SLOV EN
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman Teljaj: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
meBec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leL.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) »sprejema npravnlStvo ln ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva t e 1 e f 6 n - it e v. 74.
^tev. v O.
V Ljubljani, v torek 29. marca 1898.
Letiiili XXVI
Izjava slovanske krščansko-narodne zveze.
(Telefonično poročilo.)
Dunaj, 29. marca.
Danes je načelnik slovanske krščanske zveze posl. dr. Šusteršič v imenu zveze govoril z velikim vspehom ter podal nastopno izjavo: Slovanska krščansko - narodna zveza mi je naročila označiti svoje stališče nasproti programatični izjavi ministra predsednika oziroma njegovega kabineta.
Nase stališče je označeno po naših znanih načelih ter s tem, da smo v organizovani zvezi s strankami desnice. Mi vstrajamo neomajno tudi v bodoče pri adresnem programu strank večine, za katerega vresničenje se trudimo v zvezi z drugimi strankami desnice. Stoječ v tej krepki parlamentarni zvezi mirno gledamo na razvoj dogodkov v prihodnosti. Sedanji vladi nasproti stojimo mi neodvisni in popolno brez predsodkov.
Vladina izjava sama ni mogla odgovarjati našim željam, ker se je sukala le v splošnih izrazih, ki se morejo, kakor je že strankarsko stališče dano, različno da celo nasprotujoče si razlagati.
Razven tega pa pogrešamo v tem programu marsikaj, kar bi po našem prepričanji moralo stati v korist države in narodov v programu vsake avstrijske vlade.
Pred vsem pogrešamo, da se ne povdarja oni moment, na kateri treba v sedanji dobi, ko so politične in socijalne razmere zelo zmedene ter je spodkopana vsa avtoriteta, pokladati največjo važnost, namreč verski moment, kot podlaga avtoritete, reda in miru.
Mi pogrešamo, da vlada ni določno in ne-dvomljivo označila svojega stališča glede n a -
rodnih vprašanj v Bmislu popolne jednako-vrednosti in jednakopravnosti vseh narodov v državi. To je jedna najvažnejših in najbolj nujnih zahtev naše zveze, v kateri so zbrani zastopniki v pravicah prikrajšanih da ne rečem zatiranih narodnostij, ki so večidel po vseh deželah, koder bivajo, prisiljeni bojevati obupen boj za svoj obstanek.
Mi opozarjamo le, da navedemo nekaj vzgledov, na že večkrat v zbornici pojasnovane prež a-lostne, dan za dnemhujše in neznos-nejše razmere Slovencev in Hrvatov v Primorju, Slovencev na Koroškem in Štajerskem. — Jednako nepovoljne so razmere za llusine v Bukovini, kjer se ne ozirajo na njih politične, kulturne, narodne in celo verske ozire. Pa tudi v Galiciji se razmere za Rusine ne morejo imenovati povoljne. Res je, da se je v zadnjih letih narodno nasprotstvo v Galiciji nekoliko ublažilo mej Rusini in Poljaki, vendar se vladi in njenim organom, vzlasti nižjim, ne more prihraniti očitanje, da je bila njih naklonjenost narodnemu razvoju Rusinov zelo pomanjkljiva, kar pa sme na podlagi jednakopravnosti zahtevati vsak narod od vlade in njenih organov.
Vsemu temu pa treba še dostaviti, da celo v onih deželah, v katerih so po nas zastopane narodnosti v ogromni večini, kakor na Kranjskem in vDalmacij i, ne vživajo v svojih zmernih in pravičnih narodnih težnjah od poklicane strani one mere naklonjenosti, ki je potrebna, da se primerno in pravično ure de narodne in vzlasti jezikovne razmere v teh deželah.
Vsled teh razmer bo vsakemu jasno, da hočemo do zadnjega porabiti svojo krepko parlamentarno postojanko ter delovati z vsemi silami
na to, da se vredi pravično tudi nam po osnovnih državnih zakonih zagotovljena narodna jedna-kopravnost.
Simpatično pozdravljamo lepe besede, s katerimi se vladna izjava spominja potreb in k o r i s t i j delavskih stanov. Mi pričakujemo, da bodo v kratkem tem beseda m sledila tudi primerna dejanja ter da so bo potom temeljitih preosnov delalo na to, da se zboljšajo tako nujno in pereče socijalne razmere.
Nasproti pa si ne moremo kaj, da ne bi iskreno obžalovali, da se vladna izjava šo posebe no ozira na žalosten, korenitih preosnov nujno potreben položaj kmet-s k c g a stanu, ki se mora označiti kot steber državnega in socijalnega reda in čegar \arstvo nalaga državi kot dolžnost njena lastna državna korist.
Marsikaj je se v vladni izjavi, s čemur se ne moremo strinjati, vender smo mnenja, da sedanji trenutek ni pripraven zato, da bi se spuščali v nadaljne podrobnosti. Tembolj, ker niso programi ono, po čemer presojamo vlado ter za stalno nasproti njej določimo kot stranka svoje stališče. Važnejše v tem oziru so osebo, ki so združene v ministerstvu, odločilna pa so njegova dejanja!
Gotovo zolo čislamo vse člane Tbunovcga kabineta ter smo jim osebno zaupljivi. Toda vse to čislanjo in zaupanje no more odstraniti neprijetnega dejstva, da nobeden izmed članov kabineta ne pozna zelo zamotanih, desetin desetletja zanemarja-n i h r a z m e r j u ž n i h dežela, kar je tembolj obžalovanja vredno, ker se ista pomanjkljivost kaže pri vseh važnejših uradnih mestih v posameznih ministerstvih.
LISTEK.
Nansenovo potovanje na sever.
(Govoril kanonik J. S u š n i k v »Katoliškem domu«.)
(Dalje.)
