CELJSKI TEDNIK CELJE H. oktotM'a IM« — teto KKII — 91. 8t — OiNi« M 39 (đtel GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA PRVI LIKOF NA GOLTEH I Obe postaji največ- f žičnice v Jugoslaviji jrajeni. I ^loniaža sedežnice 8 Med ved jak. V perek so izvajalci del pri sdnji največjega relcreacij- centra pri nas na Gol- ji, skromno proslavili do- jdit^v zgornje postaje mč- To je torej prvi likof na olteh, kajti prvi 6b dogradi- li spodnje postaje, je bil v jlcovcu, Obe postaji sta do- ajeni, zaceli so že z monta- I naprav. Istočasno so kon- ili tudi z delom pri postav- mju nosilnih stebrov. Kot no izvedeli je na poti iz Ita- ie tudi že troje vagona;' z ečnimi in nasilnimi vrvmi, iradi velike teže tega tovo- 1, bodo morali ojačati vse stne mostove od Smartnega I Paki. kjer bodo vrvi pre- Sli z vagonov na avtomobli- « vlačilce pa vse do že- ivca. l'zporedino z deli pri glavni Snici so že začeli titdi z ontažo stebrov za sedežnioo I Medvedjak. Prav tako pa stavlja jo tudi razgledni olp na Medvedjaku. Čeprav je slabo vreme to ni stveno vplivalo na potek adbenih del, ki so bila itro razmejena, izvajalci še idno upajo, da bodo z de- m končali do roka. Tempo ia na tem razsežnem grad- Ku, ki sodi med pet naj- ičjih na področju celjskega traja, je hud. M tem pa ne moremo mi- 10 nera2nimljive sikromnoeti "estitorja, ki se vsaj dosle'} s težavo odloča za prepo- «bno propagando. Le tiste Tomne nalepke. J. SEVER MLADI IN ZK Vsako obdobje v našem burnem raz- voju, nosi s seboj svoja posebna obeležja, ki se kažejo v nasi praksi na najrazličnej- še načine, čas, ki ga živimo, je poln glo- bokih družbenih sprememb, pogojenih na eni strani z dejstvom, da je uresničevanje reformnih ciljev, že pripeljalo do tiste stopnje, ko so pozitivni rezultati vidni že na vsakem koraku. Povečana družbena aktivnost, hitrejše uresničevanje sprejetih načel, doslednejše odpravljanje pomanj- kljivosti in jasna stališča za naš nada.jnji razvoj, so pogojila, da se je tudi ugled Zveze komunistov med delovnimi IjiKimi zek) povečal. Povečan ugled naše avantgardne orga- nizacije pa se kaže tudi v konkretnih pozi- tivnih premikih, ki se odvijajo znotraj Zveze komimistov same. Spontani in rekli bi lahko množični vstopi mladih ljudi v Zvezo komunistov, ki izhajajo iz žeije in potrebe mladih, da še več kot doslej pri- spevajo k skupnemu napredku, so ne dvomno pomemben dejavnik, ki v osnovi kaže na bistvo vseh družbeno političnU-i ki ekonomskih procesov, ki se odvijajo pri nas. »Hočem postati komunist!« — besede, ki jih izrekajo mladi ljudje, ne pomenijo samo t^a, da žele stopiti v par- tijske vrste, temveč tudi to, da so p(ri-| pravljeni z vsem svojim mladostnim pole- tom, z vsemi svojimi mladimi močmi, pri- spevati k temu, da bi bil današnji dan lepši od včerajšnjega in jutri še lepši od današnjega. Množično sprejemanje miadih v ZK m kampanja, kakršnih smo bili vajeni v preteklosti, ko smo govorili o številkah. Danes nihče ne govori o tem toliko in to- liko jih moramo sprejeti, temveč samo ugotavljamo, koliko mladih ljudi je že vstopilo ter koliko jih t») željo še izraža. Z miadimi prihajajo tudi nove ideje, nove sile in nove možnosti, da še uspešneje zakorakamo po poti nadaljnjega razvoja. Mladi ne žele stati ob strani, kajti vedo, da je vrsta tudi na njih, da prispevajo svoje; z vstopom v ZK, pa si ustvarjajo možnosti, da delež svojega dela opravijo čim dosledneje. Več sto novih, predvsem mladih komu- nistov, na našem področju, ne pomeni samo številčne okrepitve partijskih vrs*. pomeni več, pomeni to, da postajamo vsi skupaj, večji, močnejši in pomembnejši, pomeni čvrsto pripravljenost vseh nas, da dosledno uresničimo težavne naloge na poti našega nadaljnjega uspešnega družbe- nega rawoja! B. STRMČNIK . V soboto popoldne je bil v dvorani Doma družbeno- političnih organizacij v Celju svečan sprejem nila- diticev iu mladink v članstvo Zveze komunistov. Sprejeli so 48 novili članov, predvsem predstavnikov mladine iz delovnih organizacij. Na sliki vidimo se- kretarja komiteja občinske organizacije v Cel.iti, tov. Emila Ro,jca, ki izroča novi članici partijsko knjižico. S. Kraigher o urbanizmu Četudi se je med obiskom v Ceaju, v četrtek, 10. (^obra, in obedom raastave urbani- stičnega načrta mesta Celja zanimal za številne urbani- stične rešitve ter je izrekel nekatere kritične pripombe, alasti kar tiče komunalnega prispevka, je predsednik ljud- ske skupščine Slovenije, Ser- gej Kraigher, dal podporo celjskemu stališču, da mora sprejeti urbanistični načrt po- start;i zakon za vse. Po pa hkrati pomeni, da ne more poslej nihče reševati svojih problemov po svoje, temveč samo v skladu s sprejeto ur- banistično zasnovo. Te bese- de so se predvsem nanašale na železnico, ki namerava na- mo urbanističnega načrta mo- dernizirati progo sko®i me- sto in ta dela. čeprav ne bo- do v skladu z urbanistič- nim načrtom, uveljaviti kot končna. Zanimiv je bil tudi predlog o čimprejšnji rešitvi Starega gradu. Po besedah tov. Krai- gherja je tretoa to turistifeo postojanko in zgodovinsko znamenitost mesta čim bolj približati ljudem. V tej zvezi je zlasti opozoril na možnost graditve žičnice, čeprav tudi potrebe po cesti ni zanikal. Obisk celjskega republiške- ga poslanca in hkrati pred- sednika sloveriske skupščine, Sergeja Kraigherja je izkori- stil tiidl urednik pred krat- kim izšle reprezentančne knji- ge o Celju, Stane Terčak, ki je gostu in njegovemu spremlje- valcu, članu izvršnega komi- teja OK ZKS, inž. Andreju Marincu. izročil to publika- cijo, ki govori o nastanku in razvoju mesta ob Savinji. Svoj obisk v Celju je tofv. Kraigher izkoristil še za raz- govor s predstavniki cinkar- ne in žične in prav tako za obisk študijske knjižnice. Na vprašanje, kdaj name- rava znova priti v Celje, je dejal, da že naslednje dni. Pri tem pa je rekel, da bi rad obiskal novo naselje na Hudinji in se tanikaj srečal z ljudmi. M. B. ponedeljek je predsednik Tito s soprogo in sprem- r|voni presenetil in razveselil občane Hrastnika. No- o nepričakovanem visokem obisku se je hitro u^Jivedela; ko je le-ta prispel v mesto, ga je že pri« ^akala velika množica. V Hrastniku se je predsed- ^ Tito v rudniški čakalnici pogova,rjal o zunanje ^ notranje političnih vprašanjih. Na gornjem po« •^^ttcu prizor s hrastniške železniške postaje. (Foto: SvabiČ) Šoštanj: S polsuhe na zeleno vejo ^ V Tovarni usnja Šoštanj 30.000 dinarjev plače — naj- prej nezaupnica, potem od- šlo:!) direktorja — za 100 mili- jonov starih dinarjev %»log izdelkov Zadnje izplaoiio 30.000 S din na zaiposlenega v Tovarni usnja SoStaaiJ (in še to iz ob- činskih rezerv), je bido nepo- sreden povod za odločsnejišo akcijo komunisitov v tovarni kot tudi celotjnega koleiktiva. da se razmere začno po neki logični poti sanirati. Kot smo že poročali v zadnji številiki, je zaradi kopičenja zalog iz- delkov neustrezne, ali boLje rečeno neidoče robe prišla tovarna us^nja v nezavidljiv poloižaj. Zaloge gotavih izdel- kov presegaijo 100 milijonov starih dinarijev. Splošna te- žavna situacija, v kakršni se je znašla usnjarska industri- ja je v TUŠ toliko slabša za- radi dodatnih težav okrog strokovnih kadrov. Ljudje v tovarni kot tudi izven nje so na to opozarjali, TOndar se ni (Dalje na 7 strani) Trbovlje: Poskusno obratovanje TE 9 v PROtiRAMU SO V TERMOELEKTRARNI PRED- VIDELI. DA BO ZAČELA NOVA TERMOELEKTRAR. NA POSKUSNO OBRATOVA- TI 13, OKTOBRA. Vsa dela, vključno s po- trebnimi preMtusi vred, so uspeili opr«b\'iti pred rokom tako. da je zadnji petek, to je 11. oktobra, že začela po- skusno obratovati. Ta teden pa bodo povečevali obremeaii- tev nove termoelektrarne ta- ko, da bo. če bodo potrebe po termoenergij'i. obratovala s polno močjo, to je 125 MW. Te dni bodo začeli tudi s e-tedenskian poskusnim obra- tovanjem, ki ga bodo nadzo- rovali poljski strokovnjaki. V drugi polovici novembra pa bo nova Termoelektrarna Tr- bovlje II začela redno obrato- vati, z napravami pa bodo takrat opravljali sami domači stroko-vnjaki. Termoelektrarna Trbovlje II je največja termoelektrar- na v naši republiki in ena iz- med največjih termoelektrarn v Jugoslaviji. Je Alojz Jakolin kradel kot sraka? Po vlomih v vagone v Čretu, odkrita tatinska dejavnost še v Cinkarni 0 Varnostni organi osvet- ljujejo mrežo tatvin, katere konec je segal v železniške vagone na celjski železniški postaji. Poleg blaga iz vago- nov bi naj kradli tudi stvacni v cinkarni. 9 Alojz Jakolin, doma z Otoka v Celju je osumljen, da je med drugim ukradel tudi Slavku Vizjaku iz Celja nov avtomobil. Z njim je ba- je iz cinkarne vozil ukraden baker, bakreni prah, kable in gradbeni material. Kot kaiže se afera s tatvi- nami na tovorni postaji v čretu še ne bo polegla, saj so organi celjske javne var- nosti odkrili, da so diairti te sliupine kradli tudi v Cinika^ n!. Za največ dejanj je osum- ^an Mojz Jakoliin, donia « Otoka v Celju. Zanj sumijo, da je ukradel tudi nov avto- mobil znamke škoda, last Slavka Vizjaka z Mariborske ceste v Celju. Vizjafk je svoj novi avtomobil dal prebarvati v Domžalaii, nekaj dni zatem pa mu ga je neznanec ukra- del. To bi naj bil po doseda- njih ugotovitvah Jakolin, ki je s svojim avtomobilom imel karambol. S svojega avtomo- bila je baje nato pritrdil re- gistrske tablice na Vizjsdcove- ga in se tako veselo in mimo prevažal skoraj leto dni. Ko mu je zaradi premajhne nege odpovedal motor, ga je za- menjali z ukradenim, na kate- rega je laično vdelal številke svojega je. Kot kaže je J«&olin kradel vie, do Cesar je prišel dn kar j« hiia ssanj d&i tsa nj^vd ^ tinske tovariše trenutno upo- rabno. Tako sumijo, da je v Cinkarni ukradel večjo količi- no bakra, bakrenega prahu, elektromotor, električne ka- ble, strešne žlebove, pocinka- no pločevino, kositer, luiči »a fluorescenčno razsvetljavo ter opeko. Vse te predmete bi naj prevažal z ukradenim av- tomobilom. Svojega je razre- za! na dele in jih nato zako- pal na vrtu v Predelu 11, kjer živi njegova mati. Preiskava je v teku. -ez Rokomet: Zmaga in poraz Po zmagi na domačem igri- §6u v srečanju z Borct/n 23:10, so celjski rokometaši v nadaTjevsaiiju prvenstvenega tekmovanja v zvemi ligi do- živeli v Zagiebu svoj peti po- raz. Tekma med njinii ;.n Modveščakom ©e je fcondada z rezultatom 20:12 za domačine, polčas 11:7. Po tem kolu so Celjani de- veti z osmimi točkamii. V na- slednjem kolu bodo doma go- sfcitli ©ki.po Zagreba, ki je tre- nutno na tretjem mesto.. Moskovsko sodišče je ob- sodilo skupino sovjetskih dr- žavljanov, ki so pred Krem- Ijem demonstrirali proti za- sedbi ČSSR, z nekaj leti iz- gnanstva ali zapora. Obtož- nica je krivcem med drugim očitala, da so kalili javni red in onemogočali tujim turi- stom, da bi si ogledovali kremeljske znamenitosti... Francoz Cassin je prejel No- belovo nagrado za mir. Pred dvajsetimi leti je bil eden izmed tvorcev deklaracije OZN o človeških pravicah, ki vsebuje itzvišena načela o pra- vicah in dostojanstvu člove- ka. Toda praksa po svetu je marsikje prav nasprotna. Za- to se kritik dnevnika »Le Monde« sprašuje, ali ne bi bilo bolj. umestno, če bi ■ Ca- ssinii podelili Nobelovo na- grado za literaturo . . . Svetov- ne olimpijske igre v mehiš- kem glavnem mestu so se vendarle začele slovesno in v miru kljub silovitim nere- dom v zadnjih dheh. Mehiš- ki topničarfi so med drugim streljali s slepimi naboji,' medtem ko so bili v primer- ni oddaljenosti od stadiona skriti mehiški vojaki s stroj- nicami in puškami, ki pa ni- so streljali. Imeli pa so os- tre naboje — za vsak pri- mer ... Na pogajanjih v Kremi j u je Brežnjev baje za- hteva! od Dubčka, čemika in Hnsu'ca. naj bi čimprej ure- dili prezimovališča za sovjet- ske vojake; ki bodo čez zi- mo — in kako dolgo še? — ostali v ĆSSR. Diibček je go- iH)ril, da še za češkoslovaško armado ni dovolj r>ojašnic. »Jo bomo pa premestili na sovjetsko-kitajsko mejo,« je posjuehljivo odvrnil Bre- žnjev .. . Perujskega predsed- nika Belaundeja so sredi no- či prebudili vojaki, ko so ge- nerali izvedli državni udar. Ko so ga vojaki peljali iz predsedniške palače, je Be- launde zavpit ljudem, ki so se zbrali pred palačo: »To so izdajalci domovine!« Izdajal- ci so ga brez ceremonij pe- ljali 7ia letališče in ga posa- dili na prvo letalo, ki je od- letelo v Buenos Aires . . . Minilo je leto dni od nasil- ne smrti retX)lucionarja Che Guevare. Takrat je dnevnik »Neto York Times« zapisal, da je z njeaovo smrtjo po- kopan mit o revoluciji, čas se je nekoliko zmotil. Mit se je takrat šele rodil. . . „te bi bila vojna.. Pred sprejetjem novega zakona o narodni obrambi — Vsakdo izmed nas ima pravice in dolžnosti v obrambi svobode in neokr- njenosti naše domovine! »Smisel našr zasnove vseljudskega odpora na- padalcu je predvsem v tem, da celotno struk- turo družbe: državlja- ne, delovne organiza- cije, družbenopolitične skupnosti, skratka sploh vso družbeno skupnost usi>osobimo, da bi lah- ko zadala udarce po ži- vi sovražni moči in nje- nih materialnih sredst- vih ...« Te besede tovariša Tita ve- ljajo za vse primere in oko- liščine, naj bo to v splošni, lokalni, omejeni ali atomski vojni. V vseh okoliščinah, ka- tere bi nam napadalec vsilil, bi moral biti pripravljen vsak delovni človek, vsaka delovna organizacija, vsaka vas in me- sto in vse družbeno-politične skupnosti, da se organizacij- sko in materialno lahko up- ro napadalcu in vodijo obo- roženi odpor. Ta želja pre- veva vse naše ljudi, ko v zad- njem času razpravljajo o vse- Ijudskem odporu proti sleher- nemu napadalcu. Novi zakon o narodni ob- rambi in vojaški obveznosti daje temu polno pobud. V obr"-'ožitvi tega zakona naj- demo v glavnem eno in isto misel: novi zakon o narodni obrambi in vojaški obvezno- sti se še bolj kot doslej us- klaja z našim samoupravnim družbenim sistemom in za- snovo splošno ljudske obram- bne vojne. Kar je bistveno v tem us- klajanju s samoupravnim sistemom, je želja, da sle- herni državl,jan in sleher- na družbeno-politična skup- nost uresniči svoje pra\ice in dolžnosti v obrambi svo- bode, neod\isnos(i in ne- okrnjenosti socialistične Jugoslavije. Skrb za pripravljenost de- žele in za krepitev narodne obrambe ni in ne more biti izključno stvar, ki spada v pristojnost države. Za to, ^e rečeno v obrazložitvi zakona o narodni obrambi, mora skrbeti vsak naš državljan, delovna organizacija, republi- ka in zveza. Saj je naša dr- žava sestavni del samouprav- nega mehanizma, ki temelji na odločanju in sporazume- vanju delovnih ljudi po celi vrsti samoupravnih teles. In kil gre za narodno obrambo in krepitev odpornih moči naše dežele, mora to biti skrb vsake enote te naše sa- moupravne in demokratske družbe. Če bi prišlo do na- pada na našo državo, pa bo- di od katere koli strani, mi ne bomo branili državo kot državo, temveč nedotakljivost njenih me.ja in lastno pot, po kateri gremo v našem socia- lističnem samoupranem raz- voju. Zatorej mora biti skrb za narodno obrambo tako skrb vsakega i>osameznika, vsake naše enote, obenem pa skupna skrb vseh državljanov naše dežele. Na<5rt zakona o narodni ob- rambi predvideva, kako je mogoče najbolj učinkovito braniti našo svobodo in neod- visnost, če bi ta bila ogrože- na. Ta način, ta zasnova, je splošno ljudska obrambena vojna, v kateri bi bila vseljud- ska oborožena borba glavna oblika odpora, jugoslovanska ljudska armada pa eden od odiučujoćih faktorjev za us- pešno vodenje te borbe. V sklopu take zasnove splo- šno ljudske obrambene voj- ne novi zakon določa mesto, vlogo in dolžnosti delo-\me or- ganizacije, občine, širše po- krajine in republike v krepit- vi njenih sposobnosti v mir- nem razdobju, kakor tudi v reševanju tistih nalog, ki bi se pojavile neposredno v voj- ni, obenem z oboroženo bor- bo za neposrednejšo obram- bo prebivalstva, materialnih dobrin in ozemlja. V to so zajete tudi vse potrebne služ- be civilne zaščite in razpola- ganje z oboroženimi enota- mi — vodi, četami, bataljoni in večjimi oboroženimi for- macijami. % Brez tako uresničene zamisli, začenši z delovnim človekom in družbeno-politič- nimi skupnostmi, ni mogoče uspešno realizirati vseh u- krepov za ojačanje naše na- rodne obrambe, kakor ne us- isno vodenje oborožene bor- be v primeru vojne. V tem je tudi tisto bistveno, kar vsebuje novi zakon o na- rodni obrambi. D. BO.TANIĆ Pogled na londoni^o avtomobilsko razstavo, ki so jo odprli včeraj v Earls Courtu. Letos je razstavljenih več kot 70 modelov iz 14 držav, med katerimi je tudi Turčijaj ki letos razstavlja prvič. Telefoto: lipi TELEGRAMI CAPE kennedy — v petek so isistreiili v tir oicrog zem'je vesolj- sko ladjo »Apollo« s tremi astro- navti. Po piogramu naj bi »Apol- lo« krožil enajst dni po tej poti. C(; bo šlo vse po sreči, bo pri- lioanje leto človek pristal na Me- secu. Le tega ne vedo, ali bo prvi Rus ali Američan. WASHINGTON — Po razgovoru med predsednikom Jolinsonom in ameriškim veleposlanUcom v Beo- gradu so objavili lole uradno spo- ročilo: »Predsednik je omenil na- šo dolgo tradicijo pomoči Jugosla- viji in izrazil občudovanje do ju- goslovanskega ljudstva in njeg^ove privrženosti svobodi. Predsednik je nedvoumno povedal, da nenehno z zanimanjem spremlja neodvisnost, suverenost in ekonomski razvoj te države.« PRAGA — Sindikalni odbor ve- like praške tovarne OKD je ozaia- čil »namerne napade« tiska varšav- ske peterice na državne in partij- ske voditelje CSSR kot kršitev mo- skovskih sporazumov. NEW yOBK — Generalni sekre- tar V Tant je posal pisma vladam štirih velesil — ZDA, ZSSR, Fran- cije in Velike Britanije - - s pozi- vcvm, naj bi ste sestali najvišji vo- ditelji teh držav in se pogovorili o najbolj perečih svetovnih prob- lemih. tedenski zunanjepolitični pregled ČSSR v OZN Na dnevni red jesenskega zasedanja generalne skupšči- ne OZN niso postavili tako imenovanega češkoslovaške- ga vprašanja. Novi češkoslova- ški delegat v OZN je sam za- hteval, naj tega vprašanja ne obravnavajo, Zahod pa je tu- di izračunal, da .je bolje, če tega vpra.