Poštnina plačana v gotovini. 12. V Ljubljani, dne 3. februarja 1923. Letnik V. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. pokrajinske uprave za Sloveniji. 'lZ'selairaa.: Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca.. Izpremembe v osebju. 81. Uredba, s katero se ukinjata člena 30 in 33. pod 7. zakona o ustroju vojnega ministrstva. 82. Naredba o izračunavanju glavničnega kritja podpor in rent osrednjega urada za zavarovanje delavcev iz zavarovanja zoper nezgode. Razglasi osrednje vlade. Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo. Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo. Razglasi raznih uradov in oblastev. Razne objave. Iz „SlHžiienili Novin kraljevine Srka, Hrvata i Slovenaca“. Številka 15 z dne 20. januarja 1923.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 1. decembra 1922., s katerim se postavlja pri okrožnem agrarnem uradu v Ljubljani za višjega revizorja III. razreda Ivan Tavčar, arhivar I. razreda istega urada. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A1 e k s a n -d ra I. z dne 25. decembra 1922., s katerim se sprejema ostavka, ki jo je podal na državno službo Matej Kosmač, referent III. razreda agrarno direkcije v Ljubljani. Številka 18 z dne 24. januarja 1923.: Objave generalne rudarske direkcije: z dne 1. maja 1922.: Postavljen je pri rudarskem odseku v Ljubljani za računskega revidenta v IX. činovnem razredu Dušan Momčilo vic, računski oficial istega odseka; z dne 15. junija 1922.: Postavljeni so: pri rudarski upravi v Kreki za višjega rudarskega komisarja Ernest Čuček, višji rudarski komisar rudarske uprave v Velenju; za rudarskega računskega revidenta Dušan Momčilovič, računski revi-dent rudarskega odseka v Ljubljani; pri rudarski upravi v Velenju za upravnika Bohumil C i h e 1 k a , rudarski svetnik rudarskega odseka v Ljubljani; za pisarniškega oficiala Josip Reven, pisarniški oficial rudarskega odseka v Ljubljani; za rudarskega računskega revidenta Aleksander Stefanovič, računski revident rudarske uprave v Kaknju (vsi trije po službeni potrebi); pri rudarski upravi v Zabukovci za rudarska računska oficiala Ivan Brus, računski oficial rudarskega odseka v Ljubljani, in Dragutin K u 1 m e r, računski oficial rudarske uprave v Ugljeviku (oba po službeni potrebi); pri rudarski upravi v Ljubiji za pisarniškega asistenta Miško Širca, pisarniški asistent rudarske uprave v Velenju (po službeni potrebi); z dne 8. aprila 1922.: Upokojena je Josipina Logar, oficiantinja IV. plačilnega razreda okrožnega rudarskega urada v Ljubljani. Številka 19 z dne 25. januarja 1923.: Objava generalne rudarske direkcije: Za člana rudarskega odbora pri generalni rudarski direkciji je imenovan dvorni svetnik Vinko Strgar, rudarski glavar v Ljubljani. Objava generalne rudarske direkcije z dne 7. avgusta 1922.: Pogodbeni uslužbenci ukinjenega rudarskega odseka v Ljubljani: inženjerja Pavel Endlicher in Karel Brus, nadalje dnevničarja Alojzij Drnovšek in Margita Trtnik, so z dnem 1. julija 1922. razrešeni dolžnosti. Izpremembe v osebje. Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje z dne 12. januarja 1923., št. 43.514, je bil dr. Franc K o 11 e r e r imenovan za definitivnega državnega kopališkega zdravnika v Rogaški Slatini v VIII. činovnem razredu državnih uradnikov. Višji okrajni zdravnik dr. Josip H r n š a k pri okrajnem glavarstvu v Konjicah je podal ostavko na svojo službo in ministrstvo za narodno zdravje jo je z odlokom z dne 2. januarja 1923., št. 44.260 iz leta 1922., sprejelo na znanje. Dr. Katičid s. r. Gospod minister pravde je imenoval za notarja na četrto notarsko mesto v Mariboru Ivana A š i č a, i notarskega kandidata v Mariboru. Gospod minister pravde je imenoval sporazumno z gospodom ministrom za trgovino in industrijo za sodnike-lajike iz trgovskega stanu pri okrožnem sodišču v Celju Konrada E I s b a c h e r j a, Karla Goričarja, Frana Strupija in Mirka Grudna. Namestnik državnega pravd nika dr. Jakob H o d ž a r v Ljubljani, sodnik brez določenega službenega mesta dr. Ivan Šlibar in sodnik dr. Dominik D r n o v š ek v Murski Soboti so izstopili iz državne službe. Oddelek ministrstva pravde v Ljubljani. Zakoni in kraljevske uredbe. 81.* Ml Aleksander» I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, predpisujemo na predlog Našega ministra za vojno in mornarnico in na podstavi člena 63. a zakona o ustroju vojnega ministrstva nastopno Uredbo.* Člen 1. Člena 30. in 31. pod 7. zakona o ustroju vojnega ministrstva prestaneta veljati, ker je s predpisi zakona o začasni pomoči invalidom in rodbinam padlih, umrlih in pogrešanih vojnikov kakor tudi nekaterih civilnih vojnih žrtev z dne 28. decembra 1921. pristojnost za poslovanje o stvareh tega značaja prenesena na druge instance. Člen 2. Nelikvidirani posli v invalidskem oddelku, ki se ukinja, se prenašajo v pristojnost sodnega oddelka. Člen 3. Ta uredba začne veljati z dnem podpisa. Naš minister za vojno in mornarnico naj izvrši ta ukaz. V Beogradu, dne 31. decembra 1922.; F. Dj. br. 59.777. Aleksander s. r. Minister za vojno in mornarnico, častni adjutant Nj. Vel. kralja: general Pet. Pešić s.r. * Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 18, izdanih dne 24. ja- nuarja 1923. (Prilog I. — 1923.) Uredbe osrednje vlade. 82. Maredba ministra za socialno politiko z dne 27. septembra 1922., št. 6.533, o izračunavanju glavničnega kritja podpor in rent osrednjega urada za zavarovanje delavcev iz zavarovanja zoper nezgode.* Na podstavi § 211. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922., «Službene Novine» št. 117,** in skladno s § 184. tega zakona odrejam: § 1. Za izračunavanje vrednosti glavničnega kritja podpor in rent, odrejenih v poglavju XI. zakona o zavarovanju delavcev zoper nezgode, služijo priložene tabele I. do X.; ob izračunavanju se je treba ravnati po navodilih, obseženih v obrazložitvi koncem tabel. § 2. Te tabele je uporabljati prvenstveno za izračunavanje vrednosti glavničnega kritja za letne zaključne račune osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Veljajo' že za drugo polovico leta 1922. ter se morajo uporabljati tudi za izračunavanje obveznosti po § 27., tretjem odstavku, izvršilne naredbe z dne 3. junija 1922., «Službene Novine» št. 130.*** § 3. Glavnične vrednosti nakazane odškodnine, ki jo sme zahtevati osrednji urad za zavarovanje delavcev po tretjem odstavku § 96. zakona o zavarovanju delavcev, se izračunavajo po predpisih te naredbe. Te tabele so tudi osnova za zaračunavanje odpravnine, ki se daje enkrat za vselej po poslednjem odstavku § 111. zakona o zavarovanju delavcev. § 4. Ključ za izračunavanje odpravnine po § 112. zakona o zavarovanju delavcev ne sme presezati vrednosti glavničnega kritja po priloženih tabelah. § 5. Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah». V Beogradu, dne 27. septembra 1922. Minister za socialno politiko: dr. Žerjav s. r. * Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 288, izdanih dne 23. decembra 1922. (Prilog LI. — 1922.) ** Uradni list pod št. 169 iz leta 1922. *** Uradni list pod št. 195 iz leta 1922. Tabela I. Tabela vrednosti rent za invalide vsled nezgode. Glavnična vrednost rente tai, ki se plačuje osebi, popolnoma ali deloma nesposobni za delo vsled nezgode, mesečno v naprej v letnem znesku 1 dinarja. Vrednost rente, ako je prejemal rentnik rento X co 1 CN 1 CO 4—5 5-6 6-7 00 1 L- 8—9 9—10 10—11 J nad 11 XI "oo O let po končanem zdravljenju, v dinarjih "co O m 2ax 3ax 4ax 5ax 6ax 7ax 8ax 9ai 10ax ax 00 13 14.547 13 14 14.507 15.487 14 15 14.462 15.440 15.957 15 16 14-414 15.389 15.903 16.203 16 17 14.361 15.334 15.846 16.141 16.328 17 18 14.305 15.275 15.784 16.075 16.260 16.389 18 19 14.244 15.212 15.719 16.005 16.189 16.316 16.398 19 20 14.180 15.145 15.649 15.931 16.113 16.239 16.319 16.361 16.378 16.382 20 21 14.111 15.074 15.576 15.853 16.034 16.158 16.237 16.277 16.294 16.299 21 i 22 14.037 14.996 15.497 15.771 15.948 16.071 16.148 16.188 16.205 16.209 22 j 23 13.958 14.914 15.412 15.685 15.859 15.979 16.056 16.094 16.110 16.115 23 24 13.875 14.824 15.321 15.590 15.763 15.881 15.956 15.995 16.009 16.013 24 25 13.791 14.732 15.223 15.492 15.661 15.777 15.850 15.888 15.904 15.907 i 25 1 26 14.697 14.634 15.120 15.384 15.552 15.666 15.738 15.774 15.789 15.794 26 ! 