Leto IV. Štev 9.	GORICA	DNE	3.	MARCA	1948.	Cena	L.	15
Farizejsko pohujšanje
ozdravljenje človeške družbe od te tako pogubne bolezni.
Pobožni farizeji
Iz gori omenjenega je obenem že tudi razvidno, kako napačno se borijo proti komunizmu tudi tisti verni, pobožni in cerkveni ljudje, ki v znamenju te borbe obrekujejo — n.pr. v Slovenski Benečiji
—	slovenske duhovnike kot »titovce«, rušijo njih ugled med vernim ljudstvom in delajo slovenskemu življu celo v cer* kvi krivico, ko preganjajo slovenske pridige, petje in molitev. Vsaka krivica
Kardinala Schusterja napadajo
komunistični in socialistični časopisi v Italiji, ker je dal svoji duhovščini na* vodila, naj ne daje odveze takim spo* vedaneem, ki se formalno priznavajo za pristaše komunizma, ali z njimi prosto® voljno sodelujejo, zlasti če za komuni* zem volijo in se vkljub opominu nočejo poboljšati. Zaradi tega so po vsej dr* žavi zagnali silen krik vsi rdeči časopisi, kakor so to delali na Kranjskem, ko je rnsgr. Rožman dal slična navodila kranj* ski duhovščini. — Nekdo je menil, da bi komunisti morali kardinala pohvaliti, ker jim gre na roko, ko prepoveduje to,
Koga bomo Slovenci volili?
janskih sodeželanov kot v njihovih li* stih zares človeškega čustvovanja do Slovencev.
Simpatije do komunizma so padalc vedno bolj zlasti po prvih poskusih so* cializacije, ki so prinesli v obrate veliko
—	tudi narodna, —. vsako strahovanje in nasilje je treba obsojati kot nekrščan* sko in pravo vodo na komunistični mlin, ki vse take stvari izkorišča v borbi proti vsakemu obstoječemu rodu tudi na ver* skem in nravstvenem polju.
Legitimacija za borbo proti komunizmu
To legitimacijo imajo v rokah samo tisti ljudje, ki služijo z vso iskrenostjo in doslednostjo vsej pravici in vse ob* jemajoči ljubezni v zasebnem in javnem, v narodnem in mednarodnem življenju.
kar sami prepovedujejo pravim komu* nistom.
Drugačno taktiko pa so uporabili ko* munisti v južni Italiji. Tam so skupni pastirski list vseh škofov južne Italije začeli na moč hvaliti, češ da oznanjajo kakor komunisti boj zoper kapitalizem, zoper izkoriščanje delavstva ter da sc zavzemajo za koristi delovnega ljudstva. Osser. Romano pa pri tem opominja, da so škofje povzeli svoj nauk iz okrožnic papeža Leona XIII. in Pija XI. ter se* danjega papeža.
Tako torej komunisti hvalijo in gra* jajo, kakor jim trenutno kažejo njihove koristi. Njihovi lahkoverni pristaši pa vse to hlastno požirajo, le Cerkve ne ubogajo in si zato nesrečo pripravljajo.
Jasna beseda prevzvišenega gospoda goriškega nadškofa o dolžnostih verni* kov napram državi in o dolžnosti države napram Bogu v zvezi z državnozborski* mi volitvami jc vzbudila veliko pozor* nost in ostro kritiko od različnih strani. Pohujšali so se nad pastirskim listom farizeji različnih barv.
Komunisti
Najbolj je zavpil »Primorski dnev* nik«, vodja slovenskih in italijanskih komunističnih pristašev. Ta strastni huj* skač proti Cerkvi vidi v omenjenem pa* stirskem listu nedovoljeno politično de* lovanje nadškofa Margotti*ja, katerega neprestano prav ogabno obrekuje. Fa* rizeji, hinavci! Vi dobro veste, da je ko* munizem v teoriji in praksi najbolj na* perjen proti katoliški Cerkvi, a tudi proti vsaki drugi veri, ker jc pač ves zgrajen na materializmu in dosledni borbeni brezbožnosti. Vi dobro veste, kaj uganjate s Cerkvijo, kjer koli pri* dete na oblast. Prav dobro vam je znano tudi, da Cerkev tu pa tam zaenkrat sa* mo v toliko tolerirate, v kolikor menite, da jc za vaše namene boljše, da še ne uničite prav vsakega duhovniškega udej* stvovanja, ampak ga le do skrajnosti o* hromite in v svojo službo postavite. In vi se pohujšujete, da katoliški škof vašo zločesto stranko iz verskih in nravstve* nih nagibov obsoja? Vi sami bi se iz njega le norčevali, ako bi mirno gledal, kako svojo stranko z lažmi in fari/.ejsk:* mi zagotovili spoštovanja verske svobo* de vsiljujete!
Premislite katoliška načela, ki jih g. nadškof razlaga v prvem delu svojega lista, in po pameti se ne boste mogli pohujševati nad zaključki, ki nujno iz teh načel izhajajo. Njegove besede so eminentno verskega značaja in so poli* tične le v toliko, v kolikor jc vaša stranka svojo politiko naslonila na od* krito borbo proti Bogu in njegovi Cer* kvi.
