Kranjsko - Slovenska KatolISka Jednote je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje 2e 38. leto GESLO K. 8. K. J. JE: "Vse za vero, dom in narod!" Entered as Second Clan Matter December 12th. 1923 at tbe Feet Office at Cleveland. Ohio. the Aet el Aatest Mth. 1912. at Special Bate of Fsstage FievHed for la Section UN, Act af October 3rd. 1917. Authorised en May 22d. 1919 Stev. 42 — No. 42. CLBVElj&ND, 0., 18. OKTOBRA (OCTOBER), 1932 _ VESTI a CLEVELANDA Velik uspeh Jugoslovanskega pasijonskega kluba. V avditoriju Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. že dolgp časa ni bilo pri kaki gledališki prireditvi toliko občinstva, kakor zadnjo nedeljo večer povodom vprizoritve krščanske drame "Mučeniška smrt sv. Neže," s katero je nastopil naš Jugoslovanski pasijonski klub pod režijo znanega prijatelja dramatike Joe Grdine. Približno tisoč oseb je z napetostjo gledalo to krasno igro, o kateri se je vsakdo najlepše in zelo pohvalno izrazil. Igrali so zelo točno in fino; osobito krasne rimske obleke igralcev so deiale lep vtis na gledalce. Glavno vlogo sv. Neže je gdč. Štefanija Stefančič iz Euclida izpeljala 100 c/i ; njena postava in nastop je bilo nekaj izredno izbornega. Tudi Mr. Avgust Platt je bil v veliki vlogi rimskega pretorja mojster, enako, njegova žena (Klavdija), Mrs. Frances Glo-bokar ter Mrs. Kosten (sv. Lu-cina), mati sv. Neže. V resnici moramo navedemu klubu iskreno čestitati k lepemu uspehu. Smrtna kosa: Dne 11. oktobra je preminul v mestni bolnišnici rojak John Urh v starosti 51 let. Doma je bil iz Trnovega na Dolenjskem, kjer zapušča eno sestro. V Ameriki jfe živel nad 27 let. — V mestni bolnici je preminul rojak Frank Sterle, star 40 let, doma od So-dražice. V Ameriki se je nahajal 21 let. Tu zapušča soprogo, enega sina in eno hčer, nadalje eno sestro v Minnesoti, v starem kraju pa mater. Poskusno glasovanje. Pri poskusnem glasovanju za predsednika, ki ga je upeljal časopis "Plain Dealer" v Clevelandu, so oddani sledeči glasovi: Hoover 2,984, Roosevelt 4,916, Bett-man 2,399, Bulkley 4,969. Za prohibicijo 669, proti prohibici-ji 6,746. Ples 5. novembra. Slovenski demokratski klub v 23. vardi priredi v soboto, 5. novembra, velik ples v Knausovi dvorani na E. 63. cesti in St. Clair Ave. To je v soboto pred volitvami. Kot se nam sporoča, bo vstopnina prosta. Na razpolago gostom bodo okrepčila. Nadalje sp tudi naznanja, da je demokratski klub 23. varde zopet odprl svoj glavni stan na 6129 St. Clair Ave. Vstopnice za koncert. Vstopnice za prvi koncert v novi cerkvi sv. Vida, ki se vrši 30. oktobra, lahko dobite v uradu Ameriške Domovine. Cena je $1. Na omenjeni • dan bodo prvič mogočno zadonele nove, veličastne orgije v novi cerkvi. Hrvatski radio program. Zadnjo nedeljo popoldne od 3:30 do 4. ure je Hrvatski radio klub zopet prvič v letošnji sezoni nastopil s svojim programom, in sicer potom postaje WJAY. Program je bil izboren; isti bo proizvajan Vsako nedeljo ob go-rinavedenem času. Predsednik HBZ na obiska v Clevelandu. Preteklo soboto je Hrvatski demokratski politični klub priredil v počast g. Milana Boica-Boyda, ki je kandidat za državno zbornico, lep sprejemni in pozdravni večer v prostorih Hrvatskega Narodnega Doma. šE JE CAS! O nameravani veliki dobrodelni prireditvi Lige ohijskih društev KSKJ smo pred kratkem že na obširno poročali, da se ista vrši dne 15. januarja, 1933 v Grdinovi dvorani v Clevelandu, O. Med drugim programom je v ta namen določen tudi kontest med članicami (dekleti) ohijskih društev naše Jednote, katera ravno bo dne 15. januarja proglašena za kraljico kontesta, oziroma za našo slovensko "Miss Ohio." Cenjenim društvom, kakor tudi kontestatinjam naznanjamo, da so tozadevni listki ali ti-keti že gotovi; vezani so v zve-skih po 50 tiketov skupaj; vsak tiket velja en nikelj (5 centov). Katera izmed kontestantinj bo prodala največ teh tiketov, ta bo proglašena za "Miss Ohio." Naravno, da bo vsak lastnik enega izmed teh tiketov upravičen do enega izmed treh daril v gotovini, in sicer $10, $5 in $2.50. Ker bi radi vse te tikete oddali, zato apeliramo na naše cenjene mlade Jednotarice v Ohio, da naj se prijavijo za kontest, nakar bodo prejele za-željeno število kontestnih tiketov; vsaka naj to naznani uredništvu Glasila z navedbo, koliko tiketov želi. Ne samo članice v Greater Clevelandu, ampak tudi članice v Lorainu, Barbertonu, Bridge-portu in Youngstownu naj stopijo v ta kontest; morda bo kateri izmed teh naselbin sreča mila, da bo proglašena za ohij-sko Jednotino kraljico. Tikete lahko naročite osebno, pismeno ali telefonično. Sezite po njih! -o- Nov grob v Lorainu, O. Dne 14. oktobra je umrl v Lorainu poznani rojak Frank Glavan, star 51 let, doma iz Skrilj pri Igu na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1913. Za njim žalujejo žena in sedem odraslih otrok, dva sina, Joe in Jimmie, ter pet hčera, Mrs. Mary Bučar, stanujoča v Clevelandu, Mrs. Frances Gradišek, Mrs. Stepania Neals, Josephine in Anne, ter pet vnukov. -o Samomor starega profesorja Washington, Pa.—Dne 11. oktobra je bilo na nekem polju v bližini tega mesta najdeno trp-lo 66-letnega profesorja Dr. S. S Baker j a, bivšega predsednika Washington & Jefferson kolegija s prestreljeno glavo. Navedeni profesor je lansko leto stopil v pokoj, ko so njegovi dijaki vprizorili veliko stavko. Zadnji čas je bil zelo melanho-ličen vsled slabotnega zdravja. -o- + Dne 30. septembra je v akademiji sv. Jožefa, Lockport, N. Y., umrla 98-letna redovnica Marija Claver. Pokojnica je prišla iz Francije v Ameriko pred 70 leti. ♦ PREDSEDNIK HOOVER NA OBISKU V CLEVELANDU Predsednik Hoover pred m ikro Ton o na t rimtanJckem mestnem avditorij« Dne 15. oktobra t. 1. se je v zgodovini našega mesta že v tretjič zgodilo, da je isto obiskal kak predsednik Združenih držav. Prva dva sta bila predsednik Van Buren in Coolidge; zadnjič smo imeli v naši metropoli pa sedanjega predsednika Herbert C. Hooverja, ki ponovno kandidira za ta urad. Dospel je semkaj minulo soboto popoldne s posebnim vlakom iz Washingtona. Med vožnjo je imel na potovanju tri bolj kratke kampanjske, govore. Visokega gosta je že na vlaku v imenu mesta pozdravil župan Miller; zvečer ob 8:30 se je pa v mestnem avditoriju zbrala množica 30,000 oseb, da je poslušala celo uro trajajoči kampanjski govor našega seda Hooverja je predstavil Mr. In-galls, republikanski kandidat za governerja. Govor predsednika je bil razposlan po radio širom vseh večjih postaj. Tekom svojega govora je j predsednik Hoover omenjal težavno poslovanje v minulih letih njegove administracije." Isto je bijo podobno malemu čolnu v razburkani vodi, katerega je bilo treba čuvati, da se ni potopil. Dalje je omenjal, da Amerika ni nikaka sovražnica drugih narodov in da noče nobenega uničiti. Da moramo skoro vsi prestajati posledice sedanje depresije, je k temu pripomogla prevelika produkcija raznih izdelkov in raznega blaga v naši domovini. Glede tarifa ali carine bo skušal še v bodoče gledati, poplavo inozemstkega blaga na našem trgu. Dalje je večkrat omenil, da bo vlada pazila na to, da se bo raznim dobrodelnim zavodom letošnjo zimo še bel j pomagalo, da ljudstvo ne bo trpelo lakote. Glede izboljšanja sedanjih ekonomskih razmer v deželi, je skušal predsednik Hoover ukreniti po svoji najboljši moči, toda naenkrat ni mogal čudežev narediti. Njegov najnovejši fia*rt je v teiit oziru landu, Charity bolnišnica, pod še ta, da bo skušal sklicati svetovno konferenco, kamor bodo povabljene vse svetovne države, da bi se splošno trgovino povzdignilo in doseglo medsebojne uspehe. Dalje je govornik poudarjal, da je odločno proti črtanju včjnih dolgov od strani drugih držav. Predsedniku so njega predsednika. Predsednika carina na gotove izdelke brani da bodo Združene države v tem poslušalci ploskali; zvečer se je pogledu zaščitene-, kajti visoka v spremstvu svoje žene vrnil v Washington, i Kakih 400 gostov se je zbralo. Videli smo lepo število mestnih sodnikov in drugih odličnih osebnosti. Kot častni gost je dospel k banketu tudi Mr. Ivan Butkovich, predsednik .Hrvatske Bratske Zajednice iz Pitts-burgha, pri kateri je Mr. Boič glavni podpredsednik. Samuel InsulI pridržan v Atenah Atene, Grško.—Vsled prošnje ameriškega poslanika je tukajšnja policija 11. oktobra aretirala 73-letnega bivšega milijonarja S. Insulla iz Chicajjra, 111., ker je povzročil polom 2,000,-000,000 utilitetnega trusta in zbežal v inozemstvo. InsulI je najel nekega znanega grškega odvetnika, da ga spravi zopet na svobodo. Zaeno je podal izjavo, da je pri volji vrniti se nazaj v Ameriko, toda še le po novembrskih volitvah. Med grško in ameriško vlado se že vršijo pogajanja za Insullovo ek-tr^licijo. Kakor se čuje, se je InsulI obrnil na znanega grškega finančnika in najbogatejšega moža v Evropi, Basil Zaha-roffa, naj mu pomaga iz finančne zadrege. -o- Izključeni komunisti Moskva, Rusija. — Centralni nadzorovalni odsek komunistične stranke je dne 11. oktobra iz te stranke izključil 22 njenih znanih članov. Med prizadetimi se nahaja tudi Gregorij Zinovi-jev, bivši načelnik eksekutive tretje internacionale* in zvest prijatelj pokojnega Ljenina. Izključen je tudi Leon Kamenev, bratranec Leo Trockija in prejšnji ruski poslanik v Rimu. Iz komunistične stranke so bili izključeni vsled protirevolucijo-narnega delovanja. t --o- + Kolumbovi vitezi so kupili bivšo metodistovsko cerkev v Menasha, Wis., katero bodo pre-gradili za svoj dom. RUDNIKI V MCHIGANU BODO ZOPET ODPRTI V «našem mestu ima sVoj glavni urad znana Cleveland Cliff Iron družba, ki lastuje več železnih rudnikov v gornjem delu države Michigan, koji rovi so bili zadnjega pol leta zaprti. Predsednik te kompanije, Mr. William G. Mather je te dni naznanil, da bodo s 1. novembrom t. 1. vsi ti rudniki zopet začeli obratovati in sicer ne s polno paro, ampak bodo delavci zaposleni samo- po dva dni v tednu. Ti rudniki so sledeči: Maas, Ne^aunee in Athens v Negaunee, Cliffs v Ishpemingu, Gardener-Machinaw v Gwinnu in Spies-Virgil v Iron River, Mich. Dne 1. novembra bo pozvanih na zopetno delo nekaj nad 1,200 bivših rudarjev označene družbe. Ta družba ima v zalogi še nad tri milijone ton nakopane rude in letošnjo sezono jo je prodala vsled gospodarske krize samo 175,000 ton. Navzlic temu bo pa začela zopet obratovati, da s tem nudi bivšim rudarjem saj nekaj prilike zaslužiti par dolarjev tedensko za odpomoč v teh hudih časih depresije. -o- AGITIRAJTE ZA MLADI N* SKI ODDELEK I Dobro delo boste storili, boste kakega novega člana Jednoto pridobili. Na Garnerjevo zdravje New York, N. Y.—Začetkom oktobra se je v tem mestu mudil John N. Garner, predsednik (speaker) kongresne zbornice in demokratski podpredsedniški kandidat. Garner je pripoznal v pomenku s političnimi voditelji, da naj bodo prijatelji dobrega piva potolaženi, kajti na spomlad ga bodo že lahko na njegovo zdravje pili. Točko glede uvedbe 4% piva se bo vzelo v pretres že na prihodnjem kongresnem zasedanju meseca decembra. Po njegovi sodbi bo ista gotovo sprejeta, vsled česar se bomo lahko že s, prvini marcem krepčali z dobrim ječ-menovcem. r -o- Stric Sam lahko diva posojilo Washington, D. C.—Nedavno je državni zaladničar (blagajnik) razpisal za prodajo, oziroma za nakup 3% vladnih za-dolžnic v znesku $450,000,000. Kakor običajno, je bila tudi to pot subskripcija zelo uspešna, kajti ponudnikov se je priglasilo za 18% več kakor zahtevano. -o- Zgodnja zima v Michiganu Detroit, Mich.—V raznih krajih države Michigan so imeli 11. oktobra v tej sezoni prvi zimski dan, ko je zapadlo več palcev snega. Pri nas je ves dan deževalo, toplomer je kazal 35 stopinj nad ničlo, v drugih sever- Ne jutri, ampak dane« se od- ----------------------"... ločite z* pristop ▼ našo Jed- nih krajih, kjer je snežilo, je pa noto. kazal samo 25 stopinj. IZ KATOLIŠKEGA SVETA + Minuli teden se je v Charleston, S. C., vršila 12-letna konvencija N. C. C. W. (Narodne katoliške ženske zveze), katere se'je udeležilo 300 delega-tinj iz rasnih držav naše Unije. Tega ' zborovanja se je udeležil tudi apostolski delegat Most Rev. Pietro Fumasoni-Biondi iz Washingtona, D. C., ki je katoliškim ženam priporočal agilno delovanje v teh razburkanih časih, ko brezverci sv. Cerkev preganjajo. Konvencija je objavila protestno resolucijo, ker vlada v Mehiki in Španiji preganja katoličane. + Sv. oče je dne 10. oktobra v avdijenci sprejel večjo skupino romarjev iz Nemčije pod vodstvom barona Spetha. Pri tej priliki se je papež z romarji pogovarjal v nemškem jeziku. + Letos obiskuje katoliške farne šole elevelandske škofije skupaj 70,933 učencev in sicer 38,704 učtncev v Clevelandu, 7,265 v predmestjih, 24,157 pa drugih farah. Katoliške elementarne šole v Cuyahoga okraju obiskuje 46,776 otrok. + Dne 12. oktobra je minulo 2e 80 let, odkar posluje prva in najstarejša bolnišnica v Cleve- LETO (VOLUME) XVIIL VESTI IZ JUGOSLAVIJE vodstvom usmiljenih sester re da sv. Avguština. Kar je bilo mogoče iz statistike dognati, se je tekom zadnjih 67 let v tej bolnišnici zdravilo 1,197,742 bolnikov; večina istih je imela brezplačno oskrbo. Med redovnicami izvršuje karitativno delo že celih 56 let sestra Karolina, njena rodna sestra Felecitas pa 50 let. Pri tej jubilejni slavno-sti je govoril tudi mil. škof Joseph Schrembs, ter je pri tej priliki prečital brzojavno čestitko episkopalnega škofa Warren Rogersa. + Od 12. do 18. oktobra je 50,000 učencev katoliških farnih šol v Clevelandu po hišah nabiralo obnošeno obleko in obuvalo za društvo sv. Vincenca Pavlanskega in prt tem doseglo lep uspeh. Prvih osem mesecev tekočega leta je navedena dobrodelna družba obdarila 8,218 revnih oseb z 40,675 kosi raznih oblačil. + Dne 10. oktobra se je po kardinalu Dougherty vršila slovesna otvoritev glavnega samostana litvinsktti redovnic v bližini mesta Philadelphia, Pa. Te slavnosti se je udeležilo 6,000 oseb. + Na italijanskem parniku "Rex" je dne 7. oktobra iz Rima v New York dospel nedavno imenovani pomožni škof Rt. Rev. Francis J. Spellman, ki je dodeljen v pomoč kardinalu O'Connellu v Bostonu, Mass. Novega škofa je na pomolu pričakovalo številno duhovščine; za isti dan je bil škof Spellman Častni gost newyorškega kardinala Hayesa. Bostonski župan Curley je novodoslemu škofu poslal iskren brzojavni pozdrav v imenu mesta Boston. + Dne 23. oktobra popoldne se vrši v Grant parku v Chicagu, IU., velika dobrodelna "football" gra dijakov De La Salle in Mount Carmel višje šole. Cisti prebitek te igre bo namenjen usmiljenim sestram v pomoč bednih družin. Pričakuje se nad 50,000 gledalcev. Novi grobovi: Dne 27. septembra je v Mariboru umrl najstarejši duhovnik lavantinske škofije, zlatomašnik Josip Ile-šič, brat vseučiliškega profesorja dr. Ilešiča. Pokojnik je bil rojen leta 1859 pri sv. Juriju ob Ščavnici. Pastiroval je v Središču, Gornji Radgoni, Hočah, Žalcu in pri sv. Bolfenku. — Preminul je č. g. Ivan Grobel-šek, župnik na Gomilskem, star 59 let. Pokojnik je bil rojen v Žirih pri Konjicah. Služboval je v Pilštanju, Podsredi, pri Sv. Jurju ob južni železnici, Slovenski Bistrici in nazadnje v Gomilskem. — V Šiški pri Ljubljani