PODREČJE PRI VIRU Milena Horvat 79Arheologija na avtocestah Slovenije PODREČJE PRI VIRU Milena Horvat ⁞ Prispevki: Tomaž Verbič, Manca Vinazza, ⁞ Tjaša Tolar, Jurij Soklič 79 Podrečje pri Viru ⁞ ⁞ Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorica Recenzent ⁞⁞Barbara Nadbath, glavna in odgovorna urednica ⁞ ⁞ Milena Horvat ⁞ ⁞ Zrinka Mileusnić ⁞⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec ⁞ ⁞ Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, ⁞ ⁞ Inštitut za arheologijo in dediščino, ⁞⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice ⁞ ⁞ Univerza v Ljubljani ⁞ ⁞ Fakulteta za humanistične študije, ⁞⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke in likovna ⁞ ⁞ Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana ⁞ ⁞ Univerza na Primorskem urednica ⁞ ⁞ milena.horvat@ff.uni-lj.si ⁞ ⁞ Titov trg 5, SI-6000 Koper ⁞⁞Vanja Celin, tehnična urednica ⁞⁞Matija Črešnar, član Lektorja ⁞⁞Milan Sagadin, član Ostali avtorji ⁞ ⁞ Nina Krajnc (slovenščina) ⁞⁞Maša Sakara Sučević, članica ⁞ ⁞ Tomaž Verbič ⁞ ⁞ Philip Mason (angleščina) ⁞⁞Katharina Zanier, članica ⁞ ⁞ Arhej, d.o.o. ⁞⁞Bernarda Županek, članica ⁞ ⁞ Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica Prevod ⁞ ⁞ tomazver@gmail.com ⁞ ⁞ Maja Sužnik Izdajatelj ⁞ ⁞ Manca Vinazza Oblikovanje in prelom ⁞⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ⁞ ⁞ Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, ⁞ ⁞ Andrejka Likar Kofol, Nives Zupančič ⁞⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ ⁞ Univerza v Ljubljani ⁞ ⁞ Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana ⁞ ⁞ manca.vinazza@ff.uni-lj.si Tehnična priprava publikacije ⁞ ⁞ Vanja Celin Zanj ⁞⁞Jernej Hudolin, generalni direktor ⁞ ⁞ Tjaša Tolar ⁞ ⁞ Inštitut za arheologijo ZRC SAZU Računalniška obdelava in priprava slik ⁞ ⁞ Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana ⁞ ⁞ Jurij Soklič ⁞ ⁞ tjasa.tolar@zrc-sazu.si Fotografije ⁞ ⁞ Jurij Soklič ⁞ ⁞ Rafko Urankar, Damijan Snoj ⁞ ⁞ Gorazdova 17, SI-1000 Ljubljana ⁞ ⁞ jurij.soklic@gmail.com Načrt najdišča ⁞ ⁞ Jurij Soklič, Milena Horvat Geodetske izmere ⁞ ⁞ Vizura, d.o.o. ⁞ ⁞ Jenkova ulica 24, SI-3000 Celje Risbe predmetov ⁞ ⁞ Jerca Brečič Fotografije predmetov ⁞ ⁞ Natalija Grum Spletna izdaja Ljubljana, 2019 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. ISSN 2630-2055 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=300683776 ISBN 978-961-6990-52-3 (pdf) Vsebina 1⁞ Uvod 5 2⁞ Geografski in arheološki oris prostora Milena Horvat, Tomaž Verbič 6 ⁞ 2.1 Opis pokrajine in lega najdišča 6 ⁞ 2.2 Arheološki oris prostora 7 3⁞ Metodologija in potek izkopavanj 9 4⁞ Predstavitev najdišča in rezultatov terenskih raziskav Milena Horvat, Tomaž Verbič, Manca Vinazza 11 ⁞ 4.1 Stratigrafija najdišča 11 ⁞ 4.2 Prazgodovinska poselitev (I. poselitvena faza) 19 ⁞ 4.3 Visokosrednjeveška poselitev (II. poselitvena faza) 37 ⁞ 4.4 Ostaline, najdene v stratigrafski enoti SE 1 (ornica) 69 5⁞ Analize Milena Horvat, Tjaša Tolar 70 ⁞ 5.1 Radiokarbonska analiza 70 ⁞ 5.2 Analize lesnega oglja 71 6⁞ Sklep 72 7⁞ Podrečje pri Viru 74 8⁞ Literatura 76 9⁞ Katalog struktur in stratigrafskih enot Jurij Soklič 78 10⁞ Katalog gradiva 109 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 3 1Uvod Arheološko najdišče Podrečje pri Viru se nahaja na vzhodnem obrobju Kamniško-Bistriške ravni. V letih med 1995 in 1997 so bili na trasi AC SK 08 Blagovi- ca–Šentjakob opravljeni ekstenzivni in intenzivni arheološki pregledi (Poročilo o ekstenzivnem arheološkem pregledu; Djurić 1995; Ogrin 1997). Glede na ugotovitve zgoraj ome- njenih arheoloških pregledov je komisija v sestavi Bibe Ter- žan, Draga Svoljška, Milana Sagadina in Marije Ogrin pre- dlagala, da se opravijo arheološka zaščitna izkopavanja na celotnem območju pojavljanja arheoloških ostalin. Glede na različno stopnjo ohranjenosti arheoloških plasti se po mne- nju komisije opravi na območju I le en planum, in sicer med ornico in prodom, na območju II pa naj bi bila izkopana dva planuma − med ornico in potencialno intaktno kulturno plastjo ter planum med kulturno plastjo in prodom. Arheo- loške raziskave so potekale na površini 6800 m2. Zaščitna arheološka raziskovanja je prevzela terenska eki- pa Oddelka za arheologijo (Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani). Delovno skupino so poleg vodje izkopavanj, Milene Horvat, dipl. univ. arheologinje, sestavljali še štirje dipl. arheologi, 10 tehnikov in 45 fizičnih delavcev. Dela so se pričela 15. 9. 2000 in naj bi trajala (po pogodbi DARS 723/98, pog. ZVNKD št. 4/98) 77 delovnih dni (po 10 ur na dan). Delo je spremljala tudi strokovna komisija, ki jo je za to najdišče izbral SAAS in ki je po potrebi odločala o obča- snem vključevanju dodatnih konzultantov. Arheološki nad- zor nad potekom izkopavanj je vodil pristojni konsevator Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Kranj, Milan Sagadin. Po končani obdelavi arheološkega arhiva najdišča Podrečje pri Viru (pogodba ZVKDS št. 10 63/2016) in objavi le-te- ga bo gradivo na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo Republike Slovenije predano v trajno hrambo pristojnemu Medobčinskemu muzeju Kamnik. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 5 2Geografski in arheološki oris prostora Milena Horvat, Tomaž Verbič 2.1 Opis pokrajine in lega najdišča Podrečje pri Viru je manjše naselje na Kamniško-Bistriški ravni, in sicer na njenem vzhodnem obrobju (sl. 1−3) na prehodu, od koder se v notranjost Posavskega hribovja zajedata prometno pomembna Črni graben in Morav- ška dolina. Naselje leži na prodnatem zasipu Kamniške Bistrice, ki je nastal kot aluvialni vršaj v času pleistocena. 2 Lokacija izkopavanj najdišča na geografski karti, M 1 : 100.000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. 1 Geografski položaj najdišča Podrečje pri Viru na DMR; ©GURS. Novoodkrito najdišče je ležalo na območju med potokom Rača in hribom Pustovka na jugu ter tovarno TOSAMA na severu (sl. 4). Cesta, ki povezuje naselji Podrečje in Dob, deli najdišče na dva odseka. Zato je bilo najdišče tudi deljeno na dva sektorja, in sicer na sektor I severno od omenjene ceste in sektor II južno od ceste V sektorju I je celotna debelina plasti od površine do ge- ološke osnove znašala od 0,15 do 0,35 m. Zato so bile z oranjem plasti uničene. Nepoškodovane kulturne plasti so se na tem sektorju ohranile le na območju prodnih sipin. Prodne sipine so posledica delovanja Kamniške Bistrice, ki je nasipavala prod v obliki vzdolžnih sipin. Te sipine so imele smer vzhod−zahod do severovzhod−severozahod, kar je posledica bližine hriba Pustovka, ki je predstavljal naravno 3 Položaj arheološkega najdišča na trasi AC odseka pregrado Kamniški Bistrici proti jugu. Blagovica−Šentjakob, M 1 : 10.000; podlaga TTN5, lista E241700, E241800 in idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. V sektorju II, nekako od ceste pa do 60 m proti jugu, so se nahajale prodne sipine skoraj na površju. Od 60 m naprej, v 6 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 4 Zračni posnetek najdišča. smeri proti potoku Rača, pa je površina terena oziroma po- vršina peščenega proda postopoma padala. Zato je bilo na tem predelu terena poplavno delovanje Rače bolj opazno. Severni del terena (sektor I) se je namreč od ceste pa do tovarne TOSAMA dvignil za približno 1,5 m, ravno za toliko, da Rača na ta predel ni imela večjega poplavnega vpliva. V sektorju II so bile prodne sipine zaradi poplavnega delovanja Rače zapolnjene z muljem in peščenim muljem (s poplavni- mi sedimenti Rače). Zato je bil peščeni prod na teh predelih v zgornjem delu močno zaglinjen. Na najdišču so se na peščenem produ pojavljale manjše za- prte depresije (luknje), velike do nekaj kvadratnih metrov, ve- činoma nepravilnih oblik (sl. 5). Imele so dokaj strme robove. 5 Depresije na peščenem produ. Na dnu so bile zapolnjene z rumenkasto rjavim (10YR5/4) peščenim muljem, v katerem so se nahajali tudi posamezni 2.2 Arheološki oris prostora prodniki. Ta material se je nahajal le v nekaterih depresijah. Arheološka najdišča v okolici in zgodovina Peščeni mulj, ki je zapolnjeval depresije, je bil v arheološkem prostora smislu popolnoma sterilen. Nad tem (prodnato) peščenim muljem je bil temnejši mulj. Bočno je bilo ta mulj skoraj ne- Prazgodovinsko podobo poselitve južnega dela Kamniško- mogoče omejiti in ločiti od tal. Zato so bila tla nad depresi- -Bistriške ravni (ob izlivu Rače v Kamniško Bistrico) so do- jami (glede na okolico depresije) odebeljena. Zanimivo je, da polnile novoodkrite prazgodovinske naselbine (Dragomelj, so sedimentne teksture v peščenem produ sledile morfolo- Krtina, Podgorica, Podrečje) ob izgradnji avtoceste Blago- giji depresij. Zato ni izključeno, da gre pri teh depresijah za vica−Šentjakob. V rimskem času (območje je sodilo v ager naraven pojav, ki je nastal zaradi diferencialnega posedanja Emone) je predstavljal Mengeš naselbinsko jedro Kamni- terena. ško-Bistriške ravni. Na rodovitnih predelih ravnice so bile Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 7 zgrajene vile rustike (v Žejah in Kaplji vasi, Loki in Suhado- lah). Po južnem delu ravni je bila speljana tudi glavna držav- na cestna povezava v smeri proti Petovioni (Ptuju), v Rodici pa se je odcepila cesta, ki je vodila mimo Šentpavla (kjer so bile odkrite rimskodobne strukture iz 2. in začetka 4. stoletja n. št.) proti Šentjakobu. Dopolnjeno karto poseljenosti (po Železnikar 1999) je v arheološki podobi Kamniško-Bistriške ravni za prazgodovinsko in rimsko obdobje prikazal M. No- však v objavi Šentpavla pri Domžalah (Novšak 2017, sl. 6 in 7). Tudi v poznorimskem obdobju je ostal Mengeš po- membna naselbina, ki se je obdržala vse do srednjega veka (Sagadin 1995, 231). Poselitev Kamniško-Bistriške ravni, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku, je ostala po mnenju B. Štularja nespremenjena verjetno vse do konca srednjega veka − Mengeš je ohranil mesto agrarnega in cerkvenega središča, Kamnik pa se je postopno razvijal v pomembno lokalno središče (Štular 2009, 18). V visokosrednjeveškem obdobju pa je dobila pomembno vlogo na Kranjskem ple- miška rodbina Andeških. V drugi polovici 12. stoletja se je izoblikoval gospostveni center v Kamniku. Andeški grofje so naselili na Malem gradu bavarsko ministerialno družino in konec 12. stoletja ter v prvi četrtini 13. stoletja je postal Mali grad središče Andeško-Meranskih. Največji razcvet je Kamnik doživel v drugi polovici 12. stoletja in v 13. stoletju (na Malem gradu je delovala tudi kovnica breških fenigov). Analize gradiva, izkopanega v grajskem jedru Malega gra- du, so potrdile zgodnjesrednjeveško (iz tega časa je gro- bišče, datirano v 10. stoletje ali začetek 11. stoletja) in dve visokosrednjeveški fazi (prva datirana v konec 11. stoletja, druga pa na konec 12. ali začetek 13. stoletja). Grad naj bi bil zapuščen okrog leta 1444 (Štular 2008, 132). Vrednote- nje arheološkega gradiva, izkopanega v viskosrednjeveški plasti SE 4 iz Podrečja pri Viru, je pokazalo, da smemo po vsej verjetnosti predvideti delno sočasnost z gradivom iz prve in delno druge visokosrednjeveške faze Malega gradu v Kamniku. V času grofov Andeških so imeli zemljiške pose- sti v samem Mengšu in bližnji okolici − tudi v Viru − ande- ški ministeriali gospodje Mengeški, v začetku 13. stoletja so Mengeške posesti prešle v roke Spanheimov, v 14. stoletju in do sredine 15. stoletja so celotno območje podedovali Habsburžani (Železnikar 1999, 51). 8 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 3Metodologija in potek izkopavanj Površino najdišča so pred arheološkim izkopom prekri- Uporabljeno je bilo tudi fotografiranje z balonom s srednjih vale njive. Glede na stopnjo ohranjenosti arheoloških višin. Teren je bil idealen za ta način dokumentiranja. Najdi- ostalin je bila površina razdeljena na dva sektorja (sl. 6). šče je praktično ravno, brez večjih višinskih razlik med struk- turami, kar je bilo zlasti pomembno pri kasnejši obdelavi Sektor I (velikosti 3800 m2) je obsegal predel med lokalno fotografij. Fotografirana je bila celotna površina sektorja I cesto Vir−Dob in tovarno TOSAMA. Zaradi manjše koncen- z 20−30% prekrivanjem. Končni rezultat je bil merska fo- tracije najdb na tem območju je bila površina, ki je bila pred- tografija celotnega najdišča v merilu 1 : 200. S podrobnim videna za izkop, razdeljena na kvadrante velikosti 5 × 5 m. pregledovanjem so bili iz zraka vidni obrisi jam stojk, ki jih Sektor II (velikosti 3000 m2) je obsegal predel med omenje- s tal ni bilo mogoče videti. Kulturna plast je bila namreč no cesto in potokom Rača. Na tem območju je bila zaradi mešanica prsti in proda. Digitalna obdelava fotografij pa je pogostosti najdb izvedena zakoličba terena na kvadrante omogočala hitrejše, natančnejše in učinkovitejše dokumen- velikosti 4 × 4 m. tiranje, manipulacijo s podatki ter njihovo konvertiranje in arhiviranje. Na celotni površini izkopnega polja je bil izdelan strojni iz- kop ornice. Vzdolž zahodnega roba izkopnega polja v sek- Za naravoslovne analize so bili izdvojeni vzorci ohranjenih torju II je bil v širini 1,0 m izkopan kontrolni profil. Prečni organskih ostankov. kontrolni profili so bili v sektorju II puščeni na vsakih 20 m. Na terenu sta bili opravljeni primarna obdelava gradiva in Uporabljen je bil stratigrafski način izkopavanj, ki predsta- prva kvantifikacija izkopanega gradiva. vlja del uveljavljene arheološke metodologije in omogoča kasnejšo analizo ekofaktov, ohranjenih na najdišču. Ta me- todološki pristop je bil uporabljen na celotni izkopni po- vršini ter omogoča dokumentiranje struktur in artefaktnih zbirov. Metoda mokrega sejanja je bila uporabljena za vko- pe. Dokumentiranje arheoloških ostalin je potekalo v skla- du z uveljavljenimi merili arheološke stroke. Obsegalo je opis, fotografiranje, tehnično risbo vsake stratigrafske enote (predvsem jam za stojke zaradi specifike najdišča) v merilu 1 : 20 ter geodetsko izmero odkritih struktur po končanem izkopu. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 9 56 55 raziskano območje 54 53 presek (P) 52 51 kanalizacija - neprekopano 111 112 50 49 109 110 48a 47 5m sektor I 48 107 108 45 46 105 106 43 44 4m sektor II 103 104 41 42 101 102 39 40a40 99 100 37 38 97 98 35 36 95 96 33 34 93 94 31 32 91 92 29 30 89 90 Sektor I 27 28 87 88 25 26 85 86 23 24a 83 84 21 22 81 82 19 20 79 80 17 18 77 78 15 16 75 76 13 14 73 74 11 12 71 72 9 10 69 70 7 8 67 68 5 6 65 66 3 4 63 64 1 2 61 62 59 60 57 58 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11a 11 12 13 14 15 P 1b 16 17 18 19 20 21 22a 22 23 24 25 26 27a 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43a 43 44 45 46 46a 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 Sektor II 64a 64 65 66 67 68 69a 69 70 71 72 73 P 2 74 75 76 77 78 79a 79 80 81 82 83 P 1a 84a 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 P 3 94 95 96 97 98 99a 99 100101102 103104105106107 108 109110111112 113a 113114115116 117118119120121 122123124125126 127a127128129130 131132133134135 136137138139140 141a141142143144 145146147148149 150a150151152153 154155156157158 159160161162163 164a164165166167 169 168 170171172 173174175176177 10 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 4Predstavitev najdišča in rezultatov terenskih raziskav Milena Horvat, Tomaž Verbič, Manca Vinazza Iz arheološkega najdišča Podrečje pri Viru je bil radio- numerična vrednost 1 − zaporedna številka v katalogu karbonsko analiziran le en vzorec (sl. 50). Radiokarbon- najdb). Za vsako kataloško številko so bili podani stratigraf- ska analiza je pokazala naslednjo starost: Beta-469964, ska enota, sektor, mikrokvadrant, številka posebne najdbe Conventional radiocarbon age 960 ± 30 BP; 96,4% (PN) oziroma skupka najdb (SN) in nazadnje inventarna šte- probability 1020−1155 cal AD (930−795 cal BP); 68,2% vilka. Za predmetnim opisom so navedeni še merski podatki probability − (34,7 %) 1084−1124 cal AD (866−826 (premer roba ustja, premer dna in če je bilo mogoče višina cal BP). Z rezultati te analize je bila posredno potrjena posode oziroma višina rekonstruirane posode). Drugače je tudi pravilnost datacije visokosrednjeveške plasti SE 4, ki navedena ohranjena višina fragmenta. Če so bili na kera- je bila pridobljena na podlagi tipoloških in tehnoloških mičnih izdelkih ohranjeni prismojeni ostanki hrane, so na primerjav lončenine iz Podrečja, z lončenino iz radio- koncu opisa dodani tudi ti podatki. karbonsko precizno datiranih zaprtih arheoloških celot oziroma objektov z ožjega, pa tudi širšega področja. 4.1 Stratigrafija najdišča Že na začetku je potrebno opozoriti, da večino materialnih ostalin predstavljajo keramični fragmenti posod, pri čemer V Podrečju sta bili odkriti dve poselitveni fazi − prazgodo- je bil v analizo vključen maksimalen izbor fragmentov, ki so vinska in visokosrednjeveška. V prazgodovinsko poselitve- imeli ohranjenih še dovolj morfoloških značilnosti osnovne no fazo (I. faza poselitve) je bilo uvrščenih osem objektov oblike, na osnovi katerih je bilo mogoče izdelati rekon- iz sektorja I (objekti 1−8) in prazgodovinska kulturna plast strukcijo oblike posode oziroma le njenega dela (oziroma SE 117, ki se je sporadično ohranila tako v sektorju I kot v odseka). sektorju II. Nesporni dokazi visokosrednjeveške poselitve so se ohranili v osrednjem delu sektorja II (II. faza poselitve) Od ostalih analiz so bile izdelane le ksilotomske analize z močno kulturno plastjo SE 4 in tremi delno ohranjenimi pooglenelih lesnih ostankov. objekti (objekti 9−11) (sl. 7, 8). Podrobno je bilo analizirano keramično gradivo obeh pose- Opis plasti v sektorju I litvenih faz, pri čemer je bilo le-to razvrščeno na posamezne V sektorju I se je pod ornico (SE 1), na stiku z geološko osnovne oblike (v kolikor je fragmentarnost gradiva dopu- osnovo, pojavljala nesklenjena prazgodovinska kulturna ščala), variante in različice variant. Le-te so bile razvrščene plast SE 117. Gre za temnejši mulj, ki se je ohranil le v narav- na podlagi skupnih značilnosti v določene skupine z istimi nih sipinah. Plast je bila na podlagi keramičnih najdb dati- ali podobnimi značilnostmi. Vse to je na eni strani omogo- rana v čas srednje in pozne bronaste dobe (radiokarbonska čila tipološka analiza, izdelana po kriterijih Milene Horvat datacija plasti zaradi pomanjkanja ostankov oglja ni bila iz- (Horvat 1999, Navodila II), Loserta ter Štularja (Losert 1993; delana). Pod njim se je nahajal že sterilen debelozrnati prod Štular 2007). Tehnološka analiza, ki je vključevala analizo SE 5 s posameznimi prodniki, velikimi do 20 cm. Pod SE 5 se lončarskih mas, tehnologijo oblikovanja, obdelavo površi- je nahajal prav tako sterilen peščen prod SE 6. Na predelih, ne, žganja in tehniko krašenja posod, je bila opravljena po kjer je prišlo do izravnave površine, pa je ležal temnejši mulj, kriterijih M. Horvat (Horvat 1999, Navodila I). Predstavljena tj. SE 117, direktno na sterilnem peščenem produ SE 6. Za- in analizirana je bila tudi motivika okrasa, pri kateri sta bila radi sporadičnega pojava kulturne plasti SE 117 v sektorju I predstavljena vrsta okrasa (z motivi) in pozicija le-tega. preseki plasti niso bili risani. Vsi v analizo vključeni fragmenti posod ali rekonstrukci- Opis plasti v sektorju II (sl. 9−14) ja le-teh kot tudi drugi izdelki, odkriti v obeh poselitvenih Na podlagi raziskav se je izkazalo, da je bil v sektorju II fazah, so predstavljeni v katalogu gradiva pod zaporedno intaktni arheološki zapis ohranjen od linije kvadrantov številko (npr. alfa numerična vrednost G1; koda G − gradivo, 53−58 proti južnemu robu izkopnega polja. Na vsej razi- 6 (str. 10) Sektorska razdelitev najdišča in lokacija presekov; skani površini se je pod ornico pojavljala z oranjem delno M 1 : 1250. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 11 63 64 56 raziskano območje 55 raziskano območje 61 62 prazgodovina 54 visoki srednji vek 53 59 kanalizacija - neprekopano 60 5m 52 51 57 58 4m 111 112 50 49 109 110 48a 47 48 107 108 45 46 105 106 43 44 103 104 1 2 3 4 41 42 6 7 8 9 101 102 40a 39 11a 11 12 13 14 40 99 100 37 38 16 17 18 19 20 97 98 22a 22 23 24 25 26 35 36 95 27a 27 28 29 30 96 31 33 34 32 33 34 35 36 37 93 94 31 32 38 39 40 41 42 91 92 29 30 43 44 45 46 46a 89 90 47 48 49 50 51 52 27 28 53 54 55 56 57 58 87 88 25 26 59 60 61 62 63 85 86 23 24a 64a 64 65 66 67 68 83 84 21 69a 69 70 71 72 73 22 81 82 74 75 76 77 78 19 20 79a 79 80 81 82 83 79 80 17 18 84a 84 85 86 87 88 77 78 15 16 89 90 91 92 93 75 76 13 94 95 96 97 98 14 73 99a 101 102 74 99 100 11 12 103 104 105 106 107 71 72 9 10 108 109 110 111 112 69 70 7 8 113a 113 114 115 116 67 68 5 117 118 119 120 121 6 65 66 122 123 124 125 126 3 4 63 127a 127 128 129 130 64 1 2 131 132 133 134 135 61 62 136 137 138 139 140 59 60 141a 141 142 143 144 57 58 145 146 147 148 149 150a 150 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 161 162 163 164a 164 165 166 167 168 169 170 171 172 1 2 3 4 5 173 174 175 176 177 6 7 8 9 10 7 Kompozitni načr 11a t najdišča s strukturami, sek. I; M 1 11 12 13 14 15 : 750. 8 Kompozitni načrt najdišča s strukturami, sek. II; M 1 : 750. 16 17 18 19 20 21 12 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 22a 22 23 24 25 26 poškodovana, temno rjava visokosrednjeveška kulturna plast (SE 4), ki smo jo na podlagi najdb datirali v konec 10., v 11. in 12. stoletje. Pod njo je ležala do 10 cm debela te- mno sivo-rjava ilovnata (SE 117) prazgodovinska kulturna plast. Na predelih sipin je SE 117 sledila sterilna svetlo rjava muljasta plast SE 108. Drugače pa je SE 117 ležala direktno na sterilnem debelozrnatem produ SE 5, kateremu je sledil prav tako sterilen peščen prod SE 6. SE 1 - ornica - močno temno sivo rjava plast SE 4 - temno sivo rjava ilovnato mivkasta mastna plast - srednjeveška plast SE 117 - temno sivo rjava ilovnata plast - prazgodovinska plast SE 108 - mastna ilovnata plast SE 5 - peščen debel prod s temno sivo rjavo prstjo SE 69 - vkop SE 167 - vkop SE 171 - vkop SE 1 - ornica - močno temno sivo rjava plast kv. 103 kv. 99a kv. 94a kv. 89a kv. 84a SE 4 - temno sivo rjava ilovnato mivkasta mastna plast - x = 470776,62 srednjeveška plast y = 111360,03 z = 302,05 SE 117 - temno sivo rjava ilovnata plast - prazgodovinska plast 1 1 SE 108 - mastna ilovnata plast 4 4 117 117 SE 5 - peščen debel prod s temno sivo rjavo prstjo 108 69 167 z=301,49 m SE 69 - vkop 5 5 171 SE 167 - vkop SE 171 - vkop SE 1 - ornica - močno temno sivo rjava plast kv. 103 kv. 99a kv. 94a kv. 89a kv. 84a SE 4 - temno sivo rjava ilovnato mivkasta mastna plast - x = 470776,62 y = 111360,03 srednjeveška plast z = 302,05 SE 117 - temno sivo rjava ilovnata plast - prazgodovinska plast 1 1 SE 108 - mastna ilovnata plast 4 4 117 117 108 SE 5 - peščen debel prod s temno sivo rjavo prstjo 69 167 z=301,49 m 5 SE 69 - vkop 5 171 SE 167 - vkop SE 171 - vkop kv. 103 kv. 99a kv. 94a kv. 89a kv. 84a x = 470776,62 y = 111360,03 z = 302,05 1 1 4 4 117 117 108 69 167 z=301,49 m 5 5 171 9 Presek 1a, sek. II v kvadrantih 103, 99a, 94a, 89a, 84a; M 1 : 50. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 13 SE 1 - ornica - močno temno sivo rjava plast SE 4 - temno sivo rjava ilovnato mivkasta mastna plast - srednjeveška plast SE 117 - temno sivo rjava ilovnata plast - prazgodovinska plast SE 108 - mastna ilovnata plast SE 5 - peščen debel prod s temno sivo rjavo prstjo SE 65 in SE 63 - jami kv. 84 kv. 79a kv. 74 kv. 69a kv. 64a SE 1 - ornica - močno temno sivo rjava plast x = 470781,50 y = 111374,00 SE 4 - temno sivo rjava ilovnato mivkasta mastna plast - z = 302,16 srednjeveška plast 1 1 SE 117 - temno sivo rjava ilovnata plast - prazgodovinska plast 4 4 117 117 SE 108 - mastna ilovnata plast 108 108 SE 5 - peščen debel prod s temno sivo rjavo prstjo z=301,33 m 65 5 5 5 63 SE 65 in SE 63 - jami SE 1 - ornica - močno temno sivo rjava plast kv. 84 kv. 79a kv. 74 kv. 69a kv. 64a SE 4 - temno sivo rjava ilovnato mivkasta mastna plast - srednjeveška plast x = 470781,50 y = 111374,00 SE 117 - temno sivo rjava ilovnata plast - prazgodovinska plast z = 302,16 1 SE 108 - mastna ilovnata plast 1 4 4 SE 5 - peščen debel prod s temno sivo rjavo prstjo 117 117 SE 65 in SE 63 - jami 108 108 z=301,33 m 65 5 5 5 63 kv. 84 kv. 79a kv. 74 kv. 69a kv. 64a x = 470781,50 y = 111374,00 z = 302,16 1 1 4 4 117 117 108 108 z=301,33 m 65 5 5 5 63 10 Presek 1a, sek. II v kvadrantih 84a, 79a, 74, 69a, 64a; M 1 : 50. 14 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 SE 1 - ornica - močno temno sivo rjava plast SE 4 - temno sivo rjava ilovnato mivkasta mastna plast - srednjeveška plast SE 5 - peščen debel prod s temno sivo rjavo prstjo SE 6 - svetlo rumeno rjava peščena plast z drobnim prodom kamen kv. 43a kv. 38 kv. 32 kv. 27a kv. 22a SE 1 - ornica - močno temno sivo rjava plast SE 4 - temno sivo rjava ilovnato mivkasta mastna plast - srednjeveška plast x = 470790,02 y = 111404,77 SE 5 - peščen debel prod s temno sivo rjavo prstjo z = 302,36 1 SE 6 - svetlo rumeno rjava peščena plast z drobnim prodom 4 1 kamen 5 z=301,89 m 4 5 6 SE 1 - ornica - močno temno sivo rjava plast kv. 43a kv. 38 kv. 32 kv. 27a kv. 22a SE 4 - temno sivo rjava ilovnato mivkasta mastna plast - srednjeveška plast x = 470790,02 SE 5 - peščen debel prod s temno sivo rjavo prstjo y = 111404,77 z = 302,36 SE 6 - svetlo rumeno rjava peščena plast z drobnim prodom 1 4 kamen 1 5 z=301,89 m 4 5 6 kv. 43a kv. 38 kv. 32 kv. 27a kv. 22a x = 470790,02 y = 111404,77 z = 302,36 1 4 1 5 z=301,89 m 4 5 6 11 Presek 1b, sek. II v kvadrantih 43a, 38, 32, 27a, 22a; M 1 : 50. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 15 SE 1 - ornica - močno temno sivo rjava plast SE 4 - temno sivo rjava ilovnato mivkasta mastna plast - srednjeveška plast SE 5 - peščen debel prod s temno sivo rjavo prstjo SE 6 - svetlo rumeno rjava peščena plast z drobnim prodom kv. 22a kv. 16 kv. 11a kv. 6a kv. 1a SE 1 - ornica - močno temno sivo rjava plast x = 470795,07 SE 4 - temno sivo rjava ilovnato mivkasta mastna plast - y = 111424,00 z = 302,49 srednjeveška plast 1 1 SE 5 - peščen debel prod s temno sivo rjavo prstjo 4 4 SE 6 - svetlo rumeno rjava peščena plast z drobnim prodom 5 5 z=301,83 m 6 6 kv. 22a kv. 16 kv. 11a kv. 6a kv. 1a x = 470795,07 y = 111424,00 z = 302,49 1 1 4 4 5 5 z=301,83 m 6 6 12 Presek 1b, sek. II v kvadrantih 16, 11a, 6a, 1a; M 1 : 50. SE 1 - ornica - močno temno sivo rjava plast SE 4 - temno sivo rjava ilovnato mivkasta mastna plast - srednjeveška plast SE 117 - temno sivo rjava ilovnata plast - prazgodovinska plast SE 108 - mastna ilovnata plast SE 5 - peščen debel prod s temno sivo rjavo prstjo kv. 69a kv. 69 kv. 70 kv. 71 kv. 72 kv. 73 x = 470785,08 y = 111386,00 z = 302,22 1 4 4 4 5 z=301,72 m 117 108 5 5 16 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 SE 1 - ornica - močno temno sivo rjava plast SE 4 - temno sivo rjava ilovnato mivkasta mastna plast - srednjeveška plast SE 117 - temno sivo rjava ilovnata plast - prazgodovinska plast SE 108 - mastna ilovnata plast SE 5 - peščen debel prod s temno sivo rjavo prstjo SE 1 - ornica - močno temno sivo rjava plast SE 4 - temno sivo rjava ilovnato mivkasta mastna plast - srednjeveška plast kv. 69a kv. 69 kv. 70 kv. 71 kv. 72 kv. 73 SE 117 - temno sivo rjava ilovnata plast - prazgodovinska plast x = 470785,08 SE 108 - mastna ilovnata plast y = 111386,00 z = 302,22 SE 5 - peščen debel prod s temno sivo rjavo prstjo 1 4 4 4 5 z=301,72 m 117 108 5 5 kv. 69a kv. 69 kv. 70 kv. 71 kv. 72 kv. 73 x = 470785,08 y = 111386,00 z = 302,22 1 4 4 4 5 z=301,72 m 117 108 5 5 13 Presek 2, sek. II v kvadrantih 69a−73; M 1 : 50. SE 1 - ornica - močno temno sivo rjava plast SE 4 - temno sivo rjava ilovnato mivkasta mastna plast - srednjeveška plast SE 117 - temno sivo rjava ilovnata plast - prazgodovinska plast SE 5 - peščen debel prod s temno sivo rjavo prstjo SE 386 - vkop SE 390 - vkop SE 392 - vkop SE 1 - ornica - močno temno sivo rjava plast SE 4 - temno sivo rjava ilovnato mivkasta mastna plast - srednjeveška plast kv. 89 kv. 90 kv. 91 kv. 92 kv. 93 SE 117 - temno sivo rjava ilovnata plast - prazgodovinska plast x = 470780,40 SE 5 - peščen debel prod s temno sivo rjavo prstjo y = 111371,00 z = 302,13 SE 386 - vkop 1 1 4 z=302,00 m SE 390 - vkop 4 SE 392 - vkop 117 117 5 5 392 390 386 SE 1 - ornica - močno temno sivo rjava plast SE 4 - temno sivo rjava ilovnato mivkasta mastna plast - srednjeveška plast kv. 89 kv. 90 kv. 91 kv. 92 kv. 93 SE 117 - temno sivo rjava ilovnata plast - prazgodovinska plast x = 470780,40 SE 5 - peščen debel prod s temno sivo rjavo prstjo y = 111371,00 z = 302,13 SE 386 - vkop 1 1 4 z=302,00 m SE 390 - vkop 4 SE 392 - vkop 117 117 5 5 392 390 386 kv. 89 kv. 90 kv. 91 kv. 92 kv. 93 x = 470780,40 y = 111371,00 z = 302,13 1 1 4 z=302,00 m 4 117 117 5 5 392 390 386 14 Presek 3, sek. II v kvadrantih 89−93; M 1 : 50. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 17 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11a 11 12 13 14 15 SE 117 - prazgodovinska kulturna plast 16 17 18 19 20 21 SE 5 - peščen prod s temno sivo rjavo prstjo 301,71 nadmorska višina 22a 22 23 24 25 26 kanalizacija - neprekopano 27a 27 28 29 30 31 4m 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 kanalizacija - neprekopano 43 44 45 46 46a 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 301,98 59 60 61 62 63 301,96 301,91 301,91 64a 64 65 66 67 68 301,94 301,91 301,98 69a 69 70 71 72 73 301,96 301,88 74 75 76 77 78 301,89 301,84 79a 79 80 81 82 83 301,85 301,89 84a 84 85 86 87 88 301,73 89 90 91 92 301,84 93 301,73 94 95 96 301,85 97 98 301,64 301,65 99a 99 100 101 102 301,74 103 104 105 106 107 301,72 108 109 110 111 112 301,76 301,73 113a 113 114 115 116 301,74 117 118 119 120 121 301,73 122 123 124 125 126 301,76 301,70 127a 127 128 129 130 301,72 131 132 133 134 135 301,70 136 137 138 139 140 301,71 301,77 141a 141 142 143 144 301,69 145 146 147 148 149 150a 150 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 161 162 163 164a 164 165 166 167 18 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177 4.2 Prazgodovinska poselitev Večina lesenih stebrov je bila z zunanje strani ojačana s ka- (I. poselitvena faza) menjem (rečnimi oblicami). Ostanki sten objekta kot tudi tla v njem niso bili ohranjeni. Sledove najstarejše poselitve, plast SE 117, smo zasledili v Dvokapno streho nad glavnim prostorom so nosili trije no- sektorju I (z določenimi prekinitvami) na celotni raziskani silni stebri v sredini prostora (SE 271, SE 267, SE 269). Nad površini in v sektorju II predvsem na zahodni polovici izko- vhodnim prostorom (1) in stranskim prostorom (2) je bila po pne površine (od kv. 84 do kv. 103) (sl. 15). Za to poselitve- vsej verjetnosti urejena enokapna streha. no fazo je značilna izredno intenzivna gradbena dejavnost. Poleg 8 objektov je bilo odkrito tudi maloštevilno keramično Objekt 2 (sek. I, kv. 73, 74). Pri objektu 2 je šlo za zavaro- gradivo. valno streho (in ne za objekt v pravem pomenu besede). Streho so podpirali štirje leseni stebri, ki so bili zasidrani v 4.2.1 Naselbinske ostaline (sl. 16, 17) jame za stojke (SE 106, SE 121, SE 123, SE 189). Jame so bile nepravilnih oblik, premera od 0,40 do 0,49 m in globo- Ostanki prazgodovinskega naselja na najdišču Podrečje pri ke do 0,18 m (sl. 19). Viru so dopolnili podobo prazgodovinske poselitve skrajne- ga južnega dela Mengeškega polja. Raziskave na avtoce- Zavarovalna streha se je nahajala v neposredni bližini struk- stnem odseku so razkrile le del prazgodovinske naselbine, ture SE 130 nepravilne oblike, velike 1,30 × 1,20 m, na ka- ki se je razprostirala na področju sektorja I, kjer so bili odkriti teri je bila najdena večja koncentracija kamnov, ki so se po ostanki osmih objektov, verjetno bivalno-gospodarskega barvi in strukturi razlikovali od ostalih kamnov v neposredni značaja. Posamične bronastodobne ostaline (predvsem ke- okolici. Nekateri kamni so kazali znake ravne zagladitve po- ramične najdbe) pa so bile razpršene tudi v osrednjem delu vršine. Kakšna dejavnost je bila tu opravljana, ni bilo mo- sektorja II v temno sivo-rjavi ilovnati plasti SE 117, predvsem goče ugotoviti. Objekt 2 z omenjeno strukturo SE 130 se je v zahodni polovici sektorja. nahajal le 4,0 m stran od objekta 3. Odkrite arheološke ostaline so bile naselbinskega značaja in Objekt 3 (sek. I, kv. 11, 13, 15) je bil nepravilne oblike. Dol-so sodile v prazgodovinsko obdobje, natančneje v obdobje žina objekta je bila 11,25 × 4,25 × 10,65 × 3,85 m. Orienti- bronaste dobe. Zgoščenost arhitekturnih ostalin v sektorju I, ran je bil jug–sever (sl. 20). zlasti njihova lega in organiziranost, dajeta slutiti, da se sledi Objekt je bil dvoprostoren. Prostor 1 ( južni) je bil velik 7,0 × bronastodobne poselitve nadaljujejo zahodno in vzhodno 3,50 × 6,80 × 4,00 m; prostor 2 (severni) 3,45 × 4,00 × 3,10 izven izkopnega polja. × 3,10 m. Predelna stena je potekala med stojkama SE 195 Stavbne ostaline navajamo v zaporedju od juga proti severu. in SE 363. Vhod v objekt je bil po vsej verjetnosti z zahodne strani med stojkama SE 191 in SE 132. Objekt 1 (sek. I, kv. 5, 7, 68, 70) imel je nepravilno obliko (na to kažejo vogali objekta), kar je bila verjetno posledi- V objektu 3 so se ohranili ostanki zidu. Od samega zidu so ca popravila zahodne stene objekta. Dimenzije objekta so bili ohranjeni in dobro vidni le večji kamni (oblice), ki so tvo- bile: dolžina 5,78 m, širina 5,69 m. Orientacija objekta je bila rili zunanjo in notranjo linijo južnega zidu ter na nekaterih jug−sever (sl. 18). delih notranjo linijo zahodnega in zunanjo linijo severnega zidu. Južni zid je bil dobro opazen pred očiščenjem vse pr- Objekt je bil troprostoren (vhodni prostor 1 je velik sti med kamenjem (med čiščenjem je bilo odstranjeno tudi 2,10 × 2,70 m, stranski prostor 2, velik 2,5 × 1,70 m, in glav- drobno kamenje). Po očiščenju so ostali od prvotne zunanje ni prostor 3 je velik 3,60 × 5,40 × 2,30 × 5,30 m). Vhod je in notranje linije le nekateri večji kamni. Debelina zidu se je bil z južne strani. Položaj vrat bi lahko s precejšnjo goto- gibala med 0,40 in 0,45 m. Nosilnost, trdnost in stabilnost vostjo locirali med stojkama SE 253 in SE 251, tj. nasproti zidu so zagotovili z v zemljo zabitimi koli povprečne de- glavnega prostora. beline od 0,25 do 0,39 m. Večina teh stojk je bila krožno Uporabljena je bila stojkasta tehnika gradnje. Skupno je bilo obdana z večjimi oblicami. Odkritih je bilo 17 jam za kole odkritih 19 jam za stojke. Odkrite jame so pokazale (pre- (velikosti od 0,31 do 0,76 m). Povprečna globina jam je zna- mer teh se giblje od 0,27 do 0,76 m), da so zidove objekta šala od 0,12 do 0,30 m. Tla stavbe niso bila ohranjena. nosili relativno tanki stebri (povprečnega premera od 0,21 Objekt je imel dvokapno streho, katero so nosili trije nosil- do 0,33 m). Povprečna globina jam je bila 0,10 do 0,28 m. ni stebri (debeline okrog 0,30 m − SE 420, SE 406, SE 509), vkopani do 0,30 m globoko. 15 (str. 18) Sledovi prazgodovinske kulturne plasti SE 117 v sek. II; M 1 : 500. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 19 27 28 111 112 50 443 49 87 88 445 447 25 497 499 26 raziskano območje = 216 raziskano območje = SE 117 - temno sivo rjava ilovnata plast SE 117 - temno sivo rjava ilovnata plast 347 351 374 stojka/kol 109 110 48a stojka/kol 114 349 jama za kol 47 441 jama za kol 345 kamen 85 kamen 86 339 341 427 24 stratigrafska enota 456 23 24a 24 stratigrafska enota 48 394 452 280 5m 5m 454 400 109 287 289 107 108 285 495 283 319 46 153 465 463 317 45 83 84 469 293 337 309 21 467 291 471 22475 473 335 105 295 106 303 479 477 44 153 489 297 333 43 299 315 81 82 481 487 331 19 483 301 20485 327 329 103 307 104 325 323 42 311 41 313 79 321 80 493 17 18 101 102 145 40a 357 39 77 355 359 78 361 15 40 16 363 100 180 195 99 133 37 38 406 75 191 76 13 365 127 131 14 97 98 125 420 418 123 121 507 35 36 73 74 106 423 189 129 11 12 95 96 33 34 71 437 72 9 273 275 98 10 435 277 93 433 94 267 431 271 269 31 32 69 261 70 265 259 94 92 7 241 8 90 88 247 91 92 255 253 251 67 16 Načrt prazgodovinskih struktur, 1. del; M 1 : 200. 29 30 68 84 582 6 20 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 198 89 80 90 27 28 65 66 3 27 28 443 87 88 445 447 25 497 499 26 216 raziskano območje = SE 117 - temno sivo rjava ilovnata plast 347 351 374 stojka/kol 114 349 441 jama za kol 85 345 kamen 86 339 341 427 24 stratigrafska enota 456 23 24a 394 452 280 5m 454 400 109 495 153 465 83 463 84 469 21 467 471 22475 473 153 479 477 489 81 82 481 487 19 483 20485 79 80 17 18 145 357 77 355 359 78 361 15 16 195 363 133 406 75 191 76 13 365 127 131 14 125 420 418 123 121 507 73 74 106 423 189 129 11 12 71 72 9 273 275 98 10 277 267 271 269 69 261 70 265 259 94 92 7 241 8 90 88 247 255 253 251 67 17 Načrt prazgodovinskih struktur, 2. del; M 1 : 200. 68 84 582 6 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 21 198 80 65 66 3 12 stojka/kol linija objekta kamen 24 stratigrafska enota nadmorska višina 5m 72 9 273 275 98 302.71 277 10 302.69 302.69 302.70 271 302.68 267 269 302.69 prostor 3 259 261 302.71 265 302.66 94 92 302.71 7 prostor 2 70 302.69 302.68 prostor 1 8 241 302.71 90 88 247 302.65 255 251 302.66 302.68 253 68 5 6 18 Tloris objekta 1; M 1 : 50. 22 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 stojka/kol linija objekta kamen 24 stratigrafska enota nadmorska višina 5m 75 76 302,82 131 302,77 127 302,78 125 121 302,78 123 302,76 302,75 106 189 302,76 302,78 73 74 19 Tloris objekta 2; M 1 : 50. Objekt 4 (sek. I, kv. 3, 5) je ležal južno od objekta 1. Nje- (prostor 2) je bil velik 3,65 × 9,30 × 3,00 × 8,60 m. Vhod v gova velikost ni bila določljiva (sl. 21). V času izkopavanj so objekt je bil verjetno z južne strani. Do sem je vodila tudi bile odkrite le tri stojke (SE 82, SE 198 in SE 84), na medse- domnevna pot iz smeri objekta 6. Pot je potekala verjetno bojni oddaljenosti 1,78 m. Po izdelavi digitalne aerofotogra- ob ogradi (SE 413/414, SE 180/181). Zahodna stena objek- fije sektorja I pa se je pokazalo, da je šlo po vsej verjetnosti ta se je delno prislanjala na ogrado na jugozahodnem in za objekt pravokotne oblike. V neposredni bližini prej ome- severozahodnem vogalu (sl. 22, 23, 28). njenih treh stojk je bila odkrita še jama SE 80 neznanega Prepoznavanje tlorisa objekta je bilo vezano na popolno namena. odstranitev prsti med prodom. Prodnate površine z večjimi Objekt 5 (sek. I, kv. 102, 104, 106, 108) je imel bolj ali prodniki so bile na nekaterih delih že popolnoma odstranje-manj pravokotno obliko. Dolžina objekta je bila med ne, tako da je ostal na površini le še drobir oziroma peščen 11,31 × 3,65 × 11,60 × 3,00 m. Dvoprostorni objekt je bil prod (SE 6) z redkimi večjimi prodniki. Na teh predelih smo orientiran jug−sever. Manjši vhodni prostor (prostor 1) je s težavo prepoznavali stojke. Ostaline objekta 5 je sestavlja- imel dimenzije 2,30 × 3,00 × 2,0 × 2,60 m. Glavni prostor lo 24 jam za kole in minimalni ostanki zidov. Stojke so bile Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 23 stojka/kol linija objekta kamen 24 stratigrafska enota nadmorska višina 5m 80 17 18 302.85 302.85 145 302.85 302.78 357 359 355 302.87 prostor 2 361 302.83 78 302.78 302.86 15 302.80 302.77 509 302.77 16 363 195 133 302.78 191 406 302.79 365 302.78 76 302.74 13 prostor 1 14 302.80 418 302.72 420 302.71 507 302.76 423 302.77 129 74 11 12 20 Tloris objekta 3; M 1 : 75. 24 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 302,64 stojka/kol 84 linija objekta kamen 24 stratigrafska enota nadmorska višina 5m 302,61 5 82 68 3 198 66 302,64 302,65 80 21 Tloris objekta 4; M 1 : 50. nepravilnih oblik, premera od 0,20 do 0,31 m. Največja glo- zahodni steni objekta se je zaključeval tudi drenažni jarek 2 bina ležišč kolov je bila od 0,12 do 0,36 m. Vse stojke so bile (SE 110), in sicer ob severozahodnem vogalu stavbe. Tu se krožno obdane z večjimi oblicami. Razmik med stojkami je je nahajala tudi odpadna jama SE 114. variiral, in sicer je na vzhodni steni razdalja znašala od 0,80 Glede na pozicijo obeh jarkov, odpadne jame in ograde do 1,60 m, na zahodni od 0,60 do 1,50 m in na vhodnem (SE 414), ki se je naslanjala na SV vogal objekta, je bil vhod delu (tj. prostoru 1) od 0,65 do 1,30 m. Ponekod se je ohra- v objekt po vsej verjetnosti nekje v vzhodni steni prostora 1. nila tudi notranja ali zunanja linija zidov. Prav tako kot pri objektu 3 je bilo linijo zidu možno določiti le v povezavi s Ostaline objekta 6 je sestavljalo 20 stojk okrogle oblike, veli- stojkami. Ostaline zidov so bile ohranjene na delih zahodne kosti od 0,19 do 0,45 m. Največja globina ležišč kolov je bila in vzhodne stene objekta. Povprečna debelina zidu objekta 0,25 m. Jame, ki so bile izkopane za kole, so bile nepravilnih je bila 0,50 m. Oblika strešne konstrukcije je bila dvokapna oblik. Velike so bile od 0,32 do 0,83 m. Razmik med stojkami − glede na pozicijo stojk (stojki SE 315 in SE 303), ki so po je znašal od 0,70 do 1,50 m. Za predelni zid med prostoro- našem predvidevanju nosile strešno konstrukcijo. ma 1 in 2 so služile stojke SE 349, SE 351 in SE 499. Zaradi odsotnosti drobnih najdb je bilo namembnost objek- Glede na pozicijo stojk SE 374, SE 497 v prostoru 1 in stojk ta 5 težko opredeliti. Vendar pa bi lahko glede na samo SE 441, SE 341 v prostoru 2 smemo predvidevati, da je imel velikost objekta kot tudi na ogrado, ki je nekako zapirala objekt po vsej verjetnosti dvokapno streho. dostopnost z zahodne smeri, mogoče smeli predvidevati, Odpadna jama SE 114 (sek. I, kv. 21). Vkopana je bila na da gre za gospodarsko poslopje (mogoče hlev). sam zaključek drenažnega jarka 2 (SE 110) oziroma ob za- Objekt 6 (Objekt 6, sek. I, kv. 21, 23, 24, 24a, 25, 26) veliko- hodni steni objekta 6 (v neposredno bližino stojke SE 339). sti 6,91 × 5,05 m je imel nepravilno obliko. Orientiran je bil Vkop ovalne oblike, velikosti 0,70 × 0,50 m, je bil globok jugozahod−severovzhod (sl. 24, 25). 0,32 m. Stene vkopa so bile navpične in so stopničasto pre- Gre za dvoprostorni objekt. Prostor 1 (manjši) je bil štiriko- hajale v rahlo konkavno dno. V polnilu vkopa je bilo naj- tne oblike, velikosti 4,00 × 1,80 × 4,00 × 2,20 m in je bil po denih 120 fragmentov keramike, ki smo jih lahko pripisali dolžini (na zahodni strani) za 1,15 m ožji od glavnega pro- najmanj petim različnim posodam. Večje fragmente posod stora 2. Dimenzije večjega prostora 2, prav tako štirikotne G3−6 smo na podlagi analogij lahko datirali v srednjo in oblike, so bile 4,60 × 4,30 × 5,15 × 3,50 m. Objekt je ležal pozno bronasto dobo. ok. 0,70 m severno od drenažnega jarka 1 (SE 153). Ob Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 25 stojka/kol linija objekta 48a kamen 47 24 stratigrafska enota nadmorska višina 5m 303.35 287 289 303.34 108 285 319 283 303.31 303.31 317 303.33 46 303.32 45 303.30 309 337 293 303.31 291 303.30 303.33 prostor 2 303.32 295 335 303.31 303 106 303.30 105 297 333 299 303.30 303.26 315 43 303.27 331 303.28 301 303.22 329 327 303.26 307 104 303.26 325 323 103 303.25 prostor 1 311 312 321 303.23 41 303.24 493 22 Tloris objekta 5; M 1 : 75. 26 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 102 101 Objekt 8 (sek. I, kv. 20, 21, 22). Objekt 8 se je nahajal ob drenažnem jarku 1 (SE 153). Njegova velikost ni bila dolo- čljiva. Vzhodni del objekta je segal že izven izkopnega polja. Prostorska razporeditev 14 jam za stojke nakazuje štirikotno obliko objekta. Dolžina zahodne stene (ki je bila ohranjena v celoti) je bila 5,97 m, v širino pa je bil objekt raziskan 6,50 m − do meje izkopnega polja. Orientiran je bil jugozahod−se- verovzhod (sl. 27). Glede na to, da se je severno od objekta nahajal drenažni jarek 1 (SE 153) in da ležita objekta 2 in 3 (s katerima naj bi objekt 8 predstavljal neko celoto) vzhodno od njega, lahko predvidevamo, da je bil vhod v objekt 8 nekje na zahodni oziroma južni steni prostora 1. Objekt je bil grajen v tehniki stojkaste gradnje. Stojke so imele okroglo obliko in so v premeru merile od 0,25 do 0,48 m. Globoke so bile od 0,10 do 0,21 m. Vse so bile ojačane z večjimi oblicami. Razmik med stojkami je bil od 1,50 do 2,80 m. V prostoru 1 so za podporo severnega pre- delnega zidu služile stojke SE 479, SE 477, SE 475, SE 473. Vzhodnemu predelnemu zidu pa so dajale oporo stojke SE 473, SE 489, SE 487. Če poskušamo povezati vse tri objekte, tj. objekte 8, 3 in 2, v celoto in jim poskušamo določiti namembnost, bi lahko na podlagi sicer maloštevilnih najdb opredelili objekta 3 in 2 kot delavniška objekta, povezana z obdelavo in predela- vo kamnitih predmetov, objekt 8 pa kot bivanjski objekt. To je le hipoteza, ki je pa zaradi maloštevilnih najdb (le nekaj fragmentov keramike in prej omenjenih kamnov, najdenih v stratigrafski enoti SE 130 ob objektu 2) težko dokazljiva. Običajno je obdelava kamnitih orodij oziroma kalupov po- tekala v dveh fazah. Deljena je bila na grobo in fino obde- 23 Pogled na objekt 5. lavo. V prvi fazi je šlo za obtesavanje kamna, iz katerega Objekt 7 (sek. I, kv. 94). Od objekta 7 sta se ohranila le se- je bila dobljena osnovna oblika bodočega predmeta. Od verozahodni vogal in del zahodne stene v dolžini 2,33 m te faze obdelave so se običajno ohranili bolj grobi odbitki (sl. 26). kamna. Morda bi lahko tej fazi pripisali območje, ki smo ga Smer zahodnega zidu je bila določljiva s smerjo večjih ka- označili s stratigrafsko enoto SE 130 (ob objektu 2). Končna mnov, ki so določali zunanjo linijo zidu, in z ostalinami treh oziroma finalna faza obdelave pa bi lahko potekala z roč- stojk. Stojke so bile okroglih oblik, premera od 0,25 do 0,30 m. nimi brusi ali na statičnih brusih. Med izkopavanji smo našli Jame za kole so bile nepravilnih oblik. V širino so merile dva večja kamna z gladko površino (in bi jih mogoče lahko maksimalno 0,40 m. Stojke niso bile izpraznjene, tako da je pripisali brusom) enega v neposredni bližini objekta 3, dru- ostala globina, do katere so bili postavljeni koli, nepoznana. gega pa v vhodnem prostoru objekta 8. Širino severnega zidu smo lahko ugotovili (ohranjen je bil Ograda (sek. I, kv. 96, 98, 100, 102) je povezovala objekte le v severozahodnem vogalnem delu objekta) na podlagi 6, 7 in 5 (sl. 28). ohranjenih dveh linij večjih kamnov, širok je bil ok. 0,50 m. Pričela se je pri SV vogalu objekta 6 in se je nadaljevala proti Na severno steno objekta 7 se je prislanjala ograda (SE 181), severozahodu do zahodne stene objekta 7. V nadaljevanju ki se je nadaljevala proti severu in se je priključila na jugoza- je povezovala severozahodni vogal objekta 7 z zahodno hodni vogal objekta 5 (sl. 28). steno objekta 5. Ali je potekala ob vsej dolžini zahodne Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 27 stojka/kol linija objekta kamen 24 stratigrafska enota nadmorska višina 5m 443 302,96 25 445 302,98 447 prostor 1 499 26 216 497 302,98 374 347 302.93 302,99 351 114 349 441 302.98 302,99 345 339 341 302,93 303,00 prostor 2 302,93 427 456 24a 302,92 23 452 302.91 400 21 454 394 153 302,97 495 302.90 22 302.58 302.94 jarek 1 24 Tloris objekta 6; M 1 : 50. 28 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 stojka/kol linija objekta kamen 24 stratigrafska enota nadmorska višina 5m 33 303,05 437 435 303,07 302,99 433 431 303,05 25 Pogled na objekt 6 (foto A stativ). 26 Tloris objekta 7; M 1 : 50. 