studijska knjiž.


dominikanski trg 1 PTUJ
Tednik
Glasilo Socialistične zveze delornega ljudstva za Podravje
»Tednik« izhaja pod tem skrnj- 1 šamm imenom od 24 nov 1»8) dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. — Izaja zavod »Tednik«. Ptuj. — Odgovorni urednik: Anton Bau-man. — Uredništvo in uprava Ptuj. Lackova 8 — Tel 156 — St. tek računa: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo — Celoletna naročnina za tuzem-stvo 1000, za tnozamstvo 2000 din
Št. 46
PTUJ, 20. novembra 1964
Letnik XVil.
Več mladega, sposobnega kadra v družbeno-politične aktive
VEČJA KOORDINACIJA MED KADROVSKIMI KOMISIJAMI. PREOBREMENJENOST Z DRUZBENMI FUNKCIJAMI.
V zadnjih letili so na ormoškem območju posvetili kadrovskim vprašanjem pozornost s tem, da so bile bolje analizirane slabosti in problemi, ugotovljeni vzroki pa so bili postopoma odpravljeni. Izdelana je jasna smer nadaljnjega dela na področju kadrovske politike in s tem so odpadle mnoge težave. Seveda tudi nekaterih težav sedaj ne manjka, saj vzgajanje, usposabljanje in razporejanje kadrov še nima značaja dolgs^ ročnega programiranja, ampak' so to bolj ali manj neperspektivni ukrepi, ki so povezani s trenutnimi potrebami. Kampanjski značaj reševanja kadrovskih vprašanj je posledica neperspektivnega reševanja problemov. ki so nastali zaradi ne-dovoljne in nepravočasne pre-učenosti potreb z dejansko strokovno in politično zrelostjo ter ali one delovne organizacije oziroma nekaterih družbeno-poli-tičnih organizacij. Še vedno radi pozabljamo potrebo, da mora imeti vsak program razširjenega perspektivnega proizvodnega procesa tudi dokumentacijo o perspektivni potrebi kadrov. To ugotovitev je moč podkrepiti s tem^ da so skoraj vsi občinski družbeni plani in proračuni za kadrovsko dokumentacijo premalo skrbeli.
Tako tudi kadrovsko vprašanje družbeno-političnih organizacij ni povsem urejeno na področju ofcčine Ormož. Krivda je v tem, da še ni urejen in ustavljen sistem, ter da ni temeljitega in vsestranskega pregleda kadrov. Analize s tega področja niso bile vedno dosledne, zato tudi niso imele pričakovanih uspehov. Čeprav so kadroyske komisije zadnji dve leti bolj intenzivno opravljale svoje naloge, je slaba stran v tem, da so premalo koordinirale svoje delo in se niso dovolj posluževale znanstvenih metod kadrovanja.
Vzrok omenjenega stanja ;e predvsem- v tem, da sestav kadrovskih služb v delovnih organizacijah za uspešno delo na tem področni ni dovolj strokovno usposobljen. Iz tega izhaja, da kadrovski ukrepi še vedno niso rezultat kolektivnega in koordiniranega dela.
Zelo pomembna je kadrovska politika družbeno-političnih organizacij. ki je sestavni del •plošne kadrovske politike v občimi. Napačno je probleme družbene dejavnosti reševati neodvisno od kadrovskih/ ukrepov občinske skupščine ter kadrovskih služb v delovnih organizacijah.
Kadrovske komisije imajo
.čin ski komite ZKS. občinski
•r
POSVETOVANJE PREDSEDNIKOV IN TAJNIKOV OBČINSKIH SKUPŠČIN MARIBORSKEGA OKRAJA
Prejšnji torek, 17. t. ni., dopoldne .ie bilo v Ptuju na gradu posvetovanje predsednikov in tajnikov občinskih skupščin v mariborskem okraju. Prisotni predstavniki občinskih skupščin so razpravljali o organizaciji političnih kadrov in programiranju dela v upravnih organih, o položaju in nalogah občinskih organov za notranje zadeve, o inšpekcijskih službah v okraju, o normativih dejavnosti občinskih skupščin ter o delu upravnih organov občin v UDravnem postopku.
DELO SVETOV PRED OBČINSKO SKUPŠČINO
V tem času izteka mandatna doba svetov občinske skupščine. Zato bodo na prihodnjih njenih sejah na dnevnem redu poročila o dciu posameznih svetov v njihovi mandatni dobi, pa tudi imenovanja novih članov v sVe-te. Duslej je imela Občinska skupščina Ptuj deset svetov, odslej pa se bosta tem desetim pridružila še dva nova. in siccr svet za družbeno planiranje in svet za telesno, vzgojo.
odbor SZDL. občinski sindikalni svet in občinski komite ZMS.
Kadrovska komisija Občinskega komiteja ZKS Ormož je imela lani in letos 14 sestankov, na katerih so predvsem obravnavali kadrovsko stanje v gospodarstvu, politiko štipendiranja, kadrovske probleme družbenih služb, kadre v organizaciji ZK, kadrovske probleme v družbeno-političnih organizacijah in vsestransko in temeljito so člani kadrovske komisije analizirali kadrovsko politiko v državni upravi.
Tudi delo kadrovske komisije pri občinskemu odboru SZDL je bilo dokaj uspešno. Komisija je imela 7 sestankov in je na njih obravnavala sestavo svetov za občinsko skupščino, kadrovanje v delavske svete in upravne odbore, kadrovske probleme družbenih aktivnosti, sestavo svetov krajevnih skupnosti in delo ter probleme večerne politične šole.
Najpomembnejši problemi kadrovske politike v družbero-politični dejavnosti so rsposab-Ijanje in pravilno razporejanje kadrov in funkcij. Vedeti je treba, da pravilna razporejanja in razbremenitev kadrov ni brez koordiniranega kadrovanja komisij. Zato so pri kadrovanju krajevnih odborov i..nožičmih organizacij in društev organizirali obsežne sestanke družbenopolitičnih aktivov. Na osnovi
kadrovskih pregledov iz posameznih področij se je stremelo za tem, da ne bi imel občan več od dveh družbeno-političnih funkcij, da je treba družbenopolitične aktive razširiti z mlajšimi kadri in da je treba članom družbeno-političnih aktivov nuditi primerno družbenopolitično znanje.
Preobremenjenost z družbenimi funkcijami
Napačno je mnenje, da je treba samo razdeliti funkcije druž-beno-političnega dela, ki je v našem razvoju iz dneva v dan pomembnejše. S tem. da je družbeno-politično delo zelo koristno in odgovorno, ne smemo pozabiti, da je tudi odgovorno. Razne politične funkcije, ki jih občani opravljamo častno, zahtevajo celega človeka, človeka, ki se mora idejno posvetiti svojemn delu. Poleg svoje redne zaposlitve lahko posameznik uspešno opravlja le še dve funkciji. Povprečna obremenitev v občinskem aktivu je 5—6 funkcij na posameznika, kar pa je preveč. Tako močna akumulacija funkcij je posledica slabega razporejanja in evidentiranja kadrov. Vse kaže, da še vedno premalo zaupamo mladim kadrom, saj to zagovarjamo s tem. da niso dovolj izkušeni, včasih pa celo, da so nesposobni in podbno. To so preživela ge-
sla in mnenja posameznikov, ki mladini zavestno zapirajo pot v našem družbeno-političnem sistemu, na drugi strani pa sami prevzemajo funkcije in odgovornosti. ki jih zaradi prevelike obremenjenosti ne morejo uspešno voditi.
Nesmiselno je človeku naložiti večje breme od njegovih zmožnosti in nepomembno je stremeti za tem, da funkcije nalagamo vedno istim posameznikom, ostale občane pa puščamo ob strani. Mnogo je sposobnih, naprednih in predanih, predvsem mlajših občanov, ki bodo voljni sprejeti to ali ono družbeno-politično funkcijo. Kot velja v vseh panogah gospodarstva, v družbenih službah in drugod, tako tudi velja v družbeno-političnih organizacijah načelo rotacije in se je te možnosti treba predvsem po krajevnih množičnih organizacijah smeleje posluževati in stremeti za tem. da bi funkcije hitreje prehajale iz občana na občana, saj bo s tem mnogo več občanov aktivno sodelovalo v družbeno-političnem delu in tudi razgibanost terena bo mnogo večja. V današnjem samoupravnem mehanizmu se stremi za tem, da sleherni občan aktivno sodeluje v celotnem gospodarskem odločanju v občini in da aktivno dela v družbeno-političnih organizacijah ali društvih.
(S seje Občinske skupščine Ormož)
Zadovoljivo gibanje gospodarstva v letošnjem devetmesečnem obdobju
Osebni dohodki v trgovini naraščajo neskladno z razvitostjo občine • Letos na področju gospodarstva dosežen znaten napredek • Potrebna je reorganizacija gasilskih društev • Tri gasilska društva in brodarsko društvo je treba sodobno opremiti 9 Zelo živahna razprava na seji občinske skupščine • Vsi ocenjujmo"in odločajmo — takrat bo zagotovljen napredek!
V letošnjem devetmesečnem ob-
dobju se je zadovoljivo povečala gospodarska aktivnost občine Ormož na vseh področjih. Na to so vplivali povečana proizvodnja, zvišanje produktivnosti dela, izkoriščanje notranjih zmogljivosti in drugo. V pregled gibanja gospodarstva občine Ormož so vštete vse gospodarske organizacije, ki imajo svoj sedež na območju občine. Produktivnost se je v letošnjem devetmesečnem obdobju povečala napram istemu obdobju lani za 23,1 »/«, ekonomičnost za 5.1 •/«, investicijska potrošnja za 188.3«/». zaposlenost pa samo za 1,8 'It.
V letošnjem tretjem trimesečju je bilo povečanje proizvodnje mnogo ugodnejše od letošnjega prvega polletja. Celotni dohodek se je povečal za 11,8»/«, neto produkt za 24,7 •/« in čisti dohodek za 25,8 •/«. Tudi nesorazmerja ter-jatve-obveznosti so v tretjem trimesečju skoraj popolnoma odpravljena. Najugodnejši rezultati so bili v tretjem trimesečju doseženi 'v industriji, ugodne gospodarske uspehe pa so dosegle tudi druge gospodarske veje. Celotni dohodek je dosežen glede na predvideni plan 60,5»/«, pri čistem dohodku pa so planska predvidevanja dosežena z 79.90"/». Na to pa je vplivala predvsem sprememba instrumentov pri delitvi dohodka.
Dinamika neto produkta v gospodarstvu je v letošnjem devetmesečnem obdobju ugodnejša v primerjavi z istim obdobjem lani. Na to je predvsem vplivalo zvišanje ceh, katere je le težko ugotoviti. Vsekakor pa so prikazani rezultati posledica večje gospodarske aktivnosti.
Saldo gotovih izdelkov vpliva na višino narodnega dohodka. Pri 18 •/« povečanju celotnega dohodka so zaloge porasle za 49.5 •/«. To kaže. ds so se zaloge v primerjavi s porastom celotnega dohodka hitreje povečale. Zelo usodno je dosežpp porast čistega dohodka v delovnih organizaciiah. Na to povečani® so vplivali spremenjeni instrumenti v korist delovnim or-sanizaciiam. Po ukinitvi prispevka lz dohodka, izrednega pridevka iz dohodka in prispevka družbeno investicijskim skladom je ostalo gospodarskim oraanizaf'iiam v občini nad 30 milijonov dinarjev.
Ospbm dohodki
Skupni osebni dohodki zaposlenih so se povečali V letošnjem de-
vetmesečnem obdobju za 34 •/«, kar je upravičeno in razumljivo. To je bilo tudi nujno v občini storiti, saj so v občini zaposleni prejemali za isto delo mnogo nižje osebne dohodke od zaposlenih izven občine v raznih industrijskih centrih. To kaže. da se je minimalna kupna moč zaposlenih v družbenem sektorju povečala za 98 milijonov 723 tisoč dinarjev skoraj pri istem številu zaposlenih. Največje povečanje osebnih dohodkov je bilo v gostinstvu za 63,5 •/•, v industriji za 40,1 •/«, najmanjše pa v gradbeništvu za 31.8 •/«. Porast osebnih dohodkov ni v skladu z doseženo produktivnostjo, saj se je produktivnost povečala saiiio za 23.1 •/». osebni dohodki pa za 34 •/».
V lanskem letu je znašal povprečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu 24.793 dinarjev, letos pa so osebni dohodki za 7480 dinarjev večji od lani.
Kljub hitremu naraščanju povprečnih osebnih dohodkov ie občinsko povprečje osebnih dohodkov v gospodarskih dejavnostih še pod okrajnim povprečjem. Usklajeno pa je to razmerje v gostinstvu. kmetijstvu, predvsem pa v trgovini. Na seji občinske skupščine je bila kritizirana trgovina, ki zadnji čas brez občutka sega po višjih osebnih dohodkih.
Investicijska potrošnja
Skupna potrošnja investicijskih sredstev v letošnjem devetmesečnem obdobju znaša 720 milijonov 157 tisoč dinarjev. Letošnja investicijska potrošnja je v primerjavi z lanskim letom za 188,3»/« večja. Po predvidevanjih bo letošnji izpad v planiranih investicijah 600 milijonov dinarjev. Na ta izpad v investiranju bodo vplivale investicije v kmetijstvu 530 milijonov, v trgovini, v gradbeništvu, v gostinstvu in v obrti pa bo izpad investicij za 70 milijonov dinarjev.
proizvodnje za 13,1 •/«, proizvodnja v družbenem sektorju pa naj bi se dvignila za 31,7 •/». Doseženi rezultati v družbenem sektorju in v kooperaciji kažejo na izvršitev postavljenih nalog.
Kako reorganizirati gasilska društva?
To je vprašanje nadaljnjega razmišljanja gasilcev, občanov in vseh družbeno političnih organizacij. Gre za dejstvo, da je treba dati vsaj trem gasilskim društvom v občini večji poudarek od ostalih, zato jih je treba sodobno opremiti, da bodo ob vsakem času sposobna hitreje in učinkoviteje gasiti in uspešno stopiti v akcijo ob elementarnih nesrečah.
Občinske seje so se poleg odbornikov udeležili tudi republiški poslanci Jože Tramšek, Štefan Bru-mec, Marjan Debeljak in Jože Snajder ter so vsak s svojo razpravo mnogo doprinesli pri reševanju in razčiščevanju raznih gospodarskih problemov. Seje so se udeležili tudi sekretar OK ZK občine Ormož Drago Pintarič. predsednik OO SZDL Vlado Ožbolt, predsednik OSS Alojz Balažič in direktorji delovnih organizacij v občini.	Drago Rizmpn
i
i t
i
t
Delovnemu kolektivu, vodstvu in samoupravnim organom
TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO
iskreno čestitamo k desetletnici obratovanja in jim želimo nadaljnje uspehe v proizvodnji in razvoju samoupravljanja. »*i*iit>
Svet Stanovanjske skupnosti Kidričevo

Plenum občinskega odbora SZDL
Izvršni odbor občinskega odbora SZDL Ptuj je na svoji zadnji seji sklenil sklicati plenum občinskega odbora SZDL, ki bo v sredo, 25. novembra.
Plenum bo obravnaval analizo o delu občinske skupščine v dosedanji mandatni dobi, razpravljal bo o nekaterih vprašanjih v zvezi s skupščinskimi volitvami, ki bodo spomladi 1965, in izvolil bo volilno komisijo pri občinskem odboru SZDL. Naloga komisije bo — voditi, usklajevati, proučevati in spremljati predvolilne priprave in usmerjati široke razprave občanov o vseh volilnih, gospodarskih, družbenih in kadrovskih vprašanjih v predvolilni aktivnosti. Piennm bo pomenil začetek priprav na skupščinske volitve.
Posvet predsednikov KO SZDL o pripravah na krajevne konference
V soboto, 14. novembra, je bil posvet predsednikov KO SZDL, na katerem so ocenili potek priprav na krajevne konference SZDL. Po oceni in ugotovitvah izvršnega odbora občinskega odbora SZDL Ptuj so se krajevne organizacije dokaj resno in temeljito lotile urejevanja mnogih vprašanj v zvezi s pripravami na konference.
1 Na sejah krajevnih odborov SZDL, ki so jim prisostvovali
i tudi zastopniki družbenih organizacij, društev, svetov krajevnih skupnosti, odborniki skupščine in drugi, so razpravljali o mnogih občinskih in krajevnih perečih gospodarskih problemih, ki bi jih naj obravnavali na predstoječih konferencah. Marsikje je prišlo do mnogih pobud za čim hitrejšo ureditev bolj in manj pomembnih zadev, ki jih naj rešijo krajevne skupnosti ali pristojne občinske službe. Vodstva krajevnih organizacij SZDL še vse premalo skrbijo za to, da bi SZDL postala resnična široka družbena
tribuna, kjer bi širok krog občanov lahko bolj zavestno in uspešno vplival na aktivno politiko krajevne skupnosti. Poleg kmetijskih, šolskih, kulturnih, zdravstvenih, socialnih in drugih zadev so krajevni aktivi obravnavali tudi kadrovska vprašanja y SZDL in društvih. Smotrnemu kadrovanju smo posvečali doslej premalo skrbi, zato bo v bodoče morala SZDL bolj razmišljati o tem, kako bomo s pravilnim in načrtnim razporejanjem in enakomerno obremenitvijo ljudi zagotovili nadaljnji uspešni razvoj ig delo samoupravnih organov, organizacij in društev. To je izredno zahtevna naloga, ki jo bomo morali bolj smelo reševati ob sodelovanju vseh cbčanov. Zlasti bo ta naloga zahtevna v predstoječih pripravah za volitve odbornikov in poslancev.