Prve dni aprila sta prišla naša popotnika na 85° 54' severne širjave. Neprestani ledeni grebeni so neznansko ovirali nadaljno prodiranje in z ozirom na to, da psi vedno bolj pešajo, je Nansen spoznal, da mu severnega tečaja ne bo mogoče doseči. Poskušal je sicer še par dni prodirati naprej ter dosegel dne 8. aprila 1895 86° 13' 36" severne širjave, kamor pred njim še nikdo ni prišel. Proti severu se ni videlo dalje druzega, kot jednolična ledena planjava, posuta z ledenimi ploščami in skladi.
Sklenil je torej vrniti se in priti na Fran Jo-sipovo deželo. Odkar je ladijo zapustil, prehodila sta s tovarišem okoli 250 km. (približno tako daleč, kot je zračna črta od Ljubljano do Dunaja). Pot nazaj v Fran Josipovo deželo ni bila nikakor mikavna, kajti ona znaša 680 km., približno tako daleč, kot iz Dalmacije v Prago. To pot je bilo treba napraviti peš po samem razoranem ledu, polnem razpok in grebenov, proti vsem vremen-
skim nezgodam nobenega druzega varstva, kot slab šotor. Mraz je meseca aprila sicer nekoliko ponehal, toplomer je kazal pa vendar le 27 do 35 stopinj C. pod ničlo.
Dne 9. aprila sta se vrnila. Prve dni je bil led malo bolj raven, v osmih dneh sta prešla blizo 125 km. Vreme je postajalo sicer malo gor-keje, pa vendar le še 25 do 30 stopinj C. pod ničlo. Opoldan je vsa karavana nekoliko počivala, potem pa so zopet odrinili dalje. Kader je za pse zmanjkalo hrane, sta ubila jednega psa ter ga dala drugim v hrano. Žalostno sicer, pa sila kola lomi. Zelo sta želela naleteti na kacega medveda, da bi vsaj pse jedenkrat dobro nakrmila. Do 4. maja je že deset psov padlo, imela sta jih še 16, ki so bili pa vsi zelo zdelani. Pot je postajala sem ter tj o zelo težavna, zlasti sta morala naša popotnika sama pomagati sani vlačiti čez grebene in sklade, ker so psi obstajali pri najmanjšem zadržku. Dne 15. maja sta vso blago, kar sta ga šo imela, zložila na dvoje sani ter ž njima in z 12 psi korakala dalje proti jugu. Vedno nove zapreke so se jima stavile nasproti. Nastajale so na več mestih široke razpoke, katere so bile s tankim ledom pokrite. Led teže ni držal, čolnov pa ni bilo varno v vodo spraviti, ker bi bil tanek oster led platno
v kratkem preglodal. Trebalo je delati dolge ovinke, predno se je našel ugoden prehod. To se je ponavljalo odslej neprestano, široke razpoke v ledu so se neprestano vrstilo z vedno večjimi grebeni, a utrujeni psi dostikrat niso mogli več sani zmagovati.
Toplo južno vreme je nastajalo, sneg je bil vedno bolj moker, popotovanje vedno težje. Tako sta se borila cel mesec junij. Večkrat sta morala čolna postaviti v vodo, naložene sani povprek čez oba čolna, da je nastal nekak brod, na katerega so zlezli še psi — bili so še trije — in na tak način se prepeljavali zopet na drugo stran. Nekaj tulnjev in ptičev sta ustrelila in tako sebi in psom hrane preskrbela. Cel mesec julij sta prodirala zelo počasi naprej proti jugu. Težavo so se tem bolj množile, ker sta nazadnje le z dvema psoma še popotovala.
K sreči iu je obiskala medvedka z dvoma mladičema, katere sta ustrelila in so zopet za nekaj časa z živežem preskrbela. 24. julija sta zapazila daleč na jugu tolikanj zaželjeno suho zemljo, Fran Josipovo deželo. Toda neznanske opovire, neprestani grebeni in zopet nezamrznjeno morje ju jo zadržavalo še celih 13 dnij. predno sta mogla stopiti na suho. Nansen toži, da jo bila lo ta zad-
Nadejamo se pa vender, da se bo vlada kar najhitreje poučila nepristransko in temeljito o razmerah naših južnih dežel ter vse primerno ukrenila, d a se kmalu korenito zboljšajo nezdrave razmere.
Zato hočemo konečno vlado presojati po njenih dejanjih in potem vravnati svoje postopanje. — Mi pričakujemo, da se bo vlada ozirala na potrebe prebivalstva vseh v naši zvezi zastopanih kraljestev in dežel in sicer v kulturnem, gospodarskem in narodnostnem oziru ter o d s t r a-n i 1 a dosedanje na vseh poljih javnega življenja obstoječe krivičnosti.
Vender pa nikakor ne moremo prezreti, da je vlada sedaj v izredno težavnem položaju ter da mora pred vsem skrbeti za to, da uvede zopet redne parlamentarne razmere in redno poslovanje zakonodajstva.
Zato izjavljamo naravnost, da smatramo za svojo patrijotično dolžnost brez pridržka in z vso močjo podpirati vlado pri tej prvi in nujni akciji, prešinjeni prepričanja, da so v nevarnosti najvišji interesi drža v e , interesi, za katere nas bo najti VBikdar v prvih vrstah na braniku, zveste pa-t r i j o t i č n i m n ač e 1 o m , k i s o globoko zarisana v srca vseh od nas zastopanih narodov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. marca.
Državni *bor zaključi najbrže danes razpravo o vladni izjavi in nato se prične debata o nujnem predlogu nemških opozicijonalcev, naj se zatoži ministerski predsednik grof Badeni radi znanih jezikovnih naredeb. Povodom razprave o tem predlogu bode nemška klika najbrže napela vse svojo moči, akoravno jej mora že sedaj biti jasno, da ne prodre s svojimi zahtevami. Predlog, tičočih se obnovitve nagodbe z Ogersko, vlada bojda ne predloži pred Veliko nočjo, marveč šele tedaj, ko se bodeta konstituirali obe kvotni de-putaciji. Nasprotno se pa zatrjuje, da bo finančni minister dr. Kaizl že v prihodnjih dneh predložil državni proračun in razvil običajni finančni eks-pozej.