27 13.601 14.529 15.012 15.272 15.436 15.549 15.619 15.655 15.670 15.673 27 1 28 13.499 14.418 14.895 15.152 15.312 15.422 15.493 15.528 15.543 15.546 28 j 29 13.390 14.301 14.774 15.025 15.183 15.290 15.358 15.394 15.408 15.412 29 30 13.275 14.176 14.643 15.891 15.044 15.150 15.215 15.250 15.265 15.268 30 31 13.155 14.044 14.505 14.748 14.898 15.001 15.065 15.098 15.112 15.116 31 j 32 13.028 13.905 14.358 14.597 14.744 14.844 14.906 14.939 14.952 14.955 32 33 12.894 13.761 14.205 14.438 14.581 14.679 14.740 14.772 14.785 14.788 33 34 12.751 13.608 14.046 14.271 14.409 14.506 14.566 14.597 14.610 14.613 34 35 12.607 13.450 13.882 14.104 14.237 14.329 14.389 14.418 14.450 14.434 35 36 12.462 13.289 13.712 13.931 14.061 14.149 14.207 14.236 14.247 14.250 36 ! 37 12.315 13.128 13.540 13.752 13.880 13.966 14.020 14.048 14.060 14.063 37 38 12.163 12.965 13.369 13.572 13.696 13.781 13.833 13.860 13.871 13.874 38 39 12.010 12.796 13.193 13.392 13.509 13.591 13.644 13.669 13.679 13.682 39 j 40 11.857 12.627 13.014 13.208 13.322 13.400 13.450 13.476 13.486 13.488 40 41 11.704 12.457 12.834 13.021 13.132 13.207 13.255 13.280 13.290 13.292 41 42 11.550 12.286 12.652 12.833 12.939 13.012 13.058 13.082 13.091 13.094 42 ! 43 11.395 12.112 12.470 12.643 12.745 12.814 12.859 12.883 12.892 12.894 43 44 11.242 11.939 12.283 12.392 13.509 13.591 13.644 13.669 13.679 13.682 44 45 11.086 11.763 12.096 12.255 12.348 12.414 12.454 12.475 12.484 12.485 45 ; 46 10.928 11.586 12.905 12.057 12.146 12.208 12.248 12.268 12.276 12.278 46 : 47 10.769 11.405 11.713 11.857 11.942 12.001 12.039 12.059 12.066 12.067 47 1 48 10.609 11.222 11.517 11.656 11.736 11.791 11.827 11.846 11.854 11.855 48 : I 49 10.451 11.038 11.319 11.450 11.527 11.580 11.614 11.632 11.639 11.641 49 ; 50 10.285 10.852 11.119 11.241 11.314 11.366 11.398 11.415 11.421 11.422 50 ! 51 10.115 10.661 10.916 11.031 11.098 11.146 11.178 11.194 11.199 11.201 51 52 9.943 10.464 10.708 10.817 10.880 10.923 10.952 10.969 10.974 10.975 52 j 53 9.766 10.264 10.494 10.597 10.656 10.697 10.724 10.738 10.744 10.745 53 54 9.582 10.055 10.275 10.371 10.426 10.465 10.490 10.502 10.507 10.509 54 55 9.396 9.842 10.049 10.141 10.192 10.227 10.250 10.262 10.266 10.267 55 56 9.205 9.624 9.817 9.903 9.952 9.984 10.005 10.016 10.020 10.021 56 57 9.008 9.400 9.580 9.658 9.704 9.735 9.754 9.764 9.768 9.769 57 j i 58 8.804 9.170 9.337 9.410 9.451 9.479 9.498 9.507 9.510 9.511 58 59 8.592 8.832 9.087 9.154 9.191 9.216 9.233 9.242 9.246 9.246 59 60 8.375 8.687 8.829 8.891 8.924 8.946 8.962 8.970 8.973 8.974 60 61 8.148 8.436 8.563 8.619 8.651 8.671 8.684 8.691 8.694 8.695 61 62 7.916 8.179 8.294 8.343 8.371 8.390 8.401 8.407 8.410 8.411 62 63 7.678 7.916 8.019 8.063 8.087 8.103 8.114 8.120 8.122 8.123 63 64 7.436 7-650 7.741 7.781 7.802 7.815 7.824 7.830 7.832 7.832 64 j 65 7.193 7.383 7.463 7.497 7.516 7.528 7.536 7.540 7.542 7.542 65 I 66 6.950 7.117 7.187 7.216 7.231 7.242 7.249 7.253 7.254 7.254 66 67 6.709 6.854 6.913 6.939 6.952 6.960 6.965 6.969 6.970 6.970 67 1 68 6.470 6.593 6.643 6.663 6.675 6.682 6.686 6.688 6.690 6.690 68 69 6.233 6.334 6.375 6.392 6.400 6.406 6.410 6.412 6.413 6.413 69 70 5.997 6.078 6.109 6.122 6.129 6.133 6.137 6.138 6.138 6.138 70 71 5.760 5.822 5.846 5.855 5.860 5.864 5.866 5.867 5.867 5.867 71 ! 72 5.527 5.570 5.587 5.593 5.596 5.598 5.600 5.601 5.601 5.601 72 j 73 5.298 5.324 5.333. 5.337 5.339 5.340 5.341 5.342 5.342 5.342 73: 74 5.072 5.083 5.086 5.088 5.089 5.089 5 089 5.090 5.090 5.090 74 75 4.845 4.845 4.845 4.845 4.845 4.845 4.845 4.845 4.846 4.646 75 76 4.608 76 77 4.381 77 78 4.164 78 79 3.955 79 80 3.757 80 81 3.568 81 82 83 Od 76. leta starosti navzgor kakor pod «aj.» \ prejšnjem stolpcu. 3.390 3 ?99 82 83 84 sioes 84 85 2.917 85 86 2.779 86 87 2.650 87 88 2.528 88 89 2.413 89 Tabela II. Vrednost rente v letnem znesku 1 dinarja v prvem ali drugem letu po končanem zdravljenju za osebo, poškodovano vsled nezgode, v dinarjih. (Prvo) zdravljenje je končano m pred meseci v mesecu, ako se računi vrednost do dne 31. decembra računskega leta Vred- nost mS' 1 0—1 decembru 6.227 2 1—2 novembru 6.368 3 2—3 oktobru 3 rx 6.466 4 3—4 septembru 6.626 5 4-5 avgustu c s pr 6.825 6 5—6 juliju 7.081 7 6-7 juniju crq Da 7.381 8 7—8 maju 7.707 9 8—9 aprilu ro_ 8.013 10 9—10 marcu Da 8.285 11 10—11 februarju 8.522 12 11—12 januarju 8.756 13 12—13 decembru 8.990 14 13—14 novembru 9.229 15 14-15 oktobru 9.449 16 15—16 septembru 3 9.660 17 16-17 avgustu 3 9.868 18 17—18» juliju n 10.084 19 18—19 juniju Crq 10.309 20 19—20 maju 10.506 21 20—21 aprilu 10.704 22 21—22 marcu 10.877 23 22—23 februarju 11.018 24 23—24 januarju 11.139 Tabela IV. Vrednost vdovske rente (ay) v dinarjih, ki se plačuje vdovi, dokler ne umrje ali se zopet ne omoži, mesečno v naprej v letnem znesku 1 dinarja in v katero je všteta tudi vrednost odpravnine, ako se vdova zopet omoži. Vdovina Vrednost Vdovina Vrednost starost vdovske starost vdovske y rente ay y rente ay 15 7.998 60 10.261 16 8.231 61 9.912 17 8.511 62 9.565 18 8.829 63 9.223 19 9.174 64 8.882 20 9.541 65 8.544 21 9.923 66 8.208 22 10.316 67 7.876 23 10.711 68 7.551 24 11.104 69 7.232 25 11.487 70 6.921 26 11.854 71 6.617 27 12.203 72 6.322 28 12.529 73 6.033 29 12.830 74 5.751 30 13.104 75 1 5.476 ! 31 13.356 76 5.208 32 13.587 77 4.945 33 13.798 78 4.688 34 13.992 79 4.439 35 14.167 80 4.199 36 14.322 81 3.965 37 14.453 82 3.738 38 14.554 83 3.516 39 14.618 84 3.297 40 14.636 85 3.080 41 14.612 86 2.864 42 14.547 87 2.650 43 14.443 88 2.437 44 14.311 89 2.227 i 45 14.161 90 2.021 1 i 46 13.998 91 1.820 47 13.825 92 1.626 i 48 13.640 93 1.443 49 13.443 94 1.273 50 13.230 95 1.121 51 13.001 96 0.998 52 12.758 97 0.903 53 12.499 98 0.776 I 54 12.223 99 0.536 1 55 11.930 i 56 11.618 57 11.292 58 10.952 ! 59 10.608 Tibeta Ul. j Vrednost kritja, k! ga je treba rezervirati za rentnike, kateri se še zdravijo. Za vsak dinar letnega zavarovanega zaslužka poškodovanca vsled nezgode, ki se še zdravi, ako se je pripetila nezgoda v času t», je treba rezervirati za glavnično kritje V; dinarja. t 1 pred časom Poškodba se je pripetila r' ' - ~ ‘ ~ ako se računi vrednost do dne 31. decembra računskega leta, v času Vrednost kril ki so v Sloveniji in Dal-rnaciji do dne 30. junija 1917.; v Hrvatski, Slavoniji, Banatu, Bački in Baranji do dne 30. junija 1922. ja Vi za poškod se pripetile v Sloveniji in Dalmaciji od dne 1. julija 1917. do dne 30. julija 1922.; v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini do dne 30. junija 1922. 36, izza dne 1. julija 1922. tednov 0—1 od dne 25. decembra do dne 31. decembra 1.0010 1.1122 1.6683 2 1-2 18. „ „ 24. „ 1.0016 1.1129 1.6693 3 2-3 li. . „ „ 17. 1.0021 1.1135 1.6702 4 3-4 10. 1.0027 1.1141 1.6712 5 4—5 27. novembra „ „ 3. novembra 1.0035' 1 1150 1.6725 6 5—6 20. „ „ „ 26. 1.1412 1.2680 1.9020 7 6-7 13. „ „ 19. 1.2733 1.4148 2.1222 8 7-8 12. 1.4043 1.5603 2.3405 9 8-9 30. oktobra „ „ 5. 1.5208 1.6898 2.5347 10 9-10 23. 0 . „ 29. oktobra 1.6288 1.8098 2.7147 11 10-11 16. „ » , 22. „ 1.7267 1.9185 2.8768 12 11—12 w 9. „ „ 15. „ 1.8161 2.0179 3.0268 13 12-13 2. , „ „ 8. „ 1.9071 2.1190 3.1785 14 13—14 n 25. septembra „ 1. „ 1.9851 2.2057 3.3085 15 14—15 18. „ » 24. septembra 2.0630 2.2922 3.4389 16 15-16 0 H. 17. 2.1286 2.3651 3.5477 17 16—17 4 10. 2 1886 2.4318 3.6477 18 17—18 28. avgusta „ „ 3. 