Št. 61. V Gorici, dne 1. avgusta 1899. Izliaja dvakrat na teden v Stlrllt isidnnjlh, in sicer: vsak torek in potek, ajutranje izdaiije opoldne, večerno Izdan j o pa ob 5. tiri popoldne, in stana z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo urednifiko izredno prilogo vred po posti projemana ali v Oorioi na dom poSiljnria: Vse leto.......Rid. ti'— pol leta........» 3*— •"-''¦ četrt leta . .-."."'.•.••'s-i-.'..»v*J.-50 . Posamične številke stanejo (i kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršcek vsakdan od 8. ure zjutraj do (i. zvečer;'ob nedeljali pa od 9. do 12. ure. Na naročila lircas doposlaiie naročnino s« ne oziramo. ¦ „ritlSIOHKC" i/.liaJajicodvisno od «So2e» trikrat mesečno in stano vse leto gftf.' 1-20?"' ¦¦ «Soča» in «Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Soli w ar z v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na • trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA XXIX. (Večerno izdanje). sonahaiaTO^g^B^ST-v^pioi^v ILnadstr. zadnj. — U"^^^|^^«u)d!g vsak dan od II. »opisi jnaj«ife iiolšiljnjo.le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne ttpravniStvo. ______ Oglasi in poslanica se računijo po petit-vrstah, čo tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat ¦ 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi..--Večje črke po prostora. ¦, . Naročnino iu oglase je plačati loco Gorici „Gortfka TIskarna« A. Gal>r55ek tiska in zalaga rasen «Soče» in »Primorca* še ^Slovansko knjižnico1«, katera izliaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 0 pol ter stane vseletno t gld. 80 'kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog- in narod! «Gor. Tiskarna* A. Gabržčelc (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Živela Soška dolina! Ko je zagledala luč sveta 2. štev. »Gorice", v kateri je bilo nakopičenih v izobilju doslej še vedno neopravičenih napadov na deželnega poslanca in odbornika gospoda dr. Turno, je zavladala neka splošna ogorčenost po deželi, zlasti pri tistih ,o2eli, katerim je sloga pri srcu in ne samo na jeziku. Pred vsem pa so se čutili z g. dr. Turno vred žaljene njegovi volilci. Radi tega so se uprli nezaslišanim napadom na g. dr. Turno ter so slovesno protestbvaTi proti postopanju od strani stranke dr. Gregorčiča in drugov. Oglasilo se je prvo županstvo v K o-b a r i d u, za njim volilci v Tolminu, v Bolcu, in v petek 28. pr. m, popoludnejc došla g. dr. Turni iz Kanala taka brzo-zojavka: »»Kanalsko starešinstvo, zbrano danes v favni seji, je Izreklo Vam, gospod poslanec, soglasno popolno zaupanje ter ojstro obsoja in obža-IJuje neopravičene napade na Vaio osebo". Zega, župan. Prav tisti čas, ko je šla po deželi 4. številka ..Gorice", v kateri so nadaljuje pod imenom BSloge" nesramna gonja proti g. dr. Turni, je sklenilo vrlo županstvo v Kanalu zaupnico svojemu poslancu ter mu isto odposlalo v nekako zadostilo na napade od strani glasila dr. Gregorčiča. Tako so se oglasili vsi štirje kraji v Soški dolini, v katerih je bil izvoljen g. dr> Turna deželnim poslancem, tako je Soška dolina obsodila razdorno postopanje soposlancev dr. Turne ter politiškega društva »Sloge" v sedanjih jako kritičnih časih, ko je neizprosni boj z Italijani najhujši ter je potreba trdnega jedinstva in vstrajne odločnosti na vsej črti! Soška dolina je pokazala s svojimi zaupnicami do g. dr. Turne, da ve cenili »pozitivno delo" ter se ne da slepiti po raznem golem sumničenju brez podlage in brez dokazov! Zato: Slava njej! Živela Soška dolina! Po tej poti naprej l Naš položaj, Čudnim razmeram plovemo naproti. Boj, kateri bijemo današnji dan goriški Slovenci med seboj, kaže svetu našo pokrajino ' v dokaj posebni luči. Doslej se je govorilo izven Goriške kaj spoštljivo o naši slogi, danes je ta sloga skrhana in najbržo preteče mnogo časa, predno se popnemo zopet do one stopinje sporazumljenj, da porceemo: Goriška je složna! Kako je nastal ta nepotrebni boj, jo našim čitateljem dovolj znano, zato tukaj nočemo z nova slikati počelka tega boja na občnem zboru v »Goriški posojilnici" ter razvitka istega, temveč ozirati se nam je le na to, da ta boj obstoji in da skoro gotovo ga ne bo kmalu konec, ker na zadnjem izrednem občnem zboru »Sloge" se je dovolj očitno pokazalo, da mi hočemo jasnosti, določno začrtanega narodnega dela, in ne več omahljivosti in cincavosti, kateri nečednosti sta bili žal ponekod doslej preveč v čislih in obetata biti še. Na tem izrednem občnem zboru je bil še čas, pojasniti temni položaj, razgovoriti se na to in na ono stran, — toda vsemogočna gospoda okoli predsedniške mizo I je znala vse to kaj spretno preprečili. Razšli smo se, in sedaj ne preostaje drugega nego posluževati se javnosti v časnikih. Sloga je skrhana, in listi, ki so želeli na onem imenitnem izrednem občnem zboru pojasnil o položaju, ki so prišli v znamenju sloge, so morali oditi, ne da se jim je dala prilika govoriti. Hoče so delati v znamenju sumničenj, v znamenju obdolženj brca podlage, ne da bi so dalo dokazov navzlic zahtevanju istih! V senci teh znamenj se vrši boj, proti kateremu seveda se dviga tudi odločna reakcija ! Nočemo danes dlje gvorili o tem boju, kakošen je med nami samimi, ker je v ustih vseh, poglejmo le, kaj pravijo Italijani In pa vlada. To vemo dobro, da Italijani so naši najzagrizenejši sovražniki in da vlada nam ni naklonjena. Italijani so bili v poslednjem času vendar le kolikor toliko v gotovih hipi!? poparjeni in niso vedeli kam ali na levo ali na desno, in bili so trenotki, ko je vlada od daleč malce mislila, da bo le potreba nekoliko predrugačili razmere v Goriško-Gra-diščanski. Kar so naši voditelji v svoji kratkovidnosti začeli boj proti poslancu dr. Turni, vsled česar je nastalo to, kar je — razcep- ljenost) Italijani so se oddahnili in ž njimi vladk, češ: zopet smo na dobrem! Vsakdo, kdor količkaj pozna politiko primorske vlade, mora sprevideti, da vlada ne spremeni ničesa, dokler se bomo pričkali sami med seboj, ker vedno upa, dobiti med Slovenci moža, kateri bi bil njeno slepo orodje v tej zmešnjavi. Italijani si manejo roke, češ, doslej so Slovenci gledali skupno nam na roke ter so nas krcali za vsako nepravilno početje, odslej pa bo pozornost na to stran odvr-njena, in mi bomo počeli, kar se nam bo ljubilo. Kdor je čital laške liste, ki so se bavili z našim prepirom, je prišel do lega prepričanja, Italijani že vidijo, da se povrne skoro tisti lepi čas, ko se je goriški Slovenec brezpogojno klanjal italijanski samovolji, in vlada je dobila zopet pogum. Lansko leto jo tržaški namestnik grof Gocss po Soški dolini sicer preganjal poslance v deželni zbor, ali tako odkrito ni govoril kakor letos, Zakaj? Od lanskega leta dalje se od strani