoiss. k Pri celovški ožji volitvi v občinski svet je bil izvoljen z 221 glasovi kleparski mojster Karol Kostner proti socialnemu demokratu Frančišku Pressien, ki je dobil 185 glasov. k Deželnozborski beljaški mestni okraj. Za kandidata je postavljen načelnik »Rokodelskega društva« in občinski svetnik Oton Sta-ge, svobodni Vsenemee. k Letošnje cesarske vaje na Koroškem se vrše od 2. do 7. septembra. Graškemu ar-madnemu zboru bo zapovedoval podmaršal Potiorek, inomoškemu pa nadvojvoda Evgen. Cesar se udeleži vaj najbrže le dva dni in bo stanoval, kakor smo že poročali, v celovškem deželnem dvorcu. V Celovcu bodo stanovali tudi vojaški atašeji drugih držav. Letošnje vajo bodo popolnoma podobne vojski. Odpade tudi dozdaj običajna demarkacijska črta. Nasprotnika dobita edino le povelje, pričeti z vajami brez drugih navodil in bosta poveljnika nasprotnih čet postopala popolnoma samostojno. CerkuenI letopis! Prošnja. Podpisani se obrača na vso tiste p. n. gg., ki so kedaj službovali v Logatcu, pa tudi na druge prijatelje, znance in znanke logaške fare z nujno prošnjo za kak prispevek k napravi novih orgelj v župni cerkvi M. B. v Logatcu. Dne 15. avgusta 1907 bodo orgl.ie postavljene in blagoslovljene in jreba bo šteti za nje 6000 kron. Kje naj vzamem denar? Farani so darovali ne vštevši dola in vožnje 36.000 kron, da stno res krasno popravili farno cerkev in povečali zato od njih nc moreni pričakovati zopet tolike svote, kljub njihovi vnemi in požrtvovalnosti. Razun tega imamo na farni cerkvi še nad 8000 kron dolga, katerega moremo le obrestovati. Nujno toraj prosim blaga srca, naj nam ka.i pomagajo. Vsak dar se bo hvaležno sprejel. Logatec, 26. junija 1907. - J. Lavrič, župnik. LlubllansKe nouice. l.i Pozor Trnovčani! V nedeljo dne 7. julija t. 1. je ustanovni občni zbor »Slov. gospodarskega, izobraževalnega društva za trnovsko in krakovsko predmestje v Ljubljani.« Vsi somišljeniki se uljudno povabijo da pridejo ta dan popoldne ob 3. uri v prostore gospoda Ludovika Kotnika, kjer se vrši volitev odbora in potem posvetovanje o nadaljnjem delovanju prepotrebnega društva. Bog i narod. Ij Pomočniški zbor graškega trgovskega gremija je sklenil, da naj se zapirajo graške trgovine ob 7. uri zvečer. In v Ljubljani? Ij Streljanje na Gradu. Povodom patroci-nija v trnovski mestni župnijski cerkvi se bodo prihodnjo nedeljo dne 30. t. m. dopoldne mod sv. mašo streljalo na Gradu. Ij Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja. Občni zbor. Kor so dne 10. junija t. 1. občni zbor ni končal, se bode dne I. julija t. 1. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih z istini programom nadaljeval. Predsednik. li Redni občni zbor »Glasbene Matice« se vrši v soboto, 13. julija 1907 ob osmi uri zvečer v pevski dvorani »Glasbene Matice«, Vegove ulice št. 5. li I. ljubljanska državna gimnazija je imela včeraj sklep šolskega leta. Nemško šolsko izvestje prinaša nemški spis prof. A. Paufina »Uebersicht der in Krain bislier nacli-ge\vicscnen Formen aus der Gattung Alce-inille L.« Vseh dijakov je imela gimnazija koncem leta 609. Odliko ima 97, prvi red 375, ponavljalni izpit 66, drugi red 53, tretji rod 16, \sled bolezni bodeta pozneje izprašana dva dijaka. lj God slovenskih blagovestnikov, sv. Cirila in Metoda, praznujeta združeni šentpe-terska moška in ženska podružnica s svečano mašo,, ki jo služi podružnični predsednik, g. župnik Fr. Pavlič, dne 5. julija t. I. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. P. n. člani iu članice se uljudno poživljajo, da se je udeleže v ninogobrojneni številu. l.i Samoumor. Včeraj popoldne obesil se je v trnovski vojašnici mizar Drnovšek. l.i Umrl je trgovcu M. Spreitzerju pet mesecev stari sinček Bogomil. li Tatinska natakarica. Nedavno ie bila. kakor smo že poročali, v Trstu kaznovana s 24-urnim zaporom natakarica v hotelu »Ad-ria«, Lucija J., doma iz Ljubljane, ker je ukradla neki prstan, katerega jc trgovcc Dominik Bevilacqua iz Vidma pozabil v hotelu v svoji sobi. Komaj je prišla iz zapora, že so jo ova- * dili. da je kradla tudi neki gospej Dobrovič Ij V tujini našel srečo. Pretekli teden je zapustil s svojima sinovoma Ljubljano splošno znani gospod Bajde, ki jc po ljubljanskih gostilnah več let izkazoval svoj izum klavir združen z godbo na lok. Slovenskega podjetnika ni mogel dobiti, da bi mu dal sredstva izrabiti svoj izum. Končno je posredovanjem g. Orossija iz Šiške se Bajdi odprla sreča. Nemški glasbeniki v Lipskem so, ko je napravil Bajde z denarno pomočjo gospoda Orossija natančen model, spoznali njegovo iznajdbo, nad katero je več tukajšnjih zborovodij z ramami migalo za veleznamenito iu danes je Bajde s svojima sinovoma že v Lipskem pri eni največjih tvrdk za glasovire. Tvrdka mu je dala .3(1000 kron za patente in mu ponudila 60.000 kron ako proda ves izum, Bajde pa je rajši sprejel poleg plačila za patente še nagrado 20.000 kron mesečno plačo kot sodelavec v tovarni 300 kron in od vsakega prodanega njegovega glasovirja 10 odstotkov. Takoj ko je Bajde prišel v Lipsko je pričel izdelovati v tovarni po svojem izumu en velik glasovir, nakar pride v tovarni 1000 takih gla-sovirov v delo. Njegova sinova sta dobila tudi mesti v tovarni, sin Ljudovik pa še toliko časa, da bo lahko obiskoval konzerva-torij. l.i Tatvini. Kuharici Ceciliji Trebušakovi jc bilo danes ponoči v nekem prenočišču v Kolodvorskih ulicah ukradenega 60 kron denarja. Strugami Vekoslavu Crnetu je bila ukradena mala srebrna ura z zlato verižico, vredna 74 kron. I i Izgubila je ga. Marija Ko vš ko v a bri-ljant, vreden 120 kron. Ij Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden črn, trd klobuk, vreča stare obleke, svilnat dežnik. 