I "Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. ŠT. NO, 137«. KsltrH oa ss#*N-«i«ss nslUr. December «. laOT, al ihr ».«-« afftea at ( klM«s. II!.. under tka Aet ut < «nsreaa si Marek Iré, I MTW. CHICAGO, ILL., 24. JANUARJA (January 24), 1*34 618 Publia bed weekly at 3l«a* W. 2411 b »t. LETO VOL. XXIX. MILIJONE DOLARJEV DOBIČKA VZLIC KRIZI BOGASTVA, KI SO IZŽETA IZ DELAVSKEGA LJUDSTVA Profit enega posameznika večji kakor pa dohodki 7,142 delavskih družin. — Borah o monopolih Najboljši izhod za rešitev problema ameriških železnic r. PRETOPITEV OROŽJA ZA LOPATE T MOČ PROPAGANDE V OSVAJANJU MNOŽIC K LJUB ogromni gospodarski krizi, za bogataše ni še nevarnosti, da bi šli v krušnemu. ali da bi jim bilo treba prijeti za delo v področji! fWA. Kakorkoli s pomočjo svojih odvetnikov, podkupnin \er varljivega knjigovodstva taje svoje profite, so preiskave v ,etu vendar dognale, da so ogoljufali vlado za milijone dolarjev na dohodninskem davku. Nekaterim newyorškim multimilijonarjem je bilo dokazano, da so imeli v spornih letih po milijon dolarjev in več čistih dohodkov, katere pa so v davčnih poročilih izbrisali z raznimi varljivimi transakcijami, da jim ni bilo treba plačati dohodninskega davka. Nihče izmed njih ni bil še poslan v ječo radi tega. V letu 1933 je bilo poleg teh*----- tudi nekaj takih multimilijo- se jim bilo treba bati konku- narjev, ki so v davčnem poročilu priznali, da so imeli od enega do pet milijonov dolarjev Čistih dohodkov vsaki. Nobena tajnost ni, da tudi oni niso poročali vseh čistih dohodkov, ampak samo one, ki jih niso mogli skriti. Davčni oddelek zvezne vlade je prošli teden izdal statistično poročilo o vplačanih dohodninskih in drugih zveznih davkih v 1. 1932, iz katerega je razvidno, da je bilo imenovanega leta v tej deželi dvajset bogatašev, ki so imeli nad milijon dolarjev čistih dohodkov vsaki, ali $35,260,000 vseh dvajset skupaj. Dva med njimi sta imela blizu pet milijonov dolarjev čistih dohodkov vsaki, in to v letu, ko je bila kriza najhujša. 260 bogatašev je prijavilo čiste dohodke od $300,000 do milijona dolarjev. Več sto drugih od $100,000 do $300,000 in manjši bogataši od $50,000 do $100,000. L. 1932 je bilo le malo delavcev, ki so povprečno zaslužili $700 na leto. En multimi-lijonar je torej imel več dohodkov, kakor 7,142 delavskih družin skupaj. To je kriminalni sistem, ki mu tudi Rooseveltov "new deal" ne bo napravil konca. Uredba, ki dopušča, da ima nekaj družin celo v najhujši krizi v zgodovini od enega do pet milijonov čistih dohodkov, ne da bi delale zanje, medtem ko tisoče družin, ki so jih spravile skupaj, strada, je zločinska. Sistem, ki omogoča trotom iztisniti iz delavčevega in far-marjevega dela od $300,000 do enega milijona dolarjev na leto v paniki, kakršna je bila 1. 1932, je treba odpraviti. To socialisti poudarjajo od začetka. Demokratska stranka in "father" Coughlin ga ne bosta odpravila kljub njunemu kritiziranju "menjalcev denarja". Senator Borah in senator P. Nye, oba progresivna republikanca, pravita, da je Roose-veltova administracija ugla-dila trustom še bolj pot k monopolom. in danes lahko po- ljubno določajo cene, ne da bi bednih. renče. "Kdo bo dobil vladne milijarde, ki jih je določila za javna dela," vprašujeta omenjena senatorja, in nato pojasnu-jeta, da monopoli, katerim bodo šli v obliki dobičkov pri naročanju blaga, in istotako plače delavcev, ki bodo v teh o-ko'ščinah zadoščale komaj za najnujnejše potrebščine. Farmarji tudi ne bodo najboljšem, kajti kolikor več bodo dobili za pridelke, toliko dražje bodo potrebščine, ki jih kupujejo. Senator Borah, ki je bil kritičen tudi proti prejšnjim republikanskim administracijam, je dokazoval, da so jeklarne ! na vladne ponudbe za naročila poslale sporazumno vse e-nake cene. istotako so dale na ponudbe železnicam cene do centa enake za vlivanje tračnic, kar je neizpodbit dokaz absolutnega monopoliziranja te industrije. V mnogih drugih ie sistem monopola že na približno enako visoki stopnji. Dalje navaja, da so se podražile potrebščine, ki jih kupujejo farmarji, bolj kakor pa njihovi pridelki. Na pr. platnene brisače so dražje 87 odstotkov, nogavice za otroke 94 odstotkov, mojke nogavice *>7 odstotkov, spodnje obleke za moške 73 odstotkov, delovne srajce 72 odstotkov, vrhnje lelovne hlače (overalls) 100 odstotkov itd. Ta dva in drugi kritiki vpra-šu jejo, kako morejo biti delavci in farmarji kaj na boljšem, če pa se potrebščine draže hi-'reje in višje, kakor pa naraščajoče plače in cene poljskih pridelkov? Je res težaven problem — za demokratsko stranko, ker je za ohranitev sistema, ki dovoljuje enemu, ki ne dela, ogromna bogastva in izžeti iz delavcev in farmarjev, ki mu iih spravljajo skupaj, pet milijonov dolarjev čistega na leto, medtem ko znašajo povprečni dohodki zaposljenih delavcev in farmarjev le po nekaj «totakov na leto. V taki uredbi morajo ostati bogataši na eni in revni na drugi strani — mal sloj izkoriščevalcev proti sto milijonom izkoriščanih in "Najboljša končna rešitev problema ameriških železnic je socializacija," je dejal Jo-seph B. Eastman v svojem poročilu predsedniku Rooseveltu. Predsednik je Eastmana z odobrenjem kongresa predlan-iskem imenoval za "federalnega koordinatorja transporta/ cije". Njegova naloga je študirati ves transportni sistem, v prvi vrsti železnice in pa hibe ter potrate tega sistema. Potrate je v ameriškem železniškem sistemu ogromno, ker so bile vse planirane v medsebojnem konkurenčnem boju in ker je bil cilj vseh profit, ne pa ljudske koristi. Danes — v dobi motornih /ozil in velikanskega omrežja tlakovanih cest — je železnic v tej deželi preveč. Eastman in njegovi svetovalci, ter posebna železniška komisija še pbd Hoovrom, so prvotno delovali za združenje ameriških železnic v kake tri ali štiri železniška omrežja na vzhodu in jugu, in v dva na zapadu. Mnogo sporednih prog bi bilo potem lahko odpravljenih. Prihranilo bi se veliko, in okrog sto tisoč železničarjev, ili 10 odstotkov, bi Izgubilo delo. Po daljšem študiranju pa se je Eastman uveril, da bi bilo tudi tako združevanje le začasna rešitev. Vrhutega je med železniškimi družbami tolik) nasprotujočih si faktorji m V Ckicagu so d od zdaj svračali oroftjo, ki «a J« policija ««rabila roparjem in rasnim gangsterjem, ▼ jasero. Vsako loto so «a odpeljali par velikih čolnov t ar gm »vrnili v sodo. Zdaj pa saplanja»a revolverja in puška pretopc, da napravijo is njik lopata sa CWA delavce. Vsaj tako *o poročali listi. Na sliki jo sodnik Hafold P. 0'Connell, ki moča rasolvorjo in puika v topilnični furnas. V kongraeu j« predložila poeabna senatna komisija postavo, Iri ima namen propračiti prodajo oroija sločmskim elementom. n.ei. ;■ ,- NAČRTI SOC. STRANKE ZA POVEČANJE SVOJEGA DELA jev, da se ne morejo sporazumeti. Na združenje po načrtu, v katerem bi bili vsi prizadeti interesi sorazmerno zavarovani, bi jih mogla prisiliti edi-lo le vlada s pomočjo poseb-! nega zakona, ki bi ga kongres Tajnik soc. stranke Clarence moral šele sprejeti. Zato je Senior je priredil za sejo ekse-Eastman za socializacijo, toda kutive, ki se bo vršila 27. in je previdno dodal, da je to 28. januarja v New Yorku, ob-najboljša "končna rešitev te- sežno poročilo, iz katerega zamotanega vprašanja". Socializacijo ameriških ban- Strankin napredek v preteklem letu. — Seja eksekutive v New Yorku. — Akcija za budzetni fond posnemamo, da je socialistič- ______ ________ ____ na stranka lani napredovala za k rotiran i h ~ ~ Yn "prezadolženih |88 postojank in 46 klubov So-železnic bi pozdravili tudi vsi cialistične mladinski lige. tisti bogataši, zavarovalnice in banke, ki imajo svoje stotine milijonov investiranih v železniških bondih. Razpečala je tisoče izvodov »•aznih brošur in pamfletov. Priredila ie mnogo shodov in izvršila veliko raznega agita-cijske^a dela ne samo za stranko ampak tudi za unije. V članstvu je stranka lani najbolj napredovala v državah. Illinois. Connecticut in v Californiji. Največ novih klubov je bilo ustanovljenih v Oklahom», PennsplvaniM. New Jersevju in lllinoisu. V Cali- Zelo težaven položaj socialistov v Avstriji Socialisti v Avstriji so med dvema ognjema, ki se borita nadvlado v deželi. Eden je .................. . . , , Hitlerjev faiizem, ki hoče pri- javo kandidature za gover- kor jo sploh dob.vajo delav-. . . ;..» I___a----fiu. nik na lmaio daljši kot ga prošlo leto med drugimi sloviti socialist Fred Henderson iz Anglije, ki je veščak v gospodarskih zadevah. Največje težave in ovire dela socialistični stranki pomanjkanje financ. Za efektivno delo potrebuje na podlagi Se-niorjevega proračuna $50,000 na leto. Ampak njeni dohodki lani so bili veliko manjši, zato se je morala zadolžiti v tiskarnah in pri posameznikih. Senior je poročal, da so uslužbenci v glavnem uradu prispevali stranki $1,000 od svojih plač, par tisoč pa jim stranka dolguje na zaostalem zaslužku. Strankini funkcionarji in uslužbenci, ki se bore za zvišanje plač in znižanje delavnika drugim delavcem, forniji je stranki veliko škodo- so sebi pod pritiskom okolščin val Upton Sinclair s svojo pri- znatno znižali plačo, v koli- Plače najbolj nazadovale Iz statistike zveznega finančnega departmenta je razvidno, da so vsevkupni dohodki 1. 1932 nazadovali v primeri z dohodki 1. 1929 nad 30 milijard dolarjev, ali 54 odstotkov. Skupna mezda v industriji je 1. 1932 nazadovala v primeri z 1. 1929 šestdeset odstotkov, plače uradnikov in raznih poklicnih delavcev pa 40 odstotkov. Prošlo leto so skupni dohodki narasli, in tudi skupne plače, toda slednje v manjši meri kakor dohodki trgovine in industrije. druženje Avstrije Nemčiji, j nerja na demokratskem tike- tu, pa tudi komunisti so skuhali demoralizirati socialistične postojanke s pomočjo svojih appntov, ki rujejo od znotraj. Kljub vsemu temu, pravi Senior, je stranka v Californiji napredovala v številu Članov za celih 35 odstotkov. Eksekutiva bo na 'Toji seji v New Yorku razpravljala o pripravah za konvencijo soc. stranke, ki se bo vršila koncem maja to leto v Fiitroitu, o načrtih za pojačanje agita- Drugi je domač avstrijski (kle rikalni) fašizem, ki se opira na Mussolinija in vatikan. Slednji ima svojo privatno armado (Heimwehr)) in oporo v Dollfussovi vladi. Oba sta zelo močna in oba stremita u-ničiti drug drugega. Oba zahtevata razpust in uničenje »oc. stran Ve, in oba vztrajata, da mora priti Dunaj pod diktaturo fašističnega komisarja. Fašisti v Avstriji so vsled zunanjih podpor in intrig zdaj v veliki premoči. Vsak odpor socialistov bi bil signal za civilno volno, v kateri bi prišle trume Hitlerjevih fašistov na pomoč svojim tovarišem v Avstriji. V tej fašistični histeriji, i ki veje po Avstriji, je delavstvo prešibko, da bi moglo s silo osvojiti agrarne kraje A v- bema fašizmoma in čakati, atrij?, ki so vsi v rokah faši- kdaj pade sekira diktature z . . . M stov ene ali druge vrste, veči-jnadaljnimi udarci po obubo-1«atah ^ finance. Tajnik i la- I noma pod upravo heimwehr- . žani deželi. cije. o socialističnem tisku, iz-danju novih brošur, o obrambi Tom Mcone.va itd. Na govorniški turi je bil ovcev. Tak ) je delavstvo prisiljeno opazovati brez odločujoče moči ta siloviti boj med o- nik pa imajo daljši kot ga oredpisuje NRA, kar je pravilo in običaj v uradih vseh socialističnih listov in organizacij. Letos je podvzela soc. stranka kampanjo za zbiranje bud-žetnega sklada v vsoti $50,-000, iz katerega bo plačala obveznosti in ob enem financirala svoje delo v tem letu. Vsi tajniki socialističnih organizacij so dobili navodila in potrebne listine. O kampanji, prispevateljih in nabranih prispevkih mora imeti vsak klub točne izkaze, ki so