94 stene (objekta 5), je na podlagi ohranjenih ostankov težko jarka sta bili rahlo konkavni in sta neizrazito prehajali 31 v so- reči. Ponovno smo jo izsledili šele 2,5 m pred severozaho- razmerno ravno dno, širine ok. 1,00 m. Maksimalna globina dnim vogalom omenjenega objekta. Od tu smo ji lahko sle- jarka je bila 0,27 m. V polnilu jarka ni bilo najdb. dili še 13 m proti severu. Najbolje se je ohranila med objek- Drenažni jarek 2 SE 110 (sek. I, kv. 81, 83, 84, 86) se je pri- toma 7 in 5. čel ob zahodni steni objekta 6 in se je nadaljeval v smeri Stojke za ogrado so bile različnih oblik (okrogle, nepravilne) proti jugozahodu. Sledili smo mu v dolžini 13,0 m (do roba in velikosti (premera do 0,33 m). V zemljo so bile zakopane izkopnega polja). Širok je bil 0,86 m na severozahodu in se od 0,06 do 0,29 m. Razdalja med koli je znašala od 1,00 do je proti jugu razširil na 1,29 m. Steni jarka sta bili rahlo kon- 2,45 m. kavni in sta neizrazito prehajali v rahlo konično dno. Njegova Drenažna jarka 1 in 2 sta bila namenjena odvodnavanju globina je od vzhoda proti zahodu počasi padala od 0,06 na vode (sl. 29). Ohranjene so bile le ostaline samih jarkov. Tudi 0,24 m. V polnilu jarka ni bilo najdb. če so obstajali nasipi, so bili z oranjem v celoti odstranjeni. 4.2.2 Prazgodovinske najdbe Navezovala sta se na objekta 8 in 6. Potekala sta vzporedno in sta bila drug od drugega oddaljena 4,5 m. Usmerjena sta Na prazgodovinskem najdišču v Podrečju so bili odkriti bila jugozahod−severovzhod. Vkopana sta bila v peščeni skromni ostanki keramičnega posodja (82 fragmentov − od prod SE 6. tega natančneje kronološko opredeljivih le 9), fragmentar- no ohranjen keramični svitek ter kamnit predmet neznane Drenažni jarek 1 SE 153 (sek. I, kv. 24, 24a, 22, 21, 84, 82, funkcije. 81, 79, 81) je potekal med objektoma 8 in 6. Odkopan je bil v dolžini 25 m v povprečni širini 2,0 m. Pri objektu 6 se Večina keramičnih najdb je izhajala iz polnila (SE 114) od- je jarek zožil (v bližini stojke SE 452) na 0,85 m širine. Steni padne jame SE 113, ki je bila odkrita v bližini objekta 6 in iz Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 29 stojka/kol linija objekta kamen 24 stratigrafska enota nadmorska višina 5m 302.87 302.68 302.97 153 463 jarek 1 465 302.86 467 469 302,90 471 302,89 302,90 475 21 22 473 302,92 302,92 479 477 302,83 302,91 489 prostor 1 481 487 302,89 483 302,83 302,87 485 302,81 19 20 27 Tloris objekta 8; M 1 : 50. 30 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 109 110 48a 47 48 raziskano območje = 107 108 287 289 303.34 303.35 283 SE 117 - temno sivo rjava ilovnata plast 285 319 46 45 317 stojka/kol 293 309 337 struktura/objekt 291 303.33 303.32 ograda kamen 105 295106303 objekt 5 335 24 stratigrafska enota 297 44 333 43 299 315 301,71nadmorska višina 303.27 331 301 303.22 5m 327 103 104 307 329 325 303.26 323 42 311 41 313 321 303.24 303.23 493 101 102 40a 303.25 39 303.22 40 ograda 180 99 100 303.19 37 38 303.21 97 98 303.13 35 36 95 96 33 34 437 objekt 7 303,05 435 93 433 94 302,99 431 303,05 31 32 ograda 91 92 29 30 89 90 27 28 443 87 302,96 88 objekt 6 445 447 25 497 49926 216 302,98 302.93347 374 351 24a 114 349 441 85 86 302.96 345 302.95 302.98 302,93 302.93 jarek 2 339 109 23 341 427 452 456 302,92 400 394 302.91 302.92 302.92 454 302.66 302.99 302.91 302,97 302.90 302.90 302.58 495 302.97 110 302.89 302.92 28 Tloris ograde; M 1 : 250. 302.89 302.67 465 463 83 302.90 84 302.99 302.86 469 302.88 302,90 467 objekt 8 302.69 21 302.87 471 302,8 22 9 302,90 475 473 302.91 302,92 302,92 153 479 302,83 302,91 476 jarek 1 489 302.87 81 302.91 481 483 487 302,89 302,83 302.88 82 302,87 19 20 485 raziskano območje = SE 117 - temno sivo rjava ilovnata plast stojka/kol struktura/objekt kamen 24 stratigrafska enota 301,71 nadmorska višina 5m 447 497 302,98 216 374 499 347 302.93 302,99 351 114 349 302.96 441 345 302,99 302.98 339 85 302.95 302,93 341 86 302.93 302.94 303,00 302,93 302.80 objekt 6 24a 427 456 23 452 302,92 302.91 302.92 302.92 394 400 454 302.66 302.99 302.91 302,97 302.90 302.58 302.90 495 302.97 110 302.92 463 302.89 302.89 jarek 2 302.67 465 302.99 83 302.90 302.86 469 84 302,90 objekt 8 302.88 467 302.69 21 302.87 471 302,89 22475 302,90 473 302.91 302,92 302,92 479 302,83 153 302,91 476 489 jarek 1 302.87 481 81 302.91 483 487 82 302,89 302,87 302,83 302.88 19 4 20 85 302,81 302.88 29 Tloris jarka 1 in 2; M 1 : 100. 32 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 bronastodobne plasti SE 117. V podrobno kataloško obrav- grob videz. To pa ne velja za keramične izdelke sektorja II. raziskano območje = navo je bilo vključenih 23 različnih keramičnih izdelkov: fra- Makroskopska analiza je pokazala, da so za izdelavo po- SE 117 - temno sivo rjava ilovnata plast stojka/kol gmenti štirih loncev (G5, G4, G7, G11), treh skled (G6, G3, G13), sod uporabljali predvsem lončarske mase zelo fine (LM01, struktura/objekt dveh skodel (G1, G2), fragment istrske posode (G19, G29 LM02, LM03) in fine zrnavosti (LM04−LM08). Med zelo fi- kamen − gre za fragment roba ustja in držaja), osem fragmentov nozrnatimi lončarskimi masami sektorja II je izstopala LM03, 24 stratigrafska enota robov ustij različnih posod, fragment jezičastega držaja, trije iz katere je bila izdelana posoda z držajem, značilnim za 301,71 nadmorska višina fragmenti različnih ostenij posod, fragment svitka (G25) in kaštelirsko kulturo (G19 in G20 – ista posoda). V zelo fino- 5m kamnit predmet neznane funkcije (G9). zrnati kremenovi lončarski masi so se nahajala posamezna Keramično posodje in drugi izdelki kremenova zrna velikosti do 0,5 mm (ta lončarska masa je vsebovala tudi neznano sestavino z oznako L). Tudi med Tehnološka, tipološka in časovna opredelitev gradiva lončarskimi masami sektorja II so obstajale lončarske mase Tehnološka in tipološka analiza lončenine stratigrafske eno- z grobimi sestavinami, vendar le-te niso nikoli presegale 447 497 te SE 117 je bila izdelana po kriterijih, ki so predstavljeni v 3,0 mm – to sta lončarski masi LM06 (7 posod – G11, G12, 302,98 216 374 499 knjigi Keramika (Horvat 1999, 107−143). Tehnološka analiza G15, G21−24) in LM08 (2 posodi − G13, G18) (sl. 30). 347 na makroskopski ravni raziskav je bila izdelana na odlomkih 302.93 302,99 351 Vse posode so bile izdelane v prostoročni tehniki oblikova- 24 posod (sl. 30−32). 114 nja (v svitkasti tehniki). Pri dodelavi površine so bile zastopa- 349 302.96 441 Vsa lončenina obravnavanega zbira je bila izdelana iz kre- ne vse tri osnovne tehnike. Grobo, ostro površino, pri kateri 345 302,99 302.98 menovih lončarskih mas (odslej LM) različne zrnavosti (ugo- so bile na površini izdelka vidne pogosto smeri zagladitve in 339 je bila zaravnana le glina med grobimi zrni, sta imeli le dve 85 302.95 302,93 tovljenih je bilo deset različnih LM). Opazna je bila razlika 341 86 302.93 med lončarskimi masami sektorja I in II. Lončarski izdelki posodi (G1, G5). Polirana površina (nepravilnosti na površini 302.94 303,00 302,93 302.80 objekt 6 24a 427 sektorja I so bili izdelani iz finozrnatih kremenovih lončar- posod ni bilo zaslediti – površina je bila spolirana) je bila 456 23 452 skih mas s posameznimi kremenovimi zrni grobe zrnavo- ugotovljena na dveh skodelah (G2 in G6) ter skodelici (G3). 302,92 sti (LM07 − G3, G6) in drobnozrnatih kremenovih lončar- Na vseh ostalih posodah je bila površina gladka, nepravil- 302.91 302.92 302.92 394 400 454 nosti so bile zabrisane, občutka ostrin ni bilo. Dve tretjini 302.66 skih mas s posameznimi kremenovimi zrni grobe zrnavosti 302.99 302.91 posod sta bili žgani nepopolno oksidacijsko (16 posod – G4, 302,97 (LM09 − G2, G4, G7, G8) oziroma grobe in zelo grobe zr- 302.90 302.58 302.90 495 302.97 G7, G9, G11−15, G18−25). Nepopolno oksidacijsko žganje, 110 navosti (LM10 − G1, G5). Posamezna zrna grobe zrnavosti, 302.92 463 ki so se nahajala v lončarskih masah, so dajala izdelkom pri katerem je bila v končni fazi vzpostavljena redukcijska 302.89 302.89 jarek 2 302.67 465 302.99 83 302.90 302.86 469 84 sektor ozn. LM kol. kat. št. zrnavost opis 302,90 objekt 8 delež 302.88 467 LM 302.69 21 302.87 471 II LM01 2 G14, G25 1 zelo finozrnata kremenova LM s sestavinami kremena (koda A), sljude (koda C) in 302,89 22475 302,90 neznane sestavine (koda J) II 473 LM02 1 G10 1 zelo finozrnata kremenova LM s sestavinami kremena (koda A), sljude (koda C), neznanima sestavinama (koda J, K) 302.91 302,92 II LM03 2 G19, G20 1* zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti 302,92 479 − »istrska« (0,26−0,50 mm); s sestavinami kremena (koda A), sljude (koda C), neznano 302,83 sestavino (koda M) − »istrska« 153 302,91 476 II LM04 1 G16 2 finozrnata kremenova LM s sestavinami kremena (koda A) in sljude (koda C) 489 jarek 1 II LM05 1 G17 2 fino zrnata kremenova LM s sestavinami kremena (koda A), sljude (koda C) in 302.87 organskih sestavin (koda D) 481 81 302.91 483 487 II LM06 7 G11, G12, 2* finozrnata kremenova LM s posameznimi kremenovi zrni drobne zrnavosti 82 302,89 G15, G21−24 (0,51−2,00 mm); s sestavinami kremena (koda A), sljude (koda C) in organskih 302,87 302,83 302.88 sestavin (koda D) I LM07 2 G3, G6 2* finozrnata kremenova LM s posameznimi kremenovi zrni grobe zrnavosti 19 (2,01−3,00 mm); s sestavinami kremena (koda A), sljude (koda C) in organskih sestavin (koda D) 4 20 85 II LM08 2 G13, G18 2* finozrnata kremenova LM s posameznimi kremenovi zrni grobe zrnavosti 302,81 (2,01−3,00 mm); s sestavinami kremena (koda A) in sljude (koda C) 302.88 I LM09 4 G2, G4, G7, 3* drobnozrnata kremenova LM s posameznimi kremenovi zrni grobe zrnavosti G8 (2,01−3,00 mm); s sestavinami kremena (koda A), sljude (koda C) in organskih sestavin (koda D) I LM10 2 G1, G5 4* drobnozrnata kremenova LM s posameznimi kremenovi zrni grobe (2,01−3,00 mm) in zelo grobe (nad 3,01 m) zrnavosti; s sestavinami kremena (koda A), sljude (koda C) in organskih sestavin (koda D) 30 Opis lončarskih mas prazgodovinskega keramičnega zbira stratigrafske enote SE 117. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 33 spremenljivke tehnoloških količinski vrhom nohta). Omenjene krasilne tehnike so bile le redko podatkov delež posod zastopane samostojno (G22 − ročno izdelana aplika). Na zrnavostne zelo finozrnate; velikost zrnc do 3 treh posodah se je pojavila kombinacija apliciranja in vtisko- skupine 0,25 mm (koda 1) vanja (razčlenjeno rebro). Lonec G4 je bil okrašen z rebrom, zelo finozrnate s posameznimi zrni 2 fine zrnavosti (koda 1*) ki je bilo razčlenjeno s ščipanjem z dvema prstoma in vti- finozrnate; velikost zrnc od 2 skovanjem z vrhom nohta, medtem ko se je na fragmentu 0,26−0,50 mm (koda 2) ostenja posode G23 pojavilo rebro, razčlenjeno s ščipanjem finozrnata kremenova LM s 7 posameznimi kremenovi zrni z dvema prstoma. Kombinacija rebra in ročno izdelane apli- drobne zrnavosti (0,51−2,00 mm) ke je bila ugotovljena tudi na fragmentu ostenja t. i. istrske finozrnata kremenova LM s 4 posode (G20 + G19). Prevladujoče barve površine na po- posameznimi kremenovi zrni grobe zrnavosti (2,01−3,00 mm); sodah so bile siva, svetlo rjava in rdečkasta v različnih od- drobnozrnata kremenova LM s 4 tenkih (svetlo rdečih, rdeče-črnih, rdečih) ter rjava oziroma posameznimi kremenovi zrni grobe temno rjava barva. Na notranji in zunanji površini posod so zrnavosti (2,01−3,00 mm) drobnozrnata kremenova LM s 2 se pojavljale lise sive (3 ×) oziroma bledo rjave (1 ×) barve. posameznimi kremenovi zrni grobe (2,01−3,00 mm)in zelo grobe (nad Oblike posodja (sl. 33) 3,01 m) zrnavosti oblikovanje Vse tipološko opredeljive posode so bile razvrščene v tipe, prostoročno 24 dodelava groba površina (koda A) 2 katerih oznake so kombinacija velike črke in zaporedne šte- površine gladka površina (koda B) 19 vilke (npr. L1 − lonec tipa 1); variante so bile označene z polirana površina (koda C) 3 malo tiskano črko (npr. L1a − lonec osnovne oblike L1, va- način žganja oksidacijsko žganje (koda 1) 3 riante a). Osnovni tipi posod z variantami so predstavljeni v redukcijsko žganje, v končni fazi 1 oksidacijska atmosfera (koda 5) (slikovni) preglednici tipov. Podrobni opisi vseh obravnava- nepopolno oksidacijsko žganje; v 4 nih najdb so podani v poglavju Katalog gradiva. končni fazi dimljenje (koda 6) nepopolno oksidacijsko žganje 16 Skodela variante C01 (G1) − odprta, globoka skodela, pol- (koda 7) kroglaste oblike, se je zaključevala s konkavno oblikovanim krasilne tehnike rebro, ščipanje z dvema prstoma, 1 robom ustja, premera 24 cm. Dno ni bilo ohranjeno. Pri- vtiskovanje z vrhom nohta rebro, ščipanje z 2 prstoma 1 merjave smo našli predvsem v severovzhodni Sloveniji, kjer rebro, ročno izdelana aplika 1 so se pojavljale od mlajše srednje bronaste dobe (Brd D − ročno izdelana aplika 1 Dular et al. 2002, 152, 153, fig. 8: 57, 58) do Ha B (Črešnar neokrašene posode 20 2010, 19, tip So5a). trdota izdelkov izredno trda 4 (po Mohsu 7., 8., 9.) barva površine siva (4x), svetlo rjava (4x), svetlo Skodela variante C02 (G2) − ohranjen je bil le rob ustja z po žganju rdeča (3x), rdeče črna (2x), rdeča (2x), rjava (1x), temno rjava (1x) ostenjem. Oblika je bila nedoločljiva. Gre za skodelo majh- sivi/svetlo rdeča, sivi/rjava, svetlo nih dimenzij s premerom roba ustja 8 cm. Primerjavo smo rdeče/rdečkasta, rdeče/temno rjava, našli v Ormožu na Skolibrovi ulici (Dular, Tomanič Jevremov rjavo/rdeča 2010, t. 44: 12). lise na površini na zunanji in notranji površini: sive barve (3x); na NP bledo rjave barve Skleda variante E01 (G6) – odprta, globoka skleda, krogla- (1x) ste oblike se je zaključevala s konkavno oblikovanim robom 31 Pregled tehnoloških značilnosti lončenine stratigrafske ustja. Dno je bilo ravno, premera 7,6 cm. Premer roba ustja enote SE 117. je znašal 22,2 cm. Visoka je bila 12,0 cm. Ta oblika sklede atmosfera, so imele štiri posode (G2, G3, G6, G17 – ve- je bila pogosta na najdiščih pozne srednje bronaste dobe činoma gre za skodele oziroma sklede), le ena posoda je in začetka kulture žarnih grobišč, kot so Oloris, Rabelčja bila žgana redukcijsko (G16). Manjši delež je pripadel tudi vas, Šiman pri Gotovljah in Podsmreka (Črešnar 2010, 20, oksidacijskemu žganju (3 posode – G1, G5, G10). Trdota tip Sv1a). prazgodovinske lončenine iz Podrečja je dosegala po Mo- hsovi trdotni lestvici 7., 8. ali 9. stopnjo ( je izredno trda). Skleda variante E02 (G3) – odprta, globoka, bikonična skle-Lončenina I. faze poselitve je bila redko okrašena (štiri poso- da elipsoidne oblike s hiperboloidno oblikovanim ovratni- de). Od ornamentalnih tehnik krašenja sta bili zastopani le kom se je zaključevala z zaobljeno enostavno obliko roba osnovna tehnika apliciranja (rebro in ročno oblikovana apli- ustja. Dno je bilo ravno, premera 9,0 cm. Premer ustja je ka) in vtiskovanja (ščipanje z dvema prstoma, vtiskovanje z bil 14,6 cm, višina posode je znašala 9 cm. Primerjavo smo 34 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 kat. št. sektor objekt kv./prof. SE ime predmeta ind. o. obl. ind. r. u. ozn. zr. obl. žg. tr. LM G5 I objekt 6 23 SE 113 lonec − frg. roba u. z L01a C09 LM10 4* 1 4 ostenjem G4 I objekt 6 23 SE 113 lonec − frg. roba u. z L01b C06 LM09 3* 1 7 4 ostenjem G7 I blizu x = 2,11; y = med kamni lonec − frg roba u. z L02 C05 LM09 3* 1 7 4 objekta 1 2,11 ostenjem G8 I x = 3,30; y = SE ? posoda − frg. roba ustja B04 LM09 3* 1 7 4 102,15 z ostenjem G6 I objekt 6 23 SE 113 skleda E01 H10 LM07 2* 1 6 4 G3 I objekt 6 23 SE 113 skleda E02 A02 LM07 2* 1 6 2 G2 I objekt 6 22 SE 215 skodela ? − frg. roba C02 A02 LM09 2* 1 6 4 ustja z ostenjem G1 I objekt 6 22 SE 215 skodela − frg. roba ustja C01 H10 LM10 4* 1 1 4 z ostenjem G19, II 136/2 SE 117/2 »istrska«posoda − frg. C05 LM03 1* 1 7 4 G20 roba ustja z ostenjem in držajem G21 II 086/3 SE 117 držaj − frg. jezičastega LM06 2* 1 7 4 držaja G11 II 113/3 SE 117/1 lonec − frg. roba ustja z L01b A01 LM06 2* 1 7 4 ostenjem G13 II 141/1 SE1 17/2 skleda − frg. roba ustja E03 C08 LM08 2* 1 7 4 z ostenjem G12 II 103/2 SE 117/2 podsoda − frg. roba C07 LM06 2* 1 7 4 ustja z ostenjem G22 II 063/4 SE 4/2 posoda − frg. ostenja LM06 2* 1 7 4 G23 II 137/2 SE 117/2 posoda − frg. ostenja LM06 2* 1 7 4 G24 II 137/4 SE 117/1 posoda − frg. ostenja LM06 2* 1 7 4 G10 II 2/4 SE 117/1 posoda − frg. roba ustja B03 LM02 1 1 1 4 z ostenjem G16 II 137/2 SE 117/2 posoda − frg. roba ustja A02 LM04 2 1 5 4 z ostenjem G17 II 137/2 SE 117/2 posoda − frg. roba ustja A02 LM05 2 1 6 4 z ostenjem G14 II 109/2 SE 117/2 posoda − frg. roba ustja A02 LM01 1 1 7 4 z ostenjem G15 II 109/3 SE 117/1 posoda − frg. roba ustja C05 LM06 2* 1 7 4 z ostenjem G18 II 146/1 SE 117/2 posoda − frg. roba ustja A02 LM08 2* 1 7 4 z ostenjem G25 II 118/4 SE 1/3 svitek − frg. svitka LM01 1 1 7 4 32 Pregled tehnoloških in tipoloških značilnosti keramičnega zbira SE 117. našli na najdišču Nova tabla, kjer je bila takšna skleda opre- G4, G5 oziroma enostavno oblikovano ustje − lonec G11). deljena na konec srednje in začetek pozne bronaste dobe Najširši obod se je nahajal v zgornji tretjini ostenja. Nobena (Guštin et al. 2017, G585). od obravnavanih različic loncev ni imela ohranjenega dna. Skleda variante E03 (G13) − ohranjen je bil le rob ustja z Različice loncev L01 so pripadale loncem večjih dimenzij s ostenjem (zakrnela oblika roba ustja). Oblika je bila nedolo- premerom roba ustja od 21,4 cm (G11), 28 cm (G4), pa do čljiva. Gre za odprto skledo s premerom roba ustja 22 cm. 39,4 cm (G5). Za lonec različice L01b (G4) smo našli primer- Ohranjena višina je znašala 3,6 cm. Skleda še najbolj spomi- jave na naselbini Žlebič, ki je opredeljena širše, v srednjo do nja na tip VI a2 po Hellmuth Kramberger in je bila značilna mlajšo bronasto dobo (Puš 1988−89, 350, t. 4: 1). Različica za srednjo bronasto dobo (Hellmuth Kramberger 2017, 147; lonca L01 je bila v uporabi dlje časa, vse od srednje bro- Cardarelli 1983, 93, Tab. 18, 16). naste dobe pa do zgodnje starejše železne dobe (Črešnar 2010, 35; Dular 2013, 31, 12), kar kaže tudi primer iz Žlebiča Lonec variante L01a−L01c (G4, G5 − sek. I, G11 − sek. II) − (Puš 1988−89, 350, t. 4: 2), medtem ko je bil podoben lonec gre za preprosto obliko lonca, z elipsoidno (v obliki pokonč- iz Nove Table opredeljen v pozno bronasto dobo (Guštin et nega elipsoida) oblikovanim trupom, ki se je zaključeval z al. 2017, G32). različno oblikovanim robom ustja (zakrnel rob ustja − lonca Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 35 33 Preglednica tipov skodel, skled in loncev v stratigrafski enoti SE 117. 36 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 Fragment roba ustja z ostenjem G19 in držaj G20 sta bila 4.3 Visokosrednjeveška poselitev del iste posode (prim. Hellmuth Kramberger 2017, t. 33: 1). (II. poselitvena faza) Večinoma so se tovrstni, za kaštelirsko kulturo značilni drža- ji, pojavljali na loncih (tip L1: b1) in shrambenih posodah, pi- 4.3.1 Naselbinske ostaline tosih, redkeje na skledah (Hellmuth Kramberger 2017, 259). Takšen držaj je bil poznan tudi v Podsmreki (Murgelj 2013, Drugo poselitveno fazo, tj. visokosrednjeveško, smo zasle- G561), kjer sicer na naselbini kot takšni ni bilo elementov, ki dili na območju sektorja II. Vse odkrite arheološke ostaline bi kazali njeno obljudenost v stopnji Bd D in Ha A (Murgelj so bile naselbinskega značaja. Večina se jih je nahajala na 2013, 327). Zelo pogosti so bili v Posočju, Vipavski dolini, površini, zamejeni z linijo kvadrantov od 27a do 145 (kv. ob na Krasu, v Istri in v Furlaniji. Iz bronaste dobe so poznane zahodnem robu izkopnega polja). Zaradi zgoščenosti najdb primerjave še na gradišču Hrib (ital. Castellierre di Visoglino) ob vzhodnem in zahodnem robu osrednjega dela raziskane (Andreolotti, Stradi 1965, 3−5, t. 1: 1−4; Flego, Rupel 1993, površine (sektorja II), njihove lege in organiziranosti objek- 75, 76) in na Monte Grisa di Contovello (Griža pri Kontove- tov lahko sklepamo, da so se sledi visokosrednjeveške pose- lu) (Marchesetti 1903, t. 14: 10). Pogosti so bili tudi npr. na litve nadaljevale tudi vzhodno in zahodno izven izkopnega Gradišču nad Ajdovščino in na Mostu na Soči, kjer so bili polja. opredeljeni v stopnjo Bd C2−D (Svoljšak 1988−89, 370, t. 2: Tako smo na območju kvadrantov od 57 do 93 odkrili z 8; t. 6: 8, 9), ter na Monkodiniji (Buršić Matijašić 1998, t. 26: arheološkimi ostalinami izredno bogato visokosrednjeveško 428, 432, 435, 436, 438, 444; Hellmuth Kramberger 2017, kulturno plast z delno ohranjenimi ostalinami treh objektov, 171). V konec srednje in začetek pozne bronaste dobe je večji skupek lepa v objektu 10 in obilico fragmentov lonče- bil uvrščen primer iz Vrčina (Buršić Matijašič 1996, 345, fig. nine (sl. 34, 35). Na tem delu najdišča je visokosrednjeveška 4: 43). Na najdišču Gradac − Turan je bil najden tak primer plast skoraj v celoti uničila spodaj ležečo prazgodovinsko v plasti IV, datirani v stopnjo Istra II (Hänsel et al. 1997, 98, kulturno plast SE 117, tako da so bile njene sledi ohranje-Fig. 46). V Istri so se jezičasti držaji pojavili kot novost na ne le ob skrajnem zahodnem robu avtocestne trase (glej prehodu med zgodnjo in srednjo bronasto dobo in so bili v presek sl. 9, 10, 11, 12 in 14). Ostanki visokosrednjeveške rabi vse do začetka pozne bronaste dobe (Čuka 2009, 25, lončenine so se v sektorju I pojavljali le sporadično. t. 4: 23). Visokosrednjeveški poselitveni fazi so bili pripisani objekti 9, Omenimo naj še nekaj fragmentov lončenine iz prazgodo- 10 in 11, ognjišče SE 411 ter stojki SE 390 in SE 392 v kv. 93. vinske poselitve, ki zaradi fragmentarne ohranjenosti niso Ostaline objekta 9 in 10 so se nahajale zelo blizu skupaj bili posebej obravnavani, vendar pa kažejo določene tipo- (v oddaljenosti okrog 9 m) ob vzhodnem robu osrednjega loške in tehnološke značilnosti (na to kaže tudi stratigrafska dela izkopnega polja. Ostaline objekta 11 pa so bile odkrite pozicija), zaradi katerih so bili uvrščeni v prazgodovinski ob izkopu vzdolžnega preseka 1 ob zahodnem robu izko- fazo (gradivo je predstavljeno tabelarno in opisano v po- pnega pola sektorja II. glavju Katalog gradiva). Objekt 9 (sek. II, kv. 83, 87, 88, 93) (sl. 36). Nahajal se je ob Iz I. faze poselitve (plast SE 117 in odpadna jama SE 114) je skrajnem vzhodnem robu izkopnega polja. Ležal je ob robu bilo kronološko opredeljivih le devet posod. Ostalo keramič- velike prodnate sipine, ki je potekala zahodno od nje. no gradivo je bilo ohranjeno v manjših odlomkih in je bilo zato oblikovno neopredeljivo ter za kronološko opredelitev Oblika stavbe je bila nedoločljiva, verjetno štirikotne obli- nezanesljivo. Skledi (G3, G6 sta datirani od konca srednje in ke. Odkriti sta bili le njena zahodna stena, in sicer v dolžini začetka pozne Bd, G6 pa na začetek KŽG kulture), skodela 5,48 m, in del severne stene v širini 1,86 m. Stojka SE 376 (G1 je uvrščena v mlajšo srednjo Bd D do Ha B stopnje) in po vsej verjetnosti nakazuje obstoj predprostora oziroma oba lonca (G4 in G5 sta postavljena v čas srednje in pozne nadstreška na severnem delu objekta. V zahodni steni je Bd (lonec G5 celo do zgodnje starejše železne dobe)) na- bilo ohranjenih le pet stojk – SE 388, SE 386, SE 380, SE 382 kazujejo čas trajanja v sektorju I odkritih objektov od mlajše in SE 512 (ki je predstavljala že severozahodni vogal objek- srednje pa do konca pozne bronaste dobe. Najdbe iz sek- ta). Bile so nepravilnih oblik, premera od 0,22 do 0,38 m. torja II, ki se nekoliko razlikujejo od najdb sektorja I (zlasti v Globoke so bile od 0,16 do 0,23 m. Razmik med njimi je bil tehnologiji izdelave, pa tudi posoda z značilno kaštelirsko od 0,70 do 0,80 m. Stojka SE 378 je sodila že v notranjost obliko držaja), pa nakazujejo celo nekoliko zgodnejšo da- stavbe, vendar je bilo njeno funkcijo težko predvideti. tacijo, mogoče bi smeli postaviti začetek poselitve celo na Izven stavbe, nekako že na prehodu v globljo prodnato de- prehod v zgodnjo srednjo bronasto dobo. presijo, sta se nahajali stojki SE 390 in SE 392. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 37 raziskano območje meja plasti med visokosrednjeveško plastjo SE 4 1a 1 2 3 in peščenim prodom SE 5 (geološka osnova) 4 5 stojka/kol jama za kol kamen 6a 6 7 8 9 10 kanalizacija - neprekopano 24 stratigrafska enota 11a 11 12 13 14 15 4m plast SE 4 16 17 18 19 20 21 22a 22 23 24 25 26 plast SE 5 27a 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 kanalizacija - neprekopano 43a 43 44 45 46 46a 47 48 49 50 51 52 plast SE 5 53 54 55 56 57 58 408 458 491 460 59a 59 60 61 62 63 410 411 64a 64 65 66 67 68 69a 69 70 71 72 73 plast SE 4 74 75 76 77 78 79a 79 80 81 82 83 376 512 384 382 378 84a 84 85 86 87 380 88 390 386 392 388 89 90 91 92 93 plast SE 5 34 Načrt najdišča z visokosrednjeveškimi strukturami, sek. II, 1. del; M 1 : 300. 94 95 96 97 98 38 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 99a 99 100 101 102 raziskano območje meja plasti med visokosrednjeveško plastjo SE 4 94 95 96 in peščenim prodom SE 5 (geološka osnova) 97 98 4m 99a 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113a 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 plast SE 4 127a 127 128 129 130 131 132 133 134 135 plast SE 5 136 137 138 139 140 141a 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150a 150 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 161 162 163 164a 164 165 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177 35 Načrt najdišča z visokosrednjeveškimi strukturami, sek. II, 2. del; M 1 : 300. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 39 77 78 stojka/kol linija objekta kamen meja plasti med plastema SE 4 in SE 5 24 stratigrafska enota nadmorska višina 4m 82 83 376 301.90 512 384 301.97 plast SE 4 301.95 382 378 301.95 301.96 380 87 88 301.97 301.96 386 392 390 388 301.95 301.94 plast SE 5 93 36 Tloris objekta 9; M 1 : 50. 40 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 stojka/kol linija objekta kamen meja plasti med plastema SE 4 in SE 5 plast SE 5 24 stratigrafska enota nadmorska višina 4m 56 57 58 plast SE 4 302.01 408 458 302.00 491 301.84 460 301.94 62 63 302.00 410 411 67 68 37 Tloris objekta 10; M 1 : 50. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 41 Objekt 10 (sek. II, kv. 62, 63, 67, 68, 73) (sl. 37). Nahajal se značilnosti lončenine, so kodirane z alfa-numeričnimi vre-ob vzhodnem robu avtocestne trase in je bil po vsej verje- dnostmi. Izdelana je bila makroskopska analiza lončarskih tnosti štirikotne oblike. Orientiran je bil severozahod−jugo- mas (oziroma lončarskih glin), iz katerih je bila izdelana lon- vzhod. Severna stena je bila široka 4,16 m, vzhodna stena čenina keramičnega zbira SE 4. je bila ohranjena v dolžino 5,73 m. Jame za stojke so bile Pri klasifikaciji srednjeveške lončenine je igrala pomembno okroglih oblik, velikosti od 0,30 do 0,35 m in globoke od vlogo tehnika oblikovanja posod, ki je bila v srednjem veku 0,16 do 0,21 m. Vse so bile ojačane z oblicami. pogojena s postopnim uvajanjem vse hitrejšega lončarske- V notranjosti objekta so bile v jugozahodnem delu ohranje- ga vretena. Namreč od načina tehnike oblikovanja so bile ne sledi ognjišča SE 411, velikega 1,85 × 1,28 m. Ognjišče, odvisne oblike robov ustij kot tudi sama oblika posode. ki je ležalo plitvo pod ornico, je bilo zaradi oranja močno Za posode, ki so bile dodelane na lončarskem vretenu, je poškodovano. Ohranjeni so bili le močno prežgani kamni, uporabljan termin obvrtenje (poljsko obtsczanie), ki ga je kar bi lahko lahko povezali s kurjenjem ognja. Po vsej ver- pri obravnavi lončenine iz Blejske Pristave uvedel Pleterski. jetnosti je šlo za odprti tip ognjišča. Prismojeni ostanki hra- Razlago termina smo povzeli dobesedno: »obvrtenje je ne na notranji površini petih posod še dodatno potrjujejo možno samo na lončarskem kolesu. Nastane kot pritisk rok obstoj ognjišča v objektu 10. Prostorska analiza pojavnosti lončarja na steno posode, ki se zoperstavlja centrifugalni posod okrog ognjišča je pokazala prisotnost majhnih loncev sili posode, ko se ta vrti. Obvrtenje ni odvisno od hitrosti (G37, G54, G62), loncev srednje velikosti (G44, G51, G67 in vrtenja kolesa. Z obvrtenjem ne izdelujejo sten posod, am- G81), dva velika lonca (G60, G82) in še pet loncev nedo- pak obdelujejo že narejene« (Pleterski 2010, 10). Za ta način ločljive velikosti (G31, G61, G63, G71, G69) ter fragmente oblikovanja posod je bila uporabljena nova alfa-numerična štirih skled (G104, G106, G107 in G112). To je pomemben vrednost − 2a. V bistvu je šlo za kombiniran način oblikova- podatek za kronološko analizo, ker v notranjosti hiše (oziro- nja posod − spodnji del posode (trebuh) ali pa celoten trup ma v našem primeru okrog ognjišča) lahko praviloma priča- posode je bil izdelan v prostoročni tehniki oblikovanja, in kujemo predmete iz zadnje faze njene poselitve. sicer tehniki oblikovanja s svaljki (Pleterski uporablja termin Objekt 11 (Objekt 11, sek. II, kv. 94a, 99a) (presek 1a, sl. 9). lepljenje; Pleterski 2010, 9) ali trakovi, medtem ko so bili Ostaline objekta so se nahajale na skrajnem zahodnem rame z vratom ali le vrat izdelani na vretenu (različnih hitro-robu izkopnega polja. Odkrite so bile v vzdolžnem preseku sti). Ob spojitvi spodnjega in zgornjega dela posode so se (glej presek 1a, sl. 9) v kv. 99a (stojka SE 171) in v kv. 94a na notranji površini ohranile površinske sledi − odtisi prstov dve stojki (SE 69 in SE 167). Na možnost obstoja visokosre- ter odebeljen rob na mestu spojitve zgornjega in spodnjega dnjeveškega objekta je opozarjala tudi prostorska analiza dela. Te površinske sledi (seveda, če je bil fragment ohra- pojavnosti posod, ki je pokazala povečano koncentracijo njen v tolikšni meri) so na risbah predmetov prikazane na keramičnih najdb v kv. 103, 104, 99a, 99, 89, 90. levi polovici risbe − ob preseku posode. Poleg arheoloških struktur se je ohranila tudi visokosrednje- Pri analizi tehnologije krašenja posod je bila pri tehniki glav- veška plast SE 4 (glej poglavje Katalog stratigrafskih enot ničenja (na gradivu iz Podrečja) ugotovljena uporaba naj-in struktur), ki je bila v zgornjem delu precej poškodova- manj dveh različnih lončarskih glavnikov, in sicer na osnovi na. Zasledili smo jo na površini, zamejeni z linijo kvadran- različnega števila in širine zobcev ter presledkov med njimi. tov od kv. 27a do kv. 145. Največja koncentracija keramič- Za sledi lončarskega glavnika, ki je zapustil na površini po- nih najdb v plasti je izhajala okrog objektov 9, 10 in 11. V sode (oziroma predmeta) plitve oziroma globlje sledi v širini podrobno kataloško obravnavo (in analize) je bil vključen do 4 mm, je bila uporabljena alfa-numerična vrednost A08a 201 fragment lončenine iz visokosrednjeveške plasti SE 4. oziroma za širino nad 4 mm alfa-numerična vrednost A08b. Za podrobne opise vseh obravnavanih najdb glej poglavje Presek posamezne linije je bil lahko podoben plitvi kaneluri Katalog gradiva. oziroma globljemu žlebu. Zaradi uporabe specifičnih lončarskih mas − zelo finozrnatih 4.3.2 Visokosrednjeveške najdbe lončarskih mas (Pleterski in Štular uporabljata termin lončar- Metodologija dela ska glina − Pleterski 2010, 10; Štular 2007, 377) s posame- znimi zrni velikosti do 1,0 mm oziroma drobnozrnatih LM s Makroskopska analiza lončenine stratigrafske enote SE 4 posameznimi grobimi zrni velikosti od 3,0 do 4,0 mm je bila (na 201 fragmentu) je bila izdelana po kriterijih, ki so pred- za obdelavo površine takšnih keramičnih izdelkov vpeljana stavljeni v knjigi Keramika (Horvat 1999, 107−143). Spre- nova kategorija, hrapava površina (koda BA). Površina teh menljivke, s katerimi so bile natančno definirane tehnološke 42 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 38 Oblike prehoda roba ustja v vrat za skupino 5 po Losertu. izdelkov ni niti groba (koda A) niti gladka (koda B), je hra- vratu), srednje velike lonce (13−18 cm notranjega premera pava (koda BA). vratu) in velike lonce (od 18−25 cm notranjega premera Za tipološko opredelitev lončenine iz Podrečja je bila upora- vratu) (Pleterski 2010, 33−36). V Podrečju so se pojavili tudi bljena klasifikacija Hansa Loserta (1993), ki je razvrstil zgo- lonci z notranjim premerom vratu nad 25 cm, zato je bila dnjesrednjeveško in visokosrednjeveško zgornjefrankovsko dodana velikostna skupina − zelo veliki lonci (nad 25 cm lončenino glede na obliko in okras v deset skupin (od 1−10) notranjega premera vratu). oziroma 51 najpogostejših oblik (variant) robov ustij (a−g) Dodatno težavo pri opredeljevanju robov ustij 11. in 12. sto- (Losert 1993, 25, 42−49, sl. 6) in sistem B. Štularja, ki je pri letja je predstavljalo dejstvo, da je v Sloveniji iz tega obdo- obdelavi gradiva iz Malega gradu v Kamniku za slovenski bja le malo raziskanih in objavljenih najdišč. Izjemo pred- prostor privzel in delno nadgradil sistem poimenovanja po stavljajo najdišča v severovzhodni Sloveniji (Gornje njive pri Losertu (Štular 2007, 245−404). Dodal je skupino 11 in novo Dolgi vasi, Pri Muri pri Lendavi, Gorice pri Turnišču). Zato je varianto roba ustja, stolpec H. Pri navajanju variant robov bila za časovno razvrstitev lončenine iz Podrečja uporablje- ustij je bil za gradivo iz Podrečja uporabljen Losertov sistem, na tudi objava Tajane Sekelj Ivančan, ki je objavila gradivo npr. oblika roba ustja 5e, torej arabska številka za skupino (5 s prostora med Dravo in Savo na Hrvaškem (Sekelj Ivančan − spodrezan rob) in mala tiskana črka za varianto (e − ver- 2010). Gradivo je razvrstila v pet faz (faze I−V), katere je tikalno preoblikovan rob) (Losert 1993, sl. 6, 5e). V primeru, časovno zamejila z radiokarbonskimi datacijami. Keramično da je navajana varianta roba ustja po Štularju (Štular 2007), gradivo iz Podrečja smo lahko uvrstili v njeno fazo IVa (od je bila uporabljena npr. koda 2H, torej arabska številka za druge polovice 10. do druge polovice 11. stoletja) in IVb (od skupino (2 − enostavno oglato ustje) in velika tiskana črka druge polovice 11. do začetka 12. stoletja). za varianto (H − poševno navznoter prirezan oziroma preo- Tehnološka in tipološka ter časovna opredelitev gradiva blikovan rob). Zaradi lažjega prepoznavanja oblike prehoda roba ustja v vrat posode so na sl. 38 predstavljeni prehodi Inventar stratigrafske enote SE 4 je sestavljalo predvsem (oziroma stiki) roba z vratom le za spodrezano obliko roba različno keramično gradivo (201 fragment). Zaradi zelo ustja (skupino 5 po Losertu in Štularju), teh prehodov Losert fragmentarne ohranjenosti keramičnega gradiva so bile ri- in Štular nista posebej prikazala. sarske rekonstrukcije posod maloštevilne. Izdelane so bile s pomočjo fragmentov, ki so imeli ohranjenih še dovolj Posode, ki so bile pokrite s pokrovom, so imele običajno morfoloških značilnosti osnovne oblike, da je bilo mogoče na notranji površini (tik pod odprtino) izdelano ležišče za izvesti rekonstrukcijo osnovne oblike ali le njen odsek (npr. pokrov v obliki bolj ali manj poudarjene kanelure. Losert in rob ustja z ostenjem, dno z ostenjem itd.). Inventar najdb Štular sta pri opisu oblike robov ustij v tem primeru upora- obravnavane stratigrafske enote dopolnjujeta še brus in bila termin kanelura na notranji površini roba (Losert 1993; novec. Štular 2007, 387−390). Pri opisih robov ustij iz Podrečja je bil uporabljen termin, ležišče za pokrov. Keramika Večji delež lončenine, odkrite v visokosrednjeveški plasti V Podrečju ni bil ohranjen noben lonec v celoti ali vsaj tako (SE 4) na najdišču Podrečje, je pripadal ostankom posod dobro, da bi lahko z gotovostjo rekonstruirali njegovo celo- grobe hišne lončenine (namenjene kuhanju, strežbi in shra- tno obliko (višino), zato je bil za pripadnost velikostnim sku- njevanju). V tehnološko-tipološko analizo je bil zajet 201 pinam uporabljen notranji premer vratov loncev oziroma fragment keramičnega zbira. Glede na ohranjenost robov robov ustij z ostenji. Velikostne skupine loncev je na gradivu ustij z ostenjem je bilo v keramičnem zbiru evidentiranih Blejske Pristave vzpostavil Pleterski. Uporabil je tri veliko- najmanj 57 loncev, 10 skodel oziroma skled in dva vrča stne skupine: majhne lonce (do 13 cm notranjega premera (ohranjena dva fragmenta roba ustja z ostenjem). Loncem Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 43 bi lahko prišteli, glede na ohranjenost fragmentov, ki so v drobnozrnati lončarski masi zaznana prisotnost grobih imeli ohranjenih dovolj morfoloških značilnosti lonca, še štiri kremenovih zrnc, velikih od 4,0 do 5,0 mm (koda 3*). Pri-fragmente dna z ostenjem in 16 fragmentov ostenja. Torej sotnost teh grobih zrnc je dala lončarskim izdelkom na prvi lahko govorimo o 77 loncih. Tehnološka analiza je bila izde- pogled grob videz. To je lahko pomenilo, da je bil lončarski lana še na 100 fragmentih posod (na 33 fragmentih dna z masi namenoma dodan kremen večje zrnavosti, torej kot ostenjem in 67 fragmentih ostenja), pri katerih oblika ni bila pustilo, ali pa je bila uporabljena za izdelavo posod lon- določljiva, pomembni pa so bili zaradi tehnologije okrasa čarska glina brez predhodnih postopkov čiščenja oziroma in motivike. predelave. Do podobnih ugotovitev je pri analizi lončarskih Vsa lončenina obravnavanega keramičnega zbira je bila mas keramičnega zbira iz Malega gradu v Kamniku prišel izdelana iz kremenovih lončarskih mas (18 različnih LM) tudi Štular. Na lončenini, ki je bila obvrtena (dodelana) na (sl. 39). Lončarske mase z vsebnostjo kalcijevega karbona- počasnem vretenu, je ugotovil prisotnost primesi srednje ta in lončarske mase z vsebnostjo kalcijevega karbonata in velikih delcev kremena in/ali apnenca (Štular 2009, 125). kremena niso bile evidentirane. Sama tehnika oblikovanja srednjeveških posod je bila pogo- Prevladovali so lončarski izdelki, ki so bili izdelani iz zelo jena s postopnim uvajanjem vse hitrejšega lončarskega vre- finozrnatih (120 posod) in drobnozrnatih lončarskih mas tena. Analiza načina oblikovanja posod stratigrafske enote (53 posod). Najmanj posod je bilo izdelanih iz finozrnatih SE 4 je pokazala tri načine oblikovanja lončarskih izdelkov lončarskih mas (28 posod). Kar pri 81 posodah so se v zelo (sl. 40). finozrnati lončarski masi pojavljala posamezna zrna kreme- 1. Tehnika oblikovanja z obvrtenjem – gre za kombiniran na- na, velika do 1,0 mm (koda 1*). Pri 11 posodah pa je bila čin prostoročnega oblikovanja in oblikovanja na lončarskem LM delež zrnavost opis lončarske mase posod LM01 11 1 zelo finozrnata kremenova LM s sestavinami kremena (koda A) in sljude (koda C) LM02 16 1 zelo finozrnata kremenova LM s sestavinami kremena (koda A), sljude (koda C) in železovih oksidov (koda E) LM03 4 1 zelo finozrnata kremenova LM s sestavinami kremena (koda A) in povišane vsebnosti sljude (koda C) LM04 2 1 zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi kremenovimi zrni do 0,5 mm (koda A), sljude (koda C) in železovih oksidov (koda E) LM05 5 1* zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti (do 1,0 mm − koda A), sljude (koda C) in neznane sestavine (koda J) LM06 4 1* zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti (do 1,0 mm − koda A), sljude (koda C) in povišano vsebnostjo neznane sestavine (koda J) LM07 9 1* zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti (do 1,0 mm − koda A), povišano vsebnostjo sljude (koda C) in neznane sestavine (koda J) LM08 24 1* zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti (od 0,5 do 1,0 mm − koda A), sljude (koda C) in organskimi sestavinami (koda D) LM09 24 1* zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti (od 0,5 do 1,0 mm − koda A), sljude (koda C), organskimi sestavinami (koda D) in železovih oksidov (koda E) LM10 7 1* zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti (od 0,5 do 1,0 mm − koda A), sljude (koda C), organskimi sestavinami (koda D) in povišano vsebnostjo železovih oksidov (koda E) LM11 4 3 drobno zrnata kremenova LM s sestavinami kremena (koda A), sljude (koda C) in železovih oksidov (koda E) LM12 6 1 zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi kremenovimi zrni od 0,5 do 1,0 mm (koda A), sljude (koda C) in neznane sestavine (koda J) LM13 8 1* zelo finozrnata kremenova LM s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti (do 1,0 mm − koda A), povišano vsebnostjo sljude (koda C) in organskimi sestavinami (koda J) LM14 24 2 finozrnata kremenova LM s sestavinami kremena (koda A) in sljude (koda C) LM15 21 3 drobno zrnata kremenova LM s sestavinami kremena (koda A), sljude (koda C) in organskimi sestavinami (koda D) LM16 17 3 drobno zrnata kremenova LM s sestavinami kremena (koda A), povišano vsebnostjo sljude (koda C) in organskimi sestavinam (koda D) LM17 11 3* drobno zrnata kremenova LM s posameznimi zrni kremena zelo grobe zrnavosti (od 4 do 5,0 mm − koda A), sljude (koda C) in železovih oksidov (koda E) LM18 4 2* finozrnata kremenova LM s posaneznimi zrni kremena drobne zrnavosti (do 2,0 mm − koda A), sljude (koda C) in organskimi sestavinam (koda D) 39 Seznam in pogostnost uporabe LM pri izdelavi lončarskih izdelkov keramičnega zbira SE 4. 44 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 vretenu različnih zgradb, ki so omogočale tudi različno hi- pojavljale v času 9. in 10. stoletja, obdržale so se še v 11. sto- trost vrtenja. Pri tem postopku je šlo za dovrtenje roba in letju, na prehodu 11. v 12. stoletje pa se niso pojavljale več. vratu na vrteči podlagi. V Podrečju je bila ta tehnika obliko- Posode, ki so bile v popolnosti izdelane na hitrem lončar- vanja prevladujoča, saj je bila prepoznana kar na 131 poso- skem vretenu, so se v manjši meri pojavljale že okoli sredine dah (od 201 posode analiziranega zbira). Na posodah, ki so 10. stoletja, nekoliko več v 11. stoletju, njihova ekspanzija bile izdelane s tem postopkom, so ostale na površini različ- pa se je pričela na prehodu 11. v 12. stoletje (večje raziskave ne površinske sledi. Zaradi prostoročnega oblikovanja spo- so v tej smeri opravili poljski arheologi). Obdelava notranje dnjega dela posode v tehniki oblikovanja s svaljki, je ostala površine sten posod z navpičnim poravnavanjem z roko se na zunanji površini, na mestih nadgradnje svaljkov, pogosto je vedno povezovala s prostoročnim načinom oblikovanja neravna površina. Na notranji površini so bili opazni potegi ali obvrtenjem (Sekelj Ivančan 2010, 104 in opomba 29). s prsti navzgor (G45, G46, G62, G93, G106, G145, G132), Analiza tehnologije žganja, ki je bila opravljena na predme- ali pa odtisi prstov (G41, G50, G53, G57, G88, G97, G100, tih 2. poselitvene faze, je pokazala manj kakovostno žga- G132, G155). Na spoju zgornjega dela posode (izdelanega nje posod. Od kakovosti žganja (oziroma samega procesa na vretenu) s spodnjim (prostoročno izdelanim) je ostala na žganja) so bile v precejšnji meri odvisne lastnosti predme- notranji površini zadebelitev stene (G35, G45, G46, G57, tov, kajti šele z žganjem pri visoki temperaturi so predmeti G72, G76, G75, G78, G87, G96, G92, G93, G97). Na notra- dobili potrebno trdnost, barvo in kvaliteto. Več kot polovica nji površini vratu (nad minimalnim premerom vratu) so bile posod je bila žganih nepopolno oksidacijsko (125 posod − opazne horizontalne sledi (včasih komaj vidne − G31, G32, koda 7) in le pri 17 je bil ugotovljen oksidacijski način žganja G41, G45, G46, G56, G57, G88, G93, G94), kot preostanek (koda 1). 13 posod je bilo žganih redukcijsko, v končni fazi obdelave površine (že narejene) posode. Včasih je bil na v oksidacijski atmosferi. Znaten delež posod iz Podrečja je dnu posod ohranjen tudi znak lončarja (G115, G116, G121, bil žgan redukcijsko (41 posod) oziroma oksidacijsko in v G122, G124, G127−129). končni fazi v redukcijski atmosferi (tri posode). 2. Oblikovanje posode na vretenu (verjetno na ročni pogon) Zadnji bistveni element pri obdelavi lončenine so dekorativ- − značilno je bilo popolno vrtenje (nemško Nachdrehen) ni elementi. Na lončeni visokosrednjeveškega keramičnega posode od dna navzgor. Posode so bile pravilnejših, bolj zbira sta bili izdelani analiza motivov (sl. 41) kot tudi analiza simetričnih oblik. Včasih so bile na notranji površini opazne krasilnih tehnik (ki so bile uporabljene pri izdelavi motivov − zagladitve z lončarskim orodjem (G28, G30, G32, G40, G43, sl. 42) in lokacija motivov po posameznih odsekih posode. G44, G52, G55, G58, G60, G63, G67, G69, G71, G75, G73, Okrašenih je bilo kar 72 % oziroma 146 posod oziroma fra- G77, G78, G79, G80, G81). Največja razlika je bila opazna gmentov posod analiziranega zbira. Na sl. 41 in 42 so na- pri izdelavi dna posod, prehod dna v steno na notranji po- vedene kataloške številke za vsako varianto motiva oziroma vršini ni bil več postopen oziroma blag (kot je bilo to zna- varianto osnovne tehnike okrasa. Motivi kot tudi tehnologija čilno za prostoročno oblikovanje v tehniki svaljkov npr. G6), krasilnih tehnik so navedeni tudi v Katalogu gradiva. ampak bolj strm. V tej tehniki je bilo izdelanih 35 posod. Tudi na teh posodah se je ohranil znak lončarja (G121, G117). Zaradi velike raznolikosti motivov na lončenini iz Podrečja obravnavanega zbira so bili le-ti razvrščeni v posamezne 3. Posode izdelane na hitrem lončarskem vretenu (na nožni vrste motiva in variante. Podrobna predstavitev vrste moti- pogon) so sorazmerne, enotnih oblik, prehodi so bili blagi vov z variantami je zaradi boljše preglednosti (skupaj s kata- in zaobljeni. Za notranjo površino je bila značilna vitrasta loškimi številkami) predstavljena na sl. 41. Analiza je poka- površina (grebeni in globlje kanelure − G94, G125, G126, zala minimalno razliko v pojavnosti kombiniranih (76 posod G130, G131, G256), zunanja površina je imela pogosto oziroma fragmentov posod) in samostojnih oblik motivov ohranjene sledi faset, in sicer kot posledica odstranjeva- (70 posod oziroma fragmentov posod). Med samostojnimi nja odvečne gline (zlasti na bazi, pri oblikovanju prstana- motivi je prevladovalo glavničenje vse površine posode (ra- stega dna odprtih posod). Na dnu šestih posod, izdelanih zen vratu in roba ustja) v različnih smereh, in sicer: vertikalni na hitrem lončarskem vretenu, je bil ohranjen znak lončarja (osem primerkov), poševni (20 primerkov), poševno-križni (G119, G123, G125, G126, G130, G131). (en primerek) in vodoravno ali vertikalni (en primerek) sme- Na 18 posodah tehnike oblikovanja nismo mogli določiti. ri. Najpogosteje je glavničena površina predstavljala le pod- Razlike, ki so nastale pri oblikovanju (izdelavi) posod, je lago, na katero so bili v različnih krasilnih tehnikah izdelani bilo mogoče tudi kronološko razvrstiti. Posode, ki so bile motivi v obliki horizontalnih linij (31 primerkov), vertikalnih izdelane na počasnem lončarskem vretenu, so se pogosteje linij (pet primerkov), valovnic (sedem primerkov) ali apliciranega rebra (22 primerkov). Izredno redko je bil na lončenini Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 45 tehnološki spemenljivke tehnoloških podatkov količinski lonec frg. dna z frg. skodela/ vrč posoda z podatki delež ostenjem ostenja skleda znakom posod lončarja na dnu zrnavostne zelo finozrnate; vel. zrnc do 0,25 mm (koda 1) 39 13 6 13 4 1 2 skupine zelo finozrnate s posameznimi zrni vel. do 1,00 mm (koda 1*) 81 18 12 38 5 1 7 finozrnate; vel. zrnc 0d 0,26−0,50 mm (koda 2) 24 16 3 4 1 finozrnate s posameznimi zrni vel. do 2,0 mm (koda 2*) 4 3 1 drobnozrnate; vel.zrnc 0,51−2,00 mm (koda 3) 42 22 8 9 3 drobnozrnate s posameznimi zrni vel. od 4,0 do 5,0 mm (koda 11 5 4 2 3*) oblikovanje (način obvrtena posoda (koda 2a) 131 44 28 45 8 1 5 izdelave) vreteno na ročni pogon (koda 2) 35 24 1 6 1 1 2 vreteno na nožni pogon (koda 3) 17 2 10 5 oblikovanje ? 