ISSN Û35Û-5561 la koNec tedna Zmerno do piet^no otjiačno bo 53 let ster/iika 1Í četrtek, 16. marca 20QG Mojster Napotnik -blizu ljudem in stroki Galerija Veleiû^ in Narodna galerija Iz Ljubljane sta postavila javnosti na ogled izbor del kiparja Ivana Napotnikova, kije odraščal v Zavodnjali uad Šoštanjem, velik del žhljei^a pa tudi usUarjal v Šaleški dolini. Od skupnega števila v obeh galerijah razstavljenih del je kar ena tretjina ta-kih, ki niso bila àe nikoli razstavljena. V petek zvečer so razstavo del iz javnih zbirk najpt^ odprli v Galeriji Velenje. kjer so zbirko postavili v celotni hiši. tor^ v pritličju in v nadstropju. Obiskovalce bo zagotovo navdušila, sploh, ker gre za dela rojaka, ki gaje Šaleška dolina tako očarala, da Jc kljub številnim vabilom za delo doma in v tujini ostal zvest ptzv njej. Od zadnje veiike pregledne razstave del Iz opusa Ivana Napotnika je minilo skor^ pol .stoletja. Mojstrov opus jav-nosti skoraj ni dostopen, s^ galerije in muzeji njegova dela večinoma hra* nijo v depojih. kar bo morda spremenila prav ta razstava. Občina Šoštai\j ima svojo obsežno zbirko uskladiščeno, precejšen del opusa pa im^ v lasti zasebniki. Zato je razstava toliko bolj pomembna in zanimiva, kar je potrdil tudi dr. Damjaii Prelovsek. direktor Diicktorata za kulturno dediščino na kulturnem ministrstvu, ki je odprl obe razstavi. Razstava bo v Velenju na ogled do 14. junija, v ljubljanski Narodni galeriji, kjerso jo odprli v torek zvečer, pa do 21. maja. HTZ le delno v lastninjenje V Šoštanju SI želijo trgovin Fori v Velenju in na Kitajskem Foto: Sandl Zakoš^k 300 SIT-1,25 EUR ICAIIIO Denar mora krožiti MItena Krstfč • Ptaninc Gremo od niajlmti^a k vtílikemi. Ne. Boljti, da gmuo od velikega k mt^lmenni. Celje je včeraj doblh vajvege naktipovalno središče v sevi>r\)\'zihxlui Sloveniji. Cltyx^nwr, v kaferetnje na vtť kof Í4.00() kviuiruuiih meîrlh p(M*zaïo prostore HO ir^mi Ni, da ni. (iofow Inmiilorji. ki so za naložbo po/ubili več kot 10 milliard tolarje^) računajo ludi na kupce iz ^aJeske doline. Ti loko ali lako že nekimi čaaa hodi/o po nakupih rja. Pa seveda ne samo ija. í^ř/tvyi? swjini ponuja (pfi')malo. Bi jint \'eč, pravijo ohlasii, če se ne bi lako dolgo zapleialo z nanorazninn imtopkš in Iskanjem primernih lokacij za trgovce z novci, ki hi prišli sem Tako Velenje hodi dr\if:ani. Vsaj velik del Velen/a. Veliko se jih usmeri proii Celju. Veliko se Jih pelje še kam naprej, ^^anjčaiii pa se vozijo v Velenje. Tako vsaj pravijo. Ker je ludi lam (pre)malo izbire. Ni ir^vin in ni konkurence, ki bi drtiga drugi zbijala cene. Velikih trgovcev, ki hi kazali interes, da bi prišli k njim, /hi sploh ni Ker si. če so dobri trgovci, znajo izraámali, kolikšna Je kupna ntoc prebivalcev in na kakšno zalege lahko račfinaio. Pa bi jim, če bi le prišli. na široko odprli vraia. Celo jfonu/ajo se jim. Ne samo s tem. da imap zanje rezerviran prostor, celo nadûwesillo za upombo plačila stavbnega zem0ča za pel let břjim opmslili. HaJol? Eni sicer pravijo, da mora denar krožiti. Bo kar držalo. Najbrž pa ne mislijo s lem, da morajo z njhn krotiti tudi />olnňnÍki, tako kot krožijo v te/n primeru. Pamelno okolje bo (pojskrbelo. da bo doma zaslužen denar doma Ituit ostal Ne ho ga puščalo drugam. Pod ceno pa sploh ne. Kvečjemu bo naredilo kaj da ga bo speljalo drugim. Ker se zaveda, da del lega vedno ustvari delček novega. Varčujejo Veloiýe. 15. marca -V februarju in inarcu jc v Premogcwniku Velenje polekala razprava o Razvojnem naćriu družbe za obdobje 2006-2011. Tri najpomembnejša izhodišča za pripravo rai^ojnega načfU so 1. julij 2007. ko bo uvedena popolna liberalizacija energetskega irga v Sloveniji, vhodna ^^ Liga Telekom - derbi 20. kroga Rdeča dvorana, sobota. 18.03. ob 19. url GORENJE iGOIDCIUB Glavni pokrovitelj Dtopciom cena premoga 2,25 EUR/GJ in-vesiicijski elabïofal v hiok 6 TCŠ, Id jo mora Premogovnik doseči do IctH 2011.1er te nedefinirane kvote za CO: takse v Sloveniji. 7 razvojnim načrtom je predvideno nadaljnje postopno zni/evanje šievila zaposlenih, in sicer skladno i rastjo produlctivnosli za 5.6 odstotka na leto. 1. januarja 201 ! naj bi v Premogovniku Velenje imeli 1.400 zaposletiili in vodstvo ocenjuje, da bi s tem številom zaposlenih zmogli zagotavljati vse elemente za proi/H)dnja posebej najpomembnejšega, to je varnost. (Nailaljevanje na 2, strani) ®® W as I I I H H K 53 Bi Bi i ^ I a ig B ■JH ia B REMOPLAST SMiMtarvia illea 8 IMIiOflb Dravi Proizvodnj« PVCokm in vrat. Ste drzni? Si upate? UsMrltí 'OPAI Naj šalo" m s» potegujte za lepenagranel ZmmOVALMCA H A R I e o R PR£ĐSTAVN($TVO VEl^JE, Stari trg 35.3320 Srenje toi. 03 397 50 96 Več informacij najdete na www.opa.8i ali na 080 19 20 MCMttUJSKO UVMOVUUe 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 16. marca 2006 DeSUS se že pripravlja na lokalne volitve Člani DeSUS Zgornje Savinjske doline so na letni skupščini menili, da je bila odločitev stranke o vstopu v vladno koalicijo pravilna, saj lahko tako sodelujejo pri odločitvah, pomembnih za upokojence - V vsakem občinskem svetu želijo imeti vsaj dva svoja predstavnika Olani DcSUS - Deniokraiične stranke upokojencev Slovenije i/ /gornje Savinjske doline sf) se v ćetflek, 9. marca, zbraic v Msv zirju na redni letni skupščini, Skupščini je prisostvoval predsednik slrankc Karel Erjavec, generalni sekrelar slratike Pavel Ber-%\ez in pretlsiavniki drul^icv upt>-kojencev iz /gornje Savijijskc do line. Po ptîroèilu o delu Območnega odbora DcSUS /gornje Savinjske doline v Iciu 2005. ki gaje podal predsednik Peter Habjaii. je skupščina polrdila še fmaiiCno ponïciJo za lelo 2005 in sprejela program del« ler TmanCni načri /a lelo 2006. !/ poročila predsednika območnega íídbora je razvidno, da ima stranka upokojencev. DeSUS, svoje člane po celi Zgíirnji Savinjski dolini, z dodatnim uveljavljanjem pa želijo število članov še povečati, v la namen je tudi povabil vse upokojence, da se odločijo /a sodelovanje v njihovi - upokojenski stranki. Posebej je poudiiril dobro sodelovanje z drugimi civilnimi organizacijami, pri katerih dobijo predloge in pobude, ki jih lahko kot stranka prenesejo ustreznim org an oni. Posebna pozornost udeležencev je bila namenjena besedam predsednika Trjavca o aktualnih Iz občine Šmartno ob Poki Končno gradbeno dovoljenje Investitor staiiiwanjskcga bloka (podietje Ibming col/ulting), v katerem bo 16 neprofitnih stanovanj, je po daljî^m času prejšnji teden končno dobil gradbeno dovoljenje za izgradnjo objekta v središču občine. Stanovanja bodo namenjena predvsem mladini družinam in socialno ogroženim posameznikom. ProsiJcemjih bodo delili v skladu s Stanovanjskim zakonom RS.To pa zato, ker bo za izgradnjo objekta sofinanciral republiški stanovanjski sklad v višini 4HX tisoč 218 evrov, prednosi pa bodo seveda inieii občani in občanke iz občine J^manno ob Paki. /a pričeiek gradnje mora investitor pridobili še gradbeno do voljenje za rušitev bivše prodajalne tekstila, koder bodo potekale gradbene komunikaciie.Dovt>!jenje naj bi bilo izdano v teh dneii. Po dokaj verodostojnih informacijah nai bi bil objekt z neprofitnimi stanovanji vseljiv do konca tega leta. Iz dela vaških skupnost! v občini je deset vaških skupnosti, Predsedniki slednjih so na nedavni seji pri pregledu opravljenega dela v preteklem letu ocenili, da so uresničili blizu 90 odstotkov zastavljenega programa. V nadaljevanju so se dotaknili letošnjih prednostnih nalog m mednje uvrstili predvsem posodobitev nekaterih cestnih odsekov (v I ludem pr> ^ toku, SkJirnem. Rečici ob Paki), nadaljevanje izgradnje i)zironia rckon- • strukcijtî ploènibw ter d njena enotni davčni stopnji pri DDV, pri dohodnini pa le pogojno, čc bodo izračuni pokazali, da z uvedbo enotne davčne stojv nje ne bi bili prizadeti državljani z nizkimi dohodki. Predsednik Erjavec je odg(ïvarjal tudi na postavljena vprašanja udeležencev skupščine. Pojasnil je, da Slovenija kot članica NATO stjdciuje z najmanjšo možno prisotnostjo svojih sil, in še to ne v vojnih operacijah. Pi>vedal je tudi. da za izvedbo proslave ob 15-Ieinici ni nujna vojaška parada, temveč lahko vojska ob praznovanju sodeluje tudi v raznih drugih, primernejših oblikah. Udeleženci so se seznanili tudi s pripravami stranke DeSUS na volitve /a župane in svetnike v občinske in krajevne svete. Usiani)V-Ijen je volilni štab DeSUS za Zgornjo Savinjsko dolino, ki je že sprejel okvirni program dela za volitve. Volilni štab bo pripravil predloge kandidatov /jň občinske svete v vseh občinah Zgornje Savinjske doline. Ocenjeno je, da bi bila z usirezno podporo voliiccv, še posebej upokojencev, saj gre v bistvu za njihove predstavnike, v vsak občinski svet izvoljena vsaj po dva svetnika. Volilni štab bo prav tako proučil mtižnost pridobiti ustrezne kandidate za žu-pane, kijih bo predlagal v imenu stranke, ali pa bn izjemoma ponudil podporo tudi drugim nestrankarskim kandidalcnn. Poudarjeno je bilo. da je za upokojence in starejšo populacijo nujno imeti svoje predstavnike v občinskih In krajevnih svetili, saj le taki) lahko neposredno vplivajo na reševanje težav in vprašanj, ki so z tîjimi povezani. Uresničevanje razvojnega načrta s soglasjem vseh Premogovnik Velenje ima razvojni načrt za naslednjih pet let - Tudi s številnimi varčevalnimi ukrepi do nižje cene premoga -Med drugim so ukinjena tudi poslovna darila in darila za zaposlene ( NaiJa/Ji:^\xmJe s i sfrani) v skladu z razvojnim načrtom naj hi do leta 2014 odprli okoli 500 novih delovnih mest. in sicer s pn^grami, ki bodo nastajali v okviru novega italožbenega podielja ter s povezovanjem s strateskimi partnerji. Med cilji razvojnega načrta sta tudi ohranjevanje trenda /jnanji^eva-nja izgubljetiili dnin zaradi nesreč pri delu in odsotnosti z dela zaradi bolez.ni /a 3 (^dstoike na leto ter zmanjševanje obsega del vpridobival-nem območju, ki je izven vpliva neposrednega odkopavanja. v razpravi o razvojnem načrtu so p<ïgajalske skupine uprave, sveta delavcev in sindikata sprejele nekaj koi\krcinih varčevalnih ukrepov za leto 2006. ki pa v nobenem primeru ne bodo vplivali na nižanje varnosti pri delu. Med drugim od 1. marca velja v Premogtwniku Velenje 38-urni tednik (namesto 39-uniega oziroma za 4 dni v letu 2006 manj), ukinjena so poslovna darila in darila /a zaposlene ob novem leiu In rudarskem prazniku, pomoči dijakom in studentom za otroke zaposlenih delavcev v naslednjem izolskem letu ter ztnanjšane pomoči drui^tvom. Na ta način bodo letos znižali stroske poslovanja za 200 milijtmov SIT. Del priliranka bo družba donirala v dobrodelne namene. Razvojni načrt je naravnan tako. da naj bi Prenîogovnik Velenje žc leta 2008 posloval z dobičktnn. Mestna občina Velenje ob svetovnem dnevu voda občanke in občane vabi na predstavitev Programa varstva voda v porečju Pake. Program bodo v sredo, 22. marca« ob 17. uri v sejni dvorani Mestne občine Veleï\je predstavili avtoiji, strokovnjaki Instituta za ekološke raziskave ERICo Velenje. Vabljeni! Vlada je rekla, Rimske, vstanite! Ne za občino, da zdravilišču - Sodniki proti Virantu - Policisti kot strokovnjaki - Pol milijarde državnega denarja za celjski Tehnopolis, šest milijard občinam za razvojne projekte - V Cometu stavkali nezakonito - Proti Bevcu Hrvati in Celjani /fr v powdeijek se Je sgoJflo, na kar no prcJvsem v Rimskih Toplicah čakali èe JS fel: preiJ\/umki konzorciju so z minislrom 'Žagarjem podpisali družixmiikchdelničarsko pogodbo, ki Je bila še zadfiji pagoj za začciek oživljanja iega zdru^ilišča. Čeprav Je naložba vredna vec kof štiri milijarde tolarjev, nuj bf bd denar mačji kašelj proli vsem doseda)ijim admi-nixiraif\'mm zapletom. Gradbeno dowljenje za prva dela naj b/ dobili še la mesec in najprej /taj bi se fotili obnmv znanega Zofîji'^ega dvorca. In ker ime i/zdravili^e« izgnblja veljavo. Je direktor Unior uirfznta in konzorcija Medicinsko rehabilitacijskega centru te nup. Odločali b/fdo. ali je treba nekomu zaradi prevelikega hrupa tzkhpiU elekiriko... Skratka, ce ho vse oMjah tako. kot Je zdaj predlagano, bomo imeli razlog, da se bdu kol na zahodu. Da o gorskem in gričev^ na tem in redko poseljenem območju ne gowrimo. V .'iluibi vlade za lokalno samoupravo In regionalno politiko pa so optimistični še pri nečem: da bi lahko še do poletja spremenili usi(fva pri določilih, ki bodo omogočila ustamnîtev pokrajin. In v lej državni službi nuj bi imeli že tudi pripravljene delavne osnutke zakonov o uslanosiivi pokrajin in vsem drugem, kar sodi zraven. Se letos pa naj bi dobil i ludi nov zakon oft-nanciranju občin, kije tudi nniogim trn v peli. Tudi eden od o.'srednjlh odmevnejših dogodkov na našem območju je povezan s sodišči. Vrhovno sodišče je potrdilo, da je bi hi stavka >' zreškem Cometu. ki je bila pred dvema letoma, nezakonita. Ta Je tedaj močno razdelila delavce ledaj u.spešnc družbe: eni so .'(ledili sindikatu KNSS in začeli Slavko, drugi so delali. Stavka je prerasla celo v gladovno. Zaradi nje je nasialo za sto milijonov tolarjev neposredne škode, posredne še veliko \-eč. tjil celo pra\ijo. da se Comet od tedaj sploh ni več .^pnbral*. Zato se je sedanje wdst^v odločilo, da lx> -^odo poskušalo povrniti s tožbo. KNSS pa. ki se z razsodbo Vríiovnega sodi.sča ne strinja, /lapove-duje pritožl>o na ustavno in evropsko .'iodišče. Hrvaško sodišče pa čaka nekdanjega direktorja Steklarna Roga.\ka, Zaradi očitanih grehov, ko Je poskušal mili njihov PÍK Vrbovec. Zdaj naj bi tožbo proti nJemu vložila še celjska Cinkarna, ki naj bi Jo Bevčevo ameriško podjetje oškodovalo za dobrih .^00 milfjono\'. Glede slednjega Bevc svojega ,še ni utegnil pojasnili. M k PITT^fl'^T^ NA$ ČAS tzibji: cssoQbnFnluiištíi bi UiuLiLj RTVdnâlta.&»jLlilii4e. ob cstrtiili Cereposamsznesa Ewda le 300 SIT (1,25 C) 5i oc&lopn ODV. 2S.50 SiT (0.1 €1. cena cvoda twez DDV 276.50 SIT (1,ii îii M pQčíkj Istnd raročrtine 20%, pcifeire 15 S, 11 %in ntdseine 7 %popifii tiridntštvo: htn\i láhsšdk ((ftektwk Súne Vovh (od^voml ufddnik), Mrtsna Ki5t^Pianinc (pwnoinica ufsdnika), Janez Pfssnik. Tafjam Pođgor$«k, Bojána âpegel (novinarji), ZakoSeV (urednica rad^). Janja Ki3iu(â4peç9l (tehnična uradnica). Tomaž OeitaK (otIjkDvalK) Profagante: Nina Jug (vodja propagande), Saio Konečník, jure Serifntk (propagandi^), Sd«ž on^mt Ifl upmi: 3320 Uim^. RUiičm 2a. 9. p. 2Û2, UI«fon m 8M 17 60.Miiax (03)697 4643. TRR • Nova L6, Vefenjs' 020133854 (•nalfc ptesrl'nascas si Obllnanli bi 91I. prfvm: r^^aš Cas a.OA THt:TIskarna SET dd. KiM»: 5.4ÛÛ «zvcoov Nenarocaiih tologiall Id fiM(O|)ls0v m /a obnove, posodobiive ler novogradnje namenili slabi dve milijardi lolaijev (hre/ hll/u dveh milijonov cvrov. ki so jih pridobili i/. sklad<»v KU in proračuna RS /a cenlralno čislilno napravo), od lega Iz amoni/adje 769 milijonov SIT. »Kljuh nizkim cenam storiiev, ki so med najni/jimi v državi in so bile lani se nlžie od na- črlovanih, vlagamo veliko, a Se vedno premalo. Nas pa vsemu navkljub veseli dejstvo, da smo uporabnikom v občinah Velenje. Šosianj in Šmarino ob Paki zagotavljali zanesljivo, kakovostno in nemoleno oskrbo z dobrinami, /aio so bili potrebni izredni na- poni Slovenije v TU so se zelo pcv večale zahleve po kakovostni oskrbi, komunalna podjeija pa so dobila vrslo zahtevnih nalog in posledično ludi strí>skov. Med drugim so /nova zaznali nadaljnje padanje prodaje vtjde, manj. kol so načriovali. so prodali ze- Direktor Komunainega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki: - Potrebni so bili izredni napori, da smo zadostili visokim zahtevam po kakovostni in zanesljivi oskrbi." pori. opravljenega je bilo veliko dela,« je o poslovanju podjetja v letu 2005 med drugim na novinarski konfercnci př>udaril direktor velenj&ke komunale Marijan Jedovnicki. Poleg nizkih cen so - po njegovih besedah - vplivala na zaostajanje rasli prihodkov za rastjo stroškov še druga dejstva. / vslo- Primož RoŠer, vodja posiovne enote Vodovod kanalizacija: *ploine energije, kol so načrtovali. Med značil- nosti lanskega ptîsljekiov. Po prihodku so dejavnosti po-djeija v različnih položajih, V najboljšem sla oskrba s toploto in odlaganje odpadkov, čeprav tudi na leh zaradi prenizkih cen ne morejo obračunati popolne amortizacije. Oskrba s plinom posluje na ničli, v najslabšem p<> h>/.aju pa je poshwna enota Vodtv vt>d kanali/acya. Amortizacija kopni^ cene zaostajajo ••• Vodia omenjene poslovne enote Primož Rošer je povedal, da st) zaradi nadaljnjega upadanja porabe vode (v zadniih 20 letih je padla za 40 odstoiktw, v zadnjih osmih lelih za 20 odstotkov) lani zaslužili milijona SIT manj, zaradi posledično manjšega obsega odvajanja je znašal izpad prihodka 2K6 milijona SIT In pri čiščenju odplak dobrih 21 milijonov tolarjev. »Zaradi izpada prihodka smo se znašli v položaju, v katerem so cene storitev poleg stroskov obratovanja in rednega vzdrževanja zadostovale le za tretjino potreb v oskrbi z vodo, za 35 odstotkov pa pri odvajanju in čiščenju odplak. Aiiiorti/acija lo-rej kopni, cene krepko zat)siajajo, ob upoštevanju nacionalnega pro- grama naraščajo stroški za odvajanje in čiščenje odplak. Nevarno se približujemo izgubi v enostavni reprodukciji, kar pomeni, da bi morali se bolj zmatýsaí: nujna vlaganja v Infrastrukturo v občinah Velenje, Šoštanj in Šmanno ob Paki. /aio v poslovni enoti iščemo izhi^de predvsem v skupnih projektih z občinami in cestarji, prav tako si bomo za obnove cevovodov in zmanjšanje izgub ter str večanje llksnih stmškovje ob vse višjih standardih tudi zelo razvejana komunalna infrastruktura. Cevovodi so dolgi več kol 600 kilometrov, gostota odjema pa nizka, sedaj znaša le 6,5 kubičnega metra na meicr omrežja. Kot je še ugotavljal Rošer, se je zaradi premajhnih vlaganj v obnovo vodovodnega omrežja število reklamacij povečalo za 12 od- REKLI sa ... Vlariían Jedovnicki, direktor vekt\iske komunale, glede višine dviga cen, da bi z i^imi zadostili potrebo po vlaganjih: »Kubični meter vode stane sedaj nekaj manj kol 80 Sil', mo ral bi stati približno 125 SIT. /a kanalizacijo je 33 SI T. moral bi stali blizu 70 loiarjcv, najmanjša nihanja pa so pri ceni čiščenja odplak. Občani siotkov. Manj težav pa so imeli z zagiUavijanjem kakovosti pitne vode. V sklopu monitoritîga so lani pregledali 42.^ vzorcev pitne vode, od lega so ugotovili nepravilnosti pri 10, pa v leh primerih je šlo le za pi^večano motnost. Med pomembnejšimi nalogami v preteklem letuje omenil izdelavo in ovrednotenje lokalnega operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za obdobje 2008-201X. /a občino Velenje so ga žc izdelali, za preostali dve ga bodo najkasneje do konca aprila. l.elo 2005 je bilo prelomno tudi zaradi pričctka obnove mehanskega dela in izgradnje biološkega dela centralne čistilne naprave v Podhraslriiku pri Šošianju. Naložba jc vredna več kot 2.4 milijarde Srr. Do sedaj jc izvajalec Zaradi zelo dolge /Jme (^pravil dobro tretjino predvidenih del. a še lovijo predviden rok izgradnje -sredino letošnjega avgusta. ■ lažje plačujemo vse druge stroške kol stroške oskrbe s ktv munalnimi dobrinami. Na te smo zelo občuiljivi» na druge precej manj. V podjetju se zavedamo. da smo/možnosti naših upiirabnikov omejena in nimamo nobene želje s cenami pretiravali. Smo pa prisiljeni zbrali nekaj sredstev. Cen ne nameravamo dvigniti naenkrat, ampak postopoma.« Nezadovoljni z modrimi conami Lastniki in najemniki stanovanj v strogem središču Velenja, ki sodi pod parkirno cono B, bi radi, da bi modre cone veljale dlje - Lastniki lokalov so proti -V kratkem sestanek s stanovalci Bojana Špegel_ Velerye - Stanovalci in stanovalke središča Velenja naj bi zbrali 400 podpisov za predlog, da bi na MO Velenje spremenili plačilni sistem parkiranja v tako imenovani modri coni B. Oe se občina s lem, da bi modre cone veljale dlje. kol sedaj, ne bi strinjala, pa so v dopisu predlagali, da bi jih oprostili plačila t. i, abontnajev. Ti namreč stanovalcem centra mesta omogočajo parkiranje brez plačil parkirnih lisikov skozi vse leto za 40 lisoč tolarjev, na gospodinjstvo pa lahko uveljavljajo pravico do dveh abonmajev. A stanovalci menijo, da jim jih zaračunavajo neupravičeno, čeprav ura parkiranja sicer slane 200 tolarjev. Stanovalci so zapisali, da modre cone veljajo le v jutranjih urah in da niso izpolnile pričakovanj, ki so jih odgovorni na občini obljubljali ob uveljavitvi modrih con. Ko se, recimo, vračajtJ iz slu/be domov, naj ne bi imeli Kic parkirati, ker takrat pač ne veljajo več. Znano pa je, da se le redki odločajo, da bi plačali parkirnino. /aio pa so zasedena vsa ne-plačjrva parkirišča, ker je bil tudi eden od namenov uvedbe modřili con, Oe je. recimo, parkirišče pred Rdečo dvoran<5 prej sk(v rajda samevalo, je sedaj nabito polno... Zanimalo uasje. kaj o pobudah stanovalcev ožjega središča mesta meni župan Srečko Mefi. Povedal namjc: t>Tukaj smo med dvema mlinskima kamnoma, mogoče celo med tremi. Na eni strani so stanovalci, ki hočejo imet) prosta parkirišča, na drugi strani so lastmki in najemniki Uy kalov. na tretji pa obiskovalci središča mesta. Vmes moramo najti kompromisno rciiitev. dogovor. Dobil sem tudi pistno podjetnikov, ki so lastniki poslovnih površin v ceniru in so prepričani, da brez parkirnih prostorov, kijih ne bo treba plačevali, njihova dejav-tu)St ne bo preživela. Da bo lorcj center mesta vse bolj mrtev. Najti bo lorcj ireba kompromis med tem. ali bo center mesta umrl, in med lem. da bodo stanovalci lahko parkirali ob vsakem času dneva. V tem trenutku imamo v modri coni B 535 stanovanj, parkirišč pa je dvakrat več. Res pa je, da vsa ta parkirišča niso v nepi> sredni bližini stanovanj.