DOMŽALE, 25. SEPTEMBRA 1997 • ŠT. 9« LETNIK 36 GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Srećo ima govorec, ki si zna čas vzeti za to, kar bo povedal, ne zdrdra pripravljeni vzorec na vratih kakor hisni prodajalec v strahu, da se bodo vrata vsak hip nejevoljno zapahnila. Spostuje svoje besede in jirn odkaže ćastno mesto v času, ki mu je odrnerjen za govorjenje Zato lahko priCakuje, da bodo njegove besede poslušalci spoštovali. ZDRAVKO ZUPANĆrĆ: Mali vedež retorike IOIO: IIOCIIAN OSOLIN SPOROČILO ZA VSE IDDELEŽENCE V PROMETU Spoštovani udeleženci v prometu V prvih septembrskih dneh so se odprla vrata osnovnih ter srednjih šol in na naše ulice ter ceste'so se vrnili šolarji. Brezskrbne in razigrane borno srečevali na njihovih vsakdanjih šolskih poteh, zato vas prosimo, da ne le v prvih dneh novega šolskega leta, temveč vse leto vozite previdno in strpno ter posebno pozornost namenite njihovi varnosti v prometu. Z zmanjševanjem hitrosti pri srečevanju z njimi, s previdno vožnjo na posebej označenih poteh do šol ter pred prehodi za pešce borno vsi skupaj zagotovili, da bo pot naših šolarjev še varnejša. CVETA ZALOKAR ORAŽEM, Županja Občine Domžale Podpredsednik KS / Hribar izroća priložnostno darilo dr. Rodetu. (FOTO: ROK MAJHENIČ) Dr. Franc Rode je obiskal ihansko faro Pisala se je nedelja, 24. avgusta, leta Gospodovega 1997 To nedeljo so Ihančani v svoji fari lahko pozdravili nadvse imenitnega gosta. Obiskal jih je namreč dr. France Rode, slovenski nadškof in metropolit. To je bil njegov prvi uradni obisk Ihana, odkar je prevzef to svojo ćastno in odgovorno dolžnost. Najprej se je dr. Rode ustavil pri spomeniku svojega strica, znanega jezikoslovca, dr. Antona Breznika, ćigar spomenik stoji ob glavni cesti v ihanu. Tu so mu Ihančani pripravili tuđi slo-vesen sprejem. V imenu Krajevne skupnosfi IHan ga je pozdravil pod- predsednik KS Ihan, g. Ivo Hribar, pozdravni nagovor pa je imel tuđi pred-sednik Gasilskega društva Ihan. Ob tem sta oba dr. Rodetu izroćila prilo-žnostni darili. STRAN 19 BRDO PRI LUKOVICI Osrednja proslava ob 100. obletnici smrti Janka Kersnika Izzveneli so še zadnji takti sere-nade Benjamina Ipavca in v čudovito lepem ambientu grajskega parka sta v soju luči sprcgovoriia povezovalca prireditve Nataša Do-lenc, ki je s svojim enkratraim glasom in nastopom pritegnila vso pozornost zbrane množice in ob njej čudoviti Slavko Cerjak, ki je dopolnil vrhunsko podobo lahko rečemo, spektakla. 6. septembra, ko se je proslav.i pričela, pa so se končale dolgotraj-ne priprave, ki so trajale v presled-kih kar ćelo leto. Rezultat je bil vi den, saj je vse potekalo domal.i brezhibno in us.klajeno. Organizac:i- SKD V nedeljo, 28. septembra bo v Postojni na prireditvenem prostoru pred Postojnsko jamo a TABOR SLOVENSKIH KRŠĆANSKIH DEMOKRATOV X mislijo na jutri Program: . //."" - xv. mana, kijo bo darova! postojnski dekan msgr Vladimir Pirih . 12.""-14."" - kosilo (furmanski golaž) in zabavni program ob zvokih ansambla Lojzeta Slaka, druiahne igre in športm program 14."" - slavnostni govor in kulturni program /5.»-/7.»" - Regije se predstavi/o (stojnice) ob zvokih ansamhla Kingston Ogled Postojnske jame - 50% popusta Pred Postojnsko lamo vas vse vabi ObčlnsM odbor SKD DOMŽALE! IOIO: KAi jo, ki je bila zadolžitev Odbora za počastitev jubilejnega leta, je vodil predsednik Odbora in podžupan Matej Kotnik, ki ni ničesar prepuščal naključju. Že dneve prej je gradbe-no podjetje Križnar začelo graditi odre in splav, urejala se je okolica gradu. Gospod Franc Kersnik, ki je z velikim razumevanjem prenašal direndaj po prostoru, je tuđi sam kot član odbora prevzel veliko zn-dolžitev in s svojimi sorodniki opra-vil veliko dela pri pripravi prostora. Ko so delavci Elektro Skočaja priklopili še poseben elektrovod se je, začelo zares. Zasvetila se je pravljič-na svetloba v izvedbi JAM ozvoče-nja in strokovnjakov razsvelljave, mojstrov KUD Miran )arc iz Škocja-na. Clasbeno opremo in tonsko tehniko je priskrbel Dominik Krt. Vse dogajanje okrog prireditvenega prostora so imeli v svojih rokah ga-silci Ciasilske zveze Občine Lukovica, ki so že prej pripravili in nasled-nji dan tuđi pospravili prostor za gledalce. STRAN 12 Sončni zahod na pacifiški obali pred Los Angelesom (foto: Janez Stibrič) Kalifornija in zlati ameriški zahod STRAN 24 SIBON CENTER ZA TU|E JEZIKE PREVAJANJE, SODNO TOLMAČENJE TEČAJ I TUJIH JEZI KOV Vpisujc v jczikovne icćajc AN, NE, IT, FR, ŠP in RUSCINE. Informacije po tcl.: 722-901 od 10. do 18. ure Ćlovek zaupanja Človek v stiski se obraća na vse mogoče ustanove. Najveć-kraf se zgodi, da niti ne vemo, kam bi se obrnili, komu zaupa-li. V tem norem svetu je tako malo ljudi, ki dajo priznanje člo-veku, da je človek. Še manj jih je, ki so ti pripravljeni prisluhniti in po svojih močeh pomagati. Imela sem neverjetno srećo, da sem naletela prav na takšnega človeka, na g. Alojza Senčarja. Od kod ste prišli v naš kraj? Odraščal sem v kmečki družini v okolici Ljutomera. Štirje otroci smo bili. Sam sem izredno rad bral in prebil veliko časa na podstrešju, kjer je bila prava zakladnica znanja. Ze-lo pogosto sem tuđi obiskoval šol-sko knjižnico. Ko sem prebral vse knjige, sem jih začetek kupovati. Poleg dela, ki ga na kmetiji nikoli ne zmanjka, nam je otrokom vselej ostalo tuđi nekaj časa za potepanje po bližnjem gozdu, za plezanje po drevesih in za nogomet na travniku. Za to je znala naša mama dobro poskrbeti. Sploh je bila čudovita ženica, skromna, verna, poštena. Zelo rada je brala. Ko sem jo izgu- bil v svojih najslniških Jetih, se je v meni nekaj prelomilo. Izgubil sem mamo. To spoznanje je strašno. Ni krutejše stvari za otroka, kot je to. Mama - kako topla beseda. Ubogi listi, ki tega ne znajo ali ne morejo ćutiti. STRAN 9 Uredništvo glasila Slamnik obvešča vse bralce, da lahko oddajo svoje prispevke najkasneje do 10. dne v mesecu. Oreanizatorje raznih prireditev pa prosimo, da nam do navedeneea datuma sporotijo datum, kraj in čas prireditve. UredniSki odbor se je tokrat sestal na kmetiji odprtih vrat Pri Lukatije-vih z rumenom, da bi predstavniki obćine Moravre ocenili naše delo. «lsfy SEPTEMBER KIMAVEC /lamnik Domžale 31. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE Občinski svet sprejel tuđi sklep o stevilu elektorskih mest za volitve v državni svet Na nadaljevanju 31. seje Občinskega sveta Občine Domžale, ki je bila 22. 9. 1997, je bila sklepčnost pri odločitvah v nenehni nevarnosti. V odsotnosti predsednika Občinskega sveta je v ponedeljek vodil nadaljevanje seje podpredse-dnik Marko Vresk, pomagala pa sta mu drugi podpredsednik Vinko Okršlar in tajnik Lovro Lon- Na nadaljevanju seje je bil navzoć tuđi novinar »provladnega« Dela |anez Petkovšek, ki se je med sejo zaklepetal s svetnikom Pavletom Pevcem iz ZLSD. Ni kaj, politična naveza je očitna! Županje ni v blizini, ker je s spremstvom zopet odpotova-la, menda v Francijo. Na Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Center za mlade Domžale je največ amandmajev vložil svetnik |ure Berlot, SLS, ki mu je med odmorom uspelo najti skupen jezik z Uršo Ilič Vidergar, na-čelnico Oddelka za splosne zadeve Občine Domžale. Njun usklajevalni pogovor je budno spremljala Kristina Slapar, Oddelek za družbene de javnost i. Foto: Rok Majhenič Po dveh mesecih se je na svoji 31. seji v sredo, 17 septembra 1997 sestal Obćinski svet Občine Domžale. Po poletnih dopustili je bila to prva seja in člane Občinskega sveta je v predlogu dnevnega reda čakalo za obravnavo 17 točk dnevnega reda, predho-dno pa je o gradivu potekala tuđi razprava na seji kolegija predsednika Občinskega sveta, ki jo je predsednik dr. Miha Brejc skli-cal pred sejo. Na začetku so člani Občinskega sveta v skladu s Poslovnikom Občinskega sveta sprejeli okvirni delovni program sveta, ki predvideva v dru-gem polletju 1997 štiri seje Občinskega sveta z obsežnimi dnevnimi redi. Zaradi hitro bližajočih volitev v Državni svet so morali dani Občinskega sveta sprejeti akt, s katerim se doloća način določitve kandidatov za ćlane Državnega sveta ter predstavnikov Občine Domžale v volilno telo volilne enote. Pri le-tošnjih volitvah se borno prvič srečali s posrednim načinom volitev prek elektorjev, katere bo izvolil Občinski svet, elektorji pa bodo izmed kandidatov za ćlane Državnega zbora v volil-nem okraju izvolili novega člana Državnega sveta. Lokalne skupnosti, t. j. občine, volijo v 22 vo-lilnih okrajih 22 predstavnikov lokalnih skupnosti. V volilnem okraju skupaj z Občino Domžale so se Občine Kamnik, Mengeš, Lukovica, Morav-če in Litija. Do naslednje seje Občinskega sveta morajo po sprejetih pravilih svetniške skupine kandidirati elektorje in kandidate za člane Državnega sveta. Volitve v Državni svet bodo imeli elektorji 26. novembra 1997 V skladu z Zakonom o zavodih in Zakonom o vrtcih so člani Občinskega sveta v drugi obrav-navi sprejeli Odlok o ustanovitvi javnega vzgoj-novarstvenega zavoda Vrtec Urša in Odlok o ustanovitvi javnega vzgojnovarstvenega zavoda Vrtec Domžale. Da bosta na območju občine Domžale sedaj organizirana dva vrtca, je posle-dica Zakona o vrtcih, ki doloća, da se javni vrtec lahko ustanovi, će je zagotovljena vkljućitev vsaj 10 oddelkov otrok, ne srne pa presegati 30 oddelkov. V nadaljevanju so ćlani Obćinskega sveta sprejeli stališča do pripomb in predlogov iz javne razgmitve in javne obravnave osnutka zazi-dalnega nacrta območja T 3 Trzin Center. Na osnutek odloka je bilo podanih nekaj pripomb, do katerih je moral Občinski svet zavzeti svoja stališća. Med pomembnejšimi pripombami so bile pripombe Sveta KS Trzin. Zato je bil sprejet tuđi dodatni sklep, da ob pripravi predloga ZN T3 Trzin Center pripravljalec gradiva upošteva sklepe, ki jih je v zvezi s prostorsko ureditvijo obravnavanega območja sprejel Svet KS Trzin na svoji 13. seji dne 16.9.1997 in da naj pripravljalec gradiva Občinski svet obvesti o tem, kako je upošteval pripombe in predloge z omenjene seje Sveta KS Trzin. Članom Občinskega sveta je bilo predloženo v obravnavo tuđi poročilo o realizaciji proračuna Občine Domžale za obdobje I.-VII/97 in po-roćilo o realizaciji finančnega nacrta Sklada stavbnih zemljišč nove Občine Domžale za obdobje I.-VII/97, katerega so sprejeli brez pripomb. Člani Obćinskega sveta, g. Franc Mušić, g. Franc Reiter in g. Anton Peršak so članom Občinskega sveta predložili v obravnavo gradivo v zvezi z obravnavo in sprejernom sklepa o pobudi o izločitvi dela obćine Domžale in ustanovitvi nove občine Trzin. Gradivo oz. predlog je predstavil g. Anton Ipavec, predsednik Sveta KS Trzin. Poudaril je, da je razlog za omenjeni predlog predvsem statutarnega značaja, saj po Statutu Občine Domžale Svet KS nima nikakrSnih odločujočih pristojnosti, daje lahko le neobvezu-joča mnenja, kar krajevni skupnosti pri već kot 4000 prebivalcih in investicijski gradnji ne orno-goča vplivanje na razvoj kraja pa željah krajanov. Drugi razlog naj bi bil finančnega značaja, saj sredstva, dodeljena s proračunom občine, nikoli nišo enaka resnično porabljenim sredstvom za KS in so porabljena sredstva tako minimalna, da to ne zadostuje za zadovoljevanje niti minimalnih potreb na vseh podroćjih od športne do kulturne dejavnosti in drugih. V razpravi so člani Obćinskega sveta predstavili svoja mnenja glede predlaganih sklepov. Ob tem so se pojavlja-la razna vprašanja o proceduri postopka v okviru Državnega zbora, o obsegu gradiva in podatkih, potrebnih za odloćitev, in o zakonskih pogojih, ki jih mora vsaka obćina izpolnjevati za ustano-vitev. Člani Občinskega sveta so menili, da se na osnovi gradiva in razprave na seji ne morejo odločiti o predlaganih sklepih, ki bi podprli pobudo o izloćitvi dela obćine Domžale in o ustanovitvi nove občine Trzin, zato so obravnavo točke prekinili do naslednje seje Občinskega sveta. V nadaljevanju so se člani Občinskega sveta seznanili z informacijo o postopkih za iskanje lokacije odlagališča komunalnih odpadkov za potrebe občine Domžale. V gradivu so se seznanili z dosedanjimi aktivnostmi v zvezi z resevanjem problema odlaganja odpadkov in z možnostmi odlaganja odpadkov po zaprtju deponije v Dobu. Ob tem so ćlani Občinskega sveta sprejeli sklep, s katerim se bo pričel postopek pridobivanja pismeno verificiranih stališć ostalih treh ob-čin na obmoćju bivše občine Domžale do realizacije in financiranja skupnega odlagališća komunalnih odpadkov za potrebe vseh Stirih občin na teritoriju bivše občine Domžale. Če bo stali-šće ostalih Obćinskih svetov do predhodnega predloga negativno, bo obćinska uprava za de-cembrsko sejo pripravila program izvdebe postopka pridobitve lokacije za izgradnjo nove deponije na območju sedanje občine Domžale, ki bo služila samo [»trebam nove občine Domžale, na podlagi katere bo mogoče odločati o do končni izbiri lokacije. Pri tem je potrebno upo-števati tuđi morebitne pozitivne učinke posku-sne predelave odpadkov. V skladu s Poslovnikom Obćinskega sveta je bila seja po obravnavi te točke zaradi časovne dolžine seje prekinjena, z delom so člani Občinskega sveta nadaljevali v ponedeljek, 22. septembra 1997 Občinski svet se je s postopki izvedbe projekta plinifikacije že srečal na seji spomladi letos, ko je obravnaval predinvesticijski program plinifikacije obćine Domžale. Na tokratni seji so se člani Občinskega sveta seznanili z nadaijnjimi postopki izvedbe tega projekta, kjer je bila izvedena dodatna obdelava Predinvesticijskega programa plinifikacije, občinska uprava se je povezala tuđi s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, ćasov-no so bile članom sveta predstavljene doloćene aktivnosti v prihodnosti v zvezi s projektom. Člani Občinskega sveta so soglašali s časovno dina-miko in vsebino predloženega nacrta realizacijo projekta plinifikacije do podpisa koncesijske pogodbe, ki nekako v maju 1998 predvideva podpis koncesijske pogodbe z izbranim izvajal-cem. Aprila letos so se ćlani Občinskega sveta seznanili s poročilom Komunalno-flanovanjskega podjetja Domžale za leto 1996 in nacrtom poslovanja podjetja za leto 1997 Takrat so sklonili, da bodo poročilo in nacrt podjetja sprejeli po obravnavi na ostalih treh obćinskih svetih, hkrati pa poćakali se na revizorsko mnenje. Ker so bili zahtevani pogoji izpolnjeni, so člani Občinskega sveta sprejeli nacrt in poročilo podjetja ter se seznanili z revizijskim mnenjem o poslovanju podjetja, obćinska uprava pa mora za naslednjo sejo pripraviti predlog konkretnih ukrepov za preprečevanje nadaljnjega zmanjševanja obsega obračunane amortizacije. Prostorska problematika vrtcev je v občini Domžale perec: problem, saj je bilo letos odklo-njenih pri vpisu v vrta: 500 otrok. Med načini, kako omiliti prostorsko problematiko, se je kot možnost pokazala tuđi izgradnja novega vrtca Radomlje v okviru gradnje objekta SPO Mlin Ra-domlje, katerega investitor je Razvojni zavod Domžale. Člani Občinskega sveta so predlog obćinske uprave, da je problematiko potrebno nujno razreševati, odločno podprli, saj so z njo seznanjeni, vendar so imeli fari sprejemti sklepa, ki določa način zagotavljanja potrebnih finanć-nih sredstev za gradnjo vrtca Radomlje, pomisle-ke. Od predlagatelja so zahtevali natančnejše podatke o obliki soinvestitorstva in ceni m' vrtca, ki jo bo gradnja zahtevala, in sprejem sklepov preložili na naslednjo sejo. V skladu s sklepom Občinskega sveta je bil članom Obćinskega sveta predložen v zvezi z vzdrževanjem Hale komunalnoga centra Domžale predlog idejne zasnove prenove hale v treh etapah. Najemnik hale je Košarkarski klub Domžale, ki je bil tuđi predlagatelj idejne zasnove prenove. Člani Obćinskega sveta so predlog prenove podprli, s tem, da se za eno naslednjih sej pripravi finanćno ovrednoten nacrt prenove hale Komunalnega centra, ki bo izhodišče za planiranje sredstev v proračunih naslednjih let. V okviru prenove se mora izvesti tuđi energetska sanacija objekta ter pridobiti zemljiško knjižni izpisek hale. Na prejšnji seji Občinskega sveta so člani pre-jeli v drugo obravnavo in sprejem Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Center za mlade Domžale. Tik pred obravnavo je bilo na besedilo odloka vloženih 20 amandmajev, ki so bistveno po-segali v njegovo vsebino in predlagatelj odloka o njih ni mogel takoj zavzeti stališča. Zato so z obravnavo odloka člani Občinskega sveta nadaljevali na tej seji, kjer so prejeli tuđi pisna stališča občinske uprave do vloženih amandmajev. Po premoru med sejo, v katerem so še potekala usklajevanja med predlagateljem amandmajev g. lurijem Berlot om in občinsko upravo, jo bila većina amandmajev umaknjenih. Člani Občinskega sveta so nato ob glasovanju nokatore amandmaje sicer sprejeli, na koncu pa je bil sprejet tuđi odlok. Tako je sedaj ustanovljen zavod za opravljanje in koordinacijo svelovalne, preventivne in kurativne dejavnosti s podroćja interesov mladih na območju občino Domžale. Prod zadnjo točko dnevnoga reda so člani Občinskega svota sprejeli se sklop, s katerim so-glašajo s podpisom Sporazuma o sofinanciranju rekonstrukcije magistralne ceste M10/294,295 Domžale-Črnuče. S sporazumom se urejajo medsebojna investi-torska razmerja med državo in občino pri ome-njenem projektu. Gro za dela, vrodna 1.585,297178,00 SIT, od tega naj bi Obćina Domžale sofinancirala 147401,936,00 SIT. Po novom Zakonu o javnih cestah mora občina sofinand-rati investicijske posege tuđi na magistralnem in regionalnom cestnem omrežju. Sporazum predstavlja pomemben uvodni obligatorni pravni akt, ki določa medsebojna razmerja in odnos obeh soinvestitorjev do projekta, saj se s tem tuđi na-daljujejo priprave na fizićno gradnjo štiripasov-nice. Po predvidevanjih bo po podpisu pogodbe z izbranim izvajalcem del vzporedno potekala fizična izvedba projekta in nadaljevanje prido bivanja zemljišč v tistem delu, kjer do takrat to še no bo opravljeno. V obvezni zadnji točki Vprašanja, pobude in predlogi članov sveta so člani Občinskega sveta podali pet tovrstnih vprašanj oz. zahtev. Naslednja seja Obćinskega sveta bo predvi-doma 15. oktobra. LOVRO LONČAR Zadnja točka Pod rubriko »Zadnja točka« ste bralci »Slamnika« do sedaj lahko prebrali predvsem vsebino vprašanj in po-bud svetnikov občine Domžale, ki so jih ti posredovali občinski upravi v okviru »Zadnje točke« dnevnega reda posameznih sej Sveta občine Domžale. Ker smo odgovore občinske uprave na ta vprašanja posredovali ie občasno in to ponavadi v naslednji števiiki glasila »Slamnik«, je prihajalo do nepreglednosti, saj bralci v isti števiiki glasila niste mogli prebrati celotne vsebi-ne vprašanja in odgovora občinske uprave. Zato borno v bodoče poskušali hkrati objaviti vsebino vprašanja oziroma pobude posameznih članov občinskega sveta ali svetniških skupin in tuđi odgovor občinske uprave na to vprašanje oz. pobudo. g. lože NEMEC, svetnik ZELENIH SLOVENIJE, je na 29. seji (04. 06. 97) občinski upravi podat naslednji predlog: »Po navedbah prizadetih občanov v času razstave cvet-ja v Volčjem potoku z upravo Arboretuma ni možno skle-niti ustreznega dogovora o povračilu škode, ki nastaja zaradi neorganiziranega parkiranja in hoje po obdelovalnih kmetijskih zemljiščih oz. o taki ureditvi motornega prometa, da ne bi bila povzročena škoda. Predlog: Pristojna služba Občine Domžale z upravnim aktom ob vsakoletni prireditvi predpiše prometno ureditev in parkiranje ter urejanje medsebojnih odnosov med prire-diteljem in obćani«. Na njegovo pobudo je odgovori/ podžupan, g. Simon MAVSAR, načelnik oddelka za gospodarske javne službe, ki pravi takole: »V prvih let ih prirejanja razstav cvetja v Arboretumu se s Krajevno skupnostjo Radomlje, s prebivalci okoliških nase-lij, Turističnim društvom Radomlje in prireditelji razstave praktično nismo usklajevali glec^e prometne ureditve, parkirnih površin in odgovornosti za nastale posledice med raz-stavno prireditvijo in po njej. Število obiskovalcev je že ob prvi razstavi presenetilo prireditelje, s tem pa so bile povzro-čene mnoge težave, ki so jih skušali tekoče odpravljati. Ob vsaki ponovitvi je razstava cvetja pritegnila mnogo obiskovalcev, vsakokrat pa smo se s prireditelji, predstavni-ki turističnega društva, krajevno skupnostjo in prebivalci okoliških naselij skušali bolje pripraviti in odpraviti pretekle napake. Komunikacija je med nami stekla po razstavi pred dvema letoma, kjer je bilo v okviru programa prireditev predviđeno tuđi mednarodno konjeniško tekmovanje v pre-skakovanju zaprek. Vremenske razmere so tekmovanje pre-prečile, tekmovalci pa so s konji in opremo kljub temu prišli v Volčji potok. Dostop do prireditvenega prostora je bil možen po običajni poti skozi park, zaradi razmočenosti tal pa so se prireditelji konjeniškega tekmovanja odločili za alternativno možnost skozi naselje Hudo. Obupani poskusi uvoza s težkimi tovornjaki so se brezuspešno konćali, po- sledice pa so se pokazale v obliki uničenega zemljišća za-sebnikov (travniki in dvorišća) in velikim nezadovoljstvom prizadetih ter okoliških prebivalcev. Oddelek za gospodarske javne službe je nastalo stanje dokumentiral, štirikrat pa so ocenili povzročeno škodo. Prav ta dogodek je spodbudil medsebojno komunikacijo, zato je ob zadnji razstavi nastalo zgledno sodelovanje na podroć-ju organizacije prometa, določitve parkirišč, vnaprej so se dogovarjali glede odgovornosti za negativne posledice ter odnosov z lastniki zemljišč, ki so med razstavo začasno na-menjene parkiranju. Razgovore smo izkoristili tuđi za vse-binsko sodelovanje v programu razstave. Organizator takratnega konjeniškega tekmovanja je bil g. Tabernik iz Mengša. Većkrat smo ga pozvali, da sodno ocenjeno in dokumentirano škodo, ki je bila povzroćena zasebnim lastnikom zemljišč:, tem povme. Dogovora ni bilo in upali smo, da borno ob letošnji razstavi uspeli doseći povr-nitev škode. Tokrat g. Tabernika ni bilo med prireditelji konjeniškega dela prireditve. Zato borno začeli s postopki, ki bodo ob koncu zagotovili povrnitev škode vsem prizadetim. Oddelek za gospodarske javne službe v okviru svojih pristojnosti izdaja tuđi odloćbe za začasne ureditve prometa med gradbenimi deli, prireditvami ali drugimi posegi na prometne površine. V skladu s temi pristojnostmi - in na podlagi pripravljenega elaborata ureditve prometa in parkirišč -smo tuđi za prireditev razstave cvetja izdali takšno odloć-bo. Pred izdajo pa smo - zaradi navedenih razlogov - Se po-sebej natanćno preverili obstoj in način urejanja odnosov z lastniki začasno uporabljenih zemljišč.« Na problematiko Savske ceste v Domžalah je na 29. seji (04. 06. 97) opozoril g. Vinko OKRŠLAR, svetnik SLOVENSKIH KRŠĆANSKIH DEMOKRATOV; občinsko upravo sprašuje naslednje: »Zanima me, kdaj se bo končno pričela reševati problematika Savske ceste v Domžalah, na katero sem že večkrat opozarjal. Odgovor v obliki prenašanja odgovornosti z občine na državo in obratno ne prinaša rešitve. Poleg že na-štetih problemov smo krajani vsakodnevno izpostavljeni hu-di nevarnosti, da povzročimo prometno nesrećo pri izsilje-vanju prednosti ob vključevanju v promet s stranske cesto na glavno cesto. Žadeva postaja nevzdržna, kar lahko pripelje do dejanj državljanske nepokorščine v obliki cestne zapore oz. vklju-čevanja medijev v razreševanje to problematike.« Tuđi odgovor na to vprašanje je pripravil podžupan, g. Simon MAVSAR, vsebina odgovora pa je naslednja: »Savska cesta je na odseku od uvoza v Študo do križišća z Ljubljansko v izredno slabem stanju, ki izrazito ogroža njene uporabnike in prebivalce ob njej. G. Okršlar, predstavniki KS Simon lenko in posamezni občani že dolgo opozarjajo na prometne razmere, ki se s povečevanjem količine prometa še poslabšujejo. Predmetna cesta ima status regionalne ceste v pristojnosti Republike Sbvenije. Ob sprejemu Zakona o javnih cestah se to stanje statusno ni spremenilo, zato še naprej govorimo o regionalni cesti z oznako R 371 Šentjakob - Kamnik. Oddelek za gospodarske javne službe je vsa opozorila prene- sel na Direkcijo Republike Slovenije za ceste (DRSQ in Družbo za državne ceste (DDQ; ki v formalnom smislu odgo-varjata za raven vzdrževanja državnih čest. Opozarjali smo tuđi upravljalca predmetne ceste - Cestno podjetje Ljubljana, kar pa je sadove obrodilo v minimalnom obsegu del, ki so se opravljala v mesecu aprilu. Po naših podatkih so bili popravljeni oz. stabilizirani štirje kanalizacijski jaški. Glede na problematiko smo prićakovali bistveno već, ukrepi pa bi morali biti storjeni tuđi glede nadziranja in omejevanja prometa ter lažjega vkljućevanja prometnih udeležencev s stranskih čest in poti. Zaradi nastalega stanja in skromno opravljenih del (ki bi naj bila odgovor na vsa dosedanja prizadevanja) bo po 20. septembru sestanek vsoh pristojnih; tu nam bo pomoč: občanov še posebno koristila. O soslanku boste svotniki s podroćja mesta Domžale in mestne krajevne skupnosti pi-snoobveščeni«. Svetnišici skupini SOCIALDEMOKRATOV SLOVENIJE IN SLOVENSKIH KRŠĆANSKIH DEMOKRATOV sta na 30. seji (02. 07 97) gospe Županji zastavili naslednje vprašanje: »Na osrednji obćinski proslavi ob Dnovu državnosti v Dobu ni bilo Županje in tuđi no predstavnikov ZLSD. To nas posebno ne preseneča glede na to, da so organizatorji zalostink za bivšo lugoslavijo. Gospa Županja ima čas za ekskurzijo na »Mauritius«, za državno proslavo pa ne. Tuđi ćlanov občinske uprave, ražen nokaj izjem, ni bilo moć zaslediti. Z ozirom na izredno slabo pripravljen plakat (slabo od-ziven v primerjavi s plakatom, ki je vabil ru prireditev Adam Ravbar) nas zanima naslednje: • kdo je zasnoval plakat? • visina dejansko porabljenih sredstev za prireditevi1 • koliko vabil je bilo poslanih posameznikom in društvom? • dolitev vabil in plakalov po KS (koliko)? • zakaj se Županja ni udeležila omenjeno proslave?« ŽUPANJA OBĆINE DOMŽALE, ga. Cveta ZALO- KAR ORAŽEM, jim je na njihovo vprašanje odgovorila takole: »Osrednje občinske proslavo ob Dnovu državnosti v Dobu in maše za domovino se žal nisem mogla udeležiti zaradi zelo neprijetnih zdravstvenih tožav. Menim, da je oći-tek neprimeren, saj ves čas svojega mandata izpolnjujem vse protokolarne obveznosti, seveda če mi to dopuščata čas in zdravje«. Dodaten odgovor na to vprašanje pa je svetnikom v imenu odbora »Za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena« posredo-val predsednik tega odbora g. Franc REITER, ki nava-ja naslednje: »V skladu s Sklepom o ustanovitvi Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja obćinskega pomena (Ur. vestnik Občine Domžale, štev. 18/95) in Sklepom o proslavah in prireditvah občinskega pomena v letu 1997 (Ur. vestnik Občine Domžale, štov. 1/97) jo osrednjo občinsko proslavo ob Dnevu državnosti organiziral Odbor za občinska priznanja, proslave in prirorlitve ter oteležja občin- skega pomena v sodelovanju z nosilci posameznih prireditev v okviru praznovanja (KS Dob, Območno združenje veteranov vojno za Slovenijo Domžale in Društvo za raz-iskovanje jam Simon Robič Domžale). Odbor je imol pri tem vlogo koordiniranja organizacije in organizacijo obveščanja javnosti o praznovanju. S sklepom 15. seje odbora je bilo za organizacijo tiskanja vabil in plakatov zadolženo Tajništvo Občinskega sveta. Osnutek plakata in vabila je pripravil tajnik Občinskega sveta. Osnulek jo bil predstavljen tuđi članom odbora na 15. seji, pred tiskom pa so ga pregledali in dali na njogo-vo obliko soglasje še predsednik odbora, g. Franc Reiter, g. dr. Marko Starbek kot predstavnik KS Dob, g. Dominik Grmek iz Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale in g. Stane Stražar iz Društva za razisko-vanje jam Simon Robić Domžale. Po predhodnem dogovoru je bilo v Fotokopirnici in ti-skarni Marko Ravnikar s. p. naročenih: • 1450 vabil tw mehkejšem papirju v obliki pro[xigibank • 250 vabil na tršem papirju, namenjenih osobnim va-bilom, v obliki prepogibank • 135 plakalov. Od nalisnjonih vabil in plakatov jo Krajevna skupnost Dob prejela 40 plakalov, 450 v.ibil na mehkejšem papirju in 30 vabil na trsom papirju, namenjeno razdelitvi na območju Krajevne skupnosti Dob. ()bmočno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale je prejolo 25 vabil, tiskanih na tršem papirju, in 30 plakatov, namonjonih razdolitvi |X) ostalih treh obćinah, za-stopanih v združenju (po IO plakatov za občino Mengeš, občino Lukovica in občino Moravče). Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale je prejelo 65 plakatov, 1000 vabil (pro[X)gibank), tiskanih na mehkejšem papirju, in 30 vabil, tiskanih na trsom papirju. Društvo je bilo zadolžono za razdelilev plakalov in vabil |X) območju celolne obćine Domžale (r.izen KS Dob). Tajništvo Obćinskega sveta je posameznikom, (Kritičnim strankam, krajovnim skupnostim, društvom in drugim organizac ijam v občini [x> pošti razposlalo 140 vabil, hkrati pa [x>skrtx'lo za objavo vabila na Radiu HIT (v nodoljo, 22. 06., ponedeljek, 2.3. 06. 1997 in torek, 24. 06. 1997 2 X dnevno). Dogovor na seji odbora je bil, da lx>do skupna vabila in plakati zaradi manjših stroškov organizacije praznovanja edini, ki bodo opozarjali oz. vabili na praznovanje, vendar je Društvo za raziskovanje jam Simon Robič v last-ni organizaciji pripravilo in izobesilo še plakate, ki so vabili izkljućno na prireditev Adam Ravbar na Gorjuši. Stro-ški ()bčine Domžale ob praznovanju ob Dnevu državnosti so naslednji: • Krajevna skupnost Dob je za organizacijo proslave v Dobu prejela 200.000 SIT • Društvo za raziskovanje jam Simon Robič je za ognje-met prejelo 300.000 SIT • Tisk plakalov in vabil 42.360 SIT • ()bjava vabil na Radiu I III 34.965 SIT (elolni slroški praznovanja Dneva državnosti so iz na- Domžale /lamnik SEPTEMBER KIMAVEC ALEŠEVO SRCE ŠE VEDNO BIJE Na praznik luči je Verica prvič zagledala dan z novim srcem V enem od zvonikov farne cerkve je zazvonilo Ave Marijo, ko je Aleš Se zad-njič skrbno pregledal svoje kolo. Ko se bo vračal clomov, bo že trda tema, zato mora bili oprema pri kolesu brezhibna. Tako so jim stalno govorili v Soli. Cesta proti Moravčam je zaradi klančkov in nepredvidljivih ovinkov nevarna. Hlađen večerni zrak zadnjega januarskega dne ga je rezal v lica, ko je poganjal svoje kolo proti Soli v Moravčah. Po poti je proniisljcv.il o bodočem pokliču. Star bo petnajst let, Se pol leta, pa bo zaključil osnovno Solo! Treba se bo odločiti, kam naprej. Toda nič ga ni posebno veselilo. Vsi soSolci iz razreda so ze vedeli, kam bodo krenili po končani Soli, le on se ni in ni mogel odločiti. Košarkarska tekma v telovadnici je bila zelo zanimiva in Aleš je bil med navdušeni-mi navijači. Užival je v družbi svojih sošol-cov, saj se je zavedal, da ne bodo več dol-go tako skupaj. Tuđi ta šola bo kmalu le se kraj spomina na preživeto otroštvo. »Lihko se pelješ z menoj, Aleš«, ga je ob koncu te-kme povabila učiteljica, s katero sla se do- bro razumela. »Hvala vam, imam kolo.« Tako se je na svojem kolesu bližal doma-či v.isi. Noć je bila jasna in zrak oster. Še malo, pa 1x5 doma na toplem. Za njim so zasvetili žarometi, zato se je umaknil na skrajni rob ceste. Nenadoma pa - kot da bi se v soju svetlobe sesul svet - je od zadaj za-eutil moćan udarec, ki ga je vrgel naprej. Kolesa ni bilo već:, ničesar se ni dalo oprijeti, kot da bi lebdel med nebom in zemljo. Nato pa lema, nepremostljiva tema... V ti-stem trenutku se je Aleševa duša preselila na prag večnosti, kakor zvezda, ki je prav-kar zasijala na nebesncni oboku in ugasni-la. Vse, kar se je dogajalo |X)tem, je bilo zu-naj njegovega čutnega zaznavanja: reševa-lec, policija, kup ljudi ob cesti in sok, ki so ga ob strašni novici doziveli njegovi (lomači. Nato pa brezup in žalosl ob besedah: »Rodite pripravljeni na najhujše, ni veliko upanja«. Naslednjega večera je v negotovost in žalost, ki sta /agrinjala Alešev dom zazvo-nil telefon. Prićakovali so kruto resnico. Toda ob njej je bila tuđi prošnja: »Ali dovoli-te, da bi Aleševo srce pomagalo živeti ko- mu drugemu?« če je za njihovega sina upa-nje dokončno izgubljeno, zakaj ga ne bi pri-žgali nekomu drugemu, so takoj pomislili Alesevi starši. Nekaj minut za tem se je ogla-sil telefonski zvonec na drugem koncu Slovenije v Velikih LaSćah, ki so po svoji grićev-ni pokrajini in cerkvi z dvema zvonikoma nenavadno podobne Moravčam. »Doktor Zorman pri telefonu...« lozici se je zatresla slušalka v roki, kajti takoj je vedela, kaj po-meni ta klic. Pomislila je na svojo sestro Ve-rico. Pri štiriindvajsetih let ih je njeno srce tako zelo oslabelo, da je v resni življenjski ne-vamosti. Bolezen je prišla nenadoma, pred nekaj meseci. Preiskave v bolnišnici so po-trdile diagnozo - nepovratno moćno osla-lielosl srca. Edina rešitev zanjo bi bila pre-saditev. Od takrat je bilo vedno slabše. Ni mogla več: hoditi po stopnicah, zato ji m je mož za silo uredil stanovanje v kleti. Njeno življenje je bilo iz dneva v dan bolj na nit-ki. Sedaj pa se je prižgala iskrica upanja. Ko je lozica odložila slušalko, je bil njem mož že oblecen, kajti po reakciji svoje žene je vedel, za kaj gre. Odšla sta do Vide, druge sestre, in nato vsi skupaj k Verici. Vse se je odvijalo zelo hitro in na videz umirjeno, ćeprav so v sebi čut ili nemir in strah. Na-slednje ure bodo zelo odločilne za Verićino življenje. V petinpetdesetih minutah so bili vsi skupaj v Klinićnem centru. Slovo je bilo z malo besedami, saj se ni dalo izraziti vseh občutkov. Le pogled in stisk roke sta pove-dala najpomembnejše: pogum, Verica, same pogum in ?? V nedeljskem dopoldnevu 2. februarja, na praznik Luči, je Verica prvič zagledala dan z novim srcem. Telo in misli so bili pre-več utrujeni, da bi bila zaznala kaj več kot le to, da živi. Srce, ki je za trenutek nehalo biti v mlađem telesu, je razumelo svojo novo nalogo. Tega so se razveselili vsi njeni: mož in sestri ter njeni hčerkici, ki v svojih otroških glavicah se ništa vsega doumeli. Po štirinajstih dneh so Verico odpustili iz bolnišnice. Takrat je že lahko prehodila pet nadstropij stopnic in po dveh mesecih deset kilometrov. Življenje teče normalno, tako kot pred boleznijo. Le srečanje z Aleševimi domači-mi je za trenutek ustavilo čas. Toda skozi solze so kot blagodejen obliž na skelečo rano delovale besede Aleseve sestre Petre: »Sedaj imam polsestro«. Zakaj je ugasnib mlado življenje, nadalje-valo pa se je drugo, se s ćloveškim razumom ne da razložiti. Lahko pa ne bi bilo tako, če Alesevi domaći kljub hudi žalosti ne bi zmo-gli pomislili na stisko drugih. Aleš sedaj živi v drugem, zanj boljsem svetu, v mislih in spominu vseh, ki so ga imeli radi, v drobnem soju svečke, ki jo bo Verica vsako leto prižgala na njegov'rojslni dan. Njegovo srce zvesto bije in ohranja življenje, ki je bilo še pred kratkim v nevarno-sli, da ugasne. Na poseben način povezuje (iuše in ljudi, pa tuđi oba slovenska kraja, ki jima sedaj ništa več1 skupni samo grićevna pokrajina in farna cerkev z dvema zvonikoma. MARIJA STRITAR Otrok spada v središče Posrećena napisa nad cesto »Otroci nimajo zavor« in »Spet smo tu« sta nas ob začetku šolske-ga leta opozorila na večjo previdnost in pozornost do otrok. Spet so sedli v solske klopi, spet so tuđi na cesti, po ploćnikih, prehodih za pešce... Vsako leto je veliko napisanega o njihovi varnosti, žal vse prevečkrat zaman, saj vsako leto samo pri nas umre pod avtomobilskimi kolesi za cei razred otrok. Zato ne bom pisal o prometu, ampak o tem, kakšen je nasploh naš odnos do olrok. Nekaj najbogatejših misli si bom sposodil pri svojem nekdanjem profesorju govorništva Mirku Mahniću, ki je bil dolga leta tuđi lektor v ljubljanski Drami. Leta 1976 je za redno zbirko Mo-horjevih knjig napisal delo Knjiga o našem vedenju. V njej se s hvaležnostjo spominja ljudi, ki So mu vlivali Iju-bezen do domaće besede in (lo vsega lepega na tem svetu. Med učitelji in vzgojitelji mu je posebej ostal v spomi- sbva proračuna ()lxine Domžale tako /našali .577325 sir.«. g. FRANC HERLE, svetnik LISTE OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV, je na JO. seji (02. 07. 97) ponovno posredoval vprašanje v zvezi z »deleljico« ob magistralni cesti M-10) Njegovo vpraSanje pa se glasi takole: »Ponovno zaslavljam vprašanje: Cesta v t. i. »deteljici« ob magistralni tesli M-10 ne zdrži dvosmernega prometa in so Ijudje ob vožnji skozi v stalni nevarnosli. Kdo dovoljuje takšno stanje, naj se v 'vezi s tem vendar nekaj ukrene!« Tuđi tokrat se je z odgovorom potrudil podžupan, 8- Simon MAVSAR, načelnik oddelka za gospodarske javne službe: »l>teljic,i ob magistralni cesti M-10 sodi v pristojnost in upravljanje državnih institucij. Občina Domžale je na Problenialiko večkral o|x>/arjala, vedno pa tuđi ob raz-Bovorih, ki srno jih imeli glede bodoće ureditve križišč.) regionalne ceste R-371 (Domžale - Kamnik) / magistralno cesto M-10 (aktualna problematika stabilnosti nadvo-»). Kljub prizadevanjem se doslej ni nić premaknilo. Res i«', da so vzdrževak i nekajkrat nasuli bankine in s tem za-«srK) in /asilno resili problem, ki pa je |x> nekaj dneh ponovno »zatvelel« v vsej svoji razsežnosti. Sogovorniki prihajajo od istih institucij (DDC, DRSC, (:p Ljubljana), ki bodo z našim sodelovanjem morale raz-r«iti problematiko Savske ceste. Z njimi imamo načelo-rna dogovorjen sestanek po 20. septembru in takrat bo-mo obenem zahlevali takojšnjo sanacijo deteljice do ti-* mere, ki lx> omogočala varen in nemoten promet. Po naši (x eni tohnićno |xseg ni zahteven in ga je možno hitro izvesti. () zaključkih sestanka (glede Savske in dete-'I|(p) borno svetnike in svotnice |X>selx'j obvestili.« Odgovor na svoje vprašanje je dočakal tuđi svet-n'k SLOVENSKIH KRŠĆANSKIH DEMOKRATOV, 8; Bogdan OSOLIN; na 29. seji (04.06. 97) ga je zanimalo naslednje: »finima me, kdaj se bo v Osnovni soli Preserje pri Ra-^mljah /gradilo osem novih učilnic, ki bodo omogoči-le.s°li takšne prostorske razmere, da bo konćno lahko Pnčola / enoizmenskim poukom?« Odgovorila mu je ga. Irena GRIČAR, načelnica Podelka za družbene dejavnosti; v odgovoru navala: . "Na podlagi Analize prostorskih možnosti za izvaja-nJe vzgojno-izobraževalnega programa v občini Dorn-Za« je urejanje prostorskih razmer tuđi za potrebe de-yetletnega šolanja v OŠ Preserje pri Radomljah predviđeno prioritetno. T(> fiomeni, da bo OŠ Preserje pri Radomljah zagoto-v° Prva osnovna šola, kjer bodo gradili dodatne ućilm-Ce' Irenulno je inveslicija v izdelavi idejnega projekta.« Ob pomoči tajništva občinskega Sveta ZBRAI IN UREDIL: MARTIN GROSELJ nu kaplan gospod Kambič. »V svojem dosedanjem življenju nisem mimo njega srečal nikogar, ki bi bil lepšega vedenja do ljudi in sploh do vsega, kar je prišlo v stik z njim. Nikogar, ki bi se tako srečno ujel z Ijudmi in jih imel tako samoumevno in tako pre|jrosto rad«, se spominja prof. Mahnič in nadaljuje: »Stopil je v naš razred. Šel je pred nas in nas gledal. Ves obraz se mu je razlezel v nasmeh... Kako smo ga gledali, kako poslušali, radi imeli! Da bi on koga okregal, koga udaril! Zmeraj je božal naše kuštrave glave. Dva dni pred smrtjo mi je dejal: ,Ob, Mirko, otroci, otro ci, lepšega ni. Še zdaj te vidim, kakšen si bil, ko si bil maj-hen. Vseh se vas spomnim. Oh, kakšne dušice. Zaradi vas sem še bolj verjel v Boga. Ni bilo zmeraj lahko. Ampak kaj tako lepega lahko da samo Bog. Kolikokrat sem si želei, da bi imel svojega otroka. Pa sem se poto-lažil: saj ga imaš, ne enega, vsi so tvoji. Oh, kakšna le-pota.'« Z otrokom se moraš pogovarjati Pisec nato pripoveduje, kako je gospod Kambič Ijubil in spoštoval otroke. Z njimi je govoril naravno, kot enak z enakim. Vedel je, da otroci razumejo vse, vidijo vse, bolje opazujejo kot odrasli in natanko vedo, kaj je dobro, kaj zlo. Nikoli ni prezrl otroka. Zmeraj ga je poz-dravil, mu rekel vsaj nekaj besed. Z otrokom se moraš |X)govarjati in mu pripovedovati - dogodke, zgodbe, povesti. Moraš ga voditi v naravo, k živalim, mu odpirati svet, življenje, človeka, dom, domovino. Gospod Kambič je otroke učil iz veroučne knjige, se več pa iz pravljic. Pravljice so najboljši katekizem. Ali ni v njih najlepše povedano vse o grebu in grdobiji in o ćloveških napakah pa o čednosti, o kesanju in pokori, o zmagi dobroga nad zlim, o deveti deželi in paradižu, kjer ni već krivic in bolezni, ampak većno uživanje lepote? In ali nišo v njih skrite vse najgloblje resnice življenja in skrivnost človeške usode?... Spretnost pripovedovanja pravljic: je že od nekdaj zaupana dedkom in babicam in mladi kaplan je zmeraj trdil, da so stare mame in dedi njegovi najboljši pomočniki in najboljši oznanjevalci vseh božjih in človeških resnic. Kar naprej je bil z otroki, a je zmeraj znova odkrival nove skrivnosti njihovih duš. Od vsega pa ga je zmerja najbolj ganila njihova žalost, tista huda, grenka, globo-ka, ki je odrasel človek ne pozna tako hude... Olroci ne smejo biti sami. Nadnje pogosto priđe strašna tesno-ba in kaj bi takrat brez naročja, brez rok, ki jih stisnejo v objem? Bal se je časa, ko bodo Ijudje puščali otroke ob strani, ko se ne bodo več mogli ali hoteli dovolj zanimati žanje. Otrok, ki se starši premalo menijo zanj, je na slabšem kot ptičji mladič, ki izgubi starše. Mladićek umre, zanemarjen otrok pa postane nesreča sebi in drugim. In vendar je v vsakem otroku za cei svet darov, pa mora, če je ostal brez podpore in varstva, končati v trpljenju in mraku. Rad je povedal: »Če nas otroci nimajo radi, pome-ni, da nič ne veljamo.« Bili so njegovi. In prek otrok so bili njegovi njihovi starši in dedi in stare mame, tuđi vsi tišti od njih, ki nišo hodili v cerkev (M. Mahnič, Knjiga o našem vedenju, Celje 1976, 37-39). Jezusova Ijubezen do otrok Ob tem hvaležnem in spoštljivem opisu ni težko uga-niti, kje se je omenjeni duhovnik navdihoval in zgledo-val v svojem globoko krščanskem odnosu do otrok. Kje drugje kot v evangeliju, pri Jezusu, ki je apostolom rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in jim ne branite, kajti takšnim je namenjeno božje kralještvo« (Mr 10,14). Spel drugič je pred apostole, ki so se menili o lem, kdo izmet) njih je največji, postavil otroka in rekel: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pojdete v nebesko kralještvo« (Mt 18,3). Ob tej prilo-žnosti je izrekel tuđi nadvse resne lx>sede svarila: »Kdor pohujša enega teh malih, ki vame verujejo, bi bilo zanj bolje, da mu obesijo mlinski kamen na vrat in se potopi v globino morja« (Mt 18,6). Kako zelo pomemben je otrok v Jezusovih oceh! Evan-gelij je skoz in skoz prežet z resnico o otroku, je v ne-kem smislu »evangelij otroka«. To se vidi iz lezusovih besed: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pojdete v nebesko kralještvo«. Mar Jezus tu ne postavlja otroka za zgled tuđi odraslim? V otroku je nekaj, kar nikakor ne srne manjkati tistemu, ki hoće priti v nebesko kralještvo. Za nebesa so namenjeni tišti, ki so pre-prosti kot otroci, in kot oni polni zaupljive predanosti, dobrote in čistosti. Samo takšni morejo v Bogu najti Oče-ta in postati - po jezusovi zaslugi - ludi sami božji otroci. Ko so se apostoli nekdč prepirali med sabo o tem, kdo izmed njih je najvećji, najpomembnejši, prvi, je jezus vzel otroka, ga postavil v sredo mednje, ga objel in jim rekel: »Kdor sprejme katerega izmed takih otrok v mojem imenu, mene sprejme (Mr 9,37). Pomenljivo je ravno to: (ezus je otroka postavil v sredino. Ali ni hotel s tem reći, da otrok spada v sredino, v središče naše pozornosti, Ijubezni, zanimanja, skrbi, prizadevanja. Otrok v središču družine. Otrok v sre-dišću, ko oblikujemo in izbiramo radijske in televizijske programe. V središču skrbi za prometno varnost. V središču vseh socialnih pobud, razmišljanj in odločitev glede porodniškega dopusta in tolikih drugih vprašanj. Ali je mogoče, kar sem nekje prebral, da nekateri delodajaki zahtevajo od žensk in deklet, ki se želijo zaposliti, pod-pis, s katerim se obvezujejo, da v naslednjih toliko in toliko let ih ne bodo imele otrok? Ali nam je otrok nekaj svetega? Otrok je sveta stvar (Puer res sacra), so rekli že stari Rimljani. Četudi nišo poznali Kristusovega nauka in nišo vedeli za božje otroštvo, so že po naravi, kljub neka-terim poganskim navadam, imeli otroka za sveto bitje z nedotakljivim dostojanstvom. In kakšno meslo ima v današnji slovenski družbi Ijubezen do otroka, spoštovanje njegovega nedotakljivega dostojanstva in prihodnosti, ki je vanj položena. Za ogledalo si danes vzemimo Prešerna, na katerega vsi prise-gamo in prepevamo njegovo Zdravljico. V pesmi Neza-konska mati slišimo pretresljivo vprašanje mlade matere, ki se je vsi sramujejo in so jo pustili na cedilu: »Kaj pa je tebe treba bilo, » dete ljubo, dete lepo, meni mladi deklici, neporočeni materi?« Odgovor na to tesnobno vprašanje najde mati v otro-kovih očeh, v katerih sluti odsev nebes, odsev Boga: »Meni nebo odprto se zdi, kadar se v tvoje ozrem oči, kadar prijazno nasmeješ se, kar sem prestala, pozabljeno je.« Končno zaupa otrokovo usodo Bogu, in ne meneč se za to, kako jo vsi obsojajo, sama zase sklene: »Al' te je treba bilo al' ne, vedno bom srčno ljubila te.« Nezakonska mati je po Levstikovih besedah »ena naj-lepših pesmi na svetu« in zagotovo najbolj vzvišen spomenik svetosti materinstva, vsakega materinstva. Spričo današnje miselnosli in ravnanja, v katerem je materinstvo tako omalovaževano, tako malo cenjeno, če ne naravnost razvrednoteno, imam vedno nelagoden občutek, ko slišim peti Prešernovo Zdravljico. Kako smo ob vsem priseganju nanj daleč od njegovega duha! Ali morda našo socialno zakonodajo, predvsem pa naše ravnanje Jn javno mnenje, navdihuje Ijubezen do otrok? 55. ćlena naše ustave pač ništa navdihovali Ijubezen in spoštovanje do otrok, ampak vse kaj drugega. V njem in v naši samouničevalni miselnosti, v naši kulturi smrti, pač ni Prešernovega duha, njegovega spoštova-nja materinstva, pritrjevanja življenju in veselja nad življenjem. Spet bom navedel prof. Mirka Mahniča, ki je zapisal: »Prešernove pesmi bi morale biti vzgojna knjiga Slovencev. Prešernove pesmi so najodličnejša knjiga o vedenju. Eden najmanjših narodov v Evropi smo. A lahko bi bili veliki, če bi sledili Prešerhovemu oznanilu...« BOGDAN DOLENC Urednikovi prebliski V začetku septembra je prispelo v naš druži nski post ni nabiralnik »težko« (ne)pričakovano prvo anonimno pismo. Na srećo je bilo prijazno, saj se je začelo: Spoštovani gospod Bogdan OSOLIN! Približno v istem času je namreč g. France Cerar, član uredništva Slamnika, prav tako prejel anonimko, vendar z vsebino, ki je ne bi bil vesel niti moj najhujši sovražnik (Lucifer). Po mojem mnenju samo s popol-nim ignoriranjem, ki je najboljše orožje proti negativnim anonimnim sporoćilom, običajno najhitreje premagaš strahopetne-ga pošiljatelja. Zakaj bi se človek sploh zmenil za bolestne dopisovalceV. Nu, pismu, ki sem y,,i j,i/ fircjcl in vcr'kr.il prebral, je spodbudil ćl.iiK'it' v rubtiki Aidiij.i loCkti (Slrimnik, s/. 8), ki je novi n.islov »Lešec'i policiji tuđi v IX>Ihi«. ttr,ilc( Sl.minik,!, tuku sije n.imret n,i koncu poclpisiil, meni, in priimkom, kajti njegove n,ivedbe v i »si mi bi sele takrat dobile pravo te/o. Serluj />a jih lahko ra/.umemo samo kol /lobno nalokevanje nekoga, ki />a je v resnk i ludi /ainli-resiran, da se v Šokki ulici v Dobu čimprej postavijo »ležeći poticaji«. Neimenovanemu pi nekcla-njih c~asih, po lugoslaviji, Titu ni vscvvelk avni komunistk'ni partiji. Verj,tmem mu, da mu je bilo težko, ko se je moral »loc'iti« od I'istih sla rih časov, vendar sem prepričan, da bi lo svo jo nostalgijo lahko izražal v svoji samotni kami k i, ne pa na hrupni etno rock sceni v dru žhi / vec" i;eneiii( ij mlajših mlade ev, ko se je prc-pevala njegova »rajnka« Jugoslavija, ki je ne more oživili ne »rdec'if,koi« v Majc'evcm clvo ru ne »kontinuiteta« /LSI) in ne oblasliželjna LDS. Mislim, da sodi »jugejnostalgija« že nekaj let, vsaj od osamosvojilve Slovenije naprej, v zaprašeno ropejtarnic c> preteklc>sti Moja najcliažja meni, da slavili ni kpo, vendar bom kljuh lemu ponudil vsem hazatder-jem in vsevednim ijcjlitic'.nim poznavale em i. i. politično slavo: Stavim za... {po dogovoru) DEM, da bo novi, oprostite »stari«, predsednik RS Slovenije spet Milan Kućan. l're.priean sem, da y naii preljubi Sloveniji ni dovolj moc'nega l>rotikandidata oziroma (politici>eg,i) nasprot-nika, ki bi mu uspelo na volitvah knokavtirati in spraviti na kolena dosedanjo prvo velidiKh naše vskoraj vseh ozirih »žalostne« domovine. Slovenskim volivcem se sf>rte t.; pomlddjn-ske stranke že smilijo, ker v njihovi »družini« vlada samo prepir in ena sama želja po do-končniločitvi. Seveda na to nečedno zdrahar-stvo nenehno prilivajo olja (za chdatek in po-sladek) naši »pjovladnk mediji, ki si želijo še naprej z vladajočo garnituo ribariti v kalnem do »državnega« potopa. ()/>cjzicijskega časopisa in TV pa ie vedno od nikocJei. Še Slamnik je nekako pozicijski (glede na domž,ilske politične razmere)! Kdo lx> jjrvi stavil / n K-ncjjS () tem pniierite voktobrski številki Slamnika, ki je c-den izmed najboljih lokalnih ćasopisov v Sloveniji!C e ni res, pa mi pokažite- boljšc-gi in nikar ne recite, da se iaslna hvala pod rnizo valja, Vs,:ika mccJalja ima namrec dve plati. BOGDAN OSOLIN 3 SEPTEMBER KIMAVEC /lamnik Domžale Sosedi in soseščina Dober sosed je već vreden kot devet stričev, pravi slovenski pregovor. O sosedih je tuđi veliko rekov v slabšalnem pomenu. Skoraj vsi ti pregovori pa so navezani na medsebojno pomoć v materialnem svetu ter za vpliv in nasvete v duhovnem pogledu. K temu pisanju me je spodbudil prijazen, dober in pameten sosed. Nekega večera se je ustavil na kra-tek klepet - res pa je bil v stanju, v katerem se govori resnica. Med drugim je dejal: »Veš, sosed France, vse sorte napišeš v časopis - da bi pa kaj opisal svoje in naše skupne probleme s sosedo Papirnico Koli-čevo, si pa ne upaš in se jih bojiš, kajne?! Mevža si, reva ali pa šleva, kar ti bolj paše. No, da ne bom pre-tiraval, navaden cagavec si pa čisto zares. Vsem nam ropota in noč in dan živeti v tekem kravalu, buča-nju, šumenju in splosnem hrušču -vam pa po vrhu še piska in cvili -vse to je. No, kajne, ali ni čisto zares tako?« »Da o tem čisto nič ne napišem, ne bo držalo,« sem mu oporekal. »Velikokrat sem že pisal prošnje in pritožbe, in to na vse mogoče naslove. V teh petnajstih letih smo tri-krat zbrali podpise prizadetih. Vsa-kokrat pa je bilo izrečenih le veliko obljub. Obljuba pa naj bi pri Ijudeh, ki jih imaš za resne, nekaj veljala.« V besedo mi je segel spet sosed: »Daj no mir, obljuba in dana bese-da?! Kdo pa danes na to še kaj da? Ali predsedniki - no, je samo kakš-na častna izjema. Povprečno sta danes ta dva pojma na psu, da veš. Ali nišo danes besede JUTRI BOM NiiilMto.lJ.lIIHIIJ ■ tečaj« za predtotslce in šokke otroto ■ pnpnM za oinioiolctt zt nslo ntttuto ■ popra« n sr»dn|tWc8 za mauno • m6|* za odrasle na fes* stopnjah ■ ttc&fG konverzije • poslovne sontinsrfc Majhne skupine i!WWHBWH Možnost obročnega plačevanja Izkušeni domaći in tuji profesorji Jutranfc, popoMamke in nitrnt skupine Pokličito nas na tel. št. 11/ ft II ali se oglasite osebno / 10*71 i na Slamnikarski I v Domzjlah ELEI/TRO-I/ l\OTNII\s.P. nudimo izvedbo - el. instalacij - el. priključkov - strelovodov - alarmov - meritve tel.: 73S-4S3, 735-091 - intervencijska odprava napak na vaših elek. instalacijah 24 ur vsak dan tel.: 041-66-88-37 PLAČAL vsakodnevno tisočkrat prelomljene? Prav zaradi tega ti napiši bmg; vse z imeni! Naj Ijudje zvedo za botre, ki so odgovorni za prostor in okolje.« Potem ko so nas sosede pred gradnjo velikega gradbenega objekta KS III poklicali v tovarno in nam pokazali gradbene nacrte, sem dal pismeno pripombo in zahtevo, da mora biti celoten objekt za petnajst metrov odmaknjen proti jugu in za toliko proti zahodu, to je Bistrici -da imajo za to dovolj prostora. Kaj pa bi bilo to v primerjavi s tolikimi hektarji celotne površine, ki jo ima tovarna. Vse skupaj da bo preblizu stanovanj in da borno sosedje zaradi tega preveč obremenjeni s hru-pom in z vsemi mogočimi posledi-cami, kot so para, smrad, senca in podobno. Danes pa ne vedo, kaj bi z velikanskim prostorom in starimi objekti. Najhuje je bilo okrog leta 1980. Le dvajset metrov stran od stanovanjskega bloka je leto dni noč in dan hrumel in ropotal velik zračno hlajeni kompresor. Da se je bolje hladil, da so v severni steni (tik pred stanovanji) izkopali dober me-ter veliko lino. Vsa okolica se je tuđi tresla. Med sipe spalničnih oken smo vstavljali vsemogoče izolacijske materiale, a vse skupaj ni nič pomagalo. Prošnje in pritožbe s podpisi bližnjih stanovalcev nišo nič zalegle. Nazadnje je prišel republi-ški sanitarni inspektor in napisal odločbo. Ravno takrat so pa že prišli v tovarno štirje vodno hlajeni kompresorji. Ti so dajali od sebe manj ropota. Ves drug hrup s tres-Ijaji vred pa je ostal. Občasni občin-ski merilci hrupa po merjenju pove-do, da hrup ne presega dovoljene meje »zelo veliko«. Na to, da splo-šen hrušč in trušč (hučanje, bmenje, šumenje, tresenje, drdranje, ropot ventilatorjev in drugo - posebno divji in desetkrat preglasen je obča-sen izpust pare) presegata, pa se vsi okoljevarstveniki, občinski in tovar-niški, kot izgleda, požvižgajo, ali pa še »nišo jemali« - in to navkljub pohvalnim evropskim certifikatom za varstvo okolja. Še hujše pa je že već let trajajo-če piskanje in disonančno zavijajo-če cviljenje zavor na previjalnih strojih. Včasih je zelo groix), kdaj ni-hajoče, pa spet divje. Kakšne dni je tiho, potem pa spet izbruhne. Včasih je piskanje zelo fino in tenko (kot ob poskusih pri zdravniku za uho), to pa še bolj mučno vrta v ušesa. Kadar je to ponoči, je spalnićno okno treba zapreti ter odpreti vežo in druge prostore, da se vsaj za silo zrači. Ljudje, ki prihajajo na obiske, pra-vijo: »)a, kako pa morete vse to tr-peti in prenašati?