Poštnina plačana v gotovini
Maribor, petek 17. avgusta 1934
MARIBORSKI
st.v. 185 vetovmcKv:
,—— ae	ag—i
Cena 1 Din
VECERNK
Uredniitvo in uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / Talafon uredništva 2440, uprava 24*6 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 1«. uri / Valja mesečno prejema* v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani i PoStni čekovni račun it. 11.409
JUTRA”
Esa
Oboroževalno
tekmovanje
Razorožitvena konferenca, ki se je pričela pred tremi leti, oficielno doslej še ni zaključena ne pozitivno ne negativno. Na zadnjem zasedanju, ko je ves svet pričakoval popoln polom, so bile po dolgih naporih najdene neke diplomatske formule, ki so omogočile častno prekinitev in od-goditev nadaljnjih razprav, s tem je p^ biio dejansko vsaj zaenkrat tudi že vsega konec. Danes, po več mesecih, moramo namreč ugotoviti, da diplomatske akcije, ki se je pričakovala in obetala ni bilo in ie ni. Evropski diplomati so med tem načeli in razvili zelo dolgo vrsto najrazličnejših problemov, samo :ie razorožitvenih. Zato se menda prav nič ne motimo, ako izrazimo že sedaj trdno prepričanje, da letos najbrže ne bo nobene r; zorožitvene akcije več in bo razorožitvena konferenca počivala vsaj do prihodnjega leta.
Za to, da moramo smatrati razorožitve na prizadevanja za dokončno pokopana, pa govore še dosti bolj glasno kakor neuspehi same razorožitvene konference razni drugi pojavi, ki jih moremo opazovati vsak dan znova po vsej Evropi 111 po ostalem svetu. Pod njimi mislimo na skrb za vojaško vzgojo, podaljševanje ka drske službe, reorganizacijo in modernizacijo vojsk, oboroževanje na kopnem, na morju in v zraku ter gradnjo trdnjav.
nobeno povojno leto ni bilo povsod t ko posvečeno delu za našteto, kakor je letošnje, 1934. leto. Oborožujejo sc pa prav vse države, tiste, ki se smejo, kakor tudi one. ki sc ne bi smele. Pri teh poslednjih mislimo zlasti Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko. Da se je -Nemčija v zadnjih dveh letih, odkar jo vodi Adolf Hitler, 'zlasti pa letos oborožila tako. da bi bila že sedaj v stanu kljubovati vsakemu napadu, ni prav nobena tajnost več. O tem vedo tudi v Lo n d o n u, ne samo v Parizu, in prav anKleški listi so nam zadnje čase postreli z zelo zanimivimi informacijami. — ^ai]y JVL a i 1« je napisal te dni, da bo Nemčija, 6e bo v teni tempu nadaljevala ^voje oboroževanje, že v začetku 1- 1936 sposobna napasti Francijo in vzdržati tudi napade svojih manjših sosedov.
Da se pa oborožujeta tudi Avstrija in Madžarska, so pokazali dovelj jasno razni dogodki zadnjega časa. Avstrija, ki bi smela imeti po senžermenski mirovni pogodbi le iO tisoč mož, po poznejšem povišanju pa 30 tisoč, je postavila o priliki julijske revolucije narodnih socialistov na noge okoli 100.000 oborožencev: vojakov, policistov, orožnikov liajniverov ccv, režimskih četašev itd. In vsi ti so bili oboroženi s puškami, strojnicami, topovi, oklopnimi avtomobili, bombami, m:talci min in plamenov itd. Sedaj pa ? 'hteva tnala Avstrija poleg hajniverov-ske milice še povečanje stalne redne vojske na 611.000 mož! 1 ako izgleda oboroževanje pri teli državah, kako pa šele pri drugih! O oborožitvi sovjetske Rusije bi bilo škoda izgubljati besede; lahko trdimo, da ima že sedaj uajvečjo armado na svetu in da je tudi v zraku najbrže najmočnejša velesila. Da jc Italiji prva skrb vzgojiti ves italijanski naiod že od šolskih let dalje za vojsko, je tudi predobro znano. Njene ladjedelnice grade vedno nove podmornice, križarke, torpedne rušilce in ccio dreadnaughte, tovar ne letal pa avione vseh vrst m velikosti.
O	oboroževanju Anglije v zrAu, o reorganizaciji in motorizaciji njene vojske, o gradnji utrdb in pomorskih oporišč ter novih pomorskih bojnih enot smo
Načrt za razdelitev Češkoslovaške
Senzacionalno odkritje o pravem namenu Gombosevega potovanja v Varšavo - Razdelitev Češkoslovaške med Madžarsko,
Poljsko in Nemčijo
BUDIMPEŠTA, 17. avgusta. Iz zelo zanesljivega zaupnega vira se do-zuava, da se skrivajo za prihodnjim Gombosovim obiskom v Varšavi še dalekosežnejši nameni, kakor so oni, ki so bili doslej našteti v evropskem tisku. Gombos gre v Varšavo ne samo kot ministrski predsednik Madžarske, katero bo reprezentiral bolj zunanji minister Kanya, ki pojde z njim, temveč v prvi vrsti kot zaupni poslanec Mussolinija. Njegova misija bo obstojala v tem, da pridobi poljskega zunanjega ministra Becka in maršala Pilsudskega za to, da se Poljska popolnoma priključi italijanski politiki in njenim načrtom ter stopi v krog zveze Italije, Avstrije in Madžarske. Namen Italije je pri tem, napraviti močno zavezniško fronto od Jadrana do Baltika, ki .naj bi presekala Evropo na dve polovici.
Načrte za to akcijo je izdelal baje Mussolini sam na pobudo Gombosa, Kanye in avstrijskega podkancelarja kneza Starhemberga, odnosno še pokojnega Dollfussa. Mussolini hoče s tem obkoliti malo antanto in obenem uresničiti želje madžarskega revizionizma. Gombos bo namreč predlagal Poljski delitev Slovaške, odnosno sploh Češkoslovaške. Slovaška naj bi se razdelila tako, da bi se preko nje dosegla skupna meja Madžarske in Poljske, ki je neobhodno potrebna za fronto Jadran—Baltik. Poljska bi dobila v Karpatih neke predele Slovaške in Tešinsko, odnosno vso Šlesko, do-čim bi ostala Slovaška s Podkarpat-sko Rusijo pripadala Madžarski. Obstoja pa mimo tega tudi še drug načrt, ki je šele v zarodku; po njem naj bi se ona polovica Češkoslovaške, ki bi še ostala, izročila Nemčiji v zame-
no za Avstrijo, kateri bi se morala že vedno odpovedati. Ako bi se Nemčija s tem zadovoljila, bi se pritegnila potem lahko k načrtom italijanske politike, ki bi obsegala zvezo Italije, Avstrije, Madžarske, Poljske in Nemčije s 155 milijoni ljudi.
O	teh načrtih, o katerih je nedavno pisal tudi neki budimpeštanski revizlo nistični tednik, samo v drugi obliki, so baje razpravljali tudi v Segedinu o priliki sestanka avstrijskega kancelar ja Schuschnigga z Gombosem. Gombos je ob tej priliki poučil Schuschnig-ga o namenu svojega potovanja v Var šavo in dobil njegovo popolno soglasje. Pa tudi v Varšavi so o tem že dobro poučeni in jih Gombos zato ne bo presenetil. Vendar še ni znano, če je Poljska načelno že pristala na to ali se bo o tem dokončno odločalo šele ob obisku Gombosa in Kanye v Varšavi,
Volna nevarnost v Azili
POOSTRITEV SPORA MED RUSIJO IN JAPONSKO ZARADI VZHODNE KITAJSKE ŽELEZNICE.
MOSKVA, 17. avgusta. Po poročilih iz Habarovska so v noči od 13. na 14. tm. bili prijeti vsi višji uradniki vzhodne kitajske železnice. Med aretiranimi so tudi šefi najvažnejjših postaj Imianpoia, Ma-daosija. Hanlina in Pograničnaje. Te aretacije se smatrajo kot početek večjih pro vokacij s strani japonske vlade. Zdi se, da pripravlja Japonska obsedno stanje vzdolž vse vzhodnokitajske železnice z namenom, da jo tako prevzame v svojo upravo in eksploatacijo. V splošnem se zaradi tega presoja položaj na Daljnem vzhodu z največjo zaskrbljenostjo. Japonci poskušajo na vse načine izzvati oborožen konSl’kt, iz česar se da sklepati, da so pripravljeni na vojno z Ru-
siio. Ruska vlada je zaradi dogodkov na vzhodni kitajski železnici protestirala tako pri japonski kot pri mandžurski vladi, a brez uspeha.