Katoliška ljudska stranka je izgubila po poročilu raznih, večinoma liberalnih listov v poslednjem času dva člana iz svoje srede. Izstopila sta dva tirolska poslanca, namreč zastopnik Inomosta in inodolskih mest dr. Kapferer in zastopnik pustodolskih kmečkih občin dr. Schopfer. Pred nekaj dnevi je bila kriza v tej stranki še bolj akutna in splošno se je sodilo, da izstopi iz kluba katoliške ljudske stranke z baronom Dipau-lijem vred sedem državnih poslancev. Toda posredovanjem posl. Karlona se je kriza rešila še precej ugodno in je imela le to posledico, da je baron Dipauli odložil načelništvo in izstopil iz parlamentarne komisije desnice. Vsled tega se je
nja pot izmed vsega najhujša, sosebno ker jima je še nasprotni veter led, po katerem sta hodila, odganjal nazaj proti severu.
Ravno te dni, bilo je 5. avgusta, sta imela z medvedom neprijeten sestanek, kateri bi bil kmalu obema osodepoln. Vlekla sta ravno sani čez visok greben ter jih na nasprotni strani zopet spuščala navzdol, ko najedenkrat Nansenov tovariš, .Johansen, naglo zakriči: »Hitro puško!« Nansen se ozre in vidi medveda, ki je ravno njegovega tovariša s taco na tla podrl. Nansen je hitel puško vleči iz sani, toda puška je bila v zavoju in je ni mogel dovolj hitro izvleči. Tovariš mu zakliče v drugo : »Strelaj takoj, da ne bo prepozno.« Toda vse to bi ga ne bilo rešilo, da nista oba psa režala v medveda, kateri je za trenutek .lohansena spustil, ter po vsakem psu jedenkrat s taco zamahnil. To pa ga je toliko zamudilo, da je Nansen slednjič puško izvlekel in na dva koraka medveda v glavo ustrelil. Razun nekaterih prask, ni bilo nobene poškodbe.
Kakor sta si potem stopinje .v snegu ogledala, se je medved ob ledenem grebenu priplazil k njima, ko sta sani čez rob spravljala, potem pa tako nenadoma greben preskočil in na nju planil, da ga nista niti trenutek preje opazila.
(Dalje sledi.)
splošno sodilo, da so s tem poravnana vsa na-sprotstva v stranki. Najnovejši izstop pa je pokazal, da v stranki še ni bilo vse v redu. Sicer pa, kakor rečeno, glasila katoliške ljudske stranke še ne potrjujejo te vesti. V parlamentarni komisiji desnice je stranka za sedaj zastopana po poslancih dr. Ebenhoeh, dr. Fuchs, Karlon in Ze-hetmayer.
Nemška sodba o Sch&nererjancih. Minulo nedeljo se je vršil v Brnu precej dobro obiskani shod zaupnikov nemško naprednih strank na Moravskem. Shoda se je vdeležilo poleg državnih in deželnih poslancev več županov in drugih vplivnejših oseb iz nemškega tabora. Govorilo je na shodu več govornikov, ki so vsi naglašali nujno potrebo jedinosti mej nemškimi strankami, ne oziraje se ne na levo, ne na desno. O političnem položaju posebe je govoril posl. dr. Gross. Omenjal je najpreje jezikovnih naredeb ter izjavil, da so Gautscheve jezikovne naredbe ravno tako malo vsprejemljive, kakor Badenijeve. Nemški poslanci morajo zahtevati, da se uredi jezikovno vprašanje na podlagi nemštva kot državnega jezika. Akoravno je še daleč čas, ko bo mogoče kaj tacega doseči, vendar je treba neprestano paziti nato in ne izpustiti teh zahtev izpred očij. Thu-novo ministerstvo je ne glede na njegovo stališče vzbudilo popolno nezaupanje pri Nemcih že radi njegove sostave same, ki mu morajo vsled tega odgovoriti z najodločnejo opozicijo. Drugo vprašanje pa je, kaka naj bo ta opozicija. Vprašanje, ali naj se takoj ali pa pozneje spremeni v obstrukcijo, je zgolj taktično in odločujejo o tem samo tisti, ki se vdeležujejo boja. Paziti pa morajo, da se ne bodo dali terorizovati nikomur, tudi v parlamentu ne. Jedinosti nemštva je precej nevaren boj, ki ga vprizarja mala nemška stranka pod Schonererjovim vodstvom, kar je tem bolj obžalovati, ker je naperjen ta boj proti ostalim nemškim strankam, ki se vsled tega ne morejo s tolikim vspehom boriti napram skupnemu sovražniku. Nemške stranke bodo Schonererjance vsi-kdar z veseljem pozdravile, ako so hočejo pridružiti celokupnosti, toda zapovedovati si pa ne dado od njih prav ničesar. Iz teh vrstic Schonerer in VVolf lahko sprevidita, koliko simpatij uživata pri svojih nemških bratih. Kdo ve bode li spametovala kričaške prusake taka sodba?
l)rey/usova afera je znova na dnevnem redu v nekaterih francoskih krogih. Razni, seveda Zoli in drugovom prijazni francoski in angleški listi objavljajo razna pisma, iz katerih je razvidno, da je vse, kar se očita Dreyfusu, učinil major Esterhazj- v sporazumu s francoskim generalnim štabom. Pisal je baje vsa tajna pisma ter izdajal načrte in sicer iz tega vzroka, da izvabi tajnosti od nemškega in italijanskega vojaškega atašeja. »Matin« ve celo poročati, da bo Dreyfus pri pri-zivni sodbi oproščen, ker se zagovorniku Labo-ri]u ni dovolilo, staviti vprašanja na generala Bois-deffre in ker se ni dovolil vstop v dvorano soprogi Boulancy. Ali se gro tu za nove laži v tej premnogozlagani in vsestransko zamotani aferi, ali tiči morda v teh poročilih zrno resnice, pokazala bo morda bodočnost.