šanja ne postavlja na dnevni retl. Kljub temu je okupacija ČSSR prisotna v govorih sko- raj vseh delegatov. Najsi je CSSR na dnevnem redu ali ne, je za vse, posebno sred,- nje in male države, opomin, številni govorniki se ne ome- jujejo samo na obsodl>o oku- pacije. V svojih razmišljanjih in zaključkih gretlo dalje: ugotavljajo, kakšne posledice utegne imeti za odnose med narodi teptanje suverenosti miroljubne in socialistične države prav po tistih drža- vah, ki se imajo za sociali- stične in miroljubne. Med drugimi delegati je v generalni debati govoril tudi naš državni sekretar za zu- nanje zadeve Marko Nikezič, ki je omenil vojno v Vietna- j mu, napetost na Srednjem I \zhodu in oboroženo interven- cijo v CSSR kot tista žarišča spopadov, ki ogrožajo same temelje mednarodnega reda. j Marko Nikezič je temeljito razčlenil pomen teh dogokov — predvsem nedavnih v CS- SR— za odnose med država- mi in narodi. Svet ne more večno ostati razdeljen med Vzhodom in Zahotlom, je de- jal Nikezič, na svet super sil, katerih trenja bi vodila svet do roba vojne in obsoja- la druge narode na podreje- nost. Tisti, ki zagovarjajo blokovsko razdelitev, vidijo v njej stalno rešitev in do- povedujejo malim in sred- n.jim narodom, da brez član- stva v enem ali drugem blo- ku ne bi bile varne. Toda prav blokovski .si.stem jih na,)bolj ogroža. Nikezič je tudi odločno na- stopil proti tako imenovani teoriji o »pogojni suvereno- nosti« oziroma suverenosti, ki bi bila podrejena nekim »viš- jim interesom« bodisi soci- alizma ali kake druge ideolo- gije. Samo enakopravno sode- lovanje vseh držav, velikih in malih, lahko zagotovi tra- jen mir. Podobne misli so izrekli tu- di drugi delegati. Med nji- mi je bil belgijski delegat, ki je poudaril, da Evropa noče biti razdeljena na interesne sfere, ampak hoče postati ob- močje, v katerem vsi nariHli in države enakopravno soomembna in odgovor- na dela za družbeni, ekonomski, politični, kulturni in humanistični razvoj. f ■ SESTAV STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI se le počasi spreminja: zato bo treba p>osi>ešiti delo, da bi vplival na miselnost, odločitve in ukrepe delovnih skup- nosti, da čimprej le dobimo ustrezne skupine strokov- nih in vodUnih delavcev. V ospredju mora biti naloga za dosego take izobrazbene ravni, ki jo bo zahteval naš nadaljnji razvoj. Pri tem pa ne smemo misliti samo na reševanje, ki ga zdaj že zadovoljivo opravlja visoko in delno strokovno šolstvo. Bistvene odločitve potekajo slede tega že v srednji šoli: prek temeljnih izobraževal- nih skupnosti bodo morale delovne organizacije in ob- činske skupščine zavzeti predvsem odgovornejši odnos Slede štii>endjranja in kreditiranja dijaške mladine. Po novem proste cene "fvi zakon o družbeni kontroli o katerem razpravlja zvezna *iP^ina, pomeni po sodbi stro- J^jakov pomembno potrditev us- ^li^s uresničevanja gospodarske ?^e, ne glede na to, da se na "^i poti začasno kažejo tudi ne- '^'«''6 težave. ."'jstvo, da ta zakonska odred- * »mogoča, da se za več kotSC^o ^(strijskih in drugih proizvodov Jfjsujejo proste cene, nedvomno kako se je že utrdila po- in povpraševanje na doma- tržišču, kot posledica ena- Jrj^ftie proizvodnje, vpliva sve- trga in drugih dejavni- ^"KZ »ZAMRZNJENIH« CEN k? novem zakonu kontrole dn ^'znjenih« cen sploh več ni, za majhno število proizvo- 1^, katerih cene se &e admini- j^ivno odrejajo. Proizvajalcem ti^^'^reč dana možnost, da v ok- •,w*omic in v dogovoru s po- odločajo o spremem- 'i)t^' ki so določene z re- • Za nove proizvode je prav l^omogoč-eno, da se jim cene ' w 'Oblikujejo, tako da bo ime. lij*"fttrola v prihodnje bolj zna- K rovan j a«, intervencija pa V)k^videna le v primerih resnih "J na tržišču. \UXi.\ OBČINE občine glede politike cen ^, *e bol-j v ospredje. V njeni '!|^i'"osti so cene osnovnih ii- \ " proizvodov, storitev in ti- *tij Proizvodov, od katerih je živ- raven prebivalcev najbolj zaradi takega položaja bo- do občine pogosteje prišle pod udarec kritike, včaajh opravičeno, včasih ne, kar terja novo kadrov- sko okrepitev teh služb. Primer z nenehno podražitvijo storitev ka. že, da bi morali pristojni organi v občirKih na zboru volivcev po- svetiti vec: pozornosti razlagi ne- katerih načel ekonomske politike, da ne bi potem izključno nanje »letele« kritike. Potrošniki namreč pogosto za- merijo »občinskim možem«, da po- dražujejo promet in nekatere dru- ga storitve. Pri tem pa pozablja- mo, da smo šli v gospodarsko re- formo z namenom, da vse dejav- nosti naredimo rentabilne, da sta- narine nazadnje vendar postanejo ekonomske in da komunalna in storitvena podjetja počasi posta- vimo na trdne temelje. ZAUPANJE v OBČINE Če v primerih različnih storitev lEhko rečeaTO, da so občine v glavnem »nedolžno krive«, pa za- deva z maloprodajnimi cenami mesa terja, da posamezne občine pridejo do določenih izkušenj. Su- ša je zmanjšala pridelek krmil, zato so živinorejci pohiteli, da se rešijo živine. Zaradi tega so se začele odkupne cene naglo zniže- vati in v nekaterih krajih so pro- dajali živino skoraj zastonj. Bilo bi logično, da so se zsnižale tudi cene mesa y nadrobni prodaji, /aradi večje potrošnje. Vendar se to nI zgodilo, zato so nekatere re- publike, kot je Srbija, znova vpe- ljale administrativno kontrolo cen, da bi tako uskladile cene odkupa in prodajne cene mesa. Novi za- kon pa daje komunam polno za- upanje, predvsem pa si obeta od njih največje sodelovanje na pod- ročju cen. M, S. Predsednik republike tovariš Tito je v petek zvečer po obisku na Mirni, v Mokronogu in na Vrhu nad Mokronogom prišel na polšji lov v Mirno dolino pod pobočja Radulje na Dolenjskem. Na sliki: predsedni- kova lovska druščina, v kateri so bili tudi tovarišica Jovanka Broz, tovariš Kardelj s soprogo Pepeo. Ivan Maček, Franc Popit, Franček Mirtič in predstavniki družbeno-političnega življenja iz Trebnjega, je ob ta- bornem ognju pred gozdarsko kočo ob potočku Lipov- cu med čakanjem na prvi obhod pasti pekla kostanj, ga zalivala s cvičkom in pridno pela ter kramljala (Foto; M. Moškon) Škripci zaradi zaostajanja splošne porabe Posebna komisija republiške skupščine pregleduje prijavljene potrebe in razpoložljiva sredstva — Vedno bolj se kaže potreba po moderno urejeni finančni in davčni službi Naj si priznamo ali ne, zgo- dilo se je tisto, kar se je prej ali slej zg'oditi moralo: prišli smo v škripce zaradi zaosta- janja na nekaterih področjih splošne porabe. Stiske so z denarjem na področju izobra- ževanja in vzgoje, pokojnin nikakor ne moremo spraviti v sklad z rastjo življenjskih stroškov in odpraviti razlike med starimi in novimi upo- kojenci. Zdaj se ix)javlja še vprašanje narodne obrambe, ki terja tudi svoj denar, da o otroškem varstvu in še o drugih zadevah niti ne govo- rimo. Vse naše oči so bile obrnjene bolj v osebne do- hodke in osebni standard, pri tem pa je splošni standard zaostajal in zdaj je nap>očil čas, da se nesorazmerij resno lotimo. To je zdaj tudi osrednja za- deva, o kateri razpravljajo v republiški skupščini. Vpraša- nje je seveda, kako najti re- šitev. Eno je gotovo: gospo- darstvu ni mogoče nalagati novih bremen, saj tudi letos kljub vsem zagotovilom ugo- tavljajo, da so se obremeni- tve gospodarstva povečale in da je njegov delež v delitvi narodnega dohodka spet manj- ši. Gospodarstva pa seveda brez denarja ni mogoče mo- dernizirati, od tega pa je od- visna nadaljnja rast tudi stan- darda. Ena izmed rešitev je v še večji raciot>alizaciji gospo- darjenja vseh tistih, ki so udeleženi v splošni porabi, iai to od proračunov do vseh mo- gočih institucij. To pa je le ena plat, kajti npr. za iaobra- ževarvje in vzgojo je treba do- datna sredstva. Zato so trije 2ft)ori republi- ške skupščine (republiški, go- spodarski in organizacijskio- fholitični) ustanovili skupno komisijo, ki je pretekli teden pregledovala, kje so možnosti, da bi staknili oba konoa. Ko- misija je pripravila predlog izhodišč za oblikovanje do- hodkov in kritje potreb sploš- ne porabe v prihodnjem letu. Vse pa kaže, da bo treba del- no omejiti osebno porabo in iščejo možnosti, kako bi zbra- li sredstva v njej. Nekateri pa že opozarjajo, da je to dvo- rezno in da bo to pritisnilo na povečanje osebnih dohodkov, kar pa bi navsezadnje spet pomenilo zmanjšanje skladov gospodarskih organizacij. Pri vsem tem pa je nekaj vendar- le res: bremena namreč niso enakomerno razdeljena. Naj- lažje je pritisniti tist^a, ka- terega dohodek je zapisan otrebna dobro organizi- rana davčna in finančna služ- ba, ki ju pa pri nas nimamo. Naj bo kakorkoli že. komi- sija nima lahke naloge. Pred njo so rai^mjene potrebe po- sameznih področij in te zdaj pregledujejo, če so namreč res tiudi realne. Hkrati pa bo morala te potrebe soočiti z razpoložljivimi sredstvi ter poiskati tiidi nove vire z^nje. Rezultat njenega dela bo za- pisan v izhodiščih za obliko- vanje dohodkov in kritje po- treb splošne porabe. To pa bo treba kmalu opraviti, da ne bomo spet zadnje dni v letu ali pa celo kar v prihodnjem letu sprejemali odločitve v skupščini in bi se spet tako mudilo, da bi marsikatero po- membno odločitev sprejeli v naglici, pa bi jo morali nato popravljati. V. J. Italija še vedno na prvem mestu Pri izvozu in pri uvozu bla- ga iz oz. v našo državo je le- tos Italija .še vedno na prvem mestu, medtem ko je Zahod- na Nemčija glede uvoza na- šega bla^ na 2. mestu. — Ju- lija se je izvoz iz SRS moč- no povečal, a še vedno je vrednost izvoženega blaga za 7 letošnjih mesecev za 3 od- stotke manjša od lanske v en.akem času. Lahko bi bil »jugoslovanski vic« Dogaja se v 21. stoletju. Di- rektor tovarne je dejal delav- cem: »Od prihodnjega meseca bo naše podjetje popolnoma av- tomatizirano. Delali bodo sa- mo elektronski možgani. To- da, nobenega ne bomo odpu- stili, prejemali boste plače, delali pa boste ob sredah od 10. do 10.30.« Vse je bik) tiho. Nenado- ma je neki glas vprašal: »Ali vsako sredo?« PO LJUBLJANSKEM DNEVNIKU ■— Včeraj je trajal naš proizvodni sestanek kar polnih o,sem ur ... — Ni mogoče! Daj, ponovi mi v nekaj sekun- dah, o čem ste govorili... (Karikatura iz JEŽA) Kmetijski nasveti Zdravstvena pomoč živini v t«m, preprostentu bralcu namenjenemu sestavku, seveda ni namen pisati o množici sodobnih zdravil, ki jih pozna živinozdravstvo, marveč o nekaterih domačih zdravilih, za katere mora vedeti živinorejec, da mu ni treba za vsak primer klicati živinozdravnika. I Laneno seme ali olje je znano izvrstno zdravilo proti črevesnim ali želodčnim obolenjem, razen tega pa ga uporabljamo tudi za obloge in premaze zunanjih delov živali. Za sušenje ran se obnese zmleto živalsko ali rast- linsko oglje, čreslovina ali tanin pa za posipanje krvave- čih ran in vlažnih izpuščajev. Cinkova mast je splošno »nan premaz; proti oteklinam in ranam, ki se slabo ce- lijo, pa zaleže galun. Terpentinovo olje uporabljamo masažo. ' če ima žival slabo prebavo in nerada je, ji lahko po- magamo s soljo. Živinske ali grenke soli lahko damo veliki živali do 50 dkg. Ricinovo olje uporabljamo za či- ščenje črevesja, za zapiranje pa tanin ali čreslovino. ■ Za zdravljenje različnih črevesnih in .jetrnih zaje- dalskih bolezni je znanih precej zdravil. V Sloveniji oce- njujejo, da je več kot polovica goveda okuženega z met- Ijavostjo, ki se s pašo hitro širi. Bolezen zatiramo s pri- pravki kot protLunetilj in orvomor, preprečujemo pa tako, da six>mladi travnike in pašnike škropimo z raztopino modre galice, ki imičuje posrednika bolezni — polža mla- karja. Zahvaljujoč se novim pripravkom, zlasti neguvonu, smo ogrčavost, ki jo povzroči zolj ali bezljava muha, že precej omejili. Trakuljavost preganjamo z modro galico ali zdravilom mansonilom, nalezljive li.šaje z defungitom in fungomoorom, gliste pa z rjavordečim praškom — kamalom. I Vsak dober živinorejec si bo preskrbel vsaj nekaj najvažnejših zdravil in razkužil, da bodo vedno pri roki, če bodo potrebna. Za težje primere je seveda potrebno poklicati živinozdravnika, ki ima na voljo tudi druga zdravila in jih zna uporabljata. Inž. M. L. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK-- vsak četrtek 60.000 izvodov! 3 NAMESTO VAS SMO OBISKALI NAŠE FANTE, KI SO TA ALI PREJŠNJI MESEC STOPILI V VRSTE JLA Lepo je pri nas biti vojak oliko se naša skupnost prizadeva, da svojo armado čimbolj pripravi in opremi in izsoljša standard nje- nih pripadnikov, ve vsak Jugoslo- van. In sleherni delovni človek na- še domovine se zaveda, kako potrebne so da- jatve za armado; jasno mu je, da mora biti njego\a armada sleherni trenutek pripravljena za morebitni sovražni napad. Mladeniči, ki so v zadnjih letih služili svoj rok, dobro vedo, kako je naša armada opremljena, in vedo tudi, kaj vse je bilo narejeno, da se poboljša osebni standard njenih pripadnikov. Zato tokrat o tem ne bomo govorili, kakor tu- di ne o nadzvočnih leta- lih, ne o tankih, ki lah- ko vozijo na kopnem in po vodi, ne o kopačih ro- vov, ki zamenjajo delo nekaj sto vojakov, ne o raketah. In tudi ne o co- patah, vojaških pidža- mah, o kravati, nizkih čevljih in podobnem ... Pač pa bomo na kratko spregovorili o tistem, kar se imenuje družbeni, sku- pni standard naših voja- kov, za katerega je naša skupnost veliko naredila in kar lahko vidimo v sleherni naši vojašnici. Moderno m udobno Obiskali smo enoto, ka- teri poveljuje tov. Alojz Gabrovec. Videli smo polno novega, pravzaprav je vse novo in vojašnica je bolj podobna lepo u- rejeni - zdravstveni usta^ novi kot voja.šnici. Po običajnem prever- janju so se vhodna vrata pred nami avtomatsko odprla in stopili smo na prostrsno asfaltirano dvo- rišče, ki je bilo podobno ma-njši letalski pisti. Z dvorišča se med ozelene- limi drevoredi vijugajo ozke steze, ki peljejo do paviljonov — vojaških bi- vališč. Najprej smo obiskali kuhinjo, saj je prav ku- hinja najboljše spričeva- lo, kakšno je življenje v vojašnici. Brez pretirava- nja lahko rečemo, da bi bil take kuhinje z njeno o- premo, redom in natanč- nostjo vesel tudi najele- gantnejši hotel v naši de- želi. Isto je z jedilnico, kjer se vojaki hranijo po sistemu samopostrežbe. Vse je vzorno urejeno, vse skrajno čisto. Vojak, ki iz ' enega ali drugega \'zroka zamudi kosilo, je laliko brez skrbi: njegov obrok ga čaka v poseb- nem parnem kotlu in jed ničesar ni izgubila na kvaliteti in okusu, tudi je ni treba segreti. Iz kuhinje smo zavili v servis za obleko in pe- rilo, ki sestoji iz pralni- ce, likalnice, kemične či- stilnice in delavndce za popravila. Našli smo le nekaj delavcev, kajti vse delo je avtomatizirano. Ko vojak izroči servisu osebno in posteljno peri- lo, ima edino skrb, da ga gre iskat, ko je oprano, zlikano in zakrpano. Stanovanja kot v hotelu v stji-novanjskih ob- jektih je nemara največ novosti, zlasti za tistega, ki je služil vojaški rok pred nekaj leti. Vojaška pravila določa- jo, da mora biti v spal- nicah na enega vojaka 15 kubičnili metrov zraka. V teh spalnicah spi le od 8 do 10 vojakov in kjer postelje niso v »nadstro- pja«, ima vsak vojak dva- krat več zraka. Postelje z žičnato mrežo in blazi- nami so bile pokrite z belimi rjuhami, odeja pa pregrnjena na zadnji stra- nici postelje, da se zrači. Ob vsaki postelji stoji lič- na omarica, v kateri ima vojak svoje osebne drob- narije. Nobena omarica ni bila zaklenjena. Ni jih treba več zaklepati, kot je to bilo včasih, so nam povedali. Vse je varno in osebnih stvari se nihče ne dotika. Če včasih sta- rešina pogleda v omari- co, je to le zaradi kontro- le, če je VSe urejeno in f'isto. Na hodnikih tudi ni več običajnega prizora iz vo- jašnice: ni stojal za orož- je, ne obešalnikov za pla- šče in drugo opremo. Hodniki so povsem prazni in le požarni, ki hodi sem in tja, nas še spom- ni, da smo v vojašnici. Vsak vojak ima omaro, v kateri hrani svojo ose- bno vojaško opremo- in orožje. Tudi skupna obo- rožitev je na dosegi jaj, toda v pK>sebnem prosto- ru. V umivalnicah in ko- palnicah, kjer pride na vsake tri vojake ena pipa ali tuš, je zmeraj topla in mrzla voda. V stenah umivalnice so ogledala in vtičnice za britje z elek- tričnimi aparati. Za tiste, ki se brijejo z navadnimi aparati, je ogledalo nad pipo. Pred kopalnico je prostor, kjer se vojak sleče, gre pod tuš, nato pa v drug prostor ,kjer ga čaka čisto perilo. Vo- jaki se kopljejo dvakrat na teden, tisti, ki imajo bolj umazano delo, pa tu- di večkrat. Učilnice so prostorne; če je treba, se ena pregradi s premično steno v dve ali tri. V vsaki je nekaj umetniških slik, premična tabla, radio in televizor. Vsa druga učila prinaša- jo v učilnico sproti, us- trezno snovi predavanja. »Nismo se nadejali . . .« Obiskali smo še druge objekte v vojašnici: voja- .ški klub, ambulanto, de- lavnice, sprehajališča. Vse izredno lepo in udobno urejeno. Na koncu smo skupini vojakov zastavili še vprašanje: Kako se počutite v tem pravcatem vojaškem me- stecu?« Odgovor je bil po voja- ško kratek in jedrnat: »Nismo se nadejali, da je za vojake tako poskrb- ljeno. Zatorej nas sploh ni treba vprašati, kako se počutimo. Sleherni nas se bo iz življenja, kot ga živimo tukaj, marsikaj naučil, kar mu bo pozne- je koristilo.« Nazadnje je še eden re- kel na pol za šalo, na pol za res: »Strašansko je dela z urejevanjem in sploh s splošnim redom, tako z osebnim kot s skupnim. Red pa od nas strogo za- htevajo.« ■ Razumeli smo te fan- te. Kajti doma so vse to opravljale mame, sestre ali žene. Tukaj pa morajo za vse poskrbeti sami- Pa ' nič zato — v življenju jim bo še kako koristilo, kot BO sami rekli. V modernih umivalnicah s toplo in mrzlo vodo se vojaki vsak dan umivajo in masirajo do pasu (slika desno zgoraj). Medtem pa četni starešina skrbno pi*e- gleda vojaške spalnice, kjer je zaradi drugačnega načina postiljanja zdaj manj »zaguljeno« pa zato bolj zračno, svetlo in predvsem čisto (slika de- sno). Vojaški kuharji so razen starešin osrednje osebnosti vojaškega življe- nja: delo v supermoder- nih kuhinjah jim je zelo olajšano (slika levo). Kako gre našim fantom? Jesen je. Kot vsako leto so tudi v tem In prejšnjem mesecu odšli vojaški obvezni- ki na odslužitev roka. Mnogo jih je ostalo kar blizu domačih krajev, nekaj jih je ocj. potovalo v sosedne republike. Pridno se oglašajo svojim dragim domov: materam in očetom, bratom in sestram, pa seveda tudi dekletom. Vsak teden pričakujejo po- što od doma; domači časnik jih razvedri in prinese vzdušje njim znanih krajev in drobnih novic, ki poživljajo sicer zanimivo in napeto življenje, ki teče v vojašnicah od jutra do večera po točno določenem urniku . . . Jesen je. Mame so v skrbeh, ali fanta morda ne zebe, če se ne bo prehladil, če ima dovolj hrane in toplo obutev . . . Oče se muza v brke, ko prebira fantova pisma - kje so časi, ko je on »vse to že sam skusil, pa še veliko teže je bilo . . .« Bratci in sestrice sprašujejo, kdaj bo poslal »nji- hov vojak« prve fotografije v novi oble- ki ... Je res: nekaj skrbi je v sleherni dru- žini, kako gre.njihovemu fantu pri vojakih, Zato stopite z nami, dragi bralci in bralke, pa nenapovedani obiščimo eno iz- med naših sodobnih vojašnic, ki je zdaj drugi dom našega mladega vojaka. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK'vsak četrtek 60000 izvodov! 