VARŠAVA, 17. avgusta. Poročevalec lista »Illustrowani Kuryer Podzienni« ob javlja svoj razgovor z vrhovnim poveljnikom ruske severne armade, generalom Trockim, ki je Izjavil, da se mu zdi vojna z Japonsko neizogibna. Severna armada šteje ‘)00.000 mož. Rusija lahko postavi na bojišče 16 milijonov mož, ki so oboroženi s 300 metalci bomb (letali). 300(1 lov skimi letali. 300 tanki, 6 oklopnimi vlaki in 10.000 topovi. Rusija ne želi vojne, se pa Japonske vendar ne boji.
Sestanek Baldwin - Lebrun
LONDON, 17. avgusta. Tukajšnji tisk poroča, da bo v kratkem obiskal namestnik angleškega ministrskega predsednika Baldvvht v Mercy-le-Haut v hotaringij« predsednika francoske republike Lehruna. Baldwin potuje že nekaj dni po vsej francoski trdnjavski zoni, za katero se zelo zanima. »Daily Herald« piše s tem v zvezi, da bo ob oriliki Baldwinowega sestanka z Le-brunom podpisana angleško-fraticoska vojaška zveza. Da se bo to zgodilo, jc najboljši dokaz že samo dejstvo, da Francija gotovo ne bo dovolila šefu au gleške vlade ogledovanja svojih trdnjav. katere sicer tako previdno skriva pred nepoklicanimi.
PAPEN O HINDENBURGOVI OPOROKI
BERLIN, 17. avgusta. Dunajski poslanik von Papen je izjavil novinarjem, da
so zlagane vse vesti nekaterih tujih listov o potvorbi Hindenburgove politične oporoke. To oporoko je prejel on sam iz rok Hir.denburgovega sina. Hinden-burgova največja želja je bila zediniti nemški narod in to željo je izpolnil Hitler januarja 1933, zato pokojni predsednik ni mogel biti Hitlerjev nasprotnik.
ITALIJANSKE VOJAŠKE VAJE.
RIM, 17. avgusta. Divizije, ki so bile koncentrirane na severni in severno-vzliodni meji zaradi varnostnih odredb ob priliki narodnosocialistične ustaje v Avstriji, so dobile nalog, vrniti se v svoje garnizije. Umikanje se je že pričelo. Čete pa bodo uporabljene sedaj pri velikih italijanskih vojaških vajah v 'I oskani in Emiliji, ki se bodo pričele 19. t. m., dokončale pa najbrže 24. t. m. Koncentriranje čet se jc pričelo že danes. Namen teli vaj je, doseči stanje, kakršno bi bilo pred začetkom l vojne.
Avstrijska vojska
LONDON, 17. avgusta. »United Press« poroča, da je angleška vlada Izročila včeraj avsfrijskemu poslaniku baronu Eraukensteinu noto, s katero dovoljuje Avstriji, da more v teku pr! hodnjega leta zopet povečati svojo voj sko za 8000 mož, in sicer na ta način, da pokliče na 6mesečne vaje prostovoljne novince. Ker sta bila lani izvež bana na enak način že 2 turnusa novincev in služi sedaj tretji, pomeni to. da ima Avstrija poleg svoje redne vojske 24.000 mož, ki se bo leta 1935 povečala na 32.000 mož, še znatne rezer vne čete. Na ta način more Avstrija v primeru notranjih nemirov spraviti pod orožje 60.000 voiakov, in to poleg orožnikov, policije in prostovoljnih bojnih formacij.
LIKVIDACIJA AVSTRIJSKE LEGIJE.
BERLIN, 17. avgusta. Razpuščanje avstrijske legije v Nemčiji naglo napreduje. Del bivših legijonarjev je bil odposlan v notranjost Nemčije, kjer bo pridružen delovnim četam. Drugi emigranti bodo nameščeni pri kmetih, in sicer v pokrajinah, ki so kolikor mogoče oddaljene od avstrijske meje, dočim bo tretji del uporabljen za popravljanje cest.
OBNOVITEV TERORIZMA V AVSTRIJI.
PARIZ, 17. avgusta. V tukajšnjih diplomatskih krogih sc zatrjuje, da Nemčija ne bo opustila svojega boja proti Avstriji. Po pariških informacijah je bila tajna centrala za akcijo proti Avstriji prenesena iz Monako-vega v Pasavo. Ta centrala bo delala previdno in se bo izogibala uporabljati doslej znani aparat zlasti pa avstrijsko legijo- Nova centrala je že dala navodila za obnovitev narodnosociahstičnih formacij v Avstriji, kar se mora zgoditi do 15. septembra. Po tem dnevu se more pričakovati v Avstriji pričetek novih terorističnih akcij.
poročali podrobno prav zadnje dni, kakor tudi o oboroževanju ameriških Z d r u ženih držav. Japonske itd. Ceio neutralna Švica se je zgenila iij čuti nujno potrebo po i nočni oborožitvi, ki tial bi zavarovala njeno neutrahiost in njene meje za vsak -eventualni primer. Franclja, Belgija, Estonska, Češkoslovaška in še nekatere druge države pa podaljšujejo tudi kadrski rok
Govor vsega tega je pač dovelj glasen in nam i>ravi bolj ko vse drugo, da nobena država ne veruje več v uspeh razoro-žitvenih prizadevanj in se velesile celo na pomorsko konferenco, ki naj bi se sestala prihodnje leto, čisto nič ne ozirajo. Nasprotno, prerokujejo ji že vnaprej enak neuspeh, kakor ga je doživela razorožitvena v Ženevi. Tako vidimo, da se jc prčelo diyje tekmovanje v .oboro-
ževanju še pred oficielnim koncem razorožitvene konference. Ob njeni bolniški postelji pleše svet svoj krvavi bojni ples, ki nam obeta vse nekaj drugega kakor večni mir, ter pobratenje In sodelovanje narodov. Klic »Nikdar več vojne!« postaja' vsak dan bolj tih in vsak dan je tudi manj optimistov, ki bi še verjeli v možnost .njegove zmage. Bog Mars h za vladal, nad. angelom miru.*.	«•..
Str. 2.
Marltiorskl »V e e e r 11 i k« 'Jutra.
7 Maritor u, dne 17. 'VIII. 193-1
Dnevne vesti
Poskušnja vin na Mariborskem tednu
Kakor prejšnja leta, (alko je tudi lotos zadruga M. T. organizirala pod strokovnim vodstvom ravnatelja tukajšnje banovinske vinarske in sadjarske šole g. dr. Priola in prof. Vojska ter vodstvom gg. Gillyja in upokojenega: nadučitelja Lo-parnika poskušajo sortiranih štajerskih vin. Na razpolago za poskušnjo je bilo 58 vrst vin iz kleti priznanih vinogradnikov, kakor so Bouvier, Ornik, dr. Lipold, Attems, banovinska vinarska in sadjar-
ska šola, Božiček, dr. Dernjač, Gaube, Pfrimer, Robič, Zemljič, dr. Glačnik, Kletarska zadruga in drugi. Obiskovalci po-slcušnje niso mogli prehvalili burgundca, silvanca, navadnega in dišečega traminca, rulandca, šipona, graševine, in muška telca. Ugajala pa so tudi druga razstavljena vina. Priznati moramo, da je tafca poskušnja viti najboljša in najbolj učinkovita reklama za naša štajerska vina.
Poslovilni večer generalštabnega polkovnika in poveljnika 45. pehotnega polka g. Glišiča. Častniki mariborske garnizije bodo priredili v soboto 25. t. m. v kazinski dvorani poslovilni večer priljub ljettemu geuerdštabnemu polkovniku g. Gjorgju Glišiou, ki je premeščen iz tukajšnje garnizije. Pričetek bo ob 21. uri. Obleka poljudna.
Gledališka popoldanska predstava za okoličane. »Narodno gledališče« v Mariboru uprizori v nedeljo, 19. t. m. ob 16. (1.) uri na letnem gledališču v mestnem parku Golievo izredno zabavno komedijo »Kulturna prireditev v Črni mlaki < po globoko znižanih cenah od Din 20 navzdol. Predstava je namenjena pred vsem okoliškemu občinstvu. Železniške in avto bušne zveze so ugodne. To bo obenem poslednja uprizoritev.