našega »narodnega vodstva" ni zgodilo ničesa, kur bi kazalo o kaki reakciji proti politiškemu agitatorstvu namestnika po Soški dolini, do-čim bi drugodi v Avstriji, da se je predrznil kak namestnik tako nastopati, bila nastala reakcija, pod katero bi bil padel tak namestnik 1 Grof GoCss reakcije ni videl, k temu je priSel Se razpor med nami v poslednjem času, — se je li potem čuditi, da nam je letos v Brdih in na Vipavskem na vsa usta odrekal ravnopravnost ter odločno odbil vsako prošnjo, dokler poslanci ne vstopijo v deželni zbor?! Zgodilo se je lani le to, da so časniki pisali p politiškem agitatorstvu grofa Goessa, in »Soča", ki je pošteno ožigosala postopanje namestnikovo, je bila zaplenjena! Drugega ni bilo nič. Mi smo popolnoma prepričani, da vlada baš vsled prepira, kateri imamo med seboj, se je že odločila, da ne stori ničesa v prilog Slovencem, ker računi z dejstvom, da odslej se bomo bili med seboj mesto zdržema proti njej in proti Italijanom. V tem pogledu so računi čisti... In kardinal ? Njegov virilni glas je še vedno tisti, ki omogoča zborovanje ter ki odločuje na eno ali na drugo stran. Tudi o kardinalu vemo, kako misli o našem deželnem zboru, MARCO VISCONTI Zgodovinski roman -Italijanski napisal Commaso Grossl (Dalje) Marko, ki ga je hotel spraviti do tega, da bi se jasneje izjavil, ni odgovoril, in je le hotel oditi. «Poslušajte, poslušajte me», je prosil grof vedno bolj vznemirjen, «jaz ne vem nič, glejte, jaz nisem ničesa zakrivil... sicer mladenič... res, ne morem tajiti, se je izrazil, da bi rad poročil mojo hčer; toda jaz sem mu takoj jasno povedal, da se nečem zameriti vam... in da bi nikoli ne privolil temu drugače nego le s pogojem...» V Marku je vse zavrelo; on ni mogel brzdati svoje nestrpnosti, in je prekinil grofa z vprašanjem: «Pa Biče, ali se je radovoljno uda-jala tej ženitbi ?» in je čakal odgovor z izrazom take razburjenosti, da je grofa kar zazeblo. «Kaj Biee ?» je odgovoril uni oma-huj6, »vprašate me o Biei? — Ona bi vsprejela tistega ženina, katerega bi jej ponudili stariši — ubožica je tak6 pri-jirosta, tak6* nedolžna — verujte mi — prava golobica; in ne misli na drugo kot na svojo mater in na me». «Torej», je zopet vprašal Visconte, •mislite, da ne bo odveč žalostna, če se ta ženitba podere ?» «Žalostna? o, kaj še! ona nima takih muh; jaz že poznam svojo hčer, oh, jo poznam dobro, in nimam najmanjše skrbi za to*. Ko je slišal te blažene besede, se je Marko takd vzradostil, tako močno vdobrovoljil, da bi bil kar objel onega, ki jih je bil izgovoril. Toda vzdržal se je, ko je premislil, da to, kar se ni še dogodilo, bi se moglo zgoditi med tem, ko bo on v Toskani, če bi se mu ne posrečilo doseči, da bi se moral Otto-rino ves ta čas ogibati grofove hiše. Zopet je torej uvidel, da bo najbolje, če se dekličinemu očetu vtepe v glavo, da mu preti nekaj strašnega, ako se bo nadaljevalo dosedanje razmerje med njegovo hčerjo in Ottorinom. Zato je dejal sicer ne s tako" temnim obrazom kot prej, a vendarle še vodno s takim, da ni niti od daleč razodel veselja, ka- tero je tedaj vladalo v njegovem srcu: «če je taktf, tim bolje za njo in tem bolje tudi za vas. Kajti rečem vam, da bi mi bilo jako žal, ko bi vedel, da ste prišli v spor s tako" mogočnim in tako" razdražljivim gospodom, kakoršen je Ruseoni. Pa tudi od moje strani priznati vam moram — bi mi bilo jako zoperno, če bi moral šteti tudi vas, svojega tovariša in prijatelja iz rosne mladosti, med svoje... med tiste, ki mi nasprotujejo in katerih pač ne morem gledati s prijaznim očesom. Na to je z neko zaupnostjo, kakoršno kaže včasih gospodar svojim podložnikom, položil roko na grofovo ramo in je nadaljeval: «Morda vi niste dobro vedeli, da sem si jaz že mnogo prizadel za to zvezo nied Ottorinom in hčerjo eomskega gospoda ; a sedaj mi je mladenič hipoma začel omahovati, in kaže se, kakor da bi se hotel umakniti; toda reč je že toliko napredovala", da je pri tem zastavljena moja/ čast. Vendar, če boste vi trdni, se še vse zopet poravna, in Ot-torino ne bo dosti nasprotoval, kor tudi dobro ve, da z menoj ni šale*. «0, le bodite brez skrbi*, je dejal grof, «od moje stranf ne boste imeli Naši voditelji niso vedeli nič in, za njimi se« veda tudi mi ne, kako stojimo ž njim, d o-kler se ni privatnim potom izvedelo. Sedaj še le ve slovenska javnost, da kardinal je odločno nasproten abstinenci; odtod amevno, da je 2e bila seja deželnega zbora brez slovenskih poslancev J Kaj bo v prihodnje, kadar se otvori novo zasedanje deželnega zbora? Mi se bojimo, da vlada in Italijani dosežejo pri kardinalu sklepčnost deželnega zbora, v katerem slučaju bi bila slovenska delegacija primorona vstopiti v deželni zbor v svoji sedanji sestavi. Potem pa smo tam, kjer smo bili pred abstinenco! Tako perspektivo nam dajo boj, kateri je zaneten pod pretvezo sloge med goriškimi Slovenci. Nova doba trpljenja nastnuo na mesto rešitve iz italijanske sužnjosti. Tako je, gospoda, in nič drugače!... Mi se lasamo, Italijani, združeni z vlado, se smejejo, ker prišli so časi, ko se izvršuje nad goriškimi Slovenci tisti znani rek; fra due liliganli il lorzo gode, —c. Oomače in razne novice. Osebne vesti. — Pri južni železnici so imenovani višjim oflcijalom med drugimi: gg. Ivan S m o 1 i č v Postojni, J. G o Id s te i n v Gorici, V. Mraz, Fr. Pisk ar in F. Scnitza v Trstu. Naš rojak g. Angelo S a v n i k, doslej finančni koncipist, je imenovan finančnim komisarjem v Ljubljani. Stavbeni svetnik Vilfan je imenovau višjim stavbenim svetnikom na pomorski oblasti v Trstu. Nove maše. — V župni cerkvi v Bar-kovljah pri Trstu je služil v nedeljo prvo sv. mašo preč. g. Matija Škabar, na Katinari pa ob istem času preč. g. Sla/nič. V nedeljo je služil novo mašo v Štanjelu na Krasu preč. g. Fr. Abram. Kakor se nam poroča, je bila ta nova maša veličasten praznik za Štanjel. Prisoten je bil na isti tudi državni poslanec dr. Krek. Danes zjutraj ob 8. uri je imel prvo sv. mašo v cerkvi sv. Antona v Gorici preč. g. Karol Oblak. Smrtna kosa. — Kakor je bilo že naznanjeno v »Prim.", je umrl v petek zvečer v goriški bolnišnici g. Jos. L u t m a n, župan v Št. Andrežu. Pogreb je bil v nedeljo ob 11. uri dopoludne; bil je prav impozanten, ker se ga je udeležilo občinstvo v prav obi- zmotnjav. Če bi bil poprej vedel, da je tak<5, bi ne bil pustil za noben denar tega mladeniča prihajati v mojo hišo, kajti čez vse denarje na svetu mi je pri srcu vaša milost in moj mir». «Prav, prav; o tem, kar je bilo, ne govoriva več, ali zanaprej...