« »Lahko jih tudi ukinemo« Opozoril je. da na občini ug(v tavljajo, da je uvedba modrih con vendarle prinesla večji red na parkiriščih. Tako niso povsem polna ze od zgodnjih jutraujili ur, z^to imajo dopoldanski obiskovalci centra m^vžnost najti prosto par-kimo mesto. Prej lega niso našli. »Vedeli jo treba, da niti eu stanovanjski blok v centru nima dovolj parkirišč za vse stanovalce, so pa malo stran. Oe jih oprostimo plačila abonmajev, ne bomo spremenili stanja. V prvih dveh mesecih leta smo opravili štetje zasedenosti parkirišč in nhi enkrat se ni zgt^dilo, da bi na področju conc B ne bilo vsaj 10 do 20 praznih parkirnih prostorov. Res pa je, da niso bila prav pred vhodi v bloke.« Dejstvo je tudi. da ima veliko dru^jn, ki živijo v centru mesta, tudi po dva avtomobila, zalo občina težko zagotavlja prostor prav vsem. Sedaj so se na MO Velenje odločili» da bodo v kratkem sklicali sestanek s stanovalci centra mesta, da bi se na njem poskušali dogcv voriti o parkirnem redu na tem področju. Župan ob tem pravi: »Sam se pogosto počutim kol Usti. ki ga eni in drugi imajo za krivega, lorej tako stanovalci kol lastniki lokalov, pa tudi obiskovalci mesta. Pa vendarle je sedaj možno parkirati, kar prej ai bilo mogoče. Še vedno pa se lahko odločimo tudi /.a to, da modre cone ukinemo, saj jih nismo uvedli zato, da bi z njimi zaslužili, ampak da bi uvedli več reda. Razmišljamo tudi o tem. da bi njihovo ve-Ijavnosi podaljšali. Tretja možnost pa je, da vse ostane tako, kol je. Katera možnost ho prevladala, je odvisno od dogovora s stanovalci centra mesta,« Izvedeh smo še. da naj bi sestanek s stanovalci pripravili še pred iztekom mescca marca. Za še boljše počutje kupcev Citycenter Celje - največje nakupovalno središče v severovzhodni Sloveniji Celje, 15. marca - Včeraj (v sredo) so v Celju odprli največje nakupovalno središče v SV Sloveniji - Ciiycenter. Obnova in razširitev celjskega Interspara je veljala več kot 10 milijard tolarjev. C'itycenter je povečal svoje prdlHgi vt>denja poslovnih knjig, l.er • kmeia. ki je iinol poleg dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne go/darskc dejavnosti (katastrski dohodek in subvencije) se dohodke od pokojnine. V navodilih /a izpolrtjevanje dolv^dninske napovedi /a leto 2005. ki jih je pripravila Davčna uprava RS. je navedeno, da olajšavo za nakup ali gradnjo stanovanja ali slanovanjske hiše lahko uveljavlja le zavezanec, ki ni 2e lasinik stanovanja oziroma stanovanjske hiše, kar je bilo poudarjeno tudi v člankih» ki jih je objavil Davčni urad Velenje v prejšnjih številkah časopisa Nas čas. Glede na spremenjeno stališče DURS (sprememb« navodil hu objavljena tudi na spletni stani DURS) laliko prej navedeno olaj.šavo uveljavljajo hidi zavezanci, ki so že lastniki stanovanj oziroma s(anovar\|-skih hiš. če z novogradrýo oziroma nakupom stano-va}\ja resi^jo 5>oje stano^ai^ko vprašaige. ■ Primer 6: KMEČKI UPOKOJENEC IN PREJETE SUBVENCIJE Franci in Marija sta lasirtiká krT«l{ja vsak do 1/2: od DURS sla prejela vsak svafe obvestilo o katastrskem dohodku v vtSini 68.994 tolanev (oznaka 3100) Ir> obvestilo o druçili obvezrosuh-pristojbine za gozne ceste v vlštr)l 1,187 tolarjev (oznaka d302). Oba sta v lelu 2005 prejemala Kmećno pokoinino (oznaka 1106) Franci • 798.057 tolarjev, Marija pa 431.242tolarjev. Zaposlen sin Jože. ki živi s starii v skupnem dospodinjsivu (ni áe laslmk in nima KD) pa je v ietu 200S prejel subvencije za kmetijo Od Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Je prejel obvestilo o obdavčenem dohodku v višini 590. t$d tolanev. in plaâani akontadji v višini 94.426 loiarjev (oznaka 3211). Frar^cl mora v napoved za odmero dohodntne pod oznako 3201 navesti ime in priimek sina In njegovo davčno številko, pDd oznako 3211 navede znesek 590,166 tolarjev, pod oznako 3212 pa znesek 29S.063 tolarjev (t/2 zneska 590.t 66). pod oznako 3230 pa podatek o članih gospodinjstva, ki imajo KD (Franct in davčna številka, Marija In davčna Številka). Manjs, katere dohodki presegajo 564,400 tolarjev, mora oddala svojo napoved In vanjo vpiše dohodke v enake oznake. Olajáave: Franc bo uveljavljal izdatke, ki znižujeio osnovo do 2% (PZZ) v viSini S0.550 tolarjev. Ne more pa uvel|avati žene kot vzdrževanegadružinske^a člana, ker njeni dohodki presedajo znesek posebne olajšave (pokojnina • 431.242. KD - 65.994. subvencija 295.083 - skupaj 795.319 tolariev). V primeru, da sin ne bk živel v skupnem gospodinjstvu s stara, starša navedene subvencaje ne bi vpisovala v svojo napoved za odmero dohodnine, temveč b jo sin vpsat v svojo napoved, pod oznako 6400 - preostali drugi dohodki. j Leto roistva "ÎÔÔTI Oznaka Vrsta dohodka Dohodak Druge obvaz. Akontacija 1106 pokoinlna 736.057 3100 katastrski dohodek 3201 Jože Oavćna šlev 3211 skupna suOvenoiia 690.196 94.42e 3212 1/2 &jDvericns 295.063 Al 213 323C Franci Oavćna štev. 323C Uftniâ ciâvâfîâ štáv. 3302 Prist0|.2â Qozflnê cdsid 1.167 Skupaj 1.102.134 1 167 47.213 Olaiiava za različne namene A2 IPZZ 50.550 UHACUN za Ranca: Dohûdek 1.102.134 • dnjqe obvez nckâb 1.16? L.etns dAvčna osnova 1.100.967 • dploSna olajšava 564.400 - seniorska olajšava (6S lel) 276.300 • 2 % olaišava 22.019 Neto letne desrena osnosra Dohodnina • zmanjšanje doh • 14,5% pnpadajoči de akontacija 239.246 36.260 2S.662 47.213 (239.246x16%) 739.057/1.100.9e7»0,67037 0.67037X36.280*25.662 HůiUka •34.595 vračilo Primer 4: ŠTUDENT študentka liania le imela status študentke celo leio 2005 in v tem času z občasnim delom preko âtJdantskega servisa zaslužila 140.000 loiarjev, akontacija dohodnine 3.200 toJartev. Od Krkeje prejela dividende v vilim 9.000 toianev (oznaka 4401), akontacija dohodnine 2.250 tolarjev. V davčrro osnovo se všteva €5% prejete dividende • 5.850 tolarjev, Ker te pfeieta od slovenske d.d. Olajšave: jveljâvjjalâ bo izdatke, ki znižujejo osnovo do 2% (leposlovne knjřge) v višini 15.000 lola/jev. Starci lahko hčerko v svoji napovedi uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega 61ana. Njenih dohodkov ne vpisujejo nikamor, Oznaka Vrsta dohodka DoPiodek Norm.st reški Akontdciia 1211 Studentsko delo 140.000 14.000 3.200 4401 dividende 9 0001 2.250 Skupai 149.000| 14.00C 5,450 Oiajšave za različne namene A6 (leposlovne knjige 15.0001 lIZPACUN Dohodek • normirani stroška 145.850 14.000 Letna davčna osnova - študentska olajáava - 2 % ol^êava_ 131.&50 126.000 2.637 (140.000+5.850) (140.000-14,000) Neto letna davčne osnova Dohodnine ^akontacija 3.213 614 5.450 Razlika •4.936 vračilo Obvešča ino vas ludi, da h odo za-vc/ancL ki so bili v lelu 2005 po kojnin^o in invalidsko 7^varovani iz naslova opravljanja knielijske dejavnosti, v ich dneh prejeli obvestila o višini kaiastrskejja d^v hodka in o višini plačanih prispevkov /a socialno varnost v lelu 2005, Vsi zavezanci Davčnega urada Velenje pa boda v leh dneh v skladu z urwr> davčno zakonodajo prejeli ludi obvestila o sTaiýn dolgov in preplačil na ave/a vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, je k napovedi za odmero dohodnine potrebno priložiti fotokopijo odločbe Centra za socialno delo o priznanju dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu / zakonom, ki ureja starševska varstvo in družinske prejemke, ali fotokoi^yo odločbe Zavoda za pokojninsko in Invalid.sko zavarovanje Slovenije o priznatiju dodatka /a pomoć In pc> strežbo v skladu / zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (odvisno, katera pravica jc otroku priznana), /akon o dohodnini - I za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane^ia otroka, ki potrebuje posebno varstvo in nego. nc določa vrst bolezni otrok, katerim hi se ta pravica priznala, ampak je pravica do te olajiJave pogrýeiia s pravico do dodatka za nego in varstvo ali dodatka za pomoi in posirežbo- 2» O. M iz Velenja - AH lahko kol olajšavi) za yzdr-tey^nega dntzinskef{0 člana uveljavljam sina» kije študent, pa ho oddal svojo napoved, lani je namreč delal preko Študentskega servisa i* Času. ko so štih dentom obračunali akontacijo dohodnine. AH ntO' mm vprimertu da sina tiveljavljam kot olajšavi). nO' vesti tudi njegove zaslutke7 7ja vzdrževanega družinskega ćlana se šteje ludi otrok do 26 leta starosti, će neprekinjeno ali s pre- kinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, vi^ji ali visoki stijpnji in nima rednih dohodkov Iz zaposlitve ali opravljanja dejavnosti. V primeru, da sin izpolnjuje navedene pogoje, lahko v dohodninski napovedi zanj uveljavljate posebno oJajsavo neodvisno od tega, da bo sin oddal svojo doh-vali iz zave/ančevoga raCuna (trajnik) ali pa so mu bili odtcgnjeni od njegove plače. 4» Sonja - imam íítanovanjski kredi z/t S*'^dnjo hiše. Odplačujem ga te deset let (tako dolgo v hiši tudi ii» vi moj, gradbeno dovoljenje pa nosi letnico 1991. AH ta kredit in obresti lahko uveljavim kot olajšavo in pod katero? Ali lahlio zneseJi vpišem v skupino A, ročka 4 (brez ohivsti) in potem tudi pod B. točka 1 (plačani zneski obresti) in nato še celotni znesek pod C, toč/ca 2? Letna davčna osnova zavez.anca se med drugim, lako kot je navedeno že v odgovoru gospodu Denisu, iahk{3 znižuje tudi za zneske glavnice in obresti, kijih zavczanec odplača v tekočem letu v zvezi s posojili, pridobljenimi za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja, pri čemer zakon ne določa starosti gradbenega dovoljenja. Znesek plačane glavnice in obresti v lelu 2005 lahko vpišete pod točko C2 ali pod točko A4 glavnico in pod točko B obresti, nikakor pa ne oboje, saj bi tako uveljav^ali isto olajšavo dvakrat. .5. Senad K. - Znanec mi je rekel, da ne morem «iv-Ijavljati olajšave zo otroka, ki ne živi v Shvenijû am-pak z maíefjo biva eni od n'publik nekdanje Jugos» lavije? /a njega plačujem preživnino in sem ga do-slej lahko »vpisal** kot olajšavo? /avezancc lahko uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, v kolikor vzdrževani člani izpolnjujejo pogoje, kijih določa/akon o dohodnini - 1 le v primeru, da imajo prijavljeno bivališče v Sloveniji, so državljani Sloveniie oziroma države članice KU ali rezidenti države, s katero ima S love n ij a sk le nje no m e d n ar« )d n o pog< >d bo o izogi ba-nju dvojnega obdavčevanja d<íhodkov. ki omogtjča izmenjavo informacij zaradi izvajanja domače zakono- daje. Slovenija ima sklenjene mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodkov s tremi državami na ozemlju nekdanje Jugoslavije, in sicer z Makedonijo, s Srbijo in Orno goro ter Hrvaško. ki pa sc za leto 2005 še ne uporablja. V kolikor plačujete preživnino za otroka, ki živi v Makedoniji ali Srbiji in Cm i gori, zanj lahko uveljavljate posebno olajšavo, v koliktir pa živi na Hrvaškem ali v Bosni in Hercegovini, pa vam posebna olajšava za otroka ne bo priznana. Katja iz Šoštanja • fideti od piftgramov mi je izraiU' nal, da bom dobila vrnjen denar -riive prejisiîji mesec razburila ne-krtlerc uporabnike. Spraševali so se, zakaj je bilo povišanje ptv ircbno. Odgovor rta zastavljeno vprašanje smo poiskali pri direktorju družbe Slavku Koreniču. la nam je povedal, da so višje poloznicc za sioriive posledica sprejcilh pogodbenih obveznosti, (e jim nalagajo, da morajo za programe, ki jili prenašajo, plačali usire/na nadomestila vsem njihovim dobaviteljem in organi-zaiorjcm oziroma avtorjem, ki jih plačujejo v obliki avtorskih pravic. Pravice se po pogodbah vsako leto povečajo od 10 do 15 odstotkov. »Povečujejo se zato, ker se / uskladitvijo naše zakonodaje z evropsko urejajo na evropski ravni, s tem pa tudi cene. Uskladitev, nepriljubljene vi^e položnice, so torej cena vstopa Slovenije v Evropsko skupnost. Nase cene so se slednjim približale. niso pa jih se dosegle, zalo lahko v prihodnje pričakujemo še kakšno nujno uskladitev. To je osnovni razlog za višje položnice. Drugi razlog, katerega vpliv na višjo eenojc precej manjši, pa je prilagoditev tehnologije v omrežju novim razvojnim tokovom, kar pomeni, da smo v fazi priprav na digiiahzacijo, na dvig kakovosti storitev. Oboje je nujno potrebno, če hočemo obdržati takšno konkurenčnost, kot jo ima sistem danes.« Po besedah Koreniča novosti v Direktor družbe HRS -Kabelsko raidelilni sistem Velenje Slavko Horenič: '•Letos ne načrtujemo se kakšnega dviga cen,» programski ponudbi neposredno niso vpUvale na podražitev storitev, saj so uspeli zagotoviti dokaj ugodne pogoje za prenašanje nekaterih programov. Zaradi zakonskih predpisov so morali v začetku leta vključili v pt^nudbo tako imenovani parlamentarni program, prejšnji mesec so k temu dodali program evro Spori 2, v kratkem naj bi ponudbo obo gatili še z dvema novima pnv grama: za ljubitelje resne glasbe in za ekstremne športe. »P laijev. Med drugim načrtujejo izgradnjo več optičnih otokov, ki bodo omogočili višjo kakovost in večjo hitrost dodatnih storitev. Tri ííptične otoke so že usposobili (na področju KS lidvarda Kardelja, Šmartno v Velenju ter na Ko-novem). načrtujejo pa jih še šest ter posodobitev pt)vc7ave s Šoštanjem. Med prednostnimi nalo gami pa sta že dokt>nčanje pre-ní>ve blokovnih inštalacij in povečanje obsega spletnih sioritev. »/. diikončanjem prenove omrežja se bo precej povečal trg, s povezavami. ki jih načrtujemo v okviru družbe liPC relemach. pa tudi ponudba. Vse to nam bo omogočilo večjo konkurenčnost oziroma vsaj takšno ponudbo paketov, kot jih danes ponuja konkurenca.« Uporabniki storitev kabelskega omrežja na območju Spodnje Savinjske doline, kamor sodi občina Šmartno ob Paki, ter del omrežja v občini Šoštanj seveda zapisanih novosti ne bodo deležni- Neka- REKL.! so ... Slavko Korêniè. direktor družbe KRS - Kabelsko razdelilni sistem Velenje, o zadovoljstvu uporabnikov glede poslovar^ja in poniidbe družbe: «Načrtovane cilje za ieto 20D5 smo uresničili v celoti. Nad našim poslovanjem bdi največji delničar -družba UPC Telemach, ki ima več kot 70 odstotkov delnic. Ta za /.daj podpira naša prizadevanja. Zadovoljstvo upofHbnikov pH merimo na več načinov - s programsko pi)nudbo in dodatnimi siorilvami. nenazadnje tudi z anketo. Ta jc pokazala na sorazmerno visoko stopnjo zadovoljstva- Največja nihanja so oh spremembah cen, kar pa je razumljivo. boljšo kaki>vostjn in hitrostjo storitev ler obnovo omrežja načrtujemo, da se bo odnos do naših storitev bistveno izboljšal.« îerih od njih pa se lahko nadejajo, če bodťj uresničili povezavo z Velenjem./a zdaj Illektro alilele-kom, ki odločala o tem. za kaj la-kega ne ka/eta zaaimatija. »Če bomo našli skupen jezik, potem bi lahko vsaj upt^rabnikom omrežja KRS v občini Šmartno ob Paki ponudili nekatere do-dalne storitve,« je šc dejal Slavkti KoreniČ. ■ Zavel bo nov veter Za člani Sožitja je še eno uspešno leto -Vodstvo društva odstopilo zato, da bodo imeli priložnost miadi - Novi predsednik je Iztok Osredkar - Tudi v prihodnje društvo izziv za druge tovrstne po Sloveniji Tatjana Podgoršek Velei\je. 10. marca - Na rednem občnem zbt>ru v avli Centra za vzg<îjo, izobraževanje in usposabljanje v Velenju so člani Sožitja Velenje - medobčinskega društva za pomoč osebam l motnjami v duševnem razvoju, ocenili, da je za njimi še eno uspešno leto, pred njimi pa novosti in novi izzivi. Društvo šteje 352 članov iz občin Velenje, Šoštanj in Šniarino ob Paki ter njihovih bližnjih oko hj. Njegova prednostna naloga je pomoč družinam, ki so zaradi osebe z motnjo v duševnem razvoju na robu družbe, oziroma «jih spravili v normalni življenjski tok.tf To p vedal, da bom dolžnost opravljal nekaj časa. Mislim, da je treba vodstvo pomladiti, dali priložnost mladini- Da bi lahko novi predsednik izbral svojo ekipo, so odstopili tudi ostali člani izvršnega odbora in komisij. Oas je, da v delovanju društva zavejc nov veter,« je pojasnil razloge /si nadomestne volitve predsednika in organov novosti. »Prizadevali si bonvi ptv vezati o/jroma zmanjšali generacijske ra/like, pridobili nameravamo več prostovoljcev /a pomoč družini in posameznikom, smo tia dobri poti za oblikoranje oddelka varstva za predšolske otroke z motnjami v duševnem razvoju (tega ga doslej ni bilo), se tesneje povezati z ra/vojno ambulanto v velenjskem zdravstvenem domu in občinami, organizirati več svetovanja, pomoči mladim družinam s prizadetimi osebami-« K omenjenemu je dodal še boljšo informiranje, ustanovitev bivalne skupnosti, morda v Z dobro obiskanega občnega zbora društva Julij Pačnik. Bil je očitno dovolj prepričljiv, saj so s tem Si>-glašali tudi udeleženci občnega zbora- Za novega predsednika Sožitja so izvolili Iztoka Osretlkarja. Ta je predstavil letošnji dekwni program društva. Poleg ustaljenih programov, ki so se pokazali kol dobri, je v njem zaslediti nekaj okviru Saša regije, in ureditev društvenih prostorov, ki so premajhni in še težko dostopni. Marija Kovačič. delovna predsednica, je ob vsem povedanem ugotavljala. da bo očitno velenjsko Sožitje v naslednjih letih v okviru zveze tovrstnih društev zníwa izziv za druge. ■ »Ne selimo se zaradi eicoioških, ampaic razvojnili potreb« Namesto januarja naj bi se Veplas preselil v bivši objekt Intereurope konec tega meseca -Razumejo zahteve krajanov Stare vasi po ohranitvi dosežene ravni bivanja - Bodo izdelovali dele za francoskega proizvajalca letal? Tatjana Podgoršek Čeprav so v velenjskem podjetju Veplas zatrjevali, da bodo v začetku januarja letos preselili pro-st selitvi Ve-plasa v to okolje, ampak so ob lem izrazili svtye pomislek in bojazen v /.vezi z onesnaževanjem okolja, kar pa ni v ničemer spremenilo naših načrtov, » je odgovo- Fran Vedenlk, direktor Veplasa: »Smo v ožjem izboru kandidatov za sodelovanje s francoskim proizvajalcev letal." ril na zastavljeno vprašanje dircklordružbe Veplas Velenje Franc Vede-nlk in nadaljeval; ^Odobravamo skrb krajanov za okolje in življenjski prostor Mi prihajamo k njim in vsak gospodarski subjekt predstavlja obremenitev v okolju, zalo jc povsem normalno, da smo že zaradi lega bolj na očeh- Ce pa gre za takšno proizvodnjo, kot je naša. je skrb šc tolikř) bolj razumljiva. Vendar se Veplas na novo lokacijo ne seli zaradi ekoloških težav, ampak razvojnih potreb- Na Strbenkovi ccsti stno močno omejeni in panneijem dolgoročno ne moremo več zagotavljati sodelovanja. Drugi razlog /.a selitev pa je logislika. Pri nas vsakdan nalaga ali raztovarja precej ti)vornjakov in na sedanjem prostoru bi transportno dejavnost težko uredili.« Trditev, da se v prostore bivše Intereurope ne selijo zaradi ekoloških vprašanj, je Tranc Vedenik podkrepil z veljavno ter evn>psko zakonodajo. ki bo stopila v veljavo prihodnje leto in je precej ostrejša od dosedanje. Po njegovih zagotovilih jih evropska tako imenovana IPPC direktiva ne zavezuje, jih pa poglavje, ki govori o dovoljenih emisijah hlapnih snovi v ozračje, »Po slednji so količine dovoljenega izpusta in s tem tudi proizvodnje vehko nižje, kol so danes. Predpisuje tudi občasne meritve. Slednje izvajamo že sedaj in rezultati kažejo, da ne pr^-kora čujemo dovoljenih izpustov. Ne glede na to smo pred petimi leti načrtno in projektno pristopili k iskanju ekoloških rešitev. V največji meri jih zagotavlja posodobitev proizvodnje. V zadnjih letih smo vložili v nakup tchniîlogije z zaprtimi sistemi, ki omogočajo manjše emisije. dva milijona evro v. Danes imamo polovico tehnologije z zaprtim sistemom, preostalo polovico pa predstavljajo ročnciehnologije. ki dopuščajo večje onesnaževanje zraka. / novim sistemom tehnologije spreminjamo razmerje 70 proti 30 v kijrist zaprtih sistemov.» Poleg izbire novih, okolju prijaznejših materialov, bodo prostore na novi lokaciji opremili z novimi komorami za utrjevanje laminatov. česar sedaj nimajo- S tem bodo še dodatno izboljšali tehnološki proccs. Za zdaj ostajajo odprto vprašanje odpadki. Po novi zakonodaji bi smeli te odlagati na odlagališču komunalnih odpadkov, /aradi zaprtja slednjega v Velenju po letu 200X bi morali odpadke ví)ziti v Celje. S tem bi si nakopali dodatne stroške, zato razmišljajo o njihovi nadaljnji uporabi za izdelke, ki bi jih lahko proizvajali iz recikliranih odpadkov. Rešitev predslavlja tudi sežiganje odpadkov, prav tako se pogovarjajo še o odlaganju v rudniške rove, na obzorju pa je menda še nekaj drugih možnosti. »Želimo si sožitja s krajani, zali) smo se januarja letos že sestali s člani sveta krajevrje skupnosti Stara vas. Na njem so nas ti seznanili z bojaznimi in svojimi zahtevami po ohranitvi dosežene življenjske ravni in okolja, ml pa z našimi načrti in okoljevarslvenimi rešitvami. Prepričan sem. da bomo v prihodnje dobro sodelovali.