Smrtna kosa. Pretekli teden so v Mariboru umrli: vrvar Simon Baumkircher. star 8.3 let; tkalka Ana Ozimičeva, stara
Novi vozni red na mestnih avtobusnih progah. S 16. t. m. je stopil tia mestnih avtobusnih progah v veljiaivo nov vozni red. Izvzemši progo št. 1 glavni kolodvor - vojašnica kralja Petra, .-o lastale na vseh mestnih progah manjše izpre-rnembe in je podjetje gledalo na ti>. da bi bile zveze na Glavnem trgu čim 'udobnejše in hitrejše. Po novem voznem redu bo imel potnik s studenške, pobreške in tezenske proge ter s proge na otok takojšnjo zvezo na Glavnem trgu s kolodvorom in proti vojašnici kralja Petra. Vozni red na progi Mariborski otok bo ostal po dosedanjih intervalih isti, le odhodi s Trga svobode, odnosno Glavnega trga so se morali spremeniti tako, da bodo imeli avtobusi zvezo z vsemi ostalimi mestnim: progami ob prihodu m odhodu z Glavnega trga. Izdelan je tudi vozni red za novo krožno vožnjo in ko bodo rešena še nekatera vprašanja, bo stopil vozni red krožne vožnje v veljavo, o če-
Izlet na Smrekovec. Šaleška podružnica SPD v Šoštanju slavi svojo 30. letnico 19. t. m- pri novi koči na' Smrekovcu. Mariborski planinci se odpeljajo jutri v soboto ob 1.3.27 popoldne. Priglasite se zaradi polovične vožnje pri »Putniku«. Smrekovec je tipična lepa gora v pogorju pred Savinjskimi alpatni.
Poziv strelcem. Mariborska strelska ekipa se bo tudi letos udeležila strelskih tekem za državno prvenstvo, ki bodo v 3eogradu v času od 9. do 15. septembra. Strelci, ki se nameravajo udeležiti omenjenega tekmovanja, naj se javijo najjasneje do jutri opoldne pri trgovcu Mo-aveu na Trgu svobode.
26 let; vdova Terezija Berglezova, 56 i mer bo občinstvo pravočasno obveščeno,
let: tkalka Barbara Zorkova, 42 let: za-lončarski mojster Anton Rajšp, star 58 set; tkaika Barbara Zorkova, 42 let; zasebnik Alojzij Klampfer, 82 let; ključavničar Anton Golob, 36 let in vzgojiteljica Melanija Petrišičeva, stara 20 let.
Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: delavec France Fak in Marija Jenuševa: mehanik France Ljube m Marija Žuranova; klepar Adolf Lehnsr in Justina Hrenova: tkalec France Ne-delko in Ludmila Jamškova; zasebni u-r ,lirik Emerik Kislinger in Edelrot Pa-l;£;ie\a. Mnogo sreče!
Dar. Namesto venca na grob umrlemu g. Sebastjanu Robašiu je darovala ga. Katarina Zorkov:; 100 Din ubogim v studenški občim. Za lep dar se ji najlepše tem potom zahvaljuje odbor občine.
Seja mestnega sveta in upravnega odbora. Drevi ob 17.45 bo v mestni posvetovalnici seja mestnega sveta, ob 18.30 pa istotam seja upravnega odbora mestne občine mariborske. Na sejaii bodo raz pravljali o raznih administrativnih in drugih tekočih zadevah.
Mestno kop;:!išče popravljajo. Ker so bile vse kopališke naprave nujno potrebne popravila, so pričeli te dni temeljito popravljati kotle in razne druge kopališč napi ave. Renovirana bo nadalje
Novi vozni red mestnih prog je izobešen v vseh javnih i.radih, vseh javn h lokalih ter na važnejših avtobusnih postajah. Vse informacije nudi občinstvu prometna pisarna/ na Glavnepi trgu in vodstvo pod jeta. Ker je po novem voznem redu medsebojna zveza med posameznimi progami na Glavnem trgu zelo ugodita, se opozarja občinstvo na ugodnost prestopnih vozovnic.
Motnje v želodcu in čreveslh, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hu de sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice.
Sprejem v finančno konceptno službo. M
notranjost kopališča, popraviti pa- name- j naučilo ministrstvo bo sprejelo v finančni
Marionetno gledališče. Samo dva dni v kavarni »Park«, v soboto in nedeljo popoldne ob 5. in zvečer ob 9. uri.
Jadranaši! 1. septembra — dan slav nostnega koncerta — se bliža. Starše dečkov, ki sodelujejo, prosim, da jih pošiljajo točno k vajam. Danes ob 19. uri skupna pevska vaja. Pevovodja.
Kongres nasfavljenjev železniških kurilnic se ie pričel danes v Splitu in bo trajal dva dni. Udeležili se ga bodo delegati iz vseli mest, kjer so kurilnice državnih železnic
ravajo tudi fasado, ki je popravila zares že potrebna.
Rrzupotczni šahovski turnir v .Mariboru. V nedeljo zvečer po zaključenem mednarodnem šahovskem turnirju se ie vršil v spodnji kazinski dvorani brzopotezni turnir, ki so sc ga udeležili Pirc. Stupan. Ostanek, Vidmar, Menčikova, Rejfif, Ur. Astaloš in Steiner. Zmagal je Astaloš, ki je dosegel 6 in pol točk. doeim so dobili Steiner 6, Menčikova 4, Pire 3 in pol, Rejfif .3, Vidmar 2 in pol :n Ostanek pol točke.
Tuji udeleženci mednarodnega šahovskega furnirja v /Mariboru so včeraj\popoldne odpotovali iz Maribora. Vsi, ki so na turnirju sodelovali, so bili s prireditvijo zelo zadovoljni ter so pohvalili vzorno organizacijo.
Angleški princ v Sloveniji. Včeraj je priletel z letalom v Ljubljano princ Yorški, drugi sin angleškega kralja. Princ ic navdušen športnik in je domala prepotoval že ves svet. Obiskal bo Gorenjsko ter se po nekaj dueli vrnil preko Pariza v London. V Bohinju je gost kneza Pavla.
Lastnikom obveznic vojne škode. Stranke, ki so izročile davčni upravi za mesto Maribor stare obveznice 2 in pol odstotne državne loterijske rente za vojno škodo v zameno v času do 27. julija t. 1„ vabi davčna uprava za mesto Maribor, naj dvignejo pri njei nove obveznice proti priznanici in izročitvi odgovarjajočih izvirnih rezervov med uradnimi urami od 8. do 12, ure.
konceptno službo 30 pripravnikov, ki so diplomirali na pravni ali ekonoitisk ,-finančni fakulteti. Prošnje naj pošljejo interesenti občnemu oddelku finančnega ministrstva Beogradu najkasneje do 1. septembra t. 1
Požar na Dravskem polju. V noči na pre tekli četrtek je nastal ooenj v gosnodarsker poslopju posestnika Antona Bombeka Stražgonjcili pri Cirkovcili. Ker je bilo gospodarsko poslopje s slamo krito in polno kr me in slame, se je bliskovito razširil na ve objekt ter ga uničil do tal. Na pomoč so pri hiteli cirkovški gasilci, ki so takoj stopili v akcijo in obvarovali blizu stoječe stanovanj sko poslopje najbui.šega. Skoda znaša uad 30.000 Din. Sumijo, da je bil ogenj podtak njen.
Nesreča ne počiva. Predvčerajšnjim in včeraj so pripeljali v mariborsko bol Hišnico več ponesrečencev, v Dobrovcih je padla 11 letna posestnikova hčerka Frančka Artičeva tako nesrečno, da si je pri padcu razbila spodnjo čeljust. V Vu koveitt dohr se ie približal slamoreznici 41etni sin oskrbnika Praha. Ostro rezilo je dečku odrezalo mezinec na levi roki
V	Radizelu se je pri sekanju drv nevarno vsekal I7letni hlapec France Kirbiš. Se kira mu je razklala levo koleno. Na Po brežjtt pa je prišla pod voz 17letna de lavka Antonija Spindlerjeva. Kolo ji ie zdrobilo desno nogo in se je pri tem hu do poškodovala1 tudi .na glava.
