fŠT. 6
JUNIJ 1968
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
UREDNIŠKI ODBOR
Franc Meško — predsednik, Stane Tone jc, dipl. inž. — odgovorni urednik, Filip Dolinar, Stojan Kerbler, dipl inž., Rozika Klančnik, Franc Klemenčič, Anton Kokol, Anton Kozoderc, Franc Lah, Ivo Tušek, Franc Vrlič.
Tisk C P Mariborski tisk Maribor
Rokopisov in slik ne vračamo
LETNIK VI.
Gospodarska gibanja v občini
Ptuj
Skupščina občine Ptuj je na zadnji skupni seji razpravljala o analizi gospodarskih gibanj v. letu 1967 ter o pogojih in možnostih razvoja v letu 1968 in med drugim ugotovila, da so leta 1967 bila gospodarska gibanja močno pod vplivom reformnih ukrepov, ki so zelo zaostrili pogoje gospodarjenja in poslovanja. Zaradi tega je bila gospodarska rast počasnejša kot prejšnja leta, dosežena pa je bila pomembna stopnja stabilizacije. Vzpostavljena so bila skladnejša razmerja med ponudbo blaga in povpraševanjem. Položaj na tržišču je zahteval večjo vsestransko angažiranost gospodarskih organizacij in pospešil odločitve samoupravnih organov za izboljšanje delovnih postopkov, organizacije dela in komercialnih služb.
Gospodarske organizacije so se znašle pred vrsto težav in problemov. Močno so občutile usihanje bančnih virov za kratkoročno kreditiranje. Vrednost neporavnanih računov se je močno povečala, terjatve so za 67 »/o, obveznosti pa celo za 79 °/o večje kot konec leta 1966. Neusklajenost nekaterih ukrepov gospodarske reforme, zlasti predpisov s področja deviznega ip zunanj etrgovinskega sistema, je omogočila nekontroliran uvoz nekaterih surovin in blaga široke potrošnje na škodo domačih proizvajalcev. Gospodarske organizacije, ki so si prizadevale boljše gospodariti, niso vedno uživale dovolj odločne podpore skupnosti, saj so nekateri predpisi pomenili predvsem reševanje slabo stoječih podjetij.
Ustvarjanje dohodka je bilo v takih okoliščinah otežkočeno. Družbeni bruto proizvod gospodarstva je znašal 975 milijonov dinarjev, kar je le za 1 "/o več kot v letu 1966. Dohodek za razdelitev je za 11 °/o manjši kot prejšnje leto, ker so se nesorazmerno povečali skupni poslovni stroški. Ekonomičnost poslovanja se je poslabšala. Gospodarstvo je bilo močneje obremenjeno z družbenimi prispevki in pogodbenimi obveznostmi, na katere je odpadlo za 6 ®/o več narodnega dohodka kot leta
1966.	Zaradi tega se je delež gospodarstva v dohodku zmanjšal od 60 na 54 ®/o. Pri absolutnem zmanjšanju dohodka, ki ga podjetja delijo na osebne dohodke in sklade, se je znatno poslabšalo delitveno razmerje na škodo skladov. Osiromašenje sredstev za razširjeno reprodukcijo v času, ko so večja, vlaganja v osnovna sredstva in modernizacijo tehnoloških postopkov nujnost, bo imelo slabe posledice za nadaljnji razvoj.
Poprečni osebni dohodki v občini so se dvignili za 5 % in znašajo 812 din. Porast nominalnih osebnih dohodkov je 'pogojen z naraščanjem življenjskih stroškov, izraža pa tudi težnjo po izravnavi vrednosti enakih delovnih mest v sorodnih podjetjih. Poprečni osebni dohodki v ptujski občini pa še kljub temu zaostajajo za ll®/o za poprečjem v Sloveniji.
Eden Izmed ukrepov za racionalnejše gospodarjenje, ki so ga , sprejele gospodarske organizacije, je omejevanje in zmanjša-
nje števila zaposlenih. Lani je bilo za 1%> manj zaposlenih kot leta 1966. Ker proces zmanjševanja delovne sile nastopa prav v letih, ko išče zaposlitev številčno močna povojna generacija, se je dvignilo število nezaposlenih in dosega že 8®/o zaposlenih. Omejevanju števila delavcev pa ni sledila, kot bi upravičeno pričakovali, bolj smotrna izraba delovnega časa. V mpžnem številu delovnih ur so efektivne ure lani zastopane z enakim odstotkom kot ■ pred letom. Produktivnost se _ torej v skupnem gospodarstvu ni povečala.
Bruto investicijska vlaganja v gospodarstvu so znašala skupno 49,334.000 dinarjev. V strukturi vlaganj se izraža težnja po izboljšanju proizvodnih zmogljivosti, katerih iztrošenost je poprečno 50®/». Pogosto pa so te priprave tudi ekonomsko zastarele. Obstoj in gospodarski napredek v poostrenih pogojih go-' spodarjenja terjata intenzivno modernizacijo proizvodnje tudi v prihodnje. To pai je zahteva, ki je podjetja spričo manjše akumulativnosti in lastnih virov sredstev ne bodo mogla uresničiti v potrebnem obsegu, neugodni kreditni pogoji pa skoraj onemogočajo nove zadolžitve.
Ukrepi gospodarske reforme, ki šo imeli za cilj tudi uskladitev vseh oblik potrošnje z materialnimi možnostmi, so se šele pričeli uveljavljati. Izdatki v socialnem zavarovanju so še vedno presegali razpoložljiva sredstva, normalizacijo proračunskega poslovanja pa sta otežkočali neobjektivna delitev republiških dopolnilnih sredstev in visoka obveznost iz prejšnjih let.
Temeljna naloga - ekonomske politike in gospodarskega razvoja v letu 1968 je: pospešiti gospodarsko rast in okrepiti stabilnost gospodarstva. Potrebno bo povečati proizvodnjo ob so-, časnem povečanju produktivnosti in ekonomičnosti, pospešiti izvoz, izboljšati gospodarjenje z razpoložljivimi sredstvi in delovnim časom na vseh področjih ter utrjevati in razvijati dosežene oblike samoupravljanja. Za uresničenje teh ciljev si bodo morali prizadevati vsi delovni kolektivi in vsi družbeni dejavniki v občini. Samo usklajeno delovanje bo imelo po-
memben vpliv na gospodarski ih družbeni-.razvej.
Gospodarske organizacije so v svojih načrtih za leto 1968 predvidele večjo proizvodnjo blaga ter storitev in večji blagovni promet v poprečju za 10 ">/n. Največji porast je predviden v industrijski proizvodnji, ki je v zadnjih dveh letih sta-(Nadaljevamje na 2. strani)
POMEMBNA
Naši delovni ljudje zopet pričakujejo z velikimi delovnimi uspehi dva pomembna praznika naše socialistične revolucije. Medtem ko bomo 4. julija praznovali že 27-letnico dneva, ko je politični biro CK KPJ sprejel sklep o pričetku oborožene vstaje ljudstva Jugoslavije proti fašističnim zavojevalcem in domačim izdajalcem, bomo Slovenci v tem mesecu 22. julija praznovali še posebej svoj praznik, ko smo se prav tako pred 27 leti pridružili ostalim rodoljubom in se tako med prvimi odzvali pozivu naše partije na čelu s tovarišem Titom.
Takoj po napadu fašistične Nemčije ha našo zemljo
PRAZNIKA
je Centralni komite ustanovil vojni komite s tovarišem Titom na čelu, kateremu je bila zaupana naloga, da sam osebno vodi vse priprave na oborožen spopad, ki je bil neizbežen. Mnogi so takrat majali z glavami in napovedovali neslaven konec takega načina borbe s tako številčno premočnim sovražnikom, vendar pa so pri vsem tem pozabili na to, da je v srcih starih komunistov bilo še nekaj, kar je močnejše od vsakega še tako sodobnega orožja, to je nezlomljiv duh in volja po svobodi in enakopravnosti naših narodov.
Popoln konkreten primer imamo danes tudi na drugi strani zemeljske celine, ko vsak dan slišimo o nezlomljivem duhu vietnamskih borcev, čeprav gredo proti njim z naistrašnejšimi orožji, kar jih pozna sodobni svet.
Med nami še danes živijo borci, ki so pred 27 leti vzeli v roke puško in odšli v gozdove, da bi našim poznejšim rodovom priborili tisto, kar si je naše ljudstvo želelo že mnogo, mnogo let in se za to svobodo tudi borilo, vendar jim to ni nikoli povsem uspelo. Naša borba za svobodo pa je še toliko dragocenejša in pomembnejša, ker je plamen vstaje zajel prav vse, ne glede na nacionalnost in veroizpoved, in se je zato tudi lahko vzporedno z borbo za osvoboditev pripravljalo področje za razvoj bratstva in enotnosti med vsemi našimi narodi.
Koliko je naše ljudstvo doprineslo k skupni zmagi nad fašizmom, prav dobro vemo vsi, saj ni potrebno naštevati dejstev, ko je vsem nam znano, koliko mater je ostalo brez svojih sinov, koliko žena brez svojih mož in sester brez bratov, in prav zato je naša sveta dolžnost, da čuvamo vse svetle tradicije te minule borbe za našo svobodo, na kar pa žal mnogi danes že kaj prehitro pozabljajo, ker želijo ob vsem, kar so uspeli, kaj hitro pozabiti na tiste težke in mučne čase.
(Nadaljevanje na 2. strani). .
Spomenik padlim žrtvam fašizma pri Subotici
Gospodarska gibanja v občini Ptuj
Z zasedanja delav
Druga redna seja delavskega sveta, ki je bila obenem prva delovna seja delavskega sveta v novem sestavu, je bila dne 23. maja 1968
(Nadaljevanje s 1. strani)
gnirala. Povečanje se opira na modernizacijo proizvodnje, na spremembe proizvodnih programov glede na tržne razmere in večjo produktivnost ter ekonomičnost. Pri 10D/o povečanju celotnega dohodka in družbenega proizvoda se bodo predvidoma povečali neto osebni dohodki za 4 do 5 «/o, poprečni mesečni osebni dohodek pa bo znašal 825 dinarjev. Realni osebni dohodki bodo spričo zvišanja nekaterih '-življenjskih stroškov porasli le za 1 do 2 °/o.
Upoštevajoč lastna prosta sredstva in možnosti najetja investicijskih kreditov se računa, da bo za investicije za osnovna sredstva na razpolago 52,7 milijona din, to je za 7 °/o več kot je bila investicijska potrošnja v letu 1967. Investicije v gospodarstvu bodo znašale 39,6 milijona din, to je 75 °/o skupnih investicij. Investicijska vlaganja v industriji in kmetijstvu bodo v glavnem ostala na ravni
(Nadaljevanje s 1. strani)
Naša naloga je, da bi predvsem na našo mlajšo generacijo prenašali te spomine, na katere ne smejo nikoli pozabiti, saj morajo tudi oni vedeti, da kri naših najboljših sinov in hčera ni tekla zastonj in da je svoboda, ki jo danes uživajo, bila namenjena predvsem njim in njihovim bodočim pokolenjem.