Splošne volitve na Španjskem so se izvršile minulo nedeljo pod vtisom najnovejih dogodkov v zunanji politiki še bolj ugodno, kakor je vlada sploh pričakovala. Vladajoča liberalna Sagastova stranka razpolaga v kongresu ali spodnji zbornici z več nego 300 glasovi, zagotovljena ji je torej znatna večina. Volitve v senatsko zbornico se vrše 10. aprila. Sagasta bode imel torej proste roke v vsakem slučaju, to se pravi, z zaupanjem, ki ga uživa v zbornici, bo lahko uravnal svoje korake. Sicer pa morda ne bode tako hudo in se dosedaj še ne more reči, da je neizogibna vojska.
Lord Salisburi/, angleški ministerski predsednik in zunanji minister, bo najbrže v najkrajšem času odložil težavno breme in je prepustil mlajšim močem. Mož radi svoje visoke starosti ni več sposoben za mesto, katero sedaj zavzema, čim bolj resen postaja zunanji položaj in čim bolj se zapleta Anglija v razna inozemska vprašanja, tem manj vspešno je delovanje njegovo. Vsled tega se splošno sodi, da se Salisbury kmalu umakne s pozorišča. Na njegovo mesto imenujejo razni listi Salisburyjevega prednika Roseberyja, ki se je pred nekaj časom priplazil iz samotnega brloga ter stopil v javnost; mož se je baje za-
dostno odpočil od napornega dela in si upa na novo poživljen zopet voditi državno krmilo.
Cerkveni letopis.
O oistercijanskem redu.
(Ob 800letnici njegovi spisal Jos. B e n k o v i C.)
Da rod spozna očete, Gojitelje prosvetel
A. Funtek.
Slavno vladajoči Leon XIII. je kmalu po svojem nastopp kot papež pisal kolinskemu nadškofu pismo (ddo. 24. dec. 1878.), v katerem pravi med drugim: »Naše srce ne bo mirovalo, dokler bomo gledali verske družbe in pobožne kongregacije v velikansko nevarnost duš razkropljene«. Ob jednem poudarja, da je treba cerkvene redove pokazati svetu take, kakoršni so v resnici po svojem življenju in dejanju.
Ko je bil 1. 1896., 18. aprila, linški škof dr. Doppelbauer z opatom samostana SchlUgl in z nekaterimi drugimi duhovniki pri papežu v avdi-jenci, obrnil je Leon XIII. pogovor na cerkvene redove ter govoril navdušeno o poklicu in važnosti samostanov zlasti v sedanjih časih. Z mla-deniškim ognjem je poudarjal, naj bodo samostani moč čednosti in znanosti (»robur virtutum scientiarumque«) ter k škofu obrnjen dostavil: »verski redovi morajo zopet vseveteti; Ti ves, kako se brezbožnost košati po svetu, kako se nravi kvarijo«; (»ordinos religiosi reflorescant oportet; scis, quomodo impietas debacchetur per mundum, moreš corrumpantur«), in tej splošni demorali-zaciji v bran so redovi najboljša, najkrepkejša moč.« Nadalje jo govoril sv. Oče: »Ti veš, koliko so delali od Boga razsvetljeni možje Benedikt, Bernard, Norbert, Frančišek, Ignacij in tako mnogi drugi. Takih mož nam mora Bog zopet poslati!« Obrnivši se na opata je sklenil svoj nagovor: »Tales viri resurgant necesse estl Sic et Tu cum Tuis fortiter pugna!« (»Treba je, da taki možje zopet vstanejo! Tako se vojskuj srčno tudi Ti s svojimi!«) To izgovarjajoč je sv. Oče opatu ljubeznivo stisnil roko.
Jedna največjih zaslug knezoškofa dr. Jakoba Missie je, da se je za njegove vlade v ljubljanski škofiji redovno življenje zopet razvilo. V tem pogledu se je tekom 18 let za našo deželo več storilo, nego popreje v sto letih, sploh od one dobe dalje, ko so bili samostani na Kranjskem večinoma zatrti. S tem je vložen močan temelj za nadaljni sveži procvit verskega življenja med nami. Kakor v vsem svojem delovanju, tako je tudi v tem pogledu deloval prevzvišeni višji pastir popolnoma po navodilih in v duhu svete stolice. Kakor nekdaj, tako se bodo tudi poslej na Kranjskem vedno bolj vresničevale besede Pija IX. : »Cerkveni redovi so jedro hrabrih čet med vojaki Kristusovimi, ki so bili javni krščanski družbi v največjo korist, v najlepši kras in najmočnejši branik.«
Tekom letošnjega leta se naselijo cisterci-janski redovniki v staroslavnem stiškem samostanu na Dolenjskem, katerega so njih redovni bratje pred 112 leti morali zapustiti. Bih so svoje dni dobro znani in občno priljubljeni po celi deželi; a tekom časa, ko jih ni bilo več med Slovenci, je spomin na-nje preminul. Sled za njimi je ostal le v medli kranjski zgodovini in v delih, katera so tekom stoletij izvršili.
Letos 21. marca, v god sv. Benedikta, je poteklo 800 let, odkar se je cistercijanski red ustanovil. V spomin na to vzamejo tem rajše redovniki zopet v posest stiški svoj nekdanji dom, ki je bil jeden prvih po začetku njih redu. Da se spomin nanje poživi, predno se naselijo med nami, opišem v naslednjih vrstah njih red, kako se je začel, razvil, kakšna je njegova notranja vredba ter samostan, ki ustanovi v Stičini novo kolonijo.
(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. marca.
(Dr. Janez Mencinger) je slavil včeraj v Krškem svojo šestdesetletnico v krogu svoje družine in svojih prijateljev zdrav in krepak. Dr. J. Mencinger je znan kot pisatelj slovenski ter se odlikuje po svojem krasnem jeziku, krepkem slogu ter je izviren v svojem pripovedovanju, ki kaže globoke misli. V zadnjem času je mnogo pozornosti vzbudil njegov spis »Hoja na Triglav,«
kateri je objavila »Slovenska Matica«. Marsikaj dr. Mencingerja in nas sicer loči tako v slovstvu, kakor v politiki, toda vkljub temu moramo pripo-znavati njegove vrline in zato kličemo zaslužnemu slovenskemu pisatelju in plemenitemu rodoljubu ob njegovi šestdesetletnici: Na mnoga leta!