6 črnih dežnikov, usnjena ročna torbica, 2 knjigi, kos blaga za obleke, nekaj kave in sladkorja in denarnica z manjšo svoto denarja. — V mestu je izgubil pečarski pomočnik Ivan Divjak srebrno anker uro, neka gospodična pa zeleno denarnico, v kateri jc imela manjšo svoto denarja. Delavec Ivan Grošelj je izgubil srebrno uro z verižico, vredno IS K. Ij Na policijskih oglasih je videti sliko neznanega utopljenca, katerega so dne 7. t. m. potegnili iz reškega kanala Fin mara in katerega identiteta do sedaj še ni dognana. Utopljenec je 24 30 let star, srednje, močne postave in ima črne lase in brke. Oblečen je bil v troje hlač in siccr ene modre, ene pepel-nate barve, ene pa pisane in v fogerovo srajco. Razne stvari. Demonstracija trgovskih pomočnikov. Na Dunaju je nad 1000 trgovskih pomočnikov priredilo veliko demonstracijo za zapiranje trgovin ob sedmi uri zvečer. Vas bodo razstrelili. Iz Prage poročajo: Vas Mlada je pred letom kupilo vojno ministrstvo, da jo pri vajah letos topničarji popolnoma razstrele. Prebivalci so sc žc izselili. Varnost na ameriških želzuicah. Po uradnih podatkih je bilo v zadnjih treh mesecih lanskega leta na ameriških železnicah ubitih 1126, ranjenih pa 17.170 oseb. V zadnjih petih letih je znašalo število usmrčencev 41.000, ranjencev pa 250.000. Zadnje četrtletje t. 1. pa znaša število mrtvih .375, največje število dosedaj. Leta 1903 jc bilo 9840 mrtvih in 76.000 ranjenih, torej še enkrat več, kot so iznašale izgube v španskoamerikanskej vojni. Junija meseca zmrznil. Iz Iuomosta poročajo, da je neki Monakovec na gori Toten-kirchel zmrznil. Mož je moral na prostem prenočiti. Pravda radi oporoke. V Dunajskem Novem mestu se vrši zopet pravda radi oporoke v Badnu umorjene Lukrccije #pl. Bie-dermann. .31 dedičev zastopa dr. Egcr iz Ljubljane. Obravnava bo trajala dva dni. Urednik brez rok in nog. Inžener Salomon Mcndelsohn, urednik glasila zveze železniških delavcev jc prišel radi revolucionarnega hujskanja v preiskavo ter bi moral biti aretiran. Ko so ga hoteli prepeljati v zapor, so opazili, da nima niti nog niti rok, ker je prišel ob nje pri fieki železniški nesreči. Sodišče je vsled tega zaslišavši še zdravnike, odstopiio od zahteve aretacije. Svoj odlok je utemeljilo s tem, da človeka, ki je brez rok in nog, ne gre zapirati. Dirka iz Pekinga v Pariz. Kot poročajo, je eden izmed tekmujočih avtomobiiistov že odstopil, ker stroj ni za nadaljevanje poti. Prebivalstvo mongolsko jc mirno in vljudno. Ponckodi so voznike prosili, nai jim dovolijo, da si ogledajo vozove. Pastirji so na mnogih krajih ponujali potnikom mleka in sira, za kar so dobili mesnih konzerv. Cesto so Mongolci zasedli konje in začeli z avtomobili dirkati; naleteli so na velike oddelke mongolskih konjenikov. ki so pozdravljali dirkače z glasnim vikom. Čuden tobak. — Goriški listi prinašajo med drugimi novicami tudi vest — da je primešan v paketih po 26 vinarjev tobak po 14 vinarjev! Na potovanju okoli sveta. Peter V. Boneft, časnikar iz Sofije (Bolgarsko) s soprogo je na potovanju okoli sveta in sicer peš ni brez denarja, isto namerava končati v 15 le-tth. Namen potovanja je spoznati vse narode. Preskrbljen je z raznimi listinami in priporočilnimi pismi bolg. ministerstva, avstro-ogerskega, angleškega in francoskega poslaništva v Sofiji in bolg. hribolazkega društva. Dosedaj je prehodil vso Evropo in je namenjen v Afriko. Njegov sinček Ferdinand Nikolaj se je rodil v Sulinu (Rumunsko) dne 17. novembra 1905. — Odpotoval je Boneff 31. marca 1901. V soboto je dospel Boneff iz Trsta v Gorico, odkoder jc odpotoval v Italijo. IZJAVA. Z ozirom na dopis v tržaški »Edinosti« dne 1. junija št. 149 glede pogreba gospoda župnika Josipa Samide me je poblastila konferenca duhovščine novomeškega dekanata v Stopičah dne 20. junija za nastopno izjavo: 1. Zelo obžalovati jc in obsoditi, da jc dopisnik Srebrniški to priložnost porabil in zamahnil po »kranjskih škofih«, ki so, kolikor je nam znano, z ranjkim gospodom postopali zelo potrpežljivo iu dobrohotno. Bridko nam jc, da sc brez vzroka napadajo naši višji pastirji in se iim krati ugled med čitatelji »Edinosti.« 2. Čisto iz trte izvit je tudi napad na našega gospoda dekana mil. gospoda prošta dr. Elberta, ker vemo, da on le zato ni vodil pogreba, ker je bil že naprošen prijatelj pokojnega gospoda č. g. dekan kočevski, v čegar dekanatu je župnik Samide prej služboval. 3. Napad na »značaj kranjskega svečeni-štva« sploh posebej pa novomeškega dekanata — ovrže že to dejstvo, da smo vsi z g. Samido kolegijalno občevali in o kaki mr-žnji do zadnjega razven gospoda dopisnika — nihče uc vc. 4. Prebacivaiijc o mamonu se obsodi po nadaljnem dejstvu, da se morebitne odškodnine za troške, v oporoki namenjene duhovstvu, vse prepuste in darujejo v dobre namene. Sicer pa menimo, da ie bil pogreb popolnoma dostojen in da uprav svečeništvo ne zasluži nikake graje, ker se je duhovščine — posvetne in redovne z čč. brati vred okrog 30 vdeležilo Samidovega pogreba. Šmihcl pri Novem mestu, 24. junija 1907. An t o n Peterlin, duh. svetnik, v imenu dekanijske duhovščine. Telefonska In brzojavna poročila, DRŽAVNI ZBOR IN SPLOŠNA IN ENAKA VOLIVNA PRAVICA V DEŽ. ZBORIH. Dunaj, 28. junija. Današnjo sejo državnega zbora je otvoril predsednik VVeisskirch-ner ob II. uri 15 min. Posl. Gostinčar je in-terpeliral