Protikomunistične stranke
Tudi te stranke so se čutile prizadete po pastirskem listu goriškega nadškofa, ker trdi o Krščanski demokraciji, da »samo ta stranka nudi zanesljivo po* roštvo, da bo v državnem življenju bra* nila koristi Cerkve in duš. Samo ta stranka priznava danes v Italiji socalno kraljestvo Kristusovo, t. j. samo ta stranka dela na to, da bi se krščanska načela uveljavila v državnem življenju«. Če upoštevamo, da je komunizem naj* hujši sovražnik božji in da je na drugi strani Krščanska demokracija najbolj izrazita zagovornica Boga in njegove Cerkve, ne moremo dvomiti, da so stranke v sredi med tema dvema stran* kama z verskega stališča le nekako manjše zlo, ki bi ga mogla Cerkev spre* jeti le v primeru, da bi ne bilo nobene zares krščanske stranke. Krščanska de* mokracija sicer ni nobena klerikalna stranka, t. j. ni stranka, ki bi jo usta* novili ali vodili duhovniki, ampak jc stranka laikov, ki so kristjani in želijo, da bi bila tudi država resnično krščan* ska. Radi svojega krščanskega progra* pa uživa zaupanje katoliških duhov* rukov in zato sc nihče ne sme pohujše* vati, ako tudi nadškof priporoča to stranko kot najboljšo med vsemi seda* 11 j im i strankami v Italiji. Škofijski vo* ditelj duš, ki mora imeti pred očmi Predvsem koristi duš, ne sme in ne more Priporočati strank, ki so lc manjše zlo, dokler obstoji docela krščanska stranka, tanjšo zlo smemo izbrati le tedaj, ko Se možnost izbire omejuje na dvojno zlo, Večje in manjše, in ni mogoče izbrati kaj takega, kar je docela dobro. Kdor Je razumel, da nadškof piše o zadevi volitev le z verskega in nravstvenega stališča, se more pohujševati nad njim k na farizejski način.
To velja v borbi zoper komunizem tembolj, ker samo krščanstvo ima v sebi Vse tiste moralne sile, ki so potrebne za
Eti . :
Predno odgovorimo na to vprašanje, moramo ugotoviti nekoliko važnih dej* štev.
1) »Soča« se je izjavila za komuniste. S tem so padle vse zavese. Skupina okrog tega rdečega plačanca se je iz* ključila iz objema katoliške cerkve in iz slovenske narodne skupnosti.
2) Goriške Slovence ločijo vsi Itali* jani v državljane in nedržavljane. Dr* žavljani so tisti, kateri so rojeni in bi* vajoči v sedanjih mejah Italije. Kdor jc bil rojen in je dne 10. junija 1940 bi* val izven sedanjih mej, ga tukajšnji uradi ne smatrajo za ital. državljana. Tistemu pa, ki je bil rojen izven da* našnjih mej, pa je imenovanega dne bi* val tukaj, se lahko zgodi, da mu ena oblast izda državljanski list, druga mu ga pa zanika. V dokaz temu bi lahko navedli čisto svež primer iz zadnjih dni: mož ima dekret .državljanstva vi* demske prefekture, dekret notranjega in zunanjega ministrstva ter goriške kve* sture, iz katerih jasno izhaja, da je ita* lijanski državljan, goriška občina pa mu je še potem zanikala pravico bivanja v mestu, ker ga kljub vsemu smatra za inozemca. Vse take so tudi skrbno iz* brisali iz volivnega imenika.
3) Istrski Italijani, ki so pribežali v Corico, imajo pa, četudi še niso uradno optirali za Italijo, vse italijanske dr* žavljanske pravice in so v vseh volivnih imenikih.
To je prvo dejstvo, ki smo ga dolžni predvsem pribiti in ugotoviti.
Drugo dejstvo pa je to, da je bilo prvotno mnogo naših rojakov v voliv* nih imenikih, ki so jih potem kot ino* zemce črtali. Pred očmi imam primer, ko jc bil ugleden Goričan, ki ima dr* žavljanski dekret v rokah, prvotno vpi*
Nobene stvari se komunizem ne boji tako kot resnice. Res-niča pa je Kristus in zato se komunizem Kristusa boji in ga sovraži. Če ti komunizem ljubiš, mu služiš, se vpisuješ v njegovo fronto in misliš celo zanjo voliti — si sovražnik Kristusov, čeprav morda misliš, da si še dober vernik.
san v imenik, zadnje dni pa je ugotovil, da so ga iz njega črtali kot inozemca.
Zanima nas vprašanje, kdo je za to poskrbel? Ugotoviti moramo, da so za to skrbele vse goriške politične stranke. Za vse te stranke, izvzemši komuniste, je bila največja želja ta: čim manj Slo* vencev v volivnem imeniku, tem bolje za nas.
Ko smo ta predhodna dejstva ugoto* vili, poglejmo na Stranke, ki se sedaj potegujejo za naše glasove.
1) Prvi je komunistični blok. Zaveden katoliški Slovenec za to skupino ne mo* re, ne sme in ne bo glasoval. Ta skupina jc za vero, svobodo, narod in gospodar* ski napredek najgrozovitejša nesreča, kuga in smrt. Mi smo vsi že strašne žrtve te stranke in bi si raje odsekali roko, nego volivnico te stranke podpi* šali.
Za tem blokom pa pride še cela vrsta več ali manj socialno in nacionalno po* barvanih strank.
2) Najprej pridejo različne soeialistič* ne stranke. Za te se ne bomo odločili, ker je njihovo sorodstvo s komunizmom več ali manj očitno in je njih boj zoper vero proti naši verski zavesti. Kdor sovraži vero, sovraži tudi nas, ki smo verni kristjani. Tem strankam ne damo svojih glasov.
