15. III. 1973 Logatec 10GAŠKE NOVICE GLASILO KOMBINATA LESNOPREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC Ureia urrvlniški ndbor: dipl. inž. Samo Oblak, Remigij Jerman, oec. Tatjana Stirn, Slavka Lo&trek, Olga Mihevc, ini. Miro Gantar. Oblikovalec: Janez Maček. Odgovorni urednik: Albin Cuk. Tisk: Učne delavnice, Ljubljana, Bežigrad 8. Št. 2 DELOVNE SKUPINE —PRVI KORAK V NADALJNJEM RAZVOJU SAMOUPRAVLJANJA Albin Čuk USTAVNA DOLOČILA, temelj novih prizadevanj V zadnjem času v dnevnem tisku, po radiu in televiziji često slišimo o novih oblikah samoupravljanja, združevanja, razdruževanja, vsebinsko opredeljenega tudi z mnogimi tujkami in izrazi, ki pa našemu delavcu ne dajejo ustrezne predstave, kaj vse lahko pričakuje od teh besed in kakšno je njegovo mesto v oblikovanju in nadaljnjem razvoju samoupravljanja. Temelj naše družbenoekonomske ureditve sta svobodno združeno delo s proizvajalnimi produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, ter samoupravljanje delovnih ljudi v produkciji in delitvi družbenega proizvoda v delovni organizaciji (6. člen ustave). Naloga gospodarske dejavnosti (podjetja) je doseči z družbenimi sredstvi kar najboljše uspehe, ki se odražajo v doseženem dohodku, zlasti pa delu dohodka za nova vlaganja. Ta cilj je možno doseči zlasti z ustrezno organizacijo delovnih postopkov, ki zagotavljajo najboljši izkoristek in uspeh ob najmanjšem vlaganju. Takšni cilji pa so uresničljivi le na osnovi skupnega dela vseh, ki so se odločili, da sodelujejo v izpolnjevanju programa podjetja v korist organizacijo in tudi samega sebe. Na takšen način lahkc ugotovimo, da je temelj družbenoekonomskih odnosov samoupravljanja gospodarjenje, ki obsega zlasti PRAVICO IN DOLŽNOST delovnih ljudi. — da organizirajo proizvodnjo in druge dejavnosti, — da skrbi■ > za razvoj delovne organizacije, — da sprejemajo načrte in programe z? tjeno delo in razvoj. Uresničevanje teh načel pa ni lahka naloga. Zato moramo bili seznanjeni, na kakšen način lahko s svojim sodelovanjem in pobudami prispevamo k skupnemu uspehu podjetja. Da bi se posameznik laže zavedal, da je potreben delovni skupnosti, in prav tako, da je delovna ■kupnoat potrebna njemu (vzajemna povezanost za dosoganjl smotra organizacije), se žo iz ustave uveljavlja samoupravna politična pravica organiziranja temoljne organizacije združenega dela. POJEM ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA Tako kot človek ne more živeti brez življenjsko potrebnih organov, tudi temeljna organizacija združenega dela ne more uspešno poslovati, če nima smiselne delitve nalog. Odrezana roka ne more več opravljati svojih nalog, nalog pa ne more opravljati tudi v primeru, če je okrnjeno delovanje ustreznega dela možganov. Povezavo med roko in možgani opravljajo živci, ki prenašajo dražljaje bodisi iz možganskih celic ali obratno. Tako ob določenem dražljaju takoj umaknemo roko, saj so bile možganske celice pravočasno obveščene o posledici, ki lahko nastane zaradi dotika. Takšen hiter način posredovanja novic v življenju imenujemo s tujko komuniciranje. Z dobrim komuniciranjem med posameznimi deli pa zavestno vplivamo tudi na zadovoljstvo človeka. Z organiziranjem temeljnih organi zacij združenega dela želimo doseči prav zavestno sodelovanje posameznih delov podjetja za enotne cilje podjetja. Nikakor ne smemo dopuščati, da bi lahko uporabili reklo, naj ne ve levica, kaj dela desnica. Prav tako ne moremo dopustiti, da v delovni organizaciji kaka enota brez solidarne pomoči odpade. POGOJI ZA USTANOVITEV TOZD Temeljna organizacija združenega dela Pri organiziranju TOZD bomo morali razmisliti tudi o tem, katere naše nekdanje enote izpolnjujejo pogoje za temeljno organizacijo združenega dela. Organizacija TOZD mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. organizirana skupina delavcev mora razpolagati z določenimi družbenimi sredstvi; 2. tak del delovne organizacije mora pomeniti delovno celoto; 3. uspeh skupnega dela delavcev se mora potrdili kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji; 4. z organiziranjem TOZD se ne smejo kršiti pravice delovnih ljudi v drugih delih delovne organizacije; 5. ne smejo se kršiti interesi in pravice delovne organizacije kot celote, ki izhajajo iz medsebojne odvisnosti pri delu ali iz skupnega dela z združenimi sredstvi; 6. z organiziranjem TOZD se enostransko ne smejo spreminjati medsebojne obveznosti. Z organiziranjem TOZD se smiselno ne spreminja vloga delovne organizacije (ali po oblikovanju TOZD organizacije združenega dela) na vzven, temveč se spreminjajo predvsem notranja razmerja. Kadar go- vorimo o ljudeh, jih tudi vedno jemljemo kot neločljivo celoto. Če je človek npr. alkoholik, se bo moral najprej sam odločiti za zdravljenje, drugače mu tudi zdravniška pomoč ne pomaga. Takšen živ organizem je in mora biti tudi podjetje. Če ne bomo zmogli sami poiskati možnosti za boljše gospodarjenje in notranje odnose, tedaj nam tudi sredstva, ki nam jih bo namenila družba, ne morejo pomagati Zato moramo najprej oblikovati sebe, kar pa nam bo uspelo le na osnovi prizadevanja na vseh področjih dela. Da bi vzpodbudili takšno delovanje, želimo skupno z družbeno političnimi organizacijami vzpostaviti nove oblike dela, kar pričakujemo prav od oblikovanja delovnih skupin. DELOVNE SKUPINE Delovne skupine omogočajo delavcem, da neposredno