Mariborski teden
Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v npjvečih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. — »Franz Josefova« voda se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vozne olajšave, Bled: IS. in 19. avgusta mednarodni sabljaški turnir. Polovična vožnja 15.—22. avgusta na podlagi žel. legitimacije. Pančevo: 18. in 19. avg. (ongres ribarjev. Polovična vožnja 15. -22. avgusta na podlagi železniške legitimacije. Sin j: 19. avgusta slavnost sini-ske Alke. Polovična vožnja 15.—23. avg. na podlagi žel. legitimacije za Ditt 5. Križevci: 19. avgusta blagoslovitev gasilskega doma. Polovična vožnja 15.—23. avgusta na podlagi žel. legitimacije. Sarajevo: 19. avgusta kongres prosvetnih društev. Polovična vožnja 16,—23. avg. na podlagi žel. legitimacije. Novi Sad: 19. avgusta proslava Cerske zmage. Polovična vožnja 16.—23. avgusta na pod-agi železn. legitimacije. Liberec: 18.—24. avgusta sejem. Polovična vožnja na čeških, 25% popusta na avstrijskih in naših Železnicah. Legitimacija Din 3. — Prihodnji sejmi: Leipzig 26. do 30. avgusta; Bratislava 26. avg. do 2. septembra; Zagreb 1. do 10. sep te ml ra; Ljubljana 1. do 10. septembra: Dunaj 2.—9. septembra; Praga 2.—9. septembra; Gradec 15. do 28. septembra. Vse ostale informacije, nabava vozovnic, vizumov in valut po najkulantnejših tečajih pri »Putniku . Maribor, Aleksandrova cesta 35, telef. int. 21-22.
Združitev zagrebškega in osiješkega gledališča. Po odloku prosvetnega ministrstva se v bodoče združita zagrebško in osiješko gledališče. Uprava osiješkega gledališča bo še nadalje neodvisna glede proračuna, mora pa delati v popolnem sporazumu z upravo zagrebškega gledališč:: glede sestavljanja repertoarja, izbire osebja, tehnične opreme predstav ter predstav izven svojega sedeža. Uprava zagrebškega gledališča pa bo mora'a odslej podpirati up.*wo osiješkega v umetniškem iti tehničnem pogledu.
Dražba zaplenjenih predmetov. V skladišču tukajšnje glavne carinarnice bo v torek, dne 21. t- m. ob 9. uri prodano na javni dražbi razno manufakturno blago in drugi predmeti.
Trga za ribe ni bilo. Današnjega trga za ribe ni bilo. ker ni prispela ne včeraj in ne danes nobena pošiljka z morja. Trg za ribe’ naše gospodinje zelo pogrešajo.
Radio Ljubljana. Spored za soboto 18. trn.; ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas. plošče; 19.00: primorska ura (g. Venturini); 19.30; zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.00: radio orkester: operna glasba, vmes poje g. Drniota arije iz slovanskih oper; 2f.30: plošče; 22.00; čas, poročila, mandoliiiistični kvartet.
Grajski kino. Od danes dalje »Titani neba«, sijajni velefilm o onih junakih zraka, ki žrtvujejo lastno živeljenjc za tovarištvo in ljubezen do bližnjega. Naš prihodnji velefilm; Pesem z neba. Jan Kie-pura, Martlia Eggerth.
Kino Union. Od danes petka dalje razkošna Bolvaryjeva opereta »Dvorec na jugu« z Liano Haidovo, Viktorjem do Kovo in Pavlom Horbigerjem. * Htimor. veselje, zabava, krasni naravni p o v? .sijajno .pet;
REPERTOAR.
Sobota, 18. avgusta ob pol 21. uri. v Mestnem parku: »Kulturna prireditev v črni mlaki«. Globoko znižane cen® od 20 do 4 Din.
’’ delja, 19. avgusta ob 16. uri v Mestnem parku: »Kulturna prireditev v Črni mlaki' • Globoko znižane cene od 2(1 do 4 Din. Zadnjič.
Otvoritev in blagoslovitev mostu. V
nedeljo, dne 19. tm. ob 8. uri je slovesna blagoslovitev in otvoritev novega mostu na Mariborski otok. Avtobusi vozijo ob 7.45 s Trga svobode.
Veslaške tekme. V nedeljo ob 10. uri bo start za mednarodne veslaške tekme pri Mariborskem otoku. Cilj je pri klub-sk' čolnarni Mariborskega veslaškega kluba na Pristanu. Prijavljeni so tuji prvaki z evropskim mojstrom ing. Breiten lohnerjem na čelu. Tudi domači veslači so dobro pripravljen1 ter bo tekma nudila nedvomno veleinteresantne momente. — Spored je: 1. Sprejem gostov iz Ptuja, Ruš in Ormoža z zložljivimi čolni. 2. Eno sedežniki. 3. Enosedežniki (dame). Dvosedežniki. 5. Dvosedežniki (dame m gospodje mešano). 6. Gusarji na velikih čolnih. S sporedom je prost vstop. Na cilju igra godba. Ker je čisti dohodek namenjen za izgraditev čolnarne bo nedvomno mariborsko občinstvo podprlo agilnost veslaškega kluba.
Plavalne in skakalne tekme. V nedeljo ob 15. uri pričnejo na Mariborskem otoku mednarodne plavalne in skakalne tek ute, na katerih sodelujejo najboljši plava-či in skakači Gradca, Celovca, Leobna. Zagreba, Ljubljane in Maribora. Za zmagovalni klub je razpisal prireditelj tekem, Mariborski akademski sabljaški klub, kr a sno darilo. Vršijo se tudi \vaterpolo tekme. Športno občinstvo bo nedvomno prišlo na svoj račun ter v častnem številu posetilo redko prireditev.
Veselica na Mariborskem otoku. V nedeljo od 15. do 24. ure bo na Mariborskem otoku velika ljudska veselica, ki je bila zaradi nestalnega vremena preložena od srede na nedeljo. Zvečer bo o-gromen ognjemet z najmodernejšimi iznajdbami na pirotehničnem polju. Istočasno nastopajo v svitu reflektorjev m raket najboljši jugoslovanski akrobati na visoki žici Mlinarjeva, Kranjc in Bučar, ki bodo izvedli najvratolonmejši spored. Vrši se tudi koncert godbe »Drava«, ple-saželjnim bo na razpolago veliko plesišče. Šatore obskrbujejo najmočnejša humanitarna in kulturna društva ter bodo bogato založeni z vsemi dobrinami po najnižjih cenah. V nedeljo torej vse na Mariborski otok.
Opozorilo!! Obiskovalci velike benga-i lične noči na Mariborskem otoku v sredo, dne 15. avgusta t. 1. se vljudno opozarjajo, da veljajo dnevne vstopnice za ponoven obisk zvečer, toda ie takrat ako jih lastnik v ta namen pusti potrditi ob zapustitvi otoka. Vsakemu obiskovalcu se vidira le ena vstopnica. Vstopnina za koncert in ognjemet je le 8 Din za osebo. Otroci do 8. leta v spremstvu so vstopnine prosti. Za sedeže na tribuni se pobira poseben prispevek 5 Din za osebo. Obiskovalci otoka, ki se ne nameravajo vrniti popoldne, oziroma zvečer, dobijo vstopnino 8 Din ob izročitvi vstopnice nazaj, in sicer do 15. (3.) ure. Avtomobili in motorna kolesa vozijo na otok le do 19.30. Zapustitev otoka je mogoča še:e po 21..30. Avtoizvoščkom je dovoljena vožnja le do postajališča mestnega avlo busnega podjetja. Vstopnina na otok za avtomobile 10 Din, za motorna kolesa 3 Din. Za dovoz na Mariborski otok .ie določena Koroška cesta, za odvoz pa Kamniška cesta. Po 21.30 je avtomobilom in motornim kolesom dovoljeno parkiranje le na Koroški cesti, kjer bodo postavljeni posebni čuvaji. Pristojbina za čuvanje je določena za avtomobile 10 Din, za motorna kolesa pa 5 Din.
Vremensko poročilo mariborske mete-! orološke postaje. Davi ob 7. je kazal to-j plomer 19.4 stopinj C, minimalna tempe-i ratura je znašala 12 stopinj C; barometer
I	je kazal pri 18.7 stop. C 743.1, reduciran na ničlo pa 740.8; relativna vlaga 62. 'Vremenska nanoved pravi, da bo'vreme nretc- ■'i " :-,i 'n 0' ’ i ■	ra	n1
I	rasla.