« Lansko poslovanje ni sledilo načrtom V zvezi z doseženimi rezultati lanskega poslovnega leta je Vedenik povedal, da so z njimi zadovoljni, čeprav niso povsem sledili načrtom, l.cto 2005 so sklenili z dobičkom- Predvsem pa jih veseli dejstvo, da se je ponovno potrdila pravilnost usnicriiev iz prejšnjili obdobij glede trgov in novih programov, 'Ibvrstne aktivnosti so vodile do velikih možnosti za sodelovanje s francoskim proizvajalcev letal. Ta namreč seli proizvodnjo iz Kitajske v livmpo in Vepias je v najožjem izboru kandidatov za izdelovaje delov airbasa, »Oe se bo to zgodilo, bo to pomenilo velik preskok v razvoju ÍJi nenazadnje tudi v samem cenovnem razredu. S lem bi dejansko uresničili naše strateške usmeritve, težnjo po izdelkih iz pol i me rn i h materialov. Nov program bi prinesel tudi 50 novih delovnih mesl,« je sklenil pogovor Franc Vedenik. direktor delniške družbe Vepias Velenje. ■ UTRIP 16. marca 2006 Od jrede do tofkâ - jvet d0B0TÍ&4 Sreda, 8. marca X, m^rec jc Jan fco kaaček vi:ć pí> zornttsii namenjamo pdzaJevanjem za enak dobni dru/bi, ki so si pravzaprecia-listicni in mtigistrski stopnji študij usr>ešno zaključi već študentk kot studeniov. se v prihodnosti lahko prav na področju zaposlovanja in plačne politike pojavijo z^nje bistveno in^cxluejši trendi. Četrtek, 9. marca Slovenija je v letu 2005 po prvih ocenah državnega statističnega urada zabeležila .^.^HKlstomo gospo darsko rast. kar je nekoliko manj kot smo načrtovali, a vendar §e dovolj, da i^tajamo na čciu novih evropskih držav. Drago pa nas bo očivno stalo na^c sodno zavlačevanje. Kvropsko dišče za človekove pravice je razso dilo v sc IX primerih, ki so jih proti Sloveniji zaradi «»dnih zaosiankov sprožili slovenski državljani. V 16 primerih je ugoUwilo. da je prišlo dt) krâtev livTopske konvencije o človekovih pravicah, in Sloveniji naUvilo, tla mora tistim, ki so to zahtevali, plačali denarno ixiskodnino. Slovenija ho morala tožnikom skupaj pla- čati 51.100 evTOv za nematerialna skalo in 1.^.265 evrov za soOnestro-ske • skupaj 64.565 evrov ali 15.424.428 tolarjev. A to še ni nič. pred vrati je namreč Sc kopica novih tožb- /ačiula sc naš minister I.ovro Šturm bolj ukvarja z razmišljanjem o p(xJaljšanju kaz)ii za nekatere delikte, kol pa z 1x1 pravo v/rokov, ki so pripeljali do takšnih, za naše državo dragih in sramtîlniii ka/iť. Še več. s sodniki se zapleta v nepremišljene konflikte zíiradí prcinaio usklajene plačne p(îlilike. tako, da ti iščejo svoj prav na Ustavnem sodiSču.To je zadržalo i/vajanje sklepa o /Oiižanju rHač sodnikov in Itinkcionarjev in sicer do končne odločitve tega sodišča. ki naj bi ta problem obravnavalo prednkral sptv drsnil na diplomatskem parketu, saj so v zunaniem ministrstvu kaj hitro demantirali kar je bilo na /acetku izrečeno. Sobota, 11, marca f"* -t Tudi haaàki zapori so slabi. Haški obtoženci pa nmirajo zaridi pomanjkljivega varovanja. Sedaj so izgubili Še kronsko pričo, êkwka. ki je pravzaprav napajal celoten smisel in zgodbo lega sodišča. V soboto je namreč ves svet presenetila novica o smrti nekdanjega jugoslovanskega pretlsednika S lobod ana Mik)šcviča v priporu lega sodišča. Milošcvića Lovro Šturm bo moral bolj razmisliti kako zmanjšati sodne zaostanke Slobodan Milosevic tudi po nenadni smrti v Haagu buri duhove. Je bil to samomor, umor ali naravna smrt? so našli mrtvega v njeg<7vi celici, najverjetneje pa je umrl naravne smrti, saj je imel že dolgo časa težave zaradi visokega krvnega pri i i ska in srca. risio kar je o Kosovu pred kratkim govoril naš predsednik Janez Drtuwšek je seilaj v nekoHko spremenjeni podobi povedal britanski zunanji minister Jack Straw. Staw je tudi prvi visoki zahodni politik, ki je javno izjavil, da je neodvisnost K pri boleznih srca in ožilja. Vodslvo /jiporov sicer irdi. da je lo skoraj nemcigoče. Mi pa postajamo vse bolj nadzorov žabje perspektiva Slovenci postajamo vse holj nadzirani državljani vana nacija. V imenu hoja r>Toli terc, ki dfv innevno ogrožajo varnost države, Njihtwo uporabo bi po novem odredil predsednik vrhovnega sodišča. Sprememba člena pa podaljšuje čas uporabe posebnih oblik pridobiva-ijjap'xktkov, vključuje uailzor písem iu drugih pi>šiljk ter nadzorf>va-nje in snemanje telekomunikacij. V Sloveniji bo sicer venetno zelo malo nîoinosti za nadzorovanje teroristov. precej več pa za nadzorovanje -neprimernih« državljanov, Cc si želite spremeniti svoje ime pa se vam je to di»slej zdelo preza-ple.eno, temu ni več tako, Odslej lahio državljani Slovenije s voie osebno ime spremenimo v kateri koli upravni enoii v državi. Torek- 14, marca_ t f ' Irak sploh ni već pomembna tema ca-sopisov, a tam vsak dan umre kopica nedolžnih državljanov. manj 40 ljudi, več kol 100 pa je ranjenih, Iraški predsednik Džalal la-labani pa jc moral že drugič prestavil ustanovno zasedanje iraškega parlamenta, To naj bi bilo po novem marca. Ponedeljek, 13. marca Slobodan Miloševič je morda namerno vzjřl napačna zdravila, da bi si ptwiabšal zdravstveno stanje in tako izsilil zdravljenje v Rusiji, lo namreč meni ûi-zozcnjski toksiko-log Donald Uges. ki je kri nekda-njej^ jugosUwan-skega predsednika analiziral pred dvema tednoma na zahtevo nizozemskih /iiravnikov. li namreč niso razu- Predsednik države Janez Drnovšek se je odločil, da bo v okviru prizadevanj « rešitev krize v Oarfuijti 29. marca ohiskal to sudansko pokrajino. V okviru svfýih prizadevanj je Drnovšek vpletenim stranem že predložil mirovni sporazum. a se za pogajanja še niso dogovcirili. V humanitarni akciji, ki pri nas poteka od 14. februari a. pa je zaenkrat zbrano 90 milijonov tolarjev. Tehtanje o tem ali bomo pripravili parailo ali ne se sedaj močno nagiba k njeni odpovedi. Minister za obrambo Kari ErjavcN:, sicer pobudnik te ideje, sedaj meni, da izvedba parade ob državnem prazniku ni smiselna, če je ne (xicřbrava predsediiik države, V 1-ranciji pa se ukvarjajo z velikimi protesli študentov, sindikatov njihovih številnih somišljenikov. Po\7j'fïêila jih je reforma dc Villepi-nove vlade, ki predvideva lažje odpuščanje mladih do 26. leta in s tem morda nastanek fleksibilnejšega irgt delovne sile. Ce bi bilo tako enostavno Katja OšSjak VSloi'efIiji. hf)}, smo prevelikokrai imjfmi iti ozko$li£dî îer />remaloknu globoko vdilmenio />7vden izgovori/no... In verjetno ludl jaz spadam mi£d dňQ'{m pnake bkbelalm katerih dofg Jezik pre/ùieva nji/iovo lasi no pamei In ue^eiokral wije ial kadar rei^m, da hi iije^a ali njo mjraje kar itbila. ko me tako razjezi. To se zgodi vsaj enkrat na mesec, da izbruhnem in mi Je nate éai Nití petindvajset Jih k ne štejem, pa sem sodbo izrekla, recimo, sto-peideseikrai. iolikokrat sem ie nekomu zazelela smrt, Uh ^e\'eda nisem nikoli zares telela, da hi/iktivno obsojeni dejansko umr}. Ne. Vedno gre le za obćulek nemoći, za/rUs\lracip. Itiido jezo ali razočaranje, ki izzove zeljo po maščevanju, piHreho po zadolvetdn, kije v nekem trenutku premočna, da bi seje lotila /}o racionalni poti. In mnogokrat, piygosteje pa v zadnjih tednih, začutim, kako družbena bilja kolektivno zavremo v želji f>o "pravičj}i" kazjtl, ki jo zahtevamo :a teroriste, morilce ali pedojlle^ Hudodelci z najvegimi in najtežjimi grehi v življenjepisu zashižljo dosmrtno ječo, mučenje ali smri: izobčenj*;, č^ preživijo /)ri.s'()/eno kazen. l)a. družbe bi s tem morda res'iili številnih nadlog in pleveia, ki zatira si'obodo ljudi ter krati najbolj temeljne človekove pnnice. h šolskih parkov bi nagnali ekshIbicJonl.ue in dilerje, morilci bi troh-neli za zapahi liste pedojtlov pa bi varovale u ase otroke in nus pred najhujsifn. Ce bi bilo tako enostavno. Pa ni. Prestoptuke, lahke, srednje in težke kategornike med kriminalci v imenu družbe na podlagi pravnega reda kazmije sodna oblast. Norma izhaja tz družbene p<^godhe, ki smo jo simbolično poiipisall kot čiani dmžbene skupnmti^ Zaupanje za ohranjanje reda. osebne svobode in varnosti smo /H>deliii državi ter državnim instilucijam, ki na zapisani i>ravni f>odlagi presojajo, ali je prestopek bil storjen, in sprejemajo odločitve o tem, kakšno kazen zasluži storilec glede na težo storjenega kriminahiega dejanja. }.aična. populistična argumentacija, Id prežema slovenski medijski prostor in gostilniška omizja, deluje bolj enostavno: za umor dosmrtna ječa aii smri za pedojill/o ka.^tracija in izobčenje, za preprodajo droge sekanje rok. oko za oko in zob za zob. Ce odmislimo najviSje norme pravnega reda ter varsti'a temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki preix>vedujeJo mučenje ter smrtno kazen ({Jod dokumente, kijih opredeljujejo, .mo se ptna podjetja Milena Hrstič - Planine Invalidsko podjetje premo^iovnikii Velenje inv.. kije b'\\o lela 2000 usiaiiov-Ijcno /, namenom, da prndukiivmi zaposli delovne invalide Prcniogoviiika Velenje, je lansko poslovno leio zaključilo po načfliii. Dr. Vladimir Malenko-vič. s kalerlnî smo se pogovarjali, pravi, d« so hili re/uliaU nekoliko boljSu kol so pričakovali. Sa tudi edina odvisna družba Preiiiogovtiika Velenje, ki 5îe ne bo privaiizirala, oziroma se bo le delno. Dr. Aiahnkovič, najfivj pogled nazaj. Kako bi ocenili lanskoletno poslovanje? »Po pričakovanjih. Ocenjujem, da so doseženi nizuiiaii malo holji^i od načnov. Podjetje je doseglo približno 7 milijard .^00 milijonov lolarjev prihodkov, kar pomeni slabih 5 odstotkov več kol leta 2004. liposievajoč bonileie in siatus invalidskega podjetja, bomo leto kotiOali z minimalnim dobičkom. Tak rezultat je tudi opravičil pn^ekcije. ki smo jih izdelali za to družbo za preteklo leto. V letu 2005 smo se lotili (udi î^tcvilnih pn>jck-Urv. Nekateri sii že zaključeni, stevibic pa bomo nadaljevali ludi v lelu 2006.« Kvotni sistem novost v delovanju podjetij //Tyf i/ua status irn'olidskesa podjetja. Kaj vam prinaša ta stains? »Piidjetje UTZ je največja odvisna družba v poslovnem sisiemu PrenîO)fov-nika Velenje, pi^leg tega pa tudi največje invalidsko podjetje v Sloveniji, kjer v tem irenuiku deluje blizu 160 invalidskih podjetij. Posebnosl Šaleške doline v primerjavi z ostalimi področju v SU> veniji je v tem. da tukaj prevladujejo 7elo velika invalidska podjetja, kar ni običajno. Ponavadi sn invalidska po-djeija majhna oziroma srednje velika. Velika invalidska podjetja praviloma delujejo zno'.raj večjih poslovnih sistenîov. kot je priûier Premogovnika Velenje in Gorenja, in v precejšnji meri s svojo dejavnostjo nudijo podporo matičnemu podjetju oziroma sistemu, v katerem se nahajajo. Osnovna težava pri delovanju invalidJîkih podjetij je doseganje njihove konkurenčnosti v pogojih odprtega trga. Zaradi tega država skozi različne vidike po nag a invalidskim podjetjem. bodisi neposredno bodisi posredno. To se mi zdi zelo pomembno, s^i je le tako mogoče doseči, da norma ino delujejo.« ÍAřto 2006 iftdi v difh\fanjn dntgtJi dmth pivdstavlja prelomnico, kar se zaposlovanja invalidov tiče, »Sprememb je več. Najpomembnejša je vpeljava tako imenovanega kvot nega sistema, ki je nov moment v delovanju podjetij. Poen stavljen o rečeno gre za to, daje interes države Slovenije in vlade, da motivira podjetja, da sc aktivno lotijo zaposlovanja invalidske populacije, Taje, ki)t vemo, povsad težko zaposljiva. V tem stnislu je tudi uvedba kvoinega sis-lema naravnana tako, da motivira podjetja, da zaposlujejo invalide.« Kaj pa lo pomeni za invalid'ika ptKfjcíja? »Pomeni predvsem dodatno priložnost za delo, sodelovanje z drugimi po-djclji in možnost za ustvarjanje novih in kakovostnih delovnih mesi. Tako so vsa ptjdjetja z več kol 20 zaposlenimi v Slo-veniji na nek način dolžna imeti v svoji sredi določen delež invalidov. Ta delež sc giblje od d veti do šestih i)dstotkov. \)dvisjiD od dejavnosti pt)djecja. Ce tejia pogoja nc bodo izpolnila, bodo imela možnost plačevanja določenih zneskov v posebni sklad, ki bo namenjen stimuliranju zaposlovanja invalidov, ali pa, tudi ta mt>žnosi je na wijo. da i^ienejo pogodbo o sodelovanju z invalidskim podjetjem In tak" izpolnijo pogoje. Za invalidsko ptidjelje pa to vsekak<îr pomeni d(idalno priložnost in možnost /a povečevanje prihodkov. Je pa treba poudariti, da so posli, ki jih izvajajo invaiidska podjetja, praviloma programi z nižjo dodano vrednostjo, torej niso visoko profitabilni programi. Vsekakor pa delujejo stimulativno v smislu zaposlovanja invalidov.« Pomemben proces usposabljanja in izobraževanja Druiba UT/. pa je hifa ustanovljena prav z namenom zaposlovati invalide Premogovnika Velenje, se pravi, da .ulovnina ali pa kar vsi invalidi, kisozO' posleni pri vas* prihajajo od tam? »Generalno gledano to dr/J, Invalidsko podjetje je bilo leta 2000 ustanov- Dr. WladlmU Malenkow: 'Yprdsanje pri now/i poslih, povezanih s kvotnim sistemom, je relativno nizka dodana vrednost'-(foto: vos) Ijeno pravz namenom zaposlili ljudi, ki so poslali invalidi v osnovni dejavnosti, pridobivanju pa'moga. Danes je ljudi, ki postanejo invalidi zarddl dela vjami. seveda manj, še vedm» pa so. Osnovno poslanstvo našega podjeija je bilo, da le ljudi aktivno vključimo v delovne procese, ki potekajo v našem podjeiju. In to je naša osnovna nalo|a še danes, ko nas je v družbi zaposlenih že 981. Ob tem je zelo pomembna usmeritev, da želimo te invalide skozi pn>cese iz^^braže-vanja in usposabljanja postopno prekvalificirali in jim s tem razširiti možnosti zaposlitve pri delih, ki so popolnoma aJi pa v precejšnji meri drugačna od Ustih, ki so jih opravljali pred tem. Zaradi lega proces izobraževanja in usptisabljanja pri tias zelo kontinuirano poteka, s čimer sc povečuje tudi fleksibilnost pri zaposlovanju.« V kateri/l pr*)sramih pa je zaposfeni/i najave im'alidov? «KtU je znano, je podjetje inZ leta 2005 izpeljalo celovito reorganizacijo. Podjeljeje nastalo z izločanjem podpornih dejavnosti premogovnika, zato je tudi število programov, ki jih Jelanio, veliko, preko 70 jih je. To je po eni strani priložnost, po drugi pa vprašanje, kako jasno opredelili osnovno dejavnost podjetja. Lani smo podjetje razdelili na tri divizije oziroma področja. C île de na specifiko posameznih področij je podjetje razdeljeno na področje eksternih programov, področje izobraževanja in usposabljanja ter področje rudarskih programov. Če je smisel eksternih programov predvsem tržno ma-topauje, torej širjenje dejavnosti na trgih/una^i poslovnega sistema, je poslanstvo področja usposabljanje in izobraževanje predvsem preklalifikacija invalidov ter koncentracija programi »v, ki so posebej prilagojeni za delavce z omejitvami. Poudariti velja še pomen tretjega področja, gre za področje rudarskih prtigramov, v katerih so združeni programi. ki nimajo velikega tržnega potenciala. so pa nujni za normalno obratovanje Premogovnika Velenje. Med zaposlenimi v tem srednjem področju, torej usposabljanju in izobraževanju, sc delež invalidov v posaiueznih pro^^ramih giblje tudi med 70 in 80 odstotki.« HTZ se bo le delno privatiziral Ste pa iz teh razlogov, o kateriJi smo govorili pred tem. edino hčerinsko podjetje Pmiiogovnika Velenje, ki se nť bif privatiziralo, oziifmia se bo le deloma. »Prestrukturirajije Prennîgovnika Velenje se je pričelo leta 1991 z ustanavljanjem prvih odvisnih družb, /a nami je 15-letDo obdobje prestrukturiranja. V primeru UTZ-ja je bilo lo obdobje seveda krajše, saj je bilo piîdjctje ustanovljeno leta 2000. Osnovni nanien izločanj a po dpo rn ih progra m ov i n u si a n avlja-nje samostojnih družb je bil v tem, da sc po eni strani Premogovnik Velenje maksimalno osredoloča na svojo osnovno dejavnost, po drugi pa. da se postopno doseže večja tržna usmerjenost odvisnih družb. V tem IS-letnem odboju so se ta podjetja bolj ali manj jasno protllirala. Na zadnji siraieski konferenci je bila sprejela odli^čitev, da je polrebcti narediti nov korak. NeizpodbitJio dejstvo je. da imajo podjetja, ki zasledujejo trend organske rasli, znotraj takega sistema določene omejitve. Za prestop na višji nivo je treba doseči večjo konkuretv čnost na trgu. Od tod tudi odločitev za lastniško preoblikovanje vseh družb, v katerih ima Premogovnik Velenje 100-odsiolni lastniski delež. V primeru H TZ je situacija nekoliko drugačna, saj so sine rgič ni učinki med Premogovnikom Vcleitic in podjeljnm MTZ večplastni. Poudariti velja, da je Premogovnik Velenje nujno potreben -/Jà eksistenco in normalno delovanje podjetja IITZ. pc» drugi sirani pa sti za normalno delovanje Premogovnika Velenje nujne podporne dejavnosti. kijih izvřýa oziroma zagotavlja naše podjetje,« Deloma pa se boste vseeno lastninili? »Proces ne bo šel popolnoma mimo nas. Diîiika se predvsem postopnega osamosvajanja treh proUlnlli centrov v po-dn;)čju eksternih programov. V prvi ïm bo prišlo do izločajija treh pmfitnih centrov. Naša naloga je, da do ?0. marca pri-pravitno potrebne elaborate, na podlagi katerih sc bo lastnik odločil za rïaslednje korake. V našem primeru to pomeni, da se ta proces tiče profitnih centrov pro fiini Sipo, Robinox in Pn) studio.« S čim se ti pw/itn i centri uhvvjajo? »Profitni center Sipo se primarno ukvarja s pnnzvodnjo tehnološke in rudarske opreme, proizvodnjo zvafjcncev in izdelavo gradbenih konstrukcij. Zlasti pomembno je sodelovanje s tujimi partnerji na področju rudarske opren\e. Robinox z izdelavo proizvodov iz nerjavnega materiala. Pro studio pa se primarno ukvatja s storitvami kopiranja, ]iloianja, tiskanja, oblikovanja, razreza In drugih tehnično-tehnoloških obdelav, do prenosa vsebiite s papirja v elektronsko obliko.« O koliko TJJposlenili se gffvon? »Gre za približno šestdeset /jposlenili v vseh treh profitnih centrih.« Vesti sta vezain na kabelsko (neprevodni vodonc-propustni irakovi, polprevodni vodo nepropust ni trakovi, enojni nepropustni trakovi) in avtomobilsko industrijo (proizvajajo podli)ge /ii sedeže, lermolepljtve podloge za usnjene sedeže, samo-lepljive pene). 'IT Okn)glica ima kar 14 odstotni evropski tržni delež v programu podlog za avtoin-dustrijo in 5 odstotni svetovni veliko obeta. Milan Forátner je bil med obiskom na Kitajskem navdušen nad posluhom lokalnega okolja. Tako so sc ob pomoči ilr. Maijana Cen-cena, veleposlanika Republike omogočili tudi širSc sodeltivanje obeh regij na gospodarskem področju. s tem pa krepiti tudi svojo pogajalsko moč na kitajskem tržišču, /a svoj nadaljnji razvoj v okviru ^rihodki poslovnega sistema Fori skokovito naraščajo 20D3 2004 2005 WltJ.o.o. 1741 \m 2,047 TinKO d.0.0. 0.172 0,665 O.