* »Obljubljam vam, da zanaprej ne prestopi več praga moje hiše, tudi če bi se imel svet podreti... na to smete računati z gotovostjo*. Tedaj se je že hotel Marko kaj izraziti o svojih namerah do Biče; vendar je pomislil, da bo najbolje, če še poprej izvS, kake misli je deklica; kajti njegov ponos in njegova strast sta se zoper-stavljala temu, da bi jo imel dobiti vsledv očetovega ukaza, a ne po njenem prostovoljnem nagnjenju; taka pridobitev bi bila zanj bolj neznosna, nego če bi jo moral izgubiti za vselej. Ker je bil torej že spravil moža, kamor je bil namenil, je sklenil svoj pogovor taktf-ie: »Veseli me, grof, da ostaneva bolj a prijatelja nego sem mislil pred najinim pogovorom*. Na to mu je podal roko in je stopil na sredo dvorane, kjer se je vmešal v krog vitezov, ki so obkroževalr novodošlo krasotico. lem številu* kar ka«v da poko^lJ W I . splošae simpatij D%mači pevci wJ,/H >r -I pel! v cerkvi inr^ pofci^l^^JJfV o mu je poIož&V venec na krsto. W%( %r o župarioval &* let. Naj .v mira. poJ^I y Zna&ino za Imenovanja %*\riW » uradnikov ua naših sodnijali , ^ J^V *, teden "srno poročali, da za Ajdovca j j-kr novan sodnijskim kancelistom r^J Lvf - '..... —AW/M Korminu, se je nemalo začudil, Id dekret, da je imenovan :Jgucelist^ 'Bj ^ polnoma slovenski kraj Ajdovsci^,A QM 11 se je ter se naj., UI v Gorico, P^pf^Lj / *~\ nijsko gospodo,; ..ako pride on *J%'Lw • imenovanja. Rekel je; kako naj *J™LV H Ajdovščini, ker ne znam slovenski!{w3#j *, da nekdo s sodnije se je peljal f j|jUt * Trst, povprašat, kaj naj se ukren^f1^ f* ,f <~| 86 "'Ta slučaj je jako značilen, %*%jj5nHJ jsl upoštevala ni, zna-li Novajo*J *%i'Mi*l niti >!»'v« ali ne, temveč kar službeno ga „ jil™,,,^. ¦ -i popolnoma slovenski kraj. Tedaj rffVVJJtf M sodna oblast ne drži načela, da a ««^7 Al!jH nastavljen na slovenskih tleh, ^\fp it JI ( slovenski, temveč pograbi karti^#y, W|sj bas pod roko pride, ter ga yl*|jfWwM oni kraj, ne glede na usposobljenimi, Mjli vtem star-«- ------------------- A J;) -Jl"a'1 reagovati i Hii^Afci^K^d1' 4*ttrj«ev, ki r*az-NW\(ia r*V <^C% «fl0^1 ^(1 okri,-icn1 'tem slučaju nam na prvem jfU«4' M eagovati ni potreba, ker je to fct^ir |jw'' M Novajolli. VpraSal je gospodo: h'J*\ 0{N» dujem v Ajdovščini, ker ne znai^^J vi I Ste slišali, gospodje na sodnijug,'\i, %f Na« sodbo? ! Ta Furlan je vam sam p{\ijW XB< krito v tistem vprašanju, da um^fW,Bi;iiMri,i službovati v slovenskem kraju, nu^N f^V^' jezika ljudstva, med katerim t^&\ f\jFM kot takemu. Kaj ni nobenega- slovensk^ ftj^d na razpolaganje za Ajdovščino ?! 'M B#^J se nam, da slovenski pisarniški ii\/;Jhlips» radi svojega znanja jezikov pretep t M\i\ na vse strani, zato pa je teJk*ol[y Af F kam ven, ~ in tista uprega jih *W1vL.Mj' da ne morejo tako lepo iti naptwP\J J W kakor njihovi italijanski tovariš V©^--imajo v svojo poučno porabo še ft VHUj \f <> .-No, pa saj smo še vedno v Priprta/ 1 ,So0* - »Gorica". - W\iR **\ sečem dnij nisem niti sanjal, ^af\i"V W Goriškem tak list, kakoršen je - ,\(JW »*J Menil sem, da dobimo list, kib^|f\iJJ 4 ^ tolmač nazorov in teženj ve&jn« \ IM % dež. poslancev in onih mož, ki s^jiP ,|ijjy( '|-! oklenejo, a da bo vsaj kolikortot,#j[,w >D1 val nazore in prepričanje drugih^ #\/ M ^ želi, ki tudi nekaj veljajo. Mer^jl % /j.i'«,1'5 «1» tudi za tak list je dovolj prosto^ r\A w dosedanjih, ker že drugače noftku.jV/ %h%u bomo ž njim vedno vsaj na PJM^V'M prav za prav hočejo naši i>%irLf f ' d|W -mi Toda že prva številka i^'%|faVf*tj» napovedala boj na življenje inHt^*\ j w \*t\ moji obrti in osebi, — druga ^gl«'1 L^!'^ Turni na znan način, ki je a^V/vli po vsej Sloveniji. ,, Kar se ttče moje osect,«^;'^' 'W pričakoval prej smrt nego ta |^ f\^ ^ panje. Vest mi ni očitala A^e^n/«^^ častnega dejanja, marveč prfiS^jif ^/\ith[j« zavest, da sem bil vedno id&^jl1 ^/ V,P1 kjl da- preidejalen in lojalen so^of^jj jNsj sem pa videl, da so se razmere^ 0^0^ c toliko premenile, da ne morem 4S s iHtjjif^cH dosedanji poli, sem tudi loj^V/J^f^' dal svoje mnenje. —- In phi1 ' il'% 1. štev. »Gorice* .mi je dal 'i%ifcbN fi Alfred grof Cbronini „das heil|||l«sM'H^tw' wortw, da proti moji osebi - jii«\!° t^\ niC.... .Gorica" pa dokazuje fu^ (it«:« drugega. Prav nič bi me ne fcgp ^ JjyN ti me še tako ozmerjala radi mejili ^ ||!l%|i^yl za dr. Turno in radi drugih 4^' k/^^u šem najnovejšem razkolu, -* $} l'MJtf\jl v moje bivše 10-letno sodelo*,^/' \^fht^\ čine, kakor je citati v zadnji *kr* zadovoljna; danes pa, ko rt-jfl ,*f y^y -. najsrditejšega osebnega »»^rV/^iAd moža, katerega sem imel »'j, \^:f\$lS :j| oč^,ta, na katerem se visel z »^l^lO^i^i i) z pm dušo, s katerim sva . veljp1 ;l|!%^i 1« še" več trpela, — danes mi je ^ \AP^m do obupa v človeštvo. Ali seu^i^VV^V alužilPH ' Ne bom odgovarjal na w^!W yH^yi zmisljali v opravičevanje sfft^i^VS^M \h rti*V.*©• s( Kfu\ ^**»*A ka-S^h'^^ *| ^i^^v2>5t. „Garice«?I lk ^*mf\J H\$X>*y$S o bedeti poleg ,k,df- H (*U^h^^n^ll,cr,alee"-^i'? S$ l\fii^Y^AiL '|r' T" naj položi ISA A s*. L* 1 J i^lil^ega seticprc k "v " '' " '' ^ i|%or^liŠtirje dež*liu ^vvoda. zčitali in me posv^ji/il j r, k^f^fl iN » *s5r& loj fi^i ^^a ^r p^tih W^a"^P^elekclost in kL*j r^(i; :^jiaf3isk*e' *n ^t*1 rt^^li^V^il^oln^o dtašo in t«lo f3a- Kdo^ ne rite o*, katero KrfVtf1 I^V^H ^^^h ^osP^dov je hf ll^jTr^i«^ ('i^P^io^ilp^r.jolitiJ-h $ fisW' Tll!0^«^^!'^«11^!^" iti njesno 1^ jjrts-JlKK^ JH\ i,ilibl^w(lfeswA. j. M --nfPSsti-K*,! r-.a4i S VM* X.$ ! Kv) V^t« ikK . — r^rei; \\ l f% Aj^ ^ ^ * so obrtniki le za^ ^ ^I^^^UjV^Asi'^«^!^ pa P»- fr«St « fttAj^^ 1Jev*1 »alje pi^ #WA ^ jfli^M^^afeiiio niaioP^il^ ^v vS tf\im\i«Ktl^ f*sti[* ttt«3i stred^ J l»'M^(l yfftt fliNj^il^' «^nar cd ^ v^S^' sitnega P«t>sla> k f M^aifehil^^V^^^^o sitnega p l j)Ui»> /K i*y 'i^iNii^ožij^'aWi»i J <^'!^ if»\X\/i« ^f«V' . a^o ^o«»c videli I SH^1^'!^^ !*a ic^e tiote- vplesti v politiko domačega p^repiE^a. Anton Jerkič, fotograf. .P^-oB s KMttJci I' —Devico »Gorico" je^ ^ida^b ssrfliu pced tako — devizo, ker j^ v^nd^rle jako nepopolarna in nevaren i»m4 k' ^eže na dva kroja. Z»t6 pa taji, da 1>3 «fr nj^na slrainka posluževala takega sred-«%va 5M ^voj^ namene, pozabivši, da je oci-l%la t^r. *1'uiK»i Se pred par tedni, »da se na ftorWfc«i^ niti uetomačil ni!* —Toda resnica j^ pr%«vc^ razširjena po celi deželi, da bi jo Mlot:rcl>^i dokazovati! Ako je še kdo v de-ž^li, i. se ni slišal tega bojnega gesla, ga k^ir S;avir^ai»o, da živi v .zaplankani deželi", kjef ,nej< vt^i nie, ne sliši niC kot bil bi Vs^ pfkpnkvU«. — Kobaridski g. ka-Mi"^ F%iir»|te piSe 27. t. m. Sklicuje se na § I?