Štev. 38.
O Ljubljani.«suiolo, dne 15. februarju 1908.
Leto XXXVI
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26'—
» »—
„ 6-50 „ 2 20
za pol leta
l po
za četrt leta „ za en mesec »
V upravniStvu:
za celo leto naprej K	22 40
za pol leta „ „	1V20
»	560
»	1-90
i pol ta četrt leta za en mesec
Za poJlIJ. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorliče nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev, 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
•- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 14 strani. '•C
VOLIVCI!
Temeljem sklepov glavnega zborovanja zaupnikov S. L. S. z dne 10. februarja letošnjega leta. priporočamo p. n. volivcem S. L. S., da pri volitvah v kmečkih občinah, ki se vršijo v petek, dne 21. februarja let. leta, soglasno volijo sledeče gospode, ki so oficijelni kandidati S. L. S. in sicer:
1.	V sodnih okrajih Ljubljana in Vrhnika gg.:
FRAN POVŠE,
državni poslanec v Ljubljani in
DR. IVAN ŠUSTERŠIČ, državni poslanec v Ljubljani.
2.	V sodnih okr. Kamnik in Brdo g.:
DR. JANEZ KREK, državni poslanec v Ljubljani.
3.	V sodnih okrajih Kranj, Tržič in Škofja Loka gg.:
FRANC DEMŠAR, državni poslanec na Češnjici in
JANKO ZABRET, župan občine Predoslje, na Bobovku.
4.	V sodnih okrajih Radovljica in Kranjska gora g.:
JOSIP POGAČNIK, državni poslanec v Podnartu.
5.	V sodnih okrajih Postojna, Logatec, Senožeče, Lož, II. Bistrica in Cerknica gg.:
FRANC DROBNIC,
posestnik v Novi vasi hiš. št. 4 in
DR. IGNACIJ ŽITNIK, državni poslanec v Ljubljani.
6.	V sodnih okr. Vipava in Idrija g.:
IVAN LAVRENČIČ, posestnik in gostilničar na Vrhpolju h. š. 26
7.	V sodnih okrajih Novo mesto, Kostanjevica in Krško g.:
JOSIP DULAR, posestnik v Jurkivasi hiš. št. 7.
8.	V sodnih okrajih Trebnje, Zatičina, Žužemberk, Mokronog, Litija, Radeče gg.:
FRANC KOŠAK,
župan na Grosupljem,
DR. EVGEN LAMPE. stolni vikarij v Ljubljani in
JOSIP MANDELJ, c. kr. pristav tobačne tovarne v Ljubljani.
9.	V sodnih okrajih Kočevje, Ribnica, Velike Lašče gg.:
FRANC BARTOL, župan v Sodražici in
FRANC JAKLIČ,
državni poslanec v Dobrepoljah.
10.	V sodnih okrajih Črnomelj, Metlika g.:
FRANC ŠUKLJE, državni poslanec v Kandiji.
V	mestu Idrija kandidira S. L. S. dosedanjega poslanca gospoda
MIHAEL ARKO, dekana v Idriji.
Somišljeniki S. L. S.! Volite soglasno te može in ne dopuščajte, da bi kedorkoli rušil disciplino.
Sloga jači, nesloga tlači!
V	L j u b 1 j a n i, dne 10. febr. 1908.
OSREDNJI VOLIVNI ODBOR S. L. S.
Deželnozborske volitve.
Liberalna stranka prihaja polagoma do spoznanja same sebe, kar je po izpričevala vseh modrijanov začetek modrosti in izpreobrnitve. Pa to spoznanje samega sebe je samo polovično, zato jim hočemo mi pomagati, da dosežejo tudi drugo polovico.
V	»Narodu« objavlja liberalna stranka naznanilo, da sc za kmečke občine sploh več ne zmeni. Prepušča jih kmečkim strankam, ona pa hoče biti samo še mestna, gosposka stranka. Zato liberalci ne vtaknejo to pot svojih prstov v kmečke volitve; s finimi rokovicami hočejo samo še meščane božati.
Seveda je to vse sama hinavščina, in naš kmet že ve, kaj pomeni ta pesem. A tudi meščan naj izve, kaj se to pravi.
Liberalna stranka trdi, da je med kmečkim stanom in med meščanom nastal tak prepad, da obeh ne more obsegati ena stranka. Liberalci delajo prepad med uradnikom in med ljudstvom, med deželo in mestom, med kmetom in med trgovcem. Zato, da bi rešili par svojih gnilih mandatov, hočejo razvneti boj med stanovi, kakoršnega doslej še ni bilo.
Res boj, kakoršnega še ni bilo. Slovenska Ljudska Stranka ima danes popolno oblast po vsej deželi. Ljudske množice se organizirajo v tej stranki, ki bo nastopila, kakor nam pričata oba govora na zadnjem shodu zaupnikov, takoj z sistematičnim delom, ki bo seglo globoko do mozga vsej deželi, ki bo kot en mož podpirala to delo s stoterimi rokami svoje mogočno razpredene organizacije.
Ali je v takih razmerah modi o, luij-skati meščana, uradnika, trgovca, obrtnika, v boj proti celi ljudski organizaciji? Bodi kdo še tako liberalen in napolnjen z duhom judovskega svobodomiselstva do grla, to premišljevanje mu mora oči odpreti. Kakor so šli dunajski antisemitje proti judom, tako pojde zdaj S. L. S. proti otrokom judovskega liberalizma, proti našim v razvoju in mislih zaostalim liberalcem.
Meščani imajo zdaj v rokah vojsko in mir. Če volijo liberalno, imajo vojsko, in sicer vojsko proti močnejšemu, če volijo pa po pameti in poštenosti, tedaj ustvarijo slogo in edinost vsega ljudstva na Kranjskem.
Kajti to je, kar hočemo mi: Ne razdora med stanovi, ampak eno složno in k skupnemu delu združeno prebivalstvo, v katerem se drug drugega podpiramo.
Kdor je pameten in blage volje, «ve. kaj je zdaj njegova dolžnost!
Senzacilonelna odkritja iz Trans-uaala.
Kako je nastala btirska vojska.
Te dni ima centralno kriminalno sodišče v Londonu posel z razpravo v tožbi, katero je vložil iužno-afriški milijonar Solly Joel, deležnik banke bratov Barnato v Pretoriji, proti Francu pl. Veltheimu. Toži ga radi izsiljevanja. Veltheim je namreč zahteval od Joela med različnimi grožnjami 16.000 funtov šterlingov. V razpravi dne 9. t. m. je Veltheim povedal raz-očarujoča odkritja, ki nam podajejo v pravi luči zanimivo poglavje iz predzgodo-vine burske vojske. Veltheim jc povedal, da se je Barnato, s katerim se jc svoje dni seznanil v Južni Ameriki, izjavil napram njemu v nekem pogovoru, da namerava na kak način predsednika Kriigerja s predsedniškega mesta pahniti. Po dogovoru se
je Veltheim zavezal proti odškodnini 50 tisoč funtov šterlingov, da organizira v Transvaalu nemire in vstaje, ki so imeli namen, kaliti mir v državi in jo pripraviti za notranji preobrat. Vse stroške umetno inscenirane revolucije je hotel poplačati Barnato. V resnici je Veltheim povzročil v Transvaalu nemire, ki so se tako razširili, da je prišlo do izbruha vojne med Angleži in Buri. V Veltheimovi pogodbi je bil tudi pogoj, da se Ohma Kriigerja, najboljšo in železno oporo burskega naroda, še pred izbruhom vojne odpelje iz Preto-rije. Toda zgodilo se je nekaj drugega. Barnato je izvršil samoumor, Wolfa Joela, tožiteljevega brata so ustrelili, Veltheima so pa zaprli, ko so odkrili zaroto. V ječi je baje Veltheima obiskal Kriigerjev sin. ki je hotel med mnogimi obljubami od njega natančno izvedeti vso zaroto. Veltheim je konečno rekel, da je zahtevana svota 16.000 funtov šterlingov najmanjša nagrada, katero zahtevati je upravičen za vse politične usluge, ki jih ie storil Barnatu. Ta senzacijonelni proces še ni končan.
Pisma s Kitajskega.
O. Veselko Kovač.
XXX
Dolgega časa kitajskim kronistom v minolem letu ravno ni bilo treba prodajati. Imeli so dovolj tvarine za svoje letopise. Zanimanje za reformo ie prodiralo med ljudstvo vsak dan globlje in vlada v Pekingu je kazala vedno več dobre volje dati v doglednem času ljudstvu ustavo. V tem oziru je bilo dobro znamenje zlasti dejstvo, da je cesarica poklicala v kronski svet dva najrazboritejša in za reformo najbolj navdušena moža, namreč Juen-še-kaia in Džang-še-tunga. Oba ta državnika sta v svojih področjih kot podkralja že vpeljevala v razne panoge evropsko kulturo, ko se drugim Kitajcem o nji še sanjalo ni. In sedaj sedita ta dva prosvitljen-ca ob vladarski mizi ter po svojih močeh vplivata na vlado, da čimprejc da ljudstvu ustavo in preustroji vso zastarelo državno upravo. Javnost, ki je prej vsled bridkih izkušenj dvomila nad iskrenostjo raznih lepih vladinih obljub, se je po tem srečnem imenovanju kar oddahnila iu začela z novimi upi gledati v boljšo bodočnost. In ni se varala. Vlada je izdala ukaz. da
LISTEK.
MesečnIK.
Za predpust. Spisal — Naš.
Moj prijatelj vpokojeni major Ivan Vesel ni imel zastonj tega priimka; kajti vselej, kadar je bil v družbi, je vedel dosti veselega in zabavnega pripovedovati iz svojega vojaškega življenja. Tako nam je neko nedeljo popoldne, ko smo sedeli v gostilni »pri veselemu Kranjcu« in rešetali ženine in neveste, ki so imeli tisti predpust vklenjeni biti v zakonski jarem, pripovedoval to-Ie prigodbo:
»Ko sem bil še na Ogrskem pri svojem polku, smo častniki večkrat zahajali k nekemu grofu, ki je imel lepo posestvo blizu mesta. Bil je jako ljubeznjiv in premožen plemenitaš-vdovec, ki nas je bil vselej vesel, kadar smo prišli in nas je tudi dobro postregel. Kar je pa še posebno vleklo«, je bila njegova edina hčerka Marica, ki mu je gospodinjila. Ker je bila že za možitev ter lepa in izobražena, ni čudo, da je imela tudi dosti snubcev, ki so se kar •skušali med seboj, kateri bo tako srečen, da bo njegova.
Slednjič si jc pa sama izbrala enega, ki ji je bil povšeči, in kateremu so se mo-
rali umakniti vsi drugi. Bil jc pa res ženin, ki mu ni bilo prav nič očitati: lepe postave, ne premlad, ne prestar, — izobražen, prijazen v družbi, brez dolgov, — pa tudi gospodarstvo je dobro razumel. Vsakdo je lahko rekel, gospica zadene »terno«, če ga vzame. Lahko se ve, da so morali vsi drugi tekmeci odnehati.
Bil je pa vendar med njimi eden, ki je mislil, da je on prvi na vrsti, če izpodrine svojega nasprotnika. Da bi ga klical na korajžo, ali kakor pravimo vojaki »na dvoboj«, — tega se ni upal, dobro vedoč, kako zna sukati sabljo in ravnati s pištolo ter da se v taki reči ni šaliti ž njim. Stotnik — ženin — je bil Fcrenc. in njegov tekmec Janoš.
Ko sta bila nekega dne oba pri gra-ščaku v gosteh, je Janoš komaj čakal, da je Ferenc odšel in on sam ostal pri gospodarju. Bilo je nekaj navadnega, da sta se začela pogovarjati o stotniku-snubcu. »Ali ni lep in postaven človek, kakor nalašč za mojega zeta?« — prične graščak.
»Res, lep človek,« odvrne Janoš, pa se pri teh besedah tako čudno namrdne, kakor da bi bilo ravno nasprotno res — in gospodarju se je to za malo zdelo.
»Kaj pa mu imaš oponašati, da tako nos vihaš?«
»Jaz? prav nič — jaz mu nimam ničesar oporekati.«
»Najbrž to, da ni več tako mlad, kakor si ti?«
»O. saj je v najboljših letih.«
»Jaz mislim. — Ali meniš, da je imel že prej kako znanje?«
»Pri vojakih to ni nič posebnega.«
»No, te misli sem tudi jaz. Ali meniš, da snubi mojo hčer le zaradi denarja?«
»Tega ne morem ravno reči.«
»Ali misliš, da ne razume gospodarstva, ali je igravec, ali ima dolgove?«
»O tem ni govora.«
»Ali ti ni všeč njegov značaj?«
»Jaz mu nimam kaj reči.«
»Da bi te koklja brcnila in še petelin povrhu — zakaj pa tako čudno narneži-kuješ, kadar o njem govoriš?«
»Bogsigavedi — ima neko tako posebnost, da bi jaz ne bil rad njegova žena, če bi na to prišlo.«
»I, povej no vendar, kaj pa je?«
»Ljubi moj, — ne povem rad, — pa če že ni drugače, naj pa bo: mesečen j e in kadar je ščip, vstane ponoči iz postelje, hodi z odprtimi očmi po hiši in pravijo, da celo na streho spleza, govori, kakor da bi se mu mešalo — in čc takrat dobi v roko sabljo, pištolo ali kaj takega, tolče in razgraja, da bi ne bilo nič čudnega, čc bi pri taki priliki svojo ženo umoril. — Seveda si siromak ne more pomagati, ker za to nadlogo ni nobene pomoči.«
Ne bodi šleva! To so prazne čenče. Če se kdo ženi, so vedno ljudje, ki take neslanosti okrog trosijo. Tega pameten človek ne bo verjel!«
»No, jaz sem povedal le, kar vem. — Lahko noč!«
To je grofu zelo šumelo po glavi, kar je bil izvedel od svojega zeta. »Sto zlom-kov vendar, si misli, to ni karsibodi! Če je res temu podvržen, bi ne bilo nič čudnega, če bi mi pri taki priliki mojo hčerko umoril. Stvar bo treba zasledovati!«
O vsem tem ni nikomur nič zinil; čakal je mirno, da jc bila zopet polna luna ter povabil stotnika, ki ga je bil obiskal, naj pri njem ostane čez noč. Tarokirala sta pozno v noč — potem pa prosi svojega prihodnjega zeta, naj spi v njegovi sobi, češ, da se še kaj pomenita, predno ju objame spanec.
Stotnik je bil s tem zadovoljen in šla sta počivat, (irof si pa še v postelji prižge svoj čibuk z dolgo cevko. Ko je izkadil. vpihne luč in se dela, kakor bi spal, da bi svojega tovariša, ki je ležal v nasprotni postelji toliko lažje opazoval.
Mesec jc ravno najlepše posvetil na ženinovo posteljo ko se nakrat začne odeja polagoma gibati, nakar se stotnik vzdigne — okrog sebe gleda in se na noge postavi. — Komaj jc prestopil parkrat mirno iu oprezno, kar se zopet obrne, sklone
mora vsak podkralj v svoji pokrajini poiskati nekaj razboritih in v tej ali oni stroki dobro podkovanih mož, ter jih predstaviti vladi v Peking«. Ta namreč izbere iz njih srede najsposobnejše kot svoj<j svetovalce. Po njih nasvetu se potem pre-ustroji občinska in okrajna uprava, ki ima biti podlaga za bodoče ustavno življenje. Ukaz preti vsem onim podkraljem, ki bi listine v istini sposobnih mož v določenem času ne predložili, z nenavadno strogimi kaznimi. Poleg tega izšlo je v zadnjih mesecih še več drugih pametnih na-redb, katerih vsaka svedoči, da je vlada vedno boli prijazna prepotrcbnim reformam.
Kar izideta o Božiču dva cesarska ukaza, ki sta vse vesele nade — rekel bi — na mah uničila. Temu je največ kriva vročekrvna, nepremišljena šolska mladež. Do tega ie prišlo takole.
V južni Kitajski so dobili Angleži pred nekaj leti koncesijo graditi neko železnico. Iz gotovih vzrokov so z gradnjo čakali do danes. Sedaj pa je prišlo ondotnim domačim kapitalistom na misel, da je najbolje, ako jo zgrade sami. In zahtevali so od vlade dovoljenja, češ, da imajo potrebni kapital že zagotovljen. A vlada je odgovorila, da jim tega privoliti ne more in ne sme, ker jo veže pogodba z Angleži. Nato so se pojavili resni nemiri, vprizorjeni od in-teresovanih domačih kapitalistov. A vlada jih je srečno zadušila, dasi ne posebno lahko. Nekaj časa je bil mir, potem pa so začeli zopet drezati pri vladi. Ta pa je trdovratno ostala pri svojem prvotnem mnenju. Kajti bogatim Angležem se ne mara zameriti, ker dobro ve, da v kratkem potrebuje njih cvenka. Zlasti prebrisani Juen-še-kai, ki misli na zgradbo močnega bojnega brodovja, se je potegnil za to, da vlada ostane Angležem mož-bese-da. Dejal je neki: »Na noben način ne smemo prelomiti svoje besede, sicer pridemo pri tujih državah kot nezanesljivi ljudje ob ves ugled«.
A Kitajec je potrpežljiv. Cesar ne doseže prvi ali drugi pot, to upa doseči v tretjič. In če mu tudi to pot izpodleti, nikakor še ne obupa, ampak poizkusi tudi v četrtič in petič. Tako so tudi naši južni kapitalisti poslali deputacijo veljavnejših rodoljubov v Peking, ki naj bi pri trdovratni vladi izposlovala dovoljenje za zidanje železnice, češ, da je to iskrena želja celokupnega naroda.
Ko je torej to odposlanstvo prišlo v Peking, priredilo je ondotno dijaštvo v zvezi s časnikarji došlitn južnim veljakom na čast veliko zborovanje v Hukuan-klu-bu. Seveda je bilo ob tej priliki vse navdušeno za pogumne južne patrijote in radikalnih govorov kajpada ni manjkalo. A vlada je še isti dan zvedela o vsem. kar se je govorilo na shodu. In takoj je v naslednjih dveh dnevih izdala dva ukaza, ki sta na vso kitajsko javnost učinkovala kakor strela iz jasnega neba.
Temu pa se tudi ni čuditi. Saj ta dva cesarska ukaza prepovedujeta zanaprej vsako zborovanje, dijakom pa kakoršne-koli zveze. Vsakega, ki bi se drznil nasprotovati tem odredbam, čaka eksempla-rična kazen. Ker je novodobna šola iztrgala dijaštvu skoro vse spoštovanje do starega Konfucija iz srca, zabičuje ukaz ošabni šolski miadeži tudi, da se mora zanaprej vestno ravnati po svetih naukih častitljivega modrijana. Prepovedano je dalje nositi obleko tujega kroja in striči si lase po evropsko. — Jeden ukazov sicer
obljublja, da dobi ljudstvo ustavo, a le tedaj, ko bo za njo zrelo. Naj nihče ne misli, da bode potem le ljudstvo odločevalo. Ne, ampak vse bo zavisno od prestola. Pri preustrojitvi državne uprave se bode sicer oziralo na želje ljudstva, a kljub temu bode tudi zanaprej le prestol izdajal potrebne postave, le on bo imel pravico dovoljevati ali prepovedati ustanovitev raznih društev iu prireditev kakoršnihkoli zborovanj.
To je torej hud tobak za kitajske dijake in vse tiste, ki so sanjali o zlati svobodi, ki ima iziti z obljubljeno ustavo.
Še hujše pa čaka kitajske časnikarje. Izdeluje se ukaz, ki bode njih svobodo kruto omejil. — Zadnjih pet let se je število kitajskih časnikov silno pomnožilo. Nekateri med njimi so tako radikalni, da jim je celo v Evropi težko najti jednakih. Zlasti oni so skrajno predrzni, ki izhajajo v pristaniških mestih, pod okriljem tuje pravice. Časnikarstvo postaja tudi na Kitajskem sila. ki se je začne bati vlada. Zato je razumljivo, da misli na to, kako bi drznim tičem postrigla močna krila.
Le par vzgledov, kako ostra peresa imajo kitajski časnikarji. »Šin-šu-ji-pao« piše: »Ljudstvo z veseljem gleda, kako liiti država v propast . . . Ker vlada našega imetja in naših pravic ne ščiti, ampak izdaja tujim ljudem, moramo skrbeti za svoje varstvo sami... Ako vlada zmaga v boju, ki ga bije z ljudstvom, nastane samodrštvo, ki ga še ni videlo kitajsko ljudstvo . . .« Še bolj razliva svoj žolč »Sin-nin-pao«: »Skoro vsi narodi so morali kupiti ustavo z lastno krvjo. Nam je ustava sicer obljubljena, toda absolutizem vzdiguje vsak dan ošabnejše glavo pokon-cu. Kakor vse kaže, si bomo morali tudi mi s silo priboriti ustavo . . . Vlada zatira vsak napredek v ljudstvu in bi ji bilo najljubše, če bi ostalo vedno v duševni temi. Zato prepoveduje shode . . .«
Nek drug list pa naravnost pravi: »Ce s peresom (list rabi besedo »čopič«) ne dobimo ustave, jo bodemo pa z nožem.«
In ta smela grožnja se utegne uresničiti. Vedno ponavljajoči -se vstanki na vseh straneh ogromne držav'e to jasno svedočijo. Študentje, do malega sami re-volucijonarci, bodo skrbeli za to. Orožja jim ne bo manjkalo; saj ga vedno vtilio-tarMiajo čez mejo. Ni gotovo, da bodo cesarske čete nasproti vstašem vedno tako srečne, kakor so bile dosedaj. Tudi so vojaki vedno nezanesljivejši. Zadnjo jesen, ko so v pokrajini Kiang-si vstaši umorili katoliškega misijonarja in poklali več sto kristijanov ter požgali pet krščanskih vasi, so bile cesarske čete grozeči vstaji komaj kos. Ce bi bile takrat podlegle, pa bi se bila razširila revolucija čez celo državo. Ker se je ta poizkus ponesrečil, se vstaši v drugih pokrajinah niso upali na dan. A se marljivo vežbajo iu pripravljajo za drugo, ugodnejšo priliko. — Zadnje tedne so se zopet začeli oglašati v južnem Šantungu. Podkralj je poslal nad nje par stotnij. a do danes še ni bilo slišati, da bi imelo cesarsko orožje kak poseben uspeh. Istotako prihajajo vznemirljive vesti iz drugih pokrajin . . .
V	Šantungu je v mnogih krajih velika lakota. Živila so se vsled tega silno podražila. V hribih, kjer je bila posebno slaba letina, revni ljudje gladu umirajo . . .
V	šanghajski okolici je zadnje mesece umrlo mnogo otrok na dobrcah. Babje-verno ljudstvo je zvrnilo vso krivdo na tujce. Pravi namreč, da potrebujejo tuji
inženirji za mostove pri železnicah otročjih duš. Ker zidajo sedaj na Kitajskem na več krajih železnice, jih potrebujejo seveda mnogo. Ni dvoma, da je raztrosil to neumno vražo med neuko ljudstvo zloben človek iz golega sovraštva do tujcev, dobro vedoč, da bi prav lahko imela isti učinek, kakor tleči ogorek na slamnati strehi.
Tedenski pregled.
Samozavestno je nastopila S. L. S. na shodu zaupnikov pretečeni ponedeljek. Vidi se, da se zaveda tega, da bo zanaprej vladajoča stranka, ki naj skrbi, da zadosti ljudskim pravicam, težnjam in potrebam. Podala je svoj program za naj bližnje dni: Preosnovati hoče deželni red in dež. volivni red v ljudskem smislu, zavoženo gospodarstvo bo postavila na zdravo podlago, delala bo za blagor in napredek ljudstva in dežele, preuredila deželno upravo in zakonodajo, preosnovala deželne urade in hoče biti služabnica in zaščitnica vseh stanov. In ljudstvo se zaveda, da bo S. L. S. to tudi izvršila. Odtod ona mirnost in resnost, ki je vladala na zaupnem shodu. Prvi govornik dr. Šusteršič je začrtal pot politični borbi, ki se mora končati z zmago opravičene zahteve S. L. S. po razširjenju volivne reforme. Gre se za vol. reformo za deželni zbor kranjski. Kričeče krivice ne smejo več dalje trajati. 40 tisoč volivcev voli 16 poslancev, pet tisoč polivcev pa voli 20 poslancev. Za enkrat sprejme stranka reformo, ki ie dosegljiva, ostane pa na stališču splošne in enake volivne pravice. Razložil je nadalje stališče liberalne stranke glede volivne reforme. Krepko je zavrnil »Narod« in pokazal, da liberalci hočejo ohraniti premoč velepo-sestva. Liberalcem se ne godi v sedanjem volivnem boju dobro. Na kmetih si skušajo pomagati z neodvisnimi kandidati, a ne bodo ničesar opravili, ker zmaguje jasnost idej. V mestih pa mečejo ljudem v oči drug tobak: Pravijo, da hočemo mesta zadušiti in s kmetom preplaviti. Govornik pošteno zavrne neosnovane liberalne misli. Dalje slovesno izjavlia, da stranka nima nobene pogodbe z Nemci, ker se liberalci s to izmišljotino hočejo v mestih po-vzpeti. Potem pokaže v pravi luči, da liberalci niso prijatelji uradništva, kaže na zvezo liberalcev s socialnimi demokrati, katerim niso nič mar ljudske pravice, ampak jim je prvo boj zoper krščanstvo. Nazadnje kaže, da se bliža nova doba za našo deželo v vsestranskem modernem napredku. Drugi govornik dr. Lampe je govoril o gospodarskem položaju in o deželni upravi. Odstopivšim poslancem se izreče zahvala. Nato so bili sprejeti kandidati, kakor so jih sklenili krajevni zaupniki: za sodni okraj Ljubljana-Vrhnika Franc Pov-še. državni poslanec in dr. Ivan Šusteršič, državni poslanec. Sodni okraj Kam-nik-Brdo: dr. Janez Krek, državni poslanec v Ljubljani. Sodni okraj Kranj-Tržič-Škofja Loka: Franc Demšar in Janko Zabret. Za sodni okraj Radovljica-Kranjska Gora: Jožef Pogačnik. Za sodni okraj Po-stojna-Logatec-Senožeče-Lož-Uirska Bistrica in Cerknica: Franc Drobnič in dr. Ignacij Žitnik. Sodni okraj Vipava-Idrija: Ivan Lavrenčič. Za sodni okraj Novo me-sto-Kostanjevica-Krško: Josip Dular. Za sodne okraje Trebnje, Zatičina, Žužemberk, Mokronog, Litija. Radeče: Franc Košak, dr. Rvgen Lampe, Josip Mandelj. Za sodne okraje Kočevje, Ribnica, Vel. Lašče: Franc Bartol in Franc Jaklič. Za sodna okraja Črnomelj. Metlika: Franc
Šuklje. — Glede mest je stranka postavil le za Idrijo oficielnega kandidata Mil Arko, v drugih mestih pa bo podpirala sa mostojne kandidate. Za Vrhniko-Postojno Lož: g. Verbiča, za Kamnik-Tržič-Rad ljieo: g. okrajnega glavarja pl. Detelo, z; Kranj-Škofjo Loko: Pretnarja in Pavšler ja. Za Ljubljano iu dolenjska mesta stran ka še ni ničesar ukrenila. Na deželi so s< vršili shodi: v Cirknici, kjer so obsodi postopanje liberalcev, v Selcih nad Škofj Loko, na Vojskem in v Kanomljah, \ Dobrepolju, v Borovnici, v Šmartnem pr Litiji, v Trnovem na Notranjskem, v Št Petru, Trnju in na Robu. V Idriji je dekat Arko na shodu povedal, kaj se je doseda že storil za Idrijo, kaj pa še čaka.
Liberalci so za Gorenjsko nasprot Pogačniku postavili nekega Gogalo iz Novevasi, na Notranjskem pa nekega Cučka in Matevža Martinčiča iz Dol. Jezera pri Cirknici.
Socialni demokratje so imeli shod v Mestnem domu, kjer je Kristan pobija! liberalno stranko in jo prijemal, češ, da nima resne volje za splošno in enako volivno pravico.
Kočevarji so za okraj Ribnica-Kočev-ie-Vel. Lašče preklicali kandidaturo Jon-ke. V mestu Kočevje je proglašen kandidatom dr. Eger.
V Ljubljani se je sestavil odbor me ščanov in proglasil kandidatom dr. Vinko Gregoriča, primarija v deželni bolnici, in dr. Vladimirja Ravniharja, odvetnika v Ljubljani. »Slovenski Narod«, ki je prej streljal z vsemi kationi v Radovljico na glavarja pl. Detelo. sedaj ropota zoper ta dva samostojna kandidata.
Iz Hrvaške prihajajo vesti, da so že sedaj burne, celo krvave priprave za volitve. Na Portugalskem se pripravljajo, da proglase republiko. Italijani se z vlado pogajajo za laško pravno fakulteto, ki bo najbrž na Dunaju. Na Angleškem se je sprejela postava za varstvo otrok. Med drugim se bo kaznovalo prodajanje smodk, svalčic in cigaretnega papirja otrokom. Tudi pri nas bi bilo to dobro.
Za gospodarska vprašanja se stori vedno več. V Horjulju so imeli kmetijski tečaj za živinorejo, prešičerejo in perut-ninarstvo. Na Vrhniki pa otvori c. kr. kmetijska družba s pomočjo državne in deželne podpore in s pomočjo mlekarske zadruge na Vrhniki mlekarsko šolo. Glede zemljiškega in hišnorazrednega davka se dela v proračunskem odseku po prizadevanju dr. Žitnika. Za železnico, ki bi vezala Gorico s primerno točko dolenjskih železnic pošiljajo prošnje razne notranjske občine. Belokranjska železnica — pripravljavna dela se bodo jela vršiti avgusta meseca. Sedaj se bo še prej zmerila proga Kump-matei-Crnomelj. Hribar pa ovira pravi gospodarski razvoj. Zavoljo njegove nerodnosti se vzame Ljubljani polovica državnih delavnic in se postavijo v Celovcu.
Živinorejski zadrugi v Horjulju je kranjska hranilnica naklonila podporo 300 kron. — Ustanovilo se je društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana. Vršil se je tudi ustanovni shod podpornega društva organistov in pevovodij.
Umrl ie senjski škof dr. Mavrovič, ki je kazal Slovencem posebno ljubezen; Peter Majdič, veleposestnik, veren katoličan v Zgornjih Jaršah; nadučitelj Raktelj, organizator Jožef Cotič in gospa Marija Lusar, mati frančiškana g. P. Konstantina.
Imenovan je stalnim učiteljem z naslovom profesor g. Anton Koritnik. — Dr.
in potem naravnost gre proti grofovi postelji. — Ta je sapo tiščal ter pričakoval, kaj bo.
»Torej je le res in ni nikakor prazno govoričenje, da je moj zet »mesečen«, — si misli. »Da bi le ne dobil v roke orožja na steni.«
Med tem je stotnik prilezel čisto blizu gospodarjeve postelje — ta pa zgrabi skrivaj čibukovo cevko — edino orožje, ki mu je bilo pri rokah in v trenutku, ko se oni proti njemu sklone, vdari ž njim krepko po stotnikovem hrbtu.
»Za božji čas! povej vendar, čemu me tolčeš — tristo medvedov!«
»Oho, ali si se sedaj zbrihtal? Z mesečnikom se mora tako ravnati!«
»I, zlodja vendar, kdo pa trdi. da sem mesečen! ?«
»Cemu si pa vstal in česa iščeš pod mojo posteljo?«
»Ljubi moj, jaz iščem tiste posode, ki so jo pozabili postaviti pod mojo postelj!«
»A — tako?! Prosim stokrat za ne-zamero!«
Stotnikov tekmec pa je bil dosti previden, da se ni nič več prikazal v grofovi hiši, kajti občutil bi bil tudi on. kakovo moč ima čibukova cevka.