V	M a r- i fr 0 r u. dne it. Vffll. 1933-
Obmejni promet v juliju. V juliju je pre koračilo 'severno mejo 34.029 oseb. Dopotovalo je preko severne meje v našo državo 19.370 oseb, in sicer 2.345 Jugoslovanov, 8.169 Avstrijcev. 7.435 Čeho-slovakov, 508 Nemcev in 933 oseb iz drugih držav. Preko Maribora je dopotovalo 15.039 oseb, med njimi 1.706 Jugoslovanov, 5.649 Avstrijcev, 6.698 Čehoslova-kov, 375 Nemcev in 611 oseb iz drugih mest. Preko St. lija je dopotovalo 2.621 oseb, preko Cmureka 191, preko Dravograda 359, preko Prevalj 649, preko Radgone 360, preko Hodoša 42, preko Dolnje Lendave pa 109 oseb. V istem času je odpotovalo preko severne meje iz naše države 14.659 oseb, med njimi 2.339 Jugoslovanov, 5.705 Avstrijcev, 5.765 Ce hoslovakov, 354 Nemcev in 496 oseb iz drugih držav. Preko Maribora je odpotovalo 11.209 oseb, in sicer 1.687 Jugoslovanov, 3.775 Avstrijcev, 5.240 Čehoslo-vakov, 256 Nemcev in 251 drugih. Preko Št. lija je odpotovalo 2.147 oseb, preko Cmureka 149, preko Dravograda 289, preko Prevalj 563, preko Radgone 210, preko Hodoša 17, preko Dolnje Lendave pa 75. V tranzitnem prometu je potovalo v juliju skupno 4.275 oseb.
Ukradeno kolo. Gostilničarki Josipini Majheničevi v Studencih je neznan tat odpeljal žensko kolo znamke »Dobera«, vredno nad 1000' Din. Kolo ima evidenčno številko 73.739.
Dve ptički. Dobro razpoložen je neki mariborski šofer povabil preteklo sredo zvečer svoji znanki Marico in Milico v neko mariborsko kavarno. Fam so spili v skupni družbi več vina in se po policijski uri zabavali še naprej v njegovem stanovanju. Ko je bila Marica v njegovih toplih objemih, ie izkoristila to priliko Milica in mu prebrskala žepe suknjiča, ki ga je bil slekel in položil na stol. Opazila je, da ima Šofer v žepu več srebrnega drobiža ter je vzela kolikor je mogla skri vaj spraviti v svojo torbico. Šofer se je za trenutek odstranil iz sobe in je med tem Milica povedala svoji tovarišici, da ima njun prijatelj precej cvenka v žepu. Namignila ji je obenem, naj izkoristi priliko, ko bo prišla ona na vrsto. Spretna Marica1 pa je izpraznila šoferjev žep. Tatvino je šofer opazil šele naslednje jutro in je obe svoji prenočevali« naznanil policiji. Ko je policija Marico in Milko aretirala, ie našla pri vsak: samo še nekaj srebrnih kovačev. Vse drugo so zapravile na zabavišču. Obe sta priznali svoje dejanje in sta bili izročeni tukajšnjemu okrajnemu sodišču.
Prepovedana knjiga. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in razširjati knjigo »Lenin«, ki jo je spisal pisatelj Jakov in je izšla v Parizu.
»Samouprava«, glasilo županske zveze v Ljubljani objavlja v 16. številki nekaj navodil za rešitev imovinskih sporov v komasiranih občinah, nadalje uredbo o občinskih uslužbencih, poročilo o elektrifikaciji Dolenjske, razne vesti iz županske zveze ter vprašanja in odgovore in razne razsodbe upravnega sodišča.
Mariborski »V eče-mlk« Jutra.
Stran 3.
Važno narodopisno poglavje
Zenska domača obrt na Mariborskem tednu
S stališča zapadite in velikega dela srednje Evrope moramo v narodopisni ali pravilno ljudski umetnosti gledati derivat sodobnih monumentalnih kultur in umetnosti, ki so se po sebi lastnem primitivizmu in konservativnosti prilagodile zemljepisnemu, kulturnemu in antropološkemu položaju posamezne pokrajine in v njej bivajočega človeka. Pr: nas na Slovenskem se je ta diferenciacija izoblikovala v alpskem, sredozemskem in nižinskem srednjepodonavskem tipu.
Z relativno najvišjim dvigom oficicine kulture, ki je preko meščanstva in cerkve vplivala — pri tem izvzemamo naše sredozemsko kulturno območje — na kmeta najmočneje v dobi baroka v alpskem ozemlju, je zadobila naša alpska ljudska umetnost baročni izraz v vseh panogah ljudske kulture in istotako tudi domače ženske obrti. Tako se je dogodilo, da je pod vplivom vse močnejše urbanizacije slovenskega kmetskega življa in pod vplivom romantičnega našega iz-obraženstva postala naša barokizirana alpska noša tudi oficielna slovenska ljudska noša. Nadeli so si jo tudi naši mali harmonikarji, čeprav je ljudska noša v mariborskem ozemlju daleč bolj vpliva-n.a od nižinske vzhodne kakor pa od alpske.
Slovensko žensko društvo v Mariboru je pri svojem delu izhajalo iz podravske pokrajine kot take. Izognilo sc je s tem običajni mariborski napaki uvajanja alpskih motivov in doseglo stik s pokrajino, zlasti ko je organiziralo 1. 1932 delovni tečaj s 45 tečajnicami za dekleta iz Haloz, največ iz območja Sv. Barbare. Na tem tečaju za domačo žensko obrt so dala -vzorce za delo haloška dekleta sama. Početek je bil prav zaradi tega srečen; pokrajina z relativno majhno urbanizacijo življenja, z relativno majhnim vplivom iz gradu in tudi iz cerkve ter s kolikor toliko še obstoječim pripoved-uiškim življenjem in s stikom s še bolj j konservativnim hrvatskim Zagorjem je omogočila s svojim primitivizmom delo, ki ga ni niveliziralo običajno eksotično stremljenje po uvedbi alpskih motivov v nižinsko kulturno območje in ki je moglo, tako pokazati pozitivne uspehe. Na prvi pogled padejo obiskovalcu v oči voi liena tkaničenja, zlasti blazine s prevladujočo geometrično kompozicijo barvnih pasov v celoto obvladujočem ornamentu. To je delo, ki je zvezano z domačo pokrajinsko primitivnostjo in ki sc jasno razlikuje od del z modernimi konstruk tivističnimi motivi.
Poleg volnenih tkaničenj pa moramo omeniti tudi mariborske vezenine pečke z motivi z domačih vzhodnjaških peč, katere izdelujejo Mariborčanke po iniciativi mariborskega Slovenskega ženskega društva. Pri vezeninah sodeluje omenjeno društvo z Državnim osrednjim zavodom za domačo obrt v Ljubljani, ki
skrbi pri pečkih vezeninah za čipke, za to najmlajšo panogo domače ljudske obrti, v kateri se konservativni -Haložan še ni povzpel do samosvojega izraza. V mir nih vezeninah, k: nakazujejo po gradivu in barvi svoj izvor v laneni nižinski kulturi, nahajamo prav zaradi uporabe domačih pokrajinskih motivov vrsto del, ki zaslužijo tudi znanstveno paižnjo, ko nam kažejo še nezabeležene motive grajskega in cerkvenega izvora in ko popolnoma pogrešajo meščanskih baročnih virov.
Haloška tkaničenja in mariborska pečka vezenine zaslužijo vso pozornost. In to ker nastajajo na pokrajinsko izvirnih in ne importiranih predlogah, ker uvajajo s tem v eno naših najrevnejših zemelj nove možnosti zaslužka, v Maribor pa.smisel za izvirnost, in ker nam lepo kažejo vplive gradu in cerkve, pri tem pa se krepko upirajo baročnemu in empirskemu pomeščanjenju. Poleg tega pa so po svojem mirnem izrazu sposobne zavzeti mesto v vsaki hiši, tako da bo naša gospodinja z živim prirodnim pokrajinskim okusom mogla vedno s pridom nadomestiti haloški in mariborski ženski izdelek z ljudskim uvoženim ali pa tvorniškim. To bo za njo tudi najlepša možnost delovati po geslu: Svoji za svoje!
V	zvezi s haloškimi in mariborskimi izdelki so prleški. L. 1930. je priredilo mariborsko Slovensko žensko društvo v Ormožu tečaj za prleška dekleta. Po tečaju so se zlasti v Pavlovcih začele izdelovati šivane čipke s tehniko, ki je doma v Bosni. Uspehi so se zopet lepo pokazali na letošnji razstavi na MT, kjer je bil podan dokaz, kako blizu so nam
na zahodnem robu nižinske kulture motivi z južnih obronkov istega kulturnega kroga. Različni po svojem izvoru stoje po svoji izdelavi, barvnem in ornamentalnem izrazu pavlovski izdelki v isti vrsti s haloškimi in zaslužijo v enaki meri vso pohvalo in priporočilo za vsako našo hišo.