Predsedniki so se nadalje dogovorili o rokih konferenc. Prve konference SZDL bodo v prihodnjem tednu, končane pa bodo v sredini decembra.
Industrija
V industrijski proizvodnji dosega najugodnejše gospodarske rezultate tovarna »Jože Kerenčič-«. Ta najpomembnejša tovarna v Ormožu nezadržno novečuie zmogljivost, Fizični obseg proizvodnje je dosežen, čeprav se podjetje še srečuje s težavami.
Kmetijstvo
Družbeni plan kmetijske proizvodnje /je za Mošnje leto' predvidel' povečanje celotne kmetijske
Četudi se ugibanja o moskovskem sestanku dvanajstih voditeljev komunističnih partij -ob proslavi velike Oktobrske revolucije v Moskvi, niso polegla, je uradno poročilo o razgovorih kitajske in sovj. deleg. prineslo še več radovednosti. Poročilo iz Moskve jih namreč ocenjuje kot tovariške in odkrite, medtem ko v pekinški verziji tega ne beremo.
PO MOSKOVSKIH RAZGO-
»VORIH Tisk je poročal o tem, da sta se sovjetska in kitajska partijska delegacija, ki ji je načelo-val sam kitajski ministrski predsednik Cu En Laj. večkrat sestali. Temu se je verjetno tudi posrečilo, da so sovjetski predstavniki privolili v to, da predvideno konferenco 26 komunističnih partij, ki jo je zahteval svoj čas j Hruščov. prelože orl 1S decembra na poznejši rok. Januarja I
naj bi se ponovno sestali kitajska in sovjetska partijska delegacija in obravnavali sporna vprašanja.
Po razmeroma hladnem tonu kitajskega poročila smemo sklepati, da je Cu En Laj v Moskvi doživel neuspeh. Razgovori z drugimi delegacijami, razen korejske in severnovietnamske, pa so bili zares prisrčni. O tem go-govori tudi poročilo jugoslovanske partijske delegacije, ki jo je vodil Veljko Vlahovič.
Predvsem velja omeniti, da je sovjetsko vodstvo vedno znova poudarilo svojo odločnost, da tudi naprej nadaljuje politiko miru iri koeksistence. To sta premier Kosigin in prvi sekretar CK Brežnjev tudi poudarila v čestitki predsedniku Johnsonu ob izvolitvi za predsednika ZDA. Taka politika pa ni po kitajskem okusu.
NESOGLASJA OSTANEJO
Adenauerjev »zasebni obisk« v Parizu ni omehčal zahodnonemške vlade prof. Erharda tako, kot so spočetka pričakovali. Značilno je, da je v zahodno-nemški skupščini zunanji minister Schroder, ki bi ga rada Adenauerjeva struja v krščan-skodemokratski stranki odstranila s tega položaja in nanj spravila kakega »Francoza«, odlično obranil vladno zunanjo politiko. Vendar je vodstvo stranke po daljši razpravi sprejelo načela, ki naj bi se jih bonska vlada držala v prihodnje. Premier Er-hard naj bi se večkrat posvetoval s kanclerjem Adenauerjem, predsednikom krščanskodemo-kratske stranke. Zah. Nemčija vztraja pri ameriškem predlogu o večstranskih jedrskih silah NATO z morebitnimi britanskimi dodatki, seveda po temeljitem posvetovanju z vsemi prizadetimi. Prav tako naj odločno zavrne predloge o znižanju žita v okviru skupnega evropskega tržišča, kot to terjajo Francozi. In slednjič: v nobenem vprašanju ne bo zaprla vrat za seboj in je pripravljena posvetovati se.
Toda premier Erhard kol ini-(Naaaljevanjfc na 2. a liani)
Konference 00-ZK no ormoškem
območju
Na območju občine Ormož bodo konference OO ZK od 26. novembra do 28. decembra. Sedaj se je čas za konference temeljito pripraviti in s ->mo-gočiti, da bodo problemi, težave, delo in nadaljnje naloge članov ZK temeljito in vsestransko ppeanalizirane. To zato, da bo prišla v samoupravljanju in upravljanju 5e bolj do izraza vsestranska družbena angažiranost čja^ov ZK. Večkrat je opaziti, da se tu in tam p'3 " "už-beno-politično življenje mimo OO ZK in zato njihovo delo slabi. Ne smemo dovqljti, da bi OO ZK delovale od zunaj in da bi vsiljevale stališča ljudem, ampak njihovo delo se mora čutiti v ospredju dogajanja. Člani ZK praktično z delom, zavzemanjem, poliLInim udejstvova-njem doka^uiei^ svojo pomembno vlogo v naši družbi. Iz tega izhaja, da sj mo~a vsak član ZK poiskati naloge ta. '-Ter živi in dela. Vsekakor pa je pogoj za uspešno delo spoznavanje problemov. Spoznati je treba probleme, težave in šele na to jih je moč uspešno rešiti. Ideinost članov ZK spada na p. o mesto, zato	ZK posvečajo naj-
več skrbi.
Večkrat se zgodi, da nekateri člani ZK ostro kritizirajo svoje sovrstnike zaradi teh ali onih napak, sami r>a niso brez njih. Aktivnost članstva ZK pa je mnogo večja, kot ip razvidno iz raznih sestankov. Ne smemo mi-, mo tega, da še večjj del članstva ZK temeljito in vsestransko družben o-nolitična ude j s t-vijje, da i" ali na oni način vpliva na hitrejši gospodarski in družbeno-palitični napredek. Zavzemanje in c" članov ZK le ni maj' Tod-.i letnih konferencah ^O EX je treba predvsem r -oriti urokih dosedanjih nflmin Hiivosti 'n napak ter o njih odpravi
Graiati j' ;a vse pomanjkljivosti in slabo, i kritično oee-
odveč. Zveza komunistov, obstoja zato, da se vmešava v vse procese in probleme družbenega žiljenja, kot sestavni del delovnega kolektiva in delavskega samoupravljanja.
Posebno sk ' K-"\o konference OO ZK morale pos »IH politiki kadrovanja, idejnemu in družbenemu prliti"nemu ter strokovnemu izobraževanju. V nekaterih OQ ZK je še vedno ideološko delo nerazvito in premalo vsklajeno s prakso, kar kaže
na pomanjkljivost dela OO ZK.
Po vsebini se bodo letne konference med seboj bistveno raz likovale. Skupno pa bodo analizirali idejno pc" tič"o delo komunistov lno in kritično bo« do obravnavali probleme delovnih organizacij, predvsem to, ali se zaposleni "lani dovolj ukvarjajo z gospodarskimi problemi. Načgti je treba tudi vprašanje proizvajalec-potrošnik. Nekateri zaposleni zagovarjajo zvišanje cen, medtem ko ga kot potrošniki kritizirajo.
Vrsto problemov bodo morale preučiti terenske in vaške OO, saj se delo komunistov, ki so povezani v okviru delovnih organizacij, dovolj ne čuti. Na terenu pa so nerešena vprašanja, ki jih ne sme in ne more rešiti ožji kolektiv. Tudi v šolstvu in v družbenih službah bo treba obravnavati neaktivnost nekate-. rih članov. V vseh osnovnih organizacijah bo treba obravnavati pomlajevanje Zveze komunistov, na letnih konferencah pa je treba tudi ugotoviti, kaj vse smo storili na tem področju in kaj je treba storiti, za pridobitev aktivnih, sposobnih in predanih mladincev v članstvo ZK.
D. R.
TE	DNI	
p*	D	SVETU
S XVI. SEJE PREDSEDSTVA ObSS PTUJ
Sklicani so občni zbori sindikalnih podružnic
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Ptuj je na svoji XVI. redni seji 11. novembra 1964 sklenilo, da se skličejo občni zbori sindikalnih podružnic v časij do 28. februarja 1965. S tem sklepom je spremenjen sklep VIII, plenurna ObSS o sklicanju delovnih konferenc, sindikalnim podružnicam pa se priporoča, da pričnejo s takojšnjimi organizacij-sko-političnimi in kadrovskimi pripravami na občne zbore.
V zvezi s pripravami na občne zbore sindikalnih podružnic je predsedstvo posebno opozorilo na odgovorne naloge glede vsebinskih priprav, ki se bodo bistveno razlikovale od vseh dosedanjih priprav na občne zbore. Doslej" so sindikalne podružnice čakale, da je bil potrjen zaključni račun in da so iz njega prepisale določene podatke in se lotile preučevanja gospodarskih rezultatov in gibanj v preteklem letu. Novost ie v tem, da bodo sindikalne podrui-nice v prvi vrsti analizirale vprašanje. ali se je sindikalna podružnica v dovolinl meri angažirala za izbol.išanje noi.oia.is de-, lovnega človeka v-proizv.pdnji in v povečanju njegovega standarda. To pa hkrati pomeni, da je po-
niti. Ocena enotnega dela naj j »retao dati odgovor, kako se v
ali onfoO ;Kh £TniSt0V	& 'sindZ:
hnlln^K t K	nal ' tov Jugoslavije. To je ranljivo
bodo slabosti, uspehi, delo tn mnogo teže. kajti članstvu bo po-za^zemanje članov Z"	trebno poročati o aktivnosti ce-
Z-ro	_.-s{ov je jn mora lotne organizacije, merilo aktiv-
bitj vodilna sila politično eko- nostl sindikalne' podrtJžtttče pa je nomskega dogajanja. Zato je skrh za flwpl!?. Ze1t> skrbno se bo mnenje, da se osnovne organiza- j ^eba pogl^biFl v preučwani& ak-
_ .__- . 6 ' tualnih problemov, negativnih po-
cije preveč vmes: ajo v ">spo- j javov, n^rantih odnosov, uoorabe darstvo in v samoupravljanje. • nove ustave in statuta v praksi
Vložili so precej krapov v Dravo in Dravlnjo
itd, Na občnih zborjh bo treba jasno povedati, kaj je narejenega, kako so reševali obstoječe probleme, kako so odpravljali negativne
V nedelje. 15. novembna 1964, je bila kot nalašč ugodno vreme z^ puieke ribiče, ki so imeli ta dan važno opravila.
I? kopalnega bazena ptujskega letnega kopališča so levili tam dep^nifane krape ln so jih razvajali za vlaganje v Ormož, Markove®; Zabovce in Lešje. Z vlaganjem v Dravo in Dravinjo imajo ribiška društva namen okrepiti ribji zarod in pripraviti športnim ribičem več možnosti za uspešen lov.
Zveza ribiških društav opravlja skupno z ribiškim društvom na svojem območju važno nalogo. Njena skrb za ohranitev in okrepitev ribiškega zaroda v Dravi, Dravi nji. Pesnici' Ip Polskavi je krepka opora športnemu ribolovu ln ohranitvi živega bogastva v naših vodah Zato tudi vzdržuje Zveza ribiških društev Ptuj za svoja društva v ribnikih v Pacl-nju, Podvtncih, Velovlaku tn Ro-goznici mladice, ki jih potem spravljajo društva po planu društva »6.000 da 20.090) v tekoče vode.
To nedeljo je bilo spuščenih v
pojave ir. kako so ohlikovali stališča. Osrednje vprašanje na občnih zborih pa bto vprašanje samoupravljanja, višje produktivnosti, na kateri osnovi se sindikalne organizacije zavzemajo za višje osebne dohodke itd.
Novost, ki se bo prvič uveljavila ob letošnjih občnih zborih, je tudi ta, da bodo glavno vlogo glede vsebinskih priprav in konkret ne pomoči sindikalnim podružnicam odigrali občinski odbori sindikata, katerim je občinski sindikalni svet dal vso pristojnost ip samostojnost, da usmerjajo politične in organizacijske priprave na občne zbore.
Občinski odbori sindikata bodo samostojno oblikovali smernice glede vsebine oljčnih zborov v okviru svojega sindikata, skratka, vloga in odgovornost občinskih odborov sindikata bo tokrat prišla dO polne veljave, bistveno pa je to. da se bodo približali članstvu V podružnicah. Predsedstvo je ugotovilo, da si je zelo dobro začrtal akcijski program glede priprav na zbore občinski odbor sindikata delaveev družbenih dejavnosti. ki je že sklica! jejo svojega pododbora za šolstvo. Sindikalne podružnice na šolah bodo na občnih zborih analizirale materialni položaj šol. razpravljale o metodologiji programiranja in izračunavanja vrednosti programa, o pogodbenih razmerjih' mrf šolskim-skladom- in šolskim- zavodom. o notranji delitvi, problemih vzgoje otrok, vlogi in nalogah prosvetnega delavca itd. Podobno si bodo začrtale vsebino občnih zborov ostala podružnice v sindikatu družbenih dejavnosti. Drugi občinski odbori sindikata bodo na svojih seiah oblikovali smernice, ki jih bodo posredovali svojim podružnicam.
ZA SINDIKALNE DELAVCE IZVOLITI NAJBOLJŠE;!
Glede izbire kadrov za nove Sindikalne delavce je predsedstvo
poudarilo, da mora- vse bodoče kadrovanje izhajati iz sindikalnih podružnic, v katerih mora priti do polne veljave odločilna Vloga celotnega članstva. Tako bo članstvo na občnih zborih sindikalnih podružnic razpravljalo o kandidatih za novi plenum občinskega sindikalnega sveta in za nove člana občinskih odborov sindikata.
Predsedstvo je tudi opozorilo, da je potrebno dokončno rešiti problem preobremenjenosti sindikalnih delavcev z drugimi funkcijami. Uresniči se naj načelo: en človek, ena fuhkeija. Clarri -sindi? kata, ki bodo izvoljeni na občnih zborih v sindikalna vodstva, v času svoje mandatne dobe ne bodo prevzemali nobenih drugih dolžnosti. Z uresničitvijo teh stalili se bo v prvi vrsti dvignila kakovost dela sindikalnih delavcev in povečala njihova povezanost s članstvom. Sindikalni delavci se bodo lahko poglobili v raziskovanje obstoječih problemov in negativnih pojavov, hkrati pa sp posvetili družbenopolitičnemu izobraževanju ir) se tako oboroževali . * potrebnim znanjem, za kakovostno opravljanje dolžnosti. kV eo jim zaupane. ' 1 '
IX. OBČNI ZBOR ObSS PTUJ BO V JESENI 1965
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je določilo, da bodo v prvem polletju 1965 ohčni zbori občinskih odborov strokovnih sindikatov IX. občni zbor ob-čirtskeaa sindikalnega sveta Ptuj bo verjetno v začetku oktobra 1965 Delegate za IX občni zbor t)bSS bodo volili občni zbori občinskih odborov strokovnih sindikatov. Kljpč za izvolitev delegatov bo določil plenum ObSS Sočasno 3 potekom občnih zborov v sindikalnih podružnicah in občnih zborov občinskih odborov sindikata bodo potekale priprave na IX. občni zbor Oh»S. V kratkem
(Nadaljevanje * 1. strani)
nister Schroder st$ v skupščini dejala, da Adenauer ni imel pooblastil pogajati se v Parizu in da tudi morebitni dogovori po-. menijo kvečjemu... — zasebne predloge in dobre želje.; »Vojna« med P.arizom,.in. Bonom, 'ki naj bi jo. ~za večne čase« odpravila deg&ullovSko-adenauerska pogodba prijateljstvu in sodelovanju, pa divje* naprej.
PREMIRJE V JEMENU
Novica pred tednom, da so se predstavniki jemenske republike in nekdanjega imama (kralja) E1 Badra sporazumeli o premirju in določili tudi 23. november kot dan .nacionalne konference, kjer bi se pobllže domenili o
miru, je razveselila svet. Na tem sestanku bo sodelovalo, kot poročajo, 189 delegatov, med njimi
plemenski poglavarji, verski dostojanstveniki in častniki.
Očitno je,, da je jemenska republika s tem požela nov uspeh. Enote nekdanjega imama so se na severu dežele ob podpori Saudske Arabije in Britanije borile za nekdanjo monarhijo. Toda v Saudski Arabiji je prišel na prestol Fejsal, kraljev brat, in napovedal vsearabsko politiko sodelovanja in pomiritve, v Britaniji pa so zmagali laburisti, ki ne bi hoteli igrati vloge glavnega netilca spora med arabskim svetom, kot so to delali konservativci.
Svojevrstna ,logika'
OB NAJNOVEJŠI OFJ3NZLVI SAJOONA IN AMERIČANOV PROTI GIBANJU VIKTKONO
-, itastii -' is »»te iiit 1
Vladne čete na lovu za borci Vietkonga
Tri gasilska društva je treba sodobno opremiti
Dravo in Dravinjo nad 660 kg lepih krapov. Prejšnji mesec j* bilo enako spuščenih nad 308 kg krapov v zaliv v Orešju in v mrtvi-ce v Placarju okrog 1S0 kg krampov — mladic.
Od ostalega zaklada krapov, ki niso za vlaganje, temveč so za prodaja- prodaja večje količina
£ , Na dimnih »aeravah *e vedno P"cej pomanjkljivosti. V letos-gu ptujskim gostinskim obratom I njih flevetih mesecih 13 požarov na območju občine Ormož. Požari
in gospodinjstvom. To so 1,8 do 8 8 80 povzročili 7 milijonov dinarjev materialne Škode.
kg težki krapi, ki jih mnogi radi
kupujejo.	Na območju občine Ormož je
Zveza ribiških društev Ptuj t» 1 22 gasilskih društev. Skoraj vsa ribiška društva v občini Imajo društva so opremljena z zastaranj več zaslug za športni ribolov: j ; itl dotrajalimi gasilskimi
K&T ISS	! me Trf 'linančnlh" sredstev \e^ga~
še Z vsemi možnostmi in z uspeš- "?«>« fJna"taih sredstev se ga-
nostjo ribolova v naših vodah se-	silska društva srečujejo z raz-znanjeno ribištvo iz sosednjih de-	nimi težavami. V slučaju ele-žeL Dosedanji ribiči so bili na	mentarnih poplav, kot so bile le-tem območju zelo zadovoljni, ker	tos. gasilska društva niso prida imanjšujejo ri-	merno opremljena za take in po-
Ameriškj vojaški in civilni -»svetovalci«; v Južnem Vietnamu ne uspevajo, Te dni bijejo vladne čete pod vodstvom ameriških častnikov Veliko" "dfenzjvo na območju kakih petdeset km severozahodno od Sajgona, ki je po obsegu doslej največje vojaško pod-jetje v boju z osvqbSdilnim gibanjem Vietkong. Uradno-pravijo, da sodeluje 115 ameriških helikopterjev' ter veliko števila bombnikov, irj. drugih letal.