,:«.>■ a. " v
'.'jVf^J.V i- '
Pismo Boltatugn Pepeta.
Gespud redehter!
Unbert sm jm pu-vedu in ek-špleceru, ?a kuk 'e bla tieub-hodn pu-trebna le-
beralna stranka na Štajarskm in na Ku-roškem in in za kua sa ble ne-ubhodnpu-trubne le-beralne cajtnge;
dons jm morm pa še ekšplecerat, za kua je blu usli teh kumendi treba tud na Gu-riškem.
Kokr na Štajarskem al pa na Kuro-škem, pr svet tku je blu enkat na Guri-
škem. Dobr Sluvcnci sa bli in držal sa na
V. A'i
■i V r-':'f


soj ježek in na soja vera in še sam Ga-bršku Andrejče, ke je biu tiste cajte še gorsk tiihilist, se je rad ukul faružu smuku. Vidja, gespud redehter, in tku b blu še dons na Guriškem, če b Andrejče na mou več uči ket ma želodec in de b biu iz tem zaduvolen, kokr je. Al Andrejče je tou na kojna, ke ga tist Sluvenci, ker sa držal sam na soja vera in soj ježek, nisa tli spraut na konja, mogu je nardet saj neki tud takeh Sluvencu, ke b držal tud najngii.
Velik muje ga je tu kuštal, al neki jh je pa le naredil. Ke sa pa tist Sluvenci, ke držeja sam na Andrejčeta, bi ta umazane sorte, zatu je pa začeu ta mužakar zajne tud žajfa delat. Tku je za use preskrblen in Gabrškumu Andrejčet zdej še precej lepu na Guriškem ušenica cvete in sam tu se še bujitti, de mu zna enkat usa ta lepa ušenica pubit klerekalna toča, al pa ne-gava internacijunalna reklama.
Pa pestima Gabrškumu Andrejčet vesele in trošt, sej nas tu nč na kušta, netnu pa le sm pa ke kašti krajcar vrže in puglej-ma raj mal spet nazaj na Krajnsk, kjer je proti za prou še ta nar več fabrka za lebe-ralce fabrecerat. Sevede, de na Krajn-skem tud res ta narveč leberalcu nucaja, ke je tulk ptitrebrieh in naputrebneh ku-mandantu, kokr Štajarskeh, Kuroškeh in
Guriškeh skupi, u penzjon pa neče jt nu-bedn ud nh, kokr de b blu zacupran.
Za nekdi peruga leberalnga kuman-danta, drgač use časti urednga gespuda dohtar Taučarja, sma že tisi mislel, de je za useli spregu in se lepu usedu na soj lor-barju krancl. Kar naenkat je začeu pa spet ruguvilt in tista leberalna žilca mu ni dala preh gmaha, de je spet skoču pu konc in začeu dajat soje predstave. Tku zdej iz Trillarjam gustujeta zdej tle zdej tam in špasa ni konca ne kraja.
Jest sm že na vse plati štederu, kua je dohtar Taučari u glava padi, de je šou spet pulitična kubila zajahat, ke na tu maja Preduvič putent, pa ta prauga nism mogu pugruntat. Ke m pa ferbec le ni dau gmaha, sm se zaupn ubrnu na sojga prjatla ta pustga Sletnška in ga prosu, de b m ta reč pujasnu.
Ta pust Slemšk je biu sevede prec pr-praulen men ta usluga strt in pušeptou m je na ušesa, de je gespud dohtar Taučar sam zaule tega spet to napravu, ke se mu dohtari sedejne prepuvedal in mu nasvet-val. de more uzet Karlsboder kura. če če. da na u prehitr ukul pršou. Dohtar Taučar je dohtarje ubugu in naroču »pr Rože«, de I nej negau stou za en cajt sprauja pud stre-I ha. de če b ga giih pusti leberalci spet ub-
rane Zupane, deželnovladni svetnik, je ilikovan z redom železne krone 3. vrste.
111. razred knezoškofijske gimnazije v t. Vidu je dobil pravico javnosti.
Godovi prihodnjega tedna.
V	nedeljo, 16. februarja: Julijana, de-ica; Onezim, spoznovavec.
V	ponedeljek, 17. iebruarja: Donat in >v. muč.; Konštancija.
V	torek, 18. februarja: Simeon, škof; lavijan, škof.
V	sredo, 19. februarja: Julijan, spo-novavec; Konrad; Viktor, mučenik.
V	četrtek, 20. februarja: Elevterij, kof muč.; Evharij, škof.
V	petek, 21. februarja: Maksimilijan, kof; Efeonora, kraljič.
V	soboto, 22. februarja: Stol sv. Petra Antijohiji.
Uollvno gibanle.
»Ljudska volja« na popotovanju.
(Iz ribniške doline.)
Lepi časi so nastopili v naši prijazni olini. Od tedaj, ko je nastopila v Cene-ovem salonu »Ljudska volja«, ki noče biti iberalna niti klerikalna in se nikomur ne siljuje (prosimo!), smo doživeli že precej lenavadnega. Naš stari politični Kotar se e na novo oživel, ko je čul, da prihaja Ljudska volja« v Ribnico. V rodoljubnem lavdušenju je komandiral svoje podlož-like na shod in na shodu je ta ogorčeni odoljub protestiral, zakaj poslanci S. L. 5. ne govore dovolj spoštljivo o njem in laših sodiščih. In slavni govor slavnega noža je potem romal v Narodno tiskarno n zagledal svet v uvodnih predalih »Slo-/enskega Naroda«. Kake uspehe bo žel laš politični Kotar. bomo že poročali. Je ja naš neumorni g. župan dr. Schiffrer že Irugačen tič. On ne pripoveduje starih itvarii, niti se ne muči z duhovitimi dolgimi agitacijskimi govorancami, ampak <amo vpije: Eden naših bo zmagal! Sto <ron stavim, da je naša zmaga! Dvesto \ron in še več, ako kdo hoče! Sto proti ;ni! Pa žalostno! Niti knofa mu nihče ne »onudi. Pa to mu moramo priznati, da ob Nplošnem pomanjkanju potrebnih lastnosti za političnega agitatorja, ima vendar eno, ki jc precej vredna, namreč izvanredno korajžo in optimizem, kar bo pa v kratkem še bolj potreboval, ko se bo šlo namreč za županski stolček. Neumoren in pa vsestranski je pa kandidat g. Ivan Rus ali »Ljudska volja«. Trden pa tudi dovolj, ker ne omaga, dasi mora s sabo voditi tako neokretnega političnega medveda. Minule nedelie popoldne je bil zopet na popotovanju. V naši dolini je imel tri velikanske shode. Dan prej je sporočil županu danske občine, da pride in mu naročil, da naj skliče volivce. Danski župan pa ni baš mož, ki bi se tresel pred Rusom, si je mislil, le pridi, toda volivce sam poišči. Popoldne tiste nedelje se je zibala Rusova kočija proti županovemu domu v Sajevcu. Pred vasjo g. Rus izstopi in pošlje kočijo po g. Mrharja, sam pa mahne v županovo hišo, kjer ga mora čakati tako jc vendar naročil! — polna hiša volivcev. Nekai tiho je bilo v hiši. pa vendar potrka. In sedaj? O-o-o sama gospa in pa ta dva (dva fanta sta sedela za mizo)? Kje so pa volivci? Nato se je vršil kratek, pa vse-kako važen razgovor med vrlo županovo
ženo in g. Rusom. Nato je pa g. Rus s po-vešeno glavo odkuril iz vasi in mešal blato in sneg proti trgu. Jezil se je, zakaj je poslal voz po kmeta. »Ljudska volja« je bila silno kratko nasajena. Nace se je čudil, da je tovariš Rus tako hitro opravil, a Rus je bil bolj molčeč, da tudi Križmanov France ni vsega izvedel. Zavijejo v Breže, kjer je v gostilni »pri Javsu« čakalo z g. županom vred 15 mož volivcev ter truma otrok in žensk, ki jih je prignala radovednost, da bi videle g. Rusa. Kakšen je vendar ta Rus? Potem se je pa vršil tisti sijajni shod ob velikanskem navdušenju in odobravanju. Govorili so se tisti »v srce segajoči govori«. Kakor berači na božjih potih sta tudi kandidata kazala svojo velikansko versko gorečnost. Ona sta najboljša človeka pod božjim solncem. G. Rus je silno povzdigoval »sveto mater, katoliško cerkev« in dejal: »Sicer so pa tisti, ki imajo dosti opraviti z duhovščino in se zmiraj ližejo okrog nje, navadno najslabši ljudje, pijanci in nečistniki!« (Nace, nikar ga ne pusti tako govoriti!) Voznik, Križmanov France, bratranec Nacetov, je plačal pri Javsa 20 litrov vina. Srečna kandidata in srečna stranka, ki ima tako nesebične voznike! — • Po tem tako sijajno vspelem shodu se je »Ljudska volja« zibala v Sušje. V Lovšinovi gostilni v Sušji se je vse trlo radovednih volivcev, ki so čakali gg. kandidata. Ugibali so, ali bi hišo raz-rinili ali kaj, da bi bilo za vse prostora, ki so v tako velikanskem številu prihajali na shod. Ko je bil drenj največji, ie bilo poleg obeh kandidatov in voznika navzočih 6 volivcev: 3 iz Sušja in 3 iz Slatnika. In na tem veličastnem shodu je kandidat Nace »v vznesenih besedah kazal na veliko važnost deželnega zbora«. Ko je pa nedosežni govornik iz Loškega potoka spregovoril in pozval: »Kdor ima oči, naj spregleda, in kdor ima ušesa, naj sliši!« se je Lovšinova hiša stresala od temelja do vrha vsled gromovitega odobravanja mnogoštevilnega občinstva. In lojalen, kakor je bil ta mož še vselej, je zabavljal tistim, ki so ga postavili kandidatom, gg. uradnikom, »Ti ljudje imajo za pičlo d'elo veliko preveč plače! In kaj se vtičejo v volitve?« Zakaj ni možiček tega povedal na shodu v Ribnici uradnikom v zobe? Ali mu je šele sedaj vzrascl greben, ko rohni »Slovenski Narod« proti okrajnemu glavarju Deteli? G. Rus se je tudi obregnil — vsaj tako beremo v »Novi Dobi« — ob »Slovenca« in »Domoljuba«. Zakai ga spremljata zvesto kakor lastna senca? ZPakaj mu pripravljata pot po okraju? Zakaj poročata o njegovih shodih? Ali ni dovolj, da se izve resnica samo iz »Nove Dobe«. Potolaži se, dragi naš Rus! Sedaj, ko ti kandidiraš, spremljamo tebe, a ko bi bil kandidiral stari Janez Hruška, bi bili sli za njim. -— Ko je voznik poravnal račun za 12 litrov vina, sta se kandidata z zavestjo, da »boljših zastopnikov kmet-skih koristi ni dobiti«, odpeljala v Ribnico. Kdaj bo pa shod v Zapužah?
Rus pride!
(Iz Velikih Lašč.)
Ta teden je počilo v naši fari: »Rus pride! V nedeljo bo prišel!« O. kako so zakopitljala naša srca! Vi si lahko mislite naše veselje in našo gostoljubnost! Pred leti smo koprneli po »lepem Tončku«, sedaj hrepenimo po Rusu in »1'epem« Nace-tu. O, kako smo srečni! Ko smo imeli v
sedet, de se u mou saj kam usest in šou je pu svet. de se u enmal sceru, druzga nč.
Kokr se guvari. se gespud dohtar Tau-čar že tud res precej bul u prseh pučut in tist žtili, ke jih je dubu »pr Rož«, sa se že tud precej pugubl. Vs negau špacirajne pu iblanskeh forštateh pa mu še na nuca tulk, pranja dohtari, kokr dohtar Trillarju špasi, ke jh ugajna na teh predstavah in če se u Kespud dohtar Taučar res pucajtu, se u mou sam praiidarskniu dohtari Trillari za zahvalt, ne pa arcniskem dohtarjem. .
In jest mam trošt, de se u čist pucajtu, če bo ustou ceu cajt tku dobre vole in fi-del, kokr je zdej. Sam tu me še mal skrbi, de mu znaja klerekalci prehmal ta negau vesele puferderbat. Tu pa tud res ni lepu, nej že edn reče kar če, de čja klerekalci »se stole u deželnmo zbore zasest. Prjatli, dejte na mal pumislt, ki u pa ustou plač za muska? Ene par stolu b mogl saj frej Pestet u dvuranc deželnga zbora, če ne u mogla nazadne res cela leberalna banda iz lajarkostnam, ta velkmo bobnam in krau-iem zvoncam pred vratem listat. Tu b bla na strašna škoda, ker se jc šou radolšk dohtar Vilfan glih zdej plesat učit. Ke sa Ka leberalci za kandedata pustaul, se je pa dohtar Vilfan spomnu, de na zna ne plesat ne muzecerat in b pršou u ta nar več aj-moht, če b biu ket puslanc na kak hofbal a! Pa na čaj k gespude Švarce puvablen,
pa b plesat na znou. Zatu s je pa naroču enga tanemajstra in se zdej Vilfan s tanc-majstram prpraula na soje pulitičn delu-vajne po leberaln muzk u deželnmo zbor.
Tu ni prou, pa nej edn reče kar če, de čja neliter tud dohtar Vilfane ta vesele puferderbat; usak nej dubi soj zic, sej ga u dubu še Kunčič, kokr prauja, u sudnišk palač, ke je blu u držami zborne zajn že use zaseden. Ta nar bi pa še gespud doli tar Taučarja tu grima, ke u mogli u »Union«, ke je tku razupit in puhujšljiv soja štimca nest. Zakaj ga na pesteja, de b saj on in pa ata Plajvajs uddala soje šti me ti »Mestnmo dome«, če b prou use ta druge vuliuce kumanderal u »Union«. U »Mestnmo dome« je vnder bi kršanska dvurana, ke liodja sam leberalci notr plesat, kar sa pa ata Plajvajs u ubčinsk sej puzabil.
Jest b reku, če maja Plajvajsovci ka šna desceplina, na uja šli za nuben gnar u »Union« volt in uja raj soje štimce iz fleč-kajnarskega musta u Iblanca pumetal. Pu-sebn rotušk pejomtari sa gespude žepane sluvesn prsegl, de na uja nekol »Unionske-ga« praga prestupil, zatu. ker je pršu ud Plajvajsarske stranke be.fel, de se more »Union« bojkoterat. Uma videl, al uja pr-sega držal al ne; na usa muč je ferbčen
Boltatu Pepe iz Kudeiuga.
nedeljo veselico, in so bili pri nas poglavar »mladih« liberalcev v starih kožah, gosp. rbniški dohtar, so ta, za vs« dobro in lepo vneti gospod, prišli v spremstvu našega rodoljubnega gosp. adjunkta doli k Padarjevim in so prosili, da vzamejo Rusa pod streho. V Laščah smo pa sami dobri ljudje! Tukaj nobenega ne vržemo iz hiše, dokler notri ne pride, zato je usmiljeni gospodar gostoljubno odprl svoje prostore za v nedeljo, ln tako jih bomo videli in slišali. G. Nace nam bo odgovoril na tretje vprašanje ribniškega g. kaplana, na katero vprašanje g. kandidat v Ribnici vsled kričanja uradnikov ni mogel odgovoriti. Pri nas pa ne bo toliko vrišča, drugi bomo pa molče poslušali. O, kako bo prijetno! Pri nas v Laščah pa tudi nismo kar tako. V Ribnico smo bili poslali našega gosp. nad-učitelja na shod. In tam so bili izvoljeni za zapisnikarja. (Živijo!) In ker ta gospod ta silno važni posel tudi poznajo, jih bomo tudi pri nas soglasno izvolili za zapisnikarja. Za častnega predsednika shodu bomo pa izvolili našega vrlega gopoda adjunkta, ki ima toliko nevenljivih zaslug za ta shod. Le pridite skupaj, ljudje božji! Ako ne boste videli druzega, videli boste vse naše vrle rodoljube. — V ponedeljek vam bom sporočil, kdo bo najlepše govoril o »materi katoliški cerkvi«, in kdo bo branil sodnike in sodišča. Danes pa vam kličem: Na veselo svidenje!
Iz cerkniškega okraja.
Na Rakeku je bilo. Pri g. Domicelju so se sešli sami »pristni« kmetje v frakih na zaupni shod »kmečke stranke«. Omenjati teh pristnih »kmetov« se ne zdi vredno, kajti škoda je prostora. In okrepali so, naposled vkrenili, naj se kandidira M. Martinčiča iz Sp. Jezera, ne da bi bil on zraven. Toda še danes se nc ve, je li sprejel kandidaturo ali ne! Ce jo sprejme, mu zagotovimo, da bode slovesno pogorel Čudno pa je, da je mož, dasi liberalec od nog do glave, še pred kratkim časom se ustil, da je on za Žitnika in da ga bo on volil. Sedaj je pa njegov protikandidat. G. Martinčič, ne dajte se vendar vleči od liberalnih frakarjev, prepričani bodite, da če bi ti ljudje, ki so Vas postavili, si bili svesti zmage, Vam kandidatura nc bi bila ponudena; obdržali bi jo »kmetje« v frakih sami. Ko pa vedo, da ne bo nič, si pa mislijo: mesto, da bi od nas kedo sramot ntr propadel, dajmo pa to čast Martinčiču! Tako je, gospod Martinčič, pa nič drugače!
Denarja dajte!
Po Ljubljani liberalna stranka pri vseh zaupnikih nabira denar za bodoče volitve. Od zadnjič so še dolžni kakih dvajset tisoč, in ker nihče več ne pumpa, morajo segati liberalci sami v žepe in plačevati. Je res žalostna usoda liberalcev. Trillerja vo liti in še plačati na vrh, to je prehudo. No vemii davku se ne odtegne nihče, razen če se izbriše iz liberalne stranke. Liberalna stranka prireja zdaj shode zato, da se tam spoznajo njeni pristaši, h katerim se potem pride lahko denar pobirat. Pozor torej na mošnje, Ljubljančani!
Celjska »Domovina« in trnovski kaplan.
Celjska »Domovina« je poskrbela v volivnem boju za zabavo. Prav resno poroča, da je na shodu zaupnikov S. L. S. trnovski kaplan nastopil proti dr. Šuster-šiču in se tega silno veseji. Napisala ie notico »Kaplan proti dr. Šusteršiču« in pravi, da »Slovenec« kar nič nima spoštovanja pred tem namestnikom božjim. Urednik celjske »Domovine« jc moral biti silno izkrokan, ko je bral poročilo o shodu zaupnikov S. L. S., sicer bi bil lahko čital, da jc po zaključenem shodu nastopil med ljudmi, ki so še v dvorani ostali, neki neznan mož, menda iz Stožic, ki jc vrhunec svoje zmede dosegel s trditvijo, »da je kaplan trnovskega župnika«. Nihče ni vedel, kaj hoče neznanec. Ljudje so moža pomilovali, da sc mu tako v glavi vrti. Ce bi mož sedaj izvedel, da ga imajo celjski liberalci res za »trnovskega kaplana«, bi bil gotovo silno vesel in osrečil bi gotovo s svojo »pridigo« uredništvo celjske »Domovine«. Z zabavljanjem proti dr. Šu-seršiču bi ondi imel gotovo več sreče, ker bi za svoje nazore dobil ondi več razumevanja.
RESNICA O ŠT. JAKOBU V ROŽU.
St. Jakob v Rožu, 14. febr. 1908. Z ozirom na neresnična in zavita poročila nemških listov o velikanskem primanjkljaju pri tukajšnji občinski blagajni in o istega pokritju po slovenski posojilnici, sporočam vsled Vašega vprašanja: Vsa ta poročila so do malega zavrem neresnična in strašno pretirana z očitnim namenom, ugonobiti slovensko občino in slovensko posojilnico in so sad tukajšnjega narodnostnega
boja. Naši narodni nasprotniki ne morejo na vrh niti pri volitvah, niti pri šoli — v svojem obupu so sedaj segli po umazanem orožju ostudnega obrekovanja. Ze 1. 1903, ko so se bližale občinske volitve, so naši nasprotniki povzročili naknadno revizijo občinske blagajne — - in uspeh? Izven par napak in nekaterih malenkostnih nedostatkov, katere bi bilo lahko dobiti pri vsaki občini, je občinska blagajna bila v redu. Letos se je ponovila ista ostudna gonja proti slovenskemu županu. Ker so nasprotniki uvideli, da pri občinski volitvi zanje ni upanja tudi le do najmanjšega uspeha, se volitve niti udeležili niso, pač pa so takoj po volitvah zahtevali zopetno revizijo, ln kaj je ta tridnevna revizija dognala? Vsa gotovina, kakor so jo izkazale knjige, je bila v rokah novega župana! V občinskem denarnem dnevniku so revizorji naleteli na napako — ne na ponever-jenje, kakor lažejo nemški listi — za nekaj čez 400 kron, pri lovski najemnini pa se je — tudi le vsled nepravilnega vpisovanja — pokazal primanjkljaj za par tisoč kron (ne za veliko tisoč kron). Ves primanjkljaj pa je popolnoma pokrit in zavarovan tako, da občina nima niti vinarja škode! — ni pa pokrit, kakor zopet lažejo nemški list. z denarjem slovenske posojilnice, ampak s premoženjem Kobentarje-vem. Cisto navadna laž je tedaj in skovana v reklamo za tukajšnjo nemško posojilnico, če nemški listi trdijo, da je primanjkljaj pokrila št. jakobska posojilnica, še večja laž pa je, da jc to storila na način, ki se ne da opravičiti. Istotako je zlagano, da šentjakobska posojilnica ali šentjakobska občina daje sredstva za zgradbo »Narodne šole«, - ampak gola resnica je, da šentjakobska občina dosedaj za »Narodno šolo« ni dala niti vinarja, šentjakobska posojilnica pa je od vsakoletnega čistega dobička vsled sklepa občnega zbora dovolila nekaj sto kron.	Matej Rožun.
BALKANSKI ŽELEZNIŠKI NAČRT IN VELESILE. Med Avstrijo in Rusijo.
»Fremdenblatt« je od merodajne strani avtorizovan, da sledeče priobči:
»Novo Vreme« se je zadnje dni v svoji protiavstrijski gonji naravnost izmislilo, da Avstrija od Turčije ni zahtevala samo koncesijo za železnico skozi Sandžak, ampak skozi vse makedonske vilajete. Te izmišljotine v Rusiji ne verjamejo.
Kar se tiče od Rusije izproženega železniškega načrta Uvac-Mitrovica — piše »N. Fr. Pr.« — se ga v sedanjih razmerah mora smatrati za protiavstrijski načrt, ki naj bi oslabil gospodarsko sandžaško železnico. Vrhtega bi ta načrt raznetil spor med Avstrijo in Italijo. Kakor se vidi, je Rusija zopet na nevarni poti, da hočejo na Balkanu z Avstrijo tekmovati.
Cisto nasprotno je, kar poroča o tem c. kr. brzojavni urad. Pravi namreč, da bi Avstrija ruski železniški načrt Donava-Ja-dransko morje z veseljem pozdravila, ker bi povzdignil gospodarsko vso Makedonijo in mnogo pripomogel k pomirjenju dežele. (Težko je zdaj ugeniti, ali se Izvolskij iz Aerenthala, ali pa naš c. kr. brzojavni urad iz Izvolskega norca dela.)
»Daily Graphic« poživlja avstrijsko diplomacijo, naj nikar iz prevelike boječ-nosti ne odneha in naj svoj železniški načrt izvede. Integriteta Turčije je itak tako trdno zagotovljena, da jo sanžaška železnica ne bo podrla. Železnica je potrebna zaradi trgovine.
Čudno stališče Anglije, ki je drugače »zaveznica« Rusije, opravičuje sum, da imajo zopet Angleži pri celi intrigi vmes svoje spretne prste.
INDIREKTNI DAVKI. Dr. Korošec. — Saniranje deželnih financ.
V proračunskem odseku (14. t. m.) zahtevajo vsi govorniki znižanje tealione vrste indirektnega davka.
Dr. Korošec v imenu zveze kmečkih poslancev zahteva, da se zniža klavnina. Meso, ki služi za hrano nižjim slojem, naj se manj obdavči kakor druge vrste meso.
Finančni minister Korytowski povdar-ja, da če bi mogel izpolniti vse od govornikov stavljene zahteve, bi odpadlo 218 milijonov, torej skoraj polovica vsega indirektnega davka. Edino, čemur se ne bo protivil. je znižanje sladkornega davka. Minister graja socialne demokrate, ker zahtevajo odpravo davka na žganje, kajti ta davek jc v Avstriji zelo majhen in ga vlada namerava zvišati zato, da sanira deželne finance. Davek na meso se docela ne da odpraviti, ker bi s tem država 16 milijonov kron manj prejela, pač pa je pripravljena znižati ga iti preurediti. Kar se tiče saniranja deželnih financ, bo sklicana tozadevna enketa 7. marca.
Tržne vest!.
Dne 15. februarja 1908.
Pretečeni teden nam ni prinesel sprememb večjega pomena. V ponedeljek je Budimpešta notirala aprilsko pšenico 11-94, oktobersko 10-40, drugi dan je prvi kurz zgubil 1 vinar, drugi 2 pridobil. Šele v sredo so dvignili april na 121)5, oktober na 10-43, katera kurza pa sta že drugi dan zlezla nazaj na prejšnjo stopinjo in včeraj je padel april na 11-81. Približno tako sc je vrtila rž in druge vrste žit. To je bilo vse, večjih nesreč ni bilo. Efektivno blago je imelo spremembe za kakih 10 vinarjev gor in potem dol. Kupčija je jako mrtva, promet jako majhen. Inozemska tržišča so mlačna, ker plava velika množina pšenice v Evropo.
M o k a. Kupčija je še vedno jako slaba, konzum pokriva le najnujnejše ter noče nič slišati o sklepih. Mlini so sicer reducirali obrat, iali to jim nič ali le malo zaleže, zaloge se vkljub temu innože. Konzum se je znatno zmanjšal, saj to je edino orožje, ki ga ima proti neopravičeni draginji. Pšenična moka gre jako slabo in istotako tudi ržena. Otrobi vživajo večje zanimanje konzumenta.
Budimpeški mlini notirajo pšenično moko: št. 0 K 17-70, št. i K 17-40. št. 2 K 16-80. št. 3 K 16-60, št. 4 K 18-40, št. 5 K 16-20, št. 6 K 15-80, št. 7 K 15-—, št. 7Y2 K 13-40. Rženo moko: št. 0 K 16-80, št. (Vi K 16-40. št. I K 16- . Otrobe fine K 6-20. debele K 6-30. klajno moko K 8 30/50, vse za 50 kg.
S p i r i t je ostal nespremenjen. Praga notira rafin. obdačen špirit K 150-50/151 za prompt, termine nekoliko višje, denatu-riran K 49-50 do K 50.
S v i n j s k a m a s t. Amerika igra precejšnjo vlogo, ker je tam blago znatno padlo in pritiska tako na ogrsko mast, ki vkljub višjim cenam živega blaga ni mogla dvigniti cen. Kupčija je precej mrtva. Budimpešta zahteva za mast K 63-— do 64-— od Budimpešte, prvi stroški eksklu-sive embalaža.
Ž i v i n a. (Dunaj.) Zadnji veliki semenj je prinesel nekoliko višje cene, ker je prišlo precej manj živine na trg, kakor navadno. Za voie se je 1 do 2 K več plačevalo. Jako živahna kupčija je bila s svinjami. Teh je bilo mnogo premalo na trgu in zatcgadeli je šla cena kar za 10 do 12 vinarjev pri kg. višje. Ogrski pitani voli S4—86, drugi 78, krave 58—67, svinje, pitane. 94 do 110, teleta 104 do 116, cene v kronah za 100 kg žive teže.
Meso. (Punaj.) Govedina, sprednje, 80 vin. do K 1-60, zadnje 96 vin. do K 1-80, teletina 92 vin. do K 1-74, svinjsko K l'20 do K 1*64, teleta 94 vin. do K 1-48. svinje K M2 do K 1 44 kg.
Petrolej. Rafinerije zopet pretre-sujejo, kako oživiti lansko leto umrli petro-lejski kartel. Ali kakor se kaže, ne bo šlo in se razbija vse na kontingentiranju. Rafinerije so začele ponujati za prihodnjo kampanjo in sicer po K 27- basis Oder-berg in »bes« klavzulo in sicer je večina rafinerij to v sklepnih listih spremenila in sicer: rafinerija je opravičena dobaviti ob izpolnitvi po eventuelni konkurenčni ceni Vacuum Oil Companv ali pa dobavo opustiti. Položaj je danes isti, kakor je bil v spomladi leta 1907. po razpadu kartela.
Denarni trg.
Dunaj: Znižanje bančne obrestne mere je vplivalo jako ugodno na trg. Privatni diskont je padel na 4 '/<. Bančnih ak-ceptov, tudi ogrskih, je malo. Devizni kur-zi so se utrudili. Bcrolinski privatni diskont je poskočil na 4 '/<. Angleški denarni trg nam ni prinesel sprememb. Privatni diskont se premika med 3 do 3R/* '/>. Newyorški denarni trg je bil zadnje dni nekoliko razburkan, krožile so neugodne novice o insolvenci nacionalnc banke itd., ali kar trga ni spravilo iz ravnotežja, ter notira denar celo 1% '/< proti 2 %. Industrijske akcije sloje nekoliko višje kakor v pričetku leta.
Ogrska vlada baje namerava emitirati ogrsko rento z it 100 200 mil. kron. Sicer je ogrsko finančno ministrstvo pobijalo ta glas, ki pa vendar noče vtihniti.
V	splošnem se mora reči. da je položaj denarnega trga postal normalen. Zaupanje v industrijske papirje raste, visoka konjunktura, omotica v industriji in z njo spojen glad po kapitalu je padel.
V	nekem prejšnjem poročilu smo po-vdarjali, da se je konjunktura v zadnjih letih jako dvignila, promejt jc rapidno rastel. Mislili bi. da je veliki promet prinesel tudi večji dobiček. Ali kakor jc pokazala istina. je bilo v resnici drugače. Kriza denarnega trga je pokopala mnogo uglednih in starih, dobro fundiranih tvrdk. Vzrok teh polomov je bila baje visoka obrestna mera. Ali s tem pa še ni pojas-
njeno, kako da so tudi dobro situirane tvrdke izkoriščale kredit v toliki meri, da jih je skrčenje kredita ubilo.
.lasno nam bo postalo, ako pregledamo sledeče. V začetku konjunkture so kreditni zavodi ponujali denar, vsak trgovec, ki je na dobrem glasu, je dobil na razpolago večje svote. Marsikateri, sicer jako konservativen trgovec se je dal zapeljati, poslužil se je ponudenega kredita, razširi! je svoje podjetje, prekoračil svoje moči. Celo najbolj rutiniranih strokovnjakov se je prijela optimistika, spustili so se v operacije, ki so daleč presegale finančno moč podjetja. Veliko podjetnikov je zgubilo pregled čez na umetni način razširjeno podjetje, situacija jim ni bila več jasna, računali so le z velikim prometom, niso poznali popolnoma svojih obveznosti. Obratna glavnica se je naložila v dolgo-rokih kupčijah. Tako se je razširilo marsikatero podjetje, ki bi sicer v starih mejah dobro izhajalo in bi ga hipno odtegnenje kredita ne omajalo. Ta optimizem bi vladal gotovo še delj, ko bi ne zaropotalo tako nenadoma na amerikanskem denarnem trgu. Finančna kriza v Ameriki je bila usodepolna tudi za kontingent. Prej radodarne banke so se prelevile v sitnega upnika, zahtevale so svoj denar takoj nazaj. V početku se j«; kredit komitentom skrčil. Drugje kredita ni bilo dobiti in tako je marsikateri postal žrtev svojega optimizma in radodarnosti bank. Ta majhna slika pa dovolj jasno kaže, da naglica nikjer tli dobra in da se čez moči ne sme iti. Ona nam pa tudi potrjuje mnenje starih praktikov, da najbolj nevarni upniki so banke. Dogodki zadnjega leta bodo gotovo ostali trgovstvu svarilen vzgled.
Gostilničarji in piuovarne.
•z kroga ljubljanskih gostilničarjev