ÔOS iLVELiim 0 0,304 0,463 IT Okroglica d.d. 1.526 1.734 2,663 Skupaj v milijard SIT 3,44 4,65 5,679 Vodstvo forija od desne: Miian Forstner, Ivica Forétner in Mitja Forstner dr, Marjan Cencen (vefepos/aii/f< RS na Hitajskemr Milan Forstner (vodja PS Fori) In WANG CH£NGMIN (podžupan Oaiiana) Slovenije na Kitajskem in ekonomskega svclovalca RS Janen Žaklja, srečali z mestnimi oblastmi in naleteli na izredno po zitiven od/ivin /adovotjslvo kitajskih oblasti nad ponudbo /a sodelovanje. svojo naklonjenost pa so Izkazali ludi s protokolaniimi darili natnenjenitni županu Mestne občine Velenje. Direktor poslovnega sistema Milan Forstner jih je izročil županu Srečk« Mehu na novinarski konferenci v petek, prenesel pa mu je tudi po budo za medsebojno sodelovanje. /a to je obilo možnosti predvsem na področju promocije (sejemska dejavnost), na področju izobraževanja (izmenjava sludeu- Velenjske regije pa Pt>slovni sistem l'ori potrebuje predvsem osnovne pogcjje za nemoleno rast - to pa so možnosti za fizično širitev proizvodnih prostorov (novogradnja) in razí^iriícv prostorov uprave, za kar že potekajo ustrezni dogovori z Mestno občino Velenje,* pravi Milan For^i-ncr, ki Ima za poslovni sistem, ki ga vodi skupaj z ženo Ivico in sinom Miljo, Se Velike načrte, kijih bodo kimkretizirali na svoji planski konferenci v teh dneli. Pri tem računajo, da bodo dobiti v velenjskem i)kolju podport) za uresničitev svojih obsežnih ambcioznih načrtov, /gradili nameravajo na-nireč karblizu 25.000 kvadratnih nteirov proizvodnih zmogljivosti (prostor /a lo vidijo na območju Trebuhe), prav tako pa bi radi za eno etažo »povišali« svojo poslovno stavbo v sredisču mesla. Toda načrtov s tem 5e ni konec. Ogromno priložnt>sti vidijo, ne le zase, ampak tudi /m druge, v Programu Asia Invest. Program Asia Invest Program je namenjen: ' Krepitvi politične in gospodarske prisotnosti v Aziji ' Večanju poznavanja dejstev o Aziji v EU in obratno ' Krepitvi irgome m investicij ter direktnih invcsiictj ' Promociji inlcgracije azijskih držav v informaciiskdnjc leto pa tudi rodtia serijska proizvodnja, od katere si vodstvo poslovnega sistema l-bri tov ali dijakov ter profesorjev z razlicnili področij), na področju umetnosti in kulture (muzeji slikarstvo. glasba), cnergeiike in rudarstvo ... «Poudariti pa je ircba. da vse dejavnosti v Poslovni shem Fori povezane s Kitajsko niso namenjene selitvi proizvodnje. Poslovni sistetn Fori svojo nadaljnjo razvojno pol vidi in želi gradili predvsem v okviru Slovenije in Velenja in se s svojo dejavnostjo oa Kitajskem le odziva na globa-lizacijo. Hkraii s svojimi akiiv-nosimi na Kitajskem želi Poslovni sistem Fori vzpodbuditi rast in razvoj podjetniškega. Izobraževalnega in kuliurno-social-nega sodelovanja med letna sicer oddaljenima mestoma in s tem Za uresničitev velikih načrtov potrebujejo tudi več poslovnih prostorov. Nadzidali bi radi obstoječo poslovno stavbo v kateri imajo tudi trgovino. UUDJE Razstavišče brez meja v okviru projekta 360 odprta tri enaka razstavišča na prostem - V Velenju na ogled zanimiva lovska soba Velerye - V sredo zvcčcr so iia ploščadi pred nekdanjo kavarno KSC odprli prvo ra/:siavo v nty vem razsiavišču. imenovanem Razslavisčc 360. Gre /a mednarodni projcki, kaicreiia nnsilcc je Mladinski cenlcr Velenje, vanj pa sta vključeni še dve mesii - Maribor in Celovec. Na otvoritvi prve ra/stavc v velenjskem razstavišču je projekt predstavil direktor Mladinskega ccnira Velenje Aleš Ojsteršek. Med drugim je poudaril, da je širjenje kullure in usivarjalnosti mladih v Sloveniji in sosednji Avstriji. kjer je zadnje čaiíe slovenski je/.ik med manjšino spet na udaru, zelo pomembno. Povedal je ludi, da je ime 360 izbrano ludi /aio. ker bodo razstave kro- žile med vsemi tremi mesti. Kuslos prve razslavc v velenjskem razstavišču 360 Uroš Potočnik je kol prvejia od avtoijev. ki se bodn predstavili v projektu, izbral akademskega slikarja Mateja Koširja. Ta seje odločil, da v razstavišče postavi nekakšnbe razstavi videli ludi v Velenju, ko bo prišel čas, da naredita krog, velik 360 slo-pinj- Razstavišče 360 je predvsem mullikuliurni projeki, ki deluje brezmejno, tako reabio kot virtualno, (ire za zanimivo, atraktivno in inovativno inštalacijo razstavišča v samem središču mesta po načrtu slovenskega (in velenjskega) arhitekta Gregorja Gojevića. Že sama inštalacija razstavišča na atraktivni lokaciji na prostem je vredna ogleda. Brez Razstavišče 360 so v Veienju odprti v prvem mraku, ko Je Lovska soba avtorja Mateja Koširja priŠia se posebej do izraza. Pokukajte vattj! dvoma i)čani in pritegne vsakega tivala Kunigunda, so vključeni k rivani u in razvijanju mlade tnimoidoćega, mladi kuliurni producenti, mladi umetniške ustvarjalnosti v multi- V projekt, ki bo končan v Vele- ustvaijalci, umeiniki, grafični ob- kulturnem čezmejnem prostoru, nju v mesecu avgustu, v času les- likovalci in kustosi z zeljo po od- ■ fis »Je pestro in zanimivo^ da je kaj!« Člani Kulturno-umetniškega društva Ravne so minuli petek zvečer znova do solz nasmejali obiskovalce prireditve Smeh ni greh. Avtorica skečev je Marjana Komik, idejni oče prireditve pa je predsednik društva Pefer Obšteter. Peter bi se lahko zaradi stvari, ki jih počne, brez slabe vesti postavil kam v ospredje, a se ne. Zanj je pomembneje, da so zadovoljni drugi. Po poklicu, pravi, je elektramiški strugar, v prostem času pa kulturnik od nog do glave. Vmes pa še turistični zanesenjak v Lajšali, Res je veliko tega in nemalokrat se Zgodi, da me domači kar na pragu vprašajo. kam greš in kdaj prideš, imam pa to srečo, da je aktivna ludi žena Brna,« je pripovedoval. .S kulturo seje srečal že v prvem razredu osnovne šole. Spominja se svoje prve vloge v skeču z naslovom Kurir ček in partizan. Igral je Paviiha. Po končani osnovni šoli je priložnost za kulturno de-javntîsl našel v mladinski organizaciji v Ravnah. Ki» pa so tu pred 23 leij usiano-vili k u It urnou m et ni ško društvo In vanj združili vse sekcije, pa je njegov vidnejši član. Zadnjili pel let mu predseduje. '»A je lo ena zahtevna naloga! Ne smeš se nikomur zamerili, požreti moraš marsikatero pikro, skrbeli za podmladek, za denar, zh dejavnost. Na srečo so vodje sekcij taki, da se lahko človek nanje zanese.« Se pa marsikaj od lega pozabi, pravi, ko vabilo na prirediiev pri ljudeh vedtio naleti na zelo dober odmev. V društvu ni le predsednik, ampak tudi član sekcij. V dramski skupini prevzame vlogo, kj se je običajno drugi izogibajo, v ravenski »pleh muzki^ tolče na bobne ... Še liste bore proste vikende razveseljuje svate s svojo »ohcet partijo«, kot je označil skupin<^ Kar bo, pa bo. Zunaj ravenskih meja velja omeniti Pihalni orkester Zarja Šoštanj, katerega član je 17 let. igra pa na tubo. »Sem mislil, da sem pri 24 letih bolj pamcien in sem šel h godbi brez kakršnega ktJli potrebnega Peter Obsteter: "Se kar velikokrat zgodi, da me domači kar na vratiti vprašajo, kam grem in kdaj pridem," glasbenega znanja. Takratnemu kapelniku Branku .Skrubi ni ostalo drugega, kot da me je naučil najprej not. Sem očilno mislil, da bo šlo tako ko{ pri har-m, saj nam lakih stvari zelo primanjkuje,« je sklenil pogovor PeterObšieter, ■ Tp Skrajni čas za kvalitetnejše zdravstveno varstvo v občini Šoštanj Občinski odbor slovenske tiemoknOske stranke Šoštanj poziva odgovorne» tako v občini Šoštai^ kakor tudi vodstvo javnega zavoda zdravstvenega doma Veienje» da se uredi in predvsem izbo^sa zdravstveno varstvo v občini ioštai^. Ta pobuda sicer ni nova b probl^atika zdravstvenega varstva v občini Šoštaiij je bilâ večkrat poudajj^na s strani svetnikov slovenske demokrauie stranke, kateri smo opozarjali na kritično stanje in pozivali odgovorne h ukrepanju. Na žalost se ni zgodilo veliko, razen nekaj malih »lepotnih« investicij v zdravstveni postni Sosta&j. Javni zavod Zdravstveni dom Velenje s svojo dejavnostjo na primarnem nivoju zdravstvenega varstva skrbi za področje Mestne občine Velenje,Občine Šoštam in Občine Šmartno ob Paki.kar pomeni približno 43.000 prebivalcev. Tako veliko področje oziroma šte^o prebivalcev zahteva ustrezno število usposobljenih kadrov ali po domače zdravnikov. Podrobnejši pregled pa pokaže, da se tudi v našem javnem zavodu ZD Velenje odgovorni ubadajo s precejlnjim pomanj kaićem zdravnikov. Število zdravnikov v zdravstveni postaji Sloitanj ne zadostuje potrebam lokalne skupnosti, zaskrb^ujoce pa je d^stvo, da se nam obeta celo zmanjšanje zdravnikov, v kolikor se ne bo ukrepalo dovolj hitro. V občini ŠoStani imamo približno 8.200 prebivalcev in za to prebivalstvo skrbijo v zdravstveni postaji Šoštanj štirje zdravniki Statistično in po izračunih župana občine ravno dovolj. Ko smo CA eni izmed predhodnih sej zahtevali, da se število zdravnikov poveča, smo dobili odgovor, da zahtevamo nadstandard. Pa je res tako? Nihče namreč noče prisluhniti dejstvu, da v šoštanjski postaji dejansko delajo samo trije zdravniki s pohiim delovnim časom, eden pa je upokojen za 4 uie. Takšno realno stanje pa že terja premislek in ukrepaitje. k^ čez leto ali dve bomo ostali Se brez dveh zdravnikov, ki se bosta upokojila in opravičeno nas iahlco skrbi, koliko zdravnikov bo takrat še ostalo za vseh 8,200 prebivalcev. Za kvalitetno zdravstveno oskrbo bi za prebivalce občine ŠoStanj moralo skrbeti oajmatu pet zdravnikov, od tega en pediater. Če vemo, da Imamo pretežno starejšo strulcmro prebivalstva in posledično s tem tudi večje potrebe po zdravstvenih storitvah, je potem število petih zdravnikov realno. Pomanjkaiýe virçe lahko pripelje zdravstveno varstvo v občini Šoštanj do resnih problémoví Zato je treba reagirati hitro in za občino na ustrezen način. Zavzemali se bomo, da v najkn^šem možnem času občina in župan podelita koncesgo vsaj za dva zdravnika in na tak način dosegli ustrezno kvaliteto zdravstvenega wrsrw. Po našem mnenju je ta trenutek koncesija najustreznejša rešitev za občino Šoštanj, da na dovoU hiter način reši problem pomanjkanja zdravnikov. Problem infrastrukture in vikanj v obstoječo zdravstveno postajo Šoštaru pa je ve^i in bo potrebno veliko več naporov. ZD Velenje je do sedaj zelo malo vlagal v zdravstveno postno ŠoStai^, vemo pa, da so za normalno delo potrebni ludi normalni pogoji. Res imamo v svetu ZD Velenje svojega predstavnika, vendar kot zgleda to ni dovoli, da bi bili deležni kaJcsne iovestjcue oziroma kakršnega koli vlaganja v našo zdravstveno postajo. Še več. ko je kandidiral za direktorja ZD naš občan, je temu nasprotoval naš predstavnik v svetu zavoda. Investiranja javnega zavoda ZD Velenje bi morata biti bolj transparentna^ investicge pa boS preuda/jene in strateško pravilno naravnane. Nabava osnovnih sredstev bi se morala vršiti preko javnih razpisov, kaJcor jih določa zakon. Priča smo tudi praksi, kako je možno zaobiti javni razpis in na to je potrebno opozarjati zaradi boljšega in varčngšega poslovai^a javnih zavodov. Ob pogledu na vozni park pred ZD Velenje dobim občutek, da segmenta varčnosti ne upoštevajo najbolje. Ne iTiKHm eu na vozila intervencije, predvsem so tu ostala vozUa, Id so v lastí javn^ zavoda ZD Velei\je. Ob vsem naštetem pa tako aiJ tako pričakujem, v kolikor bo naša pobuda sprejeta in bo župan naš predlog uvrstil na točko dnevnega reda naslednic seje občinskega sveta občine ŠoštaAj, prepričevanja kako je vse v najlepšem redu in da želimo samo nadstandard. Pričakujem da o našem »nadstandardu« in o poslovanju javnega zavoda ZD Velenie poroča tudi direktor ZD Velenje, k^r tudi naš predstavnik v svetu zavoda. Vojki) Krneža Tretjina Napotnikovih del prvič na ogled Razstava akademskega kiparja Ivana Napotnika odprta v dveh galerijah - Dveletni projekt dal bogato bero ljubiteljem umetnosti Vekrýe, LjabUana - Velika pregledna razstava del kipaija Ivan» Napeinika je bila v pciek zvećcr odprta v Galeriji Velenje, v larek pa se v ljubljanski Narodni galeriji. Obakrat je naletela na inpei od/iv ljubiteljev umcinosii. Projekt. ki je bil res velik strokoven iz/iv /a /aplovala tudi na druge kontinente. Vemo, da so v Avsiraliji. Ameriki... Oh tem pa ne smemo pozabili, da je bil Na-poinik eden prvih slovenskih ki- jino. Ostal je doma.^ Poznamo kot umetnika, kije najraje in največ ustvarja! »• lest/. Kaj pa drui*i tnateria/i? » Zono besedo bi ga laliko predstavili kol kipaija v lesu in ne bi mu naredili nobene škode. Delal pa je ludi v drugih materialih. Delal je v kamnu, poskušal se je v stavbni plastiki, bronu, žgani glini ... Na razîiiavah predstavljamo tudi mnoge skice, kipar.ske osnutke, za spomenike in tudi dela iz drugili materialov, Razslavo smo zastavili ludi dodakiično, ker pri.atcljem Ivana Napotnika Karlom Dobido, ter primerjalnih študijah ob skicah, ki so ohranjene v fundusu Narodne galerije in zapuščini, ki jo hranimo ludi velenjska Galerija in zasebniki. Veliko vprašanj še vedno ostaja odprtih.* Kako ste konvepittalno razde/ili itiiko zbirko .\'apoinik line / namenom, da pregledamo porf)čilo o opravljenem delu. Po Vzporedniki Urška Šramel Vučina /Vi/ (i/asl)eni i'rami Koruna KoiefjskeSiO Veleuje te mio let v skupnem .'^odelovarvu x .^Usklrn cefUrom Velenje poteka izolm/ie-vdf^Je v pivgrainif umetniška ginrnazijii - smer j^lasha. Gre za srednješolski progrom. ki sirokowo nadgrajuje glasbeno lzohrat& \anje na uitji siopnji in pripravlja mlade glasbetUke za nadal/ujo />ot. Glavni poudarek programa Je na pouà'vanju posameznilt in-s/rumenicn' In pelja (glavni predmi), ki pa so mu Mani nekateri teoretični In prakiičfti predmeti (solfezi^io. .glasbeni siavek, zgodovina alushe. komorna igru, orke^ier. z{)or, Joiwlnilni instninmi), Ta Mklni program je do sedaj fyotekal v dK*h }>kupinah na meztfi letnik. Una shipina je lem) povezana s Splošno in !îlrolopoldanskem času pu na gla.'^beni .^oli poslušajo slrokovie predrfiete ih) programu umetniška gimnazija. Obe smeri sta si v glasbenem strokovnem delu popolnoma enaki in dijakon/ omogočata opravljanje m al ure iz predmeta glasba 1er jih pritiravljata na vpis na študij glasbe na univerzitetni ravni Sprva so program nmelniSka gimnazi/a izobraževali na ljubljanski in mariborski srednji glasbeni Mi. kot tretje glasbeno središče se jima Je pridruiilo Velenje, njemu pa še Celje in Koper. Na vseb petih Šolah poteka trenuwo izobraževanje r obeh omenjenih smereh. naslednje ioisko ieto /w so se na ministrstvu za .šolstvo odločili krepko zmanjšati obseg srednješolskega glasbenega izoinaievanja. Zmatijšanje predvideva črtanje vzporednega izobraievanla tako r Vektiju kot Celju in Kopru, nespremenjeno pa fiaj bi ostalo v ljub-liani in Marilx)ru. Odločitev šolskega ministrstva .se vsekakor zdi z \'eč vidihn .sporna in s(ri)k(mo neutemef/ena. Vzporedno izobraževanje seje z leti namreč pokazalo za dober sredtiješolski program, ki zna poskrbeti za individualne {>otrebe posameznih dijakov. Difakom na eni stratti v doi)oldanskem času omogoča oblsko\af\ja katerega koli srednješolskega progranui Ker večina diiakov prihaja v Velet\le Iz okoliških krajev (Koroškii Savinjska dolina), jim ravno vzix)redno izobraževanje ponuja možnost obiskovatija srednje šole v domačih krajih. '1(1 Je za mladostnike v starosti zelo ngodna kombinacija, sqi Jim ni iwtrebrto zapustili domačega kraja. Strokovnih razlogov, ki nasprotujejo ukinitvi vzporednega glasbenega izobraževanja v Vele-fiju. je seveda še več. Od tega. da samo v Velenju olntajajo ustrezni l)ogoji za izobraževanje orgel, do tega, da nekateri glavfii /iredmeti 0>f(je. orgle, trobila) zaradi sivclCike predvidevajo vpis dijakov sta-rçi.sih od iS let. Ti lahko pridobijo srednješolsko glasimo izobrazbo le v {^viru vz;x>reiinega izobraževanJa^ Nerazumrm se r?ii zdi črtanie programa, kije dohro utečán in za katerega obstaja zanimar\ie med Inuločimi dyaki. Glede na to, da se ne ukinja v ljubljani in Maribortt, očitno pinneni, da Je zasnovan dobro. Poleg tega v Velenju obstajajo dobri prostorski pogoji, ki celo presegajo tnožnosti, ki Jim dijakom ponujalo v pratolnicali Ukirtjaifje pro%rama tako pomeni oslabitev dobn) premišljene vertikale glasbette^a izobraževanja v Šaleški dolini ter je hkrati v na-sproiiu z vladami programi o decentralizaciji. Prvi val angažiranosti strokovnih delavcev in staršev je že začel burkati bregove in udarjati ob lope uradniške skale, zda; nujno ixurebtdemo .^e ugoden veter. gledamo tudi. kaj bt» novega na področju kulture, in sprejmemo pobude /a naš? nadaljnje kul-lurno udejslvovanje. Današnja skupščina je bila sklicana z namenom, da bi se seznanili z novim načinom financiranja kuliumih društev. Dt^slej vemo, da bo MO Velenje razpisovala razpise kuliur-nih programov in projcklov, na katere se bodo lahko prijavljala kulturna društva; pod A vsa društva. ki se združujejo v našo zvezo, pod B p^i vsi oslali. .Sredstva v višini 4 mio SFI'bodo razdeljena po pravilih za vrednotenje kulturnih programov. Več pa težko povem, saj še čakamo na pojasnila.« V Zvezo kuliumih društev Šaleške doline jc zaenkrat včlanjenih 22 kulturnili društev, 4 pa so zaprosila, da jih v zve/o sprejmejo. lil jih tudi bodo. Denarja za njihovo delovanje pa ne bo prav veliko. Računajo, da ga bo okoli 12 mio srr. Izvedeli smo še, da naj bi skupščino ponovno sklicali v mesecu aprilu, datum pa še ni znan. ■ Bé 16. marca 2006 '"'H'AS 107,8 MHz 11 R/UDOJQKU IDÛ i/I\S@POsOGl Glasbene novičke Zreče in Provansa Pa dveh Icli je celjski a kli v D ruši va novina rje v Slovenije (DNS) svoje članice spet povabil na rekrealivni, pravzaprav bolj sprastiiveni oddih v zdravilišče /rcce. Omogočilo nam ga jc vodstvo zdravilišča, poskrbeli pa so, da smo se Članice res razvaialc in si napolnile balerije. Pa čeprav se nas vabilu ni odzvalo prav veliko. Tisle, ki smo se - iz naše medijske hiše sem bila /asli>p-niča le jaz • pa smo lahko ug(uavljale, da se v Zrečah znajo iti zdraviliî^ki in welincs lurizem. Kol nam je oh kratkem obisku povedal direktor Maks Brecko. imajo še velike razvojne načne. Sc bodo gradili in j^iriii ponudbo. V /recah smo v pelck zvečer pripravili ludi redni občni zbor dnišiva, močno sneženje pa je bilo verjetno krivo, da tudi na njeni udele/ba ni bila prav velika. Ta dan je, recimo, na Rogli zapadlo 40 C eni I me t rov novega snega, sne^ pa je naieiaval tudi v d(^lini. Občni /bor smo izpeljali, po vseh podanih poročilih o delu v lanskem letu - večino jih je predstavila nasa predsednica Nada Kumer • pa smo lahko ugotovili, da je bilo leio ra/,gibana Precej casa smo posvcllli novemu zakonu o medijih, ki ga novinarji ne oce- njujemo kol iiajboljseiia. Najspornejši člen je seveda pravica do popravka na istem mestu, kjer je bil objavljen članek, s kalerim se kdo od bralcev ne strinja, kar velja ludi za elektronske medije. Tudi sicer smo ugiHavljali. da ptikiic novinarja vse bolj izgublja na veljavi, daje političnih pritiskov preveč. Miran Korošec, dopisnik Radia Slovenija, meni, da lo močno občutijo tudi lokalni mediji, kjer se tudi v uredniški politiki vse bolj čuti vpliv kapitala, ki prevladuje nad poslanstvom port)čanja o dogodkih izza sosedovega vrta ... Sicer pa je celjski akijv DNS lani pripravil nekaj zanimivih novinarskih večerov, s čimer hi radi nadaljevali. Zal pa udeležba na njih ni opravičila pričakovanj- /alo si želimo novih, svežih noviîîarskilî kolegov v UruUvu. Mladi se žal vse manj odločajo za včlanitev v društvo, /elljo si ludi bolj svežih vsebin srečanj in delovanja med lelom. Ob koticu to - vsak<5 leto druStvo pripravi strokovno ekskurzijo za svoje člane. Letos v aprilu bodo lahko novinarji iz celjske regije spoznali Provanso, ■ bé ... na kroHce... YOGURT Skupina Yogurt je snemald ze tretji videospot, ki so ga posneli v lastni produkciji. To je prvi spot, ki so ga posneli v spremenjeni zasedbi, snemanje spota za pesem Hočem te pa je potekalo natanko 16 ur MAKE UP 2 Dekliška zasedba Make up 2 v teh dneh predstavlja nov singl z njihovega zadnjega albuma Muza. Njegov naslov je zelo odločen* Ukaz. LARABARUCA Po predstavitvi skladbe Meja v glavi je Lara za svoj novi singl izbrala pesem Kje se vse ustavi, ki jo najdemo že na njenem prejšnjem albumu, za aktualni album Mind backer pa je posnela različico, ki je bolj podobna La rine mu novemu zvoku. VIKTORJI 18. marca bodo spet podeljevali radijske intvviktorje. Viktorje popularnosti bodo med dragim podelili tudi za p odro* čje popularne glasbe, kjer so kandidati Neisha, Omar Naber in skupina Siddharta. ATLANTIK Tako se imenuje duet ki ga sestavljata Jasmina Cafnik hi A(es Turnšek - Turi, sicer pevec skupine Avia 6and, Veliko nastopata skupaj, sedaj pa sta se podala tudi v avtorske vode in posnela skladbo Atlantis. V načrtu je tudi al* bum, a si zanj nameravata vzeti precej časa. Tudy Kylie piše Tudi K>'lie Minogue se bo podo buo kot Madonna poskusila kot pisateljica knjig za otroke. V slikanici Showgirl Princess pripoveduje o pevski karieri dekleta, namenjena pa je bralcem od sestega leta naprej. V knjigi je zaznati moćne avtobiografske poteze. "To je knjiga za majhne princese po vsem svetu, ki se rad« preoblačijo in zabavajo/' je povedala Jane Richardson, lektorica pri založbi Puffins in dodala; "Cîre /a verovanje v samega sebe, za prijateljstvo in skupinsko delo.'' Založba Puffins je prav tako izdala pet knjig, ki jih je napisala Madonna, njena sesia knjiga pa naj bi bila na knji?.nih policah dosegljiva konec leta. Nagrade podelili tudi Nemci v Neinćij) so minuli vikend podelili nagrade echo za dt^sežke na glasbenem podn)cju, ki veljajo za tretje najpomembnejše glasbene nagrade na sveiu. Podeljujejo jih od leta 1992. letos pa so bili izvajalci nominirani v 25 kategorijah. Največji osmoljenci letošnje p<>-delitve so bili Člani magdeburške skupme Tokio Hotel, ki so kljub iztirim nominacijam ostah brez nagrad- Zato pa so se z najpomembnejšo nemško glasbeno nagrado med druginî okitili Gentleman (Coiindence) za izvajalca leta, Annell Louisan (Boheme) za izvajalko leta. Sohne Mannhe-ims (Noiz) za domačo skupino leta in Schnappi (Schnappi, das kleine Krokodil) za pretakanje melodije s spleta. Z dvema nagradama se lahko pohvali l.udi skupina Rammslein. Med mednarodnimi izvajalci je že petic zapored slavil Robbie Williams, za mednarodno izvajalko leta so razglasili Anastacio, za skupino pa Cireen Day. Škandal na evrovizijskem izboru v Srbiji in Crni Gori Minulo soboto so svojega predstavnika udeležbo na letošnjem Uun^songu izbirali tudi v Srbiji in Ćrni (ion. Na izboru seje pomerilo po dvanajst pesmi i/ Srbije in Crne gore. tako kol lani pa je zmagala črnogorska skupina No Name. S pesmijo Moja ljubavi so za štiri locke premagali srbsko zasedbo Flamingosi feai, l.uis, ki ji črnogorski gledalci u is o namenili uili enega glasu, medlem ko so Srbi točke podelili tudi skupini No Name. Koje postalo jasno, da bo No Name drugič zapored zastopal drêavo, je veČina obiskovalcev zapustila prizorišče, nekalen pa so na oder začeli metali stekle-Razjezilo jih je namreč dejstvo. da je črnogorska skupina zmagala na popolnoma enak način kol lani. ko Crnogorci srbskemu favoritu oiso podelili niti UKke. Podeljene nagrade pevcem soula v nedeljo, 4. marca, so podeljevali tudi nagrade za največje dosežke na področju soul glasbe Soul Train Music /. dvema nagradama je domov odšel John Legend, ki je s tremi nagradami slavij ^e na let osrčjih grammyjih, in tako še dodatno Ptîleg tega je prejel tudi posebno nagradu za izvajalca leta-Sammy Davis Jr. Award. Za najboljšega novega rap izvajalca je bil razglašen 16-Ictni Chris Urown. ki je pred kratkim izdal album, ^ïbcin-slvo pa i)svaja s singlora Run It. Nagrada The Quincy .Icmes Award za izjemen uspeh jc pripadla igralcu in pevcu Jamieju Fooxu ter skupini Destiny's Child, kiji je pripadla tudi nagrada /a najboljšo pesem (Cater 2 U). Nove skladbe Johnnyja Casha Dober sprejem biografskega nîma Hoja po robu. ki govori o burnem življenju had boya ameriškega countryja Johnnyja Casha, je spodbudil ludi založnike k objavi albuma z doslej še neobjavljenimi posnetki njegi)vc glasbe. Da je zanimanje 7Ji glasbo pokojjiega velikana country glasbe veliko, dokazuje ludi dobra pnidaja vseh njegovih starejših albumov. Johnnyjev sinje pred kratkim javnosti predstavil kar 49 neobjavljenih pesmi pokojnega očela. ki bodo maja letos objavljene na dvojnem albumu z nasliv vom Personal File. Cîre predvsem za tradicionalne folk in gospel skladbe, kijih je Johnny Cash ptv snel v prvi polovici 70. let prejšnjega stoletja. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE izbor poteka vsako soboto ob 9.25 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje tlvakrat dnevno: po poročilih ob 9.3Û in po porociiih ob 18,30. 1. SHAKIRA feat WYCLEF JEAN-Hips Dont Lie 2. BON JOVl-Who Says You Caot Go Home 3. SHAPESHIFTERS-lncredlble Shakira tokrat osvaja občinstvo skupaj 2 raperjem Wycle* fom Jesnom in skladbo Hips Dont Lie. Najnovejši singis napoveduje album 0;al Fixation 2. ki naj bi nadaljeval uspeh ^akirinega zadnjega latinoal-burna Fijadon Oral Vol. 1. Slednji si je na fetošnji podelitvi grammyjev pi iboi il nagrado za najboljši latino rock/slterna-itvni album. r ■ ~ ' LESTVICA I ■ obeležil uspeli preteklega lela. Tako kot na grammyjih je tudi tokrat dobil nagrado za najboljši moški R&B/soul album (Ciet Lifted) in najboljšo moško R&B/-soul pesem (Ordinary People). I Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku NaŠ ^as. Takole ste glasovali v nedeljo. 12.3. 2006: 1.R0GLA. Neprodám 2-VESELE ŠTAJÉRKE: Vrtimo planet 3. MAGEU: Zavii^aj In zapoj 4.VAMDR0VCI: Oivja kri 5. MODRf VAL Nona sinjonns Predlogi » nedeljo. 19.3.2006 1. FANTJE Z GRASKE GORE: V vasico rodno 2. KARAVANKE: Kravanke: Slovenska polka 3. SAVIMJA; Hribovska deklica 4. UMKAT: Unikat polka 5. VRISK. Martin Krpan ■ VfjfGrabner ^ Oto Kujan je bil dolgo nogometaš. RodlJ se je v Novem Sadu in po očetu )e celo madžarske krvi. Nato je kratek čas živel v Celju; od najstniških let pa je Velenjčan. Da ima najpomembnejšo stvar na svetu še vedno srčno rad, dokazuje podatek, da je reden obiskovalec Rudarjevih tekem tudi v času, ko mu (Rudarju) ne gre najbolje. Morda tudi zato, ker je bil skorajda dve desetletji njegov igralec, nogometne korake pa je začel v Celju, pri takratnem Kladlvarju. Bil je tudi v mladinski reprezentanci Slovenije. »Nogometaš brez obeh nog ni nogometaš,« je izrek, ki ga rad uporabi. Kaj misli, nogometaši že vedo. Koliko nog imajo trenutno Rudarjevi nogometaši, pa ni hotel povedati. Tri dame, ki imajo rade kulturo: prva je plesna kore-ografinja in plesalka Nina Mavec-Krenker, ki je tudi vodja velenjske Izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejaMiosti, druga je ravnateljica OŠ Šalek Irena Pol-janšek - Sivka, ki ima še posebej rada gledališče, je pa tudi predsednica Zveze kulturnih društev Šaleške doline, tretja pa je Tatjana Vidmar, umetnostna zgodovinarka in strokovna sodelavka na Zvezi kulturnih društev Šaleške doline. Mimika obrazov in govorica rok pravi: »Kultura pa taka.« In to je bil tihi komentar na ugotovitev, da skupščine zveze ne bo, ker so bili kulturniki nesklepčni. c3r Dva Celjana na kupu. Ja, urednik športa na VTV Vlado Lipovšek in sekretar rokometnega kluba Gorenje Aleš Jug sta oba po rodu iz mesta ob Savinji. Morda imata zato tudi rada rokomet^ blizu pa so jima tudi drugi športi. Danes AleŠ živi v Ljubljani in se vozi v službo v Velenje. Ponavadi je ravno obratno. A ko se srečata z Vladom, se imata vedno kaj pogovarjati. Čisto nazadnje o vremenu, je šport preveč zanimiv. Ujel lopova Igûijâ Rednjaka-Hansa pozn^ predvsem ljubitelji teak^ondoja. s^ Je podpredsednik teakHondo kluba Skala Iz Veler^ja, ni pa tuj tudi ljubiteljem računalnikov« .ssu ima v nakupovalnem centru manjšo a zelo uspešno računalniško trgovino. In ravno v trgovini je pred dne^i je zgrožen opazil, da mu v vitrini niargka prenasni računalnik. Daje bila nesreča še «ecja. je bila zadnjih 30 minul izklopljena tudi nadzorna kamera v sosednjem lokalu. Hans Je ocenil, da od taMne ni minilo već kot petni^st minul in se je po informacUah. ki jih je dobil od mimoidočih, odpravil za tatom, ki ns)j bi šel peš proti zdravstvenem domu. In res je lopova, kije še vedno pod pazduho nosil čez 300.000 tolarjev vreden prenosni računalnik, ujel že pred nietadonsko ambulanto. Brez kakršne sik je lopovu, za katerega se Je izkazalo, daje odvisnik. vzel dragoceno Igračko. Računalnik je že čez ncksv trenutkov bil spet ^ vitrini in policistom ni ostalo drugega, kot da naredijo zapisnik in čestitajo Hansu za hitro intervencijo. Težave s Seiecticami Setect in Mensce^ ki iih Je spravil v potíeljo s CD-Jmnif pa še vedno nič! Te dni lokali po vsej Sloveniji od SAZAS-a dobivao pisma, v katerem navdajo, da je velerijska skupina Sekct nastopila neprga^ileno v tem lokalu takrat in ta- krat. Seveda s« lastniki lokalov ćudgo. kako SXIAS terja podatke za koncerte, ki sose zgodili pred iremi leti. in zaks^ ravno za zasedbo Select, ksijti v večini lokalov so po tem in pred tem imeli številne "neprijavljeno" koncerte, za katere pa se SAZAS ne zanima, Zanim;^ se le za koncerte velenjskega dekliškega trla Select, ki ga vodi • Kalv. ki je mod drugim tudi moderatorka na TV Celje. N prasali smo Kal)', zakaj se S.AZAS tako zanima za koncerte tria Select. in pojasnila nam je. da je SAZAS na njihovi spletni strani dobil podarke o vseh njihovih nastopih (podobne podatke seveda nc objavlja noben drug glasbenik pri nas) in seveda da Ji je žal, da imajo ?.aradi njene skupine laUnlki k>kalot težave z neus* miljenim SAZASi)m. No. ko smo pri Selekticah« n^j omenim, da so prejši\ji teden izdale nov singl Hot. kije še ena "mojstrovina". ki verjetno, kol večina njihovih komados, ne bo poslala hil, Seveda so si seiectice največjo blamažo privoščile s temnopoltim producentom Menaceom. ki se je po SloNonyi hvalil, daje (»roducent same Madonne. čeprav njegovega imena ni zaslediti na nobeni njeni pbščil Selec t ice kljub podpori ameriškega producenta še vedno obupano čakijo založbo, ki bi jim končno izdala zgoščenko. In videti je. da se bodo punce še dobro načakale! Pravico Ne le sodniki, na sodišču bi že obdolženci želeli deliti pravico! Bog pomagaj Ibmšičeva in Stanetova sta čez letošnjo zimo postali spet bol) udarni. Dokončna usoda obnove je očitno odvisna od zgoraj. Ne ravno od boga, od vremena! Obrazí Le peščica ljudi je oddala obrazce za raspis »starovaškega« referenduma. Glede na tako malo podpisanih obrazcev očitno mnogi v začetni fazi postopka niso pokazali pravega obraza. Predvolilna Kot se zdaj kaze v nekaterih krajih, očitno le vsake štiri leta kaj potrebujejo! Krîtunî Ob v«sti, da bodo v Velenju letos za zimsko službo porabili kar 150 milijonov, nekateri pra* vijo, da bi bile ceste morda bolj varne, če bi jih posuli z drobižem za te težke milijone. Posebnost Medtem ko ponekod pri nas še vedno opozarjajo, da je treba s pitno vodo varčevati/ velenjski komunali prav zaradi preti-mnega >>varčevanja<^ z vodo teče voda v grlo. Zaradi premalo prodane vode je njihovo dobro poslovanje splavalo po vodi. Kandidiranja v večini primerov sicer Še nimamo uradnih kan* didatov za naslednje županske volitve^ vendar se je vsaj med ljudmi že začelo kandidiranje. Morda bodo že te zgad« nje ocenjevalske razprave o kandidatih koga odvrnile od kandidature. Vzklik Včasih je le ena sama razprava dovolj, da dobi kakšen projekt več šarma! Modro in pametno Glede velenjske modre cone so se spet pojavila mnoga močno nasprotna stališča. O tej modri zadevi je očitno težko najti modro rešitev. Študentke Tudi v vrstah študentov univerze za tretje življenjsko obdobje je čutiti mocno feminizacijo. Med vpisanimi je skoraj devet desetin žensk. Ženskem vedo, da je še kaj, kar se lahko naučijo, moški tega nočejo priznati. 16. marca 2006 '"'H'AS NASI KRAJI IN UUDJE 13 Miti in resnice o vodenju po žensko Okrogla miza ^.cnske se razlikujejo od moških ludi po načinu vodetija. so se strinjali govorci na torkovi okrogli mi/i vlloieiu Paka. ki jo je organiziralo Društva za kiiUun> Gorenja o/iroma KJub Managerjev v sodelovanju /. revijo Manager, ki dejujc v njegovem okviru, limuni so bili tuUi glede lega, da kombinacija moškega in ženskega principa po/itivno deluje na kakovosi «delanja poslov«, saj se med seboj dopolnjujeta. Prva beseda je bila po kančku uvodnega kulturnega programa dana edinemu moškemu predstavniku omizja. Brane <îruban iz podjetja za siraleske komunikacije Dialogos vidi v/roke /a manjšo prisotnost žensk na vodilnih položajih v v primerjavi / moškimi v manj razviti tako imenovani politični inteligenci, ki zajema moà prepričevanja in vplivanja, ta pa je nujna za vzpon in uspeh na vodstvenih poloi^ajih. Po drugi strani imajo Aenskc bolj razvito socialno inieiigenco in komunikacijske veščine, medlem ko sta si spola glede čustvene inteligence nekako enakovredna, je menil Gruban. / njim se ni pov-sem strinjala Hilda Tovsak. kiji je vltiga glavne menedzcrke v izrazito moškem kolektivu v Vegradu očitno pisana na kožo in se obkrožena z moškimi odlično piv čuti tudi doma. Prepričana je, da so 2enskc od nekdaj igrale pi>-membno vlogo, le da so to počele bolj iz ozadja. Prav tako /ugotavlja. da se ženski zaradi kariere in uspeha ni potrebno odpovedati družinskemu življenju, saj lahko obe dimenziji s svojimi poudarjenimi sposobnostmi za timsko delo neguje in gradi vzporedno. Da so ženske bolj sodelovalne, meni tudi Polona Bobinac, izvršna direktorica Trženja v Gorenju, in poudarja, da ni nič narot>e. da ženske v pogajanjih uporabijo svoje čute 07jrt>ma »nevidni magični doiik ženske«, ki prinaša v pogajanja drugačne energije. Moški in ženske so si v poslu enotni v tem. da tako eni k-pusta pri storiivali frizerskega salona Perfï stylijîg. Popust lahko uveljavite s članskt> izkaznica SSK^ia. ki pa jo dobite ob uradnih urah vsak petek med 18. in 19. uro s priloženo sliko. ■ wwwMk'Mub.ai Želijo si trgovin Redki Šoštanjčani so zadovoljni s trgovinsko ponudbo v mestu - Po večje nakupe hodijo drugam - Kaj lahko naredi lokahia skupnost, da bi v mesto pritegnila kakšnega večjega investitorja? Milena Krstič - Planine^ foto: S. Vovk »l'rgovinska pcmudba v Šoštanju je slaba. Doltjčenih izdelkov v mestu sploh ne moreš kupiti, zato Siv šianjčani vse pogosteje večje nakupe opravimo drugje, kar več stane, saj tudi prevoz ni zastonj. Starejši gredo po nakupih tudi težko kam drugam. Tako so prisiljeni kupovati tukaj. Tudi več kon-kurcjice bi si želeli Ta bi v Šoštanj prinesla nižje cene,« pravi ivarika Stopar, kije prepričana, da bi predstavniki lokalne skuprn^sti morali poskrbeti za to, da bi v Šoštanj pritegnili kakšnega velikega trgovca. S lem, da Šoštanj na področju ir-gt^vine ne premore konkurence in daje to slabo za poin)šnika. se strinja tudi Heda Delopst. ki pa ponudbo, ki jo premore mesio. ocenjuje kot dokaj doban «Sama vse. kar potrebujem. dobim tukaj,ff pravd. »Ne bi pa imela nič proti, če bi tudi Šoštanj zgledu drugih mesl dobil kak večji nakupovalni center.« Da je prostora dovolj, je prepričan Milan Se nic a. «Kar poglejte, kako nekatere stavbe pn^padajo. V njih bi se dalo uredili kako trgovino. Recimo za pohištvj, belo tehniko'{h pa v Šoštanju res pogrešamo. liste osnovne prehrambene artikle pa že dobimo tukaj,« meni. Ivanka Stopar: "Ponudba je slaba,'* Milan Senica: "Pohištva sploh ni," Heda Delopst: •'Malo več konkurence ne bi Škodilo." Investitorjem gremo naproti Kaj pa lahko lokalna skupnost, v lein primeru Občina Šoštanj, naredi. da hi v svoje okolje pritegnila itivcstitoije s podn>čja t imovinske dejavnosti? Zupan Milan Koptišar, s katerim smo se pogtwarjali. pravi, da so jim v Šoštanju pripravljeni iti naproti, /a morebitne in-vestiioije imajo celo rezerviran prostor. A je vprašanje, koliko je zanje Šoštanj spl(»h zanimiv. />Vejjeino si zna vsak irgovec izračunali, koliko je tukaj prebivalcev, kakšna je kupna moč, kakšno je zaledje ... Očitno je. da veliki trgovci igrajo na karto 'bližJna Velenja' In računajo na to, da bodo Šoštanjčani prišli k njim tja.» pravi. «Naša pripravljenost, da koga pritegnemo, pa je velika, Dokazujemo jo ne le s tem, da imamo prostor rezerviran, ampak s tem. da smo se o tem že ludi pogovariali z nekaterimi veliki trgovinskimi družbami. Žal se od njih, vsaj zaenkrat, ni še niliče odločil, da bi investiral v Šoštanj.« Kot je znano, so v mestu prodali bivšo železnino, lako da bi bil kompleks skupaj s kmetijsko zadrugo, ki tudi prodaja prostore za trgovinsko dejavnost, zelo primeren. »Nenazadnje je občina v ta prostor ze nekaj vložila s cesto, namen imamo graditi še parkirišča in Í0 hi bil velik prispevek občine v oživitev glavnega trga. Poleg lega imamo že v odltîku jasno zapisano, da je listi, ki pride k nam, prvih pet let opmščen plačila nadomestila stavbno zemljišče, v lokalni skupnosti pa smo pripravljeni celo spremeniti prostorske akte, če pri tem ne bi šlo za bisiveno poseganje v celoten plan ob-Milan Hopušar: "Občina je čine,<< zatrjuje župan Kopu-jnvestrtor/em pripravljena Iti na šar. roko," ■ VI PIŠETE '"H'JÎS 16. marca 2006 Geni odločajo o tem^ ali je kava koristna ali ne K.«va luhko lako p<îV<3ca ali /.manjša nevarnost srOnc kapi. njen ucinck pa naj bi bil odvisen o U posameznikovih genov. Tako je pokazala najnovejša študija raziskovaleev z univerze v Torontu v Kanadi. ljudje, ki ptîêasneje nietaboli/.i-rajo kofein in /aužijejo dve U<> tri skodelice kave dnevno, imajo kar 36 odstotkov večje možnosii, da bodo ulrpeli srcntj kap. Ce pa u/ijejo šliri ali već skodelic kave dnevna, pa se nevarnost povija na kar 64 odstotkov. Vendar pa se po druiji sirani pri (judch, ki kolein mciabolizirajo liilreje in dnevno zaužijejo dve do tri skodelice kave. nevarnosi srčne kapi zraanjša za približno 22 odstotkov. Podcenjena nevarnost Vezuva Ani cri ž ko-i talij an ska skupina znanstvenikov opozarja, da bi lahko bil naslednji izbruh vulkana Vezuv veliko bolj kalaslrofa- len. kol so nan^i pripravljene italijanske oblasti. Italijanska vlada oh morebitnem izbruhu ognjenika načrtuje evakuacijo okoli 600.000 ljudi. Vendar pa raziskovalci menijo, da bi bilo ob morcbii-nem izbruhu Vezuva potrebno evakuirali vsaj tri milijone okoliških prebivalcev. Vulkan Vezuv je najbolj znan po izbruhu leta 79 našega àtetja. ko sla lava in pepel pod ^eboj pokopala celotno mesto Pompeje. Penis antena srca Najnovejša študija av-sirijskih raziskovalcev j C pokazala, daje impoicnca jasen znak potencialne odpovedi srca. »Penis je antena srca,« je povedal dr. Slephan Ma-dersbachor. vodja oddelka za urologijo na dunajski h o Ini junici, Dr. Ma de rs bac her je namreč ugotovil, da imajo ljudje, ki trpijo za zjiierno do resno disfunkcijo erekcije, kar 65 odstotkov večjo niožnost. da v obdobju naslcdiijU} desetih !el svojega življenja uirpijo srčno kap. »Kadar je pri moškem postavljena diagnoza inv p<îtence, bi urolog nujno moral pacienta poslali na pregled k internistu,« je poudaril Madcrsbacher in pri tem pojasnil da je povezava med srcem in moškim spolnim udom podobna kr>t med miáico in celicami penisa ter mišicami in žilami srca. Poškodbe enega organa pa naj hi mnogokrat bile jasen pokazatelj poškodb ali okvar drugega organa. Kosmati jastog iz Pacifika _ Morski biologi so v južnem delu Tihega oceana odkrili nenavadnega raka. ki je sicer precej podoben jastogu, le da ima telo prekrila z gostim svilnatim kožuhom, Kiwa hirsuta. kol so znansiveniki poimenovali bitje, je lako nenavadno in dru-gačiio íkJ ostalih znanih vrst rakov, da so ustvarili povsem novo taksoiiiimsko družino. Bitje je mednarodna razisko valna skupina z inslhula za morske raziskave (Ifremer) pred slabim letom našla v globini 2300 meirov. približno 1500 kilome-irt^v od Velikonočnih otokov v Pacifiku. Je bele barve in meri v dolžino 15 centimetrov. Michel Segonzac, znanstvenik iz Ifremer, je presenetljivi) značilnost te živah opisal takole: bitje je prekrito z valovitimi, lasem podo bnimi dlakami. Kol vse kaže, naj bi bilje prebivalo v globinah Pacifika v okolici hidro lermalnih izvirov. kaierih iztok je za večino vrst morskih živali toksičen. Opazovanja obnašanja vrste so pokazala, da bi bitja lahko bila mesojeda. Prednik T-Rexa Znansiveniki so prepričani, da so odkrili ostanke prednika slavne vrste dinozavrov - lirano-zavra Rexa. (iuanlong wucaii, kot se strokovno imenuje majhen pernat prednik T-Rexa. naj bi živel pred okoli 160 milijoni let. Okosije. ki so ga odkrili na območju Kilajske, med drugim predstavlja ludi prvo znano vrsto, ki naj bi bila prednica lirano-zavra. Dve skoraj nedotaknjeni okostji so odkrili raziskovalci v provinci Xinjiang pod vodstvom Xing Xua, enega najslavnejših lovcev na fosile s pekinškega inSliluia za pale-ontolf)gijo vreienčaijev. Najdba nedvomno omogoča neprecenljiv vpogled v evolucijo družine liranozauroidov. Nova vrsta je precej manjka od svojega kasnejšega sorodnika, saj je od repa do glave dosegla le okoli 30 cm. Kljub svoji majhnosti pa že kaže vse značilnosti svojih poiomcev: povečano lobanjo, mocnc zadnje noge in sabljaste zobe. Krater v egiptovski puščavi Raziskovalci z bostonske univerze so na zahodu egiptovske puščave našli ognmien krater, ki je najverjetneje posledica siloviiega udarca meteoriia v Zemljo pred več milijoni let. kilometrov ši-n)k krater so odkrili povsem po naključju med proučevanjem sale-liiskih posnel kov področja. Strokovnjaki in povedali, da je krater prav posebne oblike, pod posebnim naklonom, zaradi česar ga vsa ta leta ni nihče opazil, Sirukluro so poimenovali z arabsko besedo kebira. ki pomeni velik, prav lako pa krater povezujejo s severnim delom področja CtilfKebir. ki se nahaja na jugoza-hsal slabosti v našem družbe- 20 let univerze za IIL življenjsko obdobje Prešeren tudi v nemščini Tempora muianlor (Oas se spreminja). Se kako jc res! Sicer bi mi, člani krožka, ne mogli dojeli, da se služimo že sedmo iclo. Radi bi se prcbiíi do vrha našega znanja. Nismo več mladi. Vemo in čutimo, da pozabljamo naučeno. Zato med nami, bolj kol v katerem koli krožku, velja načelo; )»Die Ubung machl den Meister« ali Vaja dela mojstra. V začel ku prejšnjih lečajev smo se odločili za iia josmwncjše clemenie nemške slovnice. Vedeli pa smo, da nasgramalične osnove vb Izlet v muzej premogovništva Veletye - V Društvu prijateljev mladine Pesje so med zimskimi ptjčil-nicami pripravili izlet v Muzej Premogíwništva. Otroci so bili zelo ve^ seli in zadovoljni. Iiden od udeležencev Matej IJribernik je po izletu zapisal: »Z nestrpnostjo smo čakali dan, ko si bomo ogledali življenje rudarjev nekoč. Tudi slabo vreme nam ni moglo pokvarili našega razpoloženja. Ob prihodu v muzej nismo vedeli, kakšno doživetje nas čaka.Ob natikanju čelad smo se ptJgovaijali o barvah, se smejali eden drugemu, ne da bi se zavedli, da vsaka čelada skriva za svojo barvo nalogo. Prvi trenutki tesnobe so nas objeli, ko smo čakali na dvigalo, ki nas je popeljalo v globoko pod zemljo. ZavedU smo sc, daje to listo kar opisujejo pesniki in pripovedujejo z.godbe.