18 9 2 6 1 dodelava groba površina (koda A) 3 2 1 2 1 površine gladka površina (koda B) 68 22 37 5 6 polirana površina (koda C) 1 1 hrapava površina (koda BA) na ZNP 2 1 2 groba (koda A) na NP; gladka (koda B) na ZP 3 2 15 1 1 1 hrapava (koda BA) na NP; gladka (koda B) na ZP 5 11 1 1 gladka (koda B) na NP; hrapava (koda BA) na ZP 2 1 1 groba (koda A) na NP; hrapava (koda BA) na ZP 1 1 način žganja oksidacijsko žg. (koda 1) 17 5 2 6 3 1 redukcijsko žganje (koda 2) 41 29 1 10 1 oksidacijsko žg., v končni fazi redukcijska atm. (koda 4) 3 1 1 1 redukcijsko žg., v končni fazi oksidacijska atm. (koda 5) 13 4 1 8 nepopolno oksidacijsko žg.; v končni fazi dimljenje (koda 6) 2 1 1 nepopolno oksidacijsko žg. (koda 7) 125 38 28 41 7 1 10 krasilne tehnike vrezovanje (samostojno) 4 3 1 žlebljenje (samostojno) 10 6 1 3 kaneliranje (samostojno) 14 7 2 2 1 2 glavničenje (samostojno) 33 10 8 14 1 rebro (samostojno) 3 2 1 vrezovanje, glavničenje 2 1 1 vrezovanje, žlebljenje, glavničenje 1 1 vrezovanje, kaneliranje, glavničenje 1 1 žleblenje, kaneliranje 2 1 1 žlebljenje, glavničenje 11 4 6 1 žleblernje, kaneliranje, glavničenje (2) 1 1 žleblenje, glavničenje, odtis šila 3 3 žlebljenje, orodje s prirejeno konico (A02; B05b) 1 1 kaneliranje, glavničenje 29 11 3 15 kaneliranje, glavničenje, rebro 5 1 1 3 kaneliranje, odtis šila (B05b), rebro 1 1 kaneliranje, rebro 3 1 1 1 kaneliranje, glavničenje, odtis šila (B05b), rebro 3 2 1 glavničenje, rebro 7 2 2 3 glavničenje, odtis prsta, rebro 4 3 1 glavničenje, odtis šila, rebro 1 1 glavničenje, odtis pečata, rebro 1 1 glavničenje, noht, rebro 1 1 odtis šila, rebro 4 4 odtis orodja s prirejeno konico 1 1 neokrašene posode 55 27 17 1 2 1 7 trdota izdelkov 7., 8. in 9. stopnja po Mohsu − trdota izdelkov je izredno trda po Mohsu barva površine po siva, rjava, rdečkasto siva, bledo rjava, svetlo rjava, rdečkasta, sivo črva žganju lise na površini na zunaji ali notranji površini ali zunanji in notranji površini: sive, rjave barve; včasih svetlo rjave ali rdečkaste 40 Pregled tehnoloških značilnosti lončenine stratigrafske enote SE 4. 46 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 Podrečja izdelan trak glavničenih linij, ki pa je bil vedno Na vseh analiziranih lončarskih izdelkih obravnavanega ke-uporabljen v kombinaciji z drugim motivom, npr. G87, G95, ramičnega zbira je bila ugotovljena izredno visoka stopnja G200. Med motive so bili uvrščeni tudi nepretrgani nizi go- trdote, trdotna stopnja 4 (po Mohsovi trdotni lestvici 7., 8. in stih horizontalnih linij na trupu ali ramenu loncev (npr. G62, 9. stopnja). Za trdoto keramičnih izdelkov so bili pomembni G68, G88, G132 itd.). tako dolžina žganja kot tudi čas ohlajanja in seveda sestava Zaradi fragmentarne ohranjenosti keramičnega gradiva je lončarskih mas, ki so bile uporabljene za izdelavo lončenine bila pozicija motivov težko določljiva. Na loncih z gotovo- (Horvat 1999, 56). stjo lahko dokažemo pozicijo na ramenu ali trupu. Nikoli Barva površine vsakega keramičnega izdelka je bila odvisna pa ni bil izdelan okras na robu ustja. Pri loncih, ki so imeli predvsem od železovih spojin v glineni masi in od atmosfe- bazo (ki je bila pogosto od trebuha oddeljena s kanelirano re v peči (oksidacijske oziroma redukcijske). Vendar pa se je ali užlebljeno horizontalno linijo), je ostala le-ta neokrašena barva površine keramičnih izdelkov lahko spreminjala tudi v višini 1,0 do 2,0 cm od stojne površine (G61, G125, G133 zaradi drugih dejavnikov, npr. dolgotrajne uporabe (gre za itd.). obrabo površine), oblog (zamazanost zaradi vsebine), za- Motivi so bili izdelani v različnih krasilnih tehnikah in vari- mazanosti zaradi odlaganja ogljika (in plinov) pri segrevanju antah. Na sl. 40 in sl. 42 so predstavljene osnovne tehnike nad odprtim ognjem itd. (Horvat 1999, 55). Zato so bile pri krašenja z variantami na visokosrednjeveški lončenini stra- analizi barve lis, ki so nastale na površini keramičnih izdel- tigrafske enote SE 4. Krasilne tehnike so navedene tudi v kov zaradi zgoraj naštetih dejavnikov, navajane ločeno. Pre- Katalogu gradiva. vladovali sta siva in rjava barva površine. Po pogostnosti so ji sledile rdečkasta, bledo rjava in svetlo rjava. Nemalokrat Okras se je ohranil na 146 fragmentih lončenine analizirane- sta bili notranja in zunanja površina različnih barv (najprej ga zbira. Pri krašenju posod so bile uporabljene tri osnovne je navedena barva notranje in zatem zunanje površine) npr. krasilne tehnike z različnimi variantami osnovnih tehnik: sivo/svetlo rdeče, svetlo rjavo/rdečkaste, rjavo/svetlo rjave, 1 osnovna tehnika vrezovanja (z variantami pravega vreza, sivo-črno/svetlo rjave, bledo rjavo/rjave barve itd. Lise, ki so žlebljenja, kaneliranja, glavničenja – plitvega in globokega s se pojavljale ali na notranji ali zunanji ali notranji in zunanji širino zobcev do 4 mm oziroma nad 4 mm), površini, so bile sive ali rjave barve, včasih tudi svetlo rjave ali rdečkaste barve. 2 osnovna tehnika vtiskovanja (z variantami – odtiskovanje z vrhom prsta, vtiskovanje z vrhom enega nohta, odtis orodja Tipologija s prirejeno konico, odtis šila oziroma lončarskega noža, od- Lončarski izdelki, ki so predstavljali osnovo, na kateri je bila tis pečata oziroma glavnika), izdelana tipološka analiza stratigrafske enote SE 4, so izvi- rali s področja treh delno ohranjenih objektov, objekta 10 3 osnovna tehnika apliciranja; plastično rebro prosto izdela- (z delno ohranjenim ognjiščem SE 411 v kv. 68/1) in delno no iz lončarske mase. ohranjenih objektov 9 in 11. Torej je šlo na eni strani za od- Na posodah iz Podrečja je bila za krašenje posod najpogo- lomke, ki so ostali na prostoru samega objekta 10 (kv. 62/1, steje uporabljena tehnika glavničenja, izdelana z glavniku 2, delno 3, kv. 63/1, delno 4, kv. 67/1−4; kv. 68/1, 4), in na podobnim orodjem. Uporabljena je bila lahko samostojno drugi strani za odlomke, ki so se nahajali na območju ok. (33 primerkov) ali pa v kombinaciji z drugimi variantami kra- 10 m okrog objekta 10 (smetišče kv. 61/2, 3, kv. 62/3, 4, silnih tehnik npr. pravim vrezom (dva primerka), žlebljenjem kv. 63/2, 3, kv. 66/3, kv. 72/1, 2, 4, kv. 73/1−3) in 10 m okrog (11 primerkov), kaneliranjem (29 primerkov), ščipanjem z objekta 9 (kv. 82/2, 4, kv. 86/4, kv. 87/1−4, kv. 92/1, kv. 93/3, dvema prstoma, odtisi šila (štirje primerki), odtisom pečata 4, kv. 97/2−4) ter 10 m okrog objekta 11 (kv. 108/3, 4, (en primerek) in apliciranim rebrom (17 primerkov) (sl. 42). kv. 103, kv. 104, kv. 99a, kv. 99, kv. 100, kv. 94a, kv. 94, kv. 95, Od ostalih krasilnih tehnik, s katerimi so na posodah sa- kv. 89/1−3, kv. 90). Večja koncentracija najdb se je nahajala mostojno izvajali krašenje, so bile uporabljene še tehnike tudi (na prostoru največje oddaljenosti od objektov) na ob- kaneliranja (14 primerkov), žlebljenja (deset primerkov) in močju kv. 113/1−4, kv. 114/1−4, kv. 154. vrezovanja (štirje primerki). Od številnih variant osnovne Lonci, tehnologija in tipologija tehnike apliciranja je bila uporabljena le varianta prostoroč- Vsi lonci so bili izdelani iz kremenovih lončarskih mas zelo no izdelanega rebra (nerazčlenjenega (pet primerkov) ali fine (31 loncev), fine (19 loncev) in drobne zrnavosti (27 razčlenjenega (pet primerkov)). loncev). Izstopale so lončarske mase, v katerih so bila v zelo fino (18 loncev − koda 1*), fino (3 lonci − koda 2*) ali Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 47 drobnozrnati osnovi (5 loncev − koda 3*) prisotna zrnca obvrtenjem na 44 loncih in oblikovanje na vretenu na ročni kremena večje zrnavosti, kar je dajalo loncem na prvi po-pogon pri 24 loncih (značilno popolno dovrtenje posode od gled grob videz. Najpomembnejše za ločevanje visokosre- dna do ustja). Devetim loncem zaradi fragmentarne ohra- dnjeveške lončenine je bilo ločevanje med izdelki glede na njenosti roba ustja tehnike oblikovanja ni bilo mogoče do- tehnologijo oblikovanja posode (oziroma izdelave). Anali- ločiti. Sledovi obdelave na notranji in zunanji površini loncev za oblikovanja loncev je pokazala tehniko oblikovanja z so dokazali uporabo pet različnih tehnoloških postopkov vrsta motiva variante motiva kat. št. valovnica enojna valovnica 26, 164 dve enojni valovnici 45, 163, 172 enostavna horizontalna enojna horizontalna linija 43, 52, 77, 113, 123, 125, 139 linija dve horizontalni liniji 74, 141 niz enojnih horizontalnih linij (razporejenih na ramenu ali trupu) 34, 40, 46, 60, 93, 155, 160 linije v traku (trak sestavljajo 3−4 ali več linij) 226 , 195 nepretrgan niz gostih horizontalnih linij 57, 68, 62, 88, 132, 162, 173 glavničenje vertikalno glavničenje (celotne) površine 61, 133, 137, 197, 201, 214, 215, (samostojno) 216 poševno glavničenje (celotne) površine 31, 51, 59, 72, 81, 86, 99, 109, 136, 143, 144, 150, 154, 159, 198, 199, 203, 204, 212, 213 poševno križno glavničenje površine 196 vodoravno in vertikalno glavničenje površine 202 rebro (samostojno) ali nerazčlenjeno rebro (samostojno) 110, 111, 194, 224, 225 v kombinaciji z drugimi nerazčlenjeno rebro na poševno glavničeni podlagi 101, 112, 185, 190, 206, 211 motivi nerazčlenjeno rebro, vertikalno glavničenje površine 106 nerazčlenjeno rebro na poševno-križno glavničeni podlagi 100 razčlenjeno rebro (samostojno) 208, 217, 220, 221, 223 razčlenjeno rebro na poševno glavničeni podlagi 103, 183, 184, 209 razčlenjeno rebro na vertikalno glavničeni podlagi 218 razčlenjeno rebro na poševno-križno glavničeni podlagi 207 razčlenjeno rebno (odtisi so izdelani ali z glavnikom ali odtisom pečata), 210 horizontalno glavničenje površine razčlenjeno rebro, horizontalno in vertikalno glavničenje površine 134 razčlenjeno rebro, horizontalne linije na poševno glavničeni podlagi 107 enojna valovnica, razčlenjeno rebro 191, 222 enojna valovnica, razčlenjeno rebro, poševno glavničenje površine 105, 205 horizontalna linija, nerazčlenjeno rebro na poševno glavničeni podlagi 53 kombinirani motivi horizontalne (ali horizontalna) linije na vertikalno glavničeni podlagi 116, 135, 166, 176, 177, 178, 180, 188, 192, 193 horizontalne linije na poševno glavničeni podlagi 37, 48, 58, 65, 67, 75, 76, 84, 85, 91, 94, 95, 97, 117, 161, 168, 174, 182, 186, 187 horizontalna linija na poševno-križno glavničeni podlagi 167 poševno glavničenje v traku, horizontalne linije v traku 102, 171 vertikalna linija na poševno glavničeni podlagi 146, 175 vertikalno glavničenje površine, horizontalna linija 140 vertikalno glavničenje površine, tri horizontalne linije 158, 181 horizontalne linije v traku (tri ali več) na vertikalno glavničeni podlagi 200 vertikalno glavničenje površine na horizontalno glavičenem traku (sedem linij) 96 enojna valovnica na vertikalno glavničeni podlagi 170 enojna valovnica na poševno glavničeni podlagi 90, 169, 189 enojna valovnica, horizontalna linija, na poševno glavničeni površini 82, 98, 179 enojna valovnica, trak glavničenih horizontalnih linij, enojna valovnica in horizontalna 87 linija na poševno glavničeni podlagi horizontalna linija, enojna valovnica 219 dve enojni vzporedni valovnici, horizontalna linija 165, 89 horizontalne linije, »arkade« (oz. loki) na vertikalno glavničemi površini 92 vertikalne linije na nizu enojnih horizontalnih linij 50 neokrašene posode 55 41 Oblike motivov na visokosrednjeveški lončenini stratigrafske enote SE 4. 48 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 obdelave površine. Tehnika brisanja (oziroma gladka površi- na treh loncih (koda AB). Na dveh loncih je bila dokaza- na − koda B), ki je bila prevladujoča tehnika obdelave, je bila na hrapava notranja in zunanja površina (koda BA). Le na ugotovljena na 68 loncih. Na preostalih osmih loncih so bile enem loncu je bila ugotovljena polirana površina (koda C). zastopane različne tehnike obdelave oziroma kombinacije Na loncih iz Podrečja je prevladovalo nepopolno oksida- različnih tehnik obdelave površine: tehnika glajenja (oziro- cijsko žganje (38 loncev). Opazen je bil trend naraščanja ma groba površina − koda A) na treh loncih, kombinacija redukcijskega žganja. Razmeroma visok delež loncev je bil glajenja na notranji in brisanja na zunanji površini prav tako žgan redukcijsko (29 loncev − koda 7) oziroma oksidacijsko vrste lončarskih izdelov s kataloškimi številkami variante krasilnih tehnik (v oklepaju koda količinski lonec frg. dna z frg. ostenja skodela/ vrč posoda z variante krasilne tehnike) delež ostenjem skleda znakom posod lončarja na dnu vrezovanje (samostojno − A01) 4 34, 40, 160 46 žlebljenje (samostojno − A02) 10 43, 45, 139 88, 89, 162, 164, 62, 74 163 kaneliranje (samostojno − A03) 14 26, 50, 132, 155 172, 173 113 123, 125 57, 60, 68, 77, 93 glavničenje (samostojno − A08a, A08b) 33 31, 51, 86, 136, 133, 99, 196−204, 109 52, 59, 137, 143, 144, 212−216 61, 69, 146, 150, 159 72, 81 rebro (samostojno − C01) 3 224, 225 111 vrezovanje, glavničenje ( A01; A08a oz. A01; 2 56 116 A08b) vrezovanje, žlebljenje, glavničenje (A01; A02; 1 87 A08a) vrezovanje, kaneliranje, glavničenje (A01; A03; 1 161 A08a) žlebljenje, kaneliranje (A02; A03) 2 56 135 žlebljenje, glavničenje (A02; A08a oz. A02; 11 48, 58, 166−171 117 A08b) 90, 92 žlebljenje, kaneliranje, glavničenje (A02; A03; 1 165 A08b) žlebljenje, glavničenje , odtis šila (A02; A08a; 3 75, 84, B05b oz. A02; A08B; B05b) 91 kaneliranje, glavničenje (A03; A08a oz. A03; 29 37, 65, 140, 154, 158 174−182, A08a; A08b oz. 103; A08b) 67, 76, 186−189, 192, 82, 85, 193 94−98 kaneliranje, glavničenje, rebro (A03; A08a; 5 53 134 185, 190, 205 C01 oz. A03; A08b; C01 kaneliranje, odtis šila, rebro (A03; A08a; B05b; 1 191 C01 kaneliranje, glavničenje, odtis šila, rebro (A03; 3 183, 184 105 A08a; B05b; C01) kaneliranje, rebro (A03; C01) 3 194 110 115 glavničenje, rebro (A08a; A08b; C01 oz. A08a; 7 100, 101 206, 211 103, 106, C01 oz. A08b; C01) 112 glavničenje, odtis prsta, rebro (A08a; B01b; 4 207, 208, 217 107 C01 oz. A08b; B01b; C01) glavničenje, odtis šila, rebro (A08b; B05b; 1 209 C01) glavničenje, odtis pečata, rebro (A08a; B08; 1 210 C01) glavničenje, noht, rebro (A08b; B02a; C01) 1 218 odtis šila, rebro (B05b; C01) 4 221−223, 226 žlebljenja, orodje s prirejeno konico (A02; 1 219 B05b) odtis orodja s prirejeno konico (B05b) 1 195 neokrašene posode 55 46 17 69 8 1 5 42 Krasilne tehnike na visokosrednjeveški lončenini stratigrafske enote SE 4. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 49 in v končni fazi v redukcijski atmosferi (en lonec − koda 4). Losert je datiral rob ustja skupine 2c (ki se pojavlja na loncih Najmanjši delež loncev je bil žgan oksidacijsko (pet loncev variante 1) od 9. do 12. stoletja (Losert 1993, sl. 6: 2c). So- − koda 1) oziroma redukcijsko in v končni fazi v oksidacijski rodne primerke je Sekelj Ivančan na najdišču Ledine uvrstila atmosferi (štirje lonci − koda 5). med lonce skupine 2, faze IVa. Časovno jih je postavila na Raznolikost okrasov (motivov in tehnik krašenja) na loncih konec 10. in v prvo polovico 11. stoletja. Primerjala jih je je tolikšna, da je preglednico le-teh težko oblikovati. Poleg s sorodnimi lonci madžarskih najdišč iz okrog leta 900 do tega imamo večinoma opravka le s fragmenti (razen lonca 1100 n. št. (Sekelj Ivančan 2010, 129, t. 44: 279, rob ustja G40) različnih odsekov ostenja lonca, tako da je bila celotna sl. 98 − tip II). Varianta lonca L1/2c je primerljiva tudi z lonci sestava okrasa oziroma motiva na loncu v večini primerov tipa L1 z najdišča Pri Muri pri Lendavi. Sankovič je lonce tipa nepoznana. Relativni deleži variant osnovnih tehnik kraše- L1 umestil na podlagi analogij in radiokarbonskih datumov nja so prikazani tabelarno na sl. 40. v časovni okvir treh stoletij − od druge polovice 11. do dru- ge polovice 14. stoletja (Sankovič 2011, sl. 46: 1). Tudi Win- Na loncih so bile zastopane različne tehnike krašenja samo- tergest je datiral ustja skupine 2c iz prehoda 9. v 10. stoletje stojno ali v kombinaciji. V večini primerov je bila verjetno do prehoda 11. v 12. stoletje (Wintergerst 1999, t. 19: 1−4, okrašena (na podlagi analogij z drugih najdišč) vsa površina 7; t. 49: 10, 12). trupa lonca. Med tehnikami krašenja so nastopale samostoj- no variante osnovne tehnike vrezovanja − pravi vrez (3 lon- Lonci variante L2/5H (G62) − imeli so polelipsoidno-kro- ci), žlebljenje (6 loncev), kaneliranje (7 loncev) in glavničenje glasto obliko s stožčasto oblikovanim vratom, ki se je za- (10 loncev). Glavničenje se je kot tehnika krašenja pojavlja ključeval s spodrezano obliko roba ustja variante 5H. Dno v JV Alpah od poznega latena dalje in je trajala vse v visoki ni bilo ohranjeno. Pozicija maksimalnega premera je bila srednji vek. Od tehnik krašenja je bila najpogosteje zasto- skoraj enaka polovici višini posode. Glede na notranji pre- pana kombinacija tehnike kaneliranja na glavničeni podlagi mer vratu je sodil med majhne lonce. Najpogostejši pojav te (na 11 loncih) ali tehnika žlebljenja na glavničeni podlagi (4 variante loncev je bil zabeležen v času od 9. do 12. stoletja. lonci). Le v izjemnih primerih je bil okras narejen v kombi- Manj pogosto so se pojavljali še vse do 14. stoletja (datacije naciji tehnik glavničenja in apliciranega plastičnega rebra (2 glej spodaj). lonca) oziroma kaneliranja, glavničenja in plastičnega rebra Varianta roba ustja 5H (ki se pojavlja na loncu variante L2) (1 lonec). Na loncih je bil priljubljen motiv vertikalnega in je bila privzeta po Štularju (Štular 2007, 387, 388, sl. 6: 3: poševnega glavničenja (križno glavničenje ni prisotno) vse tip 2H; Losert je med svojimi variantami nima). Na podlagi površine, ki je v največji meri predstavlja podlago, na kateri paralel je Štular postavil varianto roba ustja 5H v čas mlajše so bili izvajani različni motivi − najpogosteje horizontalne skupine robov ustij kamniškega gradu, in sicer v čas od 1100 linije (enojne ali v nizu) ali enojna valovnica. Drugi najbolj do 1300 (Štular 2007, 387, 388, t. 4: 2−9, sl. 13 − diagram pogost motiv na loncih je bil motiv enojnih vodoravnih li- zastopanosti in datacij), kar potrjuje širok časovni razpon nij (enojna horizontalna linija samostojno ali enojne linje v pojavljanja kroglaste oblike loncev L1, L2 in L3. nizu) in enojnih valovnic (enojna valovnica samostojno ali Varianta lonca L3/2d (G46) − varianta lonca je imela pole- enojne v nizu) − vendar brez glavničenja. lipsoidno/kroglasto obliko in rahlo hiperboloidno oblikovan Variante osnovnih oblik loncev vrat, ki se je zaključil z enostavno oglato oblikovanim robom Izmed loncev, ki so predstavljali najštevilčneje zastopano ustja variante 2d. Dno ni bilo ohranjeno. Pozicija maksimal- obliko posod na najdišču, je zaradi fragmentarne ohranje- nega premera je bila skoraj enaka polovici višine posode. nosti uspela delna rekonstrukcija le osmih loncev (sl. 43). Varianta lonca je bila glede na notranji premer vratu uvršče- Razvrščeni so bili v osem variant. Oznaka variante lonca npr. na med majhne lonce. L1/2c pomeni c L1 c varianto osnovne oblike (v tem primeru Lonce L1, L2 in L3 je povezovala polelipsoidno − kroglasta lonca) in oznaka npr. 2c eno od skupin roba ustja po Loser- oblika trupa. Razlikovali so se le po oblikovanosti vratu in tu oziroma oznaka 5H skupino roba ustja po Štularju. roba ustja. Glede na notranji premer vratu so bili uvrščeni Lonci variante L1/2c (G37) – imeli so polelipsoidno-kro- med majhne lonce s široko stojno površino, premer dna se glasto obliko s hiperboloidno oblikovanim vratom, ki se je je skoraj približal premeru odprtine. Višina je bila le nekoli- zaključeval z enostavno oglato oblikovanim robom ustja ko manjša od maksimalnega premera posode. Datirani so variante 2c. Dno ni bilo ohranjeno. Pozicija maksimalnega v čas od 900 do 1100. Sorodne variante loncev L3/2d in premera je bila skoraj enaka polovici višini posode. Glede na L2/5H so bile primerljive z obliko loncev L1 v najdišču Pri notranji premer vratu je sodil med majhne lonce. Muri pri Lendavi, katere je Sankovič postavil v čas od druge 50 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 43 Osnovne oblike posod keramičnega zbira SE 4. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 51 polovice 11. do druge polovice 14. stoletja (Sankovič 2011, (Beta-469964, Conventional radiocarbon age 960 ± 30 BP; 61, sl. 46: tip L1). Podobne oblike loncev iz hrvaških najdišč 96,4 % probability 1020−1155 cal AD (930−795 cal BP); je Sekelj Ivančan uvrstila med lonce skupine 2 in jih postavila 68,2 % probability − (34,7 %) 1084−1124 cal AD (866−826 v fazo IVa (Sekelj Ivančan 2010, 129, t. 44: 279 z robom ustja cal BP)). Oblikovno je zelo blizu obliki lonca skupine 2.1, ki tipa II, podoben naši varianti L1/2c) so imeli primerjala jih je je bil značilen za fazo IVa in IVb v hrvaških najdiščih Ledine s sorodnimi lonci iz madžarskih najdišč, ki so datirani v čas oziroma Pod Gučak. Sekelj Ivančan je oba lonca datirala v od okrog 900 do 1100. drugo polovico 10., 11. in v 12. stoletje (Sekelj Ivančan 2010, Lonci variante L4/4c (G50) je imela polelipsoidno-krogla- 129, faza IVa − lonec z najdišča Ledine t. 62: 392 s podob- sto-stožčasto obliko, s hiperbolidno oblikovanim vratom, ki nim znakom na dnu, kot ga je imel lonec iz Podrečja G117; se je zaključil z rogljasto oblikovanim robom ustja variante 133, faza IVb – lonec z najdišča Pod Gučak t. 68: 436). 4c. Pozicija maksimalnega premera je bila enaka polovici Lonci variante L6/2d (G45) hiperboloidno-kroglasto-po- višini posode. Glede na notranji premer vratu je bila varianta lelipsoidne oblike so imeli hiperboloidno oblikovan vrat, umeščena med srednje velike lonce. Varianta lonca L4/4c je ki se je zaključil z enostavno oglato oblikovanim robom sorodna ovalnemu tipu lonca po Sankoviču (Sankovič 2011, ustja variante 2d. Dno ni bilo ohranjeno. Lonec varian- sl. 46: 2 − tip 2). Pojavljali so se od okrog leta 1000 do konca te L6 je primerljiv s trebušatim lonci tipa 4 z najdišča Pri 11. stoletja. Muri (Sankovič 2011, 61, sl. 46: 4 − lonci G641, G726, G786, Oblika roba ustja variante 4c, ki je bila značilna za varian- G870 iz SE 750), ki jih je Sankovič okvirno postavil v čas od to lonca L4, je po mnenju Loserta dolgotrajna oblika roba, 1224−1288). V najdišču Ledine se oblikovno ujemajo s sku- značilna že za merovinški čas. Primerljive oblike roba pa so pino loncev 2.2, faze IVa. Fazo IVa je Sekelj Ivančan datirala se pojavljale vse do 12. stoletja (Losert 1993, 44, 45, sl. 6: v čas od druge polovice 10. do druge polovice 11. stoletja tip 4c). Oblika lonca L4 (ne pa tudi rob ustja) iz Podrečja je (Sekelj Ivančan 2010, t. 45: 283; t. 41: 388). Varianta L6/2d primerljiva z loncem z najdišča Ledine Sekelj Ivančan 2010, je primerljiva s trebušatimi lonci z močno izvihanim vratom t. 52: 324, (faza IVa − druga polovica 10. do druge polovi- in robom ustja variante 2d, ki so se pojavljali na najdiščih ce 11. stoletja) in najdišča Torčec Sekelj Ivančan 2010, t. 66: Bavarske v času od 10. do 12. stoletja, redko v 13. stoletju 419) z znakom na dnu v obliki žarkaste oziroma šest krake (Losert 1993, 43, sl. 6: 2d). Višje, trebušate lonce, z največjim zvezde (faza IVb − druga polovica 11. do začetka 12. sto- premerom v zgornji tretjini višine posode je Predovnikova letja). Oba lonca je Sekelj Ivančan uvrstila med lonce po- umestila v 13. stoletje (Predovnik 2003, 59). sebnega tipa, značilne za čas od okrog leta 1000 do konca Lonci variante L7/2c (G40) so imeli polelipsoidno-kroglasto 11. stoletja (Sekelj Ivančan 2010, 127−134, faza IVa in IVb − obliko, s hiperboloidno oblikovanim vratom, ki se je zaključil rob ustja sl. 98 − tip II). Z najdišča Pri Muri v bližini Lendave z enostavnim oglato oblikovanim robom ustja variante 2c. je poznanih pet loncev, ki smo jih lahko primerjali z loncem Dno ni bilo ohranjeno. Od ostalih oblik loncev se je razliko- variante L4. Sankovič jih je uvrstil med ovalne lonce tipa L2 val v oblikovanosti vratu. Vrat je bil višji, od ramena je bil lo- z različno oblikovanimi robovi ustij. Na podlagi gradiva in čen s horizontalnim žlebom. Maksimalni premer posode je radiokarbonskih datumov je postavil najdbe z najdišča Pri bil v zadnji tretjini višine posode. Širina premera roba ustja Muri pri Lendavi v časovni razpon od druge polovice 11. do je bila skoraj enaka maksimalnemu premeru posode. Dno druge polovice 14. stoletja (Sankovič 2011, 67, sl. 46: tip 2; je bilo široko in je predstavljalo tri četrtine širine roba ustja. primerjave z madžarskimi najdišči na str. 64). Oblika roba ustja je bila po Losertu in Štularju datirana na Lonci variante L5/rob ni ohranjen (G117 in G92) so imeli prehod iz 7. v 8. do 12. stoletja (Losert 1993, sl. 6: 2c, t. 21: polelipsoidno-kroglasto-polelipsoidno oblikovan trup. Vrat 19 − najdišče Bamberg; Štular 2007, tip 2C, t. 1: 4−6 – Mali je bil verjetno hiperboloidne oblike. Rob ustja ni bil ohra- grad Kamnik). Oblika lonca L7 je bila oblikovno podobna njen. Pozicija maksimalnega premera se je nahajala pribli- loncem skupine 2.1 iz druge polovice 10., 11. in 12. stoletja žno nad polovico višine posode. Glede na notranji premer na hrvaških najdiščih Ledine in Pod Gučak (Sekelj Ivančan vratu je bil uvrščen med srednje velike lonce. Rekonstrukcija 2010, 129, 131, t. 48: 296; t. 69: 444). oblike lonca je bila izdelana iz fragmentov dveh loncev, za Lonci variante L8/rob ni bil ohranjen (G100), za varianto dno z ostenjem so bili uporabljeni fragmenti lonca G117, lonca L8 je bila značilna konično-elipsoidno-konična obli- trebuh in rame lonca pa so bili povzeti po fragmentu lon- ka trupa. Vrat, rob ustja in dno niso bili ohranjeni. Delna ca G92. Iz notranje površine dna lonca G117 je bila iz pri- rekonstrukcija lonca je bila izdelana s pomočjo ohranjenih smojenih ostankov hrane izdelana radiokarbonska datacija fragmentih ostenja. Oblikovno bi lahko ustrezal ledinskemu 52 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 tipu lonca 5.2. Lonci tega tipa so imeli močno navzven po- za majhne lonce (z notranjim premerom vratu 10,2 cm, tegnjen (izvihan) rob ustja, vrat je nepoudarjeno prehajal v 12,2 cm). Okras: enojna valovnica (G26). Podobna ustja so nizko postavljeno rame. Oblika spodnjega dela lonca (tre- datirana od 10. do 12. stoletje. buha) je ostala nepoznana. Po mnenju Sekelj Ivančan se je Varianta 1f (Losert 1993, 42, 43, sl. 6: 1f) (G28, G29) Eno- oblika lonca 5.2 prvič pojavila v fazi IVa, pogosta je bila tudi stavno zaobljeno ustje preoblikovano poševno navznoter, s v fazi IVb. Obliko loncev 5.2 je datirala v drugo polovico postopnim prehodom v močno izvihan vrat, z ležiščem za 10., v 11. in 12. stoletje (Sekelj Ivančan 2010, 130, 133, t. 41: pokrov, je bilo orientirano na zunanjo stran. Rob ustja vari- 257; t. 49: 307; t. 53: 330, 331, 332; t. 54: 339; t. 68: 440; ante 1f se je pojavljal na velikih (G28 − 22,4 cm) in srednje t. 68: 441). velikih (G29 − 13,4 cm) loncih. Brez okrasa. Datacija: od 10. Variante osnovnih oblik robov ustij na loncih do 12. stoletja. Poleg zgoraj opredeljenih variant loncev je na najdišču Varianta 1H (Štular 2007, 387, t. 1: 2) (G30−33) Enostavno obstaja še cela vrsta robov ustij loncev z delno ohranje- zaobljeno z užlebitvijo zunanjega rahlo razširjenega (ojača- nimi ostenji oziroma vratovi. Pri razvrščanju le-teh sta bila nega) roba, s postopnim prehodom v zmerno izvihan vrat, upoštevana Losertov sistem razvrščanja robov ustij (Losert z ležiščem za pokrov, je bilo orientirano na zunanjo stran. 1993, 39−49, sl. 6) in Štularjeva nadgradnja sistema, nasta- Velikostna skupina je bila določljiva le za G30 (19,40 cm) la pri obdelavi gradiva iz Malega gradu v Kamniku (Štular in G32 (30,6 cm) − glede na notranji premer vratu sta oba 2007, 245−404). Način navajanja variant robov ustij je bil lonca sodila v skupino velikih loncev. Okras: poševno glavni- razložen v uvodu. čenje površine (G31). Datacija: od 9. do 12. stoletja. Oblike robov ustij so se med seboj razlikovale predvsem 2. skupina: enostavno oglato ustje po oblikovanosti notranjega, spodnjega in zunanjega dela Varianta 2f (Losert 1993, 43, sl. 6: 2f) (G34, G35) Enostavno roba ustja. Notranji del je imel lahko ležišče za pokrov, ali pa oglato ustje z ravno poševno navzven odrezanim robom, le-tega ni imel. Ležišča za pokrov so se prilegala pokrovom. tekočim prehodom v močno izvihan vrat, z ležiščem za po- Na zunanjem obrisu lonca je opazovan predvsem prehod krov na notranji strani, je bilo orientirano na zunanjo stran. roba v vrat. Ta je bil lahko izrazit ali neizrazit, bolj tekoč. Pri Velikostna skupina je bila določljiva za G34 (14,0 cm), glede izrazitem prehodu je bil stik roba z ostenjem oziroma pre- na notranji premer je bil uvrščen med srednje velike lonce. hod roba v vrat odsekan oziroma močno spodrezan (koda Brez okrasa. Datacija: od 8. do 12. stoletje. D1) ali pa bil spodrezan z odebelitvijo vratu na notranji ali zunanji strani (koda D3). Ta spodrezana oblika prehoda je Varianta 2c (Losert 1993, 43, sl. 6: 2c) (G36−40) Enostavno omogočala burklam boljši oprijem pri premikanju lonca ozi- oglato ustje z ravno poševno navzven prirezanim robom, roma boljši oprijem vratu pod robom ustja, značilna je bila tekočim prehodom v močno izvihan vrat, brez ležišča za po- za trebušate lonce. Neizrazit prehod je bil bolj tekoč, posto- krov, je bilo orientirano na zunanjo stran. Rob ustja variante pen (koda D2) oziroma ravno odrezan stopničast (koda D4) 2c se je pojavljal na majhnih (G37, G38 − 8,80−8,60 cm), ali poševno navzven spodrezan (koda D5), značilen je bil srednje velikih (G40 − 17,40 cm) in velikih (G39 − 19,20 cm) za kroglaste lonce. Spremembe na notranjem in spodnjem loncih. Pri G36 velikostna skupina ni bila določljiva. Na no- delu roba so imele bolj funkcionalen pomen. S preobliko- tranji površini loncev G37 in G40 so bili ohranjeni ostan- vanostjo zunanje površine roba, ta je bila lahko poševno ki hrane. Okras: horizontalne linije na poševno glavničeni odrezana, žlebljena, različno okrašena, pa je bil dosežen le podlagi (G37) in nizi enojnih horizontalnih linij na trupu estetski namen (sl. 40). Datacije, ki so navedene ob posa- (G40). Datacija: 9. do 12. stoletje, redko 13. stoletje. mezni varianti, se nanašajo na datacije po Losertu (Losert Varianta 2d (Losert 1993, 43, sl. 6: 2d) (G41−46) Enostavno 1993, 39−49, sl. 6; 1−9a−f). Za dodatne paralele in datacije oglato, rahlo razširjeno ustje, poševno navzven prirezano, glej Štular 2008: in Štular 2009. Tipološke in tehnološke zna- s tekočim prehodom v izvihan vrat, brez ležišča za pokrov, čilnosti robov ustij loncev z datacijami so podane na sl. 45, je bilo orientirano na zunanjo stran. Različice se med seboj oblike robov ustij pa na sl. 44. razlikujejo glede na izvihanost in stopnjo razširjenost ustja. 1. skupina: enostavno zaobljeno ustje Najpogosteje se je varianta pojavljala na srednje velikih Varianta 1d (Losert 1993, 42, 43, sl. 6: 1d) (G26, G27) Eno- loncih (G42, G44, G45 − 13,40 cm, 14,40 cm, 17,80 cm). stavno zaobljeno ustje stanjšano preoblikovano navznoter Po enkrat se je pojavila oblika variante 2d na majhnem in/ali navzven, s tekočim prehodom v zmerno (ali moč- (G41 − 9,80 cm) in velikem (G43 − 18,40 cm) loncu. Okras: no) izvihan vrat, brez ležišča za pokrov, je bilo orientira- ohranjen je bil na treh loncih. Na G43 je bila ohranjena no na zunanjo stran. Rob ustja variante 1d je bil značilen horizontalna linija, na G45 dve enojni valovnici in na G46 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 53 niz enojnih horizontalnih linij na trupu. Datacija: 7. oziro- izvihan rob je bil izrazito spodrezan, brez ležišča za pokrov, ma 8.−12. stoletje, redko 13. stoletje, zelo močno izvihana orientiran je bil na zunanjo stran. Pojavljal se je na majhnih oglata ustja na bolj ali manj izvihanih vratovih so bila doka- (G58 − 11,0 cm) in srednje velikih loncih (G57 − 14,0 cm). zana tudi na trebušatih obvrtenih loncih 10. do 12. stoletja Okras: oba lonca sta okrašena − lonec G57 z nepretrga- (Losert 1993, t. 57: 3−4, 8). nim nizom gostih horizontalnih linij, lonec G58 pa je imel Varianta 2H (Štular 2007, 387, t. 1: 9, 10) (G47, G48) Eno- horizontalne linije izdelane na poševno glavničeni podlagi. stavno oglato ustje, poševno prirezano navznoter, s teko- Datacija: 11., 12. stoletje, redko 13. stoletje. čim prehodom v močno izvihan vrat, brez ležišča za pokrov. Podrazličica 5ee (G59−61) variante 5e je imela spodrezan, Orientirano je bilo na zunanjo stran. Različice se razlikujejo poševno navzven prirezan rob, prehod v zmerno izvihan glede na izvihanost ustja in stopnjo razširitve. Velikostna vrat je bil izrazito spodrezan, brez ležišča za pokrov, ori-skupina je bila določljiva le za lonec G48, ki je srednje velik entiran je bil na zunanjo stran. Podrazličica 5ee se je po- s 15,0 cm notranjega premera vratu. Okras: fragment roba javljala na majhnih (G59 − 10,0 cm) in velikih loncih (G60 ustja z ostenjem je bil okrašen s horizontalno linijo na po- − 14,8 cm). Pri loncu G61 velikostna skupina ni bila določlji- ševno glavničeni podlagi. Datacija: lonci skupine 5.2 druga va. Okras: poševno glavničenje površine (G59), nizi enojnih polovica 10. do druga polovica 11, stoletja (Sekelj Ivančan horizontalnih linij na trupu (G60) in vertikalno glavničenje 2010, 145) oziroma od 688 do 1050+ (Pleterski 2010). površine na loncu (G61). Datacija: 11., 12. stoletje, redko 4. skupina: »rogljasto« oblikovan rob ustja 13. stoletje. Varianta 4c (Losert 1993, 44, 45, sl. 6: 4c) (G49, G50) Roglja- Varianta 5h (Štular 2007, 388, t. 4: 2−9) (G62, G63) Spo- sto oblikovan rob z manj izraženimi »rogljastimi» izrastki, drezan poševno navzven prirezan rob, prehod v zmerno prehod v izvihan rob je neizrazito spodrezan, brez ležišča izvihan vrat je bil ravno odrezan, stopničast, brez ležišča za za pokrov, orientiran je bil na zunanjo stran. Oblika roba pokrov, orientiran je bil na zunanjo stran. Lonec variante ustja se je pojavlja na majhnih (G45 − 12,0 cm) in srednje 5H (G62 − 8,20 cm) je sodil v velikostno skupino majhnih velikih loncih (G50 − 14,40 cm). Okras: vertikalne linije na loncev. Za lonec G63 določitev velikostne skupine ni bila nizu enojnih horizontalnih linij (G50). Lonec G49 ni okrašen. mogoča. Okras: nepretrgan niz gostih horizontalnih linij na Datacija: 9. do 12. stoletje. loncu G62. Datacija: 11., 12. stoletje, redko 13. stoletje. Varianta 4d (Losert 1993, 44, 45, sl. 6: 4d) (G51−53) Roglja- Varianta 5d (Losert 1993, 45−47, sl. 6: 5d) (G64, G65) Spo- sto oblikovan rob z manj izraženimi »rogljastimi« izrastki, drezan, poševno navzven prirezan rob, prehod v zmerno s postopnim prehodom v močno izvihan vrat, z ležiščem izvihan vrat je bil poševno navzven spodrezan, brez ležišča za pokrov, je bil orientiran na zunanjo stran. Pojavljal se za pokrov, orientiran je bil na zunanjo stran. Lonec G65 (s je na srednje velikih loncih (G51−53 − 13,4 cm, 15,4 cm, 9,4 cm notranjega premera vratu) je bil uvrščen med majh- 17,4 cm). Okras: poševno glavničenje površine na loncu ne lonce, medtem ko loncu G64 velikostna skupina ni bila G51 ter kombinacija horizontalne linije in nerazčlenjenega določljiva. Okras: horizontalne linije na poševno glavničeni rebra na poševno glavničeni podlagi na loncu G53. Lonec podlagi (G65), lonec G64 ohranjen fragmentarno, neokra- G52 je bil okrašen z enojno horizontalno linijo na robu ustja. šen. Datacija: 11., 12. stoletje, redko 13. stoletje. Datacija: 7. do 8. do 10. stoletje, najmlajši 1185 do 1220/37. Varianta 5g (Losert 1993, 45−47, sl. 6: 5g) (G66) Spodrezan, Varianta 4b (Losert 1993, 44, 45, sl. 6: 4b) (G54−56) Roglja- poševno navznoter prirezan rob, prehod v zmerno izvihan sto oblikovan rahlo razširjen rob z bolj ali manj izraženimi vrat je bil izrazit (močno spodrezan), brez ležišča za po- »rogljastimi« izrastki, s postopnim prehodom v izvihan vrat, krov, orientiran je bil na zunanjo stran. Zaradi fragmentarne brez ležišča za pokrov, je bil orientiran na zunanjo stran. ohranjenosti velikostna skupina in okrašenost nista bili dolo-Rob ustja variante 4b se je pojavljal tako na majhnih (G54 čljivi. Datacija: 11., 12. stoletje, redko 13. stoletje. − 10,0 cm) kot zelo veliki loncih (G56 − 30,4 cm). Pri loncu Varianta 5f (Losert 1993, 45−47, sl. 6: 5f) (G67−69) Spo- G55 velikostna skupina zaradi fragmentarne ohranjenosti ni drezan, poševno navzven prirezan, s kaneluro na zgornjem bila določljiva. Okras: na loncu G56 okras ni bil določljiv. delu roba, prehod v zmerno izvihan vrat je bil izrazito spo- Datacija: 9. do 12. stoletje. drezan, brez ležišča za pokrov, orientiran je bil na zuna- 5. skupina: spodrezan rob ustja njo stran. Lonca G67 in G68 sta bila srednje velika. Loncu Varianta 5e (Losert 1993, 45−47, sl. 6: 5e) (G57, G58) G69 velikostna skupina niti okras nista bila določljiva. Okras: Spodrezan vertikalno preoblikovan rob, prehod v zmerno lonec G67 je bil okrašen s horizontalnimi linijami na po- ševno glavničeni podlagi; lonec G68 pa je bil okrašen z 54 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 nepretrganim nizom gostih horizontalnih linij. Datacija: 11., G82 in poševno glavničenje površine na loncu G81. Dataci-12. stoletje, redko 13. stoletje. ja: 11., 12. stoletje. 6. skupina: močno izvihan rob ustja Kot posebna različica variante 7a bi mogoče lahko bil rob Varianta 6b (Losert 1993, 46, sl. 6: 6b) (G70) Močno izvi- ustja G79, le da ima postopen prehod v zmerno izvihan rob. han rob s kaneluro na zgornjem delu poševno prirezanega Lonec sodi v velikostno skupino velikih loncev (s 18,8 cm no- roba, prehod v močno izvihan odebeljen vrat na zunanji tranjega premera vratu). Datacija: verjetno 11., 12. stoletje. površini je bil izrazito spodrezan, z ležiščem za pokrov, ori- 9. skupina: ozek »karnisni« rob ustja (tudi »kragen« ali entiran je bil na zunanjo stran. Zaradi fragmentarne ohra- »dorn« oblika roba) njenosti velikostna skupina in okras nista bila določljiva. Da- Varianta 9b (Losert 1993, 48, sl. 6: 9b) (G72) Ozek »karni- tacija: najzgodnejši pojav v 10. stoletju, najpogostejši v 11. sni« rob ustja kvadratastega preseka s kaneluro na zuna- in 12. stoletju. njem delu roba, prehod v zmerno izvihan vrat je bil ravno 7. skupina: odebeljen rob kvadratastega preseka odrezan stopničast, z ležiščem za pokrov, orientiran je bil na Varianta 7b (Losert 1993, 47, sl. 6: 7b) (G71) Odebeljen, zunanjo stran. Uvrščen je bil med majhne lonce (10,4 cm). poševno navzven prirezan rob kvadratastega preseka, pre- Okras: poševno glavničenje površine. Datacija: Losert 1993, hod v zmerno izvihan rob je bil neizrazito spodrezan, z le- 11., 12. stoletje, redko 13. stoletje. Primerljiv je s tipom III (2), žiščem za pokrov, orientiran je bil na zunanjo stran. Zaradi t. i. »kragen« tipom po Sekelj Ivančanovi, katerega je datira- fragmentarne ohranjenosti velikostna skupina in okras nista la v fazo Va in Vb − torej 13. do začetka 14. stoletja (Sekelj bila določljiva. Datacija: 11. in 12. stoletje. Ivančan 2010, lonec t. 73: 472 z robom III (2) − faza Va; Varianta 7d (Losert 1993, 47, sl. 6: 7d) (G73, G74) Odebe- lonec t. 77: 492 − faza Vb). Po Losertu je varianta 9b pred- ljen rob kvadratastega preseka z različno obliko užleblje- stavlja prehodno obliko k široki »karnisni« obliki roba ustja. nja na zgornjem delu poševno navzven prirezanega roba, Velikostne skupine loncev in prostorska analiza pojav- prehod v zmerno izvihan, rahlo odebeljen vrat na zunanji nosti loncev strani je bil neizrazit, brez ležišča za pokrov, orientiran je bil Velikostna skupina loncev iz Podrečja je bila zaradi fra-na zunanjo stran. Rob variante 7d se je pojavljal na majhnih gmentarne ohranjenosti izdelana s pomočjo velikosti notra- (G74) in srednje velikih (G73) loncih. Okras: dve horizontalni njih premerov vratov loncev. Razvrščeni so bili v 4 velikostne liniji na fragmentarno ohranjenem loncu G74. Datacija: 11. skupne: majhni lonci, notranji premer vratu do 13,0 cm, in 12. stoletje. srednje veliki lonci, notranji premer vratu nad 13,0 cm do Varianta 7c (Losert 1993, 47, sl. 6: 7c) (G75−78) Odebe- 18,0 cm, veliki lonci, notranji premer vratu nad 18,0 cm do ljen poševno navzven prirezan rob kvadratastega preseka, 25,0 cm, zelo veliki lonci nad 25 cm. Od 57 robov ustij lon- prehod v zmerno (skoraj cilindričen) izvihan vrat je bil rav- cev je bila velikostna skupina določljiva le 44 loncem. Trinaj- no odrezan, stopničast, brez ležišča za pokrov, orientiran je stim robovom ustij loncev zaradi fragmentarne ohranjenosti bil na zunanjo stran. Lonci G75, G76 in G78 so bili majhni, notranji premer vratu ni bil določljiv. Na najdišču Podrečje G77 pa je bil srednje velikosti. Okras: na loncu G75 so se pri Viru so bili premeri vratov majhnih loncev (skupine 1) v ohranile horizontalne linije na poševno glavničeni podlagi, razponu od 7,4 cm do 12,2 cm in so z 18 primeri količinsko na fragmentu G77 je bila ohranjena zelo plitva enojna hori- najštevilnejše zastopana velikostna skupina. Po pogostnosti zontalna linija. Na fragmentu G76 se je ohranil okras enojne so sledili srednje veliki lonci z velikostnim razponom notra- linije na poševno glavničeni podlagi. Fragment G78 je bil njega premera vratu od 13,4 do 17,0 cm. Teh je 17. Za pre- ohranjen preveč fragmentarno. Datacija: 11. in 12. stoletje. mere vratov velikih loncev (osem loncev) je bil značilen veli- 8. skupina: odebeljen rob kroglastega preseka kostni razpon od 17,8 do 22,8 cm. V velikostno skupino zelo Varianta 7a (Losert 1993, 47, sl. 7a) (G80, G81, G82) Ode- velik lonec je bil uvrščen le en lonec z notranjim premerom beljen, poševno navzven preoblikovan rob kroglastega vratu 30,4 cm. Pri ugotavljanju prostorske razpršenosti lon- preseka, prehod v močno izvihan rahlo odebeljen vrat na cev različnih velikostnih skupin se je pokazalo, da so se mali zunanji strani je bil spodrezan, neizrazit, brez ležišča za po- in srednje veliki lonci pojavljali na območju vseh treh objek- krov in orientiran na zunanjo stran. Lonec G80 (9,4 cm) je tov, kot tudi na območju večje oddaljenosti od le-teh. Veliki bil uvrščen med majhne, G81 (15,8 cm) srednje velike, G82 lonci so bili najdeni ob kurišču v objektu 10, na območju tik (22,8 cm) pa med velike oblike. Okras: enojna valovnica, ob objektu 9 in 11 (smetišču) ter na območju večje odda- horizontalna linija, na poševno glavničeni podlagi na loncu ljenosti (en lonec). Primanjkljaj velikih loncev bi lahko razlo- žili tudi s kuhinjsko kulturo, ki je s pojavom odprtih ognjišč Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 55 44 Oblike robov ustij loncev. 56 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 ostanki hrane . notr pr. vratu 12,20 8,60 8,00 9,80 10,50 10,40 14,00 13,30 ostna . velik sk ednje ednje majhen lonec majhen lonec majhen lonec majhen lonec majhen lonec majhen lonec nedoločljiva nedoločljiva nedoločljiva nedoločljiva nedoločljiva sr velik sr velik lonec . liniji . linije šine . linij motiv hor na poševno glavničeni podlagi 2 hor poševno glavničenje povr nizi enojnih hor . teh. okr A03; A08b A02 A08b A02 ind. dod. p. A B B B B B C B B B B BB B a dodelav p. A03A3 B09A3 B13A3 B11A3 B04A1; B12A2 B13A3 C13A3 BA13A1; B13A2 B03A3 B13A3 B03A1; B11A2 BA12A3 B13A3 tr. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 1 4 žg. 2 1 2 2 7 7 4 2 7 7 5 4 7 obl. 2? 2? 2a 2 2a 2a 2a 2a 2? 2? 2? 2a 2a zr. 1* 1* 2 1 3 1* 3 1 3 3 1 3 1* LM LM07 LM08 LM14 LM01 LM16 LM09 LM16 LM03 LM15 LM15 LM01 LM11 LM09 ov ov ov ov ov ov ležišče za pokr ležišče za pokr ležišče za pokr ležišče za pokr ležišče za pokr ležišče za pokr t/ r. u. obl. Loser Štular 1d 2c 7c 7cc (različica 7c) 7d 9b 6b 2c 2f 2H 5d 2f 1f k. os. obl. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r osnovne e ime oblik lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem kv. 96/3 97/2 92/1 93/1 92/2 82/2 92/1 97/4 92/3 92/1 92/3 82/1 92/2 t og. og. og. og. og. og. og. og. og. og. og. og. og. objek 10 m okr obj. 9 10 m okr obj. 9 10 m okr obj. 9 10 m okr obj. 9 10 m okr obj. 9 10 m okr obj. 9 10 m okr obj. 9 10 m okr obj. 9 10 m okr obj. 9 10 m okr obj. 9 10 m okr obj. 9 10 m okr obj. 9 10 m okr obj. 9 kat. št. G27 G38 G76 G78 G74 G72 G70 G36 G35 G47 G64 G34 G29 12. edko edko po 11., ski tu t − edko 13. datacija Loser 10.−12. st. 9.−12. st., r 13. st. 11./12. st. 11./12. st. 11./12. st. Loser st., r st.; Sekelj − 13. st. do začetka 14. st. najzgodneje 10. st.,najpogosteje 11., 12. st. 9.−12. st., r 13. st. 8.−12.st Sekelj − 2. pol. 10−2. pol. 11. st.;Pleter − 688−1050+ 10.−12. st. 8.−12.st 10.−12. st. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 57 ostanki hrane . notr pr. vratu 15,00 17,40 13,40 22,40 19,40 18,40 11,00 9,60 10,00 16,40 20,60 ostna . velik sk ednje ednje ednje ednje sr velik lonec sr velik lonec sr velik lonec velik lonec velik lonec velik lonec majhen lonec majhen lonec majhen lonec nedoločljiva sr velik lonec velik lonec . . . . linija . linija, o na . linije . linije motiv hor na poševno glavničeni podlagi hor nerazčlenjeno rebr poševno glavničeni podlagi enojna hor linija enojna hor linija hor na poševno glavničeni podlagi hor na poševno glavničeni podlagi enojna hor linija . teh. okr A02; A08b A03; A08b; C01 A08a A02 A02; A08a A02; B05b; A08a A03 ind. dod. p. AB B B B B B B B B B B B a dodelav p. A13A1; B11A2 B03A3 B13A3 B10A3 B13A1; BA12A2 B13A3 B12A3 B13A3 B13A3 B13A1; B12A2 B03A3 B11A3 tr. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 žg. 2 2 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 obl. 2a 2a 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 zr. 2 2 3 3 1* 3 3 3 3 3 3 3 LM LM14 LM14 LM16 LM16 LM08 LM16 LM16 LM15 LM15 LM11 LM16 LM16 ov ov ov ov ov ov ležišče za pokr ležišče za pokr ležišče za pokr ležišče za pokr ležišče za pokr ležišče za pokr t/ r. u. obl. Loser Štular 2H 4d 4d 1f 1H 2d 5e 7a 7c 4b 7c 1H k. os. obl. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r osnovne e ime oblik lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem kv. 86/3 86/3 98/4 91/2 91/3 97/4 104/1 99/1 104/1 99/2 99/4 99/3 t og. og. og. og. og. og. . obj. . obj. . obj. . obj. . obj. . obj. objek 10 m okr obj. 9 10 m okr obj. 9 10 m okr obj. 9 10 m okr obj. 9 10 m okr obj. 9 10 m okr obj. 9 10 m okr 11 10 m okr 11 10 m okr 11 10 m okr 11 10 m okr 11 10 m okr 11 kat. št. G48 G53 G52 G28 G30 G43 G58 G80 G75 G55 G77 G32 po ski redko tu 12.st., datacija Loser Sekelj − 2. pol. 10−2. pol. 11. st.; Pleter − 688−1050+ 7./8.−12. st.; najmlajši 1185−1220/37 7./8.−12. st.; najmlajši 1185−1220/37 10.−12. st. 9.−12. st. 7./8.−12. st., redko 13. st. 11., 13. st 11./12. st. 11./12. st. 9.−12.st 11./12. st. 9.−12. st. 58 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 ostanki hrane ostanki hrane ostanki hrane . notr pr. vratu 19,80 30,40 10,20 9,40 15,60 17,40 8,80 10,00 8,20 ostna . velik sk ednje ednje velik lonec zelo velik lonec majhen lonec majhen lonec sr velik lonec sr velik lonec majhen lonec majhen lonec majhen lonec nedoločljiv nedoločljiva nedoločljiva nedoločljiva . g. gan . linije . linij na etr tikalno šine fr motiv nedoločljiv enojna valovnica hor na poševno glavničeni podlagi nizi enojnih hor trupu horizontalne linije na poševno glavničeni podlagi nepr niz gostih hor linij nedoločljiv ver glavničenje povr . teh. okr A02; A03 A03 A03; B09 A01 A03; A08a A02 A08a A08b ind. dod. p. B B B B B B B B B B B B B a dodelav p. B12A3 B03A1; B11A2 B03A3 B10A3 BA03A3 B03A1; B06A2 B03A3 B03A3 BA04A3 B10A1; BA10A2 B12A3 B10A3 B10A3 tr. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 žg. 7 7 2 2 2 2 2 2 2 7 7 7 1 obl. 2 2a 2? 