Ureja: glavni in odgovorni urednik 'Peter Gunčar in uradniški odibor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Miloš Štempihar — namestnik in člani: Marija Semen, Vida Žumer, Anica Rozman, Nežka Štefe, Anton Miklavčič, Tine Roji-na, Drago Žvokelj in Boris Pertot. Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju. LETO VIII. — 24. VI. 1965 — ŠT. 6 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ IZ VSEBINE: — Družlbeno-ekonamsko izobraževanje obsega naslednje seminarje v letu 1965. — Seminar o novem zakonu o delovnih razmerjih — v podjetju — V nedeljo 27. junija — VELIKI PIKNIK — na Trsteniiku! —■ Proizvajalci sprašujejo — Novi zakon o delovnih razmerjih — Od surove do gotove tkanine — Izvrši tev osnovnega plana meseca maja in kumulativno Družbeno-ekonomsko i: Tovarniški odbor sindikalne podružnice podjetja je na svoji seji dne 1. junija 1965 obravnaval in sprejel program družbeno-ekonom-slkega izobraževanja za letošnje leto. Talkšno izobraževanje je v sedanjih pogojih samoupravljanja nujno potrebno. Zato je ideološka komisija sindikalne podružnice, skupaj z Delavsko univerzo izdelala program, ki Obsega naslednje oblike izobraževanja: 1. Dvodnevni seminar o novem Temeljnem zakonu o delovnih razmerjih, na katerem se bo obravnavalo vsa odprta vprašanja okrog urejanja delovnih razmerij z ozirom na sprejeti zakon, ki prinaša vrsto novosti. Seminar bo organiziran za: predsednike obratnih delavskih svetov, predsednike komisij za sklepanje in odpovedovanje delovnih -razmerij, vodje ekonomskih enot, predsednike izvršnih odborov in člane komisije za vskladitev predpisov z novo zakonodajo. je obsega: SFRJ, družbeno ureditev SFRJ, socializem v sodobnem svetu in marksizem kot svetovni nazor. 5. Šola za samoupravljalce -se predvidoma organizira za predsednike obratnih delavskih svetov, izvršnih odborov in nekaterih komisij. 6. Predavanja in razprave o aktualnih problemih — po potrebi. Razume se, da bodo predvidene izobraževalne oblike nudile pomoč dn dosegle svoj namen le, če bodo kandidati redno posečali seminarje. — Za dopust in letovanje — Refleksi varujejo naše telo — Avstrijska delegacija na obisku v Tekstilindusu — Ali poznate prometne predpise? — Zakaj nič ne pokrenamo? — Leteči čolniček — Zahvale Seminar o novem zakonu o delovnem razmerju (v podjetju) 2. Tridnevni seminar za novo izvoljene člane Obratnih delavskih svetov, centralnega delavskega sveta in upravnega od-bora. Te vrste seminar -naj postane -stalna oblika izobraževanja, ki naj navedenim posreduje -osnovno znanje -s področja ekonomike in organizacije. Namenjen je kot rečeno vsem novoizvoljenim članom -delavskih -svetov, izveden pa bo vsalko leto kmalu po izvolitvi teh predstavnikov. 3. Seminar za Člane 'skupščine sindikalne podružnice podjetja im člane izvršnih odborov SP ekonomskih enot. Seminar bo posredoval vsem voljenim članom v organih sindikata pomen -in naloge sindikalne podružnice ter jim pojasnil nekatere bistvene pdjme o ekonomiki in poslovanju podjetja. 4. Dvomesečna -politična šola za perspektivni 'kader za samoupravne organe in družibeno-poli-tične organizacije. Šola je namenjena predvsem imlajši-m kadrom. Program šole zajema: ekonomsko politiko V nedeljo, 27. junija ■ VELIKI PIKNIK I 27. junija bo na Trsteniku piknik, ki ga organizira naša komisija pri sindikalni podružnici, skupaj s Krajevno skupnostjo T rstenik in šolo Trstenik. Piknik bo v počastitev 20. obletnice osvoboditve in Dneva borca. PRIČETEK PIKNIKA JE OB 13. URI! Piknik bo na travniku pred šolo. Po kratkem programu, ki ga bodo pripravili Trsteničani, bo prosta zabava s plesom ob dobri kapljici, raznih dobrotah in na res prijetnem' prostorčku tam pod Storžičem. V bližini travn-iika je dovolj drevja, ki bo nudilo tako ljubljeno senčico ali pa bo omogočilo kako prijetno idilo. Igral bo ansambel »šest mladih« iz Nakla. Avtobusi bodo vozili vsake pol ure, in -sicer od 10.30 ure -dalje izpred kina Center. V nedeljo, 27. junija torej vabimo člane kolektiva, njihove svojce, znance Sn prijatelje na VELIKI PIKNIK TJA POD ŠTOR ŽIČ V PRELEPI TRSTENIK! Komisija za proslavo 20. obletnice osvoboditve Sip-ričo vrsto odprtih vprašanj v urejanju delovnih razmerij po sprejetem novem Temeljnem zakonu o -delovnih razmerjih, je organizirala sindikalna podružnica podjetja skupaj z Delavsko univerzo dvodnevni seminar, ki je bil v podjetju na začetku tega meseca. Seminarja so se udeležili: predsedniki obratnih delavskih svetov, predsedniki komisij za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, vodje ekonomskih enot, predsedniki izvršnih odborov SP ekonomskih enot in člani komisije za vskladitev predpisov z novo zakonodajo. Nov Temeljni zakon o -delovnih razmerjih, ki ga je -sprejela Zvezna s-kup-ščina aprila lat-o-s, ne spada meid zakone, ki jih je Zvezna skupščina sprejela zaradi uskladitve z ustavo, temveč med zakone, ki so neogibno potrebni za realizacijo nekaterih po-sebno pomembnih ustavnih načel. -Nov zakon prinaša temeljna načela in s-mmice -za samoupravno -urejanje medsebojnih razmerij im kot tak postavlja vrsto pravic in dolžnosti iz delovnih -razmerij v samostojnost delovnih kolektivov. S tem pa strogo obvezuje sleherno delovno organizacijo, oziroma njene -samoupravne o-rgane, da -s svojim statutom in pravilnikom o -delovnih razmerij natančneje določa pogoje in način pridobivanja in uveljavljanja dolžnosti in pravic -s področja delovnih -razmerij. Zakon izhaja iz načela samoupravljanja in je zato v njem to načelo najpomembnejša -novost. Izhaja iz povsem -drugačne -družbene osno- ve, kot dosedanji zakon. Nov zakon prenaša vrs-to vprašanj- iz dosedanje državne ureditve v neposredno reševanje posameznim delovnim organizacijam. Za takojšnjo uveljavitev zak-o-na na področju delovnih razmerij pa je praksa pokazala vrsto ovir in nejasnosti predvsem pri politiki sprejemanja, kaznovanja, dopustov itd. Zato smo za toimačenjte novih načel naprosili strokovnjake iz Republiškega sveta sindikar tov in Republiškega sekretariata za delo preko Delavske univerze. Sam seminar je bil organiziran v pravem ča-su in je tudi uspel. -Nadaljnja naša naloga je, da takoj pristopimo k vskiajevanju vsebine delovnih razmerij v statutu in pravilniku o delovnih razmerjih z novim zakonom. Novemu' zakonu morajo slediti takojšnji odtoki, ki zahtevajo nujne in drugačne rešitve. Kar zadeva vsebinsko spremembo statuta in pravilnika o delovnih razmerij v celoti, je vprašanje kompleksnega značaja in zadeva Slehernega člana kolektiva. Zato bodo morali samoupravni organi, družbeno politične organizacije in kolektiv z vso resnostjo pričeti z delom in se z vso odgovornostjo zavzemati za takšne rešitve, ki bodo v smislu današnjega časa in nove ustave čim bolje reševale medsebojna delovna razmerja. A. R. sprašujejo V 5. številki Tektilca smo -prebrali članek o jetrih. Polemiko je povzročil odstavek v tem člankku, ki -pravi: »Na vso srečo so jetra izredno sposobna obnove. Pri operacijah so izrezali že do 90 %o jeter, pa -so v nekaj mesecih spet zrasla -do -normalne velikosti.« Ker so mnenja o takšnem obnavljanju deljena, prosim, da nam, morda zdravnik naše ambulante, natančneje pojasni, kako je s tem obnavljanjem. M. Štempihar VPRAŠANJE: Pred -dnevi mi je slučajno prišla v roke številka Tekstilca, v kateri je -bilo napisano dokaj kritičnega o Klubu mladih proizvajalcev. Spo-mnila sem se takoj tudi polemike okrog tega članka v naslednji številki. To je bilo tudi vse, kar -sem pozneje lahko brala v Tekstilcu o naši mladini. Mi lahko poveste, tovariš urednik, zakaj v Tekstilcu ne objavljate nobenih prispevkov o delu in življenju naše -mladine? Včasih namreč do-bim v roke list »SAVA«, v -katerem je mladina zelo aktivna. Naj morda to pomeni da mladina v našem podjetju -spi? _______ J. P. VPRAŠANJE: Slišijo se govorice, da bomo šli ponovno na skrajšanje delovnega tedna, hkrati pa tudi to, da se nam bodo znižali osebni dohodki. Zanima me, kaj in koliko je resnice v teh govoricah? N. N. Odgovor na drugo vprašanje! Vse kaže, da naša mladina res spi, ker že več mesecev nismo prejeli od nje nikakršnega prispevka. Je pa možno tudi to, da naša mladina dela, pa ne vidi potrebe, da bi o svojem delu obveščala člane kolektiva v Tekstilcu. Urednik Odgovor na tretje vprašanje! Glede prehoda na 42-umi delovni teden pa je zadeva naslednja. Res je, da je Izdelan predlog za prehod na 42-umi delovni teden, ki predvideva ta prehod že 30. junija