Živimo v času, ko del naše mladine želi po zgledu svojih starejših sotovarišev pozabiti na našo slavno prehojeno pot v štirih letih krvavih borb in ne želi ničesar slišati o tem, kar se:je dogajalo pred 27 leti. Na skupno zadovoljstvo je .ta del tako majhen, da ne vpliva na dobre mladince, vendar pa nam prav to nalaga danes bolj kot kdaj koli prej še dodatno nalogo, da vrnemo mlade ljudi na pot, ki jih vodi v boljšo bodočnost.
Tukaj pa moramo misliti tudi na naše mlade proizvajalce v delovnih kolektivih, katerim dajemo vse premalo možnosti za njihovo afirmacijo, zato naj bo tudi to ena izmed naših nalog. Delavsko samoupravljanje bo nedvomno najboljša šola za mlade ljudi, saj se prav na tem področju lahko najbolj uveljavljajo za vse, kar bo v bodočnosti koristilo največ prav njim.
S tem se bomo sočasno tudi najbolj dostojno oddolžili vsem našim bivšim borcem za vse to, kar so dali v štirih letih od sebe, da bi priborili dragoceno svobodo bodočim generacijam. Oba praznika, ki jih bomo v teh dneh praznovali, bi naj bila resnično praznika vseh nas, ki jih bomo najbolje proslavili, če jih bomo dočakali z novimi delovnimi zmagami na vseh področjih delovanja.
Ko se torej po 27 letih spominjamo’ obeh naših tako pomembnih praznikov, se moramo vsekakor spomniti na vsa ta leta nazaj,
lanskega leta, ker še niso zagotovljeni pomembnejši krediti iz republiških in zveznih virov.
Gospodarske organizacije u-pravičeno pričakujejo, da bosta nadaljnje dograjevanje gospodarskega sistema in ukrepi za oživitev" gospodarske aktivnosti podprla preurejevanje podjetij v smeri modernizacije proizvodnje. Premalo pa je upoštevana možnost, da se poveča učinkovitost poslovanja z raznimi integracijskimi oblikami ter delitvijo dela med podjetji. Veliko oviro predstavlja drob-no-lastniška miselnost v nekaterih podjetjih, ki ne vidijo ekonomskih prednosti v delitvi dela, specializaciji, smotrni koncentraciji sredstev in služb ter skupnih razvojnih programov. Zaradi tega ni zadostne iniciative v tej smeri iz delovnih organizacij, prepričevanja zunanjih dejavnikov pa so brezuspešna. Takšna naziranja bo treba čim-prej opustiti, če naj sledimo sodobnim gospodarskim gibanjem v svetu.	sj.
kako smo gradili vse to, kar imamo danes, in kako smo skupno s to graditvijo izgrajevali tudi sebe. Spomniti se moramo na vse težave, ki smo jih morali prestajati, da bi uspeli v naših hotenjih in željah in seveda slednje prenašati na naše bodoče rodove. Nikoli ne sme biti pozabljeno tisto, kar se je kalilo pred 27 leti, saj nam nikoli nihče ne bi mogel opravičiti, če bi pozabili na naše najboljše sinove in hčere, ki so dali za to, kar danes uživamo, svoje najdragocenejše — svoje življenje.
In če njim takrat ni bilo žal za ta življenja, ker so vedeli, da jih žrtvujejo za nas, potem naj ne bo žal tudi nam, da se v celoti posvetimo naši socialistični izgradnji, v kateri bi morali biti osnovni nosilci mi in naša mlada generacija. Nekateri pojavi nam žal kažejo, da mnogo prehitro pozabljajo na preteklost, vendar bi tudi ti morali vedeti, da je 27 let mnogo premalo, da bi lahko pozabili tisto, česar ne bi smeli nikoli pozabiti.
Naša enotnost in bratstvo bi morala biti neomajen porok, da se nikoli več ne sme zgoditi tisto, kar se je zgodilo pred 27 leti. Vsem našim preživelim borcem želimo ob njihovem prazniku dobro počutje in da ne bi nikoli več morali prestati to, kar so. Njihova požrtvovalnost in tovarištvo naj bosta tudi nam svetel vzgled pri našem vsakdanjem delu. Čeprav v naših prizadevanjih za uresničitev ciljev gospodarske reforme doživljamo tudi težje probleme, ne smemo kolebati, ampak se moramo truditi z vsemi napori za to, da bomo s skupnimi močmi te težave prebrodili, pri tem pa nam naj bo vedno pred očmi hrabrost in vztrajnost naših borcev, katerim se ob njihovem prazniku vsi pridružujemo z enotno željo, da njihove žrtve ne bi bile nikoli zaman!	M. F.
Razprava o pravilniku o kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš
Komisija za skupno potrošnjo in družbeni standard je pripravila osnutek pravilnika o kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš, ki ga je pregledal upravni odbor in nekoliko spremenil. Tak pravilnik je bil poslan vsem članom delavskega sveta. Člani delavskega sveta so v glavnem soglašali z osnutkom pravilnika, zato so sklenili, da ga je treba izobesiti. Delavski svet bo pravilnik sprejel potem, ko bo pretekel 15-dnevni rok in ko bodo o njem razpravljali sveti proizvajalcev delovnih enot.
Spremembe pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov
Delavski svet je podal soglasje k spremembi organizacijske sheme in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov DE promet, ki je ta, da se na delovnem mestu št. 26 — voznik traktorja — zviša zasedba od 16 na 20.
Delavski svet je sočasno sklenil, da še spremeni tudi organizacijska shema in pravilnik o delitvi osebnih dohodkov DE aluminij tako, da se zasedba na delovnem mestu št. 17 — črpal-ci aluminija — zmanjša od 24 na 20.
Delavski svet je nadalje sklenil, ! da se ocenitev delovnega mesta št. 20 — vodja cestnega
prometa v DE promet — spremeni, in sicer po tabeli II—A od 14 na 16 točk in da nova skupna ocenitev tega delovnega mesta znaša sedaj 846 točk.
Delavski svet je dal soglasje k spremembam pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov DE glinice, aluminija, prometa in osrednjih služb, ki se nanašajo na obračunavanje dnevnic.
55. člen pravilnika o delitvi osebnih dohodkov zgoraj navedenih delovnih enot se spremeni in se glasi:
Dnevnice znašajo:
—	za direktorja, vodjo DE, vodjo razvoja, vodjo SVD, vodjo službe kapitalne izgradnje in člane VOS neto 60 din;
—	za vodje organizacijskih enot in delavce, razporejene na delovna mesta, kjer se zahteva višja ali visoka strokovna izobrazba, neto 58 din;
—	za delavce, razporejene na delovna mesta, za katera se zahteva strokovna izobrazba visoko kvalificiranega delavca oziroma srednja strokovna izobrazba, neto 57 din;
—	za delavce, razporejene na delovna mesta kvalificiranega delavca oziroma za delavce, razporejene na delovna mesta, kjer se zahteva nižja strokovna izobrazba, neto 55 din;
—	za delavce, razporejene na druga delovna mesta, neto 54 din;
—	predsednik delavskega sveta in upravnega odbora imata dnevnice, in sicer v primeru, ko Sta na službenem potovanju v funkciji predstavnikov organov upravljanja, neto 60 din. Dnevnice v isti višini imajo tudi čla-
ni organov upravljanja, če potujejo v funkciji organov upravljanja;
—	v primeru, če mora delavec na službenem potovanju prenočiti, kolikor ne koristi spalnika v breme podjetja, se mu prizna nočnina neto 16 din. Kolikor delavec ob obračunu predloži za prenočevanje hotelski račun, se mu prizna namesto nočnine hotelski račun;
—	terenski dodatek znaša na dan neto 12 din. Terenski dodatek se izplača pod pogojem, da je delavski svet podjetja s sklepom ustanovil organizacijsko enoto ali delovno mesto s stalnim sedežem izven podjetja.. Terenski dodatek Se v takem primeru izplačuje po preteku enega meseca, potem ko je delavec zasedel tako delovno mesto in pod pogojem, da bi sicer bil upravičen do dnevnic.
Sprejem in potrditev prenosnih cen v letu 1968
Delavski svet je sprejel in potrdil prenosne cene za leto 1968.. To so tako imenovane planske cene, po katerih se obračunavajo prenosne vrednosti med obrati.
Določitev višine posameznih vrst stroškov
Določene so bile višine posameznih vrst stroškov, ki nastanejo v poslovnem letu v poslovanju podjetja v naslednjih zneskih: investicijsko vzdrževanje okrog 17,758.000 din, reklama 75.000 din, reprezentanca
50.000	din in stroški prevoza z osebnimi avtomobili 263.663 din.
Počitniška praksa
Tudi za leto 1968 je delavski svet odobril počitniško prakso 30 študentom v našem podjetju. Določene so bile tudi nagrade za praktikante, ki znašajo: za
III.	in IV. letnik srednje in visoke šole 400 din, za I. in II. letnik srednje, višje in visoke šole .350 din, za dijake administrativne šole pa 300 din. Vsi praktikanti imajo v času prakse pravico dobiti brezplačno bloke za malico v našem podjetju.
Odobritev nabave osnovnih sredstev
Za odpravo pomanjkljivosti na elektroinstalacijah v objektu kino dvorane Kidričevo je delavski svet odobril 5900 N din v breme sklada skupne porabe-
Delavski svet je odobril odprodajo osebnega avtomobila citroen ID 19, reg. št. MB 200-20, sočasno pa nabavo novega osebnega avtomobila citroen. DS 21-palace v vrednosti 73.018 N din. Delavski svet je tudi sklenil, da je trèba pregledati stanje avtomobilov, tako da se bo v prihodnje lahko odobrila odprodaja osebnega avtomobila v stanju, ko je zanj mogoče doseči še dobro ceno.
Na seji dne 21. julija 1966 je delavski svet odobril nabavo fotometra »beckman« s priključki za plamenofotometrič-ne analize. Ker je prišlo do podražitve tega aparata, je delavski svet dodatno odobril za nabavo še 17.118 din.
Za izdelavo glavnega projekta odlagališča rdečega blata na Ptujski gori in za odškodnino in odkup zemljišč ter objektov je delavski svet odobril 1,979.278 din. Stroški izgradnje odlagališča rdečega blata na Ptujski
Nakladanje/hlebčkov na kamion
skega sveta
gori bremenijo poslovni sklad — amortizacijo.'
Razprava o prošnjah za ponovni sprejem
.. Delavski svet je dal soglasje k ponovnemu sprejemu za naslednje delavce: Jožeta Klaneč-ka, Zg. Hajdina 6 a, Janeza Sitarja, Kidričevo 14, Franca Mesariča, Ptuj, Zagrebška c. 12.
K 29 prošnjam za ponovni sprejem pa delavski svet ni dal soglasja.