je umrl 30-letni inienir Janez Jezeršek. t— Na Viču pri Ljubljani je umrla Uršula Ro-bežnik, rojena Skander, posest-nica, trgovka in gostilničarka. — V Boštanju pri Sevnici je umrla Marija Blatnik, mati dr. Frančiška Blatnika, ravnatelja Salezijanskega mladinskega doh ma v Kodeljevem. — V Janft-vem vrhu, župnija Ribnica na Pohorju, je umrl spoštovani veleposestnik Franc Kozjak, po domače Pokertnik, v starosti 71 let, bivši dolgoletni cerkve«! ključar. — V Ljubljani je umr-la Marica De^TTs^r^vna uci-teljica. — V Kandiji pri Novem mestu je umrl v visoki starosti posestnik Franc Kos, oče aka-demičnega kiparja Tineta Kosa. Star je bil 83 let. — V Krškem je 28. septembra po kratki bolezni nepričakovano na hitro umrl Milan Mencinger. Pokojni —sin znanega pisatelja Mencingerja, brat vladnega svetnika Antona in stavbnega inženirja Leona ter advokata Janeza—je bil rojen 15. septembra, 1872 v Kranju ter nazadnje kot profesor upokojen v Kočevju. Naj v miru počivajo. Nad 400 vagonov jabolk so že letos izvozili s postaje Pesnica, kjer je letos središče vse sadne trgovine v Sloveniji. Zadnje dni je cena jabolk nekoliko poskočila, ker se oglašajo kupci iz tujine in iz Banata. Največ sadja je izvozila iz Pesnice tvrdka Srečko Kranjc in Kerenčič. Zer io mnogo se naklada tudi mošt-nega sadja, ki gre večinoma v Nemčijo. Slomškove proslave. Po vsej Sloveniji so se vršile o priliki 70-letnice smrti mariborskega velikega škofa Antona Martina Slomšeka, velike proslave, katerim je prisostovalo neštevilno ljudstva. Kar je najbolj razveseljivo, je to, da je te proslave dobro umela mladina, ki se jih je udeležila v naravnost ogromnem številu in s tem pokazala spoštovanje in čast svojemu najboljšemu voditelju, škofu A. M. Slomšku, ki je ves gorel za mladino. Po vseh večjih krajih v Sloveniji so se vršile te slovesne spominske svečanosti, katerih se je v obmejnih krajih Slovenije v velikem številu udeležilo tudi hrvatsko ljudstvo, ko je ob tej priliki pokazalo, da, ko se bodo svetniku Slomšku dvigali oltarji po Sloveniji, tudi Hrvatje ne bodo ostali brez teh oltarjev. Glavni namen teh spominskih svečanosti je bil ta, da se mladini pokaže njenega vzornika in velikega Slovenca A. M. Slomška, in pa da ga ljudstvo spozna (Dalje na 8. strani) NASLOV—-ADDRESS Glasilo K. S. K. Jedaote 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO Telephone: HEnderson 3912 Največji slovenski tednik v Združenih državah ameriških The largest Slovenian Weekly in the United States of America OTOCIAL ORGAN OP TBS GRAND CARNIOHAN SLOVENIAN CATHOLIC ONION Na Mil redni seji dne IX. septembra ja bilo sklenjeno, da se tekom novembra in decembra t. L na vse člane tega druitva naloži 10 centov posebne naklade. Pripomnim pa, če bi bila ta čas slučajno razpisana tudi kaka posebna naklada is glavnega urada K. S. K. Jednote, se preloži naš posebni asesment za mesec januar. Dragi mi bratje in sestre! Zapomnite si, da je ta naklada za našo društveno blagajno, ker je ista izčrpana do kraja; članstvo se je namreč zakladalo, dokler je bilo to mogoče, od zdaj naprej pa ni tega več mogoče vršiti in bomo primorani suspen-dati take člane, ki redno ne plačujejo svojega asesmenta. Naše društvo je precej zaostalo z asesmentom; dolg je lahko pisati, toda težko je istega plačati. Torej opozarjamo one, ki dolgujejo za nazaj, da svojo stvar poravnajo do Novega leta, da bo mogoče čisti račun oddati, to kar jaz želim. Malo pripombe onim članom, ki so posojilo vzeli. To bo težko vzdrževati. Ker že zdaj ne morete plačati, kako boste plačali po šestih mesecih, ko se bo dolg za večkrat povečal. Kdor prosi za posojilo, naj naj prvo stvar dobro premisli. Ko oddaš svoj certifikat (policy), moraš vpo-števati dejstvo, da ga ne boš dobil nazaj, dokler ne boš dolga poravnal. Te posojilne listine bi morale biti po moji misli tako narejene, da bi član poravnal svoj dolg potom društva. Tako je pa več članov, ko dobijo od Jednote posojilo, takih potem ni več blizu, da bi plačevali društvene prispevke ali društveni dolg. Od sedaj naprej, kateri bo prosil za posojilo, bo moral plačati ves zaostali dolg društvu in Jednoti. Tudi vse prosim, da se v večjem številu udeležujete društvenih sej; zdaj na jesen in v zimskem času ni nikakih posebnih izgovorov, da se ne morete sej udeležiti. Naše društvo šteje okrog 400 članov, pa se jih udeleži kakih 30 ali 40, to število je premalo za tako veliko društvo. S sobratskim pozdravom, Josip Intihar, predsednik. Društvo sv. Ane, št. 127, Waukegan, 111. Tem potom naznanjam članicam našega društva, da se bodo naše seje vršile zopet vsako četrto nedeljo v mesecu kakor je bilo to že navada. Prihodnja seja bo torej dne 23. oktobra. Na to sejo ste prav vljudno vabljene, da se iste udeležite v velikem številu. Ob enem tudi opominjam zaradi plačevanja asesmenta. Res, da so slabi časi, toda pomnite, cenjene mi sosestre, da so za vse slabi in ne samo za nekatere; vse težko plačujemo in plačevati moramo, če hočemo biti zavarovane. Ni pa lepo prositi društvo za zalaganje asesmenta; ko se kaki članici že velika svota nabere, potem pa pravi, da naj jo kar izbrišem iz društva in Jednote, ker ne bo več plačevala; izgovarja se tudi, da je že dosti vplačala, toda še nič prejela. Take odgovore dobivam vedno; toda pomnite, od zdaj naprej se bom vestno držala pravil. Katera drugi mesec ne plača, «i bo sama kriva, ne pa jaz, in sicer zato, ker se sama noče za to nič pobrigati Katera v resnici ne more plačati, naj pride na sejo. Vse tiste, katerim sem pisala radi plačevanja prosim, zgla-site «e do seje. Toliko v naznanilo in blagohotno ravnanje. Torej na svidenje na prihodnji seji dne 23. oktobra; seja se prične točno ob dveh popoldne. , S soses trškim pozdravom, Frances Tertek, tajnica. raSa> t^na^faiilijo, ■ smrt pobe* očeta, kako ton Fortuna popeljal k oltarju Miss Doro Bajuk. Kakor ženin je umrl sobrat Frank Hribar. Plačati mora vsak. Vsi oni, kateri niste plačali zadnji mesec 26 centov posebne naklade, morate prihodnji mesec plačati 60 centov. Oni člani in članice, kateri že več mesecev dolgujete na asesmentu, ste prošeni, da prihodnji mesec vse poravnate, ker meseca decembra se mora vse račune v red spraviti. S pozdravom, Ludvik Peruiek, tajnik. Društvo sv. Valentina, it. 146, Beaver Falls, Pa. Zadnje redne mesečne seje dne 9. oktobra se je vas od vseh 119 članov in članic udeležilo samo 15, beri in piši: petnajst! I Res so jako slabi časi, da slahši ne morejo biti; ali žalostno je, Ida vas na sejo tako malo pride, i Znano nam je vsem, da je bilo ! že na dveh naših sejah zaporedoma sklenjeno, če kdo ne plača dva meseca, bo suspendiran, I ako se ne pride osebno opravičiti na sejo. Žal, da tako slabo vpoštevate sklepe, ki so edino Ivam v dobro! Dne 9. oktobra je bilo na seji ponovno sklenjeno, da kateri član se ne pride opravičiti pri-jhodnjo sejo, dne 13. novembra, bo suspendan, če že za več mesecev dolguje. Naj vas ne bo sram priti na sejo se zglasit, saj gre nam vsem slabo. Gotovo je vam tudi znano, kako se je pri nas letos godilo. Ko so* dobili člani opomin za poravnavo dolga društvu, so rekli, da nočejo plačati, ker je dolg že prevelik, da naj še ga kar briše iz društva in Jednote. Takih članov smo letos dosti izgubili; treba je bilo iti vsak mesec na banko po denar, ker se ni dosti asesmenta nabralo. Toda v bodoče se ne bo več hodilo na baaM ko, ker je ondi vloga že jako majhna; tako ne more več dalje iti naprej! Vsak naj dela za svojo lastno korist! Sklepa zadnje seje se mora držati ves društveni odbor in vse članstvo. Sedaj imamo dosti lepega časa, da se udeležimo redno vsake seje; tu ne velja noben izgovor. Od zdaj naprej se bo toliko asesmenta poslalo na glavni urad, kolikor se bo istega prejele; oni, ki že po več mesecev dolgujete in se ne zglasite, boste enostavno suspendirani. To ni nikakor lepo, če društvo pri članu izgubi po $30 do $40 in še več, kakor se je to že zgodilo. Dne 13. novembra pridite torej vsi na sejo, saj imate vsi dosti časa za to. S sobratskim pozdravom, Josip Kofalt, predsednik. Društvo Matere Božje Sinjeke, broj, 235, Portland, Ore. Vabilo i poziv na Card party Cijenjena sobrača i sestre! Sa ovime vam naznanjam, da naše društvo če obdržavati Card party na 25. oktobra u 8 sati na večer u dvoršni sv. Josipa, 15th St. i Couch, West Side. Ulaznina biti če 25 centi po oso-bi, djeca izpod 10. lijeta bez-platno. Ovaj večer če se izdati dva "door i card prizes" sa pravom i lijepom vrijednostom. Zabava bude izvrstna, jer ima-ti čemo "refreshments" za cije-lo društvo i ostale, koji budu prisustvovali na na šoj Card party. Uljudno molim i vabim svu našu braču i sve sestre, da sse prikažu u velikom broju kako prava skladna brača našeg druitva; ovo jest naša dužnost da svi složno radimo za prospeh društva i Jednote. Tikete sam razposlao svakom u članu i članici; to molim, da se žurite da jih razprodate. Brača i sestre! Gledajte dobiti kojega novega člana v naše društvo v našu Jednotu. To je naša Jednota, prava katottčka medu sobom razumijemo u materinskem jeziku. To isto smo sigurni, da i naši roditelji u staroj domovini veoma drago i iskreno zahvaljuju se svojima sinovima i kčeroma, koji su članovi naše katoličke organize-cije KSKJ i daju čast ustanovi-teljima KSKJ, jer su u tudoj zemlji radili i za katoličko or-ganizaciju. Ima još mnogo slo-venskog naroda, koji još nema nikakovog društva; prigovaraj-te tima, da neka pristupiju u K. S. K. Jednotu. Dalje molim članstvo, da se siječaju plačivati redovito svo-ga asesmenta svaki mijesec svake sjednice. To nije lijepo da tajnik ide po kačama kolek tovati asesment. Vslijed toga molim članstvo, da se naznani tajniku, koji nijesu moguči da plate svoj asesment; tomu če se tajnik pobrinuti i požuriti i prilog napraviti za prepomoč onima, koji su bez rada i bez sred-stava. Sa pozdravom, Stjepan F. Perisich, tajnik. -o- DOPISI Zadnji dnevi in zadnja pot Father Klopčiea Zopet se je skrčilo število slovenskih duhovnikov v Ameriki. Kar nepričakovano posega smrt to leto po slovenskih duhovnikih. Na Calumetu, Mich* se je odprl in zaprl na praznik sv. Mihaela 29. septembra grob, ki je povžil četrto letošnjo žrtev med slovenskimi duhovniki v Ameriki. Ta četrta žrtev je bil Rev. Luka Klopčič, slovenski župnik fare sv. Jožefa, na Calumetu, Mich. ru O'smrti jer bito le*>«a -kratko poročano v tem listu. Bolezen Father Klopčiča se je začela že pred nekako tremi leti. 2e ta- ja Father Zimmerman svoje opravil, je začel moliti ono lepo molitev na čast sv. Družni: "Jezus, Marija, Jožef! Vam podarim svoje srce in svojo dušo. Jezus, Marija, Jožef! Stojte mi na strani v zadnjem boju. Jezus, Marija, Jožef! Naj združen z vami mirno izdihnem svojo dušo." Celo to molitev je bolnik j)o-božno ponavljal. Po prejetih svetih zakramentih je padel zopet v omotico, ali trenutno se je še celi dan večkrat zavedel. Nevarno stanje bolnikovo so naznanili marquetskemu škofu Nussbaumu, s katerim sta bila velika prijatelj^. Škof se je takoj odpravil v Calumet. Ob četrti uri popoldne je že stal pri smrtni postelji! Ko je prišel škof, je bil Father Klopčič zopet pri zavesti. Škof je prinesel s seboj križ* blagoslovljen v Rimu od sv. Očeta. Father Klopčič je stegnil svojo roko po križu, ga je krepko stiskal ter ga je večkrat pobožno poljubil. Škof je vztrajal pri bolniku cele dve uri. Ob šesti uri zvečer je Father Klopčič nagnil svojo glavo na stran, se malo nasmejal in je bil mrtev. In v vseh prazna je hiša, kadar zmanjka tako tudi neveste, sta oba po-matere. Taka globoka rana je štenih in obče spoštovanih dru- zasekana v veliko družino fare sv. Jožefa. Po angleški pridigi se je razvrstil velikanski pogrebni izpre-vod po ealumetskih ulicah. Naprej so korakala korporativno razna katoliška društva. Za nji mi duhovščina. Od cerkve do pokopališča je vodil pogreb dekan Father Zimnferman. Avtomobilov je bilo iz celega bakrenega okrožja na stotine. Okoli pol dveh popoldne smo se razhajali iz calumetskega pokopališča, na katerem smo zagrebli prvega duhovnika in to Sloven ca. Kakih 20 milj stran, prav ob obali jezera Superior, se je ravno pred 50 leti, leta 1882 vr šil pogreb slovenskega duhovnika in misijonarja Andolška. Njegovi ostanki počivajo na pokopa 1 išču na Eagle Harbi;, Mich., ob Baragovi cerkvici* Tako zakriva bakrend okrožje zdšj dva slovenska duhovnika i Father Andolška in Father Klopčič. Naj bi ta, s svetniškimi Baragovimi stopinjami posvečena zemlja oba vrnila k veselemu vstajenju! R. I. P. P. Odilo. (Ponatis iz "Amer. Slovenca") o Moj duh pteabi teh dolin, na kraj nefeetke misli slave, tam kjer bo zemlje solzni sin na veke klical blažen: Ave. Ave -Marija! zvonikih ealumetskih cerkva je POKOJNEMU SOBRATU EMIL ravno začelo zvoniti Ave Mari- KUŠLJANU V TRAJEN ja, večerni Marijin pozdrav. SPOMIN . Prav kakor se konča ona pesem Milwaukee, Wis.—Naše dru-o večernem zvonu, tako se je itveno polje je bilo izorano in končalo življenje Rev. Klopčiča: obdelano pred dolgimi 30 leti. Marsikomu se je nudila prilika za pristop v društvo, če se je zanimal za napredek društva in Jednote ter za korist samega sebe. ., Takoj po zvonenju Ave Mari- i Marsikateri mož in žena, ter je so glasno zpjokalj zvonovi pri fant in dekle ste že pristopila sv. Jožefu. '(Bliskoma je znala v naše društvo sv. Janeza Evan-vsa naselbihV da jokajo nad gelista, št. 65 KSKJ, ki so nas smrtjo svojega župnika in Slo- pa žal ^ zapustili ter se prese-venci so jokali z zvonovi. lili na oni svet, v večnost. Za Truplo pokojnega so prinesli svoje agilno sodelovanje so go-v cerkev 'sv. 