letos. Kako bo o tem predlogu o-dločil CDS, pa ne vemo, ker je potrebno predhodno izvesti še masovne sestanke, na katerih boste člani kolektiva iznesli še svoje predloge in pripombe. Ti masovni sestanki bodo verjetno izvedeni že v tem času, ko bo ta odgovor izšel, pa boste do takrat o tem vprašanju morda vedeli že vse, kar želite. Razume pa se, da bomo v prihodnji številki bolj podrobno -pisali o samem prehodu in o vseh ukrepih, ki jih bomo morali izvesti, če naj ta prehod uspe. V tem članku boste dobili tudi odgovor na vprašanje o osebnih dohodkih! Urednik 4. julij - Dan borca! \ Za ta praznik čestita uredništvo vsem članom kolektiva, i posebno pa udeležencem NOV. ) Pogled na travnik, kjer bo piknik Novi zakon o delovnih razmerjih Ko je Zvezna skupščina v aprilu 1963 sprejemala novo ustavo, je bilo v razpravah poudarjeno, da bo sprejetju ustave sledilo obsežno nadaljuje zakonodajno delo __ namreč vskladiitev zakonskih predpisov z vseh področij družbenega življenja in delovanja z duhom in določili nove ustave. V preteklih mesecih je bilo v tem pogledu zaznamovati izredno plodno delo skupšcinsKih organov. .... ^ Eden od novo sprejetih zakonov, iki imajo possano velik /pomen ije novi Temdljnr zakon o delovnih razmerjih, ki je toil sprejet dne Z. aprila /1965 in je pričel veljati z dnem 8.4.1965 (v nadaljnjem besedilu ga 'bomo označevali s /kratico: TZDR). Novi zakon o 'delovnih razmerjih predstavlja nekaj /bistveno novega nasploh, pa 'tudi,_ če ga primerjamo z dosedanjim zakonom o delovnih razmerjih. Razlika napram do sedaj veljavnemu zakonu je zlasti v naslednjem: 1. novi zakon je mnogo manj obsežen kot dosedanji in prepušča res obsežen kompleks zadev v samostojno reševanje delovnimi organizacijam, . 2. novi zalkon enotno ureja vsa delovna -razmerja m je /torej nadomestili tudi zakon o javnih uslužbencih, 3. /novi zakon povsem drugače rešuje nekatera bistvena vprašanja s področja delovnih razmerij. Da bi mogli pravilno .razumeti novi TZDR in doumeti njegovo napredno toi/t, se je treba vrniti k ustavi, /katera je bila sprejeta pred 'dvema letoma. Čeprav se je o njej mnog,o razpravljalo, ne bo odveč znova pregledati določila, (ki :se nanašajo na delovna razmerja. V 36. cl. je poleg ostalega določeno tudi naslednje: Zajamčeni ‘s/ta pravica do dela in svoboda dela. Vsalkdo si prosto izbira poklic in zaposlitev. Vsakemu občanu je ob enakih pogojih dostopno vsako delovno mesto in vsaka .funkcija v družbi. Proti delavčevi volji ne more prenehati delovno razmerje samo db pogojih in na način, kot določa zvezni zakon. . .. . . V 9. öl. pa ,je definirana pravica samoupravljanja m je določeno naslednje: ... ... Samoupravljanje v delovni organizaciji obsoga zilasti pravico in dolžnost delovnih ljudi: da upravljajo delovno organizacijo neposredno ali po organih upravljanja, ki jih .sami volijo, da organizirajo proizvodnjo ali 'drugo dejavnost, skrbijo za razvoj delovne organizacije, da odločajo o menjavi proizvodov in storitev, da odločajo o rabi družbenih sredstev in o razpolaganju z njimi ter jih (gospodarsko smotrno uporabljajo, da razporejajo dohodek delovne organizacije in zagotavljajo razvoj materialne osnove svojega dela; da delijo dohodek med delovne ljudi, da odločajo o vstopu delovnih ljudi v .delovno organizacijo, o prenehanju njihovega 'dela v delavni organizaciji ter o drugih medsebojnih delovnih razmerjih, da urejajo in žboljšujejo pogoje za 'svoje delo; da organizirajo varstvo pri .delu in počitek; da zagotavljajo pogoje za svoje izobraževanje ter za zvišanje svojega osebnega in družbenega standarda. Delavni ljudje uresničujejo /samoupravljanje v enotnem družbeno-elkonomskem sistemu skladno z ustavo, zakoni i/n statutom ter iso za svoje delo odgovorni. Protiustaven je vsak akt, s katerim /se /krši .pravica samoupravljanja delovnih ljudi. Te ustavne postavke o pravicah delovnega človeka do dela in iz dela ter o samoupravnih pravicah delavcev^ in njihovih delovnih iskupnositi so /bile temelj in izhodišče za določitev osnovnega koncepta novega zakona, kakor tudi za posamezne konkretne rešitve — s /končnim ciljem, da se zagotovi .tisiti položaj in tista vloga delovnega človeka, katero mu zagotavlja ustava. Osnovni koncept in vse konkretne rešitve posameznih vprašanj, ,ki jih prinaša novi zalkon, izhajajo iz osnovne ustavne /postavke o samoupravljanju nad sredstvi v družbeni lastnini /kot osnovi naše družbeno-ekcnomske ureditve, dalje iz ustavne postavke, da le /delo in rezultati dela določajo materialni in družbeni položaj delovnega človeka ter iz postavke, da delovni 'ljudi kot enakopravni člani delovne skupnosti čim bo/lj neposredno odločajo o urejanju medsebojnih delavnih odnosov, pogojih 'svojega dela in razdelitvi dohodka. Dosledno /temu osnovnemu konceptu zakon precizira posamezne pravice delavca, /kakor tudi način uveljavljanja istih ter zagotavlja efiikasno zaščito za primer morebitnih nezakonitih, nepravilnih ali samovoljnih ukrepov oziroma postopkov; določanje obsega /teh pravic pa v glavnem prepušča delovnim skupnostim samilm. Tako se zakon izogiba temu, da bi Ikonlkret/no določil dolžino poskusnega roka, maksimalno dolžino tzv. nadurnega dela, povečanje osebnega dohodka za nadurno in za nočno delo, dolžino letnega dopusta z ozirom na delovno dobo, dolžimo tzv. odpovednega roka in podobno. Od cele vrste /naprednih načel, ki jih je lahko zazreti v novem TZDR, naj omenimo predvsem naslednja: 1. svoboda izbire .poklica in zaposlitve. V 2. čl. TZDR je določeno: Delovni iljudje prosto stopajo na /delo v delovno organizacijo in po svoji volji nehajo delati v njej; 2. enakopravnost vseh delovnih .ljudi. V 2. čl. zakona /je rečeno: S tem, da stopi na delo v delovno organizacijo, postane delavec enakopraven član delovne skupnosti in začne prevzemati dolžnosti in pridobivati pravice po delu in iz dala. V 3. čl. je določeno: Uresničujoč načelo enakopravnega sodelovanja pri delu in Upravljanju ustvarja /delovna skupnost potrebne po/goje, /s .katerimi omogoča vsem svojim članom, /da kot posamezniki ali kot člani, ožjih in širših delovnih skupnosti v delovni organizaciji kar najbolj neposredno, aktivno in samostojno sodelujejo pri podajanju in obravnavanju vsakega /predloga, s katerim se ureja katerokoli vprašanje iz 'delovnih razmerij. V 9. Čl. pa je navedeno: Uresničujoč načelo — vsakemu po delu, je delovna skupnost dolžna zagotoviti: da dobiva delavec za enako delo, opravljeno v enakih pogojih, enak delež pri delitvi sredstev za osebne do- hodke in pri drugih pravicah, ki -se pridobivajo po uspehih dela; da so delavci med seboj enakopravni, ne glede na narodnost, raso., vero, spol, jezik, izobrazbo, družbeni položaj a/li pripadnost neki organizaciji; 3. /pravica samoupravljanja. S samim zakonom so urejena samo bistvena vprašanja (n. pr. način prenehanja delovnega razmerja), vse ostale zadeve pa se prepuščajo v samostojno urejanje delovnim organizacijam. V 1.Č1. zakona je določeno: Uresničujoč samoupravljanje na podlagi svobodno združenega dala z delovnimi sredstvi, tki so družbena lastnina, upostavljajo delovni ljudje v delovnih organizacijah kot člani delovne skupnosti medsebojna razmerja in samostojno določajo medsebojne dolžnosti in pravice, ki izvirajo iz združenega dela (delovno razmerje). V 3. čl. pa je navedeno: Delovna skupnost ureja delovna razmerja s statutom in drugimi splošnimi akti, ki jih sprejema neposredno ali po organih upravljanja delovne organizacije, 4. pravica delavca do izobraževanja in njegova dolžnost, da izpopolnjuje svoje znanje, s čimer se individualni interes delavca v/Sklajuje z interesi kolektiva. V 8. čl. zakona je določeno: Uresničujoč načelo — vsak po svojih sposobnostih, je delovna skupnost dolžna zagotoviti: da more v organizaciji delovnega /procesa in upravljanju priti do izraza dejanska strokovna izobraženost in delovna sposobnost vsakega posameznega delavca in da se delovni /proces razvija in /napreduje /tako, da omogoča vsakemu delavcu razvijanje delovnih sposobnosti in osebnosti, da je z večjimi sposobnostmi zvezano tudi prevzemanje zahtevnejših in odgovornejših del in dolžnosti, pa tudi ustrezni pogoji in spodbude' za popolno razvijanje takih sposobnosti. V 29. čl. pa je določeno: Delavec ima pravico, da ga ob nastopu dela in med delom v delavni organizaciji razporejajo na delovna mesta, 'ki ustrezajo njegovi delovni sposobnosti, njegova dolžnost pa je, da med delom nenehno izpolnjuje svoje