v zadevi revizije zakona o bratov-skih skladnicah, Biankini o veljavnosti izpitov zagrebškega vseučilišča v tostranski drž. polovici, Italijani glede obnovitve italijanske pravne fakultete. Nato se je nadaljevala debata o nujnem predlogu glede saniranja dež. financ. Glavni govornik posl. Abrahamovicz ie predlagal, nai se dodatni predlog soc. dem. posl. Rennerja, ki je predlagal splošno in enako vol. pravico za dež. zbore ne smatra kot del tega nujnega predloga, ampak kot poseben samostojen predlog in naj se ga kot takega obravnava po določilih poslovnika. Glavni govornik proti. soc. demokrat Diamant se je izrekel proti temu. Pernerstorfer je predlagal poimensko glasovanje. Ta predlog je bil zadostno podprt ter se je vršilo poimensko glasovanje pri katerem je bil predlog posl. Abraliamovicza s 178 proti 142 glasovi sprejet in se bo torej z dodatnim predlogom posl. Renerja za uvedbo splošne in enake vol. pravice postopalo kot samostojnim predlogom. Nujni predlog o saniranju dež. financ ie bil sprejet. Nato je zbornica pričela debato o nujnem predlogu glede disciplinira-uja uradnikov. MANIFESTACIJA ZA SLOVENSKO VSEUČILIŠČE. Dunai. 28. junija. Manifestacija za slovensko vseučilišče v Ljubljani se je včeraj tu vršila nemoteno ob obilni udeležbi. Zastopani so bili vsi češki in slovenski klubi v državnem zboru. Govorila sta tudi dr. Korošec in Hribar, nastopili so govorniki Čehov, Poljakov, Srbov in Hrvatov. Hrvatje so zahtevali veljavnost izpitov zagrebškega vseučilišča v tostranski državni polovici. Govoril je tudi zastopnik čeških socialnih demokratov. Navdušeno se je sprejela resolucija za slovensko vseučilišče. POSLANCI »SLOVENSKEGA KLUBA« IN GROF PEJAČEVIČ. I) u naj, 2S. junija. Včeraj so poslanci »Slovenskega kluba«, na čelu jim dr. Šusteršič, v znak simpatije oddali na stanovanju bivšega hrvaškega bana grofa Pejačeviča svoje vizitke. Grof Pejačevlč je danes to pozornost v parlamentu vrnil. VSESOKOLSKA SLAVNOST V PRAGI. Praga. 28. junija. Včeraj je bil irene-tičen sprejem Francozov. Navdušenje množice je bilo toliko, da je promet zastal. Pred hotelom »Saški dvor«, ki je določen za stanovanje francoskih gostov, so bile velikanske ovacije Francozom. Odgovarjal je podžupan pariški dr. Lampue. Francozi so zagotavljali, da tako velikanskega sprejema nikdar ne za-bijo. Na ulicah je množica pela Hej Slovani in marzeljezo. Danes pride 58 Rusov, Hrvatje, Slovenci in Belgijci. Listi opozarjajo občinstvo, da so belgijske narodne barve črna, rinena, rdeča, in naj zato proti tem barvani sedaj ne demonstrira, ako jih kje zapazi. Poljaki tudi po svojih občinskih zastopili ne bodo zastopani. »Slovenski klub« zastopajo pri praških slavnostih poslanci dr. Benkovič, Fon in dr. Hočevar. Al. BOR I — (iENERALNI NADZORNIK ČET? I) u u a j, 28. jim. Kakor poroča večerna izdaja lista »Zeit«, ie FZM Alhori imenovan generalnim nadzornikom čet. HRVATJE IN MAZARI. Budimpešta. 28. junija. Hrvatje bodo pri specialni razpravi pragrnatlke takoj zopet začeli novo obstrukcijo. Jutri bo po Hrvaškem deset shodov. V Zagrebu govori prof. Šiirmin. Hrvaško-srhska koalicija z novim banom ue stopi v nikak odnošaj. Ako novi han pozove k sebi Medakoviča, se Medakovič njegovemu pozivu ne odzove. Hrvatje Rakodczaya ne smatrajo za bana in pravijo da je pod naslovom han le cesarski komisar. SPIN&Č V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 28. junija. Poslanec Spinčič se ie podal v Budimpešto pozdravit hrvaške poslance. Naznanil je, da bodo hrvaški poslanci v avstrijskem državnem zboru pričeli ob priliki razprav o nagodbi z Ogrsko akcijo, kjer bodo povdarjali. da ima v tem vprašanju tudi Hrvaška pravico govoriti in uveljaviti stališče, ki ji gre po nagodbi. ZA VARSTVO RUSKEGA CARJA. Peterburg, 28. junija. Ministrski svet je določil za carjevo varstvo, da imajo oskrbniški šefi v Carskem ln Petrovem dvoru iste pravice kot državni prefekti pri proglasitvi obsednega stanja. PROTI CLEMENCEAUU. Pariz, 28. junija. Socialistiški poslanci stavijo danes v zbornici sledeč! predlog: Zbornica se jc prepričala, da je žalostnih dogodkov na južnem Francoskem kriv ministrski predsednik in sklene Clemenceaua postaviti na zatožno klop. Seja bo viharna. GIBANJE NA PORTUGALSKEM. L i s a b p n a , 28. junija. Načelniki vseh politiških strank, senatorji in vseučiliščni profesorji bodo sklicali kongres, da revidirajo ustavo. NEMŠKI CESAR IN ANGLEŠKI KRALJ. L o n d o n , 28. junija. Nemški cesar in angleški kralj se snideta 20. novembra v Londonu. Tirjatev, katero je priložila »Katoliška Bukvama« zadnjemu (trinajstemu) sešitku »Ljudske knjižnice«, je bila za mnoge naročnike neupravičena, ker so nižji uslužbenci, katerim je poverjeno zavijanje, zamenjali naslove in so poslali sešitke s priloženimi terjatvami tudi mnogim naročnikom, ki so naročnino žc poravnali in takim, ki imajo pri nas odprte račune. — One p. n. naročnike, katerih tirjatev ne zadene, prosimo, da nam to pomoto oproste in da se na tirjatev ne ozirajo. One cenjene naročnike pa, kateri še niso poravnali naročnine, prosimo, da to v kratkem storijo, četudi je pri mnogih vsled omenjene pomote tirjatev izostala. Nova idealno voda za želodec naravna mineralna voda Najčistejši Nntron-vrelec. Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarih v sapniku ali prebavnih organih. Olavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva Be tudi v vseh lekarnah in it>28 drožerijah. io—7 P,0SP"aie tek d0 'e(,i olajšuje Rogaški ,.templjev vrelec" prebavo ter uspešno razkrojuje snovi zavžitih jedil. 