« Zaradi prevelike blizine strojev se nam stanovanjske stavbe tresejo. Pred leti še ni bilo za to zakona in predpisov. Zdaj vse to imamo. Upa-mo, da bo prišlo do meritev, koliko preveč je tresenja. Najbolj nerazumljivo ali že kar osupljivo pa je še to, da v vseh 18 letih, odkar se pritožujemo zaradi pretiranega hrupa, cviljenja in tresenja, v tovarni ni bilo junaka, ki bi prišel med ljudi, da bi se po člove-ško Dogovorili. Tako delajo po svetu. Če se zgodi kaj hujšega, povzro-čitelji pridejo, da se s prizadetimi zmenijo na kraju samem. Tu pa oškodovanci iz leta v leto naseda-mo obljubam, kot je na primer ta-kale: »Ja, spet bo treba kupiti ino-zemske zavore oziroma ferode, ker naše le preveč cvilijo.« Ali pa pomir-jevalno: »Pomislite, saj naši delavci tuđi trpijo...« DRAGE PEVKE IN PEVCI!!! Pevci Mešanega pevskega zbora KULTURNEGA DRUŠTVA GROBLJE, vabijo pevke in pevce k sodelovanju. Vsi, ki bi želeli prepevati v našem zboru, naj se oglasijo na avdicijo, ki bo v sredo, 1. oktobra 1997 ob 19.30 v soli Jarše (podr. OŠ Rodica). Vabljeni! Kakorkoli že, sredi avgusta 1997 sem pritožbo zaradi celotnega hrupa dal na KS Radomlje. Upam, da bo tokratna oblast bolj uspešna, kot so bile prejšnje. In še to. Iz ust predstavnika današnje škrjanške tovarne je prišlo na dan, da je bilo mednarodno poso-jilo, ki so ga prejeli, namenjeno izgradnji nove kanalizacije in za pro-tihrupni zid ob severni steni. Kanalizacija je bila zgrajena in odprta z velikim pompom, kako tovarna skrbi za okolje. Zato je v tej situaciji edina rešitev: ob vsej dolžini zgrad-be KS III je treba zgraditi visok in de-bel protihrupni zid. S tem bi skrili tuđi odprta okna, nekatera kar s po-bitimi šipami ali brez okvirov. Po gradbenem nacrtu in projektu se okna v tej severni steni ne bi smela odpirati, vrata pa bi morala biti samo varnostna. Celotno obratovanje v KS III bi morali urediti tako, da tresljaji, ki obremenjujejo okolico, ne bi presegali dovoljene stopnje. Okoliški prebivalci pa trpimo tuđi duhovno. Marsikatera tovarna v naši občini ima ograjo tuđi za okras. To lahko vidimo pri Tosami, Heliosu in Induplati. Tu pa je severna tovar-niška ograja v pravo turistićno sramoto. Da ograjo že od samega začetka ne vzdržujejo, drevje, hosta in visoki plevel, ki jo zaraščajo in pre-rašćajo. Nekatera drevesa, ki raste-jo skozi ograjo, so spodaj debela že skoraj petnajst centimetrov. Rastejo pa razlićne vrbe, jeseni, bezeg, dren, javor, trepetlike, divje jablane ter mirabele in še in še. Visoke koprive, stare in nove trave ter slak kar te-kmujejo z bujnim srobotom. Vse skupaj pa je idealen prostor za rejo rdečih polžev, ki potem lazijo po vsej okolici. Pravi mini arboretum v predrazvojni dobi - in to ob cesti, ki drži na tenisko igrišče. Majhen napis TENIS je prerasla hosta. Menda se na to igrišće vozijo tuđi tujci. Ne vem, če v tej ograji vidijo kakšen delćek Evrope, prav gotovo pa velik del Balkana in njegovih vzdrž-evalcev. FRANCE CERAR V JLiL e m Morda ste eden izmed tistih, ki nimajo končane osnovne sole. Z vašo in našo pomoćjo bi vam radi omogočili, da pridobite popolno osnovno-šolsko izobrazbo. Zagotavljamo vam: - da je šolanje brezplaćno, - da vpisani slušatelji obiskujejo pouk po 16. uri ali po dogovoru, - vpisujemo v 6., 7 in 8. razred, - dokončanje enega razreda traja en semester - organiziramo preizkus znanja, če je potrebno. Prijave zbiramo do 10. oktobra 1997 vsak dan, ražen petka, od 10. do 16. ure. Vabimo vas k vpisu ali na razgovor. Opogumili vas borno. Letošnja stanovanjska posojila Občine Domžale že razdeljena Tuđi v letošnjem letu je Obćina Domžale v glasilu »Slamnik« (04. 07 97) objavila javni razpis za pridobitev stanovanjskih posojil. V lanskem letu je obćina v okviru proračuna za stanovanjska posojila namenila 42,000.000,00 SIT, v letošnjem letu pa kar 54,750.000,00 SIT. Razpisni po-goji so določali dobo vraćanja posojil do TO let in obresti v visini R+4. Upravni odbor stanovanjskega sklada Občine Domžale je za samo izvedbo razpisa, oglede na terenu ter dodelitev posojil imenoval posebno petčlansko komisijo, ki je v obdobju od 8. 8. do 14.8.97 izvedla vse aktivnosti, potrebne za izdajo odločb za dodelitev posojil - v skladu s pravilnikom in merili občine Domžale, ki ure-jajo to področje. V enornesecnem razpisnem roku je na naslov Stanovanjskega sklada občine prispelo 61 vlog za dodelitev posojil, od katerih je komisija tri zavrni-la, in sicer - eno kot nepopolno, dve pa zato, ker prosilca ništa imela stal-nega prebivališča na obmoćju občine Domžale. Po pregledu vse dokumentacije in ogledih na terenu je komisija na svoji seji dne 28. 8. 97 sklepala o dode-litvi posojil posameznim prosilcem. Od skupaj .54,750.000,00 SIT proračunskih sredstev za stanovanjska posojila je bilo za namene »gradnje in dograditve« razdeljeno 2f>,3OO.(XX),OO SIT (48%), za nakup stanovanj 22,460.000,00 SIT (41%) in za preno-vo stanovanj 5,990.000,00 SIT (11%). Pri dokončnem odločanju o dode-litvi posojil je bilo zavrnjenih 6 vlog, in sicer 4 vloge, ker so prosilci v prete-klosti že prejeli ugodna posojila v visini, ki presega določen limit skupnih te prejetih ugodnih kreditov (pretekla obćinska posojila, posojila Stanovanjskega sklada RS...), 2 vlogi pa sta bili zavrnjeni, ker bi prosilca v skladu s pravilnikom in merili prejela posojilo manjše od 180.000,00 kar je bil najni-žji limit za dodelitev posojila. Če prejemnike posojil razdelimo v tri skupine - glede na visino prejetega posojila, potem JE posojilo v razponu od 190.000,00 SIT cio 700.000,00 SfT prejelo 16 prosilcev, posojilo v razponu od 710.000,00 SIT do 1,500.000,00 SIT prejelo 24 prosilcev in posojilo v razponu od 1,510.000,00 SIT do 3,000.000,00 SIT prejelo 12 prosilcev. Visina najmanjšega dodeljenega posojila je bila 190.000,00 SIT, visina naj-večjega pa je bila 3,000.000,00 SIT. Predsednik komisije za stanovanjska posojila MARTIN GROŠELJ Odsevi... Mnogi napovedujejo vročo politično jesen. Po precej mokrem polet ju bi se malo toplote prileglo, ni kaj, pa četudi v jeseni. Za meteorologe se jesen zaćne prvega septembra in njihove vremenske napovedi se uresničujejo, saj tako lepega septembra že dol-go nismo imeli. Povsem drugače je v politiki. Za september je na-povedanih veliko sej državnega zbora, na katerih bodo poleg zaostalih zadev iz predpoletnih sej poslanci razpravljali še o proračunu, interpelaciji o vladi. Premier dr. Drnovšek je na tiskovni konferenci predstavil javnosti kandidata za slovenskega zuna-njega ministra, 61-letnega dr. Borisa Frleca. V dolgi vrsti caka na obravnavo še kup zakonov, in ne nazadnje, predsednik državnega zbora je razpisal volitve za predsednika republike in volitve v državni svet. Državni zbor bo tako zasedal skoraj vsak dan, prav tako tuđi vlada, skratka, politiki bodo to jesen in najbrž tuđi zimo preživeli v nekakšnem izrednem stanju. Če malo pokukamo v politično življenje razvitih demokratičnih dr-žav, vidimo precej drugačno sliko. Parlamenti res pogosto zasedajo, v njih se često odvijajo zelo vroče razprave, politiki se neusmiljeno spo-parlajo, vendar tisto, kar mora biti storjeno v rokih, določenih z zakoni, je storjeno. V tem je prva razlika. Ali če pogledamo proračun za le-tošnje leto. Vlada bi morala predložiti proračun za letošnje leto držav-nemu zboai do 1. oktobra 19%, dejansko pa ga je poslala v državni zbor sele letos poleti, tako da bo razprava o proračunu, ki je ena bistvenih političnih razprav, stekla sele septembra. Ko so vladni ministri končno pripravili predlog proračuna za državni zbor, so ugotovili, da je bilo še največ dola z usklajevanjem že porabljenega denarja, in ugotovili, da so prihodki (710.030 milijonov tolarjev) kar za 27874 milijonov tolarjev manjši od odhodkov (737904 milijonov tolarjev). Ker proračun v drž-avnem zboru nikakor ne more biti sprejet pred novembrom, če bo spre-jemanje seveda potekalo skladno s poslovnikom državnega zbora, bodo imeli prav tišti, ki pravijo, da pri nas ne gre za proračun ampak prepro-sto za poračun. Da so mediji pri poroćanju o tem in drugih dogodkih popolnoma »neodvisni«, pa kaže tuđi takratni komentar na TV saj smo lahko slišali, da je v tistih dneh tuđi vlada v ZDA prišla s proračunom v javnost, čisto po naključju pa so TV poročevalci »pozabili« povedati, da je šio v ZDA za proračun za leto 1998. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da so zaradi silno neodgo-vornega dela Drnovškove vlade mnoga področja, ki so odvisna od pro-računskega denarja, v svojem razvoju zastala, da veliko gradenj stoji, da ni dela za tisoče zaposlenih, Drnovšek pa menca kot ponavadi in ponavlja, da vlada deluje uspešno, zakonito itd. Človek bi pričakoval, da bodo vsaj mediji rekli kakšno kritično na račun ignorantskega in ne-demokratičnega poćetja Drnovškove vlade, pa nič. Dnevno časopisje pri nas še naprej brani vse, kar naredi Drnovšek, le redko pa sramežljivo pokritizira delo vlade, s cimer skuša opravičiti svojo »demokratično in neodvisno« držo. Ker se nekaj podobnega dogaja tuđi na televiziji, se v javnosti ustvarja vtis tako kot v ranjki jugi, da je vse v redu, kdor pa kritizira, je nergač in nebodigatreba. Zanimivo je tuđi, da mnogi na-vadni Ijudje vdano sprejemajo vsakršno odločitev vlade, četudi je žanje neugodna in so ćelo sovražno razpoloženi do tisi ih, ki kritizirajo vlado. Prav v tem vidim dokaz, da za demokracijo nišo dovolj politične stranke in razne demokratične institucije, nišo dovolj zakoni, ki so podobni zakonom demokratičnih držav, ampak so potrebne predvsem spremembe v zavesti ljudi, potrebne so spremembe v rnedijskem prostoru, pa verjetno št1 kje. Ko so poslanci SDS in SKD vložili interpelacijo o dolu vlade, se je ta-koj »vsulo« po njih, češ, vi samo rušite, vi niste konstruktivni, vam bi ustrezalo, da vlada pade, potem pa bi bilo še slabše itd. |asno, da ne gre za nič od tega, temveč za spoštovanje zakonitosti. Vlada se namreč ne drži niti zakonov niti skleoov, ki jih je sama sprejela. Na primer, zaključnih računov proračunov republike Slovenije za leti 1995 in 1996 kljub popolnoma jasnim rokom vlada ni predložila parlamentu! Vsi ve-mo, kaj se zgodi s podjetjem, ki ne odda svojega zaključnega računa do roka, ali z državljankami in državljani, ki svoje davčne napovedi ne vložijo v rokih. Plaćati morajo zelo visoke kazni. Drnovškova vlada le-po vse to počne, zraven pa še pričakuje, da bodo Ijudje pozlatili njeno delo. Nič čudnega, če nam tujci pripovedujejo, da so procesi demokratizacije pri nas zastali predvsem zato, ker nekdanja nomenklatura še naprej vlada. Za zadnjo ugotovitev je dokaz prav tretja Kučanova kandidatura za predsednika republike. Kučan namreč poosebja preteklost, pa naj danes govori, kar hoče. Navzven se trudi ugajati, dejansko pa ravna tako, kot se je naućil na mnogih položajih, ki jih je imel v Sloveniji in Jugoslaviji. Njegova kandidatura je formalno pravno sporna, kajti dejansko je že dvakrat opravljal predsedniško funkcijo, le da se ji je enkrat reklo predsednik predsedstva, nato pa predsednik republike. Ustava namreć doloća, da je nekdo lahko predsednik republike le dva mandata, Kučan pa kandidira tretjič. listo, kar je pri vsej stvari najbolj sporno, je prav moralna plat. V ustavi je omejitev zato, da ne bi spet imeli dosmrtnih predsednikov, zato, ker so spremembe na oblasti dobre za razvoj demokracije, ker je to dobro za ljudi. In če sedaj s tega zornega kota, to-rej z vidika morale in demokracije, pogledamo na Kučana kot kandidata, ki je že več kot deset let v vrhu slovenske politike, je jasno, da ta človek nima niti najmanjšega občutka za demokracijo, kajti če bi ga imel, bi se zaradi spodobnosti umaknil. Tako pa bo še enkrat kandidi-ral, mediji ga bodo podprli in čez nekaj let borno tuđi Slovenci prišli do svojega Tita. DADA BRE)C DEKLIŠKA PEVSKA SKUPINA »SIRENE« Vabi na PONOVITEV LETNEGA KONCERTA Slovenskih narodnih in ćrnskih duhovnih pesmi ki bo v PETEK, 3. OKTOBRA 1997, OB 20. URI V ŠOLSKEM CENTRU »RUDOLFA MAISTRA« V KAMN1KU Dirigent ka: Petra Grkman, klaviaturc: Tomaž Pirnat, bas kilara: Mina I.x>gar, bolini; Frcdo Horval. PREDPRODAJA VSTOPNIC NA ŠTUDENTSKEM SERVISU KAMNIK (pri občini) IN ŠTUDENTSKEM SERVISU DOMŽALE (nasproti blagovnice Vele) 4 CENTER ZA TUJE JEZIKE DU PIE Domžale /lamnik SEPTEMBER P KIMAVEC 3 Novi Vir Izšla je 8. številka Vira, to je F štirinajstdnevnika za politiko, ki je glasilo Slovenskih kršćanskih demokratov. Od maja 1995 pa do januarja 1996 je glasilo izhajalo pod imenom Dramilo. V zadnji številki je obilita zanimi-vih člankov, vendar naj jih zaradi prostorske stiske omenim le nekaj. V uvodniku z naslovom Proračun kot lanski sneg piše poslan«: SKD Benja-min Henigman o sprejemanju leto-šnjega državnega proračuna, v kate-rem kritizira vlado, ki je zaradi pre-počasnega sprejemanja najpo-membnejšega vsakoletnega finanč-nega dokumenta države moćno omajala ugled Republike Slovenije doma in v tujini. O letojnjih (državnih) proračunskih postavkah za kme-tijstvo na 6. strani Vira razmišlja Ivan Obal. V članku z naslovom Kmetij-stvo: za desetino premalo, slabo raz-deljeno pisec meni, da je kljub pred- logu za povećanje (41% več kot lan-sko leto) celotne postavke, delež še vedno za okoli 1O'X> manjši, kot bi kmetijstvo potrebovalo in kolikor je znašal predlog prejšnjega ministra prof. dr. Osterca. Spodbudne bese-de, ki jih je predsednik SKD, Lojze Pelerle, izrekel na 5. kongresu stranke v Novem mestu, so objavljene v članku Z(a) jasno besedo. »Sporočilo tega kongresa za naše člane, volivce, partnerje doma in na tujem, mora biti nedvo-umno: kršćanska demokracija je v resnićnem pomenu besede torej najprej stranka vrednot, stranka kot nosilka novega, drugaćnega, stranka slovenskega srca in evropskih obzorij, ki se zaveda ključnih problemov današnje slovenske družbe, naroda in države, ki ima na to preprićljive odgovore,« so temeljna spoznanja predsednika stranke o stranki in kršćanski demokraciji. Kako živi in dela SKD po Sloveniji, veliko piše v rubriki IZ NAŠIH KRA|EV Še veliko zanimivega branja je do zadnje, 20. strani! Kdor se želi naročiti na VIR, naj piše na tale naslov: SKD, za VIR, Beet-hovnova 4, Ljubljana, ali pa naj pokliče telefonsko številko (061) 126 21 79. Seveda pa lahko tuđi OO SKD Domžale (tel. 711-234)! BOGDAN OSOLIN Občinski odbor SDS Domžale Ustanovili Odbor za gospodarske javne službe Občinski odbor SDS Domžale je ustanovil Odbor za gospodarske javne službe. Prva seja je bila 10. 7. 1997 Trenutno sestavlja odbor 7 članov. Za predsednika so izvolili Karla Narobeta. Odbor je bil že na prvi seji kritičen do nekaterih gradenj v občini Domžale. lokalne ceste gradijo drago in površno. Nadzor nad gradnjo je slab. Tuđi novi semafor v Trzinu je na-paka stroke. Namesto da bi načrto-valci povezali naselje Trzin in industrijsko cono s cesto in naredili samo en izhod na magistralno cesto, so ra-jši naredili še en semafor, s tem pa se večji zastoj na magistralni cesti M 10. Cvetka vsega pa je domžalsko pokopališče. Ker sem član Odbora za izgradnjo pokopališča v Domž-alah, sem s tem seznanil tuđi odbor pri SDS. Kot član še do danes nisem videl celotnega projekta. Med projektiranjem sta st> zamenjala tuđi odgovorna projektanta (Kaj bi bilo, če bi se meti operacijo zamenjali zdravni-ki?). V glavnom se Ijudje ne strinjajo s to gradnjo, zato sem na odboru predlagal, naj bo pokopališče ureje-no z več zelenja, klopcami, bolj prijazno za krajane. Prva faza gradnje se SDS SocialDemokrati Slovenije je iz prvotnih % milijonov SIT povi-šala na 56 milijonov brez odkupa zemljišća. Kaj bo z nadaljnjo gradnjo, vedo samo tišti, ki so to kašo skuhali. Vse to nas je vodilo, da ustanovimo odbor, da opozarjnmo na nepravilnosti, da s pametnimi rešitvami bolj racionalno tržimo denar davko-plačevalcev. Zato prosimo tuđi krajane Domž-al, če imajo kakšne pametne rešitve in pobude za izboljšanje stanja v Domžalah, naj nam pišejo na naš odbor, mi pa borno prek naših svet-nikov skušali to uresničiti. KAROL NAROBE Naša podružnica na taboru SLS v Turiški vaši pri Slovenj Gradcu Naša podružnica na taboru SLS Več kot desettisocglava mno-žica je izpričala našo moć. Marjan Podobnik, predsednik stranke: »Z dosedanjim delom v vladi smo zadovoljni in v njej borno ostali do konca.« Nedeljski tabor Slovenske ljudske stranke v Turiški vaši pri Slovenj Gradcu (v nedeljo, 17 avgusta) je bil že deveti in hkrati prvi, odkar je SLS tuđi vladna stranka. Slavnostni govor je imel predsednik stranke in podpred-sednik vlade, Marjan Podobnik, dipl. ing. kmet., med vidnejšimi govorniki sta bila še dr. Franc Zagožen, predsednik glavnega odbora stranke, in dr. |anez Podobnik, predsednik pro-gramskega sveta stranke ter predsednik državnega zbora. Naša podružnica je organizirala brezplačen prevoz za domžalske ob-čane, program pa je bil objavljen v občinskem glasilu »Slamnik«. Po od-hodu avtobusa z zadnje naše postaje v Dobu sem pozdravil vse prisotne in zaželel čim prijetnejši dan. Že za pr-vimi ovinki je za boljše razpoloženje poskrbela »kačja slina«, da pa ne bi temperatura preveč narasla, je skrbe-la klima naprava v avtobusu. Avtobus je hitel dalje in na poti proti cilju smo se ob cesti ustavili in podobno kot ob košnji ali žetvi - saj predhodnica naše stranke je Kmečka zveza - poskrbeli za naše želodce in nato nadaljevali pot na Tabor. Na letališču se je zbralo več kot 13.000 ljudi, kar je veren dokaz našega bogatega vsebinskega dela. »Ne le zato, ker z množićnostjo dokažemo ljudskost naše stranke, temveč tuđi organiziranost stranke na vseh slovenskih območjih,« je poudaril predsednik glavnega odbora Franc Zagožen. Kdo je bil in kdo je napreden? V pogovoru, pri poslušanju ali branju naših medi-iev, predvsem pa na pogrebnih poslovilnih govorih slišimo, da je bil ta in ta v svojem času NAPREDEN. Ce se to zgodi ob odprtem grobu partizana, ki se je boril samo proti okupatorju in za svobodno Slovem-io, je lepo in prav, da se mi izreče tuđi ta beseda. Kadar nekateri govor< i s to besedo msegnjo v čaše stare Jugoslavije, pa se stvari že zapletaje). Se bolj nejasni pojmi v zvezi s lem se pojavijo po drugi svetovni vojni, ko je v našo deželo prihrumela nacionalizacija. Zanjo so takral po dolgem in počez Irobili, kako da je napredna. ()dvzete in Podržavljene so bile vse večje zasebne posesti, st.iylx', to-varne, Irgovine in obrti. Zaprti in uničeni so bili tuđi nava-dni mlini in žage, kovaške, mizarske in ćelo krojaške de-'avnice. Razlaščenci, tovarnarji, obrtniki, trgovci in drugi Posestniki pa so bili prikazani kot sovražniki in izkonšče-valci ljudstva. (Danes je za to rečeno, da je bila napaka, kar 2 jezika jim pa ne more, da je bil to zlo-čin). Dva ali tnje rodovi so imetje »skupaj spravljali«, čez noć pa je bilo rečeno: »To ni več: tvoje ali vaše.« ' Do tedaj so se delavci vedno borili za boljše plače, hm s° uspeli, drugi ne. Med njimi so bili tuđi delomrzneži, ki *> obljubljali, rla bodo spremenili svet, da bo raj na zem-'ii, da ne bo treba veliko delati, predvsem pa da ne bo treba plačevati nobenih davkov. Ob vsem tem so se imeli ce-'o za zelo napredne. Njim podobni pa še danes mis ijo, da i'm samo zato, ker so nekoč kakšno rekli čez vero, duhovnike in Cerkev, že pripada vzdevek napreden. Kaj naj danes rečemo za nekatere na novo pečene za-»bnike, ki postajajo še bolj brutalni kapitalisti kot tišti iz staro lugoslavije? Čez noč so obogateli. Iz česa - ali na osnovi česa - ali mogoče predvsem iz žuljev »širokih ljudskih množic«?! Včeraj so se 5e pridušali na proletarstvo in svojo komsomolščino. Z ideološko dediščino, s komolšči-no. in prevarant stvoru pa so prišli do bogastva. Strinjam se z g. Lebanom, ki je (6. IX.) zapisal, da so to vrinjeni »komunisti, ki bi za mastno provizijo prodali tuđi lastno mater« in »s temi provizijami danes kupujejo propadla podjetja, ki so jih sami unićili in okradli.« Ali za vse take podjetnike kdo danes lahko reče, da so napredni?! Naj se vrnem na začetek. V sosednem kraju imam prijatelja. Kadar se pogovarjava o medvojnem času, vedno poudari, da so bili takratni sokoli napredni. Nekoč sem mu na to trditev pripomnil; »Današnja zgodovina uči, da je bila stavka v Ronačevi papirnici na Količevem leta 1935 napredna, narodnoslno in ekonomsko, ter da so stavkajočim pomagali vsi okoliški delavci in kmetje. Kako, da te slav-ke sokoli takral niste podprli?« »Drži,« mi je odvrnil prijatelj, »stavke pa nismo podprli zato, ker smo izvedeli, da je vse skupaj vzela v roke komunistična partija. Beseda komunist pa je bila takrat za naprednega sokola huda žaljiv-ka.« Kdo pa je danes napreden? Človek, ki živi od svojega dela in sposobnosti, je priden in pošten; izumlja, ustvarja, organizira, se navdušuje za red in disciplino, zagovarja iz vajanjo dobrih zakonov, deluje v različnih društvih ter ljubi svoj rod in spoštuje materin jezik, podpira dobrodelne ustanove (od svetopisemske drahme do milijona). Obe-nem pa onemogoča grabežljivost, kriminal, slabosti, napa-ke in hudodelstva, krajo in utajevanje davka ter vsakršno izkorišč:anje sočloveka in kakršnokoli okoriščanje. Dela naj javno ter v dobro vseh, ki nišo tako nadarjeni in talentirani, kot tuđi vseh, ki so zaradi zdravja ali invalidnosti za vse to prikrajšani. Vse to pa lahko počne ludi v katerikoli stranki ali brez nje - kot dober vemik ali pošten komunist, saj naj bi za oba veljalo deset božjih zapovedi. Nanje so se sklicevali tuđi na TV omizju o splavu in citirali peto zapo-ved, ki naj vodi vse ljudi po svetu, to je: NE UBI|A|. Spoštovani bralci. Če ste v Magu prebrali intervjuja z di-rektorjem Krke in predstojnikom brezjanskega samostana, verjetno za oba lahko rečemo, da sta NAPREDNA. Ko bi le imeli še več takih Slovencev. Ta vzdevek pa borno pri-sodili tuđi ciganu, ki je prek Krke pošteno prišel do dragega avtomobila. FRANCECERAR Glavni govornik, predsednik stranke, Marjan Podobnik, je med drugimi poudaril: »S svojim dosedanjim delom v vladi smo zadovoljni in borno ostali do konca. Še naprej se borno borili proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. Stranka bo še naprej za stopala stališće, da bi morale pomla-dne stranke skupaj zbrati kandidata za predsedniške volitve, da bo na je senskih volitvah nastopilo več enako-vrednih kandidatov.« O pravilnosti in potrebnosti febru-arskega vstopa SLS v vladno koalicijo mnoge pristaše pomladnega bloka preveva dvom. Posebno v zadnjih leđnih se nekatere kritike krepijo z bolj ali manj skupno obtožbo, da je SLS izdala celotni demokratični blok. |a-nez Podobnik je med drugimi dejal: »Odgovarjamo s preprostimi in jasni-mi argumenti ter z dejstvi, da SLS tr-dno stoji za svojim političnim programom, ki je danes takšen, kot je bil oktobra 1996 in februarja 1997 V tem programu je bila na prvem mestu vedno odločenost preseči in prerasti politični sistem, ki smo ga v Sloveniji po-imenovali sistem kontinuitete in vseh njegovih pojavnih oblik. SLS je želela svoj program uresničevati skupaj s so rodnimi pomladnimi strankami, žal pa do takšnega dogovora ni prišlo. Znotraj okvirov, ki so se izoblikovali na volitvah, izražena volja slovenskih državljank in državljanov, je SLS iska-la pot naprej. V kasnejših trdih poga-janjih se je pokazala možnost izvaja-ti program SLS v okvirih sedanje vla-dne koalicije.« Nadalje je še Janez Podobnik poudaril, da je SIS kot vladna stranka dodala še eno programsko točko, to je odnos do slovenske države, ki med drugimi vsebuje spošto-vanje vseh njenih institucij od parlamenta, vlade, do ustavnega sodišča in da SLS želi biti stranka dobrega gospoda rja. Poleg nastopov politikov naše stranke so zbrane udeležence tabora zabavale tuđi glasbene skupine, otro-ški program, kmečke igre ter športne in druge prireditve. Med drugim sta brata Podobnik nastopila na nogometni tekmi politikov proti nogome-tašicam. Predsednik SLS podružnice Domžale MARKO BREGAR, dipl ing. Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar na srečanju z vodstvom LDS Domžale V ćetrtek, 11. 9. 97, se je minister za okolje in prostor, dr. Pavle Gantar po svojem službenem obi-sku v Mengšu sestal tuđi z vodstvom Občinskega odbora LDS -Liberalne demokracije Slovenije Domžale. Na srećanju so bili med drugimi prisotni tuđi lože Lenić, poslanec LDS v Državnem zboru RS, mag. Milan Pirman, predsednik občinskega odbora LDS Domžale, Marko Vresk, pod-predsednik Sveta občine Domžale in Simon Mavsar, podžupan občine Domžale. V pogovoru z ministrom smo največ pozornosti posvetili pro-blematiki v zvezi z izgradnjo avtoce-ste preko območja naše občine, začetka izgradnje štiripasovnice od Trzi-na do Črnuć in problematiki v zvezi z zakonodajo, ki ureja prostorske plane, izdajo lokacijskih ter gradbenih ciovo-Ijenj. Opozorili smo ga tuđi na nezadovoljstvo občanov zaradi predolge- LIBflHAtHA DEMOKRACIJA SlOVEHUt ga ćakalnega roka ob pritožbah na odloćbe za lokacijska in gradbena do voljenja, ki jih na drugi stopnji rešuje Ministrstvo za okolje in prostor. Minister je povedal, da se na podroćju urejanja prostora že pripravlja nov zakon, ki bo v parlamentarno proceduro poslan predvidoma v novembru le-tos. Ta zakon naj bi v marsičem po-enostavil in pospesil resevanje proble-mov v zvezi z občinskimi akti, ki za-devajo prostorsko problematike) in izdajo odločb za lokacijska in gradbena dovoljenja. LDS - Liberalna demokracija Slovenije Obćinski odbor Domžale Minister Gantar (tretji z desne) / vodstvom OO LDS Domžale Tri pesmi Nit' si pustdl. jutra so hladnu ■ ni te - ne maram te. Čas Ne želim veC upati. Morje je utonilu - Mtnilo /c. tako veliko je. Minilo je veliko stvari. Čas prt-hiti vse Ijubezni. Cm prehiti mene in tebe. Ne, noćeni le. Ne morem /jali hvalu. Konet konr'c je neke neuslišMie Ijubezni C.as unići. Č.is Irki, hiti, hiti... Saj so le mimo ihijuheži. Puščn naju aro. sanje S,i/7 io spornim' so. Ko noč n,\ krilih ilnr'va Ostuli l>odo v nuniii. se spusli nizko n,i viko mojih oi'i Morje seje mislim /),) dm, ki je /a \mmo. ohladilo Presimjanrf&i, kot (ti me ni nikjer - Morje se je ohLulilo. lehdim v lem trenutku Some je ol>slet s<»7ja. ki se odhijajo, (>sl,ijcini riti pomolu, le/ejo v,ime. kjer ni ve<" /ve/d - Ne marom nikoju ni v/hotU, ni z,iho(l> NilirC hor'em bili soneti. S,ij so le \,mje l'r.i/rui v'iii- O.boj', nocein ve< Upeli, s.iiikj sanfr1 le lipanj,i ni. Siinjuli, ui>,ili, rkij.iti. (klsel si. META Zveza kmetic Slovenije na kongresu CEA v Luissanu v Švici Congres of evrope-an agriculture (CEA) je letos potekal v Luissanu v Švici. Našo državo je v okviru delegacije Slovenije kot predstavnica Zveze kmetic Slovenije za-stopala ga. Katarina O. Smrkolj. V CEA so vključene vse države EU ter države srednje in vzhodne Evrope, kar v številkah pome-ni tristo organizacij iz tridesetih držav. Razvijanje podeželja in vloga ženske-kmetice je za vse evropske državnike izrednega pome-na; v CEA so si zadali na-logo, da se pridelava hrane, glede na lakoto, ki jo čutijo Ijudje drugod po svetu, v Evropi naj-manj podvoji. Države v EU imajo posebno, njim lastno politiko in skrb do kmetijstva, kot primarne proizvodnje in eJo kmeta zlasti zato, ker kmetovanje obrav-navajo kot zelo po-memben poklič. Vsemu temu je prilagojena njihova državna krnetijska politika. Vse udeleženke je pozdravil predsednik CEA g. Hans Jonson. Po njegovem mnenju je vloga ženske na kmeti-ji zelo pomembna, zato je zahtevam in potre-bam kmetic potrebno slediti in jih upoštevati. Ob pomoći kmetici s strani države, oziroma Katarina O. Smrkolj lokalne skupnosti bo kmetstvo lahko napredovalo in se razvijalo; kakšno pomoć ženske na kmetiji potrebujejo, pa morajo z lastno ak-tivnostjo v svoji organizaciji pokazati in pove-dati same. Slovenska zveza kmetic je v CEA preko Sindikata Slovenske kmećke zveze vkljućena že tret-je leto. Prav preko CEA imajo naši kmetje kako-vostne povezave s kmet i in z njihovimi organiza-cijami v Evropi. Prihodnje leto bo kongres CEA potekal v našem glavnem mestu, v Ljubljani. Naša država bo gostila šeststo dele-gacij kmetejv iz držav EU, srednje in vzhodne Evrope5. Verjetno jim borno lahko pokazali mar-sikaj zanimivega. M. Z. SEPTEMBER KIMAVEC /lamnik Domžale Prcjeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo Trzinci bi radi svojo občino - odgovor predsedniku Občinskega sveta dr. Mihi Brejcu Spomnim se, kako sem ob svojem prvem srečanju z g. Miho Brejcem ne-rodno izjavil, da bi želei intervju z njim kot drugim najpomembnejšim človekom v domžalski občini. Dr. Brejc me je takoj popravil, da njegova funkcija ni druga najpomembnejša, temveč da ima prav on kot predsednik občinskega sveta najvišje pristojnosti v občini. Ce to drži, ima predsednik občinskega sveta tuđi največjo odgovornost za razmere v občini, kajti to naj ne bi bila le častna funkcija! Če letijo kritike na delo občine, se zlasti če so upravičene, g. Brejc ne bi smel biti užaljen. Moral bi se zamisliti. Menim, da imajo v tem primeru pravico do udaljenosti le Trzinci. Če želijo Trzinci zapustiti občino, potem nekaj v občini ni v redu. Predsednika sveta obćint1 bi moral problem zanimati. Trzinci so se o tem želeli pogovo-riti z vodstvom občine. G. Brejc je v odgovoru na moje pisanje zapisal, da se je vodstvo KS s predlogom za pogovor o tej pro-blematiki obrnilo nanj. Ali je g. Brejc oce-nil, da sta predsednik sveta KS Trzin, g. Tone Ipavec, in član občinskega sveta iz KS Trzin, g. Franc Reiter, prišla k njemu na pogovor o osamosvajanju Trzina kar tako, na lastno pest in da sta skušala predstaviti le svojo idejo? Verjetno sta mu povedala, da je svet KS Trzin, v katerem so izvoljeni predstavniki Trzincev, soglasno sprejel sklep o začetku postopka z.i osamosvaja-nje KS Trzin. AILse g. Brejcu ni zdelo potrebno, da o tem razpravlja občin-ski svet? Predsednik občinskega sveta naj bi imel možnost, da lahko uvrsti kako te-matiko na dnevni red sestankov občinskega sveta tuđi po svoji presoji. Kakšna me-rila pri tem uporablja? Večkrat izgovarja besedo demokracija. Ali naj ne bi šio pri tem za vladavino de-mosa - ljudstva? Ali ni zahteva vodilne-ga človeka kakšne KS, ki se obrne na predsednika Sveta občine s predlogom sveta KS, da bi v vodstvu občine obravnavali perec problem posame-znega kraja, zadostno močan argument za uvrstitev te problematike na sejo občinskega sveta? G. Brejc: pa se je raje odločil za že viđeno politično taktiko: »Ljubi Trzinci, svojo željo mi argumentirajte z elaboratom, potem pa se borno o tem pogovarjali!« Za elaborat je bilo treba zbrati ćelo kopito podatkov, do katerih bi morali brez večjih težav priti tuđi na občini, vendar st> bili za trzinsko KS naenkrat zaprti vsi dostopi do teh podatkov. Kaže, da so na občini v žepih držali fige, ko so sporočili, da borio o trzinskih zahtevah razpravlja-li, ko se bodo ti na občini prikazali z elaboratom. Trzinci so namig razumeli, zato so Sli po daljši in napornejši poti. Potreb-ne podatke so zbrali na republiški ravni. Ker je to terjalo zelo veliko naporov in časa, nišo želeli klečeplaziti okrog z nepo-polnimi p-lctnici: dokončan GASILSKI DOM in nov kombi, (folo V. S.) 6 Domžale /lamnik SEPTEMBER KIMAVEC SODELOVANJE DVEH DRUŠTEV IN DVEH ŽUPANJ Na obisku v Izoli Pred kratkim so na volitvah novega župana v Občini Izo-la za Županjo izvolili gospo Bredo Pecan. Ker smo v Sloveniji tako dobili še četrto Županjo med skoraj dvesto župani, je bilo srečanje med domžal-skim društvom invalidov in izolskim društvom invalidov lepa priložnost tuđi za srečanje polovice slovenskih županj. Sodelovanje Društva invalidov Domžale z Društvom invalidov iz Izole ima že već kot desetlet-no tradicijo. Člani obeh društev se redno srečujejo, izmenjujejo izkušnje in skupaj spoznavajo naravne in kulturne znamenitosti obmoćij, kjer sicer živijo in dela-jo. Vsakoletno štrcanje obeh društev, ki so ga Domžalčani svojim prijateljem lotos pripravili v okolici Krumperka, je vedno težko pričakovano, zato lahko predse-dnikoma Ediju Završniku (Domžale) ter Zmagu Višnjevcu (Izola) verjamemo, da je kandidatov za dva avtobusa, ki navaclno odpe-Ijeta k prijateljem vedno veliko preveč. Tuđi letošnje srečanje v Izoli je bilo sestavljeno iz dveh delov: obiška VINA KOPER in prijetne vasice KUBED v blizini Izole ter družabnega srečanja v gostišču lasna, kjer je za dobro voljo, predvsem pa za plesalce, skrbel znani slovenski narodnozabavni Ansambel Otavia Brajka. Gostitelji so skoraj 100 Dom-žalčanom, ki so se v Izolo pripe-Ijali skupaj z Županjo Cveto Zalokar Oražem, pripravili prisrčen sprejem; tega sta popestrila dva harmonikarja in dobrodošlica v obliki toplih besed in prisrčnih sti-kov rok.starih dobrih prijateljev, ki se vedno radi srečajo. Za većino je bil obisk Vina Koper prvo srečanje z ogromno vinsko kletjo, v kateri kraljuje 41427 I velik sod. VINO KOPER, ki so ga pred leti že skoraj pokopali, kot je povedala prijazna gostiteljica gospa Marjana, letos praznuje 50-letnico. Njihovi osnovni sorti sta refošk in malvazija; z nekaterimi drugimi sortami ju pridelujejo na 420 ha vinogradov. Ziposlujejo 130 delavcev, pridelajo pa 70'/« rdečih vin. Ogledali smo si njihovo klet; ta sprejme do 7 mio li-trov vin, let no pa pridelajo od 4 do 5 mio lit rov vin, ki ga zelo dobro prodajajo. Ga. Marjana je spregovo-rila tuđi o letošnji letini, povedala je, da je količinsko in kakovostno zelo dobra. Po kratki degustaciji smo se z gostitelji odpeljali do primorske vasice KUBED ter prisluhnili zgovor-oemu domaćinu; ta nas je seznanil z bogato zgodovino tega območja. S posebnim zanimanjem smo si ogledali pelstranični zvonik ter ruševine nekdanjega gradu. V gostišču lasna se je gostom iz Domžal pridružilo približno enako število gostiteljev in v prijetni senci so stekli pogovori in oživeli spomi-ni na dosedanja srečanja. Tu se je zbranim pridružila tuđi izolska Županja, ga. Breda Pecan, in v pogovoru z našo Županjo, go. Cveto Zalokar Oražem, hitro našla veliko skupnih stičnih točk med obema občinama. Prijetno druženje, ki pa je bilo mnogo več kot to, je za kratek čas prekinil uradni del srečanja, ko je g. Zmago Višnjevec, predsednik Društva invalidov Izola, izrekel dobrodošlico vsem, posebej pa obe- Županja Cveta Zalokar Oražem se je društvoma invalidov obćin Izola in Domžale na njunem tradicionalnem srečanju v Izoli zahvalila za priložnost, da se je prvič srećala z go. Bredo Pecan, Županjo Ob-čine Izola. Na fotografiji sta tuđi oba predsednika društev, g. Edvard Završnik (levo) ter g. Zmago Višnjevec. ma Županjama in njunim domaćim ter zaželel prijeten dan v pobrateni Občini Izola. Poudaril je, da bi mor-da v sodelovanju obeh društev našli tuđi osnovo za tesnejšo povezanost obeh občin na drugih področ-jih. Njihovi pobudi se je pridružil g. Edvard Završnik, predsednik Društva invalidov Domžale, ki se je hkrati zahvalil gostiteljem za res pri-srćno dobrodošlico in celodnevno prijaznost. Do besede sta prišli tuđi obe Županji. Zahvalili sta se društvoma, ker sta jima dali priložnost za prvo srečanje, in obljubili vso po-moč tako pri delu posameznega društva kot pri sodelovanju obeh občin v prihodnje. Strinjali sta se s predlogom, da se med obema občinama stkejo vezi prijateljstva in sodelovanja tuđi na drugih področ-jih. Županja Cveta Zalokar Oražem je ob tej priložnosti izročila izolski Županji knjigo Oj ta slamnik ter pravi slamnik, simbolično darilo pa so prejeli tuđi člani društva iz Izole. Županji sta tuđi obljubili, da se za- nesljivo srečata zacinjo soboto v Domžalah, ko bo tradicionalni dan domžalskih invalidov. Prijetno druženje se je konča-lo pozno zvečer z dogovorom, da se sodelovanje tuđi v prihodnje nadaljuje v skrbi, da se članom obeh društev tuđi skupaj pripravi veliko aktivnosti, ki jim bodo lepšale njihov vsakdan. Društvo invalidov Domžale pa tuđi sicer v letošnjem letu nadaljuje z izvajanjem svojega . programa, v katerem so posebno skrb namenili tuđi hudo pri-zadetim invalidom, ki jih skuša jo vključevati v čimveč aktivnosti. V ta namen bodo kupili tuđi primeren kombi, ki bo omogočil, da bodo v prihodnje za hudo prizadete invalide organizirali še več dejavnosti. Vodstvo društva se redno sesta-ja in že razmišlja o pripravah na dejavnosti ob koncu leta, ko bodo obdarili vse hudo prizadete in starejše invalide. PODPISANA KONCESIJSKA POGODBA Urejeno področje javne razsvetljave Občina Domžale je na osnovi veljavne /akonodaje, vseh pred-pisanih postopkov ter javnega razpisa za pridobitev koncesionar-ja podpisala koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe »JAVNA RAZSVETLJAVA«. Z njo je Elektrovodu Instalacije iz Ljubljane podelila koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe na področju javne razsvetljave. S pogodbo so bili določeni pogoji in načini izvajanja gospodarske javne službe »javna razsvetljava.« Koncesionar je dolžan s skrbnostjo dobrega gospodarja in strokovnjaka opravljati vse storitve s tega pod-ročja v naslednjih petih letih, za kolikor je sklenjena koncesijska pogodba, v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, dolo-čenih z državnimi predpisi. Koncesionarno dejavnost bo opravljal član zadruge EIS Milan Skočaj, v pogodbi pa je tuđi določeno, da bo koncesionar vzpostavil in vodil kataster objektov in naprav javne razsvetljave. V. Županja Cveta Zalokar Oražem ter direktor ELEKTROVOD Instalacije, Miro Milošević, sta se na slovesnem podpisu koncesijske pogodbe dogovorila, da bo koncesionar v jeseni pripravil pregled stanja na podrocju javne razsvetljave ter predlog varcevalnih ukrepov na tem področju. TISKOVNA KONFERENCA »jesenske teme« V začetku septembra 1997 je Županja Cveta Zalokar Oražem po-vabila novinarje na tiskovno konferenco in na njej predstavila ne-kaj tem, ki nas bodo zaposlovale to jesen. Najprej so novinarjem Pavle Pevec, predsednik Komisije za turizem Ob-čine Domžale, ter člana glasbene skupine Janez ter Urh Vrenjak predstavili prvi ETNO ROCK FESTIVAL v Domžalah. Ta naj bi popestril jesenska glasbeno-družabna dogajanja v občini ter hkrati pomenil obogatitev kulturne ponudbe v naši občini. Županja je novinarje seznanila z zaključkom letošnjih razpisov kreditov za obrt, podjetništvo in kmetijstvo. Za prisotne je bil najbolj zanimiv po-datek, da od letošnjih kreditov pričakujemo blizu 150 novih delovnih mest. Tuđi naslednja tema: prvo zbiranje posebnih odpadkov v obćini Domžale je prinesla zaključno porodio, v katerem sta bila najbolj zanimiva dva podatka: prvi: zbrali smo več kot sedem ton posebnih odpadkov; drugi: z akcijo borno nadaljevali. G. lanez Repnik, tehnični vodja Komunalno sta-novanjskega podjetja Domžale, je novinarjem pojasnil, da so skupaj z Ob-dno Domžale in Kemis želeli zbirati posebne odpadke že maja, vendar proizvajalec opreme tuđi zaradi pridobitve vseh potrebnih atestov v do-Hovorjenem roku ni dobavil posebnoga kontejnerja s pripadajočo opremo. Zato je po njegovem mnenju čas dopustov morda vplival na skromne|ši odziv občanov na akcijo, ki pa je bila prva v Sloveniji izvedena povsem v skladu s higionskimi in sanitarnimi predpisi. Vse zbrane odpadke so pri-merno predelali Županja je novinarje zaprosila predvsem za pomoč pri obveščanju občanov o tem, da se bodo akcije nadaljevale, zato naj ob-cani posebne f)dpadke primerno shranjujejo, da jih !x>do ob naslednji akciji lahko oddali na zbirna mesta. Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale in občina bosta proučila možnost, da se zbiranje posebnih odpadkov »pridruži« vsakoletni spomladanski dstilni akciji, podobno kot poteka ko-sovni odvoz Novinarjem je bil predstavljen tuđi okrepljen komunalni nadzor. Občina ga je uredila na osnovi pogodbe z Varnost Mengeš in zago-tavlja nadzor vse dni v tednu. Glede reševanja prostorske problematike otroškega varstva y Občini Domžale je novinarje najbolj zanimalo, ali predlagane rešitve in ukrepi po-menijo dokončno rešitev te zadeve v Občini Domžale. Zvedeli so, da vse Predlagane rešitve predstavljajo blizu 250 novih mest v vrtcih, kar pome-ni, da še vedno precej predšolskih otrok ostaja ziinaj vrtcev. Problem otro-škega varstva bo morda rešen po letu 2000, ko bo uvedena devetletka. Košarkarski klub Domžale je posredoval predlog obnove hale Komunal-nega centra Domžale, katere prva stopnja že poteka, saj je najnujnejša ure-ditev dvorane pogoj za nadaljnje nastopanje Košarkarskega kluba Helios v mednarodni konkurenti Županja je novinarjem predstavila manene mo-znosti za letošnje leto ter povedala, da Občinska uprava predlaga, naj Ob-dnski svet na eni izmed naslednjih sei obravnava finančno ovrednoten ce-lovit nacrt prenove hale, ki bo izhodišče za planiranje sredstev v prihod-njih letih. Novinarje je zanimalo tuđi reševanje problema načrtovane rekonstrukcije magistralne ceste M-10. Županja je posredovala informacijo o sestan-ku vocistva Občine Domžale z ministrom za prometin zveze c Bergauer-iem; na njem so bili ludi predstavnik! DARS in DDC. Domžakam so ponovno opozorili na problem glede pridobitve potrebnih parcel, saj neka-teri lastniki (obiskali so jih tuđi do štiridesetkrat) še vedno ne soglašajc> z odstopom zemljišč za bodočo štiripasovnico. Županja je tuđi povedala, da so le za kilometer trase (od skupaj Slirih) bodoče štiripasovnice soulasjai povsem pridobljena, zato upa, da se bo vsaj na tem odcepu spomladi 1W8 začelo z razširitvijo ceste. ., Ob koncu tiskovne konference so novinarji zvedeli o srečanju pihaln.h Kodb v Poletnem gledališču na Studencu. Takole je iz zraka videti razširjen Prodajni center Jarše. Obisk nekaj tisoč m* notranjih površin zadovolji se tako zahtevnega kupca, zato dobrodošli! (FOTO: M. R.) ŽUPANJA NA OBISKU Napredek - nove skladiščne in prodajne površine »Konkurenca bo vsak dan večja, delo zahtevnejše, mo-žnosti za pridobitev ustre-znega zaslužka manjša, saj se borno vse bolj in bolj vključevali v evropske integracije, kjer je ponudba blaga še večja kot pri nas. Če hoćemo v takih razmerah uspešno delati, potem se je potrebno stalno strokovno izpopolnjevati, vsak bo moral stoodstotno izpolnjevati svoje delovne naloge in delati bomo morali tako zavze- to, kot če bi bili individualni lastniki firme. Menim, da borno potem uspeli, saj se moramo zavedati, da smo većinski lastniki svoje firme, in da je samo od nas in našega dela odvi-sna njena prihodnost,« je ob 45-letnici največjega preskr-bovalca v naši občini, ki so jo slovesno praznovali lani, pove-dal g. Stane Skok, direktor NA-PREDKA d. d. Tuđi v letošnjem letu nadaljuje s prenavljanjem in širjenjem svoje trgovske mreže. Naj več se dogaja v okviru pra-vega grosističnega in diskontnega centra v JARŠAH, tu je bila v decembru 1992 odprta posebna diskontna enota, ki so ji iz leta v leto sledile novosti. Letošnje leto NAPREDEK zaokrožuje celovito razširitev in prenovo Prodajnega centra Jarše in njegove okolice, kar bo predvidoma zaključeno v februarju naslednje leto. Tako bo urejenih blizu 8000 m2 pokrit ih površin ter nekaj manj nV zuna-njih površin, ki bodo omogočile hitrejši in bolje organiziran pretok blaga, kupcem, ki jih je vsak dan već, pa većjo preglednost nad tisoći artiklov in prijaznej-še nakupe, kar bo ofnogoćilo tuđi večje število blagajničkih mest ter popolno raćunalniško obdelavo. Vrednost naložbe, ki jo bo(Jo zaključili v prihodnjem letu, je v celoti već kot 800 mio SIT. Predstavitev te naložbe ter pogovor o nadaljnjem razvoju in sodelovanju z obćino so bile teme, o katerih sta na sreća-nju konec avgusta spregovori-la Županja ga. Cveta Zalokar Oražem ter g. Stane Skok, direktor NAPREDKA, d. d. in si tuđi ogledala razširjen Prodajni center Jarše. Ob tej priložnosti je g. Skok Županjo seznanil tuđi z nadaljnjim razvojem tega centra, ko bodo uredili hla-dilnice in drugo potrebno opremo za meso, mesnine, sire, namenili pa tuđi već skrbi sadju in zelenjavi, kar vse bo omogućilo še pestrejšo in kva-litetnejšo ponudbo. V razgovoru je g. Skok [xjse-bej poudaril skrb za stalne kupce, za katere načrtujejo uved-bo kartic ter drugih razlićnih ugodnosti. Ob Prodajnem centru Jarše pa je NAPREDEK od VEKTORJA odkupil tuđi ca 10.000 nV površin. Na njih je delno že urejena grosistićna prodaja kamp opreme in posude, v prihodnosti pa bi se želeli specializirati in na tem mestu urediti sodobno urejen diskontni center. To je le ena izmed usmeritev delniške družbe NAPREDEK Domžale, ki pravkar prenavlja tuđi trgovino v Preserjah in s tem nadaljuje j)osodabljanje svojih poslovalnic. Naćrtov pa je še kar nekaj in za uresničitev vseh teh je Županja g. Skoku in 600-članskemu kolektivu NAPREDEK d. d. ob koncu obiska zaželela veliko uspehov, hkrati pa se jim zahvalila za njihovo pomoć, tako pri aktivnosfih za lepšo podobo naše obćine kot za sponzoriranje prireditev in dejavnosti posameznih društev. V. 7 8 SEPTEMBER KIMAVEC /lamnik Domžale Nov pastoralni center na Viru Na Veliki šmaren, 15. avgusta 199^ se je na Viru pri Domžalah zbrala več stoglava množica. Vsi so imeli en sam namen. Prišli so, da bi bili priče ustanovitvi novega pastoralnega centra. V pičlih treh tednih je na dvorišću začasne kapele, v kateri so poučevali tuđi ve-rouk, zrasla lepa in prostorna kapela. To kaže, da hocejo imeti pre-bivalci Vira svojo cerkev in svoje versko središče. To njihovo željo je potrdil tuđi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, ko je prišel blagoslovit novo kapelo in mazilit oltar, na katerem se daruje najsvetejša daritev. Pastoralni center Duhovni vodja novega pastoralnega centra je gospod |ože Tomšič. Njemu je sedaj zaupana vsa duhovna skrb za vse prebivalce Vira. Pastoralni center po svoji naravi vedno teži k svoji uresničitvi, ki je živa Cerkev. V svojem govoru je nadškof metropolit dr. Franc Rode orisal in poudaril po-men cerkve v našem času. »To dokazuje, da tukaj je vera. To dokazuje, da tukaj živi veren narod, ki hoće tuđi v prihodnosti ostati zvest izročilom svojih prednikov.« Cerkev kot zgradba je tista, ki kakšnemu kraju daje dušo. Ni težko zgraditi cerkve kot stavbe, težje je zgraditi Cerkev kot živo telo, kot občestvo vernikov. Vendar pa ta dvom odpade, kakor hitro se zazre-mo v oltar in ambon. Oltar Iz teh dveh plošč se zopet dviga dvanajst stebrov, ki predstavljajo dva-najsi apostolov. Na teh dvanajst stebrov je zopet položena enovita lesena plošča, na kateri se bo darovala najsvetejša daritev. Razlaga kombinacije, ki jo arhitekt sporoča, je čisto preprosta. Dvanajsteri so bili prvi, ki so prisostvo-vali najsvetejši daritvi in tuđi sedaj bo-do poleg vernikov njene priče. Srednji dve plošci, med seboj loče-ni, sta povezani s križem. Leseni medaljon, na katerem je upodobljen sim-tol križa, je z dvema verižicama vpet v daritveno ploščo.« Nadškof dr. Franc Rode razlaga /branim vernikom, kakšen pomen ima ustanovitev pastoralnega centra. Ambon »Ambon je nekoliko višji od oltar-ja in je namenjen branju božje bese-de ter oznanjevanju. Tuđi pri njegovi izdelavi je arhitekt uporabil moč- Del množice, ki se je zbrala k ustanovni maši novega pastoralnega centra. Primer prodornega Virskega katolištva. (foto Rok Majhenič) no sporočilno govorico. Štirje stebri, na katere je položena zgornja plošča, predstavljajo štiri evangeliste. Zunanja dva stebra sta pomaknjena naprej, mednju je vde-lana lesena plošča, v katero so izrez-Ijani simboli štirih evangelistov. Ti simboli so: Evangelist Matej ima ćlo-veka, Marko leva, Luka vola, evangelist lanez pa orla.« Tako močna in slikovita ikonografija, kakršna je videti v kapeli, ne daje slutiti nič drugega kot poglobljeno in zavzeto resnost prebivaleev Vira, da nadaljujejo po zastavljeni poti. Središče vsakega pastoralnega centra in s tem tuđi vsake župnije je oltar, na katerem se daruje najsvetejša daritev. Preden pa se na njem daruje prava daritev, ga je potrebno iz-vzeti iz njegove svetne rata. Kaj to pomentf Dva izmed du-hovnikov prosita v litanijah vseh svetnikov za njihovo pomoč in var-stvo. Ljudstvo pa jima odgovarja. Po litanijah škof blagoslovi krizmo, ki jo bo zlil na oltarno mizo. Z njo škof nato mazili celotno oltarno ploščo, na kateri se bo darovala masa. S tem dejanjem maziljenja je oltarna miza izvzeta iz splošne rabe in namenje-na samo za bogoslužne namene. Po maziljenju s sveto krizmo dva duhovnika z belo platneno krpo obri-šeta daritveno ploščo in jo pregrne-ta z belim prtom. Kot vsaka stvar, ki je namenjena bogoslužju, ima tuđi ta oltar svojo sporočilno vrednost. »Oltar je sestavljen iz dveh delov. Spodnji del ali temelj oltarja je iz enovite plošče, na katero je postavljeno dvanajst stebrov. Ti stebri predstavljajo dvanajst Izraelovih rodov. Na polovici visine oltarja je arhitekt zopet položi! leseno ploščo in jo prežagal po horizontalni osi oltarja. Tako sta iz ene same plošče nastali dve. Plošci ponazarjata dve staroza-vezni tabli, na katerih so zapisane desetero božje zapovedi. S tako oblikovanim spodnjim delom arhitekt nehote in nevede sporoča tisto resnico, ki jo vsebujejo rabinski viri. ŠTEFAN ROZMAN Kip fatimske Marije v domžalski dekaniji Fatima je bila pred Marijinimi pri-kazovanji skromno mesto v osrčju Portugalske. Ime Fatima je arabskega izvora. Ljudska legenda izvira iz ča-sov, ko so v deželi prebivali še Arab-ci. Ime mesta je povezano z lepo /a-morsko deklico Fatimo, hčerko ma-verskega vezirja Alcacer do Sal. Ker se je hotela poroćiti s svojim izbran-cem, je morala prestopiti iz islamske vere v katoliško. Izvoljenec jo je na njeno prigovarjanje najprej ugrabil, kasneje pa se je dala sama krstiti. Pri krslu je dobila ime Oureana. Mozev oče je bil kralj v listi pokrajini in je mladoporoćencema za poroćno darilo dal mesto Abdegas. Kasneje so to meslo preimenovali v Ourem, ki leži šesl kilometrov od Fatime. Nevesla je kmalu po |x>roki umrla in njen mož je od žalosti stopil v benediktinski samostan; se prej pn je nad grobom svoje žene sezidal majhno Marijino cerkev, ki je še danes ohranjena. Zaradi priljubljenosti, ki jo je bila deležna mlada-žena, je kraj dobil ime Fatima. Viđenja so trajala od 13. maja 1917 do 13. oktobra 1917 Izjema je bil samo 1'). avgusl 19 17. Takrat so bili oćividd za-prti v most ni hiši. Prvi očividci Marijinih prikazovanj so bili: Luci ja Santos in njena bratranen Frančišek Marto in Hijacinta Marto. Od vidcev je danes živa samo Se Lucija; ta je leta 1948 s pape/ovim dovoljenjem stopila v redovno sku-pnost karmelićank v mestu Coimbri. la najstrožji ženski red je Lucija zapustila samo dvakrat: prvič leta 1967 ko je Falimo obiskal papež Pavel VI., in drugič lota 1982, ko je Fatimo obiskal sedanji papež Janez Pavd II. Prikazovanje je spremljalo več čude-žnih znamenj. Med najbolj odmevna spada sončni čudož. V teh prikazovanjih je bila očividcem sporu'ena trojna skrivnost: Prva je viđenje pekla. Druga skrivnost jf napoved druge svetovne vojne. [retja skrivnost pa Se ni v celoti objavljena. Sporočilo, ki ga je Marija dala trem olrokom, se glasi: molite rožni venec za spreobrnitev doveštva in zmanjšanje kazni. V svojih prikazovanjih Marija napo-vi'duje f)rihodnosl, ki se zdi zelo temač-na iti boleča. Vendar pa se v teh napo-vedih predpostavlja človekova želja po poboljšanju. Marija vedno izpostavlja željo po (jokori. Fatimska Marija v domžalski dekaniji Domžalska dekanija je bila ona prvih, ki jih je obiskal kip fatimske Marije. V vseh župnijah, v kalerih so kip sprejeli, so pripravili krajši kulturni program. Najlepši sprejem pa so pripravili v clobski župniji. Na križišču pri Bezjaku so dobski fa-rani iz rok prebivalcev Vira sprejoli kip Fatimske Marije. Po krajšem po/dr.iv-nem govoru župnika Vlada Pečnika so prisolni zapeli Marijino pesem. Procesija, s kipom Marije na čelu, je krenila proti cerkvi. Med procesijo so imeli Ijudje prižgane svece, prepevali so Marijine pesmi, peli litanije Matere Božji1 in molili rožni venec. Na cerkvenem dvorištu je Marijinemu kipu izr.i/il dobrodošlico član župnijskega svela. Med petjem so Marijin kip nesli v cerkev, v njej je bil krajsi kulturni program. Ob polnoči je bila masa v čast Marijinemu kipu, po njej pa celonočno češćenje do julranje maše. ludi slovo iz dobske župnije je bilo nekaj svojevrslnega. Uro pred predviđenim odhodom kipa iz župnije je župnik povabil prisotne k molitvi rožne-ga venca. Vendar to ni bil čislo navaden rožni venec. Ljudje so pristopali do kipa in molili. Po molitvi pa so svojega predhodnika prijeli za roko. Po lem je peldesel molivcev sklenilo krog okrog Marijinoga kipa. Po župnikovih tesedab je ta krog predstavljal živo povezanost faranov okrog Marije. Tuđi med molit-vijo rožnega venca so verniki prepeva-li Marijine pesmi. Tronut ki, ko je bila Marija med nami, so bili res nekaj posebnoga. Nima vsak rnožnosti, da bi odšel na romanjo v Lurd ali Fatimo. Vendar pa lahko le sprejeme primorjamo s procesijami v leh središčih. Marsikatero oči so se med Marijinim obiskom orosilo. ŠTEFAN ROZMAN Kipec Marije iz Fatime v domžalski cerkvi (foto Rok Majhenič) ISKRENE ČESTITKE! Zlatoporočenca Minka in Stane Lajevec V prijazni hišici, podobni tištim iz pravljice, s palč-ki in prijaznimi mucami na dvorišču, na Bobovniku, uradno Zgornje Koseze 16, živita zakonca Minka in Stane Lajevec, prijetna ćloveka, ki rada poklepetata in sta srečna, ker sta zdrava, ker ju imajo njuni naj-bližji in prijatelji radi in ker sta 21. junija praznova-la zlato poroko. V tihem. Iz petih desetletij skupne poti ništa želela delati »velikega pompa«. Praznovala sta skupaj z najbližjimi, ki so ju presenetili s poletom z letalom nad Slovenijo, s spomini, ki ju vežejo na mladost, na leta vojne, dni, ko sta se spoznala, odločila za skupno življenje in prehodila skupno živ-Ijenjsko pot, ki se je začela 21. juni ja 1947 Gospod Stane Lajevec se je rodil 31. 