se nam piše: Gospod urednik! Sprejmite teh par vrstic v zadevi ravno razposlanih pivovarniških »okrožnic« na gostilničarje. 30. pret. m. so dobili gostilničarji okrožnice od splošnih pivovarn. Te »okrožnice« so, ako človek stvarno in trezno presoja, v pravem pomenu kartelske in prava nezaupnica do gostilničarjev. Gre se namreč radi pivnili steklenic, katerih se v resnici skozi celo leto dosti pogubi in razbije. Pisec teh vrstic se popolnoma strinja s tem, da so začele sploh pivovarne premišljati in preudarjati, kako bi prišle temu v okom. Ali takega sklepa bi pošten trezno-misleč gostilničar ne pričakoval. V okrožnici so napovedale sploh vse pivovarne, da bo odslej moral vsak gostilničar, ki naroči pivo v steklenicah, vložiti za vsako steklenico 10 vinarjev varščine in če sem prav poučen, dasiravno ni v okrožnici, za zaboj tudi 2 K, tako da bo moral ubogi gostilničar, kateri sproti plačuje pivo, namesto 4 K, kakor dosedaj, plačati sedaj 4 K za pivo, 2 K 50 vin. za steklenice in 2 K za zaboj, torej skupno 8 K 50 vin. ! Onemu pa, ki plačuje mesečno pivo, se pa bode ravnotako vse to zaračunalo, tako da se bo. ko pride zastopnik pivovarne z računom, gostilničar kar ustrašil; potem bosta pa začela računati, toliko je bilo piva. toliko smo dobili nazaj delih steklenic, toliko brez patentnih zamaškov in toliko samih zamaškov; to bo potem zastopnik odračunal; zgubljene in pobite pa zaračunal. Tako so si napravile pivovarne zaradi steklenic svojo mehko postelj, seveda če bode šlo, za kar pa dvomim, da bode držalo. Pomislimo! Koliko sitnosti in pisanja bodo imeli dotični služabniki, ki pivo pripeljavajo! Celo knjigovodstvo bodo morali imeti na vozu! Posebno radi tistih gostilničarjev, ki pivo sproti plačujejo, bo moral sproti obračunavati steklenice, cele, tiste ki bodo brez zamaškov in zamaške posebej, zraven pa vse sproti nazaj izplačevati in odračunavati; za one, ki mesečno plačujejo pivo, bo pa moral za vsak dan sproti vse natančno \ pisati, kaj je vse na voz nazaj naložil. To jc za preprostega hlapca nemogoče, da bi vse uredil in to pri tolikih strankah vsak dan. Ne verujem tudi, da si bodo gotilničarji to nečastno in težko breme kar meni nič tebi nič udano na rame naložili, kajti da se zahteva od gostilničarjev, ki se že tako borijo za svoj obstanek, take garancije radi steklenic, je zanje poniževalno in preveliko breme. Sploh se čudimo. kako je prišla ljubljanska gostilni-čarska zadruga s svojo firmo v to »pivo-varniško« naznanilo v časnikih. Ali se to pravi ščititi gostilničarje, kar je namen zadruge? Skrajni čas je že, da pride zadruga res v prave gostilničarske roke. Pisec teh vrstic ni. kakor je žc gori omenil. proti temu, da se kaj ukrene radi tolikih izgubljenih pivnili steklenic, ali pivovarne bi morale toliko zaupanja imeti do gostilničarjev, da bi odslej konec meseca zaračunale izgubljene steklenice po 10 vi-
narjev komad. To bi bilo tudi za prevoznike piva veliko olajšano in temu bi se noben gostilničar ne upiral, ampak bi s steklenicami, ki se dajejo strankam čez ulico, bolj sigurno ukrenil, da bi jih bolj redno nazaj prinašale. Glavni vzrok, da se toliko steklenic zgubi, je ta, da pustijo merodajne oblasti, da se steklenice s »firmo« kakor in kjer se hoče, prodajajo in kupujejo, saj se mora vedeti, da take steklenice niso od pivovarn na prodaj. — Gospodje od pivovarn! Tukaj ukrenite potrebno in ne obremenujte samo ubogih gostilničarjev!
Gospodarstvo-
—	Nova mlekarska šola na Vrhniki.
Na predlog gospoda mlekarskega nadzornika Legvarta jc glavni odbor kmetijske družbe kranjske osnoval na Vrhniki z deželno in državno podporo mlekarsko šolo. Ta zavod je v prostorih zadružne mlekarne, katera je bila lansko leto novo sezidana. Stavba je zelo velika in moderna, v kateri se lahko izdela 10.000 litrov mleka vsaki dan. V parterju so veliki prostori za izdelovanje masla in sira, za pripravljanje otročjega mleka, umetno hlajenje, veliki parni stroj itd. Vsi prostori so urejeni z modernimi mlekarskimi stroji, velike širne kleti za zorenje mehkega in trdega sira. V prvem nadstropju so učni prostori in spalnice za učence. V mlekarski stavbi se je na državne stroške uredil obširni, z najmodernejšimi aparati preskrbljen kemični in bakteriologični laboratorij za vežbanje učencev. Stavba v pa-viljonskem sistemu stoji na koncu trga ob veliki cesti proti Trstu. Šola se lahko meri z vsemi enakimi zavodi v Avstriji. Naloga mlekarske šole je, mladeničem, ki se hočejo posvetiti mlekarski stroki, dati potrebnega teoretičnega in praktičnega pouka. Po dovršenem tečaju se mora vsak reden gojenec podvreči izkušnji; ako jo prestoji, dobi izpričevalo, ki ga sposobi za mlekarskega voditelja. Nadalje služi mlekarska šola kot vzorni in racionalni mlekarski zavod, za vzorec vsemu slovenskemu mlekarstvu. Praktični pouk bode vsaki dan od 6. do 12. ure dopoldne, teoretični pa od 2. do 6. ure popoldne. O prostih urah morajo učenci izdelovati šolske naloge in se učiti. Na zavodu bode poučevalo sedem učnih moči. Vodstvo šole je podeljeno mlekarskemu nadzorniku Legvartu, pri praktičnem delovanju navaja učence eden od dežele nastavljeni mlekarski mojster. Pouk se prične 1. aprila in traja do konca avgusta. V zavod se sprejmejo mladeniči, ki so dovršili 16. leto, so zdrave in močne postave, znajo dobro pisati, čitati in računati. Oni, ki imajo kmetijsko šolo, ali nekaj razredov srednje šole, imajo prednost. Pred vstopom se mora vsak učenec podvreči sprejemni skušnji, katera odločuje za sprejem. Pouk je brezplačen, stanovanje dobe redni učenci v zavodu zastonj. Hrano si mora preskrbeti vsak sam. Za revnejše učence je določenih več podpor. Razen rednih učencev lahko obiščejo hospitantje za krajšo dobo šolo. Učenci, ki so izven Kranjske, morajo prositi pri onih deželnih odborih, oziroma okrajnih zastopih podpore, kamor spadajo.
—	Kmetijski shod. V nedeljo, dne 16. t. in. predava gospod mlekarski nadzornik Legvart na Vrhniki v dvorani mlekarne o umetnih gnojilih in o perotninarstvu z razkazovanjem skioptičnih slik. Predavanje se prične točno ob 3. uri popoldne. Kmetovalci in gospodinje, udeležite se tega važnega predavanja!
Kmetijski tečaj, ki se je od 10. do 13. februarja vršil v Horjutju, se je obne-sel prav povoljno. Ves čas se je ljudstvo pridno udeleževalo raznih predavanj. Jako zanimivo sta predavala strokovnjaka gospoda deželni mlekarski nadzornik J. Legvart in ravnatelj Gustav Pire o tva-rini, katero je »Slovenec« žc itak objavil v sobotni številki. V ponedeljek in sredo so bili častno zastopani možje, oziroma mladeniči, v torek posebno žene in dekleta. Čast zavednim kmetovalcem (živinorejcem) in ukaželjnemu ženstvu. Prav tako! Najprej se jc treba poučiti, potem pa marljivo v dejanju poskušati in uspeh gotovo uc izostane. Zato pa, prijatelji kmeta, zlasti v zimskem času prirejajte pridno enake tečaje, ki ljudstvu mnogo koristijo.
Cepljenje pri živalskih kužnih boleznih. Važno sredstvo proti ,aznimi kugami med domačimi živahni so različna cep-lenja, ki si pridobivajo od dne do dne večjo važnost in vrednost. Znanstveno napredovanje živinozdravilstva jc ravno na tej strani naredilo velike korake naprej in na podlagi znanstvenih poizkusov pridobljeni uspehi porabljajo sc prav izdatno in koristno v boju proti kugami naših domačih živalij. Za pridobivanje dobrega in cencga cepiva pa je treba predvsem velike-
ga zavoda, na katerem "se ne le pridobivajo, ampak tudi preiskušajo razna cepiva. Takega zavoda za živalsko higijeno pa pri nas v Avstriji do sedaj še nimamo. Zato se je pred kratkim zglasilo pri poljedelskem ministru več državnih in deželnih poslancev, kakor tudi drugih gospodov, ter so poprosili, da se osnuje zavod za vet. higijeno na državne stroške kar najhitreje mogoče. Uspeh te deputacije je bil zelo povoljen, ker se je povedalo, da je država že kupila stavbeni svet, izdelala načrte in uvedla pogajanja glede pokritja stroškov tega zavoda in kakor hitro se reši to poslednje, prične se z zgradbo poslopij na Dunaju. Za sedaj pa se bodo pridobivala cepiva — posebno proti kužni rdečici prašičev — na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju, kakor do sedaj, novi zavod pa upajo odpreti leta 1909 ali 1910.
— Društvo za izvozno trgovino v Splitu je izvolilo te dni nov odbor. Predsednik je J. Antičevič. Novi odbor je prevzel nalogo, da postavi društvo na trdnejši gmotni temelj.
Zadružne klavnice na Danskem. Na Danskem je bilo leta 1906. šestintrideset zadružnih klavnic z 93.000 zadružniki, ki so v 63.359 dvorcih zredili 723.357 preši-čev, tako, da se je nad polovico vseh pre-šičev na Danskem vzredilo v zadružnih hlevih. Izvoz gre večinoma na Angleško.
Prešičja kuga na Avstrijskem sicer še vedno kaj pogosto nastopa in zadnji avstrijski izkaz o živalskih kužnih boleznih izkazuje 58 okuženih političnih okrajev s 113 kraji in 452 dvorci, vendar pa se kaže, da pojema kužnost bolezni, ker od 5504 prešičev teh okuženih dvorcev je le 1667 obolelo za kugo.
Za preiskavanja in preučevanje živalskih kužnih bolezni žrtvujejo po vseh modernih državah vsako leto veliko denarja. Tako je Prusija v letu 1905 in 1906 izdala na preiskovanje goveje tuberkuloze (jetike) 44.000 mark, za preučevanje prešičje kuge 46.000 mark; v enak namen se je izdalo za kužne bolezni pri teletih 23.000 M, za konjsko smrkavost 10.000, za preiskovanje živalskih kužnih bolezni v Afriki 11.800 mark itd., vsekako posnemanja vredno, posebno za države, ki so to do danes še zanemarjale.
DruJtva.
Občni zbor inta k. s. izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču v nedeljo, dne 16. t. m., ob 4. uri popoldne. Društveniki pridite polnoštevilno k občnemu zboru!
—	Katoliško rokodelsko društvo na Vrhniki priredi v nedeljo. 16. t. m. v svojih društvenih prostorih veselico z velezani-mivim programom. Nastopili bodo pevci in tamburaši v resnih in šaljivih vlogah. Cuje se, da pride tudi iz Ljubljane gost, občinstvu že dobro znan, ki nas bode razveselil s par šaljivimi in komičnimi kupJeti. Nad vse zanimiva pa bode gotovo šaloigra »Občinski tepček«. Očeta župana, modre občinske odbornike, premetenega policaja, pisarja, da celo občinske seje, vse bomo videli na odru kakor v resnici. Sploh bode večer nad vse zabaven in lep. Zato pa prijatelji društva, pri-liitite k tej veselici v obilnem številu!
Iz Št. Vida nad Ljubljano. Odkar se je postavilo naše prostovoljno gasilno društvo na odločna, zdrava, nepristranska tla, uživa zaupanje in podporo vseh treznih Šentvidčanov. To se je lepo pokazalo na njega veselici, katera je bila letos nekaj posebnega. Poleg mladeniškega tam-buraškega zbora, ki je iz prijaznosti za-sviral nekaj ljubkih narodnih popevk, čuli smo to pot močan moški zbor, ki je pod vodstvom delavnega organista gosp. Iv. Rusa zapel več zborov s tisto preciznostjo in točnostjo, katere smo v Št. Vidu pri raznih moških in mešanih zborih že dolgo pogrešali. Zares, ta zbor nas je iznenadil! Gospod Rus sme biti ponosen na ta uspeh! Za zabavo so skrbeli »Novinci pri vojaških vajah«, srečolov, šaljiva pošta itd. Upamo, da nas gasilno društvo še večkrat pozdravi s kakšno prireditvijo, ker med njega člani ne manjka požrtvovalnih moči, med Šentvidčani pa ne dobre volje pomagati koristnemu društvu. — Uspeh te veselice je pa sijajen tudi zato, ker so opešani nasprotniki zbrali zadnje sile, že-leč zmanjšati udeležbo.
—	Iz Brda pri Kamniku. Izpolnila se nam jc vendar slednjič želja, katero smo že dolgo zaman gojili. Ustanovili smo pre-koristno »Katol. slov. izobraževalno društvo«. Da pa se je društvo ustanovilo, se ima zahvaliti najbolj vrlemu svojemu rojaku g. dr. Karolu Capudru, kateremu bodi na tem mestu izražena prisrčna zahvala! Enako sc zahvaljujemo tudi našemu gosp. župniku Matiju Slak, ki jc društvu največ podaril. Na Svečnico se jc vršil ustanovni občni zbor v tukajšnjem župnišču. Prišel
je semkaj g. Podlesnik iz Ljubljane, ki je v navdušenem govoru pojasnjeval pomen organizacij na Slovenskem in še posebej pomen izobraževalnih društev. S svojim jedrnatim govorom je vcepil navzočim poslušalcem mnogo zanimanja za društvo. Najiskrenejša mu zahvala! Po govoru so se prebrala pravila in se volil odbor. Izvoljeni so možje in mladeniči, od katerih se sme pričakovati, da bodo res delali za društvo. Za novo društvo je cela fara zelo navdušena. Nekaterim je kar žal, da se ni že preje ustanovilo. Vseh članov je že nad 70, med katerimi so tudi ženske zastopane. Vpisujejo se še vedno novi člani. Torej ne odlašajte pristopiti, kateri ste z nami enakega duha, katerim je res mar prava izobrazba, izobrazba na katoliški podlagi. Nikogar naj tudi ne odvrne prazen strah pred liberalnimi škrici, kateri so Ie grdi egoisti, katerim je vera in narod napoti in nekaj ničvrednega. Tu pri nas ne boste želi, kar ste sejali, zato že tudi pripomore novo katoliško društvo. Tedaj le vsi v društvo, katerim je še vera sveta in dragocena svetinja, in kateri ljubite svoj slovenski narod! Prepričali se boste kmalu, da je koristno in čast biti v takem društvu. Čim več nas bo, tem uspešnejše bode naše vJelo. V društvu je že lepo število knjig in časopisov, s katerimi se boste zabavali, učili in izvedeli marsikaj novega. Čas je že, da se tudi pri nas začne.vzbujati verska in narodna zavest. Tedaj naprej na delo krščansko!
PARLAMENTARNO DELO ZA PRIHODNJI TEDEN.
Prihodnji torek pride v proračunskem odseku na vrsto naučni proračun. (Poročevalec knez Auersperg.) Debata bo veleza-nimiva, prvič radi italijanskega vseučili-škega vprašanja, drugič zaradi tega, ker bodo krščanski socialci Marchetu dali po-duhati najhujši tobak. Marchet misli, da smejo uganjati na vseučiliščih njegovi svobodomiselni pristaši, kar hočejo. Na gra-škem vseučilišču nacionalci uganjajo nemoteno svoje burke; profesorji in dijaki so čudovito edini. Krščanski socialc i bodo Marchetu temeljito pojasnili svoje stališče.
Potem pride na vrsto užitnina in posebne davščine glede nadrobnega prodajanja opojnih pijač. (Poročevalec grof Kolovrat.)
Nadaljevale se bodo plenarne seje de-< Iegacije, izredni vojni proračun, zvišanje plač moštvu in častništvu. (Predlog La-tour-Schraffl), razprave pododseka soci-alnopolitičnega odseka, odseka za rudarsko vprašanje.
KEDAJ SE SNIDE PARLAMENT?
Parlament začne najbrž svoje zasedanje 17. marca.
ITALIJANSKO VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE.
Prihodnji torek se vrši posvetovanje načelnikov italijanskih klubov z ministrskim predsednikom Beckom glede na ustanovitev pravne fakultete na Dunaju.
V torek zboruje tudi načelniški odsek nemških strank, ki se bode tudi bavil z vseučiliškem vprašanjem. Povdarja se, da bodo Čehi, Slovenci, Rusini in Italijani obenem zahtevali svoje vseučilišče.
PROTI MARCHETU.
Zaradi znanih razmer na graškem vseučilišču vlada v krščansko socialni stranki veliko nezadovoljstvo proti Marchetu in nameravajo krščanski socialci pri proračunu glasovati proti odstavku o vseučiliščih, oziroma vzdržati se glasovanja.
S0CIALN0-P0LITIŠK1 ODSEK
TRGOVINSKEGA MINISTRSTVA.
»Deutsches Volksblatt« poroča: Prvi oddelek novega soc. pol. odseka v trgov, ministrstvu bo imel opraviti z vsemi zakonodajnimi socialno - politiškimi stvarmi, zlasti z referati o varstvu delavcev, drugemu oddelku bodo izročene administrativne stvari, torej izvršitev določb glede obrtnega pomožnega osobja in judikatura na soc. pol. polju; tretji oddelek bo obsegal dosedanji urad za statistiko o delu in delavski svet; četrti oddelek se bo bavrr z vsemi vprašanji, ki se tičejo obrtnega nadzorstva. — Kdo bo vodil soc. pol. odsek, še ni določeno. Sekcijski svetnik Ma-taja, ki je samo statistik, menda ne sprejme vodstva.
NEMIRI V BOMBAYU.
O prazniku moharrcm je nastal prepir med mohamedanskima sektama sunitov in šiitov. Redarstvo je zaprlo več šiitov; ljudstvo je zahtevalo, da se jili izpusti, ter napalo policijo s kamenjem ter nevarno ranilo dva policijska uradnika. Policija je rabila orožje. Ustreljenih je bilo pet oseb,
štirideset pa ranjenih, med njimi dvajset težko.
PERZIJSKI ŠAH UMORJEN?
Včeraj je bila na Dunaju razširjena vest, da so umorili perzijskega šaha. Na poslaništvih na Dunaju in v Berolinu ne vedo ničesar o tem.
SRBSKI KRALJ PETER ODSTOPI?
Mladoradikalni listi javljajo, da namerava kralj Peter po nastopnih obiskih na Dunaju in Peterburgu odstopiti ter izročiti vlado svojemu sinu. Vladni listi oporekajo in izjavljajo, da bo kralj Peter vladal še nadalje.
Dnevne novice.
Predavanje dr. Kreka v »Leonovi družbi« na Dunaju o »Narodno - politi-škem razvoju Hrvatov in Srbov« priob-čuje »Vaterland« na svoji posebni prilogi v obširnem ekscerptu. Vodivne misli so bistveno iste kot v dr. Krekovem članku o politiškem razvoju Hrvatov in Srbov v zadnjem »Času«, ki ga je ponatisnil tudi »Slovenec«. Predavanje v dunajski »Leonovi družbi« je obširnejše in bolj detajli-rano zlasti kar se tiče zgodovinskih dat in dejstev od leta 1790 do najnovejših ča-rano zlasti, kar sc tiče zgodovinskih dat avtonomiji in njenem razvoju v zgodovini ter o njenih pogojih izvajal, jc bilo dozdaj neobdelana tvarina. Predavanju je prisostvovalo najodličnejše dunajsko občinstvo. »Agramer Tagblatt« obširno poroča o velezanimivem predavanju dr. Kreka.
+ Ljudska kritika. Kmetijski tečaj, ki bi se imel vršiti na kmetijski šoli na Grmu od 10. do 12. t. in., je moral izostati. ker se je oglasilo samo pet oseb. Če pomislimo, da se drugod za kmetijske tečaje oglaša obilo ukaželjnega občinstva, moramo pač iskati nekega posebnega vzroka, da ravno na kmetijsko šolo nočejo naši poljedelci priti po poljedelski pouk. Bodoči deželni odbor bo moral pač te vzroke študirati, ker sicer se moramo res vprašati, čemu dežela vzdržuje kmetijsko šolo, ki je kmetje ne marajo!
+ Za predsednika dunajske centrale pokojninskega zavoda za zavarovanje privatnega uradništva jc imenovan bivši poljedelski minister grof Leopold Auersperg. Med drugimi člani predsedstva so za delodajavce dr. Pavel Supoan v Ljubnem, za delojemalce Ferdinand Malia-tsehek v Gradcu, za namestnika od strani delodajalcev Ivan Knez, tovarnar in predsednik »Kmečke posojilnice« v Ljubljani, dalje Pavel Miihlbacher v Celovcu.
Krivica slovenskim prolesorjem. Pri delitvi druge državne gimnazije v Ljubljani se je postavilo načelo, da bodi slovenska gimnazija izključna posest slovenskih profesorjev. Tega načela se pa učna oblast ne drži, kajti na slovenski gimnaziji ostanejo še dalje nemški profesorji Ricdl, dr. Klimesch in dr. Jauker, kar je odločno proti načelom, ki smo jih na-glašali za gimnazije. Drugače ravnajo s slovenskimi učnimi močmi, za katere očividno nc velja načelo enakopravnosti. To nam dokazuje slučaj prof. Šerkota. Dr. Šerko je od 1. novembra supliral prof. Pavlina, ki ima dopust. Dr. Šerko ima izpit iz nemškega kot učnega jezika in je podu-čeval v a-oddelku 5. in 6. razreda. Ko se je gimnazija delila, jc dr. Šerko supliral Pavlina, ki :šd sedaj potrebuje suplenta. A imenovali so na to mesto dr. Bischofa, ki ima izpit od istega dne kakor dr. Šerko, namreč z dne 20. junija 1907 in sicer brez razpisa službe, kar nasprotuje min. odredbi z dne 30. maja 1907.. po kateri se morajo suplentska mesta razpisovati. To je jasna krivica, proti kateri moramo odločno protestirati in zahtevamo od učne oblasti, da to nezakonitost in nepravičnost takoj popravi!
+ V kn.-šk. zavodu sv. Stanislava se
je zaključilo prvo polletje dne 15. t. m. Med 163 učenci jih je dobilo 50 prvi red z odliko, 102 prvi red, 11 drugi red.
+ Kako delajo socialnodemokraški gospodje z delavskimi groši. V Rimu so socialni demokratje ravnokar naredili so-druga Morgarija za glavnega urednika »Avantija«, kar mu nese 30.000 frankov, ako ga tako plačajo, kakor njegovega prednika Ferrija. Zdaj so pa zasledili, da je Ferri falzificiral bilance »Avantija«, samo da je mogel sebi ohraniti toliko plačo. Ubogi Morgari bi moral biti torej zadovoljen z manjšo plačo, kar pa ne sme biti. Zato so razpisali nov strankarski davek, in siccr eno krono na glavo. Tako morajo lačni italijanski delavci plačevati, da dobi Morgari uprav ministrsko plačo zato, da se jim bo v »Avantiju« vsak dan kaj nalagal.
+ Poštne izkaznice. Poštno ravnateljstvo namerava izdati poštne izkaznice, ki bodo imele fotografijo, osebni popis in lastnoročni podpis imejitelja. Veljale bodo za leto, v katerem bodo izdane. Dobivalo se jih bo po 50 vinarjev pri vsakem poštnem uradu, v katerega okrožju dotičnik stalno ali dalj časa biva. S temi izkaznicami se bo lahko dvignilo vse poštne poši-Ijatve v Avstriji in na Nemškem.
Šolska stavba. Na Krtini pri Kamniku prično to pomlad z zgradbo novega šolskega poslopja za ondotno dvorazred-nico.
Novo mašo poje v nedeljo dne 16. februarja v Senju č. g. Josip Miilter.
—	S častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje kot cerkvenik je odlikovan g. Jožef Tavčar, cerkvenik pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Blagemu možu časti-tamo k odlikovanju ter mu želimo, da bi mogel svojo službo tudi še prihodnje kljub starosti opravljati mnogo let!
Rudnik pri sv. Ani nad Tržičem, v katerem je delo par let počivalo, namerava baron Born letošnjo pomlad zopet otvoriti. Pride menda do 300 rudarjev.
—	Za ravnatelja gimnazije v Pulju je imenovan profesor na graški I. gimnaziji Jožef Holzer.
Službeni jubilej. Inšpektor Južne železnice gospod Matija Skrajnar na Dunaju jc obhajal te dni štiridesetietnico svojega službovanja. O tej priliki se je pokazalo, kako priljubljen je gospod Skrajnar pri svojih predstojnikih iu tovariših. G. Skrajnar, rodom iz Vel. Poljan pri Ribnici jc pred 42 leti zapustil svojo domovino in ic vsled svojega vzornega delovanja spoštovan in cenjen v svoji odlični službi. No mnoga leta!
Požar v Bohinjski Češnjici. Dne 13. februarja je nastal ob polu desetih zvečer ogenj na županovem hlevu, ki se je z grozovito naglico začel širiti po bližnjih poslopjih. Le hitri pomoči sosedov in drugih ljudi, ki so hiteli donašati vodo in gasiti. ter obema požarnima hrambama iz Srednje vasi iu Bistrice, ki sta naglo prihiteli na pomoč, sc je zahvaliti, da ui več pogorelo nego štiri poslopja. Pogorelo je sledeče: županova hiša in hlev, Štefanov hlev s hišo in Stareče poslopje. Vnemala so se že tudi okolu stoječa poslopja, a neumorno delujoči sosedje so hiteli polivati razbeljene strehe in so s tem odvrnili še večjo nesrečo, zakaj hiše so tam kar na kupu. Škoda je zelo velika — zavarovalnina pa neznatna.
—	Škofjeloški mesarski pomočniki prirede 23. t. m. svoj plesni venček. To bo v Škofji Loki prvi plesni venček te vrste. Sodelovala bo vojaška godba 17. pešpolka iz Celovca. Vstopnina za gospode 1 K, dame so vstopnine proste. Želeti bi bilo, da se te prireditve udeleže gosti v narodnih nošah. Zanimanje je res splošno in je pričakovati obilnega obiska tako od meščanskih, kakor tudi od okoliških prebivalcev. Če bi kdo slučajno pomotoma ne dobil vabila, naj blagovoli oprostiti, saj velja objavljena vest kot splošno povabilo. Čisti doliodek je namenjen dobrodelnemu namenu. Začetek ob 8. uri.
—	Od Save pri Litiji. Pokopali so ženo veleposestnika in podžupana iu zvestega pristaša S. L. S., Julijano Čebul. Zapušča pet malih otročičev. Lahka ji bodi žemljica! Zvončki, trobentice in teloh že lepo cveto in metulji že letajo. — Tukajšnji g. organist se preseli iz Save na Vače. — Nov županski urad je začel poslovati dne 13. febr. Vsled zimske suše je po hribih veliko pomanjkanje vode.
Pomanjkanje moških učiteljskih moči. Za razpisano nadučiteljsko mesto v Rovtah se ui oglasil noben prosilec. Ondi poučujeta sedaj dve ženski moči.
—	K tatvini v goriški sinagogi poročajo, da je čuvaj izraelitskega tempelja opazil včeraj jutro, da so tatovi, kakor vedno, »neznani«, prošli teden odnesli iz sinagoge več predmetov, namenjenih za bogočastje, velike vrednosti kot umetnine, sicer pa kot kovina vredne le okoli 600 K. Tatvina se je zgodila najbrže v dobi, ko je bila sinagoga odprta in menda tudi brez nadzorstva.
—	Državni zakon proti kužnim boleznim. V ministrstvu za notranje stvari vrše se konference zastopnikov posameznih ministrstev in cele vrste vseučiliščnili profesorjev glede ustanovitve državneea zakona proti nalezljivim boleznim. Ob enem se bavijo z izpretnembo predpisov o razkuževanju. Pri lažjih nalezljivih boleznilu kakor so influenca, ošpice (rbad) itd. v prihodnje ne bo treba dcsinficirati stanovati). Ta določba bi imela stopiti v veljavo že s 1. marcem t. 1.
Semenj v Cerknici bode 24. februarja 1908, to je v ponedeljek.
Zopet tatvina v Trstu. Družini Stricca v ulici Malcanton v Trstu je neznan lopov, ki je moral dobro poznati razmere, odnesel od 7. do 8. ure zvečer iz spalnice 32 napoleonov in 22 šterlingov. Gospodinja se je v tem času nahajala v kuhinji, otroci pa so bili zapustili stanovanje.
Padel 10 metrov globoko. Dne 13. t. m. je padel na parniku »Federica«, družbe »Avstro-Americana« 18-letni pomorščak Anton Zitko, ko je nameščal neko svetilnico v globočino 10 metrov. Bilo se, mu je na stopnjicah zavrtelo v glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico.
—	Velika tatvina v Tržiču na Primorskem. Neznan tat je odnesel iz stanovanja Marije vdove Baldassi, krčmarice v Tržiču, zlatnine za 1400 K. Gospa se ves dan nahaja v krčmi, in to okolnost je uporabil lopov, ki je menda domačin.
Igralka Duše v Trstu. Slavna igralka Eleonora Duše bo 8. in 9. marca nastopila v treh igrali v gledišču Fenice v Trstu. Tudi upravi gledališča Verdi je obljubila enako število predstav.
—	V Gradež odpošlje letos deželni odbor 10. mestna občina pa 6 škrofuloznih otrok. Poslednja je v ta namen dovolila prispevek 660 K.
—	V Istri se po vinogradih še pridno koplje in čedi. Okolu Buzcta so lepi pomladanski dnovi.
Samomor. 701etni Fran Vidmar, ki je imel zavetišče v tržaški mestni ubožni-ci. ie včeraj predpoludne malo po deseti uri skočil iz vrha ulice di Roniagna na spodaj vijočo sc ulico Fabio Severo. Nesrečni starec si jc pri padcu stri lobanjo ter je bil takoj mrtev.
Smrt v vodnjaku. I/. Sežane pišejo unc 13. februarja: Danes so našli tu v vodnjaku na vrtu Galattija mrtvo truplo čevljarja Frica Tončiča. Siromaku se je zmešalo v glavi in si je v tem stanju končal življenje. Bolehal jc kake tri dni in je le na pol oblečen utekel iz postelje, da ga ni bilo možno več najti, da bi ga bili spravili na dom ali pa ((uvedli v bolnišnico.
Nezgoda v električni centrali. Dne 13. t. m. se je v električni centrali v Zagrebu zgodila velika nesreča. Monter Mosko-vič je prišel v dotiko z električno žico, močno 5000 voltov; udarec gaje vrgel pod neki stroj, ki je bil v teku. Prepeljali so ga nezavestnega v bolnišnico, kjer so kon-štatiraii težke notranje poškodbe.
Najden okostnjak. Iz Domžal poročajo: Včeraj popold. so otroci, ko so nabirali suhljad v gozdu Šumberk pri Domžalah našli kakih 400 korakov od mostu, kateri je čez Bistrico na okrajni cesti, katera vodi skozi Domžale v Ihan, okostnjak kateri je bil že zelo razpaden. Po obleki in po črevljili so ga spoznali za Alojzija Cun-der iz Spodnjih Domžal, kateri je pred 4 leti obstrelil svojega očeta in mačeho, potem pa pobegnil in nobeden ni vedel kam.
t Novo gasilno shrambo prično zidati prihodnjo spomlad v Št. Vidu nad Ljubljano.
Umrl je v Tržiču na Gorenjskem lekarnar g. Vinccnc Eggjenberger.
Državno podporo v znesku 500 K je dobilo kranjsko čebelarsko društvo.
