teSSS&SiKSlB*«!*, ' I JSa iMlml / If i KifW 1 IS1 t™ h ~ " " AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME ......I '■' ■■ '' * -' I ................" ...................................................... '" 1 I'MIL'HI.II I«1 J '»'"HIIIWI DOMOVINA SLOVENIAN MORNINU DAILY NEWSPAPER LETO XLVIII—VOL. XL/III CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, MAY 28, 1945 m SO V CLEVELANDU SEBNE VOLITVE IN PA feKAJ PREDMESTJIH Clevelandu ter v predmestjih: Cleveland Heights, Iceland in v Bedfordu, bomo imeli jutri izredne voli-a,nen teh volitev je, da volivci glasujejo za ali proti, Umakne primarne volitve za nekaj mesecev naprej. | V Clevelandu bodo dobili volivci še drugo vprašanje, namreč; da se izrečejo za ali proti, da imamo v mestu ae naprej '33 vard, pa da se te varde tako preuredi, da bo imela vsaka varda približno enako število volivcev. V Clevelandu pričakujejo od 30,000 do 40,000 volivcev jutri, v predmestjih pa kvečjem do 15,000. V Clevelandu in v gornjih predmestjih, govori mestni čar-ter za primarne volitve na gotovo dobo pred glavnimi volitvami. Mesta,' ki nimajo tega čar-terja, morajo imeti glasom državne postave primarne volitve na 31. julija. Ker govori naš mestni čarter, da imamo primarne volitve 30 dni pred glavnimi volitvami, morajo državljani pri izrednih volitvah dovoliti mestni zbornici, da pomakne dan primarnih volitev naprej. Ako bodo jutri državljani to odobrili, bo mestna zbornica določila primarne volitve na 31. julija. To bo potem dalo volivnemu odboru dovolj časa, da se razpošlje tudi vojakom na razne fronte glasovnico, da glasujejo pri volitvah v novembru, ko se bo izbiralo župana in mestne odbornike ter sodnike. Ker se vrši v tem času premikanje čet z raznih front, sodijo, da se bo malo vojakov udeležilo volitev v novembru. Malo jih je tudi, da se zanimajo za mestne volitve, dočim so bili lansko leto zainteresirani v predsedniške in državne volitve. -;-o- Za junij bo za 25% več avtnih koles Washington. — OPA naznanja, da je določil za civiliste v juniju 2,000,000 novih avtnih koles, kar je za 25% več kot so jih imeli pa na razpolago v maju. To bo sicer precej pomagalo, vendar pa to še davno ne odgovarja vsem zahtevam civilnih lastnikov avtov. -o- Za begunce v Rimu Od lista Ave Maria je prejel Anton Grdina ček za $117, ki je dar za slovenske begunce v Rimu. Darovali so pa sledeči: neimenovana $100, Mrs. Jos. Pinter, Burgettstown, Pa., $5, Mrs. Terezija Archul, New York $5, ' Mrs. Math Urick, Belt, Mont. $4, in Mrs. Frank Jakše iz Detroita $3. V našem uradu je izročila Mrs. Theresa Kmet v isti namen $2, neimenovana pa $3. Iskrena hvala vsem skupaj v imenu slovenskih revežev, ki so tako zelo potrebni naše pomoči. jj|r zraka in p bombardirajo na Okinawa H C)0 maja. — Bojne a^arke, rušilci in dru-pošiljajo iz-,J.aPonske pozicije na ,%awa. Tej kanonadi težile poljske bateri-j u; a zračna sila je od ^ dodala drugo, da i, čalo trmaste Japoncu. Nimitz poroča, da »11 Premikanje japon-i^end-ar se še ne ve, če ^ Pomoč stiskani trd-j fv!> ali se bodo umakni del otoka. ni so na otoku mo-^ pehota skoro ne ^ soboto je pa-lS|.e dežja. Hudourniki L hi mostove, ki so-lu I marini preko re-,'^Puža se pa. da ja-| l%ske baterije ve-•ieiijujejo s strelja- Wkihlela! •tilo na * rušilec s iffe' Ameriški rušilec ' J bo zavzamel važno imovini bojnih ladij, j i^.^kinawe se je boril y v strahovitem dvo-1 1)0 japonsko zračno \ jjj 2ftlagovalec. lušilca so skla-i iw1. 8 japonskih letal, j ^ pilotov je pa na-| 'tij,^'0 svoja letala na-I a<^o in treščilo na-fe ' <*a bo 1;o pognalo j I Sj naPor Japoncev je j j % Poveljnik rušilca, k0t} iz Hot Springs,! ;Jljai ladjo, ki je bi-1 poškodovana k j 'i;da jo popravi! | \ ;rinili smo se skozi, | \j.Se' če kaj vem." £ ' d6|e je bil ves posut japonsih letal, j «H1. Okrog so pa 4 Po JaP°nskih pilotov, H ■ k!tovoljno V smrt, da [11 v 6 «a rušilcu je bilo °^arjev, 60 pa ra-1 bonde! .genski koledar za racioniranje _ plave znamke H-2 do Z-2 in A-l, B-l in C-l 'h ; D-l do H-l bodo veljavne od petka naprej, H-2 % eVavne do sobote. tj Slr> sirovo maslo itd — Rdeče znamke Y-5 in Z-5 ter v veljavi zdaj; V-2 do Z-2, bodo veljavne od petka; V^o D-2 so veljavne do sobote. X o — Znamka 35 iz knjige 4 je veljavna do 2. juni-3e veljavna do 31. avgusta. Znamke 1, 2 in 3 "airplane" so veljavne do pre-\]\amka pride v vel3avo avgusta. — Kupon A-15, veljaven za 4 galone, je do 21. X n C-6 ter B-7 in C-7, vsak za S galon, dokler jih V Nemčiji bi dobil medaljo Washington. — Vodja demokratske večine, kongresnih McCormick, je apeliral na armadno oblast, naj ponovno zasliši ameriškega vojaka Josepha McGee iz Worcester, Mass., ki je bil obsojen na dve leti ječe ob trdem delu, leer je obrcal devet nemških vojnih ujetnikov v taborišču Upton, N. Y. Pravijo, da teh devet Nemcev ni hotelo na delo, kot ukazano in ameriški vojak jim je hotel z močno pestjo dokazati, da je poslušnost v Ameriki lepa čednost. Vojaška sodnija je vojaka obsodila v ječo za ta čin. (V Nemčiji bi dobil nemški vojak za tako dejanje največje odlikovanje).. -o- Kongresnik je za $1,040 bonusa vojakom v službi nad 90 dni Washington. — Kongresnik Rankin, ki se je svoje čase poganjal, da se je zvišalo plačo vojakom od $21 na $50, se zdaj trudi, da bi dosegel za vojake tudi primeren bonus. Vsak, ki je služil v ameriški bojni sili 90 dni ali več, moški ali ženska, in ki je bil častno odpuščen iz armade, naj bi dobil bonus v znesku $1,040. Cas ^a tabonus je pa zdaj, je rekel poslanec Rankin, ko so vo- : jaki odpuščeni iz armade, ne pa pozneje, ko ga mnogi ne bi potrebovali. Rankin se je tozadevno obrnil na predsednika Trumana, da iz-leče o tem svoje mnenje. Poprej ne bo vložil tozadevnega predloga v zbornici. Rankin ima v načrtu, da se plača veteranu po $40 na vsaka dva tedna za dob0 52 tednov, kar znese $1,040. Ako bi bil veteran nezaposlen, bi dobil vrhu tega pa še $20 na teden. V zbornici je pa že predlog poslanca Lesinskija iz Michiga-na, da se plača veteranom, ki so služili preko morja, bonus $4,-500, drugim pa $3,500. -o- Naciji so hoteli zatreti ves zarod vzhodne Evrope Dettlesau, Nemčija. — češki naravoslovec, dr. Kari Tau-bak, je povedal častnikom 4. ameriške pehotne divizije, da so imeli naciji namen uničiti ves narod v vzhodni Evropi in na Balkanu. Izpovedal je, da so naročili naciji, naj preiskuje učinke neke brazilske rastline, katera prepreči zaplodi-tev v človeškem telesu. To rastlino so že gojili v.nemških cvet-ličnjakih in jo poskušali na Rusih, na psih in podganah. Naciji so imeli namen pijačo te rastline mešati med jedjo Poljakom, Rusom in pa narodom po okupiranem Balkanu, da tam preprečijo nadalj-na rojstva,, da bi torej tamkaj-šji narodi izumrli, nakar bi se tam naselili Nemci, j Dr. Taubak pravi, da je tudi on delal poskušnjos to rastlino, toda je prenehal takoj, ko je zvedel za namen nacijev. -O-— ! K