-*, lis: kovnega zakona glede notice, objavil ene v klanim „Po zboru Sloge" v 5y. štev. > Sot^j' ^ dnkc 2^.t. I., zahtevam, da objavite i\$t*i\ p»»opr^vek; Ni res* d;* je sedmorica članov, ki so (t ali ^e prej pooblastila kaplanu, preklicala P^oo^astilai - res je, da soje preklicali s^Dio*. tr jje>s Ni res* da so preklicali potem, ko so i vedeli, ^ak?»j segre; res je, da so že vedeli, z^ ^•¦sj ^e fjre, ker so jih oddali potem, ko j^> bi^o ž^ v „Grorici" št. 2. obljavljeno, da se v oli ^ Ok3l)or*nikov in 4 naniestn-ke. O^oniU uredništva: Kljubu rezili m j»»ni fes* smo vendar prepričani, da ti -sti »*,tri je" so preklicali pooblastila potem, k^o 8C^ fcv/ode-ii, ssa kaj se gT«5. Čemu poprav-Ij^lii ki or se ne di nič popraviti. — Sic^rpia sta prinesla volilca gg. H. in J>. Je nekal t^reklicov osebno v Gorico. ^Šlor xla p*jilj« h* m tudi g. učit. S r e b r n i č k^ak P3op»a?el<, v katerem bi mrgolelo »ni resa-ir-iif>i»'-^s»icidle»jev!! So^JJaliil (lotnoknitjc v ©ortcl so ir-ncli v r^edoljo shod pri Dreherjn. Sprejeli s^o r%esfll%icijo p-^oti § 14 in proti novemu dUvj«u n;^ sladkor. Zraven pa so trdo prije-n~iali kr5C5ai!Si;q socijaliste, zlasti njihove vo-4 it«8^5, l*el ^a dLuhovnifcom je pri tem le za SNflj" pr^vla^lo. »f^H&kff IJmlska posojilnica* kaže c^eli "v juliju* torej v enem najslabših mese-clli,%ld. 8lW7'$l prometa. Hranilnih vlog j03 do^jlo ,ia nove g$d. 27.202, izplačanih pa rld. ^0.6« 87.S2, kar tudi kaže denarno silo t^gfi prv^aga denarnega zavoda v deželi. %tor>i5kt. 8|>ItuHjentj& prirede v Tolminu 6^.1. m, veselico s sledečim vsporedom: 1. J^lil. ^jL ^TarkraS: „Poputnica Hrvatske", udarja t^mil)^. ?bni0r. % Iv, pl. Zaje : »Zrinjsko Fran-^;o|?«,^i^^) p»of' dijaški moški zbor. 3, Zink: *J$ obelili bistre Soče*, mazurka, svira or-k^estes-r. —4, Šj'c*igra »Dijaki*. 5. Krakanp: ^iiiif^niJ!^ i^ opere »La Messinese", svira Carlie^ti!^ 0. Fr* GerbiC: »Slovanski brod", KDoje dijaški zbor. 7. V. G, Brož: 8San% S^lasb^ena- slika, udarja tamb. zbor. 8. Spe-Woigr*a! ^pijakova aarubitev*. 9. Kral: 9Hoch ^fol^biir^g' Itor^čnica, svira orkester. Vstop-riina : se* Ijeii^i, kc^ je bilo iaklieanih 11 številk, tom-W pa*, ko je bilo izklicanih 43 številk. Ok viiiOs je dobila jedna sama oseba, tombolo pa so razdeliti med 4. Številke je klical %ieltt m^jž s. prav Čistim daleč slišnim gla-^oiii-s. Po^]^ teg-a so bile izklicane številke ^idit e n«j d^ski na posebnem za to prireje-%ieii! odiru kakor so jih. tudi koncem travniku fctfAkli *iia ^drogu, Izklicevalec se je ravnal :$o %iavcilm iz lanskega leta v „Soei% da ^e>licai d* it. tO številka in dalje na-^rti »t enlo, Po tomboli je bil koncert z zabavo v prostorih »Kmetijske zadruge*. Vojaški orkester je pridno sviral, in petje se je vrstilo za godbo. O petji treba reči, da je bilo prav dobro, zdi se nam 'e, da je bil vsporecl malce predolg. Pri koncertu smo videli čarobno razsvetljavo in lepe umetne ognje. 3890 srečk je bilo prodanih. Dobili so činkvino Mervic iz Št. Petra in neki grofov kmet z Vogerskega. Tombolo so dobili g.čna Klančičeva iz Podgore, nekdo iz VojšCice, 1 iz Št. Mavra in še en drugi. Srečk je bilo prodano premalo, vzrok pač »mrtva sezona 1" Tožba proti »Corrleru" na Dunaju bo najbrže v septembru. Cisto napačna so bila poročila, da je bila obravnava določena na včerajšnji dan. Odkod so prišla, ne vemo! Pravijo, da se v Gorici mnogo trudijo, da bi se pogodili, a Korminci za to ne marajo. Vosellčnl odsek K podpornega društva" v Lokavcu priredi v nedeljo dne G. avgusta na dvorišču g. Fr. Rebka plesno veselico. Pri plesu bo svirala slavnoznana veteranska godba iz Mavhinj. Začetek ob 3, uri popoldne. Vstopnina k vsaki plesni točki 10 kr. Cisti dobiček je določen za napravo društvene zastave. Tombola v Brdlli, za katero je prosil »Slovenski Jez" v Biljani, je dovoljena z dopisom c. kr. financ, ministerslva od 28. junija t. I. št. 34710. Tombola se bo vršil.i dne 13. avgusta t. I. na Dobrovem. Posnemanja vredno. — C. kr. loterijski urad za Primorje je lansko leto naznanil »Slovenskem Jezu" v Biljani dovoljenje tombole v italijanskem jeziku. „Slov. Jez" se je pritožil proti temu na c. kr. finančno ministerstvo in letos je dobil od istega urada dovoljenje pisano v slovenskem jeziku. Oblasti same nas kratijo v ravnoprav-nosti, kjer se le da ; zategadel pa se je treba postaviti po robu nezakonitostim ; potem šele pomaga. V tem pogledu posnemajte »Slov. Jez"! Pevsko »društvo Nanos", priredi na Gočah pri Vipavi s prijaznim sodelovanjem ajdovsko-šturskih tarnburašev v nedeljo dne 6. avgusta na dvorišču g. Ferjančiča veselico s plesom, pri katerem bo svirala veteranska godba iz Prvačine po sledečem vsporedu: 1. »Kviško srca", koračnica, udarjajo tamburaši; 2. Pozdrav gostov; 3. »Naša pesem", poje zbor; 4. »Njega ni", trospev z spremljevanjem tamburaškega zbora; 5. Bu-dilna8, poje zbor; G. »Venec hvatskih narodnih pesmi", udarjajo tamburaši; 7. »Sijaj solnčice", z bariton-solo, poje zbor; 8. »Z« vasjo", sopran-solo s premljevanjem tamburaškega zbora; 9. »Naš prapor", poje zbor»; 10. »Lepa naša domovina", udarjajo tamburaši; 11. »V tebi domovina", poje zbor; 12. »•Mož in žena", šaljiv dvospev; 13. Piosta zabava in ples. Vstopnina za osobo 20 kr., za otroke polovica. Začetek točno ob 4. uri popoldne. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje Odbor. »Bralno in pevsko društvo" v Ro-elnju priredi dne 6. avgusta veselico v prostorih g. Martina Gerbeca. Začetek ob 3. uri popoludne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Pogreb pokojnega g. Jos. Streklja na Gorjanskem je bil prav veličasten. Pokojnik, ki je bil ves čas svojega življenja zdrav in čil na duhu in telesu do slednjega časa, je [bil mož, ki je skrbel neumorno za svojo rodbino ter delal za blagor občine. Zato pa je užival tudi splošno spoštovanje, kar se je pokazalo posebno pri pogrebu, ko so prihiteli ljudje od blizu in od daleč, da skažejo zadnjo čast svojemu dslanemu možu. Lahka mu bodi zemlja domača! Kazglas c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu od 23. julija 1899 št. 23010, s katerim so označene vse one proge po suhem in po vodi, po katerih je dovoljen počenši s 1. avgustom 1899 prevoz sladkorja v prometu med ozemljem avstro - ogerskega carinskega področja. S cesarsko naredbo od 17. julija 1899 1. drž. zaL št. 120 VIII. del je podvržen v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem svetu, in v deželah ogerske krone ter Bosne in Hercegovine, promet z obdačenitn sladkorjem v množici nad dva kilograma nadzorstvu gled6 povrnitve povišanega davka za sladkor za množice, ki bivaio v prometu med gori navedenim ozemljem izven davčne obveze, in sicer to tako, da se morajo dotične pošiljatve prijaviti prej v to določenemu finančnemu organu (razpošiljavnemu uradu), in to na prav isti načir*, kakor je že sedaj predpisano za promet z žganjem v omenjenem ozemlju. Za prevoz pošiljatev sladkorja, ki so podvržene v prometu med kraljevinami in deželami, zastopanimi v državnem svetu, in deželami ogerske krone glasom člena 3. Vili. dela cesarske naredbe od 17. julija 1890. 