4 MALA ANKETA BESEDA O ŠPORTU Celje je že pred leti, zlasti zaradi sUno razgibanega .portnega in telesnovzgojnega življenja, zaslovelo kot me- športa in športnikov. Pisana in množična dejavnost v piskih telovadnicah in šolskih športnih društvih, zatem v pgrtizanu, specializiranih športnih organizacijah in dru- god pa rojeva tudi številne probleme in naloge. In prav pa to vprašanje smo postavili našo malo anketo. Tako so g najvažnejših problemih v organizacijah oziroma na jportnih delovnih mestih odgovarjali: Karel Jug. svetova- lec pri zavodu za prosvetno pedagoško službo, Marjan j^opitar, tehnični vodja atletskega društva Kladivar, Jo- žica Praznik, računovodkinja pri občinski zvezi za telesno kulturo, Tine Veber kot predstavnik telesnovzgojne in jportne organizacije v štorah ter Tone Goršič. trener celj- jjcih rokometašev, članov zvezne lige. KAREL JUG — če govo- rim za problematiko šolske telesne v7jgoje, potem najbolj pogrešamo pokrite prostore v osnovnih in poklicnih šolah. Ker teh prostorov ni, trpi pouk telesne vzgoje. Prav ta- ko bi morali dobiti pokriti plavalni bazen kot učni pro- stor za učenje plavanja. Pla- valna nepismenost je preve- lika, saj 40 odstotkov učen- cev petih raaredov osnovnih šol v celjski občini ne zna plavati. MAPvJAN KOPITAR — SkO- (vse leto, 2dastl pa zdaj, jedalje bolj občutimo, da je tekmovalni sistem pre- razvejan in zato, vsaj za predrag. Smo edina or- pnizacija v državi, ki sode- ttje z vsemi štarriflrni ©kipa- jB v finalu ekipnega prven- Itra države v atletiki. Ne iprašajte, koliko to stane! |»v tako imamo precejšnje »zave z vsklajevasnjeim šol- tih abvemosti z delom, tre- jlDgi in tekmovanji v šiport- organizacijl. JOŽICA Pfl-4ZNIK — Kot vodija računovodsitoiii poslov za mnoge športne in telesno- vagojne oo^anizaoije vadim, da imajo prenekat«ra društva ve- Uke težave zaradi načisia ia- plačevanja dotacije iz občin- skega sklada za telesno kul- turo. Ta sredstva dotekajo po dvanajstinah, torej vsak me- sec; v življenju organizacije pa je tako, da so določena obdobja izresdno zahtevm, dru- ga pa manj. To zaradi tek- movanj In s tem zaradi fi- nan(6niih sredstev. TINE VEBER — čJetudi se It moremo potožiti, da ima- lo premalo športaiih objek- ^, bomo navzlic temu že v ^kem prisiljeni spreje- < dolgoročni načrt giradnje * naprav, V t-em bo za- "»ijivo na prvem mestu pla- nina bazen. Nujno ga potre- ^emo tudi zavoljo tega *f sicer nimaano nobenih ^0}Qv za kopanje in plava- 'fe. Pra/v tako bo treba mi- na avtomatsko keglji- TONE GORŠIĆ — Pomanj- kanje finančnih sredstev je že kroničen pojav v roko- metnem klubu. Naš problem je tudi razsvetljava igrišča pri Skalni kleti. Ker ta ni urejena, tudd treningi niso takšni kot bi lahko bili. V zadnjem času pa se pojav- lja še en problem in to pri vsklajevanju rednega študija nekaterih igralcev s treningi in tekmovanji. Upam pa, da bomo tudi tu našli pravo pot, ki bo zadovoljila vse. >rav v teh odgovorih ni zajeta vsa problematika, ki vo značilna za športne in telesnovzgojne organizacije * 'bliski občini, so vendarle besede opozorile na določene *^^l)ne probleme. Financiranje dela je problematično ne pio zavoljo dvanajstim, marveč sploh. Prav tako bi kaza. ^? Problematiko šolske telesne vzgoje osvetliti posebej,' še, ker je najbolj množična in najbolj organizirana.! ^ ja plavalnega bazena postaja Imperativ ne samo za . 'O, marveč tudi za Celje. Tu bo treba misliti na Ga- ^'■je, v mestu samem pa tudi na pokriti, zimski bazen. j5 končno je očitno, da prihajajo mladi Športniki čedalje navskrižni ogenj z obveznostmi pri študiju in v šoli. [J^lemov torej veliko, menda prav toliko kot organizacij "-še več! M. BOŽIČ Novo skladišče kolektiva trgovskega podjetja Tkanina-galanterija pred zaključ- kom .gradbenih del (Foto: M. B.) NOVO SKLADIŠČE Dela pri gradnji novega skladišča trgovskega podjet- ja Tkanina galanterija ob Te- harski cesti se bližajo konou. Gre za objekt, ki bo lepo do- polnjeval novo okolje. Gradnjo novega skladišča je pravzaprav zahtevala gro- sistlčna dejavnosit Tkanine- galanterije, z njim pa so do- segli pogoje, da bodo lahko poslopje v središču mesrta že na zaoetikai prihodnjega leta povsem preuredili in ga v celoti nammili veleblagov- nici. Tako bodo prihodmje le- to nas>ta;}d novi delovni pogo- j.i in za kolektiv nove mož- nosti, da dosežejo še leipse poslovne uspehe. Novo skladišče bo povsem začelo služiti svojemu name- nu januarja prihodnjega leta, saj mislijo v decembru opra- viti vso selitev, ki tudi ne bo majhna. S tem bo grosdsti- 6na dejavnost na nofvo zaži- vela in gotovo je, da se bo to poznalo tudi pri poslova- S preiireditivijo stavbe v sa'edišču mesta bodo začeli 6kn bodo načrti potrjeni. Računajo, da bo to že na za- četku drugega leta, Tako bo- do znatno povečali velebla- govnico, ki bo dobila tudi vlečne stopnice. V novi vele- blagovnici bo več prostora, zmanjšali bodo stisko, ki je zdaj več kot značilna. Poleg tega bodo uredili tudi mo- deme Mimatske naprave. Tako bo Celje, tokrat po zaslugi kolektiva Tkanina-ga- lanterij-a, anova dobilo mo- derno trgovsko hišo, ki bo prav gotovo dala svojstven pečat življenju v t.rgov-?kem središču mesta. M. B. SPET IZLETI V ČSSR Z izdebi, ki so v seiptembru in na začetku oktobra močno zaposlovali kolektive potoval- nih in turističnih agencij, — 2idaj smo ze zavzeli, da bomo spet požlveli afvtotou- sne izlete v Češkoslovaško, je v raagovoru povedal šeif celjske poslovalnice Kompa- pa, Leopold Pere, Taiko že konec oktobra oziroma prve dni novembra pripravljamo štiridnevni izlet v Prago, Km:- love Vai7 in Budjejovice. Od- ločili smo se za reklamno ceno, če smo prej za enak i2ilet zahtevali 47.000 stairUi dinarjev, smo ga zdaj. ra23pi. sala za 35.000. In še to.pred- sitavniki češkoslotvašfce poto- valne agencije čedok so za- gotovili najboljšo preskrbo in dobro počutje. Temu iz- letu bomo v naslednjem oto- dobju sledili še drugi. — Je to vse, kar je novegja v tem času pri vas? — Ne, program izletov je izredno pester. Sicer pa naj že danes opozorim na ko- nec leta in na silvestrovanje, kd ga bomo pripravili ob Gardskem jezeru. Ta izlet bo vsekakor najlepše slavo od starega leta! -mb MALI INTERVJU je zdaj konec. Jesen je pri- nesla nove naloge in nove načrte. To velja tudi za celj- sko poslovalnico Kornipasa. RANUNKEL Bralcem rubrike »Z» ljubitelje narave« se opravičujemo, ker j« r zadnji številki prišlo do nepr*- vilne objave risbe gomolja r»- nunkia. Korenine ranunkia mora- jo biti obmjei»e nav«dol. Oglašujte v „CT" NA KHATKO »TOPER« 1 milijon dolarjev Kolektiv tovarne perila »Tct- per« je eden med redkimi, ki letos v redu izpolnjuje oz. celo presega izvozne ob- veznosti. V 9 mesecih so namreč iz tovarne izvozili za več kot 1 milijon dolarjev izdelkov. Njihov letni plan znaša po vrednosti 1,200.000 dolarjev in kot vse kaže bo- do le-tega presegli do kooca leta. Novi stroji za STIX V skladu s povečanjem proizvodnje in v težnji za čim večjo racionalizacijo de- la v serijski proizvodnji so- dobnega kuhinjskega pohišt- va bodo v »Stixu« kupili ncve obdelevalne stroje. S takimi stroji bodo že v naslejn'em letu kOs večjim proiCTOdJnim nalogam. Centrocoinmerce 30 zaposlenili Pred meseci je v Celju na- stalo z -združitvijo dveh pod- jetij trgovske stroke »Ce^eia comimerce« in »Jelka« novo podjetje, ki je nedavno dobi- lo tudi svoje novo ime »Cen- trocommerce«. Podjetje ima svoje prostore v Csnk rjevi ulici in zaposluje 30 ljudi- Na kratko naj omenimo, da razvija svojo dejaviiost v treh sektorjih; v sektor »a zastopanje tujih tvrdik na jai- goslovanskem tržišču (to je liikrati naj'»nočnejši in naiboij perspektivni sektor), druigi sektor je trgovina z avt m-i- biliskimi deli in gimiam.i in tretji sektor je trgovina z gradibenijn materisilom in le- snimi proizvodi. V Jugosla(\''i- ji ima pQdjetč'3 že 4 vaćja skladišća za konsignacije bla- ga. Pismo za areskega župana Hkrati s knjigo o Celju, ki naj vsaj v sliki pred- stavi naše mesto, »je predsednica celjske občin.ske skupščine, Olga Vrabičeva poslala županu mesta' Arezzo, prof. dr. Renatu Gnocchiju pismo, v kate- rem se mu je zahvalila za predlog o sodelovanju med obema mestoma (predlog so v Celje prine.sli člani komornega moškega zbora, ki so letos že drugič sodelovali na tradicionalnem mednarodnem srečanju pevskih zborov v glavnem mestu pokra- jine Toskanei in hkrati ugotovila, da je tudi Celje tisto, ki je pripravljeno navezati stike s prebivalci starodavnega italijanskegB mesta. Tako je bil po zaslugi komornega zbora, ki uži- va v Arezzu velik ugled, ustvarjen prvi stik med obema mestoma, in gotovo je, da bo tej protoko- larni poti sledilo srečanje predstavnikov obeh mest in razgovor o oblikah medsebojnega povezo- vanja. M. B. Drago Vledved Njegova delovna soba je polna knjig, Polna map, v katerih je zbrana poezija in proza, katero je uspel napi- sati v zadnjih letih. Polna revij, časopisov in popisane- ga ter n^cpisanega papirja. Na stenah visita dve oljnati sliki. Njegovi. Sam jih je namreč narisal. In to dobro narisal. Ena je v okvirju, druga brez njega. Kakor je on sam. Drago Medved, stsil- no zaposlen v Celjskem ti- sku kot črk«5tavec. Kadar je za strojem, je omejen v določen prostor. Delo j« tisto, ki ga mora opraviti in ki ne pozna milo- sti. Doma, v njegovi delovni sobi je Drago brez »okvirja«. Ustvarja, Bere. Razmišlja. Riše: karikature in abstrak- , tne stvari. To je njegov svet. Svet mladega človeka, kate- remu poanani prostor njego- ve sobe »neikaj več«. . -jNi še taiko dolgo tega, saj sem star šele 21 let,« je od- govoril na vprašanje, kdaj je začel pisati. Njemu pome- ni izražanje v vezani in ne- vezani besedi tisto, »kjer mi- slim, da se umetnost začne: osebno izpoved« Drago je trenutno najmočnejši in naj- izrazitejši predstavnik mla- dih pesnikov v Celju. Njego- vo pošteno, odkrito in emo- cionalno prizadeto poezijo, ki se naslanja na tiisto poezijo, ki ji umetniška vredno.st in pomembnost nikoli ne bosta padli, cenijo in dobro pozna- jo tudi v Ljulbljani. Ni mo- demi ekstremist; pesnk, ki bi zaradi aktualnosti in po- zornosti iskal rešitev v min- ljivih oblikah pesmi. Zaveda se. da vse to ni večno obstoj- no. Vem, da je močan in do- sleden na,sprotnik tistih do- gajanj, ki zavirajo nemoten razvoj celotnega živl.^onja, kot tudi posameznih drobcev v tem življenju. Na vse to je odgovoril z verzom iz ene njegovih pesmi: »— Tole ti rečem, človek, ne bodo me čula tvoja ušesa, če boš s sklonjeno glavo nosil svoj kriz.« Z nemirnostjo gleda na Celje, eno redkih slovenskih mest, kjer ni ničesar, kar bi mlade povezovalo, da bi lahiko ustvarjali in izražali tisto, kar bi sprejemali tudi drugi. »M'slim, da Celje, kakršno trenutno je, ni mesto za re- snično umetni.ško ustvarja- nje. Naše mesto vedno bolj postaja predmestje. Resni- čen umetnik je vedno bolj do neke mere odvisen od okolja ta vzdušja, ki ga diha to okolje. Tega vzdušja pa v Celju ni. Celje ne smrdi samo zaradi Cinkarne. Ven- dar imam upanje, da se bo v Celju le nekaj zganilo in to še pred novim letom, kaj- ti mladi celjsiki ustvarjafci, kljub temu vzdušju in okolju vendarle dihajo.« Zanj je »dihanje« vse. Ne tisto, pravo dihanje s pVači. Ampak dihi nje skczi ustvar- janje tistega, Icar pcni-diš tudi sočkweku. Njegovo »di- hanje« je pesem. Ali pripravljaš samoitajno zbirko? »Odkar pišem jo prpra^v- Ijam.« PoezJja, ki ti n-jveč pome- ni? »Najbolj mi je pri srcu poe- zija, ki da vedeti sleherniku, da je ta svet, v keterem ži- vi — njeo-ov. Bn.ndelaire, Ko- sovel, Krakar, D^/lan Th-^m-^.s. Cordell« Kaj misliš o topografski poeziji? »NIČ.« Svoja dela je že objavil v Mladih potih, Sencah in v celjskem radiu. Drago Medived je ustvarja- lec. Raamišljujoč ustvarja- lec. Pesem mu je pot, da ti- sto, kako on občuti in p odo- življa svet, pove ljudem. Tone VRABL OBRAZI l:^- Oktobra 1968 NA KRATKO Nova trgovina »Slovenijales« Te dni so ob Zidanškovi ulici na slabo vzdrževani ze- lenici podrli nekaj dreves m odstranili grmovje, ki je bolj kazi o kot lepšalo podo- bo okolja. Kmalu bo na tem prostoru nastalo novo grad- bišče. Tu bo namreč kolek- tiv Slcvenija'es postavil lepo hišo z moderno urejeno tr- govino. Izlet V Gradec Avtoturistično podjetje Iz- letnik in občinska organizaci- ja zveze združenj borcev NOV v Celju pripravljata tudi le- tos za dan mrt.vih avtobusni izlet v Gradec, na grob'pad- lih borcev in talcev. Cena iz- leta je 40 novih dinarjev. Cinkarnarji že drugič letos v soboto. 5. oktobra, je biU tudi v Cnkarni ie driii^a krvo- rtajilska kacija v letošnjem letu. Tokrat se je prijavilo in darovalo kri 100 članov koltkiiva. Zavednim krvodajalcem, ki red no in zvesto opravljajo to huma- no dejavnost, zavedajoč se dol- žnosti iii odgovornosti do onih, katerim bo darovana kri pripo- mogla k ozdravljenju, ali jim celo rešila življenje, se občinski od- bor Rdečega križa in tran.<^fuzij- ska postaja iskreno zaiivaljujeta. Prav tako izrekata pohva'o up- ravn mu odboru, kadrovski in socialni službi, predvsem pa to- variša Svetlič ču ter sjidikalnitn podružnicam, za vso pomoč in podporo pri organizaciji iii pri- pravah ZH akcijo. Vse;n ostalim kolektivom, ki za tc akc;je nimajo dovolj razume- vanja, pa priporočam«, da v J»o- doče tudi oni sledijo Cinkarn ir- jem. Dopolnilo V sestavku »Vida Dobnik oproščena« je bilo govora tu- di o tem, da bo potrebno ra- ziskati tudi vprašanja v zve- zi z radijskim sprejemnikom- Bralce opozarjamo, da se to ne nanaša na MIRANA TOP- LAKA, Celje Teharska števil- ka 40, temveč samo zavaro- valnice. Vse govorice, v ka- terih nepoklicani pripisujejo tudi to zadevo tovarišu TOP- LAKU so neosnovane, saj je iz sestavka razvidno, da se tičejo samo zavarovalnice. Knjižica o škodljivcih Šoštanj: v založbi C:cn(ralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljublja- ni je izšla 5. iz serije knjig pod skupnim naslovom »Kaj cveti in zeleni na oknu v sobi«. — Zadnja knjižica pod naslovom »Varujmo sobne rastline pred boleznimi in škodljivci«, je izšla izpod peresa slovenskega strokovnjaka Franceta Vardjana in obsega blizu 240 stra- ni. Za ljubitelje sobnih rastlin je knjiga bogat pripomoček, kajti v 'ijcj je nazorno in razumljivo po- pisano, kako se je treba lotiti 55a- tiranja bolezni in škodljivcev. V knjigi avtor tudi obširno razlaga posamezne bolezni in škodljivce ter kje jih je najpogosteje najti. .Je zelo bogato ilustrirana, tako da lahko tudi nekoliko manj poučen bralec najde svojo varovanko, ra- zen tega pa so vse sobne rastline imenovane tudi z domačimi, že uveljavljenimi imeni. Knjižico na- šim bralcem zelo priporočamo, še zlasti, ker je natisnjena v ome- j«ni nakladi. _K. CESTA BO! DO KOD? Pred dnevi je pod železni- škim mestom na levem bre- gu Savinje buldožer poglobil traso »spodnje ceste«, kar po- meni, da bo bodoča glavna vozna cesta peljala iz Laške- ga v Marijagradec ob Savinji. Tako je bilo odločeno pred- vsem zato, da bi se v bodoče izognili železniškim nesrečam na prehodu (lani so bile tam 3 smrtne nesreče), poleg tega pa bo promet usmerjen 'i glavne ceste na stransko. Cesto, ki je bila v načrtu za letošnje leto, je nedavno začelo graditi Obrtno podje- tje Laško, oziroma njegov gradbeni obrat. Dejstvo, da se je rekonstrukcija, oziroma asfaltiranje, začelo, je razve- seljivo, vendar to veselje mo- ti vprašanje, do kod bo cesta alsfaltirana? Baje je denarja samo za kratek odsek do kri- žišča, kjer se spodnja cesta združuje z dosedanjo zgornjo? Če je tako, potem Marijagrad- čanom in občanom dobršne- ga vzhodnega dela občane ne bo dosti pomagano. Da bi zagotovili nadaljeva- nje asfalta tudi naprej proti Marijagradcu so pred dnevi v Marijagradcu in najbližjih za- selkih izvedli zbiralno akcijo. 48 občanov je podpisalo zbir- no polo, ki zagotavlja okoli 4.000 N dinarjev prispevkov, mnogi pa so izjavili, da so pripravljeni še prispevati, ko bodo videli, da se jihova dol- goletna želja uresničuje. če so jpr ispe vali občani, bi bilo prav, da bi s svojimi prispevki priskočila na po- moč tudi podjetja, ki to ce- sto potrebujejo, oziroma jo tudi najbolj uničujejo s svoji- mi težkimi vozili. Svojo po- moč je obljubila laška Pivo- varna, dasiravno na tem kon- cu nima veliko prevozov. Podjetja, kot so Gozdno go- spodarstvo, MERX, nadalje KZ in drugi, bodo z vsakim kilometrom asfaltne ceste šte- dili svoja vozila, veliko bo pomenila tudi rudarjem, ki jih iz doline vozi a^'tobus na delo in z dela. Bo asfalt letos dosegel vsaj Marijagradec? Prav bi bilo, da bi ga, saj je ta kraj med drugim tudi izletniška točka za turiste, točka katere vred- nost se je z restavriranrlmd freskami v Marijagraški cer- kvici še povečala. Če se bo pripravljenosti občanov pri- družila še solidarna pomoč gospodarskih organizacij, vse skupaj pa naletelo na ustre- zno razumevanje občine, po- tem cesta bo, vsekakor delj kot do prej omenjenega kri- žišča. INTERES ZA POSODO STARIH OBLIK Tovarna EMO je še pred leti imela v svojem proizvod- nem p.rogramu več sto razli- čnih vrst emajlirane posode. Niako zamrznjene cene so bile glavni vzrok, da je pod- jetje opustilo izdelovanje ne- katerih bolj zastarelih vrst posode. Razen tega je v ti- stih časUi na tržišče silila posoda novih, preprostejših oblik. Sedaj je v nekaterih drža- vah zghodneg^a trga spet po- vpraševanji potrošnikov ix) starih oblikah emajlirane po- sode, torej po oblikah in vr- stah posode naših babic. V sodobne kuhinje si kupci spet želijo živoobarvanih čaj- nikov, vodnili kotličev, po- sod za kruh, jajčnikov, skrat- ka vsega tistega, kar nima čiste moderne linije. V Holandiji zelo kupujejo džezvice, kakršne uporablja- mo pri nas za kuhanč«3 tur- ške kave, vendar ondi ta po- soda ne služi za pripravo turške kave, pač pa v njej na hitro pripravljajo čaj ali kuhajo manjše količine mle- ka, še več: uporabljajo jo tudi izključno kot dekorativ- ni element. V zvezi s takian odnosom do posodja starih oblik in barv v EMO že razmišljajo, da bodo uvedli v proizvodnjo še nekatere artikle, za katere so orodja še spravljena na policah. Torej, čez deset let vse prav pride — in zakaj ne? K. 800 PEGENIC NA DAN v Ljubljani in Mariboru, pa tudi v drugih večjih me- stih po naši državi so ljud- je že dolgo navajeni na raz- ne kioske, kjer prodajajo vse mogoče, v Mariboru se iz- redno dobro obneseta kioska, kjer prodajajo predvsem hra- no, od hrenovk, pečenic, do svežega bureka. 2e dolgo so si tudi občani Celja želeli po- dobne kioske, kjer bi lahko dobili vsakodnevno malico hi- tro in poceni. Mesnine Celje pa so konč- no le odprle poseben kiosk na tržnici, kjer prodajajo hre- novke, kranjske klobase in tako priljubljene »pečenice«. Zaj uii niz'. ; c ne jx >daTa]<:' v kio.sku dnevno kar 700 do 800 pečenic, kar pa je preseg- lo vsa pričakovanja. 