8.1918 na Bobovniku kot osmi otrok očetu Nikolaju in materi )ožefi, roj. Majdič. Oče je bil kovač, ki je iskal priložnostna dela v so-seščini, mati je gospodinjila. Ko je bil Stane star tri leta, mu je umri oče in mama je sama skrbela za številno družino. »Dva otroka v koš, dva za roke in je »letela« po vaši, ho-dila je v »tabrh« in se trudila, da bi kljub revščini živeli lepo,« se drobne zeničke rad spominja g. Stane in mi pokaže njeno fotografijo ter se v mislih pomudi ob njenem priza-devanju, da bi vsi njeni otroci, večkrat lačni kot siti, prišli do boljšega kruha. Zato je po končani soli na Brdu odSel v Smlednik, da bi se izučil za mizarja. Skoraj štiri leta je ostal pri »majstru«, vozil »cizo« iz Smlednika v Vižmarje in po končanem uku odšel v vojsko. Spomina se, kako je Ru-pniku delal devet mesecev na Blegošu bunkerje, ob kapitulaciji pa na Novi gori dezertiral in po nekaj dnevnem be-ganju prišel na Bobovnik, kjer so ga takoj našli Nemci in ga odpeljali najprej v Kamnik nato pa na »arbajt« v Dra-vograd, kjer je delal barake za vojsko. Ko bi moral v vojsko, se ji je izognil s poškodbo in končal v bolnišnici, kmalu pa je bil zaradi pomoči dvema prijateljema aretiran. Nemci so ga pretepli in ker »slovenski pes« ni bil »za ubit«, je bil za taborišče Dachau, kjer je ostal do konca vojne. Po vojni je bil leto dni pri »policajih« v Lukovici, 21. januarja 1946 pa začel delati v STOL Kamnik, kjer je ostal vse do upo-kojitve novembra 1972. Po vojni pravega prevoza v Kamnik ni bilo, v službo je odhajal peš, včasih s konji, s ko-lesom, kasneje tuđi s kakšnim tovornjakom, pa z motor-jem; navadno brez prave malice, »pobral sem kakšno jabolko«, se spominja, včasih je bil malica fižol, kava, prava malica sele veliko kasneje. Vsa leta je v STOLU čistil, »šlifal in limal stole«. Gospa Minka se lahko pohvali, da ima kar dva doma. Prvi je v sv. Andreju, kjer je 27 januarja 1921 prišla na svet kot hči matere Ane, ki se je kasneje poročila v Domžale. Minka je ostala pri stari mami in dveh tehta, ki so bile njene zveste spremljevalke vso mladost. Okoli hiše je bilo (in je še) nekaj zemljice tako »za kravco in dva prašička«, zato po končani soli v Moravčah ni odšla od doma, ampak je ostala pri stari mami in tetah ter skrbela za dom. Za na-daljevanje sole ni bilo časa (če bi bila še enkrat mlada, bi zanesljivo šla v solo), zato je obiskovala šiviljski in kuharski tečaj, svoje izdelke tuđi razstavljala, iz tega obdobja pa so tuđi spomini na petje v pevskem društvu, na nastopa-nje v igrah. Posebej rada se spomni nastopa v Sleherniku, kjer je sodelovalo več kot 50 mladih igralcev. Leta 1939 se ji je rodil sin Štefan Korošec, ki še danes skupaj z družino živi na domu pri sv. Andreju. Potom je bila vojna in gospa Minka se spominja sreče in veselja ob njenem koncu. Skupaj se spominjamo njunega prvoga srećanja, ko je bila pri sosedu ohcet. Ženila sta se Komparejeva in gospa Minka je pomagala v kuhinji, gospod Stane pa jo bil eden od svatov. Poznanstvo, katerega del so bili obiski pri brh-ki Minki iz sv. Andreja, vožnje s kolosi in druga sročanja sta 21. junija 1947 »kronala« s poroko. Cerkveno ju je v Moravčah |X)ročil župnik Franc Vrolih, rx) uradni žogen pa sta se v Kamnik odpeljala s konji. Le prijateljici Ivanki Brodar, ki je »zrihtala pike«, se lahko gospa Minka zahvali za lepo crno poročno obleko, enaka je bila tuđi obleka ženina, izmenjala sta srebrni »rinki«, ki ju nosita se danes. Po ohceti pri sv. Andreju se je gospa Minka preselila na Bobovnik, hkrati pa skrbela tuđi za svoj dom. Pri hiši so bili tuđi rojenci: Minka in njen sin, ki sedaj živi na Dolonjskem, pa Lojze in Vlasta, vsi radi pridejo na Bobovnik. Njuno skupno življenje je bilo prijelno, postro in vsake pridobitve sta bila posebej vesela. Tako sta elektriko dobila 1970. leta, vodo, do tedaj so imeli le kapnico, dve leti kasneje, letos sta se razveselila telefona. Rada imata izlete, zato sta si življenje lepšala z obiski hribov, znanih slovenskih krajev, do katerih sta se popeljala z motorjem, ki jo velika Ijubezen gospoda Staneta. Danes mu je sicer malo žal, ker ni nikoli naredil izpita za avto, ampak potovanja z motorjem so imela svoj čar in šo danes se rada spominjata, kako vćasih ništa uspela dobiti prenočišća in ju je jutranje sonce našlo pod kakšnim kozolcem. Pa še na dve stvari, ki ju spremljata v življenju, ne smem pozabiti: včasih sta bila nepogrešljiv par v narodnih nošah, ki ju še sedaj hranila in se spominjata, od kod vse sta dobila posamezne dele. Tako je marela od nekdanjega Tajca, hlače je sin Štefan prinesel iz Nemčijo, klobuk je bil od LJniversale in še kaj. Posebej slovesno je bilo ob otvoritvi Moravske ceste pred skoraj tremi desetletji. Spominjata so obiskov novih maš, različnih proslav in drugih slovesnosti, obujata spo-mine nanje, kjer nikoli ništa manjkala. G. Stane je četrt sto-letja praporščak ZZB NOV lukovica in bo šo, dokler mu bo zdravje služilo. Z zdravjem je pa tako, pravita: »Kar gre, ampak pri teh lotih je kar normalno, da te kaj vščipne.« G. Stane, ki je včasih rad plesal, še vedno rad obišče raz-lične slovesnosti, morda bo nekoč obiskal tuđi Dachau, gospa Minka je raje doma, ampak izleta v Rim, Vatikan in Padovo ne bo nikoli pozabila, prijetno se je spominjati tuđi tega, kolikokrat je bila botrica. G. Stane je včasih redno obiskoval Banjole, sedaj pa si zdravje krepita z obiskom fo-plic: in z dolom. Delo je zakonca Lajevec spremljalo od zgodnje mladosti in tuđi danes jima ga nikoli ne zmanjka. Gospod Stane postori vse okoli hiše, rad gre v gozd. Če dela ni, si ga poišče, trdi gospa Vlasta, moj sogovornik pa se le nasmeh- ne in o lem noče preveč govoriti. Rad posodi pred hišo, odide v gozd, se z mopedom zapelje do Moravč, potom pa spot poišče kakšno dolo. Okolica hiše jo urejena, onako tuđi cesta, ki jo rodno pometa in je sploh vedno zaposlen. Mama Minka brez svojo njivice pri sv. Andreju, kjer pridela vse, kar potrebuje, no more, kot ne moro brez prijateljev, ki jih ob tem srečujo. Do trgovino SPINA, kjor naj-deta vso, kar je potrebno, ni daleč in gospa Minka jo obišče spotoma. Vse drugo, vključno z obiski v uracJih v Domžalah uredila sin Štofan ali vnuk Stano, tako da avta nič ne pogrešata. Veselita se obiskov svojih najbližjih, med kate-rimi je zlasti dobrodošel sin Štefan, dva vnuka in pravnu-ka, nokdanji rejenci, prijatelji in znanci, vsi ti so volikokrat gostjo prijetne domačijo »pri Slavcu« na Bobovniku. Seveda nismo mogli mimo njunega prvoga poleta z avionom, s cimer ju jo prosenetil sin Štofan. Ni ju bilo preveč strah, pa se je gospa Minka vse eno trdno držala moža Staneta, da no bi »dol padla«, ampak kljub temu se je lo odio čila, da lotijo le nad Bohinjem, ne pa nad Triglavom, za kar je bilo tuđi po mnenju pilota mak« preveč vetrovno. Vnuk Stane je vse posnel in rada se pogledata po televiziji, šo enkrat ne bosta šla več:, morda pa - ob naslednji zlati poro-ki - se smejeta in povesta, da jima jo pilot obljubi!, da ju bo tedaj peljal zastonj. Rada se spominjala ludi svečane-ga kosila, obiska zbiljskega jezera, po katerem se je gospod Stane popeljal s čolnom, gospa Minka pa glodala labode. Bil je tuđi piknik in sploh je bilo nopozabno, prodvsem pa nepriča kovano! Vsakodnevno življenje zakoncev Lajevec je prijetno, v njem je veliko dola, narave in prijaznosti. lesta v giavnem domačo hrano, po kosilu malo počijota in zvečer gledata televizijo: dnevnik, oddaje o živalih in o naravi. Gospod Stane večkrat ponoći |x>gleda kakšen dober film na avstrij-ski televiziji, rad tuđi kaj prebere, prečoj časa mu vzame tuđi moped, ki je kljub častitljivi starosti še kot nov. Ko pogledata življonsko pot, sta zadovoljna. »Nisva bila razvajena,« pravita, in čo bo zdravje, bo v prihodnje lepo tuđi samo ob moževi pokojnini. »Ce eden mal' dobr' obrne, se da tuđi marsikaj prišparatj« pravi gospa Minka, ki hvali domačo hrano in zmerno življenje, hkrati pa oba skupaj vsem IjucJem želita veliko denarja, in da bi, podobno kot onadva, dočakali zlato poroko, saj jo to ros nekaj lopega, nepozabnoga. Spoštovana zlatoporočenca, Minka in Stane Lajevec, želimo vama, da bi bilo tuđi na vajini nadaljnji življenjski poti veliko prijetnih presenečenj ter lepih in nepozabnih dogodkov! VERA VOJSKA Domžale /bmnik SEPTEMBER KIMAVEC Človek zaupanja (Nadaljevanje s prve strani) Postali ste policist in komandir Postaje milice Domžale. Vaša človeška nota in vaš poklič mi ne gresta naj-bolj skupaj. Želei sem Ijudem pomagali. Sicer je bil tuđi stric v tem pokliču. Pogled na njegovo uniformo me je nenehno mamil in odločil sem se. Med leti šolanja sem se vselej vključeval v dejavnosti, ki so bile povezane z naravo. Pohodi do 35 km so bili normalna stvar. V pravo veselje mi je bilo to »peš raziskovanje« Slovenije. Na dopust tako v naših krajih nismo Sli, na izlete pa tuđi ne. To je bila res enkratna priložnost, da sem spoznal to našo lepo domovino. Kaj se vam zdi'v vašem pokliču najtežje? Največ energije gre, ko moraš prav krmariti med direktivo nadrejenih in lastnimi obćutji, željami terena in posamezni-ka. Tolaži me vendarle to, da vselej, kadar moram komu vzeti osebno svobodo, posku-šam to prej s pogovori prepre-čiti. Opozarjam in, če le ni posluha, potem moram ukrepali. Mislim, da dobro delamo, ven-dar ni pravega učinka, saj so kazni izrečene sele po več le-tih. Tuđi to dejstvo je zame te-žko sprejemljivo. Sicer pa so stalni spremljevalci mojega pokliča stresne situacije. Ste bili kdaj na kraju huj-še prometne nesreće ali ob kakšni drugi situaciji, kjer je bil udeležen vaš znanec? Na srečo ne, vendar pa me je nek drug udeleženec sprem-Ijal še mnogo noči po lem do-godku. Pri nesreći je bil vkle-ščen in je z glavo visel na-vzdol. Držal sem ga dvignjene-ga, (Jokler ga nišo resili pioče-vine. Bil je pri zavesti in njegove muke so mi segale globoko do srca še zelo zelo dolgo. Tuđi dogodek, ko je oficir JI A namenoma ustrelil mojega dobrega prijatelja, je pustil svoje rane. Družinski umor in samomor v Mostah pa me je pretresel, ko sem ugotovil, da je bilo umorjeno dekletce ravno toliko staro kot moja hči. Določe-ne asociacije so včasih obre-menjujoče za zasebno življenje. So se vam kdaj prestopni-ki tuđi zasmilili in ste jim pomagali? Prijeli smo dva otroka, ko sta kradla salame. Stara sta bila deset in enajst let. Ob pogovoru sem zvedel, da sta bila lačna. Slarejšega so starši pustili samega v Ljubljani in odšli za dva tedna v sosednjo državo. Pustili so mu le majhno vsolo denarja. Fant še nikdar ni imel opravka z denarjem, zato je bil kmalu lačen. Kupil sem živila, da se je najedel. Otroci se mi že od nekdaj smilijo, če so žrtve nespameti odraslih. Kaj bi storili, če bi bil od-visen vaš otrok? To sem se velikokrat spra-ševal. Upam, da do tega ne bo prišlo, saj imam že skoro odraslo dekle. Veliko sem se o tem pogovarjal z njo. Tuđi šok terapija je po mojem mnenju ko-ristna zadeva. Pokazal sem ji postopke umiranja na obroke in predočil dejstvo, da starih narkomanov ni. Osnovno vse-mu pa je, da ti otrok zaupa, da mu znaš prisluhniti, da se obrne nate, ko je v stiski. Če starši to zmorejo, potem bodo uspe-šni tuđi pri zdravljenju odvisni-kov, saj se bodo otroci oprli na-nje pri izhodu iz dna. Treba pa je najli vzrok, zakaj smo otroka izgubili. Pridružujem se vaši želji, da bi veliko staršev znalo pomagati svojim otrokom. Zaslužijo si to. Tako otroci kot njihovi starši. Življenje je tako kratko in tako težko, če so eni ali drugi s svojimi težavami sami. DARINKA GRUM DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE Več kot polovica rešenih vlog Poletje je minilo in Društvo iz-gnancev Domžale je že začelo uresničevati svoj program za jesenske dni. Še najbolj veseli dane najnovejši podatek o reševanju njihovih vlog, saj je doslej v okviru Upravne enote Domžale že rešenih dobra polovica od več kot 1000 vloženih zahtevkov za priznanje pravic žrtev vojnega nasilja. Če so člani društva lahko zadovoljni z reševanjem vlog na prvi stopnji, pa še vedno zelo poča-si poteka reševanje njihovih vlog na drugi stopnji v okviru pristojne-ga ministrstva. Društvo izgnancev upa, da se bodo zadeve ćimprej premaknile. V Juliju se je več kot 70 nekdanjih izgnancev in njihovih sorodnikov ter prijateljev napotilo na prijeten izlet po Gorenjski. Po obisku božje poti Brezje smo se ustavili pred Prešemovo roj-stno nišo v Vrbi in skupaj odrecitirali enega najbolj znanih sonetov O, Vrba, srečna, draga vas domaća. Znali smo ga vsi in se po kratkem postanku na-potili na Bled. Tu je bilo dovolj časa za sprehod ob jezeru, kratko okrepčilo in že smo se odpeljali na Pokljuko, kjer je bilo že vse pripravljeno za velik shod naslednji dan. Obiskali smo gro-bišča in prisluhnili dvema doživetima recitacijama dveh izgnank, v spomin na padle pa smo prižgali svece. Naša naslednja postaja je bil Bo-hinj, tu nas je pričakalo nekaj kapelj dežja, kar pa ni pokvarilo prijetnega razpoloženja udeležencev. Nato smo se odpeljali proti Begunjam do Drage, kjer smo med spominskimi ploscnmi poiskali talce z našega območja. Mar-sikatera solza sorodnikov se je zasve-tila v očeh sorodnikov in prijateljev, ko so obujali spomine na čaše pred desetletji. Po kratkem postanku pri gradu Kamen, na katerega so se po-vzpeli le najpogumnejši, smo se odpeljali do Muzeja Begunje, po njegovem ogledu pa si vzeli čas za obisk Avse-nikove domačije. Prve dni avgusta smo se izgnanci zbrali na spominski svečanosti v Zla-tem polju, tu smo počastili spomin na izgnane in požgane zlatopoljske vaši, Koreno, Hrastnik in druge kraje, iz ka-terih so med drugo svetovno vojno odpeljali ljudi v izgnanstvo v Nemči-jo in drugam. Društvo izgnancev Domžale bo svoje člane v oktobru popeljalo na obisk Ptuja in ptujskega gradu, obiskali pa borno tuđi druge kraje v tem (Jelu Slovenije. Spominska proslava v Zlatem polju V začetku meseta avgusta je minilo 55 let od požiga Zlatopolj-skih vaši in Korena. V spomin na ta tragični dogodek je bilo v Zlatem polju spominsko srečanje tamkajšnih krajanov, izgnancev, borcev Šlandrove brigade, Kamni-škega bataljona ter drugih udeležencev NOB. Povabilo |e bilo na-menjeno tuđi vsem Ijudem dobre volje. lni< ialivni odbor sta vodila g. Srećo Strehar iz Šentvida in g. Rajko Hatner s Prevoj. Š. D. Zlato polje sla zaprosila za pomoć in sodelovanje pri organiziranju prireditve. Že takoj po pr-veni scst.inku so menili vsi, da s skupnim dolom pripravimo in izpeljcmo to proslavo oziroma srečanje. Z veliko delavno vnemo smo se lotili pri-prav. Teli ni bilo malo. Delo smo si porazdelili in z veseljem postorili vse potrebno. Že teden dni pred slove-snostjo smo postavili visoke smreko-ve mlaje; ti so naznanjali bližajoči se praznik v spomin na žrtve in tragične dogodke teli vaši pred petimi deset-letji, nam, mlajšim rodovom, pa so lahko v o|x>min in razmišljanje, saj sta svoboda in mir poleg zdravja najvet" ji d;ir in bogastvo. Treba ju je obraniti in varovati. Clani društva smo se trudili, da po svojih močeh omogočimo čim- boljše počutje gostov. V prijetili družbi smo bili priče prenekateremu stisku rok in srečanju po dolgih letih. K boljši gostinski ponudbi so Svoj delež prispevale tuđi nekatere gospo-dinje iz teh vaši, saj so pripravile in ponudile pravi domaći kruh, sladite in vrsto drugih domaćih dobrot. Naj omenim, da nam je priznano gostišče Kovač iz Količevega omogoćilo kuha- nje in pripravu izvrstnega domaćega golaža. Ob tej priložnosti naj pouda-rim, da so prav vsi, ki so sodelovali pri delu za proslavo, zaslužili pohvalo. Lepo vreme je pripomoglo, da se je spominske slavnosti udeležilo veliko ljudi, iz raznih krajev naše domovine, organizatorjem pa omogoćilo lažje delo. za Š. D. Zlato polje T. HABJAIMIČ Častniški klub - srečanja vsako tretjo sredo v mesecu v stekleni dvorani Oranžerije v Mengšu. OBMOČNO ZDRUŽENIE ĆASTNIKOV DOMŽALE Občni zbor stanovske organizacije Združenje slovenskih častnikov je prostovoljna samostojna voja-škostrokovna interesna in stanov-ska organizacija. V njej je včlanje-nih 14.800 podčastnikov in častnikov, ki delujejo v skupno 59 ob-močnih ter občinskih združenjih. Člani obmoćnega Združenja slovenskih častnikov Domžale (79) so podčastniki in častniki slovenske vojske, ki prebivajo na območ-ju občin Domžale, Lukovica, Men-geš in Moravče, pripadniki stalne sestave Slovenske vojske pa tuđi tišti, ki so brez vojaške razporedit-ve. Osemnajstega junija so se se-stali na območnem zboru v sejni sobi občine Domžale; tu so spre-jeli statut, program dela in iz voli-li vodstvo ter organe območnega združenja. Na občnem zboru sta bila navzoća tuđi polkovnik Miha Butara, predsednik ZČS, in Janko Ljubič, sekretar ZČS. Ko so izvolili delovna telesa obćne-ga zbora in sprejeli poslovnik o delu obćnega zbora, so doloćili vsebino statuta in ga tuđi soglasno potrdili. Temeljne naloge združenja so sodelova-nje in vkljućevanje v razprave o stro-kovnih vprasanjih o obrambnem sistemu in sistemu zašćite ter reševanja, organiziranje in izvajanje strokovnih posvetov in seminarjev pa tuđi sode-lovanje z ustanovami, enotami in po-veljstvi Slovenske vojske. Poleg tega bodo ćlani obmoćnega združenja sodelovali tuđi pri drugih dejavnostih, ki prispevajo k utrjevanju obrambne pri-pravljenosti na obmoćju občin. Izje-mno pomembno je tuđi reševanje statusnih in socialnih vprašanj (ZČS nam organizirano pisarno pravne pomoći), popularizacija vojaškega pokliča ter varovanje ugleda podćastnikov in častnikov. Med dejavnosti pa sodi-ta še športnorekreativna dejavnost ter kulturno in družabno življenje. Iz programa dela združenja velja omeniti strokovna predavanja o Na-tu in njegovi preobrazbi, o civilnih vo-jaškib razmerjih, sodelovanje z ob-močnim poveljstvom Slovenske vojske Domžale in drugimi enotami MORS, strelska kondicioniranja, ogle-de bojnih tehnik in opreme tujih obo roženih sil (ćlani združenja so si že Za predsechika obmoćnega /druženja slovenskih ća'.tnikov DomZeilc y bil sof'Jrisrio i/voljen Dominik Crmek, /mcf',-t odhn-m so Tomo Mart, Lađo Gori-čan in Stane Kokalj, tiini (,{st nega rn/M>dišCd pa lane/ Otrin, Martin Pianko in Branko Žebovec. ogledali ameriško letalonosilko USS John F. Kennedy, ko je bila na obisku v Kopru 25. junija) in oglede vojaških vaj ter tehniških zborov Slovenske vojske. V Juliju so se člani združenja ude-ležili pohoda na Triglav, jeseni pa bodo odšli na pohod po »Spominskih poteh vojne za Slovenijo« v obćinah Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče. Vsi zainteresirani podčastniki in ćastniki z obmoćja občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravće se lahko vpišejo v ZSČ na sedežu združenja, Ljubljanska 36, Domžale. Redna srečanja s programom pa so v Častniškem klubu, vsako tretjo sredo v mesecu v stekleni dvorani (Oranžerije v Mengšu. Besedilo in slike SAŠO NOVAK SPOMINI, Kl NE ZBLEDIJO Spominsko srečanje v Zlatem polju Nemška okupacijska oblast je v letih 1941-1945 v imenu »utrjevanja nemštva« sistematično, z oboroženim nadzorom in z množičnimi transporti preseljevala iz Slovenije v tuja oko lja, največ v nemško, več desettisoč Slovencev; med njimi je bilo veliko izgnancev in taboriščnikov tuđi z območja nekdanje občine Domžale. Prve izgnance s tega območja so že v začetku okupacije odpeljali v Srbijo, kasneje pa so največ ljudi odpeljali v nemška taborišča. Območna organizacija RDEČEGA KRIŽA DOM/ALE Ljubljanska cesta 36 ISKRENA HVALA Območna organizacija Rdečega križa Domžale je na prošnjo Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane tuđi v mesecu avgustu organizirala krvodajalsko akcijo. V poletnih mesecih, ko je čas dopusfov, namreč Zavodu većkrat primanjkuje te dragocene tekoćine. Na povabilo Rdečega križa Domžale so se odzvali krvodajalci iz naslednjih podjetlj: TOSAMA DOMŽALE, HELIOS DOMŽALE, FARMA IHAN, LEK MENGEŠ, SARIO KOLIČEVO IN TRAK MENGEŠ. V akciji je sodelovalo već kot 200 krvodajalcev, ki se jim iskreno zahvaljujemo za njihovo humano pomoč, hkrati pa hvala tuđi vodstvom omenjenih podjetlj, ker so omogočili odsotnost iz podjetij. Se enkrat: ISKRENA HVALA! Območna organizacija Rdečega križa Domžale Z našega območja so izselili iz naslednjih krajev: Koreno, od koder so 8. julija 1942 odgnali mnogo vašča-nov v taborišča, 16 domačinov pa po-metali v gorečo vas; Hrastnik, od tam so 20. julija 1942 vse vaščane odpeljali v izgnanstvo, vas pa do tal požgali; zlatopoljskih vaši, kjer so 2. avgusta 1942 Nemci izvedli najvećje požige in izgone na našem obmoćju, saj so v taborišča odpeljali več kot 200 krajanov, požigali in uničili pa več kot 120 po-slopij. Vseh teh žrtev in drugih izgnancev, internirancev, beguncev ter vseh žrtev vojne so se ob 55-letnici največ-jih zločinov nemških okupatorjev na našem obmoćju spomnili na spominski slovesnosti v Zlatem polju v začetku avgusta 1997 Slovesnost je bila namenjena tuđi srečanju nekdanjih borcev Kamniške-ga bataljona in Šlandrove brigade; med številnimi udeleženci je bilo največ nekdanjih pregnancev. Ti so prisluhnili slavnostemu govorniku g. Raj-ku Hafnerju. Spomnil se je vojnih dni in poudaril pomembnost, da se spo-minjamo narodnoosvobodilnega boja, saj je pomemben del borbe Slovencev za samostojnost. V imenu nekdanjih izgnancev se je oglasil g. )ožet Kveder, spregovoril je o trpljenju izgnancev med vojno, pa tuđi o njihovih prizadevanjih, da bi končno dobili moralno in materialno zadošćenje, saj jim nihće ne more vrniti brezskrbne mladostne zagnanosti, moći srednjih let, starševske Ijubezni in umrlih svoj-cev. Zbrane sta pozdravila tuđi g. Anastazij Živko Burja, župan Občine Lukovica, ter predsednik g. France Cerar, predsednik Sveta KS Lukovica. V prisrčnem kultumem programu so poleg Godbe iz Moravč nastppili pevc i Moškega pevskega zbfjra Kulturno umetniškega društva (anko Ker-snik Lukovica, recitatorji Kulturnega društva »Priden možic« iz Kamnika, ućenci bližnje Osnovne sole )anko Kersnik Br(Jo, za prijetno razpoloženje pa so poskrbeli tuđi številni harmoni-karji in prizadevni ćlani domaćega športnega društva. Prijetno srećanje je minilo v obuja-nju spominov nekdanjih borcev, izgnancev in drugih žrtev vojne na ot> dobje druge svetovne vojne, na pre-stano trpljenje pa tuđi veselje ob vrnit-vi na domove, ki jih je bilo treba nanovo zgraditi. Spomnili so se skupaj preživetih dni, mesecev in let v razlić-nih taborišćih in na razlićnih bojišćih. Vse te spomine pa je prevevala ena sama želja, da se ćasi iz let 1941 -1945 ne bi nikoli več ponovili. V. Slavnostni govornik g. K,ijkf> Hjj Spomine na leta izgnanstva je obudil g. Jozef Kveder, predsednik Društva izgnancev Domžale. (foto: J. Novak) _9 10 SEPTEMBER KIMAVEC e obosme /lamnik Lukovica MmmWIQA NEPOVRATNA SREDSTVA Razpisi mimstrstev za dodelitev nepovratnih sredstev Poleti, med počitnicami, sta bila v Uradnem listu RS objavljena dva javna razpisa. V mesecu Juliju je Ministrstvo za kmetijstvo, go-zdarstvo in prehrano objavilo raz-pis za zbiranje zahtevkov za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova intervencij za celostno ure-janje podeželja in obnovo vaši za leto 1997 Občina Lukovica je prijavila šest projektov, in sicer: izde-lava projektne dokumentacije za kulturni dom in ureditev okolice v Krašnji, priprava dokumentacije za kanalizacijo v Krašnji ter ureditev trga pred cerkvijo sv. Tomaža v Krašnji. Drugi projekti se nave-zujejo na rekonstrukcijo lokalnih čest: Zlatenek-Gabrje, Krašnja-Konj, Obrše-Mala Lašna in |avor-je-Log. Odbor za oživitev Lukovice pa je pripravil dokumentacijo o sanaciji naselja Lukovica. Obmoćje Krašnje je vključeno v uvajalni del projekta celostnega razvoja podeželja in obnove vaši. Spre-jet je bil tuđi sklep občinskega sveta o imenovanju projektnega sveta za izdelavo razvoj nega projekta CRPOV in o sofinanciranju izdelave razvojne-ga projekta CRPOV za vas Krašnja. Za ostala območja žal ta projekt Se ni bil izveden. Tak projekt, ki bi predvideval ureditev in oživitev hribovskih obmo-čij, bi bil zelo dobrodosel. Zavedamo se namreč, da je ohranitev prebival-stva na demografsko ogroženem ob-močju izrednega pomena. V mesecu avgustu je bil objavljen javni natećaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih obmoćij v Republiki Sloveniji za leto 1997 Na ministrstvo je Ob-ćina Lukovica vložila pet projektov, od tega tri s področja obnove lokalnih čest (Zlatenek-Gabrje, Obrše-Mala Lašna in javorje-Log), po enega pa s podroćja telekomunikacijskega omre-žja (TKKO Blagovica) in vodovodne-ga sistema (vodovod Zlato Polje, II. faza). Oba razpisa imata stično točko v nuđenju finančne pomoći demografsko ogroženim, zapostavljenim, soci-alno-ekonomsko zaostalim območ-jem v Sloveniji. Težnja države je na-mreć zmanjšati lokalne in regionalne razlike v demografskem in ekonom-skem razvoju. Na drugi strani tuđi lokalne skupnosti, ki se lotevajo reševa-nja številnih razvojnih problemov, pri-čakujejo pomoć države. Ob tem pa st.1 postavlja vprašanje, kako bosta mi-nistrstvi razporedili svoja sredstva ozi-roma katere obćine bodo, glede na izdelana merila, dobile večji kos skupne pogače. TATIANA S. TELEFONIJA Telefoni za območje blagoviške centrale V teh dneh so na območju Občine pričeli kopati in polagati telefonski kabel, in sicer je to telefonska centrala Blagovica. Predviđeno je, da se krajevno omrežje obnovi po vseh vaseh srednjega dela občine, to je od Krašnje pa do Petelinjka. Do konca leta bo omrežje položeno. Če bo vreme služilo izvajalcu in bo vse normalno, bodo telefoni za novo leto zazvonili po domo-vih vseh zainteresiranih obča-nov. Torej bo zadovoljena ena od potreb sodobnega načina življenja tuđi v teh krajih, ki so bili ve-dno pozabljeni. Vsak bo imel možnost uporabljati telefon, saj je v današnjem času nepogre-šljiv. S tem borno uredili telefo-nijo in se približali evropskemu povprečju. Trenutno je pokritost s telefoni tako slaba, da ni vredno omembe. Kot veste, je bil že v spomladan-skem času zgrajen nov objekt v Bla-govici. Nekaj prostora je namenje-nega za novo telefonsko centralo; ta je že nabavljena. Torej gre vse po planu in Telekom spoštuje medse- ■ • --' .. trn W' wv- -<•-, w*Kr?•.- Začetek del pri polaganju telefonskih kablov ob cesti Blagovica-Češnji-ce foto T. C. bojne dogovore že iz preteklega leta, ko je bilo vse to načrtovano. Nić već ne bo težav za pridobivanje in-formacij in podatkov tuđi za te ob-čane. Vsak bo lahko samo dvignil slušalko in že pozdravil prijatelje, sorodnike, pridobil od njih novo informacijo in v nujnih primerih pokli-cal pomoć. Poudarjam tuđi, da smo za območje naše občine pridobili izvajalca, ki bo hkrati pričel izvajati dela na kabelski televiziji. To dela in financira območje iz svojih sredstev. Po izgradnji bo možnost priklopa na kabelsko televizijo. TV signal, ki je v Črnem grabnu slab, bo s to pri-dobitvijo rešen. Već o tem vas borno se obvestili. Predsednik komisije za izgradnjo telefonije: TOMAŽ CERAR ODDELEK ZA KOMUNALO OBVEŠČA Vzdrževanje javnih čest Med košnjo brezin na Vrhu nad Krašnjo foto T. C. Verjetno ste občani opazili, da se je v letošnjem letu nekaj dopolnilo pri delu vzdrževanja čest. Občina se je namenila nabaviti traktorsko bočno kosilnico, katera je namenjena za vzdrževanje brezin, z njo je možno (»kositi tuđi nekatere kanale ob cesti, pa tuđi meteorne kanale ob cestah in melioracijske kanale. Letos so prvič iz-vajali temeljito košnjo in kosilnica -mulčar je tako moćna, da seka tuđi grmovje ob cesti. Naslednje leto bo lažje in še bolje opraviti delo. Zato naprošam vse lastnike zemlji-šč in gozdov ob občinskih cestah, da ne puščajo preblizu čest raznega lesa in materiala, ker s tem otežujejo košnjo in povečujejo možnost, da se stroj hitreje pokvari. Danes je promet na naših cestah vedno gostejši in hitrejši. Obćina je dolžna vzdrževati ceste. Osnovni po-goj so varne ceste, kajti življenje je najvećja vrednota. V obćini imamo već kot 120 km aktivnih čest, po katerih se odvija lokalni promet. DEMOGRAFSKO OGROŽENI Obisk Zlatega Polja Zlato Polje je naselje pod Malolašenjsko planoto in kot širši zemljepisni pojem zajema vse vaši na planoti. V nekdanji domžalski občini je bilo območje, podobno kot vsi odročni kraji zapostavljeno. Posledica je današnja demografska ogroženost njegovih vaši. Sele nova lokalna skupnost je na ob-močju Črnega grabna začela skrbeti za razvoj vi-šje ležečih in teže dostopnih krajev. Dela so se pri-čela na izgradnji komunalne infrastrukture, ki bo pripomogla k ohranjanju prebivalstva, predvsem pa k nadaljevanju kmetijske dejavnosti in s tem kulturne krajine. Zavedati se namreč moramo, da imajo danes tuđi prebivalci podeželja potrebo po modernem, urbanem načinu življenja, ki ga pona-vadi uspešno prilagajajo podeželski socialno-eko-nomski strukturi. Prve učinke prizadevanj za izboljšanje življenjskih razmer opazimo, ko se peljemo po lepi asfaltirani cesti do Zlatega Polja. Cesta se dvigne do 7(X) m nadmorske visine. Območje je hribovito in zelo razgibano, zaradi ćesar so življenjske razmere težje. Da bi prebival-cem čim bolj olajšali življenje, so predstavniki občine, v tesnem sodelovanju / domaćini že v letu 1995 začeli z velikopotezno investicijo, to je izgradnjo enotnega vodovodnoga sistema. Lahko bi se ironično izrazili, da je bil že skrajni čas, kajti vodovod v današnjem času predstavlja osnovno življenjsko dobrino. Poleg tega je voda iz obstoječih vaških vodovodov največkrat neure-jena in morda ćelo kakovostno oporečna. Na osnovi hidroloških raziskav in razpoložljivih podatkov o zajeti vodi iz karbonatnega vodonosnika, ki je v tektonskom stiku s klastiti, so izdelali vrtino do globine 150 m. Projektant, Hidroinženiring d.o.o. iz Ljubljane, je izdelal projekt vodooskrbe KS Zlato Polje. Projekt izvajajo v dveh fazah. V prvi, ki je že končana, so vodo napelja-li do naselja Mala Lašna, v drugi pa se dela nadaljuje-jo v naseljih Preserje, Obrše, Trnovče, Podgora, Zlato Polje in Brezovica. Za drugo fazo je že pridobljeno gradbeno dovoljenje, izvedli so tuđi javni razpis za izbi-ro izvajalce za oskrbo s pilno vodo, objavljen v Uradnem listu RS. Nanj so se prijavili štirje ponudniki, med katerimi je bil izbran kot najugodnejši, Utrip d.o.o. iz Trzina. Izvajalec je do danes napeljal glavni cevovod od vo-dohrana 100 m'- v vsaki vaši stoji tuđi hidrant za požarno vodo. Vodovod je dolg 4,5 km, zmogljivost pa zna-ša 5 l/s vode. V jesenskom času načrtujejo izgradnjo hi-šnih priključkov v nekaterih vaseh. Vseh gospodinjstev, ki čakajo na priklop, je 73. V letošnjem letu naj bi bila dela končana okoli 80%. Investicija bo predvidoma zaključena v prihodnjem letu. Skupna vrednost investicije v II. fazi je 37 milijonov, od tega bodo v letošnjem letu porabili okoli 70%, v letu 1998 pa še ostalih 30% sredstev. Poudariti je treba, da to nišo samo sredstva občinskega in republiškega proračuna, temvečtudi krajanov, ki so zavzeto sodelovali tuđi z lastnim delom. Ko ćlovek odhaja iz zlatopoljskega konca Črnega grabna, dobi obćulek, da se v te odmaknjene kraje zo-pet vrača živahno življenje. Največ zaslug za to imajo posamezniki, katerim zaostajanje v razvoju domaćega kraja najbolj seže do srca in jim zato nobeno skupno delo ni odveć. Želimo si lahko le, da bi bilo takšnih ak-cij v bodoče še već. Prebivalci posameznih vaši se mo-rajo zavedati, da bo le lastna iniciativa obrodila sado-ve TATJANA S. Vzdrževanje hudournikov V letošnjem letu so v strugah hudournikov sanirali nekatere kritične odseke. Večje vode so ob na-livih divjale po strugah, uničevale brezine in s tem prizadele škodo na kmetijskih površinah kot tuđi infrastrukturi. Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane, ki je za-dolženo kot upravljalec hudournikov v Črnem grabnu, je del sredstev iz svoje dejavnosti namenilo za obnovitev na kritičnih delih. Na področju urejanja hudournikov in vodotokov je še veliko ne-urejenega in nevzdrževanega. Vendar so sredstva omejena, zato ni možno zadostiti vidnim potre-bam. Potrebno bo tuđi uvesti nekatere ukre|x? za preprečevanje odmetava-nja odpadkov v struge hudournikov. Do takšnega poćetja obćani nimamo nobene pravice. Varstvo narave je temelj našega bivanja, zato nimamo pravice, da to bogato dobrino uniču-jemo našim prihodnjim rodovom. ODDELEK ZA KOMUNALO Nove pregrade na potoku jelnščica, foto T. C. Gorjača hvali Previdnost ni nikoli odveć. Zato pazite! Foto: V. K ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV Komunalno stanovanj-sko podjetje Domžale bo v mesecu oktobru odvažalo kosovne od-padke iz gospodinjstev v občini Lukovica dne 27. in 28.10.1997. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo: odpadni gradbe-ni material, veje in posebni, oziroma nevar-ni odpadki. Odvozi bodo opravlje-ni na dan rednega odvoza komunalnih odpadkov v okviru navedenega termina. KSP p.o. DOMŽALE OBČINA LUKOVICA OBČINSKA UPRAVA Lukovica /lamnik SEPTEMBER KIMAVEC 11 KUD AGITATOR Poletni festival Ob zaključku poletnih počitnic za osnovnošolce in srednješolce smo pripravili manjši festival, v katerega smo vkljurili ples v petek in šport v soboto. Vse skupaj naj bi potekalo v naravi (Rokovnjaški gozdiček in igri-šče na Brdu), vendar nam je vreme v petek tako ponagajalo, tako da je ples potakel v kulturnom domu Lukovica. Ob koncu bi lahko rekli Se ena uspe-šno izpeljana prireditev, če bi ne bilo čisto na koncu prišlo do incidenta. Tega pa nišo povzročili tuknjšnji mladi obi-skovalci, temveć skupina »turistov« iz Blagovice. Ti so obmetavali deejay-a s pločevinkami, zaradi tega je bil ples tuđi prekinjen za nekaj minut. ()b koncu zabave, ko so se vsi že odpravili domov, so se vrnili in zopet grozili s pretepom, razbili več steklenic, tako zunaj kot zno-traj dvorane. Nazadnje so si »sposodili« še nekaj pijace in hrane za popotnico, kot da bi že ne bili dovolj vinjeni. Res so se lepo predstavili in pokazali vso svojo surovost. Zopet se je izkazalo, da va-ška Ijubosumnost ne pozna meja in se uspešno prenaša iz roda v rod. Tradicija naj se torej nada I ju je, pa čeprav za ceno razvoja Črnega grabna. Najbolj žalostno pa je, da jo zaradi takšnih po-sameznikov skupijo tuđi nedolžni. Pa |xjstimo sedaj to, saj ni vredno izgubljali ix'sed, in se vmimo k festivalu. V soboto smo |X)|X)ldan pripravili turnir v malem nogometu in košarki, ki pa ni bil tako obiskan. Morda je krivo dejstvo, da so bili vsi po zabavi prejšnji večer še v po-steljah ali pa ni bilo zvenečnih nagrad. Ljudje pač nismo več vajeni tekmovati zgolj za slavo, temveč le Se za denar. Naj živi materializem! Medtem ko se je za »slavo« potegovalo nekaj košarkar-skih ekip, je edina ekipa (poleg ekipe našega društva) izginila neznano kam. Ker smo o teoriji, da so se nas ustrašili, zaradi naSega (ne)znanja nogometa moćno dvomili, smo Se nekaj časa zrli v nebo in se spraševali, ali nišo imeli morda prstov vmes »Sivci«. V koSarki je tako zmaga odSla v Lukovico. Andraž Divjak, Grega Čuričija in Tomaž Cabro-vec pa so dokazali, da so trenutno naj-boljši. Tako se je ta festival(ček) končal in upamo, da nam ne bo treba reći: »prvi, zadnji in nikoli več!« Za konec naj se se zahvalimo vsem, ki so omogcx hoda upoštevati pravila varne hoje in paziti na druge udeležence v prometu povsod, kjer poteka lokalni promet. Vsak pohodnik mora OBVEZNO prehoditi le pot, ki je označena in na kateri bosta dve kontrolni točki za odtis žiga. Za morebitne izgubljene predmete organizator ne odgovarja. VSE UDELEŽFN-CE POHODA VLJUDNO NAPROŠAMO, DA VARUJFJO (XJZDOVF PRED POŽARI IN POSVEČAJO POZORNOST SKRBI ZA NARAVNO OK( )l JF! Predsednik IO ŠD Krašnja ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA Razpis 12. teka za krof ORGANIZATOR: ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA, 1225 Lukovica GLAVNI POKROVITELJ: GOSTINSKO PODJETJE TROJANE SOPOKROVITELJA: OBČINA LUKOVICA IN ŠPORTNA ZVEZA DOMŽALE DATUM: NEDELJA, 5. oktobra 1997 S STARTOM VSEH KATEGORIJ OB 11. URI PRIJAVE: OD 9.-10.30 URE PRI GASILSKEM DOMU V KRAŠNJI PRIJAVNINA: 500,00 SIT (dečki in deklice v vseh kategorijah prijavnine ne plača jo.) DOLŽINA PROGE: 2000 m za kategorije deklic in dečkov 8500 m za vse članske kategorije KATEGORIJE: a) deklice in dečki - letnik 1984 in mlajši b) deklice in dečki - letnik 1982 in mlajši c) članice in člani - do 25 let d) članice in člani - od 25 do 35 let e) članice in člani - od 35 do 45 let f) članice in člani - od 45 do 55 let g) članice in člani - nad 55 let Organizator je glede na predhodne teke letos konkurenc o povećal za tri sta-rostne kategorije. NAGRADE: Za prvi tri mesta v vsaki kategorij - medalje Za najhitrejšo članico in člana - sporninsko darilo Za najstarejšo in najstarejšega udeleženca - spominsko darilo Za najmnožičnejšo udeležbo (klub, KS, šola...) - pokal Vsi udeleženci teka pa prejmejo: spominski obesek, čaj in okusen krof Gostin- skega podjetja Trojane. OSTALO: Udeležbo na teku priporočamo le redno vadečim rekreativkam in rekreativcem. Vsak udeleženec nastopa na lastno odgovornost. Za garderobo organizator ne odgovarja. Predsednik IO ŠD Krašnja! SOLSKI KOTICEK • SOLSKI KOTICEK • SOLSKI KOTIČEK Za večjo varnost šolarjev Že v šolskem letu 1996/97 so se v občini Lukovica dobro pripravili na začetek novega šolskega leta. Tuđi za to šolsko leto so se temeljito pripravili ter po svojh močeh in z razpoložljivimi finančnimi sredstvi po-skrbeli za varno pot v solo. Poleg letakov, ki so jih razdelili po gospodinjstvih v občini, ter panojih ob ce-;ti, ki voznike opozarjajo na pričetek šolskega leta, so k sodelovanju povabili policijski postaji DOMŽALE in GRIČ, ki naj bi z radarskimi kontrolami ob začetku in koncu pouka upočasnili promet skoz CRNI GRABEN, sicer pa že sama prisotnost policislov preventivne} deluje na udeležence v prometu. Pomladili pa so tuđi vozni park. V ta namen so pri servisu Debevc v Mengšu kupili kombinirano vozilo VOLKSVVAGEN TRANSPORTER za prevoz.oseb in stvari. Poleg šolarjev pa bo verjetno vozil tuđi športnike O. Š. na razna tekmovanja. Vsem udeležencem, posebej pa vsem voznikom otrok v solo, želimo čim večje število varno prevezenih kilometrov. Komisija za varstvo v cestnem prometu občine Lukovica DRAGO JUTERŠEK 12 SEPTEMBER KIMAVEC /lamnik Lukovica JUBIL&JNO LJETO 1997 Kersnik Podlimbarski 1852-1897 1852-1917 Osrednja proslava ob 100. obletnici smrti Janka Kersnika (Nadaljevanje s prve strani) Nešteto podrobnosti je še, toda začelo se je in tuđi vreme je bilo vsem skupaj naklonjeno. Po nagovoru župana in podžupana, ki je poudaril po-men praznovanja obletnice smrti pisatelja, je spre-govoril slavnostni govornik. Profesor doktor France Bernik, literarni zgodovinar in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je sam tuđi zbral in uredil 6. zvezek zbranih del Janka Kersnika korespondenco, je vsem pristopno, enkrat-no opisal lik pisatelja. S svojim govorom, ki ga je poslusalstvo z veliko zbranostjo poslušalo, je pri-bližal to enkratno večstransko osebnost, ki je kot realističen pisatelj postavil velik kamen v mozaiku slovenske kulture. Predstava, ki se je nadaljevala, je bila izbor pisatelje-vega dela in osebnosti. Tovrstno izbrano besedilo izpod rok Helene Giacomelli, ki ga je poleg obeh povezoval-cev interpretiral v liku pisatelja Kersnika gledališki igra-lec Boris Kerć, se je pretakalo iz prizora v prizor. Zdaj Rokovnjači - TD Lukovica, čitalnica - Domžalski komorni zbor, pevci v čolnu na jezeru - Kamniški koledni-ki, Mačkova očeta KUD lanko Kersnik in šarmantni ple-salci plesnega centra Fredi iz Ljubljane. Ves scenski prostor je preprosto živel in dihal. Vse dogajanje se je smi-selno in domiselno prepletalo. Pri uspehu predstave scenarista in režiserja Alojza Stražarja ni kaj dodati. S to proslavo je samo se potrdil svoje izjemne kvalitete in sposobnosti. Spet je zazvenela Ipavčeva Serenada in minil je lep večer, poln zanosa in kvalitete. Koliko dela je bilo vlo-ženega v to, vedo le člani in vsi, ki so sodelovali pri pri- NA OBČINI LUKOVICA SO VAM NA VOLJO FOTOGRAFIJE IN VIDEOKASETI Z ODPRTIA RAZSTAVE IN OSREDNJE PROSLAVE, 6. SEPTEMBRA 199} NA BRDU PRI LUKOVICI pravi tega za Občino Lukovico velikega projekta. Vse prireditve, še posebej osrednjo proslavo ob 100. obletnici smrti pisatelja janka Kersnika, smo bili do-Ižni pripraviti. Dolžni, do pisatelja, našega rojaka, pred-vsem pa dolžni storiti to za sebe, ki nam kulturne in narodne zavesti še kako primanjkuje. Proslavo je poleg drugih pomembnih gostov s svojo prisotnostjo počast i I tuđi predsednik državnega zbora g. janez Podobnik. »Minister Školć pa nić...« Pristojna ministrstva, kot tuđi stanovsko Društvo slovenskih pisateljev se na dopise in vabila nišo odzvali. Očitno jim ražen njih samih ni za nič dosti mar. Škoda. Bo pa kdaj drugič bolje. Želimo si lahko le, da se bo kdaj ob podobni priliki na Brdu spet kaj dogajalo, saj kraj naravnost vabi. BENORAIN Številne celoletne kulturne prireditve v jubilejnem letu, ki so zaznamovale 100. obletnico smrti pisatelja Janka Kersnika in 80. obletnico smrti pisatelja Frana Maslja Podlimbarskega, so dosegle vrhunec z osrednjo prireditvijo na Brdu in v Krašnji. Razvejen projekt je zahteval veliko osebne zavzetosti številnih občanov, namenska tinanćna sredstva in veliko moralno odgovornost do slovenske kulture, zato izrekam JAVNO ZAHVALO Kulturno umetniškemu društvu Janko Kersnik Lukovica Turistićno olepševalnemu društvu Lukovica Kulturno umetniškemu društvu Fran Maselj Podlimbarski Krašnja Osnovni soli Janko Kersnik Brdo Udeležencem in organizatorjem 2. Ex Tempora Brdo 97 Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in njenemu predsedniku dr. Francetu Berniku Likovnemu zgodovinarju prof. dr. Gregorju Kocijanu Posebno zahvalo in priznanje izrekam Odboru za počastitev jubilejnega leta in g. Alojziju Stražarju ter vsem Kersnikovim sorodnikom. Iskrena hvala vsem organizatorjem in vsem, ki ste kakorkoli neposredno ali posredno sodelovali in pripomogli k dostojni podobi kulturnozgodovinske identitete občine. Hvala vsem ljubiteljem in podpornikom kulture! Vse te dejavnosti so nas povezovale, človeško zbliževale in potrdile našo domačijsko in narodno zavest. Vaš župan ANASTAZIJ ŽIVKO BURJA Stric Andrej pa razmišlja o svojem zakladu (slika levo). Nasproti sta si stali dve stranki: hribovska in dolin-ska (foto R. Costič) Po gledališki predstavi Potresna povest Fran Maselj Podlimbarski. Kclo je bil ta človek in pisatelj? Crtico Kako sem prvikrat romal (na Limbarsko goro) je na-pisal Nejčetov Frančisek, Ivan Gorča je pisatelj Gorskih po-tokov, v zadnjem objavljenem delu Rex Sadomae in kasneje zaplenjenih nadaljevanjih se je skril za ime lože Vesel, največ-krat in že od dijaških let pa Podlimbarski. OŠ JANKO KERSNIK BRDO Razstava o Janku Kersniku Proti zapadu se odpira razgled na sirno mengeško ravan, v katere daljnem ozadju se bleste gorenjske planine z orjaskim Triglavom: proti severu se dviga Grintavec izza tuhinjskih hribov, na jugovzhodu pa vidiš prijazno Limbarsko goro in lep del krasne moravske doline s temnoobraslo Javorščino v ozadju; in kadar v pozni jeseni in pozimi leži megla zdolaj do srede hriba, sije tu gori gorko, jasno solnce in iz be-lega meglenega jezera kipe daleć, daleč tja do no-tranjskega Snežnika le temni vrhunci višjih hribov kakor otoki v morju. Tako je opisal svoj rojstni kraj, divno brdsko pokrajino, eden največjih slovenskih pisateljev - Janko Kersnik. Na osnovni soli janka Kersnika smo pred osrednjo proslavo ob 100-letnici smrti lanka Kersnika odprli stalno raz-stavo njegovih del. Na to razstavo se je naša šola začela pripravljati že v lan-skem šolskem letu. Ker vemo, da je Kersnikov rojstni dom uničen in ni nikjer njegove spominske sobe, smo se na pobudo šolskega turističnega krožka pod vodstvom ga. Fli-sove odločili, da borno na soli poskušali urediti stalno zbirko o Janku Kersniku. Kar veliko č^sa in truda sva kot slavistki vložili v to, da je nastala to razstava. Preden sva začeli z delom, sva se najprej pogovorili, kaj vse bova naredili. Janko Kersnik je imel 9 otrok, sin Anton, ki je podedo-val grad, pa tuđi 9 otrok (Kersnikovi vnuki). Najprej sva obiskali in se pogovorili s Kersnikovimi vnuki, ki so še živeli v gradu. Kar veliko sva izvedeli pri njih, videli sva tuđi nekaj stvari, ki so jih imeli na gradu. Ker so partizani I. 1943 požgali grad, je v njem ostalo še veliko Kersnikovih stvari, ki so izginile ali pogorele. Ker je bil Janko Kersnik tuđi notar in sodnik na Brdu, sva odšli po okoliških vaseh in sva spraševali ljudi, će imajo ka-kšen notarski zapis, ki ga je napisal, overil in podpisal Janko Kersnik. Dobili sva kar precej teh dokumentov. Zanimivo jih je prebrati in pogledati njegovo pisavo, ki bi bila lahko vzgled vsem nam. Tuđi njegovo izražanje je zelo zanimivo, bogato, razumljivo in primerno za današnjo rabo. Poizvedovali sva tuđi o zgodovini gradu pred Kersni-kom in po Kersniku. Pomagal nama je g. župnik Andrej Svete s Statusnimi knjigami. Pri zbiranju gradiva iz NUK-a in iz domžalske knjižnice nama je pomagala ga. Danica Juhart. Najino delo še ni zaključeno. Zaenkrat je to razstava, ki je namenjena samostojnemu ogledu. Če zbrano pregledaš stvari, lahko najdeš marsikaj zanimivega, novega in pouć-nega, ćesar ni v današnjih knjigah. Tuđi profesor literarne zgodovine, dr. Gregor Kocjan, je izjavil, da je ta razstava do sedaj ena najpopolnejših o Janku Kersniku. Kar nekaj šol nas je že obiskalo. Odhajali so z razlićni-mi vtisi. Većina je vodstvo po Brdu in ogled razstave pohvalila, nekateri pa so izrazili željo po vodeni razstavi z uč-nimi listi. Dopuščava vse možne kritike in potrudili so bova, da stvari, ki so še nedodelane, izboljšava. Skušali bova pripraviti učne liste, ki bodo ućence popeljali po razstavi, da jim bo le-ta postala bližja in zanimivejša, ter da bi si od tega tuđi kaj zapomnili. Poleg najine razstave si lahko ogledate zanimiv prikaz fotografij Brdo danes, ki ga je pripravil g. Franc Divjak. Zra-ven vsega tega pa so tuđi otroški likovni izdelki na isto temo. Pripravila in uredila jih je ga. Marina Kajbić. S svojimi umetniškimi slikarmi je g. Jerman popestril otroško razstavo. Med vsemi risbami in slikami pa vas caka zanimivo branje mladih ustvarjalcev od 1. do 4. razreda. Prav posebno mesto pa je bilo namenjeno našim šolskim glasilom, ki jih je uredila in zbrala ga. Zdenka Pengal. Vse skupaj pa ne bi uspelo, zato velja vsa zahvala ga. Stani Stoparza finanćno pomoć in vso podporo pri na-jinem delu in g. Marjanu Veselu za tehnićno izvedbo. Zahvaljujeva se še vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je razstava uspela, obenem pa vabiva vse, ki razstave še niste videli, da si jo lahko ogledate v popolni celoti do 6. oktobra 1997 Razstava je odprta vse dopoldneve in po poldne od 16. do 18. ure. JANA KOVIČ in IRENA OREHEK Mati je sanjala, da bo kdaj njen France, ki Ra je rodila 2111.1852, zapel v krašenjski cerkvi novo mak>. Sam je želei postati profesor. Uso-cla pa je hotela, da je bil vse življenje vojak. Opravil je izpit /a račun-skega častnika in napredoval vse ob stotnika prvega razreda. Službo-val je v številnih tujih krajih, bil je kakor ptica selivka, danes tukaj, jutri tam. Neizmerno pa si je želei, da bi prišel domov. V starih zapiskih je zapisal: »Takrat naj bi umri, ko pridem spet na slovensko zemljo, po-kleknem nanjo in jo poljubim.« V tujini se je pogosti) spominjal matere. Ljubezen do nje ga je spod-bujala k slovenskemu pisanju: »Najveć sem pisal zato, ker sem se bal, da sicer pozabim na tujem jezik, ki mi je sveta zapuščina po materi. Njen govor sem si hotel obraniti kot drag spomin in zato sem pisal v njem.« Svojih spisov ni nosil še mokrih v tiskamo in ni bil med tistimi pi-satelji, ki so pisali od številke do številke in so jih morali uredniki pri-ganjati za nadaljevanje. Marsikatera povest je ležala već let v njegovi mizniri, preden jo je dovolj predelal, da jo je objavil. Kljub temu pa obsega njegova zapuščina crtice, potopise, povesti in roman Gospo-din Franjo, zaradi katerega je bil 3. junija 1916 pregnan v Pulkavo. Pregnanstvo je Podlimbarski zelo težko prenašal. Smel je le 5 km stran od naselja, vsak njegov korak je bil pod tajnim orožnikovim nad-zorstvom. Prošnje, da bi se smel vrniti v blizino rojstnega kraja, so bile zavrnjene. Njegovo zdravje je postajalo vedno krhkejfe. Islega dne, 19. septembra 1917 ko je umri, je prispel potni list in dovoljenje, da se srne preseliti v Celje. Vendar tega ni prebral. Zaradi vojne ga nišo mogli prepeljati domov. To se je zgodilo kasneje. Pokopan je v Ljubljani. Spo-minska plošća na Nejćetovi hiši pa je bila odkrita 11. 9.1921. Ob ot-voritvi se je zvrstilo veliko število uglednih Slovencev, med njimi se ga je s loplimi besedami, polnimi spoštovanja, spomnil njegov prijatelj Ru-dolf Maister. f )semdeset let po njegovi smrti pa smo se ga Krašnjani spomnili na poseben naćin. Na prostem pred obnovljeno cerkvijo svetega Toma->a in obnovljenim župnišćem smo zaigrali njegovo Potresno povest. To je bila krstna uprizoritev, saj jo je dramaturg Jernej Novak drama-tiziral za nas. Veliko časa je bilo vloženega v predstavo, ki smo jo petkrat ponovili. Tuđi na zadnji predstavi je bila tribuna polna gledalcev, to pa je potrdilo naše prepričanje, da smo storili prav, ker smo se lotili uprizo-ritve povesti, ki je naša. Spoznavati življenje naših prednikov pomeni bogatiti sam sebe. će ne poznaš preteklosti družine in kraja, v kate-rem živiš, ne boš znal ceniti sedanjosti. Sama (ežko ocenjujem predstavo, menim pa, da je bil to za vsa-kogar, ki jo je videl, dogodek, o katerem je lahko premišljeval, se o njem pogovarjal še potem, ko je odhajal. Predvsem pa bi se rada zahvalila vsem igralcem, ki so predstavo oblikovali, tuđi tištim, ki so brez besede, le z gibi in z baklami dodali predstavi poseben čar. Hvala tuđi vsem tištim, ki ste izdelovali kulise, rekvizite, sešile obleke, skrbeli za glasbo, svetlobne efekte, pomagali urejati promet in poskrbeli, da smo se imeli po predstavi prijetno. Procesijo pa je zelo popestrila gasilska godba iz Kamniške Bistrice. Brez dramaturga Jerneja Novaka in režiserja Petra Militarova pa prav gotovo te predstave v Krašnji ne bi bilo. Obema iskrena hvala, ker sta verjela, da smo v Kfašnji pripravljeni sodelovati in izpeljati predstavo do konca. Krainjani, noć za noćjo ste tri tedne doživljali potres. Veliko ste zclržali! Hvala vam, ker se niste razburjali in prihajali na vaje, naj damo vendar že mir. Vemo pa, da sta imela najmanj miru gospod župnik in najbližja soseda Mikina. Hvala vama za potrpljenje! Vera BeguS V ZNAMENJU JUBILEINEGA LETA Rokovnjaški tabor'97 (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Napotil sem se v obnovljen in povećan rokovnjaški brlog, ki je med drugim nudil odličen rokovnjaški golaž ter odojka, ki ga je na ražnju mojstrsko vrtcl gospod Jože'Josipović z Doba. Tik pred vhociom v brlog je v improvizirani stari kovačiji kovač gospod Bozo IJmoni, prav tako iz Doba, ravnokar pripravil pod-kev in pričel kova! i konja, ki pa se je ob vsakem strelu f ranco-skega topa v primerjavi s kozami tako vznemiril, da ga je moj-ster skupaj z rokovnjačem, ki je nogo držal, le stežka umiril in podkoval. Mimoidočego rokovnjača sem pobaral, ali je mogo-če, da v vsem Črnem grabnu ni nobenega kovača, ki bi bil pripravljen podkovati rokovnjaškega konja in za to je moral priskočiti n^ pomoć kovač iz sosednje, bolj mestne občine. Da jih že imajo, je hudomušno odgovoril menda sam Grogov pomoćnik, in to kar već dobrih kovačev, vendar so bili prav ta konec tedna eni službeno zadržani, drugi pa tuđi »zadržani« - kar tako. Počasi sem se vračal proti osrednjemu prireditvenemu prostoru, na katerem je bilo vedno već obiskovalcev. Do zob obo-rožena franeoska vojska v modro belih uniformah se je med-lem že dobro utaborila med že omenjenimi kozami in gasilci. Med nastopajočimi skupinami je vztrajno pobirala davek kar v naturalijah in vmes srdito streljala s topom. Poveljeval jim je čo-kat, napoleonsko nizke rasti zelo prizadeven in nadvse strog 00-veljnik, ki ga je, kol se za tište čaše spodobi, ves čas spremljala brhka metresa. Vsi Francozi s poveljnikom Silvom Resnikom vred sodelujejo na prireditvi že deset let in so člani turističnega društva »Jelka« iz Spodnjih Lok, imajo pa le eno veliko smolo, da še nikoli nišo premagali rokovnjačev. In tuđi tokrat kljub si-jajni. oborožitvi nisem verjel, da bo kako drugače, kajti opazil sem, da so jih ti že ves čas od daleć opazovali. Najbolj drzen pa se mi je zdel 1 isti rokovnjač, ki se je smukal le nekaj metrov stran od Francozov, za kamuflažo pa je med veselimi pletilja-mi iz Krašnje nadvse spretno pletel svojo kito... Prepričan sem bil, da je tako sprelen in hkrati drzen lahko le sam Groga, pa sem se motil - klicali so ga Gabrovc. V civilu je, kot sem pozneje zvedel, voznik »kambusa«. Vse to je kazalo, da se nekaj kuha in postaja vse bolj nevarno. Zato sem se pričel hitreje vračati. Mimogrede sem obiskal še pečarja, gospoda Francija Avb-Ija, ta je s svojimi sodelavci pridno izdeloval kahlice za krušne peći in kamine, mimogrede pa še druge izdelke iz ilovice. Pri tem mu je sem in tja pomagala še teta Ančka, ki je sicer žena Gerarjevega Franceta, enega najbolj znanih rokovnjačev - ko-njenikov iz zgodovine rokovnjaškega tabora. Medtem so koseš-ki fantje in možje neulrudno in v izvrstnem taktu s cepci mlatili žito; kadar pa jim je pošln sapa, so za cepce prijek- ludi žene in tako nazomo dokazovale, da mlatenje s cepci ni le moš-ko delo. GABRIIEL (Nadaljevanje prihodnjič) »...Ko udari potres in probudi propovednika...