2015 a 1 - 1 V Kranju, kokerško predmestje, se takoj proda za prodajalno ali vsake drugo obrt primerna duonadstropnn hišo. Pismena vprašanja pod štev. 151 poste restante Kranj. 1463 l—l Prva kranjska £^§3811 tvornica sodovice GUSTAV FlSCHER v Ljubljani. Premovano 1903 v Bordeauxu Kemično čista sodovica v sifonih, ki so popolnoma brez svinca in jih je pregledalo oblastvo. Priporočajo jo zdravniške avtoritete. s častno diplomo zlatim križem in zlato kolajno jf% PU i i| Izdeluje znane izvrstne limonadne in malinovčeve sifone pokalic (kraherle) z različnim sadnim okusom. Ustanovljena 1868. 1465 H—1 Nova bogata Amerika! Na Sušaku pri Reki najde vsak, ki se obrne na Ivana Rebreka, novo Ameriko. Prvo prometno in obmorsico mesto Reka in Sušak, obdana s slovitimi letovišči kot Opatija, Lovrano, Cerkmenica itd., je kraj, kamor do.jde z vseh delov sveta najvišja gospoda. Ondi je nastala velika potreba službujočega osobja, in toraj dobi tu vsak, ki želi služiti, res novo Ameriko! Poživljam torej vse, ki iščejo službe, da se obrnejo na mojo posredovalnico in zagotovljeni naj bodo, da dobe dobro plačo in službo. Potrebujem takoj sa raznih kuharic z masečno plačo od 20—100 K, 5o sobaric za boljše hiše po 20 ;!0 K, 160 raznih služabnic po 16—:i0 K mesečno, 50 raznih slug, kočijažev itd Nadalje potrebujem 100 raznih obrtnih delavcev ter veliko število mladeničev od 14 15 gld. za vajence pri raznih obrtih in trgovinah. Isto tako se dobi vse gori navedeno osobje v mojem zavodu. Vsi oni, ki iSCejo službe ali ki iščejo uslužbencev in obrtnih moči, naj se obrnejo na moj zavod. Za odgovor naj se priloži znamka. — Z odličnim spoštovanjem 1460 3—1 Ivan Rebrek, imejitel zavoda na Sušaku, Zvonimirova ulica 96. Telefon 857 Grand hotel UNION u nedeljo, dn6 30. junija na restavracijskem vrtu velib vojaški koncert celotne voj. sodbe c. kr. pešp. St. 27. kralj Beljijcev. Za£ctek ob 8. uri zvečer, Vstopnina 30 kr. 1461 1-1 potcnt 582 26—15 asbestni cementni Skril] Eternil tovarne HATSGHEKi Najboljša streha sedanjosti. Varna pred ognjem in viharji, kljubuje vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje poprav, je lahka, lična in cena. ■■■■■■■ Najdalekosežneje poroštvo. Spričevala prve vrste. Zahtevajte vzorce in prospekte! — Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa Dovje in v Trstu, via Geppa 2. — Vprašanja naj se naslavljajo na založnika Teodorja Korn, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izvršujejo tudi strelovodne naprave, kleparska* in krovska dela z različnimi materijaiijami. Zaloga in zastopstvo v Novem mestu Jos. Košiček. FILiIP LAZAR, mizarski mojster, Jesenice, Gorenjsko Marjja Sattner, Ljubljana, Dunajska cesta it 19, II. stop. il. radstr. (MedijaiiJva hiša). »1 mk SSfSS mm* priporoča slav. p. n. občinstvu svojo veliRo zalogo ra ra na aa na na RiŠltC OpPa VC iz mehkega in trdega lesa, vsakovrstnih stolov, mžz, madrace« in žimnic. — V zalogi imam veliko izbero Rrsf (mrtvasRiR trug) od najpriprostejše do najfinejše in pa po najnižjih cenah brez konkurence! *e priporoča proč. duhovičiai m izdelovanja cBrRvmifi 832 12 288 86—4» Izdeluje- aele ornato ktiule T T«th liturgičnih oartah, pluvljal«, obha-jiln« burie. Atol* in ne m iluibo botio potrebne stv»ri, priprosU ia najfineje, kakor ie glasi naročilo, ▼ »vil na tem in zlatem »exe nju. — I z d e 1 n j • tudi bandera ia baldahin* ter iivrfluje viakorratno so r k ▼ • n o perilo ii pristnega platna. Vporablja aamo dobra blage, cene pa Mogo&neitl nizke, zagotaTlja trpeino, Testno delo in hitro poilreibo. Prenovljenje starih par&mentov tudiiado-voljno prevzame. Dovoljujem si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem otvoril tršouim z mešanim blagom na ZalošKi cesti 15 Zagotavljajoč slavno občinstvo, da bodem vsestransko vstrezal izraženim željam, se istemu prav vljudno priporočam za obilen obisk in nakup špecerijskega in manufakturnega blaga. 1350 3—3 Z najodličnejšim spoštovanjem Božidar Pavčič. ICEM^^HigUH1! llilMIMBHMHBMMBBMMKMMI iifi IIH ^SSi HiM IJstnnovljena I 1888. Tovarna pečij. založnik zveze ces. kralj. Stavbeno, smeta« ia konstrukcijska kljačaraičersfv«. # Hidrallčne vidre in sesalke Josip Weibl J. Spreitzer-ja oasl. LJU3LJRNA, Slomška ulic« 4. priporoča aa »lavnemu občinstvu in prečastiti duhovšlnl v Izdelovanje vseh v to stroko spa-dsijočih preihr.otov: kHno oimražje na »troj, obhajllno mize, ograje na mtrodvor« »buieomrežje, raina vrsta., balkocl, voro.ud.6, stolpne krite, fitačUntk«, etralo- rodi-, žoJema okt>«, želazre stele Itd. !8pecijalitrta; v&ljlčnt samtorl in ednina plahte po najnovejšem tistemu a samodvigalniml 1809 52—69 oporami brez vijakov. lasMnataffU^nsHaaaBaMMa O' - -irf«^ 0 ALOJZIJ VEČAJ LJUBLJANA, — Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon štev. 9 priporoča vsem stavbnim podjetnikom, častiti duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpnprostejših ------,, c prstenih psccj 1181 26~b različnih vzorcev kakor: ranaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi šte dilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. Ceniki ua zahtevo brezplačno in Iranko. _ t: odpisana .:«.