150 sta- rih dinarjev za pol i>ečenice, zemljo in gorčico, resnično ni veliko, zato so vrste pred kio.skom iz dneva v dan dalj- še. Mesnine Celje so tako ne- redile precejšnjo uslugo mno- gim prodajalcem na tržnici, gospodinjam in dri^im, ki delajo v bližini kioska, ki v dopoldanskem času širi pri- jetne vonja.ve. Ne moremo pa se otresti ob- čutka, da se je kvaliteta »pe- čenic« nekoliko poslabšala. Po- stale so malo krajše in tanj- še, kar pa je verjetno posle- dica hitre izdelave. No, kljub temu jih imajo ljudje radi. Glede na ustaljeno prakso pri nas pa imajo potrošniki tudi tiho željo. Promet je velik, upajmo pa, da zato nekega dne ne bodo nenadoma povi- šali cene. —čar NA ZDRAVJE Pravzaprav bi bilo zanimi- vo ugotoviti, koliko vina pro- dajo v enem mesecu v vseh slovenskih gostilnah in vino- točih. Gotovo bi bile številke zelo visoke, saj je vsem zna- no, da smo Slovenci ljubite- lji dobre kaipljice, res dobra pa je sicer tudi že prava redikost. Največ vina seveda popijejo ljudje s povpreč- nim ali pa celo malo podpo- vprečnim standardom. Zato se je zahtevi po dobrem vi- nu pridružila tudi zahteva po poceni vinu in ta druga kategorija pri marsikatere- mu ljubitelju dobre kapljice zaradi preplitvih žepov pre- kaša prvo. v gostilni je tako, dva deci ali pa liter, če je večja družba pa Štefan. In v gostilnah je vino precej dra- go. Prav zato postajo razni vinotoči — samo v centru Celja so štirje — zelo po- membni. Tristo dinarjev za liter rdečega ni tako hudo. Pred prazn ki so pred vino- toči prave vrste ljudi, kar pomeni, da so ljudje z njimi zadovoljni, precej manj pa gostiine, kar pa dokazuje tudi nasledn:d primer. v neki vasi so odprli iz- redno lepo urejen vinotoč. Kmalu se jo pokazalo, da kmetje, odkar je v bližini njihovih domačij vinotoč, kupujejo precej manj grozd- ja. Raje so kupovali vino. Hkrati s tem pa se je zmanj- šal promet v bližnjih gostil- nah. Namesto na dva deci so prebivalci hodili v vino- toč po liter ali dva. Razum- ljivo, gostilničarjem huda konkurenca ni bila všeč- Opa- zili so, da v vinotoču proda- jajo nekaterim tudi »na drob- no«, kar pa je za vinotoče seveda prepovedano. In tako je nastal ogenj v strehi. Nekdo je stvar prijavil re- publiški inšpekciji. Prav je imel, ne glede na nagib, ki ga je k temu vodil. Tisti, ki poznate vinotoče veste, da se je tu in tam ne- mogoče izogniti prodaji na drobno — saj ga kupec rad poskusi in dva deci je na mizi. Tako je bilo tudi v va- šikem vinotoču. . Prišli so z republike in vse pre.gledali. Ugotovili so, da je prodaja na drobno res bila, vendar še zdaleč ne tako hudo, kot so skušali nekateri vso stvar prikazati. Pohvalili so čistočo in red vinotoča ter odšli. Vinotoč je s tem samo pri- dobil na slovesu. Kmetje še vedno radi kupujejo poceni vino in jih prav nič ni sram, ko gredo mimo sosedov e;o- stilničarj-ev tja, kjer lahko dobijo tisto kar potrebujejo, ceneje. M. Seničar SOSED SOSEDI . Kje je skupni imenovalec? • Ali so ekonomski pogoji za združitev uhi^i^ celjskih opekarn? • Govorijo predstavniki obeh kolektivov v prejšnji številki našega lista smo glede na sejo zbora delc.\Tith skupnosti celjske občinske skupščine načeli vprašanje združitve obeh celj- skih opekarn: cžljske in pa one iz Ljubečne-Bukovega žlaka. v tem ko smo v pri- spevku pred enim tednom v glavnem posredovali stali- šče zbora delovnih skupnosti oziroma misli sekretarja ob- činskega komiteja Zveze ko- munistov, Zvoneta Dragana, imajo tokrat besedo pred- stavnici obeh ko'ektivov. Za izjavo smo prosili direktor- ja opekarne Ljubečna-Bvikov- žlak, Stanka Sodina ter v odsotnosti direktorja celj- ske opekarne predsednika de- lavskega sveta, Ant:na Ken- do. Na vprašanje, ali so eko- nomski pogoji za fizično združitev obeh opekam in če so, zaikaj do integracije ne pride, sta tov. Sodin in Kenda odgovorila takole: STANKO SODIN: Pogoji za fizično združitev so. O tem govorimo že najmanj dve leti, vendar se celjska opekama upira takšni zdru- žitvi- Tu ne gre za kakršno- koli zmanjšanje števila zapo- slenih, zlasti pa ne delavcev in prav tako ne za zmanjša- nje osebnih dohodkov. Naš kolektiv podpira združitev in taikšna integracija bi bila koristna za vse! Menim pa, da bi morali pripraviti odkrite razgovore, zlasti še s člani kolektiva celjske opekarne, ker pro- blem oziroma ovira za zdru- žitev tiči prav tu. ANTON KENDA: Mi .jia^^ o združitvi že govorili, ve«, dar s-mo ugotovili, da nain zaenkrat ni potrebna, ijti^. mo namreč slabe izktišnje o .skupnem delu Z op--;karr.o Ljubečna-Bukovžlak pa tudi z žalsko in brežiška .smo bili že združeni, pa nismo z-^jj.. žali skupaj. Tista :^rižtY ni bila v redu! Vedn") smo slišali očitke in pripombe- mi delamo za vas, oni dela- jo za druge in podobno. Ko smo se ločili, smo drugače in neprimerno bolj zaživeli. Takšno je naše mnenje na osnovi starih izkušenj, toda če bi nam zdaj kdo dokazal, da j'2 integracija ekonomsko utemeljena, da bi zaradi nje dosegli boljiše proizvodne us- pehe in prav tako višje ose- bne dohodke, bi prav gotovo rekli — da! Po mojem -j važrK), da se združimo samo z opekarno, lahko bi se po- vezali s kakšnm gradbenim podjetjem. Se enkr.at, v.?i .^kuioaj moramo biti prepri- čani, da bomo bolje uspeva- li. Naj še povem, da-zaenkr,'.; ni bilo človeka, ki bi nam povedal, kje so ekonomski razlogi za takšno združite;?. Ker takšnega dokaz-: la m, gledamo na vse skupaj z do- Icčeno rezervo, škoda tudi, da se vsi razgovori o lem vodijo zaenkrat v ožjem kro- gu in ne z vsemi člani ko- lektiva. Tako predstavnika obeh o,pekarn. Besede in stališča zaenkrat še ne bomo komen- tirali. STANKO SODINA ANTON KENDA TKC. PODJETJE CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO V BIVŠI POSLOVALNICI »SOLČAVA« UREDILI NOV IvfoDERNI ODDELEK Z VELIKO IZBIRO NAJ- NOVEJŠIH VZORCEV ZA OBLEKE, POSTELJNEGA PERILA, ZAVES, PRE- GRINJAL IN PREPROG. Priporočamo se za cenjeni obisk KOLEKTIV POSLOVALNICE CELJE • 17. oktobva 19^^^ Polzelski Garant na dobri poti Polzelska tovarna pKJhištva Garant je v zadnjih letih dosegla vidne rezultate. Do konca leta bodo namreč pro- izvedli blizu 18.000 garnitur spalnic, celotni dohodek pa bo dosegel 1,5 milijarde Sdin. Takšen rezultat je' pred- ; vsem posledica investicijskih naložb v modernizacijo strojne opreme, pa seveda tudi usmeritve programa v / proizvodnjo cenejših klasičnih pohištvenih elementov. Ta okoliščina je bila za Ga- rant že od osvoboditve dalje 2elo pomembna. Pokazalo se je namreč, da zahteva tržišče poleg sodobnega in kvalitet- nega pohištva tudi cenejše in seveda manj kvalitetne izdel- ke, ki bi bili dostopni prebi- valst-vu z nižjimi dohodki. Ta- jco se je podjetje usmerilo v proizvodnjo takega pohištva jo doseglo pomembne gospo- darske uspehe. Vtem ko je anašal celotni dohodek pred desetimi leti le 78 milijonov S din, je dosegel v prvem pol- letju letošnjega leta že 600 mi- lijonov. Podjetje, ki je bilo vseskozi vezano predvsem na lastne finančne zmogljivosti, je najbolj moderniziralo pro- iizivodnjo pred tremi leti, ko je postavilo žagarski obrat s širokolistno tračno žago, zgradilo kompresorsko posta- jo, brizgalno kabino in dru- go, medtem ko bo do konca letošnjega leta vključilo v proizvodnjo stroj za avtomat- sko vrtanje lukenj v pohištve- ne elemente, zlasti pomemben pa bo stroj za imitiranje po- hištvenih površin švicarske izdelave. Ta najsodobnejša elektronska naprava omogoča tako kvalitetno imitiranje, da je celo strokovnjaku težko ugotoviti, ali gre za imitacijo ali za furnir. Značilno za polzelski Ga- rant je, da posluje v žalski industriji z najvišjo stopnjo rentabilnosti in dajejo vložena sredstva kar 46 odstotkov akumulacije. V zadnjem času si zlasti prizadevajo, da bi uvedli nov tip spalnic in iz- boljšali kvaliteto obstoječih izdelkov, precej pozornosti pa posvečajo tudi tržnim raziska- vam in j>oslovnim stikom do- ma in v tujini. Garant na Polzeli, ki se ve- dno bolj razvija v sodobno pohištveno industrijo, pome- ni gotovo tudi za sam kraj ve- liko pridobitev, saj nudi bli- zu 300 zaposlenim lep kos kruha. Medtem ko so znaša- li poprečni osebni dohodki pred dvemi leti le 57.000 S din, so se v letošnjem letu povečali na 100.000 S din. To pa je zgovoren dokaz velike- ga napredka, doseženega v zadnjih letih. dhr Hmeljsko trs,je zvito pri tleh čaka na zimo, škarje in novo rast RAZGIBANA MLADINA Poletni meseci so za nami in z njimi tudi počitniške ra- dosti. Šolsko leto teče, z njim pa tudi delo v šolskih in dru- gih organizacijah. Na osnovni šoli v Preboldu je več kot 600 učencev. Vsi so vključeni v pionirsko in mladinsko organizacijo pa v krožke in sekcije športnega društva. Kako razvejana je prav športna dejavnost, je p>okazala nedavna pionirska konferenca, ko so vodje roko- metašev, plavalcev, igralcev tenisa, smučarjev, šahistov itd. poročali o enoletnem de- lu in doseženih uspehih ter so se obenem zahvalili svoje- mu mentorju-učitelju telesne vzgoje Vidmajerju za trud in prizadevanje. Težko ga bodo pogrešali v času, ko bo slu- žil vojaški rok, zato se niso lahko poslovili od njega, če- tudi samo do prihodnje jeseni. Poleg športnikov, ki so najbolj množični, so bili de- lavni tudi mladi člani turistič- nega društva — pevci in igralci, člani dramsikega krož- ka in ne nazadnje še tabor- niki ter podmladkarji RK. Mladina v Preboldu pa je tudi počitniške dni preživela lepo. saj je bilo letos kar več počitniških akcij. Poleg tega, da imajo otroci delavcev TT Prebold možnost letovanja v počitniškem domu v Piranu in je nekaj socialno in zdrav- stveno ogroženih otrok letova- lo v Rovinju s kolonijo občin- ske zveze društva prijateljev mladine, sta letos mnogim omogočila lepe in cenene počit niče domače društvo prija- teljev mladine in taborniška organizacija. Prvi so letovali, Piranu, drugi pa v Vinici v Bei Krajini. LETOVANJE OB MORJU .. . Prijav za letovanje ob mor- ju je bilo precej več, kot jih je DPM lahko sprejelo. Vod- stvo se je dogovorilo z ravna- teljstvom osnovne šole v Pi- ranu za šolske prostore. Po- moč učencem so nudile kra- jevne oiganizacije in kmetij- ski kombinat, ki je brezplač- no posodil zimnice, obrat v Latkovi vasi je skoraj v celo- ti plačal stroške letovania ~h otroke svojih delavcev, poleg, tega pa dal še izdatno u^.- no pomoč. Otroci so pod vzgojnim vodstvom učiteljev preživeli za 120 din 14 prijet- nih dni oib morju, si ogledali znameni'tosti Pirana, naredili nekaj ialetov v okolico, pa tu- đi raavedrila in zabave ni manjkalo. DPM je sklenilo, da bo pripravilo letovanje tu- di prihodnje leto, Z^. le mo- goče, v dveh izmenah. ... IN TABORJENJE V VINICI Del preboldske mladine je le;os že tretjič letova; v Vini- ci. Ta gostoljubni kraj ob Kolpi leto za letom privaojja savJnjske tabornike. V njem je letos taborilo 52 txb>rnikav iz Prebolda in Celja, avgu&ta pa so jih zamenjali ?aičani. Prebo.dskim tabornikom se je v zadnjih letih priljubila Vini- ca in belokranjski ljudje s svojo gostoljubno iDjo, zeleni travniki in gozdovi in Koi.pa, v kateri ni kopanje nič manj priletno kot v morju. Vreme za to sicer letos ni bilo naj- bolj prijetno, a tabo.niki so moiali vsak čas izkoristiti tu- di za izpolnitev svojega pro- grama. Na letošnjem tabor- jenju je 19 tabornikov cpra- vilo izpit za I. zvezdo, 18 pa se jih je potegovalo za II. Da Je bilo življenje v taboru resn'čno urejeno, dokazujejo bospde priznanj ^katerih vi- dnih osebnost' Do.';\.ske, ka- kJr so jih zap'svi v; knjigo orslc jvalcev. Tilorniki so ob letošnji de- seti obletnici organizacije v Preboldu sklenili, da bodo še delali prihc«inje poletje pa se bodo zopet pozdravili s pri- jaznimi Belokranjci na Vinici ob Kolpi. —rk— 1 9 RAZ- lOSTAV- UAVCEV V okviru praznovanja le- tošnjega občinskega praznika občine Velenje so v delav- skem klubu, tem priljublje- nem hramu likovne umet- nosti, odprli razstavo del sli- kar jev-amaterjev z območja velenjske občine. Mimo ne- katerih že znanih imen so tu še nova, imena novih amater- jev, ki v svojem prostem ča- su poizkušajo na platnu ali steklu povedati delček svoje- ga odnosa do življenja in življenje krog sebe. Nekomu ta poizkus uspe bolj, neko- mu manj. že samo dejstvo, da je na razstavi kar 13 av- torjev, pa zgovorno p>ove o izredni razširjenosti amateriz- ma v slikarstvu Šaleške do- line in njenih obronkov. Na slednji razstavi sodelujejo s svojimi stvaritvami Mišo Sko- renšek, Jože Napotnik, Ivo Gorogranc, Vlado Valenčak, Marjan Pusovnik, Ivan Pepl- nik, Milojko Ktimer, Jože Ko- ! lar, Jože Svetina, Tone Her- I man, Tine Kumer, Ma.rko Modrijan in Arpand šala- mon. F. SPOMINU TALCEM IN KOROŠKIM BORCEM Ob občinskem prazniku Šo- štanja dne 8. oktobra t. 1. se je prebivalstvo in mladina Šo- štanja na dostojen način od- dolžila spominu padlih talcev ob spomeniku na Cesti talcev. Sodelovala je godba Zarja ter množične organizacije, delov- ni kolektivi, taborniki in šol- ska mladina, upokojenci ter borci severne meje. O pome- nu občinskega praznika in padlih talcev je ob spomeni- ku spregovoril predsednik SZDL Primožič Marzin — Branko, nakar so sledile re- citacije, godba pa je ob petju mladine zaigrala intemacio- nalo. Po končanem slavju je kre- nila povorka z godbo na čelu ra pokopališče Šoštanj, kjer je Zveza koroških borcev ob- novila spomenik dvem padlim koroškim borcem za jubilej- no leto. Ob igranju držarae himne je sledilo odikritje, o pomenu in spominu na ta- kratne zgodovinske borbe ter padle borce pa je spregovo- ril predsednik tov. Stanov- šek Franjo, ki je končal svoj govor z verzom: »Junaka v boju za Korot^n, izgubila sta mlado življenje. Mladina, ko vživas svobode dan, počasti njuno trpljenje!« Pevski zbor društva upoko- jencev je zapel »Malgajevo himno«, s čemer je bila ta počastitev končana. S, Gradijo izven Slovenije Velenjsko splošno gradbe- no podjetje se je v zadnjih letih zelo razvilo. Po združit- vi z nekaterimi manjšimi gradbenimi podjetji so takoj razširili svoje tržišče na zgor- njesavinjsko dolino in Šoš- tanj, prodrli in uspeli pa so tudi v Laškem ter Celju. KmaJu so začeli prodirati tudi na tržišča izven Sloveni- je, kjer trenutno gradijo pre- cej pomembnih objektov. V Karlovcu gradijo veliko klav- nico in hladilnico za Agro- kombinat ter več stanovanj s poslovnimd prostori. Preko 300 stanovanj (najvišja stolp- nica bo imela 21 etaž in bo iz litega betona ter montažnih elementov) bodo postavili v Beogradu, medtem ko v Za- grebu dograjujejo industrij- ski objekt in istočasno zače- njajo z izgradnjo večjega šte- vila stanovanj. Med najpomembnejšimi gradnjami bo gotovo gradnja nove hale za tovarno Cerenje, katero morajo zgraditi v re- kordnem času dveh mesecev. V podjetju je trenutno za- poslenih 750 delavcev. Vsako leto razpišejo po nekaj novih štipendij, saj se zavedajo, da bodo samo s strokovnim ka- drom in solidnim delom lah- ko tudi v bodoče konkurirali na domačem gradbenem trži- šču. Zaključna slovesnost v „Gorenju" v tovarni gospodinjske o- preme »Gorenje« se že pri- pravljajo na praznik kolekti- va 26. oktober, ko bo tu opravljeno med drugim tudi zadnje iz serije nagradnih žre- banj kupcev proizvodov »Go- renje«. Zaključna človesnost bo 26. X. od 10. uri dopold- ne v hali II, kjer teče proiz- vodnja pralnih strojev. Razen članov kolektiva, ki jih je se- daj že 14,50, se bo zaključnega žrebanja ude'ežilo še 500 po- vabljenih gostov. Prvi del slo- vesnosti bodo izkoristili za razvitje sindikalnega prapora in podelitev priznanj dolgolet- nim sodelavcem v podjetju, v drugem delu bo več zabavno glasbenih točk z nastopom najboljših pevcev zabavne glasbe (ta del ima na skrbi RTV Ljubljana), vtem ko bo- do v zadnjem delu opravili žrebanje še preostalih nagra- jencev za potovanje na Hava- je, Ažurno obalo, Španijo in v Velenje. Velika nagradno propagand- na akcija je tovarni »Gorenje« prinesla v jugoslovanskem prostoru precej ekonomskih koristi. POGODBE ŠE NISO PODPISANE Minuli četrtek sta se v Ve- lenju ponovno sestala Cen- tralni delavski svet Rudnika lignita Velenje in Delavski svet termocentrale Šoštanj, člani so skupno obravnavali neka- tera tekoča obvestila o pote- ku priprav za financiranje iz- gradnje nove 270 megawatne termoelektrarne Šoštanj. Kot so ugotovili, pogodbe o do- končnem financiranju izgrad- nje in opreme še niso skle- njene. Ker meseci naglo mi- nevajo, nastaj.a, kljub zagoto- vilom slovenske vlade, da se bo elektrarna gradila, v obeh kolektivih določena zaskrblje- nost. Izgubo časa je namreč težko nadoknaditi. S polsuhe na zeleno vejo (Nadaljevanje s 1. .strani) nič spremenilo na bolje. Od golih razprav v podjetju in različnega nesoglašanja ni šlo nič na bolje. Vsak dan pri- naša 1 milijon S din izgube. Komunisti so se odločno zavzeli, da tako ne sme več naprej in zato je osnovna organizacija izrekla nezaup- nico direktorju tovarne Leo- nu Madroniču. Sprejela je še nekaj drugih sklepov za za- gotovitev normalnega poteka akcije in s tem tudi sezna- nila celoten kolektiv. Potem je prišlo minulo sredo do zasedanja delavskega sveta, ki se je nadaljevalo tudi v če- trtek. Zaradi stanja v tovarni in vsesplošni nezaupnici je direktor Madronič dal ostav- ko na svoj položaj, kar je DS tudi sprejel. Na obeh zasedanjih so raz- pravljali o sanacijskih ukre- pih, vendar sanacijska sred- stva ni tako kmalu pričako- vati. Omenimo naj, da je Tovarna usnja v Šoštanju pred leti že bila pod prisil- no upravo in da se je od te- daj število zaposlenih znižalo za več kot 300 ljudi (sedaj tovarna zaposluje 400 ljudi). Potrebni so ji dobri strokov- ni kadri, ki bi znali z raz- položljivo tehnologijo in z več kot 100 letno tovarniško tradicijo doseči pri nekate- rih (?!) proizvodih vrhunsko kvaliteto in s tem tudi za.go- tovljen plasman na tržišču. Morda ni niko.gar, ki kolek- tivu ne bi želel, da to ustva- ri. Odstop direktorja ni naj- večji dogodek, kot tudi ni največja tragika dejstvo, da so ljudje dobili ta mesec sa- mo po 30 tisočakov plače. Pomembnejše je vsekakor, ka- ko v sedanji situaciji dobiti ljudi v podjetje, ki bodo volj- ni in sposobni pomagati pre- mostiti kolektivu šoštanjskih usnjarjev drugo veliko krizo, kako za.c;otoviti proizvodnjo, ki bo ustvarjala novo vred- nost in zagotovila v prihod- nje obstoj kolektiva. Priprav- ljenost, zmernost in treznost v postopkih je ta čas več kot potrebna in prav je, če samo- upravni organi in organiza- cije v podjetju to striktno zahtevajo od vsakeg.a posa- meznika. F. KRIVEC 1"?. Oktobra 1968 DALEČ JE OD i^ENTJURJA DO TITOVIH Mali junaki malega kraja Na cesti, v gostilni, v trgovini, povscMl kjer smo )ntvpr»šali za mlade ea^ilce. ki so zmagali na zveznem tekmovanju v Titovih Užicali, so ljudje vedeli zanje. Postali so mali junaki malega kraja Goriee pri Slivnici v šent- jurski občini. Nanje so ponosni vsi občani, .