« Te besede je junija 1898 - v času, ko je še snoval »Potresno povest« - zapisal Fran Maselj Podlimbarski. Kritičen do svojega dela je stavek končal s sodho: te-daj »postane pripovedovanje živeje in bolj zanimivo.« Znameniti potres na veliko noć 1)!%. leta je v resniri pre-budil pripovednika. Kljub drugiićnim nacrtom se je Podlimbarski [xjleti 18'i!j. leta odpravil iz. tujine, kjer je služboval, do-mov: prisluhnil je pripovedovanju domačinov, ki so potres doživeli, zbiral [»ročila objavljena v Slovenskem narodu, in nato već let skrbno oblikoval »Potresno povest. Delo je ob-javljal v Ijubljanskem zvonu 1903. leta. Podlimbarski je potresno nesrećo oblikoval kot središćni dogodek povesti. Vpletel je aktualno temo poliličnega (stran-karskega) boja, zaslepljenega s sovraštvom med dolinci in hri-bovci, pripoved pa poživil z zabavno zgodbo o skopuhovem zakladu. Potres in zgcjdbo o zakladu je dramatično in hu-morno povezal s kritiko praznoverja: do potresa in do zaklada, ki pada s kozolca, se vašćani različno opredeljujejo, in to ustvarja paleto znaćajev in ti|xw, razpetih med zdravo kmeč-ko pametjo in zavezanostjo stvarnomu svetu, lahkovemostjo in nagnjenostjo k vražam t(;r praznoverju. Dobrodušni, hu-morno obarvani šegavi kmećki Kos(X3cJar Cijazovec;, njegova zadirčno jezikava žena, sko|Xiški stric■ Andrej, [)a berač Devs, tesar Krulćev Peter, kontrnbiintar Čveljev Marka, frti-ški hlapec, baba z ugrizeno nogo, slikovito zgovorni Planja-vec so liki, ki »Potresni povesti« cJajejo scxinost in dobest^dno klićejo k temu, da zazive na odru. Uprizoritvi na prostem na-menjeni dramatizaciji »Potresne povesti« je razmeroma tr-dno oporo ponujala zgostitev dogajanja: z izjemo uvodne-ga prizora - razkola med hribovci in dolinci - se osrednji del uprizoritve odigra od do|x)ldneva velikonočne nedelje do dopoldneva velikonoćnega ponedeljka. Odrski uprizoritvi v prid govori aktualna tema medstrankarskega boja, prežete-ga s slepim sovraštvom; »la kuga strankarstva«, kol l'odlim-barski imenuje strankarsko polarizacijo slovenskega naroda, ki St? je razplamtela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, nikakor ni preživeta stvar. Zdi se, da je ves slovenski svet po-doben gabrovškemu, ta pa je, kot je duhovito zapisal Podlimbarski, lakšen, »da sta morali na njem prej ali slej dvigni-ti glavi dve; mogočni stranki.« Avtorjeva pripomba: »Zanimivo in čudno je to, da so se Gibrovčani začeli smatrati za omikanc.e, odkar so se med seboj lako sovražno lasali«, ni zgubila satirične oštrine. Butanje oholih oblastiželj-nih glav takšnih in drugačnih veljakov, s koli podkrcpljen pre-pir o tem, kdo bo nosil nebo in bandero, kdo bo glava in kdo rep procesije, v kateri Slovenc i korakamo iz stoletja v stoletje medsebojnih razprtij - vse to živo odzvanja v današnjem tisu. Žal pa v njem ni najti toliko vaških posebnežev, origina-lov, preprostih ljudi, prežetih z živo domišljijo in svojevrstno vednostjo o rećeh tega sveta, kot jih je v »Potresni povesti« ohranil Podlimbarski. (Kdo ve, morda pa ni pripovednikov, ki bi jim znali prisluhniti in oblikovati njih modrovanjafl Svet je še zmeraj poln praznoverja, le da se to ne hrani već: s cekini, ki padajo izpod neba ali pa antikristu iz hlač. Naša prazna vera je, da je svet obvladljiva celota in nam je kot tak na razpolago. S to prazno - domišljavo mislijo živimo in naša prazna vera ne pozna govorice bogatih, živih podob, ka-kršno govorilo junaki »Potresne povesti«. Naša predstava se konca v trenutku, ko naj bi ogorčeni ga-brovški berač Devs trmasto dokazal, da je svet votel. (Prizor smo si sposodili pri Dragotinu Ketteju in njegovi »Pravljici o potresu«.) Luči našega gledališča so ugasnile in nikoli ne lx> mo videli, kaj bi se zgodilo, če bi Devs zares udaril z nogo ob tla. Kdo ve, mogoče pa je naš svet res votel? Mogoče prav zato išćemo zatoćišće v oživljenem svetu dobrih starih zgodb? JERNEJ NOVAK Moravče /lamnik SEPTEMBER KIMAVEC 13 V I C E O B C I RAVSKE DOLINE NA M 0 R A V Ć E POROČILO S 34. SEJE OBČINSKEGA SVETA V znamenju pobud in vprašanj Moravče, 10.9. 1997 Na dnevnom redu je bilo 8 toćk, od kalerih so jih svel-niki obravnavali 6, dve pa bosla morali počakati na sklic nadaljevanja 34. seje Občinskega svela. Na seji je sode-lovalo 12 svelnikov in ena svetnica. Seja je potekala v znamenju pobud in vprašanj. Veliko časa so svetniki namenili obravnavi poručila Policijske postaje Domžale o varnost-ni oceni naše obćine. Po |x.>Fofilu mandalno imunitetne komisije o sklepčnosti Občinskega sveta, se je druga točka, v kateri naj bi svetniki obravnavali in potrdili zapisnik Xi. seje, zavlekla v enourno podaja-nje pobud in vprašanj. Svetnik P Barlič je ofx>zoril na neupošle-vanje Statuta Občine Moravće in Poslovnika Občinskega sveta, saj seja ni bila sklicana več kot dva meseca. Predsednik Občinskega sveta je pojasnit, da za sklic ni bilo gradiva in tuđi no-beden od svetnikov ni dal pobude za sklic. Svetnik P Barlič je tuđi zahteval, da se na pobude in vprašanja posredujejo pisni odgovori ter da župan na vsaki seji poroča o pomembnejsem dogajanju v zadnjem obdobju. Svetniki somjegov predlog pod-prli. Dogovorili so se, da bocio pisno odgovarjali te na pisne pobude in vpraSanja ali v primeru, ko bo odgovor preobsežen za ustno podajanje na seji. Glede poročanja o delu župana in ob-ćinske uprave se bo v prihodnje na vsaki seji na kratko poročalo, čeprav ima vsak svetnik in občan, ki ga to zanima, pravico vpo-gleda v času uradnih ur. Kako varni smo v občini Moravče Svetniki so za tretjo točko dnevnega reda dobili predhodno obsežno gradivo, ki ga je na prošnjo tajnice občinske uprave S. Vraz pripravila Policijska postaja Domžale. Na seji je poročal komandir Policijske postaje Alojz Senčar. Na področju kaznivih dejanj (kriminalitete) je občina Moravče varna, saj od vseh kriminalnih dejanj, ki jih raziskuje Policijska postaja Domžale (pokriva področje občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče), odpade na našo občino .'».52% vseh kaznivih dejanj ali 26 od <>2(>, kolikor so jih obravnavali v prvih petih mesecihleg,) leta. Struktura storilcev je predvsem iz območja občine, tako da je tuđi raziskovanje navadno uspeSno. K vaniost i golovo pris[X'-va Policijska pisama v Moravčah, ki jo vodi policisl Marko Kla-dnik. Med lx>lj iz|)osl,ivljene glede kriminalitele so uvrščene po-čitniske hiše na samotnih lok,i< ijah. Varnost se lx> povećala, ker boflo nekajkrat mesečno terenske ekipe policijske konjenice opravljale obhode na teh področjih. Policijski |X>staji so bile več-kral posredovane informac ije o razširjenosl i ., 7. in 8. razreda. • PROMETNA VARNOST V prvih petih mesecih se je v naSi občini zgodilo se enkrat toliko nesreč kol v preleklern letu. Med njimi je bila nesreča s smrtnim izidom (kolesar). Prometna varnosl pa se na žalost Se manjša z.iradi |«)več,inega prometa in slabe infrastrukture na področju celolne občine. Ugotovljeno je, da se več nesreč pri-peti ob koncu tedna, zato opozorilo na večjo previdnost ne bo odveč. Policisti redno opravljajo meritve hitrosli in nadzirajo promet. • JAVNI RED IN MIR Policija je zalK'lezila IH krSilev Zakona o prekrSkih in vseh 18 posredovala sodniku za prekrSke. Zaskrbljujoč je podatek, da se to dogaja večinoma v zaprtih prostorih in v poznih večernih urali. l'oroćilo je komandir zakljuc.il z oceno, da so varnostne razrnere na območju obćine Moravče zadovoljive in z vidika policijskega dela obvladljive. Svetniki so mu zastavili nekaj vprašanj, na katera je tako) od-govoril. Svetnik K. Svetlin je opo/oril na ne|)nmerno postavitev znaka na od |x>licija posredovala lakoj, ko bo to mo-goče. Svetnika K Novaka je zanimalo, kako Inhko posreduje policija, če je nepreglednost cestiSča nastala zaradi žive meje, škarpe, neurejene bankine... V lakih primerih |X>liuja urgira pri cest-nem inšpektorju, ki je prislojen za to. Kako lahko policija ^sređuje in nadzoruje preglasne in za okolico moleče motorje To V|)raSanje je zastavil svetnik R. Seri.inz. Komandir mu je ocigo-voril, da so lu /akoni preohlapni, ker so vozniki lakih motonev večinoma mladoletni, jih lahko kaznujejo le z ukorom. Svetnik P liarlič je komandirju predlagal, d.i hi s ,)riporoč.ilom uslreznim organom lahko bislveno pri|x>mogli k hitrejšemu reševanju problema obvoznice, saj se upravičeno pričakuje povećan promet, ko se bo gradila avtocesta skozi Crni graben. Komandir je |X> kazal precejšnjo pripravljenost. Kaj pa telefoni? Po /akonitem roku za pritožt>o |X) izdanem gradbenem do-voljenju so se dela začela. Trenutno na terenu delata dve skupini. V kralkem se jima bo pridružila se tretja. Nastale pa so te-žave na terenu, ker nekaleri posamezniki in na žalost so med njimi tuđi takšni, ki so telefonski prikljufek dobili priontelno, ne dovolijo preko[.ati parcel. Če lx.do vremenski |X)go|i za terensko delo ugodni, bodo dela v določenem roku končana. Izvajalec del je legrad. Po kakSnem vrslnem redu se lx) gradilo lo- Županove čestitke svetniku R. Serianzu na okroglo praznovanje rojstnega dne. kalno omrežje, pa občina nima podatkov, ker Telekom še ni posredoval podrobnega nacrta. Pobude in predlogi Svetnik K. Svetlin je izpostavil problem prevoza šoloob-veznih otrok iž smeri TuStanja in Stegen. Tajnica občinske uprave mu je pojasnila, da Ministrstvo za šolstvo in Šport financira le prevoze za olroke, ki so od Sole oddaljeni več kol 4 km ali pa imajo edino pot do Sole po prometno ne-varni poli. Prav tako je na proSnjo krajanov zastavil vpra-šanje o hrupu, ki ga povzročajo motorni čolni na industrij-skem jezeru podjetja Termit. Problem bi bilo mogoče reSiti, če bi ribiSka družina sprejela jezero v upravljanje in z odlo-kom prepovedala vožnjo z motornimi ćolni. Zanimalo ga je Se, kako dolgo se srne koristiti mrliška vezica za posame-znega pokojnika. Na vpraSanje je odgovorila S. Vraz, tajnica občinske uprave, ki se je o temposvetovala z inšpektor-jem za področje zdravstva. Le-ta je priporočil, da niti iz zdravstvenih in niti iz estetskih razlogov ne priporoča več kot 48 ur za pokojnika. Vsa vpraSanja se lahko uredijo z občinskim odlokom (pokopa-liški red), ki ga mora sprejeti Občinski svet. Večina svetnikov se je zavzela, da bi v vežicah uredili klimatsko napravo in primerno ozvočenje. Občinska uprava pridobi ustre-zne ponudbe, da se bodo svetniki lazje odločalie nakupu opreme. Svetnik M. Strmljan je vprašal, koliko je stalo gre-denje in mulčenje ob cesti v Veliki vaši, ker je delo slabo opravljeno. Prav tako se je zanimal kdo je odgovorni za prevzem asfallne ceste proti Ribiču in posebej izpostavil problem pitne vode iz vodovoda. Svelnik M. Kosmač se je zanimal, kdaj bodo dokončana dela na vodovodu Limbarska gora. M. Brici, vodja oddelka za komunalno dejavnosl, je pojasni/, da še ni izdelan nacrt za elektro dela, izvajalec del ne dokončuje, ker dosedanja dela nišo v celoti plačana. Na vprašanje, kakšne aktivnosti potekajo za poslavitev obeležja zamolčanim žrtvam, je župan odgovoril, da bo obeležje postavljeno ob letošnjem dnevu mrtvih. Zelje nekaterih občanov, da bi grb občine Moravče dali vlisnili na avtomobilske tablice, pa po županovih besedah Se nišo uresničljive, ker je peslopek za vpis v regisler drag in dolgolrajen. Na to borno pač morali še nekoliko počakati. Svetnik P Barlič je predlagal, da bi KS znova postale pravne osebe. Vendar je predsednik KS Vrhpolje potrdil, da te-žav z usklajevanjem z Občino ni. Že nekajkrat je predlagal, da bi laslnikom počilniških his zaračunavali lurislično takso, /adevo je pojasnila M. Urbanija vodja oddelka za finance. Povedala je, da za lak poslopek ni pravne osnove. Morali pa bi poskrbeli, da bi bili vsi lastniki obdavčeni. Zahleval je ludi, da vodja kulturnega doma pripravi finančno poročilo o poslovanju. Svetniku R Rotarju se je zdelo nerešeno in perece vprašanje stališča Občine do podjetja Termit in obralno. Ker je to vprašanje, ki ga na občinsko upravo posredujejo tuđi šle-vilni občini, je župan predlagal sejo svela, ki bi obravnavala le to točko dnevnega reda. Poudaril je tuđi možnost, da bi to sejo posnela TV Litija in jo ludi predvajala. Seja se je zaključila z zahvalo svetnika R. Novaka za fi-nančna sredstva iz proračuna za promocijo kraja, ki jih je KID Limbar porabilo za gostovanje v Stuttgartu. Dve točki dnevnega reda pa hosta morali počakati na na-daljevanje 34. seje, ko se bodo svelniki posvetili vprašanju delitvene bilance med novonaslalimi olx'inami in pregledu del na področju infrastrukture. MAL Srečanje starejših krajanov in invalidov bo 5. oktobra 1997 v Moravčah. Ob 10. uri bo sv. masa v župnijski cerkvi, ob 11.30 kulturni program in pogostitev v Kulturnem domu. Vabijo: Karitas, Rdeči križ in Krajevna skupnost Moravće Nova podoba kulturnega doma Gradbena dela na prizidku Kulturnega doma Moravče, kjer bodo novi prostori za Pihalno godbo Moravče, lepo napreduje-jo. Končana so dela do prve plo-šče, zabetonirani so vsi nosilni stebri, pozidano je že prvo nad-stropje, tako da se sedaj izvajajo zaključna dela na ostrešju in ni daleč dan, ko bo novi prizidek pokrit. Čeprav je to začetek in glavna dela do konćnega izgleda sele sledijo, je med godbeniki in tuđi ostalimi obča-ni neprikrilo veselje, da so se začele stvari vendarle premikati. Tako se nam tuđi v Moravčah obeta nov na-predek, ko borno imeli nov godbeni dom, ki nam bo gotovo v ponos in prijeten izziv za čim boljše delo na kulturnem področju v naši občini, kakortudi izven občinskih meja. MILAN KOKALj V nedeljo, 28. septembra 199/J ob 19. uri bo nastop pevske skupine ABANA BA STELA (Otroci jutranje zarje) iz Zambije, ki jo vodi slovenski misionar v Zambiji, pater Miha Drevenšek. Petje, glasba, ples - doživite drugačnost kulturnega izročila crne reline! Vstop je prost, lahko darujete prostovoljne prispevke. KOMUNALNA DEJAVNOST Kaj je novega? • V naši občini se z velikimi koraki lotevamo razreševanja komunalne problematike, ki je bila dolga leta zapostavljena. V mesecu avgustu so bile obnovlje-ne talne označbe na cestah in ploč-nikih, ki naj bi zagotavljale varnost pe-šcev, predvsem naših otrok. • V Moravčah je bilo obnovljeno avtobusno postajališče, ki nudi za-vetje pred dezjem čakajočim na avto-bus. Upamo, da bo takšno tuđi ostalo. • Največja investicija, ki se je priče-la, je vsekakor izgradnja telefonske-ga omrežja v naši občini. Upamo, da bodo dela potekala nemoleno, saj iz-vajalec del opravlja delo hitro in kvalitetno, tako da skorajda ni videti sledi polaganja telefonskega kabla. Želimo, da se morebitni problemi rešuje-jo s strpnim dogovarjanjem z izvajaki oz. investitorjem. Le tako bo izvajalec del lahko dela izvrševal v postavlje-nem roku. • Postavili smo nove kažipote in table, ki označujejo naselja v naši občini. [Jelo še ni končano, saj namera-vamo postaviti nekatere kažipote tuđi ob regionalni cesti, v prihodnjem letu pa borno označili se naselja, ki sedaj nišo bila označena. • Sestala se je tuđi Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu in sprejela predlog prehodov preko regionalne ceste na odseku od Zaloga pod sv. Trojico do odcepa ceste za Peče. Predlog je bil posredovan Direkciji za ceste Republike Slovenije, ki je upravljalec regionalne ceste Želo-dnik - Moravče - Izlake. Prav tako si je ustrezna komisija ogledala regionalno cesto skozi Moravče zaradi projektiranja hodnika za [X?šc:e skozi Moravče. Pridobili smo tuđi projekt javne razsvetljave na Maro-kovi cesti in Cesti heroja Vasje v Moravčah. Pločnik od križišča z Vegovo ulico do Tomanove poti je že v izgradnji. • L izvajalci so sklenjene pogodbe za rekonstrukcije in asfaltiranje čest v naši občini. Asfaltiranje čest bo izvajalo Cistno podjetje Ljubljana, po-samezne rekonstrukcije pa podjetja Martink, Lavaco in Zupančič Marko. Dela so bila razpisana v uradnem listu. • Na podroćju izgradnje kanalizacije smo zaključili gradnjo B kanala do Nadloga, pripravlja pa se gradnja C kanala, ki obsega zahodni del naselja Moravče. • Na podlagi plana vzdrževanja lokalnih čest in na podlagi dopisa Policijske postaje Domžale smo pričeli s temeljitejšim vzdrževanjem lokalnih čest. Izvajalec: del Komunalno stano vanjsko podjetje Domžale je že izve-dlo čiščenje bankin na cesti Moravće - Soteska - Negastrn, Peče - Pretrž in Peče - Velika voda. Poseg je za marsi-koga preveć radikalen, toda tovrstna dela so nujna, će hoćemo, da bo od-tekanje vode s čest nemoteno. Nako-pićeni material na bankinah namreć ne omogoća odtekanja vode, kar pa poslabšuje varnost na cesti in kvari cestno telo. Na najbolj kritičnih mestih bodo dosute tuđi bankine. • Tuđi na krajevne ceste je bita na-voženo precej gramoza za posip, nekatere ceste pa borno posuli še pred zimo in tako zagotovili lazje in teme-Ijitejše pluženje snega. • Potekajo priprave na rekonstrukcije vodovoda na Limbarski gori, Javoršici, Imenjah in na izgradnjo po-vezave Ples - Marklovec. Iz navedenega je razvidno, da bo jesen na področju izgradnje komunalne infrastrukture zelo pestra, pričakujemo pa razumevanje občanov in pomoć pri pridobivanju soglasij in podobno. MILAN BRODAR Odvoz komunalnih odpadkov Na območju občine Moravče bo Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale odvažalo kosovne odpadke Iz gospodinjstev v torek, 21 oktobra 1997. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo: odpadni gradbeni material, veje in posebni oz. nevarni odpadki. Zvonilo jeee!!! Za nas tu zadnjič in prvič, a drugje' (foto B. Mal) ZAHVALA Ob požaru, ki nas je prizadel dne 31. 7. 1997, se najlepše zahvaljujemo vsem vašćanom, gasilcem, Termitu iz Moravč, g. Srebotnjaku iz Doba, Obćini Moravče ter vsem, ki ste ka-korkoli pomagali pri odpravi posledic požara. Družina Trdin iz Limbarske Gore sts-cj*, 43 Pravljične urice Dragi otroci, lelos vas ponovno vabim na pravljične urice, ki bodo •vsak prvi petek v mesecu. Vidimo se torej že 3. oktobra. Kasneje bodo ure pravljic dvakrat mesečno. Vsi otroci, ki ste se že udeleževa-li pravljičnih uric, in imate prijatelje (stare od 4 do 8 let), jim povejte, kako ste se zabavali. 3. oktobra pa jih pripeljite kar s seboj! URŠA LAVRIČ Opravičilo družini Vidic V prejsnji številki Slamnika sta se v članku Njunih skupnih 50 let zgodili dve neljubi napaki in sicer; g. Iv-ko je imenovan kot Iztok in g. )anez je prišel na pogorišće Hrastnika pes iz Lit ije in ne iz Italije, kot je zapisano. Upam, da boste moje opravičilo sprejeli z razumevanjr-m. BERNARDA MAL (avtorica članka) Prvič v solo Letošnje Solsko leto je prvić pre-stopilo prag Osnovne Sole Jurija Ve-ge 45 prvoSolcev na matični Soli, na podružnični Soli Vrhpolje pa 10. Prav tako je z malimi Solarji, ki jih je letos kar 59. Učenci prihaja-jo v Solo iz razlićnih vaši, ki so nekatere oddaljene od Sole kar nekaj kilometrov. Za varno pot v Solo po-skrbi KAM-bus in pa g. RadoS Arsič, ki že drugo leto kvalitetno opravlja šolske prevoze s kombijem. S prevozi in z g. Arsičem srno zadovoljni ućenci, starši in tuđi učitelji, saj poleg naloge prevoznika opravlja tuđi nalogo vzgojitelja in se nanj lahko za-nesemo v katerikoli situaciji, saj vsako-gar varno in zanesljivo pri|X'lje rio < ilja. OŠ JURIJA VEGE, MORAVČE 30-letnica delovanja OS v sedonji stavbi Praznovanje 30-letnice delovanja sole v sedanii stavbi borno zaključili 22. oktobra 19v7zodkritjem doprsnega kipa slavnemu matematiku Juri ju Vegi. Kip je izaelala akademska kiparka Saba Skoberne. Vabimo Vas, da se nam pridružite. Odkritje kipa s kratkim kulturnim programom bo 22. oktobra 1997 ob„ 17. uri v prostorih OŠ Jurija Vege Moravče. ni Nišo samo brhke čajo svojo lepolo na mladenke lislo, ki oveiv r.i/ličnih lokmovanjih / lentami in kronami. Mojsler Mi-lan Kokalj je za septembrsko razstavo plemenske živine na sejmu v Gornji Radgoni izdelal okrasno jermenje z /vonci, s ka terimi so bile nagrajene najlepie krave, ki so jih rejci pripeljali na ogled, l'oleg različnih pasov, konjske vprege, okrasnega jer-menja i/cleluje ludi /n.ine konjske komate, ki so jih na < >l)rtni zbornici Slovenije ocenili in priznali kot izdelek domaće obrti I. kategorije. S. V. Foto: M. K. 14 SEPTEMBER KIMAVEC /lomnik Moravče DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE 19. kmečki praznik Podeželski mladini Moravče je v sodelovanju z drugimi društvi znova uspelo izpeljati Kmečki praznik, tokrat pod naslovom Dobrote iz krušne peči. Pričetek je bil ob 15. uri s krajšim kulturnim programom. Poleg pozdravnega govora $o nam zapele ljudske pevke s ci-trarjem Radom Kokaljem ter zaigrala dva odlična harmonikaša Andrej Svetlin in Dušan Cerar. Nato so se pričele igre, ki so bile -no, vsaj dve - (»vezane s temo praznika. Pri prvi so tekmovalci ocenili število zrn v valju - bilo pa jih je točno 352. Nato je sledilo prevažanje snopov. Tekmovalci so na eni strani iz kopice naložili snope v samokolnico in vse skupaj srečno - ali pa tuđi ne -prepeljali preko ovir na drugo stran. Nato nas je, na žalost, presenetila kratka ploha, ki pa ni prepodila veči-ne obiskovalcev, ki so se hitro skrili pod dežnike. Ostali pa so se zatekli v Kulturni dom, kjer je že vseskozi po-tekala razstava dobrot in ostalih stvari, povezanih s krušno pečjo in žitom, ki jo je pripravilo Društvo podeželskih žena. Dež je verjetno se najbolj pre-strašil nas, a smo se hitro pomirili, ko smo zagledali prvo jasnino na nebu. Pobrisali smo miže in klopi ter nada- Ijevali z igrami. Sledilo je skakanje z žaklji, vsem dobro poznana igra, ki navadno požanje predvsem obilo smeha. Nato so se tekmovalci izkazali še v hoji s hoduljami, katerih nekate-ri očitno še ništa pozabili. Tuđi najmlajši so se prav imenilno zabavali pri molži »umetne krave«. Turistićno društvo jim je pripravilo še likovno delavnico. Po igrah se je pri-čela veselica v pravom pomenu bese-de, s hrano, pijaco in dobro glasfxj -ansambla bratov Poljanšek. Za tište, ki se radi poigrajo s srećo, smo pripravili srečelov in marsikomu je srećo res uspelo ujeti. V takšnem veselem vzdušju smo nadaljevali še pozno v noć, vse dokler nišo odšli zadnji obiskovalci in za nji-mi še mi, utrujeni, zadovoljni, da nam je, sodeč po zadovoljnih obrazih go-stov, uspelo. Sami smo se malo poveselili na-slednji dan, ko smo pospravili in po-ćistili veselićni prostor, da nas poćaka za naslednje leto, ko bo na vrsti 20. Kmečki praznik. In ker bo le-ta ju-bilejni, obljubimo, da se borno še posebno potrudili. Na koncu bi se radi zahvalili vsem, ki so nam pomagali. Obćini Moravče, Turistićnemu društvu, Društvu podeželskih žena ter vsem sponzorjem, ki so prispevali za srećelov, še najbolj pa bi se zahvaliti - komu? - vsem obisko-valcem namreč, brez katerih še tako dobro organiziran kmečki praznik ne more uspeti. Vidimo se znova naslednje leto!!! PETRA JEMEC Foto: FILIP CERAR TABORNIŠKI ODRED RODU MORAVSKE DOLINE Tudi mi na zletu Petek, 1. avgusta. Zjutraj smo se zbrali pred taborniško sobo, od koder nas je odpeljal kombi novim dogodivščinam naproti. Prijavljenih je bilo 15 kandidatov. Na koncu nas je ostalo 9 tistih, ki smo hoteli vedeti še kaj več o taborništvu in doživeti pravi jamboree, o kate-rem smo dosedaj Ie stišali in brali. Udeleženci smo bili predvsem vodniki in kandidati za bodoče vodnike, stari od 16 do 19 let. Polni mešanih občutkov smo sto-pali med sebi enakimi iz vseh koncev naše domovine in tujine proti vhodu v tabor. Marsikomu izmed nas je začelo srce hitreje utripati, ko smo zagledali velike sotore in mogočne ta-borniške objekte. Prav posebej je bil veličasten objekt, na katerem so pla-polale zastave držav udeleženk. Razpored po vodih in program smo prejeli že po pošti, tako da smo bili s programom že seznanjeni. Skupaj s Stajerci in Primorci smo bili do-ločeni v del tabora z imenom JAN-TER. Že med postavljanjem skupnega tabora smo postali dobri prijatelji. Prvi dan smo si ogledali celotni prostor, se seznanili z vodstvom in dnevnim redom. Srečali smo prijatelje in sklepali nova poznanstva. Drugi dan je bil čas priprav na slav-nostni večer, katerega se je udeležil sam predsednik naše države g. Milan Kučan. Po predstavitvi rodov, slav-nostnih govorih in zapeti himni, napisani posebej za ZLET v Velenju, je bil ognjemet, največji in najlepši, kar smo jih doslej videli. PABRMZAMERE "SS- Anonimni občani so začeli prebirati ćelo Uradni list RS in Občino s fotokopijo opozarjajo na razpis za demografsko ogro-žena območja. Skrb je vsekakor razveseljiva, čeprav je dokumentacija za ta in druge tovrstne raz-pise, kjer izpolnjujemo pogoje, že bila odposlana, saj na Občini po službeni dolžnosti prebiramo UL. "^SZ Znakov nekaj ob cesti se pojavi. Pa koj modrujejo občani, da bolje bi bilo postaviti jih levo bolj, pa desno in nazaj... Pa kaj? Vsem se ustreči res ne da, zato naj znak določeno mesto pač ima. S. V. Med »i u i udeiezenci 11. /lota tabornikov Slovenije v Velenju so bili tudi taborniki RMD Nadaljeval se je družabni večer z nastopi znanih zabavnih ansamblov. V nedeljo je bil organiziran prevoz z avtobusi k jutranji maši, popoldan pa so se pričele aktivnosti. Ponudili so nam pester in zanimiv program: kulturne dejavnosti, ročne delavnice in stara obrt, oglede znamenitosti, pohodništvo, noćna orien-tacija, radioamaterstvo, predavanja na temo ekologija, aids, droge, duhovnost, preživetje v naravi, zdravilne rastline, potapljanje s pravo potaplja-ško obleko, vožnjo s kajaki, kanuji in splavom, srfanje, lokostrelstvo... Vsi pa si borno najbolj zapomnili progo .preživetja, kjer smo morali premago-vati težke ovire, se spuščati po vrveh, se plaziti po blatu, plavati po vodi. Potrebno je bilo kar veliko taborniške- ga znanja in telesne pripravljenosti. Dnevi so hitro minevali, osvajali smo veščine za taborniški obroćek z znakom ZLETA. Tišti, ki se je udeležil naj-manj 12 aktivnosti, ga je ob koncu prejel. Znanje in izkušnje, ki smo jih pridobili, borno s pridom uporabili na ta-borniških srečanjih, taborjenju in svojem nadaljnjem življenju. Slovo! Stiski rok, objemi, solze in obljuba, da se vidimo, če ne prej pa na prihodnjem ZLETU. Kje bo srećanje prihodnjič, se še ne ve! Če pa bi ga vi mladci in mladenke radi doživeli, se nam pridružite v naši taborniški organizaciji. Prav sedaj vpisujemo nove ćlane! VODNIKI RMD SLS PODRUŽNICA MORAVČE Srečanje na Svetem Miklavžu Kdor se je v nedeljo, 14. septembra 1997, podaj na sv. Mikla-vž nad Moravčami, je bil na vrhu prijetno presenećen. Že šte-vilni avtomobili pri domačiji Kocjančičevih, po domaće pri Mežnarjevih, so nakazovali, da se tu dogaja nekaj nevsakdanje-ga. Mno/ica ljudi in glas iz zvoč-nika je vsakogar kar potegnil bli-žje. Tu so imeli srećanje člani podružnic SLS: Lukovice, Litije, Dol pri Ljubljani, Domžale, Mengeš, Zagorje in Moravče. Med vidnimi gosti so bili: g. Ciril Smrkolj - minister za kmetijstvo, go-zdarstvo in prehrano z gospo Kata-rino Ovca Smrkolj - predsednico ženske zveze pri SLS, g. Matjaž Ko-čar - državni sekretar in župan ob- čine Moravće, g. Franr Rokavc - po slanet državnega zbora in predsednik SLS podružnice Litija, g. Stanko Buser z ženo Vero in ostali pred-slavniki podružnic: SLS. Zbrdnim je najprej spregovorila ga. Ivanka Kocjančič -predsednic:a podružnice SLS Moravče, ki je po-udarila, da je namen srečanja na Sv. Miklavžu pobližje spoznati pokrajino Moravske doline in njihove pogoje za življenje. Sledila sta govora g. Matjaža Kočarja in g. Cirila Smrkolja. Slednji je med svojim govorom omenil zelo slabo cesto, ki pelje do Sv. Miklavža. Nagovoril je g. župana, naj po svojih močeh poskrbi, da bi se na naslednje srečanje lahko pripeljali že po boljši cesti. Tej pobu- di je sledil glasen aplavz navzočih. Sledil je kulturni program. Pevski zbor iz Gore pri Pecah je zapel nekaj pesmi, g. Dušan Gorar pa je za-igral nekaj poskočnih na harmoni-ko. Sledilo jo družabno srečanje. Vzdušje je bilo prijetno. Sklenila so se marsikatera nova znanstva in ob sproščenem pogovoru z zaupni-ki so bile odkrite marsikatere želje in problemi, ki včasih ostanejo ob uradnih srečanjih neizrečene. Člani in predstavniki podružnic SLS so si /a srečanje izbrali lep kraj, saj je sv. Miklavž eden najbolj priljubljenih svetnikov, znan po usmiljenosti in dobrotljivosti, žalo dobri rezultati srečanja skoraj da nišo in ne more-jo izostati. MIRA SMRKOLJ PLANINSKO DRUŠTVO MORAVČE Planinski tabor na Menini PD Moravče je v začetku mese-ce julija organiziralo tridnevni planinski tabor na Menini planini. 23 osnovnošolcev (mladih gorni-kov) in vodniki Barbara, Janez, Avgu-štin in Leon, smo se s kombiji odpe-Ijali na Menino planino in že prvi dan začeli spoznavati njene lepote. Drugi dan smo se odpravili na pravo planinsko turo po Menini. Obiskali smo stolp Vivodnik, Globače in Travnik. Popoldne smo se učili delati planinske vozle in graditi bivak. Zvečer nam je g. Matjaž predvajal diapozitive s potovanja po Južni Ameriki, svoj čar pa je večeru dodal tudi kres in vesele planinske pesmi. Zadnji dan smo se po vrvni ograji spustili v jamo |espo -jamo večnega ledu. Ogledali smo si KRATKE ŠPORTNE Nogometaši v novi sezoni Nogometni klub Termit Moravče je letošnjo sezono začel bolj odloćno, z već energije, ki so jo pridobili na treningih s trdim de-iom in trudom njihovega trenerja Silva Smolnikarja. Člani so s svojimi začetnimi rezultati zelo zadovoljni, kar bo, upamo, pozitivno vplivalo tudi na izid vseh nadaljnjih tekem. V treh zaporednih »sobotnih« tekmah so ostali še neporaženi. To pomeni nov elan, novo spodbudo k delu. Prav lako naj bi vse to pripomoglo k pridobitvi novih mladih nogometašev in s tem tudi k dosezanju dobrih rezultatov. P. G. Na poletnem taborjenju ob Krki Meseca julija se ponavadi taborniki rodu Moravske doline odpravijo na letno taborjenje. Tudi letos so določili čas taborjenja od 19. 7. do 27 7 v Bušeći vaši na Dolenjskem. Tako kot lani so se tudi letos veselili Kljunovih toplic. V petek, 18. 7, so se kolišćarji odneljali na dogovorjeno mesto in v deževnem dnevu postavili tabor. Naslednji dan so se pripeljali vsi taboreči in življenje v taboru se je začelo odvijati po dogovorjenem dnevnem redu in programu. Na programu so imeli obisk zeliščarice, ročne spretnosti, ogled vojašnice in letališča, Kostanjeviške jame, Kosta-njevice, ribogojnice in vinskih gričev. Že v soboto je prišla v tabor gospa lozica, ki se Ijubitelj-sko ukvarja z nabiranjem zdravilnih zelišć. Vsi taborniki so ji radi prisluhnili, ko jim je pripovedovala o zdravilnih last-nostih rastlin in si jih na krajšem sprehodu tudi ogledali. Naslednji dan so nabrali nekaj zdravilnih rastlin in skuhali čaj. Gospa Jožica je ostala s taborniki ves čas taborjenja in jih na izletih in sprehodih seznanjala z zelišći, spletala venćke za večerne prireditve in se vključevala v vse aktivnosti v taboru. Sredi tedna sta prišla v tabor dva rokodelca. To sta bila Brane in Tončka. Brane je v taborniških delavnicah ućil mlade tabornike rezljati figure iz lesa, Tončka pa je učila oblikovati glino predvsem dekleta. Vsak tabornik je izdelal svoj izdelek in na koncu so naredili razstavo. Zelo zanimiv je bil ogled vojašnice. Vojaki so jih že pri-čakovali in jim organizirano razkazali bivalne, učne in vad-bene prostore. Spet so taborniki, tako kot lani, najbolj uživali v vožnji s tanki. Ogledali so si tudi letališče in poslušali raz-lago pilota instruktorja in si ogledali polete vadbenih letal ter helikopterjev. V spominu jim bo ostal tudi narobe dan. Ta dan je bilo vse narobe. Rok je bil taborovodja in vsi so ga morali ubo- gati. Taboreče je zbudil že ob 6. uri zjutraj, jih poklical v zbor in jim ukazal, naj gredo spat nazaj. Na drogu je ta dan vihrala brisača. Ta dan je najvišje točke pri ocenje-vanju šotorov dobil tišti, ki je imel najbolj razmetan šotor. Nasploh so si nekateri oddahniii, ko je minil dan in je spet zavladal red v taboru. Vsak večer so bile tudi večerne aktivnosti. Pripravili so izbor miss in mistra Krke, taborniški krst in poroko, pekli so palačinke in še marsikaj. Vsi taboreći so se preizkusili na progi preživetja. Pripravili so jo vodniki in ko si premagal vse ovire, si bil res ko-mai še živ. Življenje v taboru je bilo kljub manjšemu številu tabo-rećih zelo živahno. Nepozabni so dnevi in noći, ki so mi-nili. Kolišćarji so postavili tabor v deževnem dnevu in ga v sonćnem pospravili. Vse je teklo, kot je treba na zadovoljstvo vseh, še posebno uprave rodu, ki si takšnega taborjenja še želi. BOJANA DORIĆ Rokodelec med taborniki njene umetnine iz ledu in se čudili, kaj vse zmore narava. Naša zadnja tura je bila pravzaprav že odhod domov z Menine prek Bibc^ v Tuhinjsko dolino. V Okgogu so nas čakali kombiji in nas odpeljali domov. Tabor pa ne pomeni Ie osvajanja planinskih toćk, temveć ludi spoznavanje planinske flore, tehniko hoje in pomeni tudi zdravo, poučno in hkra-ti veselo preživljtinje prostega časa. Za naše dobro počutje ,->ta poskrbe-la fudi oskrbnika v koći, saj sta nas ve-nomer razvajala z obilnimi obroki in slaščicami. Ob tem se zahvaljujemo tudi voznikom kombijev iz GD Peče in Moravče ter gospodu Arsiču, da je bila naša vožnja varna in udoba. lulijus Kugv je /npisal: »Le Ijubezni odpro gore vse svoje bogastvo in glo-bino svoje duše. I ločejo celega člove-ka in popolno predanost, srčnega po-guma in resnićnega navdušenja. Tedaj tudi vračajo Ijubezen z Ijubeznijo in kogar Ijubijo, ga visoko povzdignejo in ga narede velikega in rnoćnega.« Košček te Ijubezni in moči smo prejeli tudi mi na našem taboru in upam, da jo borno znali ponesti na-okrog ter jo prejemali tudi na planin-skem taboru 98. BARBARA FALE Prvi z leve Uroš Peterka Uroš Peterka, drugouvršćeni V skakalnem centru SK Triglav na Go-renji Savi v Kranju je bila 2. avgusta 97 prva noćna tekma za že 26. tradicionalni pokal Kranja. Tudi ostala tekmo-vanja v mesecu avgu- stu v vseh kategorijah so posvećena srebrne-mu jubileju - 25. oblet-nici izgradnje prve kranjske skakalnice. V tekmovanju članov in mladincev je nastopilo 32 tekmovalcev iz SK Žiri, Tržić in domaćega Triglava. Prva mesta so si razdelili domaći skakalci, med njimi tudi nai rojak UROŠ PETERKA, ki trenira za SK Triglav, odlično drugo mesto (.%,.'j;56). Med ma loštevi In im i gleda Ici me je s |X)gledom našel in pristopil h krajšemu pogovoru tik pred razglasitvijo razultatov in ni skrival ti-hega zadovoljstva ob do-seženem uspehu ter veselja, da le ni ostal osamljen brez bližnjih domaćih na-vijačev. Visok postaven fant je odraščal med na-mi, ko je začel s skoki z le-po vzgojo in tak se je predstavil tudi tokrat. Po-hiteti je moral, saj je prvi že stal na zmagovalni sto-pnički. »Srečno Uroš in pozdravi doma,« so bile hitre besede in hip za lem je že stal na drugi stopnič-ki s pokalom v roki. Tekst in foto: IZTOK CAJHEN Bojan Kos na mega-maratonu 12. septembra 1997 se je začel 1. megatriatlon Slovenskih novic, tekmovanja v štafetnem triatlonu, ki je potekalo do 15. septembra v hrvaški Istri in Sloveniji. Sestavlje-na je bila iz treh panog: plavanja (40 km) iz Medulina do Pulja in nazaj, kolesarjenja (710 km) od Medulina prek Buzeta v Slovcnijo skozi Postojno do Ribnice, Dolenj-skih Toplic, Dobrove, Brežic, Celja, Bovca in do Deskel ter teka (2!>0 km) od Deskel skozi Lipico, mimo Trsta, Portoroža do Pulja in nazaj v Medulin. Se pravi skupaj kar dolgih lisoć kilometrov. Sodelovale so ekipe iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Nemčije. Bojan Kos je sestavljal ekipo Novice F.xtreme, kjer sta sodelovala še Nače Majcen kot plavalec in Marko Dovjak kot te-kač. Ekipa je po plavanju in kolesarje-nju sicer vodila, žal pa je moral njen tekač Marko Dovjak po 130 km v Bujah odstopiti zaradi hudih žolodčnih težav. Kljub lemu je za Bojana Kosa iz Moravč to zelo dober nastop, saj je bil najuspešnejši kolesar. Startal je ob 9..r5O v Medulinu in kljub slabim vremenskim razmeram prekolesaril dobrih 130 km do Črnega kala že v treh urah in pol. Bojan ima dovolj moći in volje, zato je svojo lekmovalno nalo-go uspešno končal. /magovalec lefošnjega megatri-atlon.i je bila ekipa O7, ki so jo /asto-pali Masa )amnik kol plavalka, Miro Kregar kot kolesar in Dušan Mravlje kot tekač. R C. Moravče /lamnik SEPTEMBER KIMAVEC 15 GRAjSKI KULTURNI VEČERI 1997 Uspešno končana 4. sezona Na zadnjem koncertu, letoSnje sezone je blizu sto posluSalcev raz-veseljeval Ljubljanski oktet. Koncert, ki je bil napovedan za prvo septembrsko soboto, je bil izvajan zaradi zadržanosti ansambla teden dni prej. Poznavalci klasične glasbe vedo, da je Ljubljanski oktet eden izmed najkakovostnejših to-vrstnih glasbenih sestavov v Sloveniji. Letos so praznovali že 25. obletnico delovanja. Tuđi to potrjuje njihovo kvaliteto. Umetniski vodja Igor Švara svojim va-rovancem, vrhunskim pevcem, v vsa-ki sezoni pripravi repertoar, v kalerem so zajete najzahtevnejše skladbe in tuđi takšne, ki gredo v uho. Na nocojS-njem koncertu so v prvem delu prepe-vali zahtevnejše umetne skladbe. Drugi del pa so posvetili narodnim sklad-bam. Poslušala so z aplavzi dpka/ali, da je tuđi ta večer klasične glasbe v Tu-štanjskem gradu uspel in opravičil pri-čakovanja. Ob zaključku sezone sem gospodu Petru Pirnatu, organi/atorju in bslniku gradu, /astavila nekaj vprašanj. Vem, da se tuđi vi poklieno uk-varjate z glasbo. Zanima me, kako ste se odločili za izbor programa? Res je, da se poklieno ukvarjam / glasbo. Pojem v Slovenskem komornom zboru, /ato klasično glasbo, ki sem jo uvrstil v program Grajskih kulturnih večerov 1<)97dobro m/nam. Po mojem mnenju takšna glasna sodi prav v ambient, ki ga nudi akustični atrij našega gradu. Program sem izbr.il tako, da bi uslrezal čim širSi publiki. Za vami je uspeSna sezona. Ali razmišljate o tem, da bi v prihod-njik sezonah v program uvrščali tuđi druge zvrsti glasbe? Seveda, pomisleki so, loda sprejel sem odločitev, da ostanem zvest ie kla-sitni glasbi. Zavedam se, da je to dol-goročna naložba, ki bo prinesl.i image in ugled šelečez nekaj let. Kako ste pokrili stroške, ki so na- stali z organizacijo? Že ko sem pred 4 leti začel prireja-ti grajske večere, mi je bilo jasno, da se ta zvrst iz vstopnine ne more kriti. Ta-kšne so tuđi izkušnje v svetu. Pri financiranju pomagajo prispevki redkih sponzorjev. Ta projekt pa je tuđi v interesu Občine Moravče. Nekako se iz-teče z 0. Kje vidite razloge za manjšo udeležbo na koncertih? Koncertov se udeležujejo predvsem poslusalci iz širšega okolja, domačih je res malo. Menim, da je glavni razlog v tem, da je treba poslušate že vzgojiti za posluSanje klasične glasbe. Tega se ne da storiti čez noč. Rad bi povedal se to, da poslušati klasično glasbo po TV prenosu ni niti senca temu, kar po-slušalec doživi ob poslušanju na koncertu. Prepričan sem, da nihče, ki spretnija te koncerte, ni bil razočaran. Morda imajo prav li lahko velik vpliv na prijatelje, da jih povabijo na koncert. KakSni so vaSi nacrti za ureditev ambienta in drugih dejavnikov, ki močno vplivajo na vzdušje? Nacrti so, vendar pa bolj idejni, ker je realizacija odvisna od finančnih mo-žnost. Atrij bi rad opremil s stoli za po-sluSalco. Tuđi koncerti ob svečah ali baklah mi nišo tuji. V prvi vrsti bi rad (X)kril atrij s pomično ponjavo, da bi se znebil teh večnih skrbi, ali nam bo vre-me streglo ali ne. Lahko v naslednjem letu priča-kujemo novo, že 5. sezono grajskih kulturnih večerov? Dogovori med menoj in glasbeniki že potekajo, vendar pa je odvisno od interesa sponzorjev in Občine Moravče. Koncept ostaja enak. Ne bi pa raci česa že napovedoval. Kot zvesta poslušalka vseh koncertov vseh štirih sezon se lahko z g. Pir-natom v marsičem strinjam. Čeprav dlakocepci dlako najdejo še v jajcu, povdarjam, da je bolje verjeti lastnim ušesom kot tujim jezikom. Morda se prav v naslednji sezoni kar tako za spremembo odločite in prisluhnete enemu izmed koncertov, da boste za-čutili, v čem je draž dušne paše, ki jo ponuja klasična glasba. MAL Foto krožek OŠ Jurija Vege Peter Pirnat na prireditvi ob 30-letnici delovanja OŠ v tej slavbi. Marija romarica iz Fatime obiskala Moravče V četrtek, 4. septembra je mno-žica vernikov pred cerkvijo v Moravčah pozdravila fatimsko Marijo. V lepo okrašenem kombiju jo je nripe-Ijal dekan Vlado Pečnik, dobski župnik. Otroci so pred Marijo, ki so jo fcitje so posebnih nosilih nesli v cerkev, posipali cvetje. Bel Marijin kip, ki je bil obdan z rožami, so postavili na poseben prostor ob oltar-ju, tako da je zri polno cerkev vernikov. Najprej so Marijo z recitacijo pozdravili otroci V uri molitve rožnega venca smo prosili za mir v svetu, kot je naro-čila Marija trem otrokom v svojem pri-kazovanju v Fatimi na Portugalskem. Pridigar pri slovesni sv. maSi pater Bohm je vernike nagovoril s svojo globoko ve-ro v moč molitve rožnega venca. V sve- tu, v naši domovini in tuđi v družinah je mnogo razprtij in sovraStva, kar prinaša nemir in vojne. Bog pa je svet in člove-ka ustvaril za Ljubezen. Fatimska Marija je trem olrokom za kratek čas omo-gočila zrenje v pekel in napovedala 2. svetovno vojno. Ob zadnjem prikazo-vanju pa so vsi navzoči videli sončni ču-dež. Otrokom je naročala, naj ljudi va-bijo k sprmbrnjenju, pokori in molitvi za mir v svetu. Po petih litanijah in zahvalni pesmi je bila procesija s svečkami okrog moravske cerkve, s cimer se je Marija poslovi-la od Moravčanov in vernikov, ki so prišli tuđi iz drugih župnij, in se napotil^ na pot proti Dobu. Verjetno je na svetu veliko bolj umet-niških kipov, kot je pet kipov fatimske Marije, ki že pet deset let romajo po svetu, da bi ob njih molili tuđi tišti, ki ne morejo v Fatimo. Vendar Ie malokatera mojstrovina združi toliko ljudi v vroči molitvi za mir sveta, ki je vedno znova ogrožen in nad nami nenehno visi strah pred novo vojno, kot prav Marija romarica. Človek pa je velikokrat gluh in v svoji zaslepljenosti raje [»sluša hudega duha kot fatimsko ali medžugorsko Marijo. Morda smo se ta večer tuđi v Mo-ravčah vsaj za tistih nekaj ur zavedli Marijinih opozoril in naročil, da si borno bolj prizadevali za mir v družinah, v so-seski, župniji, občini in naši državi. Tako kip ni več samo lepo delo človeških rok in mrtvo telo, ampak prinašalec sprave med ljudi. MILKA NOVAK Foto: MARIJA ŠTEFAN Po procesiji se je Marija poslovila od številnih vernikov. Cerkev na Limbarski gori z novo fasado Po nekajletnih obnovitvenih delih je romarska cerkev sv. Valentina dobila Se novo fasado. Če bo jesen le-pa, bodo zidarji začeli obnavljati Se streho in fasado na zvoniku. Ob tej priložnosti se župnijska sku-pnost zahvaljuje Občini Moravče in Mi-nistrstvu za kulturo, ki sta na pobudo Zavoda za kulturno in naravno dedišči-no prispevala del finančnih sredslev za obnovo. Zahvaljuje se tuđi vsem moj-strom in delavcem ter krajanom, ki so opravljali obnovitvena dela, ter vsem, ki so prispevali denarna sredstva za obnovo tega kulturnega bisera in priljubljene romarske in planinske točke naše doline. Obnovitvena dela se bodo naslednja leta nadaljevala z obnavljanjem oltarjev, fresk, slik, stopnišča in celotne notranjo-sti. MILKA NOVAK KID LIMBAR Ob sklepu prve sezone Ne vprašamo, kdo si, kaj si, po znanju, ne vprašamo, če veš, zakaj živiš. Si v centru kozmosa, dovolj spoznanju, da z nami raziskriš se, zagoriš. (SREĆKO KOSOVEL) »domaćih Ijudeh« in v veselem vzdušju so se pesmi vrstile druga za drugo. Preden smo se razsli, smo se, zadovoljni s programom izleta, zahvalili našima vodićema Anici in Si-monu, ki sta nam posredovala mnogo koristrrih informadj. Teden dni zatem pa se je većina ćlanov Komornega zbora Limbar podala v gore. Prva postaja je bila koća na Kriških podih, kjerzaćasno (delovno) preživlja poćitnice ena od naših pevk. Pod vrhovi Razorja, Škr-latice in drugih dvatisoćakov petje dobi poseben zven, a pesem »Oj, Triglav, moj dom« pać najlepše zve-ni - na Triglavu. Drugo jutro smo jo mahnili proti Luknji, pa naprej preko Plemenic; do Triglava. Na najvi-sji ravni smo zapeli nekaj pesmi in krstili tište, ki so osvojili vrh prvić. Kratko smo se še ustavili na Kreda-rici, potem pa odšli ćez Prag nazaj v Vrata. Kljub naporom smo bili zadovoljni, da je planinski podvig v celoti uspel. Sedaj je pred nami nova sezona. Upamo, da smo si poleti nabrali dovolj energije in novih idej, da borno v letošnji sezoni mogli uslvariti se mnejgo lepega, tuđi s pomoćjo novih ćlanov, ki jih (po Kosovelu) z veseljem vabimo k sodelovanju. BARBARA KUNAVAR Ko sem v enem od prostorov stare Sežanske sole, v kateri se je rodil Pesnik Krasa, brala te njegove verze, mi je bilo, kot da so pisani za tište, ki sodelujemo v KID Limbar in naše prvo leto prisotnosti na sceni kulturnega ustvarjanja. Koliko igralskih la-lentov se je letos raziskrilo s komedijo Učenjak (ki bo ponovno uprizorjena na Kopitarjevih dne-vih v Utiku pri Vodicah), koliko glasov se je zlilo v glas Komornega zbora Limbar in naletelo na dober odziv pri poslušalcih doma (Žeje, Radovljica 97), pa ludi v tujini (gostovanje v Stuttgar-tu). Zdelo se nam je prav, da uspešno prvo sezono delovanja KID Limbar zaključimo z izletom in hkrati izko-ristimo zadnje avgustovske (dopust-niške) dni. V soboto, 30. avgusta smo se ćlani igralske skupine, pev-skega zbora, ustanovni člani društva in naši prijatelji odpeljali na (mnogim nepoznano) Primorsko. V Sežani, rojstnem kraju pesnika Srećka Kosovela smo si ogledali njegovo spominsko sobo. Nato smo se odpeljali do vhoda v kraško jamo Vilenica in se spustili vanjo. Po ogledu prve dvorane nas je jama prese-nećala s svojim bogastvom vsak nada Ijni meter poti, po kateri nas je vodil prijazni vodič. Stalaktiti, stala-gmiti, zavese in stebri različnih barv so v resnici vredni ogleda. Zdaj la-žje razumemo, zakaj je ta kraški biser dal ime srednjeevropski literarni nagradi Vilenica, ki je bila v teh dneh podeljena na tem mestu že dvanajstič zapored. Ko smo odha-jali v avtobus, je bil marsikdo mne-nja, da jama Vilenica po svoji lepoti močno prekaša sicer turistićno pri-vlačnejšo Postojnsko jamo. Sledil je kratek postanek v Lipici, nato pa da-Ijši v vaši Štanjel. Tu je mogoče za-čutiti, kakšno je življenje na Krasu. Odpeljali smo se še v Vrtovin, kjer smo bili prijazno sprejeti pri MORAVČE PRI DOMŽALAH Balinarji s priznanji! Balinarska sekcija DruStva upokojencev Moravče pod vodstvom gospoda Milana Kokalja in turisličnega druStva Moravče sta bila orga-nizatorja letoSnjega ba-linarskega »turnirja«, ki se je odvijal v soboto, 21. junija 199^ na n<>-vem balniniSču pri »KAVKI« v Moravčah. Udeležili so se ga polog balinarske ekipe iz Mo-ravč, Se Sportno druStvo Invalid Domžale, Društvo balinarjev Moravče in Balinarski klub Logatec. Pravilnost turnirja je spremljal znani sodnik Maks Belcijan. Po končanom lumirju je sodnik ugotovil, da je bila nnjbo- IjSa ekipa balin.irjev iz Lo-gatca, druga ŠD Invalidov Domžale, tretja domačini in četrla Društvo balinarjev Moravče. Igrali so v četvorkah, letoSnji turnir je bil prvi v Moravčah z željo, da bi lakih bilo še več v bodoče, na novem balinišču, katerega lastnik je Lojz$ CERAR iz Mo-ravč. Naj omenimo, da je bil to »DAN ŠPORTA IN PESMI«, ki so potekala na športnem in glasbenem področju od praznovanju »DNEVA DRŽAVNOSTI« v središču nove občine Moravče v Moravčah. Vsem sodelujočim bali-narjem iskrene čestitke za dosežene uspehe pri me-tanju »kugelj«, dosti uspe-ha pa še na naslednjih tur-nirjih balinarjev. JOŽE NOVAK Zahvala Novakove Matke iz Moravč za 100-letni jubilej Ob 100-letnici moje mame Marije Novak so se je mnogi spomnili in ji priSli voSčit. Vsem hvala! Še posebej bi se zahvalila mladim t Limbar-ske gore za prijazen obisk in voSčilo ter za vso pozornost, ki so ji jo iz-kazali, posebno v letoSnjem letu. Posvetili so ji pesem izpod peresa ge. Ane Končar. Prisrčna hvala tuđi predstavnikom občine za obisk, povabilo in sprejem v občinskih prostorih, dar in za ganljiv govor, ki so ji ga posvetili in ga je prebral g. Jože Razpotnik, dne 25. 7 1997 Imam prijetno dolžnost, spoštovana Novakova mama, da vas ob vašem vi-sokem jubileju v imenu občine Moravće najlepše pozdravim. Stoletje! Kako dolga doba za človeštvo, kaj Sele za ćloveka. Zelo malo je ljudi v naši okolici, da ga doživijo. Toda vam, spoštovana Novakova mama, je dano, da v teh dneh praznuje-te 100-letnico svojega rojstva. Koliko žalostnih trenutkov je v tem stoletju moralo iti skozi vas in koliko lepih je v vašem spominu tuđi ostalo. To veste samo vi in vaši najbližji. Tuđi za nas, ki smo se danes zbrali v tem prostoru obćine Moravće, je to izjemen trenutek, saj lahko slovenski materi, ki je dopolnila 100 let življenja, stisnemo roko in čestitamo. Jaz pa imam še posebno čast in dolžnost, da to storim v imenu občine Moravče. Vse najboljše za rojstni dan in še na mnoga leta, spoštovana Novakova mama! 9. Nagelj na Limbarski gori Tenis in balinišće pri »KAVKI« Ko zasije jutranja zarja sonce zlato nam naznanja to bo res prekrasen dan z mnogo sreče obsijan. Vsi hitimo v naravo na vrh Limbarske fjore tamkaj caka Nagelj rdeči mamo, ženo in dekle. Cor se veseli in po je od zgodnjih pa do poznih ur vsak mož razveseli rad svoje vsaj enkrat žena naj nima nadur. Da mladi Limbarski krajani in Smučarski klub Termita skakalci znani- le kdo ne pozna zdaj Primoža Peterka Spoštujejo starejši rod. Kar dandanes in povsod povabili za praznik žena in deklet so najstarejši ženski cvet. Letos 100-letnico praznuje zato naj v zraku se raduje naj ta dan se lepo ima vsi ji privoSčimo /> srra. Pa prileti jekleni ptič prinese radost stari mami 100-letni matki iz Moravč veselje radost podari. Pogled je krasen iz višin da ie dolgo bil bi ji v spomin na to prelepo moravsko dolino v ozadju s Kamniiko planino. Slovenski Podoknićar ji nagelj podari in Se zdravja naslednjih 100 let zaželi. Na videz skromen dar je slika vrha Limharske gore, a največ, će da ga zlato krajanov limbarskih srce. Prisrčen je pozdrav ženice vsem zbranim, ki jo (akajo, saj večtisočglava množica navdušeno jo pozdravlja vsa. Prelepje dan za vse navzoče zato naslednje leto deklet a, mame in žene spet pridite na vrh Limbarske gore. Kjer čakal deseti bo nagelj rdeči spet prav na vse dekleta, mame in žene. ANKA 16 SEPTEMBER KIMAVEC /lamnik Domžale Kronika centra mladih Center si vztrajno utira pot med sredino, ki ji je namenjena. To so mladi med 12. in 26. letom starosti vključno s starši, učitelji in vzgojitelji. Aprila 1996 so se odprla vrata centra v središtu Domžal na Ljubljanski 70. Ustanoviteljica je obči-na Domžale, ki je poleg U rada RS za mladino pri Ministrstvu za šol-stvo in šport prispevala sredstva za preureditev prostorov. Zastavili smo si več ciljev, ki jih skušamo uresničevati. Naš namen je pripravljanje in izvajanje preventivnih programov za področje prepre-čevanja zasvojenosti med mladimi v naši občini, informiranje mladih o možnostih vključevanja v različne dejavnosti doma in v tujini, animiranje in usposabljanje za prostovoljno delo, spodbujanje sodelovanja med organizacijami, ki se ukvarjajo z vzgojno-izobraževalnim delom mladih, odprtostjo do različnih vsebin, kot so: ekologija, mirovništvo in solidarnost, komunikacija, zanimanje za nove informacijske tehnologije, z velikim poudarkom na medosebnih odnosih in osebnih kvalitetah posa-meznikov. V centru skušamo ustva-riti ozračje, ki mlade spodbuja k pri-pravljenosti za tveganje, sprejemanje izzivov in k ambicioznosti za dosega-nje zastavljenih ciljev. Center izvaja tuđi svetovanje, predvsem na področju reševanja te-žav pri odraščanju, zasvojenosti, za-poslovanja in šolanja. V Centru za mlade namenjamo veliko pozornost marginalizaciji mladostnikov, saj neaktivnost mladih najpogosteje vodi do izgube delovnih navad in delov-ne discipline. Dr. Uletova v »Prihodnost mladine« ugotavlja: »Če mladi nimajo možnosti za konstruktivne in družbeno priznane poti za doseganje pričakovanega socialnega statusa, potem skušajo doseći alternativni socialni status.« To pa lahko pomeni spopad z obstoječimi raz-merami, še pogosteje po vodi v ma-kxiušje, brezvoljnost, samodestrukci-jo in nasilje. Dejavnosti v centru vodijo uspo-sobljeni animatorji in prostovofjci, poleg njih pa sodelujejo strokovnja-ki za mladinsko problematiko, ki vodijo nekatere projekte. Sicer pa je v Centru za mlade redno zaposlen vodja, preko javnih del pa si poma-gamo še z eno osebo. Center za mlade deluje v okviru občine Domžale v Oddelku za družbene dejavnosti, pripravlja pa se reorganizacija v javni zavod, v kar smo prisiljeni zaradi pridobivanja sredstev preko razpisov, ki jih pripravljajo različna ministrstva, fondacije in zavodi, pa nanje ne mo-remo kandidirati zaradi neizpolnje-vanja formalnih pogojev. V preteklem letu in pol so se v prostorih Centra za mlade zvrstile številne dejavnosti za mlade, precej prireditev pa smo lahko speljali v so-delovanju s pomočjo prijaznih zaposlenih v Knjižnici Domžale, kjer so nam odstopali večnamenski prostor. Na želje in pobudo mladih je za-živelo kar nekaj delavnic; te so mladi radi obiskovali. Dovolite, da jih naštejem in se obenem zahvalim mentorjem za njihov entuziazem in veselje deliti svoj prosti čas z mladimi. Prof. Estela Podgoršek in Katarina Sonc sta vodili likovno delavnico, dr. Peter VVeil konverzacijo iz angle-škega jezika, dipl. dramska igralka lana Habjan filmsko delavnico, studenta Tadej Kokalj in Zoran Arsov astronomsko delavnico, ga. Anka Na-stran-VVeil okoljevarstveni krožek, literarno delavnico absolventka Melita Lisjak, tehnike učenja gdč. Ana Gr-mek, angleško delavnico za najmla-jše študentka Sabina Bakula in mladinsko delavnico gdč. Melita Lisjak in podpisana. V času poletnih, jesenskih in zimskih počitnic smo pripravili program »Veselih počitnic«. Povabili smo mlade iz osnovnih Sol, vendar nas je pre-senetil razmeroma majhen obisk. V prostorih domžalske knjižnice smo gostili popotnike Klemena Medjo, Boštjana Leskovška, Sašo Roškar in Boruta Peršoljo, ki so s svojih pofo-vanj prinesli diapozitive in spomine na Južno Ameriko, Mongol i jo, Egipt in Skandinavijo. Mladi z OŠ Trzin, Venclja Perka, Rodice in vrtca Urša so skupaj z mentorji fer Mojco in Ka-ličopkom pripravili 26. oktobra 1996 v dvorani Majčevega Dvora dinamično popoldne za svoje vrstnike. Ker ugotavljamo, da tovrstnih prireditev primanjkuje, smo animatorji pripravili še pustno rajanje, na kate-rem je čarovnik iz Gerknice prisotne ućil osnove čaranja, dramska skupi- KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, doo. Tesovnikova 27a, Ljubljana Naročila po tek: (061) 16 83 700 Vsak delovni dan od 8.