molitvi Članice društva Srca Marije so prošene, da se udeleže skupne molitve nocoj ob osmih v Zakrajškovem pogrebnem zavodu za pokojno sestro Mary i| Bambič, v torek naj se pa udeleže pogrebne sv. maše. Doolittle prestavljen na Pacifik Rusija nima vzroka za vojno, trdijo Japonci San Francisco. — Včeraj je radio iz Tokia izjavil, da ni "nobenega vzroka," zakaj bi šla Rusija na vojno proti Japonski. Dalje je rekel govornik na radiu, da si želi Japonska mir z Anglijo in Zed. državami in da bodo mirovne ponudbe dane merda s posredovanjem Rusije. Govornik je rekel, da poskušata Anglija in Amerika vse, da bi potegnili Rusijo v vojno proti Japonski, toda Rusiji mora najprej pozidati po vojni z Nemčijo, ne pa da bi se zapletla v novo vojno z Japonsko čisto po "nepotrebnem." NOVI GROBOVI Mary Bambič ( Kot smo že poročali je ■ umrla Mary Bambič, stara 81 let, stanujoča na 5805 riros- I ser Ave. Doma je bila iz vasi Zagorica pri Dobrem polju, odkoder , je prišla v Cleveland pred 46 leti. Bila je članica društva Srca Jezusovega in Sr- Marije. Soprog Matija ji je umrl pred 26 leti. Tukaj zapušča sina Matthew, 'hčeri Jennie Valenčič in Jogephine Per-par, 13 vnukov in tri pravnu-ke. Pogreb bo v torek zjutraj ob' devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kal- ' varijo. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim naše sožalje. | i Mary Rbgelj V "soboto ob 9:30 dopoldne ie umrla Mary Rogelj roj. Du- 1 ar, stanujoča na 8613 Bancroft Ave. Stara je bila 62 let ' n doma iz vasi Zavode pri sv. Križu n-a Dolenjskem. Sem je ( prišla pred 42 leti. Tukaj za- < aušča sinove: Vincent, Mat- ' ;hew in Franka ter hčeri: An- ] ;oinette Perko in Mary Bigo-ski, brata Johna in sestro Frances Sukovič. Pogreb bo ju-;ri zjutraj iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda ob 9:30, v [ cerkev sv. Lovrenca ob deve- J ;ih in na Kalvarijo. Naj počiva / miru, preostalim sožalje. -o---, Vsi štirje so zmagali Kdo je prav za prav zmagal pri včerajšnji golf igri, pri kateri so tekmovali: guverner Lausche, Bob Hope, Bing Crosby in Henry Picard, &e ne bo nikoli zvedelo. Lahko se reče da so pa zmagali gledalci, ki so imeli svoj užitek, da so mogli prebiti nekaj ur v družbi takih .slavnih mož, kot so ti štirje. Nad 12,000 oseb je gle-' dalo igro in igralci niso imeli' okrog sebe niti dovolj prostora, da bi dobro zamahnili pp žogi. Vsak gledalec, posebno pa' ženske, kakopak, je hotel biti čim bližje igralcev. Vsak gledalec je moral plačati $1.50 vstopnine, kar bo šlo za korist vojnih veteranov. -o-- Klub Ljubljana Jutri zvečer ob osmih bo seja kluba Ljubljana v navadnih prostorih, članstvo naj se udeleži v velikem številu. PO ATLANTIKU IŠČEJO ZDAJ 12 PODMORNIC London. — Angleške, ameriške in kanadske ladje iščejo zdaj po Atlantiku 12 nemških podmornic, katerih poveljniki so zapadli smrti, ker se niso podali po kapitulaciji Nemčije. Podmornice bodo potopili, čim jih zagledajo, poveljniki pa bodo sojeni po pVekem sodu, razen če dokažejo, da niso vedeli za kapitulacijo Rajha. Zločince imajo, pa se ne morejo odločiti kdo naj jih sodi London. — Med člani komisije, ki preiskuje vojne zločine nacijev, se ne morejo sporazumeti v tem, če naj jih sodi vojaška sodnija ali civilni tribunal. V tej komisiji je zastopanih 16 držav, katerih mnoge zahtevajo, naj se jim izroči nacije, da jih bodo sodili pri njih doma. Rusi. ja pri tej komisiji nima zastopstva, ker je postavila za to sama svojo komisijo. Upajo, da bo ta nesporazum ugladil Robert Jackson, član najvišje sod ni je Zed. držav, ki je bil poslan v Anglijo, da vodi v imenu Zed. držav obravnavo proti vojnim zločincem. Komisija še tlozdaj ni izdala liste z imeni vojnih zločincev. Dozdaj je povedala samo toliko, da je na listi Herman Goering. -o- Črv naj bo izročen črvom, to je bila edina nagrobnica Himralerju Lueneberg, Nemčija. — Truplo nemškega krvnika Heinricha Himmlerja je bilo brez vsakih ceremonij položeno v nemško zemljo, katero je omadeževal s tolikimi žrtvami Gestape. "Naj gre črv k črvom," je bila edina nagrobnica za nacijem št. 2. Spregovoril jo je nek angleški vojak, ki mu je moral izkopati grob. Himmlerjevo truplo je ležalo dva dni tam, kjer je padel, ko je povžil strup, boječ se pravične sodbe. Pokop Himmlerja je bil poverjen angleškemu majorju in trem narednikom. Naredniki so pograbili truplo, ki je bilo zavito v vojaško odejo, ter ga vrgli na truk, ki je odpeljal v nek gozd. Naredniki so izkopali grob in vrgli truplo v jamo. Potem so zemljo poravhali, da ni ostalo nobeno vidno znamenje, kje je zakopan ta nemški krvnik. Nihče ne bo zvedel niti kraja, kjer so izročili "črva črvom." -o- Father McKenney umrl Včeraj opoldne je umrl, zadeti od možganske kapi, Rev. Thomas E. McKenney, župnik fare sv. Tomaža na Superior Ave. in 92. cesta. Opoldne je imel še pridigo ob priliki nove j maše Rev. Francis Volinera. I Že tekom pridige mu je postalo slabo, toda jo je skončal, ter nato odšel v župnišče, kjer je i kmalu zatem umrl. Bil je star 56 let. Pogreb bo v petek popoldne ob 10:30. Clevelandčani odpeljani Po ukazu generalnega zveznega pravdnika je bilo odposlanih 31 oseb v razna pristaniška, odkoder bodo poslane v njih domovino, ker so nezaželjeni tukaj. Med njimi jih je 20, ki so včasih prebivali v Clevelandu. Tukaj so jih polovili v zadnjih treh dneh. Večinoma s0 italijanski podaniki. Zdaj, ko je opravil delo v Evropi, bo vodil 8. zračno armado proti Japonski; Tokio še vedno gori od sobotnega napada. ' ........ ' i Washington. — General James H. Doolittle in njegova 8. zračna armada so dobili zdaj drugo delo in sicer so prestavljeni na Pacifik, kjer bodo pomagali dovršiti vojno proti Japoncem. Ta vest je prišla v javnost ob času, ko je Tokio še vedno v dimu od sobotnega napada ameriških B-29, ko jih je nad 500 obiskalo prestolnico Japonske. Osma ameriška zračna armada bo toliko povečala zračne napade na Japonsko, da japonska vojna industrija lahko pričakuje isto usodo, kot jo doletela nemško, ki je danes v razvalinah. General Doolittle je bil prvi, ki je z bombniki napadel Toliko v aprilu 1942. Takrat je imel bombnike tipa B-25. Danes ima pa neprekosljive B-29. Japonski radio je poročal, da je velik del Tokia požgan od sobotnega zračnega napada ameriške zračne armade. V dveh napadih na Tokio, v petek in soboto, je ameriška zračna sila izgubila 341 mož in pa zračnih trdnjav v vrednosti $18,600,000. V dveh zračnih napadih so izgubili Amerikanci 31 bombnikov, vsak je imel 11 mož posadke in vsak bombnik stane $600,000. Ameriški generalni štab je izjavil, da bo Japonska vse bolj bombardirana kot je Jbila pa Nemčija. Poročila iz Tokia trdijo, da je bila v zadnjem zračnem napadu poškodovana tudi cesarjeva palača, da pa ni bil noben član cesarske družine poškodovan. Ameriški letalci so ob vrnitvi iz napada trdili, da so bombe padala na ozemlje cesarske palače v Tokiu. -o- "Pariškega