še posebno pa starši, učitelji in občinska gasilska zveisa. l.jtMlje so na.s napotili na osnov- no šolo, kjer nam je ravnatelj Ivan .lager ljubeznivo omogočil po- govor z mladimi zmagovalci. Našli smo »jih sedem od devetih (K/,irii- ma desetih. Zal so manjkali Ro- man Vodeh. Alojz \odeb in Anton Vog«. Ostali šolarji pa so prišli v so- bo, kjer smo imeli razgovor, na- smejani in (Milni pričakovanj. V zadn.iih dneh so se že naužili slave in so zopet pričakovali kaj bo. Ob pogledu na fotoaparata so se pričeli suvati s komolci in pritaje- no hihitati. Bili so pač prav takš- ni kot vsi otroci v n.iihovih letih. Pogovor je hitro stekel, saj vsi, brez izjeme, radi govorijo, nered- ko pa se je zgodilo, da so govorili vsi naenkrat, in kat; so nam pove- dali? »V .Štorah smo !ia republiškem prvenstvu za.sedli drugo mesto in tako izvedeli, da bomo potovali tudi na državno prvenstvo v Titovo I žice. Doma se niso nič bali. ker bomo potovali tako daleč. Vzeli smo seboj kruh in pašteto, tov. Cmok pa nam .je kui)il oranžado,« je povedal Franc Bevc. Pripovedovanje je prevzel >'ode- bov Tonček: »Dolgo smo potovali. Kar pet- najst ur. Prišli smo šele ob deve- tih zvečer.« »Veste, potovali smo v uniformah in vsi na vlaku so nam rekli, da smo »vetrogasci«, ne ne, »vatro- gasci.« se je smejal Dušan Vodeb. »Ob prihodu nas ni nihče pričakal, odšli smo v internat spat, seveda pa nismo takoj zaspali.« Lojze ,)e povedal kako je bilo zjutraj: »Vstali smo ob polsedmih, se umili in tako dalj<'. Vse je bilo tako kot pri \oBakih. Nato pa zajtrk.« O tekmovanju .je govoril Vinko: »Tekmovali smo na stadionu. Najprej je bila vedrovka. mi .je pravimo brentača. Ko smo doma vadili smo imeli čas od Vi do l(i sekund, na tekmovanju p* S2. Jasno, brentača je bila slaba. Nato pa smo večkrat igrali med štirimi ognji. >ečkrat smo zmagali, le v liiHtlu smo izgubili, vendar ,je imel nasprotnik čas v brentači *l.« »Tako smo bili mi prvi.« jf za- klical /.dravko, Andrej pa hitro nadaljeval: »\ soboto snjo .jedli grozdje in si ogledali mesto.« Potem so začeli govoriti vsi vprek. »Ali ve.ste. da smo »nape44lali« denar, da s^no lahko šli teknVovat, nekaki je dala ol)čina. potem zveza prijateljev mladine, pa od veselice je tudi nekaj ostalo.« »In kako smo se objeli. Tov. (»rom in tov. Avžner sta po raz- glasitvi pr\ega mesta preskočila ograjo in prišla čestitat.« In v nedeljo zjutraj so (Kl|>oto- vali. Kosilo v Beogradu. Dolga vožnja do Zidanega mosta. Tu p« so bili presenečeni. »Čakali so na.s starši, pa župan j« bil zraven. Vsak je dobil šopt^k OdpeI,jali smo .se z gasilskim avto- mobilom proti Laškemu, kjer smo se zaustavili v gostilni. Pili smo kokto. Du.šan pa je s sestro plesal valček.« Skozi Šentjur so se pt^jali ob zvoku gasilske sirene, kljub pozni uri. Potem pa .so se pričeli dnevi stalnih spominov na veliko tekmo- vanje, zmago in dolgo potovanje. Povabili so jih v Šentjur, pogo- stili, jim dali priznanja in pohvale. »(ia,silci bomo ostali dokler bo- mo lahko. Bomo pa vedno boJjši,« so )>ovedali vsi skupaj, ko smo se poslavljali. 1'udi mi .smo bili prepričani, da bo v Šentjurju vedno več dobrih gasilcev. M. SKNIOAR Na slikah od zgoraj navz- dol: Franc Bevc, Anton Vodeb, Dušan Vodeb, Alojz Vodeb, Vinko Križnik, Zdravko Zelič in Andrej Križnik. Dopisujte v vaš Tednik DIREKTOR KZ SLOVENSKE KONJICE O PROBLEMIH ODKLPA KMETIJSKIH PRlDEi,,^^ Slaba stran sproščenega trga Zaradi nizkih len kmetje ne prodajajo svojega sadja Naj bo jesen bogata ali skopn, kmetijskim proiz- vajalcem vselej natrese obilo skrbi, če je pridelkov do- volj, so običajno težave s prodajo, kadar pa ostanejo kleti napol prazne, je seveda še huje. Kot lani, so kmetje na območju občine Slov. Konjice tudi letos povedali že marsikatero trdo besedo — na račun zadruge, ki jim po njihovem mnenju ne pomaga tako kot bi mogla. Zato smo zaprosili direktorja zadruge tov. Jakoba Zidanška, da za naše bralce pove nekaj več o problemih odkupa na sploh, še posebej pa o položaju te dejavnosti v ko- njiški občini. »Vloga kmetijske zadruge pri odkupu je v pogojih spro- ščenega trga bistveno drugač- na kot je bila pred leti. Kmet lahko svoje pridelke ponudi tako njej, kot komur-koli drugemu. In leta lahko bla- go odkupi ali pa ne. Pred le- ti pa je bilo drugače, saj so zadruge imele pri odkupu po- membnejšo vlogo in zato tudi večje obveznosti. To dejstvo zdaj poraja številne proble- me. Zgodi se, da kmetje svo- jih pridelkov ne morejo pro- dati in se potem po krivici hudujejo na zadrugo, ki je zaradi obveznosti do druž- be -— ki jo enačijo s sleher- no drugo delovno organiza- cijo — prisiljena razvijati dejavnosti z dobrim finanč- nim učinkom. ^ Čeprav letošnja sadna leti- na pri nas ni bila tako boga- ta kot lanska, pa imajo kmet- je s prodajo vendarle precejš- nje težave. Cene so tako niz- ke, da svojega sadja po njej nočejo dati, p>o drugi strani pa tudi trgovina, ki čedalje bolj išče le plantažno sadje, ni kaj hudo zainteresirana za vrste, ki jih gojijo kmetijski proizvajalci. Leti bodo mora- li spoznati, da .so oni tisti, ki se bodo morah pnlago^j., trg tega ne bo storil, v J? noreji in vinogradništvu privatni kmetijski proizvaj^ ci našega območja že neW ko napredovali, čeprav je 10 s prodajo živine, ki je zaradi posledic lanske ^ manj kvalitetna, v zače^ nekaj težav. Težje pa je^ diti tržnim zahtevam pri jarstvu, saj je preu.smeritey v nove vrste sadja dol<>otra, nejša in draga. Denarja za p<:)speševani, kmetijstva pa ni. Ne mor«*] se strinjati s trditvami, ^ naj bi bila ta skrb izkljue,^ v pristojnosti občin. Je že 1», ko, da bogate, to pa so olii. čajno mestaie občine, nimajo kmetijstva, tiste pa, ki ^ imajo, nimajo denarja, da bi ga pospeševale, če bi upošte. vali, da je kmetijsko pasi^iu dejavnost in zadruge oprosti. 11 nepotrebnih dajatev — primer obresti na poslovne sklade, vseh prispevkov ire. nutnega značaja in drugih oi). veznosti, ki jih v primerjavi s privatno proizvodnjo po stavljajo v nadvse neenako, praven položaj, bi lahko veli- ko naredili.« I. B, Slabi gospodarski uspehi v šmarski občini se je zmanjšala tudi zaposlenost Gospodarski uspehi šmarske občine v letošnjem pr- vem polletju ne zadovoljujejo. Predvsem je značilno, da so se povečale terjatve, manjši so bili odkupi v kmetij- stvu, osebni dohodki so večji za 4 odstotke, produktiv- nost pa se je povečala le za 0,2 odstotka, čeprav je pri- čelo obratovati nekaj novih delovnih organizacij, so pol- letni dohodek realizirali le s 44,,5 odstotki. Podrobnejši podatki kažejo, da se je akumulacija najbolj zmanjšala v industriji, kme- tijstvu in gradbeništvu, naj- močneje pa je porasla v trgo- vini in obrti. Izgubo in nepo- krite osebne dohodke izkazu- jeta dve podjetji. V občini je znatno upadla zaposlenost v industriji, kme- tijstvu in gozdarstvu, porasla pa je v gradbeništvu in go- stinstvu, če upoštevamo, da so se življenjski stroški pove- čali za 4 odstotke, za prav to- liko pa so večji osebni dohod- ki, je standard ostal na lan- ski ravni. Podjetja imajo za 54 milijonov S din nižje skla- de. Kljub neuspehom pa jei-az- veseljivo, da je porasel izvoz. Največ deviznih poslov sta sklenili steklarna Boris Ki- drič in zdravilišče. Nasprot- no pa se je zmanjšal izvoz kmetijskih izdelkov, s tem v zvezi so manjši tudi odkupi — mleka in jajc za polovico, govedi pa za tretjino. Kot v drugih občinah so tudi v šmarski povečali cene kruha, mleka, sladkorja itd., kar bo seveda prizadelo stan- dard. J. L Šmarski vodovod Zanimiva pobuda občanov Na zadnji seji šmarske ob- činske skupščine so predstav- niki krajeTOe skupnosti pred- lagali, naj s šmarskim vodo- vodom ne bi več upravljalo komunalno podjetje. Za- htevek je predlagal tudi svet za urbanizem in komunalne zadeve in predlagal skupšči- ni, naj zahte\'ek zavrne. Svet je menil, da vodovod ni le osebnega, ampak je splošne- ga družbenega pomena. Dalje se prebivalci niso dovolj po- služevali svojih samoupravnih pravic v komunalnem podjet- ju in niso storili vsega, da bi odpravili nekatere pomanjklji- vosti pri preskrbi z vodo. Predstavniki krajevne skup- nosti pa so odbornikom ob- razložili, kakšno vodo pijejo. Baje je ta večkrat blatna in neužitna, zajetja niso zaščite- na in so možne okužbe, upravljanje z vodovodom pa je skrajno malomarno. Naj- pomembnejši izraz takih pri- zadevanj pa je pripravljenost prebivalcev, da s svojimi sredstvi zgradijo vodovod z Dolge gore, ki bi bil vreden od 40 do 50 milijonov S din, ~ Predsta-\Tiik komunalnega podjetja je sicer mnoge trdit- ve šmarčanov izpodbil, ven- dar je skupščina izglasovala predlog, po katerem bo od- slej z vodovodom v Šmarju upravljala krajevna skupnost. J. L Dražji kruh v Slovenskih Konjicah Prejšnji teden je svet za gospo- darstvo občinske skupščine Slov. Konjice razpravljal o predlogu za povišanje cen belemu kruhu na 2,20 in črnemu na 1,45 novega dinarja. Svet za gospodarstvo ,je predlog pekarne »Rogla« odobril, v obrazložitvi je delovna organi- zaci,ia navedla, da ima precejšnje stroške predvsem z razvažanjem kruha v Zreče, Loče, Oplotnico in druge kraje. Poleg tega pa so nove cene tudi v nkladu s cenami kruha v drugih občinah. v drugem delu seje je svet za gospodarstvo obširno razpravljal o podelitvi adaptiranih prostorov nekdan.je Ljudske tehniki- podjet- ja Kostroj. Poleg avto-moto dru- štva, ki bi v prostorih rado ure- dilo avtomchanično delavnico, se je zan.je 7.aninialo tudi mizarsko pod,jetje »Dravinja«. Svet se je po da!.iŠ! in dokaj burni razpravi končno odločil, da podelijo pro- store Avto-moto društvu, mi<:ar- skemu podjetju »Dravinja« pa so svetovali, naj se odločijo za grad- njo novih prostorov, saj je to najboliša rešitev. Svet za gospo- darstvo je mizarskemu podjetju »Dravinja« odobril tudi 2,5 mili- jona starih dinarjev kredita. F. B. Smarčani so veseli in dobrodušni ljudje, j Eno je sanesljitio^ da ime Šmarje ne p?7-^ haja od šmamice, kajti njega dni, so bile i »tam gor pri svetem Rok' še gaurce sinil pa taj« z dobro žlahtno trtico. Smarčaiii I bi ne bili to^ kar so, če vsak dan koga' na drobno in vsake kvarte koga na de- belo ne bi potegmili. Ce so potegnjeni, uoično prenašajo poraz, še več, navihano se muzajo, knjti »posojilo se vračila ve- seli«. \E VERJEMITE SMARCANV NJEGOV DOBER DAN ZA DNE, POČAKAJTE VE- ČERA! ZGODBO PRIPOVEDUJE DR. LORGER: STEKEL ODVETNIK Med potegoni, ki so Šmarju pogosto posvetili v času, ko le-to še ni imelo elektrike, je bi* odvetnik dr. RUPNIK, ki jih je imel toliko za ušesom, da so .se jih še drugi nalezli... Bilo je v mirnih letjh, bliže prvi kot drugI svetovni vojni, v letih, ko je še dok- tor Lorger razpolagal z zavidljivim pro- stim mestom na svoji desnici, kar pome- ni, da je bil še samec ... No in vam pri- de odvetnik v ordinacijo žalosten pokla- pan, da ga je bilo v prvem miaku kar hudo pogledati: Poglej, dohtar, prosim te. Pes me je. Zakaj tako oteka roka, kar plavi prsti postajajo? Doktor Lorger se je sklonil nad grdo zdelano roko in ... Pred vojno so pili in marsikatero raz- drli pri Bevcerjevi, gostilničar ki, ki je bila dobra oštirka, kuharica, sicer pa moč- no radovedna. Kmalu po tem, ko je obiskal zdravnika, je dr. Rupnik prišel v gostilno in >edel za mizo. Nekam čuden se ji je zdel, zla- sti še, ker je nekajkrat šavsnil za njeno roko, kadar je natakala njegov kozarec. — Tako, zdaj moram pa v Celje, v bol- nišnico, se je advokat naposled odkK-il in vstal. — Kam v bolnišnico? Joj, saj iniat« obvezano roko? Pa je tako hudo? — Menda že. Pes me je. Doktor Lorger mi je dal napotnico ... — Ja, pa ni nič povedal, zakaj morate v bolnišnico?, je vse bolj radovedno vpra* sevala Bevcerjeva. — Nisem niti pogledal. Bo že vedel zakaj, saj je dohtar — Pa bi vendar pogledali... — No, pa poglejte, me^i je itak vse- eno, hov, rrrrr!, je spet šavsnil in ^ renčal. Bevcerjeva je prebrala diagnozp na napotnici in se začela prestrašeno u«nJ' kati. Tudi za plačilo ni bila nič sila, da W že drugič plačal zapitek, je dejala in * oddahnila, ko je odvetnik zapustil gosti*' no .. . -j Po Šmarju se je hitro razvedelo, je advokat dr. Rupnik stekel in da je ^ varen. Sam si je narisal z barvami ^le«*^ ve ugriza in hotel najprej potegniti jatelja dr. Lorgerja, kar se mu ni P*^^ čilo, potem pa je z zdravnikovo pomo^Jvj pote.gnil šmarčane, zlasti Bevcerjevo. Zapisal JURE KRAšOVE!^ 17. oktobra 19^ KJE NAJ PLEŠEMO? I K»j je s plesnimi vajami in mladinskimi plesi v Celju? I Bo mladina dobila svoj prostor za družabne prireditve? „Vest«, za nas, ki živimo na fjifii je precej težko. Nikjer (jbene zabave za mlade Iju- ijj^ v gostilno pa tudi noče- jjjo. Sicer pa, tudi če bi bil -]es, bi bilo težko, saj mno- ,0 nas mladih, ki sicer hodi- ^ v Celju v srednje šole, ^1 še ne znamo dobro plesa- jj In pomislite, bliža se ma- -jirantski ples. Tako rade bi Jjodile na plesne vaje.« Pri- bližno tako so pred dnevi po- sedale tri mladinke v celj- jlcem mladinskem klubu. " Razumljivo, mlad človek se ^ zabava. Ples pa je izred- no priljubljena oblika zabave. Celje je slovelo lani in že prej po kvalitetno organiziranih mladinskih plesih v veliki (jvorani Narodnega doma, jijer niso točili alkoholnih pi- jač, prepovedano pa je bilo kajenje v plesni dvorani, pa (udi suknjič je bil obvezen flel garderobe krepkejšega spola. Mladim iz Celja in arugih okoliških krajev so se plesi v Narodnem domu zelo priljubili, postali so jim pra- vo nedeljsko razvedrilo, kar je dokazovala tudi precejšnja udeležba. Plese je organizirala Občin- ska plesna šola, kateri gre brez dvoma največ zaslug, da so bili mladinski plesi v Ce- lju na tako dobrem glasu po vsej Sloveniji. Ko so ustano- vili Občinsko plesno šolo so si mnogi zadali za prvo nalo- go, odpraviti »divje« ali ne- organizirane, slabe mladinske plese, ki so mnogokrat pre- hajali v veselico ter pridobiti mlade ljudi na organiziran, dobro pripravljen ples. Od- več je, da bi govorili o napo- rih, ki so bili potrebni, da si je ples v Celju pridobil ugled tako med mladimi kot med starejšimi. Celjska občinska plesna šola je dosegla po- membne uspehe, od kvalitet- nih plesnih vaj, plesov do ve- likih tekmovanj. Smo v času, ko mnogi mla- di pričakujejo pričetek ples- nih vaj in mladinskih plesov, žal. bo potrebno čakati še ne- kaj časa. Ni prostora! V Celju ni prostora, kjer bi lahko mladi sami zase orga- nizirali ples. vVelike dvorane Narodnega doma ne posojajo več za zabavne rireditve, kar je morda prav, drugje pa ni mogoče dobiti primerne cif- rane saj je Delafvski oder po- stal Kino Dom, OF Dom pa Dom JLA. Ostanejo le še go- stinski lokali. In v teh sedaj organizirajo mladinske plese. Situacija je prisilila občinsko plesno šolo, da organizira plese prav tam, kjer so se nekoč borili, da bd mlade ljudi pripravili do plesa v^ dvorani, nezakajeni in nepre- pojeni z alkoholnimi hlapi. Tako mladi v Celju trenut- no nimajo svojega prostora. Vprašanje je tudi, kje bodo letos plesne vaje, za katere je izredno zanimanje. Gradnja dvorane trenutno ni rešitev, saj je problem vsaj začasno potrebno rešiti takoj, ne da bi pomislili na to, da je nanj opozarjalo vodstvo občinske plesne šole že tri leta. Od mladih zahtevamo uče- nje, delo in ključevanje v vse procese naše družbe, poma- gajmo jim, da se lahko tudi zabavajo. SENIČAR Trbovlje dobro založeno TiKli kleti tihovfl.j.skih gospodinj- stev so čediil,ic bolj natrpane. Do 10. oktobra so trgov.ska podjetja in kmetijska zadruga prodali že blizu *50 ton kmetijskih pridel- kov za ozimnico. I Največ ozimnice je doslej proda- lo trgovsko podjetje Vitamiiika. Krompirja, vrste cvetnik, ki so ga prodajali po 75 par za kilogram, so prodali doslej že 360 ton. Pa- prike za vlaganje so prodali 45 ton, zelja doslej 20 ton, jabolk 18 ton, namiznega grozdja 25 ton, in- dustrijskega grozdja pa 135 ton. Jabolka za oziinnico prodaja Vi- taminka po 1,50 do 1,80 din za kilogram. Trgovsko podjetje »Prvi junij« pa je doslej prodalo 130 ton krompirja, ■ in sicer po 65 do 82 par za kilogram, /'ačeli pa so tudi s prodajo jabolk za ozimnico. Za kilogram jabolk bo treba odšteti od 1,4^1 do 1,80 din. Kmetijska aaiiriiga pa je prodala 6 ton krom- pirja za ozimnico, zraven tega pa tudi 5 ton industrijskega grozdja. Kako pa bo z ozimnico oz. s preskrbo s sadjem in zelenjavo v zimskih mesecih. Po zagotovilu di- rektorja trboveljskega trgovskega podjetja Vitaminka, Emila Bovha- na, bo sadja in zelenjave dovolj tudi to zimo. Vitaminka je vskla- dričila za čez zimo 40 ton krom- pirja. Prihodnje dni bodo sklenili pogodbe za dobavo okrog 60 ton solate in cvetače; v Trbovlje bodo pošiljali zelenjavo iz okolice Spli- ta. Zagotovljene pa bodo tudi za- dostne količine sadja. Ker gre do- bro v prodajo v jesenskih in zim- skih mesecih kislo zelje in kisla repa, bo na voljo v prodajalnah Vitaminke kar 25 ton teh artiklov. Mimogrede IVO NA CRNI VRANI Menda ni Celjana, ki bi ne poznal Iva Umeka. Srečuje- mo ga kot vodjo ansambla ;>čim-bum«, kot delavca v tu- ristični organizaciji, kot funk- cionarja harmonikarske sekci- je Svobode in po službeni plati takrat, ko skrbi za celj- sko javno razsvetljavo. Zdaj ima novega železnega konjička; kolo, ki ga po po- trebi poganja majhen motor. Tako je zadnji čas zaslovel tudi po tem kolesu. Sam mu pravi, da je črna vrana. In ponosen je nanjo, saj mu do- bro služi, čeprav je uren kot pešec, je zdaj hitrejši. To pa je velika prednost, zlasti te-- daj, ko mora na obhod in pregled naprav javne razsvet- ljave. Oni dan je bil slabe volje. Na dovtipe, s katerimi tako rad postreže, je pozabil. — Že spet škoda! že spet razbite svetilke! In znova bo- mo morali odšteti blizu 150 jurjev. In če pomislim, koli- kokrat na leto ugotavljamo takšno škodo, potem se zgro- zim! Vnovič so bili na delu pobalini in razbili precej sve- tilk. Najhujše je na levem bregu Savinje, v Ulici 29. no- vembra in ne nazadnje na Li- pi v štorah. Ne vem, kaj bi napravil, če bi jih dobil. To- da, ali jih moram loviti sam? Za.kaj tisti, ki morda vidijo takšno početje ne ukrepajo, ne opozarjajo in kaznujejo? Da, zakaj se vsi skupaj ne zavzamemo, da bi čuvali ti- sto, kar imamo. Tudi ulične svetilke, nasade in vse, kar ustvarja okolje, v katerem ži- vimo! M. BOŽIČ VELIKAN MEDDETERGENTI NAGRAJUJE ZA SNEŽNO BELO ROČNO PRANJE Trbovlje: Za Mehaniko in Tovarno pohištva - odUčno Sepiembrski dosežki večine tr- boveljskih delovnih organizacij so ugodni, saj so pretekli mesec do- segle skoraj 10 odst. letnega pla- na vrednosti. Skupna vrednost in- dustrijske proizvodnje ob koncu septembra zaostaja le še za 3,5 odst. Pričaktijejo, da bodo do konca leta planske naloge dosegli in tudi presegli. V primerjavi s prvimi devetimi meseci lanskega leta pa je bila vrednost industrijske proizvodnje v Trbovljah letos večja za " odst. Ob koncu septembra so v dveli trbovel.j.skih industrijskih delovnih organizacijah že dosegli letni plan vrednosti proizvodn.ie, in sicer v Mehaniki in Tovarni pohištva. Si- cer pa zaostaja proizvodnja za planskimi predvidevanji le še v Termoelektrarni, in to zaradi ka- snitve začetka obratovanja nove termoelektrarne, v clektrolivarski industriji ELIT. in v Zasavskih premogovnikih, kjer je pa izpad majhen. Septembra s« v Termoele^ktrarni Trbovlje proizvedli nekaj nad 2fi milijonov kwh električne energije, od tega blizu 5 milijonov kwh že v novi termoelektrarni Trbovlje II med pcskusnun obratovanjem. Planskih nalog pa niso dosegli, ker ni bilo večjih potreb po ter- nioenergiji. V obratu Tovarne zi- dakov so izdelali nad 1 milijon >kosov blokov Za zidove in pregra- de. Rudarji iz Revirjev so nako- pali prejšnji mesec 135.100 ton rjavega premoga, od tega na Rud- niku Trbovlje 41.310 ton: planskih nalog pa niso dosegli. \'ečjo pro- izvodnjo od jpredvidene so prejš- nji mesec dosegli še v Strojni li- varni, v Tovarni pohištva, kjer tfo prodali tudi skorajda celotno pro- izvodnjo, v Cementarni in Meha- niki; v tej delovni organizaciji je bila proizvodnja za 58 odst. večja od predvidene. Industrijske delovne organiziieije iz Trbovelj so prejšnji mesec od- premile na tuja tržišča za 160.000 dolar,jev izdelkov, ali za polovico več kot v avgustu, ven«iar pa iz- voz še vedno za 3,5 odst. zao- staja. SI. Konjice: Več mladih v ZK Prejšnjo soboto je občinski komite Zveze mladine Slov. Konjice skupaj s komisijo za štipendiranje pri temeljni izo- braževalni skupnosti v Slov. Konjicah pripravil z vsemi di- j-aki srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol .svojega območja sestanek, na kate- rem so govorili o politiki .