2a? 2 2 2a 2a 2a 2 2a 2 2 zr. 3 3 2 3* 2 1 2 2 3* 1* 1* 1* 1* LM LM15 LM16 LM14 LM17 LM14 LM02 LM14 LM14 LM17 LM09 LM09 LM09 LM08 ov ov ležišče za pokr ležišče za pokr t/ r. u. obl. Loser Štular 7a (različica) 4b 1d 5d 7d 2c 2c 4b 5H 5f 5ee 5H 7b k. os. obl. L7 L1 L2 oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r ek. v risbi) ek. v risbi) ek. v risbi) osnovne e ime oblik lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec (r lonec (r lonec − fr z ostenjem lonec (r lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem kv. 104/3 99/2 63/1 68/4 62/2 62/2, 68/1 73/4 68/1 67/2 67/2; 72/3 73/4, 72/4, 78 67/3, 72/3 67/2;72/3 t . obj. . obj. . obj. . obj. . obj. . obj. objek 10 m okr 11 10 m okr 11 notr 10 notr 10 notr 10 notr 10 ognjišče v obj. 10 ognjišče v obj. 10 ognjišče v obj. 10 ognjišče v obj. 10 ognjišče v obj. 10 ognjišče v obj. 10 ognjišče v obj. 10 kat. št. G79 G56 G26 G65 G73 G40 G37 G54 G62 G69 G61 G63 G71 edko edko po ger ger tu datacija Loser 11./12. st. 9.−12.st 10.−12. st. 10.−12. st. 11./12. st. 9.−12. st., r 13. st. 9.−12. st., r 13. st. 9.−12. st pozno 11. st. s težiščem v zač. 13. st. (po Kaltenber 1979) 11., 12. st., redko 13. st 11., 12. st., redko 13. st. pozno 11. st. s težiščem v zač. 13. st. (po Kaltenber 1979) 11./12. st. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 59 ostanki hrane ostanki hrane . notr pr. vratu 14,40 15,40 17,80 15,80 14,80 22,80 7,40 12,00 10,00 17,80 14,40 ostna . velik sk ednje ednje ednje ednje ednje ednje nedoloćljiva sr velik lonec sr velik lonec sr velik lonec sr velik lonec velik lonec velik lonec majhen lonec majhen lonec majhen lonec sr velik lonec sr velik lonec . g. . linij . fr šine . linije šine . linije . linij šine tikalne motiv poševno glavničenje pov poševno glavničenje povr hor na poševno glavničeni podlagi poševno glavničenje povr niz hor (na trupu) enojna valovnica, hor na poševno glavničeni podlagi niz enojnih hor pošpevno glavničenje povr 2 enojni valovnici ver linije na nizu enojnih hor linij . teh. okr A08a A08a A03; A08b A08a A03 A03; A08a A01 A08a A02 A03 ind. dod. p. B B B B B B B B B B B B a dodelav p. B13A3 B10A3 B03A3 B03A3 B03A3 BA12A1; B12A2 B11A1; B13A2 BA03A3 B03A3 BA03A3 BA12A1; B09A2 BA10A3 tr. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 žg. 7 7 2 7 2 7 7 2 2 2 1 7 obl. 2a 2 2a 2 2 2 2a 2a 3 2a 2a 2a zr. 1* 1* 2 3* 3 1* 1* 1 2 1 2 3 LM LM08 LM09 LM14 LM17 LM15 LM08 LM09 LM02 LM14 LM02 LM14 LM15 ov ov ov ležišče za pokr ležišče za pokr ležišče za pokr ob t/ r. u. obl. Loser Štular 1H 2d 4d 5f 7a 5ee 7a ali 7c (r poškodo- van) 2d 4c 5ee 2d 4c k. os. obl. L3 L1 L6 L4 oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r ek. v risbi) ek. v risbi) ek. v risbi) ek. v risbi) osnovne e ime oblik lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec (r lonec − fr z ostenjem lonec (r lonec (r lonec (r kv. 68/1 67/2,72/3 72/3 67/2 67/2 68/1 67/2 61/2 78/3 66/2 67/1,2 61/2 t . obj. . obj. . obj. . obj. . obj. objek ognjišče v obj. 10 ognjišče v obj. 10 ognjišče v obj. 10 ognjišče v obj. 10 ognjišče v obj. 10 ognjišče v obj. 10 ognjišče v obj. 10 10 m okr 10 10 m okr 10 10 m okr 10 10 m okr 10 10 m okr 10 kat. št. G31 G44 G51 G67 G81 G60 G82 G46 G49 G59 G45 G50 po tu datacija Loser 9.−12. st. 7./8.−12. st., redko 13. st. 7./8.−12. st.; najmlajši 1185−1220/37 11., 12. st., redko 13. st. 11./12. st. 11., 12. st., redko 13. st. 11./12. st. 7./8.−12. st., redko 13. st. 9.−12. st. 11., 12. st., redko 13. st. 7./8.−12. st., redko 13. st. 9.−12. st.; najmlajši 1185−1220/37 60 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 šina ostanki hrane na otip mastna povr . notr pr. vratu 9,80 17,6 13,80 14,00 19,20 ostna . velik sk ednje ednje ednje majhen lonec nedoločljiva nedoloćljiva sr velik lonec sr velik lonec sr velik lonec velik . . gan gan etr etr motiv nepr niz gostih hor linij nepr niz gostih hor linij na trupu . o (aplicirano) teh. okr A03 A03 ebr ind. dod. p. AB B BA B B B B mosfera; 7 − nepopolno oksidacijsko žganje a očno oblikovano r navosti dodelav p. A11A1; B11A2 B03A3 B13A1; A13A2 B03A3 B12A3 B03A3 B10A3 tr. 4 4 4 4 4 4 4 obe zr žg. 7 2 7 2 7 2 7 obne ali gr obl. 2a 2a 2a 2a 2a 2a 2? ni dr zr. 3 1 1* 1* 1* 2 1 LM edukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijska ar LM15 LM03 LM08 LM07 LM08 LM14 LM01 eteno na nožni pogon ov ov šina s posameznimi zr ležišče za pokr ležišče za pokr t/ očni pogon); 3 − vr r. u. edukcijska atmosfera; 5 − r obl. Loser Štular 2d 5g 1H 5f 2d 5e 2c etenu na r k. os. obl. dota šina; BA oz. AB − hrapava povr . − tr oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r tenje (dodelava na vr osnovne e ime oblik lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem lonec − fr z ostenjem šina; B − gladka (brisana) povr edukcijsko; 4 − oksidacijsko žg.v končni fazi r kv. 109/2 114/1 118/1 114/1 164/4 114/1 118/2 šine očni pogon; 2a − obvr t oba povr ez; A02 − žlebljenje; A03 − kaneliranje; A08A − plitvo glavničenje; A08b − globoko glavničenje; B05b − odtis šila; C01 − r navost; obl. − oblikovanje; žg. − žganje; tr objek izven obj. izven obj. izven obj. izven obj. izven obj. izven obj. izven obj. eteno na r . − zr šine : A − gr da (keramika razi steklo − po Mohsu 7., 8. in 9. stopnja) oba ustja kat. št. G41 G66 G33 G68 G42 G57 G39 ska masa; zr edno tr po . − tehnologija okrasa; sk. − skupina; obj. − objekt tu . u. − oblika r Tipološke in tehnološke značilnosti loncev keramičnega zbira SE 4. k. os. obl. − koda osnovne oblike obl. r LM − lončar ind. dod. p. − indeks dodelave povr teh. okr indeks dodelave povr tehnologija okrasa: A01 − pravi vr tehnika oblikovanja: 2 − vr žganje/atmosfera: 1 − oksidacijsko; 2q − r trdota: 4 − izr datacija Loser 7./8.−12. st., redko 13. st. 10.−121. st. 9.−12. st. 11., 12. st., redko 13. st. 7./8.−12. st., redko 13. st. 11., 12. st., redko 13. st. 9.−12. st., redko 13. st. 45 Pojasnilo k okrajšavam: Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 61 43 44 45 46 46a manj uporabljala velike lonce. Po mnenju Pleterskega je bila pasu, lonca G28 in G38 sta bila najdena v kv. 91 (lonec G28 47 48 49 50 51 52 na odprtem ognjišču na razpolago večja površina in se je v kv. 91/2, G38 pa v kv. 91/3), lonec G43 pa v kv. 97/4. Pe- notranjost objekta 9 območje okrog objekta 9 (10 m) hkrati lahko kuhalo v več loncih (kar v majhni zgodnjesre- tim fragmentom loncev velikostne skupine ni bilo mogoče notranjost objekta 10 dnjeveški peči ni bilo mogoče (Pleterski 2008a, 94). določiti − fragmenta loncev G35 in G64 sta bila najdena v območje okrog objekta 10 (10 m) območje okrog objekta 11 (10 m) Pri poskusu prikazati (količinsko) gostoto lončenine v pro- kv. 92/4 in fragmenta G47 in G90 v kv. 92/1, fragment lonca 53 54 55 56 57 58 ognjišče (SE 411) storu oziroma na območju okrog objektov 9, 10, 11 in izven G36 pa se je nahajal v kv. 97/4. majhen lonec objektov je bila izbrana metoda kartiranja lončenine po Skupini loncev, ki jih povezujemo z objektom 11, smo lahko srednje velik lonec mikrokvadrantih. Vsa lončenina (posamezni fragmenti ali določili njihovo pojavnost le v 10 m pasu okrog vzhodne velik lonec zelo velik lonec skupki fragmentov) je bila v času terenskih raziskav zaradi stene objekta. Zastopane so bile vse štiri velikostne skupine: 59 60 61 62 63 lonec nedoločene velikosti majhnega števila najdb dokumentirana kot posebna najdba trije mali lonci, srednje velik, dva velika, zelo velik lonec. En znak lončarja (torej trodimenzionalno) ali skupek najdb, zato prostorsko lonec je ostal neopredeljen. Dva mala lonca G58 in G75 sta ostanki hrane na lončenini kartiranje v poizkopavalni obdelavi ni predstavljalo težav. bila najdena v kv. 104/1, lonec G80 pa v kv. 99/1. V kv. 99/4 stojka/kol jama za kol 64a 64 65 66 67 68 Prostorska analiza pojavnosti loncev (sl. 46) je pokazala, je ležal lonec srednje velikosti G77 in v kv. 99/2 lonec G56, 4m da smo imeli le pri objektu 10 opravka tako s posodami iz edini lonec, ki je bil uvrščen med zelo velike lonce. Na ob- notranjosti hiše in s smetišča (tj. pas, širok do 10 m okrog močju 10 m pasu objekta 11 sta bila locirana še dva lonca hiše). V notranjosti objekta so bili nakopičeni mali lonci G26 velikostne skupine velikih loncev, to sta bila lonca G32 iz 69a 69 70 71 72 73 (kv. 63/1), G65 (kv. 68/4) in blizu odprtega ognjišča še lonci kv. 99/3 in G79 iz kv. 104/3. Loncu G55 iz kv. 99/2 velikostna G37 (kv. 73/4), G54 (kv. 68/1) in G62 (kv. 67/2). V 10 m pasu skupina ni bila določljiva. so bili identificirani trije lonci − G46 (kv. 61/2), G49 (kv. 78/3) Sedem fragmentov loncev je bilo najdenih v kvadrantih in G69 (kv. 66/2). Srednje veliki lonci so imeli v objektu 10 109, 114, 118 in 164, te najdbe so bile uvrščene v skupino 74 75 76 77 78 podobno razprostranjenost kot mali lonci. Na prostoru predmetov največje oddaljenosti od objektov. Gre za mali objekta sta ležala lonec G73 (kv. 68/4) in G40 (kv. 62/2), lonec G41 iz kv. 109/2, tri srednje velike lonce G57 in G58 ob kurišču pa štirje lonci − G44 (kv. 67/2, kv. 72/3), G51 (oba iz kv. 114/1) in lonec G42 iz kv. 164/4. Lonec G39 iz (kv. 72/3), G67 (kv. 67/2) in G81 (kv. 67/2). Bolj odmaknjena skupine velikih se je nahajal v kv. 118/2. Loncema G33 (iz 79a 79 80 81 od objekta 10 (v pasu 10 m) sta bila najdena dva lonca sre- 82 kv. 118/1) in G56 (iz kv. 114/1) velikostne skupine ni bilo 83 dnje velikosti − G45 (kv. 67/1,2) in G50 (kv. 61/2). Na obmo- mogoče določiti. čju objekta 10 je bilo najdenih najmanj loncev iz kategorije Znaki na dnu posod (sl. 47) velikih loncev. Najdena sta bila le dva, in sicer ob odprtem 84a 84 85 86 87 88 ognjišču, to sta lonca G60 (kv. 68/1) in G82 (kv. 67/2). Petim Najzgodnejši pojav znakov na dnu posod je bil doslej do- loncem, ki so bili prav tako povezani z objektom 10, je bila kazan v pozni antiki na prostoru današnje Avstrije (npr. velikostna skupina nedoločljiva (zaradi premajhne ohranje- Frauenberg, Mautern, na območju severozahodno od da- nosti), to so bili lonci G31 (kv. 68/1), G61 (kv. 73/4, kv. 72/4, našnjega Dunaja) in Slovenije (Kučar) že v sredini 4. in v kv. 78), G63 (kv. 67/2, kv. 72/3), G69 (kv. 67/2, kv. 72/3) in 5. stoletju. Od tu naj bi se širili na druga najdišča (Negri 89 90 91 92 93 G71 (kv. 67/2, kv. 72/3). 1994; Ciglenečki 2000) in se obdržali vse do 20. stoletja. Pojav hitrega lončarskega vretena, zlasti njegova vse večja Pri objektu 9, od katerega so bile ohranjene le sledi za- uporaba in prevlada na prehodu 11. v 12. stoletje, je imela hodne stene, smo lahko opazovali pojavnost loncev le na za posledico najprej manjši in po 15. stoletje vse večji vpad 94 95 96 97 98 prostoru tik ob objektu oziroma zunanjosti. Na tem 10 m znakov na dnu posod. območju okrog zahodne stene objekta je bilo najdenih 17 loncev − šest malih, pet srednje velikih, trije veliki, pet lon- Do sedaj so bile narejene tri večje raziskave znakov na dnu cem se velikostna skupina zaradi majhnosti fragmentov ni posod. Z območja Češke, Slovaške in Avstrije je znake na 99a 99 100 101 102 dala določiti. Mali lonci so bili razpršeni po površini različnih dnu posod analiziral Varadzin (Varadzin 2004, sl. 1−395). S kvadrantov, lonec G27 v kv. 96/3, G38 v kv. 97/2, G76 in področja Bolgarije pa je tipologijo znakov izdelala Donče- G74 v kv. 92/1, G78 v kv. 93/1, G72 v kv. 82/2. Trije srednje va Petkova (Dončeva Petkova 1980, Tab. 30−34). Znake z veliki lonci so se nahajali bliže severnega dela objekta, G48 dna srednjeveških posod srednje in jugovzhodne Evrope 103 104 105 106 107 in G53 (kv. 86/3) in G34 (kv. 82/1). Ob južnem delu objekta je predstavila v doktorskem delu tudi Ornik Turkova (Ornik 9 sta bila najdena lonca G29 (v kv. 92/2) in G52 (v kv. 98/4). Turk 2017), iz tega (doktorata) je črpana večina podatkov Drugačno razprostranjenost so imeli veliki lonci. Fragmen- 46 (str. 63) Prostorska razpršenost loncev različnih ti le-teh so bili najdeni na skrajnem zunanjem robu 10 m velikostnih skupin, znakov na dnu posod in ostankov hrane; 108 109 110 111 112 M 1 : 200. 62 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 113a 113 114 115 116 43 44 45 46 46a 47 48 49 50 51 52 notranjost objekta 9 območje okrog objekta 9 (10 m) notranjost objekta 10 območje okrog objekta 10 (10 m) območje okrog objekta 11 (10 m) 53 54 55 56 57 58 ognjišče (SE 411) majhen lonec srednje velik lonec velik lonec zelo velik lonec 59 60 61 62 63 lonec nedoločene velikosti znak lončarja ostanki hrane na lončenini stojka/kol jama za kol 64a 64 65 66 67 68 4m 69a 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79a 79 80 81 82 83 84a 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99a 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 63 113a 113 114 115 116 47 Znaki na dnu posod stratigrafske enote SE 4. za primerjave in časovno umeščanje znakov, najdenih na uvrstiti med znake na dnu posod ali sodijo bolj k osnovni najdišču Podrečje pri Viru. obliki dna, med t. i. prstanasta dna. Oblika dna (ravnega, vboklega ali z znakom na dnu) poso- Znaki v obliki križa so se v Podrečju pojavili na dnu dveh de je bila odvisna od delovne podlage, tj. zgornje (delovne) posod (G122, G117). Motiv križa je bil poleg motiva kri- plošče lončarskega vretena, na kateri je bila posoda izde- ža v krogu ena izmed najpogostejših oblik znaka na dnu lana. V to zgornjo ploščo je bil lahko izdelan (vrezan) tudi posode. Pojavljal se je v številnih različicah. Primer križa na znak lončarja. fragmentu dna posode G122 je Ornikova uvrstila v skupino Znaki, ki se pojavljajo na dnu posod v Podrečju pri Viru, znakov v obliki križa, v podtip A, v katerega so uvrščeni pre- so imeli obliko križa (G122), križa v kvadratu (G116, G115, prosti enakokraki križi, ki so poznani tudi pod imenom grški G121), motiv kolesa (G119) in motiv šesterokrake zvezde križ (Ornik Turk 2017, 95, podtip A; 116, 6). V Sloveniji so (G117). Na fragmentu G118 je bil delno ohranjen znak lon- bili najdeni na loncih iz najdišč Bled (Štular 2008, 149), Ptuj čarja, katerega oblika je problematična, lahko bi ga uvrstili (Korošec 1950, sl. 175), Gornje njive pri Dolgi vasi (Šavel, ali med rombe ali kvadrat ali celo v eno od različic križa. Dna Kerman 2008, G1158), Gornje njive II pri Dolgi vasi (Kerman posod G123, G124, G125 so imela obliko t. i. prstanastega 2011, 24), Lendava − pri Muri (Sankovič 2008, 94, G14) v obroča, tudi ta oblika dna je zahtevala posebno oblikova- kontekstih, ki so bili datirani od 9. pa do 14. stoletja. Najdeni no delovno ploščo vretena. Vprašanje pa je, ali jih smemo so bili tudi v hrvaški Podravini, kjer so poznani na loncih z najdišč Ledine, Pod Gučak, Rudičevo v času faze IVa, IVb in 64 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 Vb, časovno od druge polovice 10. do začetka 14. stoletja datirani od sredine 7. do 13. stoletja. Vse primerjave za znak (Sekelj Ivančan 2010, t. 50: 312 − faza IVa; t. 64: 411, 412 − na dnu posode G116 so iz Češke, in sicer iz najdišč Trdo-faza IVb; t. 64: 411, 412 − faza IVb). šovce (Kraskovská, Poulik 1987, obr. 9: 2 − datacija druga Križ na posodi G117 sodi po Ornik Turkovi v skupino zna- polovica 9. do prva polovica 10. stoletja) ter Stara Boleslav kov z motivom (pentograma, heksograma, sonca) zvezde, v (Varadzin 2007, t. 1; t. 6; sl. 185 − datacija od preloma iz 9. v njen podtip D, v katerega so bile uvrščene tudi šesterokrake 10. stoletje do polovice 13. stoletja). Sedem primerkov zna- zvezde (Ornik Turk 2017, 175, 181, 182, t. 25, podtip D). V kov obravnavanega tipa je bilo najdenih na najdišču Pohan- naselbinah (Češke, Slovaške, Poljske, Romunije) je zabele- sko – Lesni školka oziroma Jižní předhradí in so bili datirani žen njihov pojav v času od 9. do 15. stoletja. Oblikovno se v 9. in 10. stoletje (Hlavica 2014, 6, št. P122783, P133719, znaku na dnu posode G117 najbolj približa znak z najdi- P198155/1, P35991/1, P156721, P161001, 1 neoštevilčen). šča Isaccea ( Noviodunum), Tulcea, ki je bil datiran v čas od Edini primerek, poznan izven Češke, ki je tipološko primer- 10. do 11. stoletja (Paraschiv-Talmațchi, Stănică 2005/2006, ljiv z znakom z dna posode G116, je bil najden v Srbiji (naj- 293, Pl. 3: 40; Pl. 7: 4). Na najdišču Ledine v Hrvaški Podra- diščni podatki niso poznani). Bajalović-Hadži-Pešićeva ga je vini je bil podoben znak na dnu lonca uvrščen v fazo IVa, umestila v čas od 9. do 13. stoletja (Bajalović-Hadži- Pešić ki jo je Sekelj Ivančan postavila v čas od druge polovice 10. 1981, t. 9: 12). do druge polovice 11. stoletja (Sekelj Ivančan 2010, lonci Znak z motivom kvadrata, prekrižanega po stranicah, t. i. t. 46: 287; t. 43: 271). Po obliki jih je uvrstila med lončarske okno, je bil v Podrečju pri Viru odkrit na fragmentih dna znake v obliki žarkaste zvezde, katere je povezala z eno od dveh posod G121 in G115 (skodela oziroma skleda, naj-različic Varadzinovega tipa C (Varadzin 2007, 65, obr. 3). Iz dena ob kurišču SE 411 v objektu 10). Po tipologiji Ornik prismojenih ostankov hrane, ki so se ohranili v notranjosti Turkove so bili ti znaki uvrščeni v podtip C − t. i. okno, in dna lonca G117, je bila izdelana radiokarbonska datacija, s sicer v skupino znakov z motivom kvadrata, romba in pra- katero je datiran znak lončarja in s tem tudi posoda v časov- vokotnika (Ornik Turk 2017, 122, 127, t. 7, podtip C; t. 8). Po no razdobje 1020−1155 cal AD. njenih ugotovitvah so bili najstarejši znaki tega tipa najdeni Na fragmentu dna G119 se je ohranil znak lončarja v obliki že v naselbinskih kontekstih 9. stoletja, najmlajši pa so iz- kolesa s šestimi prečkami. Ornik Turkova je razvrstila znak z virali iz začetka 13. stoletja. Oblikovno se podreška znaka motivom kolesa v devet podskupin (Ornik Turk 2017, 135, najbolj ujemata z znaki, odkritimi na čeških najdiščih, ki so t. 9, podtip B; t. 10), motiv kolesa s šestimi prečkami pa je bili datirani v časovni razpon od preloma iz 9. v 10. stole- uvrstila v podtip B. Znaki na dnu posod podtipa B so bili tje do polovice 13. stoletja, Stará Boleslav (Varadzin 2007, najdeni v Avstriji, Bolgariji, na Češkem, v Italiji, Nemčiji, na sl. 173, sl. 175, sl. 178; t. 1, t. 6) in z najdišča Slovenská Nová Poljskem, Slovaškem, v Sloveniji in Srbiji. Najstarejši primeri, Ves (Zeleneč) (Hanulíak, Nináč, Poulik 2008, obr. 8: 15; Tab. najdeni v naselbinskem kontekstu, so bili datirani na konec 3: 59−3). 4. stoletja, najmlajši pa na prelom 19. v 20. stoletje, če upo- Med vsemi znaki izstopa znak na fragmentu dna posode števamo še »gričke« lonce. Na slovenskih tleh je bil znak v G118. V poglobljeni »jamici« se nahaja plastično oblikovan obliki kolesa s šestimi prečkami doslej najden le v Bevkah, romb oziroma stilizirana oblika križa. Po vsej verjetnosti je in sicer v odpadu kartuzijanskega samostana Bistra, datiran bila ta oblika znaka izdelana na ta način, da je lončar v izbo- pa je bil v čas od 15. do 17. stoletja (Kos 1999, t. 2: 4). Torej kel (privzdignjen) del delovne plošče vretena (na centralnem je znak lončarja v obliki kolesa podtipa B na dnu posode delu plošče) izrezal kvadrat oziroma stilizirano obliko križa. G119 doslej najstarejši znan primer, najden v naselbinskem Po odstranitvi posode s plošče vretena je na dnu posode kontekstu v Sloveniji. Na področju Srbije je bil na najdišču ostala rahla vdolbina oziroma jamica s kvadratom oziroma Stalać odkrit znak, ki je primerljiv z znakom na posodi G119 stiliziranim »križem« v sredini. Oblikovno bi bil primerljiv z na dneh dveh posod, datiranih v čas od 14. do 15. stoletja znakom iz poljskega najdišča Kruszwica. Najdišče je bilo da- (Minić, Vukadin 2007, sl. 45: 1/1, 1/7). tirano od druge polovice 10. do sredine 13. stoletja (Buko Znak z motivom kvadrata, prekrižanega po diagonali, je bil 2008, Fig. 176, Ik − zanj ni najdiščnih podatkov). Ornik Tur- ohranjen na dnu posode G116. Znake tega tipa je Ornik kova je znak iz poljskega najdišča Kruszwica uvrstila med Turkova uvrstila v skupino znakov z motivom kvadrata, pre- znake z motivom križa, podtip DR. V ta podtip je zbrala križanega po diagonali (oziroma romba in pravokotnika), različne oblike križev na dnu posod, ki jih ni mogla uvrstiti v podtip B (Ornik Turk 2017, 122, 126, t. 7, podtip B; t. 8). v podskupine znakov (A do S) z motivom križa (Ornik Turk Naselbinski konteksti, v katerih se pojavlja podtip B, so bili 2017, 95, 106, t. 3; t. 4). Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 65 Dna posod G123, G124, G125 imajo obliko t. i. prstanaste- Skodele oziroma sklede ga obroča − tudi ta oblika dna je zahtevala posebno obliko- Na Podrečju je bilo dokumentiranih 10 fragmentov skodel vano delovno ploščo vretena. Včasih je bil prstanast obroč (sl. 43, 48). Vse sodijo med odprte, globoke posode konič- celo okrašen (npr. G123). Za izdelavo takšne oblike dna je nih in elipsoidnih oblik. Najpogosteje so služile kot servirno bil v osrednji del delovne plošče vretena vrezan (vdolben) posodje. Zaradi svoje velikosti so po mnenju Pleterskega obroč (bodoči prstanasti del dna), centralni del delovne plo- lahko nadomeščale male lonce, saj je bil pri nekaterih dose- šče pa je bil izbočeno dvignjen (bodoči vbokli del dna). žen premer celo čez 30 cm. Sledi pregled prostorske razporeditve znakov na dnu po- Za izdelavo skodel je bila uporabljena boljša kakovost lon- sod po visokosrednjeveških objektih obravnavanega naj- čarskih mas kot za lonce. Izdelane so bile iz kremenovih dišča. Ob ognjišču v objektu 10 (v kv. 68/1) je bil najden lončarskih mas zelo fine zrnavosti (4 skodele; G105, G106, fragment dna skodele/sklede (G115) z motivom kvadrata, G107, G109). Pri petih skodelah so bila v zelo finozrnatih prekrižanega po stranicah oziroma t. i. oknom. V pasu 9 m lončarskih masah prisotna posamezna zrna drobne zrna- okrog objekta 9 sta bila najdena dva fragmenta z znakom vosti velikosti do 1,0 mm (G103, G104, G108, G110, G111). lončarja – prvi v kv. 86/3 z motivom kvadrata prekrižanega Iz finozrnate lončarske mase je bila izdelana le 1 skodela po diagonali (G116) in drugi (v kv. 97/2) z motivom kole- (G112 − z velikostjo zrnc do 0,5 mm). Pri osmih skodelah je sa s šestimi prečkami (G119). Ob objektu 11 (v območju bila uporabljena tehnike oblikovanja z obvrtenjem (8 skodel 9-metrskega pasu) so bili izkopani štirje fragmenti z znakom − G103−107, G109−112). Le ena skodela je bila izdelana lončarja. V kv. 90/3 fragment dna (G122) z motivom ena- na vretenu na ročni pogon (brez obvrtenja G111; pri G108 kokrakega križa, imenovan tudi grški križ. Iz kv. 104 izhajata tehnika oblikovanja ni bila določljiva). Glede na tehnološki kar dva znaka, eden z motivom stiliziranega križa (G118) in postopek obdelave površine so bili na posodah iz Podre- drugi (G121) z motivom kvadrata prekrižanega po stranicah čja uporabljeni trije postopki obdelave. Po štiri skodele so (t. i. okno), kakršen je bil najden že ob ognjišču v objektu 10 imele gladko (G104, G106, G109, G112 − koda B) oziroma in v kv. 89/2 še fragment z nedoločljivim motivom (G120). hrapavo površino (G103, G107, G108, G110 − koda BA). Na območju največje oddaljenosti od objektov (kv. 146) Hrapava površina se je pojavljala predvsem na izdelkih, iz- se je na fragmentu dna lonca G117 nahajal motiv žarka- delanih iz lončarskih mas s posameznimi zrni kremena večje ste zvezde (oziroma motiv šest krake zvezde). Prostorska zrnavost (npr. 1,0 mm). Na skodelah G107 in G108 je bila analiza znakov na dnu posod je pokazala, da sta le zunaj ugotovljena groba površina. Sedem skodel je bilo žganih objekta 11 in v objektu 10 najdena lončarska znaka z istim nepopolno oksidacijsko (G105−110, G112), pri treh pa je motivom – kvadrat, prekrižan po stranicah (okno). Pojavnost bil dokazan oksidacijski način žganja (G103, G104, G111). vseh ostalih motivov pa je vezana le na en objekt. Na skodelah so bile posamezno ali v kombinaciji zastopane različne tehnike krašenja. Najpogosteje se je na vertikal- no ali poševno glavničeni površini pojavilo nerazčlenjeno (G106) ali razčlenjeno (G103, G105, G107) rebro. Skodeli G104 in G108 sta bili neokrašeni (sl. 48). Prostorsko kartira- nje skodel (oziroma njihovih fragmentov) je pokazalo najve- čjo koncentracijo skodel v objektu 10, in sicer okrog ognji- šča (G106, G104, G107, G115 − z znakom), medtem ko je bila v notranjosti objekta (G103) in v območju 5 m okrog njega (G109) najdena le po ena skodela. Dve skodeli sta bili najdeni še v območju 5 m okrog objekta 9 (G105 in G109). Na območju objekta 11 ni bila najdena nobena skodela. V zgodnjem in visokem srednjem veku so bile skodele (in sklede) manj pogoste. Njihova priljubljenost se je pove- čala v poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku. Ob koncu srednjega veka so jih počasi nadomestili krožniki (Keller 1999, 83−88, 169−171). Glede na obliko in velikost so bile skodele iz Podrečja razvrščene v tri skupine (oziro- ma 5 variant). Prvo skupino so predstavljale majhne skodele 66 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 plitva/ globoka nedoločljivo globoka nedoločljivo nedoločljivo globoka globoka globoka nedoločljivo globoka globoka o ebr šino šine tikalno . linije na o na poševno o o o, ver o na poševno ebr ebr ebr ebr šine o, hor ebr ebr navosti obe zr . motiv nerazčlenjeno r glavničeni podlagi poševno glavničenje povr nerazčlenjeno r nerazčlenjeno r nerazčlenjeno r glavničenje povr razčlenjeno r poševno glavničeni podlagi nerazčlenjeno r glavničeni podlagi enojna valovnica, razčlenjeno r nad poševno glavničeno povr o . okr ebr ind A03 . obne ali gr okr e ni dr teh. A08a; C01 A08a A03; C01 C01 A08a; C01 A08a; B01b; C01 A08b; C01 A03; A08a; B05b; C01 . dodelav šine . ; B ; B ; BA ; B očno oblikovano r ind povr A A ind dod. p. BA B A B B B A B A A tr. 4 4 tr. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 šina s posameznimi zr žg. 1 7 7 1 1 7 7 7 7 7 žg. 2 7 l. l. ob 2a 2a 2a 2 2a 2a 2a 2a 2a 2? ob 2a? 2 zr. 1* 1 1* 1* 1* 1 1 2 1 1* tr. 1 1* LM LM05 LM12 LM06 LM10 LM05 LM10 LM10 LM14 LM08 LM08 LM r. u. t/ l. šina; BA oz. AB − hrapava povr ozn. LM03 LM05 ob Loser Štular 7d 4c 4c 4c 1a 4c 4c a ob obl. ra k. osn. o. C1 C4b nedoločljiva nedoločljiva C2 C4a C5a nedoločljiva C3 C5b kod ustja M/6/3/B/2/D R/10/6/B/2/D očni pogon) e oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. oba u. z oba u. oba u. šina; B − gladka (brisana) povr g. r g. r g. r g. r g. r g. r g. r g.r g. r g. r etenu na r oba ustja z oba ustja z oba ustja g. r g. r osn. oblik oba povr č − fr č − fr ime vr ostenjem vr ostenjem edmeta čev keramičnega zbira SE 4. pr . u. − oblika r ime skodela/skleda − fr z ostenjem skodela/skleda − fr z ostenjem skodela/skleda − fr z ostenjem skodela/skleda − fr z ostenjem skodela/skleda − fr z ostenjem skodela/skleda − fr z ostenjem skodela/skleda − fr z ostenjem skodela/skleda − fr ostenjem skodela/skleda − fr z ostenjem skodela/skleda − fr z ostenjem šine: A − gr tenje (dodelava na vr kv. 117/4 100/1 kv. 67/1 66/3 72/4 62/3 67/2 72/3 72/3 67/2 82/4 87/1 da (keramika razi steklo − po Mohsu 7., 8. in 9. stopnja) og obj. 11 . obj. 10 . obj. 10 . obj. 10 og. og. edno tr t t jek jek . obj. 10 ob izven obj. 10 m okr ob 10 m okr 10 m okr 10 m okr notr ognjišče v obj. 10 ognjišče v obj. 10 ognjišče v obj. 10 ognjišče v obj. 10 10 m okr obj. 9 10 m okr obj. 9 . − tehnologija okrasa: A03 − kaneliranje; A08a − plitvo glavničenje; A08b − globoko glavničenje; B05b − odtis šila; C01 − r dota: 4 − izr št. ind. dod. p. − indeks dodelave povr teh. okr obl. tehnika oblikovanja: 2a − obvr žg. − žganje/atmosfera: 1 − oksidacijsko; 7 − nepopolno oksidacijsko žganje tr. − tr k. os. obl. − koda osnovne oblike; obl. r Tipološke in tehnološke značilnosti skodel/skled keramičnega zbira SE 4. št. Tipološke in tehnološke značilnosti vr kat. G103 G109 G110 G111 G104 G106 G107 G112 G105 G108 48 49 Pojasnilo k tehnološkim okrajšavam: Pojasnilo k tipološkim okrajšavam: kat. G113 G114 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 67 enostavnih koničnih oblik s premerom roba ustja okrog Skodela variante C4b/4c (G109) – gre za veliko konično 18,0 cm (G103) − varianta C1/7d. V drugo skupino so bile skodelo z rahlo navzven izbočenimi stenami in robom ustja uvrščene srednje velike skodele polelipsoidnih oblik s pre- rogljaste oblike (4c). Skodela je imela ročaj za obešanje merom roba ustja od 18,0 do 25,0 cm (G107, G108, G105, (ohranjene so le sledi ročaja). Premer roba ustja ni bil po- G104) − variante C2/4c, C3/4c, C5a/1a in C5b/4c. Zadnjo, znan. Podobno skodelo/skledo z Malega gradu v Kamniku tretjo skupino so predstavljale velike konične skodele z ra- je Štular datiral v 13. stoletje (Štular 2009, 130, t. 23: 10). hlo navzven izbočenimi stenami s premerom roba ustja Skodele sorodnih oblik so bile poznane že med zgodnje- 33,0 cm ali več (G106, G109) − varianti C4a/4C in C4b/4c. srednjeveškim gradivom v Sloveniji, npr. na Pristavi Bled in Skodele vseh petih variant iz Podrečja lahko po Losertovi Ratečah (Pleterski 2008, t. 19: 4; Pleterski 2008, 53−55, sl. 4, razvrstitvi skodel/skled uvrstimo med skodele koničnih oblik 92). Losert je uvrstil skodele te variante v prvo skupino, v tip z rahlo navzven izbočenimi stenami (njegova prva skupina), 1f (Losert 1993, 59, sl. 7: 1f). pri čemer so oblike 1a−1c pogostejše v zgodnjem srednjem Skodela variante C5a/1a (G107) − srednje velika skodela s veku, oblike 1d−1f pa visokem srednjem veku (Losert 1993, premerom roba ustja 25,6 cm, polelipsoidne oblike z eno- sl. 7: 1a−f). Robovi ustij skodel/skled so bili enaki robovom stavno zaobljeno obliko roba ustja (1a). Podobne skodele sočasnih loncev, kot sta to ugotovila Kellerjeva za najdbe iz so bile najdene že med zgodnjesrednjeveškim gradivom Basla (Keller 1999, Abb. 77, Abb. 44) in Losert za področje Blejske Pristave (Pleterski 2008, t. 14: 3) kot tudi med viso- Bavarske (Losert 1993, 59), kar pa po mnenju Štularja ne kosrednjeveškimi najdbami Malega gradu v Kamniku (Štular drži za sočasne lonce in sklede iz Malega gradu v Kamniku 2009, 130, t. 23: 9). Skodela podobnih oblik je bila odkrita (Štular 2009, 131). tudi v Schlammersdorfu v visokosrednjeveškem kontekstu Skodela variante C1/7d (G103) − skodela je bila majhnih (Losert 1993, 199−190, t. 268; 8 neokrašena). Losert je po- dimenzij, enostavne konične oblike, z odebeljenim, po- stavil skodele variante C5a/1a med enostavne skodele prve ševno navzven prirezanim robom kvadratastega preseka skupine tipa 1a (Losert 1993, sl. 7: 1a). (7d), s premerom roba ustja 18,20 cm. Oblikovno bi najbolj Skodela variante C5b/4c (G108) − srednje velika skodela ustrezala skodeli variante C1 iz bavarskega najdišča Bam- polelipsoidne oblike, s premerom roba ustja 20,8 cm, z ro- berg Schranne, ki je bila datirana v čas od 10. do 13. stoletja gljasto obliko roba ustja (4c). Po Losertu enostavna oblika (Losert 1999, 123−125, sl. 7: 1f; t. 52: 1; enostavna skodela prve skupine tip 1d (Losert 1993, sl. 7: 1d). prve skupine tip 1f). Vrči (sl. 49) Skodela variante C2/4c (G104) – skodela je bila srednje veli- ka, polelipsoidne oblike, z rogljasto oblikovanim robom ustja V Podrečju sta bila najdena 2 fragmenta roba ustja z oste- (4c). Premer roba ustja je znašal 25,6 cm. Varianta skodele njem, ki bi ju lahko pripisali vrčema G113 in G114. Po vsej C2/4c je bila zastopana že v zgodnjesrednjeveškem nasel- verjetnosti je šlo za obliko vrča z ozkim cilindrično obliko- binskem kontekstu blejske Pristave (Pleterski 2008, t. 14.3), vanim vratom in trupom v obliki pokončnega elipsoida ter kot tudi med visokosrednjeveškim gradivom Malega gradu enim ali dvema ročajema na trupu (oziroma ramenu). Pri- v Kamniku (Štular 2009, 23: 9). Oblikovno ustreza Losertovi merjave najdemo na najdišču Ledine, kjer jih je Sekelj Ivan- obliki enostavnih skodel prve skupine − tip 1c (Losert 1993, čan datirala v fazo IVa (Sekelj Ivančan 2010, 127, sl. 95, 97, 59, 60, sl. 7: 1c). faza IVa, Ledine t. 45; 281, t. 43; 269 (le ročaj) oziroma glede na primerjave z vrčem iz groba 5 v Veszprém-Komarov út Skodela variante C3/4c (G105) − srednje velika skodela s 10−11. stoletje (Takacs 1966a, 350, 351, t. 9: 1) v 10. do premerom roba ustja 24,8 cm je imela polelipsoidno obli- 11. stoletje. ko in rogljasto oblikovan rob ustja (4c). Losert je to obliko skodel postavil v obdobje visokega srednjega veka, v prvo Ostanki hrane na notranji površini posod skupino enostavnih skodel tipa 1d (Losert 1993, sl. 7: 1d). Prismojeni ostanki hrane so se na visokosrednjeveški lon- Skodela variante C4a/4c (G106) − velika konična skode- čenini iz Podrečja ohranili na 13 fragmentih posod na no- la s premerom roba ustja 33,0 cm je imela rahlo navzven tranji površini. Jed se je v glinenem loncu prismodila, kadar izbočene stene in rogljasto obliko roba ustja (4c). Skodele je vsebina prekipela ali ko je plamen zajel telo posode. V sorodnih oblik so se pojavljale tako v zgodnjem kot visokem grobem je bilo mogoče določiti le to, na katerem delu po- srednjem veku. Po Losertovi razvrstitvi skodel je uvrščena v sode so se prismojeni ostanki nahajali. Največ prismojenih prvo skupino enostavnih skodel v tip 1c (Losert 1993, sl. 7: oblog hrane je bilo ugotovljenih na fragmentih dna z oste- 1c). njem − natančneje na prehodu dna v ostenje (G117, G85, 68 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 G123, G151, G263), fragmentih ostenja (G84, G129, G88, v naselbinah na področju JV Evrope in so bile datirane v G179, G216) in fragmentih roba ustja z ostenjem (G40, konec 10. ter v 11. in 12. stoletje. G31, G37). To ustreza ugotovitvam Pleterskega, ki navaja, da je bila verjetnost nastanka prismojene obloge največja malo nad dnom in pod vratom (torej na ostenju), najmanjša 4.4 Ostaline, najdene v pa na ustju (tu le, kadar je hrana prekipela) ali vratu (Pleter- stratigrafski enoti SE 1 (ornica) ski 2008a, 48−49). Na raziskanem delu arheološkega najdišča Podrečje pri Viru Lonec srednje velikosti (G40), na katerem so bili ohranjeni so bile v ornici odkrite najdbe, ki jih lahko pripišemo rimske- prismojeni ostanki hrane, se je nahajal v notranjosti objek- mu (šest predmetov) in novoveškemu obdobju (35 pred- ta 10 (nekako na sredini v kv. 68/1 in 62/2). V bližini ognji- metov). Med omembe vrednimi rimskodobnimi najdbami je šča SE 411, ki se je nahajal v jugozahodnem delu objekta le poznoantični novec (G242), najden v sektorju II v kv. 80. 10, sta bila najdena fragmenta dveh loncev s prismojenimi Večino novoveškega drobnega arheološkega gradiva pred- ostanki hrane, in sicer v kv. 68/1 se je nahajal fragment stavljajo fragmenti keramičnega posodja (G234−267) ter roba ustja z ostenjem lonca srednje velikosti G31 ter v ne- deli kovinskih predmetov (G272, G273, G268). Zanimivi so: posredni bližini v kv. 73/4 (ob ognjišču) še fragment roba obesek v obliki križa (G270), perla (G271) in novec (G269). ustja lonca G37. Izven objekta, toda še vedno v območju Keramično gradivo pripada fragmentom različnih loncev (14 objekta 10 (v območju 10 m), sta se nahajala v kv. 67/1 fra- fragmentov robov ustij, G234−251), skledam (G265−267), gment ostenja G192 (po vsej verjetnosti lonca) in fragment pokrovom (G253−255), fragmentom dna (G256−261) in dna z ostenjem G85, prav tako z ostanki hrane. Kartiranje ročajem (G264). Keramično posodje bi načeloma lahko uvr- fragmentov keramike z ostanki hrane (4 fragmenti) je po- stili tako v novi vek kot tudi v 20. stoletje. kazalo drugo koncentracijo okrog objekta 11, in sicer v območju 10 m – najdeni so bili 3 fragmenti ostenja G216, G179 in G88 ter fragment dna z ostenjem G151. Fra- gment G216 je bil najden v kv. 104, G179 v kv. 103/3 in G88 v kv. 108/4, G151 v kv. 90/4. Trije fragmenti (G263, G84 in G123) so bili odkriti med koncentracijo keramič- nih najdb v okolici objekta 9. Gre za dva fragmenta dna z ostenjem (G263 in G123) in fragment ostenja (G84) − v kv. 92/2 sta se nahajala fragmenta G263 in G84), v kv. 98/3 pa fragment G123. Zunaj območja objektov je bil v kv. 146 najden še fragment dna z ostenjem G117 z ostanki hrane v notranjosti dna. Analiza 13 posod z ostanki hrane je pokazala, da so eno od skupin sestavljale tiste posode, ki so bile razsute samo na dvorišču (v območju 5 do 10 m okrog objekta) − tu je šlo po vsej verjetnosti za drugotni odpad, ko so razbite posode za- vrgli na dvorišče (»smeti). Ti predmeti so pripadali objektom 9, 10 in 11. Medtem ko so bile posode z ostanki prismojene hrane, odkrite v objektu 10 (okrog ognjišča), trden dokaz, da se je v objektu 10 kuhalo. Zgoraj omenjene sledi (mišljeni so ostanki hrane na posodju) na eni strani in na drugi strani velika koncentracija keramičnih najdb v okolici objektov in v objektu kažejo na to, da je šlo pri vseh treh objekti z veliko verjetnostjo za bivanjske objekte. Vse funkcionalne oblike posod s Podrečja kot tudi oblike robov ustij na loncih in skodelah oziroma skledah (po Lo- sertu) se skladajo z repertoarjem oblik, ki so bile najdene Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 69 5Analize Milena Horvat, Tjaša Tolar 5.1 Radiokarbonska analiza Iz arheološkega najdišča Podrečje pri Viru je bil radio- karbonsko analiziran le en vzorec (sl. 50). Izbran je bil vzorec iz visokosrednjeveške plasti SE 4, ki se je zdela zaradi keramičnega gradiva in drugih arheoloških najdb, odkritih v njej, kronološko pomembna. Radiokarbonsko so bili analizirani ostanki hrane, ki so se ohranili na dnu lonca G117, najdenega v sektorju II. v kv. 146. Z radi- okarbonsko datacijo je bil posredno datiran tudi znak lončarja z motivom zvezde z dna posode. Podobni zna- ki na dnu loncev so bili najdeni v času od druge polovice 10. do druge polovice 11. stoletja na najdišču Ledine v Hrvaški Podravini (Sekelj Ivančan 2010, t. 46: 287; t. 43: 271). Radiokarbonska datacija (Beta-469964) postavlja ta lo- nec (in posredno tudi plast, v katerem je bil najden) v čas 960 ± 30 BP; (kalibrirana starost 96,4 % verjetnost 1020−1155 cal AD (930−795 cal BP); 68,2 % verjetnost – (34,7 %) 1084−1124 cal AD (866−826 cal BP). 50 Radiokarbonska datacija Beta-46999964 (SE 4). 70 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 5.2 Analize lesnega oglja jelka, smreka idr.). Tako so bili identificirani: vrste iz družine rožnic (sem sodijo npr. hruška, jablana, šipek, glog, jerebi- Pregledanih in obdelanih je bilo 24 vzorcev odlomkov oglja. ka in njej sorodni taksoni ( Sorbus sp.), sliva in njej podobni Nekateri med njimi so bili zelo slabo ohranjeni, zato identi-taksoni ( Prunus sp.) ter druga sadna drevesa oziroma grmi fikacija vrste rastlin, ki jim je ogle pripadalo, ni bila mogoča (breza, lipa, javor, bukev, gaber). Raznolikost in nabor vrst (sl. 51, opombe). (torej komercialno nepomembnih) nam daje slutiti, da gre Pri identifikaciji so bili uporabljeni stereomikroskop Leica verjetno za ostanke kurišč oziroma ognjišč. MZ75 in mikroskop Nikon Eclipse ME 600, slikovni ključi Odlomki oglja z najdišča Podrečje (pri Viru) so doprinesli (npr. Schweingruber 1990; računalniški program INTKEY) ter nekaj o okoljskem drevesno-grmovnem rastju, ki so ga na- referenčna zbirka oglja. Strokovna nomenklatura (tj. poime- seljenci najverjetneje izkoriščali za kurjavo oziroma pripra- novanje rastlinskih vrst) sledi Mali flori Slovenije (Martinčič vo ognjišč. Prevladoval je les difuznoporoznih, komercialno et al. 1999). nepomembnih vrst listavcev. Vzorci iz petih različnih stratigrafskih enot so vsebovali ra- znoliko oglje difuznoporoznih vrst listavcev, predvsem ko- mercialno nepomembnih vrst (kamor zaradi svojih dobrih trdnostnih in trajnostnih lastnosti npr. sodijo hrast, jesen, vzorec SE oglje opombe slo. ime lat. ime širša sistemska skupina 315 4 cf. breza cf. Betula sp. 324 4 javor Acer sp. 325 4 bukev Fagus sylvatica 322 4 Rosaceae (rožnice) 323 4 bukev Fagus sylvatica 320 4 Rosaceae (rožnice) 170 4 cf. jerebika… cf. Sorbus sp. 131 4 difuzno porozni listavec slabo ohranjen; ?agregirani trakovi in 1−2 redni trakovi 335 4 cf. lipa cf. Tilia sp. difuzno porozni listavec 1−4 redni trakovi; pore velikosti 35 mikrometrov 334 4 cf. glog cf. Crataegus sp. difuzno porozni listavec 1−3 redni trakovi 342 4 cf. lipa cf. Tilia sp. 171 4 difuzno porozni listavec slabo ohranjen 331 4 cf. sliva… cf. Prunus sp. 326 4 Rosaceae (rožnice) 178 001/2(4) difuzno porozni listavec slabo ohranjen; ?agregirani trakovi 180 001/2(4) difuzno porozni listavec slabo ohranjen; ?agregirani trakovi 179 001/2(4) cf. b. gaber cf. Carpinus betulus difuzno porozni listavec slabo ohranjen; ?agregirani trakovi; pore redke 189 117/1(4) cf. oreh cf. Juglans regia polvenčasto porozen listavec 187 117/1(4) cf. lipa cf. Tilia sp. difuzno porozni listavec 3−4 pore v radialnih nizih 188 117/1(4) bukev Fagus sylvatica tudi 15 celic široki trakovi 339 profil 11(4) cf. jerebika… cf . Sorbus sp. 338 profil 11(4) cf. jerebika… cf . Sorbus sp. 153 001/3(4) difuzno porozni listavec slabo ohranjen; ?agregirani trakovi; pore redke 154 001/3(4) difuzno porozni listavec slabo ohranjen 51 Rastlinski makro ostanki. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 71 6Sklep Novoodkriti naselbini v Podrečju (pri Viru), prazgodo- naselbine − šlo naj bi za stavbe tipa nadzemnih brunaric s vinska in visokosrednjeveška, sta ležali na južnem delu površino 16 do 25 m2, ki naj bi bile prilagojene oblikovanosti Kamniškobistriške ravni oziroma, v širšem smislu, na zemljišča in okolju (Štular 2001, 71, 72). Mogoče bi smeli severovzhodnem obrobju Ljubljanske kotline. Obe na- tipu neutrjene ruralne naselbine pripisati tudi sledi poselitve selbini sta ležali na ravninskem polju, ki so ga izobliko- v Podrečju pri Viru. Naselbino bi lahko na podlagi keramič- vali pleistocenski in holocenski vodni nanosi Kamniške nih najdb in radiokarbonske datacije časovno postavili v 11. Bistrice. in 12. stoletje (mogoče že na prehod od 10. v 11. stoletje). V prazgodovinsko poselitveno fazo (I. faza poselitve) smo V gradivu iz Podrečja so se pokazale novosti oziroma spre- uvrstili osem stavbnih objektov v sektorju I (objekti 1−8). Ti membe v razvoju lončarskega znanja. Prva opazna spre- so bili grupirani v dve skupini, ločeni med seboj z dvema memba je bila v sestavi nekaterih lončarskih mas. Še vedno jarkoma ( jarek 1 in 2), po vsej verjetnosti gre za drenažna so sicer prevladovali lončarski izdelki iz zelo fino (120 po- jarka, ki sta se navezovala na objekta 6 oziroma 8. Objekti sod) in drobnozrnatih (53 posod) lončarskih mas, vendar 6, 7 in 5, odkriti severno od omenjenih jarkov, so bili proti je bila za izdelavo lončenine uporabljena pogosto zelo fi- zahodu omejeni z ogrado. Pri skupini objektov južno od nozrnata lončarska masa s posameznimi kremenovimi zrni obeh jarkov, ograde nismo zasledili. Objekti, grajeni z nosil- drobne (28 posod) ali pa celo zelo grobe zrnavosti (11 po- nimi stebri in po vsej verjetnosti butanimi stenami (elementi sod). Izdelki izdelani iz takšnih lončarskih mas so dajali grob le-teh niso bili ohranjeni), so bili postavljeni nekaj metrov videz. Pojav je bil poznan tudi na drugih najdiščih Slovenije, vsak sebi. Velikost objektov se je gibala po dolžini od 7 do Madžarske, Podravine na Hrvaškem, kot tudi Bavarskih naj- 14 m in širini med 5 in 7 m. Po obliki in dimenzijah je izstopal diščih. Največje spremembe so bile pogojene v postopnem le objekt 2. Na podlagi ohranjenih sledi sklepamo, da se je uvajanju vse hitrejšega vretena. Prevladujoča je bila tehnika naselbina širila proti zahodu in vzhodu. Časovno bi umestili oblikovanja z obvrtenjem (ugotovljena na 131 posodah od sledi prazgodovinske poselitve v obdobje od mlajše srednje 201 posode). Popolno vrtenje posode (od dna navzgor) na pa do konca pozne bronaste dobe v sektorju I, gradivo sek- vretenu na ročni pogon je imelo 35 posod. Tehnika obli- torja II pa pomika možnost začetka poselitve na prehod v kovanja na hitrem lončarskem vretenu na nožni pogon (iz zgodnjo srednjo bronasto dobo. Opozoriti pa je potrebno, kepe gline) je prepoznana na sedemnajstih posodah. Na da je datacija postavljena na izredno skromno ohranjenih osemnajstih posodah je ostala tehnika oblikovanja nedo- odlomkih 25 posod (gradivo G1−25). ločljiva. Razlike, ki so nastale pri oblikovanju posod, so tudi Glede na to, da so se ostanki visokosrednjeveške lončenine kronološko dokazljive. Na počasnem lončarskem vretenu v sektorju I pojavljali le sporadično in na podlagi močne vi- izdelane posode so bile značilne za čas 9. in 10. stoletja, sokosrednjeveške kulturne plasti (SE 4) ter ostalin treh delno obdržale so se še v 11. stoletju, na prehodu 11. v 12. stoletje ohranjenih objektov v sektorju II, imamo nesporni dokaz o pa se niso pojavljale več. Oblikovanje na hitrem lončarskem obstoju naselbine oziroma zaselka na osrednjem delu sek- vretenu se je v manjši meri pojavljalo že okoli sredine 10. torja II (II faza poselitve). Najbolje je bil ohranjen objekt 10 z stoletja, nekoliko več v 11. stoletju, ekspanzija pa se je pri- ostanki (verjetno odprtega tipa) ognjišča v jugozahodnem čela na prehodu 11. v 12. stoletje. Na več kot polovici posod delu objekta. Sledi preostalih dveh objektov − objekta 9, ki je bil prepoznan nepopoln oksidacijski način žganja (125 leži na skrajnem vzhodnem delu izkopnega polja, in objek- posod). Znaten delež posod je bil žgan tudi redukcijsko (41 ta 11, od katerega so bile evidentirane le tri jame za kol v posod). Zelo raznoliko je bilo krašenje posod. Uporabljene vzdolžnem preseku 1 − ter močna koncentracija keramike so bile različne tehnike krašenja, pestra pa je bila tudi mo- na območju 10 m vzhodno od objekta so dokaz, da se je tivika. Med motivi je prevladovalo glavničenje vse površine poselitev širila tako proti zahodu kot tudi vzhodu. Z vidika v vertikalni, poševni ali horizontalni smeri, ki je v največji naselbinske arheologije za čas od 8. do 12. stoletja navaja meri predstavljalo osnovo, na kateri so bile užlebljene (red- štular fazo utrjenih centralnih naselbin in neutrjene ruralne keje vrezane) horizontalne enojne linije ali enojna valovnica. 