- v taio^i najriiiicovratnejže tTpfž,no, kr&sat hlego aa bandera,, baldahlne, gagncb&rvao jdašče, knamle, phiviale, dalmatlke, vajama, albe, koretelje, prte itd. »ploh vse, kav »e rabi v cerkvi pri sluf.bi božji. — Prevzema, tsdi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vs« popravlja. — Izdeluje roflno In poBteno po najnižji eenl bandera ln vso drugo obleko. Prečistite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih »»irati aa domačo tvrdko ter ne avaiujojo tujih tvrdk, ■» koali Icr pec.nl. ■apele ie lail vuk ta. ai< > panjih, .edChlk, kekor ledi *aeaa la auha eatovje, pa kellkor mogoče vl.okl tl.l ■1 ablla earetlla ae toplo priporoča la ei(atevl|i letae la pailaaa paalratt, Mlb 18-1 U JOfibJJ^flA, Fraiaraoyi (Sleaava) ulica V. Parlaaava Ml« iz velblodje dlake ali lodna, za gospe, gospode, deklice in dečke v najboljši kakovosti, priporočata B po solidnih cenah B Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernove ulice 9. 965 10—b Zdravilišče m zdravilnica z vodo Postaja c. kr. drž. železnice l'/i ure od Ljubljane. Popolno zdravljenje zvodo (sistem Prless-nitz In Kneipp, solnčne kopeli, ogljeno kisle in električne kopeli, zdravljenje s suho vročim zrakom. — Masaža, zdravil, gimnastika, vporaba elektrike. — Zmerne cene. Otvorjeno od 15. maja do 15. oktobra. Kopališče Kamnik (Kranjsko). 756 15-1 ) Prospetke pošilja Dr. Rudolf Wackenreiter, zdravnik voditelj in kopališki najemnik. Pri nakupovanja , — suknenega zzz in manufakturnega == blaga =3 aa opozarja oa tvrdke HUGO IHL v L|ubl|«nl Spitalsk« ulic« Stev. 4. 111 N-M Velika zaloga i" ."n suknenih ostankov. * Gostilničarji kateri se za glasbene avtomate zanimajo, izvolijo naj si pri priložnosti ogledati na novo zgrajeni kateri je razpostavljen v moji pisarni 1349 3 3 Mestrion4 SIMON KMETETi, Ljubljana, Kolodvorske ulice 26. Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO V AREN" Žalec in Laško priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). — pcliljatue no dom sprejeme re^touroter »porednega Dcrna" g. Kr žitnik- (Telefon 82.) — Seb. Unterhuber Ustanovljeno 1870. v Ljubljani, Dunajska cesta 73 nasproti topničarski vojašnici lastnik Fr. Benque Ustanovljeno 1870. tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov Telefon št. 237. priporoča se Telefon št. 237. v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah), kakor: posamezne deleža fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. Portlandcement in Romancement iz We i s s e n b a c h a. — Proračuni zastonj in poštnine prosto. 1179 30-5 Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov. Klobuke, cilindre in čepice -m v najnovejših faconah in v velikih izberah priporoča 11252-25 Ivan Soklič. Pod trančo št. 2. Postaja elek.železnice, 1 Mi a I HJ S g.S 0.8.3 S-i > Sa . .0 «u-2 2-2 g ru z- m a? o k^KJ 'rt* > S S SpE~ E g l^-g Na]ve£]a tovarna v južni Avstriji. — PoroStvo 6 let. — Izvoz v vse dežele. — Popravila In vglaSevanje se izvrše najločneje in računajo najceneje. Postavno zavarovano. AflaiaicMtfBiUaa >«■ k* Vsako ponarejanje kaznivo Edino pristen je Thi erryjev balzam z zeleno znamko „redovnicau. Cena 12 majhnih ali 6 dvoj na tih steklenic ali 1 velika čpecijalna steklenica s patent, zamaškom K 5*— franko. Thierryjevo centifolijsko mazilo proti Tscm še tako starim ranam, vnetjem, ran i tram, abseesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 8 lončka K 3 60 se pošlje le proti povzetja ali denar naprej. — Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. Naročilu se naslavljajo na : Lekarnar A Thierry v PregradJ pri Rogaški Slatini. Brošura s tisoči originalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah. 86 52— Franc Keber urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Dunajska cesta št. IZ. Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine prosto. M a> u reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo Ustanovlj. 1.1882. v lijublj ani indreiena šknntraciH -Zadruine podrejena Skontraciji ,Zadruine svete" v Celju na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulle obrestuje hraaila« vlog« po Poštno-hranil- Ma \\ 01 =========== ničnega nrada ZL L j« Telefon št. 185 št. 828.406. * 14 brez odbitka rentaega davka, katerega posojilnica sama za vložnik« plačuje. Uradne ure od 8.—12. In od 3.-4. ure popoldne. Hraaila« vlog« sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničaega urada. 273 43 Upravno premoženje kmetake F 11 nnr To8«/\o posojilnico 31. dec. 1906. & lI,jZj)./Z0 UjJ. Stanje hran. g ^(fo^^O. ^ K 50,486-935*14. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Posojuje na zemljišča po 61/«*/, z l1/«'/. na amortizacijo ali pa po 51/«*/. brez amortizacije; na menico po 6 */,. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo vanja dolga. za- k zo- Ti 1 J m I ro Koroško Planinska kislica je najfinejša in najcenejša. Razpošilja jo s slovenskimi etiketami: Studenčna uprava Tolsti vrh, pošta Guštanj na Koroškem. Išče se majhna dobra gostilna na deželi v najem. Pisma postrestante 1410 K. T. Celje. (2—2) Velik uspeh!:::::: Nepričakovan učinek! 1000 in 1000 dam in gospodov, mej temj umet- niče svetovne slave, kot Emmy Destinn, kr. pr. dvorna operna pevka v Berolinu, Gabr. Horvath, kr. operna pevka v Pragi, Marija Ziegler, operetna pevka v Novem Yorku; veliko število zdravnikov, ki se odlikujejo na kosmet. polju, potrjujejo, da je Feigl-ov Manol milo brez sode "V edino in doslej nedoseženo sredstvo v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, agreev. Manol se dobiva v škatljah po K I'—, K 2' — v lekarnah, drožerijah in parfumerijah. Čudovito velik promet. Povsod sijajno uvedeno. filavaa zaloga: Fran Vitek in drug., Praga, Vodičkova ulica 548. V Ljubljani se dobiva pri A. K a n c u in Ant. Kor bar ju, drožeriji. 