3) Nato sledijo ostale nacionalne stranke. Te bi rade vse Slovence utopile v žlici vode, ako bi se dalo. Od njih ne moremo pričakovati nobenih narodnih koristi, pa tudi verske svobode ne. Iz tega vzroka ne smejo dobiti nobenega našega glasu.
4) Ostane nam še Krščanska demo* kracija Italije. Ta stranka ima zgleden krščanski in socialni program. Vemo tudi, da je njeno osrednje vodsitvo v svojem programu narodno pravično do manjšin. Vendar pa moramo ugotoviti, da se nekateri njeni tukajšnji krogi v narodni nestrpnosti le malo razlikujejo od ostalih nacionalistov. Ker pa vemo, da bo tudi pri njih prej ali slej zmagala zdrava pamet, priznavamo, da nam je ta stranka po srcu najbližja in zato ji bomo prav radi oddali svoj glas, kakor zahte* va tudi pastirsko pismo našega nadškofa. Vendar zahtevamo, da se tukajšnje nje* no vodstvo končno izjavi za narodno pra* vičnost ter enakopravnost naše manjši* ne. To zahtevamo tem bolj, ker se ta naša zahteva strinja z zahtevami, ki jih tej stranki stavi naš nadškof v gori ome*
njenem pastirskem pismu:	»Med	te
spadajo tudi zahteve po pravičnem spot razumu z narodnimi manjšinami, k at e: rim se morajo dati vsa zagotovila za enakost pravic z državljani večine.«
Nerazumljivo sovraštvo
V	našem listu smo že večkrat poudar* jali, da je komunizem ves zgrajen na laži in sovraštvu. Kdor pozna komuni* stično teorijo in prakso, ve, da ga more v tem kaka druga stranka posnemati ali kdaj tudi doseči, prekositi pa nikdar ne. Vkljub temu pa moramo priznati, da komunisti znajo vsaj govoriti o medna* rodni »fratellanzi« in da nikdar ne žali* jo drugih narodov zaradi njihovega je* zika in rodoljubja. Mnogi italijanski časniki so pa v tem pogledu velikega pomilovanja vredni, ker svoje bralce vodno hujskajo k sovraštvu proti dru* gorodcem. »Voce libera« je n. pr. pod naslovom »Titini o monarehici ugual* mente nemici nostri« 27. II. objavila ta* ko strupen članek proti Slovencem, da ji v resnici ne dela časti. Že samo to je krivično in neresnično, da doli Slo* vence v komuniste in monarhiste, ka* kor da bi vsi slovenski nekomunisti sa* njali samo o obnovitvi Karadžordževiče* ve kraljevine in o maščevanju nad Ita* lijani po tej obnovitvi. Če bi taki pisci s pravo resnicoljubnostjo in vsaj majh* no dobrohotnostjo brali in skušali tudi razumeti pisanje »Demokracije« in tudi našega lista, bi se prav lahko prepričali, da je v pisanju slovenskih nekontuni* stičnih listov veliko več krščanskega duha ljubezni in vzajemnosti do itali*
Samim sebi škodujete
Sad takega pisanja jc pa kvarjenje blagega značaja italijanskega ljudstva na škodo Italijanom samim. Kako surovo se sliši n. pr. to.
V	prostorih AGI v Gorici so bile zelo lepe konference nekega italijanskega patra D. J. Udeležilo se jih je tudi ne* kaj slovenskih duhovnikov. Med njimi je bil tudi eden izmed izgnancev iz Ti* tove Jugoslavije. Neka dama — pač ne brezbožna, ker se zanima za jezuitska predavanja — pravi svoji sosedi: »Tisti duhovnik tam je gotovo »sciavo«. Sose* da: »To je zelo dober in svet duhovnik«. »Naj le ho, gli sciavi non li posso, non mi vanno giu...« če je živ les tak, kak je pa trhel? Ali ne kliče tako ljudstvo nase bič, ki ga je pripravil Bog za sc* danje človeštvo brez ljubezni do Boga in bližnjega? »Lunedi« prejšnjega tedna kliče na račun protikomunističnih Slo* vencev »Fatti non parole«. — Naši »fat* ti« so naša lojalnost napram vsem dr* žavnim zakonom in naša resnična do* brohotnost napram italijanskemu ljud* stvu, ki vemo, da obsoja gonjo svojih voditeljev k sovraštvu napram nam. »Fatti«, dejanja spravljivosti in pravic* nega ravnanja s Slovenci v službi dobre* ga sosedstva v sedanjosti in bodočnosti (imenujejo nas attendiste in futuriste) so potrebni predvsem tistim, ki so si v preteklosti zapravili zaupanje s slabimi dejanji, ne pa tistim, ki niso imeli še nikdar ne prilike ne najmanjšo želje, da bi bližnjemu kratili katero koli pravico.
Nekaj vzroka, da nas izvestnj itali* janski krogi prav nič ne poznajo, je tu* di v tem, da ne razumejo našega jezika ali ga le nepopolno razumejo. Tako jc n, pr. »La voce libera« prevedla slovcn* sko besedo italijanstvo z »italianeria«, v čemer vidi nekako zaničevanje italijan* stva.Ta prevajavec ne ve, da pišemo tudi
o	slovenstvu in slovanstvu, kar pa noče biti nobena poniževalna »sloveneria« ali »slaveria«.