2.3595 2.4952 3.7428 19 18-19 91 ^ i • » » » 27. avgusta 2.3595 2.6217 3.9325 S 20 19—20 14 20. „ 2.3462 2.6069 3.9103 21 20-22 i. „ 13. „ 2.4882 2.7647 4.1470 22 mesecev 5—6 1. julija 31. julija 2.6481 2.9423 4.4135 23 6-7 „ 1. junija „ „ 30. junija 2.7811 3.0901 4.6352 24 7-8 u 1. maja „ „ 31. maja 2.8395 3.1550 4.7325 25 8-9 1. aprila „ „ 30. aprila 2.8779 3.1977 4.7965 26 9—10 1. marca „ ., 31. marca 2.9153 3.2392 4.8588 27 10—11 1. februarja „ „ 28. (29.) februarja 2.9491 3 2766 4.9152 28 11 — 12 i. januarja „ „ 31. januarja 3.0178 3.3532 5.0297 ,29 nad 12 mcs. pred dnem 1. januarja 3.2209 3.5788 5.3682 Tabel« V. Tabela VI. Vrednost otroške rente v dinarjih, ki se plačuje mesečno v naprej, dokler otrok ne umre, a najdalje, dokler ne dovrši 16. leta, odnosno 15. leta starosti, v letnem znesku 1 dinarja. Otrokova > Vrednost rente ; Vrednost rente starost ^ do 15. leta do 16 l< ta z I a!12j, ÜTT] ; a™, 16 - z | 0 J 2 3 4 5 8.586 8.972 9.470 9.947 9.535 10.069 9.175 9.747 8.666 9.270 8.079 8.714 7.443 8.108 6.766 7.452 6.054 6.783 5.304 6.066 4.516 5.312 3.690 4.520 2.826 3.692 1.923 2.825 0.981 1.922 — 0.981 Tabela VII. Vrednost rodbinske rente 1 dinarja v dinarjih, ki se plačuje mesečno v naprej rodbini onega, ki se je smrtno poškodoval vsled nezgode, dokler se izplačujejo pcedinske rente spričo omejitve §91. zakona o zavarovanju delavcev v skrajšanem znesku. Vrednost rodbinske St rost «merodajnega otroka», rente, ako imajo otroci j- onega otroka, od čig u dovr- pravico do rente sitve 10. letd, odnosno 15. leta, < , + je zavisna izprememba rodbinsko ao lD-ieia do 15. leta rente v poedinske rente g ' “ — — . 0 11.894 11.358 1 11.358 10.791 2 10.791 10.201 3 10.201 9.587 c 4 9.587 8.919 i 5 8.949 8.286 I 6 8.286 7.596 ! 7 7.596 6.878 ' !•: 8 6.878 6.131 9 6.131 5.355 10 5.355 4.548 i 11 4.548 3.708 12 3.708 2.835 13 2.835 1.927 14 1.927 0.982 15 0.982 — 1 Vrednost rente roditeljeve in deda ali babice v dinarjih, ki se plačuje mesečno v naprej do smrti v letnem znesku 1 dinarja. Vrednost Vrednost i Starost rente Starost rente X a'12» Ö X X a(,2- 40 16.313 70 7.120 41 16.098 71 6.819 42 15.876 72 6.524 43 15.644 73 6.282 44 15.404 74 5.941 45 15.155 75 5.647 46 14.894 76 5.367 47 14.623 77 5.094 48 14.339 78 4.832 49 14.044 79 4.576 50 13.740 80 4.327 51 13.430 81 4.083 52 13.113' 82 3.845 53 12.789 83 3.610 54 12.461 84 3.377 55 12.130 85 3.140 56 11.792 86 2.901 57 11.452 87 2.649 58 11.111 88 2.381 59 10.769 89 2.094 —— — 60 10.426 90 1.802 61 10.083 91 1.485 62 9.742 92 1.107 63 9.402 93 0.535 64 9.064 65 8.729 66 8.394 67 8.067 68 7.745 69 7.428 Tabela X. Tabela za izračunavanje glavnične vrednosti rente roditeljeve ali deda ali babice, ki teče od 16.-g leta, odnosno odi 15.-g leta ter se plačuje mesečno v naprej do njegove s mrti v letnem znesku „1“ dinarja. Vrednost rente v dinarjih se računi po nastopni formuli, kjer pomeni «g» starost «merodajnega otroka», po čigar dovršenem 16. letu, odnosno 15. letu, se izpremeni rodbinska renta v poedinske rente: , , , - 16 -g a"?=s=-N " +16'g odnosno a,12>: X 15 g Dx N(1X2) -f 35-g Starost roditeljeva ali dedova a!i babičina x Vsota diskontiranih števil živili s korekturo za plačevanje mesečno v naprej N(lj> Diskontirano št.:vilo živih D, 40 327.544' 20.079 41 307.908 19.127 42 289.204 18.217 43 271.391 17.3-48 44 254,429 16.517 45 238.281 15.723 46 222 910 14.966 47 208.280 14.240 48 194.357 13.554 49 181.109 12.896 50 168.507 12.264 51 156.526 11.655 52 145.143 11.069 53 134.337 10.504 54 124,086-4 9.957 7 55 114.371'2 9.429 2 56 105.181'9 8.919-6 57 96.491 9 8.425 6 58 88.289 2 7.945-0 59 80.559 5 7.480-7 60 73.288'4 7.029 7 61 66.462 3 6.590-7 62 60.068-2 6.166 4 63 54.093-7 5.753-7 64 48.525-9 5.353 7 65 43.352-3 4.966-1 66 38.559-4 4.593-7 67 34.134 0 4.231-5 68 30.065-0 3.882 0 69 26.339-3 3.545-7 70 22.943-8 3.222-5 71 19.865 0 2.913-2 72 17.088-4 2.619-4 73 14.597-8 2.342-8 74 12.376-0 2.483-1 75 10.404-7 1.842-5 76 8.667-9 1.613 1 77 7.151-0 1.403-9 78 5.838 0 1.208 3 79 4.712 6 1.029-9 80 3.757-74 868-51 81 2.956 34 724 12 82 2.291 -77 596-00 83 1.747-76 484-14 84 1.308-54 387 55 85 959-18 305-45 86 685-81 236 43 87 475 78 179-62 1 88 317 64 133 42 H 89 201-506 96-216 J 90 119-248 66-185 I 91 63-845 40-989 92 28 762 15-979 93 7-952 14-858 Tabela Vlil. Vrednost vdovske rente (m-A), odnosno G^a,.) v dinarjih, ki teče od 16.-gf, odnosno 15.-g leta ter se plačuje mesečno v naprej, dokler vdova ne umre ali dokler se zopet ne omoži, v letnem znesku o > g-0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 > y 16^y 15ay 14^y I3ay !2ay nay 10ay 9ay 8ay 7ay 6^y 5ay 4ay 3ay 2ay lay ay |y 14 • 0.842 14 15 0.953 1.042 7.998 15 16 1.085 1.184 1.295 8.231 16 i7 1.236 1.346 1.469 1.608 8,511 17 ,8 1.406 1.528 1.664 1.815 1.987 8.829 18 19 1.589 1.725 1.874 2.041 2.227 2.437 9.174 19 20 1.786 1.934 2.098 2.280 2.482 2.709 2.965 - 9.541 20 21 1.990 2.154 2.333 2.530 2.749 2.993 3.266 3.575 9.923 21 22 2.205 2.381 2.574 2.787 3.023 3.285 3.577 3.903 4.272 10.316 22 23 2.422 2.612 2.820 3.049 3.301 3.580 3.890 4.236 4.622 5.059 10.711 23 24 2.638 2.843 3.065 3.309 3.578 3.874 4.202 4.566 4.972 5.425 5.937 11.104 24 25 2.853 3.070 3.307 3.566 3.850 4.162 4.507 4.888 5.301 5.783 6.311 6.907 11.487 25 25 3.059 3.291 3.542 3.815 4.113 4.441 4.801 5.199 5.639 6.127 6.671 7.280 7.967 11.854 26 27 3.256 3.502 3.767 4.053 4.366 4.708 5.082 5.495 5.950 6.453 7.012 7.635 8.332 9.118 12.203 27 28 3.439 3.699 3.978 4.279 4.605 4.960 5.348 5.774 6.242 6.759 7.33! 7.965 8.673 9.465 10.358 12.529 28 29 3.607 3.881 4.174 4.488 4.828 5.195 5.596 6.033 6.514 7.043 7.626 8.271 8.987 9.786 10.679 11.687 12.830 29 10 3.756 4.044 4.351 4.680 5.033 5.413 5.825 6.274 6.765 7.304 7.897 8.551 9.274 10.077 10.973 11.974 13.104 30 31 3.888 4.190 4.511 4.854 5.220 5.613 6.038 6.498 6.998 7.546 8.147 8.808 9.537 10.345 11.240 12.239 13.356 31 32 4.003 4.317 4.651 5.008 5.388 5.795 6.232 6.703 7.213 7.769 8.377 9.044 9.779 10.588 11.484 12.478 13.587 32 33 4.103 4.427 4.774 5.143 5.538 5.9.58 6.408 6.891 7.412 7.976 8.591 9.263 10.001 10.813 11.708 12.699 13.798 35 34 4.184 4.521 4.878 5.260 5.667 6.101 6.565 7.061 7.593 8.167 8.789 9.466 10.207 11.019 11.914 12.900 13.992 3. 35 4.250 4.596 4.965 5.357 5.777 6.223 6.701 7.210 7.754 8.338 8.969 9.652 10.396 11.209 12.102 13.084 14.167 3 35 4.297 4.653 5.031 5.434 5.864 6.323 6.812 7.335 7.892 8.488 9.127 9.817 10.565 11.379 12.270 13.247 14.322 36 37 4.324 4.689 5.076 5.489 5.929 6.398 6.899 7.433 8.002 8.610 9.261 9.958 10.711 11.527 12.415 13.387 14.453 35 38 4.329 4.701 5.097 5.519 5.968 6.446 6.956 7.500 8.081 8.700 9.361 10.068 10.827 11.645 12.532 13.498 14.554 30 39 4.310 4.689 5.092 5.520 5.977 6.463 6.981 7.533 8.123 8.751 9.422 10.138 10.904 11.725 12.612 13.572 14.618 39 40 4.263 4.648 5.056 5.491 5 953 6.445 6.970 7.528 8.124 8 760 9.437 10.161 10.933 11.758 12.644 13.600 14.636 40 41 4.194 4.581 4.994 5.432 5.899 6.396 6.925 7.488 8.088 8.728 9.411 10.139 10.917 11.746 12.633 13.585 14.612 4 i 42 4.099 4.491 4.906 5.347 5.817 6.317 6.849 7.415 8.018 8.661 9.346 10.078 10.858 11.690 12.578 13.528 14.547 45 43 3.986 4.377 4.774 5.237 5.709 6.211 6.745 7.312 7.917 8.561 9.247 9.979 10.760 11.592 12.481 13.429 14.443 41 44 3.856 4.248 4.665 5.109 5.581 6.084 6.619 7.188 7.793 8.439 9.123 9.855 10.634 12.466 12.353 13.000 14.311 4': 45 3.715 4.106 4.522 4.967 5.440 5.943 6.478 7.047 7.653 8.297 8.983 9.713 10.492 11.322 12.208 13.153 14.161 4.9 46 3.565 3.954 4.370 4.813 5.286 5.789 6.324 6.894 7.500 8.141 8.830 9.560 10.338 11.167 12.050 12.993 13.998 46 ■ 47 3.409 3.794 4.208 4.649 5.121 5.624 6.160 6.730 7.336 7.980 8.666 9.396 10.172 11.000 11.882 12.822 13.825 47 48 3.245 3.627 4.037 4.476 4.946 5.448 5.983 6.553 7.159 7.804 8.189 9.219 9.995 10.822 11.702 12.640 13.640 48 49 3.076 3.452 3.857 4.293 4.760 5.268 5.794 6.363 6.970 7.614 8.299 9.028 9.805 10.630 11.509 12.445 13.443 49 j 50 3.270 3.669 4.101 4.564 5.061 5.592 6.160 6.765 7.409 8.094 8.823 9.598 10.423 11.301 12.235 13.230 50 51 3.475 3.819 4.357 4.850 5.378 5.942 6.545 7.183 7.873 8.601 9.375 10.199 11.076 12.008 13.001 51 52 3.692 4.143 4.629 5.132 5.713 6.313 '6.954 7.637 8.365 9.138 9.961 10.836 11.767 12.758 52 53 3.922 4.400 4.917 5.473 6.059 6.703 7.387 8.112 8.885 9.70S 10.580 11.510 12.499 53 54 4.163 4.673 5.222 5.812 6.445 7.122 7.814 8.615 9.436 10.308 11.236 12.223 54 55 4.422 4.962 5.545 6.171 6.843 7.561 8.329 9.147 10.018 10.944 11.930 55 56 4.694 5.267 5.886 6.551 7.264 8.027 8.842 9.710 10.635 11.618 .56 57 4.984 5.592 6.249 6.955 7.713 8.523 9.388 10.310 11.292 57 58 5.291 5.941 6.639 7.389 8.193 9.054 9.973 10.952 58 59 5.632 6.319 7.062 7.859 8.715 9.631 10.608 59 'eo 6.001 6.733 7.524 8.374 9.286 10.261 60 61 6.405 7.187 8.031 8.939 9.912 61 1 2 6.854 7.691 8.594 9.565 62 63 7.355 8.253 9.223 63 ,64 7.9 i 6 8.S82 64 Tabela IX. A. Glavnična vrednost otroške rente v letnem znesku 1 dinarja, ki teče od 16.