(Poslopje za višjo gimnazijo) se prične kmalu graditi ter mora biti dovršeno do 1. sept. 1899. — Stavbeni odbor razpisuje pripravljalna in zidarska dela. Načrti so na ogled pri stavbenem oddelku deželne vlade od 15. aprila naprej ter je ponudbe za zidarsko delo vložiti do 30. aprila 1.1. pri stavbenem odboru, čegar načelnik je dvorni svetnik Scbemerl.
(»Pripravniški dom«.) Opozarjamo na redno letno zborovanje društva »Pripravniški dom«, ki se vrši v četrtek, dnd 31. marca ob 11. uri dopoludne v konferenčni sobi c. kr. učiteljišča na Resljevi cesti. Želi se obilne udeležbe.
(Železnica Trebnje-Mokronog.) Železniški minister je na podlagi dne 17. jan. izvršenega pregleda železniške črte nameravane od Trebnjega čez Mokronog v Tržišče s samotež - tirom do Št. Janža potrdil, da se smejo na tej odobreni podlagi nadaljevati priprave za ta železnični načrt.
(It Sore.) Praznik Marijinega oznanjenja je bil za sorške farane vesel, krasen dan. Ta dan se je namreč ustanovila po prizadevanju našega za vse dobro vnetega gospoda župnika Franc Hierscheta pri nas Marijina družba, lles prav gin-ljivo je bilo gledati, s kako vnemo in kolikim zaupanjem je lepo število 52 mladeničev in 120 deklic sprejelo družbino znamenje svetinjo Matere Božje ; mnogim navzočim porosile so solze oči blaženega veselja, ko so gledali krasni prizor, kako se krepki mladeniči in čvrsta dekleta podajajo z brezmejnim zaupanjem v varstvo preblažene Device Marije. — Počastil je tudi to slovesnost s svojo navzočnostjo g. kanonik i dekan F 1 i s, kateri je s svojim krasnim govorom slovesnost še povišal in mladeniče in deklice spodbujal, k srčnosti da ostanejo dobri in zvesti Marijini otroci vsikdar. Bog daj svoj blagoslov ! Z. P.
(Še ni konca.) Tržaški židovski list »Piccolo« še ne more mirovati, hujska še nadalje proti škofu. V neki notici od sobote zjutraj razpošilja izmišljotino med svet, da nameravati o Veliki noči pri slavnostih pri sv. Justu sodelovati slovenski pevski društvi »Danica« s Kontovelja in »Hajdrih« s Pro-seka. Namen teh izmišljotin je očividen: razburjati in hujskati hoče tržaške slovanojede še nadalje na škoia in Slovence in uprizoriti kak javen škandal, česar so toliko željni pisuni v uredništvu »Piccolovem« in pa pisarji na tržaškem magistratu. Ta namen pa postaje že tako neslan celo italijanskemu prebivalstvu, da Žid z lesnega trga ne bo napravil več dosti »kšefta« ž njim.
(Ljubljana-Pulj.) Iz Istre: Kranjskega deželnega glavarja namestnik pl. Lichtenberg je energičen mož. Nedavno se je spozabila galerija v deželni zbornici, da je glasno dajala priznanja besedam poslanca gospoda kanonika Kalana, takoj jej je zagrozil z izpraznenjem, ako da še od sebe »die geringste Aeusserung« soglašanja z večino zbornice. Ne samo, da smo menili, da se nahajamo ne v slovenskem, marveč kje v kakem pruskem deželnem zboru, spomnili smo se tudi h kratu glasovite — puljske galerije. Ako bi predsedoval n pr. baron Lichtenberg jedenkrat puljski zbornici, bilo bi interesantno videti, ako bi bila tamošnja galerija tudi tako poslušna, kakor je ljubljanska, in ako bi ne bila, kako bi se ali v čem bi se potem razlikoval baron Lichtenberg od — dr. Campitellija. Je pač razloček med galerijami, je pač razloček med — večinami in — manjšinami, je pač razloček med predsedniki in je pač razloček med — Ljubljano in Puljem!
(Spominske svetinje.) Glasom neke nove naredbe imajo pravico do jubilejnih, ali kakor se sedaj oficijelno nazivljajo, spominskih svetinj vsi podčastniki, ki bodo 2. decembra letos v prezentni službi, ne oziraje se na to, koliko časa je kedo v prezentni službi. — Nadalje se opozarja, da se pri uračunavanju službenih let smejo ušteti le leta aktivne vojaške službe, ne pa tudi čas, ki se je morda dodal pri odmerjenju pokojnine.