1. drž. zak. št. 120 dolžnosti prijave, so dovoljene v smislu naredbe finančnega ministrstva od 19. julija 1899 št. 40989 razun železniških in parobrodnih prog do daljne odredbe vse one proge, ki so še sedaj dovoljene za promet z žganimi spirituoznimi tekočinami. Za upravni obseg primorskega finančnega ravnateljstva je taka državna proga cesta iz Reke v Kantrido. BelaTskeiun ljudstvu v Avstriji, — Socijalni demokratje so izdali v vseh jezikih v Avstriji, oklic na delavsko ljudstvo. Tak oklic smo dobili slučajno v roke. Iz istega posnemamo to-le: Kaj pomeni ta pogodba, katero je Ogrska grofu Thunu izsilila in katera se ima v malo mesecih tudi avstrijskemu parlamentu vsiliti? ... - Takoj nas bo^o^zadeleJžrtve, ki nas bodo tlačile liki neznosno streme/ Iz vozne -premije in davčne restitucije za sladkor, žganje, pivo se imajo po novem, za Avstrijo neugodnem ključu razdeliti med obemi državnimi polovicami. Izvoz piva, petroleja, sladkorja med Avstrijo in Ogrsko nam ima naložiti sočasno izrbčrtSružitnkjskega davka kot dolžnost. Oboje pomeni za Avstrijo izgubo letnih treh do štirih milijonov goldinarjev, za Ogrsko pa ravno toliko dobička. Veliko hujše pa zadene ljudstvo p o-— v i sanje užitninskih davkov, ki male dohodke veliko težje obremeni, kakor velike in ki se nič ne ozira na najmanjšo življensko potrebo.Na en kilogram sladkorja odpada že danes 13 nove. diivka, sedaj je pa isti povišon na 19 novč. Angleži dobe lahko avstrijski sladkor k večjemu po 20 novč. kilo, mi Avstrijanci smo ga doslej plačevali po 40 do 42 novč. in poslej boderno plačevali 50 do 52 novč. za kilo. Avstrijanec porabi dandanes komaj 8'3 kilograma sladkorja za osebo v enem letu, Anglež si ga lahko kupi 35 kilogramov. Poslej se bode morala poraba pri nos Se bolj znižati. Pa odkdaj treba kakšni avstrijski vladi misliti na blagostanje in zdravje prebivalstva 'i Saj so sladkorni baroni dosti skromni, če so danes zadovoljni, da imajo razven karlelnega dobička dvajnastih mjjjjojripv goldinarjev »samo še* devet milijonov letne premije iz davčnega denarja, dočim so potegovali pred malo leti po trideset in več milijonov goldinarjev iz davčne rnošnjice. Tudi petroleju se zviša cena. Za tri do štiri novčice za kilo postane dražji. V ta namen se je eolnina na surovi petrolej zvišala za for, 1*80 po metriškem centu v korist 200 galiških jamskih posestnikov. V ozadju pa čaka še zvišanje užitnin-skega davka na pivo in žganje. Za najslabše pivo (Abzugbier) je pričakovati, da se podraži za 83 novč. po h e k t o l,i t r u; pivovarvafji in gostilničarji bodo naredili „o krogi o" 2 novč. po litru. Zopet so brez posestni, delavni s loj o v i naroda oni, katerim so naklada največja bremena v korist Ogrske. Celotni uspeh, kadar se ves davčni program izvede, bode tak, da se z v i š a j o i z d a t k i d e-lavske družine za okroglih for. 15 na leto, kar požre torej 10 dnin izuee-nega in 12 dnin neizučenega delavca na Dunaju. Iz davčnih dohodkov se imajo pa bogati pivovarvarji, žganjarji i. t. d., ki so pogodbi pritrdili, odškodovati, ako bi se kon-zum zmanjšal. Skončuje pa tako: Narod mora prisiliti državni zbor, da stori svojo dolžnost. Stranke, ki se klanjajo vladi in izdajajo koristi dežele, je treba postaviti na sramoto. Vihar mora završali po deželi in tudi najbolj ravnodušne se mora pripraviti do zavednosti, kaj žuga njim in gospodarski bodočnosti vseh. Pogodba ni zakon, dokler je ni državni zbor potrdil, in da se pod ta jarem ne skloni, moramo preprečiti kakor moremo. Pravična pogodba ali pa nikakršna — to nam je bil in je bojni klic; in proti dogovorom, ki spravljajo Avstrijo na kant, ki prinašajo samo Ogrski neizmerne koristi in ki so bili vgovorjeni, le da si Thunova vlada ohrani življenje, protestujemo javno in slovesno. Zlasti protestujemo proti temu, da se vnovič — skuša v Avstriji brez naroda in proti narodu vladati, da se drznejo one absolutistične vladne tendence na dan, ki so stoletja ovirale duševni in gospodarski razvoj v Avstriji, da se 1 j u d-ske pravice neznosno omejujejo, mesto da bi se, kakor treba, razširile. Mi hočemo, da se sliši naš protest vsepovsod, zlasti pa v širokih krogih delavskega ljudstv a,'čigar zastopanje nam je naloga in ponos. Og. naročnikom .Slovansko knjižnice". — Razpošiljaje zadnje 3 snopiče je priložilo upravništve čeke c. kr. poštno hranilnega urada z opominom, kaj treba plačati. Sedaj pa smo se prepričali, da so se pri vlaganju opominov zgodile pomote. Zato prosimo vse prizadele p. n. gg. naročnike oproščenja, druge, ki nam res kaj dolžujejo, pa prosimo, naj blagovolijo zastanek poravnati. Razgled po svetu. Protesti proti davku na sladkor se množe. Na raznih važnejših krajih v Avstriji se vrše shodi, na katerih ljudstvo odločno protestuje proti novemu davku, kateri bo pravi udarec zlasti za nižje sloje. Vlada je odredila, da se morajo razveljaviti vsi taki sklepi, ali kljubu temu protestuje jo ljudje v čim večji meri proti novemu davku. Pretepanje pri vojakih. — Ker pretepanje vojakov v naši armadi še vedno bujno cvete, je izdal vojni minister Krieghammer vsem vojaškim podrejenim oblastim ukaz, s katerim je odslej strogo prepovedano, tepsti vojake. Koncem aprosvUljenega" 19. stoletja je potreba v Avstriji še izdajati slične ukaze ! Vojnemu ministru Kricgliaininerju je podelil cesar baronstvo, ker praznuje 50 letnico svojega vojaškega službovanja. Cesar mu je čestital tem povodom jako laskavo. Državni sluge na Dunaju so imeli j^^alTje-tlnrTJrtteklega meseca zaupne shode, na katerih so sklenili, prirediti več demonstracijskih shodov, ako regulacija njihovih plač ne zadobi veljave z današnjim dnern. Naredba glede zvišanja plač državnim slugam stopi v veljavo s 1. sept. t. 1. ter bo objavljena ta mesec. Slaščičarji v Pragi so se zmenili danes 1. avgusta, na kateri dan je stopil novi davek na sladkor v veljavo, imeti zapite vse prodajalnics in delavnice. Izdali so oklici, naj se naredi tako tudi po drugih mestih ter naj se vrše protestni shodi. Tudi na Dunaju so bili sklenili slaščičarji danes zapreti svoje prodajalnice ter razobesiti črne zastave v znak protesta proti davku na sladkor, pašo, kakor pravijo zadnja poročila, opustili vsako demonstracijo. • Nesreča na železnici. — Pri Rikarji vesl blizu dravskega mosta med Celovcem in Mariborom se je zgodila v noči 31. pr. m. velika nesreča. Ob ovinku se je vlak pretrgal. Več vagonov se je zvrnilo, dva sta padla čez tir v globino. 