-g leta ter se plačuje mesečno v naprej do otrokove smrti, odnosno do konca 16. leta njegove starosti, v dinarjih. i-£ ; o i *3 Starost «merodajnega > otroka «g», od katerega je zavisno trajanje rodbinskih rent v dinarjih 'tž' O -S Vi > ! 1 g-1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 s p O 1. _ o Z 15a «le 14^ z o 16 13^ z q16 12dz llaz 216 10d z 9az6 „16 8a z ,5 % 1 a16 6d z d16 5d z 4alz6 n13 3dz „18 Ud z „16 ldz a{B. z 0 0.386 0.789 1.209 1.647 2.103 2,579 3.077 3.596 4.140 4.708 5.304 5.929 6.588 7.290 8.060 8.972 0 1 0.477 0.974 1.493 2.033 2.596 3.184 3.797 4.438 5.109 5.810 6.545 7.317 8.130 8.996 9.947 1 2 0.572 1.091 1:671 2.275 2.906 3,563 4.250 4.968 5.718 6.503 7.326 8.190 9.100 10.069 2 3 0.572 1.168 1.790 2.437 3.112 3.817 4.552 5.321 6.125 6.966 7.847 8.772 9.747 3 4 0.604 1.234 1.891 2.575 3.289 4.033 4.811 5.623 6.473 7.3 2 8.293 9.270 4 5 0.635 1.297 1.987 2.706 3.456 4.239 5.055 5.909 6.802 7.736 8.714 5 6 0.665 1.359 2.082 2.836 3.622 ■ 4.442 5.298 6.193 7.129 8.108 6 7 0.696 1.422 2.179 2.969 3.791 4.650 5.546 6.483 7.462 7 8 0.729 1.489 2.281 3.107 3.967 4.865 5.803 6.783 8 9 0.762 1.556 2.385 3.248 4.147 5.085 6.066 9 10 0.796 1.628 2.491 3.392 4.332 5.312 10 ir 0.830 1.696 2.599 3.540 4.520 11 12 0.866 1.769 2.711 3.692 12 13 0.902 1.843 2.825 13 14 0.941 1.922 14 15 1 1 1 0.981 15 Tabela IX. a. B. Glavaična vrednost otroške rente (i5-ga‘*) v letnem znesku 1 dinarja, ki teče od 15.-g leta ter se plačuje mesečno v naprej do otrokove smrti, odnosno do konca 15. leta njegove starosti, v dinarjih. Otro- kova starost Z Starost «merodajnega otroka » «g», od katerega je zavisno trajanje rodbinskih rent Otro- kova starost 8-1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 ,3 14 15 „15 14d z 13*1 z* „15 12d z Uaz 10a z* „15 9d z a15 b“ Z „15 7dz 6az5 sSz5 d15 4“ z a15 3“ z „15 2d z n15 1“ Z a’5 Z 0 0.403 0.823 1.261 1.117 2.193 2.691 3.210 3.754 4.322 4.918 5.543 6.202 6.904 7.674 8.586 0 1 0.497 1.016 1.556 2.119 2.707 3.320 3.961 4.632 5.333 6.068 6.8-10 7.653 8.519 9.470 1 2 - 0.557 1.137 1.741 2.372 3.029 3.716 4.434 5.184 5969 6.792 7.656 8.566 9.535 2 3 0.596 1.218 1.855 2.540 3.245 3.98! 4.749 5.553 6.394 7.275 8.200 9.175 3 4 0.630 1.287 1.971 2.685 3.429 4.207 5.019 5.869 6.758 7.689 8.666 4 5 0.662 1.352 2.071 2.821 3.604 4.420 5.274 6.167 7.101 8.079 5 6 0.694 1.417 2.171 2.957 3.777 4.633 5.528 6.464 7.443 6 7 0.726 1.4*3 2.273 3.095 3.954 4.850 5.787 6.766 7 8 • 0.760 1.552 2.378 3.238 4.136 5.074 6.054 8 9 0.794 1.623 2.486 3.385 4.323 5.304 9 10 0.830 1.695 2.596 3.536 4.516 10 11 0.866 1.769 2.710 3.690 11 12 0.903 1.845 2.826 12 13 0.941 1.923 13 14 0.981 14 Obrazložitev. Priložene tabele rent služijo za sestavljanje letne bilance zavodov za zavarovanje zoper nezgode in za izračunavanje glavnične vrednosti odškodnine po § 96. Z. Z. D. Tabeli J. in II. obsezata vrednosti invalidskih rent; tabela III. vrednosti kritja za poškodovanca, ki se še zdravi; tabele IV. do IX. vrednosti rodbinskih rent; tabela X. pomožne številke za izračunavanje vrednosti ascendentskih rent. Pri uporabi je treba paziti, da se računi starost z x pri vseh osebah, ki so starejše nego x — V2 let, a mlajše nego x -f y2 let, in da se smatrajo za 0 let stare otroke vsi otroci od 0 let do y2 leta starosti, nadalje da je pri onih otrocih, ki so starejši nego 15V2 let, vrednost rente enaka vsoti rentnih obrokov, ki še pripade otroku. Vse vrednosti rent se nanašajo na edinico letne rente, ki se plačuje v mesečnih obrokih v naprej. V posameznostih je treba pripomniti to-le: 1. Vrednosti invalidskih rent. Vrednosti rent, obsežene v tabeli I., veljajo za csebe, popolnoma ali deloma nesposobne za delo, ki prejemajo rento že več nego dve leti po končanem zdravljenju; v njej se razlikujejo invalidi ne samo po starosti, ampak tudi po tem, koliko časa prejemajo rente. 2a ! pomeni vrednost rente takega invalida iz nezgode, starega x let, ki prejema rento že več nego dve leti, toda ne več nego tri leta po končanem zdravljenju; 10al pomeni vrednost rente za x let starega invalida, ki prejema rento že več nego deset let, toda ne več nego enajst let po končanem zdravljenju; a* pomeni vrednost rente x let starega invalida, ki uživa rento že več nego enajst let po končanem zdravljenju. Tabela II. daje vrednosti rent za rentnike, k i še ne prejemajo rente dve leti po končanem zdravljenju. Te vrednosti niso porazdeljene po starosti rentnikov,^ ampak samo po mesecih, ki so minuli od končanega zdravljenja. Tako pomeni 12a‘ vrednost rente za invalida iz nezgode, brez razlike starosti, čigar zdravljenje se je končalo pred 12 meseci, 24a ' rednost rente za invalida brez razlike starosti, čigar zdravljenje se je končalo pred 24 meseci. Z vrednostjo rente po tabeli je pomnožiti oni letni znesek rente, do katerega ima rentnik pravico v onem času, ko se izračunava glavnično kritje, torej ob sestavljanju bilance dne 31. decembra računskega leta. Za invalide se smatrajo tukaj vobče vse osebe, nesposobne za pridobivanje, ki prejemajo rento v času, za katerega se vrši račun; razlike ni med prehodno in trajno nesposobnostjo za delo, odnosno med začasno ali stalno rento. Za rentnika, ki je končal zdravljenje, se smatra oni rentnik, ki se zdravi iznova, ako je užival rento po končanem prvem zdravljenju vsaj 15 dni. Za rento velja v takem primeru renta, ki mu je priznana neposredno pred ponovnim zdravljenjem. II. Kritje za poškodovance, ki se še zdravijo. Tabela III. daje vrednost kritja vseh prihodnjih rent, ako se poškodovanec iz nezgode še zdravi. V tem primeru se ne jemlje za osnovo računa znesek rente, nego njegov zavarovani letni zaslužek. V; pomeni vrednost kritja za poškodovanca iz nezgode, ki se še zdravi, brez razlike starosti, ako se je pripetila nezgoda pred izvestnim časom «t», ki je označen v tabeli posebe. V; pomeni kritje rente za poškodovanca, ki se zdravi in ki se je poškodoval v pos’ednjem tednu pred dnem računanja, ako se sestavlja bilanca koncem leta, od dne 25. decembra do dne 31. de embra; V22 kritje za poškodovanca, ki se zdravi in ki se je poškodoval tekom šestih mesecev pred dnem računanja, ako se sestavlja bilanca koncem leta, torej v času od dne 1. julija do dne 31. julija računskega leta; V a knije za poškodovanca, ki se zdravi in ki se je poškodoval več nego leto dni pred dnem računanja. Vrednosti V; se morajo pomnožiti z zneskom zavarovanega letnega zaslužka, ki služi za osnovo pri odmeri rente. Konec zdravljenja se računi z onim dnem, ko se konča prvo zdravljenje, ako je prejemal poškodovanec po tem rento vsaj 15 dni; ako pa sc je moral pred potekom 15 dni iznova zdraviti, se smatra to ponovno zdravljenje za podalj-šavo pr/ega zdravljenja in poškodovanec se smatra kakor da se še zdravi. III. Rodbinske rente. Tabele IV., V. in VI. Tabela IV. obseza vrednosti vdovskih rent, ki se plačujejo, dokler vdova ne umre ali dokler se zopet ne omoži; pri tem se všteva tudi vrednost odpravnine v trikratnem znesku letne rente, ko bi se vdova zopet omožila. Tabela V. obseza vrednosti otroških rent do 16. leta starosti, odnosno do 15. leta starosti (za rente iz Slovenije in Dalmacije iz poškodb, ki so se pripetile do dne 30. junija 1922.), ter velja tudi za poedinske rente vnučadi, bratov in sester. Tabela VI. obseza vrednosti rent za ascendente (roditelje, deda in babico). Te tabele veljajo, ako ni konkurence rent. Za izračunavanje rodbinskih rent so tabele različne, ako se posamezne rente ne izpreminjajo več v znesku in ako posamezne rente še porastejo, ker so za sedaj zmanjšane zato, ker je več pravno upravičenih rodbinskih članov zaradi konkurence rodbinskih rent. Vrednosti teh rodbinskih in otroških rent in rent za aszendente (tabele IV., V. in VI.) se torej uporabljajo samo za one rodbinske člane, ki uživajo popolno določeno rento po §§ 87. in 90. zakona, ki ali vobče ni bila ali ni sedaj več zmanjšana po § 91. zakona, ker skupni znesek rodbinskih rent ne preseza popolnega zavarovanega zaslužka, odnosno ker živi samo en pravni upravičenec: roditelj, ded ali babica, vnuk, brat ali sestra. Vrednost rente za vso rodbino se dobi v tem primeru, ako se pomnoži letni znesek vsake rente v dinarjih z vrednostjo rente iz tabele za dotično leto starosti in ako se potem zmnožki seštejejo; n. pr.: Rodbina umrleca, čigar zavarovani zaslužek je znašal 10.0C0 dinarjev, sestoji iz 30 let stare vdove, 8 let starega otroka in 60 let stare matere. Išče se vrednost glavničnega kritja za vse te rente. y , , Višina rente Vrednost rente Vrednost kritja v dinarjih «1» dinarja v dinarjih Vdova . . 