72 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 Enojne horizontalne linije in enojna valovnica so bile naj- za spodrezane oblike robov ustij. Kronološko pomemben je pogosteje razporejene v nizu na trupu posode. Aplicirano tudi pojav vrčev v 10. in 11. stoletju (G113, G114), saj je nji- gladko ali razčlenjeno rebro se je najpogosteje pojavljalo hov pojav vezan na čas 10. in 11. stoletja. Skodele oziroma na skodelah oziroma skledah, redkeje na največjem obodu sklede vseh petih variant iz Podrečja so lahko bile po Loser- loncev. Najpogosteje je bilo rebro aplicirano na glavniče- tovi razvrstitvi skodel oziroma skled uvrščne med skodele no podlago. Kot okras ali kot preostanek (samega) obliko- koničnih oblik z rahlo navzven izbočenimi stenami (njegova vanja ostenja posode so žlebovi ali kanelure na nekaterih prva skupina), pri čemer so bile oblike z robovi ustij 1a po- posodah, pojav, ki je bil poznan tudi za najdišča v hrvaški gostejše v zgodnjem srednjem veku, oblike 4c in 10d pa Podravini. visokem srednjem veku (Losert 1993, sl. 7: 1a−f). Pri ugo- Med zvrstmi lončenine visokosrednjeveškega keramičnega tavljanju prostorske razpršenosti skodel se je pokazalo, da zbira so bili zastopani lonci, skodele oziroma sklede, vrči. so bile le-te nakopičene predvsem okrog ognjišča SE 411 (v Največ je bilo malih loncev kroglaste oblike z notranjim pre- objektu 10 oziroma 10 m pasu okrog objekta 10). merom vratu med 7,40 do 12,20 cm (18 loncev). S skoraj enakim deležem (17 loncev) so jim sledili srednje veliki lonci z velikostnim razponom 13,40 do 17,0 cm. Občutno manj je bilo velikih loncev (osem loncev) z velikostnim razponom 17,80 do 22,80 cm, medtem ko je bil lonec velikostne kate- gorije zelo velikih loncev zastopan le z enim primerom (raz- pon vratu 34 cm). Primanjkljaj velikih loncev bi lahko razlo- žili tudi s kuhinjsko kulturo, ki je s pojavom odprtih ognjišč manj uporabljala velike lonce. Prostorska analiza pojavnosti loncev okrog (po vsej verjetnosti) ognjišča odprtega tipa (SE 411) v objektu 10, je pokazala zanimiv razpored posod: tri male lonce (G46, G49, G69), štiri lonce srednje velikosti (G44, G51, G67 in G81) in najmanjši delež loncev iz katego- rije velikih loncev, najdena sta bila le dva (G60 in G82). Mali lonci bi po namembnosti služili pogrevanju hrane in kuha- nju majhnih obrokov hrane, srednje veliki lonci pa so bili po večini uporabljani pri pripravi jedi (za družino), medtem ko so bili veliki lonci namenjeni za hranjene zaloge raznih živil hrane. S kuho je bila povezana tudi prisotnost in odsotnost ležišča za pokrov. Uvedba ležišča za pokrov (žleba v notra- njosti posode) je odprla možnost priprave dušene hrane. Analiza pokrovnosti loncev je pokazala prisotnost ležišča za pokrov na robovih ustij (po Losertu) oblike 1f, 1H, 2f, 4d, 6b, 7b in 9b, datiranih v časovni razpon od 10. do 12. stoletja. Pomemben podatek za časovno umeščanje visokosrednje- veške lončenine so nudile oblike robov ustij loncev (Štular 2007, 126, sl. 6.1: Grafična predstavitev datiranja oblikovnih tipov (shematično prikazana ustja); na Zgornjefrankovskem − Losert 1993). Med t. i. starejše variante, ki so bile pogoste predvsem do leta 1000, pojavljajo se pa še po tem letu, toda redkeje, so variante 1d in 1H, 2d, 1f, 2f in 2H in 4b. Mlajše variante robov ustij, katerih pojavnost je bila značilna za čas od 900. pa do ok. 1200. leta, so bile: variante 2c, 7a, 4c, 4d, 1f. V času od 1000. do 1100. leta se bile značil- ne variante 7b, 7c. V najmlajšo skupino robov ustij, katerih pojav je bil značilen za čas od leta 1000 naprej, pa bi lahko uvrstili variante 6g, 9b, 5d, 5e, 5f, 5g in 9b, gre predvsem Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 73 7Podrečje pri Viru The newly-discovered prehistoric and High Medieval eastern part of the excavated area, whilst House 11, was re- settlements at Podrečje near Vir were located in the presented by a mere three postholes, which were recorded southern part of the Kamniška Bistrica lowlands or, in in Section 1. These dwelling structures and a dense concen- the broader sense, on the north-eastern edge of the tration of pottery in the area 10 m to the east of House 11 Ljubljana basin. The settlements were situated in the lo- are proof that the settlement extended to the west and to wland basin, which was formed by the Pleistocene and the east of the excavated area. Štular states, that the period Holocene fluvial deposits of the Kamniška Bistrica river. from the 8th to the 12th Century was a phase of fortified Eight dwelling structures in sector I (Houses 1−8) were clas- central settlements and undefended rural settlements from sified into the prehistoric settlement phase (Ist settlement the perspective of settlement archaeology. These structures phase). They formed two groups, which were separated by might represent log cabin type structures with an area of two ditches (Ditches 1 and 2). These were most probably between 16 to 25m2, which would have been adapted to drainage ditches, which were associated with Houses 6 and the micro location and environment (Štular 2001, 71, 72). 8. Houses 6, 7, and 5, north of the above mentioned dit- The settlement at Podrečje near Vir might also be attributed ches, were bounded on the west by an enclosure fence. No to an open rural settlement type. On the basis of the pot- fence was discovered to the south of the group of dwelling tery assemblage and the radiocarbon dates the settlement structures to the south of the two ditches. The buildings can be dated to the 11th and 12th Centuries (or possibly even stood a few metres from each other and were built of with to the transition from the 10th to the 11th Century). upright load-bearing posts. They most probably had com- The material from Podrečje revealed novelties or changes pacted clay (cob) walls (elements of which were not preser- in the development of the potter’s knowledge. The first no- ved). The dimensions of these structures varied between 7 ticeable change was in the composition of certain pottery and 14 m in length and between 5 and 7m in width. House fabrics. Pottery made of very fine (120 vessels) and finely- 2 stood out in terms of floor plan and dimensions. The sur- -grained (53 vessels) fabrics were still prevalent. However, a viving features suggest that the settlement extended to the very finely-grained fabric frequently with individual quartz west and east. The remains of the prehistoric settlement are grains of small (28 vessels) or even very coarse texture (11 dated to the period from the late Middle Bronze Age to vessels) was also used for pottery production. Vessels made the end of the Late Bronze Age in sector I. However the from such fabrics had a coarse appearance. This pheno- material from sector II suggests that the foundation of the menon is also known on other sites in Slovenia, Hungary, settlement may be dated to as early as early mid Bonze Podravina in Croatia and in Bavaria. The greatest changes Age. However, we need to emphasize that this date is based were conditioned by the gradual introduction of an ever- on an extremely modest assemblage of sherds representing -faster potter’s wheel. The prevailing technique was the one 25 vessels (assemblage G1−25). of shaping with additional reworking on a potter’s wheel Taking into account the fact that remains of High Medieval (determined on 131 vessels out of 201 in total). The per- pottery appeared only sporadically in sector I and based fect rotation of the vessel (from the bottom up) on a slow on the substantial High Medieval occupation layer (Context wheel was seen on 35 vessels. The technique of shaping no. 4) and remains of three partially extant dwelling struc- on the fast pedal-operated potter’s wheel (from a lump tures in sector II, there is incontrovertible evidence for the of clay) has been recognised on 17 vessels. On eighteen existence of a settlement or hamlet in the central part of vessels the shaping technique remains undetermined. The sector II (settlement phase II). The best preserved dwelling differences that occurred during the shaping of the vessels structure was House 10, which had the remains of a hearth can be chronologically determined. Vessels made on the (probably of the open type) in the south-western part of slow potter’s wheel are typical of the 9th and 10th Centuries the structure. The remains of other two dwelling structures and persisted into the 11th Century, but no longer appear at were also recorded. House 9 was located in the extreme the transition from the 11th to the 12th Century. To a smaller 74 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 extent, shaping on the fast potter’s wheel appeared around of the groove on rim edges (after Losert) of shapes 1f, 1H, the middle of the 10th Century. It became more common 2f, 4d, 6b, 7b, and 9b (dated to the period between the in the 11th century, but began to expand in the transition 10th and the 12th Centuries). Important information for the from the 11th to the 12th Century. The incomplete oxidisation pottery chronology of the High Medieval Period was offered firing method was recognised on over half of the vessels by the shapes of pot rims (Štular 2007, 126, Fig. 6.1: Graphi- (125 vessels). A significant proportion of the vessels were cal presentation of the dating of form types (schematically subject to firing in a reducing atmosphere (41 vessels). The shown rims); in Upper Franconia − Losert 1993). Variants 1d decoration on the vessels was very diverse. The techniques and 1H, 2d, 1f, 2f and 2H and 4b are the so-called earlier used are varied and involve a wide selection of motifs. The variants, which were especially common prior to 1000 (but most prevalent decoration is that of vertical, diagonal or also appear after this year, although rarely). The later rim horizontal combed decoration of the entire surface, which variants 2c, 7a, 4c, 4d, 1f were, characteristic of the period mostly formed the background on which single horizontal from AD 900 to about AD 1200. Variants 7b and 7c were or wavy lines were grooved (or more rarely incised). Single typical I of the period between AD 1000 and AD 1100. The horizontal and wavy lines were most frequently arranged in latest rim group includes variants 6g, 9b, 5d, 5e, 5f, 5g, and a row on the vessel body. The appliéd cordons with or wi- 9b, the appearance of which was characteristic for the time thout fingertip impressions appeared most often on bowls from 1000 onwards,. These are largely undercut rim forms. or dishes, but more rarely on the widest circumference of The appearance of pitchers (G113, G114) in the 10th and pots. The cordon was usually applied to the combed foun- 11th Centuries is also chronologically significant, because, dation. There is grooving or fluting on some vessels, either since they are limited to this period. All five variants of bowls as decoration or part of the shaping of the vessel body. This or dishes from Podrečje could, according to Losert’s classi- is a phenomenon, which is also found on in the Drava valley fication, be assigned to conical bowl forms with a slightly in Croatia. outward convex walls (his first group), where forms with High medieval vessel types include pots, bowls or dishes, 1a rims were more frequent in the Early Middle Ages, and and pitchers. The most common type is that of the small forms 4c and 10d in the High Middle Ages (Losert 1993, Fig. globular pot with an internal neck diameter of between 7.40 7: 1a−f). An examination of the spatial distribution of bowls and 12.20 cm (18 vessels). They were followed by middle- showed that they were largely concentrated around hearth -sized pots with a diameter of between 13.40 and 17.0 cm, Context no. 411 (either inside House 10, or in a 10m zone which formed an almost identical proportion (17 vessels). around House 10). There was a significantly smaller number of large pots (8 vessels) between 17.80 and 22.80 cm in diameter, whilst there was only one example in the category of very large pots (neck diameter 34 cm). The lack of large pots could be explained by a culinary culture, which made much less use of large pots after the introduction of open hearths. The spatial analysis of the distribution of pots around (most pro- bably) an open type of hearth (Context no. 411) in House 10 revealed an interesting vessel distribution: three small pots (G46, G49, G69), four medium-sized pots (G44, G51, G67, and G81), whilst the smallest share of proportion of vessels was from the category of large pots – only two such vessels being present (G60 and G82). In terms of function, small pots would be used for warming food and cooking smaller meals, medium pots were largely used for the preparation of meals (for the family), while large pots were intended for the storage of various food types. The presence and absence of the rim specifically designed to fit the lid was also connected with cooking, since its presence (the groove inside the vessel) permitted the preparation of braised food. The analysis of appearance of pot lids showed the presence Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 75 8Literatura ANDREOLOTTI, S. in F. STRADI 1965, Nuovi castellieri e stazi- FELGENHAUER SCHMIEDT, S. 1996, Niederösterreichsche Kera- oni dellètà dei metalli individuati nel territorio triestino. − Atti mik des 12. und 13. Jahrhunderts. − Pravék 6, 229−247. e Memorie della Commissione Grotte “E. Boegan” IV, 1−15. FLEGO, S. in L. RUPEL 1993, Prazgodovinska gradišča Tržaške BAJALIĆ HADŽI PEŠIĆ, M. 1981, Keramika u srednjovekovnoj Sr- pokrajine. − Trst. biji. − Beograd. GUŠTIN, M., G. TIEFENGRABER, D. PAVLOVIČ in M. ZORKO 2017, BUKO, A. 2008, The Archeology of Early Medieval Poland. Dis- Nova Tabla pri Murski Soboti. Prazgodovina. − Aheologija na av- coveries, Hypotheses, Interpretations. East Central and Eastern tocestah Slovenije 52/1, Ljubljana. Europe in the Middle Ages. − Leiden, Boston, Brill. HÄNSEL, B., B. TERŽAN in K. MIHOVILIĆ 1997, Monkodonja BURŠIĆ MATIJAŠIČ, K. 1996, La ceramica del castelliere di M. Or- utvrđeno protourbano naselje starijeg i srednjeg brončanog cino in Istria. − V: XIII. U.I.S.P.P. Congress Proceesdings, Forli, 8−14 doba kod Rovinja u Istri. − Histria archaeologica 28, 37−107. September 1996, Forli, 343−350. HANULÍAK, M., V. MINÁČ in J. POVÙK 2008, Vreholnostredo- BURŠIĆ MATIJAŠIČ, K. 1998, Gradina Monkodonja: tipološko-sta- veká dedina zo Slovenskej Novej vsi a Zelenča. − Slovenská tistička obrada keramičkih nalaza srednjobrončanodobne istarske archeolόgia LVI−1, 103−146. gradine Monkodonja kod Rovinja. − Monografije i katalozi Arhe- HELLMUTH KRAMBERGER, A. 2017, Monkodonja. Istraživanje ološki muzej Istre 9, Pula. protourbanog naselja brončanog doba Istre / Forschungen zu CARDARELLI, A. 1983, Castellieri nel Carso e nellÌstria: cronolo- einer protourbanen Siedlung der Bronzezeit Istriens. Knj. 2. Bron- gia degli insediamenti fra media età del bronzo e prima età del čanodobna keramika s gradine Monkodonja / Teil 2. Die Keramik ferro. − V: Praistoria del Caput ADriae, Videm, 87–134. aus der bronzezeitlichen Gradina Monkodonja. − Monografije i CIGLENEČKI, S. 2000, Tinje nad Loko pri Žusmu: poznoantična in katalozi Arheološki muzej Istre 28/1–2, Pula. zgodnjesrednjeveška naselbina. − Opera Instituti Archaeologici HLAVICA, M. 2014, Značky na dnech nádob z Břeclavi-Pohanska Sloveniae 4, Ljubljana. v kontextu ranĕ středovĕkého hrnčířstvi. − Magisterká diplomová ČREŠNAR, M. 2010, New research on the Urnfield period of Ea- práce, Masarykova univerzita, Filozofická fakulta, Ustav archeo- stern Slovenia. A case study of Rogoza near Maribor. − Arheolo- logie a muzeologie, Brno. ški vestnik 61, 7–119. HORVAT, Mi. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipologija ČUKA, M. 2009. Tipološka obrada odabranih ulomaka prapovije- lončenine, keramični arhiv. − Ljubljana. sne keramike iz pećine ispod sela Srbani / A typological analysis KALTENBERGER, A. 2001, Zum Forschungsstand der Keramik of selectes prehistoric pottery fragments from pećina ispod sela des 10./11. bis 20. Jahrhunderts in Oberösterreich. − Jahrbuch Srbani. − Histria archaeologica 40, 13−44. des Oberösterreichischen Musealvereines Gesellschaft für Lande- DJURIĆ, B. 1995, Poročilo o rezultatuh ekstenzivnega arheolo- skunde, 146. Band, Linz. škega pregleda in geofizikalnega profiliranja (junij 1995). – Kranj, KAŠPAR, L. 1985, Lončarstvo karlovačke okolice. − Karlovac. arhiv ZVKDS, OE Kranj (neobjavljeno poročilo). KELLER, C. 1999, Gefäßkeramik aus Basel. Untersuchungen zur DONČEVA PETKOVA, I. 1980, Znaci vȃchu archeologičeski pame- spätmittelalterlichen und frühneuzeitlichen Gefässkeramik aus tnici ot srednovekona Bȃlgarija VII-X vek. − Sofia. Basel. Typologie – Technologie – Funktion – Handwerk. − Mate- DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVALA 2002, Bronastodobno rialhefte zur Archäologie in Basel, Heft 15, Basel. naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu / Bronzezeitliche Siedlung Olo- KERMAN, B. 2011, Gornje njive 2 pri Dolgi vasi. − Aheologija na ris bei Dolnji Lakoš. − Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 5, avtocestah Slovenije 36, Ljubljana. Ljubljana. KOROŠEC, J. 1950, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu. − DULAR, J. 2013, Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi Dela SAZU 1, Ljubljana. / Nordostslowenien in der späten Bronzezeit. − Opera Instituti KOS, M. 1999, Keramika iz Bevk. − Argo − časopis slovenskih Archaeologici Sloveniae 27, Ljubljana. muzejev 42/1, 67−72. DULAR, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV 2010, Ormož, utrjeno na- KRASKOVSKÁ, L. in J. PAULIK 1978, Vel˙komoravské pohrebiskon selje iz pozne bronaste in starejše železne dobe / Ormož, befe- v Tvrdošovciach, okr. Nové Zámky. − Zbornik Slovenského náro- stigte Siedlung aus der späten Bronzeund der älteren Eisenzeit. dného múzea. Histόria 18. Ročník LXXII, 83−121. − Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 18, Ljubljana. 76 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 LOSERT, H. 1993, Die früh- bis hochmittelalterliche Keramik in SCHWEINGRUBER, F. H. 1990, Mikroskopische Holzanatomie. Oberfranken. − Zeitschrift für Archäologie des Mittelalters, Beiheft Formenspektren mitteleuropäischer Stamm- und Zweighölzer zur 8, Köln, Bonn. Bestimmung von rezentem und subfossilem Material. − Birmen- MARCHESETTI, C. 1903, I castellieri preistorici di Trieste e della sdorf, Eidgenössische Forschungsanstalt für Wald, Schnee und regione Giulia. − Trst. Landschaft. MARTINČIČ, A., T. WRABER, J. JOGAN, A. PODOBNIK, V. RAVNIK, SEKELJ IVANČAN, T. 2010, Podravina u ranom srednjem vijeku. B. TURK in B. VREŠ 1999, Mala flora Slovenije: ključ za določanje Rezultati arheoloških istraživanja ranosrednjovjekovnih nalazi-praprotnic in semenk. − Ljubljana. šta u Torčevcu. − Monografije Instituta za arheologiju, Knjiga 2, Zagreb. MINIČ, M. in O. VUKADIN 2007, Srednjevekovni Stalać. − Beograd. SVOLJŠAK, D. 1988/1989, Posočje v bronasti dobi. − Arheološki MURGELJ, I. 2013, Podsmreka pri Višnji Gori. − Aheologija na vestnik 39−40, 367−386. avtocestah Slovenije 42, Ljubljana. ŠAVEL, I. in B. KERMAN 2008, Gornje njive pri Dolgi vasi I/II. − NEGRI, A. 1994, La ceranica grezza medievale in Friuli – Venetia Arheologija na avtocestah Slovenije 6, Ljubljana. Gulia gli studi e la forme. − V: AD mensam, manufati ďuso da contesti archaeologici fra tarda anticità e medioevo. Del Bianco, ŠTULAR, B. 2001, Arheologija Mengeškega polja v zgodnjem sre-53−96. dnjem veku. − Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozof- ska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. NOVŠAK, M. 2017, Šetnpavel pri Domžalah. − Aheologija na av- tocestah Slovenije 53, Ljubljana. ŠTULAR, B. 2007, Lonci v opremi visoko srednjeveške kuhinje s kamniškega Malega gradu. − Arheološki vestnik 58, 375−404. OGRIN, M. 1997, Podrečje − poročilo o arheološkem intrasite pre- gledu in izkopu testnih jarkov. − Kranj, arhiv ZVKDS, OE Kranj ŠTULAR, B. 2008, Lončenina iz palacija na Malem gradu v Ka- (neobjavljeno poročilo). mniku. − V: M. Guštin (ur.), Srednji vek: arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino, Ljubljana, 131−136. ORNIK TURK, A. 2017, Znaki z dna srednjeveških posod. − Dok- torska disertacija (neobjavljena). Oddelek za arheologijo, Filozof- ŠTULAR, B. 2009, Mali grad. Visokosrednjeveški grad v Kamniku. ska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. − Opera Instituti archaeologici Sloveniae 15, Ljubljana. PARASCHIV TALMAȚCHI, C. in A. STĂNICĂ 2005/2006, Mărci de TAKACS, M. 1996, Vesprem Megyye 10.−11. Századi kerámiája. olar descoperite la Isaccea Noviodunum – jud, Tulcea. − Peuce. − Acta Musei Papensis, Pápai Múzeuni Értesitö, 6, Pápa, 329−351. Serie Nouă III.IV, Tulcea, 283−304. VARADZIN, L. 2004, Značky na dneh keramických nadob ve PLETERSKI, A. 2008, Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski středovĕku. − Studia mediavalia Pragensia 5, Praha,165−199. Pristavi. Najdbe. − Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 15, VARADZIN, L. 2007, Značky na dnech keramickỳeh nadob ze Ljubljana. Staré Boleslavi. − Archeologické medievalia Pragensia 5, 165−199. PLETERSKI, A. 2008a, Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem ŽELEZNIKAR, J. 1999, Arheološka podoba Mengša in okolice. veku. − Ljubljana. − Mengeš. PLETERSKI, A. 2010, Z godnjesrednjeveška naselbina na Bljeski Pristavi: tafonomija, predmeti in čas. Tafonomija, predmeti in čas. − Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 19, Ljubljana. PREDOVNIK, K. 2003, Trdnjava Kostanjevica na Starem gradu nad Podbočjem. − Archeologia Histirica Slovenica 4, Ljubljana. PUŠ, I. 1988/1989, Bronastodobna naselbina pri Žlebiču. − Arhe- ološki vestnik 39−40, 345−366. SAGADIN, M., I. PINTER in M. MERTELJ 1995, Poročilo o eksten- zivnem arheološkem pregledu (maj 1995). − Kranj, arhiv ZVKDS, OE Kranj (neobjavljeno poročilo). SANKOVIČ, S. 2008, Najdišče pri Muri blizu Lendave – srednje- veški Ivankovci. − V: M. Guštin (ur.), Srednji vek: arheološke ra- zuskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino, Ljubljana, 18−20. SANKOVIČ, S. 2011, Srednjeveška vas Ivankovci. − V: I. Šavel in S. Sankovič, Pri Muri pri Lendavi, Aheologija na avtocestah Sloveni- je 23, Ljubljana, 54−67. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 77 9Katalog struktur in stratigrafskih enot Jurij Soklič V katalogu struktur in stratigrafskih enot so najprej pred- SE 4, sek. II stavljene evidentirane plasti na najdišču, sledijo jim opisi Temno sivo-rjava ilovnata mivkasto mastna plast, ki je bila arheoloških ostalin bronastodobne in visokosrednjeve- ohranjena samo na celotni raziskani površini v sektorju 2. ške poselitve (vsakemu opisu posameznega objekta sle- Plast se je nahajala pod ornico SE 1 in nad prazgodovinsko dijo opisi jam za stojke, ki sodijo k objektu). plastjo SE 117 ali nad sterilno plastjo SE 5. V plasti so se nahajale srednjeveške najdbe. Risbe so v merilu SE 1, sek. I in II 1 : 20, razen kjer je navedeno drugače. Močno temno sivo-rjava zemljena plast, ki se je nahajala v sektorju 1 nad plastjo SE 5 oziroma SE 117 in v sektorju 2 Okrajšave nad plastjo SE 4. dl. dolžina Prazgodovina pr. premer Drenažni jarek 1, SE 153, sek. I, kv. 24, 22, 21, 84, 82, 81, š. širina 79 (M 1 : 100) v. višina Drenažni jarek 1 je potekal med objektoma 6 in 8. Odko- gl. globina pan je bil v dolžini 25 m. Pri objektu 6 se je jarek zožil na nmv nadmorska višina 0,7 m širine, proti JZ se je jarek razširil do 2 m širine. Glo- bina jarka je v SZ delu do sredine v kv. 82 znašala približno 0,27 m, potem se je dno jarka dvignilo vse do 0,17 m na Geološke plasti in formacije skrajnem JZ pri kv. 79. Stena jarka je bila rahlo konkavna in je neizrazito prehajala v sorazmerno ravno dno. V polnilu SE 6, sek. II jarka ni bilo najdb. Svetlo rumeno-rjava peščena zemljena plast z drobnim prodom. Nahajala se je v sektorju II, pod plastjo SE 5. Plast ni bila kopana. SE 5, sek. I in II Temno sivo-rjava plast s prodom velikosti 2−60 mm, pomešana z grobozrnatim peskom (0,2−2 mm) in vložki gline. Nahajala se je v sektorju I in II, pod plastmi SE 4, SE 117 in SE 108. Plast ni bila kopana in je rečnega oziro- ma ledeniškega izvora. SE 117, sek. I in II Temno sivo-rjava ilovnata plast. V sektorju 1 je bila ohra- njena samo v predelih naravnih sipin pod ornico SE 1 in nad sterilnim debelozrnatim prodom SE 5. V sektorju 2 je bila ohranjena predvsem v zahodni polovici, nad njo je bila visoko srednjeveška plast SE 4, pod njo je sledila sterilna plast SE 5, le na predelih sipin je bila pod SE 117 plast SE 108. SE 108, sek. II Svetlo rjava muljasta plast, ki se je nahajala samo na pro- storu sipin pod SE 117 in nad SE 5. 78 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 H1 302,91 302,90 x=470828,00 y=111523,18 J1 x=470829,51 y=111524,77 x=470832,52 y=111525,64 L1 302,84 302,72 302,66 302,67 I1 G1 K1 302,94 x=470827,56 y=111524,39 302.85 302.84 302,88 x=470829,77 y=111524,09 302,85 x=470832,55 y=111526,45 K1 L1 302.94 302.64 302.97 B1 302,88 D1 302,89 F1 302,90 302.95 x=470826,51 y=111522,64 x=470823,94 y=111521,05 x=470825,28 y=111523,21 302,67 302,74 302.97 302,73 I1 302.94 C1 E1 J1 A1 x=470826,10 y=111523,82 302.90 x=470825,61 y=111522,08 302,88 302,96 x=470823,57 y=111522,41 302,84 302.58 302.91 H1 302.90 G1 P 302,90 S 302,87 302.90 N 302,92 x=470820,06 y=111518,49 x=470821,34 y=111519,50 F1 x=470819,24 y=111518,23 302,61 302,67 302.96 E1 C1 302.88 302,70 R O D1 M x=470820,89 y=111521,04 302,91 x=470819,24 y=111518,23 302,82 302.88 x=470818,44 y=111519,72 302,93 302.64 302.87 B1 A1 302.87 J 302,87 L 302.67 302,88 x=470817,86 y=111516,85 x=470818,37 y=111517,42 302,68 302,68 302.87 302.69 S I K 302.91 R x=470816,47 y=111518,55 x=470817,20 y=111519,21 302,91 302,91 302.89 P 302.92 O N 302.82 F 302,84 302.87 L x=470814,29 y=111515,64 H 302,81 302.93 M 302.85 x=470815,62 y=111516,51 J 302,65 302.88 302,71 SE 152/153 302.87 302.91 G K E x=470815,70 y=111517,71 302,74 302.89 x=470814,33 y=111517,59 302,85 302.92 I 302.74 302.81 G 302.91 H 302.81 B 302,88 D 302,82 302.84 F x=470812,03 y=111514,62 x=470813,03 y=111515,23 302.85 E 302,71 302.88 302.82 302,70 C D A C x=470812,15 y=111516,41 302,86 302.86 x=470813,15 y=111517,21 302,88 A B 302.88 302.88 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 79 Drenažni jarek 2, SE 110, sek. I, kv. 81, 83, 84, 86 (M 1 : 75) R Jarek se je pričel ob zahodni steni objekta 6 in se nadalje- 302.96 302.92 val v JZ smer. Dolžina jarka je znašala 13m. Na SZ strani je O bil jarek širok 0,86 m in se je v smeri proti JZ širil vse do M 302.95 1, 29 m širine v kv. 81 ob zahodnem robu izkopnega polja. 302.80 302.94 S Globina jarka se je od SV (0,1 m) proti JZ (0,21 m) večala. P 302.97 V polnilu jarka ni bilo najdb. 302.92 K 302.92 302.92 I N 302.95 302.93 G 302.92 x = 470820,29 x = 470820,14 y = 111527,03 y = 111525,63 302.91 E L M N 302.93 302.92 J 302,95 302,92 SE 110 C 302.91 302,75 302.92 302.91 H 302.93 x = 470816,47 x = 470817,00 x = 470820,97 x = 470821,41 302.89 F y = 111525,16 y = 111524,16 y = 111527,38 y = 111526,59 B I J O P 302.90 302.71 D 302,92 302,92 302,92 302,97 302,75 302,80 302.92 x = 470814,71 x = 470814,94 y = 111524,26 y = 111523,17 A x = 470817,93 x = 470818,13 E F x = 470821,87 x = 470821,78 y = 111525,67 y = 111524,63 y = 111528,00 y = 111526,84 302,93 302,93 K L R S x = 470812,06 x = 470812,17 302,75 y = 111521,53 y = 111522,70 302,92 302,91 302,96 302,79 302,94 302,86 A B 302,92 x = 470815,56 x = 470816,03 302,80 y = 111524,64 y = 111523,67 302,70 G H x = 470813,33 x = 470813,68 302,92 302,91 y = 111523,44 y = 111522,51 302,76 C D 302,92 302,90 302,71 Ograda, sek. I, kv. 25, 27, 29, 31, 94, 96, 98, 100, 102, 103, 104, 105, 106 Ogrado so sestavljali: ostanek ograde SE 181 in jama SE 313. Ograda je potekala od SV vogala objekta 6 proti SZ do objekta 7 in se nadaljevala do JZ vogala objekta 5. Najbolje ohranjen del je bil na odseku med objektoma 5 in 7. Stojke ograde so imele različne oblike tlorisa (okrogel, ovalen, nepravilen). V zemljo so bile zakopane od 0,10 m do 0,20 m globine. Razdalja med stojkami je bila od 1 m do 2,45 m. 80 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 SE 181, sek. I, kv. 96, 98, 100 (M 1 : 50) SE 291, sek. I, kv. 105, 106 Ostalina ograde je imela podolgovato obliko jarka v dolžini Jama za ogrado je bila vkopana v SE 5 in je imela nepra- 9,78 m, s povprečno širino 0,44 m. Na severnem delu je vilno ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so bila ograda vkopana v globino 0,13 m, v južnem delu pa predstavljali podporo kolu. Zapolnjena je bila s temno samo 0,06 m. rdečerjavo peščeno zemljenim sedimentom, drobnozrna- tim peskom, grobozrnatim peskom ter s prodom. Presek je imel polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,50 m, gl. 0,29 cm, pr. SE 181 x = 470817,38 x = 470817,85 B y = 111566,03 y = 111566,17 za kol 0,33 m. A 303.30 A B SE 291 303.24 303.29 303,24 303,25 D 303,16 303.29 303.30 303.22 D C C 303.29 x = 470817,59 x = 470818,52 x = 470814,54 x = 470814,86 y = 111564,62 y = 111564,95 y = 111579,18 y = 111578,91 C D 303.23 D C 303,23 303,22 303,10 303,29 303.24 303,29 303.25 303,15 SE 313, sek. I, kv. 102 F Jama za ogrado je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno E obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali x = 470818,25 x = 470819,23 y = 111562,12 y = 111562,24 podporo kolu. Zapolnjena je bila s temno rdečerjavo pe- E F ščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozr- natim peskom in kamni. Presek je imel nepravilno polkro- 303,20 303,21 302,15 žno obliko. Velikost: pr. 0,49 m, gl. 0,18 m. 303.19 A SE 313 303.23 303.21 303.27 x = 470819,00 x = 470819,97 303.24 y = 111559,72 y = 111559,87 H G H G 303.23 303.26 B 303,20 303,19 303,10 x = 470817,38 x = 470817,85 y = 111566,03 y = 111566,17 A B 303,23 303,26 x = 470819,61 x = 470819,61 303,06 y = 111557,18 y = 111557,18 I J J I Objekt 1, sek. I, kv. 5, 7, 68, 70 303,13 303,11 303,14 Ostaline objekta 1 so sestavljale jame za stojke: SE 88, SE 90, SE 92, SE 94, SE 98, SE 241, SE 247, SE 251, SE 253, SE 255, SE 259, SE 261, SE 265, SE 267, SE 269, SE 271, SE 273, SE 275 in SE 277. Objekt je imel nepravilno obliko površine v velikosti 5,78 × 5,69 m. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 81 SE 88, kv. 5 SE 94, kv. 70 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali podpo- tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali podpo- ro kolu. Zapolnjena je bila s temno rjavo-rdečo peščeno ro kolu. Zapolnjena je bila s temno rdečerjavo peščeno zemljenim sedimentom, drobnozrnatim peskom in kamni zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom ter kamni srednje drobne in srednje velikosti. Presek je imel nepravilno velikosti. Presek je imel nepravilno polkrožno obliko. Veli- polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,39 m, gl. 0,13 m, pr. za kol kost: pr. 0,70 m, gl. 0,21 m, pr. za kol 0,39 m. 0,26 m. SE 88 B A 302.68 302.71 SE 94 302.71 302.67 302.69 302.67 302.66 A x=470818,77 x=470818,77 y=111484,54 y=111484,08 B A 302.70 B x=470817,69 x=470817,61 302,68 302,66 y=111485,84 y=111485,12 A B 302,55 302,71 302,70 SE 90, kv. 5 Jama za kol je bila vkopana v 302,50 302.68 SE 5 in je imela ovalno obliko tlo- x=470818,52 y=111484,88 risa tlorisa. Obdana je bila s ka- mni kot podpora ovalnemu kolu, 302.67 SE 98, kv. 70 ki je bil postavljen v kot jame, in 302.70 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno zapolnjena s temno rjavo-rdečo 302.68 krožno obliko. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali peščeno zemljenim sedimentom, x=470818,30 y=111484,49 podporo kolu. Zapolnjena je bila s temno rjavo peščeno drobnozrnatim peskom ter kamni zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, prodniki drobne drobne in srednje velikosti. Presek je imel polkrožno obliko. in srednje velikosti ter kamni. Velikost: pr. 0,76 m, pr. za kol Velikost: pr. 0,48 m, gl. 0,13 m, pr. za kol 0,29 m. 0,31 m. A SE 92, kv. 5, 7 x=470817,62 y=111489,76 SE 98 302.75 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali podpo- 302.71 302.72 ro kolu. Zapolnjena je bila s temno rdečerjavo peščeno 302.71 zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom ter kamni drobne 302.70 in srednje velikosti. Presek je imel nepravilno oglato obliko. Velikost: pr. 0,35 m, gl. 0,10 m, pr. za kol 0,3 m. x=470817,57 y=111489,25 302.71 B SE 92 A 302.71 302.74 SE 241, kv. 5 302.68 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko 302.72 tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali podporo 302.69 kolu. Zapolnjena je bila s temno rjavo peščeno zemljeno B plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, x=470818,26 x=470818,13 prodniki (2−60 mm) ter kamni. Presek je imel nepravilno y=111485,77 y=111485,36 A B polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,50 m, gl. 0,16 m, pr. za kol 0,32 m. 302,69 302,71 302,62 82 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 J SE 253, kv. 5 302.68 Ovalna jama za kol je bila vkopana v SE 5. Obdana je bila SE 241 s kamni, ki so predstavljali podporo kolu. Zapolnjena je bila s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (2−60 mm) ter kamni. Presek je imel oglato obliko. Velikost: pr. 0,48 m, gl. 302.64 0,19 m, pr. za kol 0,27 m. K SE 253 A 302.67 B x=470821,38 x=470821,50 302.68 y=111484,91 y=111484,51 J K x = 470818,88 x = 470819,30 302,68 y = 111483,56 y = 111483,51 302,64 A B 302,51 302,67 302,68 SE 247, kv. 5, 6 302,58 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko SE 255, kv. 5 tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali podporo Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko kolu, ki je bil postavljen v sredino jame. Zapolnjena je bila tlorisa. Obdana je bila s kamni ki so predstavljali podporo s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim ovalnemu kolu. Zapolnjena je bila s temno rjavo peščeno peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (2−60 mm) ter zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim kamni. Presek je imel nepravilno polkrožno obliko. Velikost: peskom, prodniki (2−60 mm) ter večjimi kamni. Presek je pr. 0,47 m, gl. 0,24 m, pr. za kol 0,25 m. imel polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,30 m, gl. 0,16 m. L 302.66 SE 255 H SE 247 302.66 302.67 302.66 M I x=470822,85 x=470823,18 x = 470821,48 x = 470821,44 y=111484,57 y=111484,24 y = 111483,96 y = 111483,67 L M H I 302,66 302,67 302,66 302,66 302,51 302,44 SE 259, kv. 7 SE 251, kv. 5 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali podporo tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali podporo kolu. Zapolnjena je bila s temno rjavo peščeno zemljeno kolu. Zapolnjena je bila s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (2−20 mm) ter kamni. Presek je imel plitvo pol- prodniki (2−60 mm) ter kamni. Presek je imel polkrožno krožno obliko. Velikost: pr. 0,46 m, gl. 0,10 m, pr. za kol obliko. Velikost: pr. 0,48 m, gl. 0,19 m, pr. za kol 0,27 m. 0,29 m. SE 251 P F SE 259 302.67 302.67 x=470820,72 x=470820,84 y=111483,95 y=111483,48 x = 470821,10 x = 470821,05 F G y = 111486,79 y = 111486,36 P R 302,67 302,65 302,67 302,66 302.65 302,48 302.66 G R 302,57 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 83 SE 261, kv. 7 SE 267, kv. 7 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali podporo ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni ki so predsta- kolu, ki je bil postavljen v sredino jame. Zapolnjena je bila vljali podporo kolu. Zapolnjena je bila s temno rjavo peščeno s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim pe- peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (2−60 mm) ter skom, prodniki (2−60 mm) ter kamni. Presek je imel polkro- kamni. Presek je imel oglato obliko. Velikost: pr. 0,48 m, gl. žno obliko. Velikost: pr. 0,67 m, gl. 0,24 m, pr. Za kol 0,28 m. 0,11 m, pr. za kol 0,30 m. T SE 267 SE 261 Š 302.71 302.68 302.69 S x = 470821,75 x = 470822,39 y = 111486,56 y = 111486,68 302.73 S Š U x = 470822,07 x = 470822,30 302,69 302,71 y = 111488,32 y = 111487,83 302,61 T U SE 265, kv. 7 302,73 302,68 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali podporo kolu. Zapolnjena je bila s temno rjavo peščeno zemljeno 302,50 plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (2−60 mm) ter kamni. Presek je imel nepravilno SE 269, kv. 7 polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,52 m, gl. 0,17 m, pr. za kol Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali podporo ovalnemu kolu, ki je bil postavljen v sredino jame. Za- polnjena je bila s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, SE 265 drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki 302.70 302.71 (2−60 mm) ter kamni. Presek je imel globoko polkrožno I H obliko. Velikost: pr. 0,27 m, gl. 0,28 m, pr. za kol 0,23 m. D SE 269 302.69 302.67 x = 470823,17 x = 470823,53 y = 111486,81 y = 111486,84 E x = 470819,75 x = 470819,76 H I y = 111488,23 y = 111488,03 302,75 302,73 D E 302,71 302,70 302,69 302,67 302,54 0,32 m. 302,41 84 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 SE 271, kv. 7 SE 275, kv. 7 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali podporo tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali podporo ovalnemu kolu, ki je bil postavljen v sredino jame. Za- kolu. Zapolnjena je bila s temno rjavo peščeno zemljeno polnjena je bila s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki prodniki (2−60 mm) ter kamni. Presek je imel nepravilno (2−60 mm) in kamni. Presek je imel nepravilno polkrožno oglato obliko. Velikost: pr. 0,51 m, gl. 0,14 m, pr. za kol obliko. Velikost: pr. 0,44 m, gl. 0,20 m, pr. za kol 0,35 m. 0,29 m. C 302.72 SE 271 SE 275 V 302.69 Z 302.69 302.69 Č x = 470822,16 x = 470822,60 y = 111489,69 y = 111489,64 x = 470818,73 x = 470818,73 y = 111488,44 y = 111488,03 V Z C Č 302,69 302,69 302,72 302,69 302,64 302,58 302,55 302,51 SE 273, kv. 7 SE 277, kv. 7 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali podporo tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali podporo kolu. Zapolnjena je bila s temno rjavo peščeno zemljeno kolu. Zapolnjena je bila s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (2−60 mm) in kamni. Presek je imel nepravilno prodniki (2−60 mm) ter kamni. Presek je imel oglato obli- polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,44 m, gl. 0,20 m, pr. za kol ko. Velikost: pr. 0,44 m, gl. 0,18 m, pr. za kol 0,34 m. 0,30 m. F 302.71 SE 273 A B 302.66 302.69 SE 277 x = 470823,12 x = 470823,53 y = 111489,68 y = 111489,68 302.69 A B G 302,69 x = 470819,75 x = 470819,88 302,66 y = 111489,95 y = 111489,52 F G 302,52 302,71 302,69 302,51 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 85 Objekt 2, sek. I, kv. 73, 74 SE 123, kv. 73 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko Pri objektu 2 gre za zavarovalno streho, ki so jo podpirali tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali podporo štirje nosilni stebri oziroma stojke: SE 106, SE 121, SE 123 kolu. Zapolnjena je bila s temno rjavo peščeno zemljeno in SE 189. Zraven objekta so bile vkopane še jame: SE 125, plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, SE 127 in SE 131. prodniki ter kamni. Presek je imel nepravilno polkrožno SE 106, kv. 74 obliko. Velikost: pr. 0,36 m, gl. 0,18 m. Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko SE 123 tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali podporo 302,80 x = 470813,61 ovalnemu kolu. Zapolnjena je bila s temno rdečerjavo pe- y = 111498,79 A ščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobo- 302,79 x = 470814,03 y = 111498,69 zrnatim peskom in kamni. Presek je imel nepravilno plitvo 302,80 B polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,45 m, gl. 0,14 m. 302,78 302,79 A 302,75 302,76 SE 125, kv. 73 302,74 SE 106 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko 302,74 tlorisa. Obdana je bila s kamni ki so predstavljali podporo B 302,75 kolu. Velikost: pr. 0,48 m. 302,79 x = 470813,80 x = 470814,39 x = 470814,84 SE 125 y = 111499,27 y = 111497,04 y = 111496,67 B A B 302,87 302,86 x = 470813,33 y = 111499,03 302,76 302,74 A 302,84 302,60 302,84 SE 127, kv. 73 SE 121, kv. 74 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali podporo in zapolnjena s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, kolu. Zapolnjena je bila s temno rjavo peščeno zemljeno drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, (2−40 mm) ter kamni. Presek je imel polkrožno obliko. prodniki (2−50 mm) ter kamni. Presek je imel nepravilno Velikost: pr. 0,21 m, gl. 0,14 m. plitvo polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,49 m, gl. 0,13 m, pr. za kol 0,36 m. SE 127 x = 470813,47 x = 470813,12 y = 111499,71 y = 111499,70 C A B 302,77 302,81 302,79 302,78 302,78 SE 121 302,77 SE 189, kv. 73 302,80 D Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so pred- x = 470814,47 x = 470814,83 y = 111498,97 y = 111498,64 stavljali podporo kolu. Zapolnjena je bila s temno rjavo C D peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobo- zrnatim peskom, prodniki in SE 189 302,77 302,77 kamni. Presek je imel oglato x = 470814,05 y = 111496,79 obliko. Velikost: pr. 0,42 m. 302,66 302,79 B302,77 302,78 A 302,75 x = 470813,77 y = 111496,64 302,77 86 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 SE 131, kv. 74 SE 133, kv. 13 Večja jama je bila vkopana v SE 5 in imela je ovalno Jama za kol je bila vkopana v x = 470820,52 y = 111503,36 obliko tlorisa, obdano s kamni. Zapolnjena je bila s temno SE 5 in je imela ovalno obliko A 302.84 rjavo plastjo in drobnozrnatim peskom. Velikost jame tlorisa. Obdana je bila s SE 133 1,15 × 0,84 m. kamni, ki so predstavljali pod- 302,87 poro kolu. Zapolnjena je bila 302.81 302.78 302.83 SE 131 s temno rdečerjavo peščeno 302,89 zemljeno plastjo, drobnozr- natim peskom, grobozrnatim 302.85 B 302,78 peskom, prodniki ter kamni. 302,82 x = 470820,31 Presek je imel nepravilno y = 111502,87 x = 470815,84 y = 111499,55 302,80 polkrožno obliko. Velikost: pr. A x = 470816,66 0,52 m, gl. 0,14 m, pr. za kol 0,28 m. y = 111499,33 B SE 145, kv. 15 302,77 302,82 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predsta- 302,82 vljali podporo kolu. Zapolnjena je bila zapolnjena s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki ter kamni. Presek je imel nepravilno plitvo polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,48 m, gl. Objekt 3, sek. I, kv. 11, 13, 15 0,16 m, pr. za kol 0,26 m. Objekt 3 je imel nepravilno obliko v velikosti SE 145 L 302.80 11,15 × 4,25 × 10,65 × 3,85 m. Sestavljale so ga jame za stojke: SE 129, SE 191, SE 133, SE 195, SE 145, SE 359, SE 355, SE 357, SE 361, SE 363, SE 365, SE 418, SE 507, 302.87 SE 509, SE 423, SE 420 in SE 406. Na severni in južni steni 302.83 objekta so bile ostaline kamnitega zidu. 302.82 SE 129, kv. 11 302.89 M Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu x = 470821,62 x = 470821,69 kolu, ki je bil postavljen v sredino jame, in zapolnjena s y = 111508,76 y = 111508,34 temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim L M peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−40 mm) ter kamni. Presek je imel polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,49 m, 302,80 302,82 gl. 0,14 m, pr. za kol 0,27 m. 302,68 SE 129 302.81 A 302.79 SE 191, kv. 13 302.75 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno 302.79 ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapol- 302.81 njena s temno rdečerjavo B x = 470820,22 x = 470820,26 x = 470820,23 peščeno zemljeno plastjo, y = 111502,75 y = 111497.69 y = 111497.13 drobnozrnatim peskom, SE 191 A 302.83 A B grobozrnatim peskom, 302,81 302,81 prodniki ter kamni. Presek je imel nepravilno polkro- 302.77 302.81 302,67 žno obliko. Velikost: pr. 0,55 m, gl. 0,11 m, pr. za 302.80 kol 0,39 m. 302.84 B x = 470820,25 y = 111502,17 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 87 SE 195, kv. 13 SE 359, kv. 15 Jama za kol je bila Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko SE 195 vkopana v SE 5 in je tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali podpo- imela nepravilno ovalno A 302.76 ro okroglemu kolu, ki je bil postavljen v sredino jame, in obliko tlorisa. Obdana 302.76 x = 470820,36 zapolnjena s temno rjavo plastjo, drobnozrnatim peskom, je bila s kamni, ki so y = 111504,82 grobozrnatim peskom, prodniki (2−80 mm) ter kamni predstavljali podporo B (60−100 mm). Presek je imel nepravilno oglato obliko. 302.82 ovalnemu kolu, ki je x = 470820,84 Velikost: pr. 0,61 m, gl. 0,22 m, pr. za kol 0,29 m. 302.80 bil postavljen v sredi- y = 111504,62 no jame. Zapolnjena je bila s temno rdečerjavo peščeno J zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim 302.84 peskom, prodniki in kamni. Presek je imel nepravilno ogla- to obliko. Velikost: pr. 0,50 m, gl. 0,12 m, pr. za kol 0,26 m. SE 355, kv. 15 302.76 SE 359 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko K tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali podporo ovalnemu kolu, ki je bil postavljen v sredino jame. Za- x = 470822,27 x = 470822,2715 y = 111508,95 y = 111507,95 polnjena je bila s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, J K drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (2−60 mm) in kamni (60−80 mm). Presek je imel nepravil- 302,84 no oglato obliko. Velikost: pr. 0,54 m, gl. 0,20 m, pr. za kol 302,76 0,30 m. 302,62 SE 255 H x = 470821,48 x = 470821,44 y = 111483,96 y = 111483,67 SE 361, kv. 15 x = 470824,95 302.66 y = 111506,89 H I Jama za kol je bila vkopana A v SE 5 in je imela nepravilno 302.79 302,66 302,66 ovalno obliko tlorisa. Obdana SE 361 302.66 I 302,51 je bila s kamni, ki so pred- stavljali podporo okroglemu SE 357, kv. 15 kolu, ki je bil postavljen v Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela okroglo kot jame, in zapolnjena s B 302.78 obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni, ki so predstavljali temno rjavo peščeno plastjo, x = 470824,96 y = 111506,49 podporo ovalnemu kolu, ki je bil postavljen v sredino jame. drobnozrnatim peskom, Zapolnjena je bila s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, grobozrnatim peskom, prodniki (2−80 mm) ter kamni drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (60−100 mm). Velikost: pr. 0,53 m, pr. za kol 0,28 m. (20−40 mm) ter kamni. Presek je imel polkrožno obliko. SE 363, kv. 15 Velikost: pr. 0,49 m, gl. 0,14 m, pr. za kol 0,27 m. Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela okroglo obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalne- B mu kolu, ki je bil postavljen v sredino jame, in zapolnjena 302.78 s temno rjavo plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrna- SE 357 tim peskom, prodniki (2−80 mm) in kamni (60−100 mm). Presek je imel oglato obliko. Velikost: pr. 0,62 m, gl. 0,15 m, pr. za kol 0,26 m. 302.78 A SE 363 302.77 x = 470824,67 x = 470824,98 B x = 470824,71 x = 470825,11 y = 111508,05 y = 111508,46 y = 111508,87 y = 111505,01 A B A B 302.79 A 302,79 302,77 302,78 302,78 302,65 302,59 88 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 SE 365, kv. 13 SE 420, kv. 11 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu, obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora kolu in ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno rjavo zapolnjena s temno rjavo peščeno plastjo, drobnozrnatim plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (2−80 mm) ter prodniki (2mm–80 mm) ter kamni. Velikost: pr. 0,47 m, gl. kamni (60−100 mm). Presek je imel nepravilno polkrožno 0,25 m, pr. za kol 0,25 m. obliko. Velikost: pr. 0,31 m, gl. 0,16 m. x = 470822,26 x = 470822,50 y = 111498.56 y = 111498.35 D SE 420 E SE 365 E F 302.74 302.76 302.74 302.73 302,76 302,72 F 302.76 302,57 C x = 470824,08 x = 470824,47 SE 423, kv. 11 y = 111501,06 y = 111501,39 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno C D obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora kolu in zapolnjena temno rjavo peščeno plastjo, drobnozrnatim 302,74 302,76 peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (2−60 mm) ter kamni. Presek je imel nepravilno oglato obliko. Velikost: pr. 302,51 0,44 m, gl. 0,17 m. SE 423 302.79 302.74 D SE 406, kv. 13 302.73 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela okroglo obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalne- C 302.68 mu kolu, ki je bil postavljen v sredino jame. Presek je imel nepravilno oglato obliko. Velikost: pr. 0,76 m, gl. 0,30 m, pr. za kol 0,38 m. x = 470822,29 x = 470822,67 y = 111497.83 y = 111498.04 C D SE 406 302.78 A 302,73 302,68 302,56 B 302.74 SE 418 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora kolu in zapolnjena temno sivo-rjavo peščeno zemljeno plastjo, x = 470822,31 x = 470822,52 y = 111501,85 y = 111501,56 drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki A B (2−60 mm) ter kamni. Presek je imel oglato obliko. Velikost: 302,78 pr. za kol 0,34 m, gl. 0,06 m. Zraven jame SE 418 je bil 302,74 podporni steber SE 507 ovalne oblike in obdan s kamni. SE 418 302,50 302.75 A x = 470823,92 B x = 470824,17 y = 111498,76 y = 111498,64 302.73 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 89 SE 507, kv. 11 SE 84, kv. 5 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora kolu. Velikost: tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu, pr. za kol 0,17 m. ki je bil postavljen v sredino jame, in zapolnjena s temno SE 507 B rdečerjavo plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim 302.71 A x = 470824,27 peskom, prodniki ter kamni. Presek je imel nepravilno 302.78 y = 111498,59 x = 470823,72 oglato obliko. Velikost: pr. 0,72 m, gl. 0,19 m, pr. za kol y = 111498,53 0,31 m. C 302,65 SE 84 302,66 302,67 302,68 SE 509, kv. 15 302,65 302,63 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora kolu. Velikost: 302,66 pr. 0,64 m, pr. za kol 0,24 m. SE 509 A B 302,66 302.83 D 302.84 x = 470818,91 x = 470819,23 x = 470823,48 y = 111482,34 y = 111481,41 x = 470822,79 y = 111505,70 C D y = 111505,68 302,65 301,66 302,47 Objekt 4, sek. I, kv. 3, 5 SE 198, kv. 3 Ostaline objekta 4 sestavljajo tri jame za stojke SE 82, Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno SE 198 in SE 84. V neposredni bližini je bila odkrita še ena ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpo- jama SE 80 neznanega pomena. Jame za stojke so obliko- ra ovalnemu kolu in zapolnjena s temno rjavo peščeno vale eno linijo v dolžini 1,78 m. plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki in kamni. Velikost: pr. 0,33 m. SE 82, kv. 5 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno SE 198 x = 470818,68 302,63 y = 111480,32 ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora A kolu in zapolnjena s temno rdečerjavo plastjo, drobnozr- 302,66 302,69 nati peskom, grobozrnatim peskom, prodniki ter kamni. B Velikost: pr. 0,37 m, gl. 0,13 m. 302,67 x = 470818,58 y = 111480,14 SE 82 x = 470818,76 A y = 111480,79 302,66 SE 80 302,63 , kv. 3 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno 302,67 302,67 302,61 ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni in zapolnjena s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim B peskom, grobozrnatim peskom, prodniki in kamni. Velikost: 302,67 pr. 0,31 m. x = 470818,64 y = 111480,45 x = 470816,95 SE 80 y = 111478,70 A 302,66 302,63 302,63 302,64 302,64 B x = 470817,03 y = 111478,52 90 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 Objekt 5, sek. I, kv. 102, 104, 106, 108 SE 287, kv. 106 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela okroglo obli- Ostaline objekta 5 sestavljajo jame za kol: SE 283, SE 285, ko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu SE 287, SE 289, SE 293, SE 317, SE 309, SE 295, SE 299, kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena temno SE 297, SE 303, SE 301, SE 315, SE 307, SE 311, SE 493, rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim SE 321, SE 323, SE 325, SE 327, SE 329, SE 331, SE 335, peskom, grobozrnatim peskom, prodniki in kamni. Presek SE 337, SE 319, SE 333. Objekt je imel pravokotno obliko je imel polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,35 m, gl. 0,16 m, pr. velikosti 11,31 × 3,88 m. za kol 0,33 m. SE 283, kv. 106 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela okroglo 303.33 SE 287 303.34 obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora oval- D nemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s 303.33 temno rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozr- 303.34C natim peskom, prodniki (20−60 mm) in kamni. Presek je imel nepravilno polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,40 m, gl. x = 470816,71 x = 470817,00 y = 111582,12 y = 111582,32 0,14 m, pr. za kol 0,31 m. C D 303.32 SE 283 C 303,34 303,34 303.31 303.32 303.32 303,17 303.32 D x = 470814,76 x = 470814,90 SE 289, kv. 108 y = 111581,56 y = 111581,27 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko C D tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora kolu in zapol- 303,32 303,32 njena s temno rdečerjavo zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−40 mm) ter 303,18 kamni. Presek je imel nepravilno oglato obliko. Velikost: pr. 0,31 m, gl. 0,23 m. SE 285, kv. 106 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko 303.36 SE 289 tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno 303.34 D rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim C 303.34 303.34 peskom, grobozrnatim peskom, prodniki ter kamni. Presek je imel polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,37 m, gl. 0,15 m, pr. za kol 0,25 m. x = 470817,39 x = 470817,73 y = 111582,37 y = 111582,41 C D 303.36 B303.31 303,34 SE 285 303,34 A 303.31 303.30 303,12 303.34 x = 470815,75 x = 470816,18 y = 111581,78 y = 111581,93 D E 303,31 303,31 303,15 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 91 SE 293, kv. 106 SE 297, kv. 104 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora okroglemu tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno rdečerjavo zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, rdečerjavo zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, gro- grobozrnatim peskom, prodniki ter kamni. Presek je imel bozrnatim peskom, prodniki (20−60 mm) in kamni. Presek nepravilno oglato obliko. Velikost: pr. 0,42 m, gl. 0,13 m, pr. je imel nepravilno polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,44 m, gl. za kol 0,21 m. 0,19 m, pr. za kol 0,37 m. 303.31 SE 293 303.29 A A SE 297 303.28 303.33 B303.30 303.33 303.28 303.30 303.30 303.29 303.31 B 303.29 x = 470815,79 x = 470816,12 y = 111576,87 y = 111576,51 x = 470814,89 x = 470815,31 A B y = 111579,53 y = 111579,46 A B 303,29 303,29 303,32 303,30 303,14 303,19 SE 295, kv. 106 SE 299, kv. 104 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela okroglo obli- Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno ko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno ovalnemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnje- rdečerjavo zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, gro- na s temno rdečerjavo zemljeno plastjo, drobnozrnatim bozrnatim peskom, prodniki (20−60 mm) in kamni. Presek peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−60 mm). je imel oglato obliko. Velikost: pr. 0,49 m, gl. 0,15 m, pr. za Presek je imel oglato plitvo obliko. Velikost: premer 0,53 m, kol 0,29 m. globina 0,14 m, premer za kol 0,32 m. A 303.27 303.33 SE 295 303.32 SE 299 303.30 303.28 303.28 303.31 303.32 B 303.31 303.28 303.30 303.30 303.27 303.27 A 303.27 303.30 B x = 470815,05 x = 470815,28 y = 111577,96 y = 111577,62 x = 470815,75 x = 470815,49 B A y =111576,56 y = 111575,98 A B 303,31 303,30 303,30 303,26 303,15 303,17 92 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 SE 301, kv. 104 SE 307, kv. 104 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu ovalnemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnje- kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno na s temno rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobno- rdečerjavo zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, gro- zrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki in kamni. bozrnatim peskom, prodniki ter kamni (10−50 mm). Presek Presek je imel nepravilno oglato obliko. Velikost: premer je imel nepravilno oglato obliko. Velikost: pr. 0,42 m, gl. 0,53 m, globina 0,24 m, premer za kol 0,28 m. 0,18 m, pr. za kol 0,28 m. A 303.30 B303.25 SE 301 SE 307 303.26 303.28 303.25 303.26 303.27 303.28 303.27 303.29 A 303.25 303.26 x = 470816,40 x = 470816,45 B y = 111572,63 y = 111573,04 303.31 A B x = 470816,07 x = 470816,18 y = 111574,59 y = 111573,99 A B 303,25 303,25 303,30 303,31 303,11 303,07 SE 309, kv. 106 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko SE 303, kv. 104, 106 tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko kolu, ki je bil postavljen v sredino jame, in zapolnjena s te- tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu, mno rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno rde- peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (10−15 cm) ter čerjavo zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozr- kamni. Presek je imel polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,63 m, natim peskom, prodniki in kamni. Presek je imel polkrožno gl. 0,19 m, pr. za kol 0,31 m. obliko. Velikost: pr. 0,57 m, gl. 0,23 m, pr. za kol 0,26 m. 303.32 SE 309 303.30 B SE 303 A 303.30 303.32 A 303.29 303.30 303.31 303.31 303.31 303.33 303.34 303.33 B 303.31 303.30 303.32 x = 470815,60 x = 470815,95 y = 111579,59 y = 111579,66 A B x = 470817,25 x = 470817,62 y = 111577,41 y = 111577,11 303,31 303,30 A B 303,11 303,29 303,28 303,06 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 93 SE 311, kv. 102 SE 319, kv. 106, 108 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela okroglo obli- Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela okroglo obli- ko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora okroglemu ko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno rdečerjavo zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, rdečerjavo zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, gro- grobozrnatim peskom, prodniki ter kamni. Presek je imel bozrnatim peskom, prodniki in kamni. Presek je imel ne- globoko polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,32 m, gl. 0,23 m, pravilno polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,39 m, gl. 0,19 m, pr. za kol 0,20 m. pr. za kol B 0,32 m. SE 319 303.32 SE 311 303.32 x = 470816,62 x = 470816,61 B y = 111571,10 y = 111571,46 303.21 A B 303.33 303.30 303.27 303,28 303.26 303.26 A 303.33 303.27 303,21 x = 470817,80 x = 470817,80 A y = 111581,87 y = 111581,87 303.28 303,03 A B 303,33 303,32 SE 315, kv. 104 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela okroglo obli- 303,15 ko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu, ki je bil postavljen v sredino jame, in zapolnjena s te- SE 321, kv. 102 mno rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−50 mm) ter tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kamni. Presek je imel polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,62 m, kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno gl. 0,22 m, pr. za kol 0,37 m. rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim pe- 303.27 x=470817,57 skom, grobozrnatim peskom, prodniki ter kamni. Velikost: y=111575,33 pr. 0,40 m, gl. 0,12 m, pr. za kol 0,24 m. 303.28 SE 315 B 303.27 x = 470820,03 SE 321 303.24 y = 111570,88 303.26 B303.22 303.24 303.27 303.26 A 303.28 303.25 303.23 A x=470818,10 x = 470819,67 y=111575,12 y = 111570,74 303.33 303.26 SE 323, kv. 102 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno SE 317, kv. 106 ovalno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora oval- Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno nemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena ovalno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalne- s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim mu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s te- peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−40 mm) ter mno rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim kamni. Presek je imel polkrožno plitvo obliko. Velikost: pr. peskom, grobozrnatim peskom, prodniki in kamni. Presek 0,46 m, gl. 0,18 m, pr. za kol 0,29 m. je imel polkrožno globoko obliko. Velikost: pr. 0,36 m, gl. 0,36 m, pr. za kol 0,26 m. SE 323 A303.27 303.27 x = 470815,20 x = 470815,66 SE 317 303.25 y = 111581,37 y = 111581,63 303.33 A B 303.25 B303.41 303,41 303,41 B 303.27 303.31 A x = 470819,49 x = 470819,74 303.41 y = 111571,78 y = 111572,23 303.33 B A 303,05 303,27 303,27 303,13 94 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 SE 325, kv. 102/104 SE 329, kv. 104 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (60−100 mm) in peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−60 mm) ter kamni. Presek je imel nepravilno oglato obliko. Velikost: pr. kamni. Presek je imel polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,45 m, 0,43 m, gl. 0,15 m, pr. za kol 0,39 m. gl. 0,14 m, pr. za kol 0,28 m. 303.24 SE 325 B 303.24 303.23 SE 329 A303.27 303.28 303.25 303.26 303.25 303.24 303.27 303.26 303.26 B 303.27 A x = 470818,88 x = 470818,81 x = 470820,31 x = 470820,33 y = 111572,00 y = 111572,49 y = 111573,43 y = 111573,15 A B A B 303,27 303,29 303,27 303,27 303,13 303,13 SE 327, kv. 104 SE 331, kv. 104 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno ovalno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalne- ovalno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora okro- mu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s te- glemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s mno rdečerjavo zemljeno peščeno plastjo, drobnozrnatim temno rdečerjavo zemljeno peščeno plastjo, drobnozrna- peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−80 mm) ter tim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−60 mm) kamni. Presek je imel nepravilno polkrožno obliko. Velikost: ter kamni. Presek je imel polkrožno obliko. Velikost: pr. pr. 0,38 m, gl. 0,12 m, pr. za kol 0,34 m. 0,40 m, gl. 0,15 m, pr. za kol 0,25 m. 303.25 303.29 SE 327 303.28 A A SE 331 303.25 303.22 303.25 303.26 303.30 303.28 303.28 303.28 303.27 303.30 B x = 470818,95 x = 470819,33 B y = 111573,12 y = 111572,80 303.27 A B x = 470819,86 x = 470819,91 y = 111575,32 y = 111574,89 A B 303,28 303,28 303,27 303,22 303,14 303,11 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 95 SE 333, kv. 104 SE 493, kv. 102 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko okroglo obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora oval- tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu nemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s kolu. Velikost: pr. za kol 0,23 m. temno rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrna- tim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (40−70 mm) SE 493 x = 470816,77 y = 111570,66 303.26 ter kamni. Presek je imel nepravilno polkrožno obliko. B Velikost: pr. 0,41 m, gl. 0,17 m, pr. za kol 0,29 m. x = 470816,25 y = 111570,38 A SE 333 303.24 303.31B x = 470819,72 x = 470819,67 y = 111575,81 y = 111576,15 A B 303.28 303.32 303.29 303,31 303,31 303.29 303.31 Objekt 6, sek. I, kv. 21, 23, 24, 24a, 25, 26 A 303,13 Ostaline objekta 6 sestavljajo jame za kol: SE 216, SE 443, SE 445, SE 347, SE 374, SE 345, SE 349, SE 351, SE 339, SE 335, kv. 106 x = 470819,21 SE 456, SE 454, SE 495, SE 396, SE 341, SE 441, SE 400, y = 111578,14 Jama za kol je bila vkopana B 303.30 SE 427, SE 494, SE 499, SE 452, SE 447, SE 497. Objekt je SE 335 v SE 5 in je imela nepravilno 303.30 imel kvadratno obliko velikosti 6,91 × 5,05 m. ovalno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalne- 303.29 SE 216, kv. 23/25 303.30 mu kolu, ki je bil postavljen Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno 303.29 v kot jame, in zapolnjena s ovalno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora okro- 303.30 303.32 temno rdečerjavo peščeno glemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena 303.30 zemljeno plastjo, drobno- s temno rjavo zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, A zrnatim peskom, grobo- grobozrnatim peskom, prodniki ter kamni. V polnilu so bili x = 470819,18 zrnatim peskom, prodniki y = 111577,49 odkriti fragmenti keramike G1 in G2. Presek je imel plitvo (20−60 mm) ter kamni. Presek je imel polkrožno obliko. polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,53 m, gl. 0,14 m, pr. za kol Velikost: pr. 0,50 m, gl. 0,22 m, pr. za kol 0,38 m. 0,33 m. A SE 337, kv. 106 302.97 SE 216 302.97 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim 302.99 peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (40−80 mm) ter kamni. Presek je imel polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,61 m, 302.91 gl. 0,18 m, pr. za kol 0,40 m. A SE 337 303.30 302.93 B 303.32 303.28 x = 470822,44 x = 470822,18 y = 111530,33 y = 111529,46 303.30 A B 303.31 B 302,97 302,93 x = 470818,65 x = 470818,73 302,82 y = 111579,63 y = 111579,14 A B 303,30 303,31 303,13 96 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 SE 339, kv. 23 SE 345, kv. 23 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu, kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno rde- rjavo zemljeno peščeno plastjo, drobnozrnatim peskom, čerjavo zemljeno peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim grobozrnatim peskom, prodniki ter kamni. Presek je imel peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−60 mm) ter polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,61 m, gl. 0,25 m, pr. za kol kamni. Presek je imel plitvo polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,38 m. 0,40 m, gl. 0,08 m, pr. za kol 0,33 m. A SE 345 302.95 SE 339 A3 A 02.98 302.97 302.98 302.93 302.99 302.97 302.98 302.98 B 302.95 x = 470823,88 x = 470823,92 y = 111528,35 y = 111527,84 B A B x = 470823,04 x = 470822,95 y = 111527,53 y = 111526,90 A B 302,95 302,95 302,88 303,00 302,97 SE 347, kv. 23 302,76 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno SE 341, kv. 23 rdečerjavo zemljeno peščeno zemljeno plastjo, grobozr- Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela večjo okroglo natim peskom, prodniki in kamni. Presek je imel nepravilno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu oglato obliko. Velikost: pr. 0,42 m, gl. 0,17 m, pr. za kol kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno 0,32 m. rdečerjavo zemljeno peščeno plastjo, grobozrnatim pe- D 302,98 SE 347 skom, grobozrnatim peskom, prodniki ter kamni. Presek je 302,96 302,99 imel oglato obliko. Velikost: pr. 0,80 m, gl. 0,15 m, pr. za kol 0,45 m. 302,94 302,97 302,99 302,97 302,97 SE 341 A 302,96 302,99 C 302,98 302,98 x=470823,13 x=470823,29 302,96 y=111528,90 y=111529,48 C D 302,98 302,95 302,98 B302,96 302,83 x = 470825,96 x = 470825,89 y = 111527,36 y = 111526,77 A B 302,96 302,96 302,81 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 97 SE 349, kv. 23 SE 374, kv. 23/25 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela večjo okroglo Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela večjo okroglo obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu obliko. Ohranil se je samo vkop za kol. Jama je bila obdana kolu, ki je bil postavljen v sredino jame, in zapolnjena s s kamni kot podpora ovalnemu kolu, ki je bil postavljen v temno rdečerjavo zemljeno plastjo, grobozrnatim peskom, kot jame, in zapolnjena s temno rdečerjavo zemljeno pe- prodniki in kamni. Presek je imel plitvo polkrožno obliko. ščeno plastjo, grobozrnatim peskom, prodniki (20−40 mm) Velikost: pr. 0,83 m, gl. 0,13 m, pr. za kol 0,30 m. ter kamni. Presek je imel nepravilno polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,82 m, gl. 0,17 m, pr. za kol 0,42 m. SE 349 303,00 B 303,00 SE 374 302,96 302,99 A 303,03 302,98 302,98 303,00 302,94 302,98 302,98 302,96 302,97 B 303,00 303,00 302,97 A x = 470824,30 x = 470824,82 x = 470823,82 x = 470824,28 y = 111528,80 y = 111528,33 y = 111530,43 y = 111529,65 A B A B 303,00 302,99 302,96 302,96 302,83 302,83 SE 351, kv. 23 SE 394, kv. 21 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela večjo ovalno Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela podolgo- obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora okroglemu vato ovalno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora kolu, ki je bil postavljen proti kotu jame in zapolnjena s okroglemu kolu, ki je bil postavljen proti kotu jame in temno rdečerjavo zemljeno peščeno plastjo, grobozrnatim zapolnjena s temno rdečerjavo zemljeno peščeno plastjo, peskom, prodniki (20−40 mm) ter kamni. Presek je imel drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki globoko polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,72 m, gl. 0,19 m, (60−80 mm) ter kamni. Presek je imel plitvo oglato obliko. pr. za kol 0,31 m. Velikost: pr. 0,62 m, gl. 0,11 m, pr. za kol 0,27 m. SE 351 302,99 A 302,94 D 302,97 SE 394 303,00 303,04 303,03 302,94 302,91 302,98 C 302,93 302,90 302,98 302,99 B 302,92 x = 470825,55 x = 470826,15 y = 111529,28 y = 111529,64 x = 470826,10 x = 470826,46 y = 111525,25 y = 111524,54 C D A B 302,94 302,98 302,92 302,97 302,81 302,84 98 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 SE 400, kv. 23/24a x = 470827,74 SE 443, kv. 25 y = 111525,45 Jama za kol je bila vko- 302.97 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko B pana v SE 5 in je imela SE 400 tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu 302.93 manjšo ovalno obliko. 302.97 kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno Obdana je bila s kamni 303,00 rdečerjavo zemljeno peščeno plastjo, drobnozrnatim kot podpora okroglemu 302.92 A peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−40 mm) in x = 470827,88 kolu, ki je bil postavljen y = 111525,16 kamni. Presek je imel polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,68 m, proti kotu jame. Velikost: premer 0,32 m, pr. za kol 0,19 m. gl. 0,17 m, pr. za kol 0,40 m. SE 427, kv. 24a 303,02 302,99 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko B SE 443 tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora okroglemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno 303,00 rdečerjavo zemljeno peščeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki ter kamni. Presek 303,02 je imel polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,41 m, gl. 0,16 m, pr. 302,99 302,99 za kol 0,25 m. A B 302,91 SE 427 303,01 x = 470826,72 x = 470826,07 y = 111532,18 y = 111532,66 A B 302,90 302,95 A 302,99 302,99 302,89 x = 470829,13 x = 470829,77 302,82 y = 111526,09 y = 111526,57 A B SE 445, kv. 23 302,89 302,91 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela okroglo obli- ko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu 302,75 kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno rdečerjavo zemljeno peščeno plastjo, drobnozrnatim SE 441, kv. 23 peskom, grobozrnatim peskom, prodniki ter kamni. Presek Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela okroglo obli- je imel nepravilno polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,43 m, gl. ko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu 0,16 m, pr. za kol 0,26 m. kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno A302,97 rdečerjavo zemljeno peščeno plastjo, drobnozrnatim SE 445 peskom, grobozrnatim peskom, prodniki ter kamni. Presek 302,97 je imel nepravilno polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,43 m, gl. 0,16 m, pr. za kol 0,26 m. 302,99 303,00 B 302.98 SE 441 303,00 303,03 B 302,97 x = 470826,83 x = 470826,43 302.99 y = 111527,47 y = 111528,18 303,01 A B 302.98 302,98 302,98 x = 470824,02 A x = 470823,89 302,90 y = 111531,44 y = 111530,66 A B 302,97 302,97 302,82 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 99 SE 447, kv. 25 SE 454, kv. 23 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela večjo nepra- Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno vilno oglato obliko. Ohranjen je bil samo vkop za kol. Jama ovalno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalne- je bila obdana s kamni kot podpora ovalnemu kolu, ki je mu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s te- bil postavljen proti kotu jame. Zapolnjena je bila s temno mno rdečerjavo zemljeno peščeno plastjo, drobnozrnatim rjavo zemljeno peščeno plastjo, drobnozrnatim peskom, peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−40 mm) ter grobozrnatim peskom, prodniki ter kamni. Presek je imel kamni. Presek je imel polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,48 m, plitvo polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,73 m, gl. 0,13 m, pr. gl. 0,21 m, pr. za kol 0,37 m. za kol 0,31 m. 302,94 302,99 SE 454 A 302,98 SE 447 302,91 302,98 302,98 302,95 302,96 A B 302,98 302,97 303,00 B 302,93 x = 470824,15 x = 470824,48 y = 111525,32 y = 111524,71 x = 470823,26 x = 470822,78 y = 111530,56 y = 111530,39 A B A B 302,94 302,93 302,98 302,95 302,88 302,73 SE 452, kv. 24a SE 456, kv. 23 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela okroglo Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora oval- tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu nemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno temno rdečerjavo zemljeno peščeno plastjo, drobnozr- rdečerjavo zemljeno peščeno plastjo, drobnozrnatim natim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki ter kamni. peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−40 mm) ter Presek je imel nepravilno polkrožno plitvo obliko. Velikost: kamni. Presek je imel plitvo polkrožno obliko. Velikost: pr. pr. 0,49 m, gl. 0,15 m, pr. za kol 0,31 m. 0,46 m, gl. 0,15 m, pr. za kol 0,30 m. 302,94 A 302,93 SE 456 B 302,97 SE 452 B302,92 302,95 302,92 303,00 302,86 302,95 A 302,92 B 302,92 x = 470829,68 x = 470830,33 y = 111525,41 y = 111525,69 x = 470823,15 x = 470823,77 y = 111526,79 y = 111526,29 A B A B 302,93 302,90 302,93 302,95 302,77 302,78 100 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 SE 114, kv. 23 SE 435, kv. 94 Jama je bila vkopana v SE 5 in SE 6 ter je imela ovalno Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko obliko tlorisa. Zapolnjena je bila s temno rjavo peščeno tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrna- kolu. Velikost: pr. za kol 0,27 m. tim peskom in prodniki. V polnilu (SE 113) so bili odkriti SE 435 303,10 fragmenti keramike: G3, G4, G5 in G6. Velikost: pr. 0,68 m, gl. 0,30 m. 303,10 x = 470821,70 A y = 111548,73 B x = 470821,41 303,10 SE 114 y = 111548,76 303,09 302,94 B SE 437, kv. 94 A 302,99 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko 302,75 tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu. Velikost: pr. za kol 0,23 m. x = 470821,49 x = 470822,28 x = 470823,03 SE 437 y = 111549,38 y = 111528,08 y = 111528,10 B 303,10 A B 303,05 302,99 x = 470821,32 302,94 y = 111549,16 303,09 A 303,10 302,71 Objekt 8, sek. I, kv. 20, 21, 22 Ostaline objekta 8 so sestavljale jame za kol: SE 463, SE 465, SE 467, SE 469, SE 471, SE 473, SE 475, SE 477, Objekt 7, sek. I kv. 94 SE 479, 481, SE 483, SE 485, SE 487, SE 489. Objekt je imel Ostaline objekta 7 sestavljajo jame za kol: SE 431, SE 433, pravokotno obliko površine v velikosti 5,97 × 4,18 m. SE 435, SE 437. Jame za stojke so oblikovale eno linijo v SE 463, kv. 22 dolžini 2,33 m. Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno SE 431, kv. 94 ovalno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora oval- Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko nemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu temno rdečerjavo zemljeno peščeno plastjo, drobnozrna- kolu. Velikost: pr. za kol 0,22 m. tim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−40 mm) ter kamni. Presek je imel oglato obliko. Velikost: pr. 0,61 m, SE 431 x = 470822,26 y = 111547,38 gl. 0,13 m, pr. za kol 0,30 m B B 302,91 x = 470821,96 303,06 SE 463 y = 111547,26 A 303,02 303,05 303,06 302,95 302,94 302,89 SE 433, kv. 94 302,94 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko 302,86 tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu 302,94 kolu. Velikost: pr. za kol 0,25 m. x=470821,85 SE 433 y=111548,26 A 303,09 x = 470830,66 302,89 A x = 470830,49 y = 111522,30 y = 111523,28 A B 303,08 303,12 303,07 x=470821,91 302,89 302,91 B y=111547,91 303,09 302,73 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 101 SE 465, kv. 22 SE 469, kv. 21 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno ovalno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalne- ovalno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora oval- mu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s te- nemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s mno rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim temno rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrna- peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−50 mm) ter tim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−70 mm) kamni. Presek je imel polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,70 m, ter kamni. Presek je imel oglato obliko. Velikost: pr. 0,40 m, gl. 0,17 m, pr. za kol 0,38 m. gl. 0,14 m, pr. za kol 0,25 m. B 302,97 SE 465 302,92 302,96 B SE 469 A 302,98 302,96 302,94 302,98 x = 470827,00 x = 470827,44 y = 111521,39 y = 111521,35 B A A 302,96 302,96 302,96 x=470828,76 x=470828,67 y=111521,71 y=111522,44 302,82 A B 302,96 302,97 SE 471, kv. 21 302,83 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno ovalno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalne- mu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s te- SE 467, kv. 22 mno rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−40 mm) ter ovalno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalne- kamni. Presek je imel polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,47 m, mu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s te- gl. 0,14 m, pr. za kol 0,31 m. mno rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim A 302,88 peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−60 mm) ter kamni. Presek je imel nepravilno polkrožno obliko. Velikost: SE 471 pr. 0,55 m, gl. 0,17 m, pr. za kol 0,38 m. 302,91 302,87 SE 467 302,95 302,90 B 302,86 A x = 470827,06 x = 470827,00 y = 111521,12 y = 111520,66 A B 302,90 302,93 B 302,88 302,86 302,89 302,76 x=470827,74 x=470828,28 y=111521,84 y=111521,71 A B 302,90 302,90 302,74 102 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 SE 473, kv. 22 302,92 A x = 470828,72 SE 477 y = 111519,25 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno ovalno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora oval- 302,90 nemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrna- 302,95 tim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−40 mm) 302,85 302,85 ter kamni. Presek je imel nepravilno oglato obliko. Velikost: premer 0,64 m, globina 0,17 m, pr. za kol 0,32 m. 302,90 302,88 302,89 SE 473 B x = 470828,46 A y = 111518,53 302,90 SE 479, kv. 20 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko B 302,91 tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu 302,91 kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim x = 470830,32 x = 470830,84 y = 111519,52 y = 111519,63 peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−40 mm) ter B A kamni. Presek je imel nepravilno globoko polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,42 m, gl. 0,21 m, pr.za kol 0,38 m. 302,91 302,90 SE 479 302,91 302,75 x = 470827,66 x = 470828,03 302,72 A y = 111518,47 y = 111518,28 302,82 A B 302,88 302,83 SE 475, kv. 22 B 302,82 302,83 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno 302,88 302,68 obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim SE 481, kv. 20 peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−40 mm) ter Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela večjo nepra- kamni. Presek je imel plitvo polkrožno obliko. Velikost: pr. vilno ovalno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora 0,68 m, gl. 0,10 m, pr. za kol 0,30 m. ovalnemu kolu, ki je bil postavljen v sredino jame, in zapolnjena s temno rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, SE 475 drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki 302,90 302,88 (20−40 mm) ter kamni. Presek je imel plitvo polkrožno A obliko. Velikost: pr. 1,12 m, gl. 0,17 m, pr. za kol 0,48 m. SE 481 302,94 302,85 302,88 B 302,89 A 302,93 302,90 x = 470829,41 x = 470830,03 y = 111519,47 y = 111519,79 302,86 B A 302,87 302,84 B 302,90 302,88 302,85 302,76 302,95 302,91 SE 477, kv. 20 x = 470827,60 x = 470828,43 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno y = 111517,81 y = 111517,48 A B ovalno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora oval- nemu kolu, ki je bil postavljen v sredino jame. Velikost: pr. 302,90 302,88 0,73 m, pr. za kol 0,41 m. 302,73 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 103 SE 483, kv. 20 SE 487, kv. 20 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravil- tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu no ovalno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno ovalnemu kolu in zapolnjena s temno rdečerjavo peščeno rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−50 mm) ter peskom, prodniki (20−40 mm) ter kamni. Presek je imel kamni. Presek je imel plitvo polkrožno obliko. Velikost: pr. polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,41 m, gl. 0,14 m. 0,56 m, gl. 0,11 m, pr. za kol 0,48 m. SE 487 302,86 SE 483 A 302,89 302,87 302,80 B 302,82 A 302,80 302,85 302,84 x = 470831,21 x = 470831,90 y = 111517,24 y = 111517,18 B B A x = 470828,85 x = 470829,08 y = 111516,19 y = 111516,67 302,82 302,80 B A 302,68 302,89 302,84 302,80 SE 489, kv. 20 SE 485, kv. 20 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko ovalno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora oval- tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu nemu kolu in zapolnjena s temno rjavo peščeno zemljeno kolu in zapolnjena s temno rdečerjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (20−100 mm) ter kamni. Presek je imel nepravilno prodniki (20−40 mm) ter kamni. Presek je imel nepravilno polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,45 m, gl. 0,17 m. oglato obliko. Velikost: pr. 0,35 m, gl. 0,21 m. SE 489 A 302,83 SE 485 302,89 B 302,87 302,88 302,82 302,88 302,87 A 302,87 B x = 470828,57 x = 470828,91 y = 111515,35 y = 111515,62 x = 470830,98 x = 470831,25 y = 111517,88 y = 111518,41 A B B A 302,87 302,88 302,88 302,83 302,68 302,67 104 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 Domnevna struktura 12, sek. I, kv. 79a in 84a SE 378, kv. 87,88 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko Ostaline strukture sta sestavljali jami za kol: SE 63 in SE 65. tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu Jami sta bili ohranjeni v preseku 1 pod plastjo SE 117, vko- kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno pani v SE 5. Jami sta se nahajali v razdalji 3,7 m. rjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, SE 63, kv. 79a grobozrnatim peskom, prodniki (2−60 mm) ter kamni. Pre- Jama se je nahajala pod SE 117 in je bila vkopana v SE 5. sek je imel nepravilno koničasto obliko. Velikost: pr. 0,41 m, Velikost: pr. 1,35 m, gl. 0,20 m. gl. 0,23 m, pr. za kol 0,28 m. SE 65, kv. 84a SE 378 301.99 Jama se je nahajala pod SE 117 in je bila vkopana v SE 5. 301.98 E Velikost: pr. 0,93 m, gl. 0,11 m. 301.96 301.98 Visoki srednji vek F 301.96 x = 470800,02 x = 470800,37 y = 111373,42 y = 111373,25 Objekt 9, sek. II, kv. 83, 87, 88, 93 E F Ostaline objekta 9 so sestavljale jame za kol: SE 376, 301,98 301,98 SE 384, SE 512, SE 382, SE 380, SE 386, SE 388, SE 378, SE 390, SE 392. Objekt je bil odkrit na vzhodnem robu izkopnega polja. Verjetno je imel pravokotno obliko površi- 301,75 ne. Odkriti del objekta je meril 5,48 × 1,86 m. SE 376, kv. 88 SE 380, kv. 87 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu ovalno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora okro- kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno glemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena rjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim grobozrnatim peskom, prodniki ter kamni. Presek je imel peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (2−80 mm) ter nepravilno koničasto obliko. Velikost: pr. 0,52 m, gl. 0,21 m, kamni. Presek je imel polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,49 m, pr. za kol 0,38 m. gl. 0,18 m, pr. za kol 0,23 m. SE 376 I 301.92 SE 380 301.97 301.89 A 301.96 301.96 301.93 301.95 301.96 301.96 B 301.96 301.93 x = 470800,75 x = 470801,27 y = 111375,49 y = 111375,36 A B 301.97 J x = 470799,67 x = 470799,42 y = 111372,69 y = 111372,05 301,93 301,95 I J 301,97 301,74 301,97 301,79 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 105 SE 382, kv. 87 SE 386, kv. 93 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu, krožno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora oval- ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno rjavo nemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobo- s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim zrnatim peskom, prodniki (2−60 mm) ter kamni. Presek je peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (2−20 mm) in imel nepravilno polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,58 m, gl. kamni. Presek je imel polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,46 m, 0,20 m, pr. za kol 0,33 m. gl. 0,17 m, pr. za kol 0,22 m. 301.96 301.96 SE 386 SE 382 G 301.97 O 301.97 301.97 301.99 302.00 301.96 301.98 301.97 301.99 P 301.97 301.93 302.00 H x = 470799,16 x = 470799,15 x = 470799,74 x = 470799,42 y = 111371,35 y = 111371,00 y = 111373,77 y = 111373,23 O P G H 301,97 301,93 301,97 301,96 301,80 301,77 SE 388, kv. 93 SE 384, kv. 87,88 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko ovalno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora oval- tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu nemu kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena in zapolnjena s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (2−60 mm) ter (2−80 mm) ter kamni. Presek je imel nepravilno polkrožno kamni. Presek je imel oglato obliko. Velikost: pr. 0,40 m, gl. obliko. Velikost: pr. 0,33 m, gl. 0,15 m. 0,16 m, pr. za kol 0,27 m. 301.96 T SE 384 301.98 SE 388 C 301.97 301.93 301.99 301.94 301.95 301.92 D 301.98 301.99 U 301.97 x = 470800,46 x = 470800,84 y = 111374,45 y = 111374,31 x = 470799,71 x = 470799,79 C D y = 111370,42 y = 111369,95 T U 301,97 301,97 301,92 301,98 301,77 301,83 106 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 SE 390, kv. 93 Objekt 10, sek. II, kv. 62, 63, 68, 73 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu Ostaline objekta 10 so sestavljale jame za kol: SE 408, kolu, ki je bil postavljen v kot jame, in zapolnjena s temno SE 410, SE 458, SE 460, SE 491 in ognjišče SE 411. Objekt rjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, je bil odkrit na vzhodnem robu izkopnega polja. Verjetno grobozrnatim peskom, prodniki (2−60 mm) in kamni. Pre- je imel pravokotno obliko površine. Odkrit del objekta je sek je imel nepravilno oglato obliko. Velikost: pr. 0,50 m, gl. meril 5,73 × 4,16 m. 0,18 m, pr. za kol 0,26 m. SE 408, kv. 63 302.01 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko 301.96 SE 390 tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu 301.93 301.96 in zapolnjena s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki 301.93 301.98 K L (2−20 mm) ter kamni. Presek je imel nepravilno polkrožno 302.01 obliko. Velikost: pr. 0,40 m, gl. 0,14 m. x = 470797,35 x = 470797,81 A y = 111371,14 y = 111371,15 301.97 SE 408 K L 301,98 302.00 302.02 301,93 301,93 301.98 301.98 301,75 B x = 470804,46 x = 470804,38 y = 111395,73 y = 111395,34 SE 392, kv. 93 A B Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno krožno obliko. Obdana je bila s kamni kot podpora oval- 301,97 301,98 nemu kolu, ki je bil postavljen v sredino jame, in zapolnje- na s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim 301,83 peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (2−20 mm) in kamni. Presek je imel globoko polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,62 m, gl. 0,28 m, pr. za kol 0,23 m. SE 410, kv. 68 N301.93 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela nepravilno SE 392 krožno obliko. Odkrita je bila na robu izkopnega polja, 301.97 zato je JV del jame ostal neodkrit. Obdana je bila s kamni 301.96 301.95 kot podpora okroglemu kolu, ki je bil postavljen v kot 301.94 jame, in zapolnjena s temno rjavo peščeno zemljeno pla- 301.98 301.96 stjo, drobnozrnatim peskom ter kamni. Velikost: pr. 0,95 m, 301.91M pr. za kol 0,46 m. 301.98 x = 470796,62 x = 470796,97 y = 111370,57 y = 111371,09 SE 410 M N x = 470806,56 y = 111390,71 301,91 301,93 x = 470807,00 A 302.01 y = 111390,70 301.97 302.00 B 301.97 301,63 SE 512, kv. 87 SE 512 Jama za kol je bila vko- x = 470799,38 y = 111374,60 x = 470800,05 pana v SE 5 in je imela A y = 111374,50 302.01 ovalno obliko tlorisa. 301.97 301.98 Obdana je bila s kamni B kot podpora ovalnemu 301.94 kolu, ki je bil postavljen v kot jame. Velikost: pr. 0,57 m, pr. za kol 0,27 m. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 107 SE 458, kv. 62 SE 411, kv. 68 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko Jama za ognjišče je bila vkopana v SE 5 in je imela nepra- tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu, vilno krožno obliko. V polnilu jame so bili ožgani kamni. ki je bil postavljen v sredino jame, in zapolnjena s temno Velikost je znašala 1,85 × 1,28 m. rjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (2−20 mm) ter kamni. Pre- sek je imel globoko polkrožno obliko. Velikost: pr. 0,38 m, SE 411 gl. 0,25 m, pr. za kol 0,28 m. 301.97 x = 470805,57 SE 458 y = 111389,17 A x=470800,54 x=470800,54 y=111394,54 y=111394,54 B B A 302.01 302.02 B 301.95 301,97 301,95 301,77 SE 460, kv. 62 Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu in zapolnjena s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki (2−20 mm) in kamni. Presek je imel plitvo polkrožno obli- x = 470804,00 y = 111388,00 ko. Velikost: pr. 0,28 m, gl. 0,15 m. A 301.96 SE 460 x = 470800,65 x = 470800,68 C y = 111394,07 y = 111393,75 301.96 C D 301,96 302.03 301,92 301.92 D 301,81 Objekt 11, sek. II, kv. 94a, 99a Ostaline objekta 11 so sestavljale jame za kol: SE 69, SE 491, kv. 63 SE 167 in SE 171. Objekt je bil odkrit na zahodnem robu Jama za kol je bila vkopana v SE 5 in je imela ovalno obliko izkopnega polja v profilu 1. Razdalja med vsemi jamami je tlorisa. Obdana je bila s kamni kot podpora ovalnemu kolu bila 5,24 m. in zapolnjena s temno rjavo peščeno zemljeno plastjo, drobnozrnatim peskom, grobozrnatim peskom, prodniki SE 69, kv. 94a (2−70 mm) ter kamni. Presek je imel polkrožno obliko. Jama za kol je bila vkopana v SE 117. Velikost: pr. 0,83 m, Velikost: pr. 0,37 m, gl. 0,24 m. gl. 0,17 m. E SE 167, kv. 94a SE 491 301.87 Jama za kol je bila vkopana v SE 117. Velikost: pr. 0,50 m, 301.84 gl. 0,14 m. SE 171, kv. 99a 301.88 Jama za kol je bila vkopana v SE 117. Velikost: pr. 0,82 m, F gl. 0,13 m. 301.81 x = 470805,06 x = 470805,09 y = 111394,13 y = 111393,79 E F 301,87 301,81 301,64 108 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 10Katalog gradiva Gradivo hrani Medobčinski muzej Kamnik. V katalogu najdb in na tabelah so najdbe organizirane po arheolo- ških obdobjih in stratigrafskih enotah. Okrajšave sek. sektor kv. kvadrant SE stratigrafska enota PN posebna najdba inv. št. inventarna številka š. širina dl. dolžina v. višina u. ustje pr. premer d. dno r. rob okr. okras ohr. ohranjen/-a ohr. v. ohranjena višina fragmenta LM lončarska masa (indeks lončarske mase iz seznama lončarskih mas) motiv okrasa v katalogu je motiv okrasa naveden v oklepaju pri opisu tehnologije okrasa Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 109 Prazgodovinska poselitev (I. poselitvena faza) 1 sek. I, kv. 22, SE 215, inv. št. MMK 5691 Fragment roba ustja z ostenjem skodele, izdelane prostoročno iz drobnozrnate kremenove lončarske mase s posameznimi kremenovimi zrni grobe in zelo grobe zrnavosti (LM10). Grobi notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Pr. r. u. 24,2 cm, ohr. v. 5,5 cm. 2 sek. I, kv. 22, SE 215, inv. št. MML 5692 Fragment roba ustja z ostenjem skodele, izdelane prostoročno iz drobnozrnate kremenove lončarske mase s posameznimi kremenovimi zrni grobe zrnavosti (LM09). Polirani notranja in zunanja površina sta sive barve. Pr. r. u. 11,8 cm, ohr. v. 3,1 cm. 3 sek. I, kv. 22, SE 113, inv. št. MMK 5693 Skleda je izdelana prostoročno iz finozrnate kremenove lon- čarske mase s posameznimi kremenovimi zrni grobe zrnavosti (LM07). Polirani notranja in zunanja površina sta sive barve. Pr. r. u. 14,6 cm, pr. d. 6,2 cm, v. 8,9 cm. 4 sek. I, kv. 23, SE 113, inv. št. MMK 5694 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostoroč- no iz drobnozrnate kremenove lončarske mase s posamezni- mi kremenovimi zrni grobe zrnavosti (LM09). Gladki notranja in zunanja površina sta temno rjave barve. Okras (motiv okrasa: nedoločljiv) je izdelan v osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno oblikovanega rebra in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike ščipanja z dvema prstoma ter tehniki vtiskovanja z vrhom enega nohta. Pr. r. u. 28,0 cm, ohr. v. 4,6 cm. 5 sek. I, kv. 23, SE 113, inv. št. MML 5695 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostoroč- no iz drobnozrnate kremenove lončarske mase s posamezni- mi kremenovimi zrni grobe in zelo grobe zrnavosti (LM10). Grobi notranja in zunanja površina sta rjave barve. Okras (motiv okrasa: nedoločljiv) je izdelan v osnovni tehniki aplicira- nja v varianti prostoročno izdelanega rebra in aplike. Pr. r. u. 39,4 cm, ohr. v. 14,5 cm. 6 sek. I, kv. 23, SE 113, inv. št. MMK 5696 Skleda je izdelana prostoročno iz finozrnate kremenove lon- čarske mase s posameznimi kremenovimi zrni grobe zrnavosti (LM07). Polirani notranja in zunanja površina sta sive barve. Pr. r. u. 21,1 cm, pr. d. 7,6 cm, v. 11,8 cm. 110 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 1, 2 SE 215, 3−6 SE 113; 1−4, 6 merilo 1 : 2, 5 merilo 1 : 3. 