(Mojsterski tečaji za čevljarje.) Po naročilu c. kr. trgovinskega ministerstva priredi c. kr. teh-nologiški obrtni muzej na Dunaju tudi 1. 1898 mojsterske tečaje za čevljarje. Poučevalo se bode
v jemanju mere, v strokovnem risanju, ročnem delu, v izdelovanju čevljev s stroji in v obrtnem knjigovodstvu in kalkulaciji. Tečaji trajajo po 6 tednov in to štiri ali petkrat v letu. Za vsprejem v tečaj morejo prositi čevljarski mojstri in pomočniki, če jih priporoči občinski urad in zadruga ali kako strokovno društvo. Prednost imajo prositelji, ki se morejo izkazati z že pridobljeno strokovno izurjenostjo, dalje mojstri pred pomočniki in med poslednjimi zopet taki, ki nameravajo svoj obrt v kratkem samostojno izvrševati. Vspre-jeti morejo biti le taki prositelji, ki so že 24 let stari, a niso še prekoračili 45. leta in so vojaščine prosti. Prošnje za vsprejem v tečaj jo vložiti pri ravnateljstvu c. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja (Dunaj IX./2, Wiihringerstrasse 59). — V prošnji mora prositelj navesti starost in občevalni jezik, koliko časa je že mojster ali pomočnik, potem v katero trgovsko ali obrtniško zbornico je pristojen in slednjič za kraje, kjer ni železniško postaje, najbližjo železniško postajo. Dalje je pripomniti, če je prositelj obiskoval kako obrtno na-daljev. ali strok. šolo. Učnina je 25 gl., vpisnina 2 gld. Manj premožnim se omogoči obisk tečajev z oprostitvijo učnine in s podelitvijo ustanov. — Prošnje za oprostitev učnine je vložiti pri ravnateljstvu c. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja. Prošnje za ustanove je nasloviti na c. kr. trgovinsko ministerstvo, a jo iste vložiti pri imenovanem ravnateljstvu in se jim mora poleg gori omenjenega priporočila priložiti tudi ubožno spričevalo. Mojstri naj priloži tudi obrtni list; vojaške prehodnice in delavske knjižice naj se ne prilagajo. Ustanovo znašajo za obiskovalce, stanujoče na Dunaju po €50 gld. za mojstre in po 50 gl. za pomočnike; za vnanje obiskovalce po 90 gld. za mojstre in po 70 gld. za pomočnike. — Razun tega se zunanjim štipendistom povrne vožnja v III. razredu osobnega vlaka na Dunaj in nazaj. Vpisnino mora vsak obiskovalec plačati. Komur Be dovoli ustanova, ta je ob jednem oproščen tudi učnine. Vpisnino mora vsak obiskovalec plačali. Prošnje na ravnateljstvo c. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja so kolka proste, istotako tudi prošnje na c. kr. trgovinsko ministerstvo, če jim je priloženo ubožno spričevalo. Prošnje za vsprejem v jednega teh tečajev se lahko vložč vsak čas ; želja za uvrstitev v določeni tečaj se bo po možnosti upoštevala; v jeden tečaj se more vspre-jeti le 15 obiskovalcev. Razglasilo o teh tečajih je vsakteremu na ogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
(Razpisana) je služba učitelja pri sv. Gregorju. Prošnje je vložiti do 30. aprila okr. šolskemu svetu v Kočevji.
(Koroške novice.) Nad 3000 Lahov prišlo je dne 22. t. m. preko meje pri Pontablju, iskat si v Avstriji dela. Toliko jih pride samo jeden dan; zanimivo in podučno bi bilo izvedeti, koliko jih pride vseh vkup v jednem letu. — V cerkvi na Peravi je padlo dne 20. t. m. iz visoke kupole med popoldansko siužbo božjo okno na tla. Ranilo je nekoliko dva moža, večje nesreče pa ni bilo. — Blizu Medvod je utonil v Krki delavec Janez Kaspelin iz Cerkelj, občina Kranj. — V Celovcu se je na straži vstrelil vojak 7. pešpolka J. Stutzl.
(Iz Celovca) dne 27. marca: Dne 25. je deževalo ves dan; po gorah in na zgornjem Koroškem tudi po dolinah je snežilo. Včeraj dne 26. ob 4. uri zjutraj pa je prav pošteno bliskalo in grmelo ! Res nenavadna prikazen! — Dopolnilne volitve za občinski odbor bodo dne 18., 20. in 22. aprila. Voliti je deset novih odbornikov. — Precej hudo je zbolel mil. gospod stolni prost dr. Valentin Miiller. Priporoča se sobratom v »me-mento«.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 29. marca. Pri nadaljevanju razprave o vladinem programu je danes prvi govoril posl. Menger vzlasti proti jezikovnim naredbam ter pogreval stare liberalne fraze proti Slovanom. Za njim je govoril posl. dr. Šusteršič. (Ta govor objavljamo na uvodnem mestu. Op. ured.) Kot zastopnik soc. demokratov je govoril posl. Daszyn-s k i: omenjal je, da njegova stranka nima nobenega zaupanja do vlade. Govoril je tudi o vreditvi jezikovnega vprašanja ter prišel
do sklepa, da v Avstriji preje ne bo miru, dokler ue postane federativna država, v kateri bodo vsakemu narodu zagotovljene njegove pravice.
Dunaj, 29. marca. Poslanec Pfeifer je stavil interpelacijo na vlado, ali hoče vlada naročiti svojim podrejenim davkarskim uradnikom kot zakonito določbo, da troškov za prenavljanje po trtni uši poškodovanih vinogradov ne bodo vračunavali pri odmerjeva-nju osebnega dohodninskega davka. — Poslanec Pogačnik je vložil predlog, po katerem naj se olajša vojaška služba sinovom kmetskih starišev.
Dunaj, 29. marca. „Wiener Zeitung" objavlja, da je okrajni zdravnik v Ljubljani dr. Sterger imenovan okrajnim nadzdrav-nikom za Kranjsko.
Dunaj, 29. marca. Državni zbor koncem tega tedna prekine svoje zborovanje zaradi velikonočnih počitnic ter se zopet snide okolu 20. aprila in zboruje do srede meseca maja, ker se tedaj prično delegacije.
Dunaj, 29. marca. S predlogom o vredbi jezikovnega vprašanja, kakor ga je objavila mariborska „Siidsteierische Post", ni slovanski krščansko-narodni klub državnozborski v nobeni zvezi. O takem predlogu se v zvezi ni ne govorilo, ne sklepalo.
Dunaj, 29. marca. Tirolski poslanec dr. Schopfer, ki je izstopil iz kluba katoliške ljudske stranke, opravičuje svoj izstop s tem, da ne more ostati v zvezi desnice, katere zdaten del so tudi Mladočehi, ki so pokazali v zadnjem zasedanju češkega deželnega zbora, da v šolskem vprašanju zastopajo načelno stališče, katerega on kot katoličan nikakor ne more odobravati. Jednako se je izrazil tudi poslanec dr. Kapferer, ki pa dosedaj še ni izstopil iz kluba. Tirolski konservativni poslanci obsojajo ta korak ter se pritožujejo, da se jim je stališče zelo obtežilo.