Spote Vietkonga šo namreč izvršile več uspešnih napadov tako-rekoč pred nosom Sajgona, pa tudi v mestu samem. Na drugi strani morajo tudi ameriški vojaški krogi priznati velike lastne , izgube in - izgube (yiftihairiske vo-j&ke. -
Vojaški udari v Sajgonu. ki jih brez dvoma budno spremljajo- v Washingtonu infjii' špitšajo tudi pravilno »usmerjati« v primeru, da bi kateri izmed upornikov obrnil hrbet ameriškim tezam o »odločnem obračunu« z Vietkongom, niso prinesli, sprememb. Sicer so po izvolitvi predsednika Johnsona za predsednika domnevali, da bo morda sedaj, rešen vseh goldwa-terjevsk.ih. spletk o »neuničljivo-hodo izbrani najvažnejši problemi 1 «ti* v Južnem Vietnamu, sprejel
v komuni ki ii« bo pričel orouče- poJ' W bo vodila « pogajanjem in v Mmuni Ki jin no pricei orouce mtrnj režjtvj mze kar bj bUo
vati ObSS in pripravljati gradlvp sedanjem položaju najboljše, za občni zbor.	EB i Očitno je namreč, da si ZDA ne
bilka društva posledice stalnega nihanja vode z vlaganji vedno novega zaroda rib.
» VJ.
★
Ob 21. novembru — prazniku delovnega kolektiva Tovarne glinice in aluminija
BORIS KIDRIČ, KIDRIČEVO,
želimo vsem članom kolektiva nadaljnje uspehe in jim k prazniku ter k dnevu republiko iskreno čestitamo!
Upravni odbor AEROKLUBA, Ptuj
dobne akcije. Kaže. da bo treba na območju občine sodobno opremiti tri gasilska društva: Ormož, Središče in Tomaž. To
so že tudi na zadnji seji poudarili odborniki Občinske skupščine Ormož s tem, da bi tudi ostala
gasilska društva morala naprej uspešno delovati.. Pred tem pa bo treba resno pristopiti k reorganizaciji gasilstva v občini, saj nI dovolj gasilska društva samo primerno opremiti, temveč gasilsko opremo in mehanizacijo s pridom uporabljati v Sašu požarov ln elementarnih nezgod.
V letošnjih devetih mesecih je bilo v občini 13 požarov in to 10 požarov na zasebnem in trije požari v družbenem sektorju. Požari so povzročili 7 milijonov dinarjev materialne škode. Res je, da so gasilska društva na področju požarno-varnostnih ukrepov v občini mnogo naredila, toda še večji poudarek je treba dati požarno preventivni službi. V letošnjem devetmesečnem obdobju je bila požarna varnost zadovoljiva. Požarno varnostna komisija je pregledala vse dimne naprave in je pri tem ugotovila precej pomanjkljivosti. Pomanjkljivosti v požarni varnosti s« tudi v nekaterih delovnih orga-.
nizacljah v tem, da rekvtaiti za gašenje niso na mestu ali pa jih sploih nI.
R. D.
bi niti z zmago nad osvobodilnim gibanjem »vrnile ugleda*, temveč s popuščanjem in pametnim sporazumom.. Južni Vietnam slednjič ne sme postati izključno izhodišče ameriškega obkoljevanja Kitajske v ameriški politiki »boja proti komunizmu«, ker bi taka politika minirala prazadevanja na relaciji Washington—Moskva v okviru politike . koeksistence, ki si vse bolj Utira pot. Prizadevanja za zmago za vsako ceno morejo samo še bolj priliti olja na ogenj teorij o nujnosti oboroženega spopada med Vzhodom in Zahodom, česar se krčevita oklepajo v Pekingu. To je namreč politika vojne, ta pa pomeni v sedanjem obdobju konec
v V ■
Odlok skupscine
3tuj
človeštva, njegove kulture in civilizacije
Nekateri nagibljejo domnevam, da si Američani žele samo zboljša-ti trenutno izredno slab položaj v Južnem Vietnamu, da bi se pozneje lažje pogajali § »trdnejših pozicij«. Na drugi strani se nekateri V Pentagonu zavzemajo za to, da bi vojno razširili na Severni Vietnam, od koder prihaja, neposredno od vlade ali posredno od Kitajske, pomoč osvobodilnemu gibanju Vietkong. Resnica, da se borci v glavnem bojujejq z odvzetim ameriškim orožjem, sicer dokazuje, da so govorice o pomoči od zunaj če že ne več, vsaj hudo pretirane, Jji- morale nekoga strezniti,, prav tako vse. večje število Ubežnikov iz.režimske stjjgtonske
vojske, ki jih uradne statistike sramežljivo imenujejo »pogrešance«.
Južni Vietnam pomeni zanimivo poizkusno točko dobre volje. Dokler bo namreč trajala državljanska vojna ob odkriti pomoči ameriških vojaških in diplomatskih krogov, dotlej ne bo pravega zbli-žanja s tistimi, ki v želji po mini vidijo edini izhod v pogajanjih. Trenutne »zmage« v Južnem Vietnamu, ki so bile vedno doslej samo prevara, ne zagotavljajo napadalcem prednosti.
občine
Po 3 Členu temeljnega zakona 0 občinskih dokladah m posebnem krajevnem prispevku 'Uradni list FLRJ, št. 19-194/55, 19-241/57. 55-710/57 . 52-892/58 m 52-853/59) in 2. točki 37. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov tn njihovih organov (Uradni Ust FLRJ. 8t. 52-644/57) je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. julija 1964.
po sklepu zbora Volileev krajevne skupnosti Podlehnik z dne 28. in 29. junija 1964, sprejela
ODLOK • uvedbi posebnega krajevnega prispevka v letu 1964 na območju krajevne skupnosti Podlehnik za ureditev orraj na pokopališčo v Gorici ln Rodnem vrhn.
00
MERKUR:
Veleblagovnica, Tehnika in Oprema Ptuj
IMAJO 00 15. NOV. 1964 DALJE ODPRTE TRGOVINE N0N-ST0P
od 7.30 do 18.30, v soboto pa od 7.30 do 14. ure.
CENJENIM STRANKAM SE PRIPOROČAMO ZA OBISK.
..- MERKUR, PTUJ
— 1 člen Za ureditev ograj na pokopališču v Gorci in Rodnem vrhu se za območje krajevne skupnosti Podleh-nih uvede v letu 1964 poseben krajevni prispevek v denarju.
2.	člen
Poseben krajevni prispevek v denarju po tem odloku znaša:
a)	za gospodinjstva od 0 do 5 ha zemljišč plačilo 500 din;
b)	za gospodinjstva od 5 do 10 ha zemljišč plačilo 1.000 din;
c)	za gospodinjstva nad 10 ha zemljišč plačilo 1.500 din.
Krajevna skupnost Podlehnik pismemo obvesti vse zavezance po tem odloku o višini prispevka.
Obveznosti po tem odloku ne smejo presegati 3 odst. celotnega zavezančevega dohodka v enem letu.
3.	člen
Ce zavezanec prispevka ne plača v določenem roku, mu krajevni urad Podlehnik določi prispevek z upravno odločbo. Proti tej odločbi je dovoljena pritožba v petnajstih dneh po vročitvi odločbe na svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve.
4.	člen
Denarni prispevki se vplačajo na žiro račun krajevne skupnosti Podlehnik.
Krajevni urad Podlehnik vodi evidenco o denarnih sredstvih zbranih po tem odloku.
5.	člen
Neplačane obveznosti v denarju izterja od zavezancev za dohodke pristojni organ občinske skupščine po predpisih o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Tedniku«. Št: 420-18/64-1 Ptuj, dne 20. julija 1964
Podpredsednik skupščine občine Ptuj Vladimir Vrečko 1. r.
URADNI ZAZNAMEK: Ta odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor, št. 33-466/64 z dne 28. septembra 1964 in velja od 6. oktobra 1964 dalje. Ptuj, dne 23. oktobra 1964 Tajnik občinske skupščine Ivan R a u 1. r.
KIDRIČEVO
Minuli teden je imel aktiv ZMS v TGA Kidričevo redno letno konferenco. V poročilu tovarniškega komiteja ZMS je obširno zajeto področje dela aktivov v preteklem obdobju. Po njegovem mnenju je glavni vzrok nedejavnosti aktivov v neprestanem menjanju vodstva, tako da se nobenemu ni uspelo vživeti se v delo, razen tega pa so bili v vodstvu še mladinci, ki še niso dolgo časa zaposleni v tovarni, predvsem pa neizkušeni v organizacijskem delu. Med dragim je bil v poročilu omenjen pogost pojav odtujevanja dehi v mladinski organizaciji med poročenimi mladinci, ki mislijo, da so s tem, ko so se poročili, prevzeli naloge in odgovornosti za družinsko življenje in da so zato ze delo v ZMS preresni in nezaželeni. Zato so mnenja,^ da so taka pojmovanja napačna in da bi takim mladim zakoncem morala biti prav ZMS tribuna, na kateri bi iznašali in urejevali svoje probleme. Probleme imajo tudi pri ideološkem delu, kjer niso dosegli naoredka predvsem zaradi pomanjkanja strokovnega kadra. Mnenja so, da bi morali posvetiti več pozornosti individualnemu politično-ideološkemu izobraževanju. Pozitivno ocenjujejo. da se je mladinska organizacija vključila tudi v medobčinsko sodelovanje občin Varaždin—Cakovec—Ptnj. saj so navezali tfesne stike z mladinskim pktivo-m metalne indus rije iz Varaždina. Najbolj pereč problem mladine \ Kidričevem ;e vsekakor kulturno-zabavno življenje, ki je precej enolično in tudi okrnjeno. Saj razen obiskovanja kinopredstav. delavskega kluba in občasnih mladinskih zabav, drusrih oblik kul-tnrno-zabavnega življenja ni. Močno pogrešajo DPD »Svobodo« ter se zavzemajo za to, da bi pole? godbe na pihala, ki io je vzel v svoje okrilje sindikat TGA. skušali druge sekcije prevzeti in obuditi sami. Da bi pri tem res tudi uspeli, jim vsi iskreno želijo.
Slabe usluae NK Aluminiju
NK »Aluminij« je do nedavnega v tekmovanju v SNL do-seeal lepe uspehe, na katere so bili ponosni vsi simpatizerji kluba. Toda zadnje čase je začelo vse nazaj, kar je iz-nenadilo in vznemirilo pristaše kluba. Vendar še morda to ne bi niti bilo tako hudo. saj je žoga okrogla in mpra poleg znanja biti tudi nekaj športna STe-če. Tudi sodniki so često poglavje zase Zaradi res nerazumljivih odločitev sodnikov na tekmi Aluminij — Železničar so jih' nekateri gledalci po tekmi počakali izven icrišča in se znesli nad njimi. Čeprav je sojenje bilo res pristransko, to ni bilo potrebno, kajti glavno breme tega nesmiselnega dejan ia posameznikov nosijo sedaj klub in igralci, ki ne smejo iffrati pred občinstvom doma niti na tujem terenu. Taka usluga moštvu }e najbrž odveč, kajti otroški so sedaj mnosro večji. Zelja objektivnih gledalcev je. da se to v Kidričevem ne bi nikoli več pripetilo.,
21 430 000 za adaptacijo dvorane
Delavski svet TGA je na svoji 5. redni seji med drugim razpravljal tndi o zahtevani kvalifikaciji za vodje delovnih enot, za katere je prvotno bila v organizacijski shemi predvidena II. grupa. Po daljši razpravi je DS ugotovil, da je v delovnih en-iotah na delovnem mestu vod-
i'e delovne enote potrebna stro-;ovna izobrazba I. grupe, razen pri vodstvu DE prometa, ter je zato priporočil svetom proizvajalcev delovnih enot, ki v svojih organizacijskih shemah nimajo predvidene takšne grupe, da ponovno razpravljajo o svoji organizacijski shemi in da tudi tozadevno sklepajo. Vse delovne enote, kjer je bilo potrebno spremeniti grupo, so o tem že razpravljale. Na isti seji so organi upravljanja odobrili tudi nekaj finančnih sredstev. Tako je bila turističnemu društvu v Ptuju odobrena dotacija tOO.OOO dinarjev, ki je namenjena za kritje stroškov izdelave novega turističnega vodnika »Ptuj z okolico«, med katerimi je tudi podjetje TGA, čeprav to ni turistični center. Nadalje je bilo odobrenih dodatnih 21,430.360 dinarjev za adaptacijo dvorane v restavraciji ter 2.589.000 dinarjev dotacije tovarniškemu komiteju ZKS za njegove namenske potrebe. Končno je delavski svet še odobril nabavo dveh loncev za čiščenje tekočega aluminija v vrednosti okrog 1.591.000
trajalo' le malo časa in danes, ko še ni minil niti en mesec od uvedbe, že nekateri odpovedujejo, na to pa se pripravljajo tudi drugi. Kje so vzroki za to? Prvenstveno, ker je hrana preveč enolična, krompir je večkrat trd in precej postan, .hrana je premalo mastna, često je tudi zmanjka, da je že marsikateri delavec ostal celih 8 ur brez malice, — ker si je sedaj ne more več kupiti, ker je tovarniški bife ukinjen. V začetku se je tudi obljubljalo, da se bo jedilnik spreminjal vsakih 10 oziroma 14 dni s tem. da bo v teb dneh vsak dan druga vrsta hrane, toda to je žal bila menda le obljuba. Čeprav nihče ne zahteva kakšnih posebnosti, je vendar bilo kislo zelje večkrat res mnogo prekislo pripravljeno, v njem pa je bil tudi postan krompir. Zato ni čudno, če se je mnogo delavcev pritoževalo zaradi bolečin v želodcu. Cena za obrok skupno s prevozom je 170 dinarjev, kar pa tndi ni tako malo in bi bilo treba posvetiti več pozornosti res kvalitetni prehrani. Ker pripombe iz kolektiva TGA niso edine na račun samopostrežne restavracije iz Maribora, ampak se slišijo tudi v drugih .kolektivih, tu ni moč govoriti o izbirčnosti delavcev v Kidričevem, ampak bo treba nekaj ukreniti tam. kjer hrano pripravljajo.
Tečaj za električarje
Po opravljeni rekonstrukciji v TGA in z uvedbo avtomati-
Vedno več prometnih nesreč
Letošnja devetmesečna bilanca cestno prometnih prekrškov na območju občine Ormož. Opozorilni bloki — uspešna preventiva. Vinjen voznik in pešec ne š padata na cesto.
dinarjev in 4 električnih peči z .. . , . ... . . ventilatorjem. Vaterih vrednost	Jf^ BS fi»
vedno večja potreba po elektri Sočasno ie bilo odobrenih" še carjih oziroma večji .strokovno-
znaša približno 86.400 dinarjev.
^A^acnn to klin Arli^ipDnill SA . tt	• . ,
sti. V	zvezi s tem je npravni
odbor	nedavno razpravljal ter
2,020.840 dinarjev za nabavo inventarja, potrebnega za razdeljevanje toplega obroka v kolektivu.
Tople malice ne zadovoljujejo
odobril, da se v lastnem izobraževalnem ceritni organizira tečaj-, za visokokvalificirane električarje. Ker sb za tak tečaj potrebna določena finančna sredstva. ie odobril v ta namen 800.000 dinarjev iz sklada za Pred nedavnim smo poročali!kadre. Tečaia se lahko udeleži-
o uvedbi toplih malic v TGA s katerimi se je pričelo 20. oktobra 1964 in katere redno dostavlja v Dodjetje za vsako izmeno posebej samopostrežna re-■stavracija »Center« iz Maribora.
jo tndi^ostali delavci kovinskih strok in si tako pridobijo potrebno strokovno znanje. Z vsemi udeleženci tečaia bodo sklenili posebne pogodbe, kot je to bilo določeno za tiste člane, ki
Poročali smb tudi, da so člani se izredno izobražujejo. Tak te-delovnega kolektiva, ki so se čaj ie zares neobhodno potre-prijavili za tople malice, bili v ben. nrav pa bi bilo tndi. če bi začetku s hrano zelo zadovol j-|bili slifni tečaji tudi za ostale ni. Toda to njihovo veselje }e stroke.	O. C.
Al K0H0L, PRETEPI IN MLADINSKA VZGOJA
Na območju občine Ormož je bilo v letošnjem devetmesečnem obdobjn 172 kaznivih dejanj. Cesti primeri matih tatvin. Starši, ali pravilno vzgajate svo je otroke?
Vsak dan beremo v časopisju o prometnih nesrečah. Teh je iz dneva v dan več. Krivda je predvsem v tem, da je cestni promet v vedno večjem porastu in se občani njegovi gostoti brez prometne vzgoje ne prilagajajo. V letošnjem devetmesečnem obdobju je bilo na območju občine Ormož 35 prometnih nesreč. Dve nesreči sta bili s smrtnim izidom, 13 ponesrečencev je bilo težje telesno poškodovanih, 16 z lažjimi telesnimi poškodbami, štiri prometne nesreče pa so se končale brez telesnih poškodb. Na prizadetih vozilih je nastalo za 2,5 milijona dinarjev škode.