šti- pendiranja, o možnostih sta- žiranja m zaposlovanja mla- dih strokovnjakov sploh. O položaju gospodarstva v obči- ni je udeležence tega razgovo- ra obširno informiial pred- sednik občinske skupščine. Po razgovoru so dijaki in štu- dentje izpolnili posebno anke- to, v kateri so med drugim odgovorili tudi na vprašanje, če bi bili pripravljeni vstopiti v Zvezo komunistov. Pritrdil- no je odgovorilo 21 mladin- cev in mladink, ki jih bodo v organiz.aoijo verjetno že •» 3 kratkem sprejeli. F. B. 20 let Strojne tovarne Trbovlje # Ta mesec bodo v Trbovljah sklenili slavje ob 20-letnici Strojne tovarne. % Zaključna slovesnost bo pod pokroviteljstvom člana sveta federacije Franca Ivcskoška-Luke. 26. oktober bo praznik trboveljskih kovinarjev — članov delovnega kolektiva Strojne tovarne. Te- ga dne bodo podelili nagrade jubilantom, delavska godba na pihala bo pripravila promenadni koncert, zvečer pa bo v delavskem domu priložnostna slo- vesnost, na kateri bo govoril glavni direktor STT, dipl. inž. Rudi Babic. Pevci, godbeniki in recita- torji bodo izvedli krajši program, sledilo pa bo to- variško srečanje članov delovnega kolektiva strojne tovarne, njihovih svojcev in gostov. V soboto, 26. oktobra, ko bodo slavili 20-letnico Strojne tovarne Trbovlje, pa si bodo občani lahko ogledali proizvodne prostore te trboveljske delovne organizacije. NA KRATKO Mladi »VESNOVCI« u Aleksincu Pred dnevi se je vrnil domov mladinski pevski zbor »Vesna«, ki se je nekaj dni mudil v Aleksincu, znanem rudarskem mestu v SR Sr- biji, s katerimi je občina Zagorje ob Savi lani začela prijateljsko sodelovanje, in sicer na pobudo, ki sta jo dali občinski organizaciji Rdečega križa obcb mest. Minulo jesen so namreč v Zagorju ob Savi gostovali člani mestne kulturne or- ganizacije iz Aleksinca in priredili v delavskem domu v jjočastitev Praznika republike uspel nastop. Sedanje gostovanje zag'orskih Ves- nanov je sovpadlo z občinskim praznovaii.jem v Aleksincu. zato so prvi dan obiska nastopali skupno s svojimi vrstniki, naslednji dan pa so imeli samostojen koncert. Zamenjava knjig na podeželju Občinska knjižnica v Zagorju ob Savi se pravkar pripravlja na za- menjavo knjig za potrebe ljudi v okoli.škib zagorskih va.seh. Minulo .iesen in zimo so namreč poslali potujoče kovčke s knjigami v vse večje kraje neposredne okolice in s te.n ustregli številnim ljubite- ljem dobrega čtiva. Z zamenjavo knjig bodo torej u.stregli vsem ti- stim ljubitel.jem knjige, ki si lahko vzamejo čas /.a branje edinole v l)ozni jeseni in pozimi. Gradnja novega igrišča Na Selu pri Zagorju, v znani Farenikovi koloniji pospešeno op- ravljajo zemelj.ska dela za dogra- ditev novega otroškega igri.šča. Po- budo zanj je dala krajevna skup- nost Zagorje-Center in pridobila zanje precej ljudi tega večjega de- lavskega na.selja. Novo otroško igrišče bodo izročili svojemu na- menu prihodnjo pomlad ali naj- kasneje prve poletne mesece. -a- Slovesen sprejem novih članov ZK Pred kratkim so na slovesni seji sekretariata občinske konference ZK.S podelili članske izkaznice 23 nnvosprejetim mladim kominii- slom. Nove člane so bile sprejele v vrste ZK krajevne organizacije in aktivi ZK. Med njimi je največ neposrednih proizvajalcev in mla- dih jlelavcev ter nekaj dijakov. Ob slovesni podelitvi članskih izkaznic so novosprejetim članom ZK spre- govorili o vlogi ZK,I in zlasti nje- nih sedanjih prizadevanjih za ures- ničevanje ciljev družbenogospodar- ske reforme. Seja občinske skupščine Na prihodnji seji s-kup.ščine ob- čine Ilrastnik, ki bo v soboto 19. oktobra, bodo odborniki, med dru- gim, razpravljali o zazidalnih na- črtih za izgradnjo individualnih stanovanjskih hiš na Dolu, poro- čilu o ukrepih zoper nedavno pla- žo v je v sredLšču Hrastnika, spre- membah oziroma reorganizaciji davčne službe na upravi občinske skupščine in nekaterih drugih ak- tualnih vprašanjih. »Sijaj« — še 23 novih delavcev V letošnjeim iM>letju so v pod- jetju »Sijaj« na novo zaposlili nad 2.'» novih delavcev in delavk, med njimi največ mladih ljudi. S tem so v tej delovni organizaci,M iz- polnili obljubo, da bodo. brž, ko bodo imeli na voljo ustrezna de- lovna mesta, sprejeli v delovno razmerje predvsem žensko mladi- no. I^tos .je v tej zasavski občini znatno manj ljudi nezaposlenih, kot predlani ozJroma lani. Priča- kujejo, da bodo z realizacijo ne- katerih načrtov, prihodnje leto utegnili še bolj zmanjšati sedan,je število občanov brez redne zapo- slitve. Pomembna pridobitev za Hrastnik — turistična po- slovalnica celjskega »Izletnika«; v zgradbi je me- njalnica in bife (Foto.' nk) HRASTNIŠKO DRUŠTVENO ŽIVLJENJE V NOVI SEZONI ^ Za zdaj načrti Društvena dejavnost v tej občini sicer ne zamre niti v poletnih mesecih, čeprav nI tako intenzivna, kot v dru- gih letnih časih. Kljub temu pa so prvi jesenski meseci že po nekakšni tradiciji najbolj sušni. Malone vsa društva namreč tale čas pripravljajo programe in delovne načrte; to vzame precej časa, ta pa beži, zato se dejansko prire- ditve ali nastopi in druge obli- ke društvenega življenja pri- čno šele v pozni jeseni. Kaže, da so trenutno najbolj delav- ni športniki. Tekmovanja so še v razmahu, pa tudi pri- prave zimsko telesnovzgoj- no delo. Tale čas je znači- len tudi zaradi manjših pre- pirov okrog razdeljevanja de- narja za telesnovzgojne na- mene. Vendar je videti, da bodo zdrahe kmalu končane, saj je škoda časa za to, če- prav se seveda pri denarju prične in končuje vsakršna dejavnost. MladinSiki klub ima pripravljen program. Zadnjič ga je namreč vod- stvo razgrnilo na komisiji za to dejavnost pri občinskem komiteju ZMS. Program je še bolj zanimiv, kot lani, saj predvideva vrsto novih oblik pa tudi novega pristopa k sodelovanju mladih ljudi pri razvijanju klubskega življe- nja. Lepo so načrtovali tu- di najmlajši. Na področju kulture in presvete so v teku priprave na proslavo ob 50-letnici usta- novitve KPJ. Nastope obljub- ljajo vsi štirje pevski zbori, pa tudi godbi na pihala na- meravata naštudirati no- ve koncertne večere. Na va- škem območju se bodo tudi letošnjo jesan In zimo zvrsti- le številne filmske predstave, ki jih bo posredoval potujo- či kino hrastniške delavske imiverze. Omeniti kaže tudi načrte lutkarjev oziroma lutkovnega gledališča. Priza- devni amaterji nameravajo naštudirati novo igrico za najmlajše, ki jo bodo bržčas uprizoriU ob prireditvah No- voletne jelke. Kajpak pa so pripravili ustrezne programe tudi ta- borniki, društvo brodar j ev, radioamaterjev in dru®i. —n STANJE IN RAZMERE V ZAGORSKEM GOSPODARSTVU UGODNEJŠE RAHEL OPTIMIZEM Med revirskimi občinami letos samo v Zagorju ob Savi ne dosegajo predvidenih proizvodnih in poslovnih načrtov. Na to je in še vpliva vrsta dejavnikov, težav, ob- jektivnih in subjektivnih. Medtem ko je večina delovnih organizacij ob koncu prvega polletja izkazovala občutno zaostajanje za predvidevanji, so se razmere v tretjem četrtletju nekoliko izboljšale. Zato je pričakovati, da konč- ni rezultati decembra letos ne bodo neugodni, ko je kazalo dobrih sedem mesecev let-os. Podatki o gibanju proiz- vodnje za minuli mesec ka- žejo, da so največje delovne organizacije, razen rudnika, dosegle znatno boljše rezul- tate, kot prejšnje obdobje. V tovarni elektroporcelana na Izlakah so ' proizvedli nad nad 100 ton blaga, na trgu pa so realizirali nad 2 mili- jona din. v podjetju sodijo, da bodo ta mesec prodali za 2 milijona 600.000 din izdel- kov. V tovarni so za letos planirali znatno višjo pro- izvodnjo, kot lani, ker so za- čeli obratovati v novem de- lu podjetja. Vendar v celoti plana ne bodo realizirali, kljub temu pa pričakujejo, da bo realizacija dosegla okrog 20 milijonov din. Na boljše jim gre tudi pri izvozu. Septembra .so prodali na Polj- sko, v Madžarsko in Avstri- jo za 460.000 din izdelkov. Madžarska je nov kupec iz- laškega blaga, saj so pred kratkim podpisali pogodbo v vrednosti 120.000 dolarjev. Blago bodo izvozili do vključ- no marca prihodnje leto. Ko- lektiv Industrije gradbenega materiala je imel septeml'ira rekordno proizvodnjo, saj so pridobili nekaj nad 14.000 ton hidrimega in kosovnega ap- na, prodali pa so za 1 mili- jon 400.000 din izdelkov. Tu- di v Gradbenem podjetju so prejšnji mesec dosegli plani- rano realizacijo. Razen tega so že podpisali novo pogod- bo za predem večjih grad- benih del v Sevnici, nosti 4 milijone din. tiv bo v Sevnici grauii*^'^^ vo tovarniško dvorano podjetje »Jutranjka« [j^ * 22-stanovanjski blok. Kot zmeraj letos so \ dobro proizvodnjo tudj"*' obratu »Lisca«, pa tudj ' Lesnoindustrijskem p^^J ju so zadnje tri mesece''*' boljšali prodajo, čeprav nirane realizacije za letos roma za tričetrletje še J* dosegli. S težavami se ot^* jo v podjetju »Varnost« na rudniku Zagorje. Zago" ski rudarji so septembra Z. dobili nekaj nad 44.ooo )l premoga, kar je skoraj \ 10 odstotkov manj, kot bilo predvideno z opera/, nim načrtom za ta mesj^ V obratu Kotredež je grozil ogenj, opraviti pa ^ imeli še z nekaterimi mi težavami. Večina zagorskih podjet, računa na najboljše rezmtj te v preostalih mesecih d konca leta. -d. Trbovlje v pripravah na spomladanske volitve Priprave na spomladanske skupščinske volitve postajajo v organizacija SZDL v Trbovljah ena najbistvenejših nalog prihodnjega razdobja. ^ Doslej so v Trbovljah raz- pravljali o predlogih spre- memb nekaterih določb Usta- ve Socialistične federativne re- publike Jugoslavije in o te- zah za nov volilni sistem za zvKno skupščino na skupni seji izvršnega odbora občin- ske konference SZDL in pred- sedstva občinskega sindikalne- ga sveta, v krajevnih organi- zacijah SZDL Center in Za- savje ter na javni tribtmi, ki jo je vodila poslanka zve- znega organizacijsko politične- ga zbora doktorica Majda štrobl. Bistvenih pripomb k predlaganim spremembam v Trbovljah doslej niso imeli Bili so mnenja, da bi kazalo preučiti predlog, da bi otočin- ske konference SZDL oprav- ljale dolžnosti kajididacijskih konferenc za volitve zvezaiih poslancev; v tem primeru naj bi po predlogu Trbovelj- čanov iz vrst članov občin- ske konference SZDL izloči- li odbornike občinske skup- ščine, namesto njih pa vklju- čili predstavnike drugih druž- beno političnih organizacij. Sicer pa v Trbovljah ugotav- ljajo, da v delovnih organiza- cijah pravzaprav ni bilo raz- prav o predlogih sprememb nekaterih določb Ustave So- cialistične federativne repub- like Jugoslavije in o tezah za nov volilni sistem, čeprav so se zanje dogovorili, zato tudi manjkajo mnenja o predlaganih spremembah gle- de samoupravljanja v delov- nih organissacijah. Volilna komisija pri občin- ski konferenci Socialistič- ne zveze v Trbovljah pa je doslej tudi že obravnavala osnutek volilnega pravilnika SZDL Slovenije; izoblikovali so predlog osnutka volilnega pravilnika S2a)L Slovenije, ki zagotavlja, da bi bile volitve poslancev in odbornikov de- jansko kar najširši samo- upravni družbeni dogovor ob- čanov, samotipravnih organov in družbeno poliitionih orga- nizacij. V pripravah na spomladan- ske skupščinske TClitve je vo- lilna komisija pri obč, kon- ferenci SZDL Trbovlje pred- lagala skupščini občine Tr- bovlje, da izdela podrobnej- šo analizo o delu občin- ske sikupščine v zadnje« razdobju in o njenih prihod- njih nalogah. Na tej oaior: bodo potem izoblikovali kn- terije in merila za zbir^je predlogov za možne kandida. te za odbornike občiiKi! skupščine. Izdelavo takšne analize so predlagali že y pripravah na zadnje sk'j;> ščinske volitve, vendar je h so pripravili. Ker v Trbov Ijah že skorajda leto dni rai pravljajo o predlogu spre memb statuta občine ad8, predlagajo, da naj bi pohiltt z dokončnim izoblikovanjai sprememb in te predlcaiili i obravnavo obč. skupščini. Občinska skupščina in lilna komisija pri občiiMi konferenci SZDL naj bi opis vili revizijo območij volilnil enot. Upoštevaje delo in na loge občinske skupščine p naj bi v Trbovljah tudi tovili, koliko odbornikov na ima v prihodnje skupščin občine Trbovlje; ali naj f ima še naprej 58, po 29 v ot činskem zboru in v zbor delovnih skupnosti, ali več ali manj. Pri izoblikovani' predloga za število odbor« kov občinske skupščine ? naj bi upoštevali struktur občanov ter število zapo&'f nih v gospodarstvu in v dn gih dejavnostih. Uspešnejša KZ Zagorje Podoba je, da bo kmetij.ska za- druga v Zagorju ob Savi zaključi- la letošnje gospodarsko leto bolj u.spešno, kot prejšnja obdobja. lje- tina ribeza na strnjenih na.sadih in pridelek ,j-al>olk bodo vsekakor prispevali k ugodnejšemu finančne- mu učinku, čeprav še nikjer niso dosegli polno rodnost. Plantaže sadja bodo polno rodne šele leta 1970 oziroma 1971, ko bo na voljo okrog 120 ton jabolk in hrušk pa tudi ribe7.a bo znatno več kot le- tos. Zanimanje potrošnikov za je- seasko letino sadja je bilo namreč tolikšno, da številnim kupcem, ki so želeli prvovrstna jabolka uiso mogli ustreči. Kmetijska zadruga je in še bo poskrbela za izpopolnitev svoje mehanizacije, s krediti pa je letoS' pomagala tudi nekaterim kmetova!- cem pri nakupu poljedelskih in drugih stro.jev. Seveda so za zdaj te možnosti nekoliko omejene, ker zadruga nima kdo ve koliko denar- ja. \endar se v zadrugi priprav- ljajo na nadaljne. poglobljeno so- delovan,je z vsemi kmeti, zlasti vsemi tistimi, ki so pripravljeni delali skupaj z zadrugo. Vodstvo zadruge se ukvarja z mislijo, da bi še bolj navezali kmetovalce na sodelovanje. V tem okviru bo vse- kakor zanimiv poskus, da bi vsa- kokrat ob zaključku leta vsem ti- stim kmetovalcem, ki so podpisali gospodarsko trajne pogodbe z za- drugo in največji del prometa op- ravili z njihovo zadružno organiza- t^',io, priznavali posebne popuste, bodisi pri nakupovanju umetnih gnojil ali drugih potrebščin. Viši- na ugodnosti in popustov bo torej odvLsna od tega, koliko je ta ali oni prodal neposredno zadrugi. Zadruga ima še vrsto dru.gih na- črtov. Med drugim namerava po- spešiti kooperacijsko sodelovanje, zavzema pa se tudi za načrtno vzre.jo živine, ker sodijo, da bi vsakršno opuščanje teh mer ogro- zilo nadal.jni razvoj živinore.jc, ki je poglavitna kmetijska panoga v tej zasavski občini. Izpopolnjeva- nje lastne proiz\odn.je, zlasti uva- janje mehanizacije, zniževanje pro- izvodnih stroškov, in nekatere dru- ge naloge, bodo tudi v letu 1969 sestavni del gospodarjenja te za- di-užne or.ganizacije v Zagorju cb Sa\'i. RUDARJI V HRASTNIKU RAZPRAVLJAJO O TOPLIH MALICAH Kot v Trbovljah in Zagor- ju ob Savi bodo tudi hrast- niški rudarji odgovorili na posebno anketo kadrovsko-so- cialne službe zasavskih pre- mogovnikov o uvajanju top- lih malic v jame in na dru- ga delovišča. Sklep o organi- ziranju ankete je sprejel na minulem zasedanju centralni delavski svet podjetja. Gre za zanimiv poskus, da bi skoraj 5000-članski kolektiv imel boljše možnosti prehra- ne na delu. Odločitev o tem so prepustili vsem zaposle- nim, saj bo treba, če bodo rezultati ankete pozitivni, ure- diti probleme tople hrane ne- koliko drugače, kot je to pri- mer v drugih podjetjih. Rudarji naj bi nosili tople .malice s seboj na delovišča, in to v posebnih tako imeno- vanih termos posodah. Cena za kos take posode je oldBli 33 din. če bi rudarji s^.\ šali, bi zasavski premogo**! ki del denarja za nakup P*' sod prispevali iz skupoj' sredstev, preostali del pa °' plačali rudarji. Obrati ^ bene prehrane v posanie^?