Prav radi teh večnih nesporazumljenj v dobri ali slabi veri jo neki prijatelj našega lista predlagal, naj bi za italijan* sko občinstvo kdaj objavili kak člančič ali pojasnilo v italijanskem jeziku, kor da jo škoda, da toliko naših člankov, ki sc tičejo naših odnošajev do Italijanov, Italijani sami ne razumejo ali le na pol razumejo.
Kaj pravite, naši bralci, k temu pred* logu ?
OKNO V SVET
Predzadnja postaja popolnega usužnjenja Češkoslovaške sovjetski diktaturi
Usuznjenjo českoslovaske so že dolgo in zelo skrbno pripravljali. Tik po vojni so začeli komunisti kakor pri nas na ve* liko izpovedovati, da so demokrati; na sumljiv način so izjavljali pripravlje* nost za lojalno demokratično sodelova* nje z drugimi strankami. Nato je sledila druga doba, ko so komunisti spravljali svoje ministre in uradnike na najvažnej* ša mesta v državni upravi. Tako je prišla popolnoma v komunistične roke varnos stna služba in radijska poročevalna služba. — T emu je sledilo odprto sovra* štvo proti ostalim strankam, s katerimi so komunisti sodelovali v koalicijski vladi. Nikakor ni zgolj slučaj, da se je to zgodilo po ustanovitvi kominfor* me. Kominforma jc sklenila, da mora dobiti češkoslovaška komunistična stran* ka absolutno večino pri volitvah, katere bodo letošnjo pomlad. Vendar pa so imeli komunisti zelo malo ali pa celo nič izgledov za absolutno večino, če bi bile volitve svobodne.
Komunizem jo bil namreč tudi med delavstvom zelo šibak, kajti češkoslova* ški delavec jc bil zelo dobro plačan in spoštovan in se mu nikakor ni ljubilo iskati boljših življenjskih pogojev v ko* munističnem družabnem in gospodar* skem redu, ker jc vedel, kak je položaj delavca v državnokapitalistieni Rusiji.
raznovrstnih funkcionarjev, kontrolor* jev, politikantov in čvekačev, ki so lepo živeli na račun delavcev, a so obratom le škodovali, tako da so stalno nazado* vala in obetala za bodočnost popoln po* lom zlasti radi odklonitve sodelovanja pri Marshallovem gospodarstvenem na* črtu na ukaz iz Moskve. Torej komuni* stični izgledi za srečo pri volitvah v ma* ju so bili vedno slabši.
Zato so se začeli pripravljati na di* rektno akcijo. Začeli so z obtožbami o pripravah na udare in na špijonske ter iz* dajadske zarote. Te obtožbe so naperili najprej proti voditeljem in članom slo* vaške demokratske stranke, nato pa pro* t: voditeljem češke narodnosoeialistične stranke. Ta njihova gonja je postajala vedno bolj ostra. Vedno očitneje je po* stajalo, da se komunisti pripravljajo na to, da bodo z dobro očiščeno varnostno policijo nastopili proti ostalim strankam in tako »naredili« volitve po svojem okusu in stari navadi. Da bi zmešali de* luvce, so raztrobili geslo o enotnosti do* lavskega razreda in pozivali socialne de* mokrate k ustanovitvi enotne komuni* stično*socialdemokratske fronte proti ta* ko zvani reakciji.
Omenili smo že burno sejo 17. II. v češkoslovaškem parlamentu. Komunisti so pokazali, da se v zadevi osvajanja po* licije nc marajo pokoravati demokratič* nim načelom večine. Zato so nekomuni* stični poslanci podali ostavko, katere predsednik Beneš najprej ni maral spre* jeti, a se je nato moral vdati komuni* stom, ki so predložili novo vlado, v ka* teri so si s komunističnim voditeljem Gott\valdom (res prav pristno slovansko ime) zagotovili absolutno večino, med* tem ko so pustili v parlamentu v manj* šini zastopnike drugih (večinskih) strank, da bodo z njimi kot kimavci predstavljali pred svetom svojo vlado kot koalicijsko.
Dne 25. 11. je razglasil Gottwald pred veliko komunistično množico, ki jo je zbral z vseh štirih češkoslovaških stra* ni, člane svojo vlade. Množica je z bur* nim odobravanjem vzela na znanje ime* na komunistov, a z zaničljivo mrzloto imena nekomunističnih ministrov, kate* rim je nakazal le manj važna mesta. Ta dan je tudi že nastopila dobro oboreže« na češka civilna »delavska zaščita«, o ka* terj so dejali vojaki: »Zdaj vemo, zakaj imamo mi tako malo orožja«.
Češki narod jc pričakoval besede dr« žavnega predsednika, a zaman. Morda
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
IZIDE VSAKO SREDO
Poštni ček. račun it. 9-17768 — Poštnina plačana v gotovini — Spedlz. in abbonamento postale II Gruppo
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
štev. 9
premišljuje resničnost besede sv. očeta Pija XI., ki je dejal, da komur je mar krščanske civilizacije, ne bo s komuni« sti sodeloval v nobeni stvari.