« V pomladnem času bodo v DPM Pesje organizirali Vehk kih nihanjih so okvare oči pt^gostejše» vendar to nikakor ni vedno vzrok za najdene okvare. Tudi tisti úobn) urejeni morajo zala vsaj občasno opraviti kontrolni pregled tudi očesnega ozadja, nc le vida. Zdi se, kot da bi pri očeh boli kot na drugih organih vplivala dedna obremenjenost: pri otrocih staršev z očali lahko predvidevamo pogostejšo nošnjo očal - podobno pri nekaterih bolnikih povsem nepričakovano najdemo okvare kljub ustrezni urejenosti krvnega sladkorja. To je potrebno upoštevati, ko načrtujemo kontrolne preglede: prvi pregled naj bi imet sladkorni bolnik vsaj leto po začetku bolezni, nato pa vsaj vsako drugo leto. Kaj najdemo? V začetku okvar so vidne razširitve ožilja (vane-urizme« ), ki same po sebi še ne povzročajo težav, so pa že mesto možne okvare, če taka razširitev poči in zakrvavi ali če pritisne na okolico in povzroči edem. Posebno Tievarne so vse spremembe v podn)čju centralnega (barvnega) vida, kjer že oteklini področja, imenovanega makula, lahko močno okvari vid V koii-korje takih sprememb več ali so na nevarnih mestih, okulisti žc posežejo po svojem orožju - laserski terapiji. Naslednjo okvare poleg oteklin (tem edemom navadno rečemo mehki eksudali, ker še negre /a delmitivno okvaro) vidimo kot Oksno brazgotino (trdi eksudat}: to pomeni, daje na tem delu mnrežnica očesa žc propadla, naredila seje brazgotina, ki jo vidimo na očesnem ozadju kot belkasto list) ali kapljico. Ilkrali s lenii spremembami vidimo falna. Pi» njej nas mora vse skupaj boleti glava. Resda smo osvojili locko, toda niti sami se nc zavedamo, kako. DomaČi so imeli toliko prilo/nosli, da je pravi čudež, da nam niso zabili kar nekaj golov.« Čeprav so bili dda ne predajamo se. Prvi dve tekmi sta po ka/Jili, da smo dobro pripravljeni na nobeni moji igralci niso bili nadigrani. Tudi na zadnjih tekmi jesenskega dela prvenstva proii tJii Cïorici, na njej sem prvič vodil Rudarjevo člansko moštvo, nismo bili. Skratka, mora se nam odpreti. Morda se nam bo že v soboto proti Domžalam, ki bodo gotovo prišle v Velenje odločene, da nam znova napolnijo mrežo, Morda je prav v lem, da bodo vnaprej prepričani v zmago, naša prikJŽnost, Samo da bi bili moji igralci nekoliko spreinejši in srečnejsi pri streliii proti njihi)vim vratom.« ■ vos Tez)e, kot so pričakovali Rokometaši Gorenja V prvem polčasu niso igrali odgovorno -Predvsem z dobro igro v drugem delu preprečili presenečenje - V soboto v osrednji tekmi 20. kroga z Gold Clubom Zanimivost 19. kroga v moški prvi rokometni ligi je bila, da kar na treh tekmah ni bilo zmagovalca. Najbolj so se neodločenega izida gotovo veselili Koprčani, ki so odi^čipnili ('eljanom sploh prvo Ločko v letošnjem prvenstvu. Podobno kol Celjanom je spodrsnilo tudi Preventu proti Slovanu, ki se je prav lako veselil točke. Vclei\jčani so gostovali v Novem mestu in zmagali s tremi goh razlike (26:23). Varovanci treneria Wall herja Tarsa in njegovega pomočnika Boruta Plaskana so po pričakovanju tisvojiii nove točke. Zmaga s samo iremi goli razlike pa gotovo kaže. da so do točk prišli težje, ki^t so pričakovati. Očitn(^ so No-vomeščane nekoliko podcenjevali. Domači so jim bili v prvem polčasu bolj ali manj enafaivredni, in to predvsem po zaslugi vratarja Medveda, ki je na celi lekmi zbral kar 16 obramb. Ciorenjev Skok je bil se za eno boljši (zbral je 17 obramb). Podpečan pa je zbral tri. Po prvem polčasu so igralci Krke ie upali na morebitno veliko presenečenje, da bi Gorenju za- dah peti poraz v prvenstvu in prvi v drugem delu. V drugem pa so Veleiijčani le zaigrali veliko bolj zavzelo, predvsem odločneje v obrambi, in ko so povedli 2 22 : 16, so si oddahnili. V nadaljevanju pH so spet zaigrali preveč spro-sčeno in domači so ublažili poraz. Za rokometaše Cîorenja ta leden ni pravega počitka. Sinoči so Z decembrske tekme v povratni četrt lina lni lekmi slo venskega pokala gi? s lova ti v Trebnjem. kjer so braniti zmago z dvema goloma razlike iz Rdeče dvorane, v soboto pa bodo v osrednji tekmi 19. prvenstvenega kroga gostili Gold club, neposrednega tekmeca za drugo mesto pred končaico tekmovanja. ■ vo$ Visok poraz v Domžalah Sinoči boj za tretje mesto na lestvici v Laškem - Do konca rednega dela še dve tekmi Kt^šarkarji TJektre Esoiecha imajo najtežji razpored prav v zadnjih prvenstvenih knigih, saj so se. oziroma se bodo. v zadnjih štirih krogih pomerili s (remi ekipami z vrha lestvice. Minulo sredo so gostovali v Domžalah, s katerimi so letos sicer že dvakrat igrali zelo enakovredno. Prvič v državnem prvenstvu v domači dvorani, drugič pa nato še v po kalu, ko so igralci Heliosa strh odpor Soštanjčanov icle v zadnji četrtini. Na tokratni lekmi pa jc bila slika na igrišču precej spremenjena. saj so razen na samem začetku tekme imeli gostitel.ÍÍ pobudo in ob koncu slavili celo z 90 : 49. Šoštanjčani niso /nali ustaviti Domna Lorbka, razigral seje tudi Dano Krejič, ki jc še lani igral v í5oštanju, predvsem pa ko šarkaijcm Tlektre lisotecha ni šlo v napadu, kar je vidno tudi iz končnega rezultata, saj so dosegli le 49 točk. Se najbolje je bil razpoložen Nik Ivanovic, ki je dose- gel 1? točk. soliden je bil tudi Omcr, slabsi izkupiček od pričakovanega pa so tokrat dosegli igralci pod košem. Šoštanjčani so imeli ločno teden dni časa, da so pozabili na visok poraz, saj so sinoči v domači dvorani igrali s Pivovarno Laško. Laščani so na lestvici mesto pred Hlektro, pred katero imajo točko prednosti, V 9, krogu so v Laškem bili boljši gostitelji, ki so slavili z 71 :55. Ker so tekmo 20. kroga Šoštanj-čani torej že odigrali sinoči, so ta vikend ponovno prosti. 25. marca gostujejo v Zagorju. L aprila pa se bodo v zadnjem krogu prvega dela prvenstva pomerili z Alpi^-som Kemoplastom iz Šentjurja. Jutri, v r^etek, 17. marca, ob 19. uri pa bodo šošlanjski kosarkarii v kulturnem domu v Šoštanju od Športne zveze Šoštanj prejeli nagrado za najboljšo športno ekipo v občini Šoštanj. ■ Tjaša Rehar Začenjajo se sklepni • f v«« • « •• izločilni boji v soboto se začenjajo zaključni hoji odbtijkarskega državnega prvenstva. Zaradi nastopa Šoštanja Topolšice v interiigi Šošlanjčani do sedaj s slovenskimi ekipami v domači dvorani prvenstvenih tekem v letošnji sezoni sploh še niso igrali, zato bodo tekme, ki prihajajo, še toliko bolj zanimive. Šošlanj Topolšica se bo v čelrtfinalu pomerila s sedmouvr-ščeno ekipo 1. slovenske lige, tj. Krko iz Ni)vega mesla. V Ntîvem mestu so ses Krkaši že pomerili, in sicer IL januaria. Takrat so se odbojksrji Šoštanja Topi)lšice morali za zmago kar precej namučiti, saj so odpor gostiteljev strli šele po petih nizih. Iri teden ski odmor od konca interiige do začetka končnice držav!iega prvenstva so šijštanjski odbojkarji izkoristih za krajše priprave, tidigrah pa so tudi nekaj prijateljskih tekem. v zaključnih bojih se bodo ekipe pomerile na izpadanje v četrt- in polfinalu na dve dobljeni tekmi, v tlnalu pa nato na tri dobljene tekme, v čet rt fin a lu imajo Šoštanjčani prednost domačega terena, tako da bo prva tekma Že v soboto v Ši)šlanju-pričela se bo ob 19. uri. Drugo srečanje ho v sre;lscgle inraen ekipni uspeh. Ma/d/ smučarji s treňerjem Markom PrkiČem (Foto: JS) V veleslalom za locke pokala v/hodne regije jc Ana Zimšek je dtisegla 6. mesto, Eva Zimiek 10. in Urška Ostervcih 15, Mod cicibani je bil n^mlaj^i Aljaž Dremel 42. Drugi veleslalcmi je štel za po- kal Wienersiaedlische. Nastopilo je VOĆ kol 160 najbolji^ih cicibank in cicibanov i/, vse Slovenije. Ana Zimšek je dosegla fi. mesto, Kva /imsek je bila 11. Urška Ostervuh pa 23. ■ MB Samec in Kranjčan državna prvaka Zimska se-^ona v smučarskih sk(îkih se ne/.adrzno bliza koncu, zaradi cesarje bilo na sporedu veliko lokmovnnj najrazličnejšega ranga. Na njih so lekniovali ludi skakalci SSK Velenje, V skakalnem cenim ob Velenjskem gradu Sla bili dve tekmi državnega prvenstva. Pri cicibanih do 9 let je r(^slal dr^cavni prvak Matevž Samec. Uvrstitve drugih Velenjčanov: Vid Vrhovnik (28.), Patrik Vitez (45.), Damjan Oblak (59,), David Slrehar (68.) in Blaž Sluga (70.). V kaiegorijidečtow do 11 je prav tako zmagal domačin Urh Krajn-can. Samec (25.), Vrhovnik (47.), V Ljubnem ob Savinji pa so v pokalu Cockia nastopili dečki do 12in 13 lei. V kategoriji do 12 let: 15. Krajnčan, 42. Samec: do 13 ici: Matevž Slatinšek (l.jubno). uvrstitve Velenjčanov: Niko Hi-žar(6.),PalrikJclen(l7.),l»-Kljub lolom, ki nas pc^časi vse dajejo, sem prepričan, da bomo do kanali, da še nismo za v siaro šaro. Naj nas šport, družabnišivo in prijateljstvo ohranijo v dobri kondiciji tudi naslednjih 25 let,« je še dejal predsednik Kluba 81 Janko KopuŠar, Priznanja najboljšim športnikom Šoštanj - Športna zveza .Šoštanja bo na svečani prireditvi, ki bo jutri, 17. marca, ob 19. uri, v kul-lurnem domu v Šoštanju nagradila najuspešnejše športnike občine v pretokiem lelu. Priznanje perspektivnemu športniku bodo podelili Tomažu Soviču za osvojitev 3. mesta na državnem prvenslvu v veleslalomu, 4. mesta v slalomu na Trofteo Topotino in uspohc na državnih lekmovatijih; priznanje perspektivne športne ekipe bo prejela ekipa ml^ših dečkov Odbojkarskega kluba âostanj - Tljši športni ekipi v letu 2005 pa gre članski eki|)i Košarkarskega kluba Elek-ira za osvojitev 5. mesia tia državnem prvenstvu in uvrstitev v čern Hnale pokala Spar. ■ mkp g NA KRATIŠ Zlata liga Rotterdam Vsobtnoin nedelo je bil v Rotieaiajiiu prvi ikJ štirih evropskih turnirjev /lata liga RcUtctdnin, ki se po moči uvršča nckaki> med evropsko in svetovno prvenstvo. Na lurninu sta sodelovala tudi Vclcnjčana Mladen Stojnič in Milan Stpinič kot edina lekmoviilca iz Slovenije. Mliitlen je ui dni pred tekmo /bolel vendar seje vseeno pski igraJci, /ascda 2t), mesto v svtrii katcgixiji. Cez 14 dni bo v i.jiibljani mladinsko državno prvenstvo. Turnir v vodní košarki Velenje - Plavalni klub Velenje, sckeija za vodno ki>šarki\ hotii, 18. marca ob 9. uri, organi/tral 1. turnir v vcxlni kostarki Velenje 2006, kjor se bodo pon'ierilc ekipe iz vse Sloveruje \n ekipa iz Madzrske. Gre za novo vrsto slovenskega športa, ki uicgne biti zanimiv tudi gleda lee m. Rokometno šolo se bo predstavila V soboto. 18. X, bo oú do I2.ure v velenjski Rdeči dvorani že peli mrnir rokometne šote Oorenje, Na njen^ bodo nastopili nil adi igralci, M obisktpejo to šclo. Prisotne b«Io ekipe vseh velenjskih tjsnovnih šol, OS Šoštanja in OŠ Polzela. Rokomemo solo obiskuje već koi 190 dečkov, za strokovno delo pa skrbi Í1 vadiieticv. Dost^^ so imeli /e štiri tumiiic. ki sicer potekajo ob O trtkih pO|V>ldne- Na .^jlK^inem pričakuje|i> več staršev, saj menyo. da je prav, da lahko starši in tudi osiaii vidijo, kako spremi so njihovi otroci pri lokometni igri. Turnir bodi> popestrili z nagradnimi žrebanji in zabavnimi igrami. Vabljeni v Rdečo dvorajto. Spredaj Klemen Plazar in Andreja Friškovec, zadaj Oea Govc Pušnik in Alisa Redžič Tako so igrali RL Telekom^ moški - 19. krog Izidi;Krka-Gorenje 23:26(13:14). Trimo Trebnie 'Jeruzalem Ormož 31:25(17:14). Gold Oub-Ribnica Riko hiše 32:27(17:13), Cimos Koper • Celje Pivovarna Uško 33:33 (U:20),TermO'Rudaf 28:28 (9:11),Slovan-Prevent 29:29 (14:17) Lestvica: Celje Pivovarna laško 35 točk. Gorenje SO.GoMCIub 25, Trimo Trebnje 24. Prevent 20, Ci-mos Koper 19, f^udar 17, Ribnica Riko Hiše 16. Jeruzalem Ormož 16. Sfcivan 10. Krka 8. Termo 8 19 krog 1. B ženske lige Velenje - Millennium 45:25 (20:14) Strelke: Rednjak (10 obramb) Bele Belci ( obramb, 1x7mK Nojinovič 3. Juktć 4, Slevanović 8 (2), Music 6(2), Skaza 4. Tovorljan 3. Mura-tovic 5. Vajdl 6, Skočaj 5. Ostoiić 1. Ibralić. JozanoviD. Velenjčanke so trenutno na 3. mestu, v nasletbijem krogu. Liga Si*mobil Vodafone, 17. krog Izidi: Nafta - Gohca 2:4. Phmorie - Domžale 2:2. Anet Koper - CMC Publikum 2:0, Maribor Pivobvama laško-Drava 2:1. Rudar - Bela krajina O : O Rudar; Jožic, Roser (od 71. Rab-manovič), Klančar (od 84. Dragic). Hankić, Halilovič, Kraljevič. Trifl^o-vič, Mtjjakovic, Aszi. Komar, trener Roman Franges. Vrstni red: I.Hrt Gorica 38.2. Domžale 37.3. Maribor PL 23.4. Nafta 28,5. Primorje 27.6. Drava 27, CMC Publikum 26, A. Koper 24. Bela krajina 19. Rudar? 1. A SKL moški, 19. krog Helios Domžale - Elektra Esotech 90:49(66:40,38:26.19:13) Elektra Esotech: Dobovičnik 1 (1-21, Bojič1(1-2),Ro8er4(44), Nedelj-kovic4.Mali 4, Vidovič4(1-2). Čmer 12 (3-3), Nuhanovii 6, Ivano-vič 13 (5-8) Vrstni red: 1. Geoplin Stovan Ljubljana 38,2. Helios 34.3. Pivovarna Usko 33.34. Eiektra Esotech 32, 5. Alpos Kemoplast 31,6. Kraški zidar Jadran Kras Sežana 27.7 Uika kava TCG, 8. Zagorje Banka Zasavje. 9. Rogla Zreče, 10. Koper. 11. Postojnskdjamavsipo25.12. Krka Novo mesto 22 NASI KRAJI IN UUDJE '"H'JÎS 16. marca 2006 Planinsko orientacijsko tekmovanje v Vinsld Gori r vmn mm Ves minuli teden je hi)o v prw:ej slab» vreme in organiy.atorji tekmavanja, PD Vinska Gora. smo se že spraševali, kaj siorili. "Izvedli ga bomo, pa naj bo. kakor bol" smo reidi V sr)bt)to, II. marca, pa nas je prebudijo prijazno sonce in tudi lemperarure so bile prijetne, Od dvaindvajsetih prijavljenih ekip se jih jo na startu zbralo osemnajst in na pui po hribčkih in dolinah so se odpravili polui dobre vo^uJa' njih o predaji nemške vojske med Bolničarjem in general polkov nikom von i,ohrom v I.elušu (poztiige je v Topoišici v štabu i V. operativne cone pri.sio do brezpogojne kapilulaci/e nemške armade za JVI-^vrofH}). Po ko?ičam moriji 2. sveiovne vojne,ie ostal y J!A še do leta /951, ko .seje demobiliziral. Nalo se je zaiMJslii na Okrajni zadniž/u ^ezi v podružnici ^marino oh ňiki. Tu se je si}oznal s svojo življenjsko sopotnico Pu\-lo. Ze ieta 195] sejima je rodil sin Peter in nalo leta J 964 ha Nika. Bil je soustanovitelj ljudske lehnike v Smart nem ob Paki in znan družbenopolitični delavec v knýu. V Zvezo iyorvev se je med prvimi vključi ze leta 1947. Po upokojitvi leta lOSS je leia 1986 prevzel fnesto predsednika KO'/.B NOB ànartno ob Paki. To deio je opravljal vse do leta 2001, ko so mu začele popuščati moči in zdravje. Za zasluge v NOB je prejel več odlikovanj in priznanj. '/. njei(Ovim odhodom ostaja v KO ZB .Šmartno ob Pak i vehka vrzel. ki jo je fkio.febljal samo Tone. ■ Za Krajevna organizacija ZB NOB Šmartno ob Paki, Jože Berdnik Večji, lepši in znova popolnoma vaš - nov/ Citycenter Celje! 15.03.2006 > od 17. ure dalje 16.03.2006 > ob 16. uri > ob 17. uri Zaključek akcije 'Najdite nas, Center Interspar nagradi vas" z Anžejem Dežanom;^ Podelitev osebnega dutomobila Škoda Fabia zmagovalcu natečaja za izbor imena novega centra Teater Clzamo na obisku v džungli - otroška predstava Alfi Wipičin njegovi muzikantje 17.03.2006 > ob 16. uri > ob 17. uri 18.03.2006 > ob n. uri > ob 12. uri Čarovnica U(i išče zaklad - otroška predstava in mini živalski vrt Koncert priljubljene pevke A/e/shez bendom Hip Hura s pekom Matevžem Nastop k/tarskega orkestra Glasbene šole Risto Savin clty/centQr Celje 1 Mariborska c«std 100 16. marca 2006 '"'H'AS MODROMEILA KRONIKA 19 Zgode in nezgode reševalcev Ukradeno UKV postajo kupec vrnil reševalcem - Reševalci si žeiijO; da jih obiskovalci zdravstvenega doma ne bi več "zaparkirali" Milena Krstić • Planine Foto: S. Vavk_ 10. marca - Z /anlmiv-kalovv tem objekiu. Neznanec je odnesel večjo količino cigaret in nekaj menjalnega denarja v skupni vrednosti 250.000 lolarjev. Eksplozija gospodinjskega plina Žalec, 10. marca • V petek okoli IX. ure je prišlo do močne eksplozije v pritličja stanovanjske hiše v Ulici Ivanke Uranjek v Žalcu. Povzročilo naj bi jo uhajanje gospodinjskega plina. Pri tem se je huje poškodoval 42-letni Žaičan, ki so ga z reševalnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico <'elje. Močna eksplozija je ob sami delavnici poškodovala štiri vozila, ki so bila parkirana na bližnjem parkirišču. poškiidtwala pa tudi dve vozili, ki sla v trenutku eksplozJje pripeljala mimo. Gmotno škodo, nastalo na objektu in avtomobilih, ocenjujejo na okoli 4 milijone tolarjev. Zapeljal s ceste Velenjf, II. marec • V soboto ponoči sc jev Paški vasi pripetila promelua nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste. Pri tem se jc lažje telesno poškodoval, Policisti so ob obravnavi nesreče ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola. Led, ki pada s tovornih vozil, je nevaren! Velenje, 13. marca - Led. ki pada s tovornih vozil, je lahko zelo nevaren. Da je res tako, se je v ponedeljek pturdilo v Velenju. Med srečevanjem dveh tovornih vozil je iz enega tovornega vozila padel led na vetrobransko sleklo drugega tovornega vozila. Vetrobransko steklo seje razbilo, delci stekla pa so poškodovali tudi voznika, ki je pri tem utrpel lažjo poškodbo. Policlsii opozarjajo voznike, še posebej pa voznike tovornih vozil, da pred odhodom na vožnjo s pt)njav in streh vozil ;.)čislijo led in sneg. Tako ne bo padal na V(v zišče in s tem ogrožal drugih ude- ležencev v prometu. Oskrbel se je z denarjem! Velenje, 13. marca - Na področju kriminalitete so policisti opravili ogled vlomov v dva lokala v Nakupovalnem centru v Velenju na Kidričevi cesti, V prvem primeru pogrešajo 74,000 lolarjev, v drugem pa 20.000 lolarjev. Zagorelo v drvarnici Mozirje« 13. marca -V ponedeljek je zagorelo v drvarnici v Mo-ziijti. Lastnica, ki je čistila peč, je pepel odložila v PVC posodo, to pa odnesla v drvarnico in jo položila na karton. Ker je bilo med pepelom še nekaj žerjavice, se je plastična piv soda pričela laliti, za lem pa seje vžgal še kanon, ogenj pa razširil po drvarnici- Ogenj so pogasili gasilci, škoda pa je ocenjena na 100.000 lolatjev. In Nauk. ki ga lahko izluščimo iz zgodbe, ki se jc na srečo dobro končala? Pepela ni dobro odlagati v plastične posode, ki se zaradi vročine laliko stalijo. Za odlaganje pepela raje uporabljajte kovinske pškodovance napo rtila iz ra/pravne dvorane in se je glavtia tîbravnava že skoraj začela z govorom obdolženca, je ta nenadoma planil iz dvorane na hodnik, od koder se je slisal glasen pogovor. Tam seje napotil do bivše partner ice, pri tem pa vpil. da ima lega dosti, in s pestjo zamahnil najprej proti njej. Potem seje Ipotil parinerja svoje sesie, ki ga je miril, češ da se samo pogovatjajo. Ko se je napotil naz,aj, sc jc vmešala mama obdolženca in mu rekla, kaj se pusti, naj ga pustijo pri miru. takrat pa je <íbdolžcnec zoper planil proti sestrinemu partnerju, ga povlekel k sebi in ga z glavo udaril v glavo, ga vzvlekel v razpravno dvorano, ga lam s pestmi udarjal po glavi, mu ptfvcznil jakno čez glavo in mu glavo potisnil navzdol in s koleni večkrat v glaviï in v telo. Pri tem sta poskušala bivša partnerica in obdolženčeva sestra reshi oškodovanca, a jima nI uspelo. Ko je s temi udarci za kratko prenehal inje bil s hrblom obrnjen proti meni, sem ga prijel od zadaj, ga miril, da se je tudi on pomiril. Ko sem ga peljal proti vratom iz dvorane, je prišel varnostnik, po katerega je slekla sodnica, ko se je začelo. Očilno sc ni povsem pomiril, saj se je zunaj lotil varnostnika. Spodaj v pritličju pa se ga je lotil nzično, tako da gaje moral umiriti. Pri tem sta oba padla po tleh. Obdolžencc je oškodovanca poškodoval po glavi, tak<^ da mu je počila arkada. Po tleh v razpravni dvoruni je bilo nekaj krvi.« policisti so zoper 37-1 einega Velenjčana najprej odredili pridržanje. potem pa so ga skupaj s kazensko ovadbo zaradi nasilnistva odpeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku. Dogodek je seveda takoj vzbudil veliko poz.ornosli javnosti. Ljudje so imeli veliko povedali. Tudi lo, daje bil pretepen državni Itižilec Dušan Ros, vendar pa te govorice ni držijo. Res pa je. da jc bil tožilec v času pretepa prisoien na obravnavi. ■ Iz policistove beležke v sreilo, 8. marca, je neznanec na Tomšičevi v Velenju na osebnem avtomobilu prereza! dovodne cevi za /avorn<ï tektíčino in s tem storil kaznivo dejan^ic povzročitve splošne nevarnosti, za kar je zagri)žena kazen do treh let zapora. Iz skladišča bi stroj a Urbane v Šoštanju so odnesli tri zaboje piva. *** Čeprav četrtek. 9. marca, ni bil tcpežni dan, so se tod naok<^li precej tepli. Najprej so se policisti ustavili v enem od podjetij na Koroški cesti v Velenju, kjer je sestra pretepla sestro, sicer uslužbenko lega podjetja. Pred lokalom Cigler v Šoštanju sta dva znanca tepla mlajšega moškega in jo popihala, preden so prišli možje v modrem. V stanovanju stanovanjskega bloka na Stanletovi jc razgrajal pijan sin. kije bil na obisku pri mami. Oeprav so ga policisti skušali pomiriti, jim ni uspelo. Tako jim ni preostalo drugega, kot da so ga odpeljali na ireznjenje v posebne prostore. *** Pa ludi sicer je bil četrtek pola dogi>dkov. h trgovine Miron je izginil računalnik, iz Metroja v Nakupovalnem centru pa več oblačil, Kmalu po prijavi so policisti kontrolirali voznika ncrcgisiri-ratiega vozila, v katerem je imel več novih oblačil. Vozjiiku in sopotniku so za šest ur vzeli prostost, po opravljenih razgovorih in zasegu oblačil pa so ju izpustili. Na Šaleški cesti so ustavili voznika osebnega avtiimobila. Pri ktmlrtili so pri njem našli ."