Dunaj, 29. marca. Posl. Steinvven-der se je danes dvobojeval v Gradcu z urednikom „Grazer Tagblatta" dr. Streitom, ker je zadnji Stein\vendra javno razžalil. — Prvi je neznatno, drugi nevarno ranjen.
Berolin, 29. marca. Državni zbor je v tretjem branju vsprejel vladno predlogo glede pomnožitve mornarice.
Rim, 29. marca. V parlamentarnih krogih se splošno zatrjuje, da namerava vlada prodati nekaj vojnih ladij, ki so ravnokar v delu. — Vlada sicer nekoliko ugovarja tej trditvi, toda ne pove pa naravnost ne, da je ta vest popolno neosnovana.
Kolin, 29. marca. Iz Peterburga poročajo listi, da so Rusija, Francija in Angleška dogovorjene tudi proti volji Turčije postaviti princa Jurija kot guvernerja na Kreto. Princ Jurij obišče dvore teh držav, da se zahvali za to posredovanje.
Atene, 29. marca. Minister za mornarico je vložil ostavko.
Madrid, 29. marca. „Liberal" in „Im-parcial" sta mnenja, da je posredovanje ve-levlastij v španjsko-ameriški zadevi radi kitajskega vprašanja zelo težavno. Sicer pa, dostavlja „Liberal", bomo sami lahko odgovorili na žaljenja in neopravičene zahteve. Ako hočejo Araerikanci pomagati Kubancem, storč to lahko posredovanjem španjskega ru-dečega križa.
Madrid, 29. marca. Javno mnenje je skoro na celi črti pripravljeno na vojsko mej Washingtonom in Madridom. Več od-ličnjakov je pričelo nabirati doneske za napravo novih ladij.
Madrid, 29. marca. Volitve v poslansko zbornico so se izvršile povsem mirno. Vlada ima izvanredno veliko večino. Od 432 poslancev jih je na njeni strani nad 300.
Washington, 29. marca. Predsednik Mac Kinley pravi v svojem vvodu k poročilu preiskovalne komisije: Naročil sem, da se to poročilo in mnenje vlade sporoči vladi španske kraljice. Nikakor ne dvomim nad čutom pravičnosti španskega naroda in bom določil srednjo pot, ki jo bota narekovali čast in prijateljsko razmerje mej obema vla-
dama. Vspeh se naznani svojedobno kongresu. Ta naj se mej tem posvetuje o zadevi.
Washington, 29. marca. Poročilo, katero je izdala preiskovalna komisija o eksploziji na ladiji „Maine" in katero je predložil s kratkim uvodom Mac Kinley kongresu v Washingtonu, se glasi nastopno: V trenutku, ko se je izvršila eksplozija, se je nahajala ladija na 10 m globoki vodi. Disciplina na krovu je bila izborna in vse v najboljšem redu. Temperatura v shrambi za smodnik je bila normalna. Eksplozija se je pojavila ob 9. uri 40 minut zvečer. Sledili sta dve eksploziji z neznatnim prestankom. Prva je dvignila ladijo kvišku. Izpoved potapljavcev o ostankih ladije ni povsem zanesljiva. Nesreča se ni provzročila vsled neprevidnosti kake osebe na krovu, marveč je iskati njenega izvora pod morjem na desni strani ladije. Dokazati pa ni mogoče, kdo je zakrivil nesrečo. Španije se v poročilu ne omenja z nobeno besedo.
(Pri današnji volitvi cenilne komisije) so bili za tretji razred izvoljeni: članoma gospoda kanonik Ivan S u š n i k in krojaški mojster Matija Kune, namestnikoma pa gospoda Ivan Plantan in Iv. Belič. Dobili so od 130 do 140 glasov. V manjšini s 86 do 89 glasovi so ostali nemškutarski kandidati Gratzi, Kirbisch, liandhardtinger in O. Fischer.
Foulard-svila 65 kr.
do gld. 3-35 meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barvena Hennebergova »vila od 45 kr. do gld. 14 65 meter — v najbolj modernih tkaninah, barvah in vzorcih.
Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. — Vzorol obratno. Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G Henneberg
52	c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh.	3 2
Umrli a«:
27. marca. Jožef Gaberšek, delavec, 78 let, Hradeckega cesta 29. ostarelost. — Jera Dolinar, sprevodnika vdova, 68 let, Vodnikov trg 4, ostarelost.
V b o 1 n i i n i o i:
22. marcija. Anton BreSar, delavec, 58 let, ostarelost. 25. marca. Peter Krek, hlapec, 45 let, vnetica možganske mrene.__
Tržne cene v Ljubljani
dne 26. marca.
	gl.|kr.			gl.	kr.
PSenica, m. st. . ,	12	80	Špeh povojen, kgr. .	—	68
Rež, „ . . .	9	20	Surovo maslo, „ .	—	85
Ječmen, „ . . .	8	—	Jajce, jedno . . .	—	2r,
Oves, „ . . . Ajda, „ . . .	7	20	Mleko, liter . . .	—	lu
	9	20	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . ,	7	50	Telečje	—	65
Koruza, „ . . ,	6	60	Svinjsko „ „ .	—	68
Krompir, „ . .	3	80	Koštrunovo „ „ .	—	40
Leča, hktl. . .	15	_	Piščanec ....		65
Grah, „ . . .	14	_	Golob.....	_	18
Fižol, „ . . .	12	—	Seno, 100 kgr. . .	1	6«
Maslo, kgT. . .	—	94	Slama, 100 „ . .	1	V8
Mast, „ . .	_	76	Drva trda, 4 kub. m.	7	-
Speh svež, „ . .	—	66	„ mehka, 4 „ „	4	80
Meteofologidno porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
a <8	č&e opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperv tura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Sfi . v a a « . a cs« ► »
28	9. zvečer	727 1	50	si. jvzh.	oblačno	
29	7 zjutraj 2. popol.	727 5 726 1	25 10-6	si. svzh. al. sever	megla oblačno	93
Srednin včerajšnja temperatura 5 4". za 0 6° pod normalom.