-20. ure. Ob sobotah od 8.-13. ure Radovan ZajC, dr. vet. med. mag. iz'lĆOr Trstenjak, dr. vet. med. na Beganos pa je pustne šeme pova-bila v pravljico in z njimi tuđi zaraja-la. Imeli smo tuđi pesniški večer z go. Pavliho Bračko Rauter. Tej je v prazničnih decembrskih dneh uspelo prebuditi nekaj lepega v nas. Želimo, da ljudska izročila ne bi odšla v pozabo, zato smo povabili nekaj ljudi, ki so nam predstavili različne ročne spretnosti. Tako so v de-lavnicah tuđi prisotni lahko poizkusili narediti klobuk iz listja, oblikovati sopek iz papirja, izdelati zapestnico za prijatelja itd. Za starše in učitelje smo pripravili predavanje prof. Pavle Klinar, sprego-vorila je pod zgovornim naslovom »Zgodnje ušolanje DA ali NE?« Za vzgojiteljice smo organizirali dve strokovni ekskurziji, jeseni smo jih pobijali na Gorenjsko, kjer so si ogledale vrtec na jesenicah in dobile vpo-gled v Sorošev mednarodni projekt, ki ga izvajajo v tem vrtcu. Sledil je še obisk vrtca v Mojstrani, kjer imajo za-nimivo otroško igrišče. Maja smo od-potovali v Lendavo, kjer pa je bil po-udarek na spoznavanju dvojezičnosti in programu »Zdrav vrtec«. V KUD Vir smo pripravili dva koncerta kantavtorjev Marka Breclja in Adija Smolarja. Med mladimi so se priljubile Vesele igre, te smo prvić izvedli na Sreča-nju rejniških družin v Moravčah in ponovili na športni prireditvi Z ve-trom v laseh; organizatorji te smo bili skupaj s Športno zvezo Domžale ob pokroviteljstvu Občine Domžale. Prireditev je bila obsežna, saj je trajala kar tri dni, veseli pa smo tuđi zato, ker je tri tisoč mladih dokazalo, da imajo radi šport. Nekaj naših članov je odšlo na različna studijska izpopolnjevanja vse od Kolumbije, Škotske, Švedske, Avstrije, Francije in Malte. Drugo le-to se tuđi mi pripravljamo na organizacijo mladinskega tabora v sodelo-vanju z Uradom RS za mladino in Evropsko platformo mladinskih programov. Vključili smo se tuđi v projekt »Naj [X)ve srce«, ki je potekal na pobudo Urada RS za mladino in Zavoda RS za šolstvo. V Domžalah sta bili predstave in delavnice z Janom Plestenja-kom deležni kar dve osnovni soli, in sicer Rodica in Roje. Z izvajanjem projekta naj bi spodbujali ustvarjalne dejavnosti mladih, njihovo druženje in uveljavljanje v družbi brez uporabe drog. Največji projekt, ki smo se ga lotili v minulem letu, pa je nosil naslov PREVENTIVNI PROGRAM ZA PODROČJE PREPREČEVANJA DROG IN ZASVOJENOSTI V OBČINI DOMŽALE. V program so bili vključeni vsi osmošolci v občini. Razredi so bili razdeljeni na dve skupini, tako da so se delavnice odvijale v zelo majhnih skupinah. Vsak razred je bil deležen osem ur programa, za starše pa smo pripravili še predavanje z delavnico, saj smo jih želeli informirati o tem, kaj smo posredovali njihovim otro-kom. Da smo mlade aktivirali za razmišljanje o sebi in oblikovanju stali-šč do drog, je razvidno tuđi iz nada-Ijevanja akcije, saj je komisija, ki so jo sestavljali mladi osnovnošolci, izbira-la med najboljšimi prispevki kar več ur. Program je financirala Občina Domžale in Urad RS za mladino pri MŠŠ, sponzor nagrajencev pa je bila TOSAMA d.d. Ker je projekt izredno dobro uspel, borno z njim nadaljevali tuđi v tem šolskem letu. Prišlo bo ćelo do širitve, saj bodo poleg osmošol-cev sodelovali še sedmošolci. Skupaj z ICRO, ki jo predstavlja mag. Marta Vahtar, smo izvedli vse-slovensko akcijo za ohranjanje oko-Ija pod naslovom DREVO OBLJUB MATERI ZEMLJI. 1. rojstni dan Centra za mlade smo praznovali delavno. To pomeni, da smo v likovnem razstavišču v Domžalah pripravili pregledno razstavo, preko katere smo predstavili svoje delo. V tem prispevku smo vam skušali osvetliti vsaj nekaj naših utrinkov. prof. Liti JAZBEC Mladi med 16. in 20 letom, pozor! __________ Center za mlade pripravlja projekt, ki smo mu nadeli ime »SLOVENIJA IN DANSKA - NAŠI DEŽELI*. Namen projekta je povezava in izmenjava slovenskih in danskih srednješolcev. Naši dijaki bodo spoznavali in raziskovali kulturne in turistične znamenitosti Danske, medtem kobodo Danci proučevali Slovenijo. Med seboj se bodo tuđi spoznali, saj načrtujemo studijski obisk Danske. Ali te zanima, kako živijo, se izobražujejo in se zabavajo tvoji vrstniki na Himmelev Gymnasium v Roskildeju? Ali bi rad obiskal Dansko in se kaj več nauči o tej lepi deželi? Če si srednješolec(-ka), star(-a) od 76 do 20 let, se nam pridruži na sestanku, kjer boš dobil(-a) podrohnejše informacije, dogovorili pa se borno tuđi, kako bo projekt potekal. Ne pozabite! Sestanek bo v sredo, 8. oktobra 1997 ob 17. uri v prostorih Centra za mlade (Ljubljanska 70, nasproti blagovni- ce Vele). Phsrčno vabljeni vsi tišti; ki bi radi spoznali in z nami obiskali deželo Dansko! Center za mlade Center ža mlade v novem šolskem letu Začelo se je novo šolsko leto in Center za mlade je po krajših po-citnicah znova pognal motorje. Vsi smo si nekoliko odpočili in si nabrali novih moči, sedaj pa je čas, da vam zaupamo, kakšne nacrte imamo za letošnje leto. Ker je bilo lansko delovanje Centra zelo uspešno, smo se odločili, da borno ubrali podoben program, z nekaj novimi idejami. Animatorji Cjentra za mlade smo se v ta namen 27 avgusta zbrali na sestanku, ki je pomeni I zaćetek našega dela. Dogovorili smo se, kako bo naše delo potekalo in kakšni so naši nacrti in s tem tuđi cilji. Ugotavljamo, da se mladi vedrio manj udeležujejo raznih Sportnih in drugih dejavnosti, zato jih skušamo pri tem spodbujati in pomagati pri doseganju samozaupa-nja, samospoštovanja, prijaznosti in veselja, pri iskanju življenjskega smisla ter pri uporabi lastne kreativnosti. Vabimo vse mlade in malo manj mlade, ki želijo kakovostno oblikovati svoj prosti čas, da se nam pridružijo in obogalijo svoje duhovno in praktično znanje. Vabilo je namenjeno tuđi vsem tištim, ki delate z mladimi in za mlade ali pa bi z njimi želeli delati. Čakamo na vaš obisk in klio Delavnice: • LIKOVNA DELAVNICA - mentorji Estela Podgoršek, Katarina in David • ASTRONOMSKA DELAVNICA -mentorja Zoran Arsov, Tadej Kokalj • MLADINSKE DELAVNICE - mentorica Melita Lisjak • FILMSKA DELAVNICA - mentorica Jana Habjan • ANGLESČINA ZA NAJMLAJŠE -mentorica Sabina Bakula • GLASBENA DELAVNICA - mentorica Zdravka Klanćnik • OKOLJEVARSTVENA DELAVNICA - mentorica Anka Nastran VVeil • ANGLEŠKA KONVERZACIJA -mentor Peter VVeil • SKUPINA ZA VZAJEMNO PO-MOČ - mentorica Lili Jazbec; v skupini bodo iskali odgovore vsi, ki jih ta-rejo težave v zvezi z različnimi odvi-snostmi, in tuđi tišti, ki želijo pomagati drugim, ker imajo sami dovolj energije in morda tuđi izkušenj. Ustvarjalno preživljanje prostega časa: •KREATIVNE DELAVNICE - V prostorih Knjižnice Domžale borno pripravili šest četrtkovih večerov, kjer bodo različni umetniki poskušali pribli-žati mladim ročne spretnosti in kulturno dediščino. Spoznali borno: oblikovanje šopkov iz papirja, oblikovanje različnih okrasnih predmetov iz suhe-ga listja, delo z glino in testom, izde-lovanje lectovih src in oblanja in slikanje na steklo. •KONCERTI - Lani smo pripravili večera s kantavtorjema Markom Brecljem in Adijem Smolarjem. Leto šnji izvajaki so še skrivnost. • LITERARNI VEČERI Z MLADIMI UMETNIKI - Vabljeni mladi pesniki, pisatelji, slikarji, fotografi, kantavtorji... Če si med njimi ali koga poznaš, se nam oglasi. • VOZLANJE ZAPESTNIC: - Zapest-nice so že stalnica našega programa. Glede na zanimanje borno pripravili tečaj med počitniškim programom. Druge oblike druženja: • »VESELE IGRE« OB TEDNU OJ ROKA - V Šport nem parku Domžale borno v dogovoru z vodstvi OŠ poskrbeli za animacijo osnovnošolcev občine Domžale. • POGOVOR O ODVISNOSTIH -V Knjižnici Domžale homo z vidnimi slovenskimi strokovnjaki spregovorili na temo odvisnosti. • NAŠ CX)ST - Pogovorni večeri v Knjižnici Domžale, na katere borno povabili znane Domžalčane in druge zanimive osebnosti (Primož Peterka, Adi Smolar, Borut Veselko...). • POTOPISNA PREDAVANJA - Povabili borno popotnike, ki nam bodo približali bolj oddaljene predele našega planeta. • »BUS VESELIA« - V sodelovanju s Skalo (skupina za preventivne) delo z mladimi) borno poskrbeli za animacijo mladih. Avtobus se bo enkrat te-densko ustavil v našem mestu. Mladi bodo našli priložnost za učne in pro-stočasne dejavnosti, kot so izobra-ževalni tečaji, družabne igre, izleti, ustvarjalne delavnice... Pri svetoval-nem delavcu pa bodo lahko našli po-moč pri reševanju življenjskih zank in ugank. »Bus veselja« je narhenjen predvsem temu, da se mladi ne bi za-drževali na cesti, ampak bi svoj prosti čas zapolnili s čim koristnejšim. • MFDGENERACIJSKO SODELO-VANJE MLADIH S STARIMI - S Centrom za socialno delo borno poskrbeli za povezovanje in izmenjavo življenjskih izkušenj. • PUSTOVANJE ZA NAJMLAJŠE - V Majčevem dvoru. • POČITNIŠKI PROGRAM ZA ŠOLARJE - Jesenske, pomladne in zimske počitnice prinesejo mladim veliko prostega časa. Poskrbeli homo, da jim ne bo dolgčas. • SREČANJA ZA STARŠE IN UČrTE-LJE S PREDAVANJI - V Knjižnici Domžale in na osnovnih šolah borno imeli predavanja z naslednjimi tema-mi: Otrok in TV, Naporna pota odra-ščanja, Ozaveščanje glasov - odprava težav začetnega branja, Agresivnost med mladimi, Droge - naš vsakdan? Draga prijateljica, dragi prijatelj! Če si med napisanimi dejavnostmi našel(-a) tisto, ki bi jo želel(-a) obiskovati ali ćelo pomagati pri njeni organizaciji in izvedbi, nas obišči v naših prostorih ali pokliči po telefonu in dogovorili se borno za srečanje. Na Ljubljanski 70 smo dosegljivi vsak dan do 15,30 in v sredo do 18. ure, naša telefonska številka pa je 713-421. Veseli borno tuđi novih predlogov, zato ne odlašaj in se nam pridruži. NATAŠA LIMONI 145 NOVIH DELOVNIH MEST Ugodna posojila za podjetništvo, obrt in kmetijstvo Občina Domžale je tuđi v le-tošnjem proračunu zagotovila sredstva za ugodno kreditiranje podjefništva in obrti ter zasebni-štva v občini, hkrati pa so maja objavili tuđi razpis posojil za razvoj kmetij in kmetijskih do-polnilnih dejavnosti. S podelje-vanjem posojil občina nadaljujv tradicijo pomoči tem področ-jem, po katerih smo znani širom po Sloveniji. Hkrati naj zapi-Semo, da povrSen pregled dode-Ijevanja posojil na teh podrocjih v drugih občinah kaže, da so »domžalska« posojila resnično ugodna, saj je obrestna mera v drugih občinah visja. Posojila za ugodno kreditiranje |x>djetništva in obrti ter elrugega /a•• sebništva so bila v sodelovanju z LB Banka Domžale m/pisana v visini 220.000 mio SIT. Posojila so bila na-menjena /a: - UV.1J..1PJ'.1 o/. ii,]:i'.!;i.-M .Ilije pio- i/vodnjo ali izdolkov, ki odpr.ivljajo obremenjevnnjo okolja, - i/dolavi r.i/liirajo nov,) dclovna mest.i, (jpravljajo d<" javnosti, ki d.ijfjo ugodne ekonom ske učinke, so izvozno usinerjene o/. nadomeščiijo uvo/, uvaj.ijo s ' '' ■'':! i'"' in;':tv*' na tuđi izv,ijal< em dej.ivnosti n'>\ min SIT, krediti so bili |»orleljcni 47 pro sile em drugi so bili n.ijveekral Oflklo njeni zaradi pnrtianjkljive^ dokumen lae i|e) v |)ov|)rerni visini 4,7 mio SI I (najmanjše posnjilo (),H mio SU, naj višje 15,0 mio Sli) po obrostni mori IOM in 5%, |x>vprM":na doba vrača-nja pii je 4 leta. Najve'č posojil je bilo poeioljonih za graejnjo poslovnih proslnrov, npreme in strojev. Prosile i ly>elo na osnovi teh posojil /agotovili 145 novih dolovnih mesl. /a ra/voj kme'lij in kmefijskih do |X)lnilnih (lejavne)sti v e>be'ini Deini zale je bilo v sodelovanju s Hranil-no kreditno službo Domžale razpi-sano [josojilo v visini 25,2 mie> SU ' '" ■.][!,' M.i !.;' i.lhli-ilji'ili. - za gradnje) in a(l,i|)(acijo proiz-vodnih in potno/tiih ocijeklov, tako v kmelijstvu kot na |X)elrex''ju (ki|X)l-nilnih dejavnosli, - za nakup O|)renic, s|>ee i.ilne opre'me, kme'tijskih ze'mljišč, plemenske živine visoke kakovosti, kmelijski' mehani/a< ije, spee ialne mehanizacijo /a v/dr/evanje kine lijskih inlr.islrukluinih objeklov in napr.iv, /a nakup ra< unalniške opreme /a namene kuielijskej',,1 planiranja in ra< unovodstva. Na razpis so se prijavili 4 prosile i z z.ihlevki v vKini 'i/J mio Sli. Pode'-Ijcna s<] bila i pose>jila, k.itcrih \x>-vpree'n.i visina je 1,88 SIT (najvišjo |>osojilo 4 mio Sli), obre'stna mera je TOM in 4'Xi, pov|)iee"n,i doba vra e'anja pa r> \cl. Vsa |x>sojila so ritiitie-nj(>na nakupu kmetijskih stmjev. Enemu |)rosileu posojilo ni bilo odobren«) zaradi nopopejlne1 cbku-mcnt.K ije V. J)0MŽH< Domžale /tamnik SEPTEMBER KIMAVEC M Ko I pa - neodkrit zaklad! Kot ste bili bralci že obvešče-ni v prejšnji številki, smo dom-J^alski taborniki bolj po sili kot po želji letos razpeli šotore letnega tabora ob bregu reke Kolpe. Gotovo vesto, da so nas po več kot 30 letih letos vse slovenske tabornike veleumni Bohinjci vrgli iz Bohinja, kruto, kot da so oni pokli-cani za določanje, kdo bo njihov gost in kdo ne!!! To so storili brez vzroka in obrazložitve, z eno bese-(io, žaljivo, podcejujoče! In kam sedaj? Vodstvo Roda Skalnih taborov je z zelo modro potezo imenitno resilo problem. »Odkrijmo Se kakšen delček naše lepe domovine,« so rekli. Letos so odkrili prav gotovo ene-ga najlepših: čudovito pokrajino ob reki Kolpi, na njenem obrežju. Kot vedno zadnja leta je bil talx)r izredno lepo urejen, odlično komunalno opremljen: priklop na javno mrežo elektrike, vodovoda, v kuhinji modemi plinski šledilniki, kotli, še ćelo hladilnik smo imeli. Med najstarejšimi v četrti, veteranski izmeni sem v šali komentirah »|a, kje pa je pralni stroj?« »Počasi, Bober, vse bo, tuđi tega bos v priho-dnosti se doživeli,« so mi odgovorili! Ja, res pravi hotel v naravi! Pa ni tabor najbolj navduseval. Izredno čista, tajinstvena, umirjena reka nas je s svojo neposredno blizino vabila, da se okopamo v njej, da se osvežimo, da se s kanuji odbijemo po njej na 2-3-urne izlete; nekateri so odpluli tja do Županči-čeve Vinice. Možnih izletov na različne konce čudovite Bele krajine je še za deset ali več taborjenj. Letos smo obiskali nekaj starih, izrednih cerkva, krajinski park Lahi-nja; po ogledu znamenitosti v vaši Nerajec so nas kar z vozom - lojtr-nikom in lepim parom konj odpe-Ijali po parku do izvira potoka l-ahi-nja. Čudovito, enkratno, nepozab-no!!! In tako, vsak dan novo doživetje! Če ne drugod, pa v kuhinji - hrana odlična. Če kdo do sedaj ni ve-del, kaj pomeni beseda požeruh, je na taboru videl tuđi take ljudi. Bog nam pomagaj! Naša skupna ugotovitev ob koncu tabora je bila: Bohinj je lep, a lepo je še marsikje v naši domovini. Ustna anketa je dala na vprašanje, kam pa drugo leto, en sam odgovor: k reki Kolpi. Tištim veteranom, ki pa so mislili, da je Bohinj nezamenljiv in jih letos ni bilo z nami, pa le kratko spo-ročilo: LAHKO VAM JE ŽAL, DA STE OSTALI DOMA!!! Domžalski tabornik iz Portoroža JANEZ KRALJ NOMELJ PRI BOHINJU Kvajdej 1997 Letošnje taborjenjc domžalskih izvidnikov in vodnic se bo vpisa-lo v zgodovino domžalskega skavt-stva kot sodelovanje in udeležba na prvem vsegorenjskem taboru izvidnikov in vodnic. Nla 12-dnev-nem taboru je sodelovalo 250 skavtinj in skavtov iz Breznice, Radovljice, Bohinjske Bistrice, Železnikov, Škofje Loke, Kranja, Kamnika, Homca in Oomžal. Poleg spoznavnega namena tabora smo se na taboru vživeli in prisluh-nili Izraelskim molilvam Bogu, Mojze-sovi.veri in zaupanju ter z njegovim zgledom preživljali taborne dni. Poleg dvodnevne Izraelske vživitve in velike igre so se odvijale ludi druge običajne skavtske dogodivščine: tridnev-ni skavtski potep, predstavitveni dan vseh krajev udeležencev, kjer smo se Domžalčani predstavili z usnjarsko delavnico in predstavitvenim plakatom, homški sosedje s pritrkavanjem, Bohinjci iz narodnimi plesi, skavli iz Železnikov s kovanjem žebljev in pre-delavo škrilja, ki so ga nekoč uporab-Ijali za prekrivanje streh,... Poleg tega smo imeli dva dni raznovrstnih aktivnosti (plezanje, jamarstvo, zvezde, ga-silci, lokostrelstvo, gozdarstvo, lončar-stvo, pletilstvo,...), en dan namenili delovni akciji, s katero smo pomagali okoliškim kmetom pri spravilu sena in ostalih opravilih, očistili pa smo tuđi okolico ceste in Save od Nomnja do Soteske. En dan smo posvetili mladim iz Bohinjske Bistrice, katerim smo organizirali športne igre ter se igrali z nji-mi, nekateri pa smo odšli tuđi v kra-jevni vrtec, kjer smo se pozabavali in obiskali najmlajše. Sedmi dan so nas obiskali naši sta-rši, ki so se prepričali, da je z nami vse v redu in se spoznali z našimi zaćasni-mi prebivališči. Hvaležni smo vam za obisk in vas ob podobnih srečanjih spet prićakujemo! Med taborjenjem (ražen na dan obiskov) ni bilo zaželeno, da bi program motili obiskovalci z obiski, ven-dar si nismo mogli kaj, da ne bi med-se sprejeli tuđi skavte iz Danske, cei avtobus starejših skavtinj in skavtov iz Češke, pa tuđi nekaj novinarjev, ki so prišli preverit, če je res, da so skavti veselih in nasmejanih src, dobrih in poštenih misli in vedno pripravljeni, domžalski skavti pa smo bili tuđi izre-do dobro opaženi, saj smo na »domžalskem« tabornem prostoru slovesno izobesili domžalsko zastali. Ob srečnem koncu tabora bi se domžalski skavti zahvalili tuđi Obći- ...eni iz Domžal, cni i/ Brc/ni« e, drugi i/ /ek'/nikov, eni i/ Krarijd, eni iz Radovljice, eni iz Homca - a vsi veseli! ni Domžale za finančna sredstva, ki smo jih že »pretopili« v nujno potrebno opremo. Tako si ne bo treba vedno izposojati nujno potrebne opreme za taborjenje. Tabor je bogata izkušnja za vsake- ga skavta, će pa taboriš z 250 prijatelji, ne dobiš le znancev, prijateljev, am-pak dobiš bogastvo za ćelo življenje. Lepo nam je bilo in znova nasvide-nje, dragi gorenjski prijatelji. četgvodja KORAJZNI ČRIĆ Tudi v vrtcu pričnemo »na novo« 1. septembra Letosnji začetek šolskega leta smo zaposleni v vrtcu pričakali z večjim veseljem. V veljavo je na-mreč stopil nov zakon, ki nam je nekoliko zmanjšal normative, ali z drugo besedo - število otrok v skupini se je zmanjšalo, hkrati pa smo pridobili kar štiri nove pomoćnice vzgojiteljice - tudi na račun novih zakonov, ki so začeli veljati za področje predšolske vzgoje. Trenutno se število otrok v naši enoti giblje okrog štiristo. Od tega smo v letošnjem letu sprejeli na novo 42 otrok do dveh let starosti ter nekaj otrok vmesnih skupin, in pa seveda otroke, ki so pričeli obiskovati obvezno pripravo na solo. Štiri skupine teh otrok obiskuje tako imenovano »malo solo« dopoldan, ena skupina pa obiskuje skrajšani program (ki se razlikuje po številu ur, ki jih otrod preživijo v vrtcu) popoldan. Vzgojne programe, ki se izvajajo v vrtcu, naši starši poznajo, tokrat pa smo se odločili, da borno poskrbeli tudi za liste, ki vrtca ne obiskujejo. Pripravili smo kar nekaj programov, ki jih borno izvajali v popoldanskem času in bodo namenjeni le otrokom, ki si-cer v vrtec ne hodijo. Osnovni namen teh programov je, da tudi ti otroci spoznajo radosti druženja z vrstniki, hkrati pa seveda pornagamo staršem pri vzgoji in izobraževanju njihovih otrok. Interesenti tovrstnih programov naj v mesecu septembru pokličejo v vrtec »Urša« tel. 721-834 ga. Darka Bitenc. Izbirali boste lahko med špotnimi programi, programi, namenjenimi tu-jim jezikom, uro pravljic, programom iz področja estetske vzgoje, ter programi, kot so letovanje in zimovanje. Prijave borno zbirali do konra septembra, zainteresirani starši pa bodo telefonično obveščeni o začetku programov in o drugih zadevah, ki so po-membne za izvedbo. DARKA BITENC Poslovili smo se od počitnic ter veselo zakorakah v novo Solsko leto. V vrtcu se ga Se posebej veselijo mali Solarji, ki končno nišo več »t'mali« ampak »t'glavni«. Ponosni so, da bodo lahko opravljali za-htevnejše naloge ter se aktivno pripravljali na Solo. Pa sretno! MARTA GOSTIČ Letovanja Območna organizacija Rdečega križa Domžale je tudi v letošnjem letu organizirala letovanje za 158 otrok iz občin Domžale, Moravče, Lukovica in Mengša. Letovanje je potekalo v 10-dnevnih izmenah v mladinskem zdravilišču De-beli rtić. V desetih dnevih bivanja smo otrokom z vzgojitelji izvajali zastavlje-ni program (spoznavni večeri, dejavnosti v vodi, zabavni plesni večer, izlet z ladjo v Piran, ogled mesta in akvarija, igre brez meja, karaoke z modno revijo, večer z gostom estrade Vilijem Resnikom, plesni večer s tekmovanjem) in vrsta interesnih dejavnosti družabnih iger, otroških delavnic, likovne delavni-ce. Otrokom smo nudili 10 dni prijetnih počitnic, v katerih so si aebrali novih moći in spoznanja za odhoci v novo šolsko leto. RK DOMŽALE Žarek veselja Na praznik Marijinega vnebovzetja je župnijska Karitas v Domu ostarelih obćanov pripravila maso. Oskrbovancem, ki ne morejo zapustiti doma, je oskr-bela, da so lahko prisostvovali evharistični daritvi; to je vodil domžalski kaplan g. Miloš Kosir. V svojem govoru je poudaril pomen tega cerkvenega praznika za naš čas. Pohvalil je tudi delavce, ki se požrt-vovalno darujejo in skrbijo za oskrbovance doma. Gospa Meta Zupanćić je poskrbela, da je slovesnost pote-kala lepo. Izbrala je nekaj lepih ljudskih pesmi. Po maši se je uresnićilo tudi tisto staro ljudsko reklo, ki pravi: »Kjer je masa, tam je paša.« Za dobrote so po-skrbele skrbne in požrtvovalne gospodinje iz bližnje in daljne okolice. »Če boš o tem kaj pisal, povej go-spodinjam, da se jim lepo zahvaljujemo,« me je na-slednji dan opozorila oskrbovanka. »Nikoli se nisem imel tako lepo kot na ta dan,« me je s solzami v oćeh ogovoril starejši gospod, priklenjen na invalidski voziček. ŠTEFAN ROZMAN 18 SEPTEMBER KIMAVEC /lamnik Domžale Med dvanajstimi slovenskimi maturanti z največjim možnim številom točk sta bila kar dva s kamniške gimnazije Odkar je bila zadnjif prenovljena slovenska gimnazija, so se zvrstile tri mature. Na kamniški gimnaziji pa je letos zaključila solo stiriinsestdeseta generacija. Iz podatkov po treh za-porednih maturah je mogoče pote-gniti nekaj zaključkov, sole se lahko primerjajo med seboj, vsaka pa lahko tuđi preveri samo sebe in analizira svoje delo in uspesnost. Kamniška gimnazija je vedno veljala kot dobra. Če pobrskamo po nekaj de-setletij starih in tuđi mlajših raziskavah, ki so jih med dijaki in studenti opravljale nekdanje šolske institucije, lahko raz-beremo, da so redno izstopali tišti rezultati, ki so pomembni za nadaljnji studij, kot so znanje pri studijsko orientiranih predmetih, splošna kultura in pisnost, usposobljenost za učenje, debvne navade in podobno. Uspesna pa je tuđi pri sedanjem modelu gimnazije in mature. Tako je bila po maturitetnih in drugih re-zultatih v letu 1995 druga v Sloveniji, na vrhu pa tuđi lani. Za letosnje leto še ni-mamo dovolj podatkov o medseboj-nem merjenju sol, zagotovo pa so tuđi rezultati letosnjih maturantov zelo dobri. V letosnji generaciji ni nihče »padel«, le dve dijakinji imata popravni izpit. Pozitivnih jih je torej 98,3%, če upošteva-mo se enega priključenega maturanta iz lanske generacije, pa 9^1%, kar je za 13% več kot v vsej državi. Dijaki so dosegli povprečno 19,5 točke ali dobrih 8% več, kot je bilo slovensko državno po-vprečje. Dijaki, ki v petih predmetih skupno dosežejo 30 in več točk, takih je v vsaki generaciji za dober odstotek, pa prihajajo z gimnazij, ki zmorejo doseči tuđi zelo kak#vosten pouk. Trije kamniški gimnazijci so letos dosegli tak uspeh, Iva Hafner, Katja Paladin in Mitja Luštrek. Katja in Mitja sta opravljala maturo na višjem nivoju in prav pri vseh predmetih dosegla najvišjo možno oce-no ter magični skupni rezultat 34 točk. Takih dijakov je bilo med 8090 slovenskimi maturanti letos dvanajst. Skoraj 18% kamniskih maturantov je na maturi doseglo povprečno oceno pet ali več. Poleg treh, ki smo jih že navedli, so to se: Lenka Tekavec, ki je tridesetico zgresila za eno to*?V/v ciod;^ Lu«a Pod-ioe), s.'mon Berlec, Urška Koce, Marko Stempihar, Aleš Žiberna, Irena Žnidar, Matejka Kalušnik, Boris Gantar, Katarina Hafner, Marta Krumpestar, Barbara Jane-žič, Helena Kaker, Sneža Mihajlova, Ma-teja Ocepek, Vesna Puketa in Bostjan Poglajen. Povpresno število točk na dijaka je na naši soli znašalo 19,50, v Sloveniji pa 18,25, povprečna ocena kamniškega maturanta je bila torej prav dobro. Zadnji po točkah so dosegli po 13 ali 14 točk (za pozitivno oceno je potrebno imeti najmanj 10 točk). če letosnjo maturo primerjamo z lan-sko in predlansko, lahko ugotovimo, da so dijaki vse boljsi pri tujih jezikih, posebno pri anglesčini, dvigujejo pa se tuđi ocene pri vseh družboslovnih predmetih. Tega smo posebej veseli, saj šola v pouk jezikov vlaga posebno veliko. K maturi na višjem zahtevnostnem nivoju matematike ali angleščine se je prijavil približno po en razred dijakov. Ražen enega so vsi odlični ali prav dobri. Gimnazija pripravlja dijaka na Studij. To pomeni, da ga po vpisu caka še dol-ga šolska pot skozi srednjo solo in nato skozi univerzo in še dalje, saj se bo ob delu vse življenje učil. Gimnazija ga mora dovolj dobro opremiti z znanjem, ga z njim zbližati tako, da mu bo pomeni- lo način življenja in ne morda nujen napor. Ker se bo zaposlil v najboljšem pri-meru deset let po vpisu na gimnazijo, mora biti usposobljen za sprejemanje vedenja, ki ga danes še ni ali je preob-sežno, da bi ga lahko spravili v šolske učne nacrte. V točkah izraženi maturitetni uspeh pa je tuđi vstopnica za univerzo, ni pa vse, kar mora tja kot popotnico odneseti bodoči student. Na kamniški gimnaziji zato dijakov nikakor ne pipravljamo samo na maturitetni izpit, ampak je zna-ten del pedagoškega dela, to je pouka, interesnih dejavnosti, ekskurzij, tečajev, raziskovalnega in kulturno umetniškega dela, namenjen splošni pripravi na studij, ter splošni in še posebej kulturni rasti mlađega izobraženca. V osrednjem slovenskem dnevniku smo zasledili izjavo predsednika repu-bliške maturitetne komisije dr. Budina, da maturanti nadpovprečne in izjemne ocene dosegajo predvsem na gimnazi-jah, ki po posebnem selekcijskem po-stopku pridobijo najboljše ter izjemno uspešne in visoko motivirane osnovno-šolce. Tuđi pri nas je dobra polovica vpi-sanih prvošolcev iz vrst osnovnošolskih odličnjakov, druga polovica pa je po uspehu in po rezultatih preizkusov iz matematike in slovenskega jezika precej »pisana«, motivacijo pa je potrebno še močno okrepiti. Rezultati naših maturantov pa so taki ali boljši kot na ome-njenih gimnazijah. Letos so bile povprečne ocene pri vseh predmetih višje od državnega po-vprečja, pri večini predmetov tuđi visoko nadpovprečne: pri kemiji (za 0,75 ocene), pri fiziki (za 0,74 ocene), na osnovnem nivoju matematike (za 0,70 ocene), pri ekonomiji (za 0,57 ocene), pri geografiji (za 0,56 ocene), pri zgodovini (za 0,51 ocene), pri filozofiji (za 041 ocene), pri slovenskem jeziku (za 0,37 ocene), pri psihologiji (za 0,32 ocene) ter na osnovnem nivoju angleškega jezika (za 0,21 ocene). Pri ostalih predmetih so bile približno eno desetinko ocene njJ povprečjem. Za višji nivo matematike in angleškega )<*=*■< Pa smo že zapisali, da o<> ni dijaki ražen enega dosegli eno od dveh najvišjih ocen. Po posameznih predmetih so imeli največji delež pravilnih odgovorov na-slednji dijaki: pri filozofiji Marko Štempi-har in Sabina Đogič, pri geografiji Robert Kržišnik, Urška Koce, Brigita Gregorič in Špela Razpotnik, pri psihologiji Boris Ko-zlevčar, Barbara janežič in Boštjan Poglajen, pri zgodovini Katja Paladin, Marko Stempihar in Katarina Hafner, pri sociologiji pa Lenka Tekavec:. Pri naravo-slovnih predmetih so bili pri fiziki najbo-Ijši Mitja Luštrek, Iva Hafner, Aleš Žiberna in Simon Brlec. Pri kemiji je bila naj-boljša Irena Žnidar, nato Iva in Katarina Hafner, Mitja Luštrek, Helena Kaker in Boris Gantar. Najboljši maturanti bodo imeli še nekaj sprejemov, tuđi pri predsedniku republike, oktobra pa se za vse začenja studijsko leto. Vpisovali so se skoraj na vse smeri, ki jih je mogoče studirati v Sloveniji. Lani se jih je 80% uspelo vpi-sati po svoji največji želji, letosnje podatke pa še zbiramo. če so veljala lanska razmerja točk, jih vsaj polovica ne bi smela imeti težav pri vpisu tuđi na studije, za katere je največje zanimanje. Želimo, da bi bilo čimveč uspešnih tuđi takrat, ko bodo morali med studijem in po njem pokazati tisto, kar jim je dala gimnazija zaradi mature in, kar je še bolj pomembno, izven maturitetnih točk. Mendoška slovenska studentska skupina na obisku v Sloveniji: Magdalena Grintal, Urska Šmon, Erika Bajda, Natalija Arrigoni, Milena Šmon, Angelca Šmon, voditeljica; v drugi vrsti: Tone Štirn, Vladimir Triep, Er-nest Bajda, Daniel Gomez, Argentinec, učitelj argentinskih plesov, Pa- vle Šmon, Tine Šrr.on, Marj.in Hirscheggcr in Mafija Žumer Na osnovi 10. člena Pravilnika o Stipendiranju nadarjenih učencev in Studentov v Obćini Domžale (Ur. vestnik Obćine Domžale, št. 10/95) Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale objavlja RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA NADARJENE UČENCE IN STUDENTE . . ZA šOLSKO LETO 1997/98 PREDMET RAZPISA Občina Domžale za Solsko leto 1997/98 ra/pisuje stipendije za nadarjene učence srednjega izobraževanja, studente dodiplomskega izobraževanja ter studente rednega podiplomskega Studija, ki so državljani RS in ki dosegajo: a) ućenci: prav dober ali od ličen uspeh b) Studenti s povprečno oceno vseh opravljenih izpitov zadnjega letnika najmanj prav dobro (8) Kandidati morajo predložiti: • doka/.ilo o vpisu v tekoče Solsko leto, • dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, • dokumentacijo, s katero kandidat dokazuje posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del, potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila,...), • potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije • dokazilo o stalnem prebivaliSču v občini Domžale, • življenjepis, • vključevanje v delo društev in organizacij, • dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana. Prednost pri podelitvi bodo imeli kandidati z viSjo oceno in viSjih letnikov, ob čemer se lahko podeli Stipendija učencem od vključno drugega (2) letnika dalje. ProSnje s prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje do 25. OKTOBRA 1997 do 12. ure na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru. _ . r r OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti Študentje slovenskih korenin iz Mendoze na obisku v Sloveniji V Juliju so bili na obisku v Slo"c niji, domovini svojih ctmsev oziroma starih s»»r*ev, srednješolci, ab-soUcnti dveletne slovenske sole v Mendozi. Bilo jih je dvanajst. Tega sicer zanimivega in za življenje Slovencev v Mendozi spodbudne-ga dogodka v Slamniku ne bi ome-njali, če večina teh studentov, ki bodo v življenje sele stopili, ne bi imela svojih korenin prav v naših krajih, na Prevojah, v Imovici, v Vrhovljah in še kje. Mendoza je provinca ob vznožju mogočnega vrha Aconcague (6.958 m) na zahodni strani Argentine. Od prestolnice Buenos Aircsa je oddalje-na 1100 km. Tu živi nekaj več kot pol-drugi milijon prcbivalcev. večina Slovencev se je v Mendozi naselila po drugi svetovni vojni, bilo jih je okoli 400 s številnimi družinami. Najprej so poskrlieli za slovensko ne-deljsko bogoslužje, ustanovili so pev-ski zbor, nato slovensko društvo in mladinske organizacije. Imajo tuđi svoj planinski odsek, ki oskrbuje planinsko kočo. Mamice so delavne v Zvezi slovenskih mater in žena. Slovenci v Mendozi so si zgradili prav lep velik nadstropni skupni Dom. V njem je prostoren gledališki oder za dramske, pevske, folklorne in druge nasto pe. Ob njem je urejeno športno igri-šče. V domu ima prostore tuđi slovenska šola. Tečaj za slovenske srednje-šolce traja dve leti, in sicer vsako so-boto popoldne, ražen prvo soboto v mesecu. Prva učna ura obsega slov-stvo, zgodovino, naravoslovje, verouč-no vzgojo in oblikovanje, druga pa slovenščino. Angelca Bajda je skupino vodila in povedala, da je zanimanje za slovensko solo v Mendozi vedno večje, zla-sti odkar je Slovenija postala samostoj-na. Vsi učenci, ki to solo končajo, se lahko pogovarjajo in komunicirajo v slovenščini. Šola je dokaj uspešna posebej zato, ker doma v družinah pove-čini govorijo slovensko. Mnogi študentje bi studij radi nadaljevali v Sloveniji, da bi si slovenščino bolj utrdili. Slovensko pa bi radi znali tuđi drugi, ki imajo kakršenkoli stik s Slovenci. Za vse, ki nič ne znajo slovensko, imajo slovensko solo organizirano ob četrtkih. Mendoški slovenski srednješolci so povabilo v matično Slovenijo sprejeli z navdušenjem. Bivanje v Sloveniji, domovini staršev in starih staršev, so jim kot nagrado za uspešno končan dveletni tečaj slovenščine omogočili starši, vzgojitelji, izseljeniSko društvo Slovenija v svetu, Vlada Republike Slovenije, dr. Janez Žgajnar, veleposlanik v Buenos Airosu, društvo Sloven-rev v Monrlozi in razni sponzorji, zstal mladi, 18-letni Bojan Starin, ki je iz ribnika Irikrat potegnil »trofejo« in / naj-težjim, 20.') dag težkim krapom, zasluženo »pre- magal« vse svoje tekmece. Po svečani razglasitvi najbolj uspe-šnih ribičev, med njimi žal ni bilo mojih dveh kolegov Milana in Iztoka, se je iz-kazal še predsednik Rajko Bajec:, moralni zmagovalec Čmelo 97' pa je postal mladi, 18-letni Bojan Starin, ki je iz ribnika Irikrat potegnil »Irolejo« in z najte-žji'm, 205 dag težkim krapom, zasluženo »premagal« vse svoje tekmece. Po svečani razglasitvi najbolj uspešnih ribičev, meti njimi z.il ni bilo mojih dveh kolegov Milana in Iztoka, se je izk.izal še predsednik Riijko Bajec:, moralni ztnago-vakr Črnelo 97' in s pijaco počasti »svojo družino«, RD Bistrica Domžale. (Že med tekmovcinjem so pridne roke za neumorne ribiće skrbele za jedačo in pijaco.) Tuđi mene so seveda postregli... Tekst in foto: BOGDAN OSOLIN Domžale /lamnik SEPTEMBER KIMAVEC 21 ZA VAS SPREMLJAMO KOMUNALNE INVESTICIJE V OBČINI DOMŽALE Gradimo in obnavljamo po programu Gradbena sezona je vscpovsod v polnem teku. Le-tošnje vreme je kot nalaSč za gradbena dela; v posa-meznih krajevnih skupnostih na našem območju po-tekajo v skladu s programi in finančnimi možnostmi, ki so bile doloćene ob sprejemu letošnjega proraču- Novo asfaltno prevlcko je pred kratkim dobila VVollo va ulica v Srednjih Jaršah. Na osnovi razpisa je delo opravilo rr.idhcnišlvo Camil. ( csl.i, ki povezuje Domžale in Ihan fer proti Selu in Dolu, pomeni eno izmed najkrajših povezav do Li-tije, dolgo je bila posebej prometno nevarna, ker ob njej ni bilo hodnika za pešce in kolesarje. Hodnik je v veliki meri že urejen, prav v teh dneh pa delavci dokonCno gradijo hodnik ob cesti Ihan-Selo. (slika zgoraj) PapirniSka ulica v Krajevni skupnosti Vir počasi dobiva dokončno podobo, ki ji jo bo dala tuđi urejena javna razsvEa Po njeni dokončni ureditvi bo tuđi Papirniška ulica postala ena .zrnedboli P"|azn,h ulic, teh pa v S nillo. Napito se, da je dela opravila E.S Mi.an Sko^z V-^desn^ ^ ^ Zadnji dnevi avgusta so bili namenjeni predvsem obnavljanju talne in druge prometne signalizacije na poteh in ulicah, ki vodijo do naših osnovnih Sol. Treba je bilo ponovno prebarvati prehode za pešce, postaviti še posebne prometne znake ŠOLSKA POT in hkrati poskrbeti tuđi za številne napise, ki bodo ude-ležence prometa vse šolsko leto opozarjali na posebno previdnost v blizini osnovnih šol in vrtcev. Mestni park dobiva lepšo podobo Še nekaj dni in mestni park s paviljonom bo dokončan. Mesto Domžale z njim dobiva prijeten koticek, saj bo po ozelenitvi predstavljal lepo priložnost za vse, ki meli posedajo v zelenju in prisluhnejo prijetni glasbi godhcnikov. Godbeni paviljon prav v teh dneh dobiva dokonCno podobo, upamo pa, da borno prav kma-lu lahko prisluhnili tuđi njihovim uporabnikom. Pa še eno presenečenje caka vse nas - v mestnem parku naj bi kdaj v prihodnosti dobili pravo skulpturo. Ali bo to morda fontana ali kaj drugega, borno še videli, saj naj bi predlog kar krnalu oblikovala posebna komisija, ki jo je imenovala Županja Cveta Zalokar Oražem. Tekst: V. V. Foto: P. T. Napredek v Preserjah že gradi novo trgovino Napredkova samopostrežna trgovina na križišču v Preserjah, zgrajena leta 1964, je bila ena prvih »tipskih« samopostrežnih trgo-vin, ki so se v šestdesetih letih gradile po Sloveniji. V svoji već kot tridesetletni zgodovini so trgovino nekajkrat posodobili, vendar v zadnjih letih - predvsem zaradi utesnjenosti in nefunkcionalnosti ni več ustrezno zadovoljevala po-treb kupčev iz Preserijh in bližnje okolice. Na problematiko v zvezi s trgovino je vodilne v Napredku večkrat opozarjala tuđi Krajevna skupnost Preserje. Zato so se v podjetju Napredek Domžale v začetku letošnjeg.i leta odločili, da še do konca leta 1997 zgradijo novo, večjo in modernejšo trgovino. Dela so se pričela 8. septembra 97 z rušitvijo stare trgovine, trajala pa bo do predvidoma 3 mesece. Stara trgovina je imela le približno 80 nV uporabne površine, nova pa jih bo imela kar 260 m2 Nacrti za novogradnjo predvidevajo širitev na sever in zahod za 4 m - po celotni dolžini - ter 4 m na jug - za polovico dolžine. Po no-vem naj bi trgovina merila 21 m v dol-žino in 18,8 m v širino; objekt bo približno enako visok kot prej. Ves skla-diščni oz. »servisni« del nove trgovine naj bi bifv kletnih prostorih in del-no na južni strani, kjer bo tuđi tovor-no dvigalo. Po novem naj bi bil vhod za kupce na severozahodni strani objekta. Na zahodni strani - proti Kamni-ški cesti bo predvidoma tuđi 8 novih parkirnih mesl za kupce, saj pred trgovino (severna stran) zaradi širitve ne bo več mogoče parkirati. OTVORITCV NOVE TRGOVINE |E PREDVIĐENA ZA 6. DECEMBER 1997! MARTIN GROŠELJ Presersko križišče 10. septembra 97 - stare Napredkove trgovine ni več. Na njenem mestu bo predvidoma 6. decembra 97 Napredek odprl novo - sodobno in večjo samoposfrežno trgovino. Foto: Martin Grošelj DR. FRANC PETERKA, PREDSEDNIK SVETA KS KRTINA Sedaj je na vrsti kanalizacija Krajevna skupnost Krtina tuđi v sedanji Obćini Domžale spada med manjsc KS, kjer pa ni nić manj problemov kot v kakšni veliki, nekateri so ćelo večji. Sproščeno sva začela pogovor s Fra ne em Peterko, predsednikom Sveta KS Krtina, ki v zadnjih letih skokovito napreduje. Kljub slevilnim investicijam pa v KS še marsikaj pogresajo in to nameravajo nadoknaditi v prihodnosti. Prvo leto dela novega Sveta KS, v katerem so poleg vas se Mavri-cij Grošelj, Franc Kunaver, Marjan Jantar, Franc Orehek, Janez Pirnat in Franc Ramovš, je bilo naporno, saj je bilo realiziranih kar nekaj in-vesticij. Kljub nekaterim težavam sla bili asfaltirani cesti proti Gmajnici in odsek ceste proti Podkvi, kjer smo uredili ludi javno razsvetljavo. Pri-čakujem, da se lx)mo po sprejetju sprememb prostorskih planov na Občinskem svetu lotili asfaltiranja ceste skozi Raco, kjer imamo pri-dobljena vsa potrebna soglasja ter v proračunu 2 mio SIT, 3 mio SIT ter gradbeno dovoljenje pa nam omogoča tuđi modernizacijo ceste Brezje-Vesevka-Gorjuša. Obe bosta asfaltirani se letos, če se pri dokumentaciji ne bo preveć zataknilo. Naročili pa smo tuđi projekte za modernizacijo cesle Račni vrh-gosl išče Kaveljc ter ceste od Aleša (most) do Pirnata. Ob modernizaciji čest ne pozabljajte tuđi na javno razsvetljavo? Res je, na vseh cestah tuđi zaradi finanenih pris|>evkov krajanov urejamo javno razsvetljavo, zato se lahko pohvalim, da imajo prižiga-lišc'a skoraj vse vaši. Pogresajo ga le v delu Krtine Vesevka, vendar upam, da ne dolgo. Ob tem naj povem, da postopoma starejšo JR moderniziramo. Gradnja kanalizacije bo eden izmed največjih »zalogajev« vaše KS v zadnjih letih? Že dlje časa si vodstvo KS prizadeva, da bi konc.no začeli gradnjo kanalizacije, saj je nujno potrebna. Za območje Krtine je izdelana lo-kacijska dokumentacija, PGD in PCI, pridobljeni so izračuni propust-nosti za glavne kanale, ki omogočajo, da se bodo na ta sistem kasneje lahko priključila tuđi naselja Dolenje, Brezje, Studenec in Škocjan. Sku-paj sta tako obdelana 102 hišna priključka, dolžina fekalnih vodov je blizu 4000 metrov, dolžina meteornih kanalov pa 1800 metrov. Pristojna služba je na Upravno enoto Domžale že vložila vlogo za enot-no gradl)eno dovoljenje za ožje območje Krtine, lakoj po njegovi pri-dobitvi pa borno pričeii gradnjo kanalizacijskega sistema v Zgornji Kr-lini. Vrednost investicije, ki jo homo ra/delili v posamezne faze, jejx> projektantskem predračunu 154 mio SIT, kompletni stroški (projekti, dovoljenja, odškodnine, vođenja in nadzor) pa 178 mio SIT. Letosnji občinski proračun za kanalizacijo zagotavlja 18 mio SIT, del denarja naj bi prispevala republika, del pa naj bi že letos zbrali tuđi krajani. KS je pridobila vsa soglasja lastnikov zemljišč in se jim za njihovo pri-pravljenost v imenu vodstva KS iskreno zahvaljujem. Premika se tuđi na področju telefonije? Naročili smo projekte za nove prostore za potrebe krajevne skupnosti, ki naj bi bili zgrajeni na temeljiti sedanje drvarnice oz. garaže ob OS Krtina. V tem okviru tamo pridobili tuđi prostore za novo telefonsko centralo, kar bo orTiogočilo pridobitev potrebnih telefonskih priključkov. Šolsko igrišće je končno dobilo zaštitno ograjo. Brez pomoči in prostovoljnega dela krajanov zaščitne zične ograje se precej časa ne bi bilo, zato iskrena hvala vsem, ki so nam pomagali. Uredili smo tuđi dva kosa, tako da je Krtina dobila lepo urejeno sportno-rekreativno površino. Pričakujem, da se borno vsi potrudili, da to takšna tuđi ostala. Znana so številna prizadevanja vodstva KS za zagotovitev prometne varnosti na območju KS. Najbrž bi težko preStel vse pobude, ki smo jih ze podali na različ-ne naslove v želji, da bodo naše ceste varne - predvsem za naše šolar-je. Ko se je namreč naša KS v letu 1970 ob dokončanju regionalne ceste do Moravč razdelila, se je zelo poslabšala varnost naših šolarjev, ki vsakodnevno prečkajo zelo obremenjeno cesto, na kateri ni nobe-nega prehoda za pešce. Letos nam je uspelo, da bo Komisija za varnost v cestnem prometu Občine Domžale promet po stari moravski cesti od odcepa proti cerkvi mimo »Kovačeve domačije« in mimo Sole Naslovnita drobne knjižite, v kaleri bosle našli prav vse o cerkvi sv. Lenarta na krtinskem griču. umirala z označbo omejitve hitrosti s 40 na iO km/h, naročili pa bodo tuđi projekt za umiritev z grbinami. Hkrati bodo postavili vse potrebne znake, talne označbe in vertikalno signalizacijo. Skrb za vamo pot v solo pa ostaja in vsi člani sveta KS se sprašujemo, koliko časa bodo imeli vsi naši otroci, ki prečkajo regionalno cesto, srečo, da se bodo k svojim mamicam, očetom, sestram in bratom, dedkom in babicam vračali brez posledic. Kljub našim zahtevam, zahtevam star-šev, pa tuđi občine, pristojne republičke institucije odgovarjajo, da prometa za ureditev prehoda za pešce ni dovolj, k drugačnemu mnenju nišo pomagale niti naše utemeljitve s številnimi nesrečami na tej cesti. Kolikor ima kdo od brak ev možnost prepričati omenje-ne institucije, da končno uredijo prehod za pešce, ga borno zanes-Ijivo vsi podprli, najbolj pa starši otrok in otroci sami. Velik problem je hodnik za pešce, saj ga ni. Del od Studenca do Brezja borno dobili ob gradnji avtoceste, ostaja pa Se precejšen del, kjer hodnika ne bo, cesta pa najbrž še bolj obremenjena... Cerkev je prekrita, na vrsti je popravilo zvonika. Škrilj za prekrit je zvonika je že kupljen, v prvih septembrskih dneh pa so izbrali tuđi izvajalca zidarskih in tesarskih del. Obnova zvonika bo zaradi visine investicije cea 20 mio SIT (pol sredstev država, pol občina) poteka po fazah, pri katerih borno upostevali vse zahteve zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja. Načrtu-jemo tuđi širitev |X>kopališča Krtina, s cimer borno pridobili 60 novih grobov. Tuđi za lo investicijo je v proračunu ze zagotovljen del denarja, v kratkem pa borno skfenili pisni dogovor z lastnikom zem-Ijišča. Dela veliko za svet, /a krajane, za vse, ki zelijo, da bo KS Krtina jutri bolj urejena. Bi želeli še na kaj opozoriti? Večina krajanov si prizadeva, da bi bili vsi naši kraji in vaši ure-jeni, trudijo se ob svojih domaćijah, pomagajo, ko je treba. Samo u pohvaliti! Žal pa je tuđi na našem obmoćju že kar nekaj vandalizma, saj nekateri mislijo, da za javne objekte, kot so: avtobusna postaja, javna razsvetljava, igrišca, prometni znaki, pa tuđi let no gledališče, ni treba nobene skrbi in prav na njih povzrocajo škodo. Pri tem pa se ne zavedajo, da razbiti objekti nišo lepa razglednica kraja, kale-rega prebivalci so. Zato bi na kratko rekel: če za objekt že ne skrbite, ga pustite urejenega, kot je. Pa se na nekaj bi rad opozoril: lepo urejene asfaltirane ceste ne smejo in ne morejo biti poligon za div-je vožnje avtomobilistov in motoristov, katerih posledica so vse pre-večkrat hude nesreče. Naj ostanejo ceste do naših domaćij, ne pa dirkalne steže! Čeprav je knjižica Krtina Dole izdana pred leti, je primema za vse čaše. Prav presenećeni smo bili ob povabilu, da kupimo večje število 140. zvezka zbirke vodnikov kulturni in naravni spomeniki Slovenije, v kaleri Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine pod naslovom Krtina-Dole predstavlja tuđi zgodovino cerkve sv. Lenar-ta. V drobni knjižici je avtor pregledno nanizal veliko podatkov o naši kninski cerkvi in jo tako ohranil tuđi prihodnjim rodovom. Knjižica je še na voljo v KS. Morda še nekaj besed za konec? Hvala vsem krajanom, ki so pripravljeni in / velikim razumeva-njem sodelujejo pri delu Krajevne skupnosti Krtina. Pogovarjala se je VERA VOJSKA. PRIHAJA 9. OKTOBRA V DOMŽALE Bile so sanje. Bilo je veliko truda, zbiranja denarnih sredstev, zelo obiskan koncert "SKUPA/ NA POJI" v Domžalah in končno je BUSU VESELJA posvetila zelena luč. V ČETRTEK, & ©CSMM Q W B0 OD 16.00 PA DO VEČERNIH UR NA PLO&ADI PRED VELEBLAGOVNICO M^MIjO BEDS WWK • predstavitev in ogled BUSA VESELJA • različne družabne igre • glasbena skupina • čarovnik • in veliko presenečenj BUS VESELJA BO ZA OTROKE IN MLADE VSAKČETRTEKV DOMŽALAH. Za program bodo skrbeli: SKALA, MIC LUKA, CM DOMŽALE, SKAVTI. VABUENI MLADI OD 4. - 94. LETA! 22 SEPTEMBER KIMAVEC /lamnik Domžale PO DOMAĆE PRI REPANŠKU 12. tekmovanje ljudskih godcev Konec avgusta je PRI REPANŠKU na Homcu potekalo že 12. tekmovanje ljudskih godcev. Zaradi slabega vremena so morali tekmovanje sicer za teden dni prestavi-ti, vendar zato pravih Ijubiteljev domaće glasbe, predvsem pa harmonike, na prijetnem dvorišću znane gostine na Homcu ni bilo nič manj. V organizaciji Zveze kulturnih organizacij občin Domžale in Kamnik je PO DOMAĆE v Mladi v Parizu Milijon mladih iz celega sveta se je zbralo mi Svetovnem kongresu mladih v Parizu, ki je potekal od 13. 8. do 25. 8. 199Z Na pobudo in pomoć gospoda laneza Kvaternika sta bila med mladimi tuđi mladinca Florjan Bevc, strojni teh-nik 4. letnika in Bider Andrej, ekonomski tehnik 4. letnika, ki sta predstavljala mlade iz larš inRodice. Iz Slovenije je bilo 12 avtobusov oz. 600 mladincev in mladink. Čez dve leti bo takšno srečanje v Rimu. B. Imamo svoj logotip Koncno smo ga dobili. Kaj pa? boste vprasali. Dolgo pričakova-ni logotip. Center za mlade deluje že skoraj leto in pol, pa vendar ste nas doslej poznali le po imenu. Odslej bo drugače. Se še spomnite, ko smo vas v začetku leta z javnim natećajem v Sla-mniku povabili, da sodelujete pri izdelavo logotipa. Predložil naj bi nam predlog ali pa že končni izdelek, po katerem naj bi bil Center za mlade prepoznaven. Dobili smo res nekaj predlogov in v maju se je sestala komisija z na-menom, da med prispelimi izbere najbolj primemega. Priznati moram, da je imela težko delo, saj so bili predlogi zelo domiselni. Izbran je bil logotip, ki ga je izdelal Tadej Kokalj, vendar smo se z njegovim dovoljenjem odločili,da ga Sabina Bakula računalniško dodela. Ideja je ostala ista, na-stal pa je znak, ki ga predstavljamo tuđi vam. Potrebno se je bilo odloćiti le se za barve. Izbrali smo rdečo, rumeno in modro, ki bodo odslej tuđi prepoznavne barve Centra za mlade. Logotip v celoti simbolizira svetio prihodnost (sonce), v katero naj bi vstopala mladina, ki pa jo predstavljata deček in deklica. Sodelavci Centra za mlade želimo in poskušamo pomagati mladim, da bi bili na svoji poti k odraslosti kar se da srečni, ustvarjalni in zadovoljni s svetom okoli sebe ter samim s seboj. Upam, da vam je naš logotip všeč, da ste si ga vtisnili v spomin in ga boste vedno povezali z nami, kajti K|ERKOLI GA BOSTE VIDEU, VEDrTE, DA PREDSTAVLJA CENTER ZA MLADE DOMŽALE. NATAšA LIMONI kategoriji do 15 let zaigralo 11 godcev, v kategoriji nad 15 let je svoj »meh« razširilo kar 23 godcev, z navdušenim ploskanjem pa je bilo pozdravljeno tuđi devet go-stov iz ćele Slovenije. Med mlajšimi je najboljši Uroš ŠUBEL) s Križa pri Kamniku, za njim pa sta se uvrstila Marko TOMC in lože VIDERGAR. Med harmonikarji nad 15 let je zmagal Simon CERAR iz Pre-serij pri Radomljah pred Borutom ŽAGARIEM in Urošem KRIZMANOM. Organizatorji pa nišo pozabi-ti niti na pozornosti do najstarejšega godca kjer je bil posebej toplega aplavza deležen 83-letni ]ože OPLAK iz Mengsa, od koder je prišla k Repan-šku tuđi vedno dobrodošla najboljša godčevka Pepca BLEJC. V celoti je tradicionalna prireditev zelo lepo uspela in pomenila novo potrditev potrebnosti srećanj godcev, ki so vselej lepo sprejeti. Hkrati pa je to še en dokaz veš, da je prav, da se podobna tekmovanja organizirajo v vseh obćinah, saj je mladih godcev, ki si želijo nastopati, vse već, to pa po-meni tuđi dobro osnovo za uspesna tekmovanja ljudskih godcev tuđi v prihodnje. Zato dobrodošli tuđi na 13. tekmovanje PCTDOMAČE pri Repa-nšku. Foto: V. R. Kako do prometnega znaka Preprosto. Zavrtiš telefonsko slevilko s pravimi številka-mi in razložiš, da npr. okolica sole (štirirazrednica v Spod-njih laršah) zaradi gluhih ušes nekaterih v KS in OŠ še ni-ma opozorilnega prometnega znaka, da so v blizini šolarji. Tako je storil g. Prašnikar iz Spodnjih Jarš v začetku zadnjega tedna v avgustu, ko je potelefoniral odgovornomu uredniku Slamnika. Že v sredo je še »topla prošnja« prišla na uho g. Simonu Mavsarju, podžupanu Olx"ine Domžale, ki jo je kol vrli »občinar«, zadolžen tuđi za reševanje ta-kšnih in podobnih problemov, »toplo« sprejel in mi oblju-bil, da bo problem resen še pred novim šolskim letom. No, in v petek se je zgodbica o opozorilni tabli in prometnem znaku res srečno konćala, tako da so se mladi šolarji štiri-razrednice OŠ Rodica v Spodnjih ),iršah v ponedeljek, 1. septembra YY)7, na svoji poti v solo počutili bolj varne. Upajmo, da jih bodo občutki v.irnosti spremljali skozi ćelo šolsko leto. Besedilo in foto: BOGDAN OSOLIN Takoj za sabo pospravi! Na koncu Cankarjeve ulice in tik pred izhodom na Savsko cesto je nastala ta »lepa« fotografija, ki kaže, kako ćislan je bil prometni znak STOP in del cesti-šća ob njeni, da so ga pridni dclavci, ki so obnavljali obcestno hišo, preprosto zasuli z odvečnim »gradbenim« materiafom, namesto da bi ga kot dobri gospodarji brž odstranili in odpeljali na primer-no mesto - npr. na deponijo. To so sicer že storili (nekaj dni kasneje), vendar nekoliko prepozno, se vam ne zdi? Besedilo in foto: BOGDAN OSOLIN Rezervat v središču Domžal tf^V* #*VJ Delovni čas ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota ,0.000 v popotni torbici ali nahbrtniku) po najbližji okolici Ankarana (tu smo se zača-sno dopustniško zasidrali:) mejni prehod Lazaret, pred njim desno v breg proti Hrvali-nom, 156 m nad morjem. Na začetku nas bega množica stranskih čest brez kažipotov. Prva pomoč: razgrinjanje zemljevida. Ce ti fe kaj ni jasno, je druga pomoč: pogovor z domaćini. Najprej te malce čudno preme-rijo od glave do pedala kolesa, kot da tu gori, na slemenastih vinorodnih gričih dvesto do štiristo metrov nad morjem, nišo vajeni turistov, ki se namesto z avtomobili raje s kolesi prevažajo naokrog. Po nekaj besedah Pa se razgovorijo še o vsem tistem, česar jih niti vprašal nisi. Da se moraš do svojega ci-!)a držati te in te ceste, poreko in dodajo, kje te caka dobra gostilna in kje nič manj slabša »osmica«. Zapeljati se mimo njih in ne poskusiti domaće hrane ter odličnega/e-fc>Skii, bi bil neodpustljiv greh, pristavijo. Ob lakih »kažipotih« /aideš s poti ravno toliko, kol j(» prav za dobro razpoloženje. Kolesar-sjznamo med se-bfjj in se Dogovorimo o delovanju zborov in deželah, iz katerih prihajamo. Sobotni večer je bil zelo zanimiv. Koncert, ki je v baziliki S. Pterniano prav tako potekal v (xiznih večernih ur,)h, je šlevilnim poslušalcem nudil pisano zbirko sakralne glasbe. Vsi gostujoči zbori so v enem večeru predstavili vrsto skladb. Poslušalec je tako lahko primerjal skladbe, kvaliteto petja in njihovo interpretacijo. Večer je bil zato pravo doživetje. Domžalski komorni zbor se je predsta-vil z naslednjimi deli: lacobus Gallus: Stetit jesus lacobus Gallus: Paler Nosler Felix Mendelssohn Barlholdv: VVa-rum loben die Heiden (Der zvveite Psalm, o. p. 78. No. 1) Matija Tome: Hvalimo mi denes Bu-ga (Tekst: Primož Trubar) Stevan Stojanović Mokranjac:: Teba Boga hvalim Ob tej priložnosti je umetniška komisija festivala zborom podelila tuđi plake-te in se zahvalila za uspešno n.istopanje. Najvećja nagrada pa je bila vsekakor bučno ploskanje in navdušenje poslušal-cev, ko so slišali dobro pet je. Zelo zanimivo srečanje smo zaključili v nedeljo 29. junija 1997. Po zajtrku nas je pol mimo Ravene vodila v Slovenijo. V Domžale smo prispeli v većernih urah. Z gostovanjem smo bili zelo zadovoljni. Prijazni gostitelji in zgledno organiziran festival, ki je nastopajočim dovo-lil tuđi čas za oddih v morju in ob njem, ter uspel nastop, s katerim smo Slovenci poslušalce in organizatorje zelo pre-senetili, je v nas pustil čudovite obćutke in lefxrspom.ine. Festival v Fanu je po-stal še en biser <£ 10-leJni zgodovini de-lovanja zbora, ki p.i je: hkrali ludi le|x:> zaznamoval letošnji jubilej. POLONA GORŠE Kalifornija in zlati ameriški zahod (1) AMERIKA - obljubljena dežela. AMERIKA - dežela zlata in izobilja. Živiš tako, kot bi bil v AMERIKI. Tu je tako kot v AMERIKI. To je le nekaj stavkov, ki jih dostikrat uporabljamo v naših pogovorih, kadar želimo dodatno podkrepiti naše trditve in tako prepričati sogovorca. Pa je v Ameriki res vse tako lepo, nas tam res ča ka ta bogastvo in fahko življenje? Odločil sem se, da na lastni koži preizkusim navedene stavke. Pogumna odločitev Da, odšel bom v Ameriko. Sam. Imam dober razlog. Kajti ljubljena ose-ba me je po nekaj letih zapustila (se da-nes ne vem, zakaj), baje je odšla z nekim tipčkom, ločencem z otrokom. Verjetno ji je že žal, ampak... Pa so me prijatelji in znanci svarili pred njo, napovedali, da se bo nekaj takšnega zgodilo, da sem predober zanjo, da me ni vredna. Sedaj pa imam. Prav mi je, cepcu naivnemu, kaj sem ji pa verjel. Pa tako popolna sva bila. A verjetno je mislila, da se nebesa ne smejo uresničiti že na zemlji in me je zato zapustila. Ne, ne bom utapljal svoje žalosti v alkoholu, cigaretnem dimu ali mamilih, nisem takšen človek. Rajši grem. V neznano, kjer še nisem bil, v de-želo, ki jo je daljnega leta 1492 povsem po naključju in spletu okoliščin odkril Krištof Kolumb (in nam je od tam prine-sel med drugim tuđi krompir in kolorad-skega hrošča). Kajti ko je Kolumb odplul s Kanarskih otokov, se je namenil v Indi-jo. Seveda bi tja tuđi prišel, če ga ne bi vetrovi zanesli proti Ameriki. To zmoto je slavni Krištof odkril sele mnogo kasne-je, ko se je izkazalo, da ta dežela ni Indija. Zaradi te zmote pa prvotnim pre-bivalcem Amerike še vedno pravimo INDIJANG. Torej grem v deželo Indijan-cev. Kaj neki me caka tam? Bom tam morebiti ćelo dobil službo, dekle, se oženil in živel srečno življenje, ki mi ga je doma preprečila moja ljubljena ose-ba? Poskusiti ni greh, pravijo. Zato grem. Vstopna viza A pred tem si moram urediti vse potrebno za odhod, med drugim tuđi vsto-pno vizo. Odpravil sem se na ameriško ambasado v Ljubljano. Ti Američani so pa res čudni tiči. Kaj vse jih zanima, preden komu odobrijo vizo! Poleg podatka o redni zaposlitvi, korišćenju rednega dopusta ter visini plače jih zanima tuđi barva oči, las in polti. Zanimivo. Pa še nekaj. Zahtevajo tuđi podatek o tem, ali je bil prosilec kdaj član zveze komuni-stov. Komunisti - vi torej ne boste videli Amerike. No, ker jaz nisem nikoli bil član te organizacije (sedaj se imenuje ZLSD) niti nisem bil aktivist komunistić-nega podmladka (prej ZSMS, sedaj LDS), saj izhajam iz verne, kršćansko vzgojene družine (po svojih močeh sem ćelo pomagat, da se je zrušil komuni-zem v Sloveniji), nisem imel nobenih te-žav pri pridobitvi vizuma. Kljub temu pa me je to stalo 20 USD. Tako, vizo imam, letalsko karto tuđi, ravno tako tuđi vse potrebne rezervacije horelov v Ameriki, ovir ni već. Odločil sem se, da grem v zahodni del Amerike. Upošteval sem namreč nasvet, ki ga je pred dobrim sto-letjem znani Horace Greelv dal novim priseljencem v Ameriki: »Go VVest, young man!