delovne sposobnosti /skladno z zahtevami delovnega mesta in zahtevami, ki izvirajo iz izpopolnjevanja delovnega procesa v delovni organizaciji. Delovna skupnost mora po svo/jih potrebah in zmožnostih zagotoviti svojim članom, zlasti pa članom, ki še niso stari osemnajst let, pogoje, da /morejo izpolnjevati in razvijati svoje delovne, upravljavske in psihofizične sposobnosti. Pogoje in način, /kako delovna skupnost omogoča svojim članom, da izpopolnjujejo svoje /delovne sposobnosti v smislu tega člena, določa delovna skupnost s splošnim aktom; 5. javnost dela pri odločanju o pravicah in dolžnostih posameznika, kakor tudi /pri sprejemanju splošnih aktov. V 12. čl. zakona je rečeno: Obravnavanje predlogov in določanje splošnih aktov, s /katerimi se v delovnih organizacijah uresničujejo načela o delovnih razmerjih, ki jih postavljata ustava in zakon, je javno. V 117. čl. pa zalkon določa naslednje: Delavec ima pravico biti navzoč na sestanku vsalkega organa upravljanja, kadar se odloča o njegovi pravici ali dblžnosti v delovni organizaciji; 6. odločanje po kolektivnih organih; posamezniki ne morejo več samostojno odločati o pravicah in dolžnostih iz delovnih razmerij. V 123. čl. zakona je določeno: Delovna skupnost s statutom določa organe (izvoljene organe upravljanja delovne organizacije, delovne skupnosti v delovnih enotah ali njihove organe in pod.), ‘ki odločajo o pravicah, dolžnostih in obveznostih delavcev iz delovnih razmerij. S splošnim aktom določa delavna skupnost tudi, kaikšna pooblastila imajo posamezniki (pooblaščeni delavec), ki sq določeni, da izdajajo odločbe, s katerimi izvršujejo sklepe delovne skupnosti in njenih organov; 7. širolka možnost uveljavljanja .pravic in učinkovita pravna zaščita. V 14. čl. zakona je navedeno: Delavcem je zagotovljeno sodno varstva pri uveljavljanju pravic po delu in iz dela v delavnih organizacijah, po postopku, ki ga določa zakon. V 118., 119 in 120. čl. zakona pa je navedeno naslednje: Delavec ima pravico ugovora zoper vsako odločbo, s katero je bilo odločeno o njegovih pravicah in dolžnostih iz delovnih razmerij. Rok za ugovor je /petnajst dni od vročitve odločbe. Pristojni organ druge stopnje mora odločiti o ugovoru v 30 dneh od dneva /vložitve. Odločba o ugovoru je dokončna. Ugovor zadrži izvršitev odločbe. Delavec ima pravico, da se hkrati z ugovorom, ki ga poda pri organu druge stopnje v delovni organizaciji, obrne tudi na pristojni občinski upravni organ. Ta lahko posreduje pri pristojnem organu delovne organizacije, če pa je delavec začel delovni spor, pa lahko izda tudi odločbo, da se do pravnomočne sodne odločbe začasno odloži izvršitev dokončne delovne skupnosti. Ce delavec meni, da mu je z dokončno odločbo kršena pravica, jo sme ‘uveljavljati s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti (delovni spor). Delavec, .ki ni izkoristil pravice ugovora, nima pravice do tožbe, razen če uveljavlja s tožbo denarno terjatev. Rok za vložitev /tožbe je 30 dni oziroma 2 letti, če uveljavlja delavec denarno terjatev. ■Posebno pomemben je 121. čl. zakona, ki določa naslednje: Ce sodišče ugotovi, da je z dokončno odločbo delovne skupnosti delavcu prenehalo delo v delovni organizaciji na način in ob pogojih, ki so v nasprotju s tem zakonom, sme odločiti, da se delavec vrne na dotedanje delovno mesto, ali pa mu na delavčevo zahtevo prisodi samo odškodnino. Iz ostale vsebine TZDR si oglejmo predvsem tista določila, ki so posebej aktualna za člane delovnega kolektiva oziroma, ki na nov način .urejajo posamezna vprašanja, odnosno pravice in dolžnosti. Stopanje delavcev na delo. Vsako prosto delovno mesto je .dostopno vsakemu delavcu, če izpolnjuje splošne in posebne /pogoje, ki so zanj določeni. Minimalna starost za sklenitev delovnega razmerja je kot doslej 15 let. Zakon v 19. 61. izrecno poudarja, da nihče ne more omejiti delavčeve 'svobode, da si izbere delovno organizacijo, v katero želi stopiti na delo in enako ne delovne /skupnosti v tem, da samostojno odloči o njegovem sprejemu na delo. Vsako prosto delovno mesto /se mora razglasiti z ustreznimi sredstvi za informacije (oglasne deske, tisk). Delovna mesta se zasedajo praviloma po razpisu. Obvezno se morajo zasedati po razpisu vodilna delovna mesta. Tak razpis za vodilna delavna mesta se mora ponoviti vsako četrto leto; prvi razpis mora 'biti opravljen najkasneje do prvega januarja 1967. S tem se vodilnim delovnim mestom izrecno daje družbeni pomen. Razpis mora (biti javen. Pristojni organ mora o izvršeni izbiri obvestiti vsakogar, ki se je potegoval za razpisano mesto in ga poučiti, da ima pravico pregledati razpisno /gradivo. Vsaka taka oseba ima pravico v .osmih dneh vložiti ugovor, če smatra, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala /na odločitev o izbiri kandidata, kakor tudi, če misli, da sprejeti kandidat /ne izpolnjuje z razpisom predpisanih pogojev, če pristojni organ ugovoru ne ugodi, ima kandidat pravico v roku 30 /dni vložiti tožbo pri rednem sodišču. Namen teh določil je, zagotoviti pravilno izvedbo razpisa in pravilno izbiro kandidatov. Delovna organizacija sme določiti kot posebni pogoj tudi poskusno delo. S posikusnim delom se sme ugotavljati le, ali delavčeve /delovne sposobnosti (strokovna izobrazba, delavna iznajdljivost, delavne navade in sl.) zadovoljujejo zahteve določenega delovnega mesta. Trajanje .poskusnega roka določi /delovna organizacija samostojno, enako /tudi organe, ki so dolžni spremljati1 in oceniti izvršitev za poskusno delo določanih nalog. Delavcu, ki poskusnega dela ni uspešno izvršil, se mora izdati /pismena ocena, 'delo pa mu z dnem vročitve te ocene preneha. Delavec pa ima pravico ob vsakem času in 'brez obrazložitve prenehati z delom. Delovno razmerje se sklepa praviloma za nedoločen čas; za določen čas /pa /le izjemoma v nekaterih točno določenih primerih. Razporeditev delavca na delovno mesto. Zakon zahteva, da se delavca ob napotitvi na /delo natančneje seznani z odrejenim delovnim mestom, z delovnimi pogoji, pravicami in dolžnostmi, s sistemom samoupravljanja ter s splošnimi akti. Delo /je treba organizirati tako, da delavec ob normalni pazljivosti lahko dela brez /nevarnosti za življenje in zdravje. 'Posebej je opozoriti na določilo /zakona, /ki pravi, .da sme delovna skupnost delavca razporediti na tako delovno mesto, na katerem naj dela samostojno in brez strokovnega nadzorstva, le tedaj, če je poprej ugotovila, da je delavec usposobljen za delo in Za uporabo predpisanih varstvenih sredstev in ukrepov. Omenili smo že dolžnost delavca, da nenehno /izpopolnjuje svoje delovne sposobnosti. Delavca, ki na svojem delovnem mestu uspešno izvršuje redne delovne nalo/ge, sme delavna skupnost le z njegovo privolitvijo premestiti na drugo delovno mesto, ki terja manjše delovne sposobnosti. Izjema velja le za primer višje /sile. K težkim telesnim delom se ne sme razporediti žensk in delavcev 'izpod 1« let starosti. Delavec, ki smatra, da je z razporeditvijo na določeno delovno mesto kršena njegova pravica, ima pravico vložiti ugovor, kakor tudi tožbo pri rednem sodišču. Delovni čas Zakon določa kot /poln delovni čas 42 ur na teden. Delovne organizacije, /ki imajo /poln delovni čas več kot 42 ur na 'teden, preidejo na 42-urni delovni teden najkasneje v roku 5 let in po postopku, ki je določen v posebnem zakonu. Delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) se sme od delavca zahtevati le v primeru višje .sile ali .pa, če je tako delo sicer nujno potrebno, da se odvrnejo ali preprečijo škodljive posledice. Primere in pogoje, kdaj je talko delo obvezno, je /treba določiti v statutu. Delovna organizacija tudi samostojno določi, /koliko časa «me tako /delo trajati in kako se tako delo /nagrajuje. Na nadurno delo se ne sme odrediti delavko med nosečnostjo ali dokler ima otroka ki že ni star eno leto, delavca izpod 18 let starosti in delavca, ki bi mu po zdravniškem izvidu tako dalo lahko poslabšalo zdravstveno stanje. Ista omejitev velja tudi glede /nočnega dela s tem, da se na nočno delo lahko izjemoma razporedi tudi delavca, ki je dopolnil starost 17 let. Tudi dodatek /za nočno delo določa delovna organizacija samostojno. Glede odmora med delom /(30 minut), dnevnega počitka (12 ur) ter tedenskega počitka (24 ur) ne prinaša zalkon ničesar novega. Znatno /pa so spremenjena dolo-čila glede /letnega dopusta. Ta traja najmanj 14, največ pa 30 delovnih dni. V tem okviru do/loča delovna organizacija dolžino dopusta samostojno. Zakon navaja le, da je pri odhieri letnega dopusta upoštevati delovne pogoje -posameznega delovnega mesta, delovno dobo delavca, njegove uspehe ter socialne razmere. Delavec pridobi ' pravico do letnega dopusta po 11 mesecih nepretrganega dela. Ce je delovno razmerje prekinil, ne sme /presledek trajati več kot tri dni. Nima pa več pravice do določenega dela doputa delavec z manj .kot 11 meseci a z vec kot 6 meseci nepretrganega dela. Mladoletni delavci (stari izpod 18 let) imajo pravico do 7 /dodatnih delovnih dni dopusta, če /je v delovni organizaciji 5-dnevni delovni teden, se za šesti dan /(prosto /soboto) /šteje glede /uveljavljanja vseh pravic, Ikot da ga je delavec prebil na del/u. To pomeni, da se taka prosta so/bo/ta upošteva kot delovni dan pri obračunavanju otroških do3at-kov m da se /šteje 'tudi kot dan dopusta, če /pade v čas ko delavec dopust /koristi. 