in enakopravno odločajo v zadevah in sredstvih za nova vlaganja v skladu z ustavo, zakoni in samoupravnimi akti. Izpolnitev takšnih načrtov pa je predvidena prav neposredno zaključenemu krogu ljudi, ki delajo v območju, ki je organizacijsko podrejeno nekemu vodji. Podrobne zamisli o načinu dela delovnih skupin, odločitvah in izražanju stališč, bodo podane s posebnim statutarnim predlogom, o katerem bo razpravljal delovni kolektiv. Nujno je torej, da si predhodno temeljito preberemo predvidevanja o delovanju delovnih skupin in v predvidenem času tudi damo ustrezne pripombe. S pravočasnim oblikovanjem stališč bomo preprečili tudi tiste naključne nevšečnosti, ki bi lahko ovirale nadaljnje uspešno delo delovnih skupin. Splošno delovanje skupin nam bo omogočilo postopno organiziranje TOZD. s katerimi bomo uveljavili ustavne pravice do neposrednega samoupravljanja. Tako kot ne more biti delovna organizacija popolnoma statična, tudi ni mogoče takoj povsem določiti mesta in vloge TOZD, morajo pa nam biti jasni cilji in težave, ki jih bomo morali pri tem premagati. Rod iu načelnost pa nam bosta zagotovila, da bomo cilj čimprej dosegli. Kakšne ovire moramo premagati Temeljni pogoj za ustanavljanje TOZD je vsekakor skupina ljudi, ki se združujejo v delovno skupnost ter opravljajo določeno dejavnost. Strukturo delovnih skupnosti poka- že sistemizacija delovnih mest, ki obsega opis znanja, strokovnosti, delovne sposobnosti, ker vse je potrebno za opravljanje poslovnega procesa. Osnova za sistemizacijo Je delovni proces in analiza tega, zato sta velikost in struktura delovne skupnosti v TOZD odvisni prav od tehnološkega procesa in samostojnosti pri opravljanju nalog. Na ta način predvidevamo, da pride lahko do decentralizacije posameznih strokovnih služb, ki bi v bodoče po oblikovanju TOZD spadale neposredno v območje TOZD. Spreminja se tudi vloga in profil posameznih D. M., katerim se z oblikovanjem TOZD spreminja tudi odgovornost na delovnem področju. Del takšnega prenosa je že bil izveden s tem, da so priprave dela pri stavbnem in drobnem pohištvu neposredno podrejene obratovodji. V primeru oblikovanja TOZD se spreminja vloga strokovnih služb, ki jih je treba čim bolj približati tisti TOZD, za katero opravljajo storitve. Delovanje organizma je zagotovljeno le, če posamezni del ne deluje izven območja organizma. Spreminja se tudi vloga direktorja, ki bo poleg nalog koordiniranja skrbel in zagotavljal najboljše rešitve v TOZD in na zunanjem tržišču. Največje težave se pričakujejo pri oblikovanju TOZD tehnološko zelo raznolikih dejavnosti, kjer so interesi lahko zelo različni In nastopajo nekdanje manjše obračunske enote (kotlovnica, elektro delavnica Itd). Načela ekonomičnosti, rentabilnosti ter funkcionalnosti delovnega procesa bodo morala ostati kot merila za velikost TOZD. število ljudi pri razpolaganju z družbenimi sredstvi ni omejeno, vendar velja načelo, naj bi se organizirale tiste TOZD, ki ustvarjajo večji dohodek in poslujejo z večjo rentabilnostjo in ekonomičnostjo, onemogočiti pa moramo organizacijo TOZD tam, kjer imajo slabše možnosti za nadaljnji razvoj. Dosedanje razlike obračunavanja po obračunskih enotah nam bodo lahko samo v pomoč pri realnem razmišljanju in oblikovanju TOZD Vsekakor pa bo treba še naprej obdržati obliko obračuna po enotah, ki ne bodo dobile statusa TOZD. VARNOST PRI DELU V LETU 1972 Služba varnosti pri delu Za ugotavljanje varstva pri delu je treba pogledati već dejavnikov, ki pogojujejo tako pozitivne, kakor tudi negativne ugotovitve analize varstva pri delu v preteklem letu. Ob primerjavi z letom 1971 ugotovimo: Število zaposlenih Število nezgod Nezgode na 100 zaposlenih Štev izgubljenih del. dni Poprečna težina poškodbe Kot vidimo, kljub mnogim ukrepom za izboljšanje pogojev dela in vzgoje varstva še nismo dosegli vid Po obratih so se nezgode pojavljale: Predvsem pa je treba analizirati in natančneje opredeliti vzroke poškodb. Le tako bo možno predvideti ukrepe za izboljšanje varstva pri delu. Iz preteklega leta lahko ugotovimo, da se je varstvo pri delu nekoliko poslabšalo. To dokazuje večje število poškodb, ki jih je bilo v preteklem letu kar 143, od tega 127 na delu, 16 pa na poti na delo in z dela. 1971 1972 1971 72 1 016 1.010 0,995 129 143 1.11 12.70 13,86 1,11 1.617 1 710 1,06 12.5 12,0 0.96 nejših uspehov. Prav tako se tudi vzroki, zaradi katerih so se nezgode pojavljale, ponavljajo. Obrat Število nezgod Nu 10 zaposluriih Stev izg Stev. dni moš žen. skup. moš žen. skup del dni M nezg Drob. poh 21 38 59 23,0 11.7 14.1 745 12.6 Stav. poh 26 20 46 18,1 25,3 20.6 558 12,1 2aga 20 1 21 25,0 25,0 25.0 285 13.6 Plastika 1 — 1 11.1 — 5.0 3 3,0 Pomožne d 14 2 16 10,6 — 12,1 119 7.5 SKUPAJ 82 61 143 18,0 14,5 16,3 1.710 12.0 Tako vidimo, da so bile najpogostejše poškodbe na obratu žage. medtem ko pri razčlenitvi števila nezgod po spolu zasledimo najpogostejše poškodbe žensk v obratu stavbnega pohištva. Ugotovitve so stare že nekaj let, kljub temu da smo izdelali novo žagalnico. Neprilagodljivost delu. nedisciplina, alkoholizem, težki po- Udarci s predmeti in ob predmete Stroji — naprave Orodje Tujki Transportna sredstva goji dela, vremenski vplivi itd. imajo še vedno prevladujoč vpliv v obratu žage V obratu stavbnega po hištva pa je število poškodovanih žensk visoko prav zaradi tega, ker je delo zanje