Pritožbe za dodelitev stanovanja
Komisija za skupno potrošnjo in družbeni standard je dodelila stanovanje Romani Krebs v Kidričevem št. 27. Zoper to dodelitev so se pritožili Ivan Pab-di, Franc Vrabl in Stanko Bra-tovščak. Delavski svet je sklep komisije razveljavil in s tem ugodil pritožbam. Delavski svet je sklenil, da naj komisija za skupno potrošnjo in družbeni standard dodeli stanovanje v Kidričevem št. 27 tistemu pri-t oži tel ju, ki ima prednostno pravico do dodelitve po določilih pravilnika o dodeljevanju stanovanj.
V zvezi s tem je še delavski svet sklenil, da je treba dodeliti prvo primerno prosto stanovanje tovarniškemu odboru sindikata za njegove potrebe.
Dopolnitev pravilnika o požarnovarnostni zaščiti
Pravilnik o požarnovarnostni zaščiti je bilo potrebno dopolniti v 42. členu, in sicer: za od-
stavkom »Pralci plina sever« na
24.	strani se dodata nova odstavka, ki se glasita:
»Pralči plinov — jug, dvorana B: 1 ročni gasilni aparat CO2, 1 zaboj peska 0,5 nj3, 1 lopata.
Pralci plinov — sever, dvorana B: 2 ročna gasilna aparata CO2, 1 zaboj peska 0,5 m3 in 1 lopata.«
V odstavku »Upravno poslopje« (stran 26) se na koncu doda; »Tehnična knjižnica in arhiv — 3 ročnih gasilnih aparatov CO2, 5-kilogramskih.«
Poslovno združenje Industrijska zona Koper
Delavski svet je pooblastil direktorja podjetja, da lahko podpiše pogodbo o ustanovitvi novega podjetja namesto dosedanjega poslovnega združenja Industrijska zona Koper, če bo ugotovil, da so odnosi enakopravni in za podjetje ugodni.
Direktor je dolžan poročati organom upravljanja o ugotovitvah in zavzetem stališču.
Na tej seji je delavski svet še odobril plačilo računov za prazna stanovanja in vence, potrdil poročilo o službenem potovanju v inozemstvo, ki sta ga opravila Branko Mlinarič in Milan Lon-ghino, in razpravljal o izplačilu dodatka za dopust Kajzersber-gerju. Upravnemu odboru je naročil, da prouči možnost obračuna dodatka za dopust tistim članom delovne skupnosti, ki ne dobijo odločbe za koriščenje rednega letnega dopusta in po sedanjem pravilniku o izplačevanju iz sredstev porabe za letni dopust članom delovne skupnosti v gotovini niso upravičeni do tega dodatka.
K.-n.
Posluževanje vozička za odvažanje pepela v kotlarni
Potrebno in nepotrebno
TAKRAT, KO BO IZŠLO V »ALUMINIJU« TO PISANJE, BODO ORGANI UPRAVLJANJA VERJETNO ŽE RAZDELILI DOTACIJE, KI JIH JE TOVARNA NAMENILA ZA LETOŠNJE LETO RAZNIM DRUŠTVOM IN ORGANIZACIJAM. KER S SVOJIM PISANJEM NISEM IMEL NAMENA NIKOMUR SOLITI PAMETI, NITI NISEM HOTEL NA NIKOGAR VPLIVATI, KAKO NAJ GLASUJE, KO BO TREBA ODLOČATI O TEJ ALI ONI DOTACIJI, TEGA ČLANKA NAMERNO NISEM NAPISAL ZA MAJSKO ŠTEVILKO »ALUMINIJA«, KO BI BIL PRAVZAPRAV NAJBOLJ AKTUALEN. KLJUB TEMU PA NE BO ODVEČ, CE GA PREBEREJO TISTI, KI SO GLASOVALI O DOTACIJAH, IN TISTI, KI BODO ODLOČALI O DOTACIJAH PRIHODNJE LETOr
Kot vemo, so bili letos organi upravljanja postavljeni pred. zelo težko nalogo: kar se.najbolj
K

■H
Razkladanje samotne opeke
Umetni otok za 200.000-tonske tankerje
Dokaj izrazita preusmeritev ha tekoča goriva, v zadnjem času pa še zapora Sueškega prekopa, sta bistveno pospešili uveljavitev orjaških tankerjev z no- , sitnostjo nekaj tisoč ton. Sedanja pristanišča večinoma ne bodo mogla sprejeti tako velikih ladij. Francija se je odločila, da bo poglavitna luka za preskrbo severne Francije s tekočim, gorivom veliko pristanišče Le Havre ob Kanalskem prelivu. Luko bodo opremili tako, da bo lahko sprejemala tudi največje supertankerje. Kot prvo stopnjo bodo zgradili umetni otok pred Le
Havrom, kjer bodo pristajali veliki tankerji z nosilnostjo do
200.000	ton. Gradnja tega otoka, ki bo končana do leta 1970, bo stala po sedanjih izračunih približno 650 milijard starih dinarjev.
Sodobna vozila imajo alternator j e
Pri vedno počasnejši vožnji v večjih mestih ne moremo biti več gotovi, da ne bomo izpraznili akumulatorja. Glavna prednost generatorja na izmenični električni tok (alternatorja) je, dSrtlaje že pri prostem teku motorja vso moč. Pravi razmah al-ternatorjev je omogočila šele današnja elektronika, ki 's po-
močjo polprevodnikov omogo-• ča takojšnje spreminjanje izmeničnega toka alternatorja v enosmerni tok. Alternatorji imajo še druge prednosti. Alternator, ki ga proizvaja »Bosch«, je za 40 odstotkov lažji od dinama enake moči. Ne potrebuje v regulatorju stikala za povratni tok. Radijska zaščita je enostavnejša. Življenjska doba alternatorja je okrog 100.000 prevoženih kilometrov, saj tečejo ščetke po gladkih obročih in se zato bistveno manj izrabijo. Zaradi vseh navedenih prednosti imajo napredna vozila, že vgrajene alternato rje. Lahko pa se alternator vgradi tudi na vsako vozilo, ki ima običajni dinamo.
da pravično so morali razdeliti borih štirinajst milijonov starih dinarjev iz sklada skupne porabe prosilcem, ki so prosili za skoraj sedemkrat večji znesek.
Verjetno pa članom samoupravnih- organov niti ne- bi bilo . tako težko iglasovati. po svoji vesti in pameti, če se ne bi vodila v kolektivu . prava kampanja, kdo naj dobi dotacijo, in kdo naj je ne dobi. Popolnoma razumljivo se mi zdi, ida vsak poskuša speljati vodo na svoj mlin. Temu je pri srcu letalski klub, drugemu nogometni, medtem ko bi tretji najraje imel ustrezni del denarja, ki gre za dotacije, v-svojem žepu (takih je najbrž največ.?).
Vsak torej navija za Svoje. To mi je všeč im tako- je tudi prav, vsaj vemo, za kaj se ljudje navdušujejo in česa ne marajo.' Nikakor pa ni prav, da gredo nekateri v svoji vneimi predaleč. Tako daleč, da niti ne izbirajo ’ več sredstev, s katerimi bi priborili (beri: pri jezikali) svojemu društvu denar. Kolikor pa to ne gre, poskušajo vsaj doseči, da bi ostali brez denarja tudi testi, ki •bi ga lahko dobili. Lahko ibi naštel take primere iz lanskega leta, pa ni potrebno, saj se je letos dogajalo prav isto.
, Prav tako kot lani tudi letos poskuša nekaj jezičnežev z vsemi sredstvi doseči, da bi bilo ozračje pri delitvi dotacij čimbolj napetp.
Tega se seveda ti mojstri jezika ne zavedajo,, da s svojim rovarskim početjem ustvarjajo v kolektivu slabe medsebojne odnose! Koristi prav gotovo ne napravijo nobene. Čeprav še -tako zatrjujejo, ■ da delajo za blagor kolektiva in družbe, se ponavadi izkaže (tako je bilo lani pa tudi -letos), da se za njihovimi zvenečimi besedami skrivajo osebni interesi, maščevalnost, zloba in nevoščljivost (zakaj bi nekdo imel, če jaz nimam) in še marsikaj.
Prava sreča je, 'da. imamo v kolektivu le nekaj takih negativnih oseb, toda prav. žalostno je, kako taki agitatorji znajo pridobiti na svojo stran množico. Se najbolj žalostno pa je, da. je nji-
hov najboljši' zaveznik pri tem početju nevednost in lahkovernost ljudi. Kolikokrat imamo priložnost slišati, ko takle agitator pb polurnem čvekanju avtoritativno pribije: »Sicer pa, zakaj iheki jbi temu društvu , dajali dotacijo? Saj tako .ni potrebno in brez njega lahko lepo živimo !« In ko spravi iz sebe tako neumnost z izrazom na licih, kot da je pravkar odkril ' smodnik, o sveta preproščina, poslušalci, celo pritrjujejo!
Spregovorimo' torej o tem, kaj je'za življenje človeka potrebno in kaj ni potrebno. Stoletja znana in. potrjena resnica je, da človek lahko živi, če se hrani, pije, za silo oblači in stanuje, kaj mnogo več mu pa za življenje . že ni več potrebno.
. Pračlovek prav gotovo ni igral nogometa, ni gledal ‘gledaliških predstav in tudi sindikalnih sestankov se ni udeleževal, pa je — za njegove pojme o življenju in o potrebnem ter nepotrebnem — prav srečno in zadovoljno'živel do svoj e,smrti, kolikor mu seveda prej ni prekrižala njegove .pot: kaka zverina (agitatorjev. tipa TGA na srečo takrat še niso poznali),.
Ali pa si poglejmo drugo skrajnost: ljudje se v deželah, kjer imajo višji standard od našega, ukvarjajo s tisoč stvarmi, ki se zde nam prav nepotrebne, medtem ko si oni brez teh »malenkosti« — ki jim jih jé prinesla razvitejša tehnika, višja kulturna raven — življenja sploh predstavljati jne morejo.
No, sé je že kdaj omajala teorija o tem, da nekaterih stvari pri nas ne potrebujemo? Sicer pa je še več načinov, s katerimi lahko dokažem, da je prepriče- . vanje ljudi v to, kako je kako društvo potrebno, drugi» pa ne, čista demagogija in primitivnost-! .
Recimo, da se postavim' v, vlogo skrajneža, ki hoče dokazati, da nogomet bolj potrebujemo kot sindikat. (Da se razumemo: osebno sem za, to, da imamo oba, sindikat ta nogomet !) Kolikor bi torej hotel poveličevati
(Nadaljevanje na 8. strani) V'
Koliko obratnih nezgod oči še potrebujemo?