568 25—14 Tnhtonnftn brezplačno dopošiliatev mojega ilust LlUllCVUJlC cenika z nad 1000 slikami. - Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame nazaj za popolni znesek. Slika l/2 nav. velikosti. 611 14 Št. 365 srebrna dam-skaremont, gl.3'50 Št. 322 srebrna moška remont- 3-50 Št. 337. _srebrna s sidro 15 kamnov 5*— dvojni, plašč 6-50 Št. 341, srebrna s sidro dvojni plašč 15kam-nov. posebno močna 7—9-50 Anton Klffmann, največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L5., štajersko. 1323 8-3 Podružnica c. kr. privil. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovina m obrt u Ljubljani sprejema deposite v upravo in v varstvo, izplačuje brez provizije kupone in izžrebane ^^eeem^^ efekte, oskrbuje brezplačno revizijo pri žrebanjih in oddaja m I§ VŠ-T7/ i\ I > K P O 8 . v—\ a M ■>Jr pod lastnim zaklepom stranke. Ste*. J81. Usnje za voščenje ■ Pred štev, ■točnimi podplati K 9'50 podplati IM. Stev 361 I* Boicalf i angleškimi Pred. itev. podplati K 12-50. Prva io največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER v Ljubljani, Šelenborgove ulice štev. 4 dobavlja kot znano n aj bolj&« i 0 v I j «. Pri naročilih zadostuje pred. itevllka. Zunanja nopoeila ppoti poVžotju. Ceniki brezplačno in poštnin* prosto. .ChickV 690. Irhovina s šivanimi K 6 —. 720 Isti iz lakovine K 6 30. Nepriležni izdelki se zamenjajo. »Moderno*. Pred. štev. 747. Cheorette podplati K 9 —. Pred. štev. 746. Glasgow močnimi podplati K ll-- a šivanimi Pred- štev. 663. Sabakid K. 10 M , , 667 I»- Boicalf K lj—• Chevreau ■ , , 610. Lakovina K lj - (1323 1», HLODE!! kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHENGH! V Ljubljani, in sicer: smrekove od 30 cm debele naprej kub. mat. K19 50 jelkove „ 30........ K18 50 borove „ 30 „ „ „ „ K 18- hrastove „ 30 „ K 38-X 70- pod mero in sicer od 22 do 29 cm debele in škartne hlode 1/3 manj. Postavljeni franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška. 225 39 f./\y/ni/ei i- t ^.meriJco 5/uU'ti ioiijo i^obrv, pv ceni in xcr riesljilso-poicvuii rici/ se obrne/c> v JSjfub/jani Jfelodvcrshe ulice2č? isi 'Avvrsi/iuiPcyasnilu detfc se l]reyilučnv. Istotam sprejmejo se dobri in zanesljivi za stopniki Priporočamo svoja izborna kolesa po raznih cenah, vedno v zalogi tudi že rabljena kolesa. Edino zastopstvo najbolj slovitih tovarn : is^ss 13i6 5-2 Diirkopp & Co., /v Styria tovarna za ko-lesa (Puch & Co.), 'I Oesterr.Waffenfabrik. . Stara kolesa se zamenjajo. JftX & SIN, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 17. Razglas. V svrho delne prezidave stolpa in nove stolpne strehe farne cerkve v Radoljici oddala se bodo zidarska, tesarska, kleparska in kamnoseška dela. Načrti, stroškovnik, splošni in specijalni stavbni pogoji so na pogled v župnišču v Radoljici. Pismene ponudbe se morajo doposlati do 4. julija t. 1. cerkvenemu predstojništvu v Radoljci in ondi je tudi položiti predpisana varščina. Cerkveno predstojništvo si pridržuje pravico, da prosto voli med dospelimi ponudbami, in lahko tudi razpiše nov natečaj, če bi mu ne ugajala nobena vloženih ponudeb, ali pa si dela in dobave zagotovi na kak drug primeren način. Cerkveno predstojništvo v Radoljici, dne 26. juniia 1907. 1450 3-2 2 pomočnika in 2 ucenca spr e j tr. e za mizarsko obrt Val. Fortuna, Borovnica. Hiša u Lju blizo glavnega trga, dvonadstropna od Ireh strani prosta, z lepo, veliko let obstoječo prodajalno, pripravna za vsako obrt in ki se obrestuje po odbitku vseh stroškov z dobrimi 5 % se iz proste roke oeno proda. 1339 6-4 Več v upravništvu „Slovenca\ dni ^ dni * PrTl%V'0Vje'n ostaT z najnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajenimi velikanskimi parnimi f, l\al\ordo sedaj veliKj parnimi 2 8-12,000 Pojasnila daje zastopnik 1X1(1 hubljana J^r%-uiice itv.28 ^Odhod izjjubljane vsaHi ponedeleK,torekinčetrteRj' tednu. najueeji 1371 izbiri pri Slike - zrcala L ALOJZIJU PAUSCHINU LJUBLJANA, Wolfove ulice štev. 6. Zaloga stekla, porcelana, svetilk in stekla za ure. — Vsa steklarska dela najceneje. Frane K reč, krojaški mojsler v Ljubljani se je iz Židovskih ulic preselil nn Turjaški trs i (Katoliški dom) ter se tudi na novem mestu priporoča slav. občinstvu zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem 1451 5—1 Franc Kreč. Proda se v Kamniku enonadstropna hišo v lepi legi, za vsako obrt pripravna, z lepim gospodarskim poslopjem, vrtom in korporacijsko „ pravico. Natančnejše se izve pri T. Šentakak, Vransko. 1441 3-3 En že rabljeni, a v dobrem stanu se nahajajoči rudarski sveder (Bergbohrer) s palicami vred, se ceno proda. — Kje, pove upravništvo „Slovenca". 1437 3=2 hlapec Postni oziroma pismonoša z večletnim dobrim spričevalom, želi dobiti službe pri kakem c. k. poštnem uradu, naj bo v mestu ali na deželi. Več se izve pri upravn. „ Slovenca". 1429 3 Orehe 362 1-1 suhe gobe kumino spioh vse dež, pridelke kupi Anton Kolenc v Celju. Tovarna ^ V za & M Ntole M ^t I Franceta Šui&eljna | H na Bregu, poŠta Borovnica, Kranjsko, § izdeluje ^ * o vsakovrstne stole o f A A od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence, g: W llustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastoni ™ $ in franko. Z Z Z Z & &&&&&&&&&&&&&&&& Podružnica 1 v Spljetu. : Delni&ka glavnica 1 1 1 K 2.000.000. 1 1 Ljubljansba kreditna banka v Ljubljani, stntarjeoc ume ste«, i ■. nudi k žrebanju I. julija promese na Dunajske Komunalne srečke d K155, Slavni dobitek K 400.000 -„ kreditne srečke d K 18\ „ „ K 300.000' —— Obe promesi skupaj le K 32. ——^^^ Podružnica s v Celovcu, s i Rezervni fond i i i i K 200.000. i ■ i Po suetu. Havane se podraže. 