111 7 sek. I, kv. blizu objekta 1, SE 117, inv. št. MMK 5697 17 sek. II, kv. 137/2, SE 117, inv. št. MMK 5707 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostoroč- Fragment roba ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno no iz drobnozrnate kremenove lončarske mase s posamezni- iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM05). Gladki notra- mi kremenovimi zrni grobe zrnavosti (LM09). Grobi notranja in nja in zunanja površina sta sive barve. Š. 3,6 cm, dl. 4,4 cm. zunanja površina sta svetlo rjave barve. Š. 2,6 cm, dl. 3,1 cm. 18 sek. II, kv. 109/3, SE 117, inv. št. MMK 5708 8 sek. I, kv. ?, SE 117, inv. št. MMK 5698 Fragment roba ustja z ostenjem posode, izdelane prostoroč- Fragment roba ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno no iz finozrnate kremenove lončarske mase s posameznimi iz drobnozrnate kremenove lončarske mase s posameznimi kremenovimi zrni grobe zrnavosti (LM08). Gladka notranja kremenovimi zrni grobe zrnavosti (LM09). Gladki notranja in površina je rdeče, zunanja pa temno rjave barve. Pr. r. u. zunanja površina sta svetlo rjave barve. Š. 3,2 cm, dl. 1,8 cm. 18,3 cm, ohr. v. 2,4 cm. 9 sek. I, kv. ?, SE 117, inv. št. MMK 5699 19, 20 sek. II, kv. 136/2, SE 117, inv. št. MMK 5709 Kamnit predmet neznane funkcije, okrašen s prečnimi vrezi. Fragment roba ustja z ostenjem in fragment držaja (»kaštelir- Š. 2,7 cm, dl. 6,5 cm. skega tipa«) posode, izdelane prostoročno iz zelo finozrnate kremenove LM s posameznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti 10 sek. II, kv. 2/4, SE 117, inv. št. MMK 5700 (LM03). Gladki notranja in zunanja površina sta rdeče črne Fragment roba ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno barve. Pr. r. u. 25,8 cm, ohr. v. 2,5 cm; š. 8,0 cm, dl. 5,3 cm. iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM10). Gladki notranja in zunanja površina sta rdeče barve. Š. 4,0 cm, 21 sek. II, kv. 86/3, SE 117, inv. št. MMK 5710 dl. 2,4 cm. Fragment jezičastega držaja posode, izdelane prostoročno iz finozrnate kremenove lončarske mase s posameznimi 11 sek. II, kv. 113/3, SE 117, inv. št. MMK 5701 kremenovimi zrni drobne zrnavosti (LM06). Gladki notranja in Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega prostoroč- zunanja površina sta svetlo rdeče črne barve. Š. 4,8 cm, no iz finozrnate kremenove lončarske mase s posameznimi dl. 3,1 cm. kremenovimi zrni drobne zrnavosti (LM06). Gladki notranja in zunanja površina sta svetlo rdeče barve. Pr. r. u. 21,4 cm, 22 sek. II, kv. 63/4, SE 117, inv. št. MMK 5711 ohr. v. 3,2 cm. Fragment ostenja posode z apliko, izdelane prostoročno iz finozrnate kremenove lončarske mase s posameznimi kreme- 12 sek. II, kv. 113/3, SE 117, inv. št. MMK 5702 novimi zrni drobne zrnavosti (LM06). Gladka notranja površina Fragment roba ustja z ostenjem posode, izdelane prostoroč- je sive, zunanja pa svetlo rdeče barve. Okras (motiv okrasa: no iz finozrnate kremenove lončarske mase s posameznimi nedoločljiv) je izdelan v osnovni tehniki apliciranja v varianti kremenovimi zrni drobne zrnavosti (LM06). Gladki notranja in prostoročno oblikovanega rebra. Š. 5,8 cm, dl. 2,6 cm. zunanja površina sta rdeče-črne barve. Š. 3,2 cm, dl. 4,9 cm. 23 sek. II, kv. 137/2, SE 117, inv. št. MMK 5712 13 sek. II, kv. 141/1, SE 117, inv. št. MMK 5703 Fragment ostenja posode z rebrom, izdelane prostoročno iz Fragment roba ustja z ostenjem sklede, izdelane prostoroč- finozrnate kremenove lončarske mase s posameznimi kreme- no iz finozrnate kremenove lončarske mase s posameznimi novimi zrni drobne zrnavosti (LM06). Gladki notranja in zuna- kremenovimi zrni grobe zrnavosti (LM08). Gladki notranja nja površina sta svetlo rdeče črne barve. Okras (motiv okrasa: in zunanja površina sta rjave barve. Pr. r. u. 22,0 cm, ohr. v. nedoločljiv) je izdelan v osnovni tehniki apliciranja v varianti 3,1 cm. prostoročno oblikovanega rebra in osnovni tehniki vtiskovanja 14 sek. II, kv. 109/2, SE 117, inv. št. MMK 5704 v varianti tehnike ščipanja z dvema prstoma. Fragment roba ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno Š. 5,7 cm, dl. 4,2 cm. iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM01). Gladki 24 sek. II, kv. 137/2, SE 117, inv. št. MMK 5713 notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Š. 3,7 cm, Fragment ostenja posode z apliko, izdelane prostoročno dl. 2,1 cm. iz finozrnate kremenove lončarske mase s posameznimi 15 sek. II, kv. 109/3, SE 117, inv. št. MMK 5705 kremenovimi zrni drobne zrnavosti (LM06). Gladki notranja in Fragment roba ustja z ostenjem posode, izdelane prostoroč- zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: no iz finozrnate kremenove lončarske mase s posameznimi nedoločljiv) je izdelan v osnovni tehniki apliciranja v varianti kremenovimi zrni drobne zrnavosti (LM06). Gladki notranja in prostoročno oblikovane aplike. Š. 3,0 cm, dl. 2,4 cm. zunanja površina sta rdeče-črne barve. Š. 2,5 cm, dl. 2,9 cm. 25 sek. II, kv. 118/4, SE 117, inv. št. MMK 5714 16 sek. II, kv. 137/2, SE 117, inv. št. MMK 5706 Svitek − fragment svitka je izdelan prostoročno iz zelo fino- Fragment roba ustja z ostenjem posode, izdelane prostoroč- zrnate kremenove lončarske mase (LM01). Gladka površina je no iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM04). Gladka bledo rjave barve. Š. 3,2 cm, dl. 5,8 cm. notranja površina je sive, zunanja pa rjave barve. Š. 3,2 cm, dl. 3,4 cm. 112 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 7−25 SE 117, merilo 1 : 2. 113 Visokosrednjeveška poselitev 34 sek. II, kv. 82/1, SE 4, inv. št. MMK 5723 (II. poselitvena faza) Fragment roba ustja z ostenjem lonca je izdelan z obvrtenjem iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM11). Gladki 26 sek. II, kv. 118/4, SE 4, inv. št. MMK 5715 notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu (motiv okrasa: nizi enojnih horizontalnih linij) je izdelan v na ročni pogon (?) iz finozrnate kremenove lončarske mase osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Koda r. u. 2f. (LM14). Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Pr. r. u. 17,6 cm, ohr. v. 5,7 cm. Okras (motiv okrasa: enojna valovnica) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Koda r. u. 1d. Pr. r. u. 35 sek. II, kv. 92/3, SE 4, inv. št. MMK 5724 14,5 cm, ohr. v. 1,5 cm. Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na ročni pogon (?) iz drobnozrnate kremenove lončarske 27 sek. II, kv. 96/3, SE 4, inv. št. MMK 5716 mase (LM15). Gladki notranja in zunanja površina sta sive Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu barve. Koda r. u. 2f. Š. 2,0 cm, dl. 1,5 cm. na ročni pogon (?) iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM07). Grobi notranja in zunanja površina sta sive 36 sek. II, kv. 97/4, SE 4, inv. št. KKM 5725 barve. Koda r. u. 1d. Pr. r. u. 16,7 cm, ohr. v. 1,9 cm. Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvrte- njem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM03). 28 sek. II, kv. 91/2, SE 4, inv. št. MMK 5717 Hrapava notranja in gladka zunanja površina sta rjave barve. Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu Koda r. u. 2c. Š. 3,4 cm, dl. 2,2 cm. na ročni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM16). Gladki notranja in zunanja površina sta rdečkaste 37 sek. II, kv. 73/4, SE 4, inv. št. MMK 5726 barve. Koda r. u. 1f. Pr. r. u. 26,2 cm, ohr. v. 2,6 cm. Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvrte- njem iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM14). Gladki 29 sek. II, kv. 92/2, SE 4, inv. št. MMK 5718 notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvrte- okrasa: horizontalne linije na poševno glavničeni podlagi) je njem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase s posame- izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in pli- znimi kremenovimi zrni fine zrnavosti (LM09). Gladki notranja tvega glavničenja. Koda r. u. 2c. Na notranji površini so ostanki in zunanja površina sta rjave barve. Koda r. u. 1f. hrane. Pr. r. u. 17,6 cm, ohr. v. 5,6 cm. Pr. r. u. 17,6 cm, ohr. v. 1,4 cm. 38 sek. II, kv. 97/2, SE 4, inv. št. MMK 5727 30 sek. II, kv. 96/3, SE 4, inv. št. MMK 5719 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na ročni pogon (?) iz zelo finozrnate kremenove lončarske na ročni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase mase (LM08). Gladki notranja in zunanja površina sta rdečka- (LM08) s posameznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladka ste barve. Koda r. u. 2c. Pr. r. u. 12,3 cm, ohr. v. 2,5 cm. notranja površina je rjave, zunanja pa svetlo rjave barve. Koda r. u. 1H. Pr. r. u. 24,67 cm, ohr. v. 2,2 cm. 39 sek. II, kv. 118/2, SE 4, inv. št. MMK 5728 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu 31 sek. II, kv. 68/1, SE 4, inv. št. MMK 5720 na ročni pogon (?) iz zelo finozrnate kremenove lončarske Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvrte- nase (LM01). Gladki notranja in zunanja površina sta rdečkaste njem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM08) s barve. Koda r. u. 2c. Pr. r. u. 22,8 cm, ohr. v. 4,1 cm. posameznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladki notranja in zunanja površina sta rjave. Okras (motiv okrasa: poševno glavničenje površine) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti plitvega glavničenja. Koda r. u. 1H. Š. 6,6 cm, dl. 2,2 cm. 32 sek. II, kv. 99/3, SE 4, inv. št. MMK 5721 Fragment roba ustja z ostenjem lonca je izdelan na vretenu na ročni pogon iz drobnozrnate kremenove LM (LM16). Gladki notranja in zunanja površina sta bledo rjave barve. Koda r. u. 1H. Pr. r. u. 24,8 cm, ohr. v. 2,8 cm. 33 sek. II, kv. 118/1, SE 4, inv. št. MMK 5722 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvrte- njem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM08) s posameznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladki notranja in groba zunanja površina sta rjave barve. Koda r. u. 1H. Š. 3,6 cm, dl. 1,4 cm. 114 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 26−39 SE 4, merilo 1 : 2. 115 40 sek. II, kv. 62/2, 68/1, SE 4, inv. št. MMK 5729 48 sek. II, kv. 86/13, SE 4, inv. št. MMK 5737 Lonec (rekonstrukcija v risbi) je izdelan na vretenu na ročni Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvrte- pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM02). njem iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM14). Groba Gladka notranja površina je sive, zunanja pa svetlo rdeče notranja površina je rjave, gladka zunanja pa bledo rjave barve. Okras (motiv: nizi enojnih horizontalnih linij) je izdelan barve. Okras (motiv okrasa: horizontalna linija na poševno v osnovni tehniki vrezovanja v varianti pravega vreza. Koda r. glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v u. 2c. Na notranji površini so ohranjeni ostanki hrane. Pr. r. u. varianti žlebljenja in plitvega glavničenja. Koda r. u. 2H. Pr. r. u. 22,0 cm, pr. d. 17,6 cm, v. 22,0 cm. 19,0 cm, ohr. v. 4,3 cm. 41 sek. II, kv. 109/2, SE 4, inv. št. MMK 5730 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvr- tenjem iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM15). Groba notranja in gladka zunanja površina sta bledo rjave barve. Koda r. u. 2d. Pr. r. u. 13,2 cm, ohr. v. 3,2 cm. 42 sek. II, kv. 164/4, SE 4, inv. št. MMK 5731 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvrte- njem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM09) s posameznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladki notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Koda r. u. 2d. Pr. r. u. 14,6 cm, ohr. v. 1,1 cm. 43 sek. II, kv. 97/24, SE 4, inv. št. MMK 5732 Fragment roba ustja z ostenjem lonca je izdelan na vretenu na ročni pogon iz drobnozrnate kremenove LM (LM16). Gladki notranja in zunanja površina sta rjave barve. Okras (motiv okr. − horizontalna linija) na zunanji površini je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja (v varianti pravega vreza). Koda r. u. 2d. Pr. r. u. 23,6 cm, ohr. v. 3,0 cm. 44 sek. II, kv. 67/2, 72/3, SE 4, inv. št. MMK 5733 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na ročni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM09) s posameznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladki notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Koda r. u. 2d. Š. 4,6 cm, dl. 2,6 cm. 45 sek. II, kv. 67/1,2, SE 4, inv. št. MMK 5734 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na ročni pogon iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM01). Hrapava notranja površina je svetlo rjave, gladka zunanja pa rdečkaste barve. Okras (motiv okrasa: dve enojni valovnici) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti pravega vreza. Koda r. u. 2d. Pr. r. u. 22,2 cm, ohr. v. 5,2 cm. 46 sek. II, kv. 61/2, SE 4, inv. št. MMK 5735 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvrte- njem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM02). Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (mo- tiv okrasa: nizi enojnih horizontalnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti pravega vreza. Koda r. u. 2d. Pr. r. u. 10,6 cm, ohr. v. 6,0 cm. 47 sek. II, kv. 92/1, SE 4, inv. št. MMK 5736 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na ročni pogon (?) iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM15). Gladki notranja in zunanja površina sta rjave barve. Koda r. u. 2H. Š. 1,6 cm, dl. 2,9 cm. 116 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 40−48 SE 4, merilo 1 : 2. 117 49 sek. II, kv. 78/3, SE 4, inv. št. MMK 5738 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM14). Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Koda r. u. 4c. Pr. r. u. 15,1 cm, ohr. v. 2,4 cm. 50 sek. II, kv. 61/2, SE 4, inv. št. MMK 55739 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvr- tenjem iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM15). Hrapavi notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Okras (motiv okrasa: vertikalne linije na nizu enojnih horizon- talnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Koda r. u. 3c. Pr. r. u. 14,0 cm, ohr. v. 9,0 cm. 51 sek. II, kv. 72/3, SE 4, inv. št. MMK 5740 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvrte- njem iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM14). Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa: poševno glavničenje površine) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti plitvega glavničenja. Koda r. u. 4d. Pr. r. u. 19,8 cm, ohr. v. 2,7 cm. 52 sek. II, kv. 98/4, SE 4, inv. št. MMK 5741 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na ročni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM16). Gladki notranja in zunanja površina sta rjave barve. Okras (motiv okrasa: enojna horizontalna linija) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Koda r. u. 4d. Pr. r. u. 17,2 cm, ohr. v. 2,3 cm. 53 sek. II, kv. 86/3, SE 4, inv. št. MMK 5742 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvrte- njem iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM14). Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa: horizontalna linija nerazčlenjeno rebro na poševno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja ter globokega glavničenja in v osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno oblikovanega rebra. Koda r. u. 4d. Pr. r. u. 22,0 cm, ohr. v. 13,0 cm. 54 sek. II, kv. 68/1, SE 4, inv. MMK 5743 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvrte- njem iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM14). Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Koda r. u. 4b. Pr. r. u. 13,6 cm, ohr. v. 2,8 cm. 55 sek. II, kv. 9/2, SE 4, inv. št. MMK 6744 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na ročni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM11). Gladka notranja površina je rjave, zunanja svetlo rjave barve. Koda r. u. 4b. Š. 3,2 cm, dl. 2,2 cm. 56 sek. II, kv. 99/2, SE 4, inv. št. MMK 5745 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvr- tenjem iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM16). Gladka notranja površina je sive, zunanja pa bledo rjave barve. Okras (motiv okrasa: nedoločljiv) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in kaneliranja. Koda r. u. 4b. Pr. r. u. 34,2 cm, ohr. v. 5,2 cm. 118 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 49−56 SE 4, merilo 1 : 2. 119 57 sek. II., kv. 114/1, SE 4, inv. št. MMK 5746 64 sek. II, kv. 92/3, SE 4, inv. št. MMK 5753 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvrte- Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu njem iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM14). Gladki na ročni pogon (?) iz zelo finozrnate kremenove lončarske notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv mase (LM01). Gladka notranja površina je sive, zunanja pa okrasa: nepretrgan niz gostih horizontalnih linij) je izdelan v bledo rjave barve. Koda r. u. 5d. Š. 2,4 cm, dl. 1,6 cm. osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Koda r. u. 5e. Površina je na otip »mastna«. Pr. r. u. 16,5 cm, ohr. v. 5,3 cm. 58 sek. II, kv. 104/1, SE 4, inv. št. MMK 5747 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na ročni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM16). Gladki notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: horizontalne linije na poševno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in plitvega glavničenja. Koda r. u. 5e. Pr. r. u. 14,1 cm, ohr. v. 3,4 cm. 59 sek. II, kv. 99/2, SE 4, inv. št. MMK 5748 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvrte- njem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM02). Hrapavi notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa:poševno glavničenje površine) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti plitvega glavničenja. Koda r. u. 5ee. Pr. r. u. 13,3 cm, ohr. v. 4,6 cm. 60 sek. II, kv. 68/1, SE 4, inv. št. MMK 5749 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na ročni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM08) s posameznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Hrapava notranja in gladka zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: niz enojnih horizontalnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Koda r. u. 5ee. Pr. r. u. 18,4 cm, ohr. v. 7,4 cm. 61 sek. II, kv. 73/4, 72/4, 78, SE 4, inv. št. MMK 5750 Fragment roba ustja z ostenjem in dna z ostenjem lon- ca, izdelanega z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM09) s posameznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladki notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: vertikalno glavničenje površine) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti globokega glavničenja. Koda r. u. 5ee. Pr. r. u. 10,5 cm, ohr. v. 5,7cm. 62 sek. II, kv. 67/2, SE 4, inv. št. MMK 5751 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvr- tenjem iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM17) s posameznimi kremenovimi zrni grobe zrnavosti. Gladki notranja in zunanja površina sta sivo črne barve. Okras (motiv okrasa: nepretrgan niz gostih horizontalnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Koda r. u. 5h. Pr. r. u. 11,2 cm, ohr. v. 7,5cm. 63 sek. II, kv. 67/3, 72/3, SE 4, inv. št. MMK 5752 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na ročni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM09) s posameznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladki notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Koda r. u. 5h. Š. 3,6 cm, dl. 2,5 cm. 120 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 57−64 SE 4, merilo 1 : 2. 121 65 sek. II, kv. 68/4, SE 4, inv. št. MMK 5754 72 sek. II, kv. 82/2, SE 4, inv. št. MMK 5761 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvrte- Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvr- njem (?) iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM17) tenjem iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM09) s s posameznimi kremenovimi zrni grobe zrnavosti. Gladki posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Gladki notranja in notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Okras (motiv zunanja površina sta rjave barve. Okras (motiv okrasa: pošev- okrasa: horizontalne linije na poševno glavničeni podlagi) no glavničenje površine) je izdelan v osnovni tehniki vrezova- je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja nja v varianti globokega glavničenja. Koda r. u. 9b. in plitvega glavničenja. Koda r. u. 5d. Pr. r. u. 12,4 cm, ohr. v. Pr. r. u. 13,4 cm, ohr. v. 5,1 cm. 3,4 cm. 73 sek. II, kv. 62/2, SE 4, inv. št. MMK 5762 66 sek. II, kv. 114/1, SE 4, inv. št. MMK 5755 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvrte- na ročni pogon iz finozrnate kremenove lončarske mase njem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM03). (LM14). Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Koda r. u. Koda r. u. 7d. Pr. r. u. 19,0 cm, ohr. v. 4,9 cm. 5g. Š. 3,5 cm, dl. 2,2 cm. 74 sek. II, kv. 92/2, SE 4, inv. št. MMK 5763 67 sek. II, kv. 67/2, SE 4, inv. št. MMK 5756 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvr- Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu tenjem iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM16). na ročni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase Gladka notranja površina je sivo črne, zunanja pa svetlo rjave (LM17) s posameznimi zrni kremena grobe zrnavosti. Gladki barve. Okras (motiv okrasa: dve horizontalni liniji) je izdelan v notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Koda r. u. 7d. okrasa: horizontalne linije na poševno glavničeni podlagi) je Pr. r. u. 13,7 cm, ohr. v. 2,3 cm. izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in globokega glavničenja. Koda r. u. 5f. Pr. r. u. 21,2 cm, ohr. v. 75 sek. II, kv. 104/1, SE 4, inv. št. MMK 5764 5,8 cm. Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na ročni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase 68 sek. II, kv. 114/1, SE 4, inv. št. MMK 5757 (LM15). Gladki notranja in zunanja površina sta rjave barve. Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvrte- Okras (motiv okrasa: horizontalne linije na poševno glavničeni njem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM07) s podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žle- posameznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladki notra- bljenja in plitvega glavničenja ter v osnovni tehniki vtiskovanja nja in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa: v varianti tehnike vtiskovanja s šilom. Koda r. u. 9b. Pr. r. u. nepretrgan niz gostih horizontalnih linij) je izdelan v osnovni 12,9 cm, ohr. v. 3,3 cm. tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Koda r. u. 5f. Pr. r. u. 20,0 cm, ohr. v. 6,3 cm. 76 sek. II, kv. 93/1, SE 4, inv. št. MMK 5765 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvrte- 69 sek. II, kv. 67/2, 72/3, SE 4, inv. št. MMK 5758 njem iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM14). Gladki Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu notranja in zunanja površina sta bledo rjave barve. Okras na ročni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (motiv okrasa: horizontalne linije na poševno glavničeni pod- (LM09) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Gladka lagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneli- notranja in hrapava zunanja površina sta rdečkaste barve. ranja in globokega glavničenja. Koda r. u. 7c. Pr. r. u. 10,5 cm, Okras (motiv okrasa: nedoločljiv) je izdelan v osnovni tehniki ohr. v. 2,4 cm. vrezovanja v varianti plitvega glavničenja. Koda r. u. 5f. Š. 3,8 cm, dl. 2,7 cm. 77 sek. II, kv. 99/4, SE 4, inv. št. MMK5766 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu 70 sek. II, kv. 69/1, SE 4, inv. št. MMK 5759 na ročni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvr- (LM16). Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. tenjem iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM17). Okras (motiv okrasa: enojna horizontalna linija) je izdelan v Polirani notranja in zunanja površina sta rjave barve. Koda r. u. osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Koda r. u. 7c. 6b. Š. 2,7 cm, dl. 2,1 cm. Pr. r. u. 18,5 cm, ohr. v. 2,7 cm. 71 sek. II, kv. 67/2, 72/3, SE 4, inv. št. MMK 5760 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na ročni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM08) s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Gladki notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Koda r. u. 7b. Š. 4,4 cm, dl. 2,4 cm. 122 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 65−77 SE 4, merilo 1 : 2. 123 78 sek. II, kv. 923/1, SE 4, inv. št. MMK 5767 86 sek. II, kv. 68/3, SE 4, inv. št. MMK 5775 Lonec (velikost – majhna) − fragment roba ustja z ostenjem Fragment dna z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na lonca, izdelanega na vretenu na ročni pogon iz finozrnate ročni pogon iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM18). kremenove lončarske mase (LM01). Gladki notranja in zunanja Hrapava notranja in gladka zunanja površina sta bledo rjave površina sta bledo rjave barve. Koda r. u. 7cc. Pr. r. u. 31,2 cm, barve. Okras (motiv okrasa: poševno glavničenje površine) ohr. v. 1,9 cm. je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti globokega glavničenja. Pr. d. 10,4 cm, ohr. v. 7,2 cm. 79 sek. II, kv. 104/3, SE 4, inv. št. MMK 5768 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz drobnozrnate kremenove LM (LM15). Gladki notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Koda r. u. 7a. Pr. r. u. 22,8 cm, ohr. v. 2,9 cm. 80 sek. II, kv. 99/1, SE 4, inv. št. MMK 5769 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na ročni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM15). Gladki notranja in zunanja površina sta rjave barve. Koda r. u. 7a. Pr. r. u. 13,70 cm, ohr. v. 2,5 cm. 81 sek. II, kv. 67/2, SE 4, inv. št. MMK 5770 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na ročni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM165). Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa: poševno glavničenje površine) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti plitvega glavničenja. Koda r. u. 7a. Pr. r. u. 19,4 cm, ohr. v. 5,0 cm. 82 sek. II, kv. 67/2, SE 4, inv. št. MMK 5771 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega z obvrte- njem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM09) s posameznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladka notranja površina je bledo rjave, zunanja pa rjave barve. Okras (motiv okrasa: enojna valovnica, horizontalni liniji na poševno glavni- čeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in plitvega glavničenja. Koda r. u. 7a ali 7c (rob poškodovan). Pr. r. u. 12,9 cm, ohr. v. 3,3 cm. 83 sek. II, kv. 68/3, SE 4, inv. št. MMK 5772 Fragment dna z ostenjem lonca, izdelanega z obvrtenjem iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM12). Gladki notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Š. 5,0 cm, dl. 4,2 cm. 84 sek. II, kv. 92/2, SE 4, inv. št. MMK 5773 Lonec − Fragment dna z ostenjem lonca, izdelanega z obvr- tenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM02). Gladka notranja površina je sive, zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: horizontalne linije na poševno glavničeni površini) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in plitvega glavničenja in v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike vtiskovanja s šilom. Pr. d. 9,4 cm, ohr. v. 12,4 cm. 85 sek. II, kv. 67/1, SE 4, inv. št. MMK 5774 Fragment dna z ostenjem lonca, izdelanega z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM11). Groba no- tranja površina je sive, zunanja pa temno rdeče barve. Okras (motiv okrasa: horizontalne linije na poševno glavničeni pod- lagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kanelira- nja in globokega glavničenja. Pr. d. 13,0 cm, ohr. v. 2,6 cm. 124 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 78−86 SE 4, merilo 1 : 2. 125 87 sek. II, kv. 55/2, 66/3, 78/2, 73, SE 4, inv. št. MMK 5776 Fragment ostenja lonca, izdelanega z obvrtenjem iz drobno- zrnate kremenove lončarske nase (LM15). Gladki notranja in zunanja površina sta temno rjave barve. Okras (motiv okrasa: enojna valovnica, trak glavničastih horizontalnih linij, enojna valovnica in horizontalna linija na poševno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti pravega vreza, žlebljenja in plitvega glavničenja. Pr. d. 16,4 cm, ohr. v. 9,5 cm. 88 sek. II, kv. 108/4, SE 4, inv. št. MMK 5777 Fragment ostenja lonca, izdelanega z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM13) s posameznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladki notranja in zunanja površina sta rjave barve. Okras (motiv okrasa: niz horizon- talnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Pr. d. 15,0 cm, ohr. v. 3,4 cm. 89 sek. II, kv. 108/4, SE 4, inv. št. MMK 5778 Fragment ostenja lonca, izdelanega na vretenu na ročni pogon (?) iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM14). Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (mo- tiv okrasa: horizontalna linija, dve vzporedni enojni valovnici) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Š. 6,5 cm, dl. 4,2 cm. 90 sek. II, kv. 67/4, SE 4, inv. št. MMK 5779 Fragment ostenja lonca, izdelanega z obvrtenjem iz zelo fino- zrnate kremenove lončarske mase (LM09). Groba notranja in gladka zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa: enojna valovnica na poševno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in plitvega glavničenja. Š. 6,4 cm, dl. 4,0 cm; š. 5,5 cm, dl. 5,1 cm. 91 sek. II, kv. 67/1, SE 4, inv. št. MMK 5780 Fragment ostenja lonca, izdelanega z obvrtenjem iz fino- zrnate kremenove lončarske mase (LM14). Gladki notranja in zunanja površina sta rjave barve. Okras (motiv okrasa: horizontalne linije na poševno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in globokega glavničenja ter v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike vtiskovanja s šilom. Š. 4,3 cm, dl. 4,0 cm. 92 sek. II, kv. 86/2, SE 4, inv. št. MMK 5781 Fragment ostenja lonca, izdelanega z obvrtenjem iz finozr- nate kremenove lončarske mase (LM14). Groba notranja in gladka zunanja površina je sive barve. Okras (motiv okrasa: horizontalne linije, arkade« oziroma loki na vertikalno glavni- čeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in plitvega glavničenja). Š. 8,8 cm, dl. 10,5 cm. 93 sek. II, kv. 61/2, SE 4, inv. št. MMK 5782 Fragment ostenja lonca, izdelanega na vretenu na ročni pogon (?) iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM14). Gladki notranja in zunanja površina sta bledo rjave barve. Okras (motiv okrasa: niz enojnih horizontalnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Š. 5,2 cm, dl. 4,6 cm. 126 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 87−93 SE 4, merilo 1 : 2. 127 94 sek. II, kv. 67/1, SE 4, inv. št. MMK 5783 101 sek. II, kv. 86/3, SE 4, inv. št. MMK 5790 Fragment ostenja lonca, izdelanega z obvrtenjem iz drob- Fragment ostenja lonca, izdelanega z obvrtenjem iz zelo nozrnate kremenove lončarske mase (LM17) s posameznimi finozrnate kremenove lončarske mase (LM08) s posameznimi kremenovimi zrni grobe zrnavosti. Gladki notranja in zunanja kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladki notranja in zunanja površina sta rjave barve. Okras (motiv okrasa: horizontalne površina sta rjave barve. Okras (motiv okrasa: nerazčlenjeno linije na poševno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni rebro na poševno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kadeliranja in plitvega glavničenja. tehniki vrezovanja v varianti globokega glavničenja in osnovni Š. 4,0 cm, dl. 4,2 cm. tehniki apliciranja v varianti prostoročno oblikovanega rebra. Š. 5,4 cm, dl. 3,5 cm. 95 sek. II, kv. 67/1, SE 4, inv. št. MMK 5784 Lonec − fragment ostenja je izdelan na vretenu na ročni 102 sek. II, kv. 67/1, SE 4, inv. št. MMK 5791 pogon iz zelo finozrnate kremenove LM (LM08). Gladki no- Fragment ostenja lonca, izdelanega z obvrtenjem iz zelo tranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv finozrnate kremenove lončarske mase (LM06) s posameznimi okrasa: horizontalna linija na poševno glavničeni podlagi) je kremenovimi zrni fine zrnavosti. Groba notranja površina je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja (kaneliranje, plitvo glavni- bledo rjave, zunanja pa rjave barve. Okras (motiv okrasa: po- čenje). Š. 6,3 cm, dl. 3,8 cm. ševno glavničenje v traku, horizontalne linije v traku) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in globoke- 96 sek. II, kv. 86/2, SE 4, inv. št. MMK 5785 ga glavničenja. Š. 4,8 cm, dl. 3,3 cm. Fragment ostenja lonca, izdelanega z obvrtenjem iz finozrna- te kremenove lončarske mase (LM14). Gladki notranja in zu- 103 sek. II, kv. 67/1, SE 4, inv. št. MMK 5792 nanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa: vertikalno Fragment roba ustja z ostenjem skodele/sklede, izdelane z glavničenje na horizontalno glavničenem traku sedmih linij) je obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove LM (LM06) s posa- izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in meznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Hrapava notranja in plitvega glavničenja. Š. 4,5 cm, dl. 3,7 cm. gladka zunanja površina sta bledo rjave barve. Okras (motiv okrasa: razčlenjeno rebro na poševno glavničeni podlagi) je 97 sek. II, kv. 99/2, SE 4, inv. št. MMK 5786 izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti plitvega glavni- Fragment ostenja lonca, izdelanega z obvrtenjem iz drob- čenja in osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno obli- nozrnate kremenove lončarske mase (LM17) s posameznimi kovanega rebra. Koda r. u. 4c. Pr. r. u. 18,2 cm, ohr. v. 3,5 cm. kremenovimi zrni grobe zrnavosti. Grobi notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa: horizontalne lini- 104 sek. II, kv. 67/2, SE 4, inv. št. MMK 5793 je na poševno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki Fragment roba ustja z ostenjem skodele/sklede, izdelane z vrezovanja v varianti kaneliranja in globokega glavničenja. obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase Š. 4,5 cm, dl. 3,8 cm. (LM05) s posameznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladki notranja in zunanja površina sta rjave barve. Koda r. u. 4c. 98 sek. II, kv. 67/4, SE 4, inv. št. MMK 5787 Pr. r. u. 18,2 cm, ohr. v. 2,3 cm. Fragment ostenja lonca izdelanega z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM07) s posameznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa: enojna valovnica, horizontalna linija na poševno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in plitvega glavničenja in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike vtiskovanja s šilom. Š. 3,6 cm, dl. 3,8 cm. 99 sek. II, kv. 67/4, SE 4, inv. št. MMK 5788 Fragment ostenja lonca, izdelanega z obvrtenjem iz zelo fino- zrnate kremenove lončarske mase (LM01). Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa: poševno glavničenje površine) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti globokega glavničenja. Š. 4,8 cm, dl. 3,3 cm. 100 sek. II, kv. 72/4, SE 4, inv. št. MMK 5789 Ostenje lonca (več fragmentov), izdelanega z obvrtenjem iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM15). Gladka notranja površina je rjave, zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: nerazčlenjeno rebro na poševno-križno glavničeni podlagi (poševno glavničenje)) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti globokega glavničenja in osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno oblikovanega rebra. Pr. d. 24,0 cm, ohr. v. 15,0 cm. 128 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 94−104 SE 4, merilo 1 : 2. 129 105 sek. II, kv. 67/1, SE 4, inv. št. MMK 5794 111 sek. II, kv. 62/2, SE 4, inv. št. MMK 6102 Fragment roba ustja z ostenjem skodele/sklede, izdelane z Fragment ostenja skodele/sklede, izdelane na vretenu na ročni obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM10) (LM08). Groba notranja površina je rjave, gladka zunanja pa s posameznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Hrapava bledo rjave barve. Okras (motiv okrasa: enojna valovnica, raz- notranja in gladka zunanja površina sta bledo rjave barve. členjeno rebro nad poševno glavničeno površino) je izdelan Okras (motiv okrasa: nerazčlenjeno rebro) je izdelan v osnovni v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in plitvega tehniki apliciranja v varianti prostoročno oblikovanega rebra. glavničenja, v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike Š. 6,8 cm, dl. 4,6 cm. vtiskovanja s šilom in osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno oblikovanega rebra. Koda r. u. 4c. Pr. r. u. 24,8 cm, 112 sek. II, kv. 67/2, SE 4, inv. št. MMK 6103 ohr. v. 4,2 cm. Fragment ostenja skodele/sklede, izdelane z obvrtenjem iz fi- nozrnate kremenove lončarske mase (LM14). Gladka notranja 106 sek. II, kv. 72/3, SE 4, inv. št. MMK 5795 površina je rjave, zunanja pa bledo rjave barve. Okras (motiv Fragment roba ustja z ostenjem skodele/sklede, izdelane z okrasa: nerazčlenjeno rebro na poševno glavničeni podlagi) obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti globokega (LM10). Groba notranja in gladka zunanja površina sta sive glavničenja in osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno barve. Okras (motiv okrasa: nerazčlenjeno rebro, vertikalno oblikovanega rebra. Š. 6,2 cm, dl. 6,8 cm. glavničenje površine) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti plitvega glavničenja in osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno oblikovanega rebra. Koda r. u. 4c. Pr. r. u. 33,0 cm, ohr. v. 18,0 cm. 107 sek. II, kv. 72/3, SE 4, inv. št. MMK 5796 Fragment roba ustja z ostenjem skodele/sklede, z obvrte- njem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM10). Groba notranja in gladka zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa: razčlenjeno rebro, horizontalne linije na poševno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in plitvega glavničenja, osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno oblikovanega rebra in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike ščipanje z dvema prstoma. Koda r. u. 1a. Pr. r. u. 25,0 cm, ohr. v. 5,5 cm. 108 sek. II, kv. 87/1, SE 4, inv. št. MMK 5797 Fragment roba ustja z ostenjem skodele/sklede, izdelane na vretenu na ročni pogon (?) iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM08) s posameznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Grobi notranja in zunanja površina sta bledo rjave barve. Koda r. u. 4c. Pr. r. u. 20,8 cm, ohr. v. 2,8 cm. 109 sek. II, kv. 66/3, SE 4, inv. št. MMK 5798 Fragment roba ustja z ostenjem skodele/sklede, izdelane z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM12). Gladki notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Okras (motiv okrasa: poševno glavničenje površine) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti plitvega glavni- čenja. Koda r. u. 4c. Š. 4,2 cm, dl. 3,5 cm. 110 sek. II, kv. 72/4, SE 4, inv. št. MMK 5799 Fragment ostenja skodele/sklede, izdelane na vretenu na ročni pogon (?) iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM06) s posameznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Groba notranja površina je rjave, gladka zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: nerazčlenjeno rebro) je izdelan v osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno oblikovanega rebra. Š. 5,0 cm, dl. 3,5 cm. 130 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 105−112 SE 4, merilo 1 : 2. 131 113 sek. II, kv. 117/4, SE 4, inv. št. MMK 6104 120 sek. II, kv. 89/2, SE 4, inv. št. MMK 6111 Fragment roba ustja z ostenjem vrča, izdelanega z obvrte- Fragment dna posode, izdelane z obvrtenjem (?) iz zelo fino- njem (?) iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM03). zrnate kremenove lončarske mase (LM12). Gladka notranja Groba notranja in gladka zunanja površina sta sive barve. površina je rdečkaste, hrapava zunanja površina pa rjave Okras (motiv okrasa: enojna horizontalna linija) je izdelan barve. Na dnu je znak v obliki romba (verjetno). Š. 3,7 cm, v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Pr. r. u. dl. 4,8 cm. 7,0 cm, ohr. v. 3,1 cm. 121 sek. II, kv. 100/4, SE 4, inv. št. MMK 6112 114 sek. II, kv. 117/4, SE 4, inv. št. MMK 6105 Fragment dna posode, izdelane na vretenu na ročni pogon Fragment roba ustja z ostenjem vrča, izdelanega na vretenu (?) iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM08) s na ročni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase posamičnimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladka notranja (LM05) s posamičnimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Grobi površina je sive, zunanja pa svetlo rjave barve. Na dnu je znak notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Pr. r. u. v obliki kvadrata, prekrižanega po stranici t. i. »okno«. Pr. d. 14,1 cm, ohr. v. 2,6 cm. 10,0 cm, ohr. v. 1,3 cm. 115 sek. II, kv. 68/1, SE 4, inv. št. MMK 6106 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu na ročni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM06) s posamičnimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Groba notranja in gladka zunanja površina sta svetlo rjave barve. Na dnu je znak v obliki križa, prekrižanega po stranici, t. i. okno. Na notranji površini so ostanki hrane. Š. 4,5 cm, dl. 6,5 cm; š. 7,5 cm, dl. 5,3 cm. 116 sek. II, kv. 86/3, SE 4, inv. št. MMK 6107 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM09) s posa- mičnimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladki notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: horizontalna linija na vertikalno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti vrezovanja in plitvega glavničenja. Na dnu je znak v obliki kvadrata, prekrižanega po diagonali. Pr. d. 9,2 cm, ohr. v. 4,5 cm. 117 sek. II, kv. 146, SE 4, inv. št. MMK 6108 Fragment dna z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na ročni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM02). Hrapava notranja površina je rdečkaste, gladka zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: horizon- talne linije na poševno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in plitvega glavničenja. Na dnu je znak v obliki šesterokrake zvezde – žarkasta zvez- da. Na notranji površini so ostanki hrane. Izdelana 14C analiza − št. vzorca Beta N˚469964. Pr. d. 12,5 cm, ohr. v. 9,5 cm. 118 sek. II, kv. 104/1, SE 4, inv. št. MMK 6109 Fragment dna posode, izdelane z obvrtenjem iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM14). Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Na dnu je znak v obliki plastično obli- kovanega romba. Na notranji površini so ostanki hrane. Pr. d. 10,7 cm, ohr. v. 5,6 cm. 119 sek. II, kv. 97/2, SE 4, inv. št. MMK 6110 Fragment dna posode, izdelane na vretenu na nožni pogon (?) iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM09) s po- samičnimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Hrapava notranja površina je rjave, gladka zunanja pa svetlo rjave barve. Na dnu je znak v obliki kolesa s šestimi prečkami. Š. 4,8 cm, dl. 6,0 cm. 132 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 113−121 SE 4, merilo 1 : 2. 133 122 sek. II, kv. 90/3, SE 4, inv. št. MMK 6113 130 sek. II, kv. 100/2, SE 4, inv. št. MMK 6121 Fragment dna posode, izdelane z obvrtenjem (?) iz drobno- Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu na zrnate kremenove lončarske mase (LM15). Gladki notranja nožni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Na dnu je znak v (LM12). Grobi notranja in zunanja površina sta svetlo rjave obliki križa – grški križ. Š. 7,6 cm, dl. 6,9 cm. barve. Pr. d. 15,6 cm, ohr. v.3,0. cm. 123 sek. II, kv. 986/3, SE 4, inv. št. MMK 6114 131 sek. II, kv. 89/2, SE 4, inv. št. MMK 6122 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu na Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu na nožni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase nožni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM06) s posamičnimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Groba (LM12). Gladka notranja površina je rdečkaste, zunanja pa notranja in gladka zunanja površina sta svetlo rjave barve. rjave barve. Š. 3,7 cm, dl. 4,8 cm. Okras (motiv okrasa: enojna horizontalna linija) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Na dnu je 132 sek. II, kv. 90/3, SE 4, inv. št. MMK 6123 znak v obliki prstanastega obroča, okrašenega s prečnimi Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz kanelurami. Pr. d. 20,4 cm, ohr. v. 4,8 cm. drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM15). Gladki no- tranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv 124 sek. II, kv. 91/2, SE 4, inv. št. MMK 6115 okrasa: nepretrgan niz gostih horizontalnih linij) je izdelan v Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Š. 7,0 cm, zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM13) s posa- dl. 6,98 cm. mičnimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladki notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Na dnu je znak v obliki 133 sek. II, kv. 108/3, SE 4, inv. št. MMK 6124 prstanastega obroča. Pr. d. 10,8 cm, ohr. v. 1,4 cm. Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM15). Gladki 125 sek. II, kv. 97/1, SE 4, inv. št. MMK 6116 notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Okras (motiv Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu na okrasa: vertikalno glavničenje površine) je izdelan v osnovni nožni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase tehniki vrezovanja v varianti plitvega glavničenja. Š 3,0 cm, (LM16). Gladki notranja in zunanja površina sta svetlo rdeče dl. 3,0 cm. barve. Okras (motiv okrasa: enojna horizontalna linija) je izde- lan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Na dnu 134 sek. II, kv. 68/1, SE 4, inv. št. MMK 6125 je znak v obliki prstanastega obroča. Pr. d. 10,6 cm, Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz ohr. v. 4,2 cm. zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM08) s posa- meznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Groba notranja in 126 sek. II, kv. 97/1, SE 4, inv. št. MMK 6117 gladka zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu na okrasa: razčlenjeno rebro, horizontalno in vertikalno glav- nožni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase ničenje površine) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v (LM10) s posamičnimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladki varianti kaneliranja in plitvega glavničenja ter v osnovni tehniki notranja in zunanja površina sta sive barve. Na dnu je znak v apliciranja v varianti prostoročno oblikovanega rebra. Pr. d. obliki prstanastega obroča. Pr. d. 12,0 cm, ohr. v. 2,0 cm. 13,5 cm, ohr. v. 5,9 cm. 127 sek. II, kv. 113/4, SE 4, inv. št. MMK 6118 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM07) s posamič- nimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladka notranja površina je rdečkaste, hrapava zunanja pa svetlo rjave barve. Pr. d. 15,6 cm, ohr. v. 2,7 cm. 128 sek. II, kv. 90/3, SE 4, inv. št. MMK 6119 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM017) s posa- mičnimi kremenovimi zrni grobe zrnavosti. Hrapava notranja površina je rdečkaste, zunanja pa rjave barve. Pr. d. 12,2 cm, ohr. v. 3,2 cm. 129 sek. II, kv. 108/3, SE 4, inv. št. MMK 6120 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM15). Gladki notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Š. 3,8 cm, dl. 3,0 cm. 134 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 122−134 SE 4, merilo 1 : 2. 135 135 sek. II, kv. 63/1, SE 4, inv. št. MMK 6126 143 sek. II, kv. 71/3, SE 4, inv. št. MMK 6134 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM02). Hrapava drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM17) s posa- notranja površina je rdečkaste, gladka zunanja pa bledo rjave meznimi kremenovimi zrni grobe zrnavosti. Groba notranja barve. Okras (motiv okrasa: horizontalne linije na vertikalno površina je rdečkaste, gladka zunanja pa svetlo rjave barve. glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v Okras (motiv okrasa: poševno glavničenje površine) je izdelan varianti žlebljenja in plitvega glavničenja. Š. 4,0 cm, dl. 2,9 cm. v osnovni tehniki vrezovanja v varianti globokega glavničenja. Š. 6,9 cm, dl. 3,7 cm. 136 sek. II, kv. 99/2, SE 4, inv. št. MMK 6127 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM02). Hrapava notranja površina je rjave, gladka zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: poševno glavničenje površine) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti plitvega glavni- čenja. Pr. d. 11,4 cm, ohr. v. 4,9 cm. 137 sek. II, kv. 100/3, SE 4, inv. št. MMK 6128 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM05) s posa- meznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladka notranja površina je svetlo rjave, zunanja pa bledo rjave barve. Okras (motiv okrasa: vertikalno glavničenje površine) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti plitvega glavničenja. Pr. d. 9,0 cm, ohr. v. 3,7 cm. 138 sek. II, kv. 102/1, SE 4, inv. št. MMK 6129 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM06) s posa- meznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladka notranja površina je sive, hrapava zunanja pa rjave barve. Š. 6,7cm, dl. 3,4 cm. 139 sek. II, kv. 102/1, SE 4, inv. št. MMK 6130 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM14). Gladki notranja in zunanja površina sta bledo rjave barve. Okras (motiv okrasa: enojna horizontalna linija) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Pr. d. 12,8 cm, ohr. v. 1,8 cm. 140 sek. II, kv. 92/2, SE 4, inv. št. MMK 6131 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz fi- nozrnate kremenove lončarske mase (LM14). Gladka notranja površina je sive, zunanja pa rjave barve. Okras (motiv okrasa: vertikalno glavničenje površine, enojna horizontalna linija) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in plitvega glavničenja. Pr. d. 9,0 cm, ohr. v. 3,7 cm. 141 sek. II, kv. 82/2, SE 4, inv. št. MMK 6132 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM16). Hrapava notranja in gladka zunanja površina sta rdečkaste barve. Okras (motiv okrasa: dve enojni horizontalni liniji) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Pr. d. 17,4 cm, ohr. v. 2,6 cm. 142 sek. II, kv. 99/a SE 4, inv. št. MMK 6133 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz drobnozrnate kremenove lončarske nase (LM16). Hrapava no- tranja površina je rjave, zunanja svetlo rjave barve. Š. 4,6 cm, dl. 3,7 cm. 136 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 135−143 SE 4, merilo 1 : 2. 