vsak čas na upogled pregledovalcem, ki jih imenuje bodisi glavni urad, ali pa okrajna organizacija. A ko se to podvzetje posreči in določena vsota nabere, bo stranka letos v stanju storiti veliko več kakor pa je mogla lani, ko je bila ves čas v za- NA SVETU ni bilo še nikdar toliko propagande kakor med vojno in vso dobo po vojni. Tri velesile in mnogo manjšrh dižav dopuščajo samo svojo propagando. Opozicija v ijih ni dovoljena. Kritična izražanja se smatra v njih za vele-izdajo. V nekaterih je za kršilce teh zakonov določena smrtna kazen. V drugih deželah je opozicija dovoljena in tudi agitirati sme proti sistemu in vladi.. Vsaka vlada pa ima prednost pred opozicijo vsled svoje kontrole nad radio postajami, filmsko industrijo in časopisjem. Stroške vladne propagande plačuje vse ljudstvo. Stroške propagande, ki jo vodijo opozicionalne skupine, morajo plačevati same. S pomočjo vladne propagande v tej deželi je bil sprejet 18. amendment, ki je uvedel prohibicijo, in vzelo je mnogo let, predno je ljudstvo spoznalo, da je bilo ogoljufano, šele ko se je pod njegovim pritiskom demokratska stranka izrekla za odpravo prohibicije, je bil propagandistični aparat nove administracije okrenjen za odpravo suhaskih postav, in odpravljene so bile z naglico, kakršne ni pred par leti nihče pričakoval. Ako bi demokratska administracija lanskega marca ljudstvu po pravici pojasnila, da bo nakazala ogromna posojila privatni industriji in bankam, da bo podražila pridelke s pomočjo posebnih davkov, ki jih bodo plačevali odjemalci, da ne bo zvišala plače niti toliko kot se. bodo zviševale cene življen-skih potrebščin, in da bo uvedla sistem, ki bo delavcem in farmarjem omogočal le borno eksistenco, bi nastalo velikansko ogorčenje med milijoni volilcev. Toda vlada ve, kakšna moč je v propagandi, zato je šla pred ljudstvo z obljubami, z Roose-veltovimi govori po radiu, in enako so mu govorili in mu govore člani njegove administracije, kongresniki, senatorji in go-vernerji, časopisje pa vse to tiska in pomaga po svoje, razen tistih listov, ki so v načelni opoziciji. To časopisje je pod vodstvom demokratske stranke dvignilo velik dirndaj v agitaciji za prireditev slavnostnih veselic in shodov v spomin Rooseveltovega 52. rojstnega dne. Tiskali so v posebnem predelu voščilo predsedniku k rojstnemu dnevu in urgirali svoje čitatelje, da naj ga izrežejo, podpišejo in pošljejo predsedniku. Noben teh časopisov ni pojasnil čitateljem, da predsednik teh voščil niti videl ne bo, kaj še bral. Toda poteza ima namen popularizirati predsednika, zato, da bo pri prihodnjih volitvah toliko laglje izvbljen, in da se omalovati ter onemogoči efektivno opozicijo. Kakor so poveličevali v medvojnih letih predsednika Wil-sona, ki so ga pozdravljale množice po vsem svetu za svojega rešitelja, tako skušajo demokratski politiki dvigniti y očeh ljudstva sedanjega predsednika. Kajti le, ako mu bo absolutno zaupalo in drvelo z njim čez drn in strn, lahko vlada uveljavlja svoje načrte in politiko ne da bi ji mogla opozicija postati nevarna. Dejstvo je, da ima danes ljudstvo v Roosevelta največje zaupanje, kajti od njega pričakuje povrnitve stare prospe-ritete, dasi se to nikdar ne zgodi. Tega se zaveda tudi predsednik, zato pač naglaša svoj "new deal", ampak ljudje bi radi nazaj svoje prejšnje plače in prihranke, za katere so bili ogoljufani. Namesto višjih plač pa se jim obeta draginja, ki lahko vsak čas nastane. Potrebščine se po malem draže že več mesecev. če bi bil Roosevelt v volilni kampanji 1. 1932 dejal, da bo znižal vrednost dolarju v zlatu za polovico, in da bo smatran vsakdo, ki poseduje magari en sam cekin, za zločinca, ne bi bil nikdar izvoljen. Zato je rajše izjavil, da je za "zdravo valuto" in to še danes ponavlja. Zlato je proglasil za državno last. Kdor ga ne izroči vladi v zameno za papirnat denar, se izpostavlja zaporni kazni do 10 let in visoki denarni globi. Pravilno je, da vlada podržavi denarni sistem popolnoma, toda enako bi morala podržaviti tudi nepremična bogastva. V slučaju novega gospodarskega poloma ne bo vreden papirnat denar ničesar, kakor ni bil v Rusiji, Avstriji, Nemčiji itd., medtem ko prirodna in druga bogastva ostanejo, če se dogodi po tem eksperimentiranju nov krah, bo ljudstvo, ki nima ničesar, najbolj trpelo, kakor je trpelo v inflacijah v drugih deželah. Nihče ne ve, v koliko se bo "new deal" posrečil. Tudi Roosevelt ne. Vse, kar njegova administracija počne, je eksperimentiranje v prizadevanjih ozdraviti sedanji ekonomski sistem. V ta namen se vlada zadolžuje za milijarde, in dolg narašča, kakor še nikdar, namesto da bi "new deal" vzel bogastva tam, kjer jih je preveč. Toda ljudstvo tega ne vidi, ker ga je vladna propaganda pridobila, da slepo sledi "new dealu", namesto da bi ga vodilo iz taktike ozdravljanja profi-tarskega sistema in izkoriščanja na pota podružabljenja bogastev. Za socialiste je posebno važno, da pravilno pojmujejo moč propagande, kajti le na ta način bodo v stanju razviti svojo agitacijsko silo, ki pa mora sloneti na vzgojevanju množic. Propaganda kapitalističnih in fašističnih gibanj ljudstvo le za-slepljuje. PRISVAJANJE TUJE IMOVINE ( Dalje na 5. strani.) Po bankrotiranjih bank se je skoro v vsakem slučaju izkazalo, da so vzeli uradniki in člani direktorija iz svoje ustanove velika posojila, namesto da bi imeli vloge v njih. Ta posojila znašajo stotisoče in milijone dolarjev. Večinoma so nezavarovana. Državni in federalni pregledovalci bank so molčali, namesto da bi napra-i vili temu tatinskemu prisvajali 'u tuje im jvine konec. V preiskavi detroitskih bank, ki je zdaj v teku, se je dognalo, da so si izposodili uradniki in direktorji propadle Union Guardian Trust banke dva in pol milijona dolarjev. če bi bili v kongresu ljudski namesto kapitalističnih zastopnikov, bi že davno sprejeli zakon, ki bi določal, da ne sme nihče gospodariti banki ali kakemu drugemu denarnemu zavodu, ki mu je dolžan. Na ta način bi bili obvarovali ljudem milijone prihrankov. _, .. — .-T - - • PROLETAREG U»t aa bUrti» delavsksga ijndstva._ Izhaja vsako »rado. ladaja Jugoslovanska D«Utik> Tiskovaa Družb«. Ckicago, III. CUaiU Jugoslovaakk« f eeiaUstilne Zveme. NAROČNINA v Zed ¡njenih državah s« celo leto |S.OO; u pol leta $1.75; m 6«trt let» $1.00. Inosemetvo: s* celo leto $8.60; m pol l«ta $2.00. i - ■ » Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v nažem uradu naj-pozneje do pondeljka popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor............................Franfc Zaita Business Manager....Charles Pogorelec " SUfeSCRIPTION RATES:"" United States, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. P ROTE T A RE C » 3630 W. 2ttk St., CHICAGO. ILL. • Telephone: Rockwell 2864. I Mižanje pred nevarnostjo Ce se mi bliža nevarno»t, pa zamižim, misleč, da je ni, ker je ne vidim, varam s tem le samega sebe. Cela ljudstva miže na ta način in te uda-jajo iluzijam. Milijoni v Nemčiji so trdili, da je fašizem v njihovi državi nemogoč, kajti Nemčija ni Italija. Mižali so pred opaanostjo, namesto da bi ji stopili pogumno nasproti. Ko je Hitler prevzel vlado, so se tolažili, da nemško ljudstvo ne bo deležno terorja, kakršen je zavladal v Italiji po Mussolinijevi osvojitvi Rima. Bilo je novo mižanje, kajti Hitler je prav tako brutalno zatrl vse, kar mu je bilo nasprotnega, kakor Mussolini jv Italiji. —Vr Neéteti v Ameriki pravijo, da ni ta dežela v nikaki nevarnosti pred fašistično poplavo. Zato je boj proti dozdevnemu fašizmu v Zed. državah nesmiseln. S takimi tolažili se va-jajo še celo bolj kakor so se Nemci, kajti tam so se zoperstavljali fašistični invaziji vsaj dokler so jim bile organizacije dovoljene. Ljudstvo Zed. držav nima nič več vzroka mižati pred opasnostjo diktature sadistov in blaznežev, kakor ga je imelo ljudstvo Nemčije. Ameriška "masa" j^ sadizmu d os t o-p na bolj kakor nemška, in če se v nji pod vodstvom močnih demagogov zbudi drhal, bo v terorju in krvoločnosti Mussolinijevo in Hitlerjevo daleč prekosila. Opreznost in organizacija delavstva je potrebna sedaj, kajti potem, ko je prepozno, fie pomaga ne samo-obtoževanje, ne tarnanje in ne kritike. BRODOVJE VELESIL NA KITAJSKEM Na .liki ja velika ameriška vojna ladja Ameriške, japonske in ang Uake ^ , s -s IO tu pripravljena proUktirati življenja in ' v kitajskem priatamaču Fucau, bli.u tento- {moymo tujcev ki ^ fUvni i„ rija, v katerem traja civilna vojna med ¿a- v t« j ogromni deieli, ker ne puste, d« tami vlade v Nank.ngu in lokalne vlade, ae bi svobodno raavijala. 1NAROBE SVET 'imnniiiMM""""............................ Rooseveltov "new deal". Le največji naivneži bi verjeli taki trditvi. Kdor želi vedeti, kaj misli Thomas o Rooseveltovem programu in njegovih pravil-i-u nikih v industrijskih obratih, čajno na svojih PJ^ditvJ- jnaj člta tednik "New Leader", Prišli so. da vidijo vprizoritevj ' m Thftmas VMaW tpdpn Slabi varuhi morale Češki delavski pevski zbor Vojan v Clevelandu je imel v nedeljo 14. januarja v dvorani nad 1,200 ljudi, kakor obi- "Prehodno leto" Tudi konservativni Matthew Woll, podpredsednik A. F. of L., se je zdramil in spoznal, da se vrši na svetu in v tej deželi nekak proces, ki skuša izločiti hibe in zla starega kapitalizma. "Leto 1934 bo zgodovina označevala za največje leto velike prehodne dobe," je rekel Woll v svoji novoletni poslanici. Toda takoj se je spet «pozabil in dejal: "V letu 1933 je bilo delavstvo priznano za faktor v narodni ekonomiji in to bo vodilo v dobo kooperacije med delom in kapitalom, namesto v konflikte med njima." Woll je star zagovornik in oznanjevalec evangelija sodelovanja delavcev in kapitalistov. Kooperacija med njimi pa je v resničnem življenju nemogoča, kajti interesi delavcev nimajo z interesi kapitalistov nič skupnega. To so znova pokazale številne stavke v prošlem letu, to dokazujejo neštete pritožbe delavcev proti delodajalcem, ki kljub plavemu orlu in kodeksom varajo in izkoriščajo dalje, vrhutega pa goljufajo NRA in vlado kjer in kolikor morejo. Ali citate pravilno? Na konvenciji knjižničarjev v Chicagu je Iiouis S. Shores dejal, da je treba učiti čita-nja ne samo otroke, nego prav tako one, ki mislijo, da znajo čitati. On se je pečal sicer s tehničnim vprašanjem čitanja, toda to, kar trdi on, dopovedujemo socialisti Že dolgo. Znanje čitanja je absolutno potrebno. Drugo vprašanje je, kako kdo čila in kaj čita. Ljudstvo prebere dan za dnem ogromno knjig in brska po tisočerih kolonah časopisja, v Inteligenci pa se vendar ne dviga. Vzrok je, da zna le malokdo čitati PRAVILNO, namreč čitati tako, da bi dobro pra-bavil z razumom vae, kar prečita. Ker ljudje tega ne (znajo, berejo Šund, vsakovrstno godljo in pleve, kar jih poneumnjuje, namesto da bi se s Čitanjem izobraževali in pomagali k napredku človeštva. Kapitalizem v Italiji Mussolini je v nekaterih svojih govorih lansko in v tem letu krepko prijemal kapitalizem in ga proglasil nezmožnim in nečloveškim. Toda privatnega lastništva industrije in drugih bogastev v Italiji ni odpravil, in ne profita ter izkoriščanja. Kaj pravzaprav Mussolini smatra za kapitalizem? drame "Sestre device sv. Klare". Igra ima 3 dejanja. Spisal jo je protestantovski duhovnik Hais-Tynecky, priznan dramatist. V Pragi je bila nad stokrat vprizorjena. Tu pa ji nasprotujejo .