'Jožefa, ter ga po- tovo vsi.prejeli zasluženo plači-loiilipred 'javnim oltarjem na i0 od društva in Jednote, ter go-mrtvaški odtef. Okoli njegove tovo tudi na onem svetu. iSato rakve so se ves čas zginjale ne- V8era rojakom priporočam4, da štete množice ne samo domačih pristopite v Jednotina društva, jali lepo poroko, ko je rojak An- Prične se pravcati "teater." Gu- " sti ga pesti in nabunka, da le kaj; on pa se izgovarja, odgovarja in izpoveduje. Poudarja, da so ga ženske spridile. Končno ga pošljejo ven skozi okno. Kmalu po tem dogodku dobi Gusti službo v pisarni odvetnika dr. Žolne. Tudi Kristini dobi tem službo za tipkarico. Pavla pa je med tem tudi staknila službo asistentke pri mlademu zdravniku. Usoda je hotela, da je bil baš dotični nočni tat ljubezni, dr. Makso Trdina, ki je iskal zavetja v njih sobi, tudi uslužben kot pomožni odvetnik pri Žolni. Da je bil »cirkus še popolnejši, najdemo tam tudi nekega starejšega pisarskega uslužbenca, Bertonceljna, ki ni mogel trpeti žensk. Ali si morete misliti večjo ironijo usode? Sovražnik žensk, sovražnica moških, uslužbena pri gospodarju, ki je kot muha usiljiv na vsako kikljo? .Omehčala pa so se srca, vnela se je ljubezen, ozdravljena je bila Gusti, Kristina, Pavla in [Brencelj. Vsak je dobil svoje. iKako se je vse to vršilo in zaključilo, pa naj pride vsak sam pogledat v nedeljo večer, 23. oktobra. Tukaj je le kratek izčrpek te velezanimive igre, ker ni mogoče, da bi igre, ki traja preko dve uri opisal bolj na kratko. V njej nastopi 14 oseb, osem žin. Kdo ne pozna in spoštuje Fortunatove in Bajukove družine? Gotovo vsak tukaj živeči rojak. Par dni po poroki jima je tukajšnji pevski zbor priredil kaj prijaven večer. Dvorana (Narodni Dom), je bila nabito polna. Pevski zbor, katerega član je tudi Mr. A. Fortuna, je zapel več slovenskih pesmi. Vse je bilo v splošno zadovoljnost. Mr. A. Fortuna nam je tudi sam parkrat zapel; vselej je žel buren aplavz in je moral zopet in zopet ponavljati. Kaj lepo je bil napravljen napis (iz samih cvetlic): "Pozdravljena ženin in nevesta." Tudi podpisani kot bivši vodja Dramskega kluba, ker je bi) Mr. A. Fortuna tudi član omenjenega kluba in je kot igralec lepo nastopil in svojo vlogo vselej mojstersko izpeljal; časti-tam in želim obema v zakonskem stanu vse najboljše in božji blagoslov bodi vedno med vama. Po daljši bolezni je umrl tukaj ugledni rojak Frank Hribar. Pokojni je bil doma iz Zagrad-ca (menda pri Grosupljem). Tukaj zapušča žalujočo vdovo in več otrok in tri brate, v sta- ri domovini pa enega brata in moških in šest ženskih ulog. eno sestro, ki je kot sestra v Poleg že prej omenjenih so še: samostanu. I Ljudmila Brce, priletna, a še Člani in članice društva sv. vedno upapolna devica; Rahne, Družine, št. 136 KSKJ, kakor uslužni pisar; Avgust in Adela tudi članice društva Marije Po- Trinajstič, mož in žena, ki išče-magaj, št. 174 KSKJ so se po- ta razporoko; Mici, razposajena greba korporativno udeležili, učenka na klavir; Svoboda, ro-Pogreb je bil v sredo, dne 5. bati hišnik, ter postrešček, ki oktobra, s črno peto sv. mašo udano donaša Gusti rože, da jih zadušnico. Pogreba se je poleg omenjenih društev udeležilo tu- ona zmeče pod mizo. No, to bo igra, kakršne še ni di mnogo znancev in prijateljev doživela milwauška naselbina, pokojnega od blizu in daleč, in vem, da kadar zvedo o njej Globoko sožalje izražamo žalu- rojaki po drugih naših sloven- % jočim ostalim, pokojniku pa naj ^ih naselbinah, da jo bodo tudi hoteli vprizoriti. Vstopnice za igro imajo vsi člani dram--s&ega pevskega zbora Slovenski Dom in dobite jih tt/di lahko v uradu lokalnega lista "Obzor." sveti večna luč. Ludvik Perušek. "DOL Z MOŽMI!" Milwaukee, Wis.-"Dol z mo- Cena je 40 centov v predproda. krat se je bil podvrgel natan- faranov, temveč vseh Calumet- kateri še niste in če vas slabet*™! m. vel®f*" j ji, pri blagajni 50 centov. čni zdravniški preiskavi v Rochester, Minn. IConstatirali so zdravniki takrat neko želodčno bolezen. Najbrž se je že pa takrat začel oglašati slepič. Pred kratkim ga je napadla tudi srčna napakp. Letošnjo pomlad je zelo trpel na njej. Katastrofa se je pa začela v nedeljo 18. septembra. Ta dan je obhajalo društvo sv. Jožefa svoj zlati jubilej. Father Klop-čiču je postalo že slabo med prvo službo božjo. Po sveti maši je moral takoj v posteljo. Cerkveno slovesnost 50-letnice društva sv. Jožefa je opravil mesto njega Rt. Rev. Msgr. Režek iz Houghtona, Mich. Father Klop-čiču je postajalo vedno slabše. Nastopilo je akutno vnetje slepiča. ' Zdravniki so nasvetovali operacijo. V sredo zjutraj 21. septembra je dal poklicati svojega 'Spovednika in prijatelja Very Rev. H. Zimmermana, dekana iz Hubbel, Mich. Opravil je sv. spoved in takoj nato so ga odpeljali v bolnico na Lauri-um, Mich. V četrtek zjutraj je bil operiran. Po operaciji se je počutil jako dobro. Bil je vesel, se smejal, delal načrte za prihodnjo lovsko sezono, celo zapel si je parkrat. Tako je bilo v četrtek popoldne, celi dan v petek in v soboto. Noč med soboto in nedeljo pa je prinesla veliko iz-premembo. V nedeljo zjutraj so ga našli jako slabega. Bolniški strežnici •^Slovenki—Miss Catherine Mu-šič, je bilo naročeno, da ne sme nikogar puščati k bolniku. Nastala je nevarna komplikacija; pljučno vnetje. Od časa do časa je bil bolnik že v nedeljo brez-zavesten. Noč od nedelje do pondeljka je stanje poslabšala in uničila vsako upanje. V pon-deljek zjutraj je prišel v bolnico zopet Father Zimmerman ter je bolniku podelil zakrament sv. čanov, brez razlike narodnosti finančne razmere zadržujejo,I mmiJa «ra> ki bo tukaj v Mil- ob Vprizoritvi te igre je ne-in vere. Častno stražo pri mrt- kajti človek ne ve ne ure, ne 'J? f? vprizorjena v nedeljo, moteno zasiedovanje igre vsa-vaškem odru so opravljala raz- dneva kdaj ga Bog pokliče v!, oktobya v bouth flde |urn komur zagotovljeno, ker bodo _ _____i o*- Hvnroni nn W n ft'oAni* V ni«i ___ na farna društva: Društvo Naj- večnost svetejšega Imena, oltarno dru- Tako tukaj naznanjam ža-štvo Young Ladies, društvo sv. lostno vest, posebno sorodni- dvorani ob 8. uri zvečer. Vpri- točilne sobe ^^e. zoril jo bo dramski in pevski zbor Slovenskega Doma. E. H. DESET-LETNICA IZOBRAŽE- Petra, št. 30 KSKJ, in društvo kom, prijateljem in znancem, ! Ni bll° sllšatl' bl blla VALNEGA IN DRAMSKEGA sv. Cirila in Metoda JSKJ. V da nam je krute smrt pokosila ]«ra že kedaj igrana v Ame- KLUBA "SLOVENIJA," sredo zvečer je prišlo kakih sto mlado bitje iz sredine našega riki- Milwaučanje se močno za- SAN FRANCISCO, CAL. Kolumbovih vitezov v cerkev društvenega vrte, sobrata Emil nimamo za dramatične predsta- San Francisco Cal.—Poletje ter so pri mrtvaškem odru mo- Kušljana, ki je zapustil nas, žalili sv. rožni venec. lujoče sobrate in sosestre v naj- ve zato pa vlada v naselbini je zatonik) in nagproU ge nam splošno zanimanje za to »gro, reži otožna jesen To je žalost- Pogreb je bil v četrtek dopol- lepši dobi njegovega življenja. pa .se pos^bej opravicuJe ze na letna doba, ko vsa narava dne. Zjutraj ob 7. uri so se za- Kot mladi junak se je branil in j"16 te Mnogi poprasujejo, umira in spreminja svojQ o51i_ čele svete maše. Vsako uro je vpiral smrti cela dva meseca v ka-» Pravzaprav predstavlja, za- ko ter barvo ^khtne rože, ki bila pete sv. maša, ki jo je County bolnišnici; toda končno to naJ.na kratkom podam glav- gQ Š€ pred nedavnim krasn0 opravil vsako uro drugi calu- se je le moral udati določbi uso- ni te tr™jans*e cvetele, upirajo svoj že oveneli metski župnik. Na Calumetu de, ko je dne 19. septembra za se v .Jrst"' Tri mlada' cvet poslednjikrat proti nebe- je namreč pet far. Ob 10. uri vedno zatisnil. svoje oči. brhka, energična dekleta, je za- škemu stvarniku v pozdrav in so bile mrtvaške molitve, ki jih Pogreb se je vršil iz zavoda je molilo kakih 50 duhovnikov. Frank Ermenca na S. 5. cesti Vseh duhovnikov je bilo okoli dne 21. septembra v cerkev sv. 60. Cerkev je bila že ob 9. uri Janeza Evangeliste s sv. mašo nSbito polna, zunaj pa je bilo zadušnico in drugimi obredi na ljudstva morda še za dve veli- pokopališče sv. Križa, kanski cerfcvi : Pokojni Emil Kušljan je bil Ob 11. uri se je začela po- rojen v Milwaukee dne 26. nyir-grebna sv. maša, ki jo je opra- ca» 1907- Tukaj zapušča pol-vil z vso asistenco fharquetski brata Stanley Steinbergerja in škof Nussbaum. Pri sv. maši strica, vsem dobroznanega go-so bili navzoči vsi trije monsig- stilničarja Ignac Kušljana; v nori iz škofije: Msgr. Režek iz Jugoslaviji pa zapušča žalujočo Houghtona, Msgr. Buchholz iz mater,x očima, eno polsestro in Marquette in Msgr. Jacquez iz tri polbrate, ki vsi močno žalu-Escanaba. Monsignori so bili jejo po njem. Pokojnik je pri-pred oltarjem v vsem ornatu in st<>PiI v naše društvo dne 10. s posebnim častnim sprem- maJ"a' 1925- Bodi mu johranjen stvom. Med sv. mašo je izbra- bla* spomin, prizadetim pa iz-no prepeval Requiem pevski raža na^e društvo iskreno soža-zbor fare sv. Jožefa. ilje. Po sv. maši je stopil na priž- Nad zvezdami že mlada, blaga nico župnik iz Ironwood, Mich., duSa Mva, Rev. P. Sprajcar in je imel po- ko v grob Tvoj žalost britke nesel val življenja skupaj. V siovo podstrešni sobici žive. Kuhinjo, Ob pogledu na vse to, imamo jedilnico, spalnico m shrambo, bridke občutke p,ahi ^^ ge vse imajo v eni sobi. Iščejo: p^,^ y naši duši ko službe, natepajo kruh safalade, mišljamo> kako trda in g t ,je. pijejo vodo ter se kregajo z njem je poguta a živ_ upniki. Dasi ima vsaka svoj poklic, in so izobražene, le ne ljenja. Tolažimo se z zavestjo, da to trpljenje ne bo stalno; solze zliva. Nikjer tolažbe srcu najti ni-Le križ nam sveti govori: organizacija; neka naj ona na- poslednjega olja, ter ga je po- angleškem jeziku. Primerjal je grebni govor v slovenskem jeziku. Vidno je bil ginjen govornik in ginjeni smo bili vsi, ki smo poslušali njegove izbrane da zopet vidimo se in odkrite besede. nad zvezdami! Po slovenski pridigi so bile John Augustine, molitve pri rak vi, ki jih je predsednik društva sv. Janeza opravil zopet škof Nussbaum z Evangeliste, št. 65 KSKJ. vso asistenco. Po molitvah je imel škof sam pogrebni govor v morejo najti službe ah kake po- prenehalo bo ko ge mo „ zicije. Moški so krivi. Taka je te ^ doline in za yge njin soaoa Moški jim prevze- naše trpljenje sledi večno plači-majo in jih spdonvajo iz s uz- Io y nebesih> & gmo be. Zasovražijo te moške "po- naukih ^ božj Učeni_ kveke. Njih praga ne sme ka; plačilo nag čaka Qn- prestopiti nobena moška noga. kraj groba. Še celo pismonoša mora vtikati pisma skozi špranjo v vratih. S posebno odločnostjo se dr- Da je življenje še bolj mučno, si isto človeštvo samo zagreni. Le pomislimo dandanaš- ži gesta: "Dol z možmi!" Naj-jnjo indu8trijsko krizo, katero starejša med njimi je energična so denarni mogotci in kapitali- bezen v sosednjem stanovanju pri neki omoženi ženski, pa ga je pregnal nepričakovano domov Willard, Wis.—V naši našel- došli njen mož. Sedaj pa išče v bini smo pred nedavnim obha- sobi teh treh deklet zavetja. to bojevita Gust. Pozarjeva. sti 2akrivjli da ^ Brezobzirno utrjuje v tem ge- trpi na miljjone ]judj sto včasih nekoliko omahljivo kanJe. Na stotiaočc ^^ S't Sevo J6V0 m PaVl° ;°tr°«ev Ptaka lačnih in prosi , ' drago mamico kruha, ki ga pa Nekega večera, ko se baš nima. Na njenem bledem licu spravlja spat ter gredoč zabav- je'opaziti solze; v srcu čuti bol ljaje čez dedce, kar nagloma neznano drugim; toda ta dru-vdere v njih sobo ves zasopel žinska mučenica in junakinja mlad moški. Kradel je baje lju- ne toži nikomur in raje prena- ša to gorje tiho in molčeče in s trdnim zaupanjem pričakuje dan odrešenja in plačila v nebesih. j (Dalje na t. str sol) (Nadaljevanje s 2. strani) V tap velikem valu gorja smo tudi mi, Jednotarji prizadeti ; to se vidi tudi iz delovanja pri našem društvu sv. Frančiška, št. 234 KSKJ, da nekaj »i v redu. Člani ne obiskujejo sej tako kot svoječasno in melanholija se oklepa slehernega. Toda bratje in sestre! Ne dajmo se upogniti, da bi nas premaga la brezbrižnost ali celo obup! Proč z vsakim ironičnim nasme-* hom, ki senči naš obraz! Pomislimo, da smo pri vstopu v na šo Jednoto dobili od nje zagotovilo, da nas bo ona varovala kot skrbna mati svoje dete; zato smo ji pa obljubili našo zvestobo do smrti. Bratje in sestre! Roke skupaj in z združenimi močmi bomo vse premagali. Tudi pri drugih društvih je opaziti enako stanje. Kolikor je slovenskih organizacij v našem mestu, je še edini klub "Slovenija," ki koraka neustrašeno svojo pot naprej. Ta izobraževalni in dramatični klub (Slovenija) je bil ustanovljen pred 10 leti kot kulturna organizacija, ter je dne 8. oktobra letos obhajal svojo 10-letnico trdega dela, na kar je gotovo ponosen. V ta namen se je vrši] jubilejni banket v Slovenskem Domu. Naš klub "Slovenija" ima nalogo zbujati ljubezen in ponos do naše prelepe slovenske govorice. 2e samo ime nas spominja vedno na našo drago nepozabno domovino; tukaj rojeno mladino pa spodbuja k skupnemu delovanju. Kakor običajno, bo ta klub tudi letos priredil svojo vinsko trgatev v Eagle avditoriju na 275 Golden Gate Ave., in sicer v nedeljo, dne 23. oktobra. Popoldanski program bo zelo bogat; istega bo otvorila godba mestne cestne železnice. Kaj takega je v Ameriki posebna redkost, da bi godba, broječa 62 mož, igrala naše krasne slovenske melodije. Dramatični odsek bo vprizoril smešno in zabavno igro "Trije vaški svetniki." Dalje bo ta dan dana prilika našemu narodu slišati zopet našo izborno slovensko pevko Anico Fabjanovo, ki očara slehernega s svojim, slavčku podobnim glasom. Ampak to še ni vse! Priliko bomo imeli slišati našo slovensko pesem, poleg pa tudi neko švedsko pevko; kje se je ta Švedinja naučila peti slovenske melodije, to je tajnost, ista je znana samo Anici Fabijanovi. Torej bratje in sestre naše Jednote in sploh vsi Jugoslovani iz mesta ter okolice, udeležite se te proslave, za kar vam jamči odbor, da vam bo v zadovoljstvo. To bo zopet uspeh kluba "Slovenija" in nas vseh. Torej na veselo svidenje v nedeljo, dne 23. oktobra v Eagle dvorani! Za klub "Slovenija": J. G. Anzick. USTANOVITEV MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA Brooklyn, N. Y.—Ker se je že dalj časa gojila želja združevati slovensko mladino in ji vcepiti veselje do peja, je pevsko in dramatično društvo "Domovina" v Greater New Yorku sklenilo na svoji redni seji, da ustanovi Mladinski pevski zbor. S tem se bo pri tukaj rojeni mladini gojila ljubezen do materinega jezika in lepih slovenskih narodnih melodij, ter se ji bo obenem nudila prilika brezplačne izobrazbe v petju in glasbi. V ta namen smo se obrnili do našega popularnega in priljubljenega operno-koncertnega pevca Anton Subelj-na ,da bi prevzel vodstvo mladinskega zbora. Kakor znano, je g. Šubelj priredil v pretekli sezoni mnogo sijajno uspelih koncertov med ameriško mladino in zdelo se nam je potrebno in najboljše, če bi bilo mogoče njega pridobiti za to plemenito delo. Gospod Subelj je vodstvo sprejel ter nam zagotovil, da bo svoje nadaljne koncertne nastope tako uredil, da bo vsa. enkrat na teden lahko posveti svoj prosti čas naši mladini. Pristop in pouk je brezplačen. Starost od osmega leta naprej. Pouk mladinskega zbora se bo vršil ob sobotah ob treh popoldne v Slovenskem Domu 253 Irving Ave., Brooklyn. Starši se vljudno vabijo, da vpišejo svoje otroke v ta mladinski zbor čimprej pri g. Šu belj-nu, 6936—67th Place, Glen, dale, L. I., ali pa pri tajniku društva "Domovina," g. Valen tin Capuder, 1721 Menahan St., Ridgewood, L. I., osebno, pi smeno ali telefonično. Telefon: Hegeman 3-9027. Ker je to blag namen in ker ni zvezano z nikakimi materi jelnimi stroški, se pričakuje obilnega odziva. Prosimo, da vpišete svoje otroke čimprej v to kulturno ustanovo mladine. Prvi koncert bo prirejen v mesecu decembru t. 1. Pevsko in dramatično društvo "Domovina." -o- LISTNICA UREDNIŠTVA V zadnji izdaji Glasila priob-čenem imeniku krajevnih dru štev, je pri društvu sv. Helene, št." 193, Cleveland, O., nekaj vrst izpuščenih. Seznam tega društva se ima pravilno glasiti sledeče: Predsednica Mary Zalar, 1334 E. 171st St.; tajnica Anna Drenšek, 709 E. }60th St.; bla-gajničarka Rose Stimec, 934 Al-hambra Rd. Seja se vrši tretji četrtek v mesecu v šolski dvorani. Državljan, Joliet, IIL—Kongresna zbornica Združenih držav šteje 435 poslancev; 220 izmed teh je demokratov, 214 republikancev in en farmarski la-borit. Vsaka posamezna država ima drugačno število kongres-nikov, ker se isto računa na skupno število prebivalstva. Na podlagi zadnjega ljudskega štetja se računa enega kongresni-ka na 260,762 prebivalcev. Plača kongresnikov znaša $10,000 letno in $5,000 za pisarniško pomoč. Tajniku društva, kogar se tiče.