Prestavljen je z Brda v Radovljico davčni asistent g. Viktor Dolenc. — Po-stajenačelnik g. V. Ogoreutz je prestavljen iz Rateč v Podnart. V Rateče pride g. J. LJ d i i" z Grosuplja.
Imeniten podnajemnik je Josip Jti-reš v Zagrebu. Njegova gospodinja Katarina Krušič jc 10. t. m. odpotovala ter ga pustila samega v stanovanju. Ko se je čez dva dni vrnila, ie bilo stanovanje prazno. V.njeni odsotnosti je bil Jureš vse pohištvo prodal in na to iz Zagreba izginil.
— Dva pohajača pod ključem. Orož-ništvo je pripeljalo v goriške zapore pohajača Franca Spiček s Kranjskega in Avgusta Latritsch iz Borovelj na Koroškem. Pri zadnjem so našli zlato in srebrno uro, zlato in srebrno verižico, zlat prstan, en zlat za 50 frankov itd. Latritsch trdi. da je vse to kupil. Sedaj je v preiskavi, kje je vse to dobil, ker so vse njegove izpo-vedbe kakor sc ie dokazalo — sama laž.
DELEGACIJI.
Računski dvor. — Mornariški proračun.
Finančni odsek avstrijske delegacije je sprejel proračun najvišjega sodnega dvorca in skupnega finančnega ministrstva.
V armadnem odseku ogrske delegacije izvaja Hoits.v, da Ogri s tem, da hočejo narodne koncesije za armado, nočejo rušiti edinstva monarhije. Nato se redni in izredni proračun vojnega ministrstva sprejme tudi v tretjem branju. Začne se debata o mornarici. Szemere je proti
povečanju mornarice. Szabo je nasprotnega mnenja. Priporoča utrjevanje dalmatinske obali. Vinkovič izjavi, da bodo Hrvatje glasovali za mornariški proračun. Namesto šefa mornarice odgovarja linijski poročnik Lukič. Povdarja, da se strogo gleda na to, da častniki znajo dobro hrvaško. Končno se sprejme mornariški proračun, proračun najvišjega računskega dvora in skupnega ministrstva.
KoroJke novice.
k Odlikovanje. Odlikovan je s korn-turnim križcem naš rojak prošt stolnega kapitelja v Celovcu gosp. dr. Anton Mtiller.
Č. g. Peter Serajnik nevarno obolel. Iz Celovca se nam poroča: Dne 13. t. m. so prepeljali č. g. Petra Serajnika, pro-vizorja v Št. Petru pri Grabštajnu, z rešilnim vozom v celovško bolnišnico. Zdravniki so dognali, da je tuberkulozen in zelo bolan na želodcu. Vsled tega se mu je vnela možganska mrena. Včeraj jc bil še pri pameti, danes pa je že v deliriju. Blagega gospoda in vnetega rodoljuba priporočamo vsem gg. duhovnim sobratom v memento.
k Zopet nesreča na vrbskem jezeru. Na vrbskem jezeru se je zopet dogodila velika nesreča. Led se je udri nekemu kmečkemu posestniku. Dosedaj ponesrečenca še niso dobili.
Uumianske novice.
lj Hymen. V ponedeljek, 17. t. m. se poroči ob pol 12. dop. v cerkvi sv. Jakoba g. Aleksander Lukež, zobotehnik v Trstu, z gdč. Alojzijo Bahovec, hčerko tukajšnjega veleuglednega trgovca in posestnika g. Josipa Bahovca. Bilo srečno!
lj Zlato poroko obhajata dne 10. t. m. gospod Matej Gartner, vpokojeni sprevodnik Južne železnice in ga. Frančiška Gartner. Zanimivo je, da ju bo poročil isti duhovnik, ki je jubilarja poročal pred 50 leti namreč č. g. p. Hajdrich, kar se pač redko dogodi. Kljub visoki starosti sta jubilarja primeroma čvrsta in čila. Od njune dokaj številne družine živi samo liči ga. Mar. pl. Trnkoczy, lekarnarjeva soproga, ter sinova Alojzij Gartner, sluga »Mestne hranilnice« in Fran Gartner, mestni učitelj. Veselega slavlja se poleg tega raduje 10 vnukov in vnukinj. Pripomniti je, da je iu-bilar gospod Matej Gartner eden onih redkih še živečih Radeckijevili vojakov. Naj dočaka čil in zdrav še mnogo let!
Ij Veseloigra »Car in tesar« na odru »Rokodelskega doma«. — Kakor znano je ruski car Peter Veliki delal kot preprost tesarski pomočnik v Zardamu blizu Amsterdama. Ta dogodek je zgodovinsko jedro zanimive igre, ki se bo v nedeljo, 16. t. m. ob šesti uri zvečer uprizorila v »Rokodelskem domu«. Važna jc v igri vloga zardamskega župana, ki ne pozna slavnega tujca in mu dela razne neprijetnosti. Za igro se kaže veliko zanimanje.
Ij Pevci »Ljubljane« se sestanejo jutri v nedeljo ob sedmi uri zvečer v dvorani »Slovenske kršč. soc. zveze.«
Ij Velika zabava v »Unionu« bo v soboto 22. februarja. Društvo delavcev in delavk tobačne tovarne priredi takrat svoj veliki ples, ki je vsako leto ena najpriljub-ljenejših predpustnih zabav v Ljubljani. Kdor se je enkrat udeležil te zabave, pride gotovo vsako leto. Kdor se še nikdar ni udeležil te zabave, naj pribiti prihodnjo soboto v dvorano »Uniona« in gotovo sc bo izvrstno zabaval!
Ij Na tukajšnjih c. kr. gimnazijah so danes sklenili prvo poletje šolskega leta. Uspeh je na drugi državni gimnaziji veliko slabši kot pa na prvi. Vzrok nam je neznan. Čudimo se slabemu uspehu posebno zato. ker se je od gotove strani vedno obečalo, da bo za dijake v novih prostorih boljše kot je bilo v Waldherrjevi hiši.
lj Odbor pomočniškega zbora še enkrat opozarja svoje člane na jutrajšnji redni občni zbor, kateri se vrši ob deseti uri dopoldne v Merkurjevih prostorih.
lj Židovska tvrdka Max Metzl iz Gradca nahaja sc te dni v Ljubljani pod firmo nekega potnika. Uljudno prosimo vse gospode, katere bi židovski potnik po-setil, naj se spomnijo, da imamo za naročila dovolj dobrih domačih obrtnikov.
lj Praktično policijsko službo študirat je šel te dni gospod polic, svetnik I. Lau-ter na Dunaj. V kratkem se prične potem s potrebno šolo pri policijskem moštvu. Zdaj si vsak stražnik pomaga s predpisi kakor pač sam ve in zna.
Ij Sklep prvega poluletja na mestnih šolah je bil danes ob deveti uri s sv. mašo m razdelitvijo spričeval.
— »Društvo slov. profesorjev« bo imelo v ponedeljek, dne 17. februarja I90S
ob osmi uri zvečer sestanek v restavracijskih prostorih »Narodnega doma.«
Ij Poiunožitev mestne razsvetljave. —
Prihodnji mesec se prično pripravljalna dela za projektirano izboljšanje cestne in ulične razsvetljave. Po glavnih ulicah in cestah se žarnice odpravijo in mesto njih postavijo kandelabri za Aurove svetilke. Obločnice ostanejo na svojem mestu. Predmestni kraji dobe pomnoženo število žarnic. Kopanje tal in napeljava novih cevij bo v teku dveh do treh mesecev dovršena. Število plinovih (Aurovih) svetilk je določeno na 700.
Ij Novo vojaško preskrbovališče na Kodeljevem bo gradila »Kranjska stavbna družba«. Koncem marca prično s kopanjem tal.
Ij Pri železni brvi na Dunajski cesti
delajo sedaj stopnjice iz hrastovega lesa. Železna konstrukcija pa je že dodelana. Brv se izroči uporabi in prometu koncem tega meseca.
lj Vabilo k veselici strokovnega društva ljubljanske predilnice, ki se vrši v soboto, dne 22. svečana 1908., ob 8. uri zvečer v prostorih g. Poljšaka na Martinovi cesti. Vstopnina: pred polnočjo 30 v. za osebo, po polnoči 40 v. Godba: Šrarnel-kvartet. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Požrtvovalen človek jc 51 letni delavec Jakob Grmu. Ko je včeraj popoldne opazil, da je neki perici ob Sv. Petra nasipu splavala po vodi rjuha, sc je takoj slckel do spodnje obleke in planil v Ljubljanico. Ker je bil nekoliko »natrkan«, se je kmalu vrnil brez rjuhe iz mrzle kopeli. Njegovo zdravje je bilo v nevarnosti, in zato so ga odpeljali na magistrat, kamor mu je neka dama prinesla suho perilo, da se je preoblekel.
Ij Prijeta deteljica. Mestna policija je aretovala 181etnega dninarja Fr. Kramarja iz Komende. 17lctnega K. Janca in kletnega hlapca Matija Hančiča in Hruševke, ker so bili sumljivi, da so preteklo nedeljo ukradli iz neke gostilne tri pelerine. Pri hišni preiskavi je policija našla vse 3 ukradene pelerine. »Deteljico« je pa izročil;) sodišču.
Ij Poslopje »Ljudske posojilnice«. Ob Miklošičevi cesti se je delo zopet pričelo nadaljevati. Pred vsem se poslopje to pomlad znotraj in zunaj omeče. Zdaj se uporablja za splošna dela oddelek prisiljen-cev.
lj Prispevek državnih železnic za pre-uredbo južnega kolodvora. V železniških krogih se govori, da sedaj še ni misliti na prezidavo kolodvorskih poslopij v Ljubljani, ker zahteva uprava južne železnice visok prispevek k vsem stroškom, katerega pa državna železnica ni voljna v taki svoti dovoliti, drugič pa preti dalmatinsko-belo-kranjska železnica južni zopet s precejšnjo škodo pri prometu. Tako stoje sedaj stvari v tej zadevi.
Ij Skrivnosten aretiranec. Policija je aretirala nekega 65 let starega, dobro oblečenega moža iz Nemčije, ki je beračil. Na policiji je rekel, da njegovega pravega imena nihče ne izve in naj ga tudi eno leto zapro. Izročili so ga sodišču.
Ij Domača plesna veselica se vrši danes, v soboto, dne 15. svečana v restavraciji pri »Črnem orlu«.
Ij Ljubljanski grad in kapela sta znotraj še vedno zanemarjena. Če ti na to dvorišče stopi tujec, pa čuje kaj o »galeriji slik« in pogleda te »ravbarske na pol podrte luknje« starih ječ in drugo, mora — vznak pasti. Torej: brž zidarje, slikarje in monterje gori!
Ij Mestne šole. V Ljubljani so vsa šolska poslopja in razredi prenapolnjeni. Mesto postavnega števila otrok (40—50) .iili je 50 80 v enem razredu! Mestna občina zgradi, kakor čujemo, v kratkem na Poljanah deško pet- in dekliško osem-tazrednico; prej pa mora deželni zbor dovoliti posojilo.
.J	<••
Ij Zahvala. Odbor pevskega društva > Ljubljane« si šteje v dolžnost, da s,e tem potom najiskrenejše zahvaljuje vsem, kateri so z neutrudnim in požrtvovalnim delom pripomogli k sijajnemu uspehu društvene maskarade, dne 2. svečana, v prvi vrsti velerodnemu gospodu grofu Barbo za brezplačno i/, gledališča izposojene de-koracijske predmete in akademičnemu slikarju g. M. Rašici za izvršitev krasne alegorične slike in okusni dekoracijski aranžma. Istotako tudi srčna hvala velerodni gospej dr. Peganovi in gdč. C. Krekovi, kakor tudi drugim gospicam za njih uspešno razprodajo šopkov itd. Končno še naj-udanejša zahvala vsem veleč, preplačni-korn, osobito pa gg. državnim in deželnim poslancem Slovenske Ljudske Stranke in vrlim Gorenjcem itd., ki so s svojo navzočnostjo počastili našo prireditev. Vsem posetnikom priredbe: Živeli! Za odbor: Šturm R., t. č. predsednik; Potnik S., t. č. tajnik.
Razne stvari.
Mesto slepcev.
Rumunska kraljica, znana pod pesniškim imenom Carmen Sylva, se peča z mi-, slijo, ustanoviti za 20.000 slepcev mesto, v katerem naj bi bila tiskarna za slepce, predilnica in drugi industrijski zavodi, v katerih bi delali slepci, da se na ta način od-pornore njih bedi in brezdelnosti. Pač vz-* višena in kraljice vredna misel!
Nov financijelni polom v Ameriki.
Iz Ne\v Yorka je nenadoma izginil večkratni milijonar Karol W. Morse, ustanovitelj železnega trusta in združene pa-roplovbene družbe. Njegovi prijatelji trdijo, da se je podal v Evropo na zabavno potovanje, njegovi upniki pa so prepričani, da jim je ušel z njihovim premoženjem. Vsled novega financijelnega poloma bodo uvedli proti prejšnjim ravnateljem mnogih bank in korporacij sodnijsko preiskavo.
Goljufija s hipnotiziranjem.
V	Parizu bodo imeli senzacijsko pravdo. Neki grof Antonie de Rozon opeharil je generalovo hči Hardy de Periio, ločeno grofico Leurre za vse premoženje, ki je znašalo 300.000 frankov. Grofični odvetnik pravi, da je grof njegovo klientko sistematično hipnotiziral.
Spomenik kraljice Viktorije.
Dne 15. t. m. odkrijejo v Leinster Lawnu pri Dublinu na Irskem spomenik kraljice Viktorije.
Štrajk gimnazijcev.
Na višji gimnaziji v Belenyesu štraj-kajo vsi dijaki, ker je profesor Farkas oklofutal nekega sedmošolca. Ravnateljstvo hoče tri dijake izključiti. Ministrstvo je zahtevalo, da se mu natančno poroča.
Zastrupljene slaščice.
V	odsotnosti glavarja je prejela družina nekega zdravnika v Eboli iz Neapolja od neznane osebe zavoj slaščic. Otroka, ki sta slaščice užila, sta prihodnjo noč umrla vkljub vsem naporom očeta zdravnika, ki se je med tem bil vrnil domov.
Hišni posestniki v Hebu proti Čehom.
V	odborovi seji društva hebskih hišnih posestnikov, katerega članovi so skoro vsi lastniki hiš, so se 13. t. ni. posvetovali o sredstvih, kako bi se prišlo v okom neprestanim poizkusom čehizirati mesto. Predvsem nasvetuje odbor, da naj se vsakdor, ki ima uradnega opravka s češkimi uradniki, poslužuje hebskega nemškega narečja, ki bi ga Čehi ne razumeli. To je žc precej razširjeno, a ne pomaga mnogo. Zato nasvetuje odbor nadalje, da sc odpove stanovanja vsem češkim strankam. Tudi Nemci, ki imajo češke podnajemnike, jim morajo odpovedati, sicer se njim odpove. Izgube se ni bati, ker v Hebu primanjkuje stanovanj. Sicer pa sc namerava ustanoviti zaklad, iz katerega bi se hišnim posestnikom v slučaju škode plačevalo odškodnine. K zakladu bi prispevali: mesto, okrajni odbor in denarni zavodi.
SOIetnica Lurda. Ob priliki 501etnega jubileja svetovno znanega romarskega kraja je ves Lurd za to veliko slavnost svečano okrašen. Tisoči romarjev so že prišli iz vseli dežel. Število tujcev se ceni na 20.000, med katerimi je mnogo nemških in italijanskih romarjev. Zastave imajo po največ barve blažene Device in barve Francoske. Jubilej se je otvoril z blagoslovom. ki ga je podelil škof iz La Rochelle z asistenco. V široko osnovani pridigi je monsignor Bunan očrtal zgodovino Francoske in romarskega kraja Lurda ter označil Francosko kot Marijino kraljestvo. Temu je sledila zvečer velika procesija k votlini. Pet škofov je blagoslovilo množico. II. t. m. jc prišel v Lurd papežev delegat, kardinal Locoq. K njegovemu sprejemu so sc zbrali vsi duhovni dostojanstveniki, kakor tudi zastopstvo lurdskcga občinskega sveta z županom na čelu. Na poti k votlini je bil kardinal predmet navdušenih ovacij.
SOCIALNO - DEMOKRATIČNI KANDIDATJE.
Danes popoludne došli »Rdeči Prapor« naznanja, da so soc. demokratični kandidatje na Kranjskem v kmetskih občinah Ljubljana - Vrhnika: Josip Petrič, strojevodja c. kr. državne železnice v Ljubljani; Miha Čobal, vodja konzumnega društva v Zagorju ob Savi. V kmetskih občinah Vipava - Idrija: Ivan Mlinar, zasebni uradnik v Ljubljani. V kmetskih občinah Radovljica - Kranjska gora: Dr. Anton Dermota, odvetniški kandidat v Ljubljani. _ V kmetskih občinah Trebnje-Zatičina - Žužemberk - Mokronog - Litija -Radeče: Miha Čobal, vodja konzumnega društva v Zagorju ob Savi. Ivan Mlinar, zasebni uradnik v Ljubljani.
Telefonska ln brzolavna poročila.
ZA HIŠNE POSESTNIKE.
Dunaj, 15. februarja. V posledici intervencije načelnika ' društva hišnih posestnikov dr. Vinko Gregoriča in načelnika »Kmetske županske zveze« Antona Belca je ministrstvo ravnokar odredilo, da se izterjanje potresnih posojil za toliko časa ustavi, da se rešite prošnji, ki sta jili vložili društvi hišnih posestnikov iu kmet-ska županska zveza. Nada na končni uspeh navedenih prošenj .ie popolnoma upravičena.
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET PROTI ITALIJANSKI PRAVNI FAKULTETE.
Trst, 15. febr. Tržaški občinski svet je sklenil resolucijo, v kateri protestira proti nameravani ustanovitvi italijanske pravne fakultete na Dunaju in zahteva popolno laško vseučilišče v Trstu. Protest se je poslal ministrskemu predsedniku, na-učnemu ministru in predsedniku proračunskega odseka. Slovenski svetovavci se glasovanja po tozadevni izjavi Rybarevi niso udeležili.
VOLITVE NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 15. febr. Saborske volitve so razpisane na 27., 28. in 29. februarja.
OGRSKE DELEGACIJE.
Budimpešta, 15. februarja. Ogrska delegacija je danes dovršila posvetovanje o okupacijskem kreditu.
OTROKA VRGEL SKOZI OKNO
ŽELEZNIŠKEGA VOZA.
Budimpešta, 15. februarja. V bližini Budimpešte je davčni oficiial llniicky vrgel skozi okno železnišega voza otroka, ki je težko ranjen obležal na progi.
SAMOUMOR VOJAŠKEGA PROSTOVOLJCA.
Komorn, 15. februarja. Prostovoljec trdnjavske artiljerije Kalman se je danes ustrelil.
LETOŠNJE ITALIJANSKE POMORSKE VAJE V JADRANSKEM MORJU.
Rini, 15. februarja. Letošnje italijanske pomorske vaje se bodo vršile v jadranskem morju, kakor je prvotno bilo določeno. Vest. da sc bodo vaje Avstriji na-ljubo vršile v tirenskem morju, je čisto neosnovana.
RUSKO HUJSKANJE PROTI AVSTRIJI.
Peterburg, 15. februarja. »Novo Vreme« se zaradi avstrijskega sandžaškega železniškega načrta še zdaj ne more pomiriti. Piše, da sta Avstrija in Nemčija združila se s Turčijo proti Rusiji. »Novo Vreme« opominja Turčijo, naj se ne spusti v to nevarno igro, ker drugače bi se Rusija glede na balkansko vprašanje združila z Angleško in Francosko. Brat min. predsednika. Aleksander Stolypin apelira v »Novem Vremenu« na sultana, naj ne povzroči vojske z Rusijo in naj ne posluša nasvetov za vojno navdušene turške dvorne stranke.
POLOŽAJ NA PORTUGALSKEM.
Lizbona, 15. februarja. Listi konsta-tirajo pomirjenje političnega položaja.
VOJSKA MED TURČIJO IN RUSIJO?
Peterburg, 15. februarja. Listi slikajo položaj ob rusko-turški meji za jako nevaren. Rusija je odredila ob meji mobilizacijo.
MED PERZIJO IN RUSIJO.
Teheran, 15. febr. Trije ruski častniki z 27 kozaki in dvema brzostrelnirna topoma so prekoračili mejo kljub protestu obmejnih carinskih uradnikov.
AVTOMOBIL NEMŠKEGA PRINCA POVOZIL DELAVCA.
Berolin, 15. febr. Princ Eitel Fric je danes z avtomobilom povozil nekega delavca ter ga težko poškodoval.
SILEN TORNADO.
Berolin, 15. febr. V Teksasu je divjal silen tornado. V nekaterih mestih je bil tak vihar, da je mnogo oseb mrtvih.
Romarje v Lurd
ki so se že priglasili ali se še nameravajo priglasiti, prosi odbor, da mu pošiljajo denarne zneske edino le po položnicah, Ni jih dobe v tanamen. Za drugačne pošiljat-ve se ne more prevzeti nobene odgovornosti.
Cenjene naročnike
ponovno vljudno prosimo, da pošiljajo naročnino edino le po položnicah, ki jih prej-nio iz »Slovenčevega« upravništva.
Zlata Doba I. številka je bila ta teden razposlana. Kdor jo želi na ogled, naj piše kar na upravo. Položnice priloži upravništvo drugi številki. Naroča sc pri upravi Zlate Dobe« v Ljubljani.
Zabavne vožnje avstrijskega Lloyda vide oglas.
Kašl]a]oče osebe opozarjamo na oglas o Thytnomel scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
Zahtevajte „S'ooenca" o oseh jo-stlinah! — Zahtevajte ..Slovenca" na kolodvorih!
ŽITNE CENE.
Budimpešta 15. februarja.
Pšenica za april......
Pšenica za oktober.....
Rž za april........
Koruza za maj.......
Oves za april.......
Efektiv: nesprem.
11-76 10-30 10-33
6-70
7-85
Meteorologično poročilo.
Višina n.morjem 306 2m, srednji zraCni tlak 736-0 mm
14
15
Cu ap>-
lovanj.
9. »vci.
Stanje barometru t mm
745 4
Temperatur*
P« Celzija
VetreTi
Neb*
1-5
sl.jug.
jasno
lil
7. zjutr- 46 7 —31 sl/svzh. me8la 2. pop 45-7 6 0 si. jjvzh. pol. obl. Srednja včerajšnja temp. 2 0», norm. — 0 31
mmm^lm Zahvala.
o-o
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja, kateri so nam došli ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, odnosno starega očeta, tasta, brata, strica in svaka blagorod-nega gospoda
Petra Majdiča
posestnika valjičnega mlina na par in tuiblne
izrekamo najsrčnejšo zalivalo. Zahvaljujemo se ob jednem najtopleje da-rovateljem krasnih vencev, ter mnogo-brojnemu spremstvu na zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, slavnim občinskim zasto-pom iz Jarš in Mengša, slavnemu krajnemu šolskemu svetu v Jaršah, slavnemu učiteljstvu, slavni Mengeški godbi, slavnemu prostovoljnemu gasilnemu društvu v Mengšu, slavnemu Kršč. slov. izobraževalnemu in podpornemu društvu v Mengšu, slavnemu pevskemu zboru, kakor tudi slavnemu slov. trgovskemu društvu .Merkur' v Ljubljani.
Zg. Jarše, 13. svečana 1908.
Žalujoči ostali
Službe otroške vrtnarice
išče gospodična z dobrimi spričevali. Prevzela bi tudi mesto domače odgojite-Ijice. Ponudbe sprejme upravništvo »Slovenca."	414 3-1
Za premnoge dokaze iskrenega so-žalja ob dolgotrajni bolezni in ob pre-rani smrti predrage nam hčere in sestre, gospodične
MARICE BIDOVEC
izprašane učiteljske kandidatinje
n izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo veleč. g. župniku Jerneju Primožič za vso požrtvovalnost in tolažbo ob bolezni in smrti drage po-kojnice, veleč. g. Ivanu Mikš, župniku na Trsteniku za prelepi v srce segajoči govor, gospodičnam koleginjam, dekliški in mladeniški Marijini družbi, domačim pevcem za ginljive žaiostinke. Sploh vsem, ki so spremili ranjko k zadnjemu počitku in s tem njej in nam izkazali sočutno ljubav.
Zalog pri Ooričah, 13. lebr. 1908.
Zahvala.
Dne 17. decembra 1Q07 ponoči so neznani tatovi vlomili v mojo trgovino ter mi iz blagajne oropali gotovino v znesku K 8191-—. Ker pa sem že enajst let zavarovan proti tatinskemu vlomu pri peštanski zavarovalni družbi „Foncičreu, sem takoj prijavil povzročeno mi škodo. Po pregledu blagajniške knjige mi je zavarovalna družba »Foncičre" izplačala znesek K 8191'— in mi tako popolnoma poravnala vso škodo, za kar se ji tem potom lepo zahvaljujem ter jo slavnemu občinstvu toplo priporočam.
V Ljubljani, 15. februarja 1908. 406	Ivan Jebačin.
Priporočilo.
Podpisani Izjavlja tem potom, da je orglarski mojster g. Ivan Rebolj z Vrhnike popravil pri sv. Trojici nad Cirknico v največjo zadovoljnost podpisanega in vseh župljanov stare že vse obrabljene orgle in to po primeroma zelo nizki ceni. Zato pa podpisani g. mojstra najtopleje priporoča vsem častitim cerkvenim predstojnikom.
Sv. Trojica nad Cirknico, 13. febr. 1908.
Ljjudevit Bajec
Vabilo
415
domači veselici
ki se bo vršila
v torek dne 18. februarja 1908
v restavracij! hotela .Gralzar* na Dunajski cesti
h kateri si dovoljujem najvljudneje vabiti. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina za osebo 40 v. Godba: Dunajski šramelj „ Goldamsel". Anton de Schiava, rčstavrater.
Proda se pod ugodnimi pogoji
1 pritlična hiša
s poleg stoječo malo hifiioo, pripravno za prodajalnico, z vrtom, njivo ter 4'/, orala gozda poleg mostu na poti proti Štefanovi vasi (pod Golovcem)	4i8 3—i
Pogoji poizvedo se vsak popoldan pri | lastnici Mariji Bo&tjančič, hišni po sestnici, Sv. Petra nasip &t. 57.
398 3-1
župni upravitelj.
Trsovci s premogom u Ljubljani!
Pod tem nadpisom izšlo je medtem, ko sem bil bolan, nekaj inseratov, inspiriranih proti moji nadobavi in prodaji premoga. Za sedaj omenim le, da, v kolikor sem se mogel dosedaj informovati, niti eden, ali saj ne vpoštevajoč trgovec s premogom v Ljubljani, ni deležen tega lažnivega inserata. Z onim, meni sicer znanim vprizoriteljem tega inserata, ki pa hoče veljati vedno več nego kak trgovec s premogom, bom pa že obračunal kakor naglo bom ozdravel. Jos. Paulin, posestnik in lastnik premogokopov v Ljubljani, Nova ulioa 3.	416 3-1
Ljubljanska kreditna banka.
Upravni svet Ljubljanske kreditne banke je določil v svoji včerajšnji bilančni seji čisto bilanco za leto 1907 in je sklenil predlagati za 5. marca t. I. sklicanemu rednemu občnemu zboru od doseženega čistega dobička v znesku K 183.713-04 (za K 30.486 56 več kot lani) izplačevanje Sestodstotne dividende (proti petodstotni dividendi lanskega leta) ter odkazati razun statuta-ričnih dotacij reservnim fondom K 39.000'— in pokojninskemu zakladu
K 5000---
417 1—l
Proda se
lepo posestvo s
s hmeljevirni nasadi, vrti s plemenitim drevjem itd. in izborno vodno močjo 25 konj. sil ter pravico ribolova.
Vprašanja pod „Eintr3glich", Celje, poste restante.	382 3 -1
Iščem službe.
Mož srednje starosti, popoln abstinent, oženjen, ki je služil več let za dacarja. Sprejme njemu primerno službo, nastop lahko takoj ali pozneje. — Naslov pove uprava lista.	408 3-1
Pošteno dekle
ki je izurjeno v šivanju in kuhi ter bi imela veselje pomagati tudi pri gostilniškem delu, sprejme Fran Švigelj, tovarnar na Bregu, p. Borovnica. Plača po dogovoru.	412 3—1
392 10-1
Žganje
lastni pridelek, cene nizke, prodam 300 I. Ličen, veleposestnik, Rihenberg, Goriško.
pontidberti razpis.
Zaradi oddaje stavbnih del za raz&irjenje okrožne bolnice v Postojni se bo vršila
dne 5. marca t. I. ob 10. uri dopoldne
= ustna zmanj sevalna dražba. =
Stavbna dela so proračunjena na K 15.544 87,
Pismene ponudbe je vložiti z 10% varščino v gotovini ali vrednostnih papirjih najdalje do 4. marca t. I. dopoldne v občinski pisarni v Postojni.
Enako varščino morajo vložiti pred pričetkom licitacije tudi oni podjetniki, ki nameravajo udeležiti se ustne zmanjševalne dražbe.
Načrti, stroškovnik in stavbni pogoji so počenši s 16. februarjem t. 1 v občinski pisarni v Postojni interesentom na razpolago.
Zastop zdravstvenega okrož postojnskega v Postojni
dne 12. februarja 1908.
Fr. Arko
319 i—i	načelnik.
300 metrov prostorne mere
bukovih drv
kupi vodstvo dež. prisilne delavnice v Ljubljani.
Ponudbe je vložiti v vodstveni pisarni do konca marca t. I. 394 2-1
Za brivca
se takoj odda lep in prostoren lokal z velikim razložbenim oknom. Kolodvorska ulica 24 (stara Tišlerjeva gostilna). Več istotam ali pa nasproti št. 35. 389 2-1
Panorama Kosmorama
v Ljubljani I Dvorni trg štev. 3,
£••1 „Niriiit kmrn".
ro
Električna razsvetljava.
Razstavljeno od 16. febr. doivštev. 22. febr.:
Trst z okolico
in primorska kopališča.
Lepo posestvo
obstoječe iz 2 hiS, kjer je gostilna in prodajalna, dalje iz hleva, poda, kozolca, travnikov in njiv ter gozda, se proda po primerni ceni. Redi se 12 glav živine. Proda se tudi na drobno. Sveta je 33 ha 6 a in 89 m2 Posestvo se nahaja v Javorju pri Ljubljani. Cena se izve pri Franou Lipahu, Dobrunje, p. Sp. Hrušica pri Ljubljani.	399
OVES
(„WilIkomm").
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi ' pa se ne vleic Ker 9e ta oves na redko seje, zadostuje 60 kil za eno oralo. Podpisano oskrb-ništvo nošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K. 100 kil za 32 K z vrečo , vred Vzorce po 5 kil s pošto franko proti 3 K 20 v in. predplačila.
Oskrbništvo graščine Golič
306 pri Konjicah (Gonobitz) Štajersko. 6-2
200 novih stolov
se odda skupaj ali na drobno po nizki ceni. VeC se izve v Kolodvorskih ulicah št. 35
v trgovini.	388 2-1
Kuharica
srednje starosti, vajena vsakega dela, razumna tudi na gospodinjstvo, želi vstopiti najraje v kako žup-nišče v mestu ali na deželi.	393 3—1
Marija Košir
Št. Jurij ob južni železnici, Štajersko, poste restante.
Panorama international
390
Pod Trančo 2.
1-1
Razstavljeno od nedelje 16. febr. do vštev. sobote 22. febr. 1908:
Hovonn
Odda se takoj v najem
samostojna hiša
na gričku v KonjuSnih ulioah 11. Trnovo.
Obstoji iz dveh sob, kuhinje in drugih pri-tiklin. Zraven je tudi majhen vrt in nekaj sadnega drevja. — VeC se poizve pri mesarju Putrichu, Hradeckega vas pri ,Mesarju'.	351 6—5
Razpis službe
Pri Mestni hranilnici ljubljanski je popolnih
s sistemizovanimi prejemki,
Slovenščine v govoru in pisavi popolnoma zmožni prosilci naj vlagajo svoje s potrebnimi dokazili, to je z rojstnim listom, domovnico, spričevalom o šolanju in o sedanjem službovanju, nravnostnim in zdravniškim spričevalom opremljene prošnje najkasneje do 27. februarja 1908 pri podpisanem ravnateljstvu.
V Ljubljani, dne 12. februarja 1008.
384 3-2
Ravnateljstvo.
sprejme takoj 402 3-1
AQ,.Xnilr trgovina s špecerijo in želez-• OUollIft, nino, Ljubljana, Zaloška c.
BAAAMBMttMAMAAAMAMMAA AAAAAA UAAAAAAJiAAA
mmmmmmmnnnfi?n?mmii?iim?
V najem se odda takoj pod ugodnim
pogojem	4i 5 1-1
metfnn kn
piunicfl
na Sv. Petra cesti. Prostori so popolnoma prenovljeni in s potrebno opravo preskrbljeni
Več pove zaloga Puntigam v Ljubljani.
r