mesarja" so prijeli Amerikanci Kitzbuhel, Nembičja. — čete 101. padalne in 42. divizije so prijele nemškega generala Karla Oberga v nekem gorskem skri. vališču, do katerega so morali plezati tri ure. Ta general je bil načelnik vse nemške policije in elitne garde za časa okupacije Francije. Francozi mu niso rekli drugače kot "pariški mesar" vsled njegove okrutnosti. Bil je v civilu, glavo je imel obrito in je tajil, da bi bil on ta general. Toda spoznal ga je ameriški major Simmons iz Grand -Rapids, Mich., ki je služil prej tam pri policiji. General je zbežal v to gorsko pribežališče z nekaj pajdaši 7. maja. Lepe zastave Lepe ameriške zastave vsakih velikosti ter droge in držala za iste dobite lahko v Grdina Hardware trgovini na 6127 St. Clair Ave. Cvetlične sadike Cvetličarna Charles in Olga Slapnik, 6026 St. Claiir Ave. ima zelo zalogo paradižnikovih, zeljnatih, papričnih in cvetličnih sadik. Za te je zdaj pravi čas, da se jih posadi. V sredo ne bo lista V sredo bo Spominski dan in v Ameriki postavni praznik. Ameriška Domovina na ta dan ne bo izšla in urad bo ves dan zaprt. Druga obletnica Jutri ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Pomočnice na Neff ! Rd. maša za pokojnega Franka Skulj v spomin 2. obletnice nje-I gove smrti. Herbert Hoover bo danes obiskal Trumana v Beli hiii Washington. — Bivši predsednik Hoover bo po dolgem času zopet obiskal Belo hišo in sicer prvič, odkar jo je zapustil po izvolitvi predsednika Roosevelta 4. marca 1933. Bivšega predsednika Hooverja je povabil na posvetovanje predsednik Truman, da bo razložil, kako so po prvi svetovni vojni prehranjevali lačn0 Evropo, v čemer je imel takrat Mr. Hoover velike izkušnje. Mr. Hoover je večkrat pouadrjal, in to bo najbrže tudi dokazoval predsedniku Trumanu, da Združeni narodi ne morejo doseči miru, dokler ne bodo preskrbeli živež žrtvam nemškega napada. •Mr. Hoover je dosegel mednarodno priznanje zaradi uspešne prehrane potrebnih dežel po prvi svetovni vojni. Zato ga je predsednik Truman pobavil na posvete danes dopoldne ob 10:30. Ta korak predsednika Trumana splošno odobravajo. —--o-- V juliju bodo kuhali alkohol za žganje Washington. — Urad za vojno produkcijo je dovolil ameriškim distilerijam, da lahko porabijo ves alkohol v juliju za žganje. To pomeni dodatnih 50,000,000 galon žganja za žejne Amerikance.- -o- Pozdravi s počitnic Anthony in Catherine Kotar pošiljata iz Pittsburgha, Pa., kjer sta na počitnicah, najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem v Clevelandu, zlasti pa članstvu št. 27 SDZ. Včeraj je peklo Toplomer je kazal včeraj v Clevelandu 86 stopinj. Danes je pa dež nekoliko shladil ozračje. MOLOIWHVALI BOLJŠEVIKE KOT < ZMAGOVALCE Moskva. — Sovjetski voditelji so si priredili v Kremlju banket, pri katerem so drug drugemu čestitali za zmago nad Nemčij*o. Glavna govornika sta bila Stalin in Molotov. Stalin je napil zdravico ruskemu narodu, ki je v Sovjetski Uniji najboljši. Zunanji komisar Molotov je govoril pa sledečo zdravico: "Tovariši, naša armada je osvobodila Evropo nemškega fašizma. Slavna bolševiška stranka je to našo armado zgradila. Veliki Stalin vodi našo stranko od zmage do zmage. Napijmo : stranki Lenina in Stalina, cen-i tralnemu komiteju ibolševiške ■ stranke ter na zdravje našemu dragemu, velikemu Stalinu." "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) '«117 St. Clair Ave. HKnderson »621 CleveUmd I. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays ---»--- NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do Dodti. celo leto $7.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta >3.60. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $3.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $3.25. Za Cleveland In Euclid, po ramafialcih: Celo leto $6-50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente 8TJBSOBIPTION RATES: United States and Canada. $0.00 per year. Cleveland, by mall, $7.00 per year. U. s. and Canada, $3.50 for 6 month*. Cleveland, by mall. $4.00 for 0 months. C. S. and Canada, $2.00 for 8 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 month*. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 0 month*. $2.00 for 3 month*. Single copies 3 cent*. Entered as second-class matter January 5th, 1009, at the Post office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187». 83 No. 123 Mon., May 28, 1945 V Angliji so medeni tedni zdaj očividno minili V Angliji je konec koalicijske vlade, v kateri so od leta 1940 sedeli zastopniki vseh strank. Premier Churchill, ki je govoril zadnjih pet let za Anglijo in vodil diplomacijo po svoji volji, je podal kralju ostavko in razpisane so volitve v parlament, prvič v desetih letih. S prestola so ga pregnali levičarji, ki so zahtevali nove volitve. Zastonj se je Churchill upiral ter urgiral nadalje-' vanje njegove vlade vsaj toliko časa, da bo konec vojne z Japonsko. Tako se bo odigraval v Angliji zdaj podoben položaj, kot je bil prošlo jesen v Zed. državah, ko smo apelirali na narod, naj obdrži predsednika Roosevelta še en termin, da bo končal vojno, ki jo je pričel in ki je z načelniki drugih velesil v dogovorih za vojne operacije ter povojno ureditev sveta. Konzervativna stranka, h kateri spada Churchill, bo gotovo napela vse sile, da izvoli večino v parlament. Njih besede bodo tekom kampanje podobne, našim v Ameriki, ko smo urgirali izvolitev predsednika Roosevelta, češ, da ni zdravo menjati konja, sredi reke. Enako bodo pa gotovo na delu tudi njegovi nasprotniki, laboriti ali levičarji, ki bodo napadali njegove državniške zmožnosti in njegovo diplo macijo. Churchill, ki je nekoč izjavil, da ni radi tega na čelu angleški vladi, da bi pomagal rušiti angleški imperij, in okrog katerega se je tekom najbolj črnih dni te vojne združil ves angleški narod, lahko pri bodočih volitvah odleti, kar je sicer težko verjetno. Kaj naj rečemo mi o Churchillu? Well, kot Anglež je delal in mislil samo za Anglijo, za angleški imperij. Za to je bil pripravljen prodati vsak narod. To smo videli v slučaju Poljske,in Jugoslavije. Da si je pridobil naklonjenost Moskve ter zagotovil politične sfere za Anglijo, je bil pripravljen poteptati vse, kar mu je bilo na poti, tudi če je bilo proti člo večanski pravici. Ako pa gledamo s stališča Anglije, s kate rega je gledal Churchill, potem lahko rečemo, da je res de lal na vse kriplje, da bi obdržal angleški imperij cel. Morda se mu je za sedanje čase posrečilo, toda nekdanja slava angleškega imperija naglo temni. Zob časa ga razjeda. Država, ki je bila nekdaj na prvem mestu na svetu, je zdaj že na tretjem. In kadar se bodo«ločili od imperija še Dominioni, bo Anglija samo še majnna država. Ameriška politika gre sicer v tem, da ima močno državo onstran Atlantika ko; obrambni zid od one strani. Toda vprašanje je, če bodo mo gli Amerikanci ustaviti tok naravne poplave. Za lačna