1 železniški uradnik je ubit, drogi je umrl -/sled dobljenih ran. Okoli 60 je ranjenih. V vlaku je bilo nad 200 oseb. Ure, ki govorč. — V Švici pripravljajo ure, ki govore. Žepne ure take vrste so tako narejene, da kadar se pritisne pero, glasno in jasno zakličejo, ure-budilke pa, kakor odbijejo določeni čas zakličejo n. pr, „6 je ura, vstani!" Poročila trde, da to ni šala, ter da delajo množino takih ur, katere bodo prodajali skoro povsodi. Glasovi prihajajo od tod, ker se stavijo v ure male žice vulkanizovanega gumija, na katerem so ure-zane besede in čas, kedaj da treba uri govoriti! Gospod Peter Cora, predobro znan nag prijatelj, mož zelo čudnega spomina po raznih poŠtah tržaškega področja, pride baje nazaj v Trst. Italijanski njegovi prijatelji so se pri njegovem odhodu zavezali s častno besedo, da v par letih ga spravijo nazaj v Trst. No, čas prihaja, in sedaj nameravajo, kakor se čuje, spravili v pokoj uradnega ravnatelja Konstantina, na njegovo mesto pa postaviti Petra. — Treba bo zastaviti vse sile, da se res no zgodi, da bi se vrnil v Trst slovanožerec Peter Gora l Kranjska gora na dorenjskem (Kranjskem) šteje letos lepo število gostov. Med njimi je mnogo Goričanov. Radovljiška podružn. „slov. plan. društva" je postavila tam ob poti v Veliko Pišenco dve lični klopici, da morejo gostje uživati diven razgled na Pri-sanek in Razor. »Zveza slovenskfli kolesarjev". — Odbor „Z. S. K." je sklenil v svoji zadnji seji, da priredi dne 3. septembra 1899. na cestni progi Reka-Ljubljana svojo III. dislančno dirko. Ker se je na občnem zboru prireditev cestne dirke posebno zaželela in je zanimanje za njo bilo veliko, je pričakovati, da bode udeležba od strani cestnih vozače v mnogoštevilna, tembolj ker število zvezi pripadajočih društev in članov vedno narašča. Pravico dirkali imajo le člani zveze. S to dirko spojena bode tudi borba za prvenstvo zveze za leto 1899,1900. — Nadalje so je sklenilo število pomočnik postaj pomnožiti, in sicer na gorenjski in dolenjski progi. Vse prej obstoječe postaje se bodo pa v kratkem pregledale, in če treba, z novimi potrebščinami oskrbele. — Člani zveze bodo imeli od zdaj naprej uporabo orodja in drugih kolesarski U potrebščin, s katerimi so pomočne postaje oskrbljene, brezplačno na razpolago ¦¦- a le, če se izkažejo z legitimacijo — nasprotno pa je dovoljena uporaba nečlanom le proti vplačilu 30 krajcarjev. Letna članarina se je za člane ene in isle rodbine znižala za jedno tretjino; vstopnino je plačali le gospodarju družine, vsi drugi nesamostojni so prosti vstopnine. Tu navedene spremembe izvolijo naj Čast. p. n. člani na znanje vzeti, ker se posameznikov ne more posebej obvestiti. Wesen nnd Charaktcr der slov. Schriftspraehe. — Prof. 11 e š i č je izdal lično broSurico, v kateri razpravlja bitstvoin značaj slov. književnega jezika. Povod k toj brošuri mu je dala razprava v /Fagespošli*, kjer je nekdo zaničljivo obravnaval, kako se da rabili slovenski jezik v sodnijske svrhe. Brošurica, ki je prav zanimiva, stane 10 kr., po pošti 12 kr. Prodajajo trgovec Sehvrontnor v Ljubljani. Cesarja Franca Jožefa 1. mestna višja dekliška šola v Ljubljani je sklenila dne 55. pr. m. slovesno svoje treije šolsko leto, in sicer z jako povoljnimi vspehi. Po skupni zahvalni službi božji je mdelil ravnatelj gojenkaiii izpričevala in s primernim nagovorom odpustil tretjeletnice z zavoda. V lepih besedah se je v imenu svojih kole-gin; pdčna. Silva Derčeva poslovila od zavodu ter zahvalila ravnatelja in učiteljstvo za skrbno vodstvo iu izobrazbo, zagotavljajoč, da se bodo vse tovarišice tega svojega iz-obraževališča kot prve njega gojenke vodno s hvaležnostjo in ponosom spominjale. ¦•— Zavod je štel 67 gojenk v treh letnikih, in sj«*^ deloma \t Ljiihljajie, deloma¦'sploh iz K*anj53l(e jp dri^gjd slovenskih pokrajin — JM *ijiir^j jiL, j^ ja užival« Jos. Oorupove u^taitaove^ ~ Obvezni Učni predmeti so bili: ve^roft. aiik>, stavbi jezik ir* slovstvo, nemški jpaik in saiovsstv^ francoščina, zgodovina, ženi-Ij^pis* [ii^iort^atika, fizika,' prirodopis, risani, v*goj«s»slo>iir 3sje^'leSov«^|)a,. stenografija. — Poufie-v^lff^e^loŠfcrfiAmebe poleg treh učiteljic 1 § (v^iin^om^ srednješolskih) učiteljev in jeden zara^niL, - ŽMod je že dokaj dobro oskrbljen ft: ta^pintii uicnimi zbirkami in precejšnjo kisjiiir^jco -slojvet^sliib, hrvatskih, nemških in tudi .^HVcosMi knjig. 3Med darov^telji pre-tekle'^is^|slc«ga leta sa morajo omeniti zlasti teski pot^aJec dr. Errsil Holub, U je poslal šoli )epo* d^agaceftih prirodnin, nadalje g. F«ei' V Ljubljano dospo z Bleda dne &. avgust, •ftuj bodo sprejeti slavnostno. Iz L-jul> Ijaii «obidejo fceSki dijaki v Postojino in »dt^iit vfLV» In ^liljts se tetlrali vse črnogorske dijak c, k%| sva dmdifuli na tamosnjih šolah. Pi*|irt»TJilki - Pri volitvah v občinski LaBto*pBfco&%ii»frali Hrvatje ter propadli Srbi, ki6Q*se potili a Italija ni. Nai:od je navdušen. KUjslil. t'4.1- It* nemški ccHar se sni-clel» tet oni tflta /meseca v VVipsbadenu. Se-fcimiCsk i*l«*ifl tjill velike ražnosti. ^1'flfcrflkttHu «etlnjn, — Tisti čas, ko clolujtc r jirl}(jl preska sodba, ki ima namen, Rprft-viti s s >velat iiisarsikakfcga Milanovega ne-priliMiliMtf*-, se* jp vr&ilo m Celinju slavijo, F*oi'o^ji e^io^jors^kcg-ii princa Danila % moklen-Uui^o^)i'lu^3cfci4iji) Juto, Ves narod je bil na 1*08« lile ^ je |)iit-,lti jjo/.Ui'avljiil novoporofienc«. r»o(ft Ic». ]d b* ilu 27, pj, Dl. 0|, 5, ur| pOp0. UiiliW', ^|«l (liijglun so prisostvovali poroki l»rlii«>- N> kfllo*J b'*'šlfi»- Fi\ Jo«, Unlteiiberg, Pet. K0 #«>|||oV''|ft |)rliicosi> Milena, Ana, Ksenijo, Vciu , |li j, t)i%oY«.la sla veliki knoz Kon-»tont in > In.ieiiVa ruskoga carja in princ ne-*polj sid v l^ica^i It alija.nsk«5ga kralja. MNno S^argovai muha. 0 B»tsinii življenja Spargove muhe bodi r*asl^dnj e l>«ove^3ananj^ kc^t l^ul)*-, ki biva čez zimo v spodnjehi <5elu špE5arg<>ve^ stebla, tja do spomladi. V posa. iiicaiiiili Sp^rgtivih steblih, kot prezirai-&os*iiiift3iie lube, ampak najcešče j$li r^ajd^iiio*. v^c, ki bivajo po tem druga hkliia dtMigfr, ¦—. ICo se pa spomladi zace-r»jojo* ra^avij^ati irjiladili špargov glavice, naj-<^cii'^o ^pi?L" n^ridiipftfcva na dela. Prezimu-j «ca bulfca ^e j1^ pretvorila v mrčes, ki zleze is u*c5i<5tk(ii v kojetn je bil zabuban, ter do-spo slc^njici, pt-odiNRfi tanko rastlinsko plast, r^a Spos^lo. Js'e dolgo i>a to se medtem popol-rioiu^i r^z^ite š^ar^ove niube pazijo in v krat-kei« le?'«« s^niicia s-vojot majhna, komaj vidna j ajfiicsa ata l«jsi«^ mladili špargovili glavic, kjer jili^arij^s sVOkjiia dolgim bodalcem. — Od vrcn^ci)^ je e\ \isr*o, ^ koliko Časa je treba, Qii i^lez^cjo n \ -aj^c ličinke. V največ sluca-jihj^hj^ oP^ziti v p sibli 2no treb lednia, toda v jjose*i)iio* lagocJnem, gorke« vimenu, se pritaji) žet t«.di V 14- dneh. Jedva izlezle, ižcoj«ios^li&liil(es lalcoj brano, kojo jim im-clijo v 3fld«ostntej »inožini stebelca Spargov. V sVrhc^ d*bav« Potrebnega živeža se žari-j cjo »t^offil ličink špargave mulie globokeje v steblo* ra^llir^, kvjih nolranjo, sočnalo plast tako og-lloji^io, <1a ostanejo le galerijam po-^loberje \i0 jic, -v katere pojagajo ličinke svoje odp^dtefe. T*« ^vc torej lakom ne ličinke Spar-gove% ii^ulfe, ^jro^irajo v vedno p-loboheje |.