3333-33 13.104 43.680 Otrok . . 2500-— 6.783 16.958 Mati . . 3333-33____10.426 34.753 Skupna vrednost kritja vseh rent znaša v dinarjih 95.391. Ako pa je več otrok ali več vnučadi, bratov in sester, tako da se je morala renta posameznega rodbinskega člana zmanjšati po § 91. zakona, ker bi skupni znesek rent presezal maksimalni znesek, ako torej ne uživajo posamezni rodbinski člani popolne zakonske rente, je treba razdeliti izračunavanje glavnične vrednosti na dva računa, in sicer: po eni strani na izračunavanje vrednosti skupne rente do onega časa, dokler je renta zmanjšana, t. j. dokler uživajo posamezni rodbinski člani skupaj za toliko zmanjšano rento (rodbinsko rento), da znašajo vse posamezne rente skupaj 100 % zavarovanega zaslužka za vse člane preostale rodbine («rodbinska renta»), po drugi strani na izračunavanje vrednosti poedinskih rent, ko prično rodbinski člani prejemati popolne zneske rent («odložene» poedinske rente). Za to izračunavanje služijo tabele VII., VIII., IX., odnosno IX. a in X. Dokler uživa rodbina maksimalno rodbinsko rento, se povečava z odpadanjem posameznih članov take rodbine del rente, odpadajoč na vsakega preostalega posameznika; toda skupni znesek rente ostane neizpremenjen, dokler ne doseže vsaka posamezna renta popolnega zakonskega zneska. Točno izračunavanje vrednosti teh rent bi zahtevalo jako komplicirane račune. Zato si je treba pomagati s približnim računom; to je mogoče, ker gre za odpadanje otrok, ki odpadajo z dovršenim 16. letom starosti brezpogojno, in ker se da, puščaje vnemar umrljivost, v naprej odrediti. kdaj posamezne rente brezpogojno dosežejo popolno rento, kar se zgodi takrat, ko odpade, doživevši 16. leto starosti, tako zvani «merodajni otrok». Do tega časa se skupni znesek vseh rodbinskih rent ne iz.premeni, njegova vrednost pa je skoro enaka vrednosti brezpogojne rente do tega časa. Odrejanje tako zvanega «merodajnega otroka» in njegove starosti se ravna po sestavi rodbine, ki ima pravico do rente. Nastopni primeri naj služijo za pojasnilo, kateri otrok je tako zvani «merodajni otrok», po čigar starosti se ravna trajanje rodbinske rente. * * * A. Rente ženine in rente otrok (100%ne rodbinske rente). 1.) Rodbina sestoji iz vdove in petih otrok. Znesek poedinskih rent je v tem primeru ta-le: Poedinske rente za Znesek poedinskih rent v odstotkih zavarovanega zaslužka, akn imajo pravico do rtnie samo še vdova jvdova ln[vdova in'vdova in vdova in i ■ . trok 2 otroka 3 otroci; 4 otroci 33 , 33’„ 33’3 30’» 18 25 25 23% 25 23% 237,3 25 18-75 18 75 18-75 18 75 vdova in 5 otrok 21719 IS'6',» IS’5/,» !5t6,9 15 6/,» IS”'/,« vdovo najmlajšega i otroka 2. najmlajšega I otroka 3. najmlajšega I otroka |4. najmlajšega otroka 5. najmlajšega otroka Skupaj 337j | 58’ 3 | 83''3 | 100 | 100 | 100 j Skupni znesek rent je šele takrat manjši nego 100% zavarovanega zaslužka, ko imata pravico do rente razen vdove samo še dva otroka; to pa se zgodi, ko dovrši najmlajši otrok 16. leto starosti. Torej je «merodajni otrok» tretji najmlajši in, ko dovrši 16. leto starosti, se zmanjša skupni zneiek rodbinskih rent pod 100%, rodbinska renta pa se izpremeni v poedinske rente. Istotako je tretji najmlajši otrok «merodajen» tudi za rente iz zavarovanja zoper nezgode v Sloveniji in Dalmaciji do dne 30. junija 1917. in za take rente v Hrvatski in Vojvodini do dne 30. junija 1922. Za rente iz zavarovanja zoper nezgode pa je v Sloveniji in Dalmaciji od dne 1. junija 1917. do dne 30. junija 1922. «merodajen» četrti najmlajši otrok, ker znaša vsota vseh rodbinskih rent, ako imajo poleg matere (20%) pravico do rente še trije otroci (po 15%-), samo 65 %, torej manj nego 662/3%, t. j. manj nego novejši zakonski maksimalni znesek, a več nego 60%', t. j. starejši zakonski maksimalni znesek za rodbinske rente iz zavarovanja zoper nezgode. Odpadanje teh otroških rent nastopa za vse rente v Sloveniji in Dalmaciji do dne 30. junija 1922., ko dovrši «merodajni otrok» 15. leto starosti, in za rente iz Hrvatske in Vojvodine in za rente po novem zakonu, ko dovrši «merodajni otrok» 16. leto starosti. 2.) Rodbina sestoji iz petero sirot brez roditeljev; znesek poedinskih rent je ta-le: , Poedinske rente za Znesek poedinskih rent v odstotkih i zararovanega zaslužka znaša, ako imajo pravico do rente samo še ■ 1 sin ta 2 siroti 3 sirote 4 sirote 5 sirot j najmiajšo siroto 2. najmlajšo siroto 3. najmlajšo siroto 4. najmlajšo siroto 5. najmiajšo siroto 33’/, 337, 33'/, 33% 33’ 3 33'/, 25 25 25 25 20 i 20 20 20 20 Skupaj 33'3 66% 100 100 100 Skupni znesek rent je šele takrat manjši nego 100% zavarovanega zaslužka, ko imata pravico do rente še dve siroti, to pa se zgodi, ko dovrši najmlajša sirota 16. leto starosti; torej je tudi tukaj «merodajni otrok» tretji najmlajši. Isti otrok je «merodajen» tudi za rente iz zavarovanja zoper nezgode v Sloveniji in Dalmaciji do dne 30. junija 1917.; za take rente pa je v Sloveniji in Dalmaciji od dne 1. julija 1917. do dne 30. junija 1922. «merodajna» četrta naj-mlaiša sirota (po 20 %); za rente iz nezgode je v Hrvatski in Vojvodini do dne 30. junija 1922. (po 30%) «merodajna» druga najmlajša sirota. 3.) Rodbina sestoji iz vdove in 4 otrok, razen tega pa še iz očeta ali matere (enega ascendenta). V tem primeru ima oče ali mati pravico do rente samo takrat in v toliko, kolikor ne doseže skupni znesek rente za vdovo in otroke 100% zavarovanega zaslužka. Znesek rente je ta-le: Poedinske rente za Znesek poedinskih rent znaša v odstotkih zavarovanega zaslužka, ako imajo brez ozira na ascendenta pravico do rente samo še vdova vdova in vdova In vdova in vdova in 1 otrok j 2 otroka j 3 otroci | 4 otroci, vdovo najmlajšega otroka 2. najmlajšega otroka 3. najm lajšega otroka 4. najmlajšega otroka 33', 33’/, 25 33% 30’%,: 25 25 j 23’/,, j 18 75 25 23%, 118 75 23' „ 1 18 75 I i18 75 Skupaj 337, 58'/, 837, 100 100 ascendenta 337, 33'/, 16% - Skupaj 66% 91% 100 ! 100 i 100 Skupni znesek rent je manjši nego 100 % zavarovanega zaslužka šele takrat, ko ima pravico do rente razen žene samo en otrok; rodbinska renta prestane torej, ko dovrši drugi najmlajši otrok 16. leto starosti; «merodajni» otrok je drugi najmlajši. Istotako je za rente iz nezgode v Slo- veniji in Dalmaciji do dne 30. junija 1917. «merodajen» drugi najmlajši otrok kakor tudi pri takih reniah v Hrvatski in Vojvodini do dne 30. junija 1922.; pri rentah iz nezgode pa je v Sloveniji in Dalmaciji od dne 1. julija 1917. do dne 30. junija 1922. «merodajen» tretji najmlajši otrok. 4.) Rodbina sestoji iz otrok in ascendentov. Tudi v tem primeru se zmanjša skupni znesek rente pod 100%, ko ostane pravica do rente samo enemu otroku. «Merodajen» je torej tudi tukaj drugi najmlajši, za teke rente iz Slovenije in Dalmacije pa je od dne 1. julija 1917. do dne 30. junija 1922. «merodajen» tretji najmlajši otrok. Ako sestoji rodbina razen iz vdove in otrok še iz vnučadi, odnosno bratov in sester, pridejo ti poslednji do uživanja rente samo, če postane eden izmed njih spričo ler svoje starosti «merodajen», da odloča o trajanju rodbinske rente. N. pr. rodbina sestoji iz vdove in 4 otrok; «merodajen» je tretji najmlajši otrok, zakaj ko ta dovrši 16. leto starosti, se izpremeni rodbinska renta v popolne poedinske rente; ako ima poleg te rodbine eventualno pravico do rente vnučad, odnosno jo imajo bratje ali sestre, imajo ti skupno pravico do 331/:)%ne rente v toliko, v kolikor ne doseza skupni znesek rente za vdovo in rent za otroke 100% zavarovanega zaslužka. Ta pravica obstoji, dokler je vsaj eden izmed njih mlajši nego 16 let; za določitev starosti «merodajnega» otroka je torej eventualno vzeti v poštev še enega vnuka ali enega brata ali eno sestro, in sicer najmlajšega (najmlajšo) izmed njih. Skupni