—Vaše naznanilo smo preje-f v soboto dopoldne dne 15. oktobra. Zadevo glede društvene prireditve bomo priobčili, ne'pa vabilo na sejo (sjednico). Ce bi to naredili, bi se nam lahko vaši člani smejali, tako tudi vam, cer jih vabite na sejo že potem, io je ista minula. Pismo ste spisali 10. oktobra, na pošto oddali pa 11. ob 12:30 P. M. V istem izražate željo, da naj se stvar priobči v Glasilu dne 18. oktobra, v naznanilu proti koncu pa vabite članstvo na sejo, vršečo se dne 16! oktobra; običajno in pravilno se take datume računa za naprej, ne pa za nazaj. Ali niste čitali v št. 40 Glasila uredniškega članka, da naj se nam gradivo za objavo pošilja pravočasno? -o- POTUJTE PO FRANCOSKI LINIJI Hotela sem še enkrat videti svoj rojstni kraj, moje drage sorodnike in našo lepo Slovenijo. Odločila sem se potovati s francoskim brzoparnikom "He de France," kateri mi je bil že od večih mojih rojakov najtop-leje priporočen, da se bom s tem brzoparnikom najbolje vozila v stari kraj. V resnici mi ni žal, kajti potovanje po morju je bilo tako krasno in udobno, da mi je bilo potovanje prekratko. Po pet in pol dnevni vožnji smo zagledali francosko pristanišče La Havre, kjer smo se izkrcali. Ni mi treba še posebej omenjati, da smo imeli okusno hrano .na parniku in osobje parobroda nam je šlo posebno Jugoslovanom na roke, kolikor je bilo mogoče. V Parizu smo dobili direkten vagon do Ljubljane. Gospod Majdič v Buchsu nam je preskrbel za velike kovčke, tako da smo bili na celem potovanju brez vsake skrbi. V Ljubljani nas je zastopstvo Francoske parobrodne družbe čakalo na kolodvoru ter nam bilo takoj na pomoč pri ocarinjenju prtljage i drugo. Najlepša hvala gospodu Leo Zakrajšku in njegovim pomočnikom iz New Yorka za njihovo skrbno postrežbo, posebno pa ker je meni in mojim sopotnikom preskrbel lepe kabine na brzoparniku. Vsak, kdor je na menjen v stari kraj potovati, naj potuje na francoskem brzoparniku "lie de France," nikdar mu ne bo žal in nikdar ne bo pozabil te prijetne vožnje. - Potovala sem prvič v Ameriko po drugi liniji, katera ni mudila niti polovico tako udobnosti, kot Francoska linija in zato sedaj lahko odkrito rečem, da je bilo potovanje kar najlepše. Nikomur tudi ne bo ial, kdor pride ogledat našo lepo kranjsko deželo. Res smo Slovenci lahko ponosni na prirodne krasote naše slovenske zemlje in vsakomur lahko povemo, odkod smo doma. Ne smem pozabiti omeniti, oziroma zahvaliti se g. Kollan-dru, zastopniku iz Clevelanda, s katerim smo naredili tudi nekaj prav lepih in prijetnih izletov po Sloveniji. Vsem še enkrat najlepša hvala za toliko prijaznost in postrežbo. Podpis: Frančiška Zeliškar. ---o- Nazaj na farme ■ ■ Gibanje "Back-to-the-farm, je precej očito že od dlje časa, ali je precej spora o gospodar ski vrednosti takega gibanja. Na eni strani imamo navdušene pristaše, ki trdijo, da zem Ija je vedno v stanu vzdrževati judi, ki se ne bojijo pluga in srpa. Nasproti nesigumosti mestnega življenja industrijal-nega delavca postavljajo čut nekake sigurnosti, ki ga ima poljedelec * in- primerjajo natrpana stanovanja v velemestu z življenjem na deželi. Nadalje poudarjajo sedanje neobičajne priložnosti: na tisoče farm na prods j po v Sej deželi ob najnižjih cenah, pol milijona akrov zemlje v Združenih državah, neobdelane in od katere vsaj 300,000 akrov se daje takoj orati s plugom. Slišimo o takih projektih kot "kolonizaciji velikega Severozapada," "poljedelskih kolonijah v Floridi," kokošjereji in vrtnarstvu bliža velemest," "prevzemanju zapuščenih farm na Vzhodu" itd. Neka jako razširjena revija je nedavno imela članek, kjer se je omenilo, da razpoložljiva javna zemljišča znašajo še 180,-000,000 akrov, in na tisoče ljudi se je takoj obrnilo za pojasnila na poljedelski department. Med nasprotniki tega gibanja, da bi poljedelstvo nudilo rešitev za nezaposlenost,' so v prvi vrsti poljedelski izvedenci vlade. Oni odobravajo le vrtnarstvo v bližini velemest kot gospodarsko zdrave v tem gibanju. Njihov ugovor proti gibanju "nazaj na farme" je v glavnem ta-le: Prav malo nezaposlencem bi se odpomoglo z naselitvijo na farmi, ker je treba zato precej kapitala in poljedelske izkušnje. Zraven tega Združene države sploh ne potrebujejo več farmarjev in več obdelovane zemlje. Saj poglavitna težava s poljedelstvom je nadprodukcija raznih pridelkov. Ako se vpošteva, da število hipotek stalno raste, da je vedno več dražb radi neplačila hipotek ali davk, je težko predstavljati, da bi novi farmar bolje uspel kot današnje poljedelsko prebivalstvo. In težave farmarjev so v nekaterih predelih uprav katastrofalne. Kdo pa se danes vrača na farme? V glavnem imamo tri skupine. V prvo skupino spadajo oni, ki so zapustili farmo za časa prosperitete in se sedaj vračajo k njej kot v zatečišče. Večinoma so ti tukaj rojeni Amerikanci. V drugo skupino spadajo oni, ki gredo na farme, da si zasigurajo vsaj streho nad glavo in živež, in ki navadno jemljejo zemljo v najem pod ugodnimi pogoji, tretjo skupino spatfrjo pa oni, ki imajo vsaj toliko denarja, da morajo nekaj plačati na račun kupnine. V teh dveh zadnjih skupinah prevladujejo tujerod-ci. Tako v neki severozapadn county v državi Ohio se je našlo, da izmed vsakih treh farm po ena je bila v rokah človeka, ki je bil poprej delavec v mestu. Večina so te farme kupili priseljenci ob nizkih cenah. Slo je večinoma za farme, predane na dražbo vsled zapadlosti hi? poteke ali neplačanih davkov. Da so ti naseljenci spretni in varčljivi, je takoj • očividno! Mnogokrat stari Ford služi za gonitev pluga. Ali ta stvar ni brez nevarnosti in slabo ravna, kdo ne vpraša za pošten nasvet. Na primer, neki nezaposleni mehanik je nedavno potrosil vse svoje prihranke za prvo plačilo na neko farmo na Vzhodu. Zdelo se je, da je napravil dobro kupčijo: cena je bila nizka, poslopja v dobrem stanju in farma je bila zraven glavne ceste. V hiši je bila voda, elektrika in celo kopališče. Le sama poslopja so bila več vredna kot kupnina, kakih $6,000, pa je bilo zraven 60 akrov ravne zemlje, gozdič in sadni vrt. Ta mehanik pa ni nikoli obdeloval zemlje v svojem življenju in je kmalu našel, da farmar mora nekaj znati o sajenju, inkubatorju itd. On ni nikogar poprej vprašal o produkcijskih mogočnosti dotične farme. Prvo leto ni bilo skoraj nobenega zaslužka. Ko je zapadlo 'plačilo hipoteke in davkov, on ni imel denarja. Moral se je povrniti v mesto. Taki neuspehi so neizbegljivi, ko se neizkušen človek poprime poljedelstva. Ali celo oni, ki nekaj znajo o poljedelstvu, morajo prepasti, ako ne jemljejo v poštev mogočnosti plačevanja hipoteke in davkov ob zapadlosti. Ob sedanjih cenah pridelkov je treba precej rezervnega kapitala za uspešen začetek poljedelstva. Kar se tiče naselitve na prosti zemlji (homestead), je treba se zavedati, da časi proste poljedelske zemlje so minuli. Kar je še na razpolago—in to je 180,000,000 akrov—je v glavnem primerno za pašo. Pri tem je treba računati, da je treba od 20 do 50 akrovma slepe in sicer senator Thomas P. Gore is Oklahoma, in senator Thomas D. Schall iz Minnesote. Na francoskO-švicarski meji ie več visokih gora z čudnimi imeni, kakor: Menih, 11,200 čevljev; Nuna, 10,966 čevljev; Skof, 10,868 čevljev, in Kardinal, 11,979 čevljev. -o- V Žužemberku 68 let. Število poslancev se porazde- ^ leta 1643 do m5 torej 72 ljuje vsakjh deset let, na podla- let; pokojni avstrijski cesar gi , zadnjega ljudskega štetja. Fr>inc jo^j^ pa n* preato-Tako so države Iowa, Pennsyl- lu ^ leta 1848 do 1916j torej vania, Massachusetts in druge zgubile po en mandat na podlagi zadnjega ljudskega štetja, & bi bilo mogoče telo odras-dočim je California pridobila lega človeka razkrojiti v posa-kar devet mandatov, Michigan mezne kemične elemente, iz ka-štiri, Texas tri, New York dva terih obstoja, in če bi se te ke-itd. Države, kjer živi malo tu- j mikalije danes prodalo, bi bil jerodcev, bi hotele, da se števi-1 človek vreden $1. lo inozemcev ne vpošteva pri * razdelitvi mandatov. V takem y raznih državah Evrope je slučaju bi države New York, že mnogo stoletij navada, da na Illinois, Pennsylvania in druge, smrt obsojene zločnice obešajo kjer živi največ inozemcev, 0b petkih. Nekateri pripisujejo zgubile nekoliko mandatov. Te to običaj dejstvu, ker je bil Je-države pa ugovarjajo, da ino- ZU8 ravno na petek križan, zemci tvorijo bistven del prebi- • valstva in se ne smejo izklju- Federacija Avstralije zavze-čiti iz splošnega števila prebi- ma devet kolonijalnih držav, ki valstva, ki določa število man- merijo 3,246,729 štirjaških milj. datov v poslanski zbornici. m Člani poslanske zbornice ali konodajo, ker on je vodja svoje stranke in ima pravico veta (odklonitve odobrenja sklenjenega zakona). Na drugi strani kongres je oni del, ki predlaga in sklepa nove postave. Senat ima celo pravico odobriti ali odkloniti mnoga predsednikova imenovanja in druge odločbe. Borba senata proti Wilsonovi Ligi narodov in odklonitev Hoo-verovega imenovanja Parker j a za sodnika vrhovnega sodišča služijo za ilustracijo v to svrho. Vsi finančni zakoni morajo izvirati iz poslanske zbornice, od koder prehajajo na senat, ki na to o njih razpravlja. Ustava sploh daje oblast kongresu, da nalaga davke, sklene posojila, regulira trgovino z inozemstvom, kuje denar, kontrolira priseljevanje in naturalizacijo itd. Ustava tudi daje kongresu izključno oblast za napoved vojne. Razvidno je torej, da toliko kongres, kolikor predsednik odločujeta smer ameriške vlade. Kongresne volitve so za to ravno tako važne kot predsedniške. Malokdaj v ameriški zgodovini je vlada Združenih držav bila poklicana reševati toliko težkih problemov kakor danes. Tu je na primer vprašanje oživljenja industrije, odpomoči za nezaposlenost, krize poljedelstva, znižanje vladnih stroškov vzakoni-tev socijalnih postav, novih davkov in končno zamotano vprašanje prohibicije. Izmed drugih vprašanj naj še navede-; * Med vsemi ameriškimi nasel- mo ono evropskih dolgov, pripo- Dromedar ali kamela lahko binarni in mesti- je od leta 1920 znanje Sovjetske Rusije, razo- Prestfne več dni brez živeža in do 1930 najbolj napredovala na-rožitve. Jako važno za volilce j v°de; to se vrši vsled tega, ker gelbina Seminole, Okla. Leta je, kako stališče zavzemajo kon- dobiva iz svoje grbe na hrbtu 1920 je štela samo 854 prebival-grešniki v teh in enakih vpra- i8ok neke maščobe, ki žival kre- cev, leta 1930 pa 11,459. Od leta 1920 do 1930 se je representativi se izvolijo vsaki število prebivaicev v Združenih dve leti v ravnih letih, kot 1928, državah ameriških pomnožilo M 1930, 1932. Torej volitev njih 161%> oziroma ^ 17>064,426 je vedno istočasno z izvolitvijo duš. Uradni izkaz ^^ tretine senata in vsaki drugi- ljudskega štetja je bil 122,775,- krat z volitvijo predsednika. 046 prebivalcev. K temu je tre- DA7M7 TAUIlfflVftCTI b*, Še PriŠteti 14'233'3*9 Prebi' KAZNfc ZANIMIVIMI Ivalcev živečih v Alaski, Samoa, __Guam, Hawaii otoki, Panamski Med vsemi člani kongresa C0I»> na Filipinih, Porto Rico, Združenih držav od početka do Virgin otočje in vojaštvo v danes, je ta urad najdaljše vršil službi "ven kontinenta Združe- kongresnik Joseph G. Cannon iz nih držav. Illinoisa, znan tudi po imenu 'Uncle Joe." V tem uradu je 0d let* 1920 do 1980 je v bil od 4. marca, 1873 do 3. mar- Številu prebivalstva najbolj na-ca, 1923, in sicer skupaj 46 let; Predovala država Californija, in izvoljen ni bil v teh letih samo sicer ** «5.7%, najmanj pa enkrat, drugače pa vedno. Georgia, za 0.4%. pi; nekatere vrste ovce imajo : slično maščobo v repu. toda zveze — in to povdarjam — zveze nimamo dozdaj še nobene izvolje~n ITdofcTšeeTkt^ *1 šanjih. Senatorje Združih držav se i sedaj voli potom direktnih* voli- • , ^ tev ljudstva. Poprej so bili iz- Centralne države naše Unije voljeni od državnih legislatur.jso sledeče: Ohio, Michigan, In-Vsaki dve leti se izvoljuje ena diana, Wisconsin, Illinois, Min-tretina senatorjev. Senator je nesota, Iowa, Nebraska, Kan- in se sas, North Dakota in South Da- Da se izleže jajce želve, vzame časa celih 13 mesecev. * Vsled previsoke cene rib so začeli v mestnem zverinjaku v Kansas City, Mo., hraniti severne medvede s konjskim me- Mogoče se čudiš imenu našega trga. Več razlag nam ga pojasnjuje. Eni trdijo, da izhaja iz besede "Eisenbergf kajti je polna železne rude, ki so jo v preteklem stoletju še topili v Fužinah na Dvoru. Drugi so mnenja, da je kraj dobil ime po tem, ker je pod trgom polno bujnih slapov, po katerih vali zlasti narastla Krka ogromne množine vode s tako silo, da se njeno bobnenje in šumenje čuje daleč na okrog. Tej šumeči Krki so dali ime "Sauzengurk," kraju pa "Sausenberg." Mimogrede naj omenim, da so gorenji slapovi tržanom za nekak barometer: kadar se čuje močno šumenje slapov, pravijo: "V kratkem bo dež!" Vedno menda to ne drži, ali navadno se pa uresniči. Tretja in menda najverjetnejša razlaga krajevnega imena bo pa ta, da nosi kraj ime od tega, ker teče Krka po zelo ozki ali zelo globoki strugi zlasti skozi trg, le mali pas obrežnih travnikov jo loči od strmin. To ozko strugo so nazvali "zoženbreg," iz tega "Zuženbreg," kakor so še nedavno pisali. Tako mi je razložil gospod župnik iz šmihela. In ta gospod je že dosti brskal po različnih arhivih. Sedaj pa pojdiva malo na sprehod po trgu in okolici. Na glavnem trgu se bahato širu košata lipa z mogočnimi vejami, v katerih domuje vse poletje nebroj pevcev in pevk, ter v času cvetja tako sanjavo širi svoj močni vonj, da vse mrgoli drobnih čebelic na njej. Redko kedaj samuje pod njo klopica. Stari očanci pripovedujejo, da je bilo njega dni že prav živahno pod to srenjsko lipo. Takole ob nedeljah in praznikih so imeli vedno kakšna zborovanja pod njo. Tudi vse starodavne šege in navade so obhajali na tem mestu. , Najbolj zanimiva točka na trgu je stari grad. Veličasten je pogled na to gmoto zidovja, ki jo danes žal zlasti v njeni notranjščini že prav požrešno ruši zob časa. Tudi vnanje lice so stoletja že tako pokazila, da že dolgo nima več onega obraza, kakoršnega je imel v času svojega cvetja. Ali kljub vsej svoji revnosti je še danes v okras kraja. V trinajstem in štirinajstem stoletju so bili posestniki gradu žužemberski gospodje, tako na primer Kunel in Valhun (1311). Ko je ta rodovina izumrla, je grad prišel v last goriškim grofom. Za njimi so ga podedovali avstrijski vojvode, ki so ga zastavljali raznim plemenitašem. Na koncu koncev je prišel v last Turjačanov knezov "Auersperg" ter ostal do današnjih dni. Tu se je rodil tudi Janez Vajkard Auersperg, ki je postal radi izrednih svojih lastnosti vzgojitelj Ferdinanda III., tajni svetovalec, minister, vitez zlatega runa in državni knez. še pred nedavnim časom je v njem uradovala postava, a za njo, pa kot zadnji redni prebivalec gospod Pahovnik, ki je tr-žane preskrboval s copatami. Njemu nasproti kipi v nebo zvonik cerkve sv. Jakoba. Starodavna je to, in zgodovinska hiša božja, ne velika, a zelo lepa. Tudi .vodnjak imamo sredi trga. trški _____________silo.mHoteli so s tem ustreči svojim boljšim polovicam, da ne bi hodile tako daleč k studencu po vodo. Pa hudomušen je včasih ta