'Pravici do dopusta se delavec ne more odreci niti mu te pravice nihče ne sme kratiti. Novo je določilo, da sme delavec izrabiti en dan svojega letnega dopusta tistega dne, ki ga sam določi, vendar (dalje na 3. strani) Od surove do gotove Za zaključek naj navedem še nekaj misli o negi naših tkanin. Verjetno smo si enotni v tem, da pravilno pranje, sušenje, likanje in shranjevanje oblek in drugih tekstilnih izdelkov, bistveno podaljša njihovo življenjsko dobo in dvigne oziroma ohranja njihovo uporabno vrednost. Podatki, ki jih pri nakupu povzamemo s pri-vesne etikete, so pa le okvirni in pomenijo le orientacijo za postopek čiščenja in likanja. Vsaka neprevidnost pri obdelavi tkanine se zelo maščuje, saj lahko prehitro zbledijo, zamažejo drugo perilo, dobijo madeže ali pa se prič no prehitro trgati. Bombažne tkanine lahko perento bolj energično kot stan iene, ker se siamene v mokrem stanju zelo rade strgajo. Glede temperature pranja naj v splošnem velja, da tiskane tkanine z bdim fondom lahko brez skrbi perento v vreli vodi, kolikor seveda niso permanentno pretirane, če se pri tem del barve raztopi in pobarva pralno kopel, ne izgubimo glave! Nadaljujmo e vročim pranjem in večkrat zamenjajmo izplakovalno vodo, pa bo vse v redu! Ne smemo pa prati v isti kopeli tudi belo ali svetlobarrvno perilo. Tiskarske barve so namreč proti pranju zelo obstojne; če pa delno preidejo v pralno kopel, je to večinoma le zaradi pomanjkljivega pranja v proizvodnji. Drugače je s tkaninami, ki imajo vzorec tiskan na barvnem) fondu. Tu si le poti močno modrih, rdečih in bordo fondih (naftolna barvila) lahko privoščimo vroče pranje, za vsa ostala pa temperatura .kopeli ne sme presegati 60" C. Isto velja za tkanine, ki so permanentno apretirane proti mečkanju, ker drugače efekt apreture prehitro izgine. Odločno pa odsvetujem dolgotrajno namaikanje in pranje v skoraj hladni vodi, ker takšno pranje hitreje povzroči madeže na tkanini kot vroče pranje. Takšno perilo ne ožemajte premočno, posušite pa ga po možnosti v senci. Likanje je za vse naše tkanine dopustno do temperature, ki je navedena na privesni etiketi. Večja previdnost je potrebna le pri tkaninah in sintetičnih vlaken, ker se le-ta prti prevročem likanju zmehčajo in stalijo. Kemično čiščenje naših tkanin ni potrebno, ker so to pralni artikli. Kolikor samo pranje ne odstrani vseh madežev, poskušajmo to sami storiti s primernimi čistilnimi sredstvi (bencin, alkohol, aceton, terpentin^ trikloretilen in slično), pri tem pa ne drgnimo preveč energično po licu tkanine. S temi nasveti zaključujem serijo člankov o postopkih plemenitenja naših tkanin. V njih sem želel v preprosti obliki seznaniti bralce, kako z obsežnimi tehnološkimi procesi naredimo iz surovega blaga visokovredne vzorčaste tkanine, ki so tako na domačem, kakor tudi na tujem tržišču dosegla že lep sloves. Upam, da sem svoj namen dosegel. M. Pogačnik Izvršitev osnovnega plana meseca maja in kumulativno PREDILNICA I Meseca maja je ta enota dosegla v ef. kg 87,9 7», v bb kg pa 93,5 %. Kumulativno pa ima za prvih pet mesecev v ef. kg 96,4% in v bb kg 100,4%. Predilnica I torej; maja plan v ef. kg ni izvršila, dočim bi ga v bb kg izvršila, če ne bi obratovala 1 dan manj (9. maj!), ki ni bil v planu predviden. Kumulativno je v ef. kg sicer pod planom, vendar je treba upoštevati, da je doslej predla povprečno za 2,17 višjo številko, kot je bila v povprečju planirana. To pa pomeni približno 5 %. V bb. kg, pa kot kažejo podatki, plan izvršuje. Proti koncu meseca je ta enota morala začeti proizvajati nižje številke, ki so potrebne za izvozne tkanine (flanela!) Te številke bo predla tudi naprej, dokler se se problem nižjih številk ne reši z nakupom. PREDILNICA Maja je dosegla v ef. kg 92,6%, v bb. kg pa 91,3%. Kumulativno pa lima v ef. kg 102,2 % in v bb. kg 97,6 %. Tudi predilnica II torej plana za mesec maj ni izpolnila. Vzrokov je več, in sicer je morala, zaradi varčevanja s surovinami, presti za 4,5% višjo povprečno številko. Predenje preje za nekatere zahtevnejše artikle je zahtevalo znižanje obratov, kar je tudi delno zmanjšalo proizvodnjo. Da bi se predilnica II prilagodila potrebam tkalnice, je morala izvesti več preme-njav. Le-te so bile potrebne tudi zaradi sprememb v proveniencah bombaža. Predilnica II ima tudi težave z utenzilijami, in sicer: česalne igle, raztezalni jermenčki, problem je tudi pomanjkanje trdih cevk. PREDILNICI SKUPAJ Skupaj imata predilnici v maju v ef. kg 89,47» in v bb. 93,5 7o. Kumulativno pa imata v ef. kg 98,3 % in v bb. kg 99,3 %. TKALNICA I Maja je imela v tm 93,7 % in v votkih 98,8 %. Kumulativno pa ima v tm 98,9 % lin v votkih 104,0 odstotkov. Ce zopet upoštevamo, da je izpadel 1 delovni dan, in to neplani-rami praznik '9. maj, potem je ta enota izvršila plan v votkih, tako maja koit kumulativno. Osikiha s prejo je potekala v redu, le na kraju meseca je začelo primanjkovati nižjih številk. Težave s previjanjem so iste, kot prejšnje mesece. Maja meseca je tkal- Sprednji del tronihalnika, ki je delno pogorel niča izvršila večje premenjave, in sicer artikle, ki so predvideni za izvoz. TKALNICA II Tkalnica II je maja naredila v tm le 79,77», v votkih pa 83,9 7». Kumulativno pa ima v tm 88,9 7o in v votkih 92,1 7o- Plan torej ni bil izpolnjen niti meseca maja niti kumulativno. Glavni vzrok je veliko število izostankov zaradi bolezni in porodnic. Tako je število bolnikov naraslo od 40 na začetku meseca kar za 73 tekom meseca. Povprečni izostanek tkalk je znašal 23, kar je 6 do 8 nad normalo. Vpliv na nizko izvrševanje imajo tudi menjave neplaniranih artik- (dalje na 5. strani) Novi zakon o delavnih razmerjih (dalje z 2. strani) mora to 30 dni vnaprej sporočiti svoji delovni Skupnosti. Novi zakon ne prepoveduje prenosa neizkoriščenega letnega dopusta v naslednje leto. Delovna organizacija bi torej imela pravico itak prenos dopusta dopustiti; vendar pa bi se z ozirom na namen letnega dopusta to smelo dovoljevati le v res opravičenih primerih. Znatno so spremenjena 'določila glede porodniškega dopusta Delavka ima pravico do porodniškega dopusta 133 dni’(doslej 105 dni). Ta porodniški dopust pa sme delavka nastopiti največ 45 dni pred porodom in to na osnovi zdravniškega izvida, mora pa ga nastopiti vsaj 28 dni pred porodom. Delavka ima pravico, delati po 4 ure na dan, dokler otrok ne izpolni 8 mesecev starosti. Pri tem seveda prejema za 4 ure na dan osebni dohodek, za delovni čas nad 4 ure pa nadomestilo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. Doslej je imela delavka to pravico, le do konca šestega meseca po porodu in le z zdravniškim potrdilom za 8 mesecev. Ce je otrok star več kot 8 mesecev, pa manj kot 3 leta, ima delavka pravico delati po 4 ure na dan le, če je otroku po mnenju zdravniške komisije glede na njegovo zdravstveno stanje potrebna skrbnejša materina nega. V tem primeru ima delavka pravico le do osehnega dohodka, ki ustreza opravljenemu delu. Odgovornost delavca delovni skupnosti Delavec odgovarja delovni skupnosti za kršitve delovnih dolžnosti (dosedaj: disciplinska odgovornost). Delovna skupnost mora z ustreznim splošnim aktom (pravilnikom) določiti dolžnosti in odgovornosti delavcev na delu in v zvezi z delom, postopek za ugotavljanje kršitev, ukrepe in organe, Ikf postopek vodijo 'Zakon dopušča le naslednje ukrepe: opomin, javni opomin, zadnji javni opomin im izključitev iz delovne skupnosti. Niso torej več dopustne nobene denarne kazni. Za vodenje postopka in izrekanje