Kje so vzroki cestno prometnih nesreč
Cesti vzroki cestno prometnih nesreč so predvsem v neupoštevanju cestno prometnih predpisov, v neprilagajanju hitrosti vožnje stanju cestišča, prekomerno uživanje alkohola, večja gostota prometa in drugo. Cesti povzročitelji te ali one cestno prometne nesreče so na območju občine Ormož kolesarji in mo-pedisti. Ti večkrat neprevidno zavijajo, včasih izsiljujejo prednost. nekateri nimajo predpisano urejenih koles in mopedov.
Prometne nesreče pogojujejo tudi delno objektivni razlogi, med te je treba prištevati neurejene ceste III. reda, nepregledne in nepravilno speljane cestne ovinke in drugo.
Več preventivnega dela
Da bi zmanjšali število cestno prometnih nesreč, bo treba več preventivnega dela z občani. Upravno kazenski ukrepi ne delujejo dovolj učinkovito na kršilce cestno prometnih predpisov. Občanom, predvsem mladini, je potrebno nuditi prek seminarjev, tečajev in predavanj primerno znanje iz cestno prometne vzgoje. Glavno vlogo bi morala odigrati avto-moto društva, združenje šoferjev in avtomehanikov in komisija za prometno varnost. Predavanja o cestno prometni vzgoji je treba ponazoriti s filmi iz prometne vzgoje, tako bodo slušatelji praktično sodelovali.
V preventivnem delu so šole znatno napredovale, ki so uvedle obvezen pouk za mladino od pr-
vega do končnega razreda osemletke. Otroci se v šoli seznanijo z osnovnim znanjem iz cestno prometne vzgoje. Učenci se seznanijo z znaki na cestah, naučijo se, kje in kak ose hodi in jo se kje in kako se hodi in prečka cesto. Opozorjeni so na nevarnost na cesti in seznanjeni z mnogim drugim potrebnim znanjem.
( Opozorilni bloki -'uspešna preventiva
Organi LM so pričeli kršilcem cestno prometnih predpisov, ki nimajo pravilno opremljenih koles, dajati opozorilne bloke, ->a-mesto da bi jih mandatno kaznovali. Tako kolesyja, ki je v cestne mprometu brez luči, zvonca in podobno miličnik z blokom opozori, da si mora v določenem roku nabaviti manjkajočo luč ali zvonec.
To je pdhnemben preventivni ukrep v cestnem prometu. V letošnjem devetmesečnem obdobju je bilo kršilcem razdeljeno 545 opozorilnih blokov. Večina kršilcev je intervencijo organov LM upoštevala in si je nabavila manjkajoče dele za kolesa, le 122 kršilcev preventivne službe ni upoštevalo, zato so bili predani v nadaljnji postopek.
V letošnjem septembru je bilo v mariborskem okraju 176 cestno prometnih nesreč. V devetih nesrečah je izgubilo življenje devet ljudi, največ ponesrečencev pa je bilo težje telesno poškodovanih. Visoki krvni davek, ki ga zahteva cestni promet, se iz leta v leto zvišuje. Poleg številnih nesreč, ki so v mnogih primerih vzrok invalidnosti, pa cestno prometne nesreče požrejo ogromna zasebna in družbena sredstva. Pri 176 prometnih nesrečah je nastalo v mariborskem okraju za 20 milijonov dinarjev materialne škode.
Človeštvo pri nas in v svetu temeljito razmišlja, kako zmanjšati število cestno prometnih nesreč in kako se izogniti ogromni materialni škodi. Ugotovitve kažejo. da je v tem pogledu najuspešnejša preventiva, za katero še nekatere občine nimajo dovolj razumevanja. V tem pogledu so v občini Ormož znatno napredovali, v bližnji prihodnosti pa je
FRANC H0LC IZ ZAG0RC
8. novembra 1.1. je umrl v 86. letu starosti Franc Holc iz Za-gorc pri Gomili. Ob pogrebu na pokopališču v Juršincih so pokojnika spremljali številni svojci in tudi turistična zastava TD Gomila. Lep nagovor pri odprtem grobu je imel predsednik TD Gomila Ivan Horvat.
Pokojnik je bil vrsto let zgleden in napreden gospodar. Poleg svojega kmetovanja je opravljal še vrsto vaških funkcij, bil je svoj čas župan ter dolgoletni odbornik občinskega zbora v Zagorcih, pozneje pa tudi odbornik in blagajnik občine Juršinci. Bil je ustanovni član ter prvi blagajnik TD Gomila. Posebno skrb j.e posvečal rednemu vzdrževanju občinskih cest. Prek 40 let je opravljal tudi funkcijo sodnega cenilca.
Pokojni Franc Holc izvira iz družine z 12 otroki. Zanimivo je. da je iz te družine učakalo starost nad 80 let kar šest članov. Pokojnik je leta 1&60 praznoval ZLATO POROKO. Zena Marija mu je umrla leta 1962 v 86. letu starosti.
Pokojnik je vse do zadnjih dni opravljal nekatera lažja kmečka dela. Rad je čital knjrge in časopise. Tednik je bral brez očal še nekaj dni pred smrtjo. Nenadna gripa mu je v 86. letu starosti 8 t. m. pretrgala nit življenja.
Na območju občine Ormož sta dve postaji Ljudske milice, ki sta v letošnjem devetmesečnem obdobju zabeležili kar 172 kaznivih dejanj. Od tega je bilo 93 primerov Masičnega kriminala, 29 primerov krvnega delikta. 22 primerov kriminala v gospodarstvu in 28 ostalih kaznivih dejanj.
Z vsemi kaznivimi dejanji je bila povzročena precejšnja materialna škoda družbenemu in zasebnemu sektorju. S temi raznimi kaznivimi dejanji je bila v občini povzročena 13-mili'jonska škoda. Poleg tega je bilo-na območju občine ugotovljeno 20 malih tatvin, ki so bile povzročene predvsem v škodo zasebnikov do 4.000 dinarjev.
V	primerjavi z ostalimi let; so kazniva dejanja v rahlem upadanju, čeprav se po svoji težimi bistveno ne razlikujejo. Kazniva dejanja klasičnega značaja v občini ne predstavljajo posebnega problema, čeprav jih je po številu precej.
Na rahlo upadanje kaznivih dejanj znatno vplivajo boljši življenjski pogoji, večja in uspešnejša kontrola inšpekcijskih služb, zlasti pa razni preventivni ukrepi.
Razveseljiva je tudi ugotovitev, da upadajo kazniva dejanja zoper življenje in telo. Pri teh kaznivih dejanjih še ima vedno najodločilnejšo vlogo alkohol in storilci teh kaznivih dejanj niso mladi ljudje, kot bi bilo pričakovati. ampak predvsem starejši, ki brez pomisleka pod vplivom alkohola posegajo po predmetih, ki So življenjsko nevarni zoper življenje in telo.
Tudi osamljena in slabo vzgojena mladina se večkrat pregreši s kaznivimi dejanji zoper zasebno premoženje,
V	letošnjem devetmesečnem obdobju je bilo 29 kaznivih dejani. ki so jih povzročili mladoletniki To so predvsem tisti mladoletniki. ki nimajo urejenih življenjskih razmer, ki niso dokončali osemletke, brez zaposlitve, so se predali slabi družbi, ki jih je navadila pijančevanja in drugega nemoralnega življenja. Čeprav ni mogoče v občini Ormož govoriti o problemu mladinskega kriminala, je dolžnost slehernega občana, staršev, pred- |
vsem mladinskih aktivov, SZDL in drugih družbeno političnih organizacij, da tudi v bodoče uspešneje vplivajo na primerno vzgojo takih nedoletnikov. Take pokvarjence je treba iztrgati iz pokvarjene družbe in poskrbeti za njihovo pravilno vzgojo Ti mladoletniki tudi večkrat sodelujejo pri kaljenju javnega reda in miru. Na območju občine je bilo v letošnjih devetih mesecih obravnavanih 133 primerov ka-ijenja javnega reda in mira, kar so povzročali predvsem vinjeni mladoletniki in razni razgrajači.
V tem obdobju je bilo 22 primerov gospodarskega kriminala. Te so povzročili predvsem ljudje na vodilnih delovnih mestih Računovodstvo in knjigovodstvo je v nekaterih delovnih organizacijah neažurno, zato nastajajo vrzeli, kjer se poraja kriminal. Največ poneverb in ponarejevanja listin zagrešijo odgovorne osebe, katerim je zaupano vodenje družbenega premoženja.'
D. R.
Otroški vrtec v preurejenih grajskih prostorih
16-članski kolektiv krajevne skupnosti Ormož se vsestransko zavzema za zadovoljevanje potreb občanov.
Pred kratkim je bil konstituiran 25-članski svet krajevne skupnosti Obsežno delo krajev-skupnost Ormož bo obsežmejša od ostalih krajevnih skupnosti na območju občine. Po ustanovitvi Komunalnega podjetja v Ormožu, je krajevna skupnost obdržala šiviljski servi3, servis družbene prehrane »Abonent« in otroški vrtec. J6-članski kolektiv krajevne skupnosti, si vsestransko prizadeva razširiti in izboljšati dejavnost krajevne skupntsti. Obsežno delo krajevne skupnosti je predvsem v zadovoljevanju potreb občanov. Ta lahko ustanavlja za potrebe občanov razne servise, delavnice, pralnice, čistilnice in drugo. Krajevne skupnosti igrajo tudi odločilno vlogo pri soodločanju občanov. zato ima vsaka krajevna
skupnost poravnalni in potrošniški svet. Oba sveta se še nista povsod dovolj uveljavila. Poravnalni svet je občanom mnogo bolj znan od potrošniškega.
Krajevna skupnost Ormož bo dobila sredstva iz dela dohodkov ki ga občina odstopa s proračunom, iz stanovanjskih najemnin, dohodke z opravljanjem lastne dejavnosti, z najemanjem posojil, najemnin od zemljišč, danih v zakup ki z dotacijami in prispevki gospodarskih organizacij.
Krajevna skupnost bo preuredila del ormoških grajskih prostorov za potrebe otroškega vrtca. Zaradi gradnje ceste iz Ormoža proti Ljutomeru je dosedanja zgradba otroškega vrtca postala neprimerna, brez igrišča. Zato bo krajevna skupnost Ormož preuredila 7 grajskih prostorov za potrebe vrtca, kar bo po predvidevanjih veljalo 7,5 milijona dinarjev.	D. R.
pričakovati še večji napredek. Na zadnji seji občinske skupščine Ormož so bili nekateri mnenja, da je treba vsem učiteljem na območju občine nuditi primerno znanje iz cestno prometne vzgoje, saj bodo samo na ta način učitelji iahko uspešno poučevali v osemletkah. Na osnovnih šolah v občini Ormož namreč primanjkuje predavateljev iz cestno prometne vzgoje.
Drago Rizman
HAJDINA
OSNOVNA ORGANIZACIJA RK HAJDINA PRED DELOVNO KONFERENCO
Odbor osnovne organizacije Rdečega križa Hajdina je sprejel nov program dela.
Osnovna organizacija RK Hajdina bo posvetila vso skrb krvodajalstvu, postajam prve pomoči, organizirala bo dva tečaja prve pomoči in več predavanj iz zdravstva.
Čeprav je krvodajalstvo v Haj-dini dobro organizirano, so še kljub temu vasi brez krvodajalcev. Tako na primer v Gerečji vasi in Kungoti ni niti enega prostovoljca. Ce bi se tod ljudje zavedali, koliko lahko pomagajo človeku s svojo krvjo, bi menda ne bilo niti enega, ki ne bi dal krvi prostovoljno. Verjetno pa se bo tudi v teh vaseh znašlo nekaj ljudi, ki bodo pristopili k tej humani akciji, ne takrat, ko bedo potrebovali ampak sedaj. Vsak, ki da kri, mora na temeljit zdravniški pregled, ki je brezplačen in je že tako velika korist za krvodajalca, ker. zve, če je zdrav, saj od bolnih ljudi ne sme zdravnik jemati krvi.
f- g.
Izobraževanje na Polenšaku
Da bi dvignil kulturno raven prebivalstva, je Izobraževalni center na Polenšaku pripravil zelo pester program izobraževanja mladine in odraslih. V ta namen je sestavil načrt predavanj, v katerega je zajel najbolj aktualne teme. V prvi fazi izobraževalne dejavnosti se bo zvrstilo sedem zanimivih predavanj, in sicer štiri zdravstvene teme in tri Kmetijska vprašanja. Le-ta najbolj zanimajo naše kmetovalce. Predavanja so vsako sredo ob 18. uri v osnovni šoli-
V	sredo, dne 4. novembra 1964, je bilo prvo predavanje, na katerem se je zbralo okrog 40 ljudi, predvsem šolske mladine. Dr. Brenčič, specialist za zobne bolezni, je govoril o zobnih boleznih, o negi ter zdravljenju zob. Svoja izvajanja je spremljal z zanimivimi slikami in z diapro-jektorjem. Na koncu predavanja so poslušalci še videli zanimiv film v zvezi s temo.
Skoda je, ker ni ^prišlo poslušat predavanja več odraslih. Izostali so verjetno zaradi poljskih del.
V	bodoče bomo poslušali še predavanja o raku, o boleznih srca in ožilja, -o umetnih zobeh, poleg treh zanimivih in koristnih kmetijskih tem.
Apeliramo na odrasle iz okoliša, da se predavanj polnošte-vilno udeležijo.
EB
Jčo<z,(ž)e>uja
Ritacija
oglase, s priporočiliI Kako	Ali boste objavili čestitko o
pa naj direktor da. ko pa	našem listu?
sam nič nima (razen 120 ti-	— Bom vprašal delavski
direktorjev, še bolj svinjski, sočakov mesečno, ki si jih	svet
kot je bil odstavljen Bru- ko[ msokokvalificirani obrt-	Drugi dan:
(Iz izkušenj domačega no- ščev. Katerikoli novinar bi ™k P?c. ™sluti)l< ln .Us.k.:	- Kako je z oglasom? Naj
vinarja.) prišel k meni, vsakega bi *? svinjsko pise o rotaciji	pridem po naročilnico?
C as- sedanjost brcnil v rit. dokler bi mo- direk T.eJ* b.l.Je. na/	" Potrebna je pismena
Kraj- direktorjeva pisarna gel Tako bi ga brcnil, kot PodP™l? V rit b, j,h brcal.	prošnja
Osebe-' direktorMčra Atrije % naredil direktor v Kidri- u'tao» dol?ca r°tac^0'	- Jako o? Torej ste za me-
poshiša lei rib o i na" brez pi- čevem, ko ga je novinar spra- "> njega briga? Brez	rili. kar smo_ pisali o ugoto-
smenega priporočila. Problem: rotacija. Izražanje: vulgarno.
I.CISCKC, IVI/ ^a [C --I/L" Mul .. j r i a-	. - J.	,
seval o elektriki. Zakaj pa	n^a podjetje ne more na-	Ditoah inšpekcije?
pišete tako neumno o direk-	PreJ• on >e Podjetje. saj ved-	_ Nikakor ne. Prinesite
torjih?<	Soporl, jaz imam. jaz	prošnjo!
jaz.
Direktor Mora vse do pred Novinar spričo > visoke ga t
kratkim ni pokazal, da mu nivoja tega monologa ni pri-	JZKUŠNJA ŠTEVILKA 2
je stopilo direktorovanje v	šel do sape. Ničesar ni mo-
slavo. To pa se je zgodilo,	gel direktorju dopovedati o	. _ ,
ko ga je obiskal pred krat-	kulturno-prosvetnem pome-	direktorja. Tokrat za direk-
kim novinar.	nu tiska, o ustavi, ki l/loloča	torja trgovskega podjetja.
Želite prebrati njegov	■ rotacijo odgovornih kadrov	Okoliščine: novinar je pi-monolog? Beritet	in o pomenu novinarskega	gal o pomanjkljivosti o >di■ >Kar spravite vaš blok.	dela: to njemu, direktorju, ni	rektorjevem< podjetju, ven-Nimam denarja za oglas, ni-	prišlo do živega. Kako bi	dar le po ugotovitvah pri- telefonske slusalke ti za tiste, ki pridejo s pri-	mu tudi? Kaj je njemu no-	stojnih inšpekcij. Bl 7-aP'sah se direktorjev poročilom. Nič ne bomo pi-	vinar, tisk in ustava? Pra-	m , . vrimeru ie P°Š0D°T tel l™*01 z sesali. Zdaj pišete o rotaciji,	z en nič. vsakega posebej bi	bii^šen drugim? Rajšine. ker Tako neumno pišete novinar-	brcnil... Novinar, kai pa	' j to ne bilo na -.ustreznem* ji o rotaciji direktorjev. To	je sploh ta reva? Od Milke-	P™ dan: nivoju Ah bomo to zapisali ie svinjski način odstavljanja	doniie sem nor fehtariio za	— Bliža se dan republike, prihodnjič<
Tretji dan:
—	Poslati moram oglase. Se enkrat bi Dprašal, če bo-
Tudi v tem primeru gre za ?te kaj objavili.
—	Nimamo denarja. Smo že dali drugim časopisom.
—	Torej ste nam le zamerili.