Dne 25. II. so padle že tudi prve žrtve med dijaštvom, ki je demonstriralo za načela demokratičnih svoboščin. Sedaj so češkoslovaške meje zaprte, v notra« njosti pa se vršijo čistke, odstavitve, aretacije, nasilje, skratka kar najbolj učinkovite priprave na zaledno svobod« ne volitve, ko bodo vsi dosedanji na« sprotniki komunizma 105 odstotno gla« sovali /, »velikim navdušenjem« za odre« senika Gott\valda in njegovega očeta in gospodarja Stalina. —■ Svobodomiselstvo žanje tudi na Češkem sadove, ki jih je sejalo. — Edino upanje za Češko je v krščanskem prerojenju, ki se javlja zla« sti v dijaških krogih. Iz mučencev bo prišlo očiščenje in nato spet tista resnič« na demokracija, katero je prinesel in ved« no znova prinaša Kristusov evangelij — in obstoji v soglasju med avtoriteto in svobodo, ki izvira iz Boga, edinega za«-nesljivega temelja reda in miru.
Zapadni zavezniki so poslali Gott\val« dovi vladi protestne note, ki bodo osta« le pač le note, kajti papirnate bombe ne bodo nasilnežev razorožile.
DESET TISOČ KANDIDATOV se bo pri italijanskih volitvah borilo za 574 sedežev v parlamentu in za 237 sedežev v senatu. Italija bi bila pač ze« lo srečna, ako bi sc vsi ti kanditati s popolno nesebičnostjo borili le za gospo« darski in duševni prid svojega ljudstva. Gotovo pa je med njimi precej takih, ki so pripravljeni za 30 srebrnikov iz« dati vse koristi svojega naroda.
IZGREDI V JERUZALEMU. V zve« zi z jeruzalemskimi izgredi piše »Ti« mes«: »Pokolj britanskih vojakov v Je« ruzalemu je razjaril ljudstvo. Naše ljud« stvo globoko sočustvuje z Židi zaradi nesreče, ki se jim je dogodila, ko je bilo kakih 60 ljudi ubitih in več sto ranjenih pri eksploziji na ulici Ben Yehuda. Nji« hovo trmasto podtikovanje, da so Bri« tanci sodelovali pri tem zločinu, zlobno ubijanje in napadanje britanskih voja« kov iz slepe želje po maščevanju, vse to je dvignilo val ogorčenja v Britaniji, ki je žrtvovala že toliko svojih sinov, da bi zažčitila Žide in Arabce pred po« sledicami njihovega medsebojnega so« vraštva. Arabci so izjavili, da so oni od« govorni za ta napad. Poslužili so se meto« de, ki se jih je že večkrat poslužila ži« dovska organizacija Irgun Zwai Leumi. Ukradli so vojaške avtomobile, naložili nanje razstrelivo in jih odpeljali na kraj napada. Da bi odvrnili od sebe sum, so uporabljali britanske uniforme. Britan« ski vojaki in policija, ki vsak dan tve« gajo svoje življenje za ohranitev miru v Palestini, imajo večkrat opravka s tak« šnimi prevarami. Ta zločin ni bil na« perjen proti Britancem ali Arabcem, ampak proti Zidom samim.«
Združenim narodom dela tudi Pale« stina sive lase, zato zahtevajo takojšnjo ustanovitev mednarodne vojske. Vse ka« že, da bo leto 1948 hujše od 1. 1848.
KONFERENCA V LONDONU. Konferenca zastopnikov Združenih dr« žav, Velike Britanije in Francije, ki se je pričela v Londonu 23. februarja, po« meni veliko preizkušnjo za zahodno de« mokracijo. V prvi vrsti je konferenca namenjena bodočnosti Nemčije. Po tej konferenci bomo videli, ali bodo mogle
omenjene tri države izdelati tvoren po« litični program, okoli katerega bi se lahko združila zahodna Evropa. Ta kon« ferenca je torej bistveno dopolnilo k evropskemu obnovitvenemu načrtu. Nje« ni sklepi bodo stržen vsake bodoče širše evropske organizacije. Doslej so se za« hodne države ozirale na Sovjetsko zvezo bodisi v obrambnem smislu, bodisi v upanju, da bo le še mogoče doseči spo« razum s Kremljem. Zdaj so spoznale, da ni več upanja za takšen sporazu, čeprav ga mnogi še skušajo ohraniti. Zato mora« jo poskrbeti za ureditev svojih področij in za vključitev teh področij v gospo« darstvo zahodne Evrope. Pri tem bodo morale resno upoštevati francosko stali« šče o nemški obnovi, kakor tudi' stali« šča Belgije, Nizozemske in Luksem« hurške, ki so bile tudi povabljene k po« svetovanjem.
K VLADNI SPREMEMBI NA IR« SKEM. Irska si je namesto dolgoletnega predsednika De Valere izvolila za pred« sodnika voditelja opozic. Johna Costella. Costollo je dosegel značilno zmago. Čas bo pokazal, ali je tudi odločilna. Njegov uspeh bo delno odvisen od sposobnosti za disciplino in za kompromis med raz« lično mislečimi skupinami, iz katerih je sestavil svojo vlado.
DOMAČE NOVICE
,,ROMANJE MATERE BOŽJE“
Kip Fatimske Marije so pretekli te« den imeli pri mm. uršulinkah, v Slov. Alojzijevišču, v Slov. sirotišču, v žup« ni ji sv. Vida na Placuti in v nedeljo zvečer pri salezijancih. Povsod so Ma« rijo prav prisrčno častili in procesij se je udeležilo vse polno Marijinih častil« cev. Koder so se vili sprevodi, so bile hiše lepo okrašene in razsvetljene. Na Placuti so postavili tudi krasne slavo« loke. — Slišimo, da (se tudi v sloven« skih duhovnijah verniki lepo priprav« Ijajo na Marijin obisk. Le tekmujte, kdo bo napravil Mariji večje veselje z zuna« njim sprejemom, zlasti pa z odzivom na Marijine želje glede duhovnega živ« ljenja.