ukrepov sme delovna skupnost pooblastiti le kolegijalne organe (doslej disciplinske komisije), posameznike (vodje sektorjev, ohratovodje) se sme pooblastiti le za začetek postopka. O izključitvi delavca iz delovne skupnosti odloča na predlog komisije delavski svet in to s tajnim glasovanjem. Kar se tiče samega postopka zakon nima nobenih podrobnejših določil, obvezno je le predhodno zaslišanje obtoženega delavca. Glede na to bo ita postopek določila posamezna delovna organizacija samostojno. Novo je tudi določilo, po katerem ima izključeni delavec pravico vložiti tožbo pri rednem sodišču. V ostalem pa se vse zadeve v zvezi s kršitvijo delovnih dolžnosti zaključujejo v okviru same delovne organizacije in vloženih pritožb ne obravnavajo več disciplinska sodišča pri občinskih skupščinah. Delavec je delovni organizaciji odgovoren tudi materialno, če 'bodisi namenoma ali pa iz nepazljivosti pov- zroči škodo. Pogoj za tako odgovornost je, da je delavec povzročil škodo pri delu oziroma v zvezi z delom, da je škoda posledica protipravnega ravnanja in da je do škode prišlo po 'krivdi delavca. Kot protipravno ravnanje je smatrati vsako dejanje ali opustitev, ki je v nasprotju z določili zakonov, statuta in drugih splošnih aktov delovne organizacije, ali pa v nasprotju z dobrimi običaji. Ce delavec ni pripravljen povrniti škode sam od sebe, more uveljavljati delovna organizacija odškodnino samo s tožjbo pred rednim sodiščem. Prenehanje dela Tudi v tem delu prinaša novi zakon mnogo bistveno novega. Delavec ima pravico prenehati z delom v delovni organizaciji brez obrazložitve in ob Vsakem času — pogoj je le, da ostane od sporočitve svojega namena (to je od vložene odpovedi) na delu še toliko časa, kolikor je določeno v statutu. iPod tem časom je razumeti odpovedne roke, katere določa delovna organizacija samostojno v okviru meje najmanj 30 dni in največ 5 mesecev. Ni več možno prenehanje delovnega razmerja zaradi samovoljne zapustitve dela. Delavec torej v bodoče ne bo mogel več zahtevati delovne knjižice po sedmih dneh neopravičenega izostanka z dela. Delavec, ki samovoljno neha delati, stori hujšo kršitev delovne dolžnosti in se proti njemu uvede ustrezni postopek. Tak delavec mora delovni organizaciji tudi povrniti škodo in to najmanj v višini pripadajočega osebnega dohodka za toliko mesecev, kolikor traja predpisani odpovedni rok. Delovna skupnost sme praviloma samo z delavčevo privolitvijo skleniti, da delavcu preneha delo. Brez njegove privolitve sme to skleniti le v naslednjih primerih: če se odpravi delovno mesto, če se trajneje zmanjša Obseg dela ali če se ugotovi, da delavčeva delovna sposobnost ne zadovoljuje zahteve delovnega mesta. Delovna organizacija je torej močno omejena pri postavljanju odpovednih razlogov. Ce gre za odpravo delovnega mesta, se sme delavou odpovedati delovno razmerje le, če ni možnosti, da bi se ga razporedilo na drugo delovno mesto ali pa, če 'delavec tako delo odkloni. Tudi zaradi delovne nesposobnosti se -sme dati delavcu odpoved le, če ni možnosti, da bi se ga razporedilo na drugo delovno mesto in če je posebna strokovna komisija ugotovila, da delavec ne zadovoljuje zahteve delovnega mesta. Za nesposobnost je smatrati, če delavec v rednih delovnih pogojih trajneje ne dosega pri delu povprečnih uspehov. O prenehanju dela 'brez privolitve delavca sklepa delavski svet; delavcu se mora izdati pismena odločba z obvezno Obrazložitvijo. Prizadeti delavec ima seveda pravico do ugovora in do tožbe pred rednim sodiščem. Seveda pa bo sodišče presojalo ile, če mi bil v teku postopka ali pri izdaji končne odločbe kršen za- kon. Ne bo pa se sodišče moglo spuščati v pravilnost strokovne ocene delovne .sposobnosti, Sker to vprašanje vsekakor spada v okvir delovne organizacije. Če je dala odpoved delovna organizacija, ima delavec pravico prenehati z delom tudi pred potekom odpovednega roka; seveda pa mu bo v tem primeru pripadal osebni dohodek le do tistega dne, do katerega je delal. Lahko pa tak delavec ostane na delu tudi do kraja odpovednega rolka; delovna organizacija ga sicer lahko razreši tudi popreje, vendar mu v takem primeru pripada osebni dohodek do konca odpovednega roka. Delavcu (lahko preneha delo brez njegove privolitve tudi v primeru, če je dopolnil polno pokojninsko dobo. V takem primeru sklep delovne skupnosti ni vezan na nobene omejitve. Neodvisno od volje delavca in delovne skupnosti (po samem zakonu preneha delo, če je delavec spoznan za trajno in popolnoma nezmožnega za delo, če mu je s pravnomočno odločbo pristojnega organa prepovedano opravljanje njegovega poklica ali če je odsoten radi prestajanja kazni nad tri mesece zapora. Ostale določbe Posebnost novega TZDR je, da na povsem nov način ureja delovna razmerja tistih oseb, ki so le za določen čas nehale delati v delovni organizaciji. Če delavec začasno neha delati iz razloga, ker je bil izvoljen v kako predstavniško telo (skupščino) ali imenovan-na določeno funkcijo, ostane še naprej član tiste delovne skupnosti, v 'kateri je 'bil pred izvolitvijo. Njegove dolžnosti in pravice pa za čas te odsotnosti mirujejo. Po preteku mandata oziroma funkcije ima pravico vrniti se na delo v isto delavno organizacijo. Enako velja za delavce, ki so nehali delati zaradi odhoda na odslužitev vojaškega roka. Kot že omenjeno je novi TZDR stopil v veljavo na dan 8. 4. 1965. Z istim dnem je nehal veljati dosedanji zakon o delovnih razmerjih in vsi na njegovi podlagi izdani predpisi — 'torej tudi pravilniki o delovnih razmerjih. Novi zakon predpisuje, da morajo delavne organizacije v roku enega leta sprejeti ustrezne interne pre3-pise — to je spremembe in dopolnitve statuta, nov pravilnik o delovnih razmerjih in druge splošne akte. Do izdaje teh splošnih aktov pa lahko urejajo delovne organizacije aktualna vprašanja s področja delavnih razmerij z začasnimi sklepi. Pripravi omenjenih splošnih aktov oziroma internih predpisov bo treba posvetiti vso pozornost. Kot smo videli, prepušča zakon zelo obsežna področja v samostojno odločanje delovnim skupnostim. Da bi iti interni predpisi dejansko predstavljali tisti inštrument, kot ga predvideva ustava in novi TZDR (medsebojni dogovor vseh proizvajalcev o pravicah in dolžnostih iz združenega dela), je treba, da pri njihovi pripravi in sprejemanju dejansko sodeluje celotni delovni kolektiv. M. D. Za dopust in letovanje 1. Enobarvna kombinacija hlačk in srajčno krojenega gornjega del’a. Gornji del krasijo 3 drugo-banvne piroge. 2., 3. Igralne hlačke naredimo iz potiskanega pralnega blaga. Predpasnik pod 3 pa oblečemo preko igralnih hlačk. Predpasnik ima 2 žepa, zapenjamo pa ga zadaj z gumbi. 4. Kombinacija iz enobarvnega blaga za plažo, primerna za večja daklleta. Žepi' so vrezani, robovi pa obšiti z dvojnim šivom. 5. Hlačke so iz potiskanega pralnega blaga, predpasnik pa iz enobarvnega z dnuigobarvno obrobo. 6. Letos so zopet modeme proge, ki so tudi zelo uporabne za obleke, predpasnike, bluze in tudi za kopalne obleke. Poljubno jih lahko kombiniramo. Kopalno obleko pa naredimo dvodelno le za vitke postave. 7. Oblaka za plažo je enobarvna, zvončastega (kroja, z dvema vrstama drugObarvnih gumbov. 8. Samo za vitke linije je bluza iz črtastega blaga, kombinirana z enobarvnim blagom so proge. 