* češki katoliški duhovniki. Predstavo v Clevelandu je prepovedal zadnji moment pod njenim vplivom šef policije. Rekel je, da sta mu dva "ugledna" meščana zagotovila, da je igra nemoralna, in da jo je policija vsled tega prepovedala tudi v Chicagu. To je šefu zadostovalo. Čehi v Clevelandu so ogorčeni. Sklicali so po tem incidentu protestni shod in sprejeli resolucijo, ki je izraz vse češke naselbine, s izjemo bi-gotov. Zbor Vojan se ni udal policijskim varuhom "morale", pač pa jim dokazuje, da se pred očmi policije gode svinjarije, in to celo z njeno pro-tekcijo. V odgovor čikaškim policijskim moralistom odgovarja češko socialistično glasilo v Clevelandu, da so prote-žirali na čikaški svetovni razstavi več komercializirane ne-nravnosti kakor jo je v vseh igrah skupaj. Policaji so zelo slabi varuhi morale. To ni nikaka tajnost, kajti nešteti škandali, v katere so bili zapleteni policijski organi, so to dokazali. Hinavsko, bigotsko intrigo cleve-landskega policijskega šefa, ki je po rodu Slovak, je kajpada odobrila tudi "Ameriška Domovina". Morali Re pod takim pokroviteljstvom obetajo slabi časi. Odpuatki za izaeljence "Izseljeniški vcstnik", glasilo Rafaelove družbe v Ljubljani, ki ji načeljuje bivši čikaški župnik Kazimir Zakraj-šck, piše tudi ttfle: "Kristus Gospod .je kil tam i«se-Ijenec. Svoja najvažnejša leta je preživel kot Isseljenec v tedanji Ameriki—v Egiptu. Kot novorojenček Je moral bežati. Sam je okusil grenkobo izseljenskega kruha v tu* jtei, ■> .........- - _____ In nato piše, kako dobra je mati cerkev za izseljence, kako jih vodi, da se ne pogube, in da ne zaidejo. "Sv. Cerkev silno pospešuje ver* sko skrb sa katoliške icseljence. Družbi sv. Rafaela je naklonila bogate •dpastke sa vse, ki se ji pridružijo in po nji vrie to misijonsko delo.'* Tu pa tiči vsa skrivnost. Deležni ste namreč odpustkov — bogatih odpustkov — ako postanete član, plačate udnino In daste za maše. Bogate odpustke je treba plačati, in nato duhovniki molijo in mašu-jejo za izseljence. Thomaa in "New Deal" Čikaški krenk, ki je izrabljal že vse kar je mogel v svoje nečedne namene, pravi, da je Norman Thomas odobril v katerem Thomas vsak teden obravnava dnevne probleme. Sesuti karakterji, ki bi zdaj radi vedrili pod demokratsko marelo, ker je republikanska preperela in jim ne nudi nika-kega zavetja, si ne morejo pomagati, da ne bi bili zlobni, pa lažejo in zavijajo, če jim je tako početje v zabavo bog jim jo žegnaj! Neumna grožnja Pod naslovom "odgovor na napad" piše v Prosveti z dne 17. januarja John "Lindy" Lo-kar iz Clevelanda, da je bil njegov obisk v Girardu povsem socialnega značaja, in ob enem poziva Proletarčeve-ga dopisnika iz Youngstowi>a, da naj pride na dan s svojrm imenem, čeJ, "potem bomo govorili o tej stvari kje drugje, ne v časopisju, kajti v meni ]c šc precej življenja!" To se pravi po kranjsko: "čak' hudič, da te dobim v roke, te bom že namlatil!" "IJndjr" je še mlad. velik, spočit in močan — torej mu je lahko verjeti, da je v njegovih pesteh še precej življenja. Ako bi bil primoran delati za kruh v girardski strojarni, ali pa v Youngstownu v steclworku, bi ne imel toliko "življenja". Dopisnik v Proletarcu, ki ima vsled takih groženj tehten vzrok, da se ne podpiše, ni tr- (dil, da je bil Lindy predstavljan v Girardu za govornika €w?j, ampak to, kar on sam priznava, namreč, da je prišel tja na obiske in v privatnih družbah pravil, da je v naporih za "sklinanjc" socialistov iz1 glavnega odbora SNPJ potrošil $60. čemu "Lindy" molči v frotveti o temu poročilu dopisnika fz Youngstowna, medtem ko mu podtika nekaj, česar ni pisal? Saj ni "Lindy" edini, ki mu je bil "sklinanje" socialistov glavni namen. Tudi nekateri drugi so zapravljali v kampanji proti "mašini". Johnny Lokar je pričel svojo karijero v SNPJ s pomočjo in s podporo socialistov, katerim je kazal naklonjenost. Zdaj jim je sovražen, zato jim ne sme zameriti, če mu ta ali oni pove kakšno pikro. Ne z zavitimi izjavami v tisku, ne s svojo fizično močjo, jih ne bo ostrašil. O iniciativi klub« it. 14 Sh*keygan, Wu. — Klub it. 235 v 8heboyganu je na svoji, seji viti v pretres iniciativ predlog kluba št. 14, o katc* rtm »o člani temeljito razpravljali. Klub št. 235 je na podlagi te razprave zavzel sledeče stališče: Ideja za ustanovitev agita-cijskega fonda je dobra in prepotrebna. Zavedamo se, da dober agilen potovalni agitator je bil, je in bo eden najuspešnejših načinov v agitaciji za naie gibanje. Nerešeno pa je vprašanje, bo-U ta fond zmogel vzdrževati stalnega potovalnega organizatorja? Naše prepričale je, da r.-»! Ne vsaj v teh razmerah in v položaju, v kakršnem se delavstvo danes nahaja. Iz poročila g), tajnika JSZ je razvidno, da je zveza v minulem letu razpečala 2,634 rednih znamk, kar bi na podlagi tega števila orineslo, računano po 5c od člana, agita-lijskemu fondu $131.70/1 če prištejemo k omenjenim' še 1,787 " dualnih razpečanih znamk, dobimo nadaljnih $89.35, skupaj torej $221.05. Po našem :nr,»nju je ta vsota veliko prenizka, da bi se z njo moglo kriti stroške stalnega potovalnega organizatorja, pa četudi k nji doštejemo še pre 'videvano provizijo od naročnin in literature, katera bi bila nedvomno /.e!o pičla. Nadalje je i* tajnikovega poročila razvidno, da je JSZ v prošlem letu pridobila en nov, oziroma dva kluba, medtem ko jih je devet prenehalo. Pozneje je bilo pojasnjeno, da ie eden teh (Virden, 111.) sklenil, da ostane aktiven. Prenehalo jih je torej osem, in nekateri izmed teh so bili brez dvoma svoječasno aktivne postojanke. Prenehanje omenjenih klubov pomeni tudi zmanjšanje >rej omenjene predvidevane vsete, ki bi prišla v agitacijski sklad. r Razpečane izjemne znam- ^ Novi komiaar Ne samo frančiškan Kazimir Zakrajšek v Ljubljani, tu- ke v minulem letu, 2,163 po di vlada v Beogradu se zanima za jugoslovanske izseljence v Zedinjenih državah. Na dolgo izpraznjeno mesto jugoslovanskega iz^eljeniškega komisarja je bil imenovan Slave Trošt iz New Yorka. Svoje-časno je bil vposlen v Kaspar-jevi banki v Chicagu. Rojaki v New Yorku zelo dvomijo, da bo to imenovanje koristilo komu drugemu kot gospodu komisarju. »• Profesorju Andreju je torej zopet uneslo! Toliko si je prizadeval, pisal in spletkaril, pa vse zamanj! Povest, ki bi jo v tem slučaju lahko povedal njegova ekselenca generalni konzul Gjuro Kolombatovič, bi bila zelo interesantna. — K. T. Drama "Zadnji dan" bo vprizorjena na skupni prireditvi čikaških klubov JSZ Ena izmed točk sporeda, ki bo predvajan na skupni prireditvi čikaških klubov JSZ v nedeljo 4. marca v dvorani ČSPS, je drama "Zadnji dan". Zajeta je iz življenja in bitk francoskih komunardov v zadnjem dnevu njihove borbe, predno so podlegli. Revolucija in ideali, za katere so se borili, pa so živeli naprej. V tej drami so močni prizori, polni akcije. Spisal jo je Joško Oven. Ima dva dejanja. »Pevske točke b0 predvajal mešan zbor "Sava" in njen kvartet ter oktet. Novost bo zborna deklamacija v panto-minah. Spored vključuje tudi par govorov, dcklamacije in muzikalne točke. V podrobnostih bo objavljen pozneje. Vstopnice so po 40c v pred-prodaji in 50c pri blagajni. Ta prireditev se vrši v prid Proletarca, JSZ in klubov. Namreč, eventuelni prebitek se razdeli tem ustanovam v agitacijske namene. Klubom se razdeli na podlagi števila vstopnic, ki jih bodo prodali. Prireditev 4. marca bo ob enem proslava pariške komune, ki je zavednemu mednarodnem delavstvu vseh dežel še vedno v vzpodbudo. Pariški proletarijat je v Onih dneh silovito trpel. Njegove bitke, uspehi in žrtve so ogromen prispevek na altar borbe za osvoboditev človeštva, zato ima pariška komuna trajno mesto v zgodovini delavskega gibanja. članom in članicam klubov št. 1, 16, 20 in 224 pripoi ' i mo, da naj agitirajo med prijatelji in znanci za to prireditev in razpečajo kolikor največ mogoče vstopnic. Dvorana na tej proslavi mora biti napolnjena ker namen prireditve to zasluži in pa tudi zaradi sporeda, ki bo nudil udeležencem obilo razvedrila in užitka. Klub št. 1 goji proletar-sko kulturo, in s tem svojim delom se je priljubil občinstvu tako, da se rade volje udeležuje njegovih priredb. številu, nam tudi pojasnijo, da je članstvo JSZ vsled brezposelnosti zelo prizadeto in nezmožno plačevati redni a-sesment. V tekočem, in izgleda, da tudi v prihodnjem letu ne, pa delavci ne moremo pričakovati znatnega izboljšanja razmer. Dokler pa se položaj za delavstvo ne izboljša, se ni nadejati večjih uspehov na političnem polju. Vsled teh dejstev priporoča klub št. 235 JSZ ostalim klubom, da ne delujejo za sprejem iniciative kluba št. 14, katera določa asesment po 5c od člana za ustanovitev agita-toričnega fonda. Za klub št. 235 JSZ, L. Miloatnik. Prireditev kluba brezposelnih v Chicagu Chicago, 111. — Klub brezposelnih — Local 61, Workers' Committee on Unemployment — ki je slovenska postojanka te organizacije, priredi v soboto 27. januarja domačo zabavo v spodnji dvorani S. N. P. J. Vstopnice so po 25c< članstvo in drugo naše občinstvo je vabljeno, da pride na to veselico. Naš klub deluje v akcijah izvoievanje brezposelnost-ne in starostne pokojnine, in poteguje se za pošteno podpiranje brezposelnih v sedanji krizi. Vsled tega zasluži, da ste mu naklonjeni. Odbor jamči, da boste v soboto na naši zabavi dobro po-streženi. Skrbeli bomo tudi, da bo dosti zabave in družabnega razpoloženja. — F. B. Seja in diskuzija Chicago, III. — V petek 26. »anuarja je redna seja kluba Nedelja 4. marca v Chicagu ! št. 1, na kateri bo poročal taj-je dan članstva JSZ, naročni-lnik Bernik o klubovem gospo-kov Proletarca in drugih pri- darskem stanju ter njegovih jatclj ev delavskega gibanja, financah skozi prošlot leto. Poki se snidejo v dvorani ČSPS, leg tega bo nekaj drugih važ-da skupno praznujejo spomin nih poročil. DVAJSET LET AMERIŠKEGA DRUŽINSKEGA KOLEDARJA FRANK ZAITZ na pariško komuno, da prisostvujejo lepemu sporedu, in da pomagajo naši delavski stvari. — P. O. Po končanem dnevnem redu sledi razprava o predmetu: "Rooseveltov ekonomski program—kam vodi?" (Nadaljevanje.) V štirinajstem letniku (1928) je za Slovence velike zgodovinske vrednosti seznam slovenskih knjig in brošur, ki so izšle v Ameriki. Priredil ga je Frank Zaitz in poleg tega pregled dogodkov po svetu tekom leta, članek o ameriJkih Slovencih, članek o slikarju H. G. Perušku, razpravo 0 "vladarjih po milosti božji", in zbral je tudi razne podatke o slovenskem tisku, organizacijah Itd. V tem letniku je objavljena socialna drama v 3. dejanjih "Poročna noč", ki jo je spisal Ivan Molek. Dalje je Molek prispeval v ta koledar spisa "Lindbergh, novi Santa Claus", in "Kako živali ljubijo", ter pesmi "Budilka", "Beračsv ni" in "Ne toči solza *. Izmed starokrajskih sotrudnikov je v tem koledarju prvič Mile Klopčič z opisom Alfonza Petzolda, s prevodom in z eno pesmijo. Od tedaj so Cerkvenik, Seliškar, Klopčič in Vuk stalni sotrudniki Ameriškega družinskega koledarja. Izmed ameriških imajo v njemu spise poleg omenjenih Anton Slabe ("Brez roke"), Frank S. Tauchar ("Njena osveta"), Peter Bernik ("Arabski vladar Ibn Saud" in "švedsko, najstarejša država na svetu"), Jakob Zupančič ("Vtisi iz Slovenije"), Jože Za-vertnik ("Vodne soteske reke Vizkonzina"), in Louis Beniger ("Manija samouničeva-nja"). Poleg teh je v tem letniku mnogo drugih spisov in 46 slik. Seznam slovenskih «knjig in brošur, ki so izšle v Ameriki, mi je dal veliko dela. Nekaj sem jih sicer imel v svoii zbirki, nekaj jih jc bilo v Proletarčevem arhivu, o drugih pa sem moral podatke šele iskati. Vsega skupaj je do tedaj izšlo v Ameriki okrog dve sto slovenskih knjig in brošur, vključivji koledarje. Pisal sem urednikom, duhovnikom in sploh vsem, o katerih sem smatral, da mi lahko pomagajo s pojasnili. Večinoma so mi odgovorili, toda zadovoljivih informacij sem malo dobil. Treba je bilo pisati znova i>rej-šnjim in drugim, predno sem zbral toliko podatkov, da sem mogel prirediti točen seznam, v katerem je na kratko opisana vsaka slovenska brošura in knjiga, ki