« Grem torej v Kalifornijo, ki je svoj razevet doživela v 19. stoletju z iskalci zlata, v 60. letih tega stoletja z duhovnim razsvetljenjem, sedaj pa je ta dežela znana predvsem po visokem tehnološkem razvoju (računalniška industrija) in filmski industriji (Hollywvsod so Ijudje govorili .in-gleško (ameriško). Kaj res nihče ne zna govoriti slovensko? Vprašal sem se: »Kam neki sem prišel, kje sem se znašel, kdo mi je kriv, da sem tu?« A časa za razmišljanje ni bilo, kajti že sem bil na vrsti, da inspektor ju jx)kažem svoje dokumente. Nisem bil povsem prepričan, ali sem zadovoljivo odgvoril na vsa vpra-šanja na formularju. lnš|X'ktor (ime mu je bilo |im) je pregledal mojo dokumentacijo in me povprašal poć namenu mojega prihoda v ZDA (ker sem bil pać sam). Naj mu povem, da me je zapustila punca, da bi si rad ogledal ta del ZDA, morebiti ćelo našel službo in dekle? Bolje, da ne. Odgovoril sem mu, da sem pač popotnik in da sem si zaželel ogledati Kalifornijo, kajti doslej sem jo poznal samo iz filmov in dokumentarnih oddaj. Vpašal me je, čemu imam potem vizo v potnem listu. Sprva sem ga začuđeno pogledal (imel sem obču-tek, da kar s »ta belim«), vendansem se hitro zbral in odgovoril, da j<> pać takš- na zahteva prišla od ZDA. Še enkrat je pogledal moj potni list in se mi z nasme-nom opravičil. Kajti potni list je pogledal bolj površno in je mislil, da prihajam iz Švedske. No, ta je pa dobra, sem si mislil. Mar res zgledam kot kakšen Skandi-navec? Povprašal me je Se, če morda prinašam kaj sveže zelenjave, sadja in mesnih izdelkov (salame ipd.). lb je namreč: zaradi izredno strogih pravil vno-sa hrane v ZDA prepovedano. Odvrnil sem mu, da ne, čeprav bi verjetno kar nekaj dolarjev dal za pristno (lomačo klobaso z zeljem ali kislo repo. jim je hitro prišel do ugolovitve, da je z mojimi dokumenti vse v najlepšem redu, in za-plella sva se v pogovor, kot da sva že stara znanca. Pohvalil je mojo anglešći-no, jaz pa mu nisem želei povedati, da sem se na letalu dve uri »matral« s slo-varjem v roki in se pripravljal na ta razgovor, kajti nekaj takšnega sem kar pri-čakoval. Opazil je, da so drugi potniki že kar malo nestrpni, zato mi je za slovo zaželel prijetno bivanje v Kaliforniji ter se posvetil ostalim potnikom i/ letala. Odšel sem po svoj kovček, kalerega sem nazadnje videl pred slabimi 25 ur.i-mi. )e še cei, so kaj vzeli iz njega, so ga sploh naložili na pravo lelalo? Da ni od-poloval kam v Sibirijo, mi je kljuvalo skozi možgane. Olajsano sem opazil, da me caka, ne|x>škodovan in neodprt. Po-iskal sem izhod iz let.ilišća slavi*' in znašel sem se v Los Angelesu. Ker je bila le-tališka zgradba klimatizirana, sem šde sedaj začutil tišti pravi, vrcxT:i kalifornijski zrak, pomešan z velrovi, ki so pihali s Ti-hega oceana. Vročina je kar puhnila v mene in takoj mi je postalo vroče. Prva noč v Los Angelesu Ker sem se zakloprtal z limom, je bila zunaj ze trda tema in lako ni bilo nić / opazovanjem sonćnega zahoda. Ura je bila namreć že skoraj 22 (v Sloveniji pa 7 zjutraj). Poiskati sem moral brez-plačni avtobus (Shuttle bus), ki bi me pri-peljal v moj hotel. A kje ga naj'iščem? V trdi temi, onkrožen s samimi lujimi Ijud-mi, s prtljago v roki. Takšen sem izredno l.ihck plen lopovov in zmikavtov. Ker sem bolj računalniSko usmerjen ćlovek,' sem kmalu našel terminal s turistićnimi in prometnimi informacijami. A.imet! sem smolo, kajti bil je pokvarjen. Poleg mene se je znašel črnec in me pričei ogovarjati. Izkazalo se je, da je bil taksist. Opazil je, da potrebujem prevoz. Dal mi je tuđi svojo vizitko. Takoj sem postal tarča crnih taksistov. Okoli mene se jih je v trenutku zbralo šest ali sedem in vsi so mi v roke |x>!iskali svoje vizitke. Ko sem le uspel priti do besedo, sem jim pojasnit, da išćem samo avtobus do hotela, da pa se bom na njih obrnil kdaj drugič, ko bom pač polreboval taksi. Pospravil sem vizitke, a so jih vsi zahtevali nazaj. No, lepa reč, najprej ti jih po nujajo, potem pa, ko se odločiš, da ne greš z njimi, jih pa zahtevajo nazaj. Naj jim bo, pa naj jih imajo, te kartončke, sem si mislil in jim vrnil njihove vizitke. Pričei sem sistematično iskali prostor, kjer naj bi stal avtobus za prevoz do hotela. Sicer hotel verjetno ni mogel biti daleč stran od letališća, kajti lik pred pristankom smo ga preleteli. Kljub temu da sem vedel približno smer, kjer naj bi bil hotel, nisem tvegal, da bi se s prtljago peš v temi napotil do njega. Pozorneje sem pričei opazovati promet pred leta-liško zgradbo. Kmalu sem videl, da na nekem delu pred letališkim terminalom ustavljajo mali avtobusi (Shuttle busi). Preden sem preštel do tri, sem že videl tistega, ki me bo odpdjal v moj hotel -Hilton Los Angeles Air[X)rt hotel. Prijazni voznik mi je odnesel kovček na prtliažni prostor in že smo se odpeljali. Po slabih petih minutah vožnje sem zagledal hotel, katerega napis sem opazil že iz letala. lakoj sem se napotil v recepcijo (v Ameriki pravijo temu prostor Lobbv), kjer so mi dali ključ (v hislvu je bila to magnetna kartica) moje solx> - št. M27. "lb je pomenilo, da imam sobo v šestem nadstropju (od 23, kolikor jih premore ta hotel, v katerem je 1200 sob). Napotil sem se k enemu od šlevil-nih dvigal. Vstopim, hočem pritisniti na št. f), .i je ni bilo. Bile so samo šlevilke od 1 (Jo 5. Kaj pa sedaj? V redu, sem si rekel, grem pa do !>. nadslropja, eno nad-stropje lx)m pa že zmogel [X'S, saj sem ja športnik. Pritisnem lorej na šlevilko 5 in kaj se zgodi? Dvigalo grc NAVZDC )L. To pa nekaj ne bo v redu, si mislim. Kmalu ugotovim, za kaj je sploh šio. Vslopil sem v napaćno dvigalo; ki je namenjeno prevozu obiskovak cv do |xxl-zemnih garaž tega hotela. Ker imajo te garaže razporejene v 5 nadstropjih pod zemljo, tuđi nisem mogel ili v d. nad slropjc. I litro sem se / dvigalom vrnil naz.ij v l.obby ler poiskal pravo dvigalo. Tu je seveda bila napisana tuđi šestica in odšel sem do svoje sobe. Potisnil sem ključ (magnetno kartico) v rezo in že sem se znašel v sobi. Bila je okusno opremljena, s televizorjem, radioni, klima napravo itd. Ker je bila ura že malo ćez 2.3 (v Sloveniji pa malo čez 8 zjutraj), sem so stuširal, poiskali eno izmed več kot U) radijskih postaj v Los Angelesu in ob zvokih Beatlov hitro zaspal. (se nadaljuje) )ANFZ STIBRIC Domžale /lamnik SEPTEMBER KIMAVEC 25 SLAVJE V NOVEM MESTU Kom pare zlati Te dni smo prejeli razveseljive novice. Simona VVeiss s prijatelji je v dveh mesecih nastopala na šestih koncertih v športnih dvoranah od Murske Sobote, Maribora Celja, Slovenske Bistrice, Ptuja do Novega me-sta. Prav tam pa je bilo posebej praznično. Franc Kompare, znan slovenski glasbenik in trobentar iz Meng-5a, je konec maja 1997 v Novem mestu prejel zlato CD-plo-ščo z naslovom PE-SMI PRIJATELJSTVA IN LJUBEZNI, ki mu jo je v imenu založbe Megafon iz Trzina izrocila predstavnica firme ga. Simona VVeiss. Redko se zgodi, da glasbenik kot solist instrumentalne glasbe doseže tak uspeh. V današnjem času je uspeh založbe in glasbenika toliko večji, ker kupna moč upada. Franca Kompa-reta poznamo kot glasbenika z novimi idejami in prijemi. Poleg ansambla Marele, katerega je bil ustanovitelj in vodja, idejni oče stila in načina igranja s povečanim kvintetom s pozavno in saksofonistom, igra kot solist različne stile. Sedaj je spet pokazal novo pot v glasbenem ustvarjanju, kar je bilo med Ijudmi lepo spreje-to. Dobili smo sloven-skega trobentača, ki posebno občuteno igra na krilnico in trobento. Kaseta in zgoščenke z naslovom PESMI PRIIA-TF-USTVA IN LIUBEZNI kot vse druge skladbe so bile posnete v studiu NAPOLEON v Kamniku pod producentskim vodstvom Dušana Zo-reta v njegovem studiu. Glasba, ki jo med drugim komponira Slavko Avsenik ml., je poleg svetovnih uspešnic lepo dopolnilo k programu, ki ga snema in izvaja Kompare. Nov prijem v marketingu pa je tuđi to, da podjetja ali privatne ustanove lahko pri zalo-žniški hiši Megaton - Tr-zin naročijo zgoščenke, ki ga slikovno (prva stran - naslovnica) opremljajo po želji firme in je čudovito darilo ob obletnici ali darilo poslovnim partnerjem. Tako lepa glasni po-mirja in daje človeku novih moči in volje še posebno v času, ko smo pod stresom in živčno obremenjeni. tctpir OBMOČNA ORGANIZACIJA RK DOMŽALE Rdeči križ ponovi I uspeh akcije »Nikoli sami« Rdečemu križu Slovenije je v letošnji akciji zbiranja finanč-nih prispevkov za podporo humanitarnih programov RKS, do danes, 5. 9. 199? uspelo zbrati 59.000.000,00 SIT. V akcijo se je vključilo 30.588 donatorjev, pravnih in fizič-nih oseb, ki so svoja sredstva, po dosedanjih podatk.h name-njali predvsem za pomoć socialno ogroženim ter bolnim in ostarelim osebam. Na Rclečem križu Slovenije ugotavljamo, da smo ponovili uspeh lanskoletneakcijeoz. predvidevamo, da bo rezultat ćeloboljS., saj finančni pris,.evki darovalcev še vedno dnevno pntekajo na žiro račun Rdečega križa Slovenije. V preteklem letu smo ob zaključku akcije »NIKOLI SAMI«, v vse območne organizacije RK razdelili 14.000 enotnih prchrambnih pa-kelov, tretjinosredstev pa namenili enkratnim denamim pomorem. Cik-de na dosedanje rezultate in zmanjSanje stroSkov tanje akcije predvidevamo, cia nam bo uspelo zagotoviti večjo kok.no pomoći kot lansko leto. Vsem darovalcem, ki so se do sedaj s svojim! prispevki že vklju-čili v akcijo, se iskreno zahvaljujemo, zahval,u,emo se tud. v em sb-venskim medijem, ki so z brezplačnim oglaševan,ern ,n vc ikome-dijsk,, podporo ludi tokrat pripomogli k velikemu odzivu lavnos.i. Vse ki se še nameravajo vključiti v akcijo »NIKOLI SAMI« in pod- KULTURNI KONEC TEDNA OD 5. DO 7. SEPTEMBRA 1997 V jARŠAH Vinska trgatev Kulturno društvo Groblje je v začetku septembra že tretjič zapored priredilo Vinsko trgatev, velik zabavno-kulturni dogodek. Prireditve so se začele v petek zvećer.s komedijo Frana Žižka »Jezični doh-tar Petelin«. Šotor pri gasilskem domu v Jaršah se je napolnil z občinstvom, ki je radovedno spremljalo advokata Petelina, kako se rešuje iz zagate. Odlični igralci kulturnega društva Groblje z režiserjem Danielom Potočanom so pri gle-dalcih sprožili obilo smeha in na koncu so jih nagradili z bučnim aplavzom. V soboto zvečer se je na istem mestu zbralo šest zborov domžalske in men-geške občine (ženski in moški pevski zbor DU lanez Cerar Domžale, Oktet To-sama, Oktet bratov Pirnat, Mengeški zvon in domači MePZ kulturnega društva Groblje) na prireditvi Družno zapojmo v Jaršah. S povezovanjem Toneta Fti-čarja so se krajanom predstavili z narodnimi pesmimi. Vse je potekalo v domaćem duhu, kajti zbori svojih pesmi nišo prepevali na odru, ampak kar za mi-zami, kjer so sedeli. Kot gostje so nastopili Kvartet Jutro - Smrtnikovi z Jezer-skega in Kamniški koledniki. Vrhunec prireditve je bila nedeljska Vinska trgatev z ansamblom Viharniki, Mengeško godbo, bogatim srečelovom, dobrotami z žara, dobro kapljicu in svežim pecivom vaških gospodinj. Popoldan in večer je. minil v sprošćenem klepetu številnih obiskovalcev, plesu in družabnih igrah. Celotni izkupićek vseh prireditev je namenjen dograditvi Kulturnega doma v Grobljah. M. R. in M. K. AKADEMSKI SLIKAR DANIJEL FUGGER (5) S prijatelji bom Domžalam dal nekaj dobrega V drugem letniku slikarske Akademije v letu 1952 sem doživel največji pretres v življenju, ko sem se moral nasilno odreći studiju glasbe in se posloviti od violončela. Se do danes nisem prebolel usodnega dne, ko me je rektor Akademije Božidar |akac dal poklicati k sebi v rektorat in mi ultimativno vsilil odločitev: »Će želiš studirati slikarstvo, se moraš, takoj odpovedati studiju glasbe. Če pa želiš studirati glasbo, pa na slikarski akademiji nimaš kaj već iskati (Znano je, da je rektor vse studente tikal). Časa za odločitev imaš tri tedne,« mi je rekel. Odšel sem nem in zm'eden. Moja prva pot je bila na ljubljansko Glasbeno solo k svojemu profesorju violončela Čendi Šedlbauerju. Ko sem stopil v njegovo učilnico, mi je rekel: »Zakaj ste tako bledtf« Povedal sem mu, kaj sem doživel in da se moram nasilno odločati: elasba ali slikarstvo. Z mirnim glasom - kot bi mi bil oče - je deial: »Če želite življenje mirno preživeti, izberite glasbo. Poglejte, z bratom Milanom bosta sedela v orkestru - ali vama ne bo |epo. Violončelo vam zelo leži in lepo napredujete.« Poslovil sem se od profesorja in odšel naravnost v Tivoli, kjer me je čakal mir, steže, po katerih sem dol-go, dolgo hodil, kot žival, ki je ranjena in se opote- Deset dni je tako minevab, čudno brez moje krivde. Kriv sem bil samo zato, ker sem poleg slikarstva študiral tuđi instrument. Tuđi violončelo ne bi moglo vedeti, zakaj ga vsak dan ne igram već in zakaj je moral onemeti. Po štirinajstih dneh sem sele začel premišljevati in se odločati. Na slikarsko akademijo nisem smel več priti, do-kler se ne odločim: violončelist ali slikar. In te besede mi je izrekel ćlovek - umetnik, ki je studentom pri pouku grafike vedno govoril, da vle-če crto, kot bi z lokom igral na violino. Bolj pritisne, debelejša je črla, ali če violinist bolj pritisne lok na strune, močnejše zvenijo - rahlejše vleče lok po stru-nah, bolj blago zvenijo - in če slikar manj pritisne s peresom, tanjša in finejša je crta. V teh temnih dnevih sem začutil, da je bilo vse, kar nam je Božidar Jakac govoril, v njegovem srcu neresnićno in da nikdar ni občutil, kako občutljiv je človek, ki igra in se ob tem pogovarja s strunami. Težko pišem naslednji stavek, toda želim pove-dati: Ko je Božidar Jakac umri, nisem šel na njegov pogreb. Prevelika je bila v meni sila spomina. Bil je dve leti moj rektor in dve teti sem bil v njegovem grafičnem kabinetu. Čudovito sva se pri gra-tiki razumela. Vseskozi sem občudoval njegovo mojstrsko risbo in sem bil srečen, da sem bil učenec Božidarja Jakca. Ravno zato je bilo moje razočaranje nad njim tako silovito in brez konca. Dvanajsti dan premišljevanja sem se usedel za mizo in napisal svoj življenjepis, kot je zahteval rektor. Natančno sem moral pojasniti, kako sem prišel do glasbe in kako do risanja. Na osmih pisamiških straneh sem ročno napisal, da so bili instrumenti in petje že od mojih rosnih let pri nas doma. Vsi moji bratje so igrali in tuđi jaz sem se jim pridružil. Se danes ne vem, kdaj sem se naučil na klavir igrati bas ključ. Tako mlad sem še bil. Risati sem pa začel s štirimi leti in vedno več in več. V sebi sem spoznal, da je risanje tisto, kar ne dam već iz rok. In odločil sem se. Na koncu življenjepisa sem napisal: »Odločil sem se za poklič slikarja.« Takoj sem odšel na Akademijo in rektorju izroćil svoje napisane strani. Ko me je zagledal, mi je rekel: »Saj sem vedel, da priđeš. Marš v ućilnico!« Se danes ne vem, kako sem prehodil stopnice v četrto nadstropje. Moji sošolci v letniku so me nemo gledali. In tuđi žanje je za vedno utihnil moj violončelo. Na Likovni akademiji v Ljubljani sem diplomiral 1954. leta. Ker sem bil kot diplomant najboljši v sli-karskem oddelku, sem prejel še denarno nagrado. S tem so se mi takoj odprla vrata za slikarsko speciali-zacijo ali dve leti podiplomskega studija na Akademiji likovnih urnetnosti v Ljubljani, v specialki moj-strske sole akademika (jojrnira Antona Kosa. Po štirih semestrih sem junija 19% prejel še eno diplomo in tako sem v domovini končal ves možen slikarski studij. Takoj v jeseni sem sel na enoletno služenje voja-škega roka v Petrovaradinsko trdnjavo nad Novim Sadom. Po odsluženju vojašćine sem dve leti pripravljal svojo slikarsko razstavo, ker sem se takoj po studiju odloćilza samostojnipokličsvobodnega ustvarjalca. To svojo prvo sarnostojno slikarsko razstavo sem še imel v Jakopićevem paviljonu v Tivoliju v Ljubljani skupaj z akademskim kiparjem Jožetom Pohlenom 1959. leta, Bil sem sprejet v Društvo slovenskih likovnih umetnikov. Dobil sem status samostojnega umetni-ka. V tistem času je umri naš oče. V letu 1961 sem se začel pripravljatina odhod v tujino, da bi se še bolj izpopolnil in našel svojo slikarsko pot v evropskem svetu umetnosti. (se nadaljuje) Etno rock festival v Domžalah V organizaciji Občine Domžale ter Kulturno umetniškega društva Kontrabantje v petek, 12. septembra od 18. ure dalje v Domžalah pred hlagovnico Vele potekal prvi Etno rock festival v Domžalah. Udeležilo se ga je 5 glasbenih sku-pin, organizator pa je zatrdil, da bo Etno rock festival na sporedu tuđi naslednje leto oz. naj bi postal kar tradicionalen. Odvijat naj bi se vsako leto prvi konec tedna v septembru. Če bo vreme lepo, na plo-ščadi pred blagovnico Vele, druga-če pa v Hali komunalnega centra Domžale. Kot prvi so pred sicer maloštevil-nim občinstvom (v većini primerov so bili to kupci, ki so se za nekaj trenut-kov ustavili na ploščadi pred trgovino, kjer se je odvijal festival), nastopili gosti iz Istre - MUSICANTI ISTRIANI. S svojo tipično etnoglasbeno predstavo so mimoidočim obiskovalcem precistavili nekaj etno (ljudske) glasbe iz Istre, seveda s pomočjo značilnih istrskih instrumentov (trieština, dvo-strunski bas, istrski meh, doma izde- lan klarinet, violina, diatonićna harmonika). Njihov nastop je trajal približno 40 minut, obiskovalci pa so jih očitno kar hitro pozabili. Naslednja skupina, ki se je predstavila, je bila skupina z imenom ANA PUPEDAN. Predstavili so se kot etno skupina, ki nastopa po ćeli Sloveniji ob najrazličnejših priložnostih, pa tuđi na Novem Rocku v Križankah. Ob povprečnem zvoku in dokaj bledi predstavi so bili deležni ludi zgra-ženja dela občinstva, saj so v svoj nastop med drugim vpletli venček ne-kdaj tako popularnih komunističnih in partizanskih pesmi ter s tem poskusi-li občinstvo prepričati o tem, da v ne-kdanji Jugoslaviji pod komunizmom morebiti niti ni bilo tako slabo (oziro-ma, da je bila vsaj glasba dobra, če je že v gospodarstvu in politiki škripalo). Po dobri uri igranja so končali svoj nastop, s katerim so delno ogreli majhen del obiskovalcev. Povsem drugačen vtis pa je zapustila naslednja skupina z nekoliko ne-navadnim imenom - POSODI Ml JURJA. Imeli so precej dolge tonske priprave, kajti Posodi mi jurja (takšno ime imajo baje zato, ker so v skupini sami studenti, za katere pa vemo, da so vedno brez denarja) so prišli naravnost iz Prekmurja in se seveda nišo mogli pravoćasno in v miru pripraviti na svoj nastop. Pričeli s priredbo znamenite pesmi iz šestdesetih let, The Ballad of Bonnie & Clvde. Nasploh je bila njihova glasba že bolj dodelana od prvih dveh skupin, svoje pa sta verjetno naredila tuđi light show (medtem se je namreč že stemnilo) ter malo bolj rockovsko kot etno obarvana glasba, tako da so v dobri uri in pol nastopanja dodobra ogreli obiskovalce, ki so se zbrali že v nekoliko većjem številu (okoli 300). Po prepričanju većine obiskovalcev so za njimi nastopili zvezde festivala - skupina ORLEKI iz Zasavja. S svojim precej profesionalnim in dokaj dolgim nastopom so nedvomno po-trdili svoj sloves ene redkih (če ne ćelo edine) popularnih rock skupin v Sloveniji, ki v svoji rock glasbeni interpretaciji združuje tuđi prvine etno glasbe. Poslušala so jih navdušeno pozdravili in treba je priznati, da so dodobra razmigali publiko. Kot zadnji so nastopili domaćini, soorganizatorji lega festivala - skupina KONTRABANT, ki jo sestavljajo Bela Somi - Geza, Janez Vrenjak, Urh Vrenjak - Cof, Janko Prelog in Vid KlanČićar. Kljub temu da je kar precej poslušalcev zapustilo prizorišče festivala po koncu nastopa skupine Orlek, so Kontrabantovri vseeno uspeli »naredili žur« ter preostale poslušalce prepričati, da so z njimi peti in se za-bavali. Ko so domaćini konćali nastop, je bila uradno že sobota, nekaj obiskovalcev pa je še kar vztrajalo in so seveda želeli podaljšati »etno žur« vse do jutranjih Ur. Kaj lahko zapišemo po tem festivalu o tem festivalu^ Domžalam pri-manjkuje podobnih prireditev na pro-stem, še posebno, će so brezplaćne (mladi so vedno brez denarja). Imel sem obćutek, da bi na takšni (brez-plačni) prireditvi lahko igral kateriko-li, tuđi povsem neznan ansambel, pa bi se obiskovalcev verjetno kar trio. Povsem druga pesem pa je seveda izbor izvaialcev in kvaliteta njihovega nastopa. Če naj bi festival zaživel, si nikakor ne srne privoščiti takšnih spo-drsljajev, kot je bilo to opazno letos -posiljevanje obiskovalcev s parolarni iz preteklega režima, ćetudi s pomoć-jo takšne ali drugaćne glasbe. Upam le, da to ni bilo namerno in da bo naslednje leto, če bo spet, organizator nekaj pozornosti namenil tuđi selekciji in predposlušanju glasbenih skupin, ki bi na festivalu nastopile. Da pa so takšne in podobne prireditve v Domžalah še kako potrebne, pa je jasno vsem, ki smo tako ali drugaće bili prisutni na tem festivalu. In s te plati dam organizatorjem lahko samo priznanje za trud, ki so ga vložili v to, cJa se tuđi v Domžalah nekaj dogaja na glasbeni rock sceni, tako privlačni za mlade. JANEZ STIBRIČ Foto: ROK MAJHFNIČ 26 SEPTEMBER KIMAVEC /lamnik Domžale IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV Olakoti in tujem kruhu »Človek ne živi samo od kruha«, pravi Jezus (Mt 4yt) in s tem opozarja, da moramo poskr-beti tuđi za svoje duhovne potrebe. Seveda pa brez kruha tuđi ne more živeti in zato nas Jezus uči vsak dan moliti: Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Besedica »vsakdanji« tu pomeni »nujno potrebni«, »sprotni«, in vključuje naše zaupanje v božjo očetovsko skrb. Skromnost in zadovoljnost sta dve pozabljeni kreposti našega časa. Vča-sih so ju merili tuđi s tem, kakšen odnos ima kdo do vsakdanjega kruha in ugotavljali: Tuđi drobtine so kruh. Bolje je suha skorja kot prazen lonec. Boljši je kruh z vodo kot pogača z nevoljo. Kdor se mlad belega kruha brani (tj. kdor ni z ničimer zadovoljen), bo star rad črnega hrustal. Naši očetje in matere še vedo iz iz-kušnje, kaj pomeni lakota, povojni rod - hvala Bogu - tega ni doživel. Zato komaj slutimo bridko resnićnost naslednjih pregovorov: Kdor je lačen, mu noben kruh ni prečrn (ali: preoster). V trdih časih velja črn kruh za pogačo. Če ni denarja, je kruh drag. Ko bi bilo le kaj kruha! Zobje bi se že dobili. Sneden kruh je težko zaslužiti. Ko je beseda o »tujem kruhu«, mi prihajajo na misel naši izseljenci, sezonski in začasni delavci na tujem, ki so v prejšnjem in našem stoletju od-hajali »s trebuhom za kruhom« v Ameriko in Zahodno Evropo. Morda so prav oni svojo izkušnjo povzeli v naslednje izreke: Tuja peka nima teka. Tuj kruh je grenak (ali: ima se-dem sftorij). Če človek pol sveta obteče, naj-boljši kruh doma se peče. Lasten kruh najbolj nahrani. Boljši je lasten kruh kot tuja pe-čenka. Mnogi naši Ijudje so utonili v tujem morju in pozabili na svoj jezik, kulturo in vero svojih oćetov. Takim pola-gajo na usta besede: Čigar kruh jem, njega pesem pojem. Rek »dober kot kruh« pove, da je kruh postal simbol dobrote, dobrohotnosti, radodarnosti. O tem govori-ta tuđi naslednja pregovora: Kdor rad kruh deli, se mu v ro-ki množi. Kdor tebe s kamenjem, ti njega s kruhom. Navedimo še nekaj duhovitih pregovorov o kruhu: Kar je preveč, se s kruhom ni dobro. Kakršno testo, takšen kruh. Testo se ni kruh (tj. vsak talent potrebuje še izobrazbe). Zarečenega kruha se veliko sne (nekateri dodajo: ...več, kakor za-pečenega). Iz zrna resnice zna laž speci cei hleb kruha. V knjigi Etbina Bojca Pregovori in reki na Slovenskem lahko preberemo še nekaj znanih rekov ali rekel o kruhu: Iz te moke ne bo kruha. Kaj boš ti, ki se ne veš, zakaj kruh ješ. Še bo moral požuliti nekaj hle-bov kruha, preden bo kaj iz njega. BOGDAN DOLENC Začenja se nova kosarkarska sezona, ki bo za domžalski klub ena najpomembnejših, a hkrati tuđi najbolj zanimivih do sedaj. Domž-alčani bodo namreč poleg nastopa-nja v državnem prvenstvu zastopali Slovenijo v mednarodnem Pokalu Rad ivo ja Korača, kar so si priborili z odlično uvrstitvijo v minulem prvenstvu. Ekipa je sicer glede na prejšnjo sezono ostala praktično nespremenjena, saj so pogodbe podaljšali prav vsi ki jim je potekla (Genjac, Belina, Žitnik, Košak, Tomažin, D. Trifunovič), R. Tri-funovič in Šetina pa sta jo še imela. Edini novinec je mladi 19-letni Mirko Buljubašič, ki ga je za eno sezono od-stopila Union Olimpija in bo s svojimi 212 cm prav gotovo dobrodošla okre-pitev. Nikakor pa ne smemo pozabiti tuđi na mlade domžalske igralce, ki počasi dobivajo vse već priložnosti; tu mislimo na Repanška, Zalokarja, Žera-ka, Šagra, Tomiča, Porento... V pripravljalnem obdobju se je trener Lido Gorjan spopaddl s precejšnji-mi težavami, saj so poškodbe kar pre-cej otezkočale normalno delo; še po-sebej zoprno poškodbo je imel )akub Genjac, saj zaradi nje praktično pred začetkom prvenstva ni opravil niti enega treninga. Vseeno pa ekipa pripravljena pričakuje zaćetek tekmo- SEZONA 1997-1998 Košarkarski klub Helios Domžale vanj, tako da tuđi (iobri rezultati ne bi smeli izostati. Razpored 1. dela državnega prvenstva je naslednji: 14. 9. Pivovarna Laško : Helios 20. 9. Krško : Helios 27 9. Helios : Maribor Branik 4. 10. Kov. Sav. Polzela : Helios 11. 10. Helios : Krka 15. 10. Litostroj : Helios 25. 10 Helios : Idrija 29. 10. Maribor Ovni : Helios 2. 11. Helios : Postojna 8. 11. Kraški zidar: Helios 15. 11. Helios : Union Olimpija Že 30.9. pa se zaćenja tuđi tekmo-vanje v Pokalu R. Korača. Na to se v klubu že pospešeno organizacijsko pripravlja jo, saj želijo lako klub kot tuđi Domžale predstaviti v čim lepši luči. Skupina, v kateri igrajo Domzalča-ni, je izjemno močna, a hkrati tuđi ze-lo atraktivna, saj so nasprotniki Heli-osa zveneća imena - Banca di Roma iz Italije, Maccabi Rishon iz Izraela ter Vojvodina iz Novega Sada ali Strumi-ca iz Makedonije. Razpored tekem v Koraćevem pokalu je naslednji: 30. 9. Maccabi Rishon : Helios 8. 10. Helios : Banca di Roma 22. 9. Vojvodina/Strumica : Helios 5.11. Helios: Maccabi Rishon 12.11. Banca di Roma : Helios 19. 11. Helios : Vojvodina/Strumica Tekme državnega prvenstva bo ekipa Heliosa v Dvorani Komunalnoga centra igrala ob 19.00, tekme Ko-račevega pokala pa ob 20.00. Dvorana Komunalnega centra bo novo sezono dočakala precej prenov-Ijena; tako je bil obnovljen parket, dodatno osvetljena dvorana, v delu pa je tuđi prenova male dvorane, kjer bodo nove garderobe ter Se nekaj novih prostorov, ki jih dvorana nujno potrebuje. S tem bo Dvorana KC vsaj nekoliko izboljšala svoj videz, priprav-Ijajo pa se že nacrti o še nadaljnji pre-novi. Vsi ljubitelji dobre košarke ste vab-Ijeni na ogled tekem domžalskega kluba, sezonske vstopnice po 10.000 SIT pa vsi, ki to zelijo, lahko kupijo v Napredku. ŠOLA KOŠARKE Vse mlajsV- ljubitelje košarke obvesVarno, da se je v ponedeljok, Vi.<■>., ak'o-ki ko^arkarska Šola domAilskej^a kluba, ludi lotos sle v njo v.ibljeni vsi, ki si /elite pridobili nove: prijatelje, se dvakr.il ledensko eno uro in pol sproši'ono /abava-ti ter se liktvili naučili osnov košarke, /a k.ilero mnofti pr*ivijo, d.t je naj/animi ■ vejfia igra na svelu. Vodja kos'arkarske s"oie Jk> letos danski Irener Lido C lOrj.in. lemu bodo pomagali klubski Irenerji ter ludi ij>,ia(< i. V|>is \<> moneti ined ircniu-, j*i, ki bodo vsak dan v ve<*- skupina)) ori lr». 10 do 17 ure, v dvor.mi K( , mese^ na (".latvirina pa lxi '{.000 SU, /a kar bosle polej> Mrokovnej;.) vodstva prejeli ludi košarkarsko /oj;o. A. R Nove knjige v domžalski Knjižnici Poleti smo v domžalski Knjižnici vpisali manj novih knjig, videokaset knjižnićnega gradiva, saj sta julij in avgust meseca, ko so na dopustu tuđi založniki in tiskarji. Stalne te-žave pa nam seveda povzročajo naše finančne zmožnosti oziroma nezmožnosti, saj naši financerji očitno nišo najbolj pripravljeni so-delovati z nami in nam zagotoviti primerne visine sredstev za nabavo novega gradiva. V zadnjem času nam s številnimi darovi pomaga-jo kar naši bralci, toda knjige, ki jih podarijo, v večini nišo najnovejše, zato z njimi lahko zakrpamo le naj-večje luknje v nabavi. V knjižnici verjamemo, da se bo v bližnji pri-hodnosti našel denar tuđi za knjige, NOVA KNJIGA Dan za dnem jih gre na stotine Izseljeniško društvo Slovenija v svetu je pred kratkim založilo knigo Prvih sto let Kranjsko slovenske katoliske jednote - KSK| v Združenih državah Amerike. Delo obsega zgodovino oziroma obširen pregled te za slovenske izseljence tako pomembne bratske podporne organizacije v njihovi novi domovini. Za bralce Slamnika je knjiga zanimiva zato, ker so v njej omenjeni izseljenci tuđi iz naših krajev. V spremni besedi je nadškof dr. Alojzij Šuštar zapisal: »Slovenska narodna zgodovina je globoko zaznamovana s pojavom izseljevanja. Vso drugo polovico 19. stoletja in naše stoletje so naši rojaki odhajali v različne dele sveta, da bi tam našli boljši kos kruha ali ugodnejše razmere za svobodno izražanje lastnega prepričanja ter osebno svo-bodo.« Drugi o nas DR. VOJKO FLIS: DNEVNIK Od postelje do postelje bi se peljal Delo, Sobotna priloga, 13. september 1997, str. 38 ten. c" FJot'orimr;7* Iz tiskarne ztivijem na desno, proti mi-klavski cet'kii. \'sa hela je. Obnovljena je. Me veni. kako je mojemu prijatelju Župniku Tonetu to uspelo. Miklavz je bogato naselje. Najprimemnjša bi hita primerjava : Ovmialamt. Domiiilčcini so po bogast\tt proti Ljubljani nekaj takega kot Miklavzćttni proti Mariboru. Joda i leh krnjih ni veliko ljudi tako ver-nih. tla hi bili pripravljeni pomagati pri obnovi cerk rt'. A terkfv je le obnovljena. Stoji na prclepem kmiti. Som'ni žarki se preko zvonika '■fut^caio na ntajhno, a lepo urejeno ptfkopalisee, ki obkroia cerkev. Cerkev je zaklonjena. Na poko-pališču je popoln mir Nikjer ni videti ah slutiti niti kančka človeške duše. Če seveda odmislimo vse liste, ki ležijo pod zemljo. Joda počivajo na lako lepem in neohreruenjetietn kraju, da bi jim elo\x'k skorajda zavidul. Rumena svelloha se eepi nad zvonikom, l'relepo je, da bi bilo res. /Jožim se na travo ob eerkvi in se prepustim sončnim iarkom. 7'oneta ni doma. Le kje se potika' Ah, kar za-spal hi na lem prelepem kraju in ob tem somu. Knjiga obsega 294 strani. V uvodnem delu je na kratko prikazan razvoj in problem izseljevanja v 19. in 20. stoletju v ZDA in Kanado. Iz našega prostora so se posame-zniki v Ameriko izselili že v 17 stoletju. V 19. stoletju so se iz sedanje Slovenije v Ameriki prvi naselili misijonarji, na primer Friderik Baraga, Franc Pire in drugi. Nekako do leta 1870 so se tja izseljevali le posamezniki. Nato je sledilo množićno priseljevanje tuđi iz naših krajev, in sicer vse do leta 1924, ko je ameriška vlada priseljevanje omejila z zakonom. Natančnejše podatke o številu slovenskih izseljencev v Ameriki daje sele popis prebivalstva v ZDA iz leta 1910. V Združenih državah je takrat živelo 117780 v Avstriji roje-nih Slovencev, 174.943 pa je bilo Slovencev vseh genera-cij. Kako velik razmah je izseljevanje iz slovenskih dežel doseglo, je slikovito opisal pisatelj Ivan Cankar z beseda-mi, ki smo si jih nekaj izposodili za naslov tega prispevka: »Dan za dnem jih gre na stotine. Kakor pred kugo beže.« Izseljevanje je močno zaznamovalo tuđi Domžale in bližnjo okolico. Leta 1923, to je tik pred ameriško omejit-veno zakonodajo o priseljevanju, je bilo v ZDA v glavnem v slamnikarski industriji zaposlenih kar 384 Domžalćank in Domžalčanov. Glavni namen delovanja bratskih podpomih organiza-cij, ki so jih po zgledu drugih priseljencev v Ameriki začeli ustanavljati tuđi slovenski priseljenci, je bil zagotoviti vsaj majhno socialno vamost slovenskega delavca in njegove družine ob nesreči pri delu ali ob smrti. Da bi svojim ro-jakom pomagali iz stisk ter pri ohranjanju katoliske vere in slovenstva, so slovenski duhovniki ustanovili KSKJ. V prvem delu knjige je avtor, dr. Darko Friš, prikazal zgodovino jednote od ustanovitve leta 1894 do leta 1924. Dr. Bogdan Kolar je pripravil pregled delovanja te, za naše ljudi v tujini tako pomembne bratske organizacije od leta 1924 do leta 1994, ko je praznovala stoletni jubilej. Največji razmah je organizacija doživela po drugi svetovni vojni. V letu 1946 je KSKj imela prek 40.000 članov. Ob šestdesetletnid, leta 1964, je organizacija združevala prek 45.000 ćlanov v 176 krajevnih društev, in sicer v devetnaj-stih državah ZDA. V drugi svetovni vojni je bilo v aktivni vojaški službi nad 4500 mladih ćlanov in ćlanic KSK), 126 pa je bilo v voja-ških akcijah ubitih. V tretjem delu, ki je kot nekakšen dodatek, je dr. Andrej Vovko podrobno osvetlil ustanovitev in delovanje Društva Kristusa Kralja KSK) v Clevelandu v letih 1928 do 1945. V matično organizacijo KSK| je bilo društvo leta 1928 vpisano pod zaporedno številko 226. Med drugim so prikazane: športna dejavnost društva, dramatika, razne zabavne prireditve in veselice. Nekako tako kot clevelandsko društvo so delovala tuđi društva v drugih krajih ZDA, kjer so v večjih skupinah živeli Slovenci. V sejnih zapisnikih je većkrat omenjen Janez Sušnik iz Doba, in sicer kot blagajnik, tajnik in podpredsednik društva, dejaven pa je bil tuđi na drugih področjih. STANE STRAŽAR saj vemo, da so le te nujno potrebne za doseganje določenega nivoja zavesti in kulture, ki se potem izraza na celotnem narodu. Kljub težavam, ki jih imamo pri na-kupu novih knjig, smo nekaj novega gradiva vseeno vpisali in pripravili pregled tistih novosti, ki so najbolj iskane in ki bi naše obiskovalce utegnile najbolj zanimati. Področje filozofije je v preteklih me-se< ih dobilo novo knjigo Prfr.) Mhk,ir-/. 'IO. I')'J7 v I jul) ljani, pripravlja p.i |o /vc/,i bralnih /n.K'k pri ZI'MS skupa j s Pionirsko kiiji/nico. I/ ti.iSc obćinc se bo le priic ditve udflcžila i/žrebanka Bojana Keiirb, M.ilijc'lom ci I, iK'enka (isnovncsole I )oiri/<:ile. Vknji/ni< i Domžale |).i smo se odloćili, (I,i borno i/zivb.ili 40 ni rok, ki jih borno popoljali na i/let po Sloveniji, l/lel bo lilenir no ob.irv.ui, (ilj p.) naj /,i /daj osi,ine še skrivnosl. Najlcpše si■ /.iliv.iljnjetiio /,i (in.inčno pomoć ()l)čini I )oni/.ilc (Jddclkii /,i ilru/bcni' dejavosli, šolskini kuji /nk'ark.iin, ki so /clc > uspišno vodile reseviinje kvi/a v svojih okoljih in seveda vsem reševdltoin, ki so sfk>t do kvi/ali, da so pravi knji/ni molji in da so knjige, kljub driij',11 n im ■(lijeni, 'i*1 vodno njihove t lobro prijaleljk e. STANKA ZANOŠKAR Domžale /lamnik SEPTEMBER KIMAVEC 11 PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE 5. tradicionalno srečanje gornic in gornikov na Veliki planini »Zato, da boste imeli razlog već za počitek pri Domžalskem domu na Mali planini, priporo-čamo vzpon iz doline: mimo sv. Primoža čez Pasje peči, od Jurčka čez Podkrajnik ali od Ko-pišč čez Dolski graben. Še pose-bej borno veseli vseh, ki bodo do Doma priSli čez Konja, Dol in Konjščice«, so v povabilu na peto tradicionalno srečanje DOM-ŽALSKIH GORNIKOV IN GORNIC napisali člani Planinskega društva Domžale in hkrati pri-poročili: »Če so vaši gojzarji že zdelani, noge pa utrujene, po-tem izkoristite gondolsko žični-co in se od Šimnovca peš spustite z Velike na Malo.« Pa to še ni bilo vse, saj »če res ne gre dru-gače, vsem ljubiteljem planin ostane še vožnja na Štajersko in lep sprehod od Kosovca, Marja-ninih njiv ali Ušivca.« V nedeljo, 24. avgusta 1997, so bile poti na Veliki in Moli planini pa tuđi vse druge polne obiskovalcev, ki jim ni bilo treba iskati razlogov za počitek pri Domžalskem domu na Mali planini. Tu se je zbralo veliko gornikov in gornic, članov Planinskega društva Domžale, drugih dru-štev, pa ludi veliko njihovih sorodni-kov, prijateljev in znancev, tako da je bilo prostora na številnih klopeh, posejanih ob domu, kar premalo. Ki je vsak našel svojo klop ter mi-zo in na njih so se iz manjših in več-jih nahrbtnikov našle različne dobrote, katerim so se pridružile tuđi pijace in jedila iz Domžalskega doma, kjer so planinci vedno dobrodošli. Kot že štiri leta doslej je vse zbrane ob 11. uri pozdravil g. Peter Primožič, predsednik Planinskega društva Domžale. Na kratko je predstavil letošnje pridobitve, med katerimi je najvećja nova streha, ki bo naslednja desetletja varovala planince, kadar bodo v domu iskali zavetje. Posebej je pozdravil g. Staneta Šmona, starosto med pla- SKRB ZA ČISTO OKOLJE Komunalni nadzor vse dni v tednu Občina Domžale namenja skrbi za ohranitev čistega in zdravega okolja precej finančnih sredstev. Tako se najbrž še spo-minjate, da smo v lanskem letu popisali in sanirali vsa crna odla-gališča, ki so bila raztresena po celotnem območju naše občine. Seveda pa je sanacija le del skrbi za čisto okolje, ki ga v številnih primerih onesnažujemo tuđi sami, ko različne odpadke ne pdpeljemo na deponijo, pač pa jib odlagamo na neprimernih mestih. Občina ima komunalnega nadzornika, del njegovih skrbi je name- njen tuđi temu, da opozarja na crna odlagališta, jih popiše, skuša ugotoviti njihove povzročitelje ter poskrbi za to, da nepravilno odložene odpadke prepeljejo na primer-na mesta. Med lemi so bili v zadnjem času tuđi odsluženi avtomobi-li, različni kosovni odpadki in še marsikaj. Občina Domžale namerava, da bi nadzor na tem področju okrepi-li. Zato je z VARNOST Mengeš skle-nila pogodbo, na osnovi katere de-lavci Varnosti opravljajo nekatera dejanja komunalnega nadzora, in sicer: - obhode posameznih območij občine Domžale z namenom pre-verjati, kje nastajajo nova crna odla-gališča; - nadzorovati nepravilno parkiranje na zelenicah ler nadzirati miru-joč promet. Tako je poleg komunalnega nadzornika, ki je zaposlen v občinski upravi in nadzira predvsem v de-lovnem času, na osnovi omenjene pogodbe komunalni nadzor zago-tovljen vse dni v tednu. V. HUM2R Matematika po kmečko Učenec: Naša krava da vsak dan deset litrov mleka. Učitelj: In kaj naredite z njim? Učenec: Pet litrov porabijo doma, iz petih naredimo maslo, ka-kšnih šest pa prodamo. Špan« ina - Znaš kaj po špansko? -Seveda! - Pa povej nekaj. - Buon giorno. - To je italijansko! , . - Glej, glej. Tega, da znam po italijansko, pa sploh nisem vedel. Rešitev , ... Mama daje nasvete hčerki, ki gre v Maribor na studij: - In glej, da ne boš v sobo, ki jo boš dobila, spustila nobenega fanta! ' . . - Nič ne skrbi mama, s fantom bom šla v njegovo sobo, pa na| si njegovi starSi s tem belijo glavo... Pravljice ' ... Mož srednjih let stopi v knjigarno in vpraša prodajalca: - Imate morda knjigo Mož, poglavar družine? - Ne, žal, pri nas pravljic ne držimo. Nabiralnik ,. . ,. . Hčerka se je v večernih urah izmuznila iz hiše, ko jo zaloti oče. - Kam pa kam, lisička, v teli nočnih urah? - Nikamor, samo pismo nesem v nabiralnik. - Le pohiti, nabiralnik je že dvakrat zažvižgal. Topli napitek , , . ., Gost: Natakar, ali imate ražen piva še kakšen topel napitek? Modrost: . .... Mnoge bi te sreća,* p*n>et, Ce -^^^ST.BR.Č Mešani pevski zbor Svežina iz Radomelj med nastopom na G. Peter Primožič, predsednik Planinskega društva Domžale, «. Slani- Smon, staro-petem tradicionalnem srečanju domžalskih gornic in gorni- sta domžalskih planincev, ter. g. Janez Birk - stalni obiskovaki Domžalskega doma kov. na Mali planini. TEKST IN FOTO: V. V. ninci, ki kljub skoraj devetim »križem« nikoli ne pozabi priti na tradicionalno srečanje. Kulturni program je bil ob prvi petletnici še bogatejši kot doslej. Poslušalcii so namreč lahko prisluh-nili kar dvema pevskima zboroma: najprej je bil to mešani pevski zbor Svežina iz Radomelj, ki ga vodi mladi Primož Leskovec, vedno dobrodošli gostje pa so tuđi pevci Mo-škega pevskega zbora Kullurnega društva Janko Kersnik Brdo, ki so zapeli nekaj planinskih pesmi. Med številnimi obiskovalci je bil tuđi pla-nšar, pozdravili pa smo lahko tuđi znanega Podokničarja, ki je predstavil mladi ansambel Veseli plan- SHRANITE NA PRIMERNA MESTA Akcije zbiranja posebnih odpadkov bodo tuđi v prihodnje Zbiranje posebnih odpadkov je v Občini trajalo od 16. do 24. julija ter je zajelo vseh 14 krajevnih skupnosti; to pomeni, da je bilo o njej seznanjenih 6260 gospodinjstev. Za akcijo je Komunalno stanovanjsko podjet-je Domžale kupilo zbiralni kontejner s pripadajočo opremo, pri odlaganju in strokovnem sortiranju posebpih odpadkov v prire-jene zabojnike pa je sodelovala firma KEMIS, d. o. o. Ta je v skladu s podpisano pogodbo poskr-bela za prevzem in predelavo zbranih odpadkov. Zbiralni kontejner je bil name-njen zbiranju posebnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih, in za varen prevoz odpadkov od mesta zbiranja do mesta deponiranja. Odpadke so zbirali ločeno v posebne iz nerjaveče pločevine narejene zabojnike. Posebne odpadke so v skladu s predpisi (ADR) selektivno zbirali v okviru Ireh razredov: 1. razred - vnetljive tekočine: laki, barve, lepila, topila, redčila, prsila 2. razred - zdravila (ampule, po-sipi, sirupi, tablete) pesticidi (insekticidi, ostanki škropil, zaščitna sredstva), 3. razred - jedke snovi: akumu-latorji, baterije, odpadne kemikalije iz gospodinjstev. Skupaj je bilo zbranih 7259 kg posebnih odpadkov, in sicer: akumulatorji 3820 kg laki, barve, topila, olja 2864 kg zdravila, škropiva, pesticidi 505 kg baterije 70 kg Stroški akcije priprave, zbiranja in predelave posebnih odpadkov v občini Domžale so znašali 6.224.745,50 mio SIT, in sicer: nabava zbiralnega kontejnerja s pripadajočo opremo, namestitev nalepk in tablic za označevanje nevarnih snovi 2.335343,50 obveščanje o akciji (letaki, mediji) 628.788,00 prevoz kontejnerja po posameznih KS 390.7544,00 strošek firme KEMIS d. o. o. za sortiranje, zbiranje, sprejem in predelavo posebnih odpadkov 2.870.060,00 Toje bila prva tovrstna akcija v Občini Domžale (tuđi med prvimi v Sloveniji), ki je upoštevala vse sanitarne in higienske predpise. Kaže, da je bila uspešna, čeprav morda čas (dopusti) ni bil najprimernejše izbran. Zamudo je povzročil proiz-vajalec zbiralnega kontejnerja. Občina bo proučila predlog Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, da bi podobne akcije iz-vedli ob vsakoletnem odvozu ko-sovnih odpadkov. šarji in na veliko veselje vseh prisebnih obudil spomine na poroko naj-bolj znane slovenske Helene. Čeprav je bilo za večino obiskovalcev tradicionalno srečanje ob Domžalskem domu le ena izmed postaj sprehoda po Veliki planini, so naj-bolj veseli tuđi zaplesali in zapeli, saj Veseli planšarji nadaljujejo tradicijo nekdanjih Veselih planšarjev, tako da smo slišali kar nekaj nepo-zabnih planšarskih pesmi. Domžalski dom na Mali planini vabi vse ljubitelje planin in gora, da ga obiščejo tuđi v septembru, oktobru... Velika planina je namreč pri- vlačna v vseh letnih časih, saj nudi veliko možnosti za sprehode, za izhodišča za večje planinske ture, posebej je poznana zaradi pastirjev, ki tod bivajo poleti in je mogoče pri njih dobiti sir, kislo mleko in skuto, pozimi je raj za smučarje, v zadnjem času pa nudi veliko možnosti tuđi zmajarjem, letalcem s padali ter gorskim kolesarjem. Zato vas Planinsko društvo Domžale skupaj z oskrbnikoma zakon-cema Sušnik vabi, da obiščete Domžalski dom na Mali planini. Rezervacije sprejemajo tuđi po tel. 0609/ 647-523 ali 06V713-523. Dobr(xbšli! joga v vsakdanjem življenju je sistem vadbe, ki je zaradi svoje po-stopnosti, eno-stavnosti in učinkovitosti priznan in sprejet v celem svetu. Zajema poučevanje vseh glavnih vej joge (RAJA, G Y A N A , """ GHAKTI, KARMA), prilago-jenih razumevanju in potre-bam zahodnjakov. Izoblikoval ga je indijski učitelj Paramhans Svvami Maheh-vvarananda na podlagi izvornih indijskih učenj ter praktičnih izkušenj v dolgoletnem de-lu z učenci po svetu. Vadba po sistemu »joga v vsakdanjem življenju« vam tako omogoča postopen in zanesljiv razvoj, ne glede na to, kateri aspekti joge vas zanimajo. Rezultati redne vadbe so: *sposobnost, da si pomaga-mo v vseh življenjskih okolišči-nah *izboljšanje zdravja in po-čutja *povečana sposobnost koncentracije *samozavest in spokojnost *osvoboditev nezaželenih na-vad in vezanosti *samospo-/nanje V začet ni stopnji je vadba preprosta in enostavna, pri-merna za vse """"""""""""""'^ generacije in priporočljiva za vse tište, ki ima-jo težave s hrbtenico in se te-žko zberejo. Zato, če želite pričeti z vad-bo joge, vas društvo »loga v vsakdanjem življenju« vabi k vpisu v začetni tečaj. DOMŽALE: STARA OŠ VENCLJA PERKA (za knjižnico) PONEDELJEK IN SREDA OD 18. DO 20. URE informacije popoldan tel.: 061/721-403, Milja na KAMNIK: OŠ 27 JULIJ (zra-ven policije), Tomšičeva ul. 9 PONEDELJEK IN SREDA OD 19. DO 20. URE informacije popoldan tel.: 061/811-191, Andreja VPIS OD 29. 9. DO 15. 10.1997 GODBA NA PIHALA DOMŽALE Uspešno gostovanje v Italiji Godba na pihala Domžale pod vodstvom kapelnika g. Frančka Kuharica, ki je zlasti v poletnem času često gost različnih prireditev, se je v juniju 1997 vrnila z gostovanja pri za-mejski godbi Trebče v Italiji; ta deluje v okviru Kulturnega društva »Viktor Parma« iz Trebč. »Krivca« za povabilo Domžalske godbe sta znanca g. Tone Juvan in g. Leander Pegan, kapelnik zamejske godbe, ki se je prijazno odzvala po- Uredništvo glasila Slamnik obvešča vse oralce, da lahko oddajo svoje prispevke najkasneje do 10. dne v mesecu. vabilu Domžalčanov in jo borno lahko 13. septembra 1997 pozdravili v Domžalah. V juniju so v Trebčah praznovali krajevni praznik in ob tej priložnosti pripravili tuđi srečanje godbenikov. Godba na pihala iz Domž-al je nastopila v večernem promenadnem koncertu v Sportnem parku Trebče in se predstavila predvsem s programom slovenskih skladb in med drugimi zaigrala tuđi uverturo »RokovnjaCi« Viktorja Parme. Številni poslu-šalci iz širše tržaške okolice so godbenike na-vdušeno pozdravili. Godbeniki so gostovanje pri naših rojakih izkoristili tuđi za ogled Trebč in njihovega kulturnega doma, obiskali so botanični vrt Car-siana v občini Zgonik pri Trstu ter si Ogledali grajski kompleks MIRAMAR v Trstu, kjer so številnim turistom tuđi zaigrali. »Prisrčen sprejem in celodnevno gostoljub-je bo domžalskim godbenikom ostalo v pri-jetnem in lepem spominu,« pravi predsednik Godbe na pihala Domžale g. Drago Tavčar. Skupinska slika Godbe na pihala Domžale pred grajskim kompleksom Miramare. 28 SEPTEMBER KIMAVEC /lamnik Domžale Pisma bralcev SLAMNIK 714-599, 7Z1-OZZ Spoštovane bralke in bralce prosimo, da svoje prispevke podpišete s polnim imenom in navedete točen naslov. Prispevkov brez točnega naslova ne borno objavili. Pišem bralcev, ki bodo daljša od 32 vrstic, zaradi pomanjkanja prostora prav tako ne borno mogli objaviti. Sovražniki in kritiki - naši najboljši učitelji (2) Od naše domžalske Županje sem prek Slamnika v Pismih bra-cev zopet prejel eno njeno cvetko. Tokrat me obtožuje, da lažem. Ni kaj, pogumna trdilev, a kaj, ko je (ponovno) privlečena za lase in spretno skrita pod pajčolan izogi-banja pravega odgovora in resni-ce. Kajti, če bi bil njen odgovor re-snično vsaj poizkus resničnega odgovora ali bolje rečeno, odgovora brez sprenevedanja, potem bi še nekako prezrl njeno »žaljivko«, da sem njen stalni kritik. Glede na to, da se relativno dobro poznava, se čudim temu, kako hitro je pozabi-la, da se jaz oglasim le, kadar me-nim, da je to nujno potrebno, da so stvari že prišle predaleč in da je potrebno nekaj ukreniti. Tako je bilo tuđi v primeru vašega kajenja, za katerega mi očitate, da vas (neupravičeno) napadam. Vendar, ali je možno brez trohice slabe vesti govoriti po televiziji, da je kajenje škodljivo in trditi, da ta oseba ne kadi već, hkrati pa isti trenutek lahko vidimo to osebo na seji s (prižgano) cigareto v ustih. |e to pošteno do volivcev, obča-nov - ali pa je to le poizkus poceni po-litičnega licemerstva. Saj če ta oseba (konkretno vi) ne bi bila slavna, tuđi televizijskega špota ne bi posneli z njo (z vami) - špota, ki naj bi povečal njeno (vašo) popularnost - saj vemo, kako gredo te reci, kajne. Podobno je bi- jjšjggjŠSS^ lo tuđi s »podjetniškimi krediti«, ki ste jih podelili nekaterim podjetjem, mimo vednosti Občinskega sveta, mimo javnega razpisa, da ne naštevam dalje. Sem tuđi tu lagal in ta podjetja nišo prejela »podjetniškega kredita«? Očitno nisem. Pa vaše »potovanje« na Mauricius, kamor naj bi šli predvidoma sami, kar naenkrat pa se je izvedelo, da je šel z vami tuđi vaš mož. V vašem odgovoru z debelim tiskom piše, citiram: »Proračun Obćine Domžale in dom-žalski davkoplaćevalci nišo bili zaradi udeležbe obremenjeni niti za en sam tolar.