2e od marca t. 1. stavkajo delavci v tovarnah zu smodke na Havani. Cc stavka kmalu ne poneha, začelo hode primanjkovati blaga, vsled česar bodo poskočile cene stnodkam. Vrhutega je bila lanska tobakova trgatev slaba, letošnja pa še bolj neugodna, kar gotovo ne bode ljubiteljem havan na ljubo. Cesa prosijo amerikanske milijonarje. Mis Člen Gould, ki igra med amerikanskimi milijarderji še vlogo »nižjih« slojev, poroča o prošnjah, ki dohajajo. Vsak teden dobi okoli JOO prošenj in bi morala žrtvovati najmanj 100 milijonov, če bi hotela vsem ustreči. Kakor so Amerikanci sploh posebneži, tako so tudi njih prošnje za podporo nekaj izvanred-nega. V enem tednu je dobila ena!st prošenj, naj kupi prosilcem klavirje, štiri za zlate ure, šivalne stroje, kolesa, nevestino opravo in za umetno zobovje. Neki ljubitelj umetnosti jo je prosil, naj njegovemu očetu postavi umetniški nagrobni spomenik. Modern reformator se je oglasil pri njej za štiri milijone, da more ustanoviti na Kubi svojo kolonijo; nekdo drugi pa, naj mu pomore do srebrnih žlic. Atl Oogrska. sl Delo ruskih roparjev. Predvčerajšnjim so roparji v Tiflisu napadli voz s petimi kazaki in dvema pešcema, ki so s pošte peljali v bančno podružnico 250.000 rubljev. Na Eri-vanskem trgu so vrgli bombo, ki se je razletela z groznim pokom. Obila množica se je v silnem strahu razletela na vse strani. Da paniko povečajo, so roparji vrgli še sedem bomb 7 istim učinkom ter v zmežnjavi odpeljali voz z denarjem. Veliko oseb je ubitih, med njimi dva vojaka, veliko ranjenih. V okolici so popokale vse šipe v oknih, mnogo vrat in dimnikov je porušenih. O roparjih ni nobenega sledu, niti nc vedo, koliko jih je bilo .— V bli/,i.ni Petcrburga se nahajajoče glavno topni-čarsko skladišče, kjer se nahaja veliko smodnika in razstreliva, so ponoči napadli neznani zloči.jci in ranili stražečega vojaka. Ko je ta začel streljati, je prihitela na pomoč patrulja, ki je napadalce pregnala. — »Evening Post« poroča, da sc začne prihodnji petek v Odesi splošni upor. Pomorščaki nameravajo poklati pove'jnike, sc polastiti ladij in obstreljavati utrdbe na kopnem. — V Odesi so zaprii 60 častnikov, ki so v zvezi z uporniki. Iz Napoleonovega življenja. Ko je Bo-nuparte prišel v neko mesto, katero so pred njim Avstrijci zapustili, mu je nasproti prišla duhovščina, proseč ga, na.i vzame v svoje varstvo »dvanajst apostolov« cerkve. --So li vaši apostoli »leseni«?« vprašal je Napoleon. »Nc, srebrni!« »Ali, srebrni,« vzklikni! je s ciničnim nasmehom cesar. »Hočem jih ne le sprejeti v svoje varstvo, ampak jim tudi pomagati, da bodo mogli izvrševatisvoje zvanje po besedi Gospodovi: Pojdite na vse strani sveta.« Poslal je kipe v Pariz, kjer so jih prekovali v denar. —"O Rottsseaun 'je nekoč rekel, da bi bilo bolje za Erancosko, če ne bi bil nikoli rojen. »Vendar, pripomnil ie nekdo iz njegovega spremstva, to ne more biti vzrok za vaše mnenje, Veličanstvo.« »Cas bode pokazal,« odgovoril je resignirano Napoleon, če ne bi bilo boljše, da ni bil rojen niti Rousseau, niti Napoleon Bonaparte. Vse pse so pobili v turoškem komitatu na Ogrskem. Veliko psov je namreč steklo, in ogrizlo 19 oseb, ki so jih morali prepeljati v Paster.iev zavod v Budimpešto. Da se rešijo tc nadloge, je oblast ukazala vse pse pokončati. V Ruttki je trajala morija cela dva dni in se nadaljuje tudi po drugih mestih. Električna katastrofa. Pri električni napeljavi za nadcestno centralno Hudson River železnico v Ne\v Yorku je 22. t. ni. nakrat nastal »Kurzschluss« v viaduktu, ki pelje čez 125. cesto. V hipu so bili stebri, noseči železnico in železni tramovi v daljavi pol milje napolnjeni z elektriko. Ob šinah je sikal v zrak velikanski plamen, na ulico .ie padalo raztopljeno železo in baker, obenem pa so grmele neprestano eksplozije, kar .ie povzročilo v ob-.činstvu nepopisen strah, (iasilci si niso upali gasiti, boječ se. da ne bi voda prevajala elektrike do njih, kar bi jih gotovo ubilo. Celi grozni prizor je traja! tako dolgo, dokler niso pretrgali zveze. Pametne zveri. »Revne de Deux Mon-des« piše ,da volkovi v Ameriki tako natančno vedo, kdaj vozi po progi vlak, da vedno čakajo ob določeni uri ob železnici na ostanke jedil, katere potniki mečejo iz vozov. Baje delajo na Angleškem ravno tako miši. Dva shoda avstrijskih tobačnih trafikantov. Kakih 400 tobačnih trafikantov je zborovalo v nedeljo v Pratru na Dunaju. Finančno ministrstvo je zastopal tajnik dr. tla-rinvolf. Shoda so se udeležili trafikanti z Nižje Avstrije, Štajerske, Moravske, Solno-graške, Zgornje Avstrije in s Slezije. Sklenili so sledeče: Provizija naj se zviša na 15% pri prodaji tobaka in smodk, za 3 % pa pri prodaji poštnih znamk, po desetih letih naj imajo pravico do trafike trafikantovi sorodniki, izpremene naj se predpisi trafikantov in način povračila dobička erarju. Na shodu so se pritoževali proti vodstvu »Osrednje avstrijske zveze trafikantov« iu ustanovili »Deželno zvezo nižjeavstrijskih trafikantov«. Ob istem času je imela »Osrednja zv >za avstr. trafikantov« svoje četrto redno občno zborovanje. Predsednica Josipina Schulz je poročala, da je delovala zveza uspešno. Ustanovilo se je »Zvezino« glasilo. Napadala jc shod v Pratru, kjer so se stavile neizvedljive zahteve. V Znojniu, Gradcu in v Modlingu so sc ustanovile nove krajevne skupine. Shod v Pratru so uprizorili socialni demokrati, zato priporočamo slovenskim trafikantom pristop k »Osrednji zvezi avstrijskih tobačnih trafikantov.