—	Trresk! je bil odgovor
) ' ' J ' »TEDNIK« — petek, 20. novembra 196-1
PRETEKLI TEDEN V IZOBRAŽEVALNIH CENTRIH SZDL
j Pretekli teden so bila predavanja v dvanajstih izobraževalnih čentrih SZDL. Pretežno so to bila vzgojna in zdravstvena predavanja, v Hajdini pa sta bili dve kmetijski predavanji. '
Prvo predavanje v tednu je bilo v Lovrencu in se ga je udeležilo 50 poslušalcev. Poslušalci so bili pretežno odrasli, mladina se je udeležila predavanja le v majhnem številu. Z organizacijo tega predavanja na Po-leošaku ne moremo hiti preveč zadovoljni ne predavatelj iin ne organizatorji, kajti na predavanje je prišla predvsem šolska mladina, čeprav je bilo predavanje namenjeno odraslim. Tudi v Dornavi v tem izobraževalnem obdobju organizacija obiska na predavanjih ni bila najboljša. Izredna je organizacija obiska na predavanjih v Markovcih ter se je udeležilo predavanja v preteklem tednu kar 186 odraslih in 130 šolske mladine zadnjih razredov. Vodstvu izobraževal-
nega cenitra so tu v veliko pomoč prosvetni delavci. Sola za starše v Stopercah deluje pri ustaljenem številu poslušalcev, medtem, ko je v Vidmu pri zadnjih predavanjih bilo število poslušalcev v šoli za starše nizko; samo 16 jih je bilo. V Majšperku je na predavanjih šole za starše bilo 22 poslušalcev, od tega 20 žensk in le 2 moška. Predavanju so sledili z zanimanjem, razprava pa se ni posebno razgibala. V Hajdini bi se dal obisk na predavanja verjetno bolje organizirati. Poslušalci, ki so bili na kmetijskih predavanjih, so fcvahno razpravljali in z vsem zanimanjem sledili predavanjem kot tudi odgovorom, ki so jih prejemali na postavljena vprašanja. Živahno so razpravljali tudi v Vidmu. Predavatelji so v Stopercah ugotovili, da kažejo tamkajšnji poslušalci veliko zanimanja za predavanja, da postavljajo mnogo vprašanj, da pa bi se dal obisk z boljšo propagando še povečati. /	*	"..,..
IZOBRAŽEVALNE OBLIKE DELAVSKE UNIVERZE PTUJ
Nemoteno potekajo do sedaj poljudne šole za starše obeh stopenj v Vidmu, v Majšperku in v Stopercah. Prva bo z delom končala šola za starše II. stopnje v Stopercah, 24. novembra; za njo pa šola za starše I stopnje v Vidmu, ki konča z delom 25. novembra. Ciklus zdravstvenih predavanj zajema izobraževalne centre: Lovrenc, Dornavo in Markovce. Predavatelj Vinko dr. Brenčič zna s svojimi kakovostnimi predavanji pritegniti vso pozornost poslušalcev. Tudi kmetijska predavanja imajo posebno barvitost, saj sodeluje na enem predavanju po več predavateljev, strokovnih sodelavcev Živinorejskega — veterinarskega zavoda. Hajdina pri organizaciji obiska na teh predavanjih ni najbolje uspela, upamo pa, da bosta centra Cirkovce in Juršin-ci, kjer so ta predavanja v tekočem tednu, bolje uspela.
Iz poročil Delavske univerze vsak teden v tisku in radiu lahko zasledimo, da so predavanja vsak dan v treh, pa tudi v več
izobraževalnih centrih SZDL.
Uspešno je tudi izobraževanje v oddelkih za odrasle. Delavska univerza Ptuj organizira razne ! inštruktažne oddelke, tako delu* jeta dva oddelka srednje ekonomske šole, en oddelek srednje medicinske šole, medtem ko organizira Delavska univerza občasne seminarje za slušatelje višje tehniške in višje agronomske šole Tudi« slušatelji višje ekonomsko-komercialne šole iščejo podporo Delavske univerze in pomoč pri študiju.
Strokovni sodelavec Delavske univerze je tudi v stiku z izobraževalnim centrom pri podjetju Avtooprema v Ptuju, kjer Je bila zaželjena pomoč DTJ
Izmed Jezikovnih tečajev sta zaživela in delujeta angleški — nadaljevalni i dvanajstimi slušatelji ln nemški — začetni tečaj s sedemindvajsetimi slušatelji.
Za različne oblike, zlasti za oblike družbeno-ekonomskega Izobraževanja, so v teku priprave in bodo verjetno mnoge od -teh oblik v kratkem zaživele.
V glasbeni šoli v Ptuju se je organ upravljanja dobro uveljavil
.Zbor delovne skupnosti Glasbene šole v Ptuju, ki šteje skupno 21 članov, vštevši 6 predstavnikov javnosti, je že prevzel vse naloge prejšnjega šolskega odbora za svojo mandatno dobo 'in je obljubil storiti vse, da bodo uspehi 79 učencev in vseh 9 oddelkov vedno boljši ob prizadevnosti 11 glasbenih pedagogov.
Ob poslovitvi od prejšnjega šolskega odbora te šole se je posebej zahvalila ravnateljica te šole Ela Šrol-Senčarjeva vsem, ki so bili tekom 10 let obstoja šolskega odbora v odboru, zlasti pa tistim članom, ki so bili v "odboru 4, 6 ln 10 let.
Prvi člani šolskega odbora so bili Frac Vučak, Kristina Šepec, Zora Runovec, Jože Bratina, Olga Utroša, Jožica Knez, Drago Hasl in Ela Srol-Senčar. Po 10, novembru 1956, ko je prevzel delo drugi šolski odbor, po izteku mandatne dobe prejšnjega odbora, so ostali od prejšnjih Franc Vučak, Kristina Šepec, Drago Hasl in Eia Srol, novi pa so bili Hedvika Starki, Milena
Rau, Vilko Blagovič, Trajko Stojčevski in Franjo Luževič. Po 1. novembru 1961, v tretji mandatni dobi so ostali v odboru j isti.
i V dobi 10 let, to je med 25. ok-jtobrom 1954 do 1964 so ostali v i odboru Franc Vučak, Kristina . Šepec, Zora Runovec, Drago Hasl ln Ela Srol-Senčari Ostali so bili po 4 in 6 let. Najznačilnejše pa je to, da je predsedoval odboru polnih 10 let Franc Vučak, ki je pokazal izredno zanimanje za to šolo in tudi požrtvovalnost na predsedniškem mestu. Njemu se je ravnateljica šole ob 10-letnici uspešnega upravljanja predsedniške funkcije posebej zahvalila.
Novoizvoljeni predsednik delovne skupnosti Glasbene šole Ptuj je Franjo Luževič, namestnica pa Tatjana Tomšič. Celotna skupnost se dobro zaveda nalog svoje šole, zato si je tudi že razdelila delo in se ga je že tudi resno lotila skupno s tajnico, ki je obenem računovodja, in hišnico.
I S pregledom dela organa
DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE UČITELJSTVA PTUJSKE IN ORMOŠKE
OBČINE
Osnovna naloga zavoda za 1 prosvetno pedagoško službo je, dajati učnemu kadru dopolnilno izobrazbo in ga s tem stalno seznanjati z novimi izsledki pedagoške in drugih znanosti, ki so učiteljem potrebni, da lahko usmerjajo svoj pouk po modernih principih.
Iz teh razlogov je zavod priredil v dneh od 3 do 12. novembra dva seminarja in sicer za matematiko in za slovenski jezik. Ob.a sta zajela celotno osnovno šolo od I. do VIII. razreda in bila povezana s praktičnim delom v razredih in strokovnimi predavanji. Nastope v posameznih razredih je prispevala hospitacijska šola, ki je v sklopu šole »Tone Znidarič« t Ptuju. Strokovna predavanja pa so imeli deloma strokovni svetovalci zavoda, deloma pa odlični učitelji iz ptujske in ormoške občine in nekateri priznani strokovnjaki iiz Maribora in Ljubljane. Seminarja sta se odlikovala ravno po tem, da sta pritegnila k
aktivnemu delu precejšnje število odličnih učiteljev praktikov. Izven samega zavoda so sodelovali sledeči domSči učitelji praktiki.
a)	v seminarju za matematiko: Jožica Hrašovec. učiteljica iz Ptuja,
Marija Santarovič, predmetna učiteljica iz Ptuja. Julij Ošlovnik, predmetni učitelj iz Ptuja.
b)	v seminarju za slovenski jezik-
Hedica Fričeva iz Gorišnice, Ivana Cičeva lz Vel Nedelje.
Iz Maribora so sodelovali na seminarjih znani strokovnjaki tovariši Jože Pihler, Alfonz Kopriva. Albert Žerjav in Miha Fe-guš. iz Ljubljane pa Jože Zabkar in Stane Uršič. Vsi predavatelji so se izredno potrudili, zato so bila njihova predavanja visoko kvalitetna. Učiteljstvo je izredno pozorno spremljalo oba seminarja. Trdimo lahko, da sta dosegla prav lep uspeh.
K. S
Delovna skupnost Glasbene šole Ptuj skupno s predstavniki
javnosti
DELAVSKA UNIVERZA PTUJ
Predavanja v izobraževalnih centrih SZDL
23.	novembra:
CIRKOVCE: Prehrana in razmnoževanje goved (strokovni sodelavci živ. vet. zavoda Ptuj) JURSINCI: O sadjarstvu (inž. Aleksander Kravos) MAJŠPERK: Zdravstveni problemi šolskega otroka (Marija Kla-sinc)
24.	novembra:
LOVRENC: Bolezni srca in ožilja
(dr. Trop) STOPERCE. Zaključno posvetovanje v šoli za starše VIDEM: Skriti sovzgojevalci mladine (Drago ZupančifV
25.	novembra: POLENSAK: Bolezni srca in ožilja (dr. Trop)
VIDEM: Sodobna regulacija rojstev (dr Biljana Dolenc) Zaključno posvetovanje v šoli za starše.
26.	novembra:
DORNAVA: Bolezni srca in ožilja (dr. Trop)
27.	novembra: CIRKOVCE: Hibridna koruza
(Matko Zemlji« MAJŠPERK: Kako naj se, naš
otrok uči (Stane Stanič) MARKOVCI: Bolezni srca in ožilja (dr. Trop)
*
Izobraževalne centre: Desternik. Juršinci in Podlehnik obveščamo, da predvidenega predavanja v torek, 1. decembra, ne bo. zaradi Se trajajočega državnega praznika, bo pa predavanje kasneje.
PTUJSKA KONCERTNA SEZONA 1964/65
Kakor vsako leto, pripravlja tudi letos občinska zveza kulturnih in prosvetnih organizacij v Ptuju, skupno z glasbeno šolo in s Koncertno' direkcijo Slovenije v Ljubljani program kvalitetnih koncertov za Ptuj. Po okvirnem programu bo v začetku decembra 1964 nastopil pihalni trio iz Ljubljane. konec decembra pa vlo-lončellst Vladimir Orlov iz Bukarešte. V naslednjih mesecih bodo sledili: večer pesmi, nastop klavirskega dua. koncert komornega pihalnega ansambla ter dva solistična koncerta, in sicer violinista Igorja Ozima in pianistke Dubravke Tomšič.
Točen in dokončen spored koncertov bomo objavili v Tedniku. Koncertno publiko opozarjamo, da bomo tudi letos razpisali abonma. Koncerti bodo v Glasbeni šoli. Abonmajske vpise sprejema že sedaj tajništvo Glasbene šole v Ptuju.
D. H.
DRAMSKA SEKCIJA
DRA2ENCI DOSEGA USPEHE
Dramska sekcija Draženei je bila ustanovljena 1948. leta. Vse od ustanovitve pa do danes je bila delavna.
Z delom je začela v maju 1948. leta. ko je naštudirala igro
tem si je odbor tudi pridobil ugled in njegoviy sklepi so bili vedno upoštevani ter izvedeni. Tudi sedanja delovna skupnost upravljanja v 10 letih se je jas- ima vse pogoje dosegati enake no izkazalo, da je delo tega or-, uspehe in te si tudi namerava gana povsod uspešno, ker je j zagotoviti. To se vidi že po zabilo sistematično in dosledno v' četnem delu, ki bo prav gotovo izvajanju sprejetih sklepov. S tudi vodilo k uspehom. VJ.
OBISKOVALCEM PTUJSKEGA GLEDALIŠČA
Ptujsko gledališče bo lahko začelo z delom šele v drugI polovici letošnje sezone, in sicer meseca marca 1965. K tako poznemu začetku silijo velika asanacijska dela, k: smo se jih slej ko prej
celotna elektroinstalacija. Preostala so še obsežna dela, kakor obnova parne kurjave, polaganje poda v dvorani in foyerju, vsa mizarska, slikarska in tapetniška dela ter končno namestitev no-morali lotiti na tej stari, že tako vih foteljev in stolov. Prihodnje
rekoč do nekie mere dotrajani in za obiskovalce že skoraj nevarni stavbi.
Med začetnim delom so se odpirala vedno ln vedno nova ne-
leto bomo obnovili še oder. Tako bo naše staro gledališče lahko služilo svojemu namenu še nekaj nadaljnjih decenijcv.
Da ne bi prišli naši redni obi-
predvidena dela, ki jih je treba	vskovalcl gledališča ob vsako izvršiti. Stavba bo potem od zu-	možnost, da bi obiskali kakršne-naj in znotraj obnovljena, gle-	koli predstave, bomo verjetno še dališka dvorana pa popolnoma	ta mesec, prav gotovo pa meseca na novo opremljena. Do sedaj so	decembra, organizirali redno med drugim opravljena nasled-	brezplačno prevažanj^ interesen-nja glavna dela: vzdolžni zidovi	tov z avtobusi v Maribor iin našo stabilizirani s prečnimi jekle-	zaj. Z mariborskim gledališčem nimi vezmi, celotno ostrešje je	smo se že dogovorili, katere popravljeno, odstranjen je leseni	predstave bi prišle za nas v po-pod v avditoriju lip namesto nje-	štev. O predstavah bomo obisko-ga napravljena betonska plošča,	valce gledališča pravočasno ob-orkester je poglobljen in razšir-	veščali v Tedniku in na oglasni
jen, ojačane so lesene nosilne konstrukcije v ložah, na galeriji in balkontr, odstranjene so lesene stopnice, ki vodijo na galerijo, balkon in v lože, ln zamenjane z betonskimi, zamenjana je tudi
deski, zadevne podrobnejše informacije pa bodo lahko dobili pri tajništvu občinske zveze kul-turno-prosvetnih organizacij v Ptuju (gledališče).
D. H.
Izučevanje vajencev v TAP - delo posebnega zavoda
Tovarni avtoopreme Ptuj je potrdila Občinska skupščina Ptuj ustanovitev Zavoda za usposabljanje vajencev in delavcev kovinske stroke te tovarne in delavcev iz -drugih gospodarskih organizacij. Tako je nastal kvaliteten zavod za izučevanje in izobraževanje članov delovnih kolektivov za kovinsko stroko no sodobnih metodah za poučevanje odraslih. y?a izučevanje vajencev in za servisno dejavnost v korist ustanovitelja.
Zavod ima svoje urejene prostore na Bregu.' potrebne predavatelje iz podjeija in tudi zunanje sodelavce, ootrebna učila za teoretični pouk in za praktično delo potrebne stroje, orodje in mojstra. Vajenci so dnev: no zaposleni v zavodu s predavanji. t učeniem in s praktičnim delom nod strokovnim vodstvom. ki jih sistematično uvaja v strokovno znanje in delo. Tako niso več vaienci odvisni od posameznih delovodij in mojstrov v obrate, temveč pridobi-
»Poslednji mož«. Delo dramske sekcije Draženci je iz leta v leto napredovalo. Letos je naštudirala tri igre, in sicer: »Mejnik«, »Nezaželeni zet« in »Raz-trganci«. Vse predstave, ki so jih imeli v Hajdini in na drugih odrih, so lepo uspele in so bile dobro obiskane.
Zdaj se pripravljajo v >Dra-žencib na praznovanje 20. obletnice osvoboditve, v, programu imajo več iger. V sekcijo je vključenih 16 starejših članov, letos pa se je vključilo tudi 25 mladink in maldincev.
Dolgoletni požrtvovalni predsednik dramske sekcije Draženci Matevž Cestnik, predsednik SZDL-Draženei. se trudi in želi, da bi bilo delo te sekcije kar najbolj uspešno. Tudi v Dra-žencib imajo težave zaradi prostorov.
Franc Golob
vajo znanje in sposobnost po dog.nanih metodah za izobraževanje vajencev.
Pri zavodu računajo, da bo imel zavod tudi zunanje učence iz drugih gospodarskih' organi-zacij, ki še nimajo dovršenega sistema za izobraževanje, kot ima to tovarna avtoopreme in da bodo radi dali v TAP svoje učence, da se bodo tam teoretično in praktično naučili vsega, kar je predpisano po učnem načrtu.
Tako se je TAP lotila resnega dela 7. vajenci in tudi računa z uspehi, ki bodo opravičili obstoj zavoda in omogočili mladini v svoji stroki nadaljnji razvoj v srednjih in višjih šolah in zlasti "v praksi.	V J.
Ansambel »Galeb« dobiva priznanja
Instrumentalni ansambel »Svobode« Ptuj »Galeb« je gostoval v nedeljo, 13. novembra 1964, na Polenšaku pred 141 in v
Dornavi pred 187 gledalci in poslušalci.
Predsednica KPD Polenšak Pavla Pere in sodelavci so dejali o nastopu »Galeba« iz Ptuja: »K prvemu delu sporeda moramo res iskreno čestita. Prav tako nam je bil srednji del vsem všeč.« Naša ocena: »Vso srečo in še mnogo uspehov pri požrtvovalnem delu. Čestitamo!«
Predsednik prosvetnega društva Dornava Rado Hlebec je dejal:
»Ze dolgo nismo imeli nobene prireditve. Vi ste nas v celoti zadovoljili, posebno mlajši. Kot rojak Flegaričev se vam zahvaljujem za igrokaz. Podobnih obiskov si še želimo in hvala za tokratnega
Takšen ribisk in ocena za nastop »Galeba« sta za mladi ansambel vsekakor spodbudna in vabljiva za nadaljnja gostovanra, na tudi za prireditev v Ptuju, ki bo v kratkem in na katero se že sedaj resno priprav-
ljajo.