-"^ rudnikih so ze tudi izračun^' li stroške za tople mal'C^- Izdatna malica s kruhom " bi bila dražja, kot 2,30 2,50 din. Na hrastniškem rudniku 5^ doslej ugotovili precejšnje z'' nimanje za omenjeno novf^S' To velja zlasti za vse tis''; rudarje, ki se vozijo od leč. Nekateri delavci zdoma, kadar imajo dop* dansko izmeno, celo ob štirih in prej. V Hrastni*^ menijo, da bi utegnili tis^ najbolj oddaljeni rudarji P- jemati topel obrok tudi prihodu iz jam. ""^ VAŠE STANOVANJE = VAŠE PREMOŽENJE Zavarovalnica »Sava« Celje krije škode, ki bi nastale za- radi: • požara • vlomske tatvine • ropa • razbitja stekel in ogledal • delovanja električnega toka POVSOD BREZ SKRBI S PO- LICO ZA KOMBINIRANO ZA- VAROVANJE STANOVANJ- SKIH PREMIČNIN PRI ZAVAROVALNICA »SAVA« CELJE 17. oktobra \^ \ ^JAVNOST KOMITEJA REVIRSKE KONFERENCE ZKS TRBOVLJE O migraciji j(omite Revirske konference ZKS je skušal na ^adnji seji izoblikovati nekatera stališča v zve- z zaposlovanjem delavcev v inozemstvu. Re- virske delovne organizacije že zdaj zaposluje- jo v tujini blizu 1.000 delavcev, računati pa je piogoče, da se bo število zaposlenih v inozem- stvu še povečalo. y razpravi so člani itomi- ,ja Revirske konference ZKS ^vsem naglasili, da je tre- , v Revirjih in na širšem [^ročju zagotoviti oživlja- jo gospodarske dejavnosti, ,r bo zagotovilo odpiranje jvih delovnih mest. S tem jnio zagotovili zaposlitev tu- j tistim, ki odhajajo zdaj, ^r organizirano, v inozem- Stališče komiteja Revirske ^erence ZKS je tudi, da j niorale delovne organiza- ,je, ki zaposlujejo delavce v inozemstvu, del dohodka na- meniti za odpiranje novih de- lovnih mest v Revirjih oz. za preusmeritev obstoječe indu- strije. Sicer pa je sprejel komite Revirske konference ZKS še več stališč v zv'ezi z zaposlo- vanjem v tujini in o odno- sih med zaposlenimi in de- lovnimi organizacijami, kjer so zaposleni. Poudarjeno, je bilo, da bi morali sam-ouprav- ni organi in družbeno poli- tične organizacije v deloimdh kolektivih večkrat obravnava- ti to problematiko, o njej pa naj bi razpravljal tudi trbo- veljski občinski sindikal- ni svet. Na zadnji seji je razprav- ljal komite Revirske konfe- rence ZKS še o družbeno po- litični aktivnosti v zasavskih Revirjih v prihodnjih mese- cih. Zdaj bodo posredovali kar najširšemu krogu družbe- no političnih delavcev in vsem samoupravnim organom in družbeno političnim orga- nizacijam gradivo z zadnje seje Revirske konference ZKS, na kateri so ocenili iz- vajanje Smernic in Resoluci- je X, seje CK ZKJ ter an- keto »Javno mnenje Revirjev 1968«. Ti pa naj bi potem izoblikovali naloge za delo v prihodnje. (nk) Uresničevanje predlogov ohranov v prejšnji številki CT smo v sestavku »Manj- ša komunalna dela v Trbovljah« opisali pro- gram komunalnih del na« področju krajevne skupnosti Center. Na področju krajevne skup- nosti Franca Fakina so pred- videna dela v vrednosti okrog 20,000 novih din. Iz- ven programa je nujna, kot poudarjajo v krajevni skup- nosti Franca Fakina, še ure- ditev kanalizacije na južnem delu naselja Vreskovo od Ne- že do ceste Pod gozdom, za kar bi porabili okrog 8.500 novih din. Nadaljnjih skoraj 35.000 novih din pa bi rabi- li še za prepotrebno ureditev ja\me razsvetljave na Vresko- vem in na gornjem delu Obrtniške ceste. Sicer pa so na področju krajevne skupnosti Franca Fa- kina predvidena naslednja de- la: obnovitev mostu za peš- ce pri Graliku, gramoziranje dvorišč pri hišah na Lenino- vem trgu, na Golovcu in v novem naselju Vreskovo, ure- janje kanalizacije na Obrtni- ški cesti do trga Franca Fa- kina, na odcepu ceste Dom in vrt ter v naselju Pod go- zdom; kanalizacijske ja- ške bodo popravljali na Ke- šetovem. Lokah in na Ker- šičevem hribu. Urejali bodo nadalje pobočje ob cesti Ko- munala — Cesta Tončke če- če ve itd. Za izvršitev nekate- rih manjših komunalnih del na pobudo občanov pa so prihranili 2.600 novih din. Krajevna skupnost Zasavje bo prejela iz občinskega pro- račima z« ureditev raznih manjših komunalnih del 5.000 novih din, nekaj sredstev pa bo na voljo še iz prispevka za uporabo mestnega zemlji- šča. V načrtu je ureditev za- ščitne ograje na Kolodvorski cesti 14, ureditev dvorišč pred stanovanjskimi hišami na Ko- lodvorski 14, 15 in 16 ter po- pravilo struge Jugov graben, pri čemer bodo obnovili oporni zid in dno struge po- toka, tš) NOVA ŠTEVILKA »SREČNO« Te dni je izšla nova števillia gla- sila Za-savslcili premogovnikov »Srečno«. Med prispevki velja ome- niti z'asti še sestavek o problema- tiki premogovništva v Sloveniji, razgovor z glavnim direktorjem Zasavskih premogovnikov, dipl. inž. Albertom Ivančičem. poročilo o delu projektivnega oddelka ter sestavek o perspektivi Rudnika Hrastnik. V prilogi je objavljen tu- di pravilnik o nagrajevanju delav- cev, ki se pri delu ne poškodujejo. VEČJA NADOMESTILA Osrednji delavski svet Zasavskih premogovnikov je povišal nadome- stila pripravnikom za delom. Pri- pra\Tiiki z visokošolsko izobrazbo bodo prejemali med pripravniško dobo po 1.100 do 1.1.50 novih din na mesec, pripravniki z višješolsko izobrazbo pa po 900 novih din na mesec. V Zasavskih premogovnikih želijo pridobiti v prihodnje nam- reč še več kadra z visokošolsko izobrazbo, kot so ga dozdaj. SEJA lO TIS Pred dnevi se je v Trbovljah se- šel izvršni odbor Temeljne izobra- ževalne skupnosti in obravnaval poročilo o dohodkih in izdatkih za izobraževanje in vzgojo v prvih devetih mesecih letos. Prodaja premoga pozimi Hladnejše vreme je pre- povečalo povpraševanje J) rjavem premogu iz Za- jvja. Ugotavljajo celo, da je jčel rjavi premog v gospo- gnjstvih zamenjavati kot lorivo nekatere druge vrste, tot drva in lignit. V stano- ranjskih prostorih je tudi ise več peči, narašča pa tu- ji število trajno žarnih peči ga rjavi premog. Predvsem r zasebnih stanovanjskih hi- šah je tudi vse več centralnih kurjav. Veliko pa je tudi pri- merov, ko občani zamenjuje- jo še lani tako modeme pe- fi na olje s pečmi, v katerih hdo kurili rjavi premog. Torej je povpraševanje po rjavem premogu v zadnjem času precej naraslo, zlasti še, ker tudi oživljanje gospodar- ske aktivnosti v zadnjih me- secih v industrijskih delov- nih organizacijah prav tako veča porabo premoga iz Za- savskih premogovnikov v in- dustriji. Pričakujejo celo, da bodo industrijske delovne or- ganizacije v letu 1968 prevze- le več premoga, kot pa so to predvideli s pogodbami. Te- žave so le s prodajo premo- ga železarnam, ki uvajajo kot gorivo mazut, propan in butan. Zato bodo morali naj- ti nove kupce za orehovec, ki bi ga sicer pokurild v sloven- skih železarnah. Da bi povečali zanimanje za nakup rjavega premoga za široko potrošnjo v polet- nih mesecih, bodo Zasavski premogovniki s 1. novem- brom \'peljali nove cene za rjavi premog za široko po- trošnjo. Zimske cene bodo za toliko višje, za kolikor so lahko potrošniki ceneje ku- povali premog letos v polet- nih mesecih. V okviru Za- savskih premogovnikov bodo v veljavi od 1. septembra do konca februarja, letne pa od 1. marca do zadnjega avgusta. Na ta način želijo povečati prodajo premoga za široko potrošnjo v poletnih mese- cih. —M— NA KRATKO OBISKI V SPLOŠNI BOLNICI Uprava splošne bolnice v Trbov- ljah je spremenila razpored obi- skov. Ob nedeljah so odslej dovo- ljeni obiski na vseh oddelkih med 14. in 15. uro; vsak delavnik od 12,30 do 13. ure pa lahko dobijo svojci informacije o zdravstvenem stanju bolnikov. Na internem in kirurškem oddelku so dovoljeni obiski tudi v četrtkih med 14,30 in 15. uro. Na porodniškem oddelku pa so dovoljeni obisk vsak dan od 16. do 17. ure. PONOVNO IMENOVANJE Vinko Grabnar je bil 7nova ime- novan za pomočnika glavne.ga di- rektorja Poslovnega združenja RU- DIS Trbovlje, inž. Arsen Pensa pa ponovno za tehniškega direktorja istega združenja. PEVCI IZ CELJA NA OBISKU , Zadnjo soboto so v Trix)vljah grostovali pevci iz Celja, člani 2KUD »France Prešern«. Pod vod- stvom dirigenta Eda Goršiča so se predstavili občmslvu z bogatim sporedom našt«diranih del. SEJA VODSTVA ZK Zadnji petek je bila v Trbovljah razširjena seja sekretariata občin- ske konference Zveze komunistov, na kateri so med drugim obrav- navali tudi poročilo o delu Cen- tralnega komiteja ZKS med V. in VI. kongresom Zveze komunistov Slovenije. RAZGOVOR Klub Rev irskih študentov je predlagal ko.-niteju Revirske kon- ference ZKS, da bi pripravil obr koncu oktobra za člane kluba ter v za člane vodstev organizacij Zveze mladine predavanje in razgovor o položaju Jugoslavije v sedanji med- narodni konstalaciji sil. Ob tej priložnosti bodo povabili v Trbov- lje Mitja Ribičiča, člana izvršnega komiteia CK ZKJ DRUGO PISMO IZ OLIMPIJSKE VASI (Piše Marijana Lubej) štirinajst dni že prebivam v olimpijski vasi in sem se na življenje v njej že kar privathla. Tre- ningi mi ne delajo već nobenih težav. Noge so me nehale boleti in tudi po zahtevnejših treningih že diham normalno. V petek je bilo na stadionu v olimpijski vasi tekmovanje, ki se ga nisem udeležila, saj še po planu nisem začela s hitrostnimi treningi. Danes mi je žal, saj bi se v teku na 80 m Cez ovire zanes- ljivo dobro uvrstila. Sem nekoliko razočarana nad zaprekašicami, ki so že vse tu, razen Američank. Posebno so me razočarale sovjetske tekmovalke, ki imajo letos čase 10.2 in 10.4 pa so tekle ko- maj 10.8! Vsi člani naše atletske odprave pridno trenira- jo. Od vseh prednjači Farčič, ki je zaradi svojih dolgih »sprehodov« postal že kar popularen. Te dni prispe tudi trener Nataše Urbančičeve, Avstra- lec Stampfel in tako bodo razep mene imeli vsi svoje trenerje! žal, je danes tudi za nas atlete minila ugodnost terena za trening v olimpijski vasi. Odslej moramo obiskovati po dnevnem urniku in panogah ostale stadione v mestu, ki pa imajo vseh sedem tekališč iz umetne snovi »tartan«. S tekališčem na olimpij- skem stadionu in na pomožnem igrišču ter na sta- dionu v olimpijski vasi, je samo v Ciudad Mexicu deset tekališč z umetno snovjo, medtem ko pri nas pripravljamo v Zenici šele prvo! Spričo takšne preorientacije v treningih, moramo vsak dan opra- viti po 20 kilogramov in več tja in nazaj. K'ako drugače je to in kako mimogrede razumeš, da je na trening treba iti tako daleč, medtem ko nam je doma odveč celo hoja od Savinjskega nabrežja do atletskega stadiona. V mestu sem že večkrat bila. Vse je lepo, zlasti pa zanimivo. Vse nas moti le nek nemir, ki se kaže v življenju mesta, študentske demonstracije za izboritev državljanskih pravic so privabile v me- sto in bližino olimpijskih naprav policijske patru- lje in tu in tam celo oklepna vozila, čeprav teče življenje v olimpijski vasi tako, kot da bi v bližini ne bilo takšnega razpoloženja in se zabavamo ▼ internacionalnem klubu, kjer gledamo filme in gledališke ter revijske predstave — pela nam je tudi Rita Pavone — smo le zaskrbljeni zavoljo mirnega poteka olipijskih iger, za katere so sta- ri Grki ustavili vsa sovraštva, tu pa nam dva tisoč let pozneje preti nasilje na začetku 19. modemih olimpijskih iger! Včerajšnji dan ne bom pozabila, saj je bil poln doživetij. Obisk najvišje, 44 nadstropij visoke stav- be z razgledom na sedemmilijonski Ciudad Mexico, potem pa obisk — bikoborb! V od navdušenja vpi- joči množici in krvavenju ubogih bikov, ki so se mi zdeli nekam pohlevni, smo sedeli plašni, si za- krivali oči z željo, da bi bilo čimprej vsega ko- nec. Pa tudi to je minilo, čeprav se posledice ka- žejo še danes. Zlobni jezika namreč večkrat pri hrani omenjajo »sveže meso«, in potem ... Konec t.edna bo manjše tekmovanje, ki se ga bom skušala udeležiti, čeprav Se ne bom povsem pripravljena na brzinske storitve. O tem bom po- sebej pisala. Do tedaj pa lepe pozdrave! Ciudad Mex!ico, 3. oktobi-a 19&8. Rokomet: ŽRK CELJE : BOREC Titov Veles 23:10 (14:4) Celjski rokometaši so tudi po četrti tekmi, ki so jo od- igrali na domačem igrišču, ostali neporaženi. Prejšnji te- den so premagali Borca iz Titovega Velesa z 23:11 (14: 4). Kljub povprečni igri so Celjani slavili doslej največ- jo zmago na domačem igri- šču, z malo resnejšo in toč- nejšo igro pa bi slabega in nedoraslega nasprotnika odpravili lahke še z V86j« razliko v golih. Kot na vseh rekmah, ki so jih Celjani odigrali v zve2aii ligi, je tudi na tej bil med. najboljšimi kapetan ekipe An- drej Telič (na sliki pred za- četkom tekme z mednarod- nim sodnikom Domazetom). Sam je dosegel osem golov (med strelci v zvezni ligi je med najboljšimi), izvrstno pa je gradil tudi igro celot- ne ekipe. Telič prav v letoš- nji sezoni iz tekme v tekmo dokazuje, da se razvija v igral- ca velikih kvalitet. Verjet- no bo prav kmalu moral tu- di zvezni kapetan svoje oko obrniti na mladega Celjana, ki s svojo igro navdušuje številne gledalce! U. T, Celjski strelci so si postavili pri strelišču Na gričku lep dom, ki pa še vedno čaka na končna dela. V njem je zaenkrat urejeno le stanovanje za upravni- ka strelišča, zdaj pa bi radi uredili še svoje pro- stre, kjer bi se zbirali v prostem času in tedaj, ko se pripravljajo na treninge in tekmovanja ter tako razvili tudi družabno življenje. Glede na po- trebo, ki je očitna, 1m bilo prav, če bi tudi pristojni dejavniki pomagali pri čim prejšnji realizacji te zamisli, predvsem pa potrebe, (Foto M.B.) Nogomet PAPIRNIC AR PRVI VOJNIK DRUGI Peto kolo prvenstvenega tekmovanja v prvi skupini celjske jKjdzvezne lige je pri- neslo majhno spremembo pri vrhu in na repu lestvice. Mo- štvo Papirničarja iz Radeč je zamenjalo Vojnik, proti dnu pa se je bolj pogreznila ekipa iz Šoštanja. Sredina je več ali manj nespremenjena, če ne omenjamo štor, ki so pre- šle s šestega na četrto mesto. Rezultati peteg-a kola: što- re—Polzela 4:0, Brežice— Vojndk 3:3, Šoštanj—Radeče 1:5, loubno—Boč 3:0 in Seno- vo Olimp 4:0. Na vrhu lestvice je Papirni- čar iz Radeč, ki ima osem točk; sledijo: 2. Vojnik 7, 3. Brežice 7, 4. štore 6, 5. Seno- vo 6, 6. Olimp 4, 7. Ljubno 4, 8. Šoštanj 4, 9. Boč 2 in 10. Polzela 2 točki. V drugi skupini se je konji- ška Dravinja po zmagi z ne- posrednim tekmecem za prvo mesto, Rogatcem, utrdila na prvem mestu. Rezultati četr- tega kola so bili: Dravinja— Rogatec 2:1, Opekar—Šmarje 3:1 in Vransko—Laško 2:4. Vodi Dravinja z osmimi toč- kami, sledijo: Rogatec 6, La- ško 4, Opekar 2, Šmarje 2 in Vransko brez to^e. Teđcme mladinske skupine so se končale takole: Šoštanj —Dravinja 2:2, OUmp—Šmart- no 7:2 in Store—Velenje 0:7. Pionirji pa so se razšld z naslednjimi rezultati: Zreče— Boč A 5:2, Celje, Kladivar B— vojnik 1:0, Celje, Kladivar A— Žalec 3:2 in štore—Olimp 1:1, M. B. Kegljanje: EVA LUDVIK PRVAKINJA Na letošnjem občinskem pr- venstvu v kegljanju za posa- meznice je sodelovalo 12 tek- movalk in sicer 8- iz Štor ter po dve iz Aera in Ingrada. Končni vrstni red: 1. Eva Ludvik 788, 2. Sonja Oovirk (obe Store) 738, 3. Magda Urh (Aero) 726, 4. Hilda Ve- ber 724, 5. Truda Kumper- ger 694, 6. Dragica Krajne 673, 7. Mihca Perpar 666, 8. Milka šuster (vse štore) 633 itd. PRIJATELJSKI SREČANJI Kegljači Celja so imeli v minulih dneh dve prijatelj- ski tekmi. Tako so v Ljub- ljani premagali ekipo Lito- stroja s 811:775, v Slovenjem Gradcu pa domačine 804:797. Rokomet: PROSVETNI DELAVCI PRVAKI Pred kratkim se je konča- lo sindikalno prvenstvo Ce- lja v rokometu. Nastopilo je devet ekip. žal ekipa Kovi- notehne zaradi prepogo- ste službene zadržanosti svo- jih članov ni vzdržala do konca, zato je tekmovalna komisija registrirala vse nje- ne rezultate s 5:0 v korist nasprotnika. To je škoda, saj je bila prav ta ekipa kandi- dat za osvojitev prvega me- sta. Končni vrstni red je bil naslednji 1. prosveta 13 točk, 2. EMO 12, 3. železarna 11, 4. Ingrad 10, 5. železnica 8, 6. cinkarna 8, 7. Klima 4, 8. Libela 4 in 9. Kovinotehna brez točke. Naslov sindikalnega pn'aka za letošnje leto je tako osvo- jilo moštvo prosvetnih de- lavcev, to predvsem po za- slugi velike izkušenosti biv- ših športnikov kot Kolnika, Bukovca, Leska, Goršiča, Ko- ražije itd. T. G. STRELJANJE STREUANJE — V drugem delU izbirnega tekmovanja v streljanju z IVIK puško so sodelovali člani le dveh družin in to Branka Tvanu.še iz Celja in strelci iz Žalca. V ekip- nem ocenjevanju so zmagali Ce- ljani s 2.424 krogi pred Žalcem 1.343. Tudi med posamezniki so vsa prva mesta zasedli C/eljani in to: T. Jager 513, J. Jeram 493, T. Pihler 483, M. Dobovičnik 479 in P. Teržan 452. Najboljši žalčan, Jakob Bombek, ,|e bil šesti s 323 krogi. — V finalni del tekmovanja v L.iiibljani se je uvrstila družina Branka Ivanuše iz Celja. ŽRTVE PROMETA Smrt pešca Iz Arje vasi je proti Vele- nju vozil z osebnim avtomo- bilom 38-letni IVAN KORIT- NIK iz Velenja. V Vinski go- ri mu je pritekel pred avto- mobil z desne strani 29-letni JOŽE URŠEJ iz Konova, ki je verjetno hotel prečkati oesto. Voznik ni mogel preprečiti ne- sreče. Avtomobil je pešca za- del, da je padel na prednji del vozila. Ponesrečenca so odpeljali v celjsko bolnišni- co, vendar je med prevozom umrl. Prednost V križišče Celjske in Parti- zanske ceste v Velenju je po Celjski pripeljal, ko je spre- gledal prometni znak »Križii- šče s cesto, ki ima pred- nost«, z osebnim avtomobi- lom 33-letni EDI KOSAK iz Zg. Grušovelj. Istočasno je pripeljal v križišče s tovornim avtomobilom in prikolico 26- letni FRIDRIH JAGODIC ter zadel osebni avtomobil. Poti- skal ga je pred sabo 21 me- trov, nato pa je osebni avto- mobil zapeljal čez zeleni pas in levo stran ceste v jarek. Pri nesreči je dobil hude te- lesne poškodbe voznik Ko- šak. Na vozilih je škode za 4.500 dinarjev. Zbilo jo je 56-letna MARIJA KIJGLER iz Otemne je šla peš ob kole- su iz Petrovč ter v križišču prečkala cesto v trenutku, ko je proti Žalcu pripeljal z oseb- nim avtomobilom 32-letnd JO- ŽE KUGLER X GomUaiij^ Pri trčenju je Kuglerjesvo ^ lo na travnik, kjer je abw^' la z zlomljeno desno nog^' drugimi poškodbami. Cimoti!^ škodo so ocenili na 3.000 ^ narjev. ^' Nesreča kolesarja Iz Pečice se je proti Podpu tu peljal po klancu navi^oj kolesar 31. letni AVGUsJ ŠKET iz Cače vasi. Pred J trim desnim ovinkom je la veriga z gonilnega ko^ in pedala, da ni mogel več zavirati, sprednje zavore kolo ni imelo. V vožnji je bil toUkšno hitrost, da mogel speljati ostrega ovinj^j Zaneslo ga je na rob ceste, v zraku trikrat obrnilo in'vr. glo na njivo, šket je dobil im! de telesne poškodbe. Na prehodu za pešce Iz Žalca se je prii>eljal ^ osebnim avtomobilom 38-let ni STANISLAV RODOŠEK in v križišču Gregorčičeve in Ipavčeve ceste v Celju zadet 47-letno JULJANO šKRABLij Stoj nega sela, ko je na pt^ hodu za pešce prečkala cesto. Voznik je obstal, vendar se-' del nazaj v avtomobil in sg odpeljal proti Mariboru, prj. jeU so ga v Slovenskih Ko- njicah. škrablova je doljila poškodbe po nog«di. S stranske ceste Po Celjski cesti je v Velenjti z osebnim avtomobilom 32- letni DRASKO HUDETZ i«. Zagreba, ko je v križišču s Partizansko cesto pripeljal s stranske ceste kolesar JOZE ROZMAN in tako izsiljevaJ prednost. Kolesar se je pri trčenju poškodoval. Na avto- mobilu je škode za 1.500 di- narjev. Neprevidno prečkanje Probi Celju se je peljal i motorjem 184etni AVGUST JEVŠENAK iz Dobrave in vo- zil z neprimerno hitrostjo. V Slovenskih Konjicah je pred motoristom neprevidno preč- kala cesto 3Hetna ZDENKA DUMZEJ iz Loč, katero je motorist zadel. CJaimaejeva je dobila težke poškodbe, Jev- šenak pa lai^e. v Sport na kratko KOŠARKA — V prvenstve- ni tekmi druge repubUške li- ge je Zagorje premagalo mo- štvo Prebolda s 77:52. Po vsem tem je Prebold na zadnjem mestu lestvice. ROKOMET — Na turnirju, ki ga je pripravil TVD Par- tizan Polzela, so bili dose- ženi naslednji rezultati: Braslovče—Polzela 7:6, Šem- peter—Braslovče 14:2, in Pol- zela—Šempeter 2. Braslovče. Tekme je sodil Kovač iz Pol- zele. Prijetno počutje in eleganco vam daje samo konfekci.fa »ELEGANT« CeM MILIJON STARIH DIN KREDITA za nabavo gradbenega materiala GRADITELJI! TRGOVSKO PODJETJE predstavništvo Celje, Gledališka 9, vam nudi možnost ugodne nabave grsidbene- ga materiala v vrednosti do enega mili- jona Starih din. Odplačilni rok je dve leti, brez porokov in brez pologa. Uvožen salonit lahko dobite — če ga kUr pite takoj — po ugodnejših cenah. Kredit lahko nabavijo tudi kmetovalci! Cenjene odjemalce opozarjamo tudi na to, da velenjski lignit, kupljen v našem podjetju, dostavimo na dom v treh dneh. Gospodinjstva! Pohitite z nabavo jpre- moga in se z njim pravočasno oskrbite! LEONOV: ČUDEŽNI OTROK »Res ne vem, kaj naj bi ^ počela z njim,« mi je Potožila mati in si brisala ^l^e. »Včeraj, na spreho- du, J6 populil vse cvetje parku. Sedel je na tuje jjotomo kolo in napravil J njim dva kroga. Spet ^jno imeli opravka s po- Ijcijo. Pomagajte mi, pro- sim vas!