9., 10. Dve obleki za tople dni iz potiskanega blaga. Krojene so enostavno, rahlo zvončasto. Kombiniramo z enobarvnimi pasovi. MaK Refleksi varujejo naše telo Pišite nam, kako vam modna stran ugaja O avtomaciji, ki obvladuje naša industrijska podjetja, se danes na veliko piše in z veliko hvalo, kot o nečem povsem novem. Ne zavedamo se pa, da si je avtomacijo naše telo že davno osvojilo. Naše telo stalno deluje, naj bo to v čuječnosti kakor tudi v spanju. Včasih opazijo to delovanje telesa tudi drugi. Mlado dekletce nenadoma zardi kot kri. Nastav-Ijenec se zaloti pri zdehanju, če direktor pripoveduje sila obrabljene šale. Dete, ki se mu bližamo z vrtajočim kazalcem, izbruhne v krčevit smeh. Vse to so izbruhi silnih akcij v telesu, ki jih imenujemo s skupnim imenom refleksi. Ti refleksi podpirajo telo v njegovih stremljenjih, da bi pri raznih obtežitvah obdržalo ravnotežje in lahko prestalo nevarne situacije. Če se razjezimo ali prestrašimo, potem se naš živčni sistem niti ne ukvarja dolgo z vzrokom tega vznemirjenja, temveč takoj pripravlja organizem za primer nevarnosti. Takoj pospeši bitje srca in dihanje, iz jeter pošlje takoj za energijo potrebni sladkor v kri, sprosti adrenalin, ki krči žile, da se zviša krvni pritisk. Tako je naše telo pripravljeno na beg ali na boj, čeprav nam morda razum pravi, da ni potrebno ne eno ne drugo. Hypothalamus, na bazi srednjih možganov ležeča masa tkiva, v velikosti sladkorne kocke neslišno daje organizmu takt. Hypothalamus urejuje ciklus bdenja in spanja, utrip srca, ritem dihanja, razne prebavne in druge življenjske procese. Če se naša telesna temperatura zelo zniža in začnemo trepetati od mraza, je to povzročil Hypothalamus, da bi na ta način spet naše telo nekoliko ogrel. Mnogo refleksov ima nalogo varovati nas. Prst se dotakne vroče peči. Takoj vzbudijo toplotne toč- ke na konici prsta alarm. Njihove prijave drvijo po živčnih vodih, vendar ne do možganov, ker bi to predolgo trajalo. Zaradi tega se vključi hrbtni mozeg, ki naglo zaukaže razna potrebna krčenja mišic in prst se naglo potegne nazaj. Zelo raziskan refleks je delovanje žlez slinavk, ki dnevno izločijo do 1 litra tekočine. Te žlez.e stopijo v akcijo tudi, če pade tekočina v telesu in izzovejo žejo. Glavna naloga sline je napraviti grižljaj gladek in moker — to je prvi korak k prebavi. Če nam iz kuhinje prijetno zadiši pečenka ali celo že pri sami misli nanjo, se nam nabero sline v ustih. Obratno pa se nam v strahu ali v skrbeh slina rada čisto posuši, da imamo usta popolnoma suha. V srednjem veku so dokazovali laž in resnico s pomočjo žlez slinavk. Obdolžencu so natrpali v usta suhe moke. Dejali so: Če je nedolžen, mu bo mirno tekla slina dalje in zmočil bo moko ter jo lahko pogoltnil, če pa je kriv, bo moka ostala suha, ker ne bo slin, in mu bo delala velike preglavice. Važne reflekse imajo oči. Pri močni svetlobi se zenica skrči, da bi oči ne prejemale preveč svetlobe. Veke delujejo kot brisalke stekel pri avtomobilih. Očesno jabolko sproti čistijo in ga mažejo s solzami. Srednjeveško mučenje, ki so ga izumili Turki, je obstajalo v tem, da so odstranili solzne mešičke. Oči so ostale suhe in sledila je slepota. Važen refleks je kašelj. Z njegovo pomočjo odstranjuje telo iz pljuč vse, kar ne spada tja. Kihanje je refleks, ki čisti nos. Zde-hanje naj bi nas prebudilo, če smo utrujeni. Pri utrujenosti kri v možganih kroži le počasi, zato smo zaspani. Zdehamo pa, da bi prišlo v pljuča več zraka, ki bi dovedel v kri več kisika in tako osvežil možgane. Priredil kdo- Avstrijska delegacija na obisku v Tekstilindusu Na priporočilo Republiškega sveta sindikatov Slovenije smo sprejeli na obisk avstrijsko delegacijo mesta Schwechat. Gostje iz sosednje Avstrije so si najprej ogledali proizvodne enote v obratu I, nakar je sledil1 še prijateljski razgovor. Razgovor je potekal v prisrčnem vzdušju. Posamezni člani delegacije so ‘se zanimali za naslednja aktualna vprašanja: kakšen je naš način delitve dohodka in osebnih dohodkov, kako so plačana dela po akordu, (kakšni so osebni dohodki in odnosi delitve glede na posamezna delavna mesta itd. Za nas že neaktualno vprašanje pa je bilo na primer naslednje: ali prejema žena na istem delovnem mestu nižje osebne dohodke kot moški? Gostje so se zanimali tudi za vprašanja druzlbenega standarda, kot so: stanovanjski problemi, prevozi, družbena prehrana, dopusti, letovanje, otroško varstvo. Dalje jih je zanimalo še: urejevanje pokojnin, socialno zavarovanje in zdravstveno varstvo. O pomenu in delu obratnih delavskih svetov, centralnega delavskega sveta ter o položaju delovnega človeka v delovni organizaciji smo se pogovorili zelo .izčrpno. Gostje so se nam za sprejem toplo zahvalili in odšli v druge kraie Slovenije. A R Zakaj ničesar ne ukrenemo? Pogosto razmisli j aim o naših samoupravnih organih in primerjam raizno razna mnenja O' njihovem delu. Ta mnenja in ugotovitve so dokaj različne. Talko 'beremo v naših časopisih največkrat Je pohvalne članke O' velikem pomenu delavskega , samoupravljanja, o vplivu 1eh organov, o. njihovem, vse močnejšem uveljavljanju, posebno' v gospodar, organizacijah. Nasproti temu pa sami lahko ugotovimo, ida to uveljavljanje le ni tako močno in učinkovito, ih tudi to, da običajno niso uspeha teh organov ptod večine njihovih članov, temveč le posameznikov. Kdor namreč hodi na seje, ve, da so le redki člani, ki aktivno posegajo- v razprave, in iše ti so vedno isti, dočim večina prisostvuje sejam, molče, morda ceh» brez zanimanja. Ta neaktivnost večine je bila že pogosto omenjena na raznih sestankih družbeno-poliitičnih organizacij, vendar doslej- 'še nisem opazil, da bi tote skušale v teim pogledu razmere izboljšati, čeprav je to Ibrez dvoma možno doseči. ku bi 'resnično lahiko govorili o uspehu CDS. Zgolj formalno sprejemanje sklepa in nič več, pa zame še zdalleka ni uspeh tega organa. Če pravilno pojmujem misel delavskega samoupravljanja, potem trdim, da se ni kaj prida razvilo in 'uveljavilo, čeprav igre res vse dogajanje skozi te organe. Po mojem mišljenju bomo lahko govorili o dejanskem samoupravljanju: tedaj, ko bo prišlo do resnične povezave med člani -samoupravnih organov in ostalimi’ člani kolektiva. Ta povezava pa obsega prenašanje misli, predlogov, in kritike neposrddinih proizvajalcev preko' članov samoupravnih organov na seje teh organov in obratno, torej prenos in tolmačenje sklepov preko članov teh organov na sodelavce oziroma na ostale člane kolektiva. Za 'takšno obliko samoupravljanja pa niso primerni tisti člani samoupravnih organov, ki sejam prisostvujejo j kot številke. Prav takšnih pa jej bito, vsaj v prejšnjem CDS, ve-| liko. j Razumljivo je, da nekajdnevni ' seminar ne zadostuje za oblikovanje takšnih »pravih« članov samoupravnih organov. V teta pogledu bi morale pomagati prvenstveno dnužbeno-politične organizacije, že pri samem izboru kandidatov pred volitvami in seveda skozi vso mandatno doibo. Krajši in večkratni posveti med člani organizacij in samoupravnih organov znotraj ekonomske enote bi brez dvoma pomagali postopoma uvesti omenjeno povezavo, ki je temelj pravega in demokratičnega samoupravljanja in hkrati prava pot do tja, ko bomo lahko rekli, da so proizvajalci obenem tudii zavestni in resnični upravljalci. P. G. Izvršitev osnovnega plana meseca maja in kumulativno Zanimivo ije dejstvo, da poznamo vrsto faktorjev, ki zavirajo hitrejši razvoj delavskega samoupravljanja v našem podjetju, ki onemogočajo aktivno sodelovanje večine članov posameznega organa. Dejstvo je dalje tudi to, da iz leta v leto ugotavljamo te-iste slabosti in da -sprejemamo ukrepe, ki naj te slabosti odstranijo, vendar uspehov v tej -smeri ni. Prav žalostno je, da pridejo taki prepotrebni ukrepi zgolj ido zapisnika, potem, pa je za nas zadeva že urejena. Kaj nam pravzaprav brani, da ne začnemo s sistematičnim pridobivanjem članov za aktivno sodelovanje v omenjenih organih? Po mojem mnenju predvsem to, da smo zadovoljni s trenutno stopnjo razvoja in delovanjem tab organov. Morda včasih preveč povzdigujemo' njihove uspehe in njihov pomen. Ne morem sicer zanikati, da so že imeli in imajo samoupravni organi določene uspehe, čeprav zame doseženi uspehi podjetja niso v celoti zasluga naših samoupravnih organov, temveč prej zasluga posameznikov, če je na primer CDS sprejel nak važen sklep brez razprave, potem mu ne pripada zasluga -za uspeh ali neuspeh, (ki je posledica sklepa) že zgolj zato, keir je najvilšji -organ v podjetju in je zato edini lahko dokončno odločil; toliko man j, ker varno, 'da so le nekateri njegovi člani vedeli, za kaj je sploh šlo. Za imene bi to toil uspeh CDS le tedaj, če bi večina članc-v o Itakeim sklqpu zavestno odločita, če hi dalje ti člani tako sprejeti siklep prenesli najprej med svoje sodelavce v oddelke, kjer delajo, čeibiga tam pojasnili in talko dosegli vsestransko razumevanje in pomoč večine članov kolektiva. V takem trenuit- (nadaljevanje s 3. strani) lov. Maja je imela ta enota kar 177 menjav. Padla je tudi kvaliteta, in sicer za 0,6%, kar je pripisati artiklu Emona, ki povzroča velike težave. Kvaliteta je torej padla na 69,1 odstot. v maju, kumulativno pa znaša odstotek I. kvalitete 74,5. TKALNICI SKUPAJ Maja sta imeli v tm 89,4 % in v volkih 93,6 %, kumulativno pa v tm 95,8 % in v votkih 99,8 %. PLEMENITILNICA I V tm je imela maja 98,0%, v m2 pa 102,4 %. Kumulativno pa ima v tm 97,6 % in v m2 100,2 %, če upoštevamo izpadli dan, potem je ta enota izvršila plan v maju tako v tm, kalkor tudi v m2. Kumulativno pa izvršuje plan le v m?. Pletimo pa izvršuje plan le v