-)las^.i S^ar^-ovi^i stebel toliko j, kr^lil^a «ani»re Mi škoda, katero po^rokfiajci one aeiiinii), koristnim, špar-govi^n r-asll^iia^, -- V ouih stebelcih špar-^ovi^i .r^slli n, kj^ domujejo le posamezne Uiii*%cc. je ^ijia n&ugodni upi«v Se nekoliko rnonjši, daš3 se*, i tu Ža!cstne posledice ne-iaog^bnc^, I*.™ ^u.. kjer samopesno gospoduje V.ersi.^slli^ivcli teh pofcrešnetev, —. in to Cjpa^iiiicVfl^jicši.ee — je P^'11 o",exiJenih rastlin, -*li vsa^ r«*slli>wkili delov, povsem ne-»•/Og«*bei^. - ,jfe$jl(0?^sr»:,o*meli priliko se sartii pre-^)i'ič^tli, uiiitnj^ Sjiarg-ovu maha le; eno in cSvoIelB^rJtsllii^ei'«nwdlom ko so stareje po-^ola oin^i idkttf^. Vzrok t« prikazni je po-Vscftnjfr-diKMii^ei'- 0^e je'ssna»o, da se v Hilac^ili, on& in dvoletnih ^pargovih nasadiii, Fporii-žflV^ji) spaargi le kratkic dobo in to radi tega, da se rastlin ne oslabi preveč, medtehi" ko se vrgj to delo pri starejih rastlinah, = mnogo dalje. - . ¦ . V prvem slučaju vzrašfiajo iorej nepo- \ rezaoi špargi že zgodaj v letu v stebla, koja 'I ostanejo na to celo leto na polju, v drugem !i slučaju pa, se to zgodi še le eri do poldrugi :i mesec pozneje. Ker pa zalagajo špargove ) muhe le v spomladi svoja jajcica, so one « rasliine, koje se pušča neporezana Se le vi poznejši dobi, povsem zdrave. Posebno pozornost je torej imeti le na mlade špargove rastline 1 : ¦ ¦ Rastline, v katerih' bivajo ti Škodljivci, zgubljajo polagoma njih bujno, temno-zeleno . barvo, ter postanejo zelenkasto-rumene. Ali prav kmalu je mogoče opaziti ugbnobljajoCe delo ličink tudi na rasti rastlin. Medtem ko"'. zdrave, sosedne rastline prav krepko uspevajo, bujno na kviško rastoč, zastajajo bolni špargi prav vidno. Poprej kredko se razvijajoče špargove rastline izgledajo sedaj borno, se nagibajo k llem, postanejo rumene, nadalje rujave, ker se suše in slednjič začno gnjiti, — Po slabeji rasti in bledo-rumeni »arvi, je mogoča že od daleč opaziti bolne rastline in jih razločevati od zdravih. Ako tako bolno rastlino natančneje pogledamo, vidimo, da je nje steblo več ali manj suho, ter da se jo zlahka prelomi," ker je v srodi votlo. Ako pa razkoljemo tako stebelce, najdemo v njem takoj eno ali več ličink, oziroma koncem junija že bube, razun tega pa prašno, beio-rujavkaste odpadke, Tiiko je torej delovanje Špargove muhe. — Slehernik zamore uvideli, da so i v 'slučajih, kjer bo uničeni lo posamezni deli Spurgovo rastline, te same tako oslabljene, da tvarjajo prihodnjo spomlad le slabotne, gibke izrastke. Če so pa škodljivi upliv špargove muhe ponavlja nekaj let zaporedoma, morejo rastline brezpogojno poginiti. Slednjič So nekoliko o ugonobljenju špargove muhe, Temu škodljivcu pridemo najbolj v okom s tem, da odroftomn mesora julija ali avgustH, najkasneje pa začetkom sopUnnbra, v »a bolna, okužena stebelca spargovih rastlin ko j nad korenino, ter jih nato precej sožgemo. Na ta način uničimo do-cela zarod špargove muho. Prav koristno je pa tudi, rano v jutro . pomladnih dneh, ko prične špargove muhe svoje pokončujoče delo, taisto polovitf, Ono sodil namreč o tem času no glavicah ipargov, ler io vsled hladne jutranje rose nekoliko ulrpnjono, radi česar se jih zamore prav zlahka polo-vili in uničiti. Toda v slehernem slučaju naj m vrli ugonobljenje tega mrčesa na ta ali oni način, je vspeh le tedaj gotov, ako se ne brani le posamezni posestnik zoper krepke navale tega ljutega sovražnika, ampak, da nastopijo vsi sosedje skupno, ter se vstrajno borijo, ko jih zove dolžnost na delo. Istolako moramo prav posebno povdar-jati, da je bili sleherniku posebno opreznim pri iztrebljenju in zežiganju okuženih, poškodovanih delov špargove rastline, to je pregledati je treba vse rastline in vse bolne dele odstraniti, kajti ako se to le površrno zgodi, nadaljujejo ostali mrčesi na drugih, neokuženih rastlinah, svoje preškodljivo delo. Le s skupnim, vstrajnim in skrbnim delovanjem, je mogoče rešiti pogina naše cvetoče, bujne, špargove nasade.*) Dr. P. *) Pri tej priliki omenjam še pohvalno plodo-nosno Jelovargc Št. Andrežana g. Viktorja Nanula. kd-jega priporočam v posnemanje. Poslano*) Na VaSe .Poslano* v .Soiii* 5t. 59. Vnrn hočem o drugi priliki odgovoriti. No, tisti dokazi Vašega opravičanja so bili jednaki o .. ., ko si muhe brani s kratkim in golim repom. Zahtevam dokazov od doltinih revežev, ki so v moji krčmi zapili vse svoje imetje in potem niso bili v stanu plačevali občinskih obresti! Torej dokažile, Vi gospod veleposestnik Zavadlav. ŠU Andrež, 81. juL 1899. Nanut, bivši župan. *) Za »Poslanice" lake vsebine, uredništvo ne sprejema nobene odgovornosti. Poštena slovenska družina v Gorici sprejme na stanovanje 2 učenca do 12 let stara. V družini sta odrasla srednješolca, katera lahko pončujeta učenca. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izkazali in izrazili v žalostnih dneh ob smrti našega ljubega soproga ozir. očeta Jožefa Štrekelj, posestnika na Gorjanskem, svoje šožalje, izrekamo tem potom prisrčno zahvalo. V Gorjanskem, dne 30. jul. 1899. Pokojnikova družina. 100 da 300 gM. mtteSfig SKafflR Lt vseh krajih s prodajo zakonito dovpljenilt drž. pa: pirjev in sreSk, a da ni potrebna glavnica in m nikaka nevarnost — Ponudbe pod Ludwhj uster-reloher, VIII Deutsche gasse 8 Eudapest i 0-1 Priporočilo. Gospod Fran Štolfa, urar v Komnu na Krasu, izdelal je za občino Nabrežina veliko stolpno uro, ki kaže na štiri strani in se nategne vsaki 15 dan. Delo je jako lepo, solidno in precizno. Tekam šest let, odkar ura teče, gre vedno natančno, bije ure in četrte glasno in je sploh taka, da so popolnoma ž njo zadovoljni občinarji in županstvo. Zato si šteje podpisano županstvo v prijetno dolžnost, da gori imenovane/?