c?o zlatarstvo in p 06 o 6ar sto o
Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvmn vljudno nasnanjava, da sva pod tvrdko	318 44-2
Sotzlmi. S J2e6ar
ustanovila kiparsko (podobarsko) obrt ter izdelovanje oltarjev v Ljubljani, Turjaški trg št. /•
Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte bres-plačno na vpogled. — Isvrševala bodeva vsako isročeno delo vestno, umetniško, reelno in po smernih cenah,
1'riznulnu pisma so 1111 razpolago. V nalogi bodo vedno rasna razpela in okvirji sa cerkvene in druge podobe.
Z odličnim spoštovanjem
Sotzlmt. & J2cGar
p o zlatarstvo in podobarstvo.
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd.	2654 28
Drag Heger
urar, juvelir in graver.
Osiek I. Kapucinska ul.4, (Slavon.)

Vedno Vedno = DEBELOST =
English Breakfast Tea ""^ei*:
redno zdrav in prijetno diši. Edino pristen z Iubjevo prevezo iz
Einhorn - lekarne v Welsu
1 zavoj 3 K, dvojni zavoj 5 K 50 v, poskušnja 1 K 50 v, pošto posebej.	2al 3
Sidro-Pain-Expeller
j« irUfoo prisnm.« kot lmvr.tno bol bl.iajol. tm odvodno mašilo prt prehlaj.nja Itd.; «•»» M t.,
K i 40 id K !l H dabiT. t vaeh likiruk
Pri ntknpoTMijti teji porioi piiljablj«n«f» rt«4i(t., mJ jemlje)" le erigin.lne »Ukl.rie« t l>«tlj«h I >Oa ni(H.e cnimke ,,Sidro" l>««.i» >• j« <»I«y» prejel originalni litoltk.
Richterjeva lekarna
pri »zlatem levu" » Pr.gl
Ellsabethganse A te v. s nova
^	turu r»>p»4HJ»«J«. *
trn (<»-ix
wwix£zx
Najbogwtej4o zalogo In najrazno-
(^2001 62 2 vrstn*jfto Izbiro
klavirjev in harmonijev ima
jzij Kraczmcr
Aloj;