znesek rent je večji nego 100% ali enak 100%-, dokler uživajo razen vdove rento najmlajši vnuk ali brat rdi sestra in dva otroka; čim eden izmed teh treh c dpr.de, prestane skupna rodbinska renta ter se izpremeni v poedinske rente. «Merodajen» je torej ali drugi najmlajši otrok, ako je starejši od najmlajšega vnuka ali brata ali sestre, ali pa najmlajši vnuk ali brat ali sestra, ako je starejši nego drugi najmlajši otrok, toda mlajši od tretjega najmlajšega; rko pa je tudi starejši nego tretji i najmlajši otrok, je «merodajen» le-ta, vnučad, j bratje in sestre pa se vobče ne vpoštevajo. ! B. Rente daljnje rodbine, katerih maksimalni znesek je 331/s% zavarovanega zaslužka. Pri daljnji rodbini, ki sestoji iz roditeljev in deda ali babice (ascendentov) in iz vnučadi, bra-1 tov in sester, katere skupine imajo sukcesivno | pravico skupaj do Vs zavarovanega zaslužka, jel treba računih vrednost rente kot «rodbinsko j rento» v znesku 33'I^ %, dokler ne odpade naj-1 mlajši vnuk, brat ali sestra. «Merodajen» je naj-mlajši izmed njih. Vrednost poedinskih ascen-den’skih rent se računi, ako je več ascendentov, samo z rento enega, in sicer najmlajšega ascendenta, katere dejanska vrednost je nekoliko manjša nego vrednost točne rente, ki zahteva komplicirane račune; zato se smeta te vrednosti zamenjati. Dokler je še kaj vnučadi, bratov in sester, se računijo tudi te rente kot odložene rente, dok'er re dovrši 16. leta starosti «merodajni», t. j. najmlajši vnuk, brat ali sestra. * * * Tabela VII. daje vrednost brezpogojne rodbinske rente v letnem znesku 1 dinarja. V prvem stolpcu te tabele je označena starost «merodajnega otroka», ki je zgoraj popisan. Starost «treredajnega otroka» odreja čas, dokler traja rodbinska renta, in ta čas je za vse nove rente in za stare rente iz Hrvatske in Vojvodine razlika med 16. letom starosti in sedanjo starostjo tega «merodajnega otroka», za; stare rente iz Slovenije in Dalmacije, t. j. za rente do cine 30. junija 1922., pa razlika med 15. letom in sedanjo starostjo. Drugi stolpec obseza ustrezne vrednosti rodbinskih rent, ako trajajo db 16. leta, tretji stolpec pa, ako trajajo do 15. leta starosti «merodajnega otroka». Z vrednestjo «rodbinske rente» iz tabele VII. je treba pomnožiti maksimalni skupni znesek vseh rodbinskih rent, t. j. letni zaslužek onega, ki se je smrtno poškodoval. Ako se išče kritje «rodbinske rente» samo za daljnjo rodbino, je jasno, da se mora vrednost iz tabele pomnožiti samo z '/s (odnosno 20%) letnega zaslužka onega, ki se je smrtno poškodoval. Najdeni vrednosti «rodbinske rente» je treba dodati še vrednosti poedinskih vdovskih rent (tabela Vlil.) in otroških rent (tabeli IX. in IX. a) in vrednost rente najmlajšega ascendenta (tabela X.), odloženih, dokler «merodajni otrok» ne dovrši 16. (odnosno 15.) leta starosti. V tabeli VIII. odloča o vrednosti kritja odloženih vdovskih rent po eni strani starost vdo-vina (y), t. j. starost, za katero je treba računih rento (prvi navpični stolpec), po drugi strani pa starost tako zvanega «merodajnega "otroka» (g) (stolpec v zaglavju), ona ista starost, ki je vzeta za osnovo rodbinske rente. Prva vrsta stolpcev v zaglavju, označena z A, se tiče rent, ako teče vdovska odložena renta od tedaj, ko dovrši «merodajni otrok» 16. leto starosti, t. j. od 16.-g leta, druga vrsta stolpcev v zaglavju, označena z B, ako teko take renie od tedaj, ko dovrši 15. leto starosti, t. j. od 15.-g leta. V tabeli IX. odloča po eni strani starost otroka (z), za katerega je treba izračunih otroško rento in ki je vedno mlajši od tako zvanega «me-rodlajnega otroka» (prvi navpični stolpec), po drugi strani pa starost tako zvanega «merodajnega otroka» (g) (stolpec v zaglavju). Tabela IX. se tiče tekih otroških rent, ki so odložene do tedaj, ko dovrši tako zvani «merodajni otrok» 16. leto starosti, ter služi za izračunavanje vseh odloženih otroških rent, razen onih, ki so naštele v Sloveniji in Dalmaciji do dne 30. junija 1922., za katerih izračunavanje služi tabela IX. a, ker prestanejo te rente, ko dovrši tako zvani «merodajni otrok» 15. leto starosti. Tabela X. obseza pomožne številke za izračunavanje vrednosti odloženih ascendentskih rent — ako je več ascendentov, se računi samo z odloženo rento najmlajšega ascendenta — in sicer po formuli, ki je navedena v naslov« tabele X. Vrednost v tabelah je treba pomnožiti z zneskom, ki ga bo prejemala dotična oseba, ko dobi pravico, uživati popolno zakonsko renlo. sicer po formuli, ki je navedena v naslovu ta-Vsota vrednosti «rodbinske rente» in vrednosti vseh poedinskih odloženih rent daje skupno vrednost rent vseh rodbinskih članov. Nastopni primeri kažejo, kako se iščejo vrednosti kritja takih rodbinskih in odloženih poedinskih rent. 1.) Rodbina sestoji iz 37 let stare vdove in 5 otrok, starih 1, 3, 6, 3 in 10 let; letni zaslužek onega, ki se je smrtno poškodoval, znaša 10.020 dinarjev; za trajanje rodbinske rente je v tem primeru «merodajen» tretji najmlajši etre«, torej šestletni (g-6); rodbinska rente prestane, ko dovrši «merodajni otrok» 16. leto starosti. Višina. Vrednost Vrednost Vrsta rente rente r nte. kritja v dinarjih v dinarjih v dinarjih Rodbinska rente. . 10.000-— 8-286 82.860 Vdovska renta . . 3.333-33 6-899 22,997 Renta najmlajšega otroka .... 2.500-— 2-596 6.490 Rente 2. najmlajšega otroka . . 2 50O— 1-790 4.475 Vrednost kritja za vse rente . . . Din 116.822 2.) Rodbina sestoji iz 5 sirot, starih 1, 3, 6, 8 in 10 let, in iz ascendenta, starega 60 let; letni zaslužek onega, ki se je smrtno poškodoval, znaša 10.000 dinarjev; za trajanje rodbinske rente je «merodajna» 2. najmlajša sirota, torej triletna (g-3); rodbinska rente prestane, ko dovrši «merodajni otrok» 16. leto starosti. Višina Vrednost Vrednost Vrsta rente rente rente kritja v dinarjih v dinarjih v dinarjili Rodbinska renta . 10.000— 10-201 102.010 Renta najmlajše sirote 3.333-33 0-974 3.247 Renta ascendentova 3.333-33 2-077 6.923 /rednost kritja za vse rente . . . Din 112.180 3.) Rodbina sestoji iz 27 let stare vdove in i otrok, starih 3, 6 in 8 let, 2 ascendentov, starih SO in 55 let. in 2 bratov, starih 4 in 7 let; letni aslužek onega, ki se je smrtno poškodoval, znaša [0.000 dinarjev. V tem primeru je «merodajen» lajmlajši brat, torej štiriletni; rodbinska renta mestane, ko dovrši tako zvani «merodajni otrok» Vr dnost V dinarji!) 95.870 14.553 1.430 16.327 16. leto starosti. Višina Vrednost Vrsta rente rente rente v dinarjih v dinarjih Rodbinska renta . 10.000— 9-587 Vdovska renta . . 3.333-33 4-366 Renta najmlajšega obroka . . 2.500— 0-572 Renta ascendentov 3.333-33 4-898 Vrednost kritja za vse rente . . . Din Razglasi osrednje vlade. Pojasnilo, kako je kontrolirati uporabo žarnic, uvoženih državne trošarine prosto.* Na vprašanje, ali in kakšne dokaze, izjave itd. morajo predlagati občine, ki hočejo ukoriščati olajšavo iz pripombe k št. 10. in 11. zakona o državni trošarini, kakor tudi kakšna kontrola in po katerih organih se mora vršiti glede uporabe žarnic, uvoženih državne trošarine prosto, je dala generalna direkcija posrednjih davkov z odlokom št. 24.530 z dne 4. novembra 1922. to-le pojasnilo: Občine morajo ob uvozu in ocarinjanju blaga predložiti potrdilo pristojnega policijskega (političnega) oblastva, da je instalacija mestne električne razsvetljave občinska last in naprava in da je blago uvoženo iz inozemstva; tudi morajo podati izjavo, da uporabijo uvožene žarnice izključno za mestno raz-evetljavo. Da se da uporaba uvoženih žarnic kontrolirati, morajo carinska oblastva vedno obveščati o uvozu blaga finančno kontrolo v dotičnem kraju; ta kontrola nadzira uporabo uvoženih žarnic. To se priobčuje carinarnicam z dostavkom, da se morajo zgoraj omenjena potrdila, ko prispejo električne žarnice v poštnih paketih, predložiti carinarnici po pristojni pošti. Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 25. decembra 1922.; C br. 67.138 (razpis št. 325). Opozorilo glede prodajanja dinarjev in plačilnih sredstev v dinarjih.