težko, ker še nista dobro razvita tehnologija in transport, ker delavke niso vedno Izur jene v delu in še kaj Izvire nevarnosti kažejo naslednji podatki: Stev nezg 49 37 8 23 26 Izgub dolov dni 518 415 55 199 460 i.ijulj dni na ne/(|(ul() 11.8 11.2 6.9 8,7 17,7 Najpogostejše so poškodbe, ki so se pripetile pri padcih, udarcih s predmeti, skratka pri transportnem delu. Tudi poškodbe na strojih so bile številne. Vsi dobro vemo, da pri nas stroji in naprave v mnogih primerih še vedno niso tako zavarovani, da ne bi bil možen naključni dotik z nevarnim delom. V marsičem je kriva zastarelost strojev in naprav, kajti za dobro varnost pri stroju jo treba ročno podajanje izključiti. Največ takšnih delovnih mest je na tračnih in krožnih žagali Kljub dodatnim zaščitam, ki smo jih namestili na te stroje, pa se ugotavlja, da delavci ne upoštevajo varnostnega določila, da morajo biti te zaščite med delom pravilno nizko nameščene. Najnevarnejše delo na strojih predstavljajo pri nas rezkarji — težja dela, kjer je nevarnost za poškodbe zelo velika. Kljub nevarnosti pa se na teh delovnih mestih nezgode ne pojavljajo, kajti večjo skrb smo posvetili subjektivnim faktorjem; na takšna delovna mesta so razporejeni izkušeni, disciplinirani in vestni delavci, ki imajo tudi primerno znanje za opravljanje takšnih del Ze nekaj let ugotavljamo veliko vrzel pri odstranjevanju pomanjkljivosti na strojih in napravah Pro blem je v tem, ker se vse ugotovljena pomanjkljivosti ne odpravljajo sprotno ali pa si; sploh nt: odpravijo. Tako so pomanjkljivosti kopičijo in ostanejo nerešene prav zaradi premajhne vloge, ki jo ima var nosi pri strokovnih službah. Vedno so druga dela nujnejša in tako ved no primanjkuje časa, da se urede pomanjkljivosti, ki bi utegnile povzročiti poškodbe na strojih in na pravah. Zato bo treba v bodoče dosledno izvajati zahteve predpisov o varstvu pri delu in samoupravne zakonodaje, namreč, da imajo zahteve varnosti in njih urejevanje prioriteto. Tako je treba službi vzdrževanja določiti osebe, ki bodo zadolžene, da urejujejo stroje in naprave gle de na zahteve po varnosti. Omembe vredno je nekaj primerov hujših poškodb, ki so terjale dolgo trajnejšo posledice: I. dve nezgodi pri transportu z vi ličarjem, 2 dve poškodbi pri delu na tračni žagi, 3 poškodba na rezkarju za rogliče nje. 4 poškodba z električnim tokom. OBJEKTIVNI VZROKI POŠKODB Ob|ektivni vzroki 1. organizacijski vzroki — neurejenost H) 2. slabi delovni pogoji — neurjenost delovnih mest 32 3. nepopolna zaščita pri strojih 21 4. pomanjkanje oseb zaščitnih sredstev 11 5. neurejenost v transportu 18 6. slaba priučenost in slaba izurjenost delavca 39 7. slabo vzdrževanje strojev in naprav 12 101 Ukrepi za odpravo vzrokov 10,1 Dopolniti organlz. in varnostne ukrepe 455 14,2 Ukrepati in se zavzeti za Izbolj. delovnih j>ogojev in delovnega reda 259 12.3 Izpopolniti zaščite na stro jih 108 9,8 Nujno terjati uporabo osebne zaščito 187 10.4 Urediti tehnologijo, del prostore, red in notranji transport 490 12.6 Vzgoja vodstvenega kadra 110 BJ2 Boljša organizacija vzdrž in večje upoštevanje za hlev varnosti Skupaj 143 1.710 12.0 Komisija za varstvo pri dolu je ob svojom zadnjem pregledu obratov ugotovila kar 75 nepravilnosti, ki |ia so do danes niso v celoti odstranjene, Zato bo treba v bodočo za vsak obrat izdelati sanacijski program ureditve, zadolžili vzdrže valca izključno le z nalogo odpraviti varnostna napake; gre za uresničevanje sanacijskega programa iu za poročanje o ukrepih organom u|irav (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) Ijanja. Tak način urejevanja se Je pokazal za pozitivnega že na obratu žage, kjer so bile odpravljene vse pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil Zavod za varstvo pri delu. Letos smo imeli poškodbe pri ubo-dih z ivermi in odletavanju tujkov. Iz navedenega se lahko sklepa, da varnostna disciplina nI v redu. Določila o varnosti govorijo, da je nujno tudi najmanjšo poškodbo prijaviti osebi, ki je zadolžena za prvo pomoč. Temu pa vedno ni tako, zato ni malo primerov, da se lažje poškodbe inficirajo in nato se javljajo hujše posledice. V bodoče bo treba posvetiti večjo skrb uporabi osebne zaščite, saj prav ta varuje delavca proti manjšim poškodbam. Pri varstvu pred težjimi poškodbami lahko rečemo, da smo dosegli določen napredek, kajti le ena poškodba je imela manjše posledice v invalidnosti. Nadaljnji problemi, ki vedno tarejo varstvo pri delu in ki so tudi obsežnejšega značaja, so: ropot v strojnih oddelkih, neurejenost odpadnih voda, neurejena galvanizacija. Vse navedne težave je treba načrtno reševati. Ne bomo se mogli več zadovoljiti s pavšalnimi rešitvami, potrebni so programi in načrti za dolgoročno reševanje problemov zaščite. PREGLED SUBJEKTIVNIH VZROKOV POŠKODB Subjektivni vzroki 1. neupoštevanje navodil varnosti 2. malomar. podcenj. odnos do var. dela 3. neupor. ali neprav namestitev zaščit na stroju 4. pomanjaknje znanja in izkušenosti 5. neupor. oseb. zašč. 6. pomanjkanje psihofizične koncentr. 7. drugi samovoljni načini dela Skupaj repis. Uredniški odbor običajno sploh ne more razčlenjevati gradiva po po niembnosti. ker ga je le za normalen obseg 8 strani le malokdaj so /godi. da je dovolj gradiva ob dolu ceneni roku Običajno se gradivo so zbira, ko je del gradiva že v tiskarni, kar toliko ovira pravočasno izdajo Logaških novic, da del že prej oddanega gradiva časovno zastari. Gradivo je v tiskarni najmanj 10 dni, da je posamezna številka prijjrav Ijena za tisk. Ko je nova številka dobila tudi obliko, je še vedno treba |)regledati odtise zaradi eventualnih napak. Šele nato sledi tiskanje. Vsi pa vemo, da jo obveščenost za poslenlh med pomembnimi oblikami samoupravljanja. To pa zahteva večjo razvejanost toka informacij. Mnenje uredniškega odbora je, da bi morali v bodoče uveljaviti naslednje vrste informiranja; — kratke informacije o zanimivih dogodkih prek oglasne postaje; — posvetiti bi se morali zlasti razgovorom s posamezniki, živa in neposredna beseda mnogo več pripomore k povezavi med delavci, in ji; zato taka oblika nujna; uvede naj se poseben postni |>ro-dal, v katerem bi se zbirale željo in pritožbe delavcev; želje in pritožbe naj bi bile podpisane, kajti lo na ta način bo omogočeno tudi reševanje problemov. Pomen vseh informacij naj bi bil predvsem vzgojen, zlasti zalo, ker za posameznike, zlasti vozače ni mogoče [)ri|)raviti posebnih tečajev ali seminarjev. Slovenski sindikati so zavzemajo za to, da se v podjetju, ki zaposlil je več kot 500 delavcev, osnuje samostojna služba obveščanja, Sistem informiranja naj bi bil v bodoče del celotnega procesa samo upravnih odločitev. Zato bo poleg že omenjenih Izboljšav nujno ob posebno aktualnih do godkih izdati še ciklostirano obliko, kot smo jo predhodno že izdajali. Vrzel bo torej izpolnjena / našim GLASILOM, ki bo izhajalo občasno, ob pomembnih dogodkih. — Informacije v delovni organizaciji ne bi smele biti monopol ali privilegij j>o-sameznikov ali skupin, ki bi to lahko izkoristili za svoje lastne interese. Informativna služba naj bi bila odgovorna direktno delavskemu svetu podjetja. Direktor naj ne bi bil več član uredniškega odbora. V večji meri naj bi bile definirano tudi pravice in dolžnosti, iu sicer v poseb nem pravilniku. Da bodo vse omenjene zamisli do segle svoj namen, bo treba ob podpori samoupravnih organov cim tesnejše sodelovanje s proizvodnjo KAKŠNA JE CENA LOGAŠKIH NOVIC Naš časopis ne more objaviti vseh podrobnosti o poslovanju v delovni organizaciji, namenjen pa je informiranju čim večjega kroga občanov, zlasti pa delavcev našega podjetja Zato je prav, da vemo. koliko nas stane naše glasilo. Kljub temu da poskušamo s cim manjšimi stroški čim popolneje informirati sainoiijjravljalce, znašajo letni stroški 55 523.20 ali 0 940 din za posamezno številko logaških no vii: Glede na višino naklado pa velja izvod našega glasila 3,50 din TI stroški se bodo verjetno še /višali, razen v primeru, Če bodo ostale delovne organizacije na predlog družbeno političnih organizacij ho tele kriti del stroškov. letos na pobudo več organizacij in organov sindikata razpravljalo 0 razmerah, ki so nastale zaradi žo s|)re-jetlh ali najavljenih ukro|)ov na področju cen, ker posredno ali ue|>o srodno zadevajo življenjski standard delavcev. Predsedstvo republiškega odbora .sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenijo je ugotovilo: Družba kot celota, delovni kolektivi in vsi delovni ljudje SO z veliko vno mo in zaupanjem sprejeli ukre|>e. I.i naj zagotovijo bolj stabilna družbo no ekonomska gibanja, zlasti ukro l>u, ki so bili sprejeti /a odpravo nelikvidnosti, saj so v delovnih kolektivih povečali zaupanje delavcev, da bomo odločneje odpravljali do sedanje napake, Po sprejetju samoupravnih sporazumov jo gibanje osebnih dohodkov v skladu s predpostavkami ekonomske politike. Zaskrbljujoča pa jo ugotovitev, da so v zadnjem času vso pogostejši ukro|)i nekaterih de lovnih kolektivov iu družbenopolitičnih skupnosti, ki vidijo edini izhod iz svojih posamičnih težav v dviganju cen, v dodatnem obdavčevanju |)osameznih proizvodov itn. Menimo, da morajo bili ukrepi za doseganje stabilizacije usklajeni in javim do govorjeni. Pri vseh ukrepih ju nujno treba računati z vsemi možnimi posledicami. Predsedstvo re|)iibliskega odboia se pridružuje opozorilom, ki so bila i/i ocena na soji biroja ZK.I in pred sodstva SLRJ in ki ugotavljajo stvai no nevarnost takega enostranskega ukrepanju. Zalo po/ivu organizacije in organe sindikat,i, da so na ob močjtl svojega delovanja zavzamejo za preprečevanje stihije v ukrepih delovnih organizacij iu družbonopo lltičnih skupnosti; storilo pa bo to tudi samo na nivoju Sli Slovenijo in zveze. OBČINSKI SINDIKALNI SVET SREDI RAZGIBANE DEJAVNOSTI m Š Na zadnji seji ObSS Logalec konec februarja je bilo sprejetih več pomembnih sklepov zaradi akcij in prlzadevanl sindikata glede samo-upravne naravnanosti in neposred nih interesov naših delavcev. Temeljne organizacije združenega dela Uvodno razmišljanje o formiranju TOZD je posredoval Karlo Naniil, tajnik ObSS Poudarjeno jo bilo stališče, da je ustanovitev TOZD vezana predvsem na tehnološko zaokroženost proizvodnega procesa In na možnost ugotovitve dohodka ta ke enoto na trgu ali znotraj delovne organizacije. V razpravo je posegel zatem Marjan Lapanje, predsednik polltlčnokoordlnacljskega odbora za usmerjanje In uresničitve ustavnih dopolnil, ki ju svet seznanil, da delo v zvezi s pripravami na TOZD teče; doslej so pripravljeni osnutki va riant. Najteže gre pri Gozdnem gospodarstvu Ljubljana — Obrat Logatec, kjer delo zavira centrala. KLI I ogatec jo pripravil več variant, Kon fekcija jo že TOZi), pri Mercatorju ne bo slo, da bi |>osamezno