Za Maribor neka posebnost pa je troje modelov naših ljudskih noš. Pri nas, ko tako radi pozabljamo na kulturno tro-delnost slovenskega ozemlja, pri nas, kjer smo že pozabili na breguše in roba-čo, smo vendar prišli z razstavo slove-njegoriške, savinjske in pohorske ženske ljudske noše do diferenciranja naše ljudske kulture po antropogeografskih enotah. Poudarjam to. zaradi tega, ker je ta miselnost prvi pogoj za kvalificirano nadaljevanje dela za našo ljudsko obrt ir, pa ker ta miselnost večinoma še ni predrla med naše, zlasti posedujoče vodilne kroge,
Važna je bila nadalje razstava modernih vezenin po naročilu, poleg tega pa izdelovanje preprog po perzijskih vzorcih; zadnje izdelujejo mariborske meščanske rodbine. Zaradi danes vladajočega mišljenja, da pri meščanu primitivnosti ni doma, in da meščan ne more izoblikovati oficielnih kulturnih pridobitev po svoje, je zadnje zelo važno. Izdelovanje preprog med našim meščanstvom v krogu meščanskih rodbin more pod smotrenim vodstvom zopet razviti meščansko domačo kulturo, na katero smo mi v naši romantični miselnosti pozabili ir, jo tako izgubili!
Styri acu s.
II nato slovenita hi
Postajališče na Teznem
Gradnja postajališča pred uresničenjem
Odbor za gradnjo postajališča nai Teznem je marljivo na delu, da se čimprej doseže. dovoljenje za gradnjo postajališča-. Svoje funkcije je prevzel 18. marca in je imel doslej pet sej, v katerih se je večinoma obravnavalo, kako- doseči najhitreje dovoljenje za gradnjo postajališča.
Zadnja seja je bila preteklo nedeljo dopoldan v gostilni Žohar na Tržaški cesti. -Seje so se udeležili zastopniki s Teznega, Pobrežja, Studencev in Radvanja, za mesto Maribor pa g. Andrej Oset. Prisoten pa je bil tudi naš narodni poslanec gosp. Krejči razložil ovire, ki so zakrivile, da ka, zlasti glede predloženih načrtov in jamstva direkcij državnih železnic v Ljubljani, je naš narodni poslanec gosp. Krajči razložil ovire, k: so zakrivile, da se je tako dolgo zavleklo dovoljenje za gradnjo postajališča. Z veseljem so sprejeli prisotni njegovo poročilo o vseh korakih, ki jih je storil doslej za hitro reali-
zacijo načrta, zlasti pa izjavo, da ni pri kompetentnih ministrstvih glede dovoljenja gradnje nobenih zadržkov. Dovoljenje bo prispelo najkasneje koncem tega meseca ali vsaj v začetku septembra. Odbor ima sedaij nalogo, da pripravi vse potrebno za tehnično izvršitev gradnje. G. narodnemu poslancu Krejčiju :zreka odbor v imenu občanov najlepšo zahvalo.
Ob pričetku gradnje bo odbor ponovno prosil še tiste, ki so obljubili pomoč, ko se bo začelo graditi, da mu pomagajo s prostovoljnimi prispevki. Izdale se bodo nove nabiralne pole, stare pa se naj izrn-če z nabrano vsoto blaganiku g. Kovačiču, posestniku na Teznem. Nabiralce prostovoljnih prispevkov, ki še imajo stare pole, prosimo, da jih oddajo. Vrnejo se naj tudi morebitne prazne pole, kar pa menda ni mogoče. Vsem nabiralcem zaenkrat prisrčna hvala! Prihodnja seja je v nedeljo ob 10. uri.
Arkadii Averčenko;
Višek pravičnosti
Ko je stopil Raskatov v Kirilov kabinet, se je gospodar široko razkoračil hi. v skrajnem nezadovoljstvu dejal: »čemu hudiča prihajaš k meni? Saj vendar vidiš, da delam. Motiš me...«
Raskatov je mirno sedel na divan m smehljaje pripomnil:
»Delaš? Tem slabše... Venomer tičiš s svojim nosom v spisih i-n medtem t' poteka življenje bre-z haska...«
Gospodar je molčal. Upal je, da bo gosta molčanje užalostilo in da bo Raska-tov vstal in šel. Ali motil se je, Raskatov ic mirno sedel dalje ter vprašal:
»Ali poznaš Limonova?«
»čudno vprašanje! Saj je vendar najin najboljši prijatelj.«
»Prijatelj? No, rad bi videl njegov obraz.«
»Kaj se je zgodilo?«
»Če mi obljubiš, da ostane med nama ...«
»Obljubim!«
»Torej. - - Gospa Limonova — Olga je vendar dražestno bitje?«
>Brez dvoma. In kaj sledi iz tega. Ali zavidaš?«
»Nikakor ne ... Najbržc me sedaj zavida Limonov!«
 j.-. 4..
mmm
»Kaj naj to pomeni?«
»Kaj to pomeni? Glej, že deij časa se mi je dopadla. Ah je bila to morda zaljubljenost ... ali vsekakor sladek bonbonček ... Pričel sem ji dvoriti. Niti zda-leka nisem mislil, da utegne postati zadeva med nama resna. Ko sem danes srečal Olgo na Nevskem, mi je prišla na um drzna misel, naj bi ljubezensko razmerje energično nadaljeval. Zapletel sem jo v interesanten pogovor, omenil en passant, da obhajam danes svoj rojstni dan ter je slednjič izvabil v elegantno restavracijo... Odšla sva v sepa-re... Dejeneur, sekt... nato nedolžni poljubi in končno... končno ... ubogi Limonov.«
Kirilov ga je začudeno pogledal ter nato vzhičeno zavpil:
»Raskatov, to je podlost! Limonov je vendar tvoj prijatelj!«
oKaj ima ljubezen skupnega -s prijateljstvom?! Prijateljstvo je ena, brhka gospa pa druga zadeva!«
»Ali ti si uničil Limonovo rodbinsko življenje!«
»Smešno 1 Kako si strašno sentimentalen! Dandanes je življenje vse drugačno. Vzeti moraš vse, kar ti prid® v roke!«
Kirilov ga je vprašal s tresočim glasom :
»Torej po tvojem mnenju ni nikaka pre
greha, če ugrabiš svojemu prijatelju ženo?«
»Gotovo ne! To je dandanes na dnevnem redu!«
Kirilov je skočil k njemu, ga objel in dejal z ekstatičnim glasom:
»Hvala ti, prijatelj. Ko bi vedel kakšen kamen si mi odvalil od srca?! Kako si mi olajšal mojo vest.«
»Kaj hočeš s tem reči?« je začudeno vzkliknil Raskatov.
»Raskatov! Kolika sreča, da sc ti morem spovedati... Vedi, da sem jaz storil tebi isto, kar si ti Limonova. Ko bi le mogel slutiti, kako so me mučili očitki vesti... Nisem se drznil, da bi ti pogledal v oči...«
Raskatov je ostrmel. Postal je bled. Roke so se mu tresle:
»Ti hočeš reči, da moja žena Katja ...«
»Da. Odkritosrčno priznam! Prišel je moment, čutnost... In ona je krasotica ...«
Raskatov je sopel kot razjarjena zver ter omahnil na divan.
»Tako si torej storil, svojega najboljšega prijatelja si ogoljufal?!«
»Ti si storil isto z Limonovim!«
»Limonov!... Limonov!... Govor je sedaj o meni. Moj Bog, kolika podlost ...«
w,CčiltU?« je pristavil hladnokrvno Ki-
rilov. «rTi si se vendar prav kar tako veselil svoje ponosne zmage. Sedaj se veselim jaz. Ti sam si dejal: Vzeti moraš vse, kair ti pride pod roke!«
Raskatov je skočil pokonci in zastokal:
■»Skušaj, ljubi prijatelj... Zadeva z Li-monovom je povsem izmišljena. Hotel sem se le pobahati, kakšno srečo imam pri daraaih. Ona je meni prav tako nedosegljiva kakor tebi... Kaj praviš sedaj na, to?«
Kirilov je stopil tesno k Raskatovu in mu stisnil roko:
»Med nama torej ni bilo ničesar?. Hvala Bogu!«
»Da!« je odvrnil Raskatov. »Med menoj in Olgo ni bilo ničesar. Priznam — lagal sem! Toda ti? Ti si se splazil v mojo hišo kot kača, zmešal moji ženi glavo in zlorabil moje zaupanje ...«
Kirilov so je glasno, zasmejal, ga potrepljal po rami in rekel:
»Med menoj in tvojo ženo ni bilo ničesar. Zaradi tvoje lumparijo sem te hotel Ie malo kaznovati. Zato sem ti pričaral to bajko.«
»Resničnost? Med teboj in Raltio ni bilo ničesar. Prisezi!«
»Prisegam!«
Gost je sedel na divan ter se hudomušno nasmejal.