Na osnovi zveznih in republiških predpisov o varstvu, pri delu izdaja naše podjetje interne akte o varnosti,. med drugimi tudi navodila
Nevarnost strele
Statistični podatki ugotavljajo, da strela pogosto udari v odprto okno ali vrata. Zakaj? V zaprtih prostorih je v zraku več prašnih delcev kot zunaj. Prah v sobah se sestoji iz delcev volne, las, premoga, drobcev obleke, glivic, bakterij ipd. Zunaj je manj prahu zaradi trave, asfaltne ceste itd. če so pri tem še prašni delci v zaprtih prostorih mikronske zgradbe, pride do večje ionizacije v zgradbah kot pa zunaj, kar ima lahko pri odprtih vratih ali oknih za posledico udar strele na teh mestih. Glede na to si moramo zapomniti, da je potrebno vrata, okna in druge odprtine na hiši zapreti, kakor
hitro opazimo, da se bliža nevihtni oblak.
Nova energija iz Trbovelj
čez dober mesec bo začela poizkusno obratovati nova termoelektrarna v Trbovljah. Elektrarno so začeli graditi 1. junija 1965. leta. Njena letna proizvodnja bo 700 milijonov kilovatnih ur električne energije pri moči elektrarne 125 MW. Letna poraba premoga oziroma premogovega prahu bo 650.000 ton; pri tem bodo dnevno morali odpeljati na odlagališče 1200 ton pepela. Elektrarna bo tako postala eden največjih porabnikov premoga v Sloveniji.
Nov nebotičnik v Chicagu
V Chicagu je zrasla ena najvišjih poslovnih zgradb na svetu — upravno poslopje centralne čikaške banke. S 60 nadstropji in 260 metri višine prekaša vse nebotičnike te ameriške prestolnice. Na 205 tisoč kvadratnih metrih etažne površine bo prostora za 20.000 uslužbencev. Ob nevihtah ni v zgornjih etažah nič kaj prijetno: statiki predvidevajo poldrugometrski odklon zaradi vetra. Vse ogrevalne in klimatske naprave te zgradbe bodo električne. Letna poraba električne energije bo sto milijonov kilovatnih ur, kar zadošča za potrebe mesta s 85.000 prebivalci.
Kljub temu. pa večkrat zasledimo, da nekateri delavci ne upoštevajo ta varnostna navodila, smernice ipd. Tako je tudi z uporabo osebnih zaščitnih sredstev, katerih nekateri ne uporabljajo. Kolikor pa jih, jih samo ob prisotnosti nadrejenega. Drugi imajo zaščitna sredstva na sebi, kjer je uporaba obvezna, vendar tako, da ne služijo svojemu namenu, npr. očala na čelu!
Marsikdo se sprašuje, zakaj se razmere ne izboljšajo in ali tisti, ki so jim zaščitna sredstva namenjena, »nočejo vedeti«, da so njim namenjena, za varstvo njihovih udov, telesa, dihal, glave in čutil.
Prav tako ne vemo, kako ukrepajo neposredno nadrejeni, mojstri in preddelavci v primeru, če nekdo od njihovih podrejenih pri delu, kjer so predpisana določena osebna zaščitna sredstva, le-teh ni uporabljal.
V našem podjetju smo že imeli več nezgod na očeh, ki so nastale zaradi luga. Vendar pa nas, kakor vidimo, še ni. izučilo in sprašujemo se, koliko tovrstnih nezgod še potrebujemo?
Pri nastalih poškodbah oči ugotavljamo, da so večkrat posledica neupoštevanja zaščitnih m«. Samo zdravljenje poškodovanih oči pa je na splošno dolgotrajno in pogosto zapušča težke posledice kakor tudi slepoto.
Navedel bi primer obratne poškodbe, ki se je pripetila lani.
Ponesrečenec: JOŽE PAVKO, polkvalificiran ključavničar.
Datum nesreče: 30. oktober 1967 ob 8.15.
. Vir nesreče: lug.
' Vzrok nesreče: nepravilna» uporaba zaščitnih očal.
Ponesrečenec je imel namen .kontrolirati regulator mem-
—	Tine, ne razumem, zakaj j© ravno na nekaterih vhodnih vratih, kjer obstaja večja nevarnost, poškodb, opozorilo: vstop brez: osebnih zaščitnih sredstev prepovedan!
—	Zato, ker samo nekatera vodstva obratov upoštevajo-ustrezna določila!
branske črpalke. V ta namen je moral demontirati spojnico na cevnem priključku, skozi katero se pretaka lug. V trenutku, ko j e, spojnico odvil, je iz nje brizgnil lug in mu laže poškodoval oči. Ob času nesreče tovariš Pavko ni imel. očal na očeh, ampak čez čelo.
Pri raziskavi nezgode so ugotovili, da curek luga ni bil tako-močan, da bi mu očala (če bi jih imel na očeh) vrglo z glave.
-K
ČLOVEK, DELO IN VARNOST
ii.
Tretji temelj proizvodnje — človek — je najtehtnejši.
Če rečemo »človek«, potem ne smemo imeti' v mislih le neko glavo nad itelesom s parom rok in nog. Človek se sestoji še iz pleteža živcev, morja občutkov in. džungle želja, hrepenenj in strasti.
Človek — bitje, ki se rodi golo in slepo, bitje, ki ostane golo, pa najsi se oblači v raševino, svilo ali dragoceno kožuhovino, bitje, ki umira prečesto smešno, bitje, ki ne prenese niti mraza niti vročine, ki pa vseeno živi v vseh klimatičnih predelih planeta, nad katerim je zagospodovalo, toda ;ga nikoli ni obvladalo.
Tak in tak človek, kljub vsej svoji superiornosti nad drugimi bitji, kljub svoji inteligenci in sposobnosti prilagajanja, potrebuje zaščito celo za svoje življenje pred živalmi, pred prirodnima pojavi, posebno pa pred drugim človekom.
To stanje nevarnosti, v katerem živi človek, je tako splošno, da celo v čisto humanih akcijah družbe preži na nekatere nevarnost.
V etri družbenega upravljanja se kaj lahko razpase mišljenje, da ima večina vedno prav in da lahko napravi vse, kar le ona sodi, da je prav, ne glede na to, ali je to nehumano ali celo protizakonito.
To ne prihaja iz pomanjkanja zakonske zaščite. Po tej strani je pri nas človek kar dobro zavarovan. Zakoni in uredbe varstva pri delu so zavzemale, konec 1966. leta skoraj 1200 strani
velikega formata drobnega tiska. Če k temu dodamo še zakone o delavnih odnosih, invalidske in zdravstvene uredbe, bo tega še več.
Človek — posameznik je pri nas z zakotni že toliko zavarovan, da moramo paziti, da ne bi presegli razumnih meja, ki jih je družba s svojo ekonomiko sposobna uresničili, a da ne bremeni .gospodarstva prek njegovih zmožnosti.
Problem ni več v zakonski zaščiti delavca; problem je v odnosih delovne organizacije, kolektiva do posameznika in narobe, posameznika do kolektiva.
To je slišati kot anahronizem, je pa zelo aktualno in je posledica anahronizmov.
Če hočemo analizirati te pojave, maramo ločiti dva odnosa, in sicer pravne odnose in pa odnose, ki izhajajo iz pomanjkanja socialistične morale.
Po pravnih odnosih, ‘ki izhajajo iz naše zakonodaje, je delovna organizacija oškodovana glede posameznika, ker so njene obveznosti večje in ostrejše, kot pa so obveznosti posameznika do svojega kolektiva.
Zahteve, ki jih zakonodaja postavlja pred posameznika, so majhne in često platonskega značaja.
Po 5. členu temeljnega zakona o varstvu pri delu je nosilec celotnega varstva v tovarni kolektiv, organizacija. Ta zakon ima 125 členov in le osem jih govori o obveznosti oseb na delu in še to istočasno z njihovimi pravicami.
Invalidski zakon je čisto na strani posameznika in odredbe o zdravstvenem varstvu tudi pre-ferirajo posameznika v odnosu kolektiv — delavec.
Če pride zaradi neke nezgode do sodnega procesa, potem javni tožilec in sodniki postopajo po nekem anahronističnem mišljenju tako, 'kakor da bi bil ponesrečeni delavec žrtev svojih nadrejenih.
Pozablja se, da je ta delavec pri nas v Jugoslaviji samoupravljavec, ki direktno ali indirektno določa osebni dohodek svojemu šefu in ga dostikrat celo sam izbira. Povrh vsega pa ima po 79. členu temeljnega zakona o varstvu pravico odkloniti vsako neposredno nevarno delo.
Pikantna je na primer zahteva inšpektorjev dela in sodnikov, da mora na vsakem' količkaj kočljivem delovnem mestu viseti obratno navodilo. Če pride do nezgode dn če tega. navodila ni bilo, se to Vedno šteje za obtežilno okolnost. Toda do danes se pri nas ni nihče pojavil, ki bi si upal reči, da v moderni. industriji nepismeni človek ne more delati. Prav tako še nihče ni pojasnil, 'kako je treba ravnati, ko šef prinese obratno navodilo, ga da delavcu, da ga prebere in podpiše, pa le-ta izjavi, da tega ne zna.
Velika Zakonska dobrohotnost vodi do tega, da se v vseh delovnih organizacijah pojavljajo strokovnjaki za njihovo zlorabo. Včasih se zdi, kot da bi se taki ljudje smehljali, govoreč: »Le pazite na nas, da se nam kaj ne
.zgodi! Mi že najdemo primerno možnost, da postanemo invalidi!«
Te okolnosti, ki so, ne bom rekel .težke, pač pa neprijetne, so vzrok, da se pojavljajo zahteve za spremembo zakonov, posebno zakona o delovnih odnosih.
Mislim, da je ta. misel v bistvu zgrešena. Kdorkoli bere uradni list, ve, da menjujemo zakone kot srajce, da .prinašamo vsako leto kar pakete zakonov, ki bi zadostovali za .tri federacije in ne le za eno, pa vendar 1 nismo zadovoljni s tem, 'kako se stvari obračajo.
Zahtevki za večno menjavo zakonov so eden od znakov birokratske .miselnosti.
Zakoni ne morejo zajeti vseh pojavov in okolnosti življenja; en del se vedno rešuje in vodi po notranjem mišljenju, po nekem odnosu človeka do sveta okrog njega, ki ga imenujemo morala.
Morala je rezultat etike in mišljenja družbe, kateri človek pripada. Razumljivo je, da tudi socialistična družba mora imeti svojo moralo — socialistično maralo.
Življenje se ne more vkalupi-ti v zakone in veliki kitajski filozof Lao-tse je pred stoletji že rekel: »Tam, kjer se prinaša mnogo zakonov in mnogo zapo-vedujo, tam se le malo uboga.«
Zakoni so le črke na papirju, človeka in njegova dejanja pa vodi njihova morala. Vsi odnosi med ljudmi so odvisni od njihove morale, socialistična družba pa zahteva tudi socialistično mo-
ralo. Ta morala je naši družbi bolj potrebna, kakor ne vem kako izumetničena zakonodaja.
Število nezgod . je bilo leta 1966 v Sloveniji 8,4 % ali 46.509 primerov.
Toda če upoštevamo le humanistične ukrepe, ne vemo, do katere vrednosti lahko znižamo ta odstotek in ali je sploh dosegljiv idealni obrat brez nezgod.