prodi jalne poslalo TOZD, |)ii Komunalnu stanovanjskem podjetju bi bilo treba ločili vsaj gradbeno skupino; pri osnovnih šolah no gre toliko za združitev kol /a tesnejše sodelovanje Kudi Ciglane, dan sveta, le izrazil boja/en, il,i so delovni ljudje premalo seznanjeni / ustav (Nadaljevanje na 7. Strani) ŽELJE V LETU 1973 (Nadaljevanje s 6. strani) nimi dopolnili. Zato je ObSS sprejel sklep, da bo treba neposrednim proizvajalcem spregovoriti o problematiki dopolnil povsem preprosto, da se bodo delovni kolektivi lahko zares zavestno odločali o svoji nadaljnji poti. — Predsednik SO Logatec Vinko Haložan, ki je tudi prisostvoval seji, je bil mnenja, da morajo delovne organizacije, ki so s svojo dejavnostjo neposredno povezane z občani glede uslug in storitev, kot npr. KSP Logatec, nujno razširiti svet delovne organizacije s predstavniki javnosti. Delovne pogodbe v zasebni dejavnosti Od 63 delovnih pogodb, sklenjenih med zasebnimi delodajalci in delavci, je bilo dostavljenih ObSS Logatec le 12. ObSS vztraja pri tem, da mu morajo biti dostavljene tudi pogodbe ostalih delodajalcev. ObSS pogreša tudi natančnejših informacij o izplačilih osebnih dohodkov delavcem v zasebni dejavnosti. Stališče ObSS je. da morajo delavci v zasebnem sektorju prejeti za leto 1972 najman 1450 din na mesec od marca dalje. Sicer pa se odobri 20% znižanje od vsote 1450 din; vsekakor pa mora biti izplačana razlika, če za lansko leto ni bilo delavcem izplačano 1160 din od marca dalje ObSS bo zato preveril izplačila OD v zasebni dejavnosti, da bi ugotovili usklajenost izplačil z delovnimi pogoji. Solidarnostni sklad za stanovanjsko izgradnjo Predsednik SO Logatec Vinko Haložan je govoril o ustanavljanju solidarnostnega stanovanj, sklada v naši občini. V skladu naj bi se zbirala sredstva za pospešeno gradnjo najemnih družbenih stanovanj, seveda bi se pri tem naj ne pozabila zasebna stanovanjska gradnja. Sredstva se bodo stekala iz obveznega prispevka za stanovanjske sklade pri delovnih organizacijah. Prispevek naj bi se dvignil od sedanjih 4 na 6 % od izplačanih OD. V skupni fond naj bi prispevali tudi zasebniki. Za sedaj nam primanjkuje 82 stanovanj; posebno težko rešljivo je vprašanje stanovanj za potrebe šol-Stva, zdravstva in uprave. ObSS se je zavzel za oblikovanje 5-lelnega načrta stanovanjske izgradnje. Ob tem naj bi se pripravila prioritetna lista delavcev, potrebnih novih stanovanj (anketal). Stabilizacijsko varčevanje Glede stabilizacijskega varčevanja znotraj delovnih organizacij kaže, da :.e delovni kolektivi pozitivno odločajo: KSP je npr. že zgradilo v prostem času železokrivnico. KM namerava z zaslužkom prostih sobot pripraviti počitniški dom. Val-karton pa bo uredil obratno menzo. ObSS je sicer mnenja, naj se vse delovne organizacije lotijo varčevalne akcijo. Služba pravne pomoči ObSS bo ponovno vpeljal službo pravne pomoči za potrebe članov naših sindikalnih podružnic. Pravno pomoč bo dajal pravnik Marjan Petrič. Večerna šola Se vedno je med mladimi precej delavcev brez zaključene osnovnošolske; izobrazbe. ObSS daje pobudo za organizacijo večerne šole, da bi se tako ponudila možnost vsakomur končati osnovno šolo. Seveda ObSS pričakuje, da bodo tudi delovne organizacije zainteresirane za izobraževanje svojih kadrov, ki jim bo treba pomagati z ureditvijo delovnega časa pa tudi z morebitno pomočjo pri poravnavi šolnine. Sindikalni dinar za Pihalni orkester ObSS je ponovno razpravljal o sindikalnem dinarju za Pihalni orkester Logatec. 2e nekaj let je, kar je sindikat skušal uveljaviti permanentno pomoč orkestru. Spočetka so se skoro vse sindikalne organizacije priporočilu odzvale, sčasoma so začele pripravljenost opuščati, in sindikalni dinar le še redka organi zacija nakazuje. ObSS izreka hvaležnost vsem, ki so doslej svoj dinar prispevali, ponovno pa vabi k' akciji, da bi zares vse sindikalne organizacije v občini prispevale dinar mesečno, ali 12 din letno na člana. Prispevek naj osnovne sindikalne organizacije nakazujejo direktno na tekoči račun Pihalnega orkestra Logatec. TUDI PEKOM BOLJŠE DELOVNE POGOJE Kruh bo v trgovini le dve uri kasneje! Zaradi priprave na drugačen delavnik v pekovski organizaciji smo poprosili za nekatere informacijo Raj-ka Logarja, direktorja Pekarne in slaščičarne Logatec. Direktor loga ške pekarne je mnenja — kakor mnogi drugi pekovski delrvci ng Slovenskem — da je že skrajni čas, da se tudi v tej dejavnosti promakne delovni čas, da bo ugodnejši za pekovskega delavca, ki vse doslej ni poznal nočnega počitka. Naporno delo brez pravega počitka slabi delavce, da pogosto bolehajo, ma lokdaj pa dočakajo penzijo. Mlajši pa se sploh rajši odločajo za druge poklice; logaška pekarna je npr sprejela v uk zadnjega kandidat"; pred sedmimi leti. Sicer pa novemu urniku, ki naj bi se uveljavil s 1. aprilom letos, bo sledila le dvourna zakasnitev s kruhom, ali drugače: kruh bo poslej v trgovini ob osmih, na dan prod praznikom pa ob šestih. Zato pa se bo začela priprava testa ob dveh. namesto ob 23. uri, oblikovanje testa pa ob štirih. Zaradi prostega dne v tednu, ki pa ne bi bila vedno sobota, bo treba zaposliti še eno delovno moe, kar bo pa z novim umikom laze uredili. STABILIZACIJSKO VARČEVANJE V KSP LOGATEC m 6 Zvedeli smo, da se je Komunalno stanovanjsko podjetje Logatec odločilo za prostovoljno delo, ki naj bi pomagalo delovno