usta v Evropi 'Nič nam ne bi pomagalo, če bi hoteli preslišati klic lačne Evrope za pomoč. Koncem konca vse gleda največ na pomoč iz Amerike. In dali jo bomo, o tem ni nobenega dvoma. Nekaj bomo morali pritrgati sebi, to je res. Pa radi tega ne bomo godrnjali, če pomislimo, da radi tistega, kar bomo pritrgali sebi, ne bomo niti enkrat lačni, toda v izstradan Evropi bo pa to pomenilo — življenje. Zed. države so že davno določile, da bodo prispevale $1,350,000,000 v blagajno Relifne administracije Združenih narodov. To pa še davno ne bo zadostovalo, ker dati bomo morali tudi v živežu. Dali bomo od vsakih 70 funtov mesa en funt Evropi, za, vsakih 60 funtov sladkorja en funt in ZcT vsakih 200 funtov mlekarskih izdelkov, zabele in namiznih olj, en funt v Evropo. Ker se bo zapadna Evropa večinoma lahko preživlja la sama, bo šla naša glavna pomoč Poljski, Češki, J.ugosla viji, Grški in Albaniji. Te dežele so zdaj na robu pravcate lakote in naša moč pomeni zanje življenje. Toda kako uspešno bo mogla ta relifna administracija dopeljati živež v omenjene dežele je odvisno največ od Rusi je in partizanov. Uradnike te relifne administracije je aozdaj Rusija gledala kot propagandne vohune. Saj vemo, da je maršal Tito lansko leto izjavil, da ne bo pustil v Jugoslavijo nobene pomoči, ako je ne bodo delili direktno njegovi pristaši. Pozneje je bilo rečeno, da je bil dosežen sporazum in da je Tito pristal na to, da bodo "smeli" ti uradniki v deželo. Na Poljsko, kot vemo, pa ta relifna administracija dozdaj še ni "smela, ker ji Moskva ne pusti. Upamo, da bo tudi Moskvi več na tem, da reši lakote ubogo ljudstvo, kot pa politične mahinacije. Administrator Lehman je izjavil, da Nemci ne bodo dobili ničesar od te administracije. Po odloku zavezniških vojaških oblasti se mora Nemčija sama preživeti iz svojih zalog, ki ji hima na rokah in od tega, kar bo letos pridelala. Nemški narod je bil edini v Evropi, ki v tej vojni ni stradal. Hitler je kradel po Evropi in basal v usta narodu.doma, da ni zrevoltiral. TO IN ONO Na Norveškem je odpravljena smrtna kazen, kot vemo. Torej Kvizlingu in njegovim pristašem še dokaj trdno stoji glava na ramah. Morda bi bilo priporočljivo, če bi te falote povabili na vizite, recimo v Rusijo. Tam imajo dokaj močne paragrafe za take tiče. Louis Adamič je pisal v "E." da "ti ljudje (Ameriška Domovina etc), ne morejo uničiti Rooseveltovega dela v Jalti..." Drži. Pudpura! Ameriški Domovini se je odvalil velik kamen od srca. Vsaj tega zla, nmareč uničenega Rooseveltovega dela v Jalti, niti v Adamičevih očeh ni kriva ona! Zdaj se ji ni niti treba opravičevati in ppvedati, da se sploh nikoli ni lotila uničevanja Rooseveltovega dela v Jalti. Bilo bi namreč čisto odveč. Saj je to že precej temeljito opravil namesto nje? ? ? — sam Jože Stalin! Upajmo, da ne bo prav vsega Rooseveltovega dela uničil. * * * Pravijo in pišejo — pa ne Hearst in Mc Cormick — da je bil polet v Jalto za Roosevelta mnogo večji napor kot bi si kdo mislil. In dostavljajo, da je Roosevelt pred smrtjo dobro vedel^ kako Jože drži dogovore v Jalti. Ta zavest je potrditvi teh ljudi povzročala Roosevel-tu mnogo glavobola, kdo ve, če ne tudi zadnjega. . . Sploh se Adamiču' posreči včasih, da kako j ako pametno zapiše. * * * V knjigi TWO-WAY PASSAGE je na primer zapisal:" "Ponavljam: Jaz mislim, da samo Amerikanci lahko dajo evropskim deželam podlago za solidno bodočnost. Samo Amerika je v stanu organizirati jim, česar potrebujejo v zgodovinskem trenutku. Samo nam bodo zaupali." Dve strani pozileje: "Mi se moramo lotiti te stvari z vso strastjo in dalekovid-nostjo, z vso močjo in vso ponižnostjo, ki smo je zmožni. . ." Beseda ponižnost je podčrtana v knjigi sami. Kar preveč "brumna in mehka in sladka beseda" za Adamiča, ki seveda ni nikaka "tercijalka." Toda nekaj je treba popraviti. Da je Adamič tako napravil, to se mu ni posrečilo, ampak — ponesrečilo se mu je. To je kmalu sam spoznal in je že naslednje leto z drugo knjigo začel agitirati za to, da naj Amerika z vso ponižnostjo, ali pa magari z vso strahopetnost-jo in kratkovidnostjo POZABI na Evropo in naj jo prepusti — Sovjetiji, zakaj 'Stalin (ne Rusija!) je med tem odločil, da je treba velik del Evrope sovjetizirati.. In glejte, tisti, ki so leto dni poprej po Adamičevih mislih "samo nam zaupali," so naslednje leto zopet po Adamičevih mislih bili že po večini za sovjetizacijo — in Adamič je dostavil: "So would I." * # » Kljub temu pa še danes stoji v knjigi TWO , WAY PASSAGE, ki jo je spisal Louis A-damič, na strani 85. zgoraj takole zapisano: "Če ima katera dežela pravico, da imenuje samo sebe demokracija, je to United States." In na strani 270 zgoraj stoji: "Amerika verjame v svobodo malih narodov in velikih." In kolibo še takega in 'podobnega. Spet vprašam: Kaj se je vendar zgodilo s to v nebesa povzdigovano Ameriko v teku e-nega samega leta, da se je odločil Adamič že po kakih 12 mesecih svojo knjigo ZATAJITI in PREKLICATI? * * » Ko se je ustvarjala prva Jugoslavija po prvi svetovni vojni, se je na Slovenskem pojavila težnja, da bi se uvedel centralizem ne le v politiki, ampak tudi v kulturi etc. Celo to so nekateri zahtevali, naj se opusti slovenščina kot jezik, pa naj se udede srbohrvaščina, o- ziroma neka "jugoslovanščina." To je bila nekaj časa nekaka "akcija" med Slovenci, toda kmalu se .ie pojavila tudi "reakcija." Dvignili so se torej proti tej akciji nekaki reakci-onarji — slabo dišeča beseda-Toda ko je nastopil med temi reakcionarji posebno krepko I-van Cankar, je beseda manj slabo zadišala. Cankar je povedal, oziroma zapisal, zelo izrazite besede na naslov onih ak-cionarjev. Ker danes ni veliko prostora v tej koloni, naj se prihranijo Cankarjeve besede za kako drugo priliko. Med reakcionarji je bil tudi nekdo, ki je takole argumentiral : "Le če bomo dobri Slovenci in bomo svojemu jeziku dali vso veljavo, ki jo zasluži, bomo mogli biti tudi dobri Jugoslova ni in Slovani. Zgodovinar Josip Apih piše (v knjigi Slovenci leta 1848), da so takrat, namreč že leta 1848, slovansko u smer jeni ljudje očitali Poljakom, češ, da so Poljaki najprej Poljaki, potem šele Slovani. Toda to je na vso moč nelogi čen očitek. Saj drugače biti ne more. Že samo najbolj pre pTost stavek, ki se takole glasi: Poljaki so Slovani — pokaže vso nelogičnost onega očitka. Saj še zapisati ne morem niče sar o slovanstvu Poljakov, če najprej ne imenujem Poljakov! Ali naj zapišem: Slovani so Poljaki? "Ravno tako ne morem pisati ali govoriti o jugoslovanstvu Slovencev, če najprej ne povem, da so Slovenci. Ali naj zapišem: Jugoslovani so Slovenci? Ali naj zapišem: Jugoslovani so Jugoslovani? Ali kako naj zapišem ? Iz tega menda jasno sledi, da moJ-amo biti najprej to, kar smo: Slovenci. Le če smo res kaj vredni Slovenci, bo v nas tudi kaj jugoslovanske in slovanske vrednosti." * * * Ko so partizani začeli svojo akcijo