«, konec citata. Kakšna očitna laž, sem takoj pomislil, ko sem prebral ta del vašega odgovora. Kako morete trditi, da domžalski davkoplačevalci za ta vaš »turistično-delovni izlet« nišo prispevali niti tolarja. Morebiti posredno ne, neposredno pa gotovo, kajti če je Občina Domžale članica Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije (baje ste ćelo podpreclsednica te organizacije, prek katere je potekalo pla-ćilo za vaš obisk Mauriciusa), [»tem mora Občina Domžale vsaj nekaj to-larčkov iz občinskega proračuna pri-spevati za delovanje te organizacije. Saj veste, kako gre tišti pregovor - No monev, no funnv. Torej domžalske davkoplačevalce JE ta vaša udeležba STALA najmanj kakšen tolar, sicer neposredno, a vendarle. Kdo sedaj laže? laz, ki trdim, da je domžalske davkoplačevalce ta vaš obisk nepotrebno fi-nančno obremenil, ali vi, ki trdite, da iz domžalskega proračuna ni odšlo nič denarja za Mauricius? Opazil sem tuđi vašo jezno reakcijo, ker sem v članku, ki opisuje obisk Kolonija tako ali drugače Kolonija... Veselje, ki se porodi ob misli na morje, na nova sre-čanja in nova doživetja, je upravičeno. Zagotovo nihče od starš-ev niti pomislil ni, da bi lahko bilo drugače. Kaj je možno, da so otroci doživeli kaj drugega? Je možno, da je bilo kako drugače? Po prvi izmeni letovanja na Debelem rtiču so starši razkrivali svoje razočaranje nad pričakovanji. Želeli so svojim otrokom najboljše. Ob ne-pravilnostih, ki so jih starši navedli, sem želela slišati tuđi odgovore z druge strani. Na ugovor sem povabila g. Kosmača (RK Domžale). Kaj je bilo tisto, kar je bilo obljubljeno na letovanju? Starši so dobili predloženo po ćlenih pogoje plačila in v 3. členu, kaj vse jim je nuđeno: (citat)., bivalne prostore, prehrano kot polni penzion ter dvakrat malico, vzgojiteljski kader, plavalni učitelj, prevoz in organizacijo, zdravstveno oskrbo na Debelem rtiču. Omenjeni so objekti, prehrana, kader, nikjer pa način izvajanja, nad katerim so bili otroci razočarani. Staršem so potožili, daje ver-jetno samo v taboriščih tako. Na tej lokaciji je vsak dan okrog 900 mladih iz vse Slovenije. Verjet-no je lokacija premajhna za tolikšno število otrok. Poleg tega imajo tam tuđi svojega vodjo, ki organizira zanimive večere. Potreben pa je dolo-čen red. Sicer pa imajo tam tuđi varnostnika. Kljub vsemu se mi zdi preveć, da otrokom ob taki prireditvi, kot je nastop Vilija Resnika, prepovedo glasno ploskati. Na vsakem pevskem nastopu so nast ipajoći in organizatorji veseli, če jim publika pokaže, kako jih je dozi vela, domžalski otroci pa tega nišo smeli... Za to ne vem. Mislim, da so bili v dobrih rokah, saj smo letos postavili starejše vodje. Gledali smo tuđi, da so bila v spremstvu večinoma de-kleta iz vzgojiteljske sole. Mi nismo imeli pritožb. Nam se starši nišo pri-toževali. Starši nišo mogli razumeti, da se jim otroci nišo smeli telefonič-no javljati. Čakali so toliko časa, dokler nišo prišla pisma razoćar-nih otrok. Potem so prišli tuđi k otrokom v kolonijo. Samo en primer je bil, da so prišli po otroka, ker je imel nastop in so ga čez dva dni tuđi pripeljali nazaj. Vsekakor bi bil obveščen, če bi bilo še kaj drugega, vendar mi starši nišo potožili. Otroci so želeli biti v skupini glede na prejšnja poznanstva. Mislim, da to ne bi smel biti prevelik organizacijski zalogaj. Skupine smo formirali po starosti. Sicer pa so imeli vse možnosti, da bi lahko šli skupaj. Vesel sem, da so se vsi zdravi in nepoškodovani vr-nili. Se vam ob tolikem poudarku na prijetnih šolah in dobrem po-čutju v soli, kjer je potrebno vliti tuđi znanje, zdi to dovolj? Saj so vam vendar plaćali, da bi se imeli otroci lepo in smeli hiti otroci. Se vam zdi 19.000 SIT v treh obrokih veliko? Ne, znesek ni velik. Znesek je prevelik za tište starše, ki jim otrok po vmitvi iz kolonije ni mogel nehati jokati ob spominu na pretekle dni. Ni mi žal, da sem prepozno prijavila sina v kolonijo. Žal mi je le, da nisem bila spremljevalka v koloniji. Tako bi iahko otroci nosili kape z obrnje-nim šiltom, hodili na svoje potrebe tuđi izven urnika, poklicali svoje starše in se jim javili, ploskali in se smejali, bili s svojimi prijateljicami... Upam, da sem dovolj stara, da bi jim to smela dovoliti. Prepričana sem, da se zaradi tega nikomur ne bi nič zgodilo. DARINKA GRUM našega rojaka, Rodičana, nadškofa in slovenskoga metropolita, dr. Rodeta, v rojsfnem kraju, izpustil vaše cenje-no ime oz. sem vse, ki so ga prišli pozdravit, omenil na splošno in samo v enem stavku. In kaj vse bi dali, da bi bila v Slamniku objavljena tuđi vaša fotografija z dr. Rodetom. Kako to, da drugi nišo poslali nobenega protesta? Izkazalo se je, da očitno edino vi niste prišli pozdravit dr. Rodeta zaradi vašega spoštovanja do te veličastne in poštene osebe, ampak ste ta obisk želeli (ponovno) izkoristiti samo v poli-tićnem smislu. Torej niste prišli zaradi nekoga, pač pa ZARADI NEČESA. Nekako tako, kot to sedaj počenja g. Ku-čan, ki se pripravlja, da bi ponovno postal predsednik in s tem poudaril komunistično usmerjenost naše države - saj se nam ćelo vrabci smejijo, ko na eni strani govorimo, da smo demokratična, kapitalistična država, po drugi strani pa imamo na ćelu komu-nistične voditelje in župan(j)e, ki se ne udeležujejo niti proslav ob državnih praznikih mlade slovenske države, »stare« komunistićne praznike pa na veliko praznujejo. Le kako borno prišli tako v Evropo? Pa tako polna usta te magične besede imajo nekateri sla-rorežimski veljaki? Ko sem malo prebiral zadnjo števil-ko Slamnika, sem se dobesedno začu-dil, kolikokrat ste navedeni v njem. Kaj odgovorni urednik res ne vidi, da je Slamnik postal kar vaš promocijski časopis? Če se spomnim nekaj let nazaj, ko je bil domžalski »župan« g. Schwarzbartl (takrat se je ta funkcija imenovala še Predsednik Skupščine Občine Domžale), ste na seji Uredniš-kega odbora Slamnika (katerega člana sva bila v tistem času tuđi midva) oštro kritizirali vse članke, v katerih se je pojavil g. Schvvarzbartl, ćeš Slamnik ne srne biti »županov« časopis, res ni potrebno, da se on pojavlja v njem. Kje so sedaj te vaše besede, so se raz-blinile v vetru? Se boste prenehali po-javljati v Slamniku? Ponavadi ne stavim, ampak tokrat bi lahko stavil vse, kar imam, na to, da se temu ne bi od-povedali (seveda to velja tuđi za Domžalske novice, ki pa so oćitno zgodba zase, kar se tiče vaše promocije). In dobil bi to stavo, verjemite mi na besedo. Obregnili ste se tuđi ob moje razglednice, ki vam jih pošiljam - kot znak, da proti vam kot ćloveku ni-mam nić, proti vam kot Županji pa precej, saj ga precej »biksate in krasite«. Zato sem vam sedaj iz Amerike poslal kar dve razglednici. Sicer imam še marsikaj na jeziku (peresu), a se bom o teh stvareh razpisal, ko bo čas za to. Kajti zdi se mi, da nekaterim be-seda demokracija ne pomeni skoraj nić, da je žanje to le prazna beseda, na papirju (ste morebiti že kdaj videli komunističnega demokrata?!). Zaklju-čil pa bom z mislijo, ki sem si jo spo-sodil od g. Lea F Buscaglia. Takole pravi: »Če hoćemo biti človeški, moramo spoznati pomen demokracije -to je pot k holjšemu.«. JANEZSTIBRIČ Miklošičeva dirkalni poligon? Stanovalci Miklošičeve ulice v Domžalah v poletnem času ugo-tavljamo, da smo očividci nenava-dnih dirkalnih podvigov mladih. Dan za dnem, ponoći in podnevi se po naši ulici, ki je strnjeno naselje več sto družin, odvijajo hru-pne dirke z mopedi, motorji in av-tomobili. Ulica je zelo primerna za takšno početje, ker nima talnih ovir kot sosednji ulici. Bojimo se, da se bo poleg nemogočega hrupa zgodila kakšna nesreća, ker so tu štirje prehodi za pešce, po njih pa tekajo razposajeni malčki iz bližnje trgovine, zatopljeni v lizanje sladoleda na igrišće na nasprotni strani. Mladci se ne zavedajo, kakšne bodo posledice, će nastane nesreća, seveda pa se zavedajo, da zbujajo pozornost stanovalcev z vožnjo po zadnjem kolesu in zato še bolj pritiskajo na plin. Res lep cirkus! Samo za kakš-no ceno? Ne vemo, kakšen je postopek, da bi tuđi naša ulica dobila talne ovire. Ali se mora za to zgoditi nesreća ali kaj drugega? Stanovalci naselja 0, ob Miklošićevi Spoštovani Na vas se obraćam s prošnjo, da bi mi z objavo v Slamniku pomagali najti iastnika izgubljenega ku-žka, ki ga sama hranim že približno 4 mesece. Kužek mešanček se je zatekel na eno izmed kmetij v Dobu. S kmetom imava že oba po dva psa, zato izgubljenčka ne mo-reva obdržati. tuđi azil odpade, ker ga v Sloveniji sploh ni! Zato Kaj ima kršćanska etika povedati ob splavu? »Ali se po Auschvvitzu sploh še da živeti?« se spra-šuje mislec Adorno. To vprašanje muči današnje ćlo-veštvo. Tuđi naše ljudstvo: kako živeti ob pogledu na razmesarjene otroke v Bosni, na tuđi več tisočkrat posiljevane ženske, ćelo deklice. Pa na Gulag in Ko-čevski Rog, na Kambodžo in Somalijo in še in še. Že Srečko Kosovel je pel o zlatih stolpih Evrope, ki se pogrezajo v zadnjo ekstazo - eksta/o smrti. Adorno sluti odgovor v luči nekake odrešitve. Se pravi Ijubezni, kar je isto kol - etika. V ospredje danes stopa klic po etiki.1 Ljudstvo brez etike je ljudstvo z zlomljeno hrbtenico. »Brezvestni zdravnik je najhujse, kar more doživeti kakšna družba,« trdi dr. Anton Dolenc. Seveda tuđi brezvestni državnik, vojak, atomski fi/ik, komik, genski inž-enir... Si lahko zamislimo svet brez gravitacije? To ne bi bil več svet, kozmos, urejenost, temveč kaos, nerešljiva zmešnja-va. Gravitacija duha je elika. Etika - lo je smisel, cilj, naloga. Naloga - to je nekaj nad nami. Nekaj, kar ni odvisno od naše samovolje. Kdor svojo voljo pristavlja za začinje merilt) življenja, poriva svet v kaotićnost. Ne ustvarjamo mi etike, etika uslvarja nas. Poetiki smo Ijudje, brez nje zdrsnemo milijon let nazaj - v zoologijo. To ve človeštvo od začetka. Vsber človek. Cirkev je zato vezana na etiko. Noljeno krićanje po-uličnega časopisja je pri tem ne srne razmajati. To je njeno poslanstvo, preroštvo. Cerkev, ki hi se obraćala po vsakem vetru časa, ni nikomur potrebna. To velja tuđi za |X)droćje bicx'tike. ludi tu je potrebna Arhimedova točka, Irdna opora v majavem svetu. Ta točka nosi ime: človekove pravice. Človek je nedotakljivo bilje. Vsa zakonodaja, kultura, religija - vse mora biti v službi ćloveka. Seveda ne le njegove individualnosti, tuđi njegove družbenosti. Pred človekovimi pravicami se mora umakniti vsaka znanost: »Noben biolog ali zdravnik si po pameti ne more domišljati, da ima v moči svoje znanstvene pristojnosti pravico odločati glede izvora ali cilja ljudi.« Nevralgična točka bioetike je splav. Vse; je odvisno od vprašanja: kdaj je človeški zarodek že človeško bit je. Ko je človek, je nedotakljiv. Če pohodimo to načelo, smo |x>-hocJili vsa načela. Logika življenja je neustavljiva. Po liberalizaciji splava lahko z gotovostjo prićakujemo legalizacijo evtanazije: leto 1993 bo odšlo v zgodovino kot žalo-sten mejnik prve legalizirane evtanazije (Nizozemska). Na-slednji korak bo odstranjevanje mongoloidov, manjvre-dnih, nezaželenih... Odpira se pot v Auschvvitz, Gulag, Huxleyev Čarobni novi svel... Res »najhujse, kar more doživeli kaka družba«. Nihče od nas ni za to, vsi odklanjamo te strahote. To-da dobro je premislili o premisah, ki jih pa sprejemamo -da morda ne vodijo prav v le prepade? MIHA ŽUŽEK (Nadaljevanje in konec v prihodnji številki) upam, da z vašo pomočjo najdemo Iastnika oziroma dobrHjudi, ki bi ga bili pripravljeni vzeti za svojega- Kuža je mlad, srednje rasti (prej majhen kot velik) in izredno prijazen, tako do ljudi kot tuđi do drugih živa-li. Po hrbtu je črn, po trebušćku in tać-kah svetio rjav, po vratu pa bele bar-ve. Majhno glavo z izrazito kratkim gobćkom ima crno rjave barve in nad vsakim oćesom po eno rjavo piko. Ima ovratnico proti bolham, katere odvećni del je povezan z žićko. Ravno zaradi ovratnice sklepam, da se je kuža izgubil in da se ga ni lastnik na-merno odkrižal, tako da se bo po objavi verjetno javil. Lastnik lahko pokliče Silvano (hči) na tel.: 712-852. Sama ne slišim, ker sem oglušela. Prosim, pomagajte! Že vnaprej hvala in lep pozdrav. Ali je res cerkev ena sama politika? Politik mora biti transparenten, saj je oznaka takšna, će oseba jasno in jedrnato govori. Pri doma-la vsakem politiku gre za to, da ne misli tako, kot pripoveduje. Ljubljanski nadškof pa je v veliko-šmarnski pridigi Ti.avgusta na Brezjah govoril tako, kakor je tuđi mislit in v tem je razlika med njim in »profanim« politikom. In v c'em je razlika med dr. Rodetom in njegovim predhodnikom dr. Šuštarjem? Dr. Šuštar je pošiljal »v strelce« druge, kot na primer dr. Stresa, dr. Ocvirka..., da so povedali tisto, kar je sam mislil, dr. RocJe pa veliko tega, kar misli, pove sam... in prav tu se začne naša zgodba. Glede većno aktualnoga splava cerkveni učitelj nima kaj »misliti«, ker je KATEKIZEMSKA STALNICA v vse-binskosti dostojanstva človekove osebe in obrambi človeškega življenja od spočetja cJo naravne smrti. In če splav ne bi bil, čeprav implicite, uzakonjen v »sramotnem« 55. členu, dr. Rode na veliki šmaren gotovo ne bi govoril o tej temi. Ker je dr. Rode Rodićan, zato je štednji zapis v domžalskem Slamniku toliko bolj upravićen. Glede 55. ćlena gre predvsem zato, da je zadeva okrog splava moralne narave (vest, Bog) in zatorej ne spada v ustavo. Tu gre za njegovo mnenje in ne za mne-nje o vprašljivosti splava: določeni krogi namreč ne želijo razumeti, da dr. Rode v svoji sloviti pridigi ni izra-žal svojega mnenja cio katekizemske stalnice, pać pa do vnesenosti splava v slovensko ustavo. Smo namreć edi-na evropska država, ki ima »splav« v ustavi, hkrati pa na vse pretege, na vse mile vize hoćemo zclrveti v Evropo. Ali ni to contradictio in terminis? Ćeprav sem rnoški in (še) neporo-ćen, torej imam dvakrat manjšo pravic« govoriti o problematiki splava, vendar sodim, da »splav« ne spada v ustavo. Ker pa problemi obstajajo, je treba to zadevo urejati s posebnim zakonom. Znani so nam primeri po-silstva, incesta in še mnogo drugih, so-cialni problemi so lahko tuđi izgovor, rekel sem: lahko. Neka moja inšlruiranka, (skoraj) prijateljica mi je pripovedovala: »Ko smo se vračali z noćne zabave, se je zgodilo in zanosila sem..., naredila sem splav, ker sem se bala domaćih. Vendar moram reći, d.i to danes visi nad menoj kot Damoklov meč in veliko bolje bi bilo prestati nekaj dni domaćega rohnenja, kot pa...« Skratka: problemi so in problemi bodo, vendar je pomembno, kako jih rešujemo. Ker 55. člen oziroma gre pri njem za nekakšno tiho propagando za splav, za cementirano pravico, sem proti njegovi ustavni uvrstitvi, in zaradi gornjih razlogov. Sapienli sat. IVAN KEPIC Pismo Spoštovani g. urednik prav iskreno se vam zahvalim za redno letalsko pošiljanje glasila Slamnik, v katerem najdem vedno kaj zanimivega. - Tele vrstice so namenjene prošnji za spremembo naslova. Do sedaj ste pošiljali mesećnik n,i naslov V Cardo-so 2377, Lomas del Mirador, od sedaj naprej pa prosim, da ga pošiljate na moj novi naslov: Marjan Hribar, Ma-ipu 363 (1704) Ramos Meija, Pcia, Bu-enos Aires, R. Argentina. Zahvaljujem se vam za vašo pozornost in vas prisrćno pozdravljam. MARJAN HRIBAR Javna pohvala policistom iz Domžal lo, k.ir srno starši že dolgo želeli, se je zgodilo 11. 09. TOZ Ob 8. uri sem se pol jala po Ljubljanski cesti v Irzinu in obstala od zaćudenja, saj so polfdsti ustavljćili bre/vestne vo/nike, ki dan za dnem ogrožajo življenja n.iših osnovno-šolcev na pot i v solo v ulici ZA HRIBOM v Irzinu. Bravo in še enkrat vsa zahvala za to akcijo. Žal |).i srno Ijudje pač taki, če jim ne-kdo |K)k,ižc prst, radi zagrabimo za ro-ko. Zato bi predlagala v imenu mnogih slaršev olrok, ki jim brezvestni vozniki ogrožajo življenja na poli v solo in do-mov, da policisti ponavljaju to akcijo dan za dnem toliko časa, da se lxxlo ti brezvestneži začeli zavedati, da se jim bolj splača /jutraj »dvigniti svojo /aspa-nc> rit« petnajst minut prej in bodo ravno lako pravi, čas prišli v služlx>. Vam, dragi policisti pa svetujem, da vsakega brezveslne/a zadržujete toliko časa, cia bo sigurno /amudil v službo. Upam, da ga bo poleg denarne kazni spametova-lo tuđi to. Še enkrat vam hvala in želim si, da ta akcija ni bila osamljena in se bo čimveć-krat (x>nflvila! Čim već uspehov pri delu v.im želi mamica že več let ogrožanih olrok na poti v solo Tr/in, moj najmlajši pa je letos prvič prestopil šolski prag. (Naslov v uredništvu) Kritika zapisa o novi maši v Radomljah Vvdno se n.ijdc kak kritik, ki nm Likicn čhinck v Slamniku ni vHeč. Liko se je zgodilo ludi / zapisom o novi m.iši. Po vscin svetu je navada, da je na pisano Domžale pa, b, morala zagotoviti sodelovanje strukovne službe, k, bo vodila organizacijo 'n izvedbo projekta. ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE Novo v urgentni službi »V Zdravstvenem domu Domžale smo se že od pričetka privatizacije v zdravstvu odločili, da je potrebno sredstva vlagati v opremo ter de-javnosti. Te bodo ostale v javnem zavodu in so življenjsko pomembne za občane vseh štirih občin (Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče), ki jih pokrivajo službe javnega zavoda Zdravstveni dom Domžale,« pravi njegov direktor Janez Svoljšak, dr. med. spec, ko ga povprašam o le-tošnjih novostih v našem zdravstvenem domu, kjer vsak dan išćejo po-moč štovilni pacienti. Nato nadaljuje: »Prednostni red pa so nam dolo-čile tuđi vsakodnevne razmere na cestah, ki jih je naš zdravstveni dom dolžan pokrivati. Pri tem smo imeli v mislih zlasti magistralno cesto od Trojan do Trzina, kjer se zlasti na območju naših občin dogajajo števil-ne zelo hude prometne nesreće. Tako je Zdravstveni dom Domžale v obdobju od leta 1993-1995 zamenjal stara reševalna vozila s sodobnimi z vgrajeno dodatno medicinsko opremo, pri-merno za nuđenje nujne zdravniške pomoći. Vsa urgentna vozila so opremljena s sodobnim defibrilalorjem tipa Life pak 10; ta ima poleg možnosti defi-brilacije tuđi možnost zunanje stimulacije srca. Lotili so se tuđi posodobitve urgentne ordinacije. Tako so lani kupili nov EKG aparat, ki ornogoča hitro diagnostiko srćnih obolenj. Pri hudo ogroženih bol-nikih in poškodovancih je tuđi med transportom potreben neprestan nadzor nad življenjskimi funkcijami. Prav v ta namen je Zdravstveni dom Domžale s finanćno pomočjo Občine Domžale kupil nov prenosni monitor tipa Da Pro tocol Systems Inc. izdelek Propaq. Njegovo delovanje je kljub tresljajem pri pre-našanju ali prevozu padentov zelo stabilno, rokovanje z njim pa hitro in eno stavno. Dr. )anez Svoljšak podrobneje razlaga tuđi delovanje nove aparature: »Vse parametre merimo kontinuirano in na doloćene ćasovne odseke, ki jih sami odmerimo. Pri nadzoru osnovnih vitalnih funkcij uporabljamo naslednje parametre: EKG krivuljo v treh odvodih, frekvenco utripa, stalno neinva/ivno rner-jenje krvnega tlaka, transkutano pulzno oksimetrijo. Uporaba osnovnih herno dinamskih pararnetrov (EKG, utrip in krvni tlak) je razumljiva. Uporaba trans-kutane pulzne oksimetrije nam omogoCa kontinuirano merjenje vsebnosti kisika v tkivih in tako lahko preprećimo hipoksična stanja, lahko pa tuđi med pre-vozom doloćimo količino kisika, ki ga potrebuje bolnik. Tako je posamezna je-klenka kisika dalj časa v uporabi, to pa je posebno pri prevozu zelo pomemb-no.« Čeprav ima Zdravstveni dom Domžale Protocol Propaq sele kratek čas, so ga pri številnih posegih že koristno uporabili. Dr. Svoljšak se pohvali, da je Zdravstveni dom Domžale eden redkih v Sloveniji, katerega urgentna ekipa ima možnosti uporabljati te sodobne aparature. To pa se ni vse. Poleg posodabljanja urgentne službe so v letošnjem letu v ambulanti uvedli tuđi možnost zmrzovanja bradavice s tekoćim dušikom. Pacienti se lahko prijavijo po telefonu. »Veseli nas, da dobro sodek>vanje med Zdravstvenim domom Domžale in Obćino Domžale pomeni hkrati tuđi boljse in hitrejše nuđenje pomoći bolnim in poškodovanim«, pravi ob koncu najinega razgovora dr. Janez Svoljšak ter upa, da se bo podobno sodelovanje nadaljevalo tuđi v prihodnje. V. VOJSKA Novo na Centru za socialno delo Domžale Center za socialno delo je javen socialnovarstveni zavod. Ustanovila ga je Vlada Republike Slovenije. Domžalski center pokriva podroć-je Upravne enote Domžale oz. vseh štirih bivših domžalskih občin. Z osamosvojitvijo smo tuđi na soci-alnovarstvenem področju doživeli bist-vene spremembe. Naraščajoća brez-poselnost, vse večji razkorak v standardu med prebivalstvom ter večja odprtost mej, ki je prinesla tuđi negativne vplive iz razvitih držav. Vse to se je pokazalo tuđi v povećani socialni proble-matiki oz. pojavu drugačnih proble-mov, kot smo jih bili vajeni v preteklem obdobju. Na drugi strani pa sta odprtost mej ter usmerjenost k razvitim za-hodnoevropskim državam pripomogli k skokovitemu razvoju stroke. Tuđi pri nas so se razvile nove, sodobne metode dela, vse bolj pa prodira na naše področje tuđi pluralizem - uporabni-kom je na voljo vse več različnih vrst pomoći, ki jih nudi javni sektor, dobro-delne organizacije in tuđi zasebniki. Spremenjenim odnosom v naši družbi je sledila zakonodaja na socialno varctvenem področju pa tuđi druga zakonodaja, ki prav tako vpliva na socialno stanje v družbi (delovna razmer-ja, zaposiovanje, zdravstvo, davki...). Sprejeti so bili tuđi novi standardi ih normativi na našem področju, ki pa zahtevajo temeljito reorganizacijo dela oz. povsem nov koncept dela na cen-Irih za socialno delo. Več kot leto dni smo pripravljali novo organizacijsko shemo in delo ni bilo lahko. Težave so nam povzročali zlasti še vedno manjkajoči nekateri podzakonski akti, ki jih Vlada še ni sprejela, čeprav so roki žanje že davno potekli. Pogrešali smo tuđi bolj do ločna navodila našega pristojnega Mi-nistrstva za delo, družino in socialne zadeve, kako nove standarde in normative uvesti v praksi. Zgledovati pa se: tuđi nismo imeli kje, saj so centri za so-cialno delo v Sloveniji zelo različni tako po velikosti, se bolj pa po organizaciji dela. Imamo kadrovski primanjkljaj glede na sprejete standarde in normative, še bolj pa nas pesti prostorska stiska. S 1. septembrom smo kljub težavam prešli na novo organiziranost, novosti pa lahko strnem v naslednje točke: • razmejitev med javnimi pooblastili ter svetovalnim defom • uvedba specializiranih svetovalnic • obravnava zahtevnejših primerov v parih in timih • uvedba službe za pomoć na (tomu • sprememba uradnih ur Vsaj polovica dela na centru za socialno delo so naloge, ki jih nalagajo centrom različni zakoni in ki jih lahko opravljajo edino in samo centri za socialno delo. Med te naloge sodijo uve- Uradne ure Centra za socialno delo Domžale • ODDUEK /A SCX:iAI. NO Dr.:!X ) V KS pon. 8. - 12. ure • (M3DI-1 £K /A I )Rl JŽINSKh PREJFJvtKF. srwla 8. - 12. in 14. - 17 ure • PRAVNA SLUŽBA [»tek 8. - I/ ure • SVLTOVALNICA ZA PRVO S(X.IAI.NO K )M( X'' |x>n. 8. - 12. ure torek 8. - 12. ure sreda 8. - 12. in 14. - 18. ure četrtek 8. - 12. uro pelek B. - 12. ure • SVFFOVAI NK A /A RF:JNIS7VO lorek 8. I!. in 14. ■ IZ ure • SVriOVAl NK A ZA MLADOSINIKI: IN SIAKŠI |K.n. 14. - IH. ure • ZAKONSKA SVLTOVALNKA sreda 14. - 18. ure /A SVI: iOVALNICf: SMO ODPRIJ NOVO TITIFONSKO I INI|(> §TEV 7K>714. (javljanje materialnih pravic, priznanje očetovstva, podaljšanje roditeljskih pravic, razvrščanje otrok in mladostni-kov, skrbništvo otrok in odraslih, pos-vojitve, rejništvo, odvzemi otrok, urejanje stikov med starši in otroki, izvr-ševanje roditeljske pravice, spori, pri katerem od staršev bo otrok živel, za-varovanje otrokovih premoženjskih koristi, obravnava otrok in mladostni-kov s težavami v odrašćanju, pa tuđi razna mnenja, ocene, soglasja in potr-dila. Pri izvajanju teh nalog mora center delati po določilih Zakona o uprav-nem postopku. Druga vrsta nalog na centru pa je svetovalno terapevtsko delo po meto-dah socialnega dela s posamezniki, družinami, mladostniki ter razne sku-pinske akcije s posameznimi kategori-jami občanov, kako preprečevati in od-pravljati socialne stike in težave. Doslej so strokovne delavke opravljale vsa dela v zvezi z javnimi pooblastili ter svetovalno terapevtsko delo na določenem področju oz. določenih KS, kar je mnogokrat povzročalo slabo voljo pri uporabnikih ter osebne stiske pri strokovnih delavkah. če je bil dan večji poudarek zakonitemu postopku, so se stranke pogosto pritoževale nad birokratskim in brezosebnim odnosom, če pa je bil dan poudarek svetovalno terapevtskemu delu, pa je bila vprašljiva zakonitost postopka in odgovornost v zvezi s tem. Sedaj smo ta dela razmejili. Javna pooblastila opravlja pet svetovalk in vodja v oddelku za socialno delo v KS, svetovalno t€>rapevtsko delo pa opravljajo štiri svetovalke in vodja v sveto-valnem oddelku. V okviru svetovalnega oddelka na novo uvajamo zakonsko svetovalnico, ki jo bosta vodili v sredah popoldne NataŠa Banko, dipl. psih. in Maja Pin-tar-čebulj, dipl. soc. delavka, svetovalnico za mladostnike in starše pa bo vodila Maksimiljana Mali, dipl. soc. delavka, v ponedeljkih popoldne. Nov način dela predstavlja tuđi svetovalni-ca za prvo socialno [»moć:, ki bo od-prta vsak dan od 8. do 12. ure in v sredah tuđi od 14. do 18. ure, v njej pa bosta izmenično delali Anka Zdovc ter Maja Pintar-čebulj, obe tuđi diplomirani.socialni delavki. Z urejanjem obravnave zahtevnejših primerov v parih in timih uvajamo interdisciplinarni pristop. Mnogih social-nih težav namreč: ne more razrešiti le socialni delavec, so mnogo bolj kompleksna in jih je možno razrešiti le s so-časnim strokovnim delom tuđi pravni-kov, psihologov, pedagogov, zdravstvenih delavcev... Doslej smo tako obrav-navali le posamezne primere, in to le zgolj na pobudo pristojne strokovne delavke, sedaj pa smo v aktu o sistemi-zaciji zapisali, v katerih primerih je to-vrstna obravnava obvezna. To so pred-vsem zadeve v zvezi z obravnavo otrok in mladostnikov, ko se mora cen- ter odloćati o ukrepih, bistvenih za otrokov nadaljnji razvoj in življenje. S sprejemom Odloka o organiziranju pomoći na-dom in merilih za do-ločanje plačila storitev, ki ga je sprejel Svet Občine Domžale, so dani pogoji tuđi za organizirano službo na domu za gospodinjsko pomoć, pomoć pri vzdrževanju osebne higiene ter pri ohranjanju socialnih stikov slarostni-kom nad 65 let, invalidom ter dru-žinam s kronično bolnimi otroki in otroki z motnjami v telesnem in dušev-nem razvoju. Žal je tak Odlok sprejela le f Jbćina Domžale in nutienje tovrstnih storitev in p licisli še poizvedujejo. Alkohol in pretepi Seveda sta ti dve stvari v većini primerov povezani med seboj, kajti nekatere takoj, ko začutijo »dobro voljo«, ki je nastala kot posledica prevelike količine alkohola v krvi, za-srbijo pesti in pretep je tu. Nekaj podobnoga se je primerilo v Preserjah pri Radomljah. lam je namreć pijani (). M. v zaseb-nem stanovanju na Pelechovi ulici razhijal inventar, znesel pa se je tuđi nad svojo Ženo in sinom. Ko so policisli prvič intervenirali, so D. M. opozorili in kmalu se je umiril. Vendar se je izkazalo, da ne dovolj. Ponovno je znašal svoj bes nad inven- tarjem ter ženo in sinom. Pri drugi intervenciji polii istov, ki je bila že slabe pol ure za prvo, se je D. M. |X)licistov ustrašil in |X)lx-gnil pred njimi, še preden so prišli do stanovanja, l'o slabi uri pa so policisti še tretjič intervenirali. Tokrat je moral pijani D. M. z njimi na policijsko postajo. Napisali so mu predlog sodniku za prekrške, preostanek noći pa je moral prebiti v prostorih za stre'znitev. Tam je nekaj časa zaradi razgrajanja proliti tuđi S. 7. iz Lo-ke pri Mengšu. V gostinskom lokalu Rothmans v Mengšu so se namrečsprli in stepli štirjegosti tega lokala. Po intervenciji polidstov so se trije umirili, S. /. pa ne in ne. Zato so g,i policisti odpeljali v izredno hladne in ne preveć udobne prostore na policijski postaji v Domžalah, zaradi kršitve javnega reda in miru pa so [x>licisti zoper četvorico napisali predloge za obisk pri sodniku za prekrške. V Zoraninovi ulici sta se stepla brata, D. M. in D. B. Policisti so ju / intervencijo nekako pomirili, vendar za D. M.-ja to cx"itno ni bilo dovolj. Ker ni U|xišteval navodil policistov, so le li v ponovni inlervent iji odvzeli D. M.-ju prošlost ter ga odpeljali s seboj na policijsko postajo, kjer je lahko v miru in v ne preveč toplom prostoru razmišljal o svojem počet ju. ()ba z bratom pa se bosta morala zaradi kršitve javnega reda in miru zagovarjati pri sodniku za prekrške. Zaradi prevelike količine alkohola je v parku pred ob-činsko stavbo v Domžalah moćno zaspal sedemindvajset-letni R. M. i/ Zaboršta, drugaće že kar stari znanec: policistov. Zdravnik je ugotovil, da pijani R. M. ne potrebuje zdravniške fX)moč:i, zato so policisti zoper njega napisali samo predlog za uvedbo |X)Sto|)ka o prekršku. R. M. se bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške. Zdravniško pomoć pa je potrebovala pijana najstnica, Ž. K. V zapušćeni starejši hiši na Šolski ulici v Mengšu je na veliko zurirala in razgrajala skupina mladololnikov. Ko so policisti na (xxllagi telefonske prijave »zmotili« žurko, so pri pregledu naleteli na pijano Ž. K. Ko so izvedeli, da je pred lem omenjena najslnica v bližnjem gozdu popila ćelo sleklenico žgane pijace, so ugotovili, da |x>trebuje zdravniško [x>moč. Odpeljali so jo na urgentni blok UKC Ljubljana, kjer so ji zdravniki izprali želodec. Domžale /lamnik SEPTEMBER KIMAVEC 31 Janez Jeglič s Kamničani na Pumori in Nuptse KRONIKA I 13 •KRONIKA Vlak v kolesarko, ponarejene nemške marke in uničenje nasadov indijske konoplje Na Rodici je D. M. s kolosom prećkala železniško pro- go, ravno v listom trenutku |).i je |)<> I ej P"'B' pri|)e.ljal vlak. Kljub /aviranju stroj« vod je se je /godila nesreća, vendar se je na srećo vse skupaj končalo le s prebitim strahom in nekaj pra-skami, kajti prednji del lokomotive je zadel samo krmilo ko-lesa, kolesarko pa je |iri tem odbilo na tla. Ocitno je »posel« s ponarejenimi nemškimi markami še vedno »in«. V ekspozituri Ljubljanske banke - Banke Dom-*>!<■ na Viru so namreč odkrili ponarejen bankovec /a 100 nemških mark. O lem svojem odkritju so takoj poročali clom-Žalskim polit istom. Ti so ponarejeni bankovec poslali v slro-kovno ekspert i/o, sami pa so krenili na poizvedovanje o izvoru '*W ponarejonega bankovca. Na Viru so policisti onemogoćili zasluzek z mamili de-vetnajstletnemu S. R. Ta je namreč sadike indijske konoplje 'asadil kar n,i vrlu, bilo jih je štirinajst. l'olk išli so sumili, da gre «1 indijsko konopljo. Po analizi se je sum izkazal /a utemeljen. s- K. p.) je fx>lk istom izroc.il ludi k.irtonsko vrećo, v kateri |e bi-l(> že nekaj posušenih delov mamila - marihuane. Zaradi ne-upravičeno proizvodnje mamila so policisti zoper S. R- napisali k-i/ensko ovadbo, caka ga torej obisk pri sodniku za prekrske. Na polju med koruzo pa je v blizini gostišča Čep v Tr-*'nu indijsko konopljo /asadil pelindv.ijsellelni r. L>. iz Ijulv Uano. l'olk isti so ga odkrili, ko je poni« i kolovr.itil okoli onie-njonej^i polja in oćitno zel nedovoljeno /el. Zaradi suma ka--""ivega dejanja pridobivanja mamil so mu odv/eli prošlost, ta-k()i pa so mu zasegli ludi osobni avlomobil, kajli v njem oz. v Prikolici so našli sadike indijske konoplje, /aradi tega kaznive-»i dejanja v zvezi z mamili !x> T. I"), lahko v zaporu prebil tuđi od e,ieg,i do desetih lel, tolikšna je namreč k.izen za taks-11(1 |x>ćolje. l'olk isti so zasegli vse bilke indijske konoplje in jih Ur>ićili. I nako so slorili z indijsko konopljo, ki so jo našli ob podobnih inteivoncijah - in sicor v gozdu pri kraju Irnovče in Imo-yica ter med Vrhovljami in Dupeljnami. JANEZ STIBRIC nimati Tomaž Humar. Tuđi on je pri PZS prijavil svoj nacrt, tako da je bilo treba zamisel uskladiti. Lani smo po tehtnem premisleku spoznali, da je najbolje, če.se problema lotimo skupaj. Ker je AO Kamnik v počastitev svojega jubileja pripravljal odpra-vo v Himalajo in vođenje ponudil Tomažu, smo se dogovorili, da bi poskusili vse združiti, saj bi to naša prizadeva-nja precej pocenilo. Imeli bi skupne nosače, bazno tabo-rišče, zdravnika iln., hkrati pa smo se dogovorili, naj bi bil vzpon na Pumori, ki so si ga izbrali Kamničani, za nas akli-matizacijski vrh, kjer bi se pripravili na visino Nuptseja. Lani pa je meni in Tomažu poslal telefaks sporočilo znani me-hiški alpinist Girlos Carsolino, ki je že večkrat plezal s Slovenci. Predlagal nama je, da bi skupaj plezali v Patagoni-ji, v skupini Paine. Ko sva mu odgovorila, da sva žal takrat odločena ili v Himalajo, naju je prosil, če se nama lahko pridruži. Po temeljitem premisleku smo se odločili, da v moštvo vključimo se njega. Za zdravnika smo izbrali dr. Francija Kokalja, brata pred kratkim tragično umrlega gorskoga reševalea in zdravnika iz Kranjske Gore )anija Kokalja. Franci ima že odpravarske izkušnje, med drugim je bil že v Andih, Himalaji in na Mt. Kilimadžaru, zato odloćilev ni bila pretežkal Kako bo od prava potekala Člani odprave so 10. sej)tembra odleteli proti Katman-cluju, njihova oprema pa je na jx>t krenila že nekaj (Ini prej. Kačunajo, da bi vse formalnosti v Katmanduju opravili v petih dnch, nato pa bi sez letalom ali helikopterjem od-peljali ck> Lukhle, letališča pod vznožjem najvišjih gora. Od tam naj bi jih čakalo 5. do 6. dni hoje do baznega tabori-šča. Za aklimatizacijo se bodo najprej povzpeli na Lobuche Peak (6.550 m), potem pa se bodo poskusili s strminami Pumorija. Kamničani, med njimi tuđi Tomaž Humar, siter razmišljajo o prvenstvenom vzponu prek 2.000 m visoke jugovzhodne stene, janez Jeglič pa pravi, da bo verjetno dal prednost vzponu po normalni ig manj tvegani smeri, saj naj bi mu Pumori služil le za dodatno aklimatizacijo pred glavnim ciljem. Če bodo razmere ugodne in bo šio vse po nacrt ih, naj bi Pumori osvojili nekje okrog 10. oktobra. Po tem, ko bodo obnovili moći, bodo poskusili v alp-skem stilu, se pravi, da bodo s seboj vzeli vso potrebno opremo in plezali v enem zamahu od vznoža do vrha, pre-plezati 2.600 m Se deviške stene. Spodnja tretjina stene je izpostavljena plazovom in padajočemu kamenju in ledu, Glavni sponzorji (aneza (egliča so: T. E. R. R. A. Mammut, Charlet Moser, CA-SKB Leasing, Radio HIT Domžale, Kemplast Domžale, Kreko-va banka, LB Domžale, Metal Profil /uh.int, Pm MOMANA,Salewa,Lowa,ASALU,Signa,Tosa-ma Domžale, AO Domžale, KA pri PZS, KOTG pri PZS, Občina Domžale, Slovenska vojska, AS Servis, Foto studio Klemenc, Montana Viđali, Fo-toSenica, Vistra. zato je precej nevarna. Da bi se kar najbolj izognili nevar-nosti, bodo skušali plezati ponoći, ko se stene zaradi mraza ne otrosajo odvečnega bremena. V srednjem delu jih ča-kata plezanje v skalah in iskanje najprimemejših prehodov, nato pa jih do vrha caka pretežno ledeno poboćje. Sploh računajo, da bo kar 70"/» stene treba premagati z ledeno tehniko, kakih 30% pa s plezanjem po skalah. Sestopili naj bi po isti smeri. Če pa bodo razmere ugodne, se bodo mogoče povzpeli še na glavni vrh Nuptseja preko vrha W 1 (7.784 m), nato pa naj bi sestopili po Bo-ningtonovi smeri na južno stran gore. Ker je vrh W 1 še neosvojen, bi uspešen vzpon nanj predstavljal najvišji neosvojeni vrh za Sloveniji). Na vrhu Nuptseja naj bi stali nekje okrog 20. oktobra. Glavni sponzorji odprave so: Servis Debevc, Men-geš, Iglu, Beal, Camp, Svetina - Lazar d. o. o., Tl-RING d. o. o., Mercator Grmada, SKB Kamnik, i ZNA, ITU d. o. o., Calcit Kamnik, Delo Revije, Elek-tro Ljubljana, Emona krmila, GALMA, Gimpex, Hi-drotehnik, JATA, Kemis, Kolinska, Krka Novo mesto, MAP - TRADE, Spor« Market, AO Kamnik, AO Men-geS, PD Mengeš, Občina Novo mesto in drugi. MIRO ŠTEBE PRVI SREDNJEŠOLEC ŠPORTNIK Florijan Bevc z Vira FLORJANBEVCjeobisko-val Osnovno solo Rodica, sedaj pa hodi v 4. letnik Srednje strojne sole v Ljubljani. |e prvi srednješolec za le-to 96/97, ki je osvojil ljubljansko srednješolsko športno značko, majico in medaljo s številko 2. Medaljo številko I pa je osvojilo dekle, prav tako iz Srednje strojne sole. Pri dijakih je sodelovalo 378 ekip, pri dijakinjah pa 208 ekip. Na vseh tekmovanjih je nastopilo 5600 srednješolcev in srednješolk. Florjan je do-ber učenec, je zelo športno usmerjen dijak - trenira karate, rad teče, kolesari in je redni obiskovalec Fitnes centra v Jaršah. Povedal je, da je bilo najtežje na Cooperjevem testu. 2400 m dolgo progo je opravil v 9 minutah in 31 se-kundah - vsekakor mu za ta dosežek lahko čestitamo. »Naloge za značko Srednješolec športnik so dobro izbrane in dovolj pestre. Zani-mivo je bilo tuđi na pohodu, prav prijetna naloga za razvedrilo«, je povedal pri-hodnji strojnik, ki je izbral planinski točki Menino planino in Malo planino (na Triglavu je bil štirikrat), 100 m pa je plaval v času 1:54,22. Velike pohvale gredo tuđi profesorjema Daks-koblerju in Roglu, saj sta mu pomagala pri nalogah, kjer je potreben kronometer. Florjan, želimo ti veliko šol-skih in športnih uspehov v letu 97/98. B. Uredništvo glasila Slamnik obvešča vse hralce, da lahko oddajo svoje prispevke najkasneje do 10. dne v mesecu. Šahovske novice Novo mesto Pod pokroviteljstvom mestne občine Novo mesto je bilo konec drugega tedna v septembru v dolenjski metropoli državno prvenstvo v pospešenem šahu za fante in dekle-ta do 12 in 14 lel. N,i njem so sodelovali tuđi najboljši mladi šahisti ŠD Napredek Domžale. Med fanti do 12 let je v 9. krogih med 59 šahisti je Aleksander Nadj iz Trzina zasedel s 6,51. zelo dobro 3. mesto. Med fanti SD Napredek Domžale so se dobro odrezali še Luka Pavlič (6 t., 6. mesto), Andrej Mihorič (5,5 t., 7 mesto) in Žiga Pod-goršek (5 t., 29. mesto). Zmagal je Blaž Bratovic iz Litije z 8,5 točke. Med dekleti do 14 lel se je n,i odlično 3. mesto uvrstila Domžalćanka Lucija Rovtar, ki je v 13. krogih zbrala 8 točk (6 zmag, 4 remiji, 2 poraza). Zelo dobro 6. mesto je s 7 točkami dosegla tuđi Petra Brezovšček iz Domžal. Med trinajstimi šahist kami do 14 let je z vsemi možnimi točkami slavila 1. meslo Ana Srebrnič (ŠD Nova Gorica). Med fanti do 14. let sta na DP igrala brata Kle-men in Rok Zabret iz Krtine, ki pa v močni konkurenci 32 udeležencev te turnirske skupine ništa mogla doseći vi-dnejšega rezultata. Zmagal je Borut Kukovec iz Maribora. Najbolši mladi šahisti v vseh starostnili skupinah so se z zmago na DP v pospešenem šahu zagotovili udeležbo na svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto od 4. do 8. februarja v Parizu (Evrodisnevland). Zagorje ob Savi 23. avgusta je naOdprtem mednarodnem šahovskom turnirju Zagorje 1997 v pospešenem šahu presenetljivo zmagal FIDE mojster Vojko Mencinger, 8 točk. Za polovico točke je za njim zaostal novi slovenski velemojsler Georg Mohr, 3. mesto pa je osvojil večkratni državni pr- Aleksanders Smirnous Aleksander Nadj Evropsko šah. prv. za mlade, Tallin, Estonija 1. e4 c5, 2. d.3 Sc6, 3. g3 9 g6, 4. Sc3 LgT, 5. Sge2 d5, 6. Lg2 e6, 7 Lf4 Sge7 8. Dd2 Sd4, 9. Sxd4i1 rxd4, 10. Se2 Db6, 11. 0-0-0? e5,12. Lh6 Lxh6,13. Dxh6 Le6, 14. a3 Tc:8, 15 Kb1 Kd7!, 16.1 h3 f5,17 exf.5 Lxf5,18. Lxf5+ Sxf.5, 19. Dd2 Tc5, 20. Ka2 Thc8, 21. Kb1 Defa, 22. Tđ Dg2, 23. Tcf1 Tf8!, 24.Sc1??Se3!! (Glej diagram!) flbedef gh vak, poslana' Državnega zbora in mednarodni mojster Le-on Gostiša, 7 točk. Na zelo dobro 5. mesto se je uvrstil mojster Vladimir Ivaćič, 7 točk, član ŠD Napredek Domžale. Dobro 10. mesto je zasedel mojstrski kandidat ŠD Napredek Domžale Vide Vavpetič, 6,5 trx*ke. Na solidno 30. mesto se je med 91 udeleženci uvrstil Moravčan Alojz Cerar, 5 točk. Novo mesto Na Odprlem hitropoteznem državnom šahovskom prvenstvu, ki ga je 24. avgusta 1997 organiziralo ŠD Novo mesto, je naslov državnega prvaka pobral FM Oarko Su-pančič, ki je v 13. krogih med 78 šahisti zbral kar 10,5 točke. Med sodelujočimi šahisti ŠD Napredek Domžale je bil najboljši M Vladimir Ivačič, ki je zasedel z 8 toćkami 17 mesto, isto slovilo točk je zbrla tuđi MK Boris Skok, ki pa se je uvrstil na 20. mesto. Zelše pri Cerknici V prvi polovici avgusta se je v Zelšah po štirih kvalifikacijskih turnirjih končal finalni 2. poletni šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 44 udeležencev, med njimi po pet mednaiodnih in pet FIDE mojstrov. Zmagovalec finalne skupine [joletnega turnirja v naravi je postal slovenski re-prezentant, mednarodni mojster Aljosa Grosar s 6,5 točke. V finalno skupino se je uvrstil tuđi mojster Vladimir Ivačič, prva deska ŠD Napredek Domžale. S 5 točkami je v hudi konkurenci (pred njim so bili Bašagić, Pavasović, Črepan, Podlesnik, Kastelic in Antonijevič) zasedel solidno 8. mesto. Turnir je organiziralo Slovensko ekološko gibanje. Domžale Najlx>liši šahist na avgustovskih hitropoteznih šahovskih turnirjih SD Napredek Domžale je bil Kamničan Tone Ribič, ki je zbral 30 točk (trikrat prvi). Na drugem mestu je z eno točko zaostanka za zmagovalcem pristal Bogdan Osolin, ki je v skupnem seštevku zbral 29 toćk. Trelje mesto je osvojil Boris Skok s 251., četrti je bil Vitomir Janjić 22 točk, peti Artur )ack 20 točk itn. Na petih tedenskih turnirjih v avgustu, ki jih je vodil Pe-ter Zupančič, je sodelovalo 14 šahistov. • • •• • Še skupni vrstni red hitropoteznih šahovskih turnirjev po letošnjih osmih mesecih: 1. Bogdan Osolin 211,5 t., 2. Artur Jack 205,5 t., 3. Boris Skok 199,5 t., 4. Vitomir Janjić 195,5 t., 5. Peter Županeić 146,5 t. itn EVROPSKO PRVENSTVO V ŠAHU ZA MLADE V ESTONIJI Mladi šahist SD Napredek Domžale Aleksander Nadj v Tallinnu Od 8. do 19. avgusta 1997 je bilo v Tallinnu, preslolnici Estonije, EP v šahu za mlade. Na velikom evropskem šahovskem prvenstvu je prvič med najboljšimi mladimi slovenskimi predstavni-ki sodeloval tuđi najobetavnejši mladi šahist ŠD Napredek Domžale. Za Aleksandra Nadja je bilo EP za mlade v šahu uspešno, saj se je z eno zmago, dvema porazoma in s šestimi remiji zavihtel v zlato sredino končne lestvice. V prvem krogu je sicer začel s porazom, z belimi figu-rami ga je v Laskerjevi varianti sicilijanke premagal ru- ski FIDE mojster Zarazenko, kasnejši evropski prvak. (Svojemu prvernu nasprotniku je Aleksander Nadj pred partijo podaril majico ŠD Napredek Domžale, ki se je je mladi ruski šahist zelo razveselil.) V drugem krogu je s »pomočjo« Kraljevoindijske obrambe A. Nadju uspelo po sedmih urah in 88. potezah remizirati kljub vno-vičnim crnim figuram z Belorusom duzinom. Z remi-jem se je končala tuđi njegova tretja partija na EP, in*sicer ?. belimi figurami v Griinfeldovi indijski obrambi z jeitzem Chrislianom iz Luksemburga. V naslednjem krogu je A. Nadj v Slovanski obrambi spregledal figuro in nesrečno izgubil z Mikhailom Kantarijem iz Gruzije. Proti Škotu Danielu McGovvanu si je v »Laskerci« kot crni ustvaril dobljen položaj, vendar se mu je škotski nasprotnik izvil v remi z večnim šahom. V naslednjem krogu Aleksander ni smel izgubiti proti FHrvatu Igorju Kožicu! V Samischevi varianti Kraljevo-indijski obrambe je z njim brez većjih težav spet remiziral. Po tej partiji je sledil t. i. prosti dan. Aleksandru Nadju je tišti dan oddiha zelo koristil, kajti v 7. krogu je prvić: (in žal tuđi zadnjič) zmagal. Z učinkovito žrtvijo konja v 24. potezi je Aleksandersa Smimousa iz Latvije posta-vil pred neubranljive materialne izgube in slavil prvo zmago na evropskem prvenstvu. V predzadnjem krogu je A. Nadj s Slovakom Petrom Kalatom v izenaće-ni poziciji (Sicilijanka z 2. potezo belega c3) remiziral v 28. potezi. Čeprav v zadnjem kolu EP mladi, še ne 12-letni trzinski Šahist v partiji z domaćinom Robertom Dubrovinom ni bil miroljubno razpoložen, je pot k zmagi zaustavila v Nimcovičevi indijski obrambi njego va nekoliko slabša zbranost, zato je moral se enkrat remizirati. Zagotovo ni bilo EP v Tallinu poslednje veliko šahovsko tekmovanje Aleksandra Nadja, vendar je [jrav, da zapišemo še, da mu je udeležbo na najvećjem evropskem tekmovanju denamo omogoćilo ŠD Napredek Domžale. Tam pa mu je bil v veliko pomoć tuđi njegov oče Vladimir, ki ga je kot uradnega spremljevalca vseh mladih šahistov in šahistk na EP izbrala Šahovska zveza Slovenije. Med štiridesetimi zastavami udeleženk je bila po Aleksandrovih besedah slovenska zastava, ki je visela na stropu šahovskega tekmovališča, najlepša. BOGDAN OSOLIN ŠAHOVSKI PROBLEM Mat v dveh potezah JANEZ NASTRAN Častno priznanje Šachove unie'ni 1996, Praga 10. septembra so v Himalajo odpotovali člani le-tošnje najzahtevnejše alpinistične odprave v najvi-šje gore sveta. Člani odprave so: Janez Jeglič, prekaljeni domžalski alpinist, ki že vrsto let sodi med naj-boljše svetovne alpiniste, Tomaž Humar iz Šmarce pri Kamniku, ki je lani osvoji I naziv najboljšega slovenskoga alpinista, franeosko Združenje gorskih vodnikov pa mu je podelilo prestižno nagrado Zlati ce-pin za najzahtevnejši svetovni alpinistični podvig lansskega leta, Mehičan Carlos Carsolino, ćetrti izmed petih ljudi, ki so se že povzpeli na vseh 14 vr-hov, visjih od 8.000 m, kolikor jih je na Zemlji, Ce-ne Berčič, je z domžalsko odpravo pred leti prišel na vzhodni vrh najvisjega vrha Hindukuša Tirič Mir, z legendarnim Stanetom Bclakom Šraufom pa je pre-plezal eno najzahtevnejših smeri na Daulagiri ter Marjan Kovač, član mengeškega alpinističnega odse-ka, ki se je že izkazal v Andih, Himalaji in stenah Se-verne Amerike. Vse to govori, da cilji, ki so si jih zadali, nišo kar tako. dre za dve odpravi v eni. Člani alpinističnega odseka Kamnik so ob 60- obletnici svojega odseka pripravili odpravo na Pumori (7165 m), štirje od članov odprave pa bodo po vzponu na Pumori poskusili preplezati še nepreple-zano zahodno steno Nuptseja (7961 m). Pred odhodom so člani odprave na tiskovni konferen-ci pri enem glavnih sjx)nzorjev, servisu Debevc, v Mengšu pojasnili, kako so odpravo pripravili in kako bo potekala. I astnik servisa Debevc, Franc: Debevc, je ob I ej priložno-sli vodji obeh delov odprave, Tomažu Humarju, izročil ključe novega vozila Volksvvagen. Servis Debevc je namreč že već let glavni sponzor Tomaža Humarja, podpira pa tuđi druge slovensko športnike. Odpravo je podprla še vrsta s|)onzorjev, saj gre tuđi finančno za zelo /ahleven projekt, pri organizaciji pa sta j)omagali ludi Komisija za al-pinizem pri PZS in Komisija za odprave v tuja gorstva. Ideja je zorela več let lanez jeglič nam je pojasnil, kako je do odprave sploh Pnšlo. »Leta 1990, ko sem plezal na Everest, sem si ogle-dal tuđi zahodno steno Nuptseja, ki leži v neposredni blizini Everesta. Vrh je bil sicer že osvojen, stena pa se je do-slej obranila vseh, in to kar precej številnih poskusov, da °i jo preplezali. Zaradi takšne nedostopnosti se uvršča med največje še nerešene alpinisUćne probleme v \ limalaji in Priteguje p(jzornost vseh najboljših odpravarjev. Slona me je že takrat izzvala. Razmišljal sem, da bi se je lotil sam, zato sem že takrat prijavil svoj nacrt in zaprosil za dovo-Ijenje. Poskusil som zbrati denar, vendar sem kaj kmalu spoznal, da sam finančnim težavam ne \y>m kos. Leta 1995 se je za mojo zamisel navdušil tuđi Marj.in Kovač z AO Mengeš in supaj sva odpravo prijavila pri PZS, vendar tuđi dvema zbiranje donarja ni šio dobro od rok. Nekako v f'stem času se je za Nuptse, neodvisno od naju, začel za- 32 SEPTEMBER KIMAVEC /lamnik Domžale Klemen Vodlan po stopinjah Janeza Jegliča in Silva Kara Vrhunski domžalski alpinist Sil-vo Karo se je v teh dneh spet od-pravil čez Atlantik, v ZDA, kjer namerava v tamkajšnjih stenah preplezati kako dobro smer. Prepričani smo lahko, da bo dal Silvo vse od sebe, še zlasti, ker je imel med spomladanskim plivanjem na Aljaski smolo. Ko sta s soplezal-cem plezala eno tamkajšnjih naj-zahtevnejših sten, ju je iz stene skoraj zbrisal plaz. Le srečnemu naključju se lahko zahvalita za preživetje, se zlasti Silvov sopleza-iec, saj ga je padajoče kamenje poskodovalo. Silvo je prepričan, da bo tokrat v vročih, kopnih stenah Severne Amerike drugače. Na poti mu družbo dela 1(>-letni Klemen Vodlan iz Rodice, ki v zadnjem času s svojimi uspehi vse bolj priteguje pozornost Ijubiteljev plezanja. Klemen, izhaja iz prave alpi-nistične družine, saj sta plezala tuđi njegov oče Janez in mati Violeta. Zdaj se lahko pohvali, da je ob Janezu )e-gliču edini plezalec iz domžalske ob-čine, ki mu je uspelo preplezati smer z oceno - X. Še več, Klemen ima v svoji zbirki kar dva vzpona prek sme-ri, ki sta ocenjeni s spodnjo deseto stopnjo. Kako zahtevna sta ta dva vzpona, si lahko predstavljajo le plezalci. Za po-nazorilo je treba reci, da so se pred desetimi leti alpinisti v glavnem oce-njevali, da so smeri z oceno VI+ na meji človeških zmogljivosti in da česa težjega ni mogoče preplezati. Z novi-mi spoznanji, predvsem pa nacrtnim vsakdanjim treningom, so plezalci te-žavnostno stopnjo premaknili krepko navzgor, tako da je zdaj nekaj najte-žavnejših smeri na svetu ocenjenih že s težavnostno oceno XI; vendar gre pri tem za smeri, ki jih je mogoče prešteti na prste, zmogli pa so jih najboljši in najbolj znani plezalci, v glavnem pa skoraj nimajo ponovitev. Pri nas tako težavne smeri še nišo preplezali. Klemen je z vz|x>ni naše opozoril že lani, saj mu je najprej uspelo preplezati smer Preobrazba, ki je ocrnjena z IX/IX+(7c/c+), zatem pa na prvi pogled se smer Ribalton z oceno VI-ll+/IX-(7a+b). Gre za izjemno težavni smeri, ki ju zmorejo le dobro trenirani športni plezalci. Klemen pa je letos svoj vzpon med najboljše slovenske plezalce Se nada-Ijeval. Začel je s smerjo Tortuga 7b (VI-II+/IX-), ki jo je zmogel na pogled. To pomeni, da je uspel v prvem poskusu, čeprav prej o smeri ni imel podat kov in tuđi ni opazoval kakega drugega plezalca, kako pleza v njej. Kmalu za tem je dodal vzpon Twin Peaks z oceno 7c+(IX+), trinajstega aprila pa mu je po 19. poskusih uspelo premagati prvo smer z oceno deset minut. Preple-zal je smer Samsara 8a+(X). Plezalci običajno takšne smeri dol-go študirajo - plezajo po njih, dokler ne najdejo pravega zaporedja prije-mov, podprijemov in drugih obreme-nitev. Za vsak oentimeter smeri mora-jo točno vedeti, kako bodo razpore-dili svojo težo, kako bodo zagvozdili ali obremenili noge in kako naj prime-jo posamezen oprimek. Gibanje mora biti usklajeno, ritmično in brez za-stojev, saj vsako zadrževanje na istem mestu »popije« preveč energije in lahko pripelje do palca. Padci v takšnih smereh nišo nevarni, saj je dobro po-skrbljeno za varnost - plezalec se mora osredotočiti le na premagovanje te- Na EP kotalkarji KDK Domžale spet jedro reprezentance Konec poletja so se najboljši evropski kotalkarji po-merili na evropskem prvenstvu; tokrat je bilo to raz-deljeno na dve starostni kategoriji. Tekmovalci mlaj-ših kategorij so se za kar najvišje uvrstitve potegovali avgtusta v Bordeauxu v Franciji, na začetku septembra pa so se v Riminiju v Italiji zbrali Se tekmovalci v mladinski in članski konkurenci. V Bordeauxu je slovenska reprezentanca štela 8 tekmovalcev, od tega so bili trije člani KDK Domžale, v Riminiju pa so nasto-pili le trije Slovenci - vsi Domžalčani, od tega dva te-kmovalca KDK Domžale; to pomeni, da je med 11 re-prezentanti slovenske barve branilo kar 5 članov KDK. Skupino je na tekmovanje v Bordeaux spremljala tuđi glavna trenerka KDK, Domžale Violeta Mordej. Nad organizacijo in pogoji tekmovanja je bilo razočarana. »Tekmovalni pogoji so bili, če jih primerjam z drugimi evropskimi prvenstvi in mednarodnimi tekmovanji, zelo slabi. Tuđi podlaga, na kateri so tekmovalci nastopili, je bila povsem neustrezna, čeprav smo imeli s seboj po več kom-pletov koleščkov, ni bilo mogoče dobiti takšnih, da bi se pri-legali plošci. Povrhu vsega je bilo takrat tam tuđi prav pasje vroče,« je potamala glavna trenerka Violeta Mordej, in dodala: »Za naslove so se potegovali tekmovalci iz 14 drž-av. Konkurenca je bila solidna, naši tekmovalci pa so z uvr-stitvami izpolnili pričakovanja in si zaslužijo vse pohvale. Nastopali so v vseh treh disciplinah in pri obveznih likih so bili najslabši. To je glede na pogoje, kakrSne imajo za trening, tuđi povsem razumljivo. Vtis so popravili v kratkem in prostem programu, kjer so pokazali vso svojo vrednost. Ob tem pa ćelo tišti, ki so kasneje dosegli naslove prvakov, nišo svojih nastopov izpeljali povsem brez napak. Menim, cia bi bili naši tekmovalci lahko naslednje leto precej boljši, če bi dobil boljše pogoje za trening, seveda pa bi se morali izboljšati tuđi pogoji v klubu.