organizacijo materialno okrepili. Tako so ob prostem času (ludi ob prostih sobotah) zgradili železokrivnico v vrednosti 14 milijonov starih dinarjev. Pa to še ni vse. S prostovoljnim delom bodo porušili staro zgradbo na dvorišču in postavili tod strebrišče z armirano betonsko ploščo, kar bo služilo garažam za strojni park in skladiščnim namenom. Predvideva se vrednost del v višini 18 milijo nov starih din. Vsekakor zgleden primer! Le sekaj, sekaj smrečico, prodaj jo neobeljeno! Cez drn in strn, po dolgem, počez vseprek naj hkrati nam reže se les. Težka mora je minila, upravo je megla popila ... Sanje moje, sanje najine .. . Okno, okno okence... ali kako si Pepek predstavlja izdelavo oken brez napak Pošastno sopihajoč kot demon ... Preskrba z mesom zagotovljena. Ko ima pare kupa se u moru, a ko ih nema kupa se u lavoru ... Vsaka podobnost z logaškim bazenom bo zlonamerna. Zima, zima bela vrh gore sedela, pa tako je pela, da bo vratarje vzela. 6 DELOVNI NAČRT OBČINSKEGA ODBORA RDEČEGA KRIŽA LOGATEC ZA LETO 1973 Občinski odbor Rdečega križa Logatec je na svoji januarski seji sprejel delovni program za leto 1973. Štiriletni program Rdečega križa, zlasti pa razprava o pismu predsednika Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ narekuje organizaciji Rdečega križa veliko večjo aktivnost na organizacijsko kadrovskem področju. Vodilni kader v organizaciji mora biti moralnopolitično kvaliteten. Vložiti bo treba vse napore, zlasti pri usposabljanju kadra v organiza- ciji za varstvo in pomoč ob nesrečah, veliko več bo treba delati z mladimi člani Rdečega križa. Občinski odbor bo moral tesneje sodelovati z družbenopolitičnimi dejavniki v občini, posebej pa s strokovnimi službami, ki imajo nalogo skrbeti za zdravje človeka in reševanje socialne problematike. PRVA POMOČ Usposabljali bomo kader za prvo pomoč ob elementarnih in drugih nesrečah, obstoječi kader pa izpopolnjevali Temeljito se bomo pripravljali na občinsko in republiško tekmovanje ekip prve pomoči, ki bo v maju in juniju v Murski Soboti Nadaljevali bomo s tečaji in izpili prve pomoči za bodoče šoferje. KRVODAJALSTVO Letos bomo praznovali 20. obletnico prostovoljnega krvodajalstva. V ta namen bomo imeli svečano proslavo in podelili organizatorjem krvodajalskih akcij priznanje, ter vsem krvodajalcem, ki so oddali kri več ko petkrat zlate, srebrne značke ter diplome. Pridobili bomo čimveč mladih članov za prostovoljno oddajanje krvi, za kar naj bi se še posebno angažirala mladina. SOCIALNA DEJAVNOST OUCINSKI ODBOR RK bo posvečal vso skrb socialni dejavnosti in lesno sodeloval z vsemi institucijami, ki delajo na tem področju. Pridobivali bomo na terenu čini več prostovolj nih delavcev, ki bodo voljni žrtvo vati svoj čas in znanjo za pomoč ostarelim, osamljenim ljudem V to dejavnost bomo vključili čim već mladih ljudi. Nadaljevali bomo z zbiranjem starih oblačil, posteljnine in obutve, kar bi koristilo socialno prizadetim obča nom. ZDRAVSTVENA DEJAVNOST V letošnjem avgustu bo v logaški občini Muorograriranje, ki bo zajelo vse prebivalce od 24. leta naprej, teh je 4.305. Pri tej akciji se bo organizacija RK angažirala in v vsem pomagala so-cialno-zdravstveni službi ter inštitutu za tuberkulozo Golnik. DEJAVNOST MLADIH ČLANOV RK Letos praznujemo 50 letnico ustanovitve podmladka Rdečega križa v Jugoslaviji. Prav zaradi tega mora občinski odbor s krajevnimi organizacijami posvetiti še večjo pozornost mladini (danom Rdečega križa, jih akcijsko usmerjali tako, da bo jubilej kar najbolj delovno obeležen. Prav tako bomo med mladimi člani RK priredili tekmovanje prve pomoči v občinskem merilu. Občinski odbor RK bo usmerjal dejavnost organizacijo mladih v akcijo sosedske pomoči starim in osamelim ljudem v občini. To so akcije, ki jih bo morala organizacija Rdečega križa v letu 1973 izvesti, poleg tistih akcij, ki se bodo javljale med letom in jih ne moremo naprej predvidevati. OB 20-LETNICI KRVODAJALSTVA V ORGANIZACIJI RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE p j. I etos praznujemo v Sloveniji dvajseti jubilej |>i ostovoljnoga krvodajalstva; dvajset let je minilo od takrat, ko smo se odločili uvesti prostovoljno, brezplačno iu anonimno dajanje krvi. Temelji, na katerih smo začeli razvijati prostovoljno krvodajalstvo in zbirali krvodajalce v Rdečem križu, slonijo na globoko humanem odnosu človeka do človeka, ki mu je kri potrebna za zdravljenje, mnogokrat pa tudi za rošilov življenja. Zalo ni naključje, da je pred dvajsetimi loli prevzel nalogo organizacije krvodajalcev prav Rdeči križ kot osnovna humanitarnu organizacija v nosi ili ii/Ih Številke v razvoju prostovoljnega krvodajalstva v teh dvajsetih letih so zgovorne in omembo vredno. Medtem ko je bilo v Sloveniji lola 1953 20 210 krvodajalcev, jih je |)i i šlo na odvzem krvi v lotu I072 žo H4iiV'.'