Vsekakor pa to hi dosegljivo pri ^ še tako popolnih sredstvih in še . tako genialnih postopkih, če ne _ bomo formirali tudi tretjega in najpomembnejšega temelja proizvodnje — človeka.
To ni niti nujno niti enostavno delo., predvsem pa ni dosegljivo z metodami, ki so bile doslej uporabljane, s slabo pripravljenimi sestanki, z dolgočasnimi referati in s prisiljevanjem.
Pri tem delu se moramo posluževati modemih propagandnih metod na psihološki osnovi. Časopisi, brošure, prireditve itd. morajo biti tako opremljeni in organizirani, da So zanimivi, da delavec rad pride in da se pri tem poveže koristno z ugodnim. Seveda pa so za to potrebni strokovnjaki dn denar.
Vzgoja socialističnega delovnega človeka je imperativ ure, ne dneva, sicer bo prepozno, ker smo na najboljši poti, da se naš človek razvije v abotnega, domišljavega malomeščana omejenih 'nazorov, to pa ni ideal socializma.
Ladislav Michel, dipl. inž.
Preizkus znanja iz tvarine varstva pri delu
Po 67. členu temeljnega zakona o varstvu pri delu je delovna organizacija dolžna skrbeti za strokovno izobraževanje iz tvarine varstva -pri delu, od časa do časa preverjati (letno enkrat) na primeren način, če delavci poznajo to tvarino, zlasti pa tisti, ki opravljajo delo neposredno v proizvodnji in vzdrževanju. Postopek in način, kako se delavci poučujejo in vzgajajo iz tvarine varstva pri delu oziroma kako preverjamo in razširjamo znanje iz te snovi, predpiše v smislu 60. člena temeljnega zakona o varstvu pri delu organizacija sama v svojem internem pravilniku o varstvu pri delu.
Po 81. členu temeljnega zakona o varstvu pri delu morajo vse osebe, na delu, zlasti pa na vodilnih mestih, med zaposlitvijo nenehno IZPOLNJEVATI IN DOPOLNJEVATI SVOJE ZNANJE IZ TVARINE VARSTVA PRI DELU. To velja predvsem za osebe na vodilnih mestih, od direktorja do preddelavca ali skupinovodje, Med izvršnimi kadri pa igrajo glavno vlogo, tako v proizvodnji kot glede varnosti — ' IZMENOVODJE, MOJSTRI, PREDDELAVCI ALI SKUPINOVODJE H predstojniki najmanjših skupin delavcev. Od njihovega dojemanja pomena in čuta odgovornosti . v smislu varnosti pri delu je odvisen končni uspeh ali neuspeh preprečevanja nesreč. Prav zaradi tega mora tem predstojnikom vodstvo delovne organizacije omogočiti takšno izobrazbo iz tvarine varstva pri delu, da bodo zares USPOSOBLJENI POUČEVATI SVOJE DELAVCE O VARNEM NAČINU OPRAVLJANJA DELA IN VARNEM .VEDENJU PRI DELU, da bodo upoštevali varnostne predpise in navodila.
Mojstri, preddelavci ali skupinovodje imajo, kot nihče drug v podjetju, edinstven položaj, da so ves delovni čas skupaj s svojimi' delavci, na katere imajo velik vpliv zaradi svoje avtoritete, ki izha-
Kompresorska postaja v dekompozerjih
Zdravstvene poškodbe zaradi hrupa na delovnem mestu
ja iz njihovega poznavanja dela, skrbijo za varnost in razumevanje osebnih težav in stremljenj delavcev. Z vzgledom in poukom vzgajajo neopazno med delom svoje delavce na najučinkovitejši, individualni način, upošteva-
Ali si na naših tovarniških cestah varen?
joč značaj in sposobnost vsakega posameznika. Najodgovornejšo nalogo pa imajo pri vzgoji novincev.
Izmenovodje, mojstri, preddelavci ali skupinovodje morajo predvsem podrobno poznati nevarnosti delovnega okolja, ki ogrožajo njihove delavce. Poznati morajo tudi ustrezne varnostne predpise ih ukrepe, saj so odgovorni za njihovo izvajanje. Vedeti morajo, kako nastajajo nesreče in skušati odstraniti nevarnosti, preden povzročijo nesreče. Znati morajo objektivno raziskati vzroke nesreč in najti učinkovite ukrepe, da se ne bi podobne nesreče ponovile. Na osnovi rezultatov raziskave nesreč morajo pravilno izpolniti prijavo nesreč v knjigi nezgod.
Razumljivo pa je, da znanje izmenovodij, mojstrov, preddelavcev ali skupinovo-dij ne sme biti omejeno samo na ozko področje dejavnosti, v kateri so zaposleni, temveč mora sistematično zajeti bistveno 1 gradivo iz VARSTVA ZAKONODAJE IN VZGOJE, METODE PREPREČEVANJA NESREČ IN OBOLENJ V ZVEZI Z DELOM, NEVARNOSTI ELEKTRIČNEGA TOKA IN POŽARA TER GLAVNA NAČELA TEHNIČNEGA VARSTVA IN UREDITVE DELOVNEGA OKOLJA.	-K
pa je potrebno več let, da se pojavijo prvi znaiki maglušnosti. Ta počasna, skoraj vedno neopazno nastopajoča. obolelost, privede žal do tega, da primerne zaščitne mere večinoma prepozno uporabljamo. V začetku, tožijo pacienti na motilno šumenje v ušesih, kasneje se pa pridruži naglušnost. Stopnjo oghišeiosti lahko ugotovi le zdravnik specialist s posebno napravo au-dio-metrom; to je preiskava z meritvami za ugotovitev še preostale možnosti slišan j a.
S pomočjo teh meritev je možno naglušnost, ki je nastala zaradi hrupa in se običajno pojavi na obeh ušesih, z veliko gotovostjo ločiti od drugih vzrokov, zaradi 'katerih je nastala okvara sluha. Vsekakor pa ne postanejo vsi ljudje, ki so bili izpostavljeni hrupu 90 fonov ali več; naglušni. Nedvomno ima na to vpliv določena individualna prilagojenost. Pri velikih serijskih pregledih so ugotovili, da so mladi ljudje veliko bolj odporni pirati hrupu kakor starejši, in da žene, ki so izpostavljene enaki zvočni intenzivnosti kot možje, redkeje obole zaradi naglušni osti. To pa ne opravičuje sklepa, da se naj na delovnih mestih, kjer vlada hrup, zaposlijo le mladi ljudje in ženske.
Preventivni ukrepi
Medicina danes še ne pozna učinkovitega načina zdravljenja naiglušnosti. Pri lažjih primerih lahko dosežemo določeno izboljšanje s slušnimi aparati, vendar pri težjih primerih odpove tudi to sredstvo. Če pomislimo, kako je naglušen človek oviran v kontaktu s svojo okolico, kako ne more več pravilno slediti razgovoru, kako se ne. more zaposliti na mnogih delovnih mestih in tako doživlja socialno nazadovanje, potem .bo brez dvoma razumljivo, da dobivajo ukrepi za preprečevanje hrupa vedno večji pomen.
Idealno bi bilo izvesti takšno tehnično zaščito strojev, ki naj bi bila že urejena pri konstruiranju samih strojev in naprav in (tri bi izključila vse zdravju škodljive zvočne intenzivnosti.
Tak idealen primer pa je zaradi tehničnih in finančnih vzrokov pogosto neizvedljiv. Zaradi tega je potrebno v takih prostorih, kjer se razvija hrup, namestiti stenske in stropne obloge, ki »vpijajo zvok«, da tako čimbolj odpravimo, zvočni refleks.
Najučinkovitejša zaščita je, če z uporabo posebnih zaščitnih
pripomočkov preprečimo zvočnim valovom dostop v uho. To lahko dosežemo z zamaški iz posebno preparirane mase, ki jo porinemo v slušni kanal. , Večkrat uporabljajo 'zvočne zaščitne kape,' npr. osebje, zaposleno na letališčih.
Žal je nošenje teh slušnih zaščitnih sredstev pri večini delavcev zelo nepriljubljeno in ti mnogokrat njihovo uporabo kategorično odklanjajo. Kljub temu moramo vztrajati, da zaščitna sredstva ( proti hrupu redno in obvezno uporabljamo in s tem preprečimo nevarnost oglušitve. Vodstva obratov in pogonov imajo zelo, pomembno nalogo stalno vzgojno in prepričevalno vplivati' na delavce, da uporabljajo osebna zaščitna sredstva.
Poleg teg ukrepov za preprečevanje naglušnofeti je potrebno delavce, preden jih namestimo na delovna mesita,' kjer vlada hrup, poslati na audiometrično preiskavo, tako da izločimo vse tiste, ki že imajo napako na sluhu.
V pogonih s -hrupom naj gredo delavci ,v .-rednih intervalih rta preglede, da lahko pravočasno ugotovimo poškodbe na sluhu, in delavca, ki že ima poškodbo na sluhu, premestimo na drugo delovno mesto. Tak postopek je koristen, ker se na-glušnost, ko osebo odstranimo iz prostora, kjer je hrup, ne povečuje.
Z menjavo delavnega mesta pri pravočasnem spoznanju male naglušnosti lahko preprečimo hude zdravstvene poškodbe — popolno oglušelost.
(Po Metal — Zeitschrift)
Maks Korpič pri popravilu črpalke
Jogurt
Ker je jogurt zelo občutljiv na višjo temperaturo, se zahteva, da mora biti shranjen vedno v brezhibnem hladilniku, da je svež, kar spoznamo po tem, da mora biti na pokrovih iz aluminijastih folij vtisnjen dan proizvodnje, ki pa ne sme biti sta-(Nadaljevanje na 8. strani)
MLEKO IN MLEČNI IZDELKI
Mleko je živilo, ki se zelo hitro pokvari. Zaradi svoje biološke vrednosti pa je tudi -idealno gojišče in okolje drobnih strupenih bitij, ki se hitro razmnožujejo in mleko pokvarijo tako, da ni več za prehrano ljudi. Nekaj bolj so odporni mlečni izdelki. Zdravo, in brez -napak je mleko neprosojne bele do rumenkaste barve in ima značilen vonj ter okus. Mleko pa, ki ima po okusu, videzu in vonju določene netipične znake, se ne sme upo-
rabljati za prehrano. Ene od teh so:
Če je mleko dalj časa izpostavljeno temperaturi nad 15° C, se skisa. Tako mleko spoznamo po tem, da je v posodi -bela kepa, na dnu pa ostane večji del vode. Če to -traja dalj časa, govorimo o usirjenem mleku. Če je mleko po okusu grenko, je znak, da je 'bilo govedo krmljeno z grenko krmo — vzrok: stik mleka z zarjavelimi deli posod. Če pa zaznavamo, da je mleko z okusom po repi, je vzrok, da je bila živina krmljena s silirano krmo. Okus po kovini pa nam da misliti, da je -bilo mleko v stiku z železom in bakrom. Lojasto mleko pa nam pove, da je to mleko bilo dalj časa izpostavljeno soncu. Obstaja še cela vrsta napak mleka, kot npr.: žarko, žarko slano, sirasto, smrdljivo, sluzavo, barvasto mleko itd. Vseh teh vrst mleka ne smerno uživati, ker lahko -povzročajo hude zastrupitve, v gotovih primerih pa so te lahko usodne.