med Slovenci, je bilo njihovo glasilo SLOVENSKI POROČEVALEC prepolno slovenstva — jezikovnega, kulturnega, političnega. Poudarjal je celo samostojno slovensko državnost s tako silo, da je zagovarjal pravico Slovencev do odcepa od Jugoslavije. Ker je bilo takrat med SloVenci mnogo zagrenjenosti zaradi naglega propada Jugoslavije, je ta agitacija vžigala, žela, spravljala v kašče. "Slovenstvo, slovenska narodna duša, slovenstvo sredi Evrope, slovensko vstajenje, slovenska žilavost, slovenska kultura. . . " Saj so morali dvigniti glave, če so mogli le — verjeti. . . * * * No, sedaj beremo, da so imeli v Sofiji na Bolgarskem slovanski kongres in da se je na tem kongresu nekaj zelo važnega zgodilo. Kaj se je le zgodilo? Čujte. Pravoslavni eksarh Štefan I. je predlaga*, da naj se sprejme ruščina kot obče-valni in uradni jezik za vse Slovane. In to naj se vpelje obvezno — ta beseda je podčrtana tam, odkoder prepisujem, ne tam, odkoder je Pispol prepisal. Predlog soglasno sprejet. . , Pispolu je torej ta zadeva zelo važna. In hoče, da poskakujemo od veselja! Ce naj bo ruščina ne samo uradni, ampak tudi občevalni jezik vseh Slovanov, kje bodo potem še slovanski narodi'i Pa smo doslej toliko slišali o tem, kako So-vjetija spoštuje vsako posamezno narodnost v svojih mejah! Ali so novopečeni sovjeta j zarji bolj sovjetski kot je sama Sovjetija? Ali je pa res vsa stvar "Moscow-inspired"? Naj bo eno ali drugo, ampak ako do tega pride, potem bodo naši Slovenci spet postali "Kranjci," kakor so jih kranjski stanovi uradno imenovali na primer leta 1790. In prej i-menovani Josip Apih bi se spet ahko jezil, kakor se je 1. 1848: "Takih malih narodov jezik naj po tem načelu velja kvečjemu za dom, za hlev, za polje, in če se mu hoče izkazati še posebna milost, tudi za osnovne šole, dokler ne razume mladež jezika tiste narodnosti, h katere kulturnemu in političnemu krogu je ona privezana." (Nadaljevanje na 3. strani) -o- Kako je s pogoriščem Ljudje smo taki, da moramo o stvareh, za katere se gre, vedno znova slišati, ako se to ne zgodi pravimo, da je vse skupaj zaspalo. Nekateri pravijo, da gre vse prepočasi. To je sicer resnica, toda, nikjer se pa nemore nič prisiliti. Vzgled naj nam bo poprava naše St. Clair ceste, dolgo je že v delu poprava in sedaj se bliža h koncu. Prav tako gre z našo požgano vasjo. Predpriprave so take, da se delo, ki se vrši v ta namen ne more pokazati, vendar se pa vrši v taki hitrosti, v kakoršni se da najbolj hitro vršiti. Iz zadnje seje, ki se je vršila 15. t. m. je poročati sledeče: Sklenili smo, da se naprosi družbo, katera izvršuje delo "Surveying" (merilo zemlje, lotov) da se takoj premeri vsa okolica v svrho lotov, nove ceste in igrišča. Korporacija bo mogla za to tudi plačati približno okrog $600.00. Ko b0 zgotovljeno, se bo takoj lahko začelo s zidavo novih hiš za tiste, ki so se že priglasili in kateri nameravajo na svojih lotih za svoje družine zidati. Med tem časom bodo pa odborniki korporacije in drugi, udje spadajoči v odbor šli do lastnikov lotov, da isti lote izro-če korporaciji, da zamore ista te lote izročiti takim, ki jih želijo prevzeti. To je sedaj prvo in sicer važno in sitno delo. V ta namne mora imeti korporacija denar, s katerim bo tako rekoč iz usluge prekupila od teh, ki jih hočejo prodati in potem, ki si želijo tukaj zidati nove domove. To je pa tudi edini način, po katerem je mogoče, da se ta okolica spremeni iz tako žalostnega stanja v zopet cvetočo naselbino. Da se pa vse to izvede in uresniči, bo treba sodelovanja in pomoči od strani naroda v sploš7 nem. Treba bo velike finance! Najmanje $50,000 denarja, za prekup zemljišča iz ene roke v drugo. Za to pomoč se obrača korporacija sedaj do ljudi v splošnem. Prvo so naprošeni trgovci, ki so že pokazali dobro voljo in bodo stali na strani vseskozi, da se doseže ta cilj. Na prvem sestanku so zložili $11,500. Tem bodo sledili še drugi. Imena vseh bodo priobčena, ki bodo pomagali naselbino povzdigniti iz prahu in ožganih stena v novo krasnejšo, takim bo ostala naselbina za vselej hvaležna. Ker pa vsega tega niso dolžni samo trgovci doprinesti, kateri ravno tako potrebujejo denar za trgovanje, za to se ob enem naproša tudi vse druge, živeče tu v naselbini, da priskočijo z posojili na pomoč. Denar, ki se ga vloži v korporacijo za to zgoraj omenjeno izpeljavo je le posojilo brez obresti. Nekaj od tega denarja bo tudi vporabljeno za katere morebitne manjše stroške, katerih se ne bo mogoče ogniti, vendar pa bo korporacija skrbela, da se bodo vodili čisti in javni računi 0 vsfcm poslovanju. Vsak tudi, ki bo v ta namen posodil denar, bo imel pravico priti na sejo in bo kot član korporacije. Zelo vljudno ste vabljeni rojaki vsi od kraja. Tukaj ne gre za nikogar osebno korist, gre le za cclo naselbino, katero so predniki, pionirji tukaj uposta-vili in več kot 50 let zanjo delali žuljevih rok. Tukaj so naša narodna in verska svetišča, naše trgovine in družine. Za nas, ki smo toliko let prebili tukaj, ni nikjer drugod lepšega kraja, kakor je naša okolica St. Vidske cerkve in Narodnega doma, z vso širšo naselbino, kamor so se naselili naši ljudje v svojih domovih in prihajajo tu sem po socialno in versko uteho. " Za to pa ^udi pričakujemo, da je vsak izmed nas za to, da se nam uresniči nameravana pozidava, ki se bo pričela prav v kratkem času, če bo vse to v financi izvršeno kakor omenjeno in naprošeno. Mnogi ljudje imajo denar na rokah. Tu se nudi zelo lepa prilika, da ga posodijo v tako blag namen: Tisti, ki so in bodo še to. storili, bodo šteti kot dobrotniki te naselbine in bodo lahko za vedno ponosni, da so pripomogli k temu. Strnimo se skupaj in pokažimo, da smo Slovenci zaveden narod. Vse mesto čaka na to, kaj da bomo storili. Mesto nam je vsestransko naklonjeno in čaka. Mestna zbornica že računa, da bodo koncilmani, ko bomo uspeli mi, -začeli 'tudi vsak v svoji vardi na isti način Z izboljšavami. Kdor ima dobro voljo naj se priglasi tudi sam. Odboru je težko obiskati vsako hišo in vedeti za osebe, ki so voljne kaj storiti v ta namen. Priglasite se pri katerem koli odborniku in članu korporacije. Lahko pokličete po telefonu in naročite, da pride zastopnik do vas. Sedaj ni več odlašanja. Priglasite se! In tudi še drugi, ki bi se radi priglaili za postavitev novega doma za vašo družino Na zadnji seji korporacije je bil tudi določen arhitekt, Mr. George Voinovich, ki bo ime vsak teden nekaj večerov svoj urad v Mednarodni knjižnici, da bo tako na razpolago vsem ki bi hoteli priti na posvetovanje za načrte novih domov. Tako se bo dala vsa prilika, bilo za posvetovanje, za nakup ali prodajo lotov, dokler se vse to ne uresniči in naselbina na novo uredi. Za nadaljna pojasnila se lahko priglasite, kjer koli kdo želi in hoče. Anton Grdina, predsednik -o- Oltarna društva slovenskih župnij Cenjene članice skupnih 01 tarnih društev slovenskih žup