ZVJ.
PARTIZANSKI KOLEDAR 42 našega okoliša
Sestanek SKOJ novembra 1943
Po prihodu Toneta in Jožka s Pohorja ni bilo v ptujskem okraju ne okrožnega komiteja Komunistične partije, ne komiteja SKOJ. Postavljena je bila le sekretarka KP za ptujski okraj Cvetka Pra-protnik-Stefka z nalogo,1 da ustanovi oba komiteja. Priložnost za to se je nudila šele po prihodu Toneta in Jožka.
Štefka je predvidela za mladinski komite Mileno Bokžo-Božo, Ido Zadra^ec-Nado ln Rudija Lu-tra-Borisa. Takrat so bili še vsi trije legalci, zaposleni v Ptuju, dekleti na uradu za delo, Rudi pa pri stavbnem podjetju Treo.
Prvi sestanek okrožnega komiteja SKOJ je bil ob koncu novembra 1943, a udeležila sta se ga le Luter in Zadravčeva, zato so ustanovni sestanek okrožnega komiteja SKOJ preložili na december.
Odbor 0F v Gajevcih
Ob koncu novembra 1943 so ustanovili odbor OF v Gajevcih s člani: Dona jem Jožefom, Kolen-kom Martinom, Francem Sacer-
Novembrski dogodki
jem, Alojzom Petkom in Vihkom Kraljem. Ustanovni sestanek so imeli v kleti Martina Kolenka. Morda je bil ustanovljen odbor tudi v začetku decembra, ker se tu izjave križajo. Ze pred ustanovnim sestankom gajevskega odbora OF sta se sestala s Tonetom in Jožkom Daniel Sugman in Vinko Kralj, domačina iz Gorišnice. Pogovorili so se o načrtu za delo OF na ptujskem polju.
Odbor 0F v Muretincih
Ob koncu novembra 1943 so imeli ustanovni sestanek vaškega odbora OF v Muretincih. Zbrali so se na neki njivi za vasjo. Milko Golob-Jožko je novim odbornikom pojasnil veliko odgovornost pri osvobodilnem delu. Prvi člani mu-retinskega odbora OF so bili: Fr. Belšak-Simon kot sekretar tn člani Stanko Murkovič-Tornaž, Jožef Horvat-Pavel in Peter Kurež. i
Odbor 0F v Forminu
Kakor se spominja Ivan Sisinger lz Formina, so ustanovili vaški odbor OF v Forminu tudi v pozni jeseni 1943 na travnikih blizu Si-šingerjevega doma. Murkovič Stanko je na sestanek pripeljal Mil-
ka Goloba-Jožka in še dva neznana aktivista. Od domačinov pa so se zbrali poleg Sisingerja še Ivan Svoboda, Jože Sok. Alojz Trunk. Miha Pukšič. Franc Horvat in Franc Kolenc st. Člani so si razdelili delo: preskrbo raznih potrebščin za NOV, propagandno delo z razpečavanjem tiska, vojaške zadeve in drugo. Formin je bil kot obdravska vas zelo prikladen za oskrbo ilegalnih prevozov prek Drave, zato je organizacija OF prevzela to skrb na svole rame.
Tudi v drugih vaseh po ptujskem polju, kjer so ustanavljali odbore OF od novembra dalje, so bili že novembra posamezniki povezani z. Osvobodilno fronto. Jožko je novembra povezal v OF v okolišu Zamušan in Tibolc Antona Vesenjaka-Pavla in Boža Zni-dariča-Rastka. V Markovcih so bili povezani z osvobodilnim gibanjem Strafelovi. predvsem Stanko Strafela, nekdanji dijak ptujske gimnazije.
Novembrski dogodki leta 1944
Iz arhiva obveščevalca iti" vojnega referenta Aleksandra je za
čas od 19. novembra 1944 pa do konca vojne ohranjenih precej pisem, ki jih je ta sprejemal od obveščevalne točke lb O. C. Pohorje od tovariša Marka, v katerih mu slednji daje razne naloge. V muzeju so tudi kopije pisem, ki jih je pošiljal Ivan Skofič-Ale-ksander iz Slovenje vasi na Dravskem polju na Pohorje svojim sodelavcem.
V dopisu z dne 19. novembra 1944 poroča Aleksander na Pohorje, da sta se tega dne pojavila v hiši tov Jurija dva sumljiva civilista. Eden od njiju se je izdajal za partizana z imenom Veko-slav. drugi pa za Staneta. Aleksander je povprašal na kurirski postaji tov. Dušana in Veselka, če kaj vesta o teh dveh partizanih oziroma aktivistih, ki pravita, da sta iz področja »Planina-Dob-je«. Veselko je bil mnenja, da gre za vohunstvo. Saj je zelo sumljivo, da sta prišla neznanca v hišo ob belem dnevu. Zaradi varnosti je potrebno, da se prijavi ta primer orožnikom.
Okrožnica okrajnega odbora 0F Ptbj
Z dne 18. novembra 1944 je ohranjena okrožnica okrajnega odbora OF Ptuj z naslovom: Vsem krajevnim odborom OF in ZSM. V njej čitamo vsebino okrožnice Glavnega štaba NOV in PO Slovenije, namenjene okrajnim odborom OF. Okrožnica naroča zbi-
ranje podatkov o padlih borcih za svobodo, pokopanih na njihovih ozemljih. Grobovi naj bodo vzdrževani. Spisek padlih naj hranijo odbori OF, en primerek pa odpošljejo tudi okrajnemu odboru OF. Če se ne ve za ime padlega, je potfebno padlega opisati in opisati tudi okoliščine boja, v katerem je padel, v kateri oboroženi enoti in podobno, da se bo pozneje lahko ugotovila Identiteta padlega. S pisanjem seznamov je potrebno takoj pričetil Okrožnica je brez podpisa.
Dogodki novembra 1944 v Halozah
V knjigi komandirja vojaške mobilizacijske postaje za ptujski okraj beremo v 13. zapisniku, da so partizani zažgali 1. novembra 1944 šolo v Stopercah, ki so jo Nemci urejali za vselitev nekega oddelka SS. 5. novembra so partizani zažgali tudi poslopje pri Florjanu, ki so ga opremljali za prihod SS oddelka. Pri Florjanu so tedaj zaplenili pisalni stroj, posodo, kitaro, vojaško bluzo, orožniško kapo, uro, naboje za lovsko puško ter vojaško torbo.
Komaijdir vojaške mobilizacijske postaje Jože piše v tej knjigi tudi o partizanskem napadu na tovarno v Majšperku 14. novembra 1944. Partizani so v tovarni zaplenili delovne obleke, čevlje, žage, pile. sekiro, posodo in nekaj drugih predmetov, pri trgovki
Pavli Starešina pa gasilsko obleko, pet škatlic vezalk za čevlje, tri zavoje cigaretnega papirja, 17 kosov belega blaga. 12 ko9ov posode tn štiri škatle gumbov.
Še druga poročila tovariša Jožeta
Okrajni mobilizacijski referent piše v ohranjeni knjigi, da so 15. novembra 1944 spet vzpostavili prekinjene zveze z vojaškim zaledjem. zato bodo lahko odslej dvakrat tedensko odhajali v NOV dezerterji iz nemške vojske in vojaški novinci.
V	poročilu dne 18. novembra 1944 čitamo o blokfirerju v Završali, ki sili ljudi k oddaji krompirja in žita. Partizani so mu odvzeli še isti dan, ko je priganjal ljudi k oddaji — rdečo legitimacijo HB. Seveda je to prijavil orožnikom na Ptujski gori.
V	poročilu 28. novembra 1944 čitamo, da je okupator odpeljal dne 24. novembra v ptujske zapore Martina Kovačeca iz Nadol. ker je nekdo javil, da skriva orožje. Orožja Nemci pri preiskavi niso našli, pač pa vojaško obleko.
V	Stopercah so partizani 25. novembra 1944 zaplenili nekemu nemškemu vohunu kolo. uro, plašč in nalivno pero, v Mihovcih in Jablanah na Dravskem polju pa 22 gasilskih uniform, 10 za partizanske terence, druge za borce NOV.	V. R.
(Dalje prihodnjič)
RAZSTAVA
zgodovinskih spomenikov ptniske in ormoške občine
Če imamo kako urico časa, na. Neki nemški turist se je ču-obiščimo razstavo zgodovinskih dil, ko je bral na njej napis; spomenikov v ptujskem muzeju. Schau, Annerl, eine deutsche Zakon o varstvu kulturnih in Inschrift! (Poglej. Anica, nem-naravnili spomenikov pravi v, ški napis!) Soba je bila postav-svojem prvem členu: kulturni: 1 jena ob velikem požaru pred
....	'.Id'
vesto leti.
spomeniki in naravne znamenj tosti v SRS so pod posebnim družbenim varstvom in so zava- napisanega, rovani s tem zakonom.
Refektorij, bivša obednica očetov dominikancev, v ptujskem muzeju, vas v prihodnjih dnevih. če se zanimate, seznani z življenjem vaših prednikov od najstarejše dobe do najnovejših dni. Tam boste videli dve tabeli, vsebujoči seznam kulturnih spomenikov občin Ptuj in Ormož. Tabeli sta skrbno sestavljeni, kar je zasluga upravnice muzeja dr. Ive Curk ter njene sodelavke Vide Rojic in vseh drugih, ki so pomagali. Tabeli podajata mnoge, doslej še malo znane in celo neodkrite znamenitosti odročnih krajev naših dveh občin, ki bi o njih mislili, dn zgodovinsko sploh niso pomembne.
Predvsem je, seveda, na razstavi poudarek na spomenikih samega Ptuja in bližnje okolice. O pre rl zgodovi n sk i h, keltskih, ilirskih in starosiovanskih najdbah je bilo že dosti napisanega in postavljenega na vpogled v mestu, v muzeju, v mitrejih, kar naši domačini vse premalo poznajo in cenijo. Tudi srednji in novi vek srečujemo na ptujskih ulicah na vsakem koraku. Oba samostana, dominikanski in minoritski, sta za človeka s podeželja odkritje, ki se mu čudi. _ (Izjema ni niti povprečen ptujski meščan.)
Spodnji muzej na Muzejskem trgu z rimskimi spomeniki, gosposka graščina na gradil z dragocenim pohištvom in gobelini, ki so zanje ponujali že... (tiho bodimo!), viteška dvorana, etnografski oddelek in oddelek NOB, vse to bi bilo treba našim Hudem pokazati in razložiti. Kmeta iz okolice Onmoža so obiskali sorodniki iz Avstrije. Spremljal sem jih po zbirkah ptujskega muzeja. Kmet. razgledan človek, mi je rekel: »Niti sanjalo se mi ni. da hrani ptujsko mesto take zgodovinske zaklade.*
Na razstavi pa so prikazane še druge zanimivosti, mimo katerih hodimo vsak dan in se še ne zmenimo ne zanje, npr. stari rotovž na Slovenskem trgu, kjer je danes v pritličju slaščičarna, poznogotska hiša v Prešernovi 4, zanimivi portali v starem delu njesta, ki jih danes obnavljajo, lončene lunele v Bezja-kovl uliei, soba sv. Floriiana na Trgu mladinskih brigad, ki ie bila pred kratkim obnovlje-
Toda o Ptuju je bilo že dosti ipisanega. Naši ljudje s podeželja hočejo stišati in vi deti
aši ljudje s
kaj o sebi in svojih krajih.
Ruševine starih gradov, kužna znamenja, stare gomile (grobišča), ostanki rimskih cest in še to in ono iz najodročnejših krajev Slovenskih goric in Haloz odkrivajo zanimivosti, ki bi jim morali posvečati več pozornosti. Zamisl' se ob viničariji iz XVII. stoletja ali kmečkem domu iz Hranjigovec ali Ključarovec, zidanem na ključ (mogoče odtod ime Ključarovci) ali ob mlinu na veter v Trnovcihl
posvečene krajem v ormoški občini. Mesto Ormož je sezidano znotraj utrjenega prostora prazgodovinske naselbine iz časa okrog leta t.000 pr. n. št. Zanimiva sta ormoški in velikone-deljski grad. Vodnjak na dvorišču velikonedeljskega gradu je star pre 700 let...
V ormoški občini so domovi naših zaslužnih rodoljubov in pisateljev. V Ključarovcih (v Grmeb) je bil rojen lani umrli slovenski pisatelj Ksaver Meško, ki bi bil letos novembra dočakal 90 let, pri Tomažu je dom slovenskega rod ljuba Božidarja Raiča, na Cerovcu blizu Svetinj pa rojstna hiša slovenskega ilirca Stanka Vraza.
Iz novejše zgodovine prikazuje razstava trpljenje naših ljudi v neenakem boju z nacističnimi nasilniki. V besedi in
MARTINOV SEJEM V ORMOŽU
Kot vsako leto, tako je bil tudi letos kramarski sejem v Ormožu dobro obiskan. Čeprav kramarski sejmi v Sloveniji izumirajo, Je ta dobil v Ormožu tradicionalno obeležje. Sejem je obiskalo čez 4000 ljudi. Na sejmu je prevladovala suha roba. konfekcija, tekstilno blago, nekaj drobnega kmečkega orodja in drugo.
Več pozornosti kot doslej je sliki spremljamo mučeniško, a
junaško pot naših borcev za svobodo. Spomeniki padlim v Ptuju,v Mostjah, v Cirkulanah in drugod, domovi heroja Lacka in Osojnika. partizanske postojanke ... Gledamo zgodovino našega ljudstva od najstarejših razdo1 ij do danes in se sprašujemo: doklej se bo pisala zgodovina človeškega rodu tako, kakor nam jo prikazuje ta razstava? Naša in prihodnje generacije naj pišejo svojo zgodovino z nekoliko drugačnimi besedami: mir, svoboda, enakopravnost. Človek naj bo človeku človek.	K.
Moja srečanja s pisateljem
Remcem
fr ŠPORT
Rokomet
(Ob obletnici smrti)
Spoznal sem se z njim kmalu delavske matere. Svoje otroštvo
Premalo skrb za krajevne ceste
V soboto. 7. novembra 1964, je bila na Hajdini živahna seja krajevnega odbora zlasti glede na zelo kritično stanje občinskih cest na celotnem krajevnem območju in na predolgo-ročno politiko vzdrževanja krajevnih cest, ob kateri ceste propadajo. Ne popravljajo in ne vzdržujejo jih niti komunalno podjetje niti vaščani, ki ne vedo. kajso dolgo bo ostalo vzdrževanje krajevnih cest odvisno od krazevnega samoprispevka ali od prostovoljnega dela in kdaj bodo opravljena vsa potrebna dela iz sredstev cestnega sklada ali na račun drugih za to namenjenih sredstev.
Najbolj kritične so ceste skozi Dražence, ki jih nihče ne ureja, ker ni jasno, kdo jih je dolžan urejati. Danes ni več mogoče pripisovati slabega stanja cest samo vaščanom in njihovi vpregi, ker so v bližini zemliišča kmetijskega eospodarstva Kmetijskega kombinata Ptuj, obrata Kidričevo, ki prevaža po dra-ženskih cestah razni material 'n kmptijske stroje s težjimi stroji. Tudi obrat Kidričevo bi moral pomagati skrbeti, da bodo ceste na tem območju pravočasno popravljene in urejene. Odborniki so mnenja, da bi bilo najboljše, če bi raznolagal s sredstvi za vzdrževanje krajevnih cest krajevni odbor. Ceste bi potem vzdrževali deloma s temi sredstvi, deloma pa s prostovoljnim delom in prevozi materiala.
Na tej seji je sprejel krajevni odbor višino obveznosti za vprežna in motorna vozila za •delo na najbolj razdejanih cestah in za razvažanje materiala. Poleg tega je še razpravljal in sklenal o drugih perečih vprašanjih s svojega območja.
SV.
po osvoboditvi v kavarni Moskva (sedaj Evropa) v Ptuju. On je včasih celo neznane ljudi kar tikal. Rekel mi je, ko sem se predstavil in povedal, od kod sem doma: »Aha, torej si tudi ti eden od tistih!« »Kako mislite to, gospod pisatelj?« sem vprašal. »Primorec si, kakor jaz,« je odgovoril. »Ko so prišli leta 1941 v Ptuj Nemci, so govorili: Diese verdammten Tschitschan hafoen unsere guten Untersteierer ganz vordorben. To se pravi, če razumeš nemški, da smo mi Čiči pokvarili naše dobro spodnješta-jersko ljudstvo. Mi smo baje povedali tem Spodnještaiercem, da so Slovenci. Slovenci pa so po nemškem mišljenju edino le Kranjci, razumeš. Spodnješta-jerci so pač Spodnještajerci ali kvečjemu vindišarji. Ti si pa celo dvakratni Čič, ker se tudi tvoje ime končuje na -čič.« Vse omizje še je zabavalo ob teh besedah.