vodnjak. Vselej ob večji suši je kakor "štatljiv" konj, ker noče potegniti vode. Spustiva se v breg. Po prili-čno strmi poti sva skoro ob Krki pri breškem mostu, ki je bil letos dograjen. Položno obrežje ti gleda nasproti, posejano večji del z najstarejšimi trškimi hišami. A tudi ta del se je že dokaj izpremenil. Najznamenitejše poslopje v tem kraju je cerkvica sv. Nikolaja, ki je menda stara toliko, kakor grad sam. V dobi protestantizma je bil namreč grad mogočen zaščitnik protestantov. Dobil je protestantov-skega predikanta, Krištofa Sliv-ca, ki je 20 let vodil njihovo cerkveno občino v žužemberku. Polastil se je cerkve sv. Jakoba in sv. Nikolaja, kjer je napravil protestantovsko pokopališče. Leta 1600 ga je dal deželni sodnik zapreti na ljubljanski grad. Cerkvica je znamenita po starodavnih slikah njega dni, ko je razsajala kuga po naši dolini, ležišče mrtvih. Krasen razgled se ti nudi z obeh gričkov. Tja doli do sote-ških gora se ti odpira med gorami ravnica, med zelenimi travniki se vije Krka, ob pobočjih vinske gorice z belimi zidanicami, vasice in tam proti jugu divji gozdovi, ki segajo nepretrgoma še onstran Kočevja. Liška gora s cvičkom te pozdravlja in vabi v vas, ponosno in kljubovalno štrli pod nebo še zadnji ostanek gradu na šumberku in tam nekje med drevjem zraven z zemljo leži Kozjak. Med obema pa se beli v megleni daljavi Zaplaz z romarsko cerkvijo. Na "morišču" sva. Hrast pomešan z gabrom, vmes še kakšna smreka in grmičevje, to je mo-rišče. Prav stari očanci so pripovedovali in tudi še znali pokazati kraj, kjer so nekdaj stale "gavge." Od tistih časov je ostalo do današnjih dni tudi to ime. Krška dolina pa ne nudi samo dovolj zanimivosti, romantično-sti in divnih vsakovrstnih izletov in še lepših razgledov, ampak tudi odmora in zabave. V vseh mogočih niansah in dimenzijah se pozimi krivi, boči in ravna pod snežno odejo gričevje, ki tako omamljivo vabi izurjenega in začetnega smučarja ali sankarja na svojo plan, da mu ponudi vse užitke svoje blagoda-ti. Stari rutinirani in renomira-ni športniki so bili zadivljeni nad tako krasnim in idealnim terenom. Ne samo zima, tudi poletje, sploh vsaka doba leta, ti nudi svoje čare in darove. Kar ti more nuditi moderno urejeno kopališče, to ti nudi tu narava sama v pestrejši in romantičnejši obliki in željeni udobnosti za prav majhen denar. Saj poznaš tisto pesmico o starčku? Tam doli je živel na lepem Dolenjskem . . . Vabi te: le pridi, le pridi v gorke doline, kjer te čaka z zdravico — dobro, došlico! / vrnitev. drug Od ustanovitve do 30. sspi. ltsa —^ ^m ■OLUNTSd nebu svestfee ali pa Itako drugo, in prav pogo sto ava v petju pozabljala naji ne tettofce in teiave. Lata 1916, na pomlad, sem prejel pismo is Valley, Washington, od pol brata, Andrej Žva-na, v katerem me vabi naj pri ^ J-o o ifoa^wTlMcl ^^ KT77JW dem to leto na zapad. Pismo go a*3f«?>»2?a t 301 vori o precejšnem številu Sloven- MARY ftobmrVAH. žiatiMmiri^ ml^^f 0 cev tam, kateri imajo angleške- . _ l*a župnika in starejSi ljudje, ki so prišli iz starega kraja, le s težavo opravijo svojo velikonočno dolžnost, če bi prišel tja, dana bi bila tem ljudem prilož nost, da se enkrat spovedo v jeziku, v katerem so vajeni opravljati to važno dolžnost. Midva pa bi obudila spomine davno preteklih, srečnih let. Prav nič me ni sprva ganilo to vabilo na zapad. Pot na skrajno zapadno stran Stric Sa-movega posestva se mi je videla tako nemogoča, kot pot na lu- _ .__no. Misel na njo pa me ni ho- SK2. ^ I tela pustiti, čim bolj sem tuh- • 8C Clair Ava, Cleveland, a t dat tisti čudapolni zapad o ka- terem sem že toliko slišal in še več bral. Vse drugo bi že bilo, toda kako priti tja? Predsednik Wilson mi ni pustil na noben NOVO DRUŠTVO SPREJETO V K. S. K. JEDNOTO * I način kupiti voznega listka. Isto Novo ustanovljeno društvo sv. Ilija, št. 247 Hazleton, Pa., IIeto 8e vršila v San Franci-sprejeto v K. S. K. Jednoto dne 21. septembra, 1932. Imena 8011 tudi svetovna razstava, "Pa-članov in članic so: nama Exposition." To me je 33535 Milica Mihaljevich, R. 17, $500; 33536 Yove Masich P0^**10 toliko, da sem končno R. 22, |250; 33537 Luka Mihaljevich, R. 29, $500; 33538 Guro ^nil nekaj počitnic in jo Vujacich, R. 30, $500 ; 33539 Ivan Masich, R. 37, $500 ; 33540 Iv " ■ IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA lip Vukmirovich, R. 42, $250. Društvo šteje 8 čl. Dobiti za šest tednov dopusta od g. župnika in od škofa ni imelo nikakih težav. Toda dobiti potrebni denar za tako dolgo pot, to je bilo vse kaj drugega. NOVO PRISTOPLI V MLADINSKI ODDELEK MESECA SEPTEMBRA, 1932 Razred "A" K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111 22859 P€jstV0' da 36111 dokončal S°le Mildred It. Pkit. ~ - ' "globoko pod površjem," kakor K društvu Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa. 22860 Robert j Pravimo» kadar je kdo zakopan T. Kasunich. ' « ' v dolg, in pa moja prevelika 1 j u- K društvu sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind., 22862 Lydia!^11 do knjifir« me Je še vednj Easter Rinani, 22863 Mary M. Rinani, 22864 Marcello Paul Rinani ,.al° 1)0(1 vodo' Toda siI.a ko" K društvu sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111., 22868 Marie Na-|la lomh V tej Slh ^ ^ obr" senbeny, 22869 Donald Nasenbeny. ml d<>'svojega prijatelja, Fa K društvu sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O., 22870 Thom- thef ^Sf' KNaPisal sem dol4 as Maver, 22871 August Maver. in mflo P^'ftr se 'skoraj K društvu sv. Ane, št. 123, Bridgeport, O., 22872 Gerald GJP5izeksa1' da mu V8e povrnem 2 Getes, 22873 Nancy Lou Luko. (obrestmi. Njegovemu usmilje- K društvu sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O., 22875 Edward j.! njemu srcu se imam zahvaliti, Nose. K društvu Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., 22879 Jennie Krall. K društvu sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., 22880 Frank J. Cek. K društvu Marije Vnebovzete, št. 203, Ely, Minn., 22882 Josephine Lunka. K društvu sv. Neže, št. 206, South Chicago, 111., 22883 Elizabeth A. Homberg, 22884 Marion Nemanich, 22885 Dorothy Ne-manich, 22886 John Nemanich, 22887 Anna Cabo, 22888 Joseph Zelko, 22889 Yvonne Marie Jurincie, 22890 Dorothy V. Jurincie, 22891 Francis S. Jurincie, 22892 Dorothy Hroma, 22893 Charles Hroma. Razred "B" K društvu Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa., 22861 William F. Trempus. K društvu sv. Jožefa, št. 56, Leadville, Cok>., 22865 Anton Kenick. K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo., 22866 Edward J. Lousha, 22867 Brenice Susin. K društvu sv. Barbare, št. 128, Etna, Pa., 22874 Dorothy Ann Pockey. _' K društvu sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn., 22876 Helen V. Petrinovich, 22877 Rose Kavas, 22878 Vemie Kavas . , K društvu sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., 2881 John J. Omerza. ^^ • Prestopili iz razreda "A" v razred "B" Pri društvu sv. Jožefa, št. 56, Leadville, Colo., 10845 Rose Adamich, 17549 William Adamich, 9163 Evelyn Adamieh. Pri društvu Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis., 18990 Albert Bukovec. Joeip Zalar, glavni tajnik. -o sto, kot Španskemu biku rdeč robec, so se tu pa tam sprijaznili in pogovorili smo se prav prijateljsko. Pred vsem je bila mladina, zlasti šolarji, moje veliko veselje. Dvmjset let med cleve-ffiiirifflrkwi Slovenci , John J. Oman ODHOD Teklo je četrto leto mojega bivanja v Clevelandu in službe pri sv. Vidu. Ne vem, če sem bil kdaj v svojem življenju redno vsaki dan toliko zaposlen, kakor ravno tista leta pri sv. Vidu. Dobro pa vem, da nisem preživel nobeno dobo prejšnih 33 let v toliki zadovoljnosti, sreči in not ram jem miru kot so bila leta v moji prvi službi. Ljudje so bili v splošnem čim dalje bolj prijazni. Celo oni, katerim je bil rimski kolar ti- če pa govorim o razmerah doma v Župnišču, moram resnici na ljubo priznati isto. S tem ne mislim reči, da smo bili vedno popolnoma zadovoljni eden z drugim. Father Ponikvar je poznal moje slabosti, in teh ni bilo malo. Jaz sem pa vedel za njegove pomanjkljivosti, a navzlic temu ni prišlo nikdar de kakih preresnih razmer, čemu neki? Ljudje ostanemo le ljudje in angel je v ni med nami. Z malo po- da sem videl zapadni del naša obširne in mogočne zemlje. Ko so nekateri farani sv. Vida zvedeli, da grem za nekaj tednov na počitnice, so me takoj opremili s kovčegom, marelo, katera se da zravnati v prav mali zavitek, in še z nekaterimi drugimi potrebščinami. Drugi pa so mi pri odhodu stisnili kak Linkolnov, ali pa Washingtonov pildek v roke. Prav globoko hvaležen sem jim bil za to broto, kajti, kakor sem pozneje videl, brez teh podobic, bi bil moral za zajtrk piti vodo, južino in večerjo bi bil pa primoran največ jemati le v sanjah. Pravijo, da se človek po takih obedih ne redi preveč. Končno je bilo vse pripravljeno. Opremljen s culo in marelo, kot nekdaj Mike Cigare, in z voznim listkom do Tihega morja in nazaj, sem meseca julija odrinil, da vidim Ameriko — "See America first" — se je takrat pogosto čulo in bralo. Do-spevši v Minnesoto, sem se ustavil pri starših za par dni. Potem pa naprej, oj le naprej, dokler je še vetra kej. Naprej čez Dakoto, Montano, Idaho, Washington ... Pa kaj bi našteval. Prosim potrpi malo z menoj, dragi bralec. Ne bom popisoval krajev in drugih zanimivosti. Le mimo grede nekaj omenim. ■ V Livingston, Montana, sem videl prVič v življenju velikansko goro. Vlak je stal, ko pogledam zjutraj zgodaj skozi okno in vidim to čudo. Nisem se je mogel nagledati. Malo pozneje isti dan sem videl v Yellowstone Parku mogočne vrelce, ki mečejo vrelo vodo več kot dvesto čevljev visqjco v zrak. Kdor hoče videti res veliko čudo sveta, ta naj se napoti v Yellowstone Park in ne bo mu žal. Skozi Montano smo šli več- od ***** _više, š£_ smo končno v Spokane, od koder imam vzeti drug vlak na Valley k našim Slovencem. A smola smolasta! Vlak je odšel malo pred našim prihodom na postajo. Danes je sobota in drugi vlak odpelje šele v ponde-Ijek. Kdor hoče poiskusiti kaj je dolgčas, naj gre v tuje mesto, kjer ne pozna žive duše in se ne ve kam obrniti. Od tistega dne pa do danes se mi smilijo vsi ljudje, kateri morajo v tuji svet sami brez zadostnih sredstev. Končno je vendar prišel pon-deljek in žnjim moj vsak na Val-ey. Pri bratu me je čakalo nekaj pisem in prvo, ki sem ga odprl, me je močno presenetilo. V njem je bil sledeči telegram od ^ather Ponikvar ja: "Father avrič dead. Come back at once." Na slovenko prestavljeno se glasi: "Father Lavrič umrl. Pridi takoj nazaj." Če rečem, da sem osupel preko vsega izraza, je resnica le de-oma povedana. Father Lavrič je bil takrat župnik fare sv. Lov renca v Clevelandu. Sest let je lie opravljal svojo službo vestno n v splošno zadovoljnost faranov. Tik pred odhodom iz Clevelanda sem ga videl čilega in veselega. Bil je star šele 45 let, torej v najboljši dobi. Kaj ga je tako hitro spravilo na oni svet, tega telegram ni označil. Pozneje sem zvedel, da "ga je zgrabila, huda pljučnica in je 25. julija 1915, po kratki bolezni, zapustil svojo čredo in dolino solz. Kaj naj storim? G. župnik mi veli: "pridi takoj nazaj." Toda pismo me je Čakalo pri bratu že več dni in Father Lavrič je bil ob mojem sprejemu žalostne vesti že pokopan. Sklenil sem, da grem naprej po začrtani poti. Ustavil sem se v Seattle, Taco-ma, Portland in v San Franci-scu, kjer sem obiskal tamošnje-ga slovenskega župnika, Father Turka in si ogledal znamenito razstavo. Obiskal sem Los Angeles, San Diego?, kjer sem naletel slučajno na sorodnika, F Mencingarja in seveda tudi jaz nisem prezrl slavne Tia Juana (Tia Hoana), Mexico. To je ma-a vasica tik meje na mehikanski strani kamor prihaja prav obilo ameriških turistov, da se po tem morejo bahati, češ bil sem v Mehiki. Moj dopust je šel k svojemu koncu in treba je bilo misliti na Po dolgi vožnji skozi puščavo v državi Nevada smo končno dospeli v Salt Lake City, sem obiskal nekaj sorodnikov. Tukaj mi je zmanjkalo Washingtonovih podobic in slabo bi se mi bilo godilo, da mi ni priskočil na pomoč sorodnik z malim posojilom. Tako, vidite, sem rajžal okoli samo na "puf." Obiskal sem še žapadne slovenske naselbine, Leadville, Pueblo, sem prebil en dan pri Father Ciril Zupanu, kateri me je pred več kot 25 leti poprej pripravil za prvo sv. obhajilo. Takrat je spadal še pod opatijo St. Johns v Minnesoti, od koder je oskrboval slovensko faro sv. Štefana. Iz Pueblo na Denver potem St. Louis, Chicago in končno nazaj v Cleveland. Ne vem zakaj sem vse to povedal. Morda boš nekoliko lažje razumel moje veselje, ko sem po dolgi in utrudljivi vožnji zopet stopil iz vlaka v Clevelandu na tla. Ne morem ti pa izraziti iskreno presenečenje, ki sem ga doživel, ko se je takoj na postaji v Clevelandu v8ulo kakih 50 ali 60 Šolarjev okoli mene. Vsi so naenkrat govorili, vsi so se smejali in skakali in plesali okoli mene, da ginjenosti nisem vedel, kaj bi rekel. Kdo jim je povedal, da prihajam, ne vem za gotovo. Mislim pa če bi Anton Grdina St. prijel za uho, da bi ga lahko kar držal in bi bil ta pravi. Otroci so me neprenehoma povpraševali, če ostanem še nadalje pri sv. Vidu. čudno se mi je zdelo, ker niti sanjal nisem o kaki premestitvi. Bil sem še BP®^ - , * mo/o Prav rather Ponikvar mi je bolj natančno povedal kako je bilo s ranjkim Father /ofcf tavtf-čem. Kako so dobri farani sv. Lovrenca žalovali za izgubljenim pastirjem I Povedal mi je tudi, da je sedaj Father Berk tam in tako je fara zopet preskrbljena. S tem je bila zadeva kolikor je mene zanimalo zaključena. če je Father Ponikvar vedel takrat kaj več kakor je povedal sli pa vsaj slutil kaj več, je obdržal to sam zase. čudno pa se mi je zazdelo, ko sem dobil čez nekaj dni poziv, naj pridem v škofijski urad. škof Farrelly je imel to navado, da je najpreje povedal kako Šaljivo in tako spravil človeka, ki je imel opraviti žnjim, ob tisto resnost, ki nas prevzame, ko imamo opraviti z višjim dostojanstvom. Tu di tedaj je bila najpreje mala Šala na vrsti. Takoj za tem pa je prišlo nekaj; kar nI bila šala in ne za smeh! "Father Oman we have decided to appoint you as pastor of St Lawrence pa rish. What do you think of itr Kakor strefr iz jasnega neba me je zadela ta vest. mmmmmmmKHmKmrnmammmm ROŽE NEBEŠKE KBAUEVANJE DRUtlNAH S*CA JEZUSOVEGA J., R. Ko js bil izpreohrnjen, je padel steljk "Gospod," sem mu re- na kolena pred altarjem—in pri obhajihri mizi je bil združen z nami v isti veri in isti hoetiji. Vi VSi, ki me poslušate, ali nimate med svojci koga, ki ne jubi Jezusa tako, kot ga ljubite vi, koga, ki bi ga radi pridobili za ljubezen do našega Gospoda? Cujte 1 Nekoč sem pridigal o usmiljenju in vsemogočnosti Srca Jezusovega. Nega gospa me počaka in po govoru mi pravi: kel, "prihajam, ker sem duhovnik ter hočem rešiti vašo dušo zaradi presvetega Srca Jezusovega." On vzame samokres in mi pravi: "Vaše ime?" "To ni važno/ 'odgovorim, "nima pomena, gospod. Prihajam vas obiskat kot poslanec ljubečega Srca Jezusovega." "Vaše ime?" ponavlja, "vaše ime? Kar sem rekel, bom izpolnil, ampak treba je, da vem GROB SV. METODA NAJDEN V okolici Luhačevic na Češkoslovaškem se ljudje zelo zanimajo za važne arheološke iz-kupnine. Na pobudo stare ljudske vedeževalke Klementine Maštalirjeve iz Buchlovic, ki je označila neki kraj v bližini gradu Buchlova za grob sv. Meto-da, je začelo arheološko društvo na dotičnem kraju kopati in na etelo je na zelo zanimive iz-kopnine. Delavei so odkopali pod debelo plastjo gline in peska velik nagrobni kamen, v caterem so vklesane škofovske insignije, mitra in palica in na pis Sanctus Methodius. Čim so odkopali ta nagrobni kamen, so copanje takoj ustavili in obvestili državni arheološki komisiji v Brnu in Pragi, da bi prisostvovali odkoparanju, odnosno odpiranju groba. Velike množice ljudstva iz bližnjih krajev hodijo gledat starinski grob, ki o njem domnevajo, da je grob sv. Metoda. Po drugim poročilu so našli na tem kraju kamen s staroslovan-skim napisom. Baš okolnost, da leže skupaj kamni z latinskem in staroslovanskim napisom priča, da je treba sprejeti vest o . najdbi groba sv. Metoda z vso rezervo. Brunelle. "Častiti očfe, v svojem govo- za vaše ime. Povejte mi ga! ru o vstoHčenju Srca Jezusove- "Ponavljam vam tudi jaz," ga v družini ste obljubili spre- mu odgovorim, "da nisem dru-obmitev članov družine, ki se gega kot poslanec presvetega je posvetila presvetemu Srcu Srca." Jezusovemu. Ali morem tudi jaz doseči, da se moj mož izpre-obrne?" "Da, gospa," ji odgovorim, "gotovo boste to dosegli, če si boste zaslužili, kajti tri pogoje 'To nI ono, po čemer vas vprašam, ampak vedeti hočem vaše ime," povzame bolnik. "Seveda, vi ste strahopetec!" 