priaežarti ivedeneo
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 4.
Vedno so v zalogi preigranl pa brezhibni klavirji. Prevzamem ublra-n]e In popravljanja
vseh sistemov. Olavno zastopstvo dvornih firm L. BSsendorfer na Dunaju, Gebrllder Stlngl na Dunaju, Avgust FBrster v Ltfbavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri mepl kupljen klavir docela Jamčim. — NaJnlzJ^ liposojsvalnlns. Dslr.s plsilla.
Ueč žajnriev
se sprejme za tri večje žage na Koro&kem blizu železniške postaje. — Delo, ki traja celo leto (tudi pozimi), se odda v akordu. Žagarji, samo Slovenci, morajo biti sposobni in trezni.
Naslov pove uprava lista. J03 3—1
Nekje ob meji je naprodaj
veleposestvo,
na katerem se opravlja večja obrt ter staro-znana obcestna gostilna. Posestvo meri 60 oralov zaraščenega gozda, 40 oralov njiv in travnikov, večji mlin ter lastno vodno moč, katera se lahko porabi za večje gonilo. Cena je jako nizka, pogoji ugodni.
Kupci, ki se želijo pečati z večjim obrtom ter posestvom, v prvi vrsti je priporočati lesno trgovino, naj se obrnejo na upravništvo „Slovenca".	368 3—2
V službo vzamem s 1. aprilom
izprasanega
strojnika
(mašinista)
ki zna tudi dobro pisati in računati, stalno in s prostim stanovanjem, 5e tudi z družino.
IVAN ZABRET
parna opekarna. Bobovek p.Kranj.
20.000 metrov
ostankov
10 -20 m dolgih, najfinejših, popolno brez napake, obelj., primerni za najfln. telesno ali posteljno perilo
Rumburška In bntist -tkanina . po 24 kr. ineler Cefir za domačo obleko, bluze, predpasnike, otr. obleke, Izbor, kakovost, lepi nežni vzorci po 18':kr. meter Kannvas za posteline prevleke, zajainč. perilno, gosta kakovost, živahne barve 80 cm širok po 24 kr. meter 120 „ „ . 36 . Rjuhe brez šiva, 2m dolge, 150 „ „ „ 90 „ kom. Kuhin|ske brisače, šahov vzorec . , 18 , Brisače za posodo, rudeče karir. w 10 „ „
odda po povzetju Fltflll FIIOUC tkalnica za platno »-'VII L. r Ubil J j
Nachod 16. 254 3-3
Najmanj se pošilja 5 kg za poskuinfo ca 45 metrov. Neugajajoče se vzame radevolje nazaj; vzorci se prilože le zavoju za poskušnjo.
C. kr. oblastveno potrjeno i* 13 učil išče za /trojno risanje
branja fJesiH
Ljubljano, Stori trs it. 28.
S Doti se tudi kroj po živolnl meri. S
C
Ženitna ponudba.
Gospodična, ki ima denarja čej 2000 kron, sejelisejnaniti v svrho jenitve j gospodom 30 do 40 let Starim, j dobro stalno slujbo. Vdovci brej otrok niso ijključeni. //'a ponudbe brej natančnega naslova in slike se ne bo ojiralo. Ponudbe se pošiljajo na upravništvo,,Slovenca" pod „T. V."	349 3-2
Odda se takoj za I. junij
LOKAL
primeren za vsako obrt ali tudi prodajalno, v novi hiši na jako prometni cesti. Več se poizve pri lastniku hiše Gornja SiSka št. 19. 373 2—2
Posestvo ^odLitianc na Novo zidana hiša
jako lična, sposobna za vsako obrt s potrebnimi gospodarskimi poslopji (skladišče, hlev,) kleti. Hiša ima pet stanovanj, poleg hiše in gospodarskega poslopja je takoj velika njiva, gozd v bližini. Dom se nahaja tik okrajne ceste v jako obljudeni vasi, le 20 minut od mesta. Natančni naslov pove upravništvo lista.	314 3—3
Belo soriško vino in kraški tereni
iz lastnih vinogradov1
, Pr). nakupovanji!
- suknenega —-
In manufakturntga = blaga =
m opozarja aa krila
v Ljubljani
Špital»ka ulice štev. 4
•11 M—M
Tolika aaloga s a
suknenih ostankov.