nji; sporočam vam, da smo na zadnji seji sklenile, da se zope zberemo k skupni uri molitve To pot so članice izbrale pro stor na hribčku pri Mariji Providence Heights na Euclic Ave., in sicer 30. maja bo ob desetih dopoldne sv. maša, ka tero bo daroval naš duhovni vo dja Rev. Julius Slapšak. Ob tej priliki bo tudi blagoslov z Najsvetejšim. To bo ena najlepših pobožno stai, kar smo jih še imele. Vas drage sestre, lepo prosim, da bi v velikem številu prisostvovale tej pobožnosti in tudi sprejele sveto obhajilo, da bomo tako v resnici združene z Jezusom in Marijo to uro molitve ter bo mo prav gotovo uslišane, za kar bomo prosile. Najprej se Bogu zahvalimo za vse prejete dobrote in potem pa prosimo Jezusa v presvetem Rešnjem telesu, da nam kaj kmalu podeli trajen mir. Zato je pa trebžk veliko moliti in prositi ljubega Boga, da se nas u-smili in da nam pošlje sv. Duha za vse tiste,, ki urejujejo svet, ker le z božjo pomočjo bodo prav ravnali. Zato pa vabim tudi vse može in žene, mlade in stare, od blizu in daleč prav prijazno na to pobož-nost, da se gotovo udeležite, posebno pa še vabim vse člani-nasi ce iz vseh štirih slovenskih fa- > ^^ČeTtrTgor ~j ra, da bomo res zasedli11" pri Mariji. Pozdravi jem. Katie Roberts, "K Herblanu stopi," s" J li čopčeva mama g°sP? ®' naših hišah na Men®1 ukazi vselej iz kuhinje in darji so jih lepo izPoln°^0 slim, da je precej na ^ skomandirano po vsem "Ali bomo HerblaM je vprašal gospodar Č1® ^ ^ potrebnem, ker je do , da bo tako, kakor so ma žili- aj 'Koga pa drugega, ^ iolje vsako zimo, najy Rubec je tudi dober,-se pa kar trgajo zallJ' ^ da je Herblan nekam, ra pa že gre. Pa kmalvu ^, pride, da ne bomo ves dan packale i11 f,v ■ ti "Bom pa šel, no, ' pri volji. p "Pa naravnost * stopi, da ga kdo drj ^ ša. K Bonaču bos * tem'' ' - Ha bo" "Kdo pa pravi, » Bonaču, a?" ka; W "Nihče ne pravi-vil, ko pa vsa vas ^ reš iti niti na koZ°BoIi# bi prej oglasil pri ipi še mislila da bi^ če bi pri nas oštarj , bil vsaj kdaj doma- ^ "Vidiš, kakšna » $ privoščiš tistega i1 Pa tja." . "Sem pa tja b^ J> ščila, ampak tisti ^ „ii tak kot paternoster ^ s< benega konca. ^ upre." tisto ^ "No, ja, saj se« j. tu nič ne pozna, W „ se ji ,gospodarim dobro- ja gospodar. M "Tisto pa tist0*.bibil pa res! Ne vem ^ ^ šo hišo, če ne bi i"1^« d« oči in roke zrav ona. " jo "Saj si pridna-J^tf li on in materi po i bro dene, da ji tr / obrazu zlezejo ^ bj|o smehljaj in vse 1 ^giti odpuščeno. Veste-^j \x uganejo, kje ,ilh "Pa še k T< 'i Torej jUtrj „ SV1"J $ 't t-* »SSfc^: vem in po h % aha, pri bodo. JUNIJ: 3. Koncert Mladinskega pevskega zbora fare sv. Lovrenca v SND na 80 cesti; po koncertu ples. 17. — Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ ima prvi letni piknik ČEZ TRI VODE, ČEZ TRI GORE. . . (Nadaljevanje z 2 strani) "Da, tudi Josip Apih bi šel danes med "reakcionarje" — z roko v roki z Ivanom Cankarjem! * * * In celo blagi Anton Martin Slomšek bi znal tem današnjim "akcionarjem" eno precej krepko povedati. V njegovem^času je bilo, ko so ob Sotli vlekli za ilirstvo in so slovenščino zaničevali, češ, da je premajhna in komaj vredna obstoja. Istočasno so pod Dobračem (na Koroškem) kovali "vseslavjanski jezik." Slomšek je na vse to dejal, da so Slovenci obsedlali kobilo pri repu — ko so se komaj zavedeli, da so Slovani, pa že niso več mislili na to, da so v prvi vrsti — Slovenci! Po naših mislih-je tudi oni Štefan I. v Sofiji "sedlal kobilo pri repu," in sicer za vse Slovane (razen Rusov). Pispol si pa ni mogel odreči časti, da ne bi pri tem osedlavanju držal kobile za rep. Milan Medvešek je žleht, od hudimana žleht. Ali njegova lčgika ni čisto od muh. Pispo-lovo na primer dene v žakelj na tešče, kadar hočete. Posebno briljantno se bo pa izkazala Medveškova logika kmalu enkrat te dni, ko se bo v clevelandskem Narodnem Domu vršila "Fare-well Party" skupno za kanonika Omana, romantičnega Jagra in Medveška. (Povabljen bo tudi pater Am-brožič, če ni že odšel.) Kam odhajata prva dva, je Medvešek "že obesil na veliki zvon. Zase še ni. Povedal bo pa vsemu svetu tisti dan, da odhaja v Moskvo za zmerom, ker se hoče "za vselej otresti zapadnega objema (Amerike), ki mu ni pustil prosto dihati. . ." * * * , Ivan Zupan, kot urednik, je kakor tista mačka, ki se je naučila loviti svoj lastni rep in včasih pred vami pleše. Ker ne more venomer plesati, da se ji v glavi ne zvrti, se včasih U-stavi. Ustavi se včasih .tako, da je glava bliže vas, včasih tako, da je rep bolj proti vam obrnjen. Tako nekako je z Ivanom. Včasih se ustavi pred vami in pravi: "Stvari ne morem in ne morem objaviti." Ko se drugič ustavi, vam &ove: "Bom objavil, gotovo bom." Ko se tretjič ustavi, spet pove: "Nikakor ne morem objaviti." Četrtič spet kakor drugič in petič spet kakor tretjič. Tako gre stvar naprej in nazaj. Drži pa o Ivanu tisto, kar so zadnjič enkrat povedale Newburške novice. . . * * ^ Je srečal Louis Adamič Franka Zajca od Prletajca. Je vprašal Luja Adamiča Zaje: "Ti, Lojze, od kdaj oči so ji v strahu, »Vprašujoče zastrmele v i,j 'ko je pretrpela, da ■Nila za ta korak! In •f^a ne bila odločila, da 'J11'izsilil obljube, da bo : Ta' Ne zaradi sebe, za- i T°ka, s katerim morda T 116 bo vedela kam pod : |ž°icem. Ako že mora 1 INd očeta, stori to da- : f':0 jutri. l|.le obstal sredi izbe in i fS pogledom meril 1 je bilo, da je ni 1 in ga je za hip pre- i J; pa se je naglo zbral, i I1" govorile: "Tak te je i fosila?" Potem pa se i ■1 nasr^il> bil je gro- . I . JuJe dahnila Marula iz i >jl0tienosti, sramovanja 1 1H * 1 rJI;trija: Agata je na- • "Iv'a moža- Kaj bo st0" ICe Je molila v svojem if^ila Boga, da bi hče- < 'I?81 od hiše. Da bi si 1 a|^ne nalagal na dušo! 1 "Im1 slišal, kaj je dahni- : PjL\ Besedo je ujel z : 2 n J enega obraza t hoče. Za trenutek ! '13 da se bojuje v self! ^aSa trdo molčal. 1 i ,So se mu grozeče za-jel«ti, ,»fi"> ■ lii ",e zarenčal. "Tu ni 1'f flOjft!.. g®t"> .' »k, Agata bolestno, Teknila. Il^niož zakričal. "Kail p0stlala, tako naj le- ^j|vJetega na pol priča-ail|jendar jo je zadelo. da se bo zgrudila. 4, mogoče, bi bila še ■ I ^a. Obraz ji je za-joLJ.Jok je zatrla. Nato jJv''a in odšla, tiho je gj^ za seboj. 9 r'loZa nekaj trenutk6v i(L1 Agata je prepade-jldm. v moža, kakor da ga žC. ne more razumeti, iii J trenutkov gledal v o% 8e je ozrl po ženi. dfil'2akaj Si to storil?" ^is^adoma glasno za- iH si t0 storil?" Lan°čem v hišo!" več . . . Saj veš, o % ' ■ da ga nikoli ne bo s.|ilS'kako je . . ." rl^Ule nočem, ne nje- ^fV' p«!se Agati na mah e> dvignila se je )i8Jt,, ;i!i',rr govoriš!" Je za_ ofm 1 nimaš duše! Svoje. A Haš» v pogubo. Do-' iff! ^renašala, zdaj ne 5 CUdi jaz P°->dem od II \ Ostani, saj s teboj ^ t^'Mi. in kadar umr-■J Vj^eovarjaj pred Boji ' %' kakor za kazen po-je j vnašala pekel zad- ij6v- In bi ga bila pre-^ če bi se ne bil° j.0 k Tisti trenutek pa ;1.f \a njenega potrpljenj \ Jna- Ni več mogla 11 ^titi svojih občut- • p ' , ■jc V ukor olesenel stal "pfl \ ^enine mržnje ni 'L- slutil, zato ga je i f % a- Mirna, pamet-K -Jila' nikoli se ni -, < 'tjst l'ez globokega vzro-\ t' trenutka ni nit: da morda ne ' k^av. Tedaj pa mi da se mu je h 'k11?