** Zavodi, pooblaščeni za poslovanje z valutami in devizami, se iznova opozarjajo, da je po odločbah ministrskega sveta I br. 1957 z dne 25. februarja 1922. in z dne 23. marca 1922. prodajanje dinarjev in plačilnih sredstev v dinarjih dovoljeno edino Narodni banki in bankam, ki jih Narodna banka v specialnih primerih pooblasti za to. Vsa doslej dobljena dovolila, v kolikor obstoje, bodisi da so z rokom, bodisi da so brez njega, prestanejo veljati z dnem 25, t. m., ne glede na to, ali so se ukoristila ali ne. Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 20. januarja 1923.; I br. 2053. Razglasi pokrajinske nprave za Slovenijo. Št. 46.595/22. Razglas. Za vidiranje potnih listov češkoslovaških državljanov se zahteva odslej v zmislu odloka ministrstva za notranje posle z dne 6. decembra 1922., D. z. br. 16.470: od imovitejših..............75— K čsl., od državnih uradnikov . . . 25— K čsl., od študentov................12-50 K čsl. Te pristojbine se preračunavajo v dinarje po tečaju beograjske borze prejšnjega dne. S tem se razveljavlja razglas pokrajinske uprave a dne 24. avgusta 1922., št. 30.410, objavljen v Ur. 1. 90 z dne 30. avgusta 1922. V L j u b 1 j a n i, dne 27. januarja 1923. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranje zadeve. Po naročilu pokrajinskega namestnika: Kremenšek s. r. Razpust društev. Št. 2412 in 2482, z dne 24. januarja 1923. «Skupina Logatec ,Jugoslovanske strokovne zveze’ v Ljubljani» in «Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupina v * Priobčeno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 18, izdanih dne 24. januarja 1923. (Prilog I. — 1923.) ** Priobčeno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 19, izdanih dne 25. januarja 1923. Celju,» sta razpuščeni, ker že več let ne delujeta in ker zaradi nezadostnega števila članov nimata pogojev za pravni obstoj. Št. 2671, z dne 25. januarja 1923. Društvo «Deutschvölkischer Arbeiterverband für Cilli und Umgebung des Bundes deutscher Arbeiter ,Germania’ für Steiermark und Kärnten in Graz» je razpuščeno, ker že več let ne deluje in ker zaradi nezadostnega števila članov nima pogojev za pravni obstoj. Št. 2674, z dne 26. januarja 1923. «Olepševalno društvo» v Ložu je razpuščeno, ker že več let ne deluje in ker zaradi nezadostnega števila članov nima pogojev za pravni obstoj. Št. 2945, z dne 27. januarja 1923. Podružnica «Slovenske Straže» v Leskovcu pri Krškem je razpuščena, ker že več let ne deluje in ker zaradi nezadostnega števila članov nima pogojev za pravni obstoj. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranje zadeve. Po naročilu pokrajinskega namestnika: Kremenšek s. r. Razglasi sielka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Št. 491/23. 152 Razglas. Gospod minister za trgovino in industrijo je dovolil z odlokom z dne 10. oktobra 1922., VI. št. 4788, gg. drju. Jos. S e r n e c u, odvetniku v Celju, in drugom, da smejo osnovati delniško družbo z imenom: «Celjska posojilnica, d. d.», s sedežem v Celju. Družba se ustanovi zato, da prevzame posle in imovino Posojilnice v Celju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki preide v likvidacijo. Osnovna delniška glavnica znaša 1 milijon dinarjev ter je razdeljena na 10.000 delnic po 100 Din nominalne vrednosti, ki se glase na imetnika. Osnovna glavnica se vplača tako, kakor je določeno v § 4. potrjenih družbenih pravil. Delniška glavnica se sme s sklepom občnega zbora zvišati do 21/2- milijonov dinarjev brez predhodne državne odobritve. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 27. januarja 1923. Dr. Marn s. r. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasa. Št. A rv 250/1 ex 1923. Po razpisu generalnega inspektorata ministrstva za finance I br. 2080 z dne 22. januarja 1923. se objavlja, da so knjižice «Pravilnik o regulisanju prometa sa devizama i valutama cd 23. septembra 1921. godine sa izmenama i dopunama do kraja 1922. godine» na prodaj pri gospodarskem uradu delegacije ministrstva financ v Ljubljani. — Knjižica stane 5 dinarjev. Št. A IV 260 ex 1923. Po razpisu generalnega inšpektorata ministrstva za finance I br. 2277 z dne 20. januarja 1923. se objavlja, da so knjige potrdil (uverenj) o zavarovanju valute pooblaščenim denarnim zavodom na prodaj pri gospodarskem uradu delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Vsaka knjiga obrazcev C. 1. A., odnosno C. 1. B., stane 100 dinarjev. Pooblaščeni zavodi naj se obračajo naravnost na navedeni gospodarski urad in naj ob naročilu plačajo kupnino, ki gre v korist kontrolnega fonda. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 27. januarja 1923. Za delegata: dr. Rupnik s. r. Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo. Št. 1491. Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo. (Od dne 14. do dne 20. januarja 1923.) Okraj Ostalih Na novo obolelih Ozdravljenih Umrlih Ostalih v na-l daljnji oskrbi j Ošp Brežice ice ( 2 Vlorb i 11 i). 1 1 Celje mesto . . . i 1 Ljubljana mesto. . i . , 1 Maribor mesto . . 2 2 . Slovenjgradec. . . 9 9 Ljubljana mesto. . Pertuosis. • 1 1 I • • 1 Ptuj okolica . . . 3 . 1 • 2 Trebušni tifus (Typhus abdominalis). Brežice 5 5 Celje okolica . . . 10 2 3 9 Kranj 1 . . 1 Ljubljana mesto. . 1 1 • . Litija 1 1 • . j Ljutomer 3 • . 3 i Maribor okolica . . 1 , 1 Maribor mesto . . 2 , 2 Novo mesto . . . 2 6 . . 8 Radovljica .... 1 • 1 Griža (Dy Celje okolica ... 1 1 senteria). 1 Kranj 4 • 2 • 2 Škrlatink a (S c a r 1 a t i n a). Brežice 10 1 8 3 Celje okolica . . . 3 3 Kranj 4 2 2 4 Krško . 2 2 Kočevje 1 1 i 1 Konjice 4 4 Ljubljana okolica . 5 . . 5 Ljubljana mesto. . 7 . 1 6 Logatec 2 i 2 i Litija • . Ljutomer 9 • 9 Maribor okolica. . 7 . 7 Maribor mesto . . 15 3 2 17 Murska Sobota . . 2 1 1 1 Novo mesto . . . 4 i 3 Ptuj okolica. . . . ii 3 3 i 10 Ptuj mesto .... i 1 . Radovljica .... 2 i 1 • 2 Slovenjgradec. . . 11 • 2 • 9 Davica (Diphteria et crosep). Celje okolica . . . 1 . 1 Kranj . 2 . i 2 Krško . 1 Ljubljana mesto. . 2 2 2 • 2 Maribor okolica . . 1 , . 1 Maribor mesto . . 3 i , . 4 Slovenjgradec. . . 4 . . 4 Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 26. januarja 1923. Sanitetni šef: dr. Katičić s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. Št. 298/23. 3—2 Razpis. Odda se mesto namestnika državnega pravdnika v VIII. činovnem razredu v Ljubljani, odnosno drugod, ako bi se izpraznilo. Rok za vlaganje prošenj do dne 4. marca j 923. Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 11. Višje državno pravdništvo v Ljubljani, dne 27. januarja 1923. U VII 862/22—7. 151 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Obtoženec Josip Ocvirk, rojen dne 13. novembra 1890. v Ljubljani, tja pristojen, rimsko-kato-liške vere, oženjen, mesar, Tržaška cesta št. 4, nekaznovan, je kriv, da je dne 22. aprila 1922. v Ljubljani Heleni Födranspergovi prodal nekaj nad 1 kg telečjega mesa, pri katerem je bilo namesto 20 % celih 40 % kosti, da je torej pri prodaji življenskih potrebščin zahteval višjo ceno nego ono, ki zajam-čuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček. S tem je zakrivil prestopek po členu 8. zakona o pobijanju draginje in zato se obsoja po členu 8. citiranega zakona na 3 dni zapora in 250 Din denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjih 5 dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni, potrjene z razsodbo deželnega sodišča v Ljubljani z dne 18. januarja 1923., BI. 703/22. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIL, dne 24. januarja 1923. A 235/22—24. 154 3—2 Poklic dediča neznanega bivališča, odnosno neznanih dedičev. Ana Župan, rojena Gregorčič, posestnica v Grabljah št. 28, je dne 7. oktobra 1922. umria. Poslednja volja se ni našla. Kot zakoniti dedič je vpo-števen tudi Janez Gregorčič, odnosno ker je skoraj gotovo že umrl, njegovo potomstvo. Ta Janez Gregorčič je živel najprej v šentjernejski župniji, se nato preselil v Tomažjo vas, župnija Bela cerkev, in potem baje odšel na Hrvatsko. Njegovo bivališče kakor tudi njegovo potomstvo sodišču ni znano. Zato se pozivlje Janez Gregorčič in vsakdo, ki hoče zahtevati zapuščino zase, naj se tekom enega 1 e t a od danes dalje javi pri tem sedišču in izkaže svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z Ivanom Čunkom, vratarjem v Dobah pri Kostanjevici, ki se je postavil za skrbnika odsotnega Janeza Gregorčiča, ter se bo izročila, v kolikor so zahteve izkazane. Janez Hudoklin, posestnik v Dobravci, je postavljen za skrbnika zapuščine. Okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek L, dne 25. januarja 1923. A V 637/22—16. 