jc do imenovanega leta izšla v tej deželi. Kar se tiče truda in časa, ga vzamejo te vrste spisi veliko več kakor pa članki ali povesti. Ves seznarb obsega pet koledarje-vih strani drobnega tiska, toda urednik jc porabil za to zbiranje in korespondiranjc več časa kakor za vse ostalo svoje gradivo pri urejevanju tega letnika. Dobili pa smo v tem seznamu vir, kamor se človek lahko obrne, kadar išče podatkov o slovenskih knjigah in brošurah, ki so izšle med ameriškimi Slovenci. Za pojasnila sem pisal tudi frančiškanom, ki upravljajo faro sv. Štefana v Chicagu, in Am. Slovencu. Vprašal sem jih za podatke o brošurah in knjigah, ki so izšle v njihovem področju, oziroma o tistih, ki jih je priredil Rev. Kazimir Zakrajšek. Vzlic mojemu zagotovilu, da bo to le informativni seznam, bre^. tendencioznih komentarjev ali kritike, mi niso odgovorili. Par drugih katoliških Slovencev, na katere sem se obrnil, so mi odgovorili na vprašanja kolikor so pač mogli. Večinoma pa so mi bili na uslugo s pojasnili uredniki naprednih listov in drugi rojaki, ki poznajo našo literaturo. . Ko mi je meseca marca 1928 pisal za razne podatke tedanji urednik Ave Marije Rev. Salezij Glavnik, sem mu ustregel, ob enem pa mu omenil, da bi morali v takih slučajih tudi duhovniki biti toliko strpni. Pojasnil sem mu omenjeni slučaj. Salezij Glavnik je prišel nekaj pred tem iz starega kraja in ni še vedel, da mora biti slovenski katoliški duhovnik ako se hoče ravnati po naukih Rev. Zakrajška — fanatičen sovražnik vsega, kar je socialističnega in svobodomiselnega. Posebno proti socialistom mora biti brezobzirno v boju. Odpisal mi je na moje očitke, "da pridejo razna nasprotja največ raditega, ker ne ločimo načelnosti od privatnega občevanja." Dalje pravi v pismu: "Načelno prepričanje samo bi morali vedno vsaj v javnosti izraziti kolikor toliko brez afekta in sovražnosti. To bi moralo biti pravilo za obe strani." Ave Marije in njenega koledarja Salezij Glavnik že dolgo več ne urejuje, čemu ne, mi ni znano. Vem le, da bi njegovo načelo tolerantnosti ostali„slovenski frančiškani in katoliški lajiki ne odobrili Če bi ga bil skušal uveljaviti. V tem letniku Ameriš. druž. koledarja ( li>L>8) je tudi prvi osnutek za poznejši daljši seznam slovenskih dvoran in domov v Ameriki. Ivan Mladineo ima v njemu tabelo s podatki o številu društev, članstva in o financah jugoslovanskih podpornih organizacij. Priobčen je bil tudi imenik slovenskih, hrvatskih in srbskih listov v Ameriki ter jugoslovanskih koledarjev. Sploh je ves koledar bogat raznih podatkov, pa tudi leposlovni del je izboren. Prodajanje koledarja je šlo dobro izpod rok. Veliko je bilo naročenega tudi v stari kraj, kakor več ali manj vsako leto. Ameriški družinski koledar je med ameriškimi Slovenci bolj in bolj pridobival na popularnosti. (Dalje prihodnjič.) E. Z O L A : t RIM Poslovenil ETBIN KRISTAN ^♦♦MMMMMMMMMM»MMMMMM> (Nadaljevanje) Ne bi li to bilo toliko kakor da se zapro knjižnice, da se vrže vsa ta dolgotrajna dedščina zapisane misli v ječo, da se zajezi bodočnost, da se popolnoma ustavi ves napredek in vwka duševna osvojitev? Strašil primer takega eksperimenta daj* v na^ih dneh Rim na svojih ohlajenih tleh, s svojim zamrlim, v stoletjih papeževega vladanja ubitim mozgom. Rim, ki je postal tako neploden, da ni mogel petindvajset let po njegovem "^bujenju, po petindvajsetih letih svobode vstati v njem ne en znamenit mož, ne eno delo! Ali kdo bi to spoznal — ne med revolucionarji, temveč med pobožnimi duhovi kar jih je nekoliko izobraženih in nekoliko obsežnih? Vse propada v otročariji in abotnosti. Globok molk je vladal, in Pierre, ki so ga zmedle te misli, je napravil obupno kretnjo, ko je pogledal nemo pred njim sedečega don Vigilija. Trenoteik sta oba molčala nepremična kakor v smrti, ki se je dvigala iz stare, dremajoče palače, v tej zaprti izbi. ki jo je razsvetljevala svetilka z mirno lučjo. Potem se je don Vigilio sklonil z žarečim pogledom in je drhteč od mrzlice zašepctal: "Saj veste, za vsem tiči oni, vedno le oni." Pierre, ki ga ni razumel, se je začudil in vznemiril zaradi te razmišljene, navidezno brez prehoda izrečene besede. "Kdo so — oni?" "Jezuiti!" Izsušeni, porumeneli mali duhovnik je vložil v ta vzklik ves nabrani srd svoje strasti, ki je zdaj nenadoma izbruhnila. Bodisi da stdri zopet novo neumnost! Končno je prišla ta beseda iz njega. Vendar je z zadnjim pogledom besnega kljubovanja premeril vse stene. Potem si je olajšal srce z brezkončno besedno poplavo, ki je bila tembolj neodo-ljiva, ker jo je bil že predolgo tlačil vase. "Oh, jezuiti, jezuiti!. .. Mislite, da jih poznate, pa niti ne slutite njihovih gnusnih dejanj in njihove nepreračunljive moči. Za vsem tiče oni, povsod so oni, vedno oni. To si recite, kadar n-e razumete več in bi radi razumeli. Ce Vas kaj zaboli, če Vas doleti nesreča, če trpite, če se jokate, pomislite takoj: Oni so! Oni tiče za tem! Nikakor nisem prepričan, da ni nobenega izmed njih pod to posteljo, v tej omari. Oh, jezuiti, jezuiti! Grizli so me in me še grizejo — gotovo ne puste nobenega koščka mojega mesa, nobene moje kosti!" S svojim izmučenim glasom je povedal zgodovino svoje nadepolne mladosti. Prihajal je iz malega pokrajinskega plemstva, imel je čedne rente in bil zelo živahnega, zelo gibčnega, bodočnosti se veselečega duha. Danes bi Ml gotovo prelat ir. na poti do visokih uradov; ali zagrešil je neumnost, da je slabo govoril o jezuitih in ob dveh ali treh prilikah deloval proti njim. Od tega časa. če mu je bilo verjeti, so iztresali vso mogočo nesrečo nad njegovo glavo: Oče in mati sta mu umrla, njegov bankj-e je pobegnil, dobra mesta so se mu izmaknila, čim se je pripravil, da jih zasede, najhujša usoda ga je zasledovala v njegovi sveti službi, tako da se je moral dati odstaviti, šele od tistega dne, ko se je kardinal Boccanera usmilil njegove nesreče in ga sprejel v svojo osebno službo, je užival nekoliko miru. "Tukaj je moje zavetišče, moj azil. Njega emir.enco, ki ni bil nikdar na njihovi strani, preklinjajo, vendar pa se še niso upali napasti nje^ra ali pa katerega njegovih ljudi. O, nič se ne izročam zmotam; ujeli me bodo vendar še. Morda izvedo za najin razgovor, pa jim ga bom moral drago poplačati. Saj ni prav, da govorim — pa govorim proti svoji volji. Ugrabili so mi vso srečo, pribavili so mi vso mogočo nesrečo — vse, vse, verjemite mi!" Vse neprijetneje je postajalo Pierru. "Kj," je vzkliknil s prisiljeno šalo, "jezuiti Vam vendar niso prebavili mrzlice?" "Gotovo so mi jo!" je don Vigilio besen potrdil. "Pribavil sem si jo na obrežju Tibe-re, ko sem tam nekega večera jokal od to-gote, ker so me pregnali od male cerkve, katero sem bil upravljal." Doslej ni Pierre verjel v strašno legendo o jezuitih. Pripadal je generaciji, ki se je smejala volkodlakom in ki se ji zdi strah pred glaaovitimi črnimi možmi, «krivajočimi se za zidovi in plašečimi obitelji, nekoliko trapast. V njegovih očeh so bile to vsled političnih in verskih strasti pretiravane bajke za otroke. Zaraditega je prestrašen gledal don Vigilia, zakaj obšel ga je strah, da ima morda opraviti z blaznim. Kljub temu je vstala pred njegovim duhom rzredna zgodovina jezuitov. Ce sta bila sveti Frančišek asiški* in sveti Dominik duša in duh, gospodarja in vzgojitelja srednjega veka, v tem ko je prvi izražal vso človekoljubno, ognjevito vero preprostih, drugi pa branil dogmo in ugotovil nauk za razumne in mogočne, je nastopil Ignacij loyolski na pragu modernih časov, da bi rešil mračno, ugroženo dedščino. Prilagodil je vero novim družbam, vnovič ji je podaril gospodstvo nastajajočega sveta; poslej se je zdelo, da se je posrečil poizkus: Bog je imel biti premagan v svojem nepopustljivem boju zoper pregrešnost; kajti bilo je dognano, da se more nekdanji namen, da se premaga pri-roda v človeku, da se zamori človek s svojimi poželjenji s svojimi strastmi, s svojim srcem in s svojo krvjo, zaključiti le z vsodepolnim porazom. Cerkev je bila na tem, da pogine pri tem porazu; tedaj so jo jezuiti rešili te nevarnosti; vrnili so jo osvojevalnemu življenju, odločivši, da mora hoditi svetu naproti, ker noče svet več hoditi njej naproti. V tem je vse. Oni pravijo, da je z nebesi r^ogoča pogodba; uklanjajo se šegam, predsodkom. celo grehom; smehljajo se, uslužni so, v nobenem oziru ne strogi, pač pa Ijubez-njivi diplomatični pripravljeni, da zasučejo naivečje grdobije v čast in slavo božjo. Njih vabljivi klic, njihova popustljiva morala — morala, ki so jim jo vpisovali v greh — je ta, da je vsako sredstvo posvečeno od namena, če je namen božji interes, ki se izraža v interesu cerkve. In zatorej — kakšen strašen uspeh! Množe se, kmalu pokrijejo vso zemljo, postanejo povsod neomejeni gospodarji. Kralje izpovedujejo; ogromna bogastva pridobivajo; taka zmagovita armada so, da ne morejo v nobeno deželo, naj bo velika ali majhna, postaviti noge, ne da bi je kmalu posedovali vse, z dušami in s telesi, z njeno močjo in z njenim bogastvom. Predvsem ustanavljajo šole; nedosežni obdelovalci možganov so, ker razumejo, da je moč vedno pri jutršnjem dnevu, pri naraščajočih rodovih in da je treba imeti te, če se hoče večno vladati. Njihova na potrebi sprave z grehom utemeljena oblast je ta, da so dan po tridentinskem koncilu izpremenili duha ka-toličanstva, da so se vsesali vanj, da so ga prilagodili sebi, da so postali neizogibni voj-ščaki papeštva, ki živi zanje ffi od njih. Od tega časa je Rim njihov — Rim, kjer je njihov general tako dolgo poveljeval, odkoder so tako dolgo "izhajala gesla temne, genialne taktike. Slepo jih je ubogala brezštevilna vojska, katere spretna organizacija, katere kakor baržun mehka, v vodstvu ubogega, trpečega ljudstva izkušena roka pregrinja vso zemljo z železno mrežo. Ali čudež pri vsem tem je presenetljiva živa sila neprenehoma zasledovanih, preklinjanih, izganja-nih, in kljub temu pokonci stoječih jezuitov. (Dalje prihodnjič.) Beseda "brat" ali "sestra" je za mnogo članov in Članic bratskih podpornih organizacij brez vsakega bratskega ali sestrskega po- mena. VELIKE NESREČE Z LETALI sramoto. Sally tuguje, kudo ji je radi moževe tragef ogrodje velikega »ngUikef« eeroplana, ki j« padel m«lim pad? --- Sodeluje pevski zbor_ M IIa f Belgiji u «ior«l. Deee« potnikov je bilo ul»itiS7~ Stična nesreča j AmerikaneC ga Šeclanisj ""Karl Marx" •e je da se zlato lahko prenaša iz enega imena na drugega; ali iz ene države v drugo, kar pa ne pomeni, da postane tista država, ki ima največ zlata tudi najbolj demokratična! Odmev je ravno nasproten. Naravno je, da se ljudstvo vsaki novotariji upira in jo gleda z nezaupnega stola. Psihologija večine ljudstva v starem svetu ima še bore malo smisla za skupno kooperativno delo, zato ne more imeti kontrole nad naravnimi bogastvi. Ker nima kontrole nad najvažnejšim in najpotrebnejšim za svoj življen^ki obstoj, je logično, da so nastale v vsaki državi "starega sveta" vidne in nevidne vlade, ki na en ali drug način diktirajo ljudstvu vsake posamezne države, kako naj živi, kako naj voli in koliko naj zasluži za svoje delo. In ker je takozvana "strojna doba" na višku in ni mogoče iti višje, da bi bilo vse ljudstvo zaposleno, se je stari svet s svojim kapitalizmom u-strašil samega sebe, ker ne ve kam naprej! — Kaj sedaj? Podati se! Ne! Iz tega "Ne" se je rodila depresija; padec delnic na borzi in vse trpljenje ljudstva v zadnjih štirih letih. V Evropi so vstali iz tega "ne" razni Hitlerji, Mussoliniji, Aleksandri, Dolfussi in drugi diktatorji, ki branijo "stari svet". Ce bi narodi posameznih dežel imeli več smisla za kooperativno delo, bi bile diktature kakor je Hitlerjeva itd., nemogoče. Vsi