prodaja od 56 litrov naprej M. Pipan v Ljubljani, Zoloharjeve ulice štev. 9.
I
Zaradi preselitve prodam svojo Ji B V
111S O v Grahovem
z dobro vpeljano in dobro idočo trgovino z mešanim blagom, gostilno in žganjetočem, hlevom in lepim vrtom.	367 2—2
Hiša stoji na najugodnejšem kraju, nasproti župne cerkve, na vogalu ob deželni in okrajni cesti in je zaradi tega za vsako trgovino zelo ugodna. V hiši je tudi c. kr. poštni urad. Vse drugo ustno ali pismeno.
HIŠA"*!
v mestu, z gostilno, pekarijo, več stanovanji, 2 kleti, 2 prostorni skladišči ali delavnici, 2 veliki dvorišči, torej pripravna za vsako trgovino ali obrt, se ugodno proda. — Pismena vprašanja naj se stavijo poci štev. »244" na upravo lista.	365
AMERIČANA
fPti/ni/et -/> . J.tnoriJro
Jfatcri želijo tSvbrt\ pc ceni in ,fc( ttesljivi • />< .vi Ti i/i mt/ se obrne/o
v J?/uMj«ni i/ieh 'i'ivo/vs/ce nlice2tf. 'Ssi//wvrs/niiV\yasnilit thtje se lre,y/lačno.
Hinbfl I itflf nadučitelj in posestnik v Istotam sprejmejo se dobri in zanesljivi 1111IKU LlKal , Grahovem pri Cerknici. ::	zastopniki.
Knjigovodjam korespondenl
se išče za »Delniško družbo kranjskih parnih opekarn" v Trnovem pri II. Bistrici, ocl-nosno za njeno novo opekarno v Kosezah.
pcoudbe sprejema pisaro« dr. T). ir)ajarcoa, eduet-oiRo \) Ljubljenci.
411 3-1
395 2-1
Nc. I
219/8
domačega izdelka
rtporoča po najnižji ceni in a«Jbof|Bl ■kovostl slavntmu p. n. občinstva In preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
t== v Ljubljani ===■ Pred Škofijo itev. 19. — Stari trg lt»T. 1 Prešernove ulice itev. 4. mm mmm aa Popravila toftae ia oane. m
Razglas.
Na predlog gospoda c. kr. notarja Nikota Lenček v Škofji Loki kot zastopnika gospe Rosine Daneu se dovoli
o*er©ljixa daraifea
njenega posestva »Hotel Štemarje« (Stemerhof) v Škofji Loki, Kapucinsko predmestje Stev. 9, to je zemljišč vlož. štev. 567, 495, 193 in 194 katastr. občine Škofja Loka, št. 103 katastr. občine Puštal in št. 210 katastr. občine Suha z vsemi poslopji in pritiklinami, to je z vso hišno in gostilniško opravo, kakor vse leži in stoji.
Dražba se odredi
na dan 24. svečana 1908, dopoldne ob 10. uri pri c. kr. okrajnem sodišču v Škofji Loki v sobi &tev. I.
Vsak ponudnik mora pred dražbo položiti vadija 3500 K.
Izklicna cena znaša 35,000 K in si prodajalka pridrži pravico prodajo takoj po storjenem domenku dobriti ali ne.
Zemljiško-knjižno zavarovanim upnikom ostanejo njih pravice ohranjene ne glede na prodajo.
Na račun kupnine prevzame zdražitelj vknjiženega dolga 15.630 K 32 h; ostanek kupnine po odbitku položenega vadija se pa mora v gotovini poplačati tekom enega meseca v roke spočetka imenovanega zastopnika.
Podrobni dražbeni pogoji leže v sodnijski pisarni vsakemu na ogled, natančneji podatki glede oprave in inventarja se pa dobe tudi pri imenovanem zastopniku.
C. kr. okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I.,
dne 27. januarja 1908.
Razjied.
Avstrijski balkanski železniški načrti. — Osamljena Nemčija. — Panama na Francoskem. — Portugalska.
Važni in v svojih vzrokih globoko ko-reneči dogodki se zadnji čas po širnem svetu odigravajo in dobro je zabeležiti jih v njihovih najbistvenejših potezah.
Predvsem je zopet balkansko vprašanje močno stopilo v ospredje. Povod, da se je kamen jel valiti iz gore, je bil govor avstrijskega ministra za zunanje zadeve Aerenthala v naših delegacijah. Razodel je, da namerava Avstrija oživotvo-r i ti železniško zvezo Dunaj-Solun in je tozadevno stopil v dogovor s Turčijo. Stvar se je v inozemskem časopisju razpredla iu obesila takoj na veliki boben. Pokazalo se je, kako velevlasti prežajo ena na drugo, da ne bi katera preko druge dosegla kak uspeh. Železniški načrt Aerenthalov, ki ga je 011 sam izrečno označil samo za gospodarsko etapo, inozemstvo smatra za politični korak, ki si Avstrija z njim hoče zagotoviti premoč na Balkanu. V prvi vrsti je »Novo Vreme« daii na dan članka-rilo, da se je Avstrija s tem korakom izneverila svoji zaveznici Rusiji, se s Turčijo in Nemčijo dogovorila, da na Balkanu izpodrine ruski vpliv in celo zagrozilo, da se bo Rusija ločila od Avstrije in odpovedala znani miirzsteški dogovor. Z ruskim je potegnilo irancosko in seveda tudi italijansko časopisje, ki nikjer tam ne manjka, kjer se gre proti Avstriji. Toda niso manjkali trezni glasovi. Francoski minister za zunanje zadeve, Pichon, Aerenthal sam v delegacijah in angleški državniki so po-vdarjali, da temu časnikarskemu hujskanju ni pripisovati posebnega pomena. Da, zdaj se poluradno celo trdi, da glede balkanskih železniških načrtov med Avstrijo in Rusijo vlada najlepše sporazumljenje. Bodi temu, kakor hoče, balkansko vprašanje je ravno zdaj tako kočljivo, da treba le iskre, da se vname mednarodni spor.
Splošno se opaža, da se sicer vsi me-rodajni krogi na vso moč trudijo, da preprečijo večje konflikte, toda spornih točk je toliko, da vlada nezaupanje na vseh koncili in krajih. Dokaz — oboroževanje Avstrije na eni, Italije na drugi strani.
V	središču vseh teh vprašanj je gotovo Angleška. Clre se namreč ža to. da se nasproti trozvezi, ki je njena glavna opora Nemčija, ustvari zveza med Vzho-doiti-Rusijo- in zahodno-sredozemskimi državami, ki so itak že zvezane — Angleško, Francosko in Špansko. Cilj je: osamiti Nemčijo. Da tu igra glavno vlogo Angleška, je stara stvar. Delegat Kramar je te dni Aerenthalu priporočal, naj se Avstrija približa tej mogočni ententi potom Rusije. Kaj se bo iz tega izcimilo, je seveda še v veliko temo zavito. Pripoznati pa je treba, da je z Aerenthalom v našo zunanjo politiko prišlo nekaj svežejšega in pod-jetnejšega duha, ki ga dozdaj nismo bili vajeni. Opaža se, da tudi Ogri niso slepi za veliko nalogo, ki jo ima monarhija na jugu, delegat Rakovsky je Aerenthalu celo priporočal nekaj več odločnosti proti sumljivi Italiji. Da Ogri pri tem izkušajo vedno kaj iztisniti zase, se pri njih sainopo-sebi razume.
*	*	K:
V	sosednji Nemčiji je zunanja in notranja politika pod ničlo. Biilovv je zli duh države. Kar se razmerja z zunanjimi državami tiče. manjka čisto enotnega vodstva in jasnih ciljev. Kdo ne pomni, kako je Nemčija rožljala z orožjem, ko je Francoska hotela okoristiti se z zmedo, ki jc vladala v Maroku. Zdaj pa Francoska v Maroku res prodira, krši algeziraško pogodbo, ki zagotavlja v Maroku status quo in vendar se Nemčija ne gane. Vsi udarci zadevajo Nemčijo nepripravljeno in ne da bi se mogla braniti. Kakšna nervoznost je vladali v nemški javnosti, ko sta se zbližali Anglija in Rusija! Edini odkritosrčni zaveznik Nemčiji je samo še Avstrija.
Tudi notranja politika Nemčije gre rakovo pot. odkar je Biilovv izločil od vlade najmočnejšo stranko v deželi, katoliški centrum. Zvaril je blok iz liberalcev in konservativcev, da bi mogel vladati, toda pokazalo se je, da taka nenatorna zveza ne drži. Zdaj pa, ko je Biilovv odklonil zahtevo po reformi v pruskem deželnem zboru, so se tu ti liberalci čisto odpovedali in le strah, da ne bi zopet zavladal centruni, jih drži s tanko nitjo pri konservativcih, oziroma Biilou-u. Toda vlada je že pripravljena na to, da se ji blok odpove, zato se zopet centru na tihem približava. Stvar je ta, da so zdaj na vrsti novi državni davki, nihče pa jih rad ne dovoli, oziroma nobena stranka za kaj takega noče prevzeti od-
govornosti pred volivci. Centruni se zdaj smeje vsem v obraz, kajti je v opoziciji in ni odgovoren za vladne in parlamentarne kozle. Kar se pa socialne demokracije tiče, treba pripoznati, da ji je Biilovv zadal močan udarec, od katerega ne bodo tako hitro ozdraveli. So dejansko brez vsake moči.
* * *
Na Francoskem se škandal zaradi cerkvenega premoženja, od vlade zaplenjenega, pa od njenih likvidatorjev zapravljenega. plete zanimivo dalje. V parlamentarni komisiji, ki preiskuje, kam je ta denar izginil, je pravosodni minister Briand predvčerajšnjim odkrito priznal, da je bila povest o »milijardi«, ki jo ima cerkev v posesti, le bajka. Tega pa ni povedal, da je ravno 011 to bajko razširjeval med ljudstvom. Povedal je dalje, da iznaša cerkveno premoženje le 267 milijonov frankov, od teh pa so večino zapravili vladni likvidatorji, ki so si za likvidacijo zaračunali nečuvene vsote. Finančni minister Caillaux je nato pojasnil, da je vlada likvidatorjem za likvidacijo povrh dala 11 milijonov predujema, da pa je dobila od 267 milijonov cerkvenega premoženja in 11 milijonov predujema, dozdaj le toliko nazaj, da je mogla 1. 1907 obnemoglim duhovnikom izplačati samo — 700.000 frankov! Vse drugo so svobodomiselni advokati požrli! ...
Kar se zunanje politike tiče, žanje Francoska v Maroku uspehe, ako ne bo kaj prišlo vmes. General d' Amade prodira
v osrčje Maroka.
* * *
Drugod ni dosti posebnega. Na Angleškem liberalna vlada brusi orožje za boj proti konservativni lordski zbornici, ni pa nič kaj posebnega upanja, da bi uspela. Nadomestne volitve po deželi kažejo, da izgubiva liberalna stranka mnogo pristašev. V Rusiji so razmere slejkoprej žalostne. Duma ni parlamentarnega dela preveč vajena, vlada pa jo bo tudi le tako dolgo vpo-števala, dokler bo plesala, kakor ona piska. Najvažnejši dogodek na zahodu jc umor portugiškega kralja. Vse kaže. da se razburjenje na Portugalskem ne bo poleglo in da bo monarhije kmalu konec. Sicer pa so razmere ondi tako žalostne, da tudi republika deželi in njeni gospodarski po-vzdigi ne bo koristila.
V obrambo živinoreja
Kmetijski odsek državnega zbora.
Dunaj 4. februarja 19U8.
V današnji seji je poslanec Rescl (soc. demokrat) podal svoje poročilo o predlogu, katerega so stavili soc. demokratski poslanci v zadevi draginje živil, osobito mesa.
Po kratkem uvodu je kar naravnost predlagal, da se vlada poživlja, da odpravi zaprtijo naših mej in pusti prost uvoz živine iz balkanskih držav, iz Rusije, ter omogoči uvoz presnega, na ledu shlajene-ga mesa iz Argentinije in Amerike, in izrazil nado, da bo kmetski odsek brez sleherne debate takoj sprejel ta predlog. Seveda kmetski poslanci niso bili takega nazora. ampak so vzlic kratkemu poročilu zahtevali razpravo, v katero je tudi kmetijski minister posegel in izrecno zagotovil kmetovalce, da se vlada zaveda velikega pomena avstrijske živinoreje, zato tudi ne bo privolila v to, da bi tuja živina smela v našo državo, po kateri bi se lahko zanesle živinske kužne bolezni; še celo na to se bo strogo pazilo, da se pod najstrožjo veterinarno kontrolo dovoli uvoz mesa. V razpravo sta posegla slovenska poslanca Povše in Roškar.
Poslanec Povše je na p^lagi karakterističnih podatkov dokazal, da cene goveji živini konstantno padajo, tako da velja par volov danes do 200 K manj kakor lansko leto o tem času.
Tudi na dunajskem velikem živinskem trgu pada cena živini od tedna do tedna — pa pri vsem tem je ostala cena mesu enaka, le par vinarjev so dunajski mesarji pri kilogramu mesa popustili. Sedaj torej, ko je cena živini tako jela padati in žal, da bo še nadalje padala, je pač ne le krivično Vmpak naravnost izdajsko zahtevati, da se odpro naše meje tuji živini.
Ne smemo pozabiti, da jc cena živini v zadnjih letih narasla vsled slabih letin v krmi v letu 1904. in 1905 — ko so živinorejci zaradi pomanjkanja krme mnogo živine prodali in sedaj so z vso skrbjo delovali, da so popolnih stan svoje živine. In sedaj naj se omogoči konkurenca tuje živine! Zaman so vsi načrti za povzdigo živinoreji, za zboljšanje travnikov in pašnikov. ako bo cena živini še nadalje pada-
la, ker potem ne bo ista dajala kmetovalcem onega dobička, ki zamore gospodarju vračati velike stroške reje živine.
Ce gg. soc. demokratski poslanci s svojim predlogom priporočajo, da naj vlada skrbi tudi za dobre veterinarne razmere, obenem pa zahtevajo, da je celo živini iz Rusije, kjer trajno razsaja goveja kuga, ki je pred 50 leti toliko na stotine milijonov znašajočo škodo provzročila, pot odpre v našo državo, potem ali ne poznajo položaja našega kmetijskega gospodarstva ali pa jim ni mar na obstanku krnetskega stanu.
Mi pa ki hočemo neodvisen, trden kmetski stan ohraniti, bomo z vso silo vstrajno branili vstop tuji živini.
Poslanec Roškar je v enakem smislu govoril in še dostavil, da njegovi volivci zahtevajo od svojih poslancev, da z vso odločnostjo odklanjajo sleherno vpeljavo tudi mesa iz tujih držav, kakor iz Srbije, kakor se prav sedaj govori, da se hoče Srbiji dovoliti gotov kontingent mesa od volov in gotovo število prašičev. Domači mesni trg zamorijo naši kmetovalci v polnem obsegu oskrbeti in bodo to v bodoče še bolj zainogli, ker število živine narašča; zato pa ne bodo nikdar privolili v to, da se tuja živina in meso pusti k nam dovažati.
Reslovemu predlogu so sc razun soc. demokraških poslancev vsi v ogromni večini protivili. Resel je v imenu soc. demo-kartskih poslancev prijavil svoj minori-tetni votlim.
Gotovo se bo tudi v celi zbornici našla velika večina, ki bo take predloge zavrnila.
Idrijske novice.
i V zadnji številki »Napreja« Kristan zopet prav imenitno farba. Ves list je poln protislovja in zavijanja; na vrsti so »de-kanove laži« in pa Kristanovi vzorni pevci. Kandidatom priporoča svojim rdečim ovčicam Etbina, ker je Idrija delavsko mesto, Etbin sam je pa pisatelj; prav tako priporoča svojim sodrugom v okolici uradnika Mlinariča. Torej: ker je Idrija delavsko mesto, naj voli na eni strani pisatelja, na drugi pa uradnika. Besedi »pisatelj« in »uradnik« bi radi nekoliko analizirali, ker sta zelo raztegljivi, pa se nam kandidata smilita, zato jih raje pustimo pri miru. Vse kandidiranje ni druzega kakor na debelo nalita rdeča barva. Sedaj Kristan priporoča delavcem pisatelja in uradnika, javna tajnost pa je, da sta se z Ganglnom pogovorila radi ožje volitve; Kristan bo za-povedal svojim ovcam, da naj pri prvotni volitvi volijo Etbina, pri ožji jih bo pa nagnal za Ganglna: tak je značaj demokra-ške politike, komedija in farbanje, druzega nič! Tudi liberalci so si enaki. Ker njih glorija na vsej črti pojema, bi nekateri še v zadnjem trenotku radi zasloveli. Izbiraje kandidate so najprej mislili na Drag. L.a-pajneta; pa njemu še preveč po glavi brenče nerešeni občinski računi in zato se je umaknil. Potem so poskusili pri notarju Peganu; toda 011 je tudi odklonil, ker je arhitekt najmodernejšega kroja in zna prezidavah' spominske kapelice v javna stranišča, kar našim ljudem ni prav nič po-všeči. Zatem je prišel na vrsto Gangl; njemu je pa Kristan tako pristrigel program, da mož sam ne ve, ali je liberalec ali demokrat, aili oboje. Nekaj je za Ganglna dobro: iz skušenj, ki si jih je kot kandidat nabral, bo napisal novo povest za družbo sv. Mohorja, pa bo zopet zaslužil tisočak. — Kar se tiče Kristanovih pevcev, je pa stvar taka: Petje in godba je lepa, toda resna stvar; kdor hoče prav peti in dobro igrati, se mora učiti in tako dobiti dobro podlago, na katero zida. Tisto učenje pa ni vedno povšeči takim ljudem, ki mislijo, da so razne vaje samo zato, da se udeleženci kratkočasijo, mesto uče; kozarec vina pred seboj in cigareto med zobmi ni nobena vaja, temveč razvaja. Tako razvajeni so Kristanovi pevci: teorije ne razumejo nobene in smisla za stvar tudi nobenega in vendar so mislili, da bodo kar čez noč prekosili pevce in godce »Katoliške delavske družbe«, ki že leta in leta teden za tednom hodijo k vajam, se tam resno uče in so dosegli tako višino, kakršne ne bodo demokrati s Kristanom vred dosegli niti v desetih letih. Taka je stvar; tiste besede, ki jih je gospod nadsvetnik izgovoril o dekanu in Kristanu, ne pomenijo druzega, kakor to, kar smo zgoraj povedali: Kdor hoče kaj doseči, se mora resno in vztrajno učiti, in ta resnost in vztrajnost je pri dekanovih pevcih, pri Kristanovih. je pa ni in je nikdar ne bo. Politiko uganjati, demokraške čenče razna-šati, to jc lahko, resno delati in vztrajno učiti se, je pa mogoče le človeku, ki ima
resno voljo in nepremagljivo vztrajnost. Ce je učitelj Pliskovič podučevanje opustil, je prav storil, ker je takoj izprevidel, da iz te moke ne bode kruha in ga tudi res ni bilo.
i Močnega zaveznika si vsakteri želi. Vsaj tako je bilo dosedaj v navadi. Samo naš Kristan pa piše, da »če se proti komu vse z veže, je dokaz, da je tisti, proti komur se vežejo, močan na zunaj in znotraj«, S tem hoče pokazati, kako močan in soliden je klub socialnodemokraških poslancev na Dunaju in če so vse stranke proti njemu, je to povzročil le strah pred tako mogočnimi gospodi. Je-li sam verjel temu, kar je zapisal, dvomimo, a v sili je vsak dokaz dobro došel, da se le človek reši iz zadrege. Bodo li to sodrugi razumeli?
i Volivne shode prav pridno naprav-lja kandidat Lavrenčič po naši okolici. V torek je bil na Gori. Došel je tudi nasprotni kandidat vitez Premerstein in kot njegov oproda visokošolec Kavčič iz Zirov. Shod je trajal pet ur, ker je bila debata precej burna in je državni poslanec Go-stinčar poročal tudi o državnem zboru. Ni bilo težko ovreči programa novih agrar-cev. Neodvisni kmetje pobirajo vso učenost iz SI. Nar.« in »Notranjca«. V sredo je bil shod v Za vraču. Udeležba precejšna. Tudi tu se je oglasil nasprotni kandidat. Težko 11111 je gotovo, ako bi nasprotnik dobil več glasov kakor 011, v občini, v kateri županuje gospod vitez.
i Veliko se po Idriji govori o neki pravdi. Kristan je menda govoril, da bode sodnijski adjunkt vsakega socialnega demokrata hudo obsodil, ako pride k njemu v preiskavo. Adjunkt je to povedal sodniku ter zahteval preiskavo. Gospod sodnik jc povabil g. Kristana k sebi, naj pove, od koga je slišal tako vest. Povedal je, da mu je Gangl to natvezel. A ko so tega klicali na odgovor, je vtajil vse. Tako bo menda vsa stvar na tihem zaspala, da se ravno pred volitvami duhovi preveč ne razburijo.
Po svetu.
Potujoč stroj. Ravnatelj tovarne za stroje, Rihard Iiornsby in sinovi v Grant-hamu na Angleškem, Roberts je iznašel nov stroj, s katerim dela angleško vojno ministrstvo že nad pol leta poizkušnje, ki da so zelo zadovoljive. Novost je v tem, da se kolesa ne dotičejo tal, ampak da pre-gibljejo neki pas brez konca, po katerem se premiče težki stroj čez hribe in doline, jarke, močvirja in pesek, ne da bi kje obtičal. Navadnim ljudem se zdi ta vest podobna znani »rakovi nogi«, toda nemški listi zatrjujejo, da stroj v resnici eksistira, da ima 80 konskih sil, da se ga kuri z oljem, pri čemer se rabi malo vode, in da preteče v eni uri 9 do 11 kilometrov.
Starec zgorel. V Pragi je umrl na opeklinah 791etni zasebnik Josip Engel. Šel je s svečo v roki na stranišče, se spodtak-nil na pragu stanovanja ter padel. Od sveče se je vnela obleka, in ko so na vpitje starca prihiteli sosedje, našli so ga opečenega ležati na tleh. Še tisto noč je starec umrl vsled opeklin.
Zastrupljeni konfeti. Iz Palerma se poroča z dne 11. t. m.: Gospa tukajšnjega zdravnika Vitoila je dobila po pošti zavoj s konfeti ter jih razdelila med svgje otroke. Otroci so kmalu po zavžitju oboleli na zastrupljenju. Eden otrok je kmalu umrl, drugi pa se nahaja v smrtni nevarnosti. Dognalo se je, da so bili konfeti zastrupljeni. Najbrže je storil to kak neznanec iz maščevanja.
Boječi milijarderji. Znano je, da je zavarovanje v Ameriki v polnem cvetju. Ker zamorejo prosti meščani le v redkih slučajih računati na penzije in podobne starostne preskrbe, — malo je namreč takih služb — se da v Ameriki vsakdo zavarovati, da ima brezskrbno bodočnost. V tem oziru so na vrhuncu ameriški milijonarji. Mnogokrat se namreč zgodi, da tudi pri večkratnem milijonarju pride do poloma. Zato se pa tudi zavarujejo za velikanske svote. Tako je zavarovan večkratni mili-joner Mr. Rudman Wanainaker za svoto 20 milijonov dolarjev. Da ni za vso svoto zavarovan pri eni družbi, je samo ob sebi umevno. Skoro vse zavarovalne družbe Zedinjenili držav so pri tem zavarovanju udeležene. Najbrže je Wanamaker mož, ki je na celem svetu zavarovan za najvišjo svoto. Vsako leto mora plačati kot premijo lepo vsoto v znesku 660.000 K. Regi-nald C. Vanderbilt in E. R. Thomas imata police po pet milijonov kron. Da je kdo zavarovan za dva milijona kron. ni v Ameriki nič redkega; kajti v tem oddelku jih je že precejšnje število.
»Lovski grmi« Iz starih Železnikih vozov. Hamburški lovci so kupili tri stare
vagone ter jih postavili na močne železne prage. Odstranili so kolesa in klopi ter razdelili vagone v dva oddelka, kojih eden služi za spalnico, drugi za delavnico. Odprti prostor pred vagonom so obili z deskami, in tako je nastala kuhinja. Nad vratmi so pritrdili jelenovo glavo. Naselbina stoji med visokim bukovjem ter je baje tudi za oči prijetna. Pričakovati je, da se bodo Nimrodi začeli kar trgati za stare železniške vagone. V Rožni dolini pri Ljubljani si je neki podjetni črevljarski mojster postavil v stari železniški voz svojo delavnico.
Lastnega moža oropala je 25 let mlajša žena po desetletnem zakonu. Nesrečni mož je Aleksander KOlemen iz Velikega Varadina. 2ena je čakala že leta in leta, da bi umri. Sedaj ga je počakala s tremi fanti na cesti. Pobili so ga na tla ter mu vzeli večjo vsoto denarja. Koleiuen je nezavesten obležal na cesti. Ženo so zaprli.
Dunajska občina proda svojo pivovarno. Dunajska občina namerava svojo občinsko pivovarno za IU milijonov prodati društvu pivovarnarjev. Pivovarna je imela vedno velik deficit, vendar jo je občina držala v svoji režiji kot protiutež proti kartelu pivovarjev in v varstvo kousu-mentov in gostilničarjev. Sedaj pa se je občinska uprava vsled hudih napadov na kršč. socialce odločila, da proda pivovarno baš tistim, proti katerim je bila svoj čas ustanovljena.
Zopet nov letalni stroj. Kakor se poroča iz Pariza, je lyonski mehanik Col-lomb iznašel nov letalni stroj, ki se imenuje »Orthoptere«. Collombov stroj sestoji iz dveh perotnic, ki sta šest metrov široki in dva metra dolgi; površina celega stroja znaša 24 kvadratnih metrov. Peroti ne nihajo, ampak se premikajo v sredini okoli osi. Sestoje iz dveh lesenih ploščic. Pri padcu se ploščice krijeta, pri vzdigu pa solutno, ker je največji pritisk na zgornji tvorite kot 45 stopinj. Ravnotežje jc ab-del stroja, ki je tri metre višje kakor težišče, ki ga tvori okostje, motor in avia-torji. Stro[ se vodi z vertikalnim krmilom, ki je pritrjeno zadaj. Da se stroj premika, popolnoma zadostuje, da stoje ploščici poševno. Ako leti stroj hitreje, se tudi ploščici tesneje popolnoma avtomatično skleneta. Teža celega stroja znaša le 250 kilogramov.
Vpokojeni roparji. Turškim roparjem se ne godi posebno slabo. Dokler so še mladi in krepki, se drže svojega poklica, so strah deželi in postanejo na ta način slavni. Prebivalstvo jih podpira, bodisi da jih tako visoko ceni, bodisi iz strahu, pa tudi oblastva jih posebno ne preganjajo. Ko se turški ropar postara, si tudi on želi mirnega življenja. Radi tega se prične pogajati z oblastvi ter konečno tudi doseže, da se mu prizanese in da more mirno živeti; zraven dobi pa še pokojnino, da je varen pred stradanjem, lak slučaj se je dogodil pri roparju Teotirji, ki živi v bližini Smirne od vladne pokojnine. On je bil slovit ropar, ki je ustrahoval vso pokrajino, obenem pa branil reveže. Zaradi tega se ga vladni organi niso upali lotiti, temveč so se pogajali z njim zlepa ter ga konečno pregovorili, da je odložil s tovariši orožje za vedno. To pa je storil pod sledečimi pogoji: I. Vlada mu mora plačati mesečno 1000 pijastrov pokojnine«; njegovim tovarišem pa po 500 pijastrov. 2. Nakaže se mu in tovarišem veliko posestvo, da jih mine veselje, da bi zopet šli na prejšnji posel. Drugi slučaj je ropar Mahtnud Pelivan, ki je zlasti deloval v bližini Carigrada ter izvršil mnogo umorov. Nekega dne je bil tako malo pozoren, da je umoril policista. Vsled tega se je zameril oblastem in te so ga vjele. Ko so ga po neki sodni razpravi peljali v zapor, je med potoma skočil na kozla nekega voza, pahnil kočijaža z njega iu se odpeljal. Svoj star posel je še nekaj časa opravljal, nato so ga pomilostili in nastavili v palači, kjer je baje še danes.
Največjo kavarno na svetu dobi Be-rolin. Brata (iottfried in Hugo Kerkau sta kupila v Berolinu neko hišo za dvainpol milijona mark. Hišo bodeta dala podreti ter na njenem mestu sezidati novo poslopje. V njem bodo kavarniški, čajni, slaščičarni, klubovi, jedilni, igralni, bralni in damski prostori, skupaj za 2000 oseb. Biljardov bo baje 66.
Šola za matere. V Gentu v Belgiji je zdravnik dr. Miele več let brezplačno dajal v določenih urah materam brezplačno nasvete o gojenju otrok. Pozneje mu je mesto dovolilo 1200 mark letne podpore. Dela je bilo čedalje več. Pridobil je za svoje namene dekleta in žene; tako je nastala mlekarna, v kateri se jc dobilo dobro mleko. Zdravnik je razširil svoje poučne ure zlasti na kraje mesta, kjer bivajo reveži. Sčasoma je nastala iz tega šola za matere. Starši pošiljajo svoje hčere po
večkrat v ubožne lekarne, kjer dajajo zdravniki materam nasvete glede otrok in jih zdravijo. Dekleta pomagajo zdravnikom iu se uče v prostem času teoretično fiziologije in higijene. Pozneje se vežbajo mdi v bolnišnicah. Društvo »šola za matere« nastavlja dekleta tudi stalno in jim plačuje po 27 frankov na mesec. Koncem leta polože take deklice izpit kot bolniška oskrbnice. Glavni namen pa pri tem ni zaslužek, marveč da se dekleta usposobijo, da bodo kot matere zamogle razumno skrbeti za svoje in svojih otrok zdravje. Uspehi dr. Miele so izredni; odkar on deluje, padla je umrljivost otrok v Gentu od 35 odstotkov na pet.
Kuga se je pojavila v zapadni Afriki na zlati obali. Nemške oblasti so zauka-zale zdraviliško preiskavo ladij, prihajajočih. i/, okuženih pristanišč.
Nesreče na morju v letu 1907. Lanskega leta se je potopilo 1114 ladij, poškodovanih je bilo 5527 ladij. Med potopljenimi je pet avstrijskih parnikov, med poškodovanimi 58 avstrijskih parnikov in dve avstrijski jadrnici.
Dobre harmonike kron 4 80,
50.000 komadov prodanih-Nikake carino! Jamstvo!
Zamena dovoljena ali denar nazaj.
št. 300 s/4,10 tipk, 2 reg., 28glas.,vel 24/12 cm K4 80 št. 657% 10 tipk, 1 reg., 28 glas., vel., 30/15 cm K 5-20 št. 656"/,, 10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 24:12 cm K 5 40 št. 305s/1( 10 tipk, 2 reg., 50glas., vel. 24 12 cm K6-20 št. 663\4, 10 tipk, 2 reg., 50glas., vel.31/15cm K8 — Pošilja po povzetju c. in kr. dvorni založnik
Hanns Konrad, razDošlljalnica glasbil,
most št. IOIO (CoSko).
Glavni cenik 8 300 slikami dobi na željo vsakdo zastonj in poštnine prosto. 87 15—11
Za otroške bolezni,
zii katere je tako pogostem potrebno kisline ima-joiih sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na
—------ naravna
aEkalična kislina
ter je posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo toraj zapisujejo pri želodčni kislini ikrofeljnlh, krvioah, otoku šlez itd. in ravno tako nri kataru sapnika in oslovem kail|u, (Dvornega svetnika Loschoerja on<>ni-grafija o Giesshilbl Sauerbrunn.
Isvirek: Giesshubl Sauerbrunn
3z. postaja, zdravilne btpallii« pr! Karlavlfc m
Prospekti eaetonj in franko,
V Ljubljani se iobivs v vseh lekarnah, v;jori)«kih prodajalnicah ia trgovinah j. ja«tvin»»U •ztm.
Zaloga pri Mlhaal KasisOT-jB in P«8e- Lauuk-u /,il!a»l.	114 52- 7
w

Krasne
BLUZE
največja izbira v svili in v drugem modernem :: :: :: :: blagu tudi po meri. :: :: :: "
Vsakovrstna
KRILA, PERILO in OTROČJE = OBLEKCE =
po najnižih cenah.
„ KRIŠTOF IČ poroč. BUČAR
% \ Ljubljana, Stari trg štev. 28.
m
Ivan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št. 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dekoraoij-skih del.
Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohištveno pleskarstvo.	2467 62—14
Parna žoga DejhenjM u Ljubljani
kupuje proti gotovini
hrastove dile
I laško colo debele in od 5 eol naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška.	2157
Kupuje tudi hrastove hlode in frlze.
Osebni kredit za uradnike , * častnike , učitelje itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnišk. društva dajejo po naj-zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit. Potovalci izključni »Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osred-nJem*vodstvu uradu, društva, Dunaj, Wipp-llngerstrasse 25. 2438 1
priporoča
v največji izberi Katoliška tiskarna v
Ljubljani
Trgovina s travnimi semeni Franc Kastelic
v Kandiji pri Rudolfovem.
Uljudno naznanjam,dasemotvoril popolno urejeno	6
trgovino s travnimi in deteljnimi semeni
ki stoji pod strokovnim nadzorstvom g. V Rohrmanna, načelnika podružnice c. kr. kmet. družbe v Rudolfovem.
Vsa semena so preiskana glede ka-Ijivosti in čistote po c. kr. semenski pregledovalni postaji na Dunaju, tako, da jamčim za oboje.
Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem točno izvrševati, in ostajam z odličnim spoštovanjem
Franc Kastelic.
!
KASLJUJOCIM
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo uspešno
TH9M0MEL SCILLAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že Imenitno izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel scillae, pri oslovskem kašlju in pri drugih vrstah kašija.
Vprašajte, prosimo zdravnika!
1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko proti pošiljatvi 2"90 K; 3 steklenice pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
i v Izdelovanje in glavna zaloga
lekarna B FRAGNER-Ja
2430	c. kr. dvorn. zalagatelja 24—1
t -r..... Praga III., št. 203
Dobiva se skoraj v vseh lekarnah.
Pozor na ime sredstva, Izdelovatelja In na var- 4 0 stveno znamko.
Trgovski pomočnik
Izurjen v specerijski stroki poštenega in treznega značaja vešč vsaj enostavnega knjigovodstva se sprejme v trgovino Fr. Sviglja Breg, Borovnica. Plača po dogovoru.	337 2 —2
IVAN PENGOV
podobar. Izdelovalen oltarjev itd.
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano	2795 52—10
podoMo delavnico
umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice Stev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.
ooooooooooooooco
o o o o o o o o
Vsak dan sveže
pustne krofe
o o
o o
o %
o o
priporoča
J. Zalaznik
Stari trg štev 21.
O O
o o o o o
o o o o o o o o o o o
o____
oooooooooooooooo
J letno pis. jamstvo! Brez kooka renče v kakorostil
Prva švicarska sistem Roskopf patent remont ura s sidro z masivnim solidnim antimagnetlSklm kolesjem na sidro, pristno emailirnnlm kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nikelnastim okovom, Sanlr-pokrovom čez kolesje :!6 ur idoča (ne samo IS ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim janstvom, komad K 5 — 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6 —, 3 komadi K 17'—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K II-—, 3 kom. K Ji-—, s sekundnim kazalcem K 13-50, 3 komadi K 38 — — Zamena dovo-Ijena ali pa se vrne denar brez odbitka.
Razpošilja po povzetju
272 20-3
pa tovarna ar & Hanns Konrad
c. in kr dvorni * založnik = v Mostu (Brux) štev. 1157 (Češko).
Hotnto lluatr. ceniki s nad 8000 slikami »e na »» btevo paAlJeJo grafiti in franko.