® bridkosti zareza fr sfr obraz. # WvJe vzkliknil. "Ka. ' ' \ *8l»a si? Agata!" Je razburjen; 0 stopila.do vrat 'Taka sem, kakršno si me na-■edil. Pri tebi mora človek po- -loreti. Ne hodi mi, blizu!" je ^ :akričala, ko je hotel Drejc s )omirjujočo kretnjo stopiti do s lje. "Nočem te več videti! Ma- S •ule nočem imeti na vesti. Ti P am odgovarjaj zanjo ..." "Zlodej vendar!" se je Drejc lakremžil in zacepetal z nogo. 'Pa jo pokliči! Pokliči jo, če nisliš, da je tako prav!" Bilo ga je zlomilo. Z vzdihom e je sesedel na klop. Saj je lilo tudi njemu hudo vse dni. !e posebno v trenutku, ko je d danilo tako videl pred seboj. r' 'a je bila svojeglavnost le moč- j' lejša od sočutja. Bog poma-;aj! Naj naredijo, kar hočejo S Žena je bila v trenutku izgi-lila. Slišal jo je, kako teče po k :lancu in kliče: "Marula! Vr- j( lise, Marula! Slišiš, Marula!" 11 \Tato je vse utihnilo. • e< 40. • k Plemič Colloredo je po nava- & li zgodaj odhajal spat. Tisti r' ečer pa je bil odsedel zleknjen j* lesenem naslonjaču, z rokami »rekrižanimi na trebuhu. Pred ^ i jim na mizi je stal prazen vrč, P ežalo bodalo in samokres. V v vinčenem svečniku čudne obli- S( :e je stala voščenka in gorela z v lolgim, svetlim plamenom. Plapolajoča svetloba se ,je ^ jlazila po stenah in se lovila v b rseh šipah oken. Soba je bila S evna, komaj za spodobno bi- s rališče za obubožanega plemi- 11 :a. V kotu je stala postelja, k iredi sobe miza s stoli, blizu rrat skrinja, po stenah razobe- -eno orožje. To je bilo vse. No->ene podobe, nobenega okraska. Zunaj je ležala zgodnja po-nladna noč, le medlo jo je razsvetljeval prvi krajec. Ta se je ;daj pa zdaj skril za oblake, ki 10 šli čez nebo, zakaj proti ve-ieru je bilo začelo močno piha-i od juga. Veje dreves pred lišo so trepetale, nekje so škripala vrata. Vaščani še niso bi-i polegli, zakaj bilo je še zgo-laj, vendar ni bilo nobenega iloveka na klancu. Bilo je vse ;iho, razen vetra ni bilo slišati jlasu. Vpitje in petje biričev, 11 so že od mraka popivali v "e sobah. Samo todar.S°sej njemu častniki in sli. * nenadno obvladal m »J na njegovem obrazu ^ slediti niti sence kake« ra ali razburjenja. Ko pa je spet bil *» ; znova napadle skro vale črne slutnje. Ce Surat-kan za^ Chukoti? ... Tam Je mo Campbell s PesClC in ... in vse ženske • •' troci. .. s. Guverner je g°v°rl bi: (Dalje prihod^ pred bitko, v najnevarnejšem času, da bi Indijcem pokazal vso bojno silo in pripravljenost angleških oddelkov. V njegovem štabu je prevladovalo mišljenje, da bo Surat najprej napadel Loharo in jo poskušal zavzeti, da se bo torej izognil močneje utrjenemu Chukotiju. Ravnal bo potemtakem čisto narobe od tistega, kakor je dal Angležem slutiti po ubežnikih, ki so se, kakor se je vsem zdelo, po njegovem naročilu nalašč dali ujeti in uporno trdili vedno eno in isto, namreč, da se Surat-kan pripravlja za napad na Chukoti. Prav zaradi tega je bil guverner enakega mišljenja kakor njegov generalni štab in zatrdno pričakoval napada najprej na Loharo. Zdaj ga je pa vznemirila vest, da se je karavana z ženami in z otroki, ki je danes prišla iz Lohare, morala izogniti Chukotiju, ker so ogledniki sporočali, da so poti v trdnjavo vse razdrte in da se proti trdnjavi po- V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE BL.AGOPOKOJNE SOPROGE IN NEZABNE MATERE Gornja slika■ nam, predstavlja skupino ameriških vojakov v nemškem'ujetništvu, 'ko so jih osvobodile čete 3. ameriške armade. Videti je, da jih Nemci niso preveč obkladali s hrano in da >niso vneli še približno take postrežbe kot jo imajo nemški ujetniki v Ameriki. Margaret Marolt ki 1c Bogu vdana za vedno preminila dne 26. maja, 1941 Ljubljena soproga in skrbna mati. Štiri letij so že minila, odkar si se ločila Ti od nas. Vedno pa Te imamo še v spominu in globoki žalosti zatopljeni kličemo k Vsemogočnemu, da Ti On podeli večni mir v zasluženem po-' čitku. Žalujoči: SOPROC in OTROCI Cleveland, Ohio, 28. maja, 1945. V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNE IN LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE MARY TURK (rojena PUCEL) ki nas je za vedno zapustila 28. maja, 1941. Pod zeleno tratico štiri leta spavaš že, nismo Te še pozabili, vedno brišemo solze. Spavaj mirno, spavaj sladko, v grobu tihem pod zemljo, duša pa naj srečo vživa v raju večnem blaženo. Žalujoči ostali: j LOUIS, soprog; LOUIS JR-. sinček; MARILYN, hčerka, dvojčka, Cleveland, O., 28. maja 1945. V sredo 30. maja bo Spominski dan (Decoration Day). Razvijte svojo ameriško zastavo na ta dan, zlasti še, če imate sina, vnuka ali kakega drugega sorodnika v armadi. Pri nas imamo zastave od $1.25 do $4.25. Drogi za zastave pa $1.25, držala po 25c. Grdina Hardware 6127 St. Clair Ave. EN 9559 General Ike. — Gornja slika nam predstavlja vrhovnega poveljnika zavezniških armad v Evropi generala Divight D. Eisenhower-ja, pod katerega poveljstvom so zavezniške armade osvobodile evropske narode nemškega jarma. Trgovina bo zaprta ves dan v sredo. * M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN Prav tisto popoldne, ko, je konjeniška brigada krenila iz Chukoti j a v Loharo, je guverner v Kalkuti, sir Charles Macefield, dobil iz Londona službeno sporočilo, da sta angleška in francoska vlada osem in dvajsetega marca napovedali Rusiji vojno. Že januarja tega leta je sir Charles dobil obvestilo, da sta Anglija in Francija pretrgali redne odno-šaje z ruskim cesarstvom, toda tedaj so še mislili, da bo mogoče spor mirno poravnati in se izogniti odkritemu spopadu. Sir Charles Macefield je dobro vedel, kakšno je ozadje političnega spora, ki se je prav za prav začel že prej kakor pred sto leti. To je bilo tedaj, ko so se v Palestini začeli prepiri med katoličani in vzhodno cerkvijo. Iz leta 1740 je izviral dogovor, po katerem je Franciji bilo zagotovljeno pokroviteljstvo nad vsemi katoličani v Sveti deželi. Proti tej pogodbi med Francijo in Turčijo se /e ijpiral ruski car Nikolaj I., ki se je imel za zaščitnika vseh pripadnikov pravoslavne cerkve. Zato je njegov kancler, knez Menčikov, zahteval od sultana v Carigradu, da ne sme biti pravoslavna cerkev v Palestini zapostavljena, dočim u-živa katoliška večje pravice in ima izjemen položaj. Turčija, ki je morala od Rusije že dolgo požirati to in ono, zdaj tak, zdaj drugačen sunek, je rusko zahtevo odbila. Samo po sebi razumljivo je, da je vse bilo le zunanji povod za vojno, ki je potem izbruhnila, prav tako kakor so tudi spori zaradi pravic cerkva v Sveti deželi bili samo pretveza. Pravi razlogi, ki so ruskega carja privedli do rožljanja z orožjem, so bili čisto drugi. Že dalj časa je nameraval malo popraviti zemljevid pokrajin o-koii Črnega morja, seveda v svojo korist. Angleška diplomacija naj bi ga pri tem podpirala, to je bila njegova tiha želja in je to tudi pričakoval. Ni pa pomislil na to, da mu angleški politiki, ljubosumni kakor vedno zaradi prevlade na svetu, zamerijo njegove uspehe na Kitajskem in njegove težnje po razširjenju ruske moči in oblasti. Zaradi vsega tega so mu Angleži iz srca želeli, da bi ga Turki nabili. 