ti diktatorji iščejo prijateljstva med vzhodnimi narodi in jih hočejo odtrgati od sovjetske Rusije. Pri tem svojem poslu se poslužujejo naj-ogabnejših laži in provokacij. Pošiljajo med te vzhodne narode svoje najboljše moči, da bi pridobili ugled za posamezne izmed teh diktatorjev^ Ker pa pri svojem delu" riasfo^ pajo v vlogL mešetarjev in goljufov, ki zahtevajo vedno največji kos zase, je dvomljivo, da bi jim njihova misija uspela. Kajti ti vzhodni narodi, kakor so nerazviti, imajo vseeno toliko razuma, da bodo z lahkoto spoznali namene teh mešetarjev in intrigantov proti sov. Rusiji. V tem leži vsa razlaga, zakaj je sov. Rusija bolj dobrodošla med te narode kakor ostale evropske države. Rusija prihaja med ie narode kot "nov svet" v vlogi svetovalca in učitelja, ki jih hoče dvigniti in jim pomagati do samoosvojitve . in samoobrambe. "Stari svet" prihaja med te narode v vlogi mešetarjev in izkoriščevalcev. Če pogledamo nazaj, s kolikim trudom in žrtvami se je človeštvo "starega sveta" dvignilo na stopnjo današnje civilizacije, nastane vprašanje. "Ali je ta civilizacija v resnici vredna imena?" Da. Kapitalistična civilizacija! Kaj ima delavstvo "starega sveta" od nje? Koncentracijska taborišča..., racinovo olje..., glav-njače... itd. Ali se more kdo, ki človeštvu iskreno 'želi dobro, potegovati za tako civilizacijo? Koliko ima danes človeštvo "starega sveta" med seboj voditeljev, ki bi ne poznali tistega škodljivega "jaz"?... Izbira za delavstvo je lahko le med novim in starim svetom. (Koncc.) VODNA POT v NOTRANJOST ZA OCEANSKE PARNIKE kurence spre ji ti sličen sistem zavarovanja za bolnuke podpore. Urednik Glasa Svobode Fr. Medica je pod mojim člankom uznaČil, da so priporočila upo-Mi vanja vredna io da naj delegati razmišljajo o njih. rr. Mcdlca je bi* rta tej konvenciji izvoljen za prvega glavnega tajnika nove jednote. Ob 25-letr.ici SNiJ je bil omenjeni moj Članek ponovno objavljen v jubilejni številki glasila SNi&f.. Podpis pod njim je Illinoiski premogar. To označbo sem rabil tiste čase pod mnogimi svojimi popisi. 0 (Di'je prihodii.ič.) Predsednik Roosev.elt je nedavno pripo- stroške bi sorazmerno plačale. Ogromni naročil »veznemu senatu, da naj odobri dogo- črt določa sledeča dela:.. 1. Nove zavornice vor ameriške vlade s Kanado, ki določa re- in poglobitev St. Mary's reke; 2. Poglobitev fuliranje in poglobitev prekopov, elektrarne rek St. Clair in Detroit; 3. Poglobitev Wel- Imate pritožbo? V slučaju, da je vaš naslov na Proletarca napačen, ali če se je primerila kaka druga pomota, sporočite nam. To lahko storite na dopisnici, ki vas stane samo lc. in jezove na reki St. Lawrence, po kateri bi potem lahko prihajali v pristanišča ob ameriških velikih jezerih tudi oceanski parniki. Projekt bi stal mnogo milijonov dolarjev. Delo bi vodile obe državi skupno in tudi land kanala; 4. Zgraditev jezov, zavornic in elektrarne pri International Rapids; 5. Zgraditev novih zavornic pri elektrarni v Soulangesu; 6: Poglobitev prekopa pri La-chinski sekciji. MOJI SPOMINI Simon Kavčič. (Nadaljevanje.) Dva časopisa v Pueblu ramo zopet nekaj ukreniti, dokler je še Kavčič med nami. čikažanom je bil namreč OM dni vsak zunanji delovni somišljenik v veliko vzpodbudo, in če je prišel k njim na obi.*k, so mu dali razumeti njegovo važnost. In res, skli- L. 1902 sta izhajala v Pue- cali so sestanek, ki se je vršil blu torej kar dva slovenska ča-jv nedeljo večer 19. julija 1903 soplsa. Prvi se je imenoval j v ozadju nekega saluna. Prišlo je vsega skupaj 15 mož in "Mir", ki je bil posest družbe pod vodstvom benediktinskega redovnika Cirila Zupana, ki je bil (in je še danes) župnik slovenske fare. Drugi je bil "Glas Svobode", ki sta ga ustanovila in lastovala naša a— . . . . ... . . .. ,. . L, mnenja, da je treba ustanoviti postola Martin Konda in r r. , .<. 7/. , ... inkuLtion Lini« nun nu mli nu V društvu je prevladovala takozvana svobodomiselna skupina. Salunarji so ji bili posebno naklonjeni, ker so računali na večji in boljši business, ki ga jim prinese nova jtdnota s svojimi novimi dru- Jil 'i. lastnika Glasa Svobode sta tudi potrebovala več opore kakor jim jo je mogel dati en sam socialistični klub, zato sta fantov, med katerimi sem imel i Klanje za novo jednoto na- čast sedeti in dvigniti število udeležencev na 16. Ustanavljanje soc. kluba Zborovaici so bili vsi resno Medica. Preje sta bila tudi onadva udeležena pri "Miru". Po razkolu in ustanovitvi no nekakšen klub, niso pa bili na jasnem, kaj naj bo pravzaprav ta klub, zato so o tem razprav- vega lista pa sta se Mir in Glas •lja!i na t,A>lg0 in *iroko' Neka* vega iisia pasia m? Mir in ^»as ter. sQ priporočali da naj 8C Svobode tako strastno napa- . „ . , , . , , . . . i j • imenuje klub svobodomisleeev, dala da .ta zc naslednjo ,.o- <( nckak 2abavnj mlad skoro oba po«,mla. k|ub ^ je w, kjh cikaski somišljeniki so vi- deli v tem priliko za preselitev Glasa Svobode v Chicago, kajti v Pueblu itak no bi bil m t »g» d več eksistirati. Konda in Medica sta vabilo iz Chicaga ra- ki so želeli, da naj ima novi kh b marksistično socialistične urdence in kot takega se naj pridruži ameriški socialistični stranki. .. . . Salunar, pri katerem smo dcvoljc sprejela in se mu od- z5orovalii je bi| Ceh> Razume, rV lonf? A JU" nekoliko, ¿emu se prepira- 1903 sta izdala v Ch.caKu mo jn da se naia m . kr,. prvo številko Glas Svobode. žajo p0 prepričanju jc bil Naročajte knjige iz Prole-tarč eve knjigarne. SVETILKE V ji Reflekcijska svetilka "Floor Lamp" Nočna svetilka ♦ guaK * Rešitev Glasa Svobode Ta preselitev je rešila Tilas Svobode pred poginom. Konda in Medica sta kmalu uvidela, da imata v Chicagu dobre pomočnike pri agitaciji za razširjenje lista, in tudi podpornike. S tem ciljem pred očmi sta pokazala tudi . naklonjenost socialistom in pomagala reorganizirati njihov klub, ki je bil pred dobrim letom razpadel. Socialisti naj jima bi pridobivali naročnike in se bo- cialist. Prišel je zraven in nam rekel, da če hočemo ustanoviti klub; storimo najbolj pametno, ako mu damo popolnotPi. socialistični značaj. Kmalu nito smo se zedinili za un v iM«1'ilJnl k nt s vHüi'.nii rtnmu in thn pnpinoftllft II-íílikovlt ost v;«*«* fRUVlMVf.- Nh ogledu v Klrk-t tirnih trgovinah Prvi $19.75 Ta fina svetilka združuje lepoto z uporabnostjo. Je "floor torop", v kateri pa »o tudi prednosti reflekcij^ke in nočne .svetilke. BronasU» preple-tkano z oniks podlago. Tri nosila v ohliki sveče so prirejena za navadno žarnice. Velik obrnjen reflektor je skr t ml krasnega svilenega nenčnika. Malo žarnica, katera se prižiga s posebnim gunilrom, v reflektorju zvon-časte oblike na ročaju, daje ravno dovolj svetlobe za ponosno uporabo. niso znali drugega kakor drihati po farjih". Jaz sem takrat živel v South vdušeno pozdravila in mu pomagala. Glas Svobode je namreč tudi v Chicagu prišel v gmotne težkoče, in Konda je upal, da bo nova jednota za njegov list rešilna 1 ilka, k.ir jc tudi bila. O nekaterih, ki so bili v tem gibanju; se je vedelo, da se jim no gre za kako vflje ideale, temveč le za osebne koristi, r se je kmalu očitno iz kazalo. Ker pa je bila slovenska svobodomiselna podporna organizacija neobhodno potrebna, so se posamezni sodrugi takoj v~začetdbora, in da pridobi tudi kakemu navadnemu članu kako navadno delo. Dalje, da išče koncesij temu ali onemu v slučaju stisk! Prvi podpredsednik je porabil svoj urad, ki je zaeno »rad Jugoslovanskega stav-binskega in posojilnega dru-Uva, v agitacijski hedkvod' r «a ta klub. Zadnjič je na svojo steno nalepil nekak izrezek r. naslovom, da je socialistični vodja Norman Thomas odobril Roosevellov program, In zraven pa je pristopna karta v ta klub zastonjskegu, piva in sandvičev, s klicem, Jugoslovani, pristopite v naš klub! Mr. prvi podpredsednik ima pp ustavi dežele popolno pravico, da agitira za svoj klub, in da menja prepričanja in klube lahko petkrat ali pa dvajsetkrat na leto. Ni pa pravilno in taktno, da se to počne v prostoru, ki je ob enem urad velike gospodarske ustanove, kot je JRLA. V nji so člani vseh nazorov in prepričanj, zato mora biti urad prostor, kjer se bodo vsi počutili enakopravne in domače. Socialisti so veliko agitirali za JBLA, zato ne bi bilo pošteno, če se )tTi t)t v takem kraju kar v na-prej provociralo z neumnim argumentiranjem in pa z naoljenimi slepilnimi izrezki ter provokativnimi napisi. Danes je treba, da se goji v gospodarske ustanove, ki jih je •e mogoče rešiti, zaupanje, zato se ne sme dopustiti nobe-lennu posamezniku, da bi svo-o pozicijo v društvu ali skup-li urad izrabljal v svoje poli-ične in izzivalne namene. To iravilo je potrdil tudi predsednik Roosevelt, ki hoče, da so tudi demokrati pošteni. Demokratskim magnatom, ki so odborniki demokratske stranke, je namignil, da so z izrabljanjem svojih uradov napravili sebi sicer, veliko gmotne koristi, ampak ob enem vrgli nadež na administracijo v VVashingtonu, ki meji že na škandal, kakršni so se dogajali pod Hardingom. Zahteval je, da prizadeti izrabljevalci '.aupanja in uradov resignira-jof 'fcžtr so nekateri že storili. Nobena skrivnost ni, da, je Roosevelt tudi s Čikaško maši-no demokratske stranke zelo nezadovoljen, ker jo kontrolirajo in vodijo politiki najbolj koruptnega tipa. Eden poslednjih dokazov je HOLC. Ampak s pomočjo takih demokratov, ki ne zasledujejo drugega kot svoje osebne koristi in sovražijo pošteno delavsko gibanje, tudi Roosevelt ne bo očistil svoje stranke. Poročevalec. Ste že poravnali naročnino? MAIKVOV KAPITAL Poljudna izdaja. Obsega 400 strani. Vezana v platno. Cena *l.7.1 Veliko delo utemeljitelja znanstvenega socializma, v katerem opisuje ter odkriva vse zakone današnjega go spodarskega razvoja in nje govo pot v novo družabno tvorbo. Vsakdo, ki se hoče dobro seznaniti s temeljnimi zakoni socializma, bi moral či-tati to veliko delo. Naročili pošljite na:- Prolciarcc 3639 West 26th Street, CHICAGO, ILL. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE / nit TISKAHM 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tisk amo v slovenskem, hrvaškem, slovaškem, ¿cikem, poljskem» kakor tudi v angleškem in nemškem jesiku. o NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE ........ • • i • • • • i . . . . . i . . i i ; . . . . . . i . . i . . ............ i "MMtHitimiiitMiini'iiniin ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJ-SKO TISKARNO š Adria Printing Co. 1838 N. Halsted Street Chicago, 111. Tel. Lincoln 4700—4701 PROLETAREC se tiska pri nas. HMHMMi mmtmmmmaam m. -f TO IN ONO Mi'wrukce, Wis. — I)nc 15 fob. L i i tvurjen v veliki Kagleb Uvu+am wa Wisconsin Ave. iti-ridnevni bazar socialistične stranko okraja Milwaukee. Ta ogromna prireditev bo organizirana s pomočjo našega delavskega dnevnika Milwaukee leader, kateremu je namenjen ^el Ms te* a prebitka. Med tukajšnjimi veletrgovinami in trgovskimi velepod-ietji zbira posebni odbor darila za bazar in sicer na podlagi oglaševalne vrednosti bazarja samega in pa imenovanega t a*opisa. Zadnio nedeljo pred pričet-kom bazarja izide Milwaukee Leader v posebni izdaji, katero l>- strankina "bundel brigade" r;»7tnosilr po vseh hišah vtfeaia in okraja. Na ta način torej se bo potom obširne reklame plačalo vsa darila. Posebni odbori so na delu že dva tedni. Iz dosedanjih uspehov se razvidi, da bodo aIwo, kakor hitro izvojuje pa se ojači, zagrabi ljudstvo trauka nove zmage pri mest- in ga davi, kakor idaj lih volitvah. " v Nemčiji. Vsi ti vzljubijo stranko z Bankrotirani kapitalistični vsem srcem, ker se nadejajo, sistem je obubožal delavce in la dobe mestno delo. Aider- srednji sloj, bogastva pa so man v slovenskem wardu je postala posest malega števila ootem nekaj tednov zelo do- denarne aristokracije. To vse jer Človek, ker je njegova hi- te je zgodilo po ljudski kriv-a vsem tem vrlim "sociali- di, ker ni pazilo na pijavke ta-Uom" na stežaj odprta. Ta krat, ko je bil čas zato. Na-lopularnost traja samo par mesto tega je pošiljalo v zako-mesecev. Potem najdejo na nodaje zastopnike bogataških ijcmu nenadoma vse mogoče slojev, ki so kovali postave v napake. Ko hitro odkrijejo, da prid izkoriščevalce? in profi-je alderman postal "slab so- tarjev. Oni so dobivali divi-:ialist" in da ni "nič boljši ko dende, in delavci pa za svojo drugi kapitalistični uradniki", brozbrizn st krizo in brezdel-oreneha socialistično prepri- noat. čanje teh ljudi. Za 15 centoy Tudi zdaj je med ljudstvom d hočejo kupiti mestno delo še veliko konfuznih misli. Ni n še te očitajo klubu. i čudno, ako se kapitalisti obo- To je mogoče precej ostro, tavljajo- priznati delavcem teda enkrat mora biti poveda- pravico organiziranja in ko-no. Kadar bodo izvedeni na- I ek ti v nega pogajanja, črti za'mestno lastništvo raz-( jasno je> da je za preobrat nih naprav, bo seveda še več potrebna drugačna miselnost mestnih del na razpolago, za-1 mod ljudstvom. Delavski časo-to se nedvomno dogodi nov val ; pisi m0Iaj0 med masQt v ta na. pristopanja v klube. Mi sicer jmcn pa potrebni agitatorji, ;sal i>, ki zrui loven ;!:o, Ka-idertom Izključen h Iste unl-rakUMriatwut jc igra "New .vuv radi enakega vzroka; Deal", ki jo je za ta k >ledtr Bfii Parker v imenu Socialist«-, spisal Ivan Molek. Želeti Je,čue mladinske lige; Kmily da bi se je naši delavski odri Brown Fine iz New Yorka v poslužili ter jo vprizarjali- imenu Rartdove šoli« '/a aocial- ltavno tako dobite pri meni ne znanosti. I. Molekovo knjigo "Veliko Poleg teh so govorili izklju- dobitki na b iza-iu predstav- hocemo novlh članov toda ta- ki Kredo od hiAe do hiAe> od toDUKi na oaza.ju preasiav- k ki pristopijo rad prepri- vrat do vrat in tolmačiio ar hali vrednost najmanj $6,000 i . \ 1 aebič'tl F . rrac . vrat' !n lo]maciJo ar- (I i $8 000 -anja, ne \siea s.uicnosii. gumentirajo in prepričujejo. mravljišče", ki je vredna vse hvale. To je nadaljevanje njegove povesti "Dva svetova". Imam na razpolago obe. Imam tudi druge knjige, na primer eno, ki strokovnjaško slika staršem, kako je treba pred otreke z vzgojo o spolnosti. Somišljeniki in čitatelji, ponovno vam priporočam, da se pridružite naši agitaciji, pa bo Proletarec imel do konca leta pet tisoč naročnikov. Anton Zornik. čeni dijaki o težkem boju, ki ga imajo pacifisti v univerzah proti prisilnemu vojaškemu vetbanju. * Pevski zbor Delavec priredi v nedeljo 4. februarja ob 3:30 pop. v collinwoodtkem Slovenskem delavskem domu opereto v^treh dejanjih "Srce", ki jo je iz češčinc prevel naš so- preclku v članstvu ne morem Odbori klllboy JSZ pisati, kur ga ni. Životarcnjuj AvdU Pj| _ v k|ubu |t# kluba so krive največ raasmt-(22r> jt, bi, ¡zvo|jen za tajnika-r«. — Frank Col cl. blagajnika Frank Cokel, za ____: organizator]*, Frank . Koster- Obletnica kluba it, 16 nian, ill za zapisnikarja Frank Brc gar. • > Chicago (North Side), —j Collinwood, O. — Klub št. Poročali sm0 že, da priredil V) inia za to )clJ gj^^j od. klub št. 16 na soverni strani bor. Anton skupin, tajnik-slavnost k svoji prvi obletnici. | bluKajnik; Frank Barbič in Vršila se bo v soboto 17. febru-, Fric stancar, organizatorja; arja na 1201 Diversey Park-i,van jontez, zapisnikar, way. Igral bo Benčanov orke- ster, ki ste ga na zapadni strani slišali na Silvestrov! zabavi kluba št. 1 in je vsem ugajal. NAČRTI SOC. STRANKE ZA POVEČANJE AKTIVNOSTI (Nadaljevanje s 1. strani.) Članom kluba Št. 1 JSZ tev. Po programu bo plesna zabava. Pomagali bodo seve t Chicago, III. — Prihodnja tudi č|ani in ¿!anic2 klubov redna seja kluba št. 1 JS/ se ^ jn vrši prihodnji petek 26. janu- ' + arja v navadnih prostorih. Na Dvorana na omenjenem pro-|rtnce Senior se zanaša, da bo-štoru je velika in nudi udele- do v kampanji storili tudi čla-drug kukovac, član kluba st. ¿encem vse udobnosti. Vstop- Lj jn članice svojo dolžnost. 27. Vstopnice so po 40c. nice so po 25c. — L. Wipotnik. | y času zborovanja ekseku- Vsi ljubitelji glasbe in pred- _ stav so vabljeni fta to priredi- j _ . . Predavanje na north ,, A ... ■ ket, na katerem bodo govorili 8l"e njeni člani in drugi, f Chicago, 111. — V nedeljo) Na govorniški turi za new-28. januarja bo predaval v i yorški socialistični tednik New tive v New Yorku bo sklicanih I več shodov in prirejen bo ban- tej seji bo podano polletno ka-lf^' I.7* It Ave- ,larol<1 Kelso 0 Predma- «en«, ki J« cde» najboljiih de- kortudi mno poroiilo o finan- f*' V,' *d.ik nJ « tu "Ruaij* ,)od znakom ^adl- av.kih govornikov v tej dežo-cah in priredbah kluba v Pre- '"^..J " edwfno na- va sr"?."- Prii"f.SC ob " ° ^T dvorani na 2250 Clybourn, Leader je zdaj August Claes- Vstopnice z dobitki bodo prodajali člani stranke in tudi razne trgovine. Vsaka vstopnica bo imela kupone za dobitke. Obenem pa bo na razpolago pet glavnih dobitkov, vsaki v vrednosti do $200. Zanimivo pri tem je veliko navdušenje za bazar med farmarji. Komaj je Milwaukee Leader naznanil to veliko prireditev stranke, že so začela prihaiati od vseh strani drža ve Wisconsin številna pisma farmarskih klubov in organizacij. kakor tudi poedincev. Darila, farmarjev, povečini perutnina in razni poljski pri dolki, znašajo že sedaj več ko tisoč dolarjev vrednosti in še prihajajo. Klub št. 37 je izvolil odbor treh za sodelovanje pri aran žiranju bazarja. Na prihodnji seji pa se bo izvolilo večje število sodrugov In sodruginj za izvrševanje raznih poslov na bazarju. Razume se, da bodo tudi sodrugi in sodruginje mladinskega odseka kluba sodelovali z vsemi močmi in pomagali da bo uspeh čim večji. ♦ • * Ni nrihodnii klirbovi seji se }«-> v š la zanimiva in važna Obenem mora biti tukaj podano, da se ne daje nikomu prednosti. Vsa dela oddaj peseben socialisti v manjšini. Razum-četudi bi imeli v tem odboru odločilno besedo . . . .. Delavstvo ni še nikoli povedano da se ne daje nikomur trebovalo unije in 8Voje ,iU »sti. \ sa dela oddaja ......! , peseben odbor, v katerem so zne administracije. čne stranke tako zelo kakor stdaj. Edino le močna organi- ... . . . .. . . . .. zacija delovnega ljudstva bo ljivo je. da cetud, bi imeli v v stavju zaviratj pohod . .... .. .. , stični reakciji in odpreti pot socialisti, bi nikakor ne mogli, razvoju y sodalizem/ Ce j,ma dajati prednosti ej ah oni sovražnik numen lužitj ,dob| __ Peter Bcrnik tajnik> an1, stranka 4teje * a novi podjarmljtnja delav- te dohodke in dedščine, na mesto takozvanega prodajnega davka (sales tax), kakr- ^^P^P . . šnega zahteva govern r White, danji ekonomski program zve- U 1||inoijJU so s ukim davkom teklem letu. Po izčrpanem dnevnem redu bo razprava o "New Dealu" in kam vodi se- prodrli. Plačuje ga torej vsa- članov in med temi ja stotine cev sile, se je mora poslužiti itarih «odrugov kater, so de- ludl deIavskj razrcd •oval. že desetletja in mnoKojbo |jRurno že|) M* žrtvovali, pa «e n,so vprašal. r. ka kapitalizma ne boža. am- ^a s užbo; ali ako so vprašali, ,,„». f(,ixa , • . , .. . .... , , ... \ , i »i i 4 P^k tolče po ljudskih hrbtih. ;o dobili delo ali službo le taci, ki so bili zanje kvalificira-1 Jaz stm ^dnj zastopnik li, in če je prišla vrsta nanje Proletarca. Želim in apeliram, la listi prosilcev, katerih jc (,a bi P™tali to tudi drugi, ki itotinc. _ F. N. j razumejo važnost in pomen __tepa lista. F>orabite svoje- Pot za delavce iz krize Ka tasa' !li je W4m da,a rot za aeiavce iz Krizejbre7po8elno8t na ostajanjCt za m izkoriščanja Vsled tega opozarjam člane kd() fc| kaj k . namesto kakor tudi ostale rojake, da se da se w obdaveUo vc|ike udeleže te seje. Kdor je naro- fjtc jn dedWine. cil sliko kluba in je še n, dobil.; A|| mM da je meatni naj se zglasi pri tajniku, da jo|fVet doti^n3 re»olucljo spre- __jjel? Niti podpiral je ni nihče. m» "jo q 1 To ima ljudstvo za plačilo od Veselica na Otrabane svojih demokratov in republi- S t raba ne, Pa. — Tukajšnji; kancev. Tudi slovenska koncil-slovenski socialistični klub pri- mana sta molčala, redi v soboto 27. januarja v Frank Rarbič. dvorani druš. Postojnska Ja- -- ma SN P J veselico, na kateri Petnajst novih članov bo igral John Ludvikov orkester. Vstopnice so po 25c. To pa ne bo le običajna ve- poldne. članstvo klubov št. 16,strankinih postojank so priob-in 20 ter drugo občinstvo jc, čevana v imenovanem listu, vabljeno, da pride v nedeljo kateremu je pridobil v teku v omenjeno dvorano v čimveč- nekaj tednov več sto novih najem številu. " ročnikov. Hcrminie, Pa. j agitacijo. Pridobivajte naroč-Kmalu bo nike socialističnim listom in leto, odkar sem bil vsled ekonomskih pritiskov sedanje dobe prirroran zapustiti neprl- člane socialistični stranki. Po-kmiU\ in videli boste, da gre. V letu 1933 sem razpečal jetni posel trgovstva, v katere- ckrog 1500 iztisov brošur in ga sem bil potisnjen pred 1.7. krjig , Delavskim listom sem leti, ne iz lakomnosti po bo- dobn nad 300 narocnin. Na gastvu, pač pa zato. ker mi je bilo cdjedeno prejšnje delo radi mojega delovanja za uni-1 nevključivši one, ki so me po-jo in socializem. Ulušali na shodih. To delo go- Pred dvajsetimi leti sem še lovo Uo l)0 bro/ uči„kov. V podi nu::ija o načrtih župana mislil, da je kaka srednja pot, lanski agitacijski turi sem govoril z okrog 5,000 osebami, Hoana i.i drugih socialističnih mestnih uradnikov za razne javne naprave. Ker je večina mestne zbornice to načrte že odobrila in ker vlada glede nekaterih v mnogih ozirih napačno razumevanje tudi med govorih po deželi nisem nalc-po kateri bi mogel človek ho-jlel f|J1 n^0gar, ki se ne bi bil diti, toda sem kmalu spoznal, da, p0g0veriti. Ako ima jrgi- JC nl- tator dovolj potrpežljivosti. Okušal sem bič požrešnega j bo njogovo delo gotovo uspe-kapitalizma in slutil, da čaka ¿no moje otroke enaka usoda, ra- Po enem Ietu potovanja sem ditega sem dobro pretuhtal se bolj uveri) kot preJt da selica, kajti v dvorani bomo imeli, omenjenega večera nekaj izrednega, kar bo vse vz-radostilo. člani našega kluba se udeležujejo priredb drugih organizacij iu zato »daj upravičeno upajo, da jim bo naklonjenost vračana. Tudi na naših veselicah ni vzroka, da se bi kdo dolgočasil. Vsakdo se lahko na njih neprisiljeno zabava. Ob enem pa boste s svojo udeležit v i jo pripomogli klubu v gmotnem oziru, da bo laglje vršil svoje prosvetno in agitacijsko delo. John Trčelj, organizator. Iniciativni predlog kluba št. 14 JSZ za ustanovitev agitacijskega fonda Klub st. 14 JSZ v Little Fallsu, New York, predlaga članstvu JSZ iniciativo za ustanovitev agitacijskega fonda, avrha katerega bi bila, da se omogoči uposiitev stalnega potovalnega organizatorja za JSZ, ki bi ob enem agitiral za Proletarca. V smislu XII. člena pravil JSZ je treba vsak iniciativni predlog predloži eksekutivi, kar je klub storil. Pravila daljo določajo, da če ga eksekutiva odobri, se ga takoj objavi za So. Chicago, III. _ Prošlo, razpravo v klubih. Ta razprava traja 40 dni in za glasovanje soboto so je vršila tu seja re-' določajo pravila 50 dni. Eksekutiva jc na svoji teji 5. januarja organiziranega kluba št. 224 sklenila to iniciativo objaviti. Razprava o nji traja od prve gamziranega JSZ, na kateri jc pristopilo v klub petnajst novih članov in članic. Seji je predsedoval naš old tiiner John Jereb, ki je včasi Živel v bližnjem River-dalu in na Pullmanu, zdaj pa je že več let v Clarend >n Hill- objavc 10. januarja pa do 19. februarja, potem bo glasovanje. Podpiranja niso potrebna, pač pa naj člani izrazijo svoja mnenja na sejah in v glasilu, in istotako naj objavijo svoje stališče z ozirom na ta predlog klubi. Predlog in utemeljevanje predloga kluba št. 14 se glasi: Klub št. 14 JSZ je na svoj it.. redni seji dne 9. decembra su, kjer ima malo posestvo. 