143 3—2 Vpoklic zapuščinskih upnikov. Podpisano okrajno sodišče pozivlje vse, ki imajo terjatve proti zapuščini trgovca Miroslava Kostiala Živanoviča, umrlega dne 2. decembra 1922. v Mariboru, Rotovški trg št, 8, naj se v 14 dneh od objave tega oklica zglase v pisarni sodnega komisarja notarja dr ja. Josipa Barleta v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 14, in na'j tamkaj osebno ali pa v označenem roku pismeno prijavijo in dokažejo svoje zatrjene terjatve proti tej zapuščini, ker bi sicer ne imeli nikake pravice do te zapuščine, ako bi bila zaradi plačila prijavljenih terjatev že izčrpana, razen kolikor jim pristoji zastavna pravica. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V., dne 25. januarja 1923. 155 A. Vpisi v trgovinski register. L Vpisale so se nastopne firme: 100. Sedež: Begunje pri Cerknici. Besedilo firme: Milan de Toni. Obratni predmet: trgovina z lesom. Imetnik: Milan de Toni, trgovec v Begunjah pri Cerknici št. 24. Ljubljana, dne 11. januarja 1923. 101. Sedež: Cevce. Besedilo firme: Ivan Sicherl. Obratni predmet: menjalnica. Imetnik: Ivan Sicherl, posestnik na Cevcih (občina Dolenji Logatec) št. 36. Ljubljana, dne 11. januarja 1923. 102. Sedež: Dolenji Logatec. Besedilo finne: Branko Ožbolt. Obratni predmet: trgovina z lesom. Imetnik: Branko Ožbolt, trgovec z lesom v Dolenjem Logatcu št. 41. Ljubljana, dne 11. januarja 1923. 103. Sedež: Dolenji Logatec. Besedilo firme: Ivan Škrlj. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Ivan Škrlj v Dolenjem Logatcu št. 47. L j u b 1 j a n a, dne 30. decembra 1922. 104. Sedež: Dolnja Lendava. Fesedilo firme: Hinko Blau. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Hinko Blau, trgovec v Dolnji Lendavi. Maribor, dne 5. januarja 1923. 105. Sedež: Dolnja Lendava. Besedilo firme: Samuel Eppinger. Obratni predmet: opekarna in parni mlin v Dolnji Lendavi št. 16. Imetnik: Samuel Eppinger v Dolnji Lendavi št. 16. Maribor, dne 12. januarja 1923. 106. Sedež: Dolnja Lendava. Besedilo firme: Lazar Pollak. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na drobno in z žganjem na debelo. Imetnik: Josip Polak, trgovec v Dolnji Lendavi. Firma se podpisuje tako, da postavlja lastnik pod njeno napisano, natisnjeno ali žigosano besedilo svojeročno svoj podpis: «Josip Pollak». Maribor, dne 12. januarja 1923. 107. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: J. Muc, Koloniale — Import. Obratni predmet: trgovina s kolonialnim, špecerijskim, materialnim in galanterijskim blagom, deželnimi pridelki, živili, rudninskimi olji in rudninsko vodo na drobno in na debelo. Imetnica: Josipina Muc v Ljubljani, Vodnikov trg št. 2. Prokura je podeljena Viljemu Mucu v Ljubljani, Vodnikov trg št. 2. Ljubljana, dne 11. januarja 1923. 108. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Josip Jaklič, carinsko posredništvo in špedicijsko podjetje. Obratni predmet: carinsko posredništvo in spe-dicijsko podjetje. Imetnik: Josip Jaklič, carinski upravnik v p. v Studencih, Sokolska ulica št. 27. Maribor, dne 10. januarja 1923. 109. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Tvornica kemičnih produktov «Jelen» Josip Krošelj. Obratni predmet: Firma izdeluje kemijske predmete pod imenom «Jelen», in sicer čevljarski klej, vazelino, kremo za čevlje, modrilo, črnilo in kolo-maz. Imetnik: Josip Krošelj, trgovec v Mariboru, Meljska cesta št. 75. Firma se podpisuje tako, da postavlja lastnik pod njeno napisano, natisnjeno ali žigosano besedilo: «Tvornica kemičnih predmetov ,Jelen’ Josip Krošelj» svojeročno svoj podpis: «Josip Krošelj». Maribor, dne 13. januarja 1923. 110. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Franc Toroš, carinsko posredništvo. Obratni predmet: carinsko posredništvo. Imetnik: Franc Toroš, carinski posrednik v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 53. Maribor, dne 12. januarja 1923. 111. Sedež: Slovenska Bistrica. Besedilo firme: Albert Stiger, tovarna olja, Slovenska Bistrica. Obratni predmet: izdelovanje olja. Imetnik: Albert Stiger, tvorničar v Slovenski Bistrici. Firma se podpisuje tako, da postavlja lastnik pod njeno napisano, natisnjeno ali oditisnjeno besedilo svojeročno svoj podpis. Maribor, dne 17. januarja 1923. Ulji,; 112. Sedež: Št. Vid pri Stični. Besedilo firme: V. Avsec. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na drobno. Imetnik: Venceslav Avsec, trgovec v Št. Vidu št. 42 pri Stični. Novo mesto, dne 22. januarja 1923. 113. Sedež: Šmarca pri Kamniku. Besedilo firme: Ana Zupan. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnica: Ana Zupan, rojena Jeran, vj Smarci št. 70. Ljubljana, dne 11. januarja 1923. 114. Sedež: Toplice pri Zagorju ob Savi. Besedilo firme: Lavoslav Mrnuh. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Lavoslav Mrnuh, trgovec v Toplicah št. 95 pri Zagorju ob Savi. Ljubljana, dne 11. januarja 1923. Razne objave. 146 Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tretje redno zborovanje delničarjev Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev bo dne 4. marca 1923. ob devetih v poslopju Narodne banice v Beogradu. Dnevni red: 1. ) Poročilo upravnega sveta o poslovanju in predložitev bilance za leto 1922. 2. ) Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. ) Odobritev bilance in poslovanja upravnega in nadzorstvenega sveta za leto 1922. 4. ) Predlog o razdelitvi dobička. 5. ) Eventualni predlogi delničarjev po predpisih štatuta (člen 90.). 6. ) Volitev sedmih članov v upravni svet. 7. ) Volitev treh članov v nadzorstveni svet ❖ ❖ * Tega zborovanja se sme udeležiti vsak delničar, ki je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in ki je vpisan v bančne knjige kot delničar najmanj mesec dni pred natiskom te objave (člen 86. štatuta). Delničarji, ki se hočejo udeležiti tega zborovanja, morajo položiti svoje delnice, odnosno potrdila o vpisu novih delnic, nadalje drage listine, kjer je treba tudi teh, najkesneje 10 dni pred dnem, določenim za zborovanje, torej do vštetega dne 21. februarja t. 1. Predložene akcije sprejemajo in zanje izdajajo potrdila: v Beogradu Narodna banka, oddelek za posojila na zastave in depote; v tuzemstvu vse bančne podružnice, na starem ozemlju pa tudi denarni zavodi. Po končanem zborovanju lahko vsak delničar zopet vzame svoje delnice (in drage priložene listine) tam, kjer jih je položil, proti vrnitvi potrdila. Po členu 48. zakona o Narodni banki se pristavlja, da je bila pri sodišču zaprošena amortizacija delnic, ki so se izgubile med vojno, pod naslednjimi številkami: 3751—3790, 7621, 9554—9564, 10.018 do 10.022, 10.025, 10.026, 10.723, 11.533—11.539, 12.044 (začasna), 13.372—13.375,' 13.882—13.893, 13.894—13.906, 13.916—13.919, 13.920—13.930, 13.932, 13.933' 13.934, 13.940—13.946, 13.947 do 13.951, 13.961—13.967, 13.973—13.976, 13.977 do 13.979,13.982,13.983,13.986—13.998,14.002—14.011, 14.017—14.033, 14.034—14.041, 14.042—14.044, 14.049—14.053, 14.054, 14.058—14.062, 14.063 do 14.077, 14.078—14.087, 14 096—14.098, 14.905 do 14 908 14.910 15.997—16.000, 16.001—16.004, 16 046—16.048, 16.205—16.211, 16.253, 16.787 do 16.799, 17.074, 17.187, 17.366—17.367, 17.491 do 17.498 17.532—17.544, 17.545, 17.546, 17.712 do 17.714’ 17.722 17.723, 18.741, 18.743,18.745—18.748, 18.886—18.894, 19.546—19.549, 19.579—19.632, 19.704—19.714, 19.797—19.800, 19.801—19.805 in 13.954. V Beogradu, dne 25. januarja 1923.; št. 5786. Guverner Narodne banke: Gjorgje Vajfert s. r. 150 Objava. «Hitrozid», stavbnoobrtna tvornica za zidanje hiš, dražba z o. z. v Maribora, je sklenila na občnem zboru dne 4. decembra 1922. razdružitev in likvidacijo ter je to prijavila trgovinskemu sodišču v Mariboru. Upniki družbe se pozivljejo, naj se v 14 dneh prijavijo pri podpisanem likvidatorju. Miroslav Hengerer s. r., likvidator. 144 Razid društva. Društvo «Unterstützungsverein der deutschen Handelsangestellten in Celje» se je prostovoljno razšlo. Karel Hauswirth s. r., bivši predsednik. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.