»Čemu to?« je vprašal gospodar.
»Ha, ha... ne morem,., nalagal sem
Stran 3.
Mariborski »Večernlk« Jutra
MARIJ SKALAN:
122
Roman Iz prazgodovine človeštva.
»Morda, a bolje je, da smo previdni in jih ne čakamo.«
»Pospešimo brzino!«
»Zastavite krepkeje vesla! Uporabite vse sile!« je zaklical Savadagjak veslačem.
»Tudi zasledovalci večajo hitrost,« je opazil Aftagad.
»Dokaz več, da nas hočejo dohiteti.«
»Cernu neki?«
»S poštenim namenom gotovo ne.«
»V podkrovje!« je ukazal Aftagad Eva-lasti in Isti.
»In vidva?« je vprašala princesa.
»Ostaneva tu in se pripraviva na boj, če bo potreben.«
»Bojim se,« je zajecljala Evalasta.
»Jaz tudi,« je dodala Ista.
»Veliki Inti, ki nas je obvaroval dosiej, nas obvaruje tudi v bodoče,« je odvrnil samozavestno Savadagak.
Deklici sta se prestrašeni in obotavljaje se umaknili v podkrovje k Buramaku in Upi.
Atlantske galeje so se naglo bližale. Prva je bila galeja poveljnika. Princ in
pribočnik sta že razločno videla vsako podrobnost na njej in opazila, da so /si Atlanti skriti za obodi.
»Zares,« je dejal Aftagad, »zasledujejo nas s sovražnimi nameni. Pripravljeni so na napad.«
»Zle slutnje me niso varale,« je vzkliknil Savadagak.
Ubežniki so veslali z vsemi napori svojih sil, a Atlanti so bili vendar hitrejši. Poveljniška galeja je vedno bolj krčila razdaljo med seboj in Azteki. Kmalu je bila že tako blizu, da sta princ in pribočnik mogla razumeti klic nekoga, ki je sporočil:
»Veliki je preklical svoje dovoljenje. Morate se vrniti!«
Savadagak je da! roki na usta in zaklical iz vseh pljuč:
»Ne vrnemo se!«
»Potem vas moramo napasti,« se je glasil odgovor.
»Branili se bomo.«
»Vdajte se, sicer ste izgubljeni!«
»Rajše umremo, ko da bi se vrnili.«
Iznad roba prve zasledovalne galeje so se pojavila morilna orožja. Toda prav v tistem hipu ie pretreslo strašno tišino zamolklo bobnenje in iz veletoka so se dvignili ogromni valovi, kakor da bi voda nenadoma zavrela. Aftagad in Savadagak sta z grozo opazila, kako je velikanski val napravil pregrado med njimi in zasledovalci. Azteška galeja se je nagnila in je le malo manjkalo, da se ni prevrnila. Hip nato pa se je ogromni val razpolovil in njegovo vodovje je zagnalo ladjo s tako brzino v smeri proti ustju, kakor da bi jo kdo ustrelil iz loka. do-čim je zasledovalno brodovje zletelo prav v nasprotno stran.
Ta strašni izbruh naravnih sil je pa bi! samo začetek tistega, kar je sledilo. Vrenje vode se je nadaljevalo z vedno bolj divjo silo in naglico. Valovi so se dvigali v neslutene višine, šumeli, tulili, rjoveli, ko da bi se stepli milijoni najbolj krvoločnih zveri. Galeje so skakale p; njih kakor neskončne male igračke, bile so naenkrat na vrhu ko hrib visokega vala, hip nato pa že v temnem vodnem prepadu. Na veslanje in krmarenje ni bilo'več mogoče misliti. Azteki in Atlanti so se samo še v brezumni grozi oklepali nepremičnih predmetov, da jih vodovje ne bi odpahnilo v svoje vse uničujoče globine.
V Mariboru, dne 17. Vlil. 1934.
ere ssaaM*
Galejo ubežnikov je metalo valovje v silnih sunkih proti izlivu Kole v morje, in ko se je zopet dvignila na greben orjaškega vala, je opazil Savadagak v du-Ijarvi strašni konec poveljniške ladje. Prav na vrhu vala se je prekucnila, obstala še trenutek na površini s spodnjim grebenom navzgor, nato pa izginila za vedno v črnem žrelu podivjanih elementov. Pozneje je ugotovil, da sta ostali na površini samo še dve zasledovalni ladji.
»Končano je!« je vzkliknil sam pri sebi. »Sedaj pridemo na vrsto mi. Nismo poginili pod orožjem Atbntov, uniči nas grozota podivjane vode.«
Galeja je treščila z višine v temno gladino vodnega prepada. Valovi so plusk-niii čez krov in jo za lup popolnoma z'-krili. Savadagak je že hotel izpustiti jambor in splavati na površino, da bi se skušal rešiti, a je še pravočasno opazil. da je spet nad gl dino. Galeja se je znova dvignila na ogromni val. Na vrhu se je pribočnik ozrl po okolici in opazil, da je ozračje skoraj čisto mirno, n prevzela ga je še večja groza.
»To ni vihar,« je doumel. 1 o so strašne sik podzemlja. Vodovje divja zaradi sunkov dna.«
Ko je bil zopet pokopan z galejo vred pod valovi, je v duhu molil v nepopisni zbr nosti in pobožnosti:
Športne prlrcdiiv®
Medmestni teniški turnir Beograd : Maribor
Milanovič, Ristič in Nedi«, mariborsko pa gg. Mešiček, Voglar, Bergant, Gašperin, Hitzl in Leyrer. Turnir se prične jutri ob 15.30 in se bo nadaljeval v nedeljo dopoldne. Vse teniške naprave in turnir bodo tonfilmsko posneli, in sicer jutri popoldne.
Jutri, v soboto 18. trn. se prične na teniških igriščih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu medmestni teniški turnir med reprezentancama Beograda in Maribora. Odigralo se bo 8 iger posameznikov in 4 igre gospodov v dvoje. Beograjsko reprezentanco bodo tvorili gg. Konjovič,
Mariborski veslaški klub. Drevi ob 18. strogo obvezen sestanek za odbornike in člane na društvenem prostoru, prijatelji veslaškega športa dobrodošli. Odbor.
SK Železničar:SK Siidbahn (Gradec). V nedeljo 19. t. m. bo v Mariboru zanimiva nogometna tekma. Nastopila bosta SK Železničar in graški SK Siidbahn, da pomirita svoje sile v prijateljskem srečanju. Tekma bo na igrišču SK Železničarja in se bo pričela ob 17.
Poverjeništvo JLAS, Maribor, službeno. Izbirni tek na 10 km za postavo v re-reprezentanco za Balkanske igre med Starmanom (Železničar) in (Maraton) bo v nedeljo 19. t. m. ob 8. uri na igrišču SK Železničarja ob Tržaški cesti. Žirija: celoten sodniški zbor. Točnost! Poverjenik.
Mednarodne plavalne tekme bodo v nedeljo 19. t. m. na Mariborskem otoku. Spored bo isti kot srno ga že objavili v torek.
Bolgarska lahkoatletska reprezentanca v Mariboru. Mariborsko poverjeništvo
JLAS bo izvedlo pod pokroviteljstvom novoustanovljene Jugoslovansko-bolgar-ske lige v Mariboru nastop bolgarske reprezentance proti reprezentanci Maribora. Prirediiev se bo izvedla 6. septembra. Točneje bomo še poročali.
tc.... Moj dragi, med menoj in Olgo Limonovo ... Hotel sem te le skušati, ker sem sumil svojo ženo... Ker pa je moja žena čista in brez madeža, ti povem točno in- jasno: Pil sem z Olgo vino, jo poljubljal in... tako dalje... In ti moraš molčati —■ prisegel si!«
Kirilov je gledal poln sovraštva pred se in osorno dejal:
»Izgini, motiš me pri del« ...«
Raskatov je vzel klobuk in palico ter odšel.