Vedno orožje in spet orožje iz same ,,ljubezni do miru'4
Blizu kraja S. Vito al Torrc je poli« cija 'ustavila majhen kamion, ki je vozil orožje in municijo iz bivšega sedeža UAlS«a v Krminu v Aiello.
De Gasperi je dejal v volivnem go« voru v Tarantu: »Mi smo za svobodo, za sodelovanje, za mir med vsemi narodi«.
Če bj bili komunisti odkritosrčni, bi morali odgovoriti: Mi pa smo za klanje med posamezniki in narodi in za rdečo diktaturo nad vsem svetom. Zato pa zbiramo orožje s tako strastjo.
Policija stika za orožjem in strelivom po vsej Italiji, in sicer s takim uspehom, da je očitno, da je v Italiji več aktivnih komunistov kot v Jugoslaviji ali kaki drugi državi, ki jo je svetovna vojna in z njo združena politika in diplomacija vrgla v rdeče kremplje.
Ta teden izide
JJ
Pastirček"
Pobožnosti prvega tedna
d mesecu
Prva sreda
Drevi ob osmih pobožnost za vse žene in matere pri Sv. Antonu.
Krščanske žene!
Ali veste, da se goriške kr« ščanske žene in matere že dolgo vsako sredo pred prvim petkom ob osmih zvečer zbirajo v cer« kvici sv. Antona in tam druga za drugo in za svoje družine mo« lijo ter se usposabljajo za vest« no izpolnjevanje stanovskih tol« žnosti pod geslom »Vrnimo Au« žine Kristusu!« ?
Naj se krog teh žen vedno bolj širi in nobena zavedna kr« ščanska žena naj ne manjka. Posebno izobraženo ženstvo, ki se najbolj ponaša s svojo zaved« nostjo in toliko govori o enot« nosti, naj pokaže, da mu tako govorjenje ni le prazna fraza in naj začne vendar že dajati preprostim ženam lepše zglede ter se rado z njimi druži v aj« bolj rodoljubnem prizadevanju za enotnost božjega duha v slo« venskih družinah. Bodimo v Kristusu eno, zares bratje in sestre vsi !
Prvi četrtek
Ob 8. uri zvečer v stolnici slovesna ura češčenja, ki je izven posta na prvi petek.
Prvi petek
V stolnici zjutraj ob 6. uri običajna pobožnost, zvečer pa pri Sv. Ignaciju postna pridiga.
Prva sobota
V stolnici zjutraj ob 6. uri sv. maša s premišljevanjem ene skrivnosti rožnega venca po naročilu Fatimske Marije.
Zvečer pri Sv. Antonu ob 8. uri pobožnost za može in fante. Na prvo nedeljo ob 8. uri bo zanje sv. maša pri Sv. Ivanu.
Vesti izza železne oaraje
l l l l l l i l i l
Vrhpolje
Pravijo, da se je gospod župnik Janko Pišct vrnil iz ječe, a da je tako oslabel, da prve dni ni mogel niti maševati.
PRAVOSLAVNI ŠKOF PRED .SO« DIŠČEM. Sarajevski pravoslavni metro« polit Varnava Nastič jc zaprt in bo pri« šel pred sodišče radi zločinov proti na« rodu in državi. O tem »zločincu« se na široko razpisuje »Borba«.
ČISTKA V ISTRI. Aktivista iz Buj Mondina in Giuseppe Crcvatin sta iz« ključena iz komunistične stranke, ker sta govorila o vedno, vedno bolj rasto« čem pomanjkanju hrane. V »svobodi« ni svobode! Po komunističnih načelih sme« jo stavkati in se pritoževati le taki ljud« je, ki jim gre dobro ali predobro — v drugih državah.
PREJŠNJI KOLONI SO POSTALI DNINARJI. Kolonsko vprašanje v Br«
dih je rešeno. Vsi nekdanji koloni so postali kmečki dninarji. Zemlja, ki jc bila last grofov, baronov in veleposest« nikov je zdaj državna last. Bivši najem« niki so postali dninarji na tej zemlji. Ne smejo več prost .• saditi, kopati in obdelovati zemlje. Kolhozni predstavnik jih bo klical na osemurno delo, kjer koli in kadar koli se mu bo zdelo po« trebno. Delavci imajo pravico samo do odkazanc plače, ves pridelek je pa dr« žaven. O Brici, Brici, navduševali ste se za svojo gospodarsko smrt. Če vam je pa kdo hotel resnico povedati, ste ga preganjali. Zdaj ste se sami ulovili v skopec.
PET LET PRISILNEGA DELA. Ker je hotel skrivaj z dvema govedoma čez mejo v Italijo, jc bil te dni obsojen neki Anton Jasnič iz Vipolž na pet let pri« silnega dela. Sodilo ga je ljudsko sodi« šče v Solkanu.
GOSPODARSKE VESTI
SADJARSKI TEČAJ V GORICI, šti« rinajstdnevni sadjarski tečaj, kateri je imel začeti dne 23. februarja v deželnem vrtu, jc bil radi slabega vremena prane« šen in se bo začel dne 1. marca.