> I i podatki prepričljivo govore o Izredni množičnosti prostovolj nih krvodajalcev, o njihovi plemeni tosti iu človečnosti. Govorimo lahko o krvodajalstvu kol vrednoti, ki v socialistični samoupravni družbi pomeni tisto dejavnost, s kalem sena zelo konkreten način odraža vsa veličina človeške solidarnosti. Razvilo krvodajalstvo pa je zasluga predvsem itevllnlh aktivistov Rdečega kriza, socialistične zveze, sin dikatov, zvezo mladine, samoupravnih skupnosti, društev in strokovnih služI), ki nenehno sodelujejo pri pridobivanju občanov za darovanje krvi. Tako Rdeči križ v zadnjih letih ni več osamljen |>ri organiziranju krvodajalskih akcij, saj je krvodajalstvo postalo široka družbena skrb, ki se odraža v koordiniranih prizadevanjih za dosego končnega namena, da bi jjostal krvodajalec vsak zdrav odrasel prebivalec Slovenije. Slovilo krvodajalcev iz leta v leto narašča, tako kot naraščajo tudi potrebe po krvi. Razvoj medicine, uvajanje sodobnih modernih načinov zdravljenja v prid hitrejšega okrevanja bolnikov, nesreč na cestah, v gospodinjstvu, na delovnih mestih terjajo in bodo še terjalo velike količine krvi. Zato želimo, da bi v i > r i hodujili letih prihajalo na odvzem krvi vse več noviii krvodajalcev, zlasti tistih, ki šo niso nikoli dali krvi, pa jo bodo že jutri lahko sami potrebovali, njihovi bližnji ali prijatelji. Slevila krvodajalcev najbrž ne bomo mogli več povečati, moramo pa doseči, da bodo dali kri nekajkrat v življenju vsi zdravi ljudje. To naj bo naš skupen cilj, želja in delovni program ob 20-letnici prostovoljnega krvodajalstva na Slovenskem. Će se zavedamo, da jo ki vodajalstvo pomembna družbena vrednota, ki prispeva k socializaciji družbe, potem nam ostane le še to, da si še nadalje prizadevamo za uspešen nadaljnji razvoj te dragocene dejavno sti. PRI NAS PA RES NISMO KAR TAKO B. C. Ce postaja prosti čas problem za nekatere, ue moremo trdili kaj take ga za zdrave mlade ljudi, učence naše šole. Učitelji telesne vzgojo so si zadali nalogo zaposliti učenke in učence s telesnimi vajami, ki krepijo duha, vzgajajo tekmovalni duh v lepih, tovarlških odnosih. Tako je nastala Notranjska tekmovalna skujinost v okviru šolskih športnih društev Vrhniko, Cerknico, Postojne, Idrije in Logatca. Starešinstvo skupnosti je mladim članom svojili druitvenih odsekov pripravilo vabljive cilje; organiziralo bo: 1. tekmovanje v smučanju Iv oiija nizacljl ššn Mladost iz Logatca) 2. tekmovanje v orodni telovadbi (ŠŠD Cerkno) 3. tekmovanje v košarki (ŠŠD Postojna) 4. tekmovanje v streljanju (Občinska zveza Cerknica) .'i tekmovanje v atletiki (šŠD Janez Mrak, Vrhnika) Prva od akcij je že za nami in lahko rečemo, da je bila nadvse uspešne za logačano: pod vodstvom učitelja telesne vzgojo Janeza Podjeda so člani našega ŠŠD Mladost dosegli odlične rezultate, saj so zasedli sko raj vsa boljša mesta, in to ekipno sli posamično. In kar je najbolj pomembno, vso organizacijo tekmovanja so opravili učenci sami! V čudovitem vremenu so smučali in izvedeli za rezultate 15 minut pn koncu tekmovanja! Športni zdravo iu vabljeni na nase športne igro. Oh bolei.i izgubi nase dragi: FRANČIŠKE KODELE Se zahvaljujeva sodelavcem za zbrano pomoč in venec za pokojnice Žalujoči Francka in Anica 4 ' iS" NOVA 80-METRSKA SKAKALNICA V ŽIBRŠAH m š Mimo je tudi že pomembna preizkušnja novega objekta: XXVIII. državno prvenstvo v smučarskih skokih za člane. Čudovit sončen dan je sprejel 4. fu-bruarla letos v ZlbrSah skakalce in glodalce, ki so prišli na slavnostno otvoritev velike, 80-metrske skakalnice. Vrednost novega objekta velja 65 milijonov din. Denarna sredstva so se zbirala zelo raznoliko. Pomagali SO v glavnem kmetje-domačini z lesom, nadalje Mercator, Organizacijski komite Planica, KSP Logatec, KZ Logatec, GG obrat Logatec, OZTK Logatec in starši naših skakalcev. Vodstvo del je pripadalo advokatu Zoranu Mraku, ki je imel nadvse požrtvovalne sodelavce, kot so: Inž. Jože Rupnik, Štefan Juršič, geom. Vinko Urbas, Stane Istenič in Stane Parapot. Nesebično in vsestransko pomoč je nudila celotna družina domačina Rečana. Že več let se je kazala potreba po večji skakalnici, kot jo 50-metrska na Sekirici, predvsem pa po modernejši skakalnici, ki bi lahko nudila lažji prehod na zahtevnejše skakalnice. Lokacija v Zibršah, res malce stran od idealne komunikacije, je odlična: tod se zadržuje zaradi osojne lege sneg daloč v marec, veter pa je tod prava redkost. In tako je pred nami zdaj elegantna linija nove skakalnice, za katero sta projekt pripravila brata Lado in Janez Go-rišek. Reči je treba, da so športniki dobili zares sodoben objekt. Logatca-ni pa novo možnost zimskega lu-rizma. -u-Vi Na otvoritvenem — meddruštvenem tekmovanju — je dosegel prvo mesto, tudi sicer z najdaljšim skokom tega dne, Janez Jurman 67 m. Na XXVIII. državnem prvenstvu v smučarskih skokih 25. februarja letos, na katerem je nastopilo 33 tekmovalcev, pa so se pomembno plasirali mlajši člani. Najboljši rezultat, tudi najdaljši skok je dosegel Marjan Prelovšek, SK Ilirija Ljubljana (241,6 točke) in tako postal novi državni prvak za leto 1973. Tekmovalec je sicer dosegel tudi normo skakalnico v dolžini skoka 80 m; drugi je bil Peter Štefančič (231,6: 79, 77 m), tretji Janez Demšar (221,4: 75, 76.5 m). Od domačinov so se uvrstili: na 8. mesto Janez Loštrek, na 18. mesto Miro Turk, na 20. mesto Marko Mlakar, na 25. mesto Bojan Oblak, na 32. mesto Vinko Merlak. USPEŠEN NAPREDEK NAJMLAJŠIH V SK LOGATEC O. M. V začetku februarja letos je bilo v Črnem vrhu nad Idrijo tekmovanje v smučanju za cicibane in cicibanke, mlajše pionirke in pionirje. Tekmovanje je veljalo za kategorizacijo. Pogoji za tekmovanje so bili zelo slabi, saj je ves čas močno deževalo. Prireditelj SK Logatec in tudi drugi vodje ekip so se potegovali za to, da tekmovanja zaradi neugodnih vremenskih razmer ne bi bilo, a niso uspeli. Delegat smučarske zveze Slovenije je zahteval, da se tekmovanje izvede, ne oziraje vreme Res škoda, da jo je vreme tako zagodlo, saj nismo mogli spremljati hitrega vijuganja med palicami najmlajših smučarjev skoraj iz vse Slovenije. Udeležba je bila res rekordna: Bilo je 220 mladih tekmovalcev iz 20 klubov. Videti je bilo. da posamezna društva in klubi posvečajo veliko pozornost vzgoji najmlajših, saj je prav tu opaziti velik napredek Vse bolj in bolj spoznavamo, da je smučanje zelo privlačen, hkrati pa rekreativen šport, ki ga goji več in več mladih in starejših ljudi. To je razveseljiva ugotovitev. Napredek v alpskem smlučanju je opaziti tudi v SK Logatec. To je vsekakor dokaz načrtnega dela v klubu, saj so priprave potekale skozi vse leto. Zahvala za to gre trenerjem in voditeljem društva. 