Alojzij Remec je sin kmečko-
dn mladost je preživel na Vipavskem in v Trstu v skromnih socialnih razmerah. Do doktorata, ki ga je napravil na graški univerzi, se je prebil z njemu lastno pridnostjo. Pisatelja tragične zgodbe zapeljanega dekleta Magde, nravstvene drame, ki smo jo še pred nekaj leti videli v Ptuju, in kmečke drame Užit-karji, sem srečal okrog leta 1950 drugič, in sicer v ptujski slaščičarni. Prišel sem v mesto, da bi dvignil z dvema šolarjema hrano za šolsko kuhinjo. Dečka sta nosila težke nahrbtnike, pa sem ju povabil v slaščičarno in jima naročil nekaj slaščic. Zagledal nas je skozi oikno in vstopil. Sebi je naročil črno kavo, dečkoma pa velik krožnik tortic. »Naj se malo posladkata,« je rekel, »jaz sem še v žemljo redko zagrizn'1, ko sem bil še takšen kakor onadva.« Z zadovoljstvom ju je gledal, ko sta pospravljala sladke dobrote.
Alojzij Remec je bil kakor
MLADINA
in njeni problemi
POSEBNO SKRB V BODOČE JE TREBA POSVETITI STROKOVNEMU IN IDEJNO-POLITICNEMU IZOBRAŽEVANJU MLADINE. SPOSOBNO, PRIZADEVNO, DELAVNO IN PREDANO MLADINO JE TREBA SMELEJE VKLJUČEVATI V ČLANSTVO ZK. KADROVSKE PROBLEME MLADINE JE TREBA TEMELJITO ANALIZIRATI IN NA NJIH NAKAZATI REŠITEV.
Kovinar (Štorej-Drava (Ptuj) 9:16 (3:5)
V ponovljeni prvenstveni tekmi (za Dravo je bil protest na prvo tekmo ugodno rešen), je Drava ob zelo lepem vremenu, ugodnem za igro, dobesedno pre-gazila nasprotnika na lasbpem terenu. Tokrat se je izkazala tudi sodniška komisija ORO Maribor, ki je poslala svoje najboljše sodnike in tako je tekmo vodil zvezni sodnik Marko Vinko odlično, zapisnikar in delegat pa sta bila sodnika Zvan in Levstik.
Domačini so bili optimistično razpoloženi. Za v 2. minuti so bili v vodstvu. Vse do osme mi-
CENE
TRZNE CENE
v ptujski poslovalnici Povrtnlne Maribor (pri Magdi)
Breskve — kompot 350, češnje, džem 350, grozdje nam JUS I 230, hruške 80, jabolka Ia 150, jabolka Ha 125, jabolka lila 80, marelice, kompot 330, orehi 1e-drca 1400, suhe slive 390, ptičja hrana 300, jabolka »kaki« 120, ječmena kaša 120, Ajdova kaša 420, banane 350, celi lešniki 550, limone 290, mandarine 350, rozine 115, celi mandlji 260, smok-ve odp. 280, smokve celofan 95, smokve — venci 50. grappefruit 300. paradižnikove tube 110, Radgonski biser 600, Kapeljski biser 530, rdeče vino 260, belo vino 285, rdeče viino (2 1) 650, belo vino (2 1) 750, jajca 36, med (kozarec) 380, sir 940, cvetača 150, stročji fižol 260, feferoni 192, grah 325, kumare 260. ohrovt 120, novi paradižnik 250. paprika 160, peteršilj 100, por 120. radič 170, solata endivija 100, zelje sveže 50, rudeče zelje 100, črna redkev 60, česen 350, čebula Ha 100, krompir 47, korenček 80. rdeča pesa 100, vložene kumare 564, koruza BB pšenica 88, fižol »te-tovec« 230, fižol prepeličar 250, enobarvni fižol 200, mešani fižol 180, kislo zelje 100, Radenska 56. Slatina Donat 56.
nute smo morali ctutdu, da je ponovno padel gol, ko je Beišak izenačil. Po tem zadetku so se gosti sprostili ter prevzeli iniciativo v svoje roke. Domačini so se v tem delu igre odlično borili in lahko rečemo, da sta bili ekipi izenačeni, kar govori rezultat prvega dela, saj niti ena niti druga ekipa nista hoteli ničesar tvegati.
Po odmoru je začela Drava v silnem poletu rezultat višati. S hitro igro je zmedla nasprotnika, v obrambi pa ustvarjala pravi neprehoden zid. Zmaga Drave je zasluga vseh igralcev, ki so se srčno borili, junak dneva pa je bil njihov trener, izkušeni dolgoletni igralec Haber, ki je dosegel osem golov. Ostale so dosegli: Križe 4, Kovač, Jurkovič, Strašek in Beišak po 1. Za domačine pa so bili uspešni Stancer 3, Zor-ko 2, Fink, Skrjanc, Hribernik in Kunej po 1.
Domačini so ob koncu vložili protest glede igralca Jurkoviča zaradi legitimacije, sami pa so storili napako, ker so igrali z 12 igralci — odnosno z igralcem, ki ni bil prijavljen.
Po vsem tem si je Drava s to zmago priborila III. mesto, kjer bo prezimila za dve točki slabša od vodeče ekipe.
Lestvica:
Beltinci
Ormož
Drava
Kovinar (M)
Pužinar
Rudar
Kovinar (S)
Griže
MTT
skoraj vsak pisatelj, nekoliko bohemski. Rad je privoščil tudi drugim, kadar je imel denar. Iz njegovih spisov odsevajo vplivi in ideje Cankarja, Župančiča in celo ruskega Gorkega. Njegova dela razodevajo prikupne člove-čanske misli. Ko sem ga tretjič srečal, mi je pomagal kot odvetnik. Natipkal mi je pritožbo na ministrstvo. Nisem upal, da ml jo bodo ugodno rešili, ker so bile vse moje dotlejšnje pritožbe odbite. In vendar sem uspel. Ko sem ga vprašal, koliko znaša honorar, mi je rekel: »Daj mi, če imaš, za liter vina, če pa nimaš, ga bom plačal jaz.« Sla sva v bližnjo gostilno, kjer sva v prijetnem pomenku zapravila njegov zaslužek.
Remec je bil pred vojno več let ptujski odvetnik in celo župan. Poznal je Ptuj in tudi njegovo kmečko okolje ter probleme, ki so bili v petih letih pred vojno aktualni. Iz te dobe je njegova povest Opustošena brajda, njegovo najboljše pripovedno delo.
Remec je spisal tudi zgodovinsko povest Veliki punt, delo, ki opisuje tolminski kmečki upor v
XVIII. stoletju. Veliki punt po	____
svoji umetniški plati ne dosega ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA Pregljevih Tolrmncev, vendar je!	URADA PTUJ	maiicnega
dobro branje, ki je bilo že trikrat, Rodile so. TereZjja Stefančič
8 6 2 0 129:92 14
7	6 1 0 145:105 13
8	6 0 2 109:90 12
7	4 2 1 84:70 10
8	3 1 4 115:122 7 8 3 0 5 131:131 6 8 2 0 6 89:128 4 8 1 0 7 92:132 2 8 1 0 7 112:138 2
V lestvici ni upoštevana tekma Kovinar — Ormož zaradi protesta Ormoža, ki še ni rešen.
Ane
fij
»
opisujte v E DN I K
Osebna kronika
Mladinski komite ZMS občine Ormož je razposlal vsem aktivom v občini, " .užbeno političnim organizacijam, društvom in delovnim organizacijam obširno poročilo, v katerem obravnava probleme, uspehe in delo mladine v občini. V nedeljo bo občinska konferenca mladine, na kateri bodo obravnavali dosedanje uspehe in težave enoletnega dela. Obširno poročilo, ki je napisano na 20-tih straneh, p? bo mladini služilo za vsebino razprav občinske konference.
Poročilo je nanizalo mnogo perečih mladinskih problemov, ki se pojavljajo v mladinskih aktivih. Na območju občine je 21 mladinskih aktivov. Aktivi se srečujejo poleg ostalih težav s kadrovskimi problemi, premalo skrbimo za strokovno izobraževanje mladine. Opaziti je tudi, da mladino v nekaterih delovnih organizacijah zapostavljajo, da se ji ne nudi vedno dovolj možnosti pri reševanju tega ali onega problema.
Precejšen del poročila je posvečen strokovnemu in družbeno političnemu izobraževanju. Zaskrbljujoče pa je vprašanje izobraževanja tiste mladine, ki ni dokončala popolne osemletke. Tako je bilo na območju Miklavža letos 284 mladih do starosti 25 let. Od teh je 141 mla-
dincev brez dokončane osemletke. Večina take mladine ostane doma pri kmečkih opravilih.
Tudi o uveljavljanju mladih y družbeni vlogi bo konferenca temeljito spregovorila. O mladinski konferenci in o problemih ter uspehih mladine bomo še poročali.
SVETILKA PROTI BAKTERIJAM
Madžarska industrija je na novo proizvedla svetilko proti bakterijam, ki jo bodo uporabljali za sterilizacijo sanitarnih prostorov. Svetilka uničuje bakterije na medicinskih instrumentih in materialu za previjanje. Svetilko že uporabljajo v farmacevtski in živilski industriji Madžarska.
PRIPRAVE ZA PROSLAVO 29. NOVEMBRA V SLOVENJI VASI
Pionirski recitacijski krožek in pevski zbor pri mladinskem aktivu v Slovenji vasi že vadita za proslavo 29. novembra. Tudi letos bosta s svojimi nastopi presenetila gledalce. Oba krožka sodelujeta tudi na drugih proslavah in kulturnih prireditvah, ki jih prireja dramska sekcija aktiva ZMS Slovenja vas.
f. g.
MORDA SE NE VESTE
—	Delež socialističnih držav v lanskoletni madžarski trgovini je znašal 69,7 odst., delež kapitalistični hdržav pa 24,7 odst.
—	Računajo, da je v zahodni Evropi sedaj okrog 68 milijonov svinj in 83 milijonov goveje živine,
—	Proizvodnja sladkorne pese v Sovjetski zvezi je znašala 1960. leta 57.7 milijona to. Letošnje leto pričakujejo, da bo proizvodnja 80 milijonov ton.
BREZ VIZUMOV V AVSTRIJO, GRČIJO IN ITALIJO
Zunanjepolitični odbor zveznega zbora zvezne skupščine je priporočil zveznim organom, naj bi proučili možnosti, da bi ukinili vizume za potovanja v Avstrijo, Italijo in Grčijo. To je vsekakor izreden dodatek k dobrim sosedskim odnosom med Jugoslavijo ln omenjenimi državami. Z Romunijo smo že dosegli sporazum o ukinitvi vizumov.
tiskano.
Leta 1941 je moral Alojzij Remec s stotinami drugih Ftujča-nov nastopiti težko pot izgnanstva v Srbijo. Težka je bila ta pot, saj so jo mnogi okusili, vendar življenje v bratski Srbiji ni bilo tako hudo kakor po nemških taboriščih. Srbi so sočustvovali z naimi in nam pomagali. Remec je živel v Vrniački banji, od koder se je po osvoboditvi spet povrnil v svoj Ptuj. V izgnanstvu in v letih po vojni je zasnoval in napisal drami iz narodnoosvobodilnega boja Volkodlaki in Talci v Kraljevu, ki so ju radi igrali v letih po osvoboditvi.
Remec je kot šestinšestdeset-letnik umrl v Ptuju 21. novembra 1952	V. K.
Poštna 2 a, Ormož — dečka; Elizabeta Lozinšek, Dravinjski vrh št. 21 — deklico; Antonija Pihler, Sp. Velovlak 11 — dečka; Ela Mergeduš, Gruškovec 10 — Ivanko; Hilda Lah, Cirkovci 22 — Natašo; Terezija Krivec, Podlože 69
—	Martino; Marija Krajnc, Ljutomerska 20 — deklico; Karolina Kešpert. Jelovica 14 — Dušanko; Ivana Mihelič, Grajenščak 34 — Dušana: Jožica Rakuša, Cerovec 1
—	Jožico: Marija Ceh. Vintarovci št. 22 — dečka; Milka Majcenovič, Gruškovje 44 — Ivana; Marija Lesjak, Skorišnjak 48 — dečka; Miroslava Mirosavljevič, Kidričevo 13 — dečka; Frančiška Segula, Gorišnica 9 — dečka; Ana Roškar, Podgorci 80 — dečka; Marija Mo-ravee. Ptujska 20 — dečka: Neža
Krošlj, Strug 10 — dečka; Milica Ceh, Vareja 40 — deklico; Justina Simonič, Janežovci 1 — Kristino; Terezija Kelenc, Budina 31 a — Davorina; Marija Bratuša, Zero-vinei 63 — dečka: Ljudmila Sile, Zagrebška 44 — Blanko: Marija Kodrič, Bukovci 146 — Elizabeto; BOža Grešovnik. Kidričevo 64 — deklico; Anica Feguš. Podlehnik 2 — Jožico; Elizabeta Vrbančič, Gorišnica 40 — Bojana.
Poroke: Franc Coh, Stuki 21, in Zofija Glušič, Stuki 9: Franc Bom-bek, Spulja 63. in Ana Pravdič, Ljutomerska 9, Ptuj.
Umrli so: Filip Kokol, Ormoška št. 1, roj. 1882, umrl 13. 11. 1964; Simon Ceh. Podvinci 11, roj. 1912, umrl 13. 11. 1964; Terezija Jako-lič, Grajenščak 73, roj. 1887, umrla 14. JI. 1964.
HOROSKOP
Mestni kino Ptuj predvaja 20. novembra španski barvni film »MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM«; 21. in 22. novembra ameriški 1 vni (cinemascope) film »TRAPEZ«; 24. in 25. novembra nemški film »MAŠČEVALEC«; 26. novembra ameriški film »MOJA DRAGA KLEMENTINA«.
Kino Gorišnica predvaja 22. novembra jugoslovanski film »SREČA V TORBI«.
Kino Zavrč predvaja 22. novembra jugoslovanski (cinemascope) film »RANA JESEN«.
RAZPIS
Komisija za sprejemanje in odpuščanje delavcev pri Kmetijskem kombinatu Ptuj, obrat Mlekarna, razpisuje prosto delovno mesto
kvalificiranega kurjača parnih kotlov
Osebni dohodki po pravilniku podjetja o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Ponudbe pošljite na naslov podjetja.
Oven
Zanimivi posta:._l2 s svojo iznajdljivostjo. V družini vas zelo potrebujejo. Ta teden ste imeli več sreče, kot 6te je pričakovali.
Bik
Odgovorno delo vas kratkoča si. Zelje se vam bodo uresničile, ko boste dovolj pogumni. Razodetje ljubezni vas prijetno vznemiri.
Dvojčka
V sredo se boste razveselili zelo važnega sporočila. Ne želite si prijateljev samo v sreči. Čakajo vas pomembni doživljaji.
Rak
Se ta teden važno poslovno srečanje, hvaležnost dolgujete za pozornost, ki je niste pričakovali. Radi ste v družbi, ki vam zelo ugaja.
Lev
Lepe obljube vas raznežnijo. Bolj pogrešate čas kot denar. Tudi v otožnosti se -'obro obvladujete.
Devica
Se to leto napredovanje y službi. Težava s -snovanjem minejo. Ugodno boste presenečeni z darilom za osebni praznik.
TeMnlca
Dobrega zaveznika imate v
osebi, ki vam je že mnogokrat koristila. Minule skrbi se več ne vrnejo. Razočaranemu prijatelju pomagajte, da se bo lažje znašel.
Škorpijon
Notranje ravnovesje vas spodbuja k dobrim dejanjem. Ne pričakujte p- več naklonjenost^ od oseb, ki jim sami niste bili naklonjeni. Potrudite se razumeti ljudi, ki vas cenijo.
Strelec
S svojimi načrti ste presenetili vso okolico. Več zaupanja vase in manj n-—:21jenih dejanj. Tudi z malimi uspehi se pride dalje.
Kozorog
Uspešno delo vam bo prineslo mnogo zadovoljstva. Zelo cenite prir.či ljudi, H vas spravljajo v dobro voljo. Zelo ste sposobni za sve;o stroko. •
Vodnar	*
Mnoge želje se vam rade izpolnijo. Vaš srečni dan v nedeljo. Pričakovanja in obljube ne zadoščajo, potrebni, so tudi dejanja.
Ribi	1
Ne bodite malodušni, če ne gre vse gladko. Nekatere nejasnosti se v kratkem razvedrijo — čistijo. Radi potujete; prihodnje potovanje boste končali zelo veseli.
Odloki občinske skupščine Ptuj
Po 3. členu uredbe o prometnem davku ("Uradni list. FLRJ, št. 19-325*1, 6-30 62, 11-125/62 in 4-45/63), in V. delu tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ. št. .25-329 62. . 28-386/62, 31-433-62. 40-548 62, 42-568/62, 46-635 62. 51-675/62. 53-749U2 in 12-155'&3 ter Uradni list SFRJ, št. 18-270 63, 20-300 63, 23-328,63, 30-495/63, 44-621/63, 51-891/88, 52-742/63. 7-102'64. 10-151/ 64, 18-175/64,'24-329 64 29-387 64 in 1 30-3M 64). je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1964, sprejela
ODLOK
o afcčiMkem prometnem davku v občini Ptuj.
1.	člen
Na območju občine Ptuj se pobira občinski prometni davek, ki je predpisan s tarifo občinskega prometnega davka. Tarifa občinskega prometnega davka je sestavni del tega odloka.
2.	člen
tem odloku je dohodek proračuna občine.
3.	člen
Uredba o prometnem davku (Uradni list FLRJ, štev. 19/61) z vsemi spremembami in dopolnitvami, navodilo za izvajanje uredbe ter uredba o prisilni izterjatvi davkov in drugih proračunskih dohodkov veljajo primerno tudi glede občinskega prometnega davka, če ni v tem odloku drugače določeno.
4.	člen
Občinski prometni davek po tem odloku se ne pobira v primerih. določenih z mednarodnimi pogodbami, in v primerih, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav, s katerimi obstoji v tem vzajemnost.