'O, gospod, vi pravite, da morate* izpolniti: 1. Ljubite sem strahopetec. No torej, glej-presveto Evharatijo, sprejmite te! Moje ime je zapisano tu na vsak dan Jezusa v najsvetej- tejle podobi ob nogah Gospo-šem Zakramentu. 2. Postavite dovih, ki me je k vam poslal." Srce Jezusovo slovesno na pre-,Po posebni previdnosti božji so stol v svojem domu; vaša dru- obesili podobo, na katero sem žina naj bo Betanija, kjer bo se bil podpisal, v spalnico, ker Jezus prijatelj in svetovalec. 3. gospod ni dovolil, da bi jo po-Bodite apostol; delujte na to, stavili v sprejemnico. Uprl je da bo ljubljena Ljubezen, ki je pogled na presveto Srce in je ne ljubijo, da bodo tudi druga gledal. Ganjen je bil, prema-srca Jezusa ljubila, da bo vladal &an. tudi v drugih družinah, ne sa-! "O gospod, vi ste torej tisti, mo v vaši—in verujte ,da vam ki ste zapisali: 'Zaradi svojega Gospod ne bo ostal dolžan. Go- i velikega usmiljenja, o Srce Je-tovo boste dosegli veliko milost, zusovo, reši to dušo'." po kateri hrepenite." DELOVANJE JEZUITOV Jezuitje, oziroma člani Družbe Jezusove imajo na vsem svetu 22,340 članov. Od teh jih je 1,880 v Italiji. V Španiji, na Portugalskem in v južni Ameriki jih je 5,270. Pregnani španski jezuitje so odšli veči noma v Italijo, Francijo in na Nizozemsko. V Franciji jih je 2,950, v Angliji 3,640, v Združenih državah Severne Ameri ke 4,230, v Nemčiji 3,070, v slovanskih državah pa jih je 1,300. Rusija je poleg Španije edina država, ki je pregnala jezuite. V Ameriki deluje razmeroma največje število jezuitov. Uživajo namreč prav tako kakor vsi drugi cerkveni redovi največjo svobodo. Radi tega morejo jezuitje tam kar najbolj uspešno delovati, zlasti v vseh področjih vsgoje in šolstva. Jezuitski red Una v Združenih drža var doslej 12 univerz in 25 podobnih zavodov. Najvažnejše univerze, ki jih vodijo jezuitje, so Fordham univerza v New Yorku z 900 dijaki, Georgetown univerza v Washingtonu s 1,100 dijaki; Loyola univerza v New Orleansu z 2,000 dijaki, in St. Louis univerza v Missouri tudi s 2,000 dijaki. -o- Minulo poletje je bilo ob Mr-vem morju v Palestini najbolj živahno po noči, ko so se ljudje copali ob luninem svitu. Gospa mi je nato rekla: "Ca stiti oče, ali mi to obljubo tudi pismeno potrdite?" In ponudila mi je podobo presvetega Srca, mi pokazala prostor, kamor je želela, da bi se podpisal Podpisal sem in pripisal: "Zaradi svojega usmiljenje, o Srce Jezusovo, reši to dušo!" Cez dve leti je prišla gospa vsa potrta k meni: njen mož je preklinjajoč umiral. Oče, ali je mogoče?" je vzkliknila ter vprašala: "In vaša obljuba?" Gospa, ali verujete v Ljubezen? Ali se spominjate Zveli-čarjevih besed: Če boš verovala, boš videla čudeže moje milosti . . ." "O častiti oče, zagotavljam vas, da verujem." "In, gospa, ali ste storili vse, kar ste mogli? Ali ste izpolnili vse pogoje?" "Da, vse sem storila,, vsak dan sem bila pri svetem obhajilu, posvetila sem svojo druži no presvetemu Srcu, pridobila lepo število drugih družin, in, vendar moj mož umira in preklinja. O, častiti oče, to je strašno! Pravi, da ne mara, da bi mu govorili o verskih rečeh, naj ga pustimo samega umreti, češ: 'Ce je Bog, bo dosti parne ten, da bo razumel, da ne morem ravnati drugače'." Gospa, moja obljuba, je obljuba presvetega Srca, in se bo izpolnila, le zaupajte. Nasprotno bi bilo nemogoče. Vaš mož se bo izpreobrnil. Drevi bomo zanj molili pri sveti uri—in jutri ga bom obiskal." O, častiti oče, to je nemogoče. Poklicala sem štiri duhovnike, ni jih maral videti. Zdaj si je pustil prinesti samokres in je zatrdil, da bo sprožil na petega, ki bi mu upal bližati. O, častiti oče, to je strašno." 'Gospa, vi verujete; verujete v Ljubezen. Jutri bom obiskal vašega goipoda soproga." Drugi dan nov strah blage gospe. Skušala me je odvrniti, kel je vedela, da so grožnje njenega moža resne. Dejal sem ji: "Gospa, v imenu Kralja ljubezni bom vstopil." Bolnik je ležal na smrtni po- Milost božja je delovala v njem. "Usmilite se me, častiti oče, pomagajte mi, hočem se spovedati. . . Pa^počasi, prosim vas, kajti to je prva spoved mojega življenja." In s solzami v očeh se je čudovito lepo spovedal in z velikim hrepenenjem je prosil za sveto obhajilo. Sam je obnovil posvetitev svoje družine presvetemu Srcu. Njegova sveta podoba je bila zdaj prenesena na častni prostor v sprejemnico. Zdaj razumete. Mi vsi hočemo prositi presveto Srce Jezusovo, da bo Gospod vsega sveta, da bo ta pobožnost postala močni življenjski sok drevesa človeške družbe, da bo najdragocenejši biser v kroni našega Gospoda, svete Cerkve in vaše domovine. D. Blagoslov in čudežna spreobrnjenja Vem, da me boste vsi radi poslušali, kajti govoril vam bom o njem, ki vas ljubi in ki ga vi ljubite ... O sebi moram reči, da je zame vedno sreča, če smem govoriti o njem, ki nas ljubi. Danes vam hočem pripovedovati o čudežnih sprebrnenjih po pobožnost i do presvetega Srca Jezusovega. O, ta pobožnost je več kot pobožnost, je življenje. Nešteto dogodkov priča o tem, kako se duše dajo pridobiti za Ljubezen in kako se ji izročajo. Ni še minila ura, odkar sem prejel pismo, ki to dokazuje. Pa to, kar je pisano, vam dam rajši čitati, o tem nočem pripovedovati. Govoriti hočem le o tem, kar sem videl, o tem, kar sem doživel. Videl sem svetnič-ke, otroke, ki so se posvetili apostolstvu. Zdi se celo, da Srce Jezusovo posebno rado izbira otroKfe za apostole te pobožno-sti. X (Dalje prihodnjič.) -o- Pri K. S. K. Jednoti lahko zavarujeta vaše otroke sa $1,000 posmrtninske podpore. Mesečni Mmeat znaša seme 30c. Pošiljajte vse važne novice in vesti is vale naselbine Jed-netinemu Glasilu. '« Frtm Kmvar lMko: ' NJIVA mm A ni krenil proti Petkovi bajti. Dol proti gosdu je bežal. In je utonil v temi gozda, kakor utone duia zavrženega in pogubljenega v temi peklenski. VI. Peter je bruhal kri. « Bilo je bridko slovo, težko, težko umiranje. Mučile so ga telesne bolečine, težila ga je bridka skrb: "Kaj bo z ženo, kaj z otroki? Kako bodo živeli dandanašnji, ko se pravica boječe za durmi skriva, krivica bahato za mizo sedi! Vse jim vzamejo! Berači bodo!" Umirajoč pa je nenadoma za prosil: "Marija, odpusti mu tu di ti, kakor mu zdaj, v posled nji uri, jaz odpuščam. Bog ga bo sodil." Proti jutru je umrl. Ko mu je zatisnila oči, je Ma rija stopila k oknu. Čudno tiho ji je bilo v srcu tako tiho in prazno, da jo je postalo te praznote groza. A ko je v slabotnem jutranjem svitu skozi okno zagledala Matijevo bajto, ji je v glavi zavrelo, srcu ji je zakričalo s tisočerimi glasovi. Stisnila je pesti. Zažugala je tja proti Petkovi koči. S stis njenim, onemoglim glasom je izrekla polglasno, kar ji je tako kričalo v srcu: "On ga je umoril!" Dolgo je stala tako ob oknu s stisnjenimi pestmi, težko di hajoča, s repo strmeča tja na Matijev dom. A polagoma ji je bilo, kakor bi jo gladila in božala čez vroče, bolno čelo mehka roka. Nežno, skrbno ji briše izza čela spomin na veliko krivico. In čez srce ji previdno, počasi, počasi gladi mehka roka. Srd bri še iz njega, porajajoče se sovraštvo. Tih glas prosi: ( "Marija, odpusti tudi ti, ka kor sem odpustil jaz . . ." Pesti sta se ji vedno bolj polagoma rahljali. Razklenili, od pri! so se prsti. Kakor bi bila izginila in splahnela vsa moč iz njih, so se ji roke povesile ob telesu. Globoko na težko-diha joče prsi se ji je sklonila glava Nekaj časa je stala tako, nepremična kakor kamenit kip. Cez čas je sedla na klop ob mizi. Položila je obe roki na mizo naslonila glavo na roki in brid ko, bridko zajokala. VII. Kakor bi na tihem upala, da jo tako gotoveje obdrži, je dala Marija takoj po Petrovi smrti njivo posejati. Ajdo so vsejali Kakor vsako leto je tudi letos oral Pintarič. Ker Petra ni bilo, je tudi sejal on. Navzlic temu jo je Matija dobil. Ko je prišla po posebno vnetem trudu zagovornikovem, ker Korenka tistih 240 kron ni mogla plačati, na boben, se ni nihče zanjo trgal. Tako jo je dobil Matija poceni, pod ceno. S tem mu je bila najsrčnejša želja izpolnjena. Lahko bi sedaj duši rekel: "Glej, imaš dom, da v svojem položiš glavo k počitku, imaš njivo, ki ti bo rodila pšenico, rž, ajdo, karkoli poželiš. Bodi zdaj mirna in veseli se!" * Toda čudno, tega veselja od nikoder ni bilo! Samo neprestano premišljanje, samo veden nemir. V soboto po tistem torku, ko je njivo kupil, se je napotil Matija ob prvi zarji v mesto. Sel je k spovedi, v samostansko cerkev, k patrom. Računal je tako: "V soboto ni preveč ljudi. Tako ne bo treba predolgo čakati. V nedeljo pa grem doma k obhajilu. Pa bi bil sam škrat, če bi ljudje vendar govorili, da sem po krivem prisegel in njivo prigolju-faL" Dolgo je klečal pri spovedni-d. Klobuk, ki ga je držal k obrazu, da mu ljudje iz klopi ne bi videli naravnost v lice, je vr- tel v roki nemirneje in nemir-neje, čim dalje sta s starim pa-trem govorila. Bilo je kasno, da se je hudo varal v svojem upu: "K temu staremu poj-dem. Ta so nekoliko gluhi— najlaže in najhitreje opravim pri tem." Ko je od spovednice vstal, je krenil kar naravnost proti velikim vratom. Nikamor se ni ozrl, ne na veliki oltar, da bi se vsaj v naglici Bogu v tabernak lju poklonil; ne na noben stran ski oltar, da bi tam kratko pomolil, se priporočal kakemu svetniku, kaki svetnici; ne na ljudi, kar jih je sedelo in klečalo v klopeh, klečalo na tleh ali na stopnicah pri oltarjih Tudi v lepo izklesani kamenit: škropilnik ob velikih vratih ni segel, da bi si omočil prst blagoslovljeni vodi in bi se poškropil. Šele tik ob vratih, ko je že za kljuko prijel, se je bežno in zbegano ozrl gor po cer k vi, gor proti velikemu oltarju Zbegano, a ob enem skoro sovražno in grozeče. Zamahnil je s klobukom, kakor bi se malomarno, v naglici in užaljenosti poslavljal: "Pa z Bogom! Ne vidiva se več!" A navzlic temu ni upal in ni mogel vseh vezi z Bogom pretrgati. Res, nekaj časa ni nič molil "Ce sem že tako ali tako zavržen, kakor pater trdi, kaj bom molil!" A v cerkev je ob nedeljah hodil. Bolj iz strahu pred ljudmi kakor iz zvestobe do Boga. "Sicer bodo takoj vsi mislili: Aha, Boga se boji, grešnik in krivičnik. In ljudi ga je sram, ker je po krivem prisegel." V nočeh pa mu je vest govorila glasno in neusmiljeno: Zdaj natanko veš, kako je teboj. Ali vrneš njivo in škodo popraviš, ali pa nikjer in nikoli odveze ne dobiš. Do smrtne ure rie! In še tedaj boš mora poprej krivico popraviti. In kdo ve, dobiš li tedaj spovednika?" Vse raztrgano mu je bilo srce. Večkrat si ga je hotel potolažiti in razveseliti z njivo. Postajal je ob oknu, gledal dol na njivo in si govoril: "Glej,, vendar sem jo dobil. O, vredna je truda, ki sem ga zanjo prestal." . A se mu je globoko v mislih takoj oglasil dvom in očitanje: Vredna duše?" Ali je šel kar dol k njivi. Ob dnevih, ob katerih je najlepše sijalo solnce in je ajda—ko je dobil njivo, je od Korenke tudi posetev rešil—cvetela, da je bila njiva kakor oltar v cerkvi, kadar je s prelepim snežnobe-lim prtom pregrnjen. Resnično, vesel je je bil. Stopil je tesno k nji, ker si je govoril: "Ako vidi moje veselje, se mora še ona razveseliti. Pa vse pozabiva in dobra prijatelja postaneva." Čudežno lepa je ležela pred njim, vsa cvetoča, vsa duhteča. V glavo mu je šla ta lepota in dišava, kakor močno vino. Tako čudno sladko mu je bilo pri srcu, kakor kadar je bil v bližini Marinove Lizike in ga je pogledala s svojimi velikimi sinjimi očmi. Lepa je bila, da bi rad za-vriskal v sladkem, pijanem veselju. In vendar—ko je tako stal ob nji, je grenkostjo začutil, kako tuja mu je. Več imajo od nje drobne čebele, ki po nji brne in iz sladkih cvetov med nabirajo, kot on, ki je njen posestnik in gospod. Drobno žival s svojim sadom dobrotno obdaruje; a proti njemu je hladna, molčeča, kakor na smrt užaljena. Tedaj jo je božal z najbolj iubečimi pogledi, da bi jo zbudil, ogrel, oživil. Naštel ji je zaporedoma vse, kaj je zanjo storil, koliko tvegal in žrtvoval. Celo dušo! Ali čuješ: celo dušo!" A njiva je molčala. Bridko, bridko očitanje mu je bil ta hladni, ponosni molk. Za bilo laže, ako bi pred njim nenadoma zakrvavela, kakor tista pred krivičnim skopuhom, kakor pripovedka pravi. Ali da bi zakričala vsaka gruda, vzkriknil slednji kamen: "Goljuf! Krivoprisežnik!" Tako bi svoje sovraštvo jasno razodela, očitno pokazala. Tedaj bi imel pravico tudi on, da jo zamrzi, smrtno zasovraži. Planil bi nanjo, da se na nji zaradi tega zaničljivega molka znese in maščuje, da ji njeno ponosno, izzivajočo hladnost z obrestmi poplača. Teptal bi jo od ozar do ozar; poteptal bi brez usmiljenja ves ta njen deviški kras, vso to dehtečo dekliško lepoto, ki ga tako mami, pa vendar čuti, vidi in ve, da ne cveti njemu,'ne dehti zanj. A njiva je molčala, vztrajno molčala. Tako je niti napasti ni prav mogel. Ni mu dala naravnost povoda za to. In vendar se je maščevala ta koj prvo jesen. , Že je skoro dozorela ajda Kar je v lepi, z mesečino po-srebreni noči pritisnila slana Povsem poparila in pomorila je ajde. Zjutraj je ležalo zrnje krog bilk kupoma na zemlji Kar ga ni odpadlo, se je ob žetvi malone vse izluščilo in sesulo. Ostala je samo poparjena slama in pleve. Matijo je v srce zapeklo. "Ali bo zmerom tako naga jala? Pa res ne bo nikakega blagoslova z njo?" Nameraval jo je dati takoj i zorati. A kadarkoli je Pintari ča prosil, ta nikoli ni utegni Zdaj je imel nujno delo doma zdaj je moral iti vozit temu sosedu, zdaj orat onemu. A Matija je bridko čutil Noče!" Dasi mi ne zaluča obraz, v srcu si misli: 'Krivo-prisežniku ne maram orati Prigoljufane njive še celo ne'!" Tudi drugod v vasi niso ni koli utegnili. (Osi)« prihodnjič) -o- VESTI IZ JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje • L strani) tudi kot velikega prijatelja božjega, ker je bilo njegovo življenje sveto kakor je bila tudi nje gova smrt, da se mu ljudstvo priporoča in se tako spozna volja božja, da se ga dvigne na naše oltarje skupno s škofom in misijonarjem Friderikom Ba rago. Smrt stare dolenjske grče. Iz Škocijana poročajo: »Te dni je umrl najstarejši mož v naši zelo obširni župniji, posestnik An drej Kočevar iz Mačkovca pn Škocijanu. Rodil se je leta 1842. Doživel je torej 90 vese lih in žalostnih spomladi. Ko se je pred nedavnimi leti oženil, je imel le majhno posestvo, obsegajoče nekaj njivic in hišico, vzgledno vztrajnostjo, pridnostjo in varčnostjo pa si je zna pridobiti znatno premoženje Pred kakimi 30 leti mu je umrla žena in se ni maral drugič poročiti. Vso skrb je posveti svojim osmerim otrokom, katere je vzgojil vse v narodno-na prednem duhu. Za otroke je le po skrbel, vsakemu je dal primerno doto. Preživel je smrt dveh otrok. Ostali so vsi dobro preskrbljeni in gospodarijo na svojih domovih. Najstarejši sin Jože, ki je sedaj že 62 let star, m sin Andrej 'sta farmerja Ameriki. Pred leti je izročil posestvo svojemu najmlajšemu sinu Janezu, ki po vzgledu svojega očeta lepo gospodari. Možak je bil dober svetovalec v gospodarskih zadevah, rad je pomagal v stiskah, posojal je denar za male obresti in znal mnogo zanimivega povedati iz starih časov. Do zadnjega je bil trden telesno in duševno. Kako priljubljen in spoštovan je bil, je pokazal pogreb, katerega so se udeležili številni znanci. l>ve žrtvi Ljubljartict. V poz-nih urah je prišla v Ljubljano vest o strašni nesreči, ki se je pripetila 15. septembra v Zgornjem Kaši ju. Dva mlada hlap- zdelo se mu je včasih, da bi mu uslužbena pri Gradu, gostil ničarju in posestniku v Zgornjem Kašlju, sta kmalu po eni popoldne gnala dva, konja k Ljubljanici, da bi ju okopala. Okopati sta ju nameravala na mestu, kjer ljubljanski ribiči navadno love ribe Ljubljanica je na onem mestu pri obrežju plitva, potem pa kar naenkrat preide v globoko kotanjo. Hlapca sta zajahala konja, ki sta bila med seboj zvezana, in ju pognala v vodo. Naenkrat pa je konjema zmanjkalo tal in sta se pogreznila v vodo. S seboj sta potegnila tudi oba hlapca. V nekaj trenutkih so vsi izginili pod vodo. Oba hlapca sta utonila, ker najbrž nista znala plavati. Rešil pa se je en konj. Na kakšen način, ni znano, saj je bil s svojim nesrečnim sople-menjakom zvezan. Tragična smrt obeh mladih fantov je vzbudila v okolici veliko sočuv-stvovanja. Stavčavas zopet v nevarnosti. Vsej deželi je še v dobrem spominu ogromni požar, ki je v noči od 30. do na 31. julija uničil v Stavčivasi devet hiš cmfwy v Stavčivasi pri Žužemberku devet hiš. Nesrečna vas se niti ni oddahnila od te katastrofe, že je 18. septembra zvečer nov velik požar uničil dvema gospodarjema v Stavčivasi zopet šest poslopij. Požar je nastal v kozolcu posestnice vdove Julijane Potočarjeve. Ogenj se je preselil na hišo in vsa gospodarska poslopja Potočarjeve, ki so vsa do tal pogorela. S Potočarjeve-ga posestva se je uničujoči ogenj polastil še gospodarskega poslopja soseda Janeza Župančiča, nato pa še Zupančičeve hiše. Požar se je razširil tako hitro, da niso mogli ljudje rešiti obeh hiš in gospodarskih poslopij. Ko je požar izbruhnil in je udarilo plat zvona, je v vasi nastala nepopisna zmeda. Ljudje, ki jim je bil še v kosteh strah od prve požarne katastrofe, so se zbali, da bo vas, ki je komaj na novo dozidana, zopet postala žrtev požara. Pričeli so reševati svoje imetje iz hiš in izganjati živino na prosto. Izredno naključje pa je naneslo, da so bili tedaj v tej vasi žužember-ski gasilci. Vaščani so namreč naprosili gasilce iz Žužemberka, naj jim s svojo motorko napolnijo iz pol kilometra oddaljene Krke suhe vodnjake. Gasilci so od 3. do 6. ure neumorno delali in napolnili vse vodnjake. Ko pa so ob 6. uri'končali z delom in pospravljali cevi, so naenkrat začuli zvon in opazili ogenj. Ponovno so pognali motorko in napeljali cevi. Po napornem gašenju se je posrečilo gasilcem požar udušiti. Prišli so na pomoč tudi gasilci iz Novega mesta, ki pa jim že ni bilo več treba gasiti. Največjo škodo ima Potočarjeva. Pogorelo ji je: hiša s kaščo, pod in hlev, kozolec in svinjak, dalje 40 mernikov koruze, 20 mernikov žita, vse poljsko orodje, en voz in pa štirje prešiči, ki jih je da svinjak shraniti začasno sosed Fabijan. Zgorelo je tudi mnogo obleke in celo nekaj denarja; Zavarovana pa je bila Potočarjeva samo za 12,000 di narjev. Sosedu Zupančiču .pa je pogorela hiša in gospodarsko poslopje. Zavarovan pa je bil za 20,000 dinarjev. Ljudje domnevajo, da je požar najbrže kdo nalašč podtaknil. Požar. Plameni so objeli ter uničili najemninsko hišo posestnika Janeza Potočnika v Ptuju. Ogenj je uničil poslopje in hleve do tal. Domačim gasilcem se je posrečilo požar omejiti. Skoda znaša nad 10,000 dinarjev, ki je pa krita z zavarovalnino. Slovenski biografski leksikon, caterega prva knjiga obsega imena A do L, je prišla v knji-garniški promet. Delo prinaša izčrpne sestavke o vseh naših pomembnih možeh, učenjakih, umetnikih, gospodarjih, politikih, vzgojiteljih in drugih narodnih delavcih. Članke so napisali odlični strokovnjaki, da je delo naš najboljši kulturni kažipot. Leksikon je založila THE NORTH AMERICAN TRUST COMPANY Edina slovenska banka v Clevelandu, Ohio. GLAVNI URAD: PODRUŽNICA: 6131 St. Clair Avenue 15601 Waterloo Road GLAVNIČNO PREMOŽENJE POL MILIJONA DOLARJEV CELOTNO PREMOŽENJE NAD 5 MILIJONOV Na tej slovenski banki vložite denar brez skrbi in vam nosi lepe obresti. \ Kadar hočete poslati denar v staro domovini, pošljite ga najceneje po naši banki. SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POfiTI K- E ................................................................................................................................................. 1 Zadružna gospodarska banka v Ljubljani in se dobi v komisijski prodaji Nove založbe v Ljubljani, broširano (štirje zvezki) 390 dinarjev, močno vezano v polusnje 430 dinarjev. Vinska trta z nad tisoč grozdi. V St. Vidu nad Ljubljano je pred tremi leti vsadil lastnik Erman pred svojo hišo tik zadnje tramvajske postaje vinsko trto-samorodnico vrste "Washington," katera se je v par letih neverjetno bujno razvila in dela danes lepo bra j do z nad 1,000 grozdi in grozdiči. Dejstvo, da je en sam trs v letošnji suši in v nevinorodnem kraju tako bogato obrodil, vzbuja splošno pozornost, in je bogato obložena trta predmet mnogih opazovalcev. ZANIMIV slovenski dnevnik imate v svoji hiši, ako zahaja v vašo hišo 'Ameriška Domovina' ZA BOŽIČ POTOVANJE V DOMOVINO 25. nov.—Berenraria na Cherbonnr Potnike spremlja g. M. Ekerovich 26. nov.—Champlaln na Havre, potnike spremlja g. L. Goldberg. 6. dec.—Satornia na Trst. S. dec.—Europa na Bremen. Potnike spremlja g. Broz 9. dec.—Paris na Havre. Naše glavno skupno potovanje. Potnike spremlja naš uradnik g. P. Dajčman Lahko potujete tudi ob drugem času ln na drugih parniklh. Mi zastopamo vse vozne linije. DENARNE POŠILJKE Brez vsake izgube za pošiljatelje mi po&iljamo denar v stari kraj že nad 13 let točno in zanesljivo, v dinarjih, lirah, dolarjih itd. 250 dinarjev $ 4.60 H 100 lir $ 7.75 500 dinarjev 8.75 || 200 lir 11.40 1,000 dinarjev 17.00 || 500 lir 27.00 5,000 dinarjev 83.00 || 1,000 lir 52.75 Pri večjih zneskih sorazmeren popust. Vse poSlljke naslovite na: LEO ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE. INC. 1359—2d Ave., New York, N. Y. Beli okvirji M očala M »olike otrok*, tr-peftni in garantirani, da n« bodo xaSrneli. Ona $2 .SO. , Garantirani koto pozlačeni in trpeini okvirji za očala za otroke ali odraz tie. Cena $3.78. Tudi druge moderne okvirje in očala brez okvirjev vam nabavi po različnih cenah. DR. L. A. STARCE Eye Examined «411 St. Clair Ave. Pboa* HEnderzon 2429 v Slov. Narodnem Doma CleveiaBd, O. NAROČITE SI za dolge zimske večere zanimiv slovenski dnevnik AMERIKANSKI SLOVENEC Pošljite na upravo in poiiljali vam bomo za poskuSnjo list za dobo dveh mesecev. Zanimiva povest o "Tarzanu" v slikah in povesti bo izhajala še celo zimo. Naročite si "Amerikauskega Slovenca" in čita j te to zanimivo povest tvetovne novice, slovenska vesti Is cele Amerike, krasne, originalne povesti, članke ter dosti n Salo ln n pouk. Naročite se. Naročnina po Ameriki la mM sa celo leto. Lepe tiskovine lahko naroČite ob VMkem časa s T tiskarni "Ameriške Domovi- S ne," Vam bodo točno ln po * najbolj zmernih eenah postregli. 8e priporočamo. Ameriška Domovina ■ 6117 SI Clair Ave. E CLEVELAND, O. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC izdeluje vsa tiskarska dela, za trgovce, društva, organizacije in župnije. Lično delo, zadovoljiva postrežba ter zmerne cene, je naše geslo. Pišite po naš cenik za tiskovine. Amerikanski Slovenec 1849 West 22d St. Chicago, 111. 1 mmm F. KERZE, 1142 DsUas Rd. N. E. CLEVELAND, O. K. 8. K. J, Društvi Kadar naročate aaatava, racam« In drugo, pazite na moj« la« ln naalor. če hočete dobiti najbolj* blago m najnlije cena. Načrti In wad ZASTONJ i jj ITALIATT (g)UNE "ITALIA" - "COSULICH" 1000 Chester Avenue Cleveland, O. Cherry 6575 DIREKTNA ZVEZA V Trst in Dubrovnik Razko&ni in ogromni pnrnru Od New Torka do Trste 11 dnL PRIHODNJA PLOVBA: 22. oktobra.................................Avgusta 29 oktobra....................................Satornia 2. novembra........................................ Roma 12. novembra—..............Conte Grand« 16. novembra................................Vulcania 26. novembra..............................Augustas ZNIŽANE CENE v eno stran ln roand tri* Izborne udobnosti. Izvrstna kuhinja Vprašajte lokalnega agente ali drutbo Sssssbssbss^ Dva božična izleta v domovino Ako nameravate v domovino, pridružite se rojakom, ki potujejo z izletoma na najnovejšem parniku francoske linije "CHAMPLAIN" 26. novembra "PARIS" 9. decembra Za pojasnila in navodila pišite takoj na: AUGUST KOLLANDER CO. 6419 St Clair Ave. CLEVELAND. OHIO all pa na Irenah Jdna JOSIP KLEPEC, javni notar Real Estate, Insaraae«, Loans 197 N. Chicago St JOLIET. ir.i- Ali imate ie svojega otroka sa varovanega pri naii Jednoti? »•- •• OLD WORLD GEMS AT WORLD S FAIR -Golden ornaments, works of art, and gem-encrusted vessels of precious metals from ancient and medieval Persia rivaling in splendor the priceless treasures described by pilgrims returning from the Crusades will be exhibited at A Century of Progress Exposition—Chicago's 1933 World's Fair. The Persian government has promised to lend many of its famous antiques and art .treasures for the duration of the Exposition. • Among the rare articles from which the Chicago exhibit may be selected are: the crown jewels of the shahs; the priceless silver carpet from the shrine of Shah Abbas II in the Mosque of Qun; the best of Persia's historic inscribed and illuminated manuscripts; wonderful Sass-manian textiles, silk and gold tissues and embroideries; prayer rugs that are worth a prince's ransom. Other objects which may comprise this collectoin are: manuscript of the life of Tam-merlane; vessels and implements of gold, engraved and encrusted with massive jewels and used by the Shah Abbas; medieval Persian pottery of the 12th and 13th century; ewers, plates and basins of gold from the shah's private collection; rare embroideries and silk tapestry carpets enriched with gold and silver; prayer arches and luster tiles used in the 14th century; a mosaic faience or colored tile wall. OONTUBCTOBS m submitting contributions to Our Pate, please consider tbe following: L Use one side of paper on] y. S. Manuscripts written in pendl will not be considered. 3. If possible typewrite material. 4. AH oontrfbutioos must be signed by author. Name wffl be withheld from publication by request 5. Materiel most be reostred by Our Page not later than I a. m. Saturday prior to intended publication. & Manuscripts vill not be returned. ?. Addr ess wwwwUKfi^i to Our Page, 8117 St Clair Ave* Cleveland. O. • • • Editor: Stanley P. Zupan. Vacation Over, Ready to Go Have you decided on attending the annual Mother of God School Alumni's harvest dance this coming Sunday ? You did ? Well, that's just great, for Waukegan and North Chicago are ready to welcome you. We would like to see many new faces at this gala event. This event, as we have said, is one of the largest and most attended affair of its kind in Waukegan. Well, the secret is out. Ted Bolte and his orchestra from Joliet, 111., are on their way to Waukegan. The musical program that Ted, and his boys have decided on for the evening is sure to make a hit with everyone present. Vaudeville for the evening will be provided by Ted Bolte's quartet, who sing and joke for all their worth. To describe the evening's entertainment to you in detail would be difficult, so we again invite all those from Joliet, Chicago, Milwaukee and South Chicago who can attend this gala event to be present on Sunday, Oct. 23, 8:30 p. m., at the Mother of God Hall. John A. Cankar, Publicity Agent. OGLESBY CHILD DIES Josephine Makse, 5, daughter of Mr. and Mrs. Joseph Makse, 234 School St., Oglesby, 111., died after being ill several hours with the croup. The deceased was well and happy when its mother underwent a major operation several days ago, and now after only a few hours' illness is dead. This is the second violent death in the Draga mi: Moj vacation je over, in ti lahko guess-as kej sem ga spendov. Zdaj sem all rested up pa ready za places go-at. Naš Page showa da bo lotsa doings all over, in je cajt da jaz take-am in a couple af-fair-e. Sem all pepped up ker sem watchov en football game last week. Tudi sem en mal bruised up, ampak jaz nisem play-ov. Ena dekle je standala next to me pri game, pa every time da je the "other" side plow-ov skoz line mi je pokala v ribs. Thinkam da na "ta" side je playov her boy friend, in je bla excitana kadar so bli smeared. Good thing da niso plowal skoz the "other" side dosti, drugač bi vse moj ribs bli brokan. One thing mi je impressal: skoraj everybody knowa football playerje by their first names, čez par tednov bomo have-al big election, ampak football je ta big thing, če bi senatarje pa congressmane have-al football team, then bi public bil interestan v government. Ampak, zdaj pa lotsa people še ne know-ajo koliko senatarje so v senate. Na football game so samo sell-al hot dogs. Tisti pigskin da so kick-al in pass-al v game je bio ta nearest thing do prešičove klobase. Tellay tvoy papa da lahko make-a lotsa jelly z en ton grapes. G. Dee. P. S. Waitom za tvoy answer. Thinks Sports Give Hint to Girls Eveleth, Minn,—Sportward, ho! Kay Jays! The St. Josephs of Cleveland are organizing a basketball team, after years of inactivity. A hint to us, girls. Will it sink in? . . . While the campaign is foremost on the front pages of the papers, the pros and cons of the youth of today are still being written. Some people just naturally put the bad points foremost, while others look for the good in the young folks—and find it. . . . Wood cutting it very good exercise for young and old. It is a common sigfct these days to see boys and men, and even girls and women, chopping and piling up wood against the ravages of winter ... Did you ever stop to think that the house-to-house peddler from out of town does not contribute to your town's expenses, or that he does not invest his profits in your local enterprises? . . . It's too bad for Minnesotans that the hunting season on partridges is so short this year, seeing that the birds are so plentiful and the opening so long awaited. It seems like promising long pants to a kid when he'll be 14 years old, and then limiting him to long knickers. . While Prof. Piccard is soaring miles up into the stratosphere, Dr. Beebe is planning to go a half mile under the ocean to discover what he can about sea life. Just another of man's eternal quests. .. . And a riddle is.' Why do not more young people attend the monthly me^ings.