Stroji.niso nevarni, če se možnosti nezgod z razumnimi tehničnimi varovalnimi merami reducirajo na minimum. Pri tem pa večkrat pozabljamo, da je v veliko primerih delavec izpostavljen. hrupu strojev, ki vplivajo na njegovo zdravje. Ogluš-na obolenja zaradi šuma in ropota so velik problem medicine dela. Ta problem ni samo v tem, da je -do -danes esitai nerešen, temveč prizadeva odgovornim rastoče skrbi. Poleg poškodb sluha zaposlujejo medicino dela še druge, zdravstvene poškodbe, ker lahko močan hrup izzove negativne motnje ali poškodbe na.-krvnem obtoku.
V kovinski predelovalni industriji pa tudi v kemijski je nevarnost poškodb sluha zaradi ropota, šuma in hrupa posebno ve-, lika. Na primer: brusilni in rez-, kalni stroji, čiščenje jeklenih odlitkov, preizkusne naprave za motorje, zakovdčenje, kroglični mlini, drobilci itd. Šumi z močjo 90 fonov in več lahko privedejo do oglušitve. Posebno -nevarni so tisti hrupi, v katerih prevladujejo visoke frekvence. Visoko frekventni zvoki pni nizki zvočni intenzivnosti mnogo bolj škodljivo vplivajo na .sluh kakor pa niško frekventni zvoki. Medtem ko so včasih sodili, da dolgo trajajoč enakomeren' hrup posebno pripomore k izgubi sluha, so sedaj prišli do spoznanja, da je impulzni hrup posebno škodljiv. V industriji dosegajo impulzni hrupi intenzivnost od 120 do 150 fonov.
Do danes še ni dovolj raziskano, kako zvočni valovi poškodujejo uho. Vemo le, da zboli notranje -uho, torej tisti del ušesa, •kjer -zvočne signale prevzamejo živčni končni organi in jih dovajajo k možganom. Končni živčni organi, ki sprejemajo zvok, se uničijo pri dolgem zdravju škodljivem hrupu, to je, degenerirajo se delno ali popolno. Iz tega rezultira večja ali -manjša naglušnost oziroma pri hujših primerih popolna oglušelost.
(Poškodbe na sluhu nastanejo zaradi izpostavljanja hrupu že po nekaj mesecih. V splošnem
Dopisujte
v
ALUMINIJ
Pllllilli
Ludvik Munda
Naši upokojenci
Neopazno hitijo leta mimo nas; čas beži, ne da bi se tega prav zavedali, šele ko slišimo, da odhaja v pokoj ta ali oni, ki je prišel v naš kolektiv v svojih najlepših letih, se pričnemo zavedati, kako hitro pravzaprav mineva čas.
1. junija je bil upokojen Ludvik Munda, delavec iz gradbenega vzdrževanja. Ludvik Munda se je rodil 31. julija 1910 v Središču ob Dravi. Sin čevljarja je šel po očetovih stopinjah: po končani osnovni šoli se je tudi sam izučil čevljarskega poklica.
Vojna vihra tudi njemu ni prizanesla. Kot toliko zavednih domoljubov so tudi njega okupatorji zaprli v eno izmed svojih zloglasnih taborišč. Imel je srečo, da je prestal vse grozote in napore in živ dočakal konec vojne.
Po vojni se ni več oprijel čevljarske obrti. Delal je v raznih podjetjih, leta 1953 pa je prišel v našo tovarno. Najprej je delal v glinici, kjer je bil posluže-valec mešalnega bobna. To je delal vse do leta 1960, ko je bil premeščen v progovno skupino, kjer je delal do upokojitve.
Ko listamo po Ludvikovi personalni mapi, da bi našli kak zanimiv podatek o njem, se ne moremo načuditi, kako je skromna: njegova prošnja za zaposlitev, nekaj odločb o osebnem dohodku in odločba o upokojitvi. To je vse. Kljub petnajstim letom dela v tovarni. Nobenih kazni, nobenega nepotrebnega premeščanja iz obrata v obrat ni v njegovih dokumentih. Da, ko bi bili vsi takšni, kot je bil Ludvik: skromen, tih, pošten, delaven, tovariški...
Vsak proizvajalec bi moral poznati gospodarsko problematiko
V zadnjem času vse bolj opažamo, da mnogi naši proizvajalci ne poznajo gospodarske problematike svojega kolektiva, kar pa je seveda najbolje bilo moč razbrati na zborih delovnih ljudi pred volitvami v samoupravne organe in pa tudi na nekaterih sindikalnih sestankih, ko so mnogi proizvajalci postavljali zahteve po višjih osebnih dohodkih, pri tem pa se niti z besedico niso dotaknili težkega položaja, v katerem je še vedno naša delovna skupnost. Nihče danes ne trdi, da so naši osebni dohodki na želeni višini, vendar pa je treba pri vsem tem upoštevati tudi vse drugo, kar je doslej vplivalo na to, da se osebni dohodki niso mogli povišati.
O teni, kako lahko pridemo do višjih osebnih dohodkov, smo že poročali in to prav gotovo ve vsak naš proizvajalec, zato je zares toliko bolj zanimivo dejstvo, da mnogi člani kolektiva na raznih sestankih postavljajo v ospredje to vprašanje brez kakršnekoli razprave o poteku proizvodnje in prodaji naših izdelkov.
Vse, kar smo do danes lahko zabeležili na naših množičnih sestankih, je to, da mnogi nočejo razumeti oziroma videti trenutnega položaja, v katerem je podjetje, kar potem povsem razumljivo vodi do tega, da se v kolektivu širijo razne govorice, ki mnogokrat bolj negativno kot pozitivno vplivajo na nadaljnji proizvodni proces v naših obratih.
Tu pa je seveda že nastalo vprašanje, ali naš proizvajalec resnično ne pozna gospodarske problematike svojega kolektiva ali pa noče slišati o težavah in problemih, ki danes niso le pri nas, ampak se še mnogo bolj kot pri nas pojavljajo tudi v drugih delovnih organizacijah širom po naši zemlji.
Brez dvoma ni prav, da moramo danes, po tolikih letih obratovanja naše tovarne, še vedno na razne načine prepričevati mnogo naših članov kolektiva o tem, kako je treba poslovati in gospodariti, da bi bili naši prejemki čimbolj realni po opravljenem delu in da bi tako tudi naši skladi bili na zadovoljivi višini.
Težak položaj podjetja, ki je nastal s kopičenjem zalog aluminija, se je trenutno sicer nekoliko popravil, vendar pa to še
zdaleč ne pomeni, da je problemov konec in da smo že izplavali iz že znanih težav, če danes, tukaj v teh nekaj vrsticah,, govorimo o poznavanju gospodarske problematike svojega podjetja, si moramo tudi sočasno zastaviti vprašanje, koliko so za to storile sindikalne podružnice v delovnih enotah in sveti proizvajalcev, ki so tudi najbolj poklicani in odgovorni za to, če mnogim še vedno ni znana problematika gospodarjenja vsaj njihove delovne enote in šele nato tudi podjetja kot celote.
Tukaj je seveda takoj spet povezano tisto, o čemer smo že govorili v prejšnjih številkah našega glasila, to je temeljito poročanje našim proizvajalcem o vsem, kar se v kolektivu dogaja, bodisi na eni ali na drugi strani ceste. Prepričan sem, da prav tega največ manjka, saj mora vsak proizvajalec v vsaki delovni enoti dodobra poznati tudi problematiko sosednje delovne enote, kajti v nasprotnem primeru zares ni mogoče govoriti o tem, kako naši proizvajalci poznajo tekočo gospodarsko problematiko v svoji tovarni.
Vse težave, ki se pojavljajo na eni ali drugi strani, pa je vsekakor moč ublažiti, če že ne povsem odpraviti, saj na vsakem koraku vidimo še mnoge tako očitne pomanjkljivosti, da je že skoraj smešno vedno govoriti o eni in isti stvari.
Če gremo po naših proizvodnih obratih, še vedno lahko povsod naletimo na tako izrazite in očitne pomanjkljivosti, ki so mnogo bolj podobne zanemarjenosti kot pa pomanjkljivosti, ki bi pa lahko z nekaj več odgovornosti tam zaposlenih odpadle in tako seveda mnogo prispevale k pocenitvi lastnih stroškov proizvodnje, ki bi potem tudi bistveno vplivali na nadaljnji potek v rentabilnem gospodarjenju podjetja.
Zato je treba storiti vse, da se bo vsak naš delavec temeljito poglobil v dejansko stanje in docela tudi spoznal gospodarsko problematiko svojega podjetja, v katerem živi in dela.
To pa bo doseženo le tedaj, če se bodo angažirali na tem področju vsi naši samoupravni organi, predvsem v delovnih enotah, in z neumornim delom dosledno uveljavljali svojo aktivnost pri svojih volivcih. Če hočeš namreč poznati v celoti vso
Mizar Stanko Vidovič
problematiko v kolektivu, se moraš angažirati aktivno na vseh področjih samoupravnega ali pa političnega delovanj.a in dosledno tudi vse prenašati na
še to: če govorimo o gospodarjenju podjetja, govorimo izključno o sebi, ki edini to podjetje tudi predstavljamo kot člani te delovne skupnosti.
Ivan Petrovič pri brušenju parnega ventila
člane kolektiva v proizvodnih obratih, ki nimajo v celoti podobne možnosti. Vedno moramo imeti pred očmi poleg svojih osebnih interesov tudi interese podjetja kot celote, kajti šele tako odkrito gledan položaj lahko pripelje do, tistega, kar si vsak tudi najbolj želi. Osnovni pogoj za vse pa je, da takoj odpravimo vse tiste napake in slabosti, ki jih delamo že toliko časa, kajti vse, kar se še vedno pojavlja negativno v naših delovnih enotah, si moramo predvsem pripisati sebi, saj je končno rezultat gospodarjenja tako ali tako izključno v naših rokah in zato moramo tudi rešitev vsega iskati predvsem najprej pri sebi, kajti vedeti je treba tudi
če bomo realno gledali na vse, kar se dogaja v kolektivu in okrog nas, smo lahko tudi trdno prepričani, da bomo uspeli v celoti v naših željah in hotenjih. Poznavanje gospodarske problematike svojega podjetja pa rii samo formalnost, ampak dolžnost proizvajalca, ki mu je kaj do tega, kako gospodari in upravlja, ki mu je tudi dano v upravljanje vse, s čimer si ustvarja boljše življenjske pogoje. In če je od vsega tega odvisen končni- uspeh naše delovne skupnosti, potem nimamo več v kaj dvomiti, ampak že slednjič odpraviti iz naše sredine vse tisto, kar je negativno in kar ne prispeva k boljšemu gospodarskemu položaju naše tovarne.