m2. Ple-menitilnica I je delala tudi usluge. Izdelkov I. kvalitete je imela ple-menitilnica I v maju 89,4%, kumulativno pa 89,2 %. PLEMENITILNICA II V tm meseca maja 84,1 % in v m2 82,3 %. Kumulativno pa ima v tm 96,6 % In v m2 95,6 %. Izdelkov I. kvalitete pa ima ta enota v maju 69,0 %, kumulativno pa 76,3 %. Glavni vzrok, da ta enota ni izpolnila plan je proizvodnja artikla EMONA, ki je povzročil zastoj pri ostalih artiklih. Posebno težko je bilo v adljiustimici, kjer so iz tega artikla morali odstranjevati asfalt. Zaradi ozkega grla, čiščenja in klasificiranja, je bilo treba delati tudi v nočni izmeni, vendar tudi to ni omogočilo normalno delo v adjustimici. Je pa plemenitil-nica II naredila veliko uslug, kjer ni bilo potrebno izvajati klasifikacije. če upoštevamo usluge in izpadli dan, potem je tudi ta enota plan izpolnila. PLEMENITILNICI SKUPAJ Maja sta v trn dosegli 93,8 % v m2 pa 96,8%. Kumulativno pa imata v tm 97,3 %, v m2 pa 98,7 %. IZVOZ Naše podjetje izvaža direktno in preko konfekcijskih podjetij. Po planu podjetja znaša obojni izvoz za prvih pet mesecev 80,7 % izvršitve plana za prvih pet mesecev, doč'm je letni plan izvoza izvršen s 33.6%. Po zadolžitvi Jugobanke pa je plan za prvih pet mesecev izvršen s 100,8, letna zadolžitev pa s 37,0 %. Izžrebani so bili in prejmejo po 000 dinarjev 1. Anica Planinšek, tkalnica II 2. Iva Benčič, uiprava 3. Viktor Gunčar, uprava 4. Peter Gunčar, uprava 5. Ivan Rozman, tkalnica II 6. Jožica Rogelj, uprava 7. Dana Smrekar, gravura 8. Marinka Amib-rož, uprava 9. Janez Polajnar, uprava 10. Sonj® Ječnik, predilnica II 11. Terezija Savnik, uprava li2. Marinka čanman, uprava Za tretji nagradni test smo nekoliko spremenili način nagrajevanja. Če ho prispelo imanj kot 50 pravilnih rešitev, bo izžrebanih le 6 nagrad po 500 dinarjev; druga polovica nagradnega fonda pa bo prenesena na naslednji test. Ali poznate prometne predpise Najprej si oglejmo rezultate II. nagradnega testa. Pravilni odgovori na postavljena vprašanja glasijo: vprašanje 1: nad 0,5 %0 (priznali smo tudi: 0,5 in 0,5 %0) vprašanje 2: 60 km/h vprašanje 3: c) vprašanje 4: c) vprašanje 5: b) Tokrat smo .prejeli precej manj odgovorov; .verjetno so bila vprašanja, zlasti prvo, itežja, vendar smo izbrali vsaj nekaj takih vprašanj, ki zadevajo vse koristnike ceste, torej tudi pešce, kolesarje in voznike vprežnih vozil. Prav tam pa so naši testi v prvi vrsti namenjeni, kajti šoferji, (ki bi se lahko v večjem številu udeležili našega testiranja) morajo poznati prometne predpise veliko natančneje kot ostali udeleženci v prometu. Skupaj smo prejeli 48 izpolnjenih testov, od tega 15 nepravilnih. Le dva sta napačno odgovorila na ostala vprašanja, vsi drugi pa niso pravilno odgovorili na prvo vprašanje. Pri prvem odgovoru smo zahtevali točno napisano številko, zato nismo mogli priznati takihle številk: do 0,5 %0 — 0,05 — do 0,5 promile — 0,5 % — nad 0,5 %, čeprav procenti in promili marsikomu niso docela razumljivi, je prav, da smo, vsaj kadar smo na cesti, o tem že znamenitem promihi na jasnem. Ugotovljeno je n. pr., da 0,5 %, običajno povzroči pol del konjaka in podobnih pijač. Če torej nekdo napiše 0,5% namesto 0,5%, je to desetkrat več, se pravi 5 del ali Val konjaka! Si lahko predstavljate nekoga, ki je spil pol litra konjaka, za volanom?? Med poslanimi odgovori pa smo našli tudi svojevrstnega rekorderja. Tov. H. V. iz tkalnice II je poslal 10 pravilno izpolnjenih testov. Očividno si želi ta tovariš na vsak način zagotoviti nagrado. Ker pa imajo naši testi vzgojni namen in so nagrade zgolj simbolične, smo, popolnoma razumljivo, upoštevali samo en test. Naš tretji nagradni test vsebuje 5 novih vprašanj iz .najnovejšega temeljnega zakona o varnosti prometa. Ugotovili boste, da smo spet namenoma izbrali taka vprašanja, ki zadevajo predvsem pešce, kolesarje in voznike vprežnih vozil. Zato tudi pričakujemo, da 'bo odziv boljši, kot je bil pri drugem testu. Rešitve oddajte do 14. julija v uredništvu Skrinjice, 12 pravilnih testov pa 'bo nagrajenih s po 500 dinarji. Ime in (priimek NAGRADNI TEST EE (Pravilni odgovor označite s X v odgovarjajočem kvadratu) 1. Kjer so urejeni prehodi, mora pešec čez cesto po zaznamovanem prehodu. Na kakšni oddaljenosti od označenega prehoda pa gre ■pešec 'lahko čez cesto, čeprav itam ni označenega prehoda: a) na več kot 50 m; b) na več kot 200 m; c) na več 'kot 100 m; 2. Po cesti II. reda vodite vprežno vozilo. Kako marate ravnati: a) vajeti navijete okrog zavorne ročice in z glasnimi povelji vodite vprežno žival; b) ves čas vožnje morate držati vajeti v rokah; c) hoditi morate konju ob desni strani in ga ves čas držati za uzde. 3. Kolesar je bil preveč žejen in po odhodu iz gostilne je bil pod vplivom alkohola. Ko se je skušal skobacati na kolo, ga je zalotil prometni miličnik. S kakšno kaznijo bo kolesar (kaznovan: a) od 3.000 do 30.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni; . b) s 1.000 din takoj na mestu; c) s 500 din takoj na mestu; 4. Oče je kupil sinu za 17. rojstni dan motorno kolo s 125 ccm. Kaj bo storil sin: a) takqj se bo priglasil za opravljanje vozniškega izpita; b) moral bo počakati, da bo dopolnil 18 let; c) pričel se bo voziti, ker že ima potrdilo o znanju prometnih predpisov za vožnjo z mopedom. 5. Kako mora biti opremljeno vprežno vozilo ponoči na cesti: a) zadostuje prižgana petrolejka — vetrovka, obešena na levi sitrani pod vozom; b) na levi strani voza ‘bela luč, vidna naprej in rdeča luč, vidna nazaj ter dve rdeči refleksni sitekli zadaj; c) spredaj bela luč, zadaj dve rdeči refleksni stekli. še en pogled na travnik pred šolo, kjer bo piknik Pravijo, da nič ne pomaga, če V obratu II sem videl1 ljudi, ki kakšno zadevico iskiritizirairn. Več so razdirali čisto cele zaboje. Ko dokazov bi vam lahko naštel, da sem j ib. pobaral, zakaj ito delajo je res obratno. Morda se še spam- in, če jih ni možno še uporabiti, nife, koliko zabojev in nesnage je so- dejali: »Saj jib iraVno zato razbilo- na primer v tistem malem gar bijamo, da jih bomo lahko uipo-ju poleg kotlarne v obratu IL Sa- rabili!« Bo že res, če tako- pra-mi ste laihlko ugotovili, kako- hitro viij-o, -sem pomislil, čep-rav mi ni so oidgovomi odstranili vso- navla- bito razurnijlivo, kje in kako- jih -ko in nesnago. Danes raste tam bod-o razfoi-te -lahko uporabljali, trava in tudi klopi so- namestili, -Pred vratarnico, na -steni skladi-da se člani kolliaktiva, v času od- šča v obratu II stoji pritrjena mioira, lahko- malo- spočijete in tabla, ki- opozarja člane kolektiva, naužijete svežega zraka. da je na TERETORIJU PRE-PO- V-se ikaže, da sicer imamo ko- VEDANO KADITI. Premišljal misijo za -urejanje prometa v sam, kaj naj besedica TERETO-podje-tju, da pa ta komisija ko- RU pomeni, pa nisem -uspel uigo-maj ikaj ureja. Tako še danes ni loviti. Pogledal isem 'še v slovarjfe, jasno, kakšen, predpis velja za Pa t-udi tam nisem našel oidgovo-vožnje od plemenitilnice naprej v ra. Kaže, -da je to nova besed-a, obratu I, in -tuldi to ni jasno, kje ki je sestavljena iz hrvaške -bese sme oziroma ne sime parfkirati. sede TERET — breme, im. iz tujlke Morda pa bi te zadevice le ure- ORIJ, za -katero pa spet ne vem dila tako, kot je potrebno. pomena. Prav bo-, če nam avtor Danes imam na redu več za-dev- tis-tcga opozorila pove, kaj naj čic. Predvsem, bi se m,allo- do-taiknil napi-s predstavlja. nekaj -mesecev? Bolje za nas vse T-udii -v tem ,pr. moni- bi b-i-lo treba bi bilo-, če- je ne bi! poiskati krivca in ga -kaznovati. Tudi ta dogodek je navaden in Nekoliko sem si ogledal tudi čuden. 