ZBOROVANJE V RIMU ZA MED« NARODNE TRGOVSKE ODNOSA« JE. Od 3. do 7. marca se bo vršilo v Rimu zborovanje za mednarodne trgov« ske odnošaje. Domača in inozemska trgovska podjetja bodo po zastopnikih razpravljala o valutni politiki, o medna« rodnem sodelovanju, o italijanski trgo« vini z inozemstvom in o izseljeniškem vprašanju ter tujskem prometu.
VEČ SLADKORJA. Po najnovejši od« redbi bomo dobili za marec na osebo 600 gramov sladkorja, namesto 500 gr kakor do sedaj.
NAKAZANI PREMOG. Ves premog, ki je bil nakazan /a porabo do 1. jan., jc bilo treba do 29. febr. dvigniti; one« ga pa, ki je bil nakazan za januar, je treba dvigniti do konca marca.
GORIŠKA SVOBODNA CONA. Go« riški prefekt, župan in zastopniki trgov« ske zbornice so bili poklicani v Rim, kjer se je vršila dne 27. februarja odlo« čilna seja radi ustanovitve svobodne cone za Gorico. Pri tej seji se zdi, da je bil v načelu sprejet načrt svobodne cone. Posebna komisija ima nalogo, se« staviti zakon, po katerem bi za Gorico odpadle vse državne carine, za podežel« ske občine pa samo za tisto blago, ka« tero bi iz Gorice uvozile. Izvršitev tega zakona smatrajo za nujno.
OSVOBODITEV KMETOV V OGR« SKI DRŽAVI. Ogrski kmetje so dobili svoj čas zemljo v last. Zdaj so pa v teku priprave, po katerih se vsa ta zem« lja spremeni v kolhoz. Med kmeti vla* da veliko .razburjenje. Lepa tolažba za kmete,, ki so vedno upali, da bodo delili imetje drugih sebi v prid.
URADNIŠKA MENZA PRI »TREH KRONAH«. Do zdaj sc tc menze, ka« tero jc organizirala Papeževa pomožna akcija, poslužuje 300 gostov. Vsak obed, bodisi opoldne ali zvečer stane 90 lir. Pravijo, da jc hrana izborna in obilna.
. v puueoc«
Ijek so stopili v stavko uradniki pod« jetij SAFOG. Zahtevajo povišanje plač.
udi mestni in deželni nameščenci gro« zijo s stavko. Vsi si želijo le poviškov. Kdo naj stroške krije? Davki. Vsi se pa pritožujejo radi poviška davkov. Komu« nisti imajo recept:	veliko	dela,	malo
jela, a tega ne povedo.
Mednarodni trust debelih loži ..Primorski dnevnih"
je 19. II. prav izrecno opozoril »Sloven« skega Primorca« na ogromne invest:cije vatikanskega kapitala v Franciji, v špa« •niji, na Portugalskem, v Švici in zlasti ' Ameriki. Zal nam je, da po izjavah »I rim. dnevnika« ni mogoče ugotoviti obsega investicij I atikana, ker se razne nepremičnine in delnice glasijo na razs na imenu privatnikov«. Morda pa so sploh \ sc delnice vseh nekomunistov vsega sveta dejansko le delnice Vatika« na. Čudno sc nam zdi le to, odkod je prišlo vse to bogastvo vatikanskega tru« sta. Petrov novčič vseh »pobožnih« ko« munistov vsega sveta gotovo ni spravil skupaj tako bajnega bogastva. Če pa dobimo v kaki prihodnjih številk »Pr. dn.« bolj konkretne podatke, bomo pi« sali v Rim: Sveti mednarodni trust! Imej vsaj toliko usmiljenja kot kremeljski trust, ki tako lepo skrbi za finansiranje svojih zagovornikov, kakor so »Primor« ski dnevnik« in drugi komunistični listi. Od tebe je kar grdo, da nisi dal za naš list, ki te zagovarja, niti beliča. Podpi« raj nas, ali pa naj »ta črni« pobere vse tvoje premoženje!« — Čudno se nam zdi, da nima Vatikan nobenih investicij v državah, ki so prišle pod rdečo dik« taturo. Ker smo Slovenci, bi morda kaj vatikanskega denarja dobili kar iz Slo« venije. Ker »Prim. dn.« tega še danes ne ve ali noče vedeti, ponavljamo še en« krat, da cerkvena imovina vsega sveta služi izobrazbi, vzgoji, skrbstvu za bol« nike, onemogle, stare, zapuščene ljudi vseh narodov — ne pa zbiranju bogastva v osebno korist kakih cerkvenih ljudi. Imovina Cerkve je predvsem imovina, ki jo uživajo ubogi, upravlja pa Cerkev. Istemu namenu služijo posredno tudi duhovniška vzgajališča in imetje cerkve« nih redov.
DAROVI :
Mar. družba v Trstu, preplačila 20«; ker jc Slov. Primorec talko značajen in potreben marsikomu ali pa vsem, daruje nekdo iz Trsta ob godu sv. Neže za vedni obstoj lista 1000; družbenica iz
I	rsta 250; N. N. v čast svetogorski Materi božji za svobodo 100; N. N. iz Podgore 304; da bo naš preljubi Urh lahko nadaljeval svoje »rajže« in ostal pri življenju, mu pošilja prijatelj iz Tr« sta 1000; žalostna mati na obletnico smrti sina, ki so ga zaklali krivi bratje, 500 L.	Bog povrni!