Frane Nt upira.
trgovec z železnino in špecerijskim blagom v Ljubljani na Marije Terezije cesti štev. I,
zraven Ančnikovega skladišča za žito,
priporoča svojo veliko zalogo vseh v
železnino spadajočih reci,
kakor kovanja za oerkve, župnišča in hišo, sploh za različne stavbe, dalje kuhinjskega orodja, štedllnlh ognjišč (sparherdov) ter bogato pozlačenih nagrobnih krlžev in različno orodje za kmetovaloa.
Raznovrstno mizarsko, tesarsko, usnjarsko in ključavničarsko orodje, traverze in dobro ohranjene železniške šine za oboke, vodne sesalke, ipumpe), vlite kotle po jako nizki ceni.
Najfinejši oezaent za stavbe ln vodnjake. bič (štorje) za obljanje stropov, in strešni klej (Dach-pappe).	280 2	148 6 -5
Nadalje različnega in bogato založenega
špecerijskega blaga.
235 1-1
Prežalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naS najstareji, 151etni, ljubljeni sin, oziroma brat
Jožef Lavrič
učenec kmetijske šole v Grottenhof-u pri Gradcu
mimo v Gospodu zaspal dne 28. t. m. zjutraj ob 3. uri, po kratki bolezni, previden z zakramentom sv. olja. Ubožec se je na skupnem izprehodu ne-ved6 igral s strupeno rastlino in si zastrupil kri.
Truplo rajnega se prepelje iz Gradca v Ljubljano, in v četrtek, 81. t. m., bo ob 8. uri zjutraj sprevod z Dunajske ceste na viško pokopališče. Nepozabni rajni se priporoča v pobožno molitev.
Na Viču pri Ljubljani, dnd 29. marca 1898.
Žalostna rodbina Jožef Lavrič-eva.
Pritlično sadno drevje
najboljših vrst, sposobno za obsaditev malih vrtov in golih sten na poslopjih , vzgojeno kot piramide, eno in več etažne palmete z rodnim lesom oddaja se iz drevesnice
.los. Lenarčič-a
na Vrhniki.
Tu je dobiti tudi
j^jea za valei\je
od Houdan, Plymouth Rooks in Italijank po 15 kr.
komad.	228 3-2
j uirTpe s; c
286 10-1 odpravi v 7 dneh popolnoma 195 48-5
dr. Christofl-a Izborni, neškodljivi
Ambra-creme
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih £
I
steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani.
bljani. |
"i
a i
si
fiZ
A -W J
m h
S i
(Btvorite v gostilne.
Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je otvorila z dnem 27. marca 1898 1. v hiši
Sv. c&efra cesta št. J6
nova gostilna pod tvrdko
v
<5arc~eva gostilna.
Točijo se izvrstna, pristna, naravna vina ter vležano Kosler-jevo cesarsko pivo.
Z uljudnim spoštovanjem se priporoča
v
tvrdRa Sare
v Ljubljani.
236 3-1

Ssveronemški Lloyd v Bremi.
158 30-9
Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dnč 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen.
Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka:
Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. Iz Southaniptona dotaknhši se Cherbourga vsakosredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapola via Gibraltar
Brema-Južna Amerika.
Do Montevideo.
Brema - Sev. Amerika.
Do Novi-Jorka. K
dva ali trikrat na mesec.
Brema - Vzhodna Azija.
Do Kitajskega.
Brema-Avstralija.
Do
Adelaide, Melbourna, Sydneja.
Do
Japonskega,
Do Baltimore.
vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 6 do 7 dnij. Najlepša in najceneja priložnost za potovanje.
Glavni zastopnik v Ljubljani :
»I* X v
I> u n a j 8 k a borza.
Dne 29. maroa.
Skupni državni dolg v notah.....102	gld.	10	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	„	75	„
Avstrijska zlata renta 4%......122	„	50	,
Avstrijska kronska renta 49/0, 200 Kron .	102	„	15	„
Ogerska zlata renta 4°/„.......121	„	20	„
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	99	„	30	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	919	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld..............364	„	75	„
London vista...........120	„	45	„
Nemški drž.bankovci za lOOm. nem. drž.velj.	58	„	75	„
20 mark............11	„	75	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	53	„
Italijanski bankovci........44	„	95	„
C. kr. cekini......................5	„	66	„
Dne 28. marca.
4"/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	163	gld.	25	kr.
5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	160	„	25	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194	„	50	„
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	50	„
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......141	„	25	„
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . .	130	„	50	„
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	109	„	—	„
Posojilo goriškega mesta.......112	„	50	„
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....99	„	—	„
Zastavna pisma av.osr.zem.-kred. banke 4°/0	99	„	10	,,
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	223	„	50	„
» » južne železnice 3°/0 .	183	„	50	„
» » južne železnice 5°/„ .	126	„	60	„
dolenjskih žeteznic4"/0	99	„	50	„
s- =
»■r.' -U
Kreditne srečke, 100 gld..............204 gld.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	168	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	„
Salmove srečke, 40 gld........83	„
St. Genois srečke, 40 gld.......80	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......59	„
Ljubljanske srečke.........22	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	158	„
AkcijeFerdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3440	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. , . .	421	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ...	77	„
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	114	„
Montanska družba avstr. plan.....150	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	181	„
Papirnih rubljev 100 ................127	„
kr.
25 50
75 50
85
12
S 1. aprilom sc
\\rtefltleilfl oznanilo žrebanja tu in inozemskih il v H llin IIU loterijskih srečk, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij.
Naročnina od 1. aprila do konca dec. 1.1. je
za Avstro - Ogersko gld. 2-—.
prične novo celoletno
MERCUR"
XXXVI. leto.
naročevanje !
S 1. aprilom na novo vstoplvšl naročniki dobijo, dokler je še kaj zaloge, kot
hrA7nlQrni nriur7PV -.Finanzielles Jahrbuoh". ki UiGZ.jJiaUli piilliOIV obsega zaznamek vseh izžrebanih srečk. — Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh
c. in kr. poštnih uradih in pri administraciji . Mercur ', Dunaj, I.. Wollzeile 10.