^0 zavitkov marihuane. *** V nedeljo, 12. marca, so obravnavali kaznivo dejanje zatajitve. Storilec jc v Šalcku izkoristi nepazljivost oškodovanca, ki je pred vrati bloka za trenutek odložiJ kovček s prenosnim računalnikom in mu ga odnesel. •k** Tepli so se tudi v ponedeljek, 13. marca. Tokrat v lokalu Marki/ na Rudarski cesti. Tam sta se pretepala dva mt>ška. iz bifeja Kino pa je neznanec odnesel 22 stekleničk undcrberga. Jc možno, da bi se danes lahko šliropaije žeoiroci? Na Slandrovi v Velenju naj bi dečka, slara sedem let. na tla zbila deklico, slaro prav toliko, kol sla slara «»la dva, in ji iz žepa vzela mobilni telefon. ■ Predrznež gojîtelju vzel veselje Da dandanes nekateri kradejo vse mogoče, je dokazal neznanec, ki je v torek s hodnika stanovanjskega bloka na Stantctovi v Velenju ukradel liuionovec star okoli 20 let. Z dejanjem lastniku sicer tti povzri)čii večje gmotne šktxle, mu je pa gotovo ukradel veselje, ki ga je imel z vzgojo in nego limonovca. Rastlino je lastnik rad pokazal tudi sosedom in znancem. Si jo upa kazati tudi »novi« lastnik? Jo bo vzgajal tako skrbno kot jo je «pravi«? ■ TV SPORED 16. marca 2006 ČETRTEK, 16. marca PETEK, 17. marca SOBOTA, 18. marca NEDEUA, 19. marca SLOVENIJA 1 O/On PoídčíIH D?.DÍ3 Dobmjuim Û8.0D Pomi'jla 08.06 Dobmimro 09,nn PíTOíila 09,Qb MalesJe I a zakladov, dnevni kvi; 70.D0 Skrbtnio /a ?rlravjo. kornakina oddaja Na^c obilje 71.16 ftegionalne iiuviti 71,20 DR?Bla zakladov, dnavni kvi; 71,26 Vabimokosladii 2130 Halo b3Ío. koniakina ylâsbena oddaja. 3. ÎV mreh 22.46 Di^eh zakladov, ditsvmkvi/ 22,60 iMjrld.ftjhmiiiim.ini, raAř.odrl 73.40 Vabinrokngledu 73.46 Naj sjioulneva 73.60 Vi dROS Irani, obvestila SLOVENUA 1 nG.80 Udmevi 0?.QD Pofotda 0/.Û6 DobruiuliG 08.00 PofQ&ía 08.D6 Dobro juiro 09.00 PoroĎla 09.05 DeklÍL;a$trob9ma.dokuin.lilrn 09.20 lracBYMdjean,16/7B 09.30 íracsyMcbean, 16/26 09.10 Vs0oMih:sloni lO.lG Modra 10.4n / vami 11.30 Cintifjka džungla. 1/3 12^6 Ostmdan 13.00 Poročila, ioart. vrwnip 13.16 Ohzona duha 13.46 Dubnvniuirip 14.00 Mednarodna obzorja 16.00 Poroiiila. píwiisi 1^06 Mosiovi 16.40 Palfpk Davil). 73/26 16.05 I/pqioins tnrbe 16^6 /tvabkivrliz^alli(;B.ll/26 17.0(1 Novice.vreiHfi. špjri r/.36 I.HDpst^a mf/iica. 1/3 18,26 /rebanje dalsijtce 18,36 MeiMk uimc. n^anka 18.45 Zakaj?, nsanka 19.00 Dnfivnik, vr8niu.špori 70.00 PnJo^ovdîNaialiin 21.16 lunsLika 22i)0 Od(nsvi,.^pori, vmina 22.60 Poino^^iiikliij 00,06 Tropska fnfta. 1/3 00.66 Hn^vnil;. vrame. špori 01.fKl PnJo^tiVíiUřNaialitr] 0;V06 Inlukanal SLOVENIJA 2 0630 Iniokanal 08.40 UyÍBSi 08.46 Hanii:a:]iiidlL>SPvsniuč. skiikih. 08.60 /\rc: finale SP v 9lp.SFnoC.,^ (?1.1.vožnja sladi kGtnbmfran prenos s Planifia 09.60 Aro:imaleSPvalp.sim;ř.VSI. (Ml. 1, vožnja sledi kombiniran prenos s Planice 1D36 Ranica:fmsiBSP vsmui. skokih, prenos 11.26 ^c;linalDSPvalp,sfnuL\.Sl. (/).2.voinia slsdi kombiniran prenos s PlamcK 12.06 RaM(ca:firiBloSl^vsni(ji^. skokih, prnins 12.76 Afo:hnal»SPv8lp.sn)ue..VSL (Ml, 7.vo?nja sledi kombiniran prenoss Planicc 13.30 Zabavnt ininkanal 16.10 KiilaGuii3,3mDr.filni 16,30 17.00 Jasnoinciasno 17.60 Zda|!.odil.zflra;gtbaociiivl|. 18.30 Mosiuvi 19.00 Skrtvnosino jB?era 1/B 20.00 7i'ijripsindiisir|sk^asvota,3// 20.60 Slovanski mag a/in 21.16 Slari novi obra/i t vmpc: Malta 21.45 Pt^pcldicfl.amer. lîlm 23.20 Trufilo, pnijski tlim 011.66 Unvvnik^arnRjsk« iv 01.70 Inlokarial 0B.60 24 ur 07.50 Potusody 03.46 Ub SVILU, nad. 0935 Iv prodaja 10.05 Vila Manja. nad. ll.Oll PfMO)cna Ijnbezcn. nari. 11.56 I renia 13.40 Tvpro^iaja 14.10 Ridilake 16.05 Preiojena ljiibs?cn, nari. 16.00 Vila U»nia, nad. 16,66 Ob svitu, nad, l/,66 74 ur.vreme 18.00 P0tuindu.nad. 19.00 74 ur 20.00 Vzemi ali pisti 2D.Í0 SaoiskaMs 21.10 Mal/icB. RinerJilm Pod liipo pravili, narr. 0030 Propad Hoílvwouda. amer. 0230 74 ur, ponovitev 0330 Nočna panrjf^ua © \m 10Í15 12.45 14.00 17.60 i;.66 laoo 18.40 18.46 19.16 19.20 19,26 19.60 19.66 20.00 20.60 20.55 21.00 2130 22.20 22.60 23.40 23.46 Dobri) julro. ml. ra.n. oddaja Vabipnokoyledn Košarka, jjosneiak lakme Eiirkiia : lavovaroa la&ko Skrbimo/a iiiravje. ponovitev pogovora NaS^diiije Na] spor dimva Vidsususni, obvesula Vabimo k ogledu De^eln /akt^rtov. rlniivni kvi/ Miš ni3§. riim^a midaja ReaionHliiG novii:e Rad igram nogomet, otr. šp. o, De^Kla /Hkiaduv. dievni kvi/ Naj spol dnuva VidGOStr^ni, obvesula Vabimo k oglerhi De^ula /akfadriv, dnevni kvi^ Gosivstudiu: irm Milan M. Cvikl. poslanec ID^ Reijionalnti novice Debela ^akiadov. dnevni kvi/ Ra/ylciiovan|a. riok. uddaja iJdknio ni sknio. ml.ndd. Napnvbfd tokem anyli^ke Premier lige l?o4i.DoIiojiJlra inf. i;3;v.odil. Vabimo k ogleriii Naj spol dneva Vi dvostrani, obvesula SLOVENUA 1 0630 Udmavi O/.OO ^qoriief/prajni^eškoljke 0/.36 Uali^sivectrliue.kvi? 08.20 taski otoki, 23/26 08.46 Gusarskiotoko.74/2B 09.15 U^ta leta i?umitfllja Pof^a. si. I. 10,46 PoMiiklob 12.00 lednik 13.00 Poročila, Špnri vreiite 13.16 Prvi m drugi 13.36 Slovffîski uinnki 14.06 KDmisarRex,2/16 14.66 Marna na drevesu. nHm^ililni 16.30 Slovfflski inaqa/in IŽJIO Poroíila,š{)Oíivreme 07are Soii(|3. ivManbor Prihaja Nodi. nsanka Onevf^k. vrrjrny.Spori i^ivljciiie koivfilmu, 1/3 20.40 llnbar 22.00 PonDùla.taL vreme 22.36 lelBSa.8/ 6 23.36 Koncert n mobitele m orkester, dokum.oddaia nO.TC [^Hrsivn£uul.japrHiàililni 07.00 Dnevnik,vrKme.špuri 07.40 llnbar 03.l£ tniokanal PONEDEUEK, 20. marca 17.16 17.76 18.10 19.00 19.25 2D.0D SLOVENIJA 2 06.30 tniokanal 08.06 Skwi ías 08.15 Slan novi rjbra;i Í vropt^ Maha 08.46 Planica: linaInSPvsmui. skokih. priTiios OB.fjilAre: linaeSPvalp. smni.a (Ml, 1. vn2nja sledi Kombiniran prpnoss Plaoiw 09.60 /^:hnalBSPvalp.smuC.,VSI. 1.vo?nja sledi Kombiniran prenoss Planico 10.15 Piamca:linaleSvsniui^. skokih, prenos l).76Are:hnal8 SPvaljKsmuC.. St (M|.2l.voinia Kombiniran prenos s Planifo Planica: Imate SPvsmui. skokih, preme finaleSPvalp.smuLV.SL 2.vfi/nja Kombiniran preniK^ Planico 13.3Í1 7daj!, oddaja /a ra/g.iivljmijfi 13.66 MlHiiinskJi SP v umeL rhaii|ij, oosnelsk 14.66 Nogomei. prva liga Smtc^il, Hii Gonca Drava, prenos fiokontut. liga prvakinj. Krmi MiHcator Ladaloijaii.prun^js Finale SP vsmuč.^okih. 00:^118 lek 20.00 ^laksPadiimgtoiia, ang.film 71.35 Skrvnostnoje/pro, 3/8 22.76 Sobotna noC 23.B0 Dnevnik/amerske IV 00.15 tniokanal slerii 11.41] 17.76 sledi i7.no 19.00 06.26 Iv prodaja 06.66 fomiula t. prenos treninga 08.06 Dmbi?ki,ns.senja 08.10 Poko.ns.sonia 08.36 ^rataKo3lčL>k.ns.seoja 08.46 KatkamOrbi.ns.senja 08.66 Sioiii^kÔcrqamin,ns. serija 09.26 DokturOULns.$?Mja 09.36 Pu|SHk/latko.ns.senja 09.46 Miav!Miav!,ris,sen|3 09.66 Maliiijidol. ns.ssrija 10,06 /Vadm.ns.rilm lljin Hikarian, ris.senja 1130 Šolska košarkarska liija 12.30 HakciapodkoMuim.pDn. 13.30 fomiula IpcKiistektriminga 14.40 Nadn^elijelepo.nan, 1535 Animalia. ilnkiim. oifdara 16.06 Wiiigennpande,rfok.nridaja 17.15 24uf,vrL>me 17.20 LuilodelnHVo^Cilniai.arn. lîlm 19.00 24 ur 19.40 Hilti^a preproga do viktorjev 20.00 Viklorji2il05.pifinos 22.26 Aiias, nan, 72.60 Solans, amer. Iilm 0035 Grenko bo^ićnci peiiivo. franc I 03.40 24 ur, ponuvitev © 15.46 18.00 09.00 Miimaâ, ntrolka oddaja, pon. 09.40 Vabimo k oQlifJii 09.46 NapovmliRlemangleške PtRfmin lig« 10.16 Na sptjtifneva 17,00 Viiieietrani, oimula 1336 Vabimo k ogblu 13.40 Angleška nogomcuia Premier liga. nepnsrr.drii urenos lvmi:AsLrin Vlila Videostranr, obvesula Vabimo k ogledu 18.06 Deiola zakladov, dnevni kvi/ 18.10 GostvstudiiKoiatiMilanM, Cvikl. poslanecLOb 19.00 Debela zakladnv. driKvm kvi/ 19.06 Nafspoidnnva 19.10 l^)|i:ainmtyivedukJaka.o(r.nrid. 19.50 Vabimnkof]Nu 19.56 Ds^ela 2akJadov. dniivm kvi/ 20,00 1446.VTVmag3/in 20.76 KuKnra. mfonnativnaoddaia 20.30 /daj. uddaja /a razgibano ^vlj. 21.0Û Vuiiitiflta 2005vMU Vyhnije. pnsnRUjkpnrfdilve 22.30 Debela/skladov, dnnvm kviz 2736 Gdprt;^ (srna. pon. Kvotni sistem zaposlovanja iiivalidov 2s3.36 Vabimo k ogledu 23.40 Najspoulnuva 23.46 Vidsostranf, obvcsula SLOVENIJA 1 0730 ^iv?av 09.60 Sporiipas 10.26 Zapiskispotapljanfa.i/lO 10.50 Sledi 11.70 O/ara 11.76 Ob;oiiaduli3 12.00 ljudje in/enilja 13.00 Porořila. šport, vreme 13.15 PnJoíovcuzŇaialijo H.30 I IS lega lepega jjopoldneva 14.36 l^ii minut slavo 14,60 Bnliši program 14.55 Nerieliskn oko 16.06 Onigo mnenju 16.10 tlweíki faktor I5.1S Glasbeni dvoboj 16.40 2ivo legende 15.46 Ku halm ca 16.5D Avdiaja 202b 16J10 Norec ita hniji 16.10 16,20 Sporme novica 16.75 AiígliíškanogoiiiBinaliQa 1630 Odprru 1G.40 lorella 17JI0 Poroèila. špori vreme 17.15 Tit^iijga lepega popoldneva 1830 /rebanjKlota }Q>4il Kravica Katka, risanka 19.00 Oiievnik.vmmG.špixi 70.0 Sppt doma 7)36 Š Športna oddaja 72J10 Oruimskc/godbo 22.66 PomSila. špori vrtmiD 23.^ Ouiiinvina, 1/11 OliO OnuvruKvnime.šporl Q2i]6 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Inlnkanal 07.30 Skofii^as Q/.40 Uri bar ÛQ.46 Plmiii:a:lfna(eSPvsmuč. sknkjli. prenos I1Q.60 ArB:linalBSPvalp.smue- S VSI ekipno, prenos lO.Hl Plani«; irale Si^ sniuí. sknkili. prenos 13,36 Magasin lige prvakovvnoonnifliu 13.00 iinaleSPv3lp.smuč..Sl (ikipno. posnetek 14.00 Magasin fMania na snegu 14,26 Košarka nba action 14.56 Magasinliflfiprvakovv iioguoutii 16.76 /im^nlimpijsksigm formo 2006: umeL rlranje. revija, ptsn. 18.76 íinalBSPvsmu6skoí(ih. lo^ietek 'n/aliga. maga/inligaSimnbl v noi}(iitetu 19J3Û fmarcSPvalp.smuř„Sl ekipno, posneii^k 701)0 Himalaja / Mmliaelom Filmom. 3/6 711.66 Limeinost glasbe m plesa ?).6S VraiDlamrfiwyrjaJaiiRHall.3/6 22.46 finaleSPvsmutskokih. posnetek 00.26 )n8vn]k;amej^e iv 00.66 Inlnkannl 1830 iti^TVim 07.00 Ivprndaia 0730 formula I. prenos dirke 10.00 Mi|S?kSuiarUi(tlR.ns.$eoja 111.26 PiUjiinalan[,ri:^.senja 10.50 Viijnsklonov.ns.st^nja 1100 Dogodivšt^ineJadisiaChana. ns. serija 11.76 Oijiievadmši^iria. ris.santâ 1135 PowBrRangBrs. rwn. 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Mi'Sicce za vedno. nan. 13.55 Na (\M\ ib lepo, nan, 14.55 Kuhinjska avanuira. dok, odd. 16.26 Sari|ska ženska, p on wi lev 15.65 Vikiffji 7006, ponovitev 17.56 24Lir vrems 16,00 Rakeia pod ko/oleem 19.00 74 ur 201)0 V/eun ali pusti 70.40 Je^en v malem mestu. am.. I. 22.70 Snorinas^na 73Í6 Mavencl anisr. film 0120 24ur,poriavHiiv 02.70 Noúna panorama © 11,10 I2.in 12.16 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOraA 09.00 Mi^ maš. otroška oddaja, pon. 09.40 1444,VlVmaga/in 111.06 Kuluira. mlormaiivna oildaja in.lO športni torek. Šp. inf. oddaja 10.30 porini nosL looworsiavko toi ÍKCp eftvovarna Laško 11.06 Oe^^la/skladov, dnevni kvi.' Oboylami/a.pc^vsuiiiJ Varstvo voda iniWiai^e/ndpaik Vabimo k ogledu Špinik leta 70Q6vMO Vcleiije. posnetek priredilve 13.46 Viderjsiiani. obviisiila 14.20 Vabimo k ogledu 14.75 AngiHŠka nogometna Prisiimr Ima. neposredni prt^nos ^^cwl:asde : I ivsrpool 16.76 \^ileosirani. obvesula 10.65 Vabimo k ogledu 19.00 De^fíía zakladov, dnifvni kvi/ 19.05 1446.VTVmaga/in 1930 KulLura.inlomiaiivnaoddaja 1936 Debela zakladov, dnavni kvi/ 19.40 Pupcnnuiasb,o,gosije:NF!xyi 7030 Oe^efa zakladov. doRvnikvi/ 7035 Skrbimo za ydrwje.poijovorv studiu • Naše 'ů\\\s 7145 VideosiranL obvestila SLOVENIJA i 0B.75 iiinp 0(}.40 Zrcalo tedna 07.00 Poroi^ffa 0/.Q6 Dobro juiro OB.OO IMIa I1B.05 Dobro juim 09.00 Porodila 09.05 I? popotiiH torbe 08.26 ritok 71V3I1: mur^o sredi monsuna, nan. 03.50 Risanka 10.00 ?ivaLskivrti?SkailicB.ll/26 ) 0,76 1 islega lepa ga p opoldneva 13,00 l'oroùia, šport vreme 13.15 1 isie p a lepnga popnirtneva 14.26 lurisiika 16.00 Poročila, promel 16.06 Dnber dan. Koroška 16.40 Rdi Poli Dli, 4/11 1B.D6 Rukvu/ertHk,3/10 16.10 Radovudii lačuk ÎB.26 Prvi pomladni daii 1B.35 MiškasiiiRtiSka,3.diil 1B.40 Risergora. 12.ođda|a 17.00 Novi«, špori. vreme 1/30 Globoka džungla, 2/3 19,76 žrebanje3x3plus6 18.36 1 okomouvček Inma? m pnialelji, nsanka 18.40 Pingu, risanka 19.00 Dmtvnik. vreme, šport 20.00 Izlivi 20.30 Pisave 71.D0 Ki}misarRi3,3/16 22.00 Drimevi. šporL vreme 22.50 D8dišúnaivropB.3/4 73.60 Globnkad7ungla.?/3 00.40 DnHvnik, vreme, šport 01.40 IntóansI SLOVENIJA 2 0B30 InirÀanal 09.00 Zabavm mlokanal 1130 Dtroškiininkanal 1230 Zabavni inlokanal 14.46 S'šporma oddaja 15.10 Slwenski iitrmki 15.40 Mo/ariove noviDC 16.40 Umetnost glasbe m plesa t6,46 Mu/art na Duneju. dok, oddaja 18.46 llHitalaia^Miiihaelum Palmom. 3/B i;.60 Mamaiui:ia.3/3 13.20 Našesknvno^#n|fi. 18/22 20.16 Praksa. 14/22 21,00 Studio city 22.00 AntmijH,glasbenaoddaja 22.30 Noru na liniji, 18/70 22.50 Hrane HonCdi7;3oďa 23.66 Dntfvnik/amejske iv 00.76 Iniokanal O/.OO 24 ur, ponovitev OB.OO RickiLakH OB.50 Pntusudp. nad. 09.45 Dbsviui.nad. 10.36 ív prodaja 11.05 Viia Mania, nad. 17.00 Prwoim ljubezen, nad. 12.65 Wtna scena 13.40 Iv prodaja 14JD RickiLake 16,05 Prerotena ljubezen, nad, 18.00 Vila Manja. nad. 1B.65 Dbsviui, nad. 17.66 74 ur vrt^ruK 10.00 Potijsorie.nad. 19,00 74 ur 70.00 Naša mala klinika, nan. 70.55 Sedma nebesa, nan. 71.60 Drgenca, nan. 22.45 IfiksaškimoJ postave, nan. 23.40 Iratja i/iiiena. nan. 00.30 IVtelji.nan. 01.00 24 ur 02,00 Nočna pannn^ma © 09.00 Dobro jijim mi. razv.ndriaja \m Vabimo k ogledu 10.06 Spnrinikl0ia2OO6vMU V^cnie. posnetek pnreditve 11.35 Na| spot rineva 14.00 Videosuani, nbvtóiila I/.60 abimokoglulu 1/.Ô5 Debela zakladov, dnevmkviz 10.00 Rsgionalne novice 18.06 Angleška nogoriBtm Premier lir|a NHWi;a!stlH : livtvpord 19.50 Vabimo k ogledu 13.66 Oelela zakladov, dnevni kviz 20,00 Dohodnina 2005. svcuivalna kontakuia oddaja, Dostv studiu; Igor Centnh. iIsvfTii svetovalec 21.00 Regionalne novice 21.06 Delela zakladov, dncvmkviz 21.10 Rokomei. posnei^k tekma RK PrevenuHK Termo 72.40 Na I atraktivnější dog ndki angleška Premier lige, r^oridPa 23,20 IzoddsjuDobroiiitro.ml. ra/vodnlna oddaja 00,16 Vabimo k ogledu 00^0 Naj spot dneva 00.25 Videostram. obvasiila SLOVENIJA 1 07.00 Prnm^ila 07.05 Dobro jntro 08.00 PornCila 08.06 Dobro jutro 09.00 Pon^^ila 09.06 Prvi pomlaiinnlan 09.10 Mi^kaSmetiška,3.rlel 09.16 Risanka 09.20 Haduvcrfai; iaCek 09.40 (iisirgora. 12. oddaja 09.66 /ijodbpi/šknIjkD 1030 So?ilja.tvManlinr 11.46 I^Jo)ovcuzNataliju 13.00 Poro^jla. ŠpnrL vreme 13.16 llnbar 14.25 /ivlwl«)tv!ilmu, 1/3 16.00 Porm^ila, promnt 16.05 MOSUTVI 16.40 Kaj je nnroine mami. nsank» 16.00 Munkiji. risanka 16.10 Je/usinJQsaline.6/74 16.30 Knjiga mene hn^a 17.00 Novice, špofL vreme 1730 Poririîimojstrsfuingrahje Jana/a Mamnćiča 18.05 ResniCna resminnsi 18.36 SimonvdeMn^skrodo. risanka 18.40 Pavle. rds6 lisjak, risanka 19il0 Dnevnik, vreme, šport 70.00 Podlammeiom 71.00 Sknvnostne vodne puti. rk)kum. 77.00 Orim m Špn rt, vreme 27,60 mat dokum. oddaja 73.46 Purířťimqstraíotogralije Jans^a Ma renči ča 00.16 Rsnířna resminost 00.60 Dnevnik, vmme, šport 01.60 Inhkanal SLOVENUA 2 0630 Iniokanal 09.00 Zabavni mlokanal 1130 Ouoškiintesl 17.30 Zabavm mlokanal 16.70 Antmija 16.60 Siudioi:ity 17.50 Slovenski mag82m 18.76 Mosiuvi 19.00 nBsnieiiinbrazAnrlcNiivak,3/6 70.00 l/djieiiLi. 2/17 7030 Don Juan 3I1 kamnita gostija. gleri predstava 2?.2fl Kuhinjski/godbe, Šved. Iilm 23.60 Dnevnik zamejske tv 00.15 Iniokanal 06.60 74 ur.pomvilGv 07.60 Rdi lake 08.40 Polusodc.nad. 0936 Db svitu. n3d. 10.26 ivprorlaja 10.56 Vila Marija, nad 11.50 Pren](Bn3 ljubezen, nad. 17.46 Mestcce za vedno. nan. 13.40 Ivpmdaja 14J0 RidiUke 16.06 Prerojena l|ubi?/en. nad. 16.00 Vila Manja. nad. 16.66 Db svitu. nad. 17.55 74 ur vreme 18.00 Pot usode. nad. 19.00 24 ur 20.00 Prevtfrjano 71.00 I lube/en. la^ m uspavanka. amer, film 77.40 feksaškimu^posiave.nan, 7336 Ircija izmena, nan. 00.76 PnjaUilji, nan. 00,66 24 ur. poitovitev 01.56 Nočna panorama © 09,00 Dobru jutro, inf. razv.odd. 10.00 Dohodnina 7006. svetovalna oddaja. Gosi v studiu: I p Ceninli davim svetovalec 11.00 Najspoldneva 11.05 Rnkuioft. pcROBti^k lekme H< PrevsnuftKlcrmo 14.00 Videostram. obvestila 17.60 Vabimokngledu 17.55 Devais vakladov, ilrutviii kviz 18.00 IV ir^trukdia: Miiiemaiika. koniakina izobrdmB 13.16 Nekaj m inuu a riomačo glasbo 13.35 l|ud|e in/emlja 14.25 Zapiskispoiapljanja.VIO 16.00 ÍVvoůla, promet 16.06 Mnslovi 16,40 Dabar, 1/12 16.05 Pod klobukom 16.40 Skip in Skit. 23/76 17.00 Novice, šport vreme 1735 Zvami 18.30 írphanjeAsiramloia 18.40 Rizgeci. nsanka 19.00 Dnevmk, vrame, šport 70.00 Sedmrd»n.špan.lilm 77.00 Ddmm Špori vreme 72.66 Orm/jR 00.10 Zvami 01.00 Dnevnik, vreme, šport 07.00 Ininkanal SLOVENIJA 2 0630 Iniokanal ()9.0D Zabavni iniokanal 1130 Uiroški infokanal 1230 Zabavni iniokanal 16.65 Sobotna noâ 16.66 Planěl rack, glas. dokům. 17.20 l2rtod,2/12 17.60 Dobercfsn.Koroâka 18.20 Mosiuvi 18.55 SlaCBn|u.6/20 70.00 Knšiirkínba:ULalí Phnsnix. posneiek 7130 Ruska r,flsia. dokům, oddaja 77.20 Slovanska i?z/si:Gna 23.15 Izkorisifkéssa.tranc.lilm 01.25 Dnevnik zanieiske tv 01.50 Inlokana] 06,60 24 ur, [innovilňv 0;,60 Riiiilake 08.40 Po[usod8,n3d, 09.36 Ob svitu, nai 10.26 Tvprorlaja 10.66 Vila Manja. narl. 11.55 Prerojsna Ijub^/fn. nad. 12.45 Preverjeno 13.40 Ivprodaja 14.10 Rickilake lbJl6 PrerojenaIjiten.nad 16.00 Vila Manja, nad, 16,65 Dbsviuj. nad 17.55 74 ur. vreme 18.00 Poiusode.iiad, 19.00 74 ur 70.00 Pœvara. amer, tilrn 71.40 Nd krHju/loi^irid.r^ari. 77.35 Teksaški mo^ pDSiavs. nan. 2330 IrRijai/mH^a.naii 00.70 1^8121(1. nan. 00.60 74 ur. ponovileva 01.60 Nočna panorama © 09.00 Dobrojutro. inlurmativno la/vedrilna odr^aia 10.00 Vabímokogledii 10.06 šporini U3rek. inlormativna oddaja, ponoviltiv 10.20 SporiiigmiLpogiivorvsiiiiiiu 10.66 Naj spol drifiva 14.00 Vii]?,QSIrani. obvHstila 17.60 Vabímokogledu 17.55 De7tíla/akladov, dnevni kviz 16.00 Tralalaja.ouoškauddaja.3. IV mrsh 18.40 Regionalne noviri! 18.45 Debela/akladov, dnevni kvi/ 18.60 Naj spoi dneva 18.65 Toítalka.saim^aDdrlaja, ponovi icv 19.26 Videos tra ni. obv&stda 19.50 Vabjmo k ogledu 19.56 Debela zakladov, dnevni kvi/ 20.00 Pop com. glasbena koma kina oddaja, gosi|s:DeiaVuDand 70.45 Regionalne noviDa 70.60 Dodala zakladov, dnevni kviz 70.66 Vabimo k ogledu 71.00 Odprla isma. kontaktna oddaja, 3.1V mreža Javni ratlin nemorala, ktesomoje? 72.00 IzofldajeDobrojuin). inlnrniaiivno ra/vudnlna oddaja 72.60 Vabimo k oi;ledii 22.66 Naj spol dnpva 73.00 Vidiiostrani. obvestila 16. marca 2006 '"'H'AS PRIREDITVE 21 (i.FToroskoo Oven od 2K3. do 21.4 Odliřno se požutite tlkIí nio, ker vam je uspelo fjeksi. v kar so vsi dvo-i^il^ vi po malemi Sedaj pred vami ne ho već nepremagljivih oviï. ^ še nekaj časa vam bodo zvezde lako nakfonjene. da bosle uspeli ures V P^v vse. česar se bosle lotili. Nekdo bo sicer zavisten in bo po skusal nagajali, a mu ne bo uspek^. Sploh, kerbodo vsi no vaii strani, saj bosle sejali dobro voljo m nesebično ljubezen. Tudi počutje sevam bo močno izboljlak). Ljubezen pa bo kmalu dobila krila. Saj je bliže čas. a ne? Bik od 22*4. do 20.5* LetûSnja zima je čudna, dofga in naporna, Prevefi stvari, ki van; tre> Vnuino zapolnjujejo misli seje nabralo, zalo težko načrtujete za dolço vnaprej Dobro bi bilo. će tii znali ob vsej stiski s časom in kopici obvez* nosti najlrčds ludi ?a$e. Predvsem pa se moiale več ukvarjati sami s seboj in to na naiSin. ki vas umirja. Sprehodi in ukvarjanje s sportom, pa čeprav ne zelo aktivno, bodo veliko doprinesli. Pri delu bosle opasali naveličanost, doma pavas pravniČveč ne bo presenetih). Tudi partnerjeva slaba volja in trma ne. Dvo] ^^yÊi «^i^ti' is^lih zdravstvenih telav. Orlile se navodil zdravnika in se izoQibaite vsega, kar vam škodi. Qa se Izplača, boste ugotovili ?e po nekaj dneh. Novo prijateljstvo vam bo pontenilo vsakdan več. zalo ga boste znali ludi negovali. Pazite le. da pri tem ne boste preveč vsiljivi. strelec od 23.11. do 22.12. Ooma nokai dni ne bo tako. kol silelite. I^ekdo od sorodnikov bo potre^ djjk^ boval veliko nege in pozornosti. Vi pa se boste vrteli v začaranem krogu J^^-J* zelja m sanj Izkazalo se bo, da je bilo to, da ste se odprli tudi navzven in svoje deb pokazali vsem ki so ga želeli vkleil zeki dobro. Godik) vam bo, zato boste še bolj ustvarjalni. Edina stvar, ki vam ne bo šla na roko, bo čas. T^a luste imeli ^e vedno premalo za vse listo, kar si ielite utesničitil Boste pa zadovoljni z izidom nekih pogajanj in novimi poslovnimi možnostmi. Pa ne doma. na lujeml Kosoro9 od 23.12. do 20.1. ^^^^^^ Še vedno se bosle bolj kol s sabo ukvarjali z drugimi pri tem pa sploh ne boste spregledali, da vam to prej Škodi kol koristi. £ele. ko se vam TT bo zdiavje precej poslabšalo, boste verjeli opozorilom. To pa se zna zgoddi kar kmalu če se ne boste vzeli v roke in pričeli živeli tako, kot od vas pričakujejo tudi vaSi najbližji. Pazite, kaj boste obljubili ob koncu tedna, da vam nebo zal, Prijatelji vanr pripravljajo presenečenje, ki to ne bo, če jim boste izdali da ste le vse izvedeli. Včasih je dobro mab igrali. Vodnorod21.1.do 19.2. Zelo boste zaposleni utnjjenosti pa vseenonebostečutillTovasbo čudilo, že kmalu pa boste spoznali, zakaj. Očitno ste si riekaj lako k močno želeli da je podzavest delala namesto vas. Sedaj, ko se bo že-P Ija uresničila, pa boste nesrečni. Ket se boste bali juitišnjega dne in ker ^^^^^^^ se boste utmiali z milijoni vprašanj, kako bo 1o vplivalo na vaše živijo nje. Vaše življenje se bo res piece] spremenilo. In to na bolje. Letošnja pomlad, ko bo končno prišla, bo lepa kot že dolgo ne. Ribi od 20. 