Ko je ostal Kirilov saim, je hitro tekel k mizi In prisluškoval. Ko je slišal, da je gost odšel, je skočil k telefonu, pritisnil na gumb in zaklical:
»Halo! Centrala! Prosim hitro 92-18! Je tam stanovanje Raiskatova? Ste vi pri telefonu Katja Ivanova? Da! Tu Kirilov! Preteklo sredo ste mi dejali, da bi me obiskali le tedaj, če bi vedeli, da vam je vaš mož nezvest. Vaš mož je pred četrt ure goljufal. — S kom??! Ali... Bil je pravkar pri meni ter mi vse povedal... Več osebno! Pridite takoj! Pričakujem vas. Poljubljam roke!! —- Konec!«
Odložil je skušalo ter skomignil ironično:
»Pravičnost je zmagala!«
Skrivnostno kral estvo žensk
Neznani in nepreiskani predeli sveta z novimi človeškimi rodovi
Težko je verjetno, da bi bili še kje na svetu večji narodi ali vsaj razrastki človeštva, ki	jih mi v	kulturnem	svetu	ne
bi poznali.	Vendar	se od časa	do časa
pojavijo v listih poročila o odkritjih novih plemen, in tako se vsi gotovo še prav dobro spominjamo senzacije o belih Indijancih. Ekspedicije, ki so bile odposlane v pragozdove Venecuele so vest celo potrdile, vendar pa nam podrobnosti o tem	čudnem	človeškem	rodu	še
vedno manjkajo in	ne vemo,	ali so	to
res beli Indijanci, ali pa podivjani in z Indijanci pomešani Evropci, ki so na kakršenkoli način pred davnimi leti. mor da celo stoletji, prišli v tiste kraje in sc niso več mogli vrniti.
Prav tako se pripoveduje, da žive v ozemlju Amacone človeški rodovi, ki še nikoli niso prišli v stik s civiliziranim svetom in zato o njih ničesar ne ve. Pred leti so poročali, da so odkrili na Sumatri neko posebno divje človeško pleme, ki ni v sorodstvu niti z Malajci niti s Papuan-ci, pozneje pa so vedeli poročati celo o nekih pritlikavcih, ki naj bi bili manjši kakor so drugi pritlikavski rodovi. Veliko pozornost Je nadalje vzbudila vest, da živi v osrednji Aziji pleme, ki izvira iz potomcev starih Asircev, ki so izumrli že davno pred Kristusovim rojstvom. Tudi to čudno prastaro ljudstvo, če so domneve resnične, bo moralo biti šele temeljito preiskano, preden bo mogoča dokončna sodba o njem, njegovem poreklu in njegovi kulturi. Toda vse to so večinoma rodovi, ki štejejo le nekai sto ali kvečjemu le nekaj tisoč duš, do-čim nam pripoveduje najnovejša vest o novem človeškem plemenu, katerega tvori okoli..200.000 ljudi, ki so sc sami razvili do precejšnje stopnje civilizacije in kulture.
To novo človeško pleme je odkril po golem naključju neki letalec, ki si je nadel nalogo iz zraka pregledati doslej še popolnoma nepreistene notranje pokrajine velikega otoka Nove Gvineje. Kakor je znano, je Nova Gvineja tisti del sveta, ki je bil doslej najmanj preiskan. Doslej so ekspedicije raziskale večinoma le obalne pokrajine ter one, ki so jih mogle doseči z ladjami in čolni po večjih novogvinejskih rekah. To pa je napram ogromni veličini le malenkost. Znano je le, da so v notranjosti Nove Gvineje gore, katerih vrhovi dosegajo 6 do 7 tisoč metrov in da so med njimi velike visoke planote, na katerih je podnebje tako udobno, da bi mogli živeti tudi evropski priseljenci. I11 prav na teh visokih planot/ih, na katere doslej še nikoli ni bila stopila noga belca, je omenjeni letalec odkril novo človeško pleme, ki ni v ni-
žanja pa bodo gotovo rešile ekspedicije znanstvenikov, ki se na Angleškem že pripravljajo na pot v visoke predele skrivnostne Nove Gvineje'.*
Gos^otfafrsE"® w@$ti
Sejem za živino. Na sejem 14. t. m. so
prigir. li 16 bikov, 16 konjev, 158 volov, 33 krav in 21 telet, skupno torej 544 gl.-v. Kupčija ie bila dobra in je bilo prodanih 356. Cene so bile naslednje: debeli voli 3—3.75 Din. poldebeli 2 do 2.50 Din, plemenski voli 3 do 3.75 Din. biki za klanje 2.51) do 3,25 Din, klavne krave debele 2.50 do 3.50 Din, plemenske krave 2 do 2.25 Din, krave za klo.basar.ie 2 do 2.25 Din, molzne krave c.50 do 3 Din, breje kr ve 2.50 do 3 Din. mlada živina 3 do 3.75 Din, teleta 4 do 4.50 Din. Cene
mesu so bile naslednje: volovsko meso kakem sorodstvu v Papuanci ali Kanaki, 1. vrste 8 do 10 Din, H. vrste 6 do -ki žive ob obalah in po doslej znanih po
dročjih Nove Gvineje.
Letalec je pristal v bližini naselbine tega neznanega ljudstva iti ugotovil, da se bavi s poljedelstvom in obrtom ter je na precej znatni višini popolnoma lastne kul ture in civilizacije. Najbolj zanimivo pa je, da so tam ženske močnejši spol, katerim so moški popolnoma pod rejeni. Ženske so glavarice družine, gospodarice hiše in vodijo tudi vse posle poglavarjev naselbin, sodnikov itd. I a-ko bi mogli imenovati to doslej neznano pokrajino »kraljestvo žensk«. Podatki letalca so le bežni in nam še ne morejo ustvariti popolnejše slike, še manj pa nam morejo rešit: uganko, kako je to človeško pleme nastalo in se razvijalo in kako ie mogoče, da doslej o njem popolnoma ničesar nismo vedeli. Vsa Ta- vpra-
meso bikov, krav in telic 4 do 6 Din. telečje meso L vrste 8 do 12 Din. II. vv.-te 6 do 8 Din, svinjsko meso sv-eže 10 do 16 Din.
Ljubljanski velesejem
Letošnja umetniška razstava na jesenskem Ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. septembra bo prirejena pod geslom »Slovenska pokrajina«. Razstava bo zelo pestr;; in bo nudila vsakemu obiskovalcu svoje, sai bodo zastopani skoraj vsi pomembni slovenski likovni ume uiki ter vse smeri in panoge. Kakor vsako leto, ie tudi letos razpisano idsko glasov/nje za najlepšo sliko. Avtorji najboljših. slik prejmejo nagrado. Razstavo aranžira akad. slikar prof. OTI Globočnik.
Mali o
Razno
SPREJMEM TOVARNIŠKO
delavko
na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava »Večernika«. _______________3379
llVA GOSPODA
tudi upokojenca vzamem na stanovanjc in hrano, Tomšičev drevored 2. ‘	3376
Sobo mm
1ŠCEM SOBO
z vso oskrbo iti hrano. P°"
nudbe na upravo »Večernika« pod št. »3375«	3375
MESTNI USLUŽBENEC.
samski, išče opremljeno sobo z glasovirjem hi kopalnico. Naslov pustiti v upravi Ve-četifik?« mod' 5t- - 3354«. 3384
Službo dobj
STALNO SLUŽBO nudi ugledna zavarovalnica dobro znanim gospodom v Mariboru in bližnji okolici, Mesečna plača in provizija. Ponudbe na upravo lista nod »Eksistenca zagotovljena«.
3370
Kupim
MAJHEN HLADILNIK
za privatno uporabo v dobrem stanju kupim. Ponudbe pod »Hladilnik« n »Večernika«.
Prodam
SPALNICA Iž TRDEGA LESA,
tri marmornate plošče, vložki, ogledalo 1900 Diu, 2 omari, trd les po 231) Din, sobna miza 150 Din, 6 stolov po 30 Din, lep plišast deko-raeijski divan 650 Din. divan in dva fotelja 280 Din, maii divan 150 Din, salonsko anti-kvarično ogledalo 280 Din, fotelj »Biedcrmakr- 120 Din, predalnik, belo emajliran, trd les 250 Din, omara z dvenii vrati 150 Din, madraee iz volne 220 Din naprodaj Ruška cesta 3-1., desno. 3390
»eord«-avto.
tovorni, skoraj nov, radi družinskih razmer takoj poceni upravo! prodaru. Naslov v upravi 33831 Večernika«,	3378
TOiOlKIkupujte
Izdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA J iz ja	"	'	STANKO DET1-J
M; riboni, Tiska Muj!’"1'1 ;l
pcO rta. .t imsaren-tt„d žGi oggaSuJtet
m
<1 d., predstavnik