5.	člen
Pojasnila in navodila za izvajanje tega odloka izdaja po potrebi svet skupščine občine Ptuj, ki je pristojen za proračun.' Za izvrševanje tega odloka skrbi oddelek za dohodke občine Ptuj.
6.	člen
Občinski prometni davek po Ko začne veljati ta odlok, ne-
hajo veljati odloki o občinskem prometnem davku občine Ptuj, ki so bili objavljeni v uradnem vestniku okraja Maribor, št. 8—98 59, 24—274/59 in 35—478'62 in vsa navodila, ki jih je izdal na njihovi podlagi svet za družbeni plan in finance občinske skupščine.
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem vestniku okraja Maribor. St.:421—9/63—1 Ptuj, dne 28. septembra 1964
Predsednica Skupščine občine Ptuj Lojzka STROPNIK
URADNI ZAZNAMEK: Ta odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor št. 39—542/64 z dne 13. novembra 1964 in velja od 21. novembra 1964 dalje. Ptuj, dne 17. novembra 1964
Tajnik
„ občinske skupščine Ivan RAU
Tarifna številka
Obdavčeni predmet ali storitev
Stopnja
Tarifna številka
Obdavčeni predmet ali storitev
Stopnja
din/lit. 20 •/.
din/lit. 10 •/.
5 •/.
TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA A — SPLOŠNA TARIFA
*3 gostinska podjetja, gostišča in vsi drugi izvrševalci gostinskih storitev plačajo od prometa z alkoholnimi pijačami občinski prometni davek po naslednjih stopnjah;
—	od prometa z naravnimi vini	40
—	od prometa z alkoholnimi pijačami razen vina
Ne glede na prejšnji odstavek plačajo-
1.	Gostinsko podjetje Grad »Bori« za restavracijo Bori, gostilno »Pri mostu* in gostilno v Gorišnici,
2.	Gostinsko podjetje »Haloški biser« Ptuj za hotel »Petovio«, Grajsko restavracijo,
goetilno Videm, Lovrenc na Dr. p. in Cirkovce,
3.	okrepčevalnice in bifeji delovnih organizacij
po znižani tarifi oziroma stopnji:
—	od prometa z naravnimi	20
—	od prometa z ostalimi alkoholnimi pijačami
2 Na prireditvah, h katerim je vstop dovoljen za vstopnino, se plača občinski prometni davek:
—	od vrednosti prodanih vstopnic za vse prireditve in predstave ter kinopred-stave
Pripomba:
Cirkusi ln druga zabavišča, ki ne pobirajo vstopnine z vstopnicami, ali da se višina vstopnine brez velike težave ne bi mogla dognati, plačajo za vsak dan Izvajanja v 'stalnem kraju prometni davek v višini od vstopnine, kakor jo določi oddelek za dohodke po prostem preudarku. Občinski prometni davek po tej tarifi se ne plača za športne, fizkultume in kulturno-umetnlške predstave, za šolske telovadne nastope, za akademije družbenih organizacij in društev ter za kinematografe, ki so v sestavi družbenih organizacij in društev.
S Od vsakega plačljivega prenosa lastninske pravice na nepremičninah od višine zveznega prometnega davka, določenega z uredbo o prometnem davku od nepremičnin in pravic se plača od zneska odmerjenega zveznega prometnega davka
4	Za nameščene svetlobne neonske reklame se plača vsako leto	10. Za med letom instalirano neonsko reklamo morajo imetniki plačati takso v 3 dneh po izvršeni montaži in jo plačati za ustrezni del leta.
Za svetlobne in neonske reklame, ki so na dan objave tega odloka že izobešene, je rok za priglasitev in plačilo 30 dni po objavi tega odloka v Uradnem vestniku okraja Maribor.
5	Od prejetih plačil za reklamo v kinematografih
Pripomba: za obvestila in uradne objave državnih organov in družbenih organizacij se ta davek ne plača.
6	Za loterijo in druge igra na srečo, ki se prirejajo na območju občine Ptuj, plača prireditelj od vrednosti izdanih srečk, oziroma plačanih vložkov z omejitvijo, da določeni odstotek davka skupno z odstotkom, ki se predpiše prireditelju po uredbi o loterijah v korist proračuna, ne sme znašati več kot 25 •/• od vrednosti izdanih srečk, oziroma vplačanih zneskov Pripomba: Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača od loterij in drugih iger na srečo, ki jih priredijo družbene organizacije, če je dobiček prireditve namenjen za zdravstvene, socialne in druge dobrodelne namane.
10 •/.
.000 din
10 •/•
5 Vi
B — PROIZVODI Davek na promet proizvodov, ki ga plačujejo obrtniki in drugi zasebniki (po gospodarskih panogah): Proizvodi iz panoge 116:
7 Predelava metalnih rudnin:
$ Izdelki iz mavca
9 Izdelki iz cementa, cevi, okna, stopnice,
spomeniki in podobno 18 Keramični in lončarski izdelki
11	Proizvodi iz panoge 117 — predelovanje kovin:
Kovinske peči in štedilniki
12	Vsi ostali izdelki iz panoge 117. od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi prometnega davka, razen izdelkov, namenjenih za kmetijstvo, mlekarstvo in čebelarstvo
Proizvodi iz panoge N120 — kemična obrt: it Vsi proizvodi razen tistih. Od katerih se plačuje zvezni prometni davek po tar. št. 38-59 Del II prometnega davka Proizvodi iz panoge 122 — predelovanje lesa:
10 Vi 10 v.
10 •/. 10 v.
10 Vi
20 •/.
20 •/»
Taritna številka
Obdavčeni precunet ali storitev
Stopnja
14	Vsi proizvodi iz lesa. razen tistih, od katerih se plača' zvezni prometni davek Proizvodi iz panoge 123 — predelovanje papirja:
15	Vsi izdelki iz papirja, kartona in lepenke, razen šolskih zvezkov, risank ter ostalih šolskih potrebščin
Proizvodi iz panoge 124 — tekstilna industrija:
16	Konfekcija (osnova je prodajna cena izdelka)
17	Izdelovanje kravat (osnova je prodajna cena izdejka) '
18	Volneni, bombažni iii svileni trikotažni ter pleteni oblačilni predmeti
19	Vsi ostali proizvodi iz panoge 124 Proizvodi iz panoge 125 — predelovanje usnja:
20	Vsi proizvodi iz usnja, razen obutve Proizvodi iz panoge 127 — prehrambena industrija:
21	VSi slaščičarski proizvodi
22	Drugi proizvodi:
Od vseh drugih proizvodov ne glede na panogo gospodarske dejavnosti, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi in niso zajeti v tarifnih številkah od 7 do 21 te tarife Pripomba:
Prometni davek po tej tarifni številki in drugih tarifnih številkah iz te tarife se ne plača od prometa s temi proizvodi: od moke in drugih mlevskih izdelkov, pekarskih Izdelkov, Izdelkov napravljenih s predelavo mesa, mleka, svežih in suhih rib, od zakola živine, od obleke in perila po meri izdelanega za individualne potrošnike vseh vrst lz njihovega osnovnega materiala, od ortopedskih pripomočkov, med katere je šteti tudi umetne oči in zobovje, od otroških igračk vseh vrst ne glede na material, iz katerega so izdelane ter od vseh vrst izdelkov domače obrti.
23	Zasebni proizvajalci naravnega vina od litra
15 •/.
15 •/.
5 •/.
10 •/.
10 »/. 10 'It
10 •/. 10 •/.
10 •/.
10 din
c — storitve
40 »It
24	Od storitev vseh vrst obrtnikov in drugih zasebnikov, razen storitev, od katerih se plača davek po zvezni tarifi prometnega davka	10 •/. Pripomba:
Davčna osnova je skupni znesek plačila, v katerem je obsežen tudi davek po tej tarifni številki po odbitku materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan. Oproščeni so plačila prometnega davka po tej tarifni številki naslednji obrtniki za svoje storitve: krojači, šivilje, vezilje, čevljarji, brivci, frizerji, dimnikarji, pred-tiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic, likanje, čiščenje obutve, snaženje oken, shranjevanje koles in ročno žaganje in sekanje drv.
Davka ne plačajo dijaki in redni študenti visokih šol od dohodkov poučevanja drugih dijakov, kakor tudi ne davčni zavezanci, ki so zavezani plačevati dohodnino v stalnem znesku.
25	Zasebniki plačajo od plačil, ki jih dobijo s tem, da oddajajo sobe oziroma ležišča turistom in potnikom, občinski prometni davek po stopnji od plačila S plačilom je mišljena cena za sobo ali ležišče, ki jo je določila občinska skupščina in zanjo ni vračunan občinski prometni davek.
Cena za sobo oziroma ležišča, ki jo je določila skupščina občine za turiste in potnike, ki plačajo občinski prometni davek, se poveča za znesek tega davka. Občinski prometni davek po tej tarifni številki se ne plačuje, če so bila ležišča oiziro-ma. če so bile sobe oddane:
1.	Delavcem in uslužbencem, ter njihovim družinskim članom, ki so na letnem dopustu, ali se po napotilu zavoda za socialno zavarovanje zdravijo;
2.	Delavcem in uslužbencem, ki so bili na službenem potovanju;
3.	Osebam, ki so bile na zdravljenju po priporočilu zdravstvenega doma;
4.	Osebam na izletih in ekskurzijah, ki jih organizirajo šole, zavodi ali družbeno pravne osebe (turistične organizacije, planinska društva, organizacije izvidnikov in druge);
5.	Drugim osebam, ki so glede ugodnosti pri prevozu s prometnimi sredstvi izenačene z delavci in uslužbenci na letnem dopustu (upokojenci, invalidi in podobno).
D — OBČINSKI PROMETNI DAVEK OD PROMETA NA DROBNO
26 Občinski prometni davek od prometa na v drobno v trgovini se plača:
a)	od prometa vseh vrst alkoholnih pijač
po stopnji	20 "/♦
b)	od prometa z osebnimi avtomobili, motornimi kolesi in mopedi po stopnji	3 '/'•
c)	od vsega ostalega prometa na drobno razen od' prometa prehrambenih proizvodov po stopnji	5 -•/«
S prometom blaga na drobno v smislu te tarifne številke je mišljen celotni promet, ki ga imajo:
1.	trgovska podjetja na drobno in sicer njihov promet, ki ga imajo sami ali po prodajalnah, izvzemši promet na debelo, ki ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico prodaje na debelo;
2.	trgovine;
3.	prodajalne proizvajalnih organizacij;
4.	prodajalne trgovskih podjetij na debelo;
5.	prodajalne zadrug in zadružnih organizacij;
6.	komisijska podjetja in trgovine;
7.	obrtna podjetja in delavnice in sicer samo tisti del prometa s proizvodi, ki so ga imele neposredno s potrošniki,
razen brivsko frizerske, šiviljsko krojaške. čevljarske in dimnikarske gospodarske organizacije. Promet s proizvodi, prodanim trgovskim podjetjem in trgovinam, se ne šteje za
Tarifna številka
Obdavčeni predmet ali storitev
Stopnja
promet na drobno po določbah te točke. Davčna osnova je znesek prodajne cene proizvoda na drobno.
Prometni davek se odvaja mesečno do vsakega desetega dne v mesecu za pretekli mesec.
Občinski dairek od prometa blaga na drobno po tarifni številki 26 c) se ne pobira:
1.	od proizvodov, za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno;
2.	od proizvodov, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno ali je določeno, kako se zanje
, oblikujejo prodajne cene na drobno;
3.	od živil, izvzemši alkoholne pijače;
4.	od kolekov, poštnih znamk, dopisnic in od drugih vrednosti;
5.	od časnikov, revij in knjig;
6.	od osebnih avtomobilov, avtobusov, traktorjev, tovornjakov in priklopnikov, kadar jih kupujejo družbeno pravne osebe;
7.	od oficirske opreme in uniform ter posameznih njenih delov;
8.	od tobaka in tobačnih izdelkov;
9.	od prometa semenskega blaga. St.: 421-9/63-1
Ptuj, dne 28. septembra 1964
/
Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik 1. r.
Po 2. členu temeljnega zakona o ' občinskih dokladah in posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št 19-194/55, 19-241/57. 55-710/57, 52-892/58 in 853/59) in 2. točki 37. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št 52-644/57) je skupščin* občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. julija 1964, po sklepu zbora volilcev krajevne skupnosti Videm pri Ptuju z dne 9. februarja 1964 in sklepu zbora volilcev v Selah z dne 4. februarja 1964 sprejela
O D C O K
o uvedbi posebnega krajevnega prispevka v letu 1961 na območju krajevne skupnosti Videni pri Ptuju in dela območja krajevne skupnosti Dolena za ureditev ograje na pokopališču v .Vidmu pri Ptuju.
1.	člen
Za ureditev ograje na pokopališču v Vidmu pri Ptuju se za območje krajevne skupnosti Videm pri Ptuju in dela območja krajevne skupnosti Dolena uvede v letu 1964 poseben krajevni prispevek v denarju.
2.	člen
Poseben krajevni prispevek po tem odloku znaša za vsako gospodinjstvu (v nadaljnjem besedilu »zavezanec«) s stalnim bivališčem
5.	člen
Krajevna skupnost Stoperce določi za vsakega zavezanca vrsto in višino ter način izvršitve krajevnega prispevka po tem odloku in o tem pismeno obvesti vsakega zavezanca.
Obveznosti po tem odloku ne smejo presegati 3 odst celotnega zavezančevega dohodka v enem letu.
6.	člen
Ce zavezanec izjavi, da bo obveznost izpolnil z vplačilom v denarju, mora določeni znesek plačati v osmih dneh. Ce zavezanec dela ali dajatve ne opravi v določenem roku, ki ga določi krajevna skupnost, mu določi krajevni urad Stoperce prispevek v denarju v smislu določil tega odloka z upravno odločbo.
Proti tej odločbi je dovoljena pritožba v petnajstih dne po vročitvi na svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve.
7.	člen
Denarni prispevki se vplačajo na žiro račun krajevne skupnosti Stoperce.
8.	člen
Neplačane obveznosti v denarju izterja od zavezancev za dohodke pristojni organ občinske skupščine po predpisih o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Tedniku«.
St.: 420-37/64-5
Ptuj, dne 20. julija 1964
Podpredsednik skupščine občine Ptuj Vladimir Vrečko 1. r.
URADNI ZAZNAMEK:
Ta odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor, št. 33-467/64 z dne 28. septembra 1964 in velja od 6, oktobra 1964 dalje.
Ptuj, dne 23. oktobra 1964 Tajnik občinske skupščine Ivan Rau 1. r.

PRODAM
Šivalni stroj » s i n g e r «
prodam. Naslov v upravi. prodam flobert z daljno gledom in dva daljnogleda. Martin Klemenčič, Rabelčja vas 10, Ptuj. dvodelno hrastovo oma ro in posteljo s posteljnino prodam. Ogorelec, Ciril-Meto-dov drevored l/a. prodam čevljarski šivalni stroj »singer« in kopita različne mere. Span-ring, Rajčeva 13, Ptuj.
prosim tistega, ki razpolaga z mojimi dokumenti, da jih vrne na naslov Stanko Veselič, Bukovci 9/a, Markovci.
prosim poštenega najditelja, ki je našel 14. novembra 1964 zvečer med Ptujem in Vidmom mojo aktovko z osebnimi dokumenti (vojaško, delavsko in zdravstveno knjižico, matične liste treh otrok in poročni list ter vse listine o službovanju v Nemčiji) in transistor, naprošam, naj mi vse skupaj proti nagradi vrne. Štefan Sakelšek, Videm l/a. pošta Videm.
prodam parcelo pri haj-
dinski. železniški postaji. Edvard Hotko, Na postajo 10, Ptuj.
fiat 600-d, magnetofon »Grun-ding« 4-stezni in klavirsko 32-basno harmoniko prodam po zmerni ceni. Naslov v upravi.
prodam dve gradbeni parceli v gradbenem okolišu Brstje. Miha Kramberger, Rogoznica 19, Ptuj.
OKNA, trodelna, rabljena, kompletna s šipami, v odličnem stanju, ima na zalogi Trgovsko podjetje »LES«. Ptuj po zelo ugodni ceni. Interesenti, ne zamudite ugodne prilike I
SLUŽBE
iscem službo kuharice
ali pomočnice v izmeni. Naslov v upravi.
ISCEM 2ENSKO, najraje upokojenko, ki bi mi pazila na otroka. Naslov v upravi.
mlajšo upokojenko, sposobno za vodenje okrepčevalnice (bifeja) sprejmemo. Prijave do 24. novembra 1964 v pisarni Društva upokojencev, Prešernova 10.
70-letni upokojenec išče žensko za skupno življenje. Ivan Zorko, poštno ležeče, Ma-ribor-Pobrežje.
Uprava Dijaškega doma Ptuj
razpisuje 2 delovni inesti
VZGOJITELJEV V DOMU
(moški in ženska) Pogoj: ustrezna strokovna izobrazba.
Samsko stanovanje in preskrba v domu.
KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEVI
KOTEKS
O
co
LJUBLJANA
if)
vam sporoča, da je v letošnji sezoni odkupna cena za svinjske kože znatno povišana, zato skrbno oderite vsakega prašiča in kožo oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS TOBUS ali kmetijski zadrugi. Pole/g povišane odkupne cene, smo vam pripravili nagradna žrebanja 's prek 3000 lepimi nagradami. Skrbno hranite potrdila za oddane svinjske kože. ki vam dajejo pravico do udeležbe pri nagradnem žrebanju.
Žrebanja bodo 26. decembra 1964, 20. februarja in 20. aprila 1965.
Rejci prašičev, oderite prav vse prašiče in kože oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS TOBUS.
$