2. do 20.3. Nek star prijatelivasže dolgo pričakuje, saj se vse preveč zadržujete doma. Tega listi, ki vas dobro poznajo, niso vajeni. Res se vas bo malce loliki matoduije. piavnič vamnebo šlo od rok. Morda bo še najbolie. če se poskusile spel pridružiti kakšni veseli družbi večjih nalog pa si še nikar ne i^lagajte. saj ste trenutno precej brez energije in jih zagotovo ne bi bili sposobni izpeljati. Qb kancu tedna boste zelo veseli srečanja z nekom, ki ga že celo večnost nUte videli Negujte lo m naredite ka^ da ne bo do naslednjič spet minila cela večnost. Predvsem pa se spet posvetite svojemu izgledu. Se pozna, da vam ni več tako ntai. VELEHJi Četrtek^ 16. marca 10DQ KnjiNcaVelenja.šiudijskačftalnica Knpžna čajanka in odprlje razstave ilusiracij Da bi le lepe pesmi pel... Avtor otroških ilus&adj: Zvonko Čoh 1700 Mladinski center Velenje Pogovof o tMvarnosti tjSvanja drog 17.00 Zdravstveni doma Velenje, s^na dvorana PfanE)ska šola 2a o (fra de ]8.0a \ňla Mojca Šola za slarše - nadaljevalni propram 19.19 Knjižnica Valenja, studijska čitalnica Potopsno ]xedavan je Tinzi ja: Osvaianje z bandrjem I Informacije; 03/58711 34 Pohod-SPPlIUAa-Jtfko. Paški Kozjak Petek, 17. marca Qd70QnaDfei Središče mesta Velenje Jožefov sefein J6.30 Glasbena Šola Velenje, velika dvorana Pozifrav pomladi < revija otrosklli in mlacfnskih pevskih zborov 1. koncert 18.00 KnjihiicaVelenje.študijskaćitdlnica Cool kn^a • Judy Waite; Obsedena z nakiti 18.30 Glasb8na$olaVelenje,velika dvorana Pozdrav pomladi. 2. koncert 20.00 GlasbsnaŠolaValanja.orgst^a dvorana Abonma Resna glasba -Tarllní kvartet in Rita Kinka 20.00 Mladinski center Velenje Potopisno predavanje 20.00 HotalPakaVelenja ûladaftska predstava • Anrkej Jelačin: Pacienti v čakal rid, komedija-Premnra I i lniormacije:03/8g?754D Natečaj-Evropa všoli2005-2006: Sodelovanje v Evropi različnosti I lnformacije:03/5871134 Planska sola za otroke Sobota, 18. marca Od 7.Q0 naprej Središče mesta Velenje Jožefov sejem Od 9.00 naprej Bazen Velenje l.turnrrvvotkïkolarki Kdaj - kje - kaj 11.00-12.30 Center Nova. ptiiedrrvena dvorana Seminar plesa s FiČo baletom, Klasicn balet 1100-13.00 Nakupovalni center Velenja Ustvarjalna ddavnica - Mamici za praznik 15.00 MestnistadionVelerije Nogometima tekma t.Simobil Vodafone lige NK Rudar Velenje : NK Domžale 1B.OO -1730 Center Nova. prireditvena dvorana Seminar plesa s Fičo baletom. Fee trenmg 1B.3Q GlasbenaloiaVelenje.valika dvotana Pezdrav pomladi • 1. koncert 18J0 Krščanska advamistična cerkev Velenje Predavanje • Odgovori na težka življenjska vprašanja • Štirje koraki úo duševnega miru 19.00 GlasbenalolaVelsnje.valika dvorana Pozika v pomlad • 2. koncert 19.00 Rdeča dvorana Velenja Državno prvertstvo v rokometu, Liga Sid, 20. krog - RK Gorenja : RKGoldf^ub 19.00 Mladinci center Velenje Koncert Godscard 19.30 Hotel Paka Velenje Zeleni Torina • Gledališče smeha Koper, Andrej Jelačir): Nepozabre piknik s tvoje ženo, komeđja i Informacije; 03/5871134 Pofiod - Celjska koča • Grmada 1 Informacije: 03/58711 34 Pohod-Trškapot 2 Informacije; 03/58711 34 Pchod - Lepi čeveljc: Cemšenška planina Nedelja^ 19« marca TMP Velenjski grad Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke* Mtizejski predmeti iz ruveslalne razstave spregovorijo Šivalni pnlwr z c^adu Šalek 11.00-14.00 Center Nova. piiradrtvvia dvofana S«ninar plesa s Fičo baletom Koreografska delavnica 1700 Dvorana kultu mega doma Šmartr o ob Paki Gledališče pod Kozolcem, premiera kc meti je SNkar v Martinovi vasi 1800 KrlćanskaadventistiČna cerkev Velenja Predavanje - OdgovM na te3(a življenjska vprašanja • Kako se Pevci bodo pozdravljali pomlad Wkiijť - Kol vsako leto v iriarcu pri» pfavljata Javni sklati RS za ktilitirne tlejavnoiii. obrnoCna izptisiava Velenje. 1er /veza kiilaunih dnistcv Šal> skc doline območno revijo oUi«kiii in mladinskih pevskih /borov, /aCeJ« sc bo jutri ob 16. XI uri. diii^i kíínoei l bo ob 18.-^0 uri. NadHljcvaIapiiscbovst> boto, ko bo prvi koncert ob Ift.30 uri, drugi I« ob 19. iiri. Območna revjia, ludi tokrjii imenovana Pozdjw pomladi, bo ptuekala v veliki Owrani veler^íske glasbene šole. Na piTCjnJutrisnjein koncertu se bodo pieko petje tudi med mladimi v Šaleški dolini m kako priljubljeno In razsiijeno. | Zgodilo se je # • # od 17. do 23. marca 18. marca tela 1933 je v Zagrebu umrl Vendelín Voiiyak, ki je bil rojen 13. scpicnnhrrt tela 18(íl na Ko novem pri Velenju: Vošnjak je bil provincial rranciskanskejia rala na Hrvaškem ter profesor 111ozolîje v /^yrcbu in Varaždinu; lela 1963 seje prićcl posiopck /a njcgovťj ra/^aatcv za blázene^»: 18. marca k'la 1963 so na seji Republiške^ zbor» skiipsćiiK ljudske republike Slovenije po 6. clenti Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obniocjfli okrajev in obCin v Ljudski republiki Sloveniji sprejeli sklep o preinien(»vanju občine Šoštanj v občino Velenje in o preselitvi občinske uprave v Velenje: 18. marca leta 1976 so v iaponski ladiedelnici Mitsui Shipbuilding spla« vili linijsko ladjo SploSne plovbe Piran z iniciiorri Velenje: 18. marca ku 1989 jc bilo v velenjski Rdeči dvorani dr/aviu) prvenstvo v ladjiskoameriških plesili: 19. marca kla 2000 so v ok'viru Konjeniškega kluba Velenje ustanovili sekcijo àilcska konjenica, ki /dnižiije ljubil cljc rekreativnega jahanja: 20. marca kJa 1978 so v Vclcnjit ustanovili Zvezo telesno kulturnih organizacij, ki se je kasneje preitneiKJvala v Športno zvezo Velenje: marca k»la 1986 so v vseh prostorih velenjskega zdravstvenega doma prepovedali kajenje; • 21. marca lela 1989 so delegati na seji delavskega sveta sosravljene orga* nizacije zdni/encga dela Gorenje vcritlcirali sklep o pri?ilopu Naravnega zdravili^-a Topolsica -po izločitvi iz Zdravstvenega centra Velenje - k saniotipravnemtt sptirazumu n zxIru/Jtvi v (icjrenje SOZD: •21. marca k*l.i 1990 pa je bil na Temeljnem sodíšřu vCelju sprejel sklep o sleiaju delovne organizacije Cîorcnje HKC); delavccm je delovno nv-nierje prenclialo 2i>. marca leta 1990: •21. in 22. marca leta 1986 je bil v Rdeči dvorani /ti deseti skupni matu- ratuski ples nwiurantov velen,iskega Centra srednjih šol; -22. marca lela 1970 je bil v velenjski občini rcterendiim /h prvi samoprispevek »Za napredek vasi in mesta«; za uvedbo samoprispevka je glasovalo íácoraj 70% vo-lilnili upravičencev; • 22, nnirca leta 2001 je članica občinskega ^laba civilne zaščite Velenje Vilma l'ece prejela srebrni znak civilne /aščilc Republike Slovenije - 23. marca lela 2001 so v veknij-skem Gorenju v prisotnosti u-kralncga predsednika Republike Slovenije Milana Kučana predali namenu novo tovarno hladilno-/amr/.ovahie tehnike in novo gal-vano. ■ Pripravlja: Damijan KyáJřÓ Vendelín Voénjak (arhiv Muzeja Vetenje) OBVEŠČEVALEC "»^JIS 16. marca 2006 AGOtAl^r GARANT d,d. Polzela, industrijska prodajalna Delavni ces prodijalne: porhpet od 8. -1B. ure, sob od 8, -12. ure Infoimaclje na tdsfon: 03/ 70 37 130,03/ 70 37 131 E-maH: iiifo@gararrt.si, spletna stran: www.garanLsi Ugodna ponudba v marcu - NOVO: DISKONT POHIŠTVA ODPRODAJA IZVOZNIH iN OPUŠČENIH PROGRAMOV [IEaCï]SÎB3 Ugodna ponudba pohiitva 28 opremo: spalnic, dnevnih sob. otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištva, kuhinje, računalniška in pisalna miza. UGODNO: VELIK IZBOR KOSOVNEGA POHIŠTVA sedežne garniture, kavči, jedilnice in vzmetnice Hitra rešite^i ^fc^^Jitri kredit ka banka celje Izjemna ponudba spalnic Adria! POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM Vi in mi. Dobrodošli. Delavska hranilnica z veseljem Vas pričakujemo na Šaleški 20, v Velenju, Vroča telefona: 03 8973007, 8973008. E. pošta: merjana.zemvaSdelavska-hrar^Mnica.si PONUDBA DELAVSKE HRANILNICE NINIA KONKURENCE 1. Nudimo najugodnejše kredite • znesek kredita do 1.000.000,00 Srr in rokom vračila do 36 mesecev, • obrestna mera SAMO 5,0 % in stroâek odobritve SAMO 5.000.00 SIT. • stroialc zavarovanja: 1.5 2. Nudimo Vam ugodne dolgoroCna gotovinske kredite do 10 let in hipotekama kredite do 30 let, stanovanjske Informativni Izračun: Vesele 'l.OÓOQOO.OOSIT Obrok 30.171.00 srr Sliasklzsv. I Stroj, adabiitve [ StipSd vodoma I EDM lé 265,00 SIT ' 5.000,00 SIT . 200,00 SfT . 7,06 Í^J ■ZNomsnn možnost poplačila dražjih kreditov pri druoih bankah. 3. Osebni račun pri nas ima največ bonitet: eno leto brez stroSkov vodenja, najnižji drugi stroški, najugodnejše obresti in še nagrada 5.000,00 SPT 4. Varčevalcem nudimo najvišje obresti, rentne varčevalce pa ob sklenitvi rentnega varčevanja nagradimo s 5.000,00 SfT. 5. Provizija za plačilo položnic je po Vaši meri, 80,00 SIT za imetnike osebnih računov, s stalnimi mesečnimi prilivi in 150,00 SrT za druge stranke. Nagrajend nagradne križanke »Erito«, objavljene v tedniku Naš ' ŠfT D/U iJ>giin>A â MO • «fc mkítt Družba za razvoj in izvajanje ekoloških In energetskih projektov Nosilno podjetje Slovenskega ekološkega grozila Član Tehnološke platforme za vode Preloška cesta 1 3320 Velenje Esotech je podjetje z dolgoletno tradicijo. V zadnjih desetih letih sejevusmeriio v obvladovanje visokih tehnologij na področje energetike in ekologije. Kot vodilno podjetje v slovenskem ekološkem grozdu imamo vire znanj pri 2000 strokovnjakih na področju okoljskih tehnologij iz univerz, institutov in podjteij. kar nam omogoča globalno povezovanje in zagotavljanje najboljših dosegljivih tehnologij. Poleg Skivenije smo aktivni na trgih Jugovzhodne Evrope in Kitajske. Naše poslanstva je ustvaijamo boljši svet za vse nas. Z obvladovanjem najai-dobnejših rešitev, internacionalizacijo in strokovnim delovanjem na lokalni ravni omogočamo našim kupcem izboljšanje delovanja njihovih procesov in istočasno minimalen vpliv na okolje. Naš glavni vir so ljudje in s tem postavljamo človeka v središče poslovnega procesa. Naš način poslovanja je zasnovan na skupnih vrednotah in usmerjen k učin-kovhosti dela posameznika in skupine. Rešeno križanko pošljite najkasneje do 27, marca na naskiv: Naš čas. d. o. o., Kidričeva 2 a. 3320 Velenje, s pripsom "Eso-tech" Izžrebali bomo tri nagrade:1. nagrada:! x obisk fitnesa in knjiga Ljudje in Esotech, 2. nagrada: 1 x obisk fitnesa. 3. nagrada' 1 x knjiga Ljudje in Esotech IS A IM O V il LEX J C (HRTEK, 16. marec: 16.00 Oobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročita: 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kuitumi utip; 8.00 Policijski nasveti: 8.30 Pofočila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Skivenije; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Akhialno: 15.30 P& ročiia; 16.00 Kdaj.kje.kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti: 18.30 Poročila; 18.00 Kvazi kviz;19.00 Na svidenje. PilEK, 17. marec I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kyhurni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.0D Pozdrav. 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročita; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, !qe, kaj; 16.30 Poničila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom, 19.00 Na svidenje. SOBOTA, le. marec 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije ■ poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poničila: 7.45 Današnji kutturni utrip; 8.00 Polepšajmo a sobotno jutro; 8.30 Poročila: 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila: Izbor pesmi tedna: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: IS.OO Kdaj, kje. kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok 19.00 Na svidenje. NEOEUA, 19. marec I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroiSiia; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Ces&ie informacije ■ poročilo Avto moto zveze Slovenije:; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: ČesMe; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 1730 Minute z domačimi ansambli. 18.30 Ponxila; 19.00 Na svkienje. PONCDEUCK, 20, moreč: 6.00 Dobro jutro in veselo v novoletni dan; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kuiturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107.8 Avto moto hercov; 9-30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 1700 Ponedelikov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18 30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 21. maiec 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročita; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročita; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročita; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj: 17.00 Naši krap in ljudje: 18.30 Pon}iíiÍ319.00 Na svidenje. SREDA, 22. mar« 16.00 Oobro jutro in veselo v nov dan; 7.^ Današnji kuKurni utrip: S.30 Poročila: 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila: 800 Težava je vaša. re^ev je naša; 8.30 Poročila: 8.50 Strokovnjak svetuje: 9.30 Pomčila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan: 1430 PomiSila: 15.00 Aktualno: 15.30 Šport; 16.00 Kdaj. kje. kaj,-17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje ONESNAŽENOST ZRAKA v tednu od 6. marca 2006 do 12. marca 2006 niso povprečne dnevne koncentracije SD2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 6. marC.S0 •^'««y KRVAVA I6IU (Cry.WolO) 14:30 so. NE j^j«^ iéî*o Roion OMott) flBlfU niiKOVAlUTTMEMl 'ifti III^B »NiM—li gii^GXWl. MM* rntihmw 19:00 21slO 23:20 PE. so JuUin llBrrtL aBoecn. p»ei(Kiri. MnBon]ovl, SaMii McCoy. Kf^slyWu m nui ZA ZMENKE MovCe] 19:10 21:20 23:30 pe. SO blQ*: MMiiFttnfM« kiMmMsv VD« Ataen Hannls". AÍMX CwtpMO, knr«aCiMU4|E. CMWCrflDo, Frtf MU»d, Wehtlét SNAHA, DAH KAP [Prfme) IHaliL 12:30 SO, NE IJJftlJCI lO'OO UtittThufinin. - ^ MeniSnm, 10:30 SoVn&Kr^ •iA.EA loAMrahim, AVtW Mdarm i'ml. 23:10 PE. SO NANNY McPHEE-ČUDEŽNA VARUSKA (NannyMe^e«) ffUkt. Mir KMklefin itmoc iitooso.NE SSîàSïï 15:50 • r r » I r r t < USODNA NESREČA (Crasli) lU ain. OSKAR ZA HAJBOUSr HLM. IZVIRNI SCENARIj IN M0K7AŽ0! 13:00 so, NE 15:30 10:10 20:40 23:00 PE,50 i i i i * MAUn^K (UEH£ Chicken) H Klfi. Sielwwtftlfwf slmtëênel «AiMtftgif^l (inMWtfmfr UaqitlnirA. loooso.NE 15:10 tKmOnfAe, kêKWlon, ifniufirtombd. WHamUtinr. BtWdlftflgB 17:10 SIRtANA (Syriana) MSfWOotUC, scbtsqwcmzzi. PMfafttur ^ % % * * I 13» I ReBja: Stwhefi 10:00 CWM(««ebi. PvrtekBM»« George Ceoncy. Mâir DamMi. ^A.iA AmjndjP««. 20:10 MaxMrnfhelU. 22:50 PE.SO ^-«SaCíM ZATHURA: VC50I4SKA AVANTURA Wrrwhhww » 11:30 SO, NE 17:40 • 1 • A • < i k4H MnNifw UtaBari», lurMiKvBtâP MMItnCMa* Í • i 1 1 I I A » VEUKA DRUŽINA, VEUKO SMEHA (Chea^rbylheDoiM2) Hm^ Bdlb AdftmS>4nltrMn St«v»n HOSTEL ^osttO.ruUîvka 19:20 MBkL 21:30 23:40 PC. SO : 1 T A . ' . . _I I ^ Informacije O programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41 722 Ki nematografi si pridriu|ejo pfsvico do spremem be pm^rmif P net'tXJS.Com EngrĐtui tfAft, Cesta vTmovlje lOs^CeiJe; P.E. Klrwrnatt^r^n, planet TuS Celje. Martbor$Ka 12a s« a & a iř 3 S 3 o n s M O O Ov » I I I I r 1 t Sivnášili mislilK si v nti^iJi sidh. del iiassiza /merv, jim moramo šport predstavili kot ^ro. Tako bodo mladi v/poslavili pozitiven odnos do športa, do ljudi, kijih obkrožajo, objektov in okolja, v katerem bodo leta vadili in tekmovali. Mladostniki ntorajo v procesu vadbe spoznali, da se nič ne zgodi samo po sebi. Za vsak napredek je potrebno vložili ure in ure trdega dela in se marsičemu ludi odreči. Kljub lemu pa morajo imeti možnost, da se v športu izražajo na svoj, edinstven način. To je njihova svoboda in to je čar šporla, ki Tvdi Matevža Petka ni bi/o na prireditev in tudi namesto nJega je priznanje prevzel njegov oče. Matevž je prav v ponede/Jek odpotova/ na odprto prvenstvo profesiona/cev Amerike^ kjer bo nastopi/ kot prvi Slovenec. Jubilejna priznanja športnim detavcem za: Franc Dotarja, Jožeta Silovška, Va/te/ja Go/oba /n Franca OJsterška, špi>rinike tnotjvira za vztrajno in požrtvovalno delo. Pravil in zakonitosti, ki veljajo v športu, ne smemo jemati kot ovire, ampak kot nekaj. kar je in velja za vse. Velenjski športniki, športnice, trenerji, učitelji in šporini delavci dokazujejo, da so vešči premagovati marsikatere ovire, ki jim stojijo na poli do vidnih športnih rezullalnv.« Čestitki dobitnikom športnih priznanj in plaket seje pridružil tudi žuj'^an Srečko Meh in se ob tej priložnost zahvalil ludi vsem pokroviteljem, ki tako ali drugače podpirajo šport. ■ S-. Vovk Najboljši v letu 2005 Športnica leto Ana Drev - Smulorski klub Velenje Z uspešnimi nastopi na državnih prvenstvih v veleslalomu in slalomu se je uvrstila v A reprezentanco Slovenije. V letu 2005 je bila državna prvakinja v slalomu (članice), DP v slalomu (starejše mladinke), druga v veleslalomu. V članski konkurenci je bila ircija v veleslalomu in kiimbinaciii. Uspešno je nastopala na tekmah evropskega pokala in v končnem seštevku osvojila mesto v veleslalomu. Na uvodni lekmi za svciovni pokal v sezoni 2005/2006 v Soldnu jc dšiir, Vid Kavtičnik» Branko TamSe. Samo Ruiar. Aleš Sirk. Scbastjan Sovič, Iztok Gajšek, Roman Simon, Vedrán Zrnič. O/ji izbor: Konjeniški klub Velenje - članska ekipa, in Karate klub Tiger Velenje - ženska ekipa športnik involid Roman Bor (Kolesarsko društvo Eenergija Velenje) Jc člatí invalidske reprezentaJice Slovetiije. Dosegel je 1.^. mesto na cestni dirki evropskega prvenstva na Nizozemskem. 4. na livropa-ciipu v Švici. .V na CSC-ju v Muneh mi, Športnik mladine< Rok Margu< - SKB Viharnik Velenje Deskar na snegu, tekmuje v paralelnem slalomu in veleslalomu. 2. na svetovnem mladinskem prvenstvu ZermalUi (Švica) v paralelnem slalomu. Štirikrat dnigi na l'IS slalomih v Avstriji in tretji v paralelnem vcleslalomii tia evropskem po-kalu v Bolgariji. O/ji izbor: Ado Ahmetovič (Atletski klub Velenje) in Jure Dobelsek (RK (jorenje) športnica mladinka Nina Kokot (Atletski klub Velenje) Skakalka v daljavo, državna prvakinja v obeh mladinskili koiikuren-cah. Najboljši rezultat je dosegla na olimpijskem lestivahi v Italiji v skoku v daljavo (62.^ cm). Ožji i/bor Diana Nakič (Šaleški teniški klub Velenje) in Alisa Red-žic ( Karale klub .Shotokan Velenje) športnik kadet Omer Tobakovic (Karate klub TJGER Velenje) Je štirikratni dr/Jtvni prvak posamezno in ekipno v borbah in katah. Nastopal je na evropskem prvensivii v Solimu ((îrêija) in dosegel 5. nie-slo v porinili borbah. Zmagal je na številnih lumirjih doma in v tujini. Udeležil sc je ludl svelovnega prvenstva na Cipru. Ožji izbor Malevž Skt)k (Rokometni klub Cxorenje Velenje) in Mirnes Mula bič (Karale klub [iger Velenje) športnico kadeti nja Maja Mi{ialîne< (Atietski klub Velenje) Tekačica na kratke proge, V letu 2005 je bila državna prvakinja v teku na 100 m z rezutlalom 12.10. Izkaziila seje tudi na dvoranskih prvenstvih v teku na i>0 m. Kot članica državne reprezentance mlajSih mladink je sodelovala na olimpijskem jestivdlu mladih v Italiji in na svetovnem prvenstvu (do 17 let) v Maroku. Ožji izbor: /iva Koželjnik (Atletski klub Velenje) in lamara Marti-novič (Plavalni klub Velenje) Priznanja z o dosežene športne uspehe Konjetiiški klub Velenje - mladinska ekipa (/iva Samec. Kaja Žonta). Kirate klub Tigher Velenje - ekipa kadetov ( labaković Omer. Mulabdič Mirnes, Cvijič Dragomir in Miheiič Domen, Karate klub Velenje - ekipa kadetinj (Jasmina llodžič. Maruša Suzič in Tamara Jurkič), namiznoteniški klub Tempo - ekipnia (Ki)njeniški klub Velenje), Anila Anusič (Karate klub Tiger Velenje), Domen Crešnik (Karate klub Velenje). Jasmina llodžič (Karate klub Velenje). Gorazd Kri-vanek (Atletski klub Velenje). Nastja Kramer (AUeiski klub Velenje), Katarina Jtikič (Ženski rokometni klub Velenje), Anže Obreza (Smučarsko skakalni klub Velenje). Robert Hrgola (Smučarsko skakalni klub Velenje), Nina Drolc (Plavalni klub Velenje). Miha KIh-jič. Jaka Golavj^ek. Tamara Jerič. Ivana Zera (vsi namiznoteniški klub Tempo Velenje). Uroš Rti-prehi, Staso Lipnik (oba Taek-wondo klub Velenje), Igor Jelen (Smučarsko skakalni klub Velenje). Najboljše šolsko športno društvo ($$D) Osnovna soja Livada Športnika iiO MaiO« Pari (OŠ Livada Velenje) Dari« Ćivič (OŠ Miha Pimarja Tole^Ia) Priznanje za tradi