Kadar pozabimo natočiti bencin
Menda se je že vsakomur, ki vozi že dalj časa, pripetilo, da je toliko časa odlašal z obiskom bencinske črpalke, da je bilo prepozno. Pretakanje bencina iz enega vozila v drugo pa je precej neprijetno, četudi imamo cev. Zato so v Zahodni Nemčiji začeli izdelovati preproste cevi za pretakanje z vgrajeno ročno črpalko. Vse skupaj je iz prožne plastike, črpamo pa kar tako, da stiskamo razširjeni del cevi z roko. Kajpak črpalka ni namenjena velikim količinam in neprekinjeni rabi; ker pa stane s cevjo vred samo okrog 20 dinarjev, bo po njej posegel marsikdo.
ZAHVALA
Podpisana ANGELA J AMEB., zaposlena ikot delavka pri, osrednjih službah nà delovnem mestu IC, se želim iskreno zahvaliti članom komisije pri tovarniškem odboru sindikata ter obratnemu zdravniku tovarne, 'da so mi .omogočili, štiri tedensko zdravljenje-okrevanje v Gozdu Martuljku, ki je mojemu slabemu zdravju želo koristilo.
Za uspešno okrevanje na stroške podjetja, katerih izdatkov sama no bi zmogla, se še enkrat iskreno., zahvaljujem.
_ ..Angela Jamer ,
Teden mladosti uspešno
zaključen
70 novih članov ZMS
v Kidričevem
Že nekaj let prireja tovarniški aktiv ZMS svečan sprejem za pionirje osnovne šole »Boris Kidrič« Kidričevo v mladinsko organizacijo. Vsako leto smo povezali to akcijo s krajšim ali daljšim izletom, kjer so se v prijetnem razpoloženju pionirji »prelevili« v mladince in si v družbi Starejših prijateljev že začeli nahi.rati prve izkušnje.
Letošnje leto smo se na željo OK ZMS Ptuj pridružili skupnemu sprejemu v Ptuju, ki so se ga udeležile še osnovne šole iz Ptuja in Hajdine. V soboto dopoldne, 25. maja, se je zbralo v dvorani Narodnega doma okrog 420 pionirjev od skupno 900, ki so bili ta dan na sprejemih v raznih krajih ptujske občine.
Po krajšem programu v izvedbi učencev ptujskih osnovnih šol je spregovoril nekaj spodbudnih besed predsednik občinskega komiteja ZMS Ptuj in končal z besedami tovariša Tita mladim: »Učiti se in samo učiti se!« Potem so prejeli vsi mladinci članske izkaznice in lep rdeč nagelj, ki so ga z veseljem in ponosom vpeli v gumbnico, da bi ga dolgo ohranili in se ga vedno spominjali. Tudi brez simboličnega nageljna bo ta dan pomenil vsemi več, kot samo prejem mladinskih izkaznic, saj so s tem sprejeli tudi statut Zveze mladine Slovenije, ki jih obvezuje spoštovati in izpolnjevati vsa njegova načela in vse naloge do družbe. Upamo in želimo, da jih bodo njihovi vzgojitelji v šoli in doma vzgajali v dobre člane naše družbe in aktivne člane Zveze mladine Slovenije.
Svečanosti v Narodnem domu je sledil skupni ogled ptujskega gradu. Po krajšem postanku in majhnem okrepčilu smo se nato z učenci sedmih razredov osnovne šole »Boris Kidrič« Kidričevo, sedaj že mladinci, vrnili proti domu. V vedrem razpoloženju smo že kovali prve načrte za mladinske akcije, ki si jih trenutno najbolj želimo.
S sprejemom zvezne štafete mladosti se je začel v nedeljo, 19. maja, v Kidričevem teden mladosti. Dejansko So se otroci osnovne šole priključili manifestacijam jugoslovanske mladine že v soboto, ko so ponesli občinsko štafetno palico do Ptuja, kjer se je le-ta pridružila zvezni. Odkar je tovariš Tito leta 1957 izrazil željo, da postane njegov ' rojstni dan tudi dan vseh mladih — dan mladosti — so se manifestacije jugoslovanske mladine tako razširile, da praznujemo danes mesec maj kot mesec mladosti.
ji moškega pevskega zbora, ki dosega zadovoljivo umetniško raven in je s svojim prostovoljnim sodelovanjem obogatil kulturni del programa. Z omenjenima skupinama je DPD Svobo- , da pokazalo le naj lepše sadove I svojega dela in mu želimo še j veliko uspeha pri vključevanju mladih, saj je to edini vir * uspeha.
Velik del proslave sta izpolnila nastopa Otrok • otroškega vrtca in učencev osnovne šole, ki so z množičnim nastopom razveselili svoje starše in vzgojitelje ter dali upanje na še
Mladi iz Kidričevega so se vključili v praznovanje na vseh področjih prek raznih društev in organizacij v šoli, v tovarni in na terenu. Glavna pobudnika in organizatorja akcij sta bila TVD Partizan Kidričevo in aktiv ZMS v TGA.
Zvrstila se je vrsta športnih tekmovanj, kjer so poželi največ uspeha učenci osnovne šole. Tovarniški aktiv je priredil v neddljo, 19. maja, mladinski ples in je praznovanje tudi zaključil s plesom v soboto, 25. maja.
»Beseda, pesem, delo mladih« se je glasilo geslo slavnostne akademije, ki jo je pripravila mladina Kidričevega v organizaciji in pod pokroviteljstvom tovarniškega aktiva ZMS. V veliko zadovoljstvo organizatorja so se vsa društva odzvala pozivu k’ sodelovanju in pripravila lep nastop svojih članov. V prisrčnem spominu šo nam ostali mladi plesalci folklorne skupine, ki v svojem programu združujejo mladostni polet s kvalitetnim izvajanjem, predvsem narodnih plesov. Pozorna tišina je spremljala pesmi v interpretaci-
večje dosežke. Prisrčne »čebelice« in »medvedki« so zasluženo poželi vse simpatije obiskovalcev.
Drugi del programa so izvajali mladi telovadci TVD Partizan Kidričevo, ki vključuje v svojih vrstah največ mladih, iz Kidričevega in okolice. Ž načrtnim delom je doseglo to društvo že vrsto vidnih uspehov, predvsem v atletiki in gimnastiki. Imeli smo priložnost videti del vadbenih ur, od najmlajših pionirjev do starejših mladincev in članic. S pripravljenimi obveznimi in poljubnimi vajami so nastopajoči prikazali še del svojega tekmovalnega programa in dokazali, da zasluženo segajo pò republiških in celo državnih naslovih prvakov v posameznih tekmovalnih razredih. Za vse uspehe imajo nemalo zaslug prizadevni vodniki na čelu s trenerjem in tehničnim vodjem Andrejem Goršetom. Kolikor bo omenjeno društvo deležno še večje materialne podpore družbe, bo v svoje vrste sprejelo lahko še veliko število mladih ljudi, razširilo dejavnost še na
sedaj nerazvite športne panoge in vrhunski dosežki njihovih tekmovalcev ne bodo izostali.
Tretji del programa, to je neuradni del, je bil namenjen vsem, ki cenijo plesno zabavo ob moderni glasbi. Prav nestrpno so pričakovali prve takte naši najmlajši mladinci in mladinke, ki so ta dan dopoldne na svečanem sprejemu postali člani ZMS in jim je bil to prvi uradni mladinski ples,. kar je predstavljalo vsem prav posebno doživetje.
Ob prijetnih zvokih ansambla in vedrem razpoloženju mladih iz Kidričevega in Ptuja je aktiv ZMS iz TGA uspešno zaključil še zadnjo akcijo v okviru praznovanja dneva mladosti. Omembe vredno je dejstvo, da je bila zaključna prireditev v soboto zvečer v Kidričevem tudi osrednja proslava dneva mladosti v
ptujski občini. S tem je mladina Kidričevega ponovno dokazala, da je sposobna za velike in množične akcije, -in da potrebuje le nekaj dobrih organizatorjev v svojih vrstah ter močnejšo podporo družbe. Zal je tudi velik del mladinskih akcij povezan z neizogibnimi finančnimi izdatki in bi morebitna popestritev programa proslave le-te še močno povečala. S tem organizator opravičuje delno skromen potek pripravljenih akcij, in včasih tehnično pomanjkljivo izvedbo le-teh.
Sočasno izreka organizator, to je tovarniški aktiv ZMS, zahvalo vsem nastopajočim posameznikom in društvom, ki so jim omogočila nastope.
Enako pohvalo je prejela mladina Kidričevega od občinskega komiteja ZMS Ptuj in prepričani smo, da ni zadnja.
Zvezna štafeta mladosti je obiskala Kidričevo
»Danes, ko se pridružujemo mladi in drugi občani Kidričevega največji manifestaciji jugoslovanske mladine, to je zaključni fazi praznovanja dneva mladosti in tvojega 76. rojstnega dne, še pridružujemo milijonom> ki si jim vzgled kot neizprosen borec za ideje socializma in miru v svetu, naš idejni vodja in tvorec samoupravne socialistične skupnosti jugoslovanskih narodov.«
To So uvodne besede pozdravnega pisma tovarišu Titu, Od ga . je prebrala mladinka Vera Sere olb sprejemu zvezne štafete 'mladosti v nedeljo, 19. maja 1968. Žal je deževno vreme okrnilo svečanost, Od je tako minila le ob spremljavi godbe na pihala in ob skromni udeležbi občanov Kidričevega, Neverjetna se sliši ugotovitev, da se mladina Kidričevega sploh ni udeležila te akcije. Izvzeti so le mladi člani TVD Partizan Kidričevo, Od so v velikem številu spremljali nosilca štafetne palice Janeza Meznariča,
Zvezna štafeta mladosti je letos začela svojo legendarno pot na trenutno največjem evropskem gradbišču, to je na gradbišču hidroenergetskega in plovnega sistema Đerdap. Na dolgi poti je štafetna palica obšla vse naše republike in jo je 25. maja izročil tovarišu Titu 22-letni istrski delavec.
Mladina ptujske občine'je sprejela štafetno palico od mariborskih vrstnikov ter jo po kratkem postanku v Ptuju in v Kidričevem predala v roke mladim iiz Slovenske Bistrice. Pot štafete skozi Kidričevo ni naključna, ampak se je za njen postanek pri nas zavzel aktiv ZMS "iz tovarne, ki je nato organiziral tudi svečani sprejem.