7 i Drugega julija leta 1853 sta dve ruski armadi prešli reko Prut, ki je tedaj delila Rusijo od turškega ozemlja. Turčija je proti temu pohodu ugovarjala na ruskem dvoru. Ker pa ugovor ni nič zalegel, je sultan imenoval Omer-paša za vrhovnega poveljnika svojih evropskih oddelkov. Kmalu so se začeli boji na bregovih Donave in na kavkaških gorah hkratu. Zaradi ravnovesja na Bližnjem Vzhodu sta Turčiji prišli na pomoč Anglija in Francija, čeprav Rusi tega niso niti malo-pričakovali in poslali svoje brodovje v Črno morje. Začela se je krimska vojna. 1 Guverner si je v duhu še enkrat ponovil vsa ta znana dejstva, ki so morala privesti do tega, da je tudi njegova država napovedala Rusiji vojno. Vest o tej napovedi je danes do-[ bil iz Londona. Zdaj mu je bilo jasno Sura- ;ovo vedenje do Anglije: Su-; "at kan se je še za življenja svojega očeta, ko je njegova drža-, ra dobivala od Anglije letno podporo, pogajal z Rusi. Grof Volonov, ki ga je Sir Charles prvič videl na plesu, katerega je priredil na čast Suratu, je prišel na suristanski dvor zato, da sklene z nezvestim kanom politično in vojaško zvezo. Ma-haradža je ves čas, kar je vladal, peljal dvolično politiko. Tudi zdaj, ko je vse kazalo na vojno, se še ni jasno opredelil, pač pa se je na skrivnem pripravljal, da napade Angleže, ne da bi uradno kaj pretrgal diplomatične zveze z njimi. Guverner se je odločil, da ne bo zaradi tega novega položaja, ki je nastal z napovedjo vojne Rusiji, z ničemer pokazal svoje bojazni. Položaj je bil po njegovem prepričanju in mišljenju , za'Angleže zelo neugoden in nevaren. Zavezniki — Angleži, Francozi in Turki bi sicer-utegnili na Krimu zmagati, toda položaj Angležev v Indiji je bil zaradi te vojne in zaradi ruskih spletk pri Suratu ogrožen, kakor dozdaj še nikoli ne. Ni bilo izključeno, da bo vlada nekega dne zahtevala od njega, naj del svoje vojske — in to večji del — kar na lepem pošlje na krimsko bojišče. In kaj bo potem v Indiji? . . . To bi prav lahko bil začetek konca, zakaj kako bi bilo mogoče s peščico ljudi obvladovati indijske narode, ki so na pod-pihovanje svojih domačih knezov vsak dan kazali vse hujše nezadovoljstvo nad tujci, katerih niso marali priznati za svoje gospodarje, razen če so jih k temu prisilili z oboroženo močjo. Sir Charles je bil politik in sicer angleški politik, ki ni nič verjel v nove evangelije o tem, da ima prav za prav vsak narod pravico do tega, da je samostojen in da sam sebi vlada. Vedel je prav dobro, da so in-dijiski narodni, domači kneizi trinogi in neusmiljeni izkoriščevalci svojih ljudstev, ki so pod njihovim pritiskom živela slabše življenje kakor živali. Vedel je tudi, da se Indijcem, ki žive pod pokroviteljstvom angleške politike, v vsakem o-ziru bolje godi in da bolje žive kakor pa oni, ki so pod vlado domačih knezov. Toda bil je preveč trezen in preveč skušeil politik, da bi verjel, da bo s temi svojimi dokazi, katere sta mu narekovala spoznanje in zdrava pamet, koga prepričal. Ljudske množice se vedno čutijo pod jarmom in iščejo voditelja, ki jih bo rešil izpod njega. Tudi ti Indijci bodo verjeli svojim maharadžem, ki jih izsesavajo, in jih rajši poslušali, kakor pa Ida bi se po- korili angleškim zakonom, ki so jim zagotavljali večjo prostost in večje pravice, kakor pa so jih imeli pod vlado domačih zakonov in domačih vladarjev. Sir Charles Macefield je dobro vedel, da je samo angleška oborožena sila tisti dokaz, ki je prisilil vse Indijce, da se bodo pokorili angleškemu cesarstvu in se ravnali po njegovih postavah. A kaj bo, č^bo treba velik del indijske angleške vojske poslati drugam? Zato je sklenil, da se bo vedel izzivalno, čeprav morda predrzno ž ozirom na svoje moči, samo da Surat-kan ne bo zapazil, da se Angleži morda boje njegove premoči. Zaradi tega je po svojem generalnem štabu izdal povelje, naj cel polk konjenikov indijske brigade iz Chukoti j a krene na velike vaje, ki naj bi se prav zdaj, v tem kočljivem času, začele v okolici Lohare. Povelje za te vaje je izdal tik PIJTE TRINERJEVO GRENKO VP . -----Vprašajte zan.1 v gostilni, ' L dobite na kozarčke ali v stekleD J G=r_J iamumustommc"*; , ., ob n \, stilne ga smejo prodajati turn ("rassw | na kozarčke all steklenice. p|=|S mymom^ . pojili ISM TRINERS ^ Lahko ga naročite pri me iLrn American EUXMOf f tudi iz mesta. Pokličite ali p$te' ^Sk^bitterwine i BBp! i JACOB J-ft'iii VIDMAR, ŠBagjt -rr^lŽ GLAVNI RAZVAŽ-A^ /ffigjWgv ihikuuwo««1*" i< * tegl^_^ . Cleveland 8, Oh>° NAZNANILO IN ZAHVALA j S žalostnim in potrtim srcem naznanjanl°a0 ^IJ nikom in prijateljem, da je nemila smrt naše srede našo preljubijeno in nikdar P mater Terezijo Povh-Lo$ ki so nagloma preminuli dne 4. maja 1945 v ^ t/ -i 167 let. Doma so bili iz Dobove na Štajerske'"-^ f\ nemu počitku sniQ jih položili dne 7. "iaJ(l I cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida. ,,nd I ris Lepo hvalo naj sprejmejo Rev. Franc za opravljene cerkvene obrede. Tem potom se prav lepo zahvaljujemo # ^ ki so nas prišli tolažit in bili nam za prv° času naše bridkosti in vsem, ki so jih pW>11 1 in se udeležili svete maše in pogreba. ^ V dolžnost si štejemo, da se zahvalimo^ P I ne vence in sicer: Mrs. Mary Hrastar in ' 0" I in Mrs. Frank Sever in družina E. 45 St Grove št. 76 W. O. W. fJ< ■ At • Enako tudi vseni, ki so darovali za sV ^oj'1' I za dušo pokojne in sicer Mr. in Mrs. L°uis jfi^l Mr. in Mrs. Joseph Fink, George Krutz » JJF Mrs. Mary H obar t, Mrs. Angela Spehek, ^ I Anton Mostar, Mr. ip Mrs. Karl Spretnak, ^o^ wick in družina, Mr. in Mrs. Stanonik, pil>'" Sulak, Mrs. Mary Kaser, Mr. in Mrs. MaW j|F J chia and family, Mr. in Mrs. Frank Gra _ ffl I Mary Czaika, Mr. in Mrs. Anton Znidaršič, ^ j|ft' cin, Mrs. Johana Celesnik, Mrs. H. A- ft Vera M. Zagar, Mr. in Mrs. L. Brodnik, M ^f J ces Oster, Miss Mary Spehek, Mr. in l}tr8'f,0bCrt' družina, Mrs. Theresa Gestic, Miss Marge Mrs. Mary Oster. f> • o"1 Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto tf 0gr^"' I , so dali s vb je avtomobile na razpolago Prl ^(t^ Našo zahvalo naj sprejme Zakrajšek ^ ^ V \ Home za vso postrežbo in vsestransko P011 I po urejen pogreb. fto^ Predraga in nikdar pozabljena mati, ^ j//"' I se je Vaše zemeljsko trpljenje in božja volJa ^1 I da ste nas morali zapustiti. Polivajte seda] I zasluženem počitku. I 1 Žalujoči ostali: I MARIE DIMACCHIA, FRANCES STELLA MURRAY in BARBARA SEVEH'}?jjM ZET JE, VNUKI, VNUKINJE in PRAV^U I Cleveland, O. 28. maja 1945.