1933 sprejel^ naslednji inicia-On še vedno rad pride med I tivni predlog v razpravo član-svoje stare znance in pri jate- stvu JSZ in končno v smislu Ij4* v So. Chicagu in na Puli- pravil JSZ za splošno glaso-manu. vanje: Dalj. i govor na tej seji je. Klub it. 14 J5Z, Littlc Falls, prepeljejo iz enega kraja N. Y.f predlaga k VIII. členu v druisvega, ali tega se ne mo-pravil JSZ, da se ustanovi po- rcmo nadejati povsod. Iz navedenih razlogov, in upoštevajoč težko gmotno sta- čim so ostale bolj redko raztresene. V nekaterih krajih bi imel organizator precej vož-njih stroškov. Je sicer res, da se marsikje dobe sodrugi in somišljeniki, ki gr?do zastopniku in organizatorju na roke, čl ini stranke, je potrebno, da nastavljeno past in odgovoril s0 stalni agitatorji in zastop- da se polnoštcvilno udeleži mojemu takratnemu "spoved- niki potrebni. Jaz s^m šel na mku", da nisem naprodaj in pot sicer v enemu najsiabših da naj le ima oni rojak ukra- ,etf ko je vse obubožano, pa sc na i sodrugi in sodruginje o ladevi temeljito pouče. • £ • Naš klub se mora boritf z deno delo, jaz pa svoje .ime, i vendar so bili uspehi" zadovo- gotovim: težavami, ozifoma j katerega edino lahko zapu- , ;. s..vi.da se moram zahva_ W . r/ ^ f> , kočljivimi problemi, katerih stim svojim otrokom, napred- i^j ¡„ ¡zre(ii priznanje prijate- | di Anton Zornik iz Herminija. j ¿astopnilt Proletarca, Max drugi klubi naše sekcije ne po- nemu delavstvu pa dober vz- Ui>m in simnatiriiripm so Na ta sestanek so vabljeni vsi MarolL imel ('has. Pogorelec.- Udeležil so je je fud» Fr. Zaitz, ki je na povabilo predsednika iz- »cben agitatoričen fond, v ka-pregovoril par besed. . terega naj v«ak član JSZ pri- odboru kluba so: Peter »p~va 5c na mesec. Namen Za ustanovitev SOC. klu- Verh0V,lik' tajnik - blagajnik; tega fonda je, da .e zbere za- Anton Mutz, organizator za destno vsoto v svrho uposlit-So. Chicago; Joe Horvat, or- Ve stalnega potovalnega orga- ganizator za Pullman; Max nizatorja za JSZ, ki bi ob e-Marolt, zapisnikar. V nadzor-, nem agitiral za Proletarca. nem odboru so Mrs. Putz, F. Košir in Joe Poro pat. John Mihelich je namestnik. Prosvetni odsek: Ant. Mutz. Max M aro It in Peter Verhov-nik. ba na Rentonu Renton, Pa. — Apeliram na članstvo druš. št. 400 SNPJ, prihodnje seje v nedeljo 4. fe bruarja, ker bo zelo važna. Po končani seji bo sestanek '.a ustanovitev socialističnega kluba, katerega se udeleži tu znajo. Ker se slišijo, posebno od strani klubovega tajnika, cesto pritožbe o stvari, in ker se je moral z zadevo baviti tudi že zaupni odbor kluba, je j?ač umestno, da se o tem napiše par besed tudi v našem glasilu. Zadeva se tiče tistih "sodru- Ijem in simpatičarjem, ki so gled in vzpodbudo za nadalj- mi iU na roko> 2al> da ni pro_ no delo in vztrajnost. Enkrat pride doba, ki bo delavska. In zato pride tudi čas zmage delavskega razreda, ki je v večini. Danes je naša glavna naloga, da se varujemo prodiranja fašizma, ' ki štora, da bi objavil imena vseh. Obljubil sem, da obiščem nekatere naselbine takoj po novem letu. Radi zadržkov mi to ni bilo mogoče, pr>dal pa m m se na pot zopet nedavno. Kdor ie ni naročil Ameriške- bi v početku začel odvzemati gov", kateri imajo to lepo na-¡civilne svobodščine in držav-, , .. . .... ,, . .4 . . .. i , i i ga družinskega koledarja, ga vado, da trumoma pristopijo i ljanske pravice po ma cm, ko , .. ... . • n - , . _______1____ ______[__¡lahko dobi pri meni. Razpccal sem že nad 140 iztisov. Kole- I dar je bogat po vsebini in bi NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA ga moral v svojo korist čitati SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Í Pišite po cenik PROLETARCU Aft Dva svetova" in "Veliko mravljišče" Spisal Ivan Molek. Portret razmer med slovenskim delavstvom v Ameriki. Povest, ki jo boste čitali z največjim zanimanjem. CENA OBEMA SKUPAJ $1. POSAMIČNO 50c. Naročila sprejema 1'rolciarcr člani društva in drugi somišljeniki. Anton Bogataj. Klub bo imel redne seje vsako tretjo soboto nje JSZ, je članstvo našega kluba iniciatiralo ta predlog, kateri bi nam dal možnost, ako bo sprejet na splošnem glasovanju, da v doglednem času dobimo stalnega organi-Razlogi. Vsem sodrugom injzatorja za našo Zvezo. Sodrugi in sodružice, ustvaritev takega fonda je živa potreba, ako hočemo, da se bo naša stvar širila in napredovala, da pojačamo JSZ in pridobimo Proletarcu kar največ mogoče naročnikov. Apelira- da Po Clevelandu Cleveland, O. — Tu se je prave o agitaciji za klub, o dne 20. jan. vršil protestni j problemu nabiranja naročni-shod proti izključenju petih kov Proletarcu v tej naselbini pacifističnih dijakov iz držav-1 jn o klubovem podrobnem ne univerze v Columbusu. Zo- delu. perstavili so se prisilnemu vo- j>0 seji so članice servirale jaškemu vežbanju na podlagi1 okusno večerjo, potem pa jc sodružicam JSZ jc znano, da se širi naše delavsko gibanje le s pomočjo smotrene agitacije med ljudstvom. V krajih, kjer je bila taka agitacija a-gilna že več let, je tudi rezultat povoljen. V takih naselbinah spada razredno zavedno nio na vso članstvo JSZ, __ nrnatnrih f o„i* «J^Tno^ delavstvo v klube JSZ, čita in naš predlog kakor tudi razlo-Avenue N v So. ^hicagru razširja naše glasijo Proletar , ki jih navajamo zanj do-v . nrniii t S ! ca ter se udejstvuje v politič- bro premisli in nas v našem 1)10811 8eJ1 so bl,c raz' nem in kulturnem delovanju prizadevanju podpira. v smislu socialističnega pro- Naj omenimo še to. da niso grama. Vse to delo se vrsi po-|gamo maje nASelbine, kjer na-tom ustmene in tiskane bese- ^banje nima postojank in de. Ali vsa ta agitacija se po- ProIetarcc naročnikov. Poglcj-voljno vrši le v krajih kjer so|m() samo v mcsto Npw Yorkt naši ljudje več ali manj kom- svojega proti vojnega stališča, pa so morali iz šole. Govorniki so bili sledeči: M rs. R. D. Frye, predsednica Ženske mednarodne lige za mir in syobodo; A. E. Ralph, protestantovski duhovnik in oče izključenega dijaka Roberta Rajpha; Harry J. I)wor-kin, ki je bil že pred tem inci- i PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK sledila zabava, ki je trajala ob najboljšem razpoloženju precej preko policijske ure.. Poročevalec. Zabava "Gorenjca" Chicago (North Side). — V soboto 3. fob. priredi pred-pustno veselico društvo "Gorenjec" št. 104 SSPZ. Vršila se bo v Fleinerjevi dvorani, 1639 N. Halsted St. Vstopnice so s privilegiranimi tiketi, ki jih društvo razprodaja v svrho oglašanja, po 25c, brez njih j pa 35c. Igral bo J. Kochcvar-jev orkester. — N. M. éé 99 PROSVETA SUb« mm c«lo leto $6.00, pol leU ,<3.00 UnUnavljajte nova dru&tva. Deset ilanov(ic) je treba r.a novo društvo. Naalov r.s list in za tajništvo jc: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Iz Avelle, Pa. Z vsebino letošnjega Ameriškega družinskega koledarja so čitatelji zelo zadovoljnr. Delavske razmere so skrajno slabe. Par rovov obratu jo po hr ka j dni na teden, toda zaslužek je niče v. Imamo tudi socialistični klub (št. 225 JS£), toda o na- paktno naseljeni; v manjših krajih pa je naše agitacije vedno primanjkovalo, in v nekaterih jo sploh bilo ni. Ne smemo prezreti, da je po širni Ameriki mnogo malih slovenskih naselbin, posebno tu na vzhodu jih je veliko, kjer je naše delavsko časopisje malo ali nič razširjeno, dasi je v njih veliko rojakov delavcev, ki so dostopni za naše gibanje, in je potrebno, da jih dobimo v naše vrste. Mednje je treba zanesti socialistični nauk. To pa se bo najlažje koliko naših ljudi živi tam. Isto velja za mnoge naselbine po zapadu. Polje je obširno, čaka le pridnih rok, da ga začno obdelovati. Primimo torej za plug delavske agitacije, da bo zarezal globoko in široko med naše delavstvo v vseh krajih širne Amerike. Sodrugi in sodružice, čas je ugoden za pojačanjc našega gibanja. Ne zamudimo te prilike! Zavedajmo sc dejstva, da tega dela ne bo opravil nihče ako ga mi ne bomo. Kapitalizem jc v smrtnih krčih. Če si opomore,, bo to pomenilo storilo, ako imamo stalnega nov napad in še večje izkori- potovalncga zastopnika za ščanjc za delavstvo; odbili ga JSZ in Proletarca. Naloga ta- bomo le ako bomo čvrsto or- kega organizatorja bi bila. 4aj ganizirani politično in stro- obišče vse te kraje, obdržava kovno. Poprimimo se dela do- shode in sestanke, kjerkoli kler je še čas! mogoče ustanovi socialistične Z iskrenimi sodružnimi po- klube, pridobiva naročnike zdravi, za klub št. 14 JSZ, Proletarcu in Ncvv Lcader-u, Littlc Falls, N. Y.; ter razpečava socialistično li-i Elizabeth Penich, teraturo. predsednica seje. Nekatere teh malih našel- Frank Petavs, tajnik, bin so blizu druga druge, do- (Pečat.) A Jugoslav Weakly Devoted \o th^nterest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF > Jugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, - ORGANIZATION CO-OPERATIVE * COMMONWEALTH NO. 1376. Pukli»k«d We.kly «I 3639 W. 26th St. CHICAGO, ILL., January 24, 1934 Telephon« t Ruck well 2664 VOL. XXIX. NATIONAL DEFICITS TOSHM0RE JOBLESS GRADUATES PRESERVE CAPITALISM | in England ^ labor's win st East Fullham, its I successes in the municipal election«. I and the drop in the government majorities st Kilmarnock snd st Skip-ton clearly Indicate thst the policy TO COME To the millions who are unemployed—and unemployable, so far as private business is concerned—the fact that the (President's budget plans show a deficit of approximately $9,-000,000.000 in the nation's budget is of little constquence. If deficits are necessary to keep the unemployed from starving to death, then the deficit 'be as big as possible. - However, the implications of that deficit are significant. They show plainly that the in- continue the system which per-] ted to flow into the pockets mits a tew to own what every-1 and vaults of an owning aris-body needs, President Roose- tocracy. vh is not dilferent in any) To plunge the nation more sential from the kind and deeply into debt to the ex- ploiters in-order to feed the exploited is merely a desperate attempt to stabilize the old robber system and should be recognized as such. Workers who are not slave-minded will time before ther« Is a general elec- 0f activity. some of the loot I the final collapse of the Capi-1 t>on; thst may be W, but the longer Every naw an(i then you it is delayed the heaver will be the f th embittered feat of the "National" government The Record, London. humane master of chattel slavery days. It hurts him to see the slaves starving, but he will employ every device to keep them enslaved. He will surrender (through the expedient of taxing those who still can resent that way of delaying be taxed) which the slaves produced, j alist system, he will not place the slaves in Socialists have a better plan . a position to escape the explo-; for supplying human needs, tention of the present adminis- (¡tatjon 0f the plantation own- Socialists would not mortgage tration is to maintain the mas- era future generations to the mo- ter and slave relationship be- Viewed in this ylght, and it ney lenders in order that the tween owners and workers ■ jg ^ j.^ there ¡g no pregent generation might eat. which has always existed. For | rea50n why the workers of | What they would do is to put the only reason why a deficit America who are receiving; this generation to wort In its enough government aid to con- own industries, producing tinue existing should be in the for use and not for profit. So-least degree grateful. Not a ciallsts would dedicate all the nngle COC cast-off, not one resources of this great nation Last February, and again i They were made to feel that mon which condemns the youth followed by the present »dmini»tr»* | i ment, it condemns many ot them to the hell of __11 competitive business—which i uncuy .,.