« Šaša Slane je bila letos že četrtič na evropskem prvenstvu in je na koncu v svoji kategoriji v kombinaciji osvojila 13. mesto. Pravi, da je glede na konkurenco z uvrstitvijo zadovoljna, čeprav je bila že tuđi boljša in bi bila tuđi tokrat lahko, če bi bili pogoji boljši. Letos je več pozornosti med letom posvečala tuđi soli, saj zdaj obiskuje že drugi razred gimnazije. Za Alenko Ivančič je bil to tretji nastop na evropskem prvenstvu in je na koncu pristala na odličnem 9. mestu v kombinaciji. V prostem programu je bila sedma. Z na-stopom v prostem programu je zadovoljna, za prihod-nje leto pa je napovedala višjo uvrstitev tuđi v obveznih likih. Pravi, da se ji je prvi nastop na evropskem prvenstvu zdel res nekaj posebnega, tokrat pa ni bilo posebej navdušena. Izdala nam je, da si želi ludi kdaj stopiti na zmagovalne stopničke na EP in tuđi kdaj nastopiti na svetovnem prvenstvu. Alenkin brat Matjaž je bil tokrat prvič na EP vendar prvenstvo nanj ni naredilo posebnega vtista. Pravi, da sicer rad hodi na mednarodna tekmovanja, kjer je zaradi večje konkurence bolj razburljivo, pa tuđi potuje rad. Tokrat je bil v prostem programu 8, v dolgem šesti, na koncu pa je pristal v kombinaciji na zelo dobrem 7 mestu. Sašina mama Helena je ob tem poto-žila nad slabimi pogoji za nastopanje mladih kotalkarjev na mednarodnih tekmovanjih, saj je udeležba skoraj v celoti prepuščena skrbi in stroškem staršev. Tu ima še naj-več masla na glavi Kotalkarska zveza. Ko je bilo v Ljubljani tekmovanje za Evropski pokal, so videli, kako druge zveze poskrbijo za svoje tekmovalce - nudijo jim enotno opremo, prevoze, poskrbijo za vadbene prostore in se druge stvari. Pri nas pa tega ni. Tuđi v klubu bi se dalo izboljšati nekatere stvari, vse pa se začenja pri de-narju. Ta je v glavnem le iz žepov staršev. Od 1. do 6. septembra pa sta od članov KDK v Riminiju nastopala Dragana Vujoviž in Miha Arvaj. Za medalje se je potegovalo kakih 100 tekmovalcev iz 9 držav, zato je bila konkurenca kar oštra. V dvorani je bilo precej šopamo, drugače pa so bili pogoji za tekmovanje solidni. Zadnje priprave na prvenstvo sta doma opravila kar sama, zato pravita, da sta šla na tekmovanje povsem spro-ščeno. Dragana je na koncu v kombinaciji osvojilo 12. mesto in je z uvrstitvijo zelo zadovoljna. To je bila do-slej njena najboljša uvrstitev na evropskih prvenstvih, čeprav je bila tokrat že četrtič na tovrstnem prvenstvu. Njena tako dobra uvrstitev je presenetila nekatere v domovini, saj so dodatno preverjali, če je bila res dvanajsta. Dragana se temu smeje in napoveduje, da bo v prihod-nje še boljša, čeprav bo nastopala že v članski konkurenci. Tuđi Miha je bil na koncu v kombinaciji 12., vendar / uvrstitvijo ni zadovoljen, saj pravi, da je šel na tekmo kar preveč samozavesten in mu je to na koncu škodovalo. Prepričan je, cia bi bil lahko na koncu tuđi boljši. Uvrstitve kotalkarjev so jjotrdile, da v Evropi sodijo v zlato sredino, če bi doma imeli boljše pogoje pa bi lahko posegali po še višjih uvrstitvah. Se žlasti Kotalkarska zveza Slovenije bi morala svojo funkcijo opravljali IkjIjo, kot jo. M. Š. žav in ne srne biti obremenjen s strahom pred padcem. Če plezalec pade, vzpon ponavlja, pri tem pa mu poma-ga to, da že pozna pravilno zapored-je prijemov in da ve, kje in kakšni oprimki ga čakajo. Drugega julija je Klemenu uspelo v 17 poskusu preplezati še drugo desetko - Sonce v očeh, ocena: 8a+(X-). Ob tem pa je letos preplezal še več za-htevnih smeri, med drugimi j.S.F.K. 7c+(IX), Rock'n'roll 7c/(IX/lX+), Hugo 7c/c+(IX/IX+)... Na Boulder tekmi Ljubljana 97 za pokal šfX)rtne kartice pa je osvojil odlično četrto mesto. V primerjavi s Silvom Karom in Ja-nezom jeglićem, ki sta univerzalna alpinista in plezata tako v visokih gorah in dolgih stenah kot v plezališčih, se je Klemen Vodlan osredotočil samo na športno plezanje najtežavnejših smeri. Takšna opredelitev zahteva izredno marljiv in vztrajen trening, saj plezalec, ki hoče uspeti, potrebuje izredno moč rok, predvsem prstov. Ni potrebna mišična moč, prevelika mišična masa je lahko ćelo ovira, potrebna je tuđi moč kit, ki vežejo mišice na kosti, za kar pa je potreben precej dol-gotrajnejši trening. Plezalci morajo biti sposobni obdržati svoje telo na izjemno majhnih oprimkih, kjer je dosti-krat prostora le za konice prstov, oprimki so večkrat okrogli ali obrnje-ni nazvdol, to pa vse krepko oteži napredovanje in zahteva prav posebne prijeme in podprijeme. Plezalec mora biti sposoben na eni roki obdržati svojo težo in se ćelo clvigniti na enem prstu. Za takšno početje pa je treba res dosti vaje in volje ter kar prilagodit ev življenja temu. Plezalci morajo trenirati po večkrat dnevno, paziti morajo na prehrano in ćelo vrsto drugih podrobnosti. Klemen si je za cilj zadal plezanje v najtežjih stenah, in to je zdaj njegov stil življenja. Prepričan je, da mu bo obisk ameriških plezališč pri tem razvoju precej pomagal, poznavale i pa že napovedujejo, da borno o Klemenu še slišali in da tuđi njegov vzpon prek čiste desetke ni več daleč. M. Š. Nogometna ekipa veteranov Domžal in gostujoča ekipa Zlatega polja Zlatopoljci v Domžalah Že pred meseci je bila ob neki priložnosti podana zamisel, da bi odigrali nogometno tekmo z veterani Domžal. S predsednikom NK Domžale, g. Stanetom Oražmom, smo se dogovorili za to prijateljsko sreča-nje; potekalo je v deževnem nedeljskem dopoldnevu. Ob borbeni igri obeh ekip je korektno sodil sodnik Bolarič. Sicer pa smo morali priznati premoć gostiteljev, saj so slavili zmago kar s 6:0. To pa nas ni prav nič motilo po končani igri ob veselem druženju obeh ekip. Skratka, bilo je prijetno, vsem v veliko zadovoljstvo. Izrazili so željo, da se drugo leto ponovno srećamo. T. HABJANIČ Mladinski nogometni center V okviru NK Domžale so organizirani treningi za naslednje kategorije mladih nogometašev: cicibani v starosti od 8-10 let mlajši dečki v starosti od 10-12 let starejši dečki v starosti od 12-14 let kadeti v starosti od 14-16 let mladinci v starosti od 16-18 let Vabimo vse mlade fante, da se nam pridružijo. Prijavite se lahko vsak dan od 18. do 19. ure v klubskih prostorih na Kopališki 4 (od bazenu) v Domžalah. V okviru NK Domžale so zagotovljeni strokovno vodeni treningi, igrišča, garderobe, pripomočki za treninge in organizacija tekmovanja. Najboljši se bodo udeležili tuđi tekem in turnirjev v tujini. NK DOMŽALE Uspešni tuđi mladi nogometaši NK Domžale Poleg članov v različnih ligah sodelujejo vse generacije domžalskih nogometašev (mladinci, kadeti, starejši in mlajši dečki), pridno trenirajo in dosegajo lepe rezultate. Z zmagama proti svojim vrstnikom iz Dobra (4:0) ter iz Radomelj (6:0) so ludi mladinci Nogometnega kluba Domžale uspešno začeli letošnjo nogometno sezono. Nanjo so se dobro pripravili, saj zelo zavzeto in pridno trenirajo pod vodstvom japonskega trenerja Masandri HIMAVOSHI; ta je na podiplomskem studiju v Ljubljani pri selektorju slovenske nogometne reprezentance, dr. Zden-ku Verdeniku; svoja bogata teoretična znanja prenaša na mlade domžalske nogometaše. Mlajši dečki, fantje, stari od 10 do 12 let, so bili v pretekli sezoni prvaki druge lige v okviru Medobčinske nogometne zveze Ljubljana. Letos nastopajo v prvi ligi, za njimi pa je že prijateljska tekma s selekcijo Koroške v Avstriji. Z ne-strpnostjo pričakujemo tuđi njihovo prve tekme v Športnem parku; tja ste vab-Ijeni, da si pogledate njihovo dobro in požrtvovalno igro. V ATLETSKI KLUB DOMŽALE V finalu pokala APS Čeprav je atletska sezona že skoraj končana, nova pa se sele pripravlja, lahko tuđi tokrat pišemo o dobrih rezultatih domžalskih atletov, od teh se jih je kar 14 uvrstilo v finale tekmovanja za Atletski pokal Slovenije, katerega gosti-telja sta bila atletska kluba iz Celja in Velenja. S svojima uspešnima nastopoma je na obeh finalih izstopal Gregor Brez-nik, saj je na najkrajših progah (v teku na 100 in 2(K) m) osvojil drugo mesto ter tako še enkrat doka/al, da spada v vrh slovenskih sprinterjev. To je po-Irdil tuđi z uspešnim nastopom na univcrziadi, kjer se je v teku na 200 metrov uvrstil v četrtfinale. Z drugim mostom se lahko pohva-lijo tuđi članice štafete Atletskoga kluba Domžale: Bojana Vojska, )asna Pa-ladin, Anja Završnik ter Meta Punger-čar, saj so v štafeti 4 X 400 metrov za-ostajale le za štafeto Novo Gorice in ponovno dokazale dobro uigranost. Izmed boljših uvrstitev je potrebno omeniti še tretje mesto metalca Jožeta Pirnata ter četrto mesto tekačice čez ovire Bojane Vojska. V. KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE p. o. 1230 Domžale, Matije Tomca 4 ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale bo v mesecu oktobru odvažalo kosovne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem razporedu: OBČINA DOMŽALE od 6. 10. do 10. 10. 1997 OBČINA MORAVČE 21. 10. 1997 OBČINA LUKOVICA 27. in 28. 10. 1997 OBČINA MENGEŠ 15. in 16. 10. 1997 Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo: odpadni gradbeni material, veje in posebni, oziroma nevarni odpadki. Odvozi bodo opravljeni na dan rednega odvoza komunalnih odpadkov v okviru navedenega termina. NOVO V DOMŽALAH V NAKUPOVALNEM CENTRU BREZA OPTIKA Helena Dolinšek Breznikova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436 odprto - od ponedeijka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do 12h Domžale /lamnik SEPTEMBER KIMAVEC 33 PET MINUT ZA USPEŠNEGA ŠPORTNIKA Tenisač Igor Ogrinc Najbrž ni treba posebej poudar-jati, da je med mladimi veliko ta-kih, ki bi zeleli postati vrhunski tenisači, igrati na velikih turnirjih, vide) i ves svet in zraven Se dobro zaslužiti. Tenis namreč postaja eden izmed najpriljubljenejših športov, v katerem zlasti mladi vidijo prilož-nost za koristno preživetje proste-ga časa, za uvrslitev med najbolj-Se, pa tuđi samo za rekreacijo in druženje. Tenis pa za sedemnajstletnega Domžalćana Igorja Ogrinca, dijaka F.konomske srednje Sole v K.imniku, že dolgo ni več samo veselje in rekreacija, temveč /anj pomeni tenis Irdo (Jelo in vrhunske uspehe, po katerih poti stopa. Začel je kot većina njegovih vrstnikov v tečaju, ki ga je za sedemlet-nike pripravil Teniski klub Domžale. Zlom noge po tečaju je bil kriv, (Ja ni lakoj nadaljeval s tem športom, in kar nekaj časa je preteklo, da se mu je ponovno posvetil. Od devetega leta dalje ga spremlj.i trener g. Aleš Bergelj, ki budno nacrtu je njegovo športno pot. Najprej so bili to trije treningi v leđnu, različne tekme konec tedna, nato pa se je po prvih uspehih začelo zares. Trening je postal vsakodneven, napo-ren in različen glede na let ne čaše, pa ludi raz|x>red tekem, ki jih je iz leta v leto več. Veliko časa namenja Igor kon-idiciji, kalere del so skoki, teki, vaje za moč, ki jih opravlja \w stadionu, v zim-skem času pa v dvoranah, velikokral tuđi v fitness studiu. Uspehov več ne steje, niti medalj in pokalov ne. Za vsakim posebej je pri-jetno doživetje, us|>eh posamezno ali v dvojicah. F'rvega uspeha se z očetom komaj spomnila, najbrž pa je bila to zmaga na turnirju Maksimarketa, posebej vesel je bil zmage v Rogaški Slatini, ki jo je dosegel kot dvanajstletnik. Tedaj so bili starsi tišti, zlasti je bil to oči, ki so ga vozili s turnirja na turnir, skrbeli za njegovo garderobo, loparje, hrano, pa ludi za lo, da je pravočasno pfihajal na turnirje in jih usklajeval z osnovno in sedaj srednjo Solo. 7. usjx>hi pa je prišla tuđi pogodba za opremo (Dunlop Universale), ki mu zagotavlja kompletna oblačila, loparji pa so znamkeHtAD. Danes majhnih in velikih lurnirjev ni več', so turnirji za svelovno serijo, ki po-tekajo v različnih državah sveta, tako da se Igor lahko pohv.ili, da je bil že v Spaniji, Maleziji, Indoneziji, Angliji, Švedski, Tuniziji, Franciji, v zadnjem obdobju v Kostariki (finalist), v Maroku (četrtfinale in polfinale posamezno, dvakr.it zmagovalec v dvojicah), lako da med mladinci že Irka na vrata dve-stotih najboljsih v svetu, v dvojicah pa je že v klubu stol ih najboljsih. Pred-vsern mu uslreza igra na hitrih podla-Kah, žalo mu pesek ni tako domač, a jiia tuđi uspehe s pesčenih igrišč. Igor je član leniškega kluba Standox Dom-'ale, v kateregii vrst.ih je veliko mladih uspešnih lekrnovalcev, ki se skupaj z nJim borijo za točke svetovne serije. Uspešni pa so ludi kot državni repre-zentanli. Igor je bil tako že finalist dr-žavnega prvenstva do 18 let, kjer je bil uspešen tuđi v dvojicah. Državni re-prezentant je že 2 leti in je bil z državno reprezentanco do 16 let ekipno na evropskem prvenstvu tretji, uspesno pa je igral ludi kot posameznik in v dvojicah, kjer običajno igra z Markom Dolečkom iz TK Branik Maribor, s ka-terim sta tuđi državna prvaka v dvojicah do 1tt leta. Na zadnjem lumirju v Maroku pa je dvakrat zmagal v paru z enim od grških igralcev. Vse dosedanje obdobje igranja sta starSa zagotavljala finančna sredstva, pomagali pa so tuđi vsi prijatelji - moji in ženini, ki se jim iskreno zahvaljujem, pravi njegov oči, in oba potrdita, da je tenis drag šport, ki se mu mora podrediti vsa družina, saj denarja v tenisu ni nikoli dovolj. Domaći so največ naredili za to, d-sebej razrednićarke Vite Vavpetič, ki se ji ob tej priliki za razumevanje zahvaljuje. Igorjev cilj je jasen: postati profesionalni igralec ali trener, najprej pa čim-višje na mladinski lestvici in kasneje na članski, kjer bo najbrž potrebnih še več treningov, ki jih sedaj glede na dvo-izmenski pouk v Kamniku opravlja do-poldne oz. |X)()oldne. ludi v prihodnje ga lx> na turnirjih v lujini spremljal trener, doma pa lxxlo zanj navijali doma-či in mu enako kot mi želeli, da bi čim-prej dosegel cilj vsakega mlađega športnika - priti v svetovni vrh in tam ludi ostati. Glede na njegovo odloče-nost, da premaga vse ovire, to zanj za*-nesljivo ni nedosegljiv cilj! V. V. EVROPSKO^PRVENSTVO V FEDERICII janez Škrlep uspešen v triatlonskem peklu Bi si privošćili 3.800 m plavanja v 19 stopinj to-plem morju z moćnim tokom in v spremstvu me-duz, nato pa skočili na dirklano kolo, prevozili 180 km, za posladek pa pretekli že 42 km? Većina »normalnih« Zemljanov bi se krepko zamislila že pred prvo nalogo, Anton Škrlep iz Tr-zina pa je za to tekmovanje živel skoraj ćelo leto. Praktično ni bilo dneva, da se ne bi priprav-Ijal in ne bi razmiSljal o udeležbi na letošnjem evropskem prvenstvu v triatlonu jeklenih mož, ki je bilo v začetku avgusta v danskem mestu Federi-cia. Čeprav je 48-letni Anton redno zaposlen in vsak delovnik po 8 ur prebije v službi, je vsak dan posvcčal pripravam na veliko tekmo. Med člani naše reprezentance, ki se je udeležila prvenstva, je bil le Anton resnično pravi amater, vsi drugi -to pa Se zlasti velja tuđi za tekmovalce iz drugih držav, se s triatlonom ukvarjajo profesionalno. Anton se je s tem športom začel ukvarjali sorazmer-no pozno, svoj cilj je izpolnil več kot odlično. Preden se je slovenska reprezentanca odpeljala na Dansko, je Anton trdil, da bo zanj pomembno predvsem to, da bo tekmovanje končal in da mu ne bo treba prej od-stopiti. Skozi končni cilj pa je Anton v svoji kategoriji prilekel kot odličen 6. Vse tri naloge je opravil v desetih urah in 19 minutah, kar je izjemen dosežek. Slovenska reprezentanca je bila na koncu med 520 tekmovalci iz 20 držav četrta, vse preizkušnje pa je med našimi najbolje opravil Igor Kogoj, ki je s časom 7 ur in 42 minut na koncu zasedel 7 mesto, lani Tom-Sič je bil 12., Miro Kregar 17, Grega janežič pa 22. UroS Velepec je zaradi obnovljene poškodbe odstopil. Edini predstavnik naSe občine, Anton Skrlep, pravi, da je imel na koncu Se nekaj rezerve in bi s progami lahke opravil hitreje, vendar je ves čas hranil moči, ker ni želei nič tvegati. Predvsem je želei priti na cilj, nekaj smole pa je imel tuđi, ker je moral med kolesarsko tekmo menjati zračnico, ki mu je počila. Menjanje zračnice pa je bilo všteto v končni čas. Sicer pa ima Anton v svojih vitrinah veliko zbirko pokalov, medalj in drugih priznanj s tekmovanj jeklenih mož. Osvojil je že ćelo vrsto naslovov državnega prvaka v njegovi kategoriji. V zadnjih treh letih je med veterani od 45. do 50. leta praktično brez konkuren-ce, saj je državni in tuđi |x>kalni prvak. Za svoj največji uspeh, poleg letoSnjega 6. mesta na EP na Danskem, šteje tuđi 3. mesto na evropskem prvenstvu v srednjem triatlonu leta 1994 v Novem mestu. Letos je bil na državnem prvenstvu v kralkem triatlonu drugi, saj se je hranil za Dansko. Po vrnitvi z Danske pa je na več' domaćih triatlonih že spet stopal na zmagovalno stopničko. Zdaj je star 48 let in upa, da bo čez dve leti, pri 50-ih izpolnil normo za udeležbo na svetovnem prvenstvu v triatlonu na Havajih, kar je sen vseh triatlon-cev. Ta naloga je precej zahtevna, saj je v Evropi zelo močna konkurenca in premalo tekmovanj, da bi bilo mogoće kar tako izpolniti zahteyano normo. Drugi tri-atlonci, ki imajo več časa, predvsem pa sponzorje in več denarja, si privoščijo nastope na triatlonih na ja-ponskem, v Koreji, Avstraliji in Kanadi, Antonu pa os-tajajo le domaće in bližnje tekme. Anton je športnik, že od kar pomni. Pravi, da se je s triatlonom začel ukvarjati Sele na »stara leta«, saj se je prej bolj posvečal atletiki, nogometu, hokeju, dvi-gdnju utezi in podobnem. Pravi, da je to predvsem Spori, kjer je potrebna vztrajnost, nacrtno treniranje in premišljenost. Mladi, ki imajo mogoče većjo moć, običajno na Startu kar eksplodirajo, a pred koncem tekme »pregorijo«, pokurijo svojo energijo in nišo sposobni priti na cilj. Anton pa skoraj ne pomni tekmovanja, ko ne bi prišel do konca. Ve, kako mora razporediti svojo moč, vendar nepredviđene okoliščine na tako dol-gih tekmovanjih lahko kaj hitro krojijo usodo tekmo-valcev. Anton trenira praktično vse dni v tednu, le da je kakSen dan namenjen tuđi sprostitvi. "ledensko prepla-va od 9 do 10 km, prekolesari po 3(X) km in preteče po70km. ObtempajetreUi/.i i.iki lu- di povsem specializirano, dragoopr. Maja - Ivona Pretnar, 11. Neja Pengal, 14. Živa Salxjl; pionirji C: 5. Andrej Frangež; pionirke C: 16. Sara Pustotnik, 22. Ajda Vodlan; pionirji A: 1. Grega Sabol; pionirke A: T5. Nika Pengal; kadeti: 1. Maljaž Ivančić, ka-detinje: prosti program; 8. Ivana Vujo-vič (kombinacija 11.), 15. Tina V(xJlan; jeunesse - fantje: 1. Matej Drašćek, de-kleta; 1. Alenka Ivančić, samo prosti program: 2. Šaša Slane, 7. Teja Pretnar; juniorji: 1. Miha Arvaj; juniorke: 2. Dragana Vujovič, 'i. Tatjana Vrhovšek; sportni pari: 1. Nikja Pengal - Grega Sabol. MIRO ŠTEBE 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Pridite in navijajte za Domžalčane! Prvi letošnji nastopi domžalskih nogometašev so pokazali, da so se dobro pripravili na svoj naslop v 2. slovenski nogometni ligi. Njihove priprave so ob-segale veliko pretečenih kilometrov, da o litrih znoja ne pišemo posebej. Na vseh dosedan|ih srečanjih pa zagnanost in resnost obetata, da bodo najmanj ponovili lanske dobre re- Andraž DIVJAK je mlad nogometaš iz Lukovice, ki veliko obeta. zultate. Še posebej jih spodbuja veliko njihovih navijačev, ki so jih hrabrili na prijateljskih tekmah, in se radi vračajo v Šport-ni park Domžale ter navi-jajo za mlado ekipo BS TEHNIK. Mlada ekipa Avguštin Boštjan, Tomaž Marinšek, Marko Završan, lanez Mrak, Darko Birjukov, Mile Stanokovič, Koberl Lah, Peter Mesesnel in še nekateri igralci so jedro mlade ekipe, saj vsi že dlje časa igrajo pri moštvu BS TEHNIK. Letos so se jim pridružili predvsem mladi igralci iz Domžal, Lukovice, Komen-de in Ljubljane, in sicer: An-draž Divjak, Tomaž Uršič, Sašo Antič, Matjaž Škof, Da-mijan Pipan in Roman Us. Vsa ta imena najbrž strast nim poznavalcem nogometa ne pomenijo veliko, prepričani pa smo, da bo čez nekaj let to povsem drugače. Ljubitelji nogometa pa so se razveselili tuđi prihoda Domžal-ćana Pavleta Koncilija, ki je v prejšnji sezoni nastopal za ekipo Belinke. Njegovi nastopi so že pokazali, da bo strah in trepet tuđi za drugoligaške golmane. Uspešen prvi nastop Prva prvenstvena tekma v drugi ligi v letošnji sezoni se je v Zagorju konćala z rezultatom 13. Dobra igra Dom-žalčanov kljub nervozi, ki se je btevala tako mlade ekipe kot trenerja Sreća Avblja, je napovedala uspesno pot BS Tehnika v 2. SNL. Po mnenju g. Staneta Oražma, predse-dnika kluba, je bil to pravi ognjeni krst, saj so igralci Zagorja vseskozi dokazovali, da so pravi »knapi«, svoje pa je Razpored tekem 13. 9. 1997 BS TEHNIK 4. 10. 1997 BS TEHNIK 18. 10.1997 BS TEHNIK 31.10.1997 BS TEHNIK 15. 11.1997 BS TEHNIK ČRNUČE RUDAR TRBOVLJE KOPER NAFTA LENDAVA DRAVOGRAD ob 16.30 ob 15.30 ob 15.30 ob 13.30 ob 13.30 Pavle KANCILIJA, »Pe-kov Pavle«, pomeni veliko pridobitev za NK Domžale. dodal še glavni sodnik. Po njegovem mnenju je zelo pomembno, (Ja je ekipa BS TtHNIK dokazala, kako zna igrati nogomet, tako da bo vrednoprifi vsako drugo so-boto v Sportni park Domžale ter navijati za »naše«. Zmaga, neodlučeno, poraz V nadaljevanju prvenstva so domžalski nogometaši premagali ekipo ALUMINIJA iz Kidričevega in igrali neod lrx":eno z ekipu JADKAN-Št-PIČA iz Krvavega potoka, do-živeli pa so ludi že poraz, saj so v četrtem kolu izgubili proti Mariboru. V. V. 34 SEPTEMBER KIMAVEC /lamnik Domžale KK PIRUETA IN UMETNOSTNI KOTALKARJ1 Odlični na številnih preizkušnjah Spomladansko obdobje zahteva od tekmovalcev v umetnostnem kotalka-nju zelo veliko napora. Po eni strani je to čas, ko je treba pošteno stisniti v Soli, saj teče zadn|a konferenca, po drugi strani pa je v umetnostnem kotal-kanju višek tekem, ki se vrstijo iz tedna v teden. Predstavniki KK Pirueta so se udeležili vseh razpisanih tekem in s svojo uvrstijo dokazali, da so se v zim-skem obdobju dobro pripravljali. Seveda pa bodo do bližnjega državnega prvenstva v mesecu Juliju morali delati na odpravljanju treme, ki je zlasti pri mlajših tekmovalcih še močno prisotna in bi bila Skoda, da ne bi na tekmah pokazali vsega tehničnega znanja, ki so ga osvojili. Kljub temu moramo pohvaliti vse udeležence na posameznih tekmah, saj so dosegali odlične rezultate, nekateri pa so ćelo presenetili same sebe. 24. 5. so se tekme Slamnik '97 udeležili tuđi tekmovjlci KK Pirueta ter dosegli naslednje rezultate: pri skupini pionirk C je velik napredek pokazala Maxi CERAR, saj je v močni konkurenti osvojila 4. mesto, na odlično 8. mesto pa se je uvrstila Alja MAROLT. V skupini B je svoj program dobro odvozila Šonja CERAR in pristala na 1b. mestu. V skupini A se je Marusa RAVNIKAR uvrstila na 9. mesto. Pri kadetih je znova presenetil Blaž RAVNIKAR in osvojil bronasto medaljo, Tina LEVIČNIK pa se je uvrstila na 6. mesto. Konec maja je bila v Renčah pregledna tekma v obveznih likih. Pri deklicah v skupini C se je izkazala Petra VIĐALI; uvrSčena je bila na Šesto mesto, Maxi CERAR je bila 9. Na šesto mesto se je uvrstila tuđi Šonja CERAR pri deklicah skupine B. Mednarodna tekma GoriSka vrtnica je bila na speredu 14. juni ja v Novi Gorici za vse kategorije. Z močno udeležbo italijanskih in slovenskih ter hrvačkih klu-bov je tekma pokazala predvsem pregled znanja slovenskih tekmovalcev v odnosu do italijanskih. Predstavniki KK Pirueta so s svojimi nastopi pokazali, da se glede na pokazano znanje lahko mirno kosajo z mnogo bolj zvenečimi imeni. V skupini C je v konkurenci 24 tekmovalk Maxi CERAR pristala na nehvaležnem 4. mestu, 15. in 16. mesto sta delili Petra VIDAU in Alja MAROI.T. V skupini B je bila Šonja CERAR 24. Pri pionirkah A se je dobro zbrala Maruša RAVNIKAR in osvojila srebro. Pri kadetih, ki so nasploh pokazali največ, je pri fantih s 1. mestom slavit Blaž RAVNIKAR, pri dekletih pa so bile Teja RUS 5., Andreja RUČMAN 8. in Tina LEVIČNIK 9. Že naslednji dan, 15. junija, so se predstavniki našega kluba udeležili tekme v obveznih likih in prostem programu v Mantovi v Italiji. Pri obveznih likih jih je z osvojenim 4. mestom Petra VIĐALI pokazala, da ji ta disciplina zelo ustreza, Maxi Cerar in Alja Marolt sta se uvrstili na 7 oziroma 9. mesto. Like je odlično odpeljala tuđi MaruSa Ravnikar in osvojila 1. mesto. V prostem programu se je dobro izkazala Maxi Cerar in kljub tremi uhranila 1. mesto, Alja Marolt in Petra Viđali sta pristali na b. oziroma 8. mestu. V skupini B je bila Šonja Cerar na 4. mestu, pri pionirkah A pa je bila MaruSa Ravnikar sedma. R. E. Nina je bila prva (ernej, Bernarda, Malja/ Odlični rezultati hitrostnih kotalkarjev KK Pirueta O zelo dobrih uspehih in uvrstitvah hitrostnih kotalkarjev, članov KK PIRUETA, smo v leloSnjem letu ze poročali. Številne domaće in mednarodne lekmo-valne preizkuSnje ne dopuščajo, da hi počivali. Kljub temu da so skoraj vsi vikendi namenjeni tekmam, pa smo lahko zelo zadovoljni, da jim uspeva v/drzevati dobro formo. Dokaz temu so njihovi rezultati na posameznih tekmah v zadnjem času. Dne 18. maja je v Kranju potekalo 4. prvenstvo radia Kranj. Udeležili so se ga tekmovald vseli slovenskih rolarskih klu-bov, med njimi tuđi predstavniki KK Pirueta, ki so barve kluba uspeSno zastopali, saj so zasedli skoraj vsa prva tri mesta. V kategoriji najmlajSih je Gašper^ STIPANIČ zasedel 2. mesto, Ana STIPANIČ je bila v kategoriji mlajših deklic tretja. Pri starejših pionirjih je slavil s prvim mestom Malej STII'ANIČ, Bernarda LAGO)E je osvojila bron, filaz AliRA-MOVIČ je hil četrti. Pri kadetih pa je lernej STIPANIČ pristal na drugem mestu, prav tako tuđi Andreja AHKAMOVIČ pri mladin-kah. Mednarodna lekma v LENDAVI konec maja je potekala predvsem v znamenju merjenja moči med slovenskimi in madžar-skimi klubi. Pri najmlajših sta (iišper STIPANIČ in Ana STIPANIČ pristala na nehvaležnem 4. niestu, v skupini starejSih pionirjev je bil Ma.ej STIPANIČ četrti, lila/ AHKAMO-VIČ in Bernard LA(X)|E pa stavila peta. Pri kadetih je slavil Jernej STIPANIČs prvim mestom, rjri mladinkah pa je Andreja ABRA-MOVIC osvojial bron. 8. junija je bila v mestu Pordenone v Italiji reprezentančna lekma Alpe-Adria, ki so seje udeležili vsi holjši hitrostniki našega klu- DOMŽALČANI PRVIČ V NOVIH DRESIH III. Super kolesarski maraton »200 km alpskih čest« V organizaciji Intersporta d.o.o. iz Kranja in v sodelovanju z občinami Kranj, Škofja Loka, Medvode, Mengeš, Domžale, Gornji grad, Ljubno, Cerklje, Šenčur in Mozirje je v soboto, 23. avgusta, kolona 350 kolesar-jev iz vse Slovenije ob 8.00 startala na 200 km dolgo promocij-sko kolesarjenje, ki je karavano popeljalo tuđi skozi Domžale. Vsakoletni udeleženec super maratona, Dominik Crmek, je tokrat s pomočjo Obćine Domžale in Leko sporta iz Don^al preskrbel kolesar-jem iz DomžaTživo rumene kolesar-ske majice z natiskanim obćinskim grbom in napisom Domžale; zaradi tega so bili vsi Domžalčani se posebno opazni. Karavana kolesarjev, oblećena v kolesarske hlače z napisom »Slovenija« in v raznobarvnih slikovitih dresih, je v prekrasnem sončnem vremenu startala s Kokriee in nada- Slaba polovica domžalskih kolesarjev »pozira v novih majicah z obćinskim grbom« pred Veleblagovnico Napredek v Domžalah! (Foto. D. G.) Ijevala pot preko Kranja, Škofje Loke, Medvod, Mengša proti Domžalam. C)b prihodu kolesarske karavane v CEMENTNI IZDELKI Vrba 7 1225 Lukovica IZDELUJEMO - cvetllčna korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnlke - tople grede, kompostnlke - škarpne elemente - vlnogradnlške stebre - kanalske laske z mrežo - peskolove MOŽNOST ODLOZENECA PLACILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT tel.: 061/735-408 od 8.-16. ure center mesta Domžale ob 1015 so spredaj na ćelu prikolesarili »Domžalčani«. Letos je bilo v karavani 15 kolesarjev iz naše občine, med njimi tuđi predstavnica nežne-jSe'ga spola ga. Mojca Kališnik. V polurnem počitku na ploščadi pred Veleblagovnico Napredek so kolesarje pričakali številni občani, spregovoril pa jim je tuđi tajnik občine Domžale mag. Milan Pirman. V imenu Županje je pozdravil vse udeležence maratona in jim zaželel čim-već športnih užitkov ter srečno na-daljevanje vožnje proti Mozirju in nazaj proti končnemu cilju na Kokri-ci ter jih povabil, da tuđi naslednje leto obiščejo Domžale. Kolesarjem so domžalski organi-zatorji, med katerimi so bili tuđi čla-ni Atletskega kluba Domžale ter Centra za miade Domžale, priskrbeli »napredkove krofe« in osvežilne pijace ter druge vitaminske dodatke, te so kolesarji kar hitro pokurili, saj je bilo v nadaljevanju potrebno priko-lesariti na Črnivec, na nadmorski visini 902 m. Na kratki slovesnosti je spregovoril tuđi organizator super maratona, g. Lojze Dežman; ta je tuđi tokrat pohvalil gostoljubnost občine in v spomin na postanek v Domžalah izrodi mag. Firmanu spo-minskcj plaketo in obljubil, da super-maratonci tuđi prihodnje leto priko-lesarijo v Domžale. Po vzponu na černivec je karavana s hitrostjo ca 50-60 km/h ali tuđi već vozila do Gornjega Grada in na-prej proti Mozirju v Savinjski gaj. Tam so kolesarji zajeli daljso sapo in se tuđi podprli s hrano in pijaco ter po uri počitka krenili na/aj v smeri proti Črnivcu, na katerem je bil cilj lekmovalnega gorskega vzpona oci Gornjega Grada do vrha Črnivca; rezultate so steli za POKAL KARA-VANK. Od tu navzdol skozi Kaninik in naprej proti Mengšu pa je bila vožnja najlažja, saj se je vsak zavedal, da je najtežje za njim in je samo Se 52 km do cilja. Tuđi Mengsani so kot vsako leto ustavili kolesarje, jim ponudili pivo in sendviče; te so kolesarji ob taktih mengeSke godbe hitro pospravili. Na cilju na Kokrici ob 18. uri pri gostišću Dežman pa je vsak kolesar, ki je prikolesaril do cilja III. super ko-lesarskega maratona »200 km Alpskih čest«, prejel medaljo, najStevil-nejše ekipe in najhitrejši kolesarji v posameznih kategorijah na gorskem vzponu na Črnivec pa pokale. Ob koncu pa se krata izjava Dominika Grmeka, enega izmed Dom-žalćanov, ki je tradicionalni udeleženec te rekreativne prireditve: »Moja želja je, da se v naslednjem letu Domžalčani se v večjem številu udeležimo IV. SUPER MARATONA in videli boste, da kljub naporom in času, ki ga potrebujete za 200 km dolgo pot, ob takšni gostoljubnosti v posameznih krajih ali mestih takoj pozabite na vse najtežje, pa ćeprav bi imeli tuđi kakSno okvaro na kole-su, kajti tuđi za to je organizator odlično poskrbel.« Vsem udeležencem čestitke za uspešno premagano pot in nasvide-nje na IV super kolesarskem maratonu »200 km ALPSKIH ČEST« 1998. ba. V močni konkurenci slovenskih, italijanskih, hrvaSkih in avstrijskih tekmovak ev so se naši predstavniki odlično držali in osvojili na-slednja mesta: Andreja AliKAMOVIČ srebrno medaljo, lernej SIIPANIČ 4., Ana STIPANIČ šesto, Matej STIPANIČ 10., Bernarda LA-CpOJE 11. in GaSper STIPANIČ 12. mesto. Že 15. junija so se tekmovald udeležili mednarodne tekme v Murski Soboti in s svojimi rezultati pokazali, da se jim forma vidno dviga. Dosegli so naslednje rezullate v svojih kategorijah: Bernarda LACiOlh in Ma- tej STIPANIČ sta z.isetlla prvi mesti, lernej STIPANIČ in Andreja AHRAMOVIČsla osvojila srebrno oziroma drugo mesto, CiaS[)er. STII'ANIČ in Ana STIPANIČ sta -bila tretja, Blaž AliKAMOVIČ pa je prislal na nehvaležnem 4. mestu. Ob lem zapisu je potrebno poselx>j [X> hvalil Lagojo, ki kaže viđen napredek in upa-mo samo, da bo do državnega prvenstva lahko izkoristila ves fx>lencial, ki ga skriva v sebi, ELA RUS R M Šolski center Rudolf Maister Kamnik z dovoljenjem Ministrstva za Solstvo in šport R Slovenije, objavi ja prodajo uporabnih in ohranjenih Solskih klopi in stolov po orientacijski ceni (ki se glede na ponudbo lahko zviša ali /.niža): 1.800 SIT za šolsko klop in 900 SIT za šolski stol. Pisnc ponudbe pošljite na naslov Šolski center Rudolf Maister Kamnik, Novi trg 41/a. Objava velja do razprodajc. razvojni zavod __ podjetje /a poslovne sloritve, d.d. Blatnicii I, 1236 Trzin POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT "MALIN" v Radomljah Naprodaj stanovanja od 30,00 m2 - 90,00 m2 (tuđi duplex) Na voljo se nekaj prostih povrSin v: POSLOVNO PRODAJNEM CENTRU v DOMŽALAH in POSLOVNEM CENTRU PIRAMIDA v TRZINU Informacije 061/16-21-030 OPEL 0 V DOMŽALAH SALON, LJUBLJANSKA 110, DOMŽALE, tel.: 061/716-092 SERVIS, KAMNIŠKA 19, DOMŽALE, tel.: 061/715-333 avtotehna WD@ in KOSEC doo PRODAJA VSEH MODELOV OPEL, SERVIS IN NADOMESTNI DELI, AVTOELEKTRIKARSKE STORITVE VABIMO VAS NA DNEVE ODPRT1H VRAT 17., 18. in 19. OKTOBRA 1997 UGODNI KREDITI za vse modele OPLOV: Corsa, Astra, Vectra, Frontera, Sintra z dobo odplačevanja TOM + 5% do 4 let OB NAKUPU VOZIL OPEL VAM NUDIMO POSEBNO PRESENEČENJE Avtotehna VIS KOSEC - tehtna odločltev OPEL -0- MOJ NASLEDNJI AVTO Domžale /lamnik SEPTEMBER «1 T KIMAVEC OJ V R M Šolski center Rudolf Maister enota Izobraževanje odraslih Kamnik, Novi trg 41 /a Tcl.: 817-210, 817-516, 817-538, 817-494 vabi ^k vpisu v naslednje izobraževalne oblike: 1. Osnovna šola za odrasle - 6., 7. in 8. razred (za osnovno solo je šolanje brezplačno) 2. Za pridobitev IZOBRAZBE IV. In V. stopnje pa vas vabimo k vpisu v smeri: - PRODAJALEC (za dokončanje sole) - EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK - POSLOVODJA (pogoj za vpis je končana trgovska šola in 2 leti delovne prakse) 3. Gimnazija za odrasle (vodeno samoizobraževanje) 4. Priprava na maturo - samostojni program posameznih predmetov ali poglabljanje znanja za dijake 5. Tečaje tujih jezikov - nemščine I., II. in III. stopnja - 60-urni - angleščine I. stopnja in konverzacije - 60- ali 40-urni - francoščina za otroke do 12. leta - začetni 30-urni 6 Računalniške tečaje - osnovni tečaj DOS in WS - 15-urni - urejevalnik besedil Windows-Word 6.0 - 20-urni 7. Tečaj higienskega minimuma - osnovni in obnovitveni tečaj (s pričetkom predvidoma v septembru) Prijavite se do 20. septembra 1997, vsak dan, ražen petka, od 10. do 16. ure. Če želite pridobiti izobrazbo v navedenih programih, vam borno upoštevali vaše dosedanje šolanje, vam izdelali program in vam svetovali. Naša spričevala se na zunaj ne bodo razlikovala od spričeval v redni soli. jM8jpsg|Vf|i|Mj»| INTtRNATIONAL CRAFT&DESIGN D 0 M I A L E vabi k sodelovanju dinamične In inovativne sodelavce na delovna mesta: 1. KOMERCIAUST (2 mesti) - končana V. ali VI. stopnja izobrazbe 2. KOMERCIALNO-ADMINISTRATIVNI REFERENT (2 mesti) - končana V. stopnja izobrazbe 3. ROBILEC TALNIH OBLOG (1 mesto) - končana osnovna ali poklicna šola ustrezne smeri Od kandidatov pričakujemo znanje uporabe računalnika (Word, Excel), znanje angleškega jezika in vozniški izpit. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z delovnimi izkušnjami na podobnih delovnih mestih in v starostni skupini od 22 do 35 let (moški) in od 27 do 35 let (ženske). Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter tri- do šestmesečnim poskusnim delom. Ponudbe z dokazlli o izobrazbi in kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela sprejemamo na naslov: BALOH d.o.o., Domžale, Kajuhova 14, 1230 DOMŽALE s pripisom »oglas«. Vabilo velja do zasedbe delovnih mest. VflRIlSTVO Vido OPARA, s„ C. Radomeljske čete 33,1235 RADOMUE tel.: (061) 727-255 VARJENJE: - nerjavm'h materialov • barvnih kovin (Al, Cu, medenina, bron) • lotanje (mehko, trdo) • spajkanje - raznovrstna popravila in obnova avtomobilskih in strojnih delov bolcčmc v vratu, ., VVilavoboli, vrtoglavice, ■ v Vmravljinčenj« v rokah ■\\obcutck boicčin pri srcu, v ždodcu, ■ (/{»ljućih ..? /.'bolečinc v križu, nogah in V//Vjfc SUsKIH ZĐRA\\:kOx < :iZiCTERAPEU0V l\ MASERjB ' /T. RACUNALNISKOIZOBRAZEVALNI CENTER II lp Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 ^*l E-pošta: cllp@clip-domzale.sl STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) - 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WINDOWS 95, WORD EXCEL (20 ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (16 ur) AUTOCAD, TANGO, CORELDRAVV, PHOTOSHOP... V Ihanu pri DomžaJaJj, v neposredni blizini priključka na bodočo avtoccsto v gradnji POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT s 14 stanovanji in 10 lokali. Cene stiajovanj od 1.490 do 1.950 DEM za m2. iC/IRO 1NŽENIRING - PE. NEPRBMIČNINE Slovenska c. 35,1254 Mcngei Iblefon: 061/738-036,738-015 SUZUKI KAMNIK WSA*oo ♦ POOBLAŠČENI PRODAJALEC - ALTO od 13.990 DEM - SWIFT Od 15.990 DEM - BALENO 1,6 GL/3V 4x4 Od 24.990 DEM - BALENO 1,6 GLX/4V 4x4 Od 26.990 DEM - BALENO VVAGON 1,6 GLX/5V 4x4 Od 3t990 DEM - BALENO 1,3 GL od 20.990 DEM BALENO VVAGON 1,6 GLX od 25.990 DEM BALENO VVAGON 1,3 GLX od 25.490 DEM BALENO 1,6 GDC/4V od 23.490 DEM BALENO VVAGON 1,6 GS, ABS, SSCC od 24.990 DEM BALENO VVAGON 1,6 GLX, ABS, klima od 27.990 DEM VITARA CABRIO - platnena in trda streha od 29.900 DEM SAMURAI CABRIO od 22.490 DEM - VITARA V6 od 39.990 DEM - VITARA TD od 42.990 DEM DOVOLJ MOŽNOST1 ZA VSAKOGAR! Ob nakupu v septembru vas čakajo bogata darila. AVTOSALON - TRGOVINA, KORENOVA POT 3, KAMNIK, TEL./FAKS: 815-057 GOZD LJUBLJANA LASTNIKOM GOZDOV NUDIMO: ODKUP LESA na kamionskih cestah in na panju PLAČILO ZAGOTOVLJENO v sledečih rokih: hlodovina listavcev in iglavcev 30 dnl celulozni les iglavcev in drva 60 dni Kvalitetno in po konkurenćnih cenah opravljamo: posek, spravilo, vsa gozdnogojitvena dela Informacije: Uprava podjetja - 12 53 130 telefaks: 210 729 Tržaška c. 2, 1001 Ljubljana Lokalni odkupovalec: CENCELJ MARJAN, Laže pri Domžalah 3, DOB Telefon: 723-203, mobitel: 0609 653-436 HOSTIČ ŠTEFAN, Besnica 9A, Ljubljana-Moste Telefon: 485 872, mobitel: 0609 653-437 BI badex d.o.o. PRODAJAUMA INŠTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE RADIO CESTA 1 A, 1230 DOMŽALE, tel. & fax: 061/713-001 UGODNA PONUDBA OLJNI GORILCI: LAMBORGHINI, RIELLO.. PEČI: SIME, KALARD, JUNKERS, TVT CISTERNE: OD 1OOO I - 3000 I BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM MANUALNA MEDICINA Proti bolečinam v hrbtenici Jzkušeni ruski /dravniki - specialisti manualne medicine Vam pomagajo pri odpravljanju glavobolov, vrtoglavic, bolečin v hrbtenici, sklepih, udih itd. Informacije in naroćila: 1. Preserje pri Radomljah, tel.: (061) 727-818 2. Ljubljana - Ćrnuće, Dunajska 433, tel.: 161-25-21 NOVAK Trgovina za lov - ribolov - šport in puškarsko graviranje Pri nas dobite lovsko in ribiško t~ opremo ter konfekcijo domaćih p in tujih proizvajalcev. Nudimo vam tuđi vse kar potrebujete za oskrbo svojih ma#h živali. Dobite nas vask dan od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, ali nas pokličite po telefonu, faksu na številko 716-797 Sašo Novak, s.p. Šaranovičeva 25/A, Vir -1230 Domžal- KINOLOŠKO \ DRUŠTVO DOMŽALE Kinološko društvo Domžale vabi vse lastnike mladih psov, starih od 8 tednov do 6 mesecev, ne glede na pasmo, da se udeležijo srećanja na društvenem vadbišću za Šumberkom. Namen srečanja je, da se mladi psi navadijo drugih psov in se s tem prepreci bojazljivost ali napadalnost do sovrstnikov. Lastniki pa bodo lahko dobili informacije o vzgoji, prehrani in zdravstveni zašćiti psov. Prvo srećanje bo v torek, 30. septembra, nato pa vsak torek v oktobru od 17. do 18. ure. S seboj pripeljite svojega psa in njegovo najljubšo igraćo. Srečanja so brezplaćna. V prićakovanju na srećanje z vami in vašim štirinožnim prijateljem vas pozdravljamo s KINOLOŠKIM POZDRAVOM Informacije: tel. 711-037, Hribar KD Domžale Komisija za šolanje Tišina, tišina jesenska, tišina. Ostala z menojje samo bolečina, ostale z menoj so besede sbvesa, ko list je rumeno, ki pada z dtevesa. (A. Cjradnik) Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega Sreča Hribarja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in svece ter Stevilno spremstvo na njegovi zadnji poti. Havala gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevcem Župan i/ Tržiča za obćuteno zapete pesmi ob zadnjem slovesu od moza in očeta, ki ga nikoli ne bomo pozabili Vsi njegovi Domžale /lamnik SEPTEMBER KIMAVEC 36 V SPOMIN Štefka Brodar ^M^^^^I^B »Dotrpela si, tvoj srebrni glas je izzvenel za vedno. S, Hl Ugasnil je tvoj pogled in iilihnil tvoj preSerni vrisk v veseli ^K w družbi. Radi smo te imeli in spominjali se te borno vedno, \ , ko se bo oglasila partizanska ali narodna pesem,« je bila ena od iskrenih misli ge. Ivanke Brodar, ki se je v imenu Občinskega odbora ZB NOV Moravće poslovila od gospe Štefke Brodar, interniranke, članice Zveze borcev in DruStva upokojencev Moravče ter pevke njihovega mešanega zbora, Ijubeče mame in stare mame; gospe Štefke, katere življenjski moto je bil Ijubezen do domovine, delo, tovarištvo in skromnost. Vedno v gibanju, vedno delavna, priljubljena bo manjkala povsod, kjer je pustila košček srca, kjer ostajajo sledovi njene pridnosti in predanosti, kjer brez nje ostajamo številni, ki smo imeli srećo, da smo jo poznali in jo v velikem slevilu pospremili na njeni zadnji poti. Ta se je začela na Limbarski gori, kjer se je 1919. leta rodila na prija/ni domačiji. Njena mladost je bila trdo delo in skromnost, od začetka vojne delo za partizane, v katerega se je vključila vsa družina. Izdajstvo je bilo krivo, da so Štefko, ki je bila vestna obveščevalka, odpeljali v kamniške zapore. Kjub nečloveskemu trpljenju ni spregovorila, hudo pretepeno so odpeljali v nemsko taborišce Aichah. Njene sotrpinke iz teh časov, ki so se ji ob odprtem grobu zahvalile za iskreno tovarištvo, so se spomnile, da kljub lakoti, udarcem in ponižanju ni klonila. Nepozabna je ostala njena zvestoba domovini, velika Ijubezen do domačije na Limbarski gori, do domačih, tuđi do slovenske pesmi, vse to pa ji je pomagalo, da je po vojni kljub blizini smrti srečno prišla domov, si ustvarila družino in znala vselej pomagati tištim, ki so si njene pomoči želeli in jo potrebovati. Tuđi za gospo Štefko je bila, za katero povsod, kjer so jo poznali, ostaja boleča praznina. Pogresali jo bodo njeni soborci, dekleta iz aktiva kmečkih žena, kjer je rada sodelovala na različnih razstavah. Njeno vedrino, ki je vtivala vedno novih moči, ki jih Ijudje na jesen življenja se kako potrebujejo, bodo pogresali upokojena, njeni pevci in pevke iz zbora moravskih upokojencev, kjer je vedno rada zapela, pa naj je bib to v krogu prijateljev ali na stevilnih slovesnostih, kjer ni nikoli manjkala. Predvsem pa jo bodo pogresali njeni domači, sorodniki in prijatelji, za katere je vedno nasla prijazno besedo. Pogrešala jo bo tuđi njena sestra Angelca, ki mi je ob nekem srečanju dejala... ne bo več pesmi o trpljenju v taborišču. jaz pa pravim... bo, gospa Angelca, bo, v srcih vseh, ki smo radi prisluhnili vajini pesmi. Dom gospe Štefke na sončnem gričku Zgornje Dobrave sameva, samevara njiva in vrt, kjer si je vedno znala najti delo, potok pa se še vedno tiho vije in s seboj nosi spomine. Spomine na zadnjo melodijo bogatega življenja naše Štefke, ki je izzvenela, skupaj z njo ' pa tuđi njena predanost, delavnost in Ijubezen. Ta bo grela vse, ki smo jo poznali. V. V. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil dragi brat, nećak, svak in stric Anton Cerar iz Dol pri Krašcah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in svece. Zahvaljujemo se tuđi zdravstvenemu osebju iz ZD Domžale za veliko pomoć med njegovo boleznijo. Hvala tuđi moravskim gasilcem, govorniku za lepe poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Brat Karei z družino ZAHVALA Z bolečino v srcih smo se poslovili od našega dragega Janeza Karlovška Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, svece in ga spremili na njegovi zadnji poti. V naših srcih bo za vedno ostai z nami. Vsi njegovi lvJLlU\inLO Ljubljanska 72, DOMŽALE Tel/fax 714-875, tel. 721-726 OB ŽALNEM TRENUTKU VAM NUDIMO: * DEKORACIJO VEZICE * VENCE * ARANŽMAJE: IKEBANE IN ŠOPKE * PAKETE SVEČ j^ * DOSTAVO «*-#W>fc S KUPONOM KORISTITE 10% POPUST. r. KUPON: 10% POPUST CVETLICARNA OMERS ZAHVALA Prezgodaj in nenadoma me je zapustil prijatelj Peter Mahnič Mačkovci 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mi ob nesreći in smrti pomagali, vsem, ki ste karkoli darovali, hvala za vsa izrečena sožalja, posebno sosedu Francu Golobu za vso pomoć. Hvala tuđi g. kaplanu Leskovarju, pevcem ter vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsem še enkrat hvala. |oži in v tvoji hiši bom prebirati, o Gospod, /.daj in na veke. ZAHVALA V sedeminosemdesetem letu je Gospodar življenja k sebi poklical našo drago mamo in babico Danico Huth Najlepše se zahvaljujemo za vsa sožalja, darovano cvetje in svece, dar za svete maše in spremstvo k večnemu počitku. Hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred in besede tolažbe. Zahvala tuđi osebju Doma upokojencev Domžale za vso skrb in nego. Hčerka in vnuki Ugasnil zdaj je tvoj pogled, za vedno se sklenile tvoje priden so roke in po plačilo većno odšlo tvoje dobro je srce! ZAHVALA V štiriindevetdesetem letu starosti je prenehalo biti srce našemu dragemu oćetu, dedku, pradedku in bratu Francu Trudnu iz Domžal, Savska c. 43 Iskreno se zahvaljujemo za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in svece ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Domžale za nego in skrb in g. kaplanu za opravljeno pogrebno slovesnost. Vsem skupaj se enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Tako lepe,prelepe roke! Čeprav je bilo srce potrto in otožno, so te potrpežljive roke še naprej garale, da bi se otroci njeni radostili. Zmeraj sr) se ozrli, preden so zavili okrog vodala, kajti mati je vedrio stala ob oknu, jim pokimala, pomahala in se jim nasmehnila. ZAHVALA ob boleči izgubi naše mame, sestre, stare mame, prababice in tete Marije Tič iz Sp. Dobrave 3 pri Moravćah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, svece in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V 87 letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašća, stara mama in sestra Ivanka Slatnar roj. Dragar Ob boleći izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem Heliosa in Univerzale Domžale za izrečene besede sožalja, za podarjeno cvetje in svece ter vso izkazano pozornost. Hvala vsem, ki ste bili z nami na njeni poslednji poti. Posebno zahvalo dolgujemo gospodu župniku, Antonu Perčiču, za lepo opravljen pogrebni obred in ganljive besede ob slovesu, dr. Tomažu Mušicu in g. Deisingerju za hitro in nesebično zdravniško pomoć ter pevcem kvinteta Župan iz Tržiča za prelepo petje in trobentačema za lepo poslovi Ino pesem. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Marjan z družino, hčerka Silva Bevk z Darjo in ostalo sorodstvo Domžale, 1.5. septembra 1997 Če bi sol/a te zbudila, bi to zemlja ne pokrila, teJk.i bila je lotitev, t'/enko bilo je slovo, a vedi, dragi ati, v naših srcih vedno prostor zatc lx>. V SPOMIN Trinajstega septembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati in stari ata Jože Urbanija iz Sela pri Ihanu Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prinašate svece. Vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi clncvi ufanja, trpljenja, liolcsen je bib močnejsa od življenja. ZAHVALA V petinpetdesetem letu nas je mnogo prezgodaj /apustil naš zlati mož, ati, sin, brat in stric Anton Novak iz Radomelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, soseciom, sodelavcem NAPREDKA, d.d. Domžale in SAKRIO Slovenija Količevo, za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, svece, denarno pomoč, svete maSe in drugo pomoč. Hvala tuđi vsomu zdravstvenemu osebju za lajšanje bolečin, župniku Jarcu za lep pogrebni obred, pevcem »Kranjski kvintet« za ganljivo petje in g. Stoparju za zaigrano Tišino. Se enkral hvala vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani, nam nudili pomoč v teh težkih trenutkih ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi V SPOMIN Osemindvajsetega avgusla 1997 mineva žalostno leto, odkar nas je nenadoma tragično zapustila ljuba žena, mama, babica, prababica in tašća Tončka Kokalj iz Domžal, Rojska c. 9 Naj ji bo lahka slovenska zemljica. Vsi njeni /Vas' pravi grob ni v zemlji, ampak v srcih ljudi. In, ko ura nam odbije, crna zemlja nas pokrije, kdo bo Se po nas povprašal? Kdo se z nami bo ponašali1 (S.jenko) Antoniji Šubelj V SPOMIN Desetega septembra je minilo leto, odkar jo je Bog poklical v večnost. Hvala vsem, ki jo še nosite v svojih srcih in spominu. Njeni domači ZAHVALA V oseminsedemdesetem letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta Frančiška Klopčič z Dvorij pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in svece in darovane sv. maše. Iskrena hvala g. župniku Vinku Čampi za lepo oprnvljen pogrebni obred. Hvala moravskim pevcem in g. )anku za zaigrano Tišino ob slovesu. Hvala vsem, ki ste izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Domžale /lamnik SEPTEMBER Q 7 KIMAVEC J / V SPOMIN Drugega oktobra bo minilo eno leto, odkar nas je zapustila in zatisnila oči draga mami, babica in prababica Ivanka Brusnjai Hvala, ker se je spominjate, prižigate svece in postojite ob njenem ranem grobu. Vsi njeni: hčerka Marija, mož Gustelj, vnuk Marjan in vnukinja Nataša z družino ] Ljuhil polno si življenje, rad zahajal med ljudi, zdaj ostala bolećina, ker zapušiil si nas li. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata, praded, brat, tast in stric Ivan Slatnar Voričev ata iz Radomelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, svece, darove za svete mase in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku |arcu in g. župniku Grćarju za lepo opravljen obred, pevcem in trobentačema za odigrano zalostinko. Zahvala tuđi gasilskemu društvu Radomlje in osebju doma starejših občanov Kamnik. Vsi njegovi Radomlje, Šmarca, Kamnik, 12. 9. 1997 V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi i ja, kjer v tišini ti zdaj spiš. V SPOMIN Tretjega julija je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Janez Vovk Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. Vsi njegovi Ulihnil je tvoj glas, olistalo je tvoje srce. Ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. /daj v grobu mirno spiš, a v srcih naših še živiš. V SPOMIN Francu Levcu po domaće Jakčev ata 1928-1995 V tem mesecu sta minili dve leti, odkar je za vedno odšel od nas. Hvala vsem, ki se ga spomnite v molitvi, z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižgete svečko. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda, brata in strica Ladislava Korošca z Vira se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, podarjeno tvetje in svece ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Sarrio Slovenija d.o.o., Krajevni skupnosti Vir, g. kaplanu za lepo opravljeni pogrebni obred, kvartetu Gorenjski zvonček za zapete pesmi in praporščakom. Iskrena hvala dr. Banku za dolgoletno zdravljenje in patronažni sestri Miri za nego na domu. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi ()h, kjer si zd letu, 97/98! KO ZEPNINA NI DOUOU... c VaAwui> wx& k> ufii&u/ ali/ midali&atiiM/ statusui/ za, šal. lei^97/98! cVa& studentski sewis< '■ ■•>■;. TUPI NA INTERNETU HOMEPAGE: HTTP://www.studenUkl-S-domzale.Si ODPRTO: pon.: 8-16, tor.: 8-18, sre.: 8-18, čet.: 8-16, pet.: 8-15, sob.: 9-12 ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale ObveSCam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije: PON., SRE., ČET. TOR., PET. 13.00-19.00 8.00-13.00 Informacije po telefonu: 712-990 in. 722-122. U. MARIBOR* PETROL U o CENTER 3Uj mi Domžale /lamnik SEPTEMBER KIMAVEC 39 Mali oglasi SLAMNIK 7*1 0X2 SERVIS Sivalni stroj, Kajuhova 1r>, Preserje (v blizini Kemisa). Tel.: (061) 727-892 Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17 ure, sobota od 9. do 12. ure. ASFALTERSTVO RORC d. o. o., vam poasfaltira dvorište, dovozno pot, izvršimo tuđi kompletne izko-pe z nasutjem tampona. Tel. si.: (061) (183-265, dom.: (061) 87.3-156, mob.: 0609 613-186. PESKAMO KOVINSKE, predmete, kmetijske slroje, ograje na terenu, itd. Praznimo greznice, kontej-nerski odvozi, drobljenje kamenje na njivah in parcelah. Tel.: (061) 722-056. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. STRIŽEM kodre (pudlje) in višav-ske terierje. Tel.: (061) 714-189. UGODNO PRODAMO lepo in prostorno 2-sobno stanovanje sredi Domžal. Tel.: 711-249, 714-080. INSTRUIRAM matematiko v centru Domžal. Tel.: (061) 722-225. UGODNO PRODAM fiat 126 P, letnik 1987, registiran november, opečne barve. Cena 800 DEM. Tel. 722-248. PROFESOR uspešno poučuje an-gleščino, italijanSčino in nemščino za vse sole. Tel.: 722-281, PRODAM avto renault express, 1,9 diesel, letnik 1993. Tel.: 714-875. •Papirmca, videoteka. Servis fotokopirnih strojev fotokopirisica f*re/*crjci PclechovWl5, 1233 Hadomljc. 9061/727-437, 728018 NOVO V DOMŽAL AH Obrtniki, podjetniki, učenci in dijaki POZOR! • Papirnica LIPA je odprla svojo poslovalnico v PS pri gostilni Keber na Ljubljanski 110 v Domžalah. Oskrbimo vas s pisarniškim materialom, šolskimi potrebščinami in ostalo papirno galanterijo. Pri nas lahko tuđi FOTOKOPIRATE dokumente in vsakršao gradivo za solo ali poslovno dejavnost, kar vam pripravimo po vašem naročitu zloženo in zvezano. Kopiramo BARVNO ali ČRNOBELO. Prepričajte se o naši kvaliteti in nas obiščite. v Papirnici LIPA Ljubljanska ilOv DOMŽALAH ali Pelechova 15, Preserje pri Radomljah. AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Prešernova 1a, 1230 DOMŽALE TELEFON: 722-107 vfcODAJALNA°IZDEUoi/ gorenje SUPER UGODNA PONUDBA: * PRALNI STROJI GORENJE * ŠTEDLNIK S STEKLOKERAMIČNO PLOŠČO *RTV, EKRAN 55 CM, TTX, STEREO * KOVINSKI REZALNIK BOSCH * SESALEC SIEMENS, 1200 W ŽE OD 50.393,00 SIT NAPREJ OD 85.574,00 SIT NAPREJ SAMO 56.447,00 SIT SAMO 17437,00 SIT SAMO 20.885,00 SIT NOVO: - pralni stroji Gorenje simple&logical - steklokeramična plošča - 2 raztegljivi kuhalni mesti • Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne omare in škrinje... • barvni televizorji • sesalci, kovinski rezalniki, pomivalna korita 15% GOTOVINSKI POPUST 8% POPUSTA NA 3 OBROKE 5% POPUSTA NA 5 OBROKOV BREZPLAČNA DOSTAVA PRNV\ NASLOV ZA NAKUP APARatq r gorenje Odprto od 8. do 19, ure, ob sobotah od 8. do 12. ure KONCHO SLOVMIJALES ■■4 PRIJAZEN SPREJEM, PRODAJA IN STROKOVNI NASVETf ZA IZDEIAVE, POPRAVILA, ZAMENJAVE IN IZBOUSAVE , PE DOMŽALE, Antona Skoka 20/a, odprto: od fl do I9h, sobota od 7h do I4h, tel.: 721-397 in 714-7IO, fax: 714-712 /lamnik Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11.1962 pri-čel izhajati Obcinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je prcimenoval v Slamnik. Odgovorni urednik BOGDAN OSOLIN, tel.: 714-599, 721-022, (0609) 634505 Pomoćnica odgovornega urednika MARIJA KAVKA Čtani uredništva FRANC CERAR, DADA BREJC, MARTIN GROŠEL), VERA VOJSKA, dr. BOGDAN DOLENC Urednica strani olx":ine lukovica MONIKA DOMITROVIČ Urednica strani občine Moravče BERNARDA MAL Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 714-599, 721-022 URADNE URE: vs.iko sredo od 15.-17. ure lehnicni urednik JANEZ DEMŠAR Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT Glasilo izhajit v nakladi 14.000 izvoda>v in j^i prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na fKjdlagi zakon.i <> pionifliKTu divku in ninenja mini-strstva /a kulturo sfjad.i j',l,isil(j fncj [noi/vode, za katerf Sf.' pla("uj{' *>% fliivck od piofncl.i |jrol/vofJov. IISK: DUO- I isk f.isopisov in revij, il.il. l/uWi.in.i UPA jvdomžalaTT ________ [prava trgovina za vas i OKNA IN VRATA LESNIREPROMATERIALI KUHINJSKI PULTI VELIKA IZBIRA LETEV ________LEPUENE PLOSČE ^^B REZAN LES STENSKE IN.STROPNE OBLOGE LAMINATNE TALNE OBLOGE VIJAKI IN SPONSKO OKOVJE ni RAzREfliiF Jesen v Napredkovih trgovina NAPREDEK Blagovnica VELE $ nove kolekcije oblačil za jesen in zimo priznanih blagovnih znamk: Mura, Labod, Gorenjska oblačila, Elkroj, Kroj, Rio, Trikon, Lisca, Henriette, Cesare H bogata ponudba pletenin in perila # kakovostna otroška oblačila v modnih barvah 41 velika izbira kompletov za dojenčke # vse za jesenske športne aktivnosti, športna oblačila, obutev, oprema za pohodništvo, planinarjenje, lov, ribolov itd. 41 modna jesenska \ obutev za vso družino NAPREDEK dobro ime med trgovci! Trgovina za mlade -ČEŠMINKA * SA ■ i - za vas dom in vrj - bogata izbira odej in posteljnega peril< ~ že sedaj lahko poskrl da bo vaš vrt spomladi vzcvetel v vsej bujnosti, v cvetličarni lahko izbirate v pestri ponudbi čebuljnic - drzna oblačila za mlade - jeans priznanih blagovnih znamk Casucci, American Legend, Lee, Oil Company, Wampum, Carrera, - program Nes Trgovina ZARJA v Mengšu Slovenska cesta 30 - nojvecja izbiro spodn|ega perila v Mengšu . oblačila za vso družino - NOVO oblačila za mlade -EED3y trgovini Zar ja TV VIDEO HI-CENTER, kjer vas pričakuje bogata izbira TV sprejemnikov, gla-sbenih stolpov, HI-FI komponen^ videorekorderjev, CD-playerjev7 avtoradijev in malih gospodinjskih aparatov priznanih svetovnih proizvajalcev