ZA »SLOVENSKO SIKOTIŠČE« :
N. N. 300; neimenovana družina 800; Jarec Rozalija 50; družina Škarabot v Gorici 500 v čast Kumarici božji; Pete« jan v Gorici 100: Justina Milost 100 L.
Srčana hvala!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica
„TIGRI“- APOSTOLI
©3®
Tako sta se bodrila med seboj za težki korak, ki ju je	čakal. Ko se je Dimitrij vrnil z	vrčem	mleka,
ga je	mati prijela za roko in mu rekla	:
»Dimitrij, v tem življenju se ne bova več videla.« » Mati, bežimo vsi skupaj ! «
» Ne, fantek, to ne pomaga nič. Midva z očetom darujeva življenje za vaju ! «
»Zakaj, mati? Ne razumem te!«
»	Da bosta ti in Miša dobra fanta,	da	se	slednjič
vsi skupaj snidemo pri Bogu ! «
» O, mati, kako si ti neumna ! Saj sem ti že več« krat rekel : Boga ni ! Ne bojmo se tega strašila ! To nam učitelj venomer ponavlja.«
» Oh, otrok ! Zdaj ni več časa, da bi ti vse raz« ložila. Pomisli le na to, kar sem ti prej rekla. Pride čas, ko boš tudi ti razumel. Takrat se spomni, da sva šla radi vere v Boga v smrt. Darujem ti še majhen spominček. Obljubi, da ga boš čuval zvesto. «
» Da, mati, vedno bom mislil nate. «
Mati je odprla zaboj in vzela ven križ in Marijino podobo.
Mali je gledal začudeno.
» Fant, razumem te, da tega daru ne moreš trpeti. Obljubi pa, da ga boš varoval iz ljubezni do mene ! Pozneje kdaj se ga boš še veselil. Nikar pa ne izdaj tega svojemu bratu ! Skrij ga ! «
» Najbolje bo, če ga skrijem v staro zofo, ki ima tri noge. Tam ga ne bo nihče iskal. «
» 1 oko bo prav, otrok ! Nikdar te ne bom poza« bila ! Zdaj pa mi pomagaj, da pripravim zajtrk !«
Ker tudi po zajtrku še ni nikogar od policije, vza« me mati ročno torbico, pregleda z možem še enkrat vse stanovanje, ki ga ne bosta več videla, in odideta na delo. Dimitrij gleda še nekaj časa na oba spominka. Mali pogan ju ne zna uporabiti. To sta pač predmeta staromodnega praznoverja ! 'Po so v šoli ponavljali dan za dnem. Materi bo seveda izpolnil željo. Skrije podobo in križ, vzame šolsko torbo in gre v šolo...
Ob istem času potrka nekdo na uradna vrata po lici je. Na klic » naprej ! « vstopi mlad fant, pozdravi z dv ignjeno pestjo in vpraša z drznim glasom: »Smem govoriti s poveljnikom ? «
» Govori ! To sem jaz sam ! « je rekel mladi mož za stolom. » Si gotovo kaj napravil in se hočeš zdaj sam javiti, kaj ne ? Izvršil sc je snoči vlom v neko kolonialno trgovino. Zvedeli smo, da so bili pri tem poslu otroci. Izpraznili so steklenice z žganjem in odnesli veliko tobaka. «
»Ne vem ničesar o tem,« laže Miša. Ta pogovor mu ni všeč. Obrne ga na drugo stran. »Prihajam radi svojih staršev ! «
»Kj, poznamo te reči ! Najbrže so te pošteno nabili. Če človek gleda v tvoj obraz, ga napade skuš« njava, da bi posnemal tvoje starše. «
» Da ! Nabili so me. To pa me danes ne boli več. Hoteli so mi vliti v srce tudi strup vere in povrhu so me strašili z Bogom. Oče in mati imata namreč še svete podobe iz carjeve dobe pri hiši in molita v nočeh
pred njimi. «
» Prav je, da si nam to povedal ! Kdaj sta te hotela zapeljati V <■
» Včeraj zvečer, ko sem prišel iz šole in . . . oprosti, ne vem več, kaj je bil temu povod ! «
Miša vendar ne sme zdaj pod nobenim pogojem izjaviti, da je pozno prišel domov, sicer bi se izdal kot vlomilec.
» No, da. Glavno si že izpovedal, drugega ni treba.
Kdaj si pa videl to pobožnost ? «
» Včeraj zvečer med deseto in dvanajsto uro. Moj brat Dimitrij je videl prvi in je še mene zbudil.«
» Kje so starši sedaj ? «
» Oče je v kovačnici jekla, mati v tovarni tkanin. «
(Nadaljevanje)
Bralci našega lista, pozor!
Slišimo, da berete zelo radi naš podlistek „Tigri“-apo-st-di, Ali pa tudi kaj ugibate, kako se bo končala ta povest? Vprašamo Vas: Kaj se Vam zdi, ali bodo starši Miše in Dimitrija res ustreljeni? Odgovorite nam z da ali ne. Izmed tistih, ki pravilno odgovorijo, bodo trije izžrebani in dobijo sledeče nagrade:
1. nagrada:
Lepa povest: Jalen, Cvetkova Cilka.
2. nagrada:
Poučna knjiga za gospodinje
Zupanc, Pravilno konservirenje.
3. nagrada:
Versko-poučna knjiga
Hirscher-Tominec, Kakor v zrcalu.
Odgovori morajo priti pred objavo onega mesta v povesti, ki govori o tem. Pošljite svoj točni naslov!