Lepo so izzvenele 'besede:
»Tvoj rojstni dan je postal dan mladih generacij naše domovine, mesec maj pa mesec mladosti, Danes je to najbolj množični in popolni prikaz rezultatov dela in
prizadevanj mladih ljudi na vseh področjih!«
To je dejstvo, ki bi naj veljalo za vso našo mladino in ne le za del mladih, ki so neposredno angažirani v društvih in organizacijah. Vedno ne moremo biti zadovoljni z njihovimi življenjskimi uspehi, kot npr. v šoli ali na delovnem mestu. Vse preveč, so mladi prepuščeni samim sebi in če ne najdejo v svojem krogu sposobnih ' voditeljev, . se predajajo apatiji in anarhiji. Ostali starejši občani so pa zopet preveč pripravljeni kritizirati takšno stanje v vrstah mladih, namesto da bi v interesu' celotne družbe pomagali organizirati in voditi mlade generacije, ki jim nalagamo tolikšne naloge v bodočnosti in že sedaj zahtevamo vso zavzetost pri reševanju družbenih problemov.
Resnične so tudi sklepne besede pozdravnega pisma, kjer mladi ponovno izražajo predanost načelu bratstva jugoslovanskih narodov, pravičnemu demokratičnemu samoupravnemu si-. stemu in socialističnim, družbenim odnosom. »-Prizadeto spremljamo dogajanja v svetu in obsojamo politiko sile!« pravi pismo.
Nekaj tisoč takšnih in podobnih pozdravnih pisem je bilo predanih štafeti mladosti in vsa so se končala z najlepšimi žeija1-mi tovarišu Titu za njegov praznik in s tradicionalnim vzklikom:
ŽIVEL NAS MARŠAL TITO!
Sere Vlado
Tradicionalno srečanje v nogometu »suhi in debeli-«
(TUDI MI SMO ZA SPORT)
Sindikat v naši tovarni se ne ukvarja samo s prodajo zračnic in plaščev za kolesa in podobno; ima tudi v svojih sindikalnih pododborih odbornike, referente za rekreacijo delovnega človeka. Referenti bi naj imeli skrb za re-kre-a-ci-jo delovnega človeka. Člove-
bi sedaj celoten kolektiv pričel z masovno športno rekreacijsko dejavnostjo, ki bi bila vezana na ogromne finančne izdatke — nekaj tisočakov.
Reforma je že marsikaj dosegla, odvisno je namreč, S katere strani gledaš, zato je nujno, da se med-
m
Parada godb Kidričevo, Ruše, Impol in Ravne na Koroškem ob 20-letnici ustanovitve naše godbe
obratna rekreacijska športna tekmovanja s amo finansiraj o.
Naj bo vsem nergačem žlahten primer nogometne tekme, ki je bila že šesta med suhimi in debelimi, ki je bila s a m o f in an -sirana ('s prostovoljnimi prispevki). Zanimanje za to tekmo je bilo zelo veliko, kajti učinek reklame, ki so jo izbrali, je privabit na igrišče nad 600 gledalcev. Na nogometnem igrišču Aluminija se je množica gledalcev zelo čudno obnašala (vprašanje je, odkod ta navada). Namesto, da,bi igralce bodrila, je čez igrišče odmeval glasen ha, ha, ki je motil vzdušje na terenu čff, znanstveno je dokazano, da je smeh nalezljiv in tako so se ga nalezli suhi in debeli, kar je zelo neugodno vplivalo na reztd-tat derbija 7:5 za suhe.
Sesto tradicionalno srečanje je kljub temu registrirano negativno za eno in drugo stran. Vse dosedanje tekme so bile zelo naporne za debele kot suhe in moštvi sta že komaj čakali, da bi sodnik tekmo zaključil.
Na sestanku po tekmi so športniki bili zelo zadovoljni, kajti prostovoljni prispevki so bili zelo izdatni in pri zeleni mizi se je izkazalo, da je zadnja točka dnevnega reda »tekoče zadeve« igralce do konca izčrpala. Kljub temu, da so se igralci v pozni uri poslavljali, so si zadali obljubo, da ne odnehajo s svojo rekreacijsko dejavnostjo:	(ERC )
ZAHVALA
Od začetka pogona naše tovarne glinice in aluminija do letošnjega leta sem opravljal naporno delo v štirih izmenah.
Sedaj sem v zasluženem pokoju in se ob prijetnem spominu na rast in razvoj tovarne zahvaljujem za izkazano pozornost vodilnemu osebju DE glinice, vsem sodelavcem .in sindikatu TGA Kidričev®.
Tudi vnaprej želim tovarni obilo delovnih uspehov.
Anton Serdinšek
Pred dvema mesecema se je v obratu livarne — v pomožni delavnici ključavničarjev — našla moška ročna ura znamke HELVETIA s tovarniško številko 3387.
Lastnik lahko ročno- uro prevzame; v obratu livarne.
PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI
(Nadaljevanje s 3. strani) nogomet in zmanjševati vlogo sindikata, 'bi začel takole (tisti, ki se borijo proti nogometu v Kidričevem, naj mi oprostijo, ker se poslužujem njihovih rahlo umazanih, toda preizkušenih metod!):
»Ljudje, mdr pri naš sploh še potrebujemo sindikat? Osnovna naloga sindikata je vendar ta, da se bori za pravice delavcev in jih ščiti pred izkoriščevalci. Saj v socializmu vendar ni izkoriščevalcev! Kaj ni to, da imamo kljub temu dejstvu še sindikat, protislovje, ki se ne ujema z našo teorijo o socialistični družbi! Torej ljudje, saj sindikat sploh ni več potreben naši demokratični družbi! Kaj sploh imamo od rijega? Plačujemo visoko članarino in zdaj naj damo sindikatu še dotacijo, ki bi jo nujno potreboval naš nogometni klub. Kaj pravite, da v Kidričevem né potrebujemo nogometašev, ki igrajo samo za denar? Poslušajte, vi anti nogometaš, kakšna pa je po vašem razlika med plačanimi nogometaši in godbo, ki jo plačuje sindikat? Edino ta, da naše nogometaše in z njimi Kidričevo pozna cela Jugoslavija, sindikalno »pleh muziko« pa le Kidričevo!, Sicer pa, kaj bi s tem, poglejmo si raje pomembnost našega nogometa in sindikata v evropskem in svetovnem merilu. Vprašam vas, kdaj so kdkšnega našega sindikalnega
funkcionarja z zadržanim dihom opazovali milijoni ; televizijskih gledalcev po vsem svetu, kot so nedavno našo nogometno zvezdo Dragana Bajiča v Rimu?!«
Potem bi se seveda na široko razfcokodakal o nedavnem uspehu naših nogometašev v tekmovanju za pokal narodov. Tega, da imajo precej zaslug za ta naš uspeh pravzaprav Albanci, ki so iz nadaljnjega tekmovanja izločili Nemce, seveda ne ibi omenil, saj nisem nor. Govoril bi še o poslovanju sindikata, trošenju denarja za nepotrebne stvari, raznesel bi po kolektivu izmišljeno vest, da je sindikat poslal na okrevanje nekaj tovarišev, ki imajo svojo hišo, avto, visoke osebne dohodke itn. itn.... Skratka, govoril bi tako, da bi čimbolj očrnil sindikat, medtem ko bi nogomet in nogometaše prikazal v najlepši luči. Odkrito povedano: poslužil bi se metod, ki so jih v lanski in letošnji razpravi o dotacijah uporabljali nekateri »tovariši«, ko so hoteli dokazati, kako nujno potrebuje naš človek nekatere organizacije in društva in kako škodljiva in nepotrebna so nekatera druga društva.
Kdor vsaj malo misli s svojo glavo, lahko vidi, kako škodljive in brezplodne za ves kolektiv so take agitacije, kjer poveličujemo vrednost enega in zmanjšujemo pomembnost drugega društva!
Za sklep 0 potrebnem in nepotrebnem pa tole: Ljudje bomo živeli naprej, če danes ukinemo in razpustimo vsa društva in organizacije, ki jim naša tovarna daje dotacijo! Toda tega ne bomo storili, ker se zavedamo, da bi s tem storili v našem razvoju velik korak nazaj. Naše življenje bi izgubilo del svojega smisla in mika. Vemo pa tudi, da se stopnja razvoja in pomembnosti kakega naroda danes v svetu meri po tem, kakšno družbenopolitično ureditev ima ta narod, na kakšni ravni je njegova industrija, koliko ima šol, knjižnic, gledališč, pismenih in nepismenih in ne nazadnje, kaj pomeni ta narod na Športnem polju.
Filip Dolinar
(Nadaljevanje s 5. strani) rejši od. 24 ur! Dalje, imeti mora značilen in prijeten kiselkast okus. Ne sme biti redek, ampak gosto tekoč ali hladetinaste sestave brez votlin na prerezu. Prav tako pa ne sme vsebovati Znatnejše količine izločene sirotke.
Kisla smetana
• Uporablja se lahko samo sveža (na pokrovčkih dz aluminijastih folij mora biti vtisnjen dan proizvodnje, ki pa ne sme biti
starejši od 24 ur!). Ker je tudi zelo občutljiva, jo moramo vedno hraniti v brezhibnem hladilniku. Imeti mora belo ali rumenkasto belo barvo. Vonj mora imeti kot kislo mleko, okus pa ambra biti rahlo kisel. Vedno mora biti enakomerno goste sestave, 'brez kepic in kosmičev, da ni skisana, žarka ali grenka.
Sir
V naših tovarniških bifejih zasledimo skoraj redno trapist in topljeni sir, npr. sir ZDENKA. Poglejmo sedaj, katerim pogojem morata omenjena mlečna izdelka ustrezati.
Trapist. — Če je skorja sira obarvana, ne sme ta barva prehajati s skorje - 'na. testo sira. Samo testo mora biti bele do svetlo rumene barve z drobnimi luknjicami. Prav tako skorja sira ne sme imeti plesni. '
Topljeni sir. — Tovrstni izdelek mora biti enakomerno rumeno bele barve oziroma barve, ki je značilna za dodano živilo, da ima vonj in okus, ki sta značilna za vrsto sira, iz katerega je narejen npr. ementaler, trapist idr. Topljeni sir pa, ki je za mazanje, mora biti enakomerno goste pastoizne sestave in brez kepic. Tisti pay ki je za rezanje, ne sme imeti kepic in luknjic, pač pa -sme imeti v manjši meri zračne mehurčke.
Premagan vratar »debelih«
ka, za katerega imamo ogromno skrb tako, da ta ne bi bil preobremenjen. Delovnega človeka lahko razbremeni prenizek osebni dohodek, razne občinske takse, referendumi ter razni . skoki cen, ki jih spretno organizira trgovska mreža, ki ima ogromne, uspehe, gledano iz športnega aspekta. V primeru, ko. moramo globoko segniti v žep, je to že rekreacija ali šport, ki ga gojimo podzavestno. Rekreacija je vsaka dejavnost, ki jo gojimo mimo službe; rekreacijo v službi (za nekatere) imenujemo položaj. Naš sindikat in nekateri organi samoupravljanja imajo veliko razumevanje za rekreacijo, posebno, če je v stilu žlahtnega športa ... in naj bo sram vsakega, ki ne bi bil za rekreacijo pripravljen žrtvovati milijone — seveda ni zaželeno, da
Humor!