2al moramo tudi ugotoviti, da je SK poleg šolskega športnega društva edini klub, kjer se lahko množično vključujejo mladi. Oglejmo si rezultate. Cicibani — 70 tekmovalcev. 1. Tomaž Dornik, SK Olimpija — 0.40,50: 7. Marko Zorman, SK Logatec — 0. 45.10; 58. Marko Smole, SK Logatec — 1.00,25. Mlajše pionirke — 23 tekmovalk: 1. Mojca Dolar, ŠD Trbovlje, 1.12,50; 3. Jana Oblak, SK Logatec, 1.15,10; 9. Rosana Tollazzi, SK Logatec 1.22,10; Renata Antičevič, SK Logatec 1.40.40; 23. Almira Prepeluh, SK Logatec 2.05,50. Mlajši pionirji — 92 tekmovalcev: 1. Marko Ribnikar, SK Tržič, 1.04,70; 39 Anton Mihevc, SK Logatec, 1.19,00; 61. Darko Milavec, SK Logatec, 1.29,50; 76. Božo Korenč, SK Logatec, 1.44,10. KULTURNI DOGODEK J. G. Dramska skupina Mladost iz Logatca in Instrumentalni kvintet sta nam 2. marca letos pripravila skoraj dve uri trajajoč Veseli večer pod naslovom 3X3=10. Predstava je bila v kabaretnem slogu, pripravljena iz veselih zgodbic, domislic in bodic, ki so ob dobri igralski zasedbi izvabljale prešeren smeh gledalcev v dvorani in prisrčen aplavz. Režija je delo neutrudnega kulturnega delavca Marcela Štefančiča. sceno je pripravil Janez Maček, vodja ansambla je Marjan Lampe. Če je tudi katera bodica bila preostra, upamo, da se bomo še kdaj lahko tako nasmejali na prireditvi, ki so jo pripravili domači gledališč-niki in ki bo napolnila sicer malokdaj zasedeno Veliko dvorano Narodnega doma. KONCERT LOGAŠKEGA OKTETA AS POČASTITEV PREŠERNOVEGA DNE Nastopiti za slovenski kulturni praznik je bil poseben namen Logaškega okteta. Prav za počastitev tega dne so pripravili samostojni koncert. Želeli so preizkusiti pridobljeno znanje in organizacijske sposobnosti. Lahko rečemo, da so uspeli. Mala dvorana Narodnega doma je bila nabito polna Ijubite-jev petja. Topel sprejem z aplavzom je vzpodbudil člane okteta, da so kjub tremi ubrano zapeli. Tišina v dvorani in buren aplavz po vsaki zapeti pesmi je dalo slutiti izredno ugodje poslušalcev. Z recitacijami iz Prešernovih del je Janez Podjed še poglobil poudarek, da je bila prireditev zares dostojna slovenskega kulturnega praznika. Prijetno učinkovito inscenacijo za ta kulturni dogodek je pripravil Janez Maček. Ob tej priložnosti je »Logaški oktet« izkazal posebno priznanje najstarejšemu logaškemu pevcu Janezu Ho-dalcu, ki ga je imenoval za svojega častnega člana. ZAHVALA Ob smrti naše mame ANTONIJE MAČEK se zahvaljujem vsem. ki so jo spremili na zadnji poti, pevskemu zboru, sodelavcem za podarjeni venec in vsem za izraženo sožalje. Žalujoča hčerka Marija in drugi sorodniki NAGRADNA KRIŽANKA PAKA VEZNIK KRAJ PRI . DOMŽALAH 'IDU«? AN/9 SLONOV C6KAN PfeEURE »ITI ČVRiT PODZEH. HODNIK samo glasnik PR.E&. IRSKE KRAJ PRI LOGArco IZ AAMNSA NAREJEN ZNACA|i NAELSK tren atom BRZDA r ZENsro IME VULKAN NA SICILIJI uri sioq v XIX.STOL £041 A- sni*. AvrozM. ZA REKO $PO|H EV MITOLOSM cRSKI BRODNIK VAUX-HALL TROJANSKI Ti/NAK staro ime za qKći|o VEZNIK PRETEP DIMAST KRAJ IME O&RAC OODElEk TRAVNIK CEL|E vettkji (OPIC SLOV. NOVINAR hoj U KO iT -REN O okra|- sava ZA občinski KRAJ V aALiWi|i ZVOK SVO/HNI ZAIMEK MOŠKO IME UVODNI SPEV POKR.IZ NOR OSEBNI ZAIMEK IZSELjE NEC i TA L NAKODNA |6P ri/KCI(A NEZNANEC VLAPRSKA svic REKA BREZALK. pi|ača Me m. RLOZOF ZNANA POPEVKA Znana reka s SLAPOVI RADII lUHtou »OMAN ALftRE H r uuibA MARIBOR SKA TOV. drž. plagajna »adio SARAlfcVu NEtiOLOcf ZAIMEK |KA/ ZAIMEK iiLOvirA IEZA IAUSOV0 PIVO LETALCA DRUŽBA NATURA OKCAl.ZA OSRAMOČEN kOMPozi CI|A AVJTI j.f no slav. pesmi PRIPADNIK stoične SOLE BARI] OSEBA IZ URŠKE HITMMHI LAN TAK KAZ. AIMEK CRSKA HEfERA SIBIKikA REKA NAPIACIIJ) Kl/fciR gora v £vici 1 Samdc;la snik PREMAZ SPROSTI TEV FILMSKI PROGRAM 14. 3. ameriška barvna drama EDINA IGRA 16. —18. 3 italijanski barvni vestem MRTEV ALI 2IV 17. — 18. 3. ameriški barvni avanturistični film DIAMANTNA D2UNGLA 21. 3 ameriški baivni triler SAMA V TEMI 23. -25. 3. ameriški barvni vojaški film KASNO ZA HEROJE 24. —25. 3. italijanski barvni avanturistični lilm NEZGREŠl JTVI SANGO 11. 4. ameiiški barvni zabavni lilm VETROVI Z JAMAIKL 13.—15. 4. italijanski barvni vestern IZKOPI JI SEBI GROB 31. 3. 1. 4. ameriški baivni avanturistični film SIERRA rORRIDE 4 4. francoska barvna drama LJUBEZEN V TROJE 6 — 8. 4. ameriški baivni biblijski film SAMSON IN DALILA 7.—8. 4. ameriški baivni avanturistični lilm MAHI l.ll VA VOJSKA 14.—15. 4. franc.-amer. baivni avanturistični film ZVEZDA JUGA 18. 4. jugoslovanska barvna kriminalka MIJ.IA NORA GlAVA 28. 3. francoska barvna kriminalka GOSPODAR PODZEMLJA 30. 3. I. 4. ameriški barvni veslom TEK8AS JE PREKO IILKI