* vrlega mojstra toplo priporoča vsem županstvom in cerkvenim predslojništvom. Županstvo v JSabrežini dne 10. julija 1899. Župan: C«harijn. ,.Bramo in pevsko društvo" v Račinju priredi dne 6. avgusta VESELICO t prostorih krcmnrj* g. H. GerMca. V vsporedu je poleg raznih pevskih toček igra »Eno uro doktor" in šaljiva tombola. Vstipiiia k veselici 20 kr., stilen 10 kr. Veselica se vrši ob vsakem vremenu ter se prične točno ob 3. popoldne. Po veselici je ples na »slovenski takt". ODBOH. Novi knjigoveznica. TJdano podpisani usoja si naznaniti slavnemu občinstvu, da je otvoril dne 1. julija 1.1. po novejših zahtevah in z najnovejšimi pripravami preskrbljeno knjigoveznico v Gorici, v SemeniŠki ulici štv. 3, (začasno v sedanji Jeretičevi knjigoveznici). Priporoma se posebno preeasliti duhovščini za prevezam misalcv in drugih masnih knjig, nadalje slavnim krojnim šolskim svetom in učiteljslvu za prevezavo šolskih knjižnic in sploh za vsako delo, bodisi v popravo aH na novo izdelanje, za kar zagotavlja trpežni izdelek in točno postrežbo po jako ku-lantnih cenah. Z ozirom na to, da je imel že priliko popolnoma izuriti se v tej stroki kot dolgoleten poslovodja večjih knjigovežkih zavodov, upa, da ga bode to slavn. občinstvu najbolje priporočalo. Rojakom v mestu in okolici, se priporoča udani Ivan Bednarik, knjigovez. j Zobozdravni in zobotehniški »telier f I Di\ M. Univ. S. Damasekek | I t Gorici, v ulici Dante hiš. št 14 v pritličju. L I Ordinuje od 9 —1 in od 3—6. v Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bela aJ«*^ briških, dal in črna vina **fLjj^ matinskih in iz vipavskih, J^ i ste rs k i h furlanskih, Iff vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od M itrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce. C«n« zmarna. Posfraihu poštena. kateri je zmožen tudi samostojno voditi gospodarstvo v vseh strokah, in z večletnim službovanjem, ter z dobrimi spričevali, želi službo premeniti s 1. septembrom t. I. Naslov pove uredništvo „SoČo". ODLIKOVAN fotografski atelier na Travniku šfev. 11 v fforiei, podružnici na Aequeilottu št. 25 v Trstu, priporoča se slavnemu občinstva v mestu in na deželi v blagohotno podporo. Špedicijska poslovnica T I 30 51-10 » ulici Minili 12 ! se toplo priporoča Slovencem Gorici in z dežele, hn zurt m za premaje ptkištva. iar Hvalic ^ Resna ženitovanjska ponudba. Mladenič v najlepših letih, ki ima dobro siužbo na deželi v lepem trgu ter okoli 3500 gld. premoženja, želi poročiti dekle, ki ima vsaj 1000 gld. premoženja. Prednost ima ona, ki je zmožna kake obrti. Le resne ponudbe naj se dopošljejo na upravništvo tega lista pod naslovom »Tajnost". Podpisana pripoi-očata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče bJago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Semeniski ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. Anton Pota!zky v Gorici. Na sredi Bašterja 1. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij- POTREBŠČINE za iiisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje, Svctiujice. — Kožni venci. — Masne knjižice. !! lišna obuvala za yse letne čase. !| Po sebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krolnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35 -8 Dobroznana gostilna ANTONA VODOPIVCA S prOflOGiŠGl, katera toči pristna beh« in črna vina iz Vipavske doline. I| Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni. Anton OMdič9 čevljar v Semeniški ulici štev. 4 UPeJ*" v Gorici, **^Q| priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. Hišo z vrtom ter 5 do 8 sob v Biriei, Slikam ali stolici želi vkupiti ali vzeti v najem J. Okič, urednik časopisa »Kneipp-BJiiUer" v Wo-rishufenn (Bavern). l^arol praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. ' I Priporoča se slavnemu občinstvu za titnogobrojna naročila tor obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. t fcr. phR. krij) mkatiriM minljivi krp afekt vnkiMon. Khr iill vstopit v tfrilli u Me- IsvHjitihilnjBV, j« n »lolivlm, h it d pedJtljB Martin Poveraj, trgovec, civilni in vojaški krojač v Gorici na Travniku šfc. 22. I. nadatr. Bogata zaloga vsake vrste blaga, gotovih oblek, perila in vseh spada-jočih priprav za obleke vsakega stanu. Novo blago došlo za spomladansko in letno sezono iz avstrijskih in angleških tovarn se vdobiva v moji zalogi. Vdobiva se blago tudi nižje vrste od 68 kr. meter naprej, to j. 3 m 25 cm za celo obleko stane 2 ft. 21 kr. Dobivajo se patentirani hlačni ki, kateri na pasih od hlač ni treba gumbov, služijotudi, da se hlače besijo, da se ne zvijajo. Sprejemajo se naročila za izdelovanje oblek tudi za dame fineje vrste po vsakateri zahtevajoči rnodi. Kdorkoli vkupt pri meni blago, mu je prosta volja si delati kjer hoče, ker pri meni je blago prav po ceni. Delo je nekaj dražje, ker se siva večinoma z rokami. Izdelane obleke so tako po ceni, da ceneje ni mogoče zahtevali. T^^r Velika zaloga vsakovrstnega modernega pohištva Anton Breščak v Gorici Gosposka ulica št. 14. IJotfnbt Ziilfi^fi podob u;i |>]alno in jSijie z različnimi okvirji, ojtlpilalsi vsak'! velikosti tor preproj«! za okna. ItazUr-m* slolioe iz trnja iiv po nemškem sloftu, posebno za jedilne solie. Klazinn na širimo iti afriške Irave z zimami in platnoni na izbora Itn-razno tnpprarijp. Sprejema naroeila raznih ilivanov ter nnrorilu od priprn.U? do najlineje jedilnr-, spalne in poselne soli« od prvili iniziirskJh mojstrov, pn-sebno od odlikovane ('irnifrojcvo delavnice v tiorici. Heei, katere Me no nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izberi eunikov v najkrajšem easii. l)..je se ludi na obroke, bodisi ledenike ali mesečne. Pošilja ae tudi izven Gorico po železnici in paiobrodili, !@@@@@ei Mirodilnica (drogerija) v Tržni ulici t poslop. okrož. sodila je bogato založena z%fagom najfeo^se wste ter more n^» drobno in debelo po skromnih cenah postreči kaietoralcem in onrt-nikpm, gospodarjem in gospodinjam in vsem zasebnikom, ni polrebujejo mi-rodilniškoga bla^a. Posebno so priporočimo cerkvenim oblastim, županstvom, uradom, Šolskim vodstvom, društvom, javnim in i'iiv. zavodom, Uornicam, moj-str.ini. trgovcem, živinozdravnikom, pirotehnikom itd. Priporočamo zlasti barve suhe in oljnato, aniline in loMia barvila za obleko, bronze; po-kosti (Inke.. su;i!o, kil, klej, voliič, razne kre-(1(, fini cement porllandski, čopiče, ščeli, otc-niče za no^e. Šablone, zama^ke. pobo, milo ; .sveče, vžigalice, pelrolcj; najfineje žveplo in bakreni viirijol; cevi in dru{fe re'i, iz kavGufca (tralnšel; razne soli, zdravilna zelišča, iv.incralne vode; uedike (gume), cerkveno kadilo in kot pruneso dišeči sloraks; razna čistila, gladila m mazila; prepasc za kilo, obveze in drutfo knurgično opravo, jm»ačo za pw: toaletno milo in dnino Iepodišeč.e lihijjo (parfumorije); po-irebščine ?c folojnafijo itd.. 000©©@00©©©©000®0000®0 g Prva slovenska trgovina z železjem § 2t v Gorici Jg[ © Koiyedie &; Zggec tiS (prej G. Darbo) 0 B9* pred nadškoflao št 5. ,_ ffk Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega w štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjene in mt^ene plo- (2) aLevine, orodja za razne obrti in pohiinega, štedilna ognjišča, j? peči, cevi in predpečnlke, nagrobne križe. © Vsakovrstne okove za pohiitvo in stavbe. Prevzemata vse <» narocbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. ™ Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. Zaloga Portland in Roman*Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni. 43M3