:



Znmune vožnje flvstr. Lloyda Trst
s prvovrstnim parnikom „THALIA".
Potovanje II. od 26. februarja do 24. marca
-Južna Italija, Tunis, Riviera

preko Sirakuz, Tuniza, Philippeville, Ajaccio, Villefranche, Neapolja, Palerma, Meslne,
itd. Cena za vožnjo po morju s hrano od 600 K naprej.
Potovanje III. od 4. do 21. aprila:
Velika noč na morju
191 5-4
v Južno Italijo, Tunis, Tripolis preko Meslne, Palerma, Tunisa, Grlgentl, Tripolisa, Malte, Sirakuz in Korfu. Cena za vožnjo po morju s hrano od 450 K višje.
Potovanje IV. od 26. aprila do 26. maja
Španija, Kanarski otoki in Severna Afrika
preko Malte, Alžira, Malage, Gibraltarja, Kadiksa, Madelre (Funchal) (Tenerife) iSta Cruz) Las Palmas, Tangerja, Tunisa in Korfu. Cena za vožnjo po morju s hrano od 700 K višje. Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos. Cook & Son pod pogoji, ki so označeni v
posebnih programih.
Načrte, pojasnila in prijave pri glavnem zastopstvu Avstrij. Lloyda na Dunaju l„ KSrntner-ring 6, pri Edvardu Kristanu, R. Ranzingerju In v vseh potovalnih pisarnah.
i n_«wrii ........ in.irrrii n i irn _m«»n .......... »_»ri_f j	»<* i
1 i
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Sa8vatorA (črno pivo a la monakovsko). =
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). pošiljati?« no dom sprejem« resteureter Narodnega t)emoM g. Krzifnik (Telefon št. 82.) «——
1604 35
Največja
Szantnerjevi črevlji
edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi!
črevljev
za gospode, gospe _	in otroke.
zaloga	Dokolenic (kamašen);^
KS3T Črevljev za domI^tnSlikah po
Prva in največja zaloga črevljev na Kranjskem
F. SZANTNER
MoSki čevlji od k s - napre). ženski čevlji, nizki, od Ljubljana, Šelenburgove ulice 4, Ljubljana
K 480 naprej. Ženski črevlji, visoki, od K 850 naprej.
_ Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naročila proti povzetja
iT-
Trgovci dobijo primeren popust.
Razpis službe občinskem tajnika.
Podpisano županstvo razpisuje službo občinskega tajnika z mesečno plačo K 70.
Prednost imajo penzijonisti, ki so v tej službi že izvežbani. Prošnje z izpričevalom o dosedanjem službovanju je vložiti
-	do I. marca t. I.	:
pri županstvu.	366 3 -2
Mestno županstvo v Radovljici, dne 11. svečana igos.
RAZPIS.
363 3-2
Ivan Demšar
podKousKI Min Izdelo-uatelj vozou u Ljubljani
:: Morije Terezije cesta it. 6::
priporoča svojo veliko zalogo UflTnv kritih in nekritih, VU^Ul |jčno jn trpežno izdelanih, po jako nizki ceni.
Spreim?se v pouk tudi več učencev.
Za zgradbo vodovoda v vasi Preska, občina Medvode, politični okraj : Ljubljana, na 13.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potoni javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 31. marca t. 1. ob 12. uri opo-ludne podpisanemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom : „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za vas Presko".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah.
Deželni odbor kranjski.
Ljubljana, 10. februarja 1908.
Olon Fettich=Frankheim
Gospodski in damski frizer. —— Kongresni trg 19.--
Damski salon za pranje las; z najnovejšim „zrakosušilnim" aparatom
v 8. minutah osušeni lasje.
Priporoča se nadalje v friziranje po najnovejših dunajskih in francoskih modah za plese, gledališča, koncerte in svatbe.	2782 19-1&
Postrežba tudi v hišo.
Veliki izbor damskih kakor tudi gospod-skih toaletnih potrebščin.
Parfumerija in mila iz prvih tovarn.
Izdelovanje vseh kakršnihkoli lasnih del.
Kupuje po najvišji ceni zmedene in odstrižene lase.

žno opeko
Kakor strešno, zarezno in nauadno, za oboke in zldoue jI priporoča u poljubni množini 00000000000
r	A. ROBI, BOROVNICA.
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
sc priporoča prečastiti duhovščini in cerkTcnim predstavništvom kakor p u. občinstvu u prelij vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
larstva»slikania na stekla
iz istrafešarsftvo v figuralni in navadni orna« h mentiki, stavbne ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vie v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega ia porce-lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 17« n-u Hsri«« In proračune n« zahtevo zastonj.
£
Spričevali	&Tricsi& dol s* 05 rsipolage k. sdjomalcca t oglol

Cfcteamrffmmm 1. 194%.	Tovarni tn prodaji oljnatih barv, flrneia En laka Brata Eberl, LJubljana Prodftjalna ta kompfolri T«ltfon 154. Polovnlca: Miklošičeva cesta št. 6 ^ SgrSškei ulic« št. 8	Uatanorljeno L 1842. S
Slik**]* napisov Stok ti pfaišton p)eskxr|i. Vrikt ibbia št. ScMnMdorlb teanr v tubah za akadem. slikarja. ? Elekritni obrat		Zaloga čoplčev ca pleskarja, afl- I karje In zidarje, ttediinega mazila Š; ca hrastove pode, karbollneja UdL Priporočan sc tudi sL občinstva sa vsa 2 v najino stroko spadajoče dalo v atesta |§ ia na deželi kot priznana reelao ia flaa || pa najnižjih cenah. m 765 Ba-JO tf
Predstave se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure nonoldne.
Kinematograf EDISON
s : Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s s W*r Danes v soboto nov spored.	,6fl
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-: : žani ceni. s a
Najboljše in najlepše 378 4-2
posestvo
se proda v Poljčanah ob južni železnici na Spod. Štajerskem. V hiši je go stilna, fijakarska obrt in posojilnica. Zemljišča je 30 oralov, vse prve vrste. Vsa poslopja so zidana. Krme se pripravi za 12 glav živine. Ceno in vse drugo pove Simon Prešeren, posestnik v Poljčanah.
Čudež
industrije
Nev-Vork In London nisla prizanašala niti evropski celini ter |e velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
gld. 6'90 in sicer: 6 komadov najlinejiih namiznih noiev s pristno
angleško klinjo ; 6 kom amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom amer pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom ang Vlktorla čašlc za podklado ;
2	kom efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj;
1 koin. najfin sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6-00. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 40. Američansko pat. srebro je znano, je skoz in skozi bela kovina, ki obdrži bulo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz da leta inserat ne temelji na nlkakrinl slepnrljl, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nlkdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjsko In priložnostno darilo
kakor ludl za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v
A. HIRSCHBERG-a
eksportnl HISI amer. pat. srebrnega blaga
na Dunaji II , Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina) Izvleček iz pohvalnih pisem : Bil sem s pošiljatvljo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolkn. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako ko-
S*
0

Založnik c. kr avstr. državnih uradnikov
Klobuke,
cilindre in čepice
v najnovejših laconah in v velikih izberab
priporoča m 62—28
Ivan Soklič.
Pod trsinča &t. 2. Postaji eltk.ieleinlc«.
ristna, prosim, da mi pošljete še jedno. St. Pavel pri Preboldu
Dr. Kamilo Bdhm, okrožni in tovarniški zdravnik. S poslanim namiznim orodjem sem ze!6 zadovoljen. Mihael Kovačevič, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu.	Sarajevo, 22. oktobra 1904.
Prodajalna
z opravo In stanovanjem
se odda v najem blizu farne cerkve v Trebelnem pri Mokronogu. —
Prodajalna obstoji že 28 let. — Cena po dogovoru. — Več pove županstvo na Trebelnem.	377 2-2
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta fti.
Stilikevaa * Blato kolalao v Parizu i MM
i Mili
Londonu 1905.
a priporoča proč. duhovSčlnl ifnhfltinffbe
r UdolovanJe vsakovrstne
Iz
izgotovljene obleki
Jpozarja na veliko avojo zalogo
»osebno u laviUki v največji tsbari po najnižjte cenah.
tofeiTttii] »litra uitrUikiji initn itltuliklft vidUkn
Ohranite« zdravega
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju In v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajočo in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-jmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerno tvoritve kislin ter krče je dr. Rose bnlnam sa ielodec iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
VARSLO ! "19®
> Vsi deli embalaže imajo
D
postavno deponovano var-stveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-Ja v PRAGI
c. In kr. dvornega dobavitelja
===== ,,prl črnem orlu" ===== Praga, MalA Strana, ogelNerudove ul.203.
Po pošti razpoillja se vsak dan.
Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K.
Proti vpošiljatvi K 150 se pošlje mala steklenica In za K 2-80 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, za K 8 4 velike steklenice, za K 22 — 14 velikih steklenic poštnine prostn na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri ge lekarjih : O. Piccoll, U. pl Trn-i k6czy, M Mardetschlager, J. Mayr. '12178
g Najkrajša i- najcenejša UOŽnjD»AlMjllO

Anvepsa NewYork
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v New York
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: .Finland", „Kroonland", ,Vaderland", „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika ominentnega pomena, in traja vnžn|a 7 dni.
Odbod Iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec voinjo 6ez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na Now York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulloe odalej itev. 26. od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju". 320 U 7
= Sprejme se takoj =
kolarski pomočnik.
ANTON ŠETINA, kolarski mojster, Gornja Šiška 65. 3so 5-2
Z električnim obro- g tom urejena tvornica g
G. Skrbič g
143 Zagreb 43 7 Q llioa štev. 40 O
priporoča
svoje slovite solidne in cene ža luzije, lesene, tkane in platnene rolete, železne in lesene za-tvornioe za izložbe in proda ® jalne ter prosi, naj se tej solidni @ tvornici izvoli nakloniti največje za-upanje. Ceniki in proračuni zastonj.
©
#
Krasne kravate, moderne ovra^ nike, srajce, boa za dame tu otroke, fine bluze, krila, lepe kapice in čepice, rokavice in
nogavice itd. se dobe
3237 24 najcenejše pri
a.uiuod Nozecič
Ljubljana, »ari tri 21.
Pristen le tedaj, če je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na :: rumenem papirju). ::
Doslej nedosežen! !
W. MAAGER ja
S - ■ » w k K( ii «»	S S
Ponarejanja se
(v zakonito zajamčeni opravi)
rnmeno, steklenica K 2 — belo, „ „ 3 —
pri 2348 12-10
Viljemu Maager=ju
na Dunaju.
Od 1869 uvedeno splošno v avstr.-ogrski monarhiji.
Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijab.
Glavna 'zaloga in razpo-šiljainica za avstro-ogrsko monarhijo :
W. Maager, Dunaj, 111/3, Heumarkt 3.
sodnijsko zasledujejo.
Mestna hranilnica ljubljanska
v Prešernovih ulicah štev. 3,
«lastni hiši, (popre] no Mestnem trsu zraven rotovža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 °/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 43U°lo na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	12 12—2
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Iuais Jnx&sin
« LJUBLJANI
Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogato
zalogo šivalnih strojev voznih koles in pisalih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje
brezplačen.
83 5

Trgovski vajenec =
iz poštene hiše se takoj sprejme v trgovino s špecerijo in delika-tesami.	322 3—2
Kje, pove upravništvo tega lista.
Bolnica za živino.
Ordinacija od 9.—11. dop.
: Telefon štev. 44.
143 16
Okolu 100.000 komadov v rabi, 5letno jamstvo, osem dni na poskus.
Britev 5t. 31, najtln. Dolinsko arebro - jeklo, '/.votlo brušena z okrašenim držalom, kol kaže slika v okrašeni šatul|i, K 2 50. Št. 32. Ista. toda ■'.votla, K 3'- Štev. 33. Ista, toda V,votla K 3-80. Št. 8700. S črnim, gladkim držajem,'/,votla, K1 '50 Brivska priprava v politirani leseni omarici z zrcalom, se zapre in vsebuje: britev, jermen. Jopič, posodico in milo, K 4'20, 5-50, z varnostnim glavnikom 60 v. več. — Nlkak rlzikol Ako ne ugaja, denar naza]!
Pošilja po povzetju svetovno-znana tvrdka
■ v JI-JU f«	1.VIJU dfllUlIlU-^IIBIIB ITI ur«
Hanns Konrad, c. in kr. dvorni založnik, Most (Brflx) štev. 1142 (Češko).
Glavni cenik s 3000 slikami na zahtevo zastonj in franko. 270 10 — 1
1
Izstopil sem
820 3—2
iz I. juino&tajerske kamnoseške industr, družbe v
Celju, kjer sem zadnji čas kot tehnični vodja vodil špecijelno delo po mojem izvirnem načrtu izdelanega glavnega oltarja nove župne cerkve na Teharjih. — Pravico kasirati, posebno pa delo za goraj omenjeno tvrdko hvaležno odklanjam, ker bodem vodil nadalje kakor prej svojo stroko v Celju. — Do spomladi si zgradim na že odločenem prostoru z vsem potrebnim opremljeno delavnico, sprejemam cenjena naročila, za katera se posebno prečastiti duhovščini kakor tudi slavnemu občinstvu toplo priporočam, v svojem stanovanju v Celju, Nova ulica št. 11. I. nadstropje. — Zagotavljajoč solidno in in strokovno dovršena dela po nepretiranih cenah v splošno zadovoljnost kot poprej tudi nadalje, beležim z odličnim spoštovanjem
l||||l*ri|A rAMPDIIIIf oblastveno preizkušeni in auto-
Vini/CHI« UHlnCnniA, riziranl kamnoseški mojster.


Naznanilo in priporočilo.

lUflH OGRIH
oblastv. konces. zidarski mojster in stavbni podjetnik s: ss ss v Ljubljani ss ss ss
M tm rt
trn *
se priporoča in naznanja slav. občinstvu in drugim korpora-cijam v Ljubljani, kakor tudi na deželi, da se je preselil
z Vrhnike v Ljubljano
ter bode vprihodnje tu, kakor tudi na deželi vsa v svojo stroko spadajoča dela izvrševal točno in solidno po zmernih cenah.
Stavbna pisarna se nahaja na Karlovski cesti št. 5/1.
307 6-3	Z odličnim spoštovanjem
Ivan Ogriflj zidarski mojster.
mm
«
i <3Q
8
mM
Hojcenejio in najhitrejša vožnja * Ameriko je s parniki
„ Severonemškega L(oyda
<<
■z
Bremena Ne(D-9ork
v
o
ž

s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Vfilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. mm Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. "Hk
Natančen zanesljiv poduk In veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2-86 6
Edvard Tavčar-ju, o Kolodvorskih ulicah $135-
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Ti&lerju".
Odhod li Ljubljane je vsak torek, £etrtek in aoboto. Vsa potovanja »o tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poltena reelna in aolldna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmore in na vse ostale dele aveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
lUrkeu, uiti« ia kiutrik-tijiki kljiiiriidiritTi.
BldrollCnt vidri Id sesalki
Josip Weibl
1 Sprtltzer-ja iasl. LJUBIMA, Slinikm iliei 4
priporoča m slavsemu občinstn la prečaatitt duhovAinl t Udelovanj« vsak v to stroka apa-iajočih predmetov: ilflne emretje aa atroj, obhajila« alu, ograja aa adrodTori eaueije, veftaa Trata, balkoni, verand«, stolpne krit«, itedilalke, strele-voda, itUina akna, telesne stola IUL •petij«11 teta: valjlflnl aaatorl to aolnftae plahte pe najnovejtem slstsaa s sanedvigalnlatf 1 1M9 M—>9	operami bro« vijakov.

Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče, kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, raznovrstnih čajev, konjakov, malage, Lacrimae Chriati, finega jamajskega ruma, pristne slivovke, brinjevca, tropinovca in pa vseh vrst likerjev.
Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni, kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj.	2495 26—14
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
iT^uii Beni^ar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci,
Ljubljana, Šelenburgove ulic št. 3.
Kranjsko društvo za varstvo lova
vabi vse one gozdne in lovsko varstvene organe, ki so si v teku 1.1907. pridobili posebnih zaslug za varstvo lova in za povzdigo lovskih razmer, da vložijo svoje prošnje za
odlikovanje in pohvalo
ki se podeljujeta od društva po §-u 1, točke d in f dr. pravil,
===== do 15. aprila t. I. ============================
pri odboru kranjskega društva za varstvo lova v Ljubljani.
Take prošnje mora prosilčev predstojnik overiti in morajo obsegati kratek in jasen opis zaslug.	'	252 2-1
Odbcr l^raojskega dru^tua za uarstuc Icua.
a___pS
o (m
regisfrovana zadruga z neomejeno zaveto
v lastnem zadružnem domu y Ljllbljflfll
na Dunajski cesti itev. 18
je imela koncem leta 1906 denarnega prometa upravnega premuženja.........
K 50,486.935-14 K 11,325.728-62
obrestuje hranilne vloge po 4 V|o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1006 ... K 11,060.929*20.
Posojuje na zemljišča po 5 1/4% z l'/2°/o na amortizacijo ali pa po 5 1/4 °/n brez amortizacije ; na menice po 6%.
Posojil, sprejema tudi vsak drugI načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven
N K N N K N N
K
jtf	nedelj in praznikov.	201
jhoaaaWXXXXXXXMXa JJOR
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta je že 38 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev. Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
ih.
Herbabny-jeva
aromatiška esenca.
Že 33 let uvedeno in najbolje preizkušeno, boli 1 ajša-joče mazilo. Lajša in odstrarga bolečine v udih in kitah, kakor tudi nervozne bolesti.
Cena steklenici 2 K, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2649 b
Edino izdelovanje in glavna razpošiijatev: Dr- Hellmann-o va lekarna „zur Barmherzigkeit", DUNAJ, YII.|i> Kaiserstr. 73-75.
V zalogi je nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Voliperku.
pri Plznu, Čeiko.
Ceno češko posteljno perje!
5 kg nov temu K 9 60, bol|se K i -polbelo skublicno K 18 — . belo K Jr — BiKžnobelo, kol puh mehko skublj K 10—' 42~-	Iranko po po^
vietju Zamena dovol|ena proti povrnuvi poštnine. Benedikt Sachsel. Lobe» it. n.
H Kašelj! ET
2360 Kdor 24-15 VJ
ljubi svoje zdravje, ga odstrani 5345 not potr spričev. dokazuje o izbornem učinku
■ - Kaiser-jevih - ■
karamel za prsa
- s tremi jelkami. -
Zdravniško preizkušene in priporočene proti kaliju, hripavosti, kataru, slezi, kataru v grlu, oslovskemu in dušljivemu kašlju
Zavoj 20 In 40 vin., Skalljica 80 vin dobivajo se V Ljubljani) Lekarna pri ,,Orlu" pri želez mostu, de-ieina lekarna pri ..Mariji Pomagaj", E Leustek, Ubald pl Trnkosiy, Jos. Mayer, pri ,,Kroni" A Bohinc, vogal Rimske in Bleiveisove ceste . Ivan Ojuričič v Metliki, Karol Andrijanii v Novemmestu, Karol Šavnik v Kranju In )osip Močnik, lekarnu pri ,,Sv Trojici" v Kamniku
7flhtDnnftO bre7PIai!no dopoSiPatev mojega ilust, blllllCVUJlC cenika z nad 1000 slikami. -
Jamstvo več let Vsako nepopolno blago vzamo
nazaj za popolni znesek. Slika '/j nav. velikosti.	611 4tj
St. 365
srebrna dam-skaremont.gl 3-50
St. 322
srebrna moška ' remont. 3'50
St 337
srebrna s sidro 15 kamnov 5« — dvojni plašč 6*50
Št. 341, srebrna s sidro dvojniplaščl5kam-nov, posebno močna 7—9-50
Anton Klffmiinn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnino. Izvoz t vse dežele. Maribor L 5., atajer&ka.
Dr. Ko?acs=evo mazilo za roke.
V rabi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. — Lon£ek I K 20 v.
»International" odstranj. maha
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. — Steklenica 6 K.
Razpošilja po povzetju lekarna pri Mariji Pomagaj, Budapest, Liszt Fe-renez-ter 20. Dobi se v lekarnah in drogerijah-
Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
aodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2319
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & Co. Draždanl In Tečla n. L.
je in. ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohrraitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50—48
KOlfACNICA
preskrbljeno z vsem potrebnim kovaškim orodjem se odda v najem v Retjah, Loški potok (vse v dobrem stanju in obilo zaslužka). Ponudbe na	358 3—3
Josip Gregorič
Loški potok, P. Travnik (Kranjska).
Obrtno naznanilo
Udano podpisani, lastnik tvrdke M. Kune v Ljubljani, usojam si svojim cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu javiti, da otvorim z dnem 20. februarja t. 1. v prodajalniških prostorih
Dvorni trg št. 3, na voglu Židovskih ulic A ICUNC« i
0000E000000Q00000000Q00000 pod tvrdko Jf^M lml#Il\l o®
veliko in moderno zalogo oblek za gospode in dečke
iz lastnih in tujih izdelkov. Kot strokovnjak, v zvezi z najboljšimi tvrdkami, mi bo mogoče z nizkimi stalnimi in na vsakem predmetu označenimi cenami zahtevam kupujočega občinstva v vsakem oziru zadostiti.
Naročila po meri izvrševal bodem kakor doslej v mnogoletnem obrtovanju po najboljših močeh v zadovoljstvo svojih naročnikov.
Priporočevaje svoje sedaj povečano podjetje blagonaklonjenosti slav. občinstva bilježim
400 8 — 1
z velespoštovanjem
A. KUNC, Dvorni trg št. 3.
Poirainica t Bran. ifUJAMptl	^OSREDNJA BANKA čeških hranilnic, r-vr-s a ▼ * rtJsftrednf banka českvoh SBOfHelan)		^ Del. kap. IfiOOMO'— H ~ Teltenml: »SporobaakaT. J 2 Deponiranje kavcij ia f ~ vadi] raznih vrat m Eakont menjic bum _ | denarnih zavodov. g • Bankovnc informacije ; in avete brezplačno.
	'"Vloge ■■ knjižeče in raftua 4 % ia 4 >/« 1 Kapovaaje in prodaja vredn. papirjev. Uprava ia ftuvalna zaloga brezplačno. |	Poeogila okrajem, meatom, ob&inam In drugim javnim korporactjani preti amortizaciji na 4 J* In '/<*/. upravne pristojbine. Financiranje Javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/. ban-kovnih obligaolj, katere uživajo pupilarno sigurnost ia se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.	
vzajemno mmm društvo v uubljani
Kongresni trg 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure
po 4
31 O 4
to je. d£ye za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto.
Druge hranilno knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
--Najsigurnejfta prilika za Atedenje!
Kanonik J. Su&nik 1. r., podpredsednik.
Rentni davek pla^a hranilnica sama. <949 82-1 Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
5 3
rs o
t? 3
rjm
Iu
m
5 9