« Resna ženltbena ponudba. Pošten železu, delavec, velike postave, 40 let star, z nad 600 K premoženja, se želi v svrho ženitve seznaniti s pridnim varčnim dekletom, krščanskih starišev ali vdovo brez otrok, v starosti okolu 30 let. Prednost imajo bolj izobražene in ki imajo pogum iti v Ameriko. Nekaj dote se želi. — Le resne ponudbe, če le mogoče s sliko, ki se vrne, se prosijo do 8. julija pod šifro »200« na upravo ..Slovenca". Tajnost zajamčena. H46 t 1 Posestvo! primerno za zdravilišče, letovišče ali obrto-valnico, obsegajoče 4 ha, 41 a, 39 m?, od tega 1668 m2 zazidanega, 2682 m2 vrta, 3 ha, 97 a, 89 m2 gozda, zavarovano proti vetru, lepa lega, zdravo podnebje ; 20 sob, 2 kuhinji, hlevi, vodna sila 20 konjskih moči, lasten vodovod, lepa elektriška naprava, se ceno proda. — Ponudbe pod »Preis-wurdig 937« na Rudolf Mosse, Dunaj 1., Seilerstatte 2. 1454 3 1 Učenca sprejme Franc Sark, špecerijska trgovina Ljubljana, Kolizej. 1406 (4 -2) tiSi AA tBi ifSSi iSt ASi A £Si A fiSi A A riSi vvvvvvvvvvv Najboljša pitna voda pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušetia, od zdravniških (X.) avtoritet priznana, je M3JT92ES alkalična kislina Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov iu vodovodov najugodnejšo pijačo. tivireu OriessIlilOJL okuckOiumu ai«z. paitaja, zdravilna kcpalliia pri Karlavlh var) Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani »e dobiva v vieh lekarnah, vodji« »coerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestviaami i; vom. Zaloga pri Mlhaal Kactitr-ja in P t it* Laiinlk-v Hdllanl 114 62 54 2 ucenca sprejme takoj s popolno oskrbo Janko ŠinK, svečar in lectarv Kranju 1442 10 - 2 Železniški vpokojenec 43 let star, ki je že tri leta služboval v uradniški skladnici za pisarja, išče primerne pisarniške služb. Ponudbe pod „Zvest in zanesljiv" uprav- ništvu .Slovenca' 1452 3-2 Katoliški dom oddaja takoj DVORANO z dvema gardrobnima sobama, pripravno za društva, za stavbinske pisarne ali drugo enako podjetje. taisto hišo se išče za snaženje stop-njic, dvorišča itd. za to delo zmožna ženska. Plačilo po dogovoru. Pojasnila da Fran Jonke, Gradišče 3, (.nadstropje, od l.do 2. ure popoldne. 14&5 3-1 2 kolarska pemečnika in 1 učenca sprejme takoj Anton Sedlar, kolar v Rudolfovem. Dolenjsko. 1462 l-l LeJoviščno stanovanje s tremi sobami in kuhinjo se odda takoj v priljubljenem kraju Podbrezje, postaja Podnart. — Natančneja pojasnila daje Ignacij Zupan, cerkovnik v Pod-brezji. i4os 3-3 ^Snaži samo^ 5 čistilnim el^traKtcm S Clobti$ I J Panorama Kosmorama v Ljubljani 1 Dvorni trg štev. 3, 5 pod ..Narodno karano". Električna razsvetljava. Od 30. junija do vštevši 6. julija 1907: Ststtin, 7. junija ?S07. Jalkenwalderstr. 23 /. 1459 10 1 mmmmmMMuummmmmm C. kr. oblastveno potrjeno 20 104 42 ucilišce za /trojno risanja branja tJesiR LJubljana, Stori trs st. 28. $ Dobi se tudi kroj po životni meri. © Dobro ohranjen dalibor t« „Klepetarj evega'* zistema se poceni proda. Več se izve pri lastniku Petru Rozmanu na Savi — 1415 jesenice, Oor. 4 — 3 Gospodu SaSrijelu Piccoli lekar ju v Zjubljani. Vaša tinktura ja želodec je pri meni jelo dobro učinkovala in čutim prijetno dolžnost izreči Vam /j hvaležnosti svoje priznanje in Vašo je-Icdčno tinkturo povsod pripoiočati, Velespoštovanjem Sospa Oil ar a cfiiarar. Elasnjnlčarlin ali prodajalka, 1322 6-6 dobro izurjena v papirni in galanterijski stroki, katera je že več let delovala, želi službe w Ljubljani. — Ponudbe blagovolijo se naj vposlati pod šifro: »Blagajničarka« na upravo tega lista. mmm^mmmmmm^Mmmmmnmmmmmmmmmm ii ..^^lsi_■ _,_■ rm___~Lm»£ &M <7/><7/> \>.v V-O A/'. vina Čez ulico še posebno znižana cena. 1*53 3-1 Velespoštovanjem P. Krisch. \ ^ N ?>\ 00, kahln|ika ara K I — ivarevaldaka ara K J 10. ■»»•»*• no lUUo pliaae.o j umito I Blkak rlaiko! lum .e & ^ ;•> d) CQ e •s _ <5 v - -A - 8 d 1 ž i « 8 ri ki '0 'A « fi M Sli mmi i Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki Severonemškega Lloyda " iz □ Bremena H ea>-y arK s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2518 62-31 Edvard Tavčar-ju, v Kolodvorskih ulicah it35. nasproti občeznane gostilne »Pri starem Tišlerju11. Odhod iz LJubljane je vsak torek, četrtek in aoboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reeina in aolidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington. nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmort in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilca, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. žili* """ žžiumiiiiiiiiaiižiimuiiuuiižiiiiiii Najcenejša zaloga I 4 (!»' r i aou9Jn>|uo5| zsjq 8U93J" Slovlfa, moderno urejena^ r#; 259 14 tovarna G.SKRBIO 3 J Zagreb, Ilica 40 f || priporoča svoje obče poznate solidne in cene Kj žaluzije, lesene in A platnene rolete, le- ^ sene in železne za-tvornice za izložbe [ft in prodajalne, V ter prosi, naj slavno p. n. U občinstvo obrača vedno W večjo pozornost na to so- J® lidno tovarno. Ceniki ln proračuni na ^ zahtevo zastonj. SSUSSSSSSi 426 40—3 i F. P. Vidic & Komp., Ljubljana opekarna in zaloga peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih •v zarezanih strešnikov «v »Sistem HflRZOLA" (stransfalzzlegel) Mm HflRZOLfl" Bar vet a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. _Najličnejše, najcenejše in najpriprostejže strešno kritje. Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žioo privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. lfzoroe in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo ae zastopniki.