^ thfcraKajti Jay odge? Naturally, it takes the younger generation to put forward some move to sponsor sports and other activities. Make up your minds to come! Mitz. TOOTH TALKS -Dr. J. W. Mally_ SCOUTS The first of the permanent teeth to erupt is the six-year molar, called so because it maktfs its appearance at about the sixth year of our life. There are four six-year molars. The uppers, one on each side of the jaw, come in immediately behind the last deciduous or baby tooth. This six-year molar does not take the place of any of the baby teeth. In fact, none of the permanent molars replace any of the temporary of baby teeth. When any of the molar teeth are lost none other grow to replace them. The six-year molar is the tooth that is most often mistaken by many for a baby tooth, and is unfortunately neglected and left to decay to such an extent that it must be extracted. The six-yea^ molar is an important tooth > that it helps in bringing about the proper occlusion of all the te?th. It holds the jaws in definite relation to each other, during the time that the baby teeth are J>eing lost and the permanent teeth are growing in. They are large and powerful, and when lost the area of masticating surface has been reduced considerably.. If the six-year molar is lost prematurely, the te st past three weeks: Joseph's College 1. Athletics May 15: St. Stephens 25, Indianapolis Jays — basket Chicago Robins 1. bal1- May 29: St. Stephens 12, St. Florian Boosters, South k. l. b. Milwaukee 13. Chicago, 111.1—basketball. , May 30: St. Stephens 14, St. Joseph Sports, Cleveland Royal Aces 7. (Coilinwood), O.—basketball. june 5: St. Stephens 3, South girls and boys. Chicago 4. Joliet Kay Jays—bowling june 12: St. Stephens and basketball, girls and boys. Waukegan St. Joes 11. Pitt Booster Club—bowling. june 19: st. Stephens Chicago St. Stephens—girls' Waukegan Boosters 4. and boys' basketball. june 25: St. Stephens La Salle Kay Jays—bowling, Unknowns 6. men and women. june 26: St. Stephens 7, Brooklyn Trinity Knights— Joliet 5. basketball. july 4; St. Stephens 3, Social i Uhlands 0. St. Florian Boosters, South j July 9: St. Stephens 3, Freed Chicago, 111., baseball banquet, Boosters 2. treasure hunt, minstrel dance July 10: St. Stephens 6, Joliet Booster Club, dance. Waukegan St. Joes 8. ^ Waukegan Booster Club. July 17: St. Stephens 6, K. novelty dance. L. B. Milwaukee 2. Pitt Booster Club, Hallowe'en July 23: St. Stephens ball. Vagabonds 9. Brooklyn Knights of Trinity, j July 24: St. Stephens grand reception ball. Waukegan Boosters 6. St. Francis Booster Club, Jo- July 30: St. Stephens 6, Holy liet, dance. Name 5. St. John the Baptist Lodge, July 31: St. Stephens Joliet, dance. South Chicago 2. St. Joseph's Lodge, Wauke- Aug. 6: St. Stephens gan, dance. Rocos 0. Lodge No. 243, Barberton,; Aug. 7: St. Stephens 4. Jo-O., bunco party » liet 2. Dramatic Au*- 14: St Stephens 14, Pitt Booster Club, minstrel jApocha show, pending. Au&- 20: St. Stephens 5, Make the Loudspeaker vi- Vafabonds 3' brate! Step up to the mike at! Au21: St- Stephens 17, Jean Wald and her KDKA orchestra of 11 beautiful girls who will entertain the Pitt Boosters and their guests at the Jay Hallowe'en frolic. On her program, Jean includes a vocal trio, a clever blues singer and a host of distinctive novelties. and vaudeville girl orchestra the only feature to be "harped" on, but also the grand time that is in store for everybody. The Slovenian Auditorium will be decorated in Hallowe'en atmosphere—a blare of color, a tinge of the beauty of mid-season autumn. Everyone who has attended our past successful events went away with the promise that he would not miss any of our entertainments^ and we assure all that after this Hallowe'en social this promise will again be confirmed. Selling tickets is not the only sign of your successful attempt in carrying over the sucpess of the dance. In these hard limes, when dance enthusiasts and music loveči have ndt enough come reports that friends of the boosters are procuring the means to get to this event. All the interest in the dance is due to the good work the members of the booster club are doing in spreading the news. Not only is the famous radio money on all occasions, tickets cannot be bought upon every quest. The big idea is to sell your prospect just what a time is in store for him at the dance. Leave in him the impression that will create a desire of not missing the frolic. Mention what good times we offered before and talk the affair up. Let's become living posters and bring our ideas across personally, Every member of the KSKJ in Pittsburgh should deem it his or her duty to do this. Oral and personal advertising to your friends and associates carries the idea home and brings the desired effect, a packed ballroom on Hallowe'en. • . 11 ■ ^ * • ' F. J. Sumic. CAGE PLAY TO RESUME PLAY FOLLOWING PLANS OF STATE ATHLETIC BOARD; EXPECT ELY TO AUGMENT LEAGUE ROSTER Although the Minnesota KSKJ Athletic Board has not met as yet to formulate plans for the winter athletic program, it is very definite that basketball will be played. Eveleth and Chisholm may play a game or two of outlaw hockey in keeping with their annual custom of proving which is supreme and because they like the game. The basketball season last year began on Nov. 19 and ended on Feb. 10. The time of the season this year will probably not vary considerably, but there will be a change in the number of teams. CHAMP TEAMS IN WAUKEGAN PARISH FINAL NOTICE Deadline Not. 1 Don't Delay! All managers of KSKJ baseball teams who feel that their teams are entitled to the compensation that has been given them in previous years should make their application within the next few days and include their rosters approved by their lodge secretary and games played and otljer evidence intended to show their qualifications for this compensation. Frank Banich, Chairman Athletic Board. 9, 7, 8, 2, Our Page, 6117 St. Clair Ave., [Petrzilkas 2. Cleveland, O., and let your news! St StePhens 4> ride on the crest of a wave that Shi,ler A* C' 2* crosses the U. S. up and down,1 Sept 4: St stePhens 3, Or- sideways and across the ocean. 31"gers (La Salle) 2- 0 ! Sept. 5: St. Stephens 4, Uhlands 3. FINAL STANDING Minnesota KSKJ Baseball League Sept. 11: St. Stephens 5, Northwestern R. R. 3. Sept. 12: St. Stephens 3, Holy Family (Joliet) 5. Team Sept. 17: St. Stephens 6, W L Pet. Ave. Cublets 3. Soudan 9 1 .900 .321 Sept. 18: St. Stephens 1. Eveleth 7 5 .583 .338 Robins 4. Aurora 5 6 .455 .263 Sept. 25: St. Stephens 9, Chisholm .. 1 10 .091 .279 Shiller A. C. 1. STANDINGS OF EVELETH KAY JAYS Augment Jay Athletic Board Josephine Ramutta is the new representative elected to the KSKJ Athletic Board, a confirmation from KSKJ headquarters in Joliet advises. - The confirmation follows the election of Miss Ramutta at the recent meeting of the Joliet Kay Jay Booster Club. Miss Ramutta will fill the Joliet representative post, formerly held by John Churnovich, chairman, who tendered his resignation to the Supreme Board at its June, 1932 meet-L. Postudensek 3 17 ing. " ' |R. Peterlin...... 5 26 BARAGAHOP DATENAMED The date.for the Baragas' dance is all set for Nov. 26, to be held at South Side Turn Hall. Let's alj,jt>e at the meeting Friday night to learn more about it and to get the tickets, so that we can start tapping the shoulders of all our friends and getting aome "dough" out of them. Don't forget to make use of the suggestion box. Drop 111 an idea or two—it all goes to making the meeting more interesting. Don't forget Friday night! Scribbler. G AB H Pet. F. Skrinner...... 8 30 15 ,500 L. Ahlin..........* 6 30 7 .230 F. Miroslavich 3 15 4 ,260 F. Drobnich... 11 52 22 ,423 J. Kausek...... 10 31 12 .393 A. Kvaternik.. 11 47 8 .148 J. Klun............ 8 20 6 .300 F. Rozinka...... 10 46 20 .434 A. Pene............ 9 42 25 .595 A. Peterlin...... 8 40 15 .375 C. Gornik,....... 5 12 2 .166 J. Intihar........ 9 43 10 .232 7 .411 8 .307 With the addition of Frank1 This is the average for 11 Banich of Chicago, chairman, [games, one game not accounted Minnesota Basketball Man-agera, Note! Basketball managers of Aurora, Eveleth, Ely and Soudan are requested to find out on which dates they can have their gymnasiums and notify me as soon as they can. Then I can call a Range meeting to draw up a schedule. John J. Kordish. Francis Jays Will Frolic Joliet, 111.—On the eve of Nov. 3 the St. Francis Booster Club will hold a dance at Slovenia Hall. The boosters take this opportunity to invite their Kay Jay friends from Joliet, Chicago, La Salle, Ottawa and other neighboring cities to attend this dance. / Chuck Formento, Joliet's most popular dance orchestra, wijl furnish the music for this gala event. Admission: Ladies 25 cents, gentlemen 35 cents. Don't forget the date! St. Francis Booster. The junior and senior baseball teams of the Mother of God Parish in Waukegan, 111., went through the season undefeated in their respective leagues. They are the Lake County and the C. Y. O. League champions. Beautiful cups were awarded the winning teams at the recent Holy Name meeting. Individual silver medals were presented to each player. The Rev. M. Butala congratulated the boys and praised them for their good showing and excellent sportsmanship. Those receiving medals in the junior division were: Rudolph Jappel (captain). Vic Petrovič, Rudolph Gerchar, Bill Mozina, Albie Setnfkar, Jacob Repp, Willie Suhadolnik, Stanley Mi-halic, Anton Opeka, Gabriel Drasler, John Skrbac, Joe Zu-pec, Frank Musich, Frank Drasler, Peter Grampovcnik. Those in the senior division are: Frank Drasler, John Gerchar, Vic Cesnovar, Tony Kolenc, Joe Mozina, John Merlak, John Grampovcnik, Frank Gerchar, Joe Umek, Marty Ekovich, John Marinsic, Robert Terchek, John Lesnak, Joe Mihalic, Leo Miks, Joe Miks and Martin Svete. • A club has been started in Ely and its members threaten Aurora, Chisholm, Eveleth an4 Soudan (last year's teams) with some keen competition. John J. Kordish. Beware the man who doubt« all others' motives. PITT FOR INFORMAL BOWLING Will Hold Sunday Night Get-togethers; League Pending Bowling alleys at the Slovenian Auditorium, Pittsburgh, Pa., are polished and ready to witness the hits and misses of the Pitt booster bowlers. The first bowling get-together will be staged at 8 p. m. Oct. 23. The club is doubtful whether or not it will sponsor a bowling league this winter, but that will not stop the scheduling of a bowling spree every Sunday night. The get-togethers will be open to all members of the KSKJ, who will be given an opportunity to bowl with their fellow members when they can afford it. Others who do not bowl are asked to join in the Sunday evening activities and to enjoy themselves by rooting for their friends. The Pitt KSKJ Booster Club members do not measure their affiliation by the amount that jingles in their pocket, but by the spirit of comradeship one shows the other. That is why everybody, bowlers and non-bowlers are urged to meet at the bowling confabs. The bowling nights will be the only form of activity promoted by the club until the big Hallowe'en dance is made a success. The minstrel show, the card party for the benefit of the church and the Christmas treat for the children will be in order after the dance. Pep up the dance! F. J. Sumic. ST. STEPHEN'S NO. 1 JUNIORS PARISH LEAGUE CHAMPS KSKJ THEME SONG By F. J. Lokar and Miss Ramutta, the KSKJ Athletic Board now numbers seven and includes two women and five men. Miss Ramutta resides at 1805 N. Center St., Joliet, 111. Oct. 1: St. Stephens 6, St. Stephen Juniors 4. Oct. 2: St. Stephens 9, St. Stephen Juniors 0. Oct. 2: St. Stephens 5, St. Stephen Juniors 8. for. Games won 7, lost 5. Team average .338. John P. Shukle, Manager. —--0—- The man who tries to live be- yond his means usually winds up by having to live without his friends. _ __——o- The house of a tidy woman *nd a motion to adjourn are always in order. (Tune of Notre Dame's Theme Song) Cheer-cheer for K S K J, Fight for her in every way, Send our Booster cheer on high, Keep up the spirit, don't say die; What tho' our gain great or small, Fight on, you Boosters, win over all, While our hearts beat day by day For dear old K S K J. SEASON AVERAGES G AB H R 2B 3B HR Pet. J. Korenchan, If..... ......... 14 52 18 23 4 0 0 .442 J. Brod, 3b............. ......... 15 68 24 26 7 0 0 .368 F. Stepuchin, cf..... ......... 19 76 15 27 3 0 0 .355 F. Ude, ss............... ......... 12 40 14 14 3 0 0 .350 H. Prah, p............... ......... 13 37 6 12 0 0 0 .324 L. Kerzich, lb....... ......... 18 79 21 23 10 0 1 .282 L. Basco, rf........... ......... 24 92 21 24 4 0 0 .260 W. Kure, 2b........... ......... 21 78 14 28 4* 1 0 .256 V. Prah, p............... ......... 11 32 2 8 1 0 0 .250 F. Grill, c............... ......... 16 53 11. 13 2 1 0 .249 C. Grill, 2b............. ......... 18 62 15 15 3 0 • I .242 L. Kovacic, p........ ....... 17 54 14 13 5 0 0 .240 A. Terselich, c....... ........ 12 37 7 8 0 0 0 .216 P. Bogolin, ss......... ........ 7 22 0 4 0 0 0 .182 I. Kaiser, lb........... ........ 14 45 12 7 2 0 0 .156 J. Terselich Sr. STANDINGS OF CHISHOLM KAY JAYS • G AB R H 2B 3B HR Pet. Vincent Gregorich ........ 1 5 3 2 • 0 0 0 :600 Frank Zgonc ......... ........ 9 38 15 11 5 0 0 .395 Jacob Gregorich ... ........ 9 39 15 12 1 1 0 .385 Tony Gregorich .... ........ 10 38 14 7 1 0 0 .368 Stanley Raushell ... ........ 2 6 2 2 1 0 0 .333 Frank J. Mihelich.. ........ 7 25 8 3 2 0 1 .320 Vincent Bovitz ...... ........ 3 13 4 v 4 0 0 0 .308 ........ 8 32 9 8 2 0 0 .281 Rudolph Gazvoda .. ........ 10 38 9 2 1 0 1 .237 Frank Matetich...... ........ 10 36 8 2 1 0 0 .222 John Pustovarh...... ........ 7 20 4 1 0 0 0 .200 Matt Frankovich .... ........ 8 24 4 6 1 0 0 .167 Louis Drobnich ...... ........ 6 26 5 4 1 0 0 .115 Frank Blazina........ ........ 5 19 2 2 0 0 0 .105 Albert Gazvoda .... ........ 2 1 0 0 0 0 0 .000 John Virant............ ........ 1 2 0 0 0 0 0 .000 Frank Rose ............ ........ 2 3 0 1 0 0 0 .000 J. J. Kordish.