8. junija -so iz plemenitil- koše za smeti v pisarnah v ofora-nice II sporočili v obrat I, da tu I. Verjamete ali ne, iz teh Iko-nujno potrebujejo gumijasto cev šev bi v enem -dnevu lahko nabral za šii-rinski bellini stroj, ker se je kar čedne kiice papirja. Vmes sio prejšnja pokvarila. (V nabavi so bili -skoraj prazni listi, pa tudi zanjo- prosili že pred 1 mesecem!) precej -karbon papirja sem opaza-l, Sporočili -so okrog 8. ure zjutraj, in sicer takega, ki hi bil ‘l-ahik-o vendar cevi do- 12. -uire ni bilo v še nekaj -dni v rabi. Š-tadnje res obrat II, čeprav so odgovorni ne poznamo- v pisarnah, čeprav bi oblj-ubdli, da -jo bodo- p-oslali p-ra- bila bolj potrebna fco-t marsikaj vo-časno s kombijem. Zaradi taks- drugega. Lepega dne bomo nare-ne malam-amo-sti, ki -presega vse dili kar spisek vseh -košev, potem meje, je stala be-lilnica 4 -ure. Ujel bo pa precej vroče. Kaj lahko- je sem številko 15—20 tisoč m izpada! namreč ugot-oviiti, kdo -dela s pa-Ta dogodek birez dvoma zasluži, p-irjeim kot svinja z mehom, pa se da pride krivec pred disciplinsko potem ne čudite, če bo treba od-komisijo, -da se ga strogo kaznuje šteti 10% ali) pa več od mesečne in celo ideino bremeni za nastalo plače: izgubo-. -Če bomo namreč delali te nekaj mesecev me jazi na-tako, p-o-tem kaj kmalu ne bomo slednje: iko zapuščate člani uprave dobivali niti 80 % o-seibne dohodke, menzo*, je v -mnogih pepelnikih Mislim, da v imenu član-ov ikolek- vse potno kosti, papirja, celo kis tiva lahko- zahtevami raziskavo in jn §e ,drugi odpadki, mize pa so ugotovitve, zaikaj in kako je mož- polne drobtin in dostikrat tudi na takšna malomarnost. mioikre. Je to morda znak fcultn- Pred tkalnico I, nasproti predili- re? M-ar ni -možno o-stanke zaviti nice I, sem -opazil polomljen za- v papiir i-n vreči v ikoš za smeti? boj, ,iz katerega so- padle prazne Mar ni možn-o- s papirčkom, p-oči-trde cevke na tla. Ko je urednik s-titii mizo in tako omogočiti tudi slikal to površnost, so se okolišni drugim, da sedejo za čisto mizo? delavci -smejali in imeli precej Pravim, -da je možno, če ne verordne pripombe, namesto da 'bi jamete, pa -si to -drugo možnost cevke pobrali in zaboj popravili, oglejte v -menzi obrata II. V pri-Očiitno je, -da je nekaterim članom hodu je b-om skušal: narediti tudi kolektiva vseeno, če se -dela škoda, kak posnetek takih pack, ki mi-čeprav je na dlani, da takšne za- silijo, da je vseeno, kako -se obna-davčice zmanjšujejo med drugim šajo in kakšno mizo puste. -Pa naj tudi maso za -osebne -dohodke, bo dovolj o tem. Človek hi pričakoval, da bo ponovno skrajšanje delovnega tedlraa naše ljudi zanimalo, pa vse kaže, da j-iirn ni dosti za to. Vsaj v upravi je tako. V petek, 11. junij-a je bil namreč masovni sestanek, na katerem bi se morali pogovoriti o pogojih -itd., pa nas je bila komaj ena -desetina zaposlenih v tej enoti. Verjetno je vzrok to, ker je bi-1 sestanek -sklican izven delovnega časa. Če bi 'bil sklican v delovnem času, pa bi verjetno prišli skoraj vis-i, in tudi v-eč ur bi ilmel-i- čas tam -sedeti in čvekati. ŠfcSda, da ni bil osvojen predlog, da bi -imeli ponovno skrajšan delovni čas samo tisti, ki so na sestanek prisili in tisti-, ki upraviči no ni-so prišl-i, ostali pa bi -imeli dosedanji delovni teden, -torej le eno prosto soboto. Pa še našo sejno -sobo upravnega odbora moram mallo obdelati. To vam je -tako čud-ovit prostor, da ga človek težko- zapusti. V enem koncu je velika črna vaza, v kateri so že nekaj- let stare trstdičnice, ki so vse prej, le rože ne, v Idruigemi -ko-ncu, je nekatj starih lii-stov 'še iz leta -ll963, v tretjem- pa so umazane šalčke od črne kave. V tako -sobo nato vodimo tujce, ki so- o našem redu in okusu lahko mislijo svoje. Mar res ni možno že talko neprijetni prostor vsaj počistiti -in nekoliko olep-šati? Je ras potrebno, da nas ljudje noisiijo po- zobeh? L. č. osebne čistoče ali higiene, koit pravimo. Pogo-sito vidim, -da gredo- posamezniki iz stranišča kar -lepo v svoj -delovni prostor, ne da bi si umili- roke, čeprav je -to- več kot p-oitrabno in zdravo. Nič čudnega, če imajo potem črevesne zajedalce in podobno. Med predilnico I in tkalnico I je še vedno v rabi vlečni transport. Pred lati sam -ga sicer že opisal, vendar ste verjetno nanj že pozabili. Vesite, dragi moji, gre pravzaprav za enostaven im hi-ter način, in si-cer vzame -tkalka košaro, spredaj priveže vrv, košaro napolhi v predilnici s polnimi cevkami, potem pa jo lepo vleče preko -dvorišča v svoj oddelek. Vise kaže, da jim — namreč tkalkam — tak prevoz ustreza, ker ga vidim vedno- boilj pogo-sto. Sicer je res, da tak način iškoidiuje košaram, ker se hitreje pokvarijo, vendar je zaradi pomanjkanja drugih transportnih sredstev skoraj nujen. 7. j-uinija -sam prišel že ob pol šestih v tovarno. Radoveden ikoit sem, sem moral malo pogledati v naš avtobus,, ki je -stal pir-ed pisarnami. Dragi moji, ne mo-ram vam povedati, kakš-na je bila njieigova -notranjost. Niti svinjak ni tako ponesnažen in svinjski, kat je bil naš avtobus. Človek si res težko predstavlja, -da so se v njem peljali ljudje in ne -svinje. Morda pa je Joža -tiste -dni vendarle pripeljal prašiče za -naš novi delavski dom oziroma za njegovo menzo. Za tokrat naj -bo, če je šlo za prašiče, -v prihodnje pa bo treba takšne prašiče peljati s tovornjakom, ne pa z avtobusom, ki je namenjen ljudem. Verjetno veste,. da s-mo imeli ponovitev tragične predstave v predilnici I. Lani, ko je bila p-rva predstava, -smo sicer opozarjali, da je bilo vse skupaj boleče in precej žalostno, vendar to ni moglo preprečiti rqprize. Ali bornio gledali to enodejanko zopet čez Križanka - Križanka - Križanka Vo-doravno: 1. tetk na 'kratke proge, 7. pomen, bistvo, 13. aresit, 18. vlačilec v poljedelstvu, 20. najvišjii v-rh Turčije (5156m), 22. največjo jugoslovansko' obmorsko pristanišče, 23. pleme, rod, 24. seznam tekmovalcev nastopajočega športnega moštva, 26. osnovna mera, 28. drugo- ime za Estonca, 30. vlečenje, 31. podnebje neke pokrajine, 33. kratica za »hi-droelektrar- živali, 25. poželenje, strast, 27. ime ljubljanskega pevca zabavne glasbe Robiča, 29. peneče se vino (prva črka je S), 31. mornar, ki vodi ladjo-, 32. črna in mastna tekočina, stranski proizvod pri pridobivanju svetilnega plina, 34. merilo delovnega učinka, 35. zimski pojav, 36. del harmonike, 37. bosanski premogovnik jugovzhodno od Tuzle, 38. naziv za Škotsko krilo, 39. krogla, 40. nekovinski dement, ki se nahajla le v spojinah in ima kemični simbol Br, 4L žjensiko ime, 42. ločljivi del vodnika, ki -ga vtaknemo v vtičnico, 43. sukanje, 44. uradniška listina, 45. efektna -šahovska zmaga, 46. žensko- ime, 47. oziralni, zaimek, 49. kratica ljubljanskega letalskega podjetja, 51. kratica za poljsko denarno enoto. 1 2 3 4 5 T~ n 7 8 10 11 12 u ii 14 ir-1 Ü“ 5fH 18 19 □ 2Ö 21 □ 22 I 23 □ ir~ 25 □ 26 27 H 28 □ 2« □ 30 □ 31 □ W1 33 □ 34 35 ■■ □□□ 36 □ 37 □ 31 □ 40 41 ■ □ 42 □ 47 n 44 45 □ 46 47 □ 48 49 50 51 5i —— □ n $3 BS n 54 - - To je tisti zaboj, ki ga omenja leteči na«, 34. prebivalka -države v zahodni Evropi-, 36. vrsta rečne ribe, katere dlkre so strupene, 37. avtomobilska -oznaka za okraj Ka-r-lovac, 38. pritok Save ipri Kranju, 39. za-grljaj, 42. nasad okrog -hiše, 43. ime dveih zalivov ob severni obali Afrike (Velika in Mala), 44. ime ameriškega predsednika Lincolna, ki je predsedovali v obdobju od 1-861 do- 1865 , 46. hlapljiva tekočina, ki se uporablja za narkozo, 47. avstrijska skakalnica velikanka, na kateri so bili let-ois smučarski poleti, 48. zaklonišče, 50. diferenca, 52. število-, s katerim -m-eriimo vrednost -bencina, 53. nekdanji kozaški poglavar, 54. -podložnik v -srednjem veku. Navpično: 1. zgornji del hiše, 2. debela d-oimača žival, 3. povečanje, naraščanje, 4. letoviško mestece v bližini Opatije, 5. začetnici slavnega jugoslovanskega izumitelja na področjlu elektrotehnike, ki je deloval v ZDA, 6. težko oirožje, 8. dalmatinsko- moško- ime; tudi vrsta južnoameriškega čajia, 9. država v prednji Aziji z glavnim mostom Bagdad, 10. najdaljša jugoslovanska reka, 11. daljše časovno obdobje, 12. nota iz soilimiizacije, 14. prijeten okus, 1‘5. spodnji del noge, 16. ruska reka, pritok Volge, 17. kemični simbol za radij, 19. najmanjši sesalec, 2-1. -mladič do-m-alče Zahvale - Zahvale - Ob nenadni i-n nenadomestljivi izgubi mojega -dragega Janeza OSTERMANA, se iskreno zahvaljujem njegovim in mojim sodelavcem za cvetje, za izrečeno sožalje in za spremstvo- na pogrebu. Žena Francka in sim Damijan Članom ekonomske enote p-lemeniti-lnice I se prisrčno zahvaljujem za lepe poslovilne besede in za dragoceno darilo, ki sem ga prejel ob odhodu v pokoj. Janko Jaz-bec Iskreno se zahvaljujem za denarno pomoč, in sicer v-sem članom sindikalne pordužnice predilnice. Kristina Pogačnik Vsem sodelavcem e. e. tkalnica I in 10 sindikalne podružnice te enote se -lepo zahvaljujem za darilo, ki so mi ga ob odhodu v pokoj poklonili. Franc Končan Ob prerani -smrti mojega moža -se iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici -tovarne ter vsem sodelavcem i-n sodelavkam iz enote predilnice I, za izrečeno sožalje i-n za denarno pomoč. Francka Koritnik Ob težki izgubi sina VILIJA se lepo zahvaljujem sindikalni podružnici tkalnice I za denarno pomoč, -sodelavcem pa za venec. Vida Pipp Sodeluj v Tekstilcu!