« av- ■ 4 t, a mthi better ii- countable, and shows them in- . . . . on 1 to jail or prison, never for a ™nci*1,y of ' moment acknowledging that Trally' as .kl!U ,he society itself U the prime crim-1thoie 1,1 'K W.,t.n w uId in future years, after blam- and econom.c march against is necessary is because the business cf producing and distributing the nation's wealth is still in private hands. This nation is rich enough in natural and productive resources to produce everything which its citizens need for a full and abundant life. There would be no need to owe anybody anything if those resources were owned by the nation and exploited for the benefit of the people of the nation. But rather than take over the sources of wealth, the President and the Congress prefer to tag along yet a little while with Capitalist bookkeeping. rThe administration will permit a few people to own the sources of wealth and borrow •money from private owners in order t3 finance works While the league of nation* hsi!|hey had graduated. those two parties stand been talking peace for the pa»t 14 Then they were dumped un- for the continuance of the yesrs. the worki is in . greater coremonious|y int3 the army present social order—and the rosr thsn ever before Known. IH Sixty-one countries in the past oi the unemployed! four yearn hsve «pent approximately $4,000,000,000 in pre»psrstion for war. The peoples of the nation« groan under the burden of taxation, present social order is the de- the capitalist system and replace it with a Socialist system In which social justice will prevail.—T. M. L. Prisoners and Votes It is not all dark for the PWA or CWA wage earner, to the use of the people of the i thst the coffer» of the cspiulists not a miserable dole-taker re-! nation and deny to all the right ™»y be filled with gold ^r the wsr Tamm ^ m N#w York . , , __1 . «„-i^u of exteiminstion that seems to be / , . . ceives a cent s worth of value to amass surpluses by exploit- ■ — which was not produced by ing their fellow-men. Under the working class. Not one is the Socialist plan neither great there who does not deserve private wealth nor widespread and who has not earned a full poverty would exist and na-share of the wealth which the tional deficits would not be Capitalist system has permit-; necessary. — R. L. A. approaching. Surely the worlds in who will soon lose their pu darkness, for who could say that the blic jobs. About 75 of them nations are sane with fully balanced that |cfj before the new minds when they invent chemicals M |ook ^ qualify arid me< ha meal methods to destroy ' follow creatures? retirement pensions rjfcf- All this in face of the fact we ing as high as $6,000 a ytear, THE PEACE TO END PEACE The world fought a bloody war impossibly mountainous burden of have the equipment for inaugurating the . most glorious era of all i hi>tor>\ if we could but bani.h sordid ideas inherited from the past ¡an J come out into the sunlight of J the brotherhood of man.. W. L. Baldridge. to end war. Then it made a peace calculated to end peace. It was hard Vuck that the World war had to end in victory. Had it and I en(l«d in a draw—a peace without vii.tory—no ir h outlandish terms public works and public haTe 'been wrkUn'TSfcTfE ity, rather than put the jobless treaty. to work at productive tasks It would have ended in a draw if and then permit them to con- the advice of the Socialists of the Fume what their labor produces. lem would provide high liv- United States had been taken by the government of the United States. Instead of taking their advice, the You see, these gentlemen nev.er throw away their votes. They transform their votas and the votes of workers into nice salaries. After "serving" us for some years they retire HMH and continr? to cash the votes X™U^.rwht"Pi;LtPOcnountVy Join the Socialist Party «to «.»u.1 ,.Urie. until the, Htsggered for years. Socialism mmm t Tke n.t.ral re - ar* k . , . , The resentments caused by these IO(irccl ana .„Ju.try under coop«- lt ot cours«' unspeakable injustices brought on rative ownenl»), control mnd m«- J made it legal, they and their the insanity known as Hitlerism. Iragemeat of tk« mmn through de- crowd. They are farsighted This makes Germany an indigent- mocmiie agencios. ib> ms»s in the center of Europe. -—-— On account of the unjust treaty RESOURCEFUL WILLIE RCHUCHT Hllliiiiiiiiii. .....^¡j Donald 1 , J. LOTRICH III........«Hill Harry I.aidler, a prominent re- ; Chica.ro is sensation crazy. When «ear h >'i le-cture or stu.dy occasionally hat of Roy Burt who related what they mifcht know what to do to aret had been done in 1933 and what rid ,of the depresión. But this mob program was to be followed in 1934. would rather walk over one another The most heaitening news wss ihst t> g-t into ^ome court hearing a he iaéabtidMiH of the County or- ; Wy:u-ko»,p nn.idti cut 01 a Valce raniiation was reduced to one hslf divone tase, f whrt it wss a year ajro. Seme 60 of course not. done? Teacher—Why, Wi'lie. "Well, I didn't do my home work. Philsdelphis Public Ledger. ====================== utors were al.o there. needed figuratively to drag the vanquished around the world chained to their chariot wheels, as Pompey jjraw and Ceasar used to do with captive ' barbarian chiefs in ancient Rome. It was written into the treaty of Versailles that Germany was solely responsib'e for the war, while the hypocritical allies who wrote the treaty knew it was a lie. Then an And the fact that it failvd to end in a draw can be traced back to the The unjust treaty can be traced failure of the United States govern-back to the fact that the war ended ment to take the advice freely gi-in victory instead - of ending in a ven to it by the Socialist party of America.—The Milwaukee Leader. salaries and pensions this gees on in many cit'.^s. It is still time to have your organ- When a worker loses his job I »»ation affiliate with the Education- that is the end. For many po- al Bure*u J»F 0ne ^ T'f? .... . ,, .. ... . gromi, the Pioneers, hsve voted to liticians they retire with a mp- | ^ntinue lheir ^„bership for vhe pie attached to the city treaa- ninth conse of coffee?" Especially in the tried to be progres ive and heVp cold, wintry days of January... teach its mdr.bers what is good for1 The Associated Press carries a Our Doings Here and There Friday night, January 26, will be the regular meeting of branch No. 1 JSF. Comrade Bcrnik will submit hi« annual report, and other com-«mittees will give a review of their plans for our coming activities. After the business meeting comrade Frank Za:-U will talk on Roosevelt's Economic Program—What it's Leading to. A general discussion will follow. All comrades are urged to attend. Non meml>er>i are also welcome. • * • Comrade August Clac sens from New York will be in Chicago on February H. Touring for The New leader he is enamged to speak in different parts of the city where meetings are being arranged for him. The Jugoslav, Bohemian and Lawn-dale Socialist branches have arranged to have him speak at the SNPJ Hall Thursday, February 8. The committee has also invited Karl Marx, thi Bohenian singing society and their string orchestra to render n few. selections for this occasion. The topic of Claessens talk will be "Socialist Analysis of the N. R. A.". Admission free. • * • On Funday, March 4, all JSF branches of Chicago will convmomo-late The Paris Commune at ttoe fSPS Hall The program committee is already preparing a variety of number« that will fit the occasion. Tickets are on sale at 40c In ad- terature was already purchased by our literature committee of our English Section of branch No. 1. It is sold at mass-meetings, socials, dances and other affairs of our branch. Most of this good work is being done by comrades Erne-tine Jugfc, Joseph Tuipin, Donald Lotrich and others. It would be adviseable for our branches in Cleveland, DetroU, Milwaukee und elsewhere to do ttoe wer S. bfy. y^i^Z The firit little Pig built his house of straw ani the Rig, Rad Wolf blew it all away— them. Perhsps, that is responsible, at least in part, for their rapid and suc^esnful growth. « * * Last wtek we had written regarding the rccervt milk strike in the Chicago area and its sudden termination. Aftrr completely paralyzing the milk industry the farmers wore talked into anbitration. Now, I'm for arbitration first, last and always but in the arbi'iration I would want to be properly represented. The«se poor farmers weren't, so now they are to •pet less for their milk than before the strike. What must they think? They won the battle and are obliged to pay for the war. But that's the way it K"es when the fanners have ca.Ye from Rio de Janeiro to ths cf'ect that Brazilian coffr* gr rwers have hrcken their best (or worst) orev ous record. During the calendar y>ar 1933 they burned, dumped into th? Atlantic Ocean and otherwise destroyed 918.000 tons of inferior co'fee, bringing the total de-troyed since July, 1931, up to la 716.000 tons. H "The Federal Coffee Department," the dispatch goes on to re-po;t, "in announcing the figures eft'mated that stotks had been to reduced that normal exports could be shipped when the new crop was reatly in July." Thus the Brazilian government Vet] \ up the valorization plsn it no organization of their own on the ' **lftpt*.'d in 1912 to achieve the ex- cllent result of keeping up price*-T end a jolly • « « evenirs with the member» of this Over five hundred pieces of li-, brsnch. Admiision 25c. — John Rak. VSA S//* 'A'/SS/s yssss/. 'S/'/'A V/.'/S/A VA'/.Yj rr'WA '////.v. I 'AW'A 'S///. V 'AYS'* yr/'A 'AY////. Bat the third little Pig waa a wise y iy. He used brick and atones. And waa he protected political field to take care of their demands. t ♦ » The big dairy companies have been raking in big dough and with the AAA advanced the price of milk lo the consumers, a short while ago. In the meantime, numerous independent dairies and their outlets began to sell milk at the reduced mice of 2[ i cents a quart less than the bi^ dairies. The public naturally turned to these independents, cash and carry, as they called them, with the result thst there came a demand for price reductions to the consumers. NowT milk is aga;n down to 10 ! cent per quart but the independents are *ti!l underselling the big dairies. The mort < utstanding feature in the *'hole controversy is just this: The Fai n Board under the AAA set the price of milk at 11 cents in the Chicago area. These small dealers went >ut an I absolutely disregarded the liction of the AAA. They showed thorn where the public wss msde to r>sy f6r a lot cf watered milk ®tork. And that meant the failure of' go- are taken cs»-e of) thusl vernment price fixing because the the number of farmers and the total authorities listen only to the big output. Maybe these can be rocon-men and disregard the consumers eiled, hut not ea ilyl [completely. I Norman Thoma». A NEW DEAL CON-TRADICTION One of the contradictions in the New Deal: For purposes of »eliff th* unemployed are beinir f'rt subsistene farms, increa^irv/ the number of fartners and the total outfit. To help ayricultirr- the <*o-ver-irient plans ti buy suhmanrinw land and rut it bark in fore»t (in ^ self cood >f th- dlsn'ered fanmers lecreoiing