137 144 sek. II, kv. 99/2, SE 4, inv. št. MMK 6135 152 sek. II, kv. 90/2, SE 4, inv. št. MMK 6143 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM17) s posa- zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM09) s posa- meznimi kremenovimi zrni grobe zrnavosti. Groba notranja meznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladki notranja in površina je rjave, zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv zunanja površina sta rjave barve. Pr. d. 11,2 cm, ohr. v. 2,4 cm. okrasa: poševno glavničenje površine) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti plitvega glavničenja. Š. 4,8 cm, 153 sek. II, kv. 72/3, SE 4, inv. št. MMK 6144 dl. 2,5 cm. Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM13) s posa- 145 sek. II, kv. 102/4, SE 4, inv. št. MMK 6136 meznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Groba notranja Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz površina je sive, gladka zunanja pa svetlo rjave barve. Pr. d. drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM15). Hrapava 11,2 cm, ohr. v. 2,9 cm. notranja površina je svetlo rjave, zunanja pa svetlo rdeče barve. Š. 5,3 cm, dl. 3,0 cm. 154 sek. II, kv. 670/2, SE 4, inv. št. MMK 6145 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem 146 sek. II, kv. 67/2, 72/3, SE 4, inv. št. MMK 6137 iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM11). Hrapa- Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem va notranja površina je sive, gladka zunanja pa svetlo rjave iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM15). Gladki barve. Okras (motiv okrasa: poševno glavničenje površine) je notranja in zunanja površina sta svetlo rdeče barve. Okras izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti plitvega glavni- (motiv okrasa: vertikalna linija na poševno glavničeni podlagi) čenja. Š. 7,8 cm, dl. 4,3 cm. je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti globokega glavničenja. Š. 6,4 cm, dl. 6,2 cm. 147 sek. II, kv. 86/4, SE 4, inv. št. MMK 6138 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu na ročni pogon (?) iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM09) s posameznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladka notranja površina je sive, zunanja pa svetlo rdeče barve. Pr. d. 21,0 cm, ohr. 2,7 cm. 148 sek. II, kv. 103/3, SE 4, inv. št. MMK 6139 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM16). Hrapava notranja površina je bledo rjave, brisana zunanja pa svetlo rjave barve. Š. 3,8 cm, dl. 3,9 cm. 149 sek. II, kv. 78/1, SE 4, inv. št. MMK 6140 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM02). Gladka notranja površina je sive, zunanja pa svetlo rdeče barve. Pr. d. 19,8 cm, ohr. v. 6,0 cm. 150 sek. II, kv. 102/4, SE 4, inv. št. MMK 6141 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM01). Gladka notranja površina je sive, zunanja pa svetlo rdeče barve. Okras (motiv okrasa: poševno glavničenje površine) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti plitvega glavničenja. Pr. d. 11,6 cm, ohr. v. 2,6 cm. 151 sek. II, kv. 99/4, SE 4, inv. št. MMK 6142 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM09) s posa- meznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladka notranja površina je sive, zunanja pa svetlo rjave barve. Pr. d. 9,6 cm, ohr. v. 2,8 cm. 138 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 144−154 SE 4, merilo 1 : 2. 139 155 sek. II, kv. 100/4, SE 4, inv. št. MMK 6146 162 sek. II, kv. 94/1, SE 4, inv. št. MMK 6153 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM09) s posa- na nožni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase meznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladka notranja (LM16). Groba notranja površina je rjave, gladka zunanja pa površina je rjave, zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: nepretrgan niz gostih okrasa: niz enojnih horizontalnih linij) je izdelan v osnovni horizontalnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Š. 5,0 cm, dl. 5,5 cm. varianti žlebljenja. Š. 3,1 cm, dl. 3,0 cm. 156 sek. II, kv. 66/3, SE 4, inv. št. MMK 6147 163 sek. II, kv. 114/1, SE 4, inv. št. MMK 6154 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z vretenom na Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo ročni pogon (?) iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase finozrnate kremenove lončarske mase (LM07)) s posameznimi (LM09) s posameznimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Hra- kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Hrapava notranja površi- pava notranja površina je sive, zunanja rdeče barve. Š. 3,6 cm, na je rjave, gladka zunanja pa sive barve. Okras (motiv okrasa: dl. 3,0 cm. dve enojni valovnici) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Š. 4,4 cm, dl. 3,0 cm. 157 sek. II, kv. 100/2, SE 4, inv. št. MMK 6148 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem 164 sek. II, kv. 114/1, SE 4, inv. št. MMK 6155 iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM12). Grobi Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz drobno- notranja in zunanja površina sta bledo rjave barve. Š. 3,8 cm, zrnate kremenove lončarske mase (LM16). Polirani notranja in dl. 3,0 cm zunanja površina sta rjave barve. Okras (motiv okrasa: enojna valovnica) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti 158 sek. II, kv. 68/1, SE 4, inv. št. MMK 6149 žlebljenja. Š. 3,2 cm, dl. 2,8 cm. Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM12). Groba no- 165 sek. II, kv. 100/1, SE 4, inv. št. MMK 6156 tranja in gladka zunanja površina sta rdečkaste barve. Okras Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo (motiv okrasa: vertikalno glavničenje površine, tri horizontalne finozrnate kremenove lončarske mase (LM08)) s posameznimi linije) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žleblje- kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Hrapava notranja površi- nja in plitvega glavničenja. Š. 4,0 cm, dl. 4,0 cm. na je rdečkaste, gladka zunanja pa rjave barve. Okras (motiv okrasa: dve enojni valovnici, horizontalna linija) je izdelan v 159 sek. II, kv. 72/3, SE 4, inv. št. MMK 6150 osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in kaneliranja. Fragment dna z ostenjem posode, izdelane z obvrtenjem iz Š. 4,0 cm, dl. 4,4 cm. drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM17) s posa- meznimi kremenovimi zrni grobe zrnavosti. Gladka notranja 166 sek. II, kv. 72/3, SE 4, inv. št. MMK 6157 površina je sive, zunanja pa rdečkaste barve. Okras (motiv Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo fino- okrasa: poševno glavničenje površine) je izdelan v osnovni zrnate kremenove lončarske mase (LM12). Groba notranja in tehniki vrezovanja v varianti globokega glavničenja. Pr. d. gladka zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv 13,0 cm, ohr. v. 4,1 cm. okrasa: horizontalna linija na vertikalno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in 160 sek. II, kv. 72/2, SE 4, inv. št. MMK 6151 plitvega glavničenja. Š. 4,7 cm, dl. 5,7 cm. Fragment ostenja posode, izdelane na vretenu na ročni pogon (?) iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM15). 167 sek. II, kv. 101/3, SE 4, inv. št. MMK 6158 Groba notranja površina je svetlo rjave, gladka zunanja pa Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu rjave barve. Okras (motiv okrasa: niz enojnih horizontalnih na ročni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti pravega (LM09) s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti. vreza. Š. 3,5 cm, dl. 4,2 cm. Gladki notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: horizontalna linija na poševno križno 161 sek. II, kv. 99/2, SE 4, inv. št. MMK 6152 glavničeni površini) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz drob- varianti žlebljenja in plitvega glavničenja. Š. 4,5 cm, dl. 3,5 cm. nozrnate kremenove lončarske mase (LM17) s posameznimi kremenovimi zrni grobe zrnavosti. Gladka notranja površina 168 sek. II, kv. 100/4, SE 4, inv. št. MMK 6159 je sive, zunanja pa rdečkaste barve. Okras (motiv okrasa: Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu horizontalna linija, na poševno glavničeni površini) je izdelan v na nožni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase osnovni tehniki vrezovanja v varianti globokega glavničenja. (LM07) s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Š. 3,0 cm, dl. 4,1 cm. Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (mo- tiv okrasa: horizontalne linije na poševno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in plitvega glavničenja. Š. 2,7 cm, dl. 3,8 cm. 140 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 155−168 SE 4, merilo 1 : 2. 141 169 sek. II, kv. 95/2, SE 4, inv. št. MMK 6160 176 sek. II, kv. 100/4, SE 4, inv. št. MMK 6167 Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo na nožni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase finozrnate kremenove lončarske mase (LM13) s posameznimi (LM07) s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti. kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Gladka notranja površina Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (mo- je bledo rjave, zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv tiv okrasa: enojna valovnica, poševno glavničenje površine) okrasa: horizontalna linija na vertikalno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in plitvega glavničenja. Š. 2,8 cm, dl. 2,6 cm. plitvega glavničenja. Š. 3,5 cm, dl. 3,2 cm. 170 sek. II, kv. 100/4, SE 4, inv. št. MMK 6161 177 sek. II, kv. 104/3, SE 4, inv. št. MMK 6168 Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz finozrnate finozrnate kremenove lončarske mase (LM08) s posameznimi kremenove lončarske mase (LM18) s posameznimi kreme- kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Gladki notranja in zunanja novimi zrni zelo grobe zrnavosti. Hrapava notranja površina površina sta rjave barve. Okras (motiv okrasa: enojna valov- je rjave, gladka zunanja pa bledo rjave barve. Okras (motiv nica na vertikalno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni okrasa: horizontalna linija na vertikalno glavničeni podlagi) je tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in plitvega glavničenja. izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in Š. 4,5 cm, dl. 3,2 cm. plitvega glavničenja. Š. 4,8 cm, dl. 3,0 cm. 171 sek. II, kv. 105/4, SE 4, inv. št. MMK 6162 178 sek. II, kv. 68/2, SE 4, inv. št. MMK 6169 Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM09) s posameznimi finozrnate kremenove lončarske mase (LM04) s posamezni- kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Hrapava notranja površi- mi kremenovimi zrni zelo grobe zrnavosti. Gladka notranja na je rdečkaste, gladka zunanja pa rjave barve. Okras (motiv površina je sive, zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: poševno glavničenje v traku, trak horizontalnih linij) je okrasa: horizontalna linija na poševno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja ter izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in plitvega in globokega glavničenja. Š. 2,6 cm, dl. 2,8 cm. plitvega glavničenja. Š. 4,8 cm, dl. 3,0 cm. 172 sek. II, kv. 92/4, SE 4, inv. št. MMK 6163 179 sek. II, kv. 103/3, SE 4, inv. št. MMK 6170 Fragment ostenja posode, izdelane na vretenu na ročni po- Fragment ostenja posode, izdelane na vretenu na ročni po- gon (?) iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM01). gon iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM14). Gladka Gladka notranja površina je sive, zunanja pa svetlo rjave notranja površina je sive, zunanja pa svetlo rjave barve. barve. Okras (motiv okrasa: dve enojni valovnici) je izdelan v Okras (motiv okrasa: enojna valovnica in horizontalna linija osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Š. 2,5 cm, na poševno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki dl. 2,2 cm. vrezovanja v varianti kaneliranja in plitvega glavničenja. Š. 3,2 cm, dl. 4,0 cm. 173 sek. II, kv. 86/3, SE 4, inv. št. MMK 6164 Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo fi- 180 sek. II, kv. 102/4, SE 4, inv. št. MMK 6171 nozrnate kremenove lončarske mase (LM02). Gladka notranja Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo fi- površina je sive, zunanja pa svetlo rdeče barve. Okras (motiv nozrnate kremenove lončarske mase (LM09). Gladka notranja okrasa: nepretrgan niz gostih horizontalnih linijo vsej površini) površina je sive, zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Š. okrasa: horizontalne linije na poševno glavničeni podlagi) je 2,3 cm, dl. 4,2 cm. izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in plitvega glavničenja. Š. 3,6 cm, dl. 4,0 cm. 174 sek. II, kv. 88/4, SE 4, inv. št. MMK 6165 Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo 181 sek. II, kv. 68/1, SE 4, inv. št. MMK 6172 finozrnate kremenove lončarske mase (LM09) s posameznimi Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Groba notranja površina finozrnate kremenove lončarske mase (LM09) s posameznimi in gladka zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Gladka notranja površina okrasa: horizontalna linija na poševno glavničeni podlagi) je je sive, zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: tri izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in horizontalne linije, vertikalno glavničenje površine) je izdelan plitvega glavničenja. Na zunanji površini so lise sive barve. v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in plitvega Š. 5,2 cm, dl. 4,5 cm. glavničenja. Š. 4,6 cm, dl. 5,8 cm. 175 sek. II, kv. 100/3, SE 4, inv. št. MMK 6166 Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM10) s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Groba notranja površina je bledo rjave, zunanja pa sive barve. Okras (motiv okrasa: vertikalna linija na poševno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja in plitvega glavničenja. Š. 4,4 cm, dl. 3,7 cm. 142 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 169−181 SE 4, merilo 1 : 2. 143 182 sek. II, kv. 146/1, SE 4, inv. št. MMK 6173 188 sek. II, kv. 67/1, SE 4, inv. št. MMK 6179 Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz drobnozr- Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo fino- nate kremenove lončarske mase (LM17) s posameznimi kreme- zrnate kremenove lončarske mase (LM02). Gladki notranja in novimi zrni grobe zrnavosti. Gladka notranja površina je sive, zu- zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa: horizon- nanja pa svetlo rdeče barve. Okras (motiv okrasa: horizontalne talne linije na vertikalno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni linije na poševno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki tehniki vrezovanja v varianti globokega glavničenja in kanelira- vrezovanja v varianti kaneliranja in plitvega glavničenja. nja. Š. 4,1 cm, dl. 3,0 cm. Š. 7,2 cm, dl. 7,8 cm. 189 sek. II, kv. 91/1, SE 4, inv. št. MMK 6180 183 sek. II, kv. 114/1, SE 4, inv. št. MMK 6174 Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo Fragment ostenja posode, izdelane na vretenu na ročni pogon finozrnate kremenove lončarske mase (LM13) s posameznimi iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM14). Gladki notranja kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Hrapava notranja površina in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa: razčle- je svetlo rjave, gladka zunanja pa sive barve. Okras (motiv okra- njeno rebro na poševno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni sa: enojna valovnica na poševno glavničeni podlagi) je izdelan tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in plitvega glavničenja, v v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in globoka osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike vtiskovanja s šilom glavničenja. Š. 2,7 cm, dl. 3,0 cm. in osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno oblikovanega rebra. Š. 6,2 cm, dl. 4,6 cm. 190 sek. II, kv. 68/1, SE 4, inv. št. MMK 6181 Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo 184 sek. II, kv. 73/4, SE 4, inv. št. MMK 6175 finozrnate kremenove lončarske mase (LM09) s posameznimi Fragment ostenja posode, izdelane na vretenu na nožni pogon kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Hrapava notranja in gladka iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM11). Gladki no- zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: tranja in zunanja površina sta rjave barve. Okras (motiv okrasa: nerazčlenjeno rebro na poševno glavničeni podlagi) je izdelan razčlenjeno rebro na poševno glavničeni podlagi) je izdelan v v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in globokega osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in plitvega glav- glavničenja ter osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno ničenja, v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike vtiskova- oblikovanega rebra. Š. 4,4 cm, dl. 5,0 cm. nja s šilom in osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno oblikovanega rebra. Š. 3,0 cm, dl. 4,0 cm. 191 sek. II, kv. 68/1, SE 4, inv. št. MMK 6182 Fragment ostenja posode, izdelane na vretenu na ročni pogon 185 sek. II, kv. 114/1, SE 4, inv. št. MMK 6176 iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM04) s posame- Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo finozr- znimi kremenovimi zrni fine zrnavosti. Gladki notranja in zunanja nate kremenove lončarske mase (LM09). Gladka notranja povr- površina sta rdečkaste barve. Okras (motiv okrasa: razčlenjeno šina je rjave, zunanja pa bledo rjave barve. Okras (motiv okrasa: rebro, enojna valovnica) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja nerazčlenjeno rebro na poševno glavničeni podlagi) je izdelan v varianti kaneliranja, v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in plitvega tehnike vtiskovanja s šilom in osnovni tehniki apliciranja v varianti glavničenja in osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno prostoročno oblikovanega rebra Š. 2,7 cm, dl. 2,5 cm. oblikovanega rebra. Š. 3,6 cm, dl. 4,4 cm. 192 sek. II, kv. 67/1, SE 4, inv. št. MMK 6183 186 sek. II, kv. 91/3, SE 4, inv. št. MMK 6177 Fragment ostenja posode, izdelane na vretenu na ročni pogon Fragment ostenja posode, izdelane na vretenu na nožni pogon (?) iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM01). Gladka iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM09) s posa- notranja površina je sive, zunanja pa bledo rjave barve. Okras meznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Groba notranja (motiv okrasa: horizontalne linije na vertikalno glavničeni podla- površina je bledo rjave, gladka zunanja pa rjave barve. Okras gi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in (motiv okrasa: horizontalne linije na poševno glavničeni podlagi) plitvega glavničenja. Na notranji površini ostanki hrane. je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in Š. 2,4 cm, dl. 4,3 cm. globokega glavničenja. Š. 4,0 cm, dl. 4,1 cm. 193 sek. II, kv. 66/3, SE 4, inv. št. MMK 6184 187 sek. II, kv. 93/4, SE 4, inv. št. MMK 6178 Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz finozrnate Fragment ostenja posode, izdelane na vretenu na nožni pogon kremenove lončarske mase (LM14). Gladki notranja in zunanja iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM09) s posa- površina sta rdečkaste barve. Okras (motiv okrasa: horizontalne meznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Groba notranja linije na vertikalno glavničeni podlagi) je izdelan v osnovni tehni- površina je svetlo rjave, gladka zunanja pa rjave barve. Okras ki vrezovanja v varianti kaneliranja in plitvega glavničenja. (motiv okrasa: horizontalna linija na poševno glavničeni podlagi) Š. 4,4 cm, dl. 5,0 cm. je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja in globokega glavničenja. Na notranji površini je lisa sive barve. 194 sek. II, kv. 105/4, SE 4, inv. št. MMK 6185 Š. 4,0 cm, dl. 4,1 cm. Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM08) s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Groba notranja površina je rjave, gladka zunanja pa bledo rjave barve. Okras (motiv okrasa: nerazčlenjeno rebro) je izdelan v osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno oblikovanega rebra. Š. 4,0 cm, dl. 3,0 cm. 144 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 182−194 SE 4, merilo 1 : 2. 145 195 sek. II, kv. 104/3, SE 4, inv. št. MMK 6186 202 sek. II, kv. 92/3, SE 4, inv. št. MMK 6193 Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo Fragment ostenja posode, izdelane na vretenu na ročni finozrnate kremenove lončarske mase (LM08) s posame- pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM02). znimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Hrapava notranja Gladka notranja površina je sive, zunanja pa rjave barve. površina je rjave, gladka zunanja pa svetlo rjave barve. Okras Okras (motiv okrasa: vodoravno in vertikalno glavničenje (motiv okrasa: tri vzporedne linije) je izdelan v osnovni tehniki površine) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti vtiskovanja v varianti tehnike vtiskovanja z orodjem s prirejeno plitvega glavničenja. Š. 2,6 cm, dl. 2,5 cm. konico. Š. 3,3 cm, dl. 2,2 cm. 203 sek. II, kv. 96/1, SE 4, inv. št. MMK 6194 196 sek. II, kv. 105/4, SE 4, inv. št. MMK 6187 Fragment ostenja posode, izdelane na vretenu na nožni Fragment ostenja posode, izdelane na vretenu na nožni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM13) pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM01). s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Gladka Hrapava notranja in gladka zunanja površina sta rjave barve. notranja površina je bledo rjave, zunanja pa rjave barve. Okras (motiv okrasa: poševno križno glavničenje površine) je Okras (motiv okrasa: poševno glavničenje površine) je izdelan izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti plitvega glavni- v osnovni tehniki vrezovanja v varianti plitvega glavničenja. čenja. Š. 2,8 cm, dl. 3,2 cm. Š. 4,6 cm, dl. 3,7 cm. 197 sek. II, kv. 86/3, SE 4, inv. št. MMK 6188 204 sek. II, kv. 92/2, SE 4, inv. št. MMK 6195 Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo fino- Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz drobno- zrnate kremenove lončarske mase (LM02). Groba notranja in zrnate kremenove lončarske mase (LM15). Hrapava notranja gladka zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv površina je svetlo rjave, zunanja pa rjave barve. Okras (motiv okrasa: vertikalno glavničenje površine) je izdelan v osnovni okrasa: poševno glavničenje površine) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti plitvega glavničenja. Š. 6,4 cm, tehniki vrezovanja v varianti plitvega glavničenja. Š. 4,5 cm, dl. 4,3 cm. dl. 3,0 cm. 198 sek. II, kv. 95/2, SE 4, inv. št. MMK 6189 205 sek. II, kv. 92/1, SE 4, inv. št. MMK 6196 Fragment ostenja posode, izdelane na vretenu na nožni Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM07) s finozrnate kremenove lončarske mase (LM09) s posameznimi posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Gladki no- kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Gladki notranja in zunanja tranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa: površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: enojna poševno glavničenje površine) je izdelan v osnovni tehniki vre- valovnica, razčlenjeno rebro na poševno glavničeni podlagi) je zovanja v varianti plitvega glavničenja. Š. 2,8 cm, dl. 2,6 cm. izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti plitvega glav- ničenja in kaneliranja ter osnovni tehniki apliciranja v varianti 199 sek. II, kv. 72/2, SE 4, inv. št. MMK 6190 prostoročno oblikovanega rebra. Na notranji površini lisa rjave Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo fino- barve. Š. 5,3 cm, dl. 4,5 cm. zrnate kremenove lončarske mase (LM01). Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa: poševno 206 sek. II, kv. 92/2, SE 4, inv. št. MMK 6197 glavničenje površine) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo varianti plitvega glavničenja. Š. 3,6 cm, dl. 3,8 cm. finozrnate kremenove lončarske mase (LM10) s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Groba notranja površina- 200 sek. II, kv. 104/1, SE 4, inv. št. MMK 6191 je rjave, gladka zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz drobno- okrasa: nerazčlenjeno rebro na poševno glavničeni podlagi) je zrnate kremenove lončarske mase (LM16). Hrapava notranja izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti plitvega in glo- površina je rjave, gladka zunanja pa svetlo rjave barve. Okras bokega glavničenja ter v osnovni tehniki apliciranja v varianti (motiv okrasa: horizontalne linije v traku na vertikalno glavni- prostoročno oblikovanega rebra. Š. 4,3 cm, dl. 5,1 cm. čeni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti plitvega glavničenja. Š. 2,9 cm, dl. 4,9 cm. 207 sek. II, kv. 72/3, SE 4, inv. št. MMK 6198 Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz drobno- 201 sek. II, kv. 117/2, SE 4, inv. št. MMK 6192 zrnate kremenove lončarske mase (LM15). Groba notranja Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo fino- površina je rjave, gladka zunanja pa svetlo rjave barve. Okras zrnate kremenove lončarske mase (LM08) s posameznimi kre- (motiv okrasa: razčlenjeno rebro na poševno križno glavniče- menovimi zrni drobne zrnavosti. Hrapava notranja površina je ni podlagi) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti rdečkaste, gladka zunanja pa sive barve. Okras (motiv okrasa: plitvega glavničenja, osnovni tehniki vtiskovanja v varianti teh- vertikalno glavničenje površine) je izdelan v osnovni tehniki nike vtiskovanja s šilom in osnovni tehniki apliciranja v varianti vrezovanja v varianti plitvega glavničenja. Š. 3,7 cm, prostoročno oblikovanega rebra. Š. 3,7 cm, dl. 5,1 cm. dl. 4,0 cm. 146 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 195−207 SE 4, merilo 1 : 2. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 147 208 sek. II, kv. 73/3, SE 4, inv. št. MMK 6199 215 sek. II, kv. 92/3, SE 4, inv. št. MMK 6206 Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz drobnozr- Fragment ostenja posode, izdelane na vretenu na ročni pogon nate kremenove lončarske mase (LM16). Gladki notranja in zu- iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM15). Gladka nanja površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa: razčlenjeno notranja površina je svetlo rjave, zunanja pa sive barve. Okras rebro) je izdelan v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike (motiv okrasa: vertikalno glavničenje površine) je izdelan v vtiskovanje s šilom in osnovni tehniki apliciranja v varianti prosto- osnovni tehniki vrezovanja v varianti globokega glavničenja. ročno oblikovanega rebra. Na zunanji površini je lisa svetlo rjave Š. 3,6 cm, dl. 2,4 cm. barve. Š. 2,6 cm, dl. 3,4 cm. 216 sek. II, kv. 92/3, SE 4, inv. št. MMK 6207 209 sek. II, kv. 72/3, SE 4, inv. št. MMK 6200 Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM02). Gladka notranja finozrnate kremenove lončarske mase (LM18). Groba notranja površina je sive, zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv površina je sive, gladka zunanja pa rjave barve. Okras (motiv okrasa: vertikalno glavničenje površine) je izdelan v osnovni okrasa: razčlenjeno rebro na poševno glavničeni podlagi) je iz- tehniki vrezovanja v varianti globokega glavničenja. Na notranji delan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti plitvega glavničenja, površini so ohranjeni ostanki hrane. Š. 8,0 cm, dl. 5,5 cm. osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike vtiskovanja s šilom in osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno oblikovanega 217 sek. II, kv. 78/4, SE 4, inv. št. MMK 6208 rebra. Na notranji površini je lisa sive barve. Š. 4,8 cm, dl. 4,0 cm. Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM08) s posameznimi 210 sek. II, kv. nepoznan, SE 4, inv. št. MMK 6201 kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Groba notranja površina Fragment ostenja posode, izdelane na vretenu na ročni pogon in gladka zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM14). Gladka okrasa: razčlenjeno rebro) je izdelan v osnovni tehniki apliciranja notranja površina je sive, zunanja pa rdečkaste barve. Okras v varianti prostoročno oblikovanega rebra in osnovni tehniki (motiv okrasa: razčlenjeno rebro (odtisi so izdelani ali z glav- vtiskovanja v varianti tehnike odtisa prsta. Na notranji površini je nikom ali odtisom pečata), horizontalno glavničenje površine lisa rjave barve. Š. 3,7 cm, dl. 4,3 cm. (nad rebrom)) je izdelan v osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno oblikovanega rebra in osnovni tehniki vtiskovanja v 218 sek. II, kv. 100/4, SE 4, inv. št. MMK 6209 varianti tehnike vtiskovanja s pečatom ali glavnikom. Š. 4,5 cm, Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo finozr- dl. 4,8 cm. nate kremenove lončarske mase (LM09) s posameznimi kreme- novimi zrni drobne zrnavosti. Groba notranja površina je bledo 211 sek. II, kv. 92/3, SE 4, inv. št. MMK 6202 rjave, gladka zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: Fragment ostenja je izdelan z obvrtenjem iz zelo finozrnate razčlenjeno rebro na vertikalno glavničeni podlagi) je izdelan kremenove lončarske mase (LM09) s posameznimi kremenovimi v osnovni tehniki vrezovanja v varianti globokega glavničenja, zrni drobne zrnavosti. Grobi notranja in zunanja površina sta osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike vtiskovanja z orod- svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: nerazčlenjeno rebro na jem s prirejeno konico in osnovni tehniki apliciranja v varianti poševno glavničeni površini) je izdelan v osnovni tehniki vrezo- tehnike prostoročno oblikovanega rebra. Na notranji površini je vanja v varianti plitvega glavničenja in osnovni tehniki apliciranja lisa rjave barve. Š. 4,8 cm, dl. 4,8 cm. v varianti prostoročno oblikovanega rebra. Š. 7,0 cm, dl. 4,5 cm. 219 sek. II, kv. 78/4, SE 4, inv. št. MMK 6210 212 sek. II, kv. 82/1, SE 4, inv. št. MMK 6203 Fragment ostenja posode, izdelane na vretenu na ročni pogon Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz finozrnate (?) iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM01). Gladki kremenove lončarske mase (LM14). Groba notranja in gladka notranja in zunanja površina sta sivo črne barve. Okras (motiv zunanja površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: okrasa: horizontalna linija, enojna valovnica) je izdelan v osnovni poševno glavničenje površine) je izdelan v osnovni tehniki vre- tehniki vrezovanja varianti žlebljenja, osnovni tehniki vtiskovanja zovanja v varianti plitvega glavničenja. Š. 4,5 cm, dl. 5,4 cm. v varianti tehnike vtiskovanja orodja s prirejeno konico. Š. 2,4 cm, dl. 2,7 cm. 213 sek. II, kv. 97/1, SE 4, inv. št. MMK 6204 Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo 220 sek. II, kv. 72/4, SE 4, inv. št. MMK 6211 finozrnate kremenove lončarske mase (LM08) s posameznimi Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Hrapavi notranja in zunanja finozrnate kremenove lončarske mase (LM08) s posameznimi površina sta sive barve. Okras (motiv okrasa: poševno glavniče- kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Groba notranja površina je nje površine) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti rjave, gladka zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: globokega glavničenja. Š. 5,4 cm, dl. 4,4 cm. razčlenjeno rebro) je izdelan v osnovni tehniki apliciranja v vari- anti prostoročno oblikovanega rebra in osnovni tehniki vtiskova- 214 sek. II, kv. 12/3, SE 4, inv. št. MMK 6205 nja v varianti tehnike vtiskovanja s šilom. Š. 4,4 cm, dl. 4,1 cm. Fragment ostenja posode, izdelane na vretenu na nožni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase (LM15). Hrapava notranja površina je svetlo rjave, gladka zunanja pa svetlo rdeče barve. Okras (motiv okrasa: vertikalno glavničenje površine) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti globokega glavni- čenja. Š. 6,8 cm, dl. 6,4 cm. 148 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 208−220 SE 4, merilo 1 : 2. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 149 221 sek. II, kv. 67/3, SE 4, inv. št. MMK 6212 SE 1 (228−233 antično obdobje; Fragment ostenja posode, izdelane na vretenu na ročni po- 234−273 novoveško obdobje) gon (?) iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM07) s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Gladki 228 sek. II, kv. 118/2, SE 1, inv. št. MMK 219 notranja in zunanja površina sta sivo črne barve. Okras (motiv Fragment roba ustja z ostenjem sklede, izdelane na vretenu okrasa: razčlenjeno rebro) je izdelan v osnovni tehniki apli- iz zelo finozrnate kremenove LM. Gladki notranja in zunanja ciranja v varianti prostoročno oblikovanega rebra in osnovni površina sta sive barve. Pr. r. u. 26,6 cm, ohr. v. 2,4 cm. tehniki vtiskovanja v varianti tehnike vtiskovanja s šilom. Š. 4,3 cm, dl. 3,8 cm. 222 sek. II., kv. 67/3, SE 4, inv. št. MMK 6213 Fragment ostenja posode, izdelane na vretenu na ročni po- gon (?) iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM07) s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Gladki notranja in zunanja površina sta sivo črne barve. Okras (motiv okrasa: enojna valovnica, razčlenjeno rebro) je izdelan v osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno oblikovanega rebra, osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike vtiskovanja s šilom in osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Š. 3,1 cm, dl. 2,2 cm. 223 sek. II, kv. 92/1, SE 4, inv. št. MMK 6214 Fragment ostenja posode, izdelane na vretenu na ročni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM01). Gladka notranja površina je sive, zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: razčlenjeno rebro) je izdelan v osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno oblikovanega rebra in osnovni tehniki vtiskovanja v varianti tehnike vtiskova- nja s šilom. Š. 3,3 cm, dl. 1,5 cm. 224 sek. II, kv. 68/3, SE 4, inv. št. MMK 6215 Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM10) s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Gladki notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Okras (motiv okrasa: nerazčle- njeno rebro) je izdelan v osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno oblikovanega rebra. Š. 4,8 cm, dl. 5,4 cm. 225 sek. II, kv. 99a/2, SE 4, inv. št. MMK 6216 Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz drobno- zrnate kremenove lončarske mase (LM17) s posameznimi kre- menovimi zrni zelo grobe zrnavosti. Gladka notranja površina je sive, zunanja pa svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: nerazčlenjeno rebro) je izdelan v osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno oblikovanega rebra. Na notranji površini so ostanki hrane. Š. 8,0 cm, dl. 5,5 cm. 226 sek. II, kv. 106/3, SE 4, inv. št. MMK 6217 Fragment ostenja posode, izdelane z obvrtenjem iz zelo finozrnate kremenove lončarske nase (LM08) s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti. Hrapava notranja povr- šina je olivno sive, gladka zunanja pa rdečkaste barve. Okras (motiv okrasa: linje v traku (3 linije) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. Š. 5,6 cm, dl. 3,4 cm. 227 sek. II, kv. 89/3, SE 4, inv. št. MMK 6218 Brus, izdelan iz kamna. Š. 2,0 cm, dl. 8,6 cm, db. 1,2 cm. 150 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 221−227 SE 4, 228 SE 1; merilo 1 : 2. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 151 229 sek. II, kv. 71/4, SE 1, inv. št. MMK 6220 Fragment ročaja posode, izdelanega prostoročno iz zelo fino- zrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta bledo rjave barve. Okras (motiv okrasa: vertikalne linije) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneli- ranja. Š. 2,8 cm, dl. 10,0 cm. 230 sek. II, kv. 61, SE 1, inv. št. MMK 6221 Fragment ročaja posode, izdelanega prostoročno iz zelo fino- zrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Okras (motiv okrasa: vertikalna linija) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneli- ranja. Š. 3,0 cm, dl. 7,2 cm. 231 sek. II, kv. 61, SE 1, inv. št. MMK 6222 Fragment tubula, izdelanega v kalupu iz finozrnate kreme- nove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Š. 4,0 cm, dl. 4,4 cm. 232 sek. II, kv. 80, SE 1, inv. št. MMK 6223 Novec (iz antičnega obdobja). Pr. 2,0 cm. 233 sek. II., kv. 91, SE 1, inv. št. MMK 6224 Fragment tegule, izdelane v kalupu iz drobnozrnate kreme- nove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta svetlo rdeče barve. Š. 8,8 cm, dl. 15,4 cm. 234 sek. II, kv. 92/3, SE 1, inv. št. MMK 6225 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Pr. r. u. 28,0 cm, ohr. v. 1,8 cm. 235 sek. II, kv. 95/1, SE 1, inv. št. MMK 6226 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz finozrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Pr. r. u. 29,8 cm, ohr. v. 2,4 cm. 236 sek. II, kv. 97/3, SE 1, inv. št. MMK 6227 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Pr. r. u. 21,6 cm, ohr. v. 2,6 cm. 237 sek. II, kv. 164/4, SE 1, inv. št. MMK 6228 Fragment roba ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu na nožni pogon iz finozrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Pr. r. u. 16,1,0 cm, ohr. v. 2,3 cm. 238 sek. II, kv. 95/1, SE 1, inv. št. MMK 6229 Fragment roba ustja lonca, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz finozrnate kremenove lončarske mase. Hrapavi notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Pr. r. u. 14,2 cm, ohr. v. 2,6 cm. 239 sek. II, kv. 92/3, SE 1, inv. št. MMK 6230 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase. Hrapavi notranja in zunanja površina sta sive barve. Pr. r. u. 15,6 cm, ohr. v. 2,6 cm. 152 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 229−239 SE 1; 232 merilo 1 : 1, 229−231, 233−239 merilo 1 : 2. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 153 240 sek. II. kv. 96/4, SE 1, inv. št. MMK 6231 249 sek. II, kv. 7/4, SE 1, inv. št. MMK 6240 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase. na nožni pogon iz finozrnate kremenove lončarske mase. Hrapavi notranja in zunanja površina sta sive barve. Na notra- Gladki notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. nji površini so ohranjeni ostanki hrane. Pr. r. u. 15,0 cm, ohr. v. Š. 2,4 cm, dl. 2,2 cm. 2,8 cm. 241 sek. II, kv. 92/4, SE 1, inv. št. MMK 6232 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase. Hrapavi notranja in zunanja površina sta svetlo rjave bar- ve. Na zunanji in notranji površini so lise sive barve. Pr. r. u. 22,0 cm, ohr. v. 2,8 cm. 242 sek. II, kv. 92/4, SE 1, inv. št. MMK 6233 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Pr. r. u. 14,8 cm, ohr. v. 1,6 cm. 243 sek. II, kv. 17/4, SE 1, inv. št. MMK 6234 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz finozrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Pr. r. u. 15,4 cm, ohr. v. 2,8 cm. 244 sek. II, kv. 96/3, SE 1, inv. št. MMK 6235 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz finozrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta rjave barve. Na zuna- nji in notranji površini roba ustja so ohranjeni ostanki hrane. Pr. r. u. 18,0 cm, ohr. v. 1,4 cm. 245 sek. II, kv. 87/2, SE 1, inv. št. MMK 6236 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz finozrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Pr. r. u. 16,0 cm, ohr. v. 1,8 cm. 246 sek. II, kv. 80/3, SE 1, inv. št. MMK 6237 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Na zunanji površini so ohranjeni ostanki hrane. Pr. r. u. 15,0 cm, ohr. v. 1,4 cm. 247 sek. II, kv. 65/2, SE 1, inv. št. MMK 6238 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz finozrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Pr. r. u. 19,8 cm, ohr. v. 1,8 cm. 248 sek. II, kv. 10/1, SE 1, inv. št. MMK 6239 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase. Hrapavi notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Š. 2,6 cm, dl. 2,0 cm. 154 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 240−249 SE 1, merilo 1 : 2. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 155 250 sek. II, kv. 23/2, SE 1, inv. št. MMK 6241 259 sek. II, kv. 102/4, SE 1, inv. št. MMK 6250 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu na na nožni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase. nožni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase. Hrapavi notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Pr. d. Š. 4,2 cm, dl. 2,2 cm. 9,2 cm, ohr. v. 2,6 cm. 251 sek. II, kv. 62, SE 1, inv. št. MMK 6242 Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz finozrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Na notranji površini je lisa sive barve. Pr. r. u. 25,0 cm, ohr. v. 2,6 cm. 252 sek. II, kv. 92/1, SE 1, inv. št. MMK 6243 Fragment roba z ostenjem skodele ali pokrova, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz finozrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Pr. r. u. 24,0 cm, ohr. v. 2,2 cm. 253 sek. II, kv. 127/4, SE 1, inv. št. MMK 6244 Fragment držaja z ostenjem pokrova, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz finozrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Na notranji površini je lisa sive barve. Pr. r. držaja 4,8 cm, ohr. v. 3,0 cm. 254 sek. II, kv. 108/4, SE 1, inv. št. MMK 6245 Fragment roba z ostenjem pokrova, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase. Hrapavi notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Na zunanji in notranji površini so lise sive barve. Pr. r. u. 16,2 cm, ohr. v. 1,6 cm. 255 sek. II, kv. 118/3, SE 1, inv. št. MMK 6246 Fragment roba z ostenjem pokrova, izdelanega na vretenu na nožni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase. Hrapavi notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Na zunanji in notranji površini so lise sive barve. Pr. r. u. 20,4 cm, ohr. v. 1,2 cm. 256 sek. II, kv. 62/3, 72/2, SE 1, inv. št. MMK 6247 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu na nožni pogon iz finozrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Pr. d. 14,0 cm, ohr. v. 3,0 cm. 257 sek. II, kv. 108/2, SE 1, inv. št. MMK 6248 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu na nožni pogon iz finozrnate kremenove lončarske mase. Gladka notranja površina je rdečkaste, zunanja pa sive barve. Pr. d. 17,8 cm, ohr. v. 2,6 cm. 258 sek. I, kv. 94, SE 1, inv. št. MMK 6249 Fragment dna posode, izdelane na vretenu na nožni pogon iz finozrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta bledo rjave barve. Pr. d. 5,2 cm, ohr. v. 1,8 cm. 156 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 250−259 SE 1, merilo 1 : 2. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 157 260 sek. II, kv. 102/4, SE 1, inv. št. MMK 6251 272 sek. II, kv. 147/4, SE 1, inv. št. MMK 6263 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu na Konica železne puščice. Š. 0,7 cm, dl. 2,2 cm, presek nožni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase. 0,9 × 0,8 cm. Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Pr. d. 12,2 cm, ohr. v. 5,6 cm. 273 sek. II, kv. 127/4, SE 1, inv. št. MMK 6264 Kovinska krogla. Pr. 1,2 cm. 261 sek. II, kv. 102/4, SE 1, inv. št. MMK 6252 Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu na nožni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Pr. d. 10,8 cm, ohr. v. 1,2 cm. 262 sek. II, profil 1, SE 1, inv. št. MMK 6253 Fragment roba ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu na nožni pogon iz finozrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Na notranji površini roba ustja so ohranjeni ostanki hrane. Pr. r. u. 29,8 cm, ohr. v. 1,6 cm. 263 sek. II, kv. 102/2, SE 1, inv. št. MMK 6254 Fragment ročaja posode, izdelanega prostoročno iz finozrnate kremenove lončarske mase. Gladka zunanja površina je svetlo rjave barve. Š. 3,6 cm, dl. 2,4 cm. 264 sek. II, kv. 60/2, SE 1, inv. št. KKM 6255 Fragment ročaja posode, izdelanega prostoročno iz drobno- zrnate kremenove LM. Gladka zunanja površina je svetlo rjave barve. Š. 3,0 cm, dl. 8,0 cm. 265 sek. II, kv. 73/4, SE 1, inv. št. MMK 6256 Fragment roba ustja z ostenjem sklede, izdelane na vretenu na nožni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Pr. r. u. 32,6 cm, ohr. v. 3,8 cm. 266 sek. II, kv. 54/1, SE 1, inv. št. MMK 6257 Fragment roba ustja z ostenjem sklede, izdelane na vretenu na nožni pogon iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta sive barve. Pr. r. u. 23,6 cm, ohr. v. 3,4 cm. 267 sek. II, kv. 73/4, SE 1, inv. št. MMK 6258 Fragment roba ustja z ostenjem sklede, izdelane na vretenu na nožni pogon iz drobnozrnate kremenove lončarske mase. Gladki notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Na zunanji površini je lisa sive barve. Pr. r. u. 17,0 cm, ohr. v. 1,2 cm. 268 sek. II, kv. 55/1, SE 1, inv. št. MMK 6259 Železna sponka ali okov. Š. 3,0 cm, dl. 3,8 cm, presek 0,8 × 0,4 cm. 269 sek. II, kv. 65/2, SE 1, inv. št. MMK 6260 Novec. Pr. 1,0 cm. 270 sek. II, kv. 65/2, SE 1, inv. št. MMK 6261 Obesek v obliki križa. Š. 3,3 cm, dl. 5,2 cm. 271 sek. II, kv. 80, SE 1, inv. št. MMK 6262 Perla. Pr. 1,1 cm. 158 Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 260−273 SE 1, merilo 1 : 2. Podrečje pri Viru, AAS 79, 2019 159 Document Outline 79_Podrečje_kolofon_splet_cip 13Analize 13.1 Radiokarbonske datacije 14Sklep 15Sodolek 16Literatura 17Katalog stratigrafskih enot 17.1 Geološke in erozijske plasti 17.2 Starejša bakrena doba 17.3 Srednja bakrena doba 17.4 Srednja bronasta doba 17.5 Pozna bronasta doba 17.6 Zgodnji srednji vek 17.7 Novi vek 17.8 Recentne ostaline 17.9 Neopredeljene ostaline 18Katalog gradiva 18.1 Izkopavanje 18.2 Gradivo s površinskih pregledov Dodatek 1 Dodatek 2 Dodatek 3 Dodatek 4 Dodatek 5 79_Podrečje_zasplet _GoBack _GoBack _GoBack _GoBack _GoBack _GoBack _GoBack _GoBack _GoBack _GoBack _GoBack _GoBack _GoBack _GoBack _GoBack _GoBack 1Uvod 2Geografski in arheološki oris prostora 2.1 Opis pokrajine in lega najdišča 2.2 Arheološki oris prostora 3Metodologija in potek izkopavanj 4Predstavitev najdišča in rezultatov terenskih raziskav 4.1 Stratigrafija najdišča 4.2 Prazgodovinska poselitev (I. poselitvena faza) 4.3 Visokosrednjeveška poselitev (II. poselitvena faza) 4.4 Ostaline, najdene v stratigrafski enoti SE 1 (ornica) 5Analize 5.1 Radiokarbonska analiza 5.2 Analize lesnega oglja 6Sklep 7Podrečje pri Viru 8Literatura 9Katalog struktur in stratigrafskih enot 10Katalog gradiva