« sedela sva v stanovanju, jjj je bilo videti, kot da je v njen'i pred nedavnim pu- stošil polk barbarov. Ogle- dalo je bilo obrnjeno k zi- du, po stena so bodli v oči jledovi umazanih sandal približno št. 30. Polica za ^jige je ležala na divanu, <)Koli pa je bilo vse polno ^robcev razbitih kozarcev. »Včeraj je streljal s fra- jo,« mi je pojasnila mati jji vzdthnila. »Toda kako je meril! Niti enkrat ni zgrešil.« Mati je povzdignila roke T tragični pozi. Na noben način nisem maral spozna- ti tega čudnega otroka. Toda prav ta hip so se vrata odprla in v sobo je stopil močan človek petih ali .šestih let, s pentljo okoli vratu. Spoštljivo je pozdravil in ponudil ma- teri čelo v poljub. »Si se že vrnil s spreho- da. Mucek?« je z nenavad- no sladkim glasom zapoj- čkala mati. »Da, privoščil sem si majhno rekreacijo,« je korektno odgovoril Mucek. »Zdaj pa sem prišel pro- sit za azil. Hišnik mi je na sledi.« »Se je mar kaj zgodilo?« je razburjeno vprašala ma- ti. »Malenkost. Razbito je le izložbeno okno pekar- ne. Mislil sem, da imajo debelejše steklo.« Mucek je pKJčasi stopil k oknu, ki je bilo obrnje- no na dvorišče. »Vidite?« je šepnila ma- ti,« ali je to otrok? Brž ko se prikaže na cesti, se že kaj primeri...« Mati .še ni končala, ko se je Mucek vrnil k njej in ji nekaj pošepnil na uho. Zaslutil sem nesrečo in vstal, da bi od.šel. »Ne, ne. Mucek... Ni treba. Ni treba. Stric je dober ...« »Ni treba?« se je namr- godil Mucek. Vrgel je s sebe mornar- sko majico, legel na tla in naenkrat tako zatulil, da so se stresle šipe v oknih. Mati je lomila roke, nena- doma pa se je njen pogled ustavil na meni in postal tako krvoločno materin- ski, da sem zledenel. »Otrok bi rad preskusil svoj lok,« je rekla ljubez- nivo. »Kaj pa je v tem sla- bega? Striček ti bo goto- vo ustregel in si posadil jabolko na glavo ...« Opazil sem, kako mi ma- ti z lastnim telesom po- skuša onemogočiti beg. Vendar se mi je na neki način le posrečilo, da sem se ji iztrgal, za spomin pa odnesel sledove maniki- ranih nohtov in nekaj, res- da nenevarnih, ugrizov. Književnik Octave Mir- beau je povabil svojega prijatelja zdravnika na kosilo. Zdravnik pa ni utegnU in je odgovoril, da mu bo čez nekaj dni pi- smeno sporočil, kdaj bi lahko prišel, čez dva dni je Mirbeau res dobil pi- smo, toda pisava je bila tako nečitljiva, da ni mo- gel prebrati niti besede. Naposled se je spomnil in odšel v lekarno, ker je pomislil, da znajo lekar- narji brati vsako pisavo. Lekarnar je dolgo gledal pismo, potlej pa je odprl predalček in ponudil za- čudenemu Mirbeauju ste- kleničko z nekim zdravi- lom, rekoč: »Osem jrankov, pro- sim f« PETER ROJE: ŽENITEV Potem ko sem pregledal zbrane ženitne oglase, sem sklenil odgovoriti dekletu s šifro »Kratko in jedrna-' to«. Kakor je pač v na- vadi, je dekle v oglasu kar najbolj povdarilo last- ne hvalitete. Napisal sem ponudbo, priložil fotografijo in vse skupaj poslal na označeno šifro. Ni minil niti teden dni, pa sem že prejel od- govor: »Spoštovani tovariš, Itd. tacija Senitovanjskih po- nudb je bila 19. maja te- kočega leta, v mojem sta- novanju. Vse ponudbe so bile odprte v pristojnosti Komisije za mojo poroko, ki so jo sestavljale: ma- ma, teta Mica, soseda Ci- ca in jaz. Po skrbnem pregledu vseh ponudb je Kojnisrija enoglasno skle- nila sprejeti ponudbo io<. variša N. iz Zaječarja, ki je bila najbolj ugodna. Vaše pismo in fotografijo vam hvaležno vračam, že- lim vam več sreče na kakšni drugi licitaciji.« Sledil je podp^, datum in kraj. Manjkala je samo še številka delovodnika in pečat, pa bi bil ta zakon- ski predmet z administra- tivnega stališča popoln. Dvorjenje, ljubimkanje, sanjarjenje ... Kje neki! Samo ponudba — pa kar na licitacijo. Ako nimaš napake, se pojdi ženit, pa jih boš ta- koj dosti imel. Jz malega raste veliko. Ako ni sladkega jabolka, je dobro kislo. Hočem rajši nasičen ko- pati, kakor -lačen ležati. Ako 7iiso prida planine, tudi ne doline. Hoče letati prej, kakor so mu peruti porasle. Ako pravica ne pomaga, krivica ne bo. Bog je sam sebi najprej brado ustvaril, potem šele drugim. Vendar, kakor je bilo v Ljubljani vse videti preprosto in lahko, je po- stala naloga v taborišču, kjer niti ni- sem bil enak med enakimi, temveč novinec sredi razmer, ki sem jih sla- bo poznal, silno težko. Skoraj nemo- goče. Šestnajst tisoč je bilo jetnikov v taborišču. Razporejeni so bili v tride- setih barakah. Vsaka baraka je imela po štiri sobe. Od šestnajstih tisočev je bilo okrog tisoč pet sto Jugoslo- vanov. V glavnem so bili nastanjeni na dvajsetem bloku, pa seveda tudi na invalidskem, v revirju in na sede- žih komand. Kje in s kom naj začnem? Treba pa je bilo začeti ta- koj. V Ljubljani so aktiviste zapirali in streljali talce, trgali in uničevali so mrežo in organizacijo OF. To nasil- no delo sovražnikov, ki so jim poma- gali neznani izdajalci v taborišču ali neodgovorni hvalisavci in gobezdači, je bilo treba takoj preprečiti. Med Ju- goslovani v taborišču je bilo veliko takšnih, ki so v domovini v zaporu pretrpeli grozovite muke, pa niso niti ust odprli. Tu, v taborišču, so svojim sotrpinom, misleč, da so vsi dobri in pošteni, povedali vse. Sovražniku ali izdajalcu ni bilo treba drugega kot vesti sporočiti dalje. To je sovražnik tudi delal. Z velikim uspehom. Na razpolago sem imel dve mož- nosti: odkriti izdajalce in jih uničiti ali pa z lansiranjem propagandnih gesel ustaviti neodgovorno pripovedo- vanje iz domovine. Po Klemenovih na- vodilih v Ljubljani in po lastnem preudarku se mi je zdelo pametneje odkriti sovražne agente, celotno mre- žo in jo razbiti. Nikogar med šestnajstimi tisoči kneflingov nisem poznal. Prav o nobe- nem nisem imel najmanjšega podatka. Lahko sem le razpoznaval rdeče tri- kotnike političnih jetnikov od zelenih, ki je bila barva kriminalcev, ali Od črnih trikotnikov, ki so jih nosili ho- moseksualci. In na trikotnikih seifi lahko razbiral po Črkah, čigavi narod- nosti spada kak zapornik. Toda tudi rdeča barva, ki je označevala, da je vzrok kazni v taborišču politične na- rave, je bila lahko varljiva. Samo zan- ka, študent Plevnik, ki je prišel hkrati z menoj s transportom iz Ljubljane, je bil zagrizen belogardist. Nosil je rdeč trikotnik in v njem črno veliko začetnico J, kar je pomenilo Jugoslo- van ali pa tudi jugoslovanski parti- zan. Za Plevnika sem že v ljubljan- skih zaporih ugotovil, da je belogar- dist. In isto pozneje med transpor- tom. Plevnik mi je bil torej tista po- glavitna oporna točka, s pomočjo ka- tere bom poskušal izpolniti nalogo. Priti do cilja! Plevnik se bo v taborišču povezal s svojimi pajdaši, katerih imena so mu dali njegovi belogardistični šefi, in zanesljivo bo hotel navezati tesne stike z aktivisti OF, od katerih mora izvabiti skrivnosti. Tako sem sklepal. Vsak diTig na mojem mestu bi skle- pal enako. Moja naloga je bila potem, ko bi ugotovil vse Plevnikove vezi, le v tem, da bi znal ločiti prijatelje in. zaveznike od sovražnikov in izdajal- cev, pa da svojo mrežo razširim in poglobim. Kljub prestanemu trpljenju in za- sliševanju v prostorih taboriščnega ge- stapa sem bil podviga gestapovcev vesel. Ugotovil sem, da je Plevnik or- ganizirano poslan v taborišče, kajti samo njemu sem že med transportom povedal skrivnost o Kušarjevi družini v Ljubljani, v kateri se skriva v reji otrok visokega partizanskega funkcio- narja. To lažno skrivnost sem lansiral po Klemenovem navodilu načrtno za- to, da bi v Ljubljani po reakciji, ki bo sledila, ugotovili, da sem živ pri- spel v taborišče, jaz sam pa naj bi tako spoznal, da sem skrivnost pove- dal pravemu sovražniku. To mi je to- rej uspelo. Zašel pa sem v težave in v resno nevarnost z nalogo, v katero me je prisilil gestapo. Vendar ko sem v baraki na pogradu v miru premislil priložnost, ki mi jo je s tem dal sam gestapo, da uspešno izvršim svojo na- logo, nalogo partizanskega obveščeval- ca, je le-ta odtehtala nevarnost in strah. Usodno zame in za uspešno izvrši- tev moje naloge je bilo to, da sem premalo, pravzaprav nič, razmislil o tem, zakaj in s kakšnim namenom je gestapo Izbral prav mene, da bom vo- hunil v taborišču za sovražnimi agenti in pomagal gestapu odkriti sovražno, vohunsko mrežo Prav mene, ko je imel vendar na razpolago svoje, dobro izšolane in za taboriščno špijonažo specializirane agente pa mrežo tabo- riščne policije, kopico izdajalcev, ki so bili za košček kruha sleherno mi- nuto pripravljeni povedati vse in iz- dati najboljšega sotrpina. Nisem raz- mislil o vsem tem, da je pri moji iz- biri odločal globlji motiv. Zato bi me malomarnost kmalu veljala glavo. Apel se je nekoliko zavlekel. Več časa kot ponavadi so iskali številko, ki so jo tega dne hoteli pretresti v uradu taborišča gestapa. Ko je bilo apela konec, je bil že svetel, vlažen dan. Južni veter je lizal ledeno skor- jo in na tleh puščal v razpokah in kotanjah ledeno vodo, po kateri smo čofotali skozi glavna taboriščna vra- ta na delo. S skupino pred nami ne- kaj ni bilo v redu. Ustavili so jo na prehodu čez obrambni jarek in pre- števali vrste. Tudi udarci s palicami so padali in sočne kletvice v vseh ev- ropskih jezikih. Naposled so skupino nagnali nazaj v taborišče. Mi smo rinili na povelje naprej in izpod obrvi skrivaj škilili po nesreč- nikih, ki bodo ta dan ostali v tabo- rišču. Nekaj posebnega so zagrešili. Lahko, da nihče ne bo odšel na delo. Da so bili zapisani transportu...? Lahko. Njihova usoda se nam je za- jedla v duše. Sočustvovali smo zara- di strahu, kaj bo z nami. Nenadoma sem zagledal med vra- čajoče se kolono oči, ki so se zagri- zle z enakim presenečenjem vame. Odmaknil sem svoje in otrpnil od strahu, ko je iz njihove vrste nezna- nec poklical v slovenščini moje ime. »Nejc!« — Koliko moči je bilo tre- ba, da sem na klic v materinščini ostal hladen. Na zunaj hladen, kajti moja notranjost je gorela. Gorela v silni napetosti zaradi bližine nevar- nosti. Neznanec je klic ponovil. »Nejc, saj si ti, ne?« — Pospešil sem korak za vrsto pred seboj in še čul, kako je neznanec vprašal nekoga zadaj v moji skupini: »Iz katere barake ste? Katera ko- manda?« PRIHODNJI ČETRTEK: — za staro m mlado, za šoferje in za vse pešce: NAŠA NOVA SUKANfCA — S Paradižnikom, z njegovo Klaro in njunim avtomo- bilčkom boste doživljali sladke in grenke urice. Nova slikanica vas bo razveseljevala teden za tednom, vse tja do pomladi, ko si boste morda tudi vi omislili — voziček na štirih kolesih ... DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK = vsak četrtek 60.000 izvodov! MA L I OGLASI Vsaba beseda v malem oglasu stane U,5U Ndln (za aaročnike) in 0,60 Ndin (za vse druge). Ob posre- dovanju naslova v upravi lista zaračunamo še do- datnil) l,UU Ndin; za ogla se pod šifro pa po 2,01) Ndin MaJe oglase sprejema- mo načelno v upravi lista vsak teden do 10. ure v soboto Izjemoma spreje- mamo naročila za male oglase 12 oddaljenih kra- jev, bolnišnic, zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja. C. TEDNIK, OGLASNI ODDELEK IN SPREJEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK, Celje, Gregor sičeva S, pritličje desno; telefon lil-OS PRODAM DOBRO ohranjen moped TO- MOS COLIBRI T 12 pro- dam. Naslov v upravi li- sta. POL.AVTOMATICNl pralni stroj s centrifugo prodam zelo ugodno. Naslov v upra- vi lista. PLANINO — dunajske znam- ke, v odličnem stanju pro- dam. Ogl<^ v soboto in ne- deljo popoldne. Naslov v uprav! lista. AVTO DKW — F 11 poceni prodam. Ogled v nedeljo od 7. — 16. ure. Slavica Drnov- šek, Celje, Dečkova c. 2. FIAT 6«0 prodam ugodno. Na- slov v upravi lista. 30 AROV zemlje na Lopati prodam. Naslov v upravi lista. POSESTVO z dobro ohranje- nim poslopjmi na sončni le- gi, vseljivo takoj, podam po ugodni ceni zaradi sta- rosti. Naslov upravi lista. v HUDI jami pri Laškem ob prometni cesti prodam tudi na parcele 2,6 ha zem- lji.šča, 1,6 ha gozda. 1 ha travnika. Cena po dogovo- ru. Kari Lešnik, Zadobrova 17, škofja vas pri Celju. SOD 670 1 prodam. Martin Kruleč, Zagrad 6. ČISTOKRVNI lovski terijer- ki, stari 3 mesece prodam. Ferdo Žagar, Planina pri Sevnici. DVOSOBNO stanovanje in ši- valni stroj BAGAT prodam. Naslov v upravi lista. SKORAJ nov dodatni štedO- nik »GORENJE« prodam ugodno. Kf>šar, Kersnilcova 32 a. PARCELO — zazidalno, njive in travnik, ob cesti prodam. Veronika Vodeb, Rakitovec, Gorica pri Slivnici. KRAVO »šeko« — težko, 5 mesecev brejo prodam. An- ton Užmah. žepina 9, Škof- ja vas. KOMBINIRAN otroški vozi ček in stajico prodam. Sla- vica Knežević, Celje, Koso- va 27. JABOLK.\ za predelavo in na- mizna prodam. Anton Ri- bič, Dol 7, Šmarje pri Jel- šah. DVA krznena plašča, rjav bi- zanc in črn sil prodam. Za- gata 4 T, prva vrata narav- nost. SREDNJE posestvo v okolici Celja in 3 ha gozda pro- dam. Naslov v upravi lista. KRAVO — telico, visoko bre- jo prodam. Zagrad 108. HIŠO, vrt, drvarnico prodam poceni zaradi hitr^ selitve. Aškerc, Bukovžlak 68, Te- harje. ITALIJANSKI moped, zelo lepo onranjen prodam. Na- slov v upravi lista. HARMONIKO zamke »MELO- DIJA« 96 basno 7 in 3 re- g^tre, trikrat oglašeno pro- dam. Naslov v upravi lista. KUPIM 2 KUB. METRA suhih smre- kovih desk. Badinovac, Ce- lje, Kosovelova 6 (Oret). ZAPOSLITEV KROJAšKE(;a pomočnika za velike komade sprejmem takoj. Srečko DUGONIK, Maribor, Modno krojaštvo, Kopahška 42. STANOVANJE DIJAKINJO ali vajenko sprej- mem breaplačno v ogreva- no stanovanje za pomoč eni osebi. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO sobo oddam. Naslov v upravi lista. SOSTANOVALCE sprejmem. Celje, Zidanškova 22. OPREMLJENO scibo za dve osebi oddam. Slapnik, Nu- šičeva 5. LEPO sončno balkonsko so- bo oddam solidnemu mo- škemu. Naslov v upravi li- sta. ZDRAVNICA išče ogrevano sobo. Javite na telefon: 32-08. ZASAVSKI PREMOGOVNIKI i IIIBOVIJE sprejmejo na delo v jamske obrate! rudnikov Hrastnik, Trbovlje in Za-j gorje večje število j JAMSKIH KOPAČEV, KOPAŠKIHJ POMOČNIKOV IN VOZAČEV. j Pogoji za sprejem: j 1. starost od 18 do 35 let ; 2. telesno in duševno zdravje } 3. discipliniranost, ki je potrebna J v rudarstvu j 4. poskusna doba 1—3 mesece 1 I Nastop službe je mogoč takoj. Stanova-; nje je zagotovljeno v sodobno urejenih'^ samskih domovih, prehrana pa v rudni-! ških menzah. i Za disciplinirane in delavoljne delavce je] zaposlitev stalnega značaja. ] Vse kandidate za zaposlitev vabimo, daj se s potrebnimi dokumenti javijo v ka-j drovskem sektorju Zasavskih premogov-' nikov, Trbovlje, zaradi dokončnega do-i govora. j KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA \ SKUPNIH SLUŽB ZP TRBOVLJE OPREMLJENO sobo oddam. Naslov v upravi lista. NEOPREMLJENO sobo, lah- ko podstrešno, v bližini centra iščem. Porrudftje pod »NUJNO«. NA STANOVANJE sprejmem 3 dijake-inje. Nas'.ov v up- ravi lista. OPREMLJENO sobo s poseb nim vhodom oddam eni ali dvema upokojenkama, ki bi občansno pomagali v gospo- dinjstvu. Naslov v upravi lista. RAZNO OSNOVNA navodila za takoj- šnje pletenje na pletilnem stroju DASSAP DUOMATIC nudim, čater, Miklošičeva 11 b, Celje. UPOKOJENEC star 60 let z manjšim posestvom, na ze- lo lepi legi potrebuje go- spodinjo od 40 — 55 let. Ponudbe pod »NUJNO«. INSTRUIRAM matematiko. Naslov v upravi lista. OTROKE sprejmem v dopol- dansko varstvo. Naslov v upravi lista. STAREJŠO žensko ali dekle iščem za 4 urno varstvo otroka. Romana Bračun — Vrhavšek, Celje, Zg. Hudi- nja 18. MILOŠ KLINAR — KLJU- ČAVNIČARSTVO - Cedje, Vrunčeva 14, telefon 30-51, izdeluje aluminijaste kami- se v raznih barvah po meri, okvire za rolete, elemente za montažne police, vlečne cevi in razne profile, ter opravlja vsa stavbena klju- čavničarska dela solicbK) in poceni! ZAHVALA TOV. IVANU STENICNIKU se za poklonjeni znesek 100,00 ND iskreno zahvalju- .:e v imenu svojih članov ODBOR ZVEZE SLEPIH CELJE. Ali smo Ijiiclje? s prijateljfiii sva vstopila v av- tobus Izletnika z registracijo CE 108.50, Id vozi na progi Clelje— Šoštanj—Mozirje, v nedel.io 29. 9.., ker sva se želela vrniti domov. Ker je bilo do odhoda, ki je ob 20.15 uri še dobrih petnaj.st minut, sva dobila še prosta sedeža in pokramljala sva o filmski pred- stavi, ki sva jo gledala. Zaslišal sem nek glasnejši glas in ko je prijatelj vprašal, kaj je, mu ni- sem znal odgovoriti. Ko se je ta hrupen glas ponovil, sem ugotovil, da govori sprevodnik in da pravi, da avtobus ne stoji prej kot v Velenju. Prijatelja vprašam, kaj bova sedaj, nisva mogla drugega, kot da bi izstopila. Toda avtobus .ie že krenil in tako nisva mogla kaj. kot da poprosiva sprevodnika, naj naju razume in ustavi v Pe- trovčah. ker je pač delno nri-nll no to najavil in drugič, ker^**" se že sam nekajkrat peliai**i Petrovč 7 avtobusom, ki r^i- Mozii,ie ob 20.13 uri. TodTf " vodnik je hladnokrino odgov'"*^ »Ne morem pomagati, po,^ Sem. da ne stojim prej ti>4*^ Velenju, zato 600 SD za enL» do Velenja, da si bosta za zitpomnila!« Hotel sem mu vedali. da se ne bova mogig^i niti z Velenja domov, da morali' v ponedeljek v službo in ne nje, da tudi nimava tolikoaT nar ja. Kljub vsemu je vztraS" »Šeststo dinarjev vsak, ne bjiZ me kako bosta prišla domoi?! Hotel sem mu zopet povedati 2 sem se že neka.jkrat peljal j'^i tobusom za Mozirje ob •>o.t5 rjj! in je ustavil, in da nimam 2v uarja. On spet: »Me ne ln?^' kdaj si se peljal, zalo plačajtajj Velenja, če ne, vaju bom dal ^ tam, kjer si še manj želita. Je |? gan ima denar da plača nSi' busl« Ob taki neprijaznosti obstal brez besed in uvidel, si zelo vroče želi, da bi 'b2 spravil v čim težji položaj. o5faj je naprej in midva nisva veiAi kaj. kako bova prišla iz VeW,- domov, .livtobus je obstal, spSJ; vodnik pa je zakričal: ».Ajde, dva. izstopita!« Znašla sva se m! cesti in do doma sva imela kak^, nih .šest kilometrov. Pešačila svi i Spraševala sva se, kaj ima od le, ga, če je ustavil tu, bi lahko ta4i< v Petrovčali. toda on je sigoru želel zadovoljiti svojo uekolegiji, no csebnost. i Ali je to zrcalo »Izletnikov^ uslužl)encev? AH se zavedamo, da fano Ijui.^ je? i PFEIFER GU^m] RUŠENJE NA TRGU REVOLUCIJE Na Trgu revolucije v Trbovljak nadaljujejo z urejanjem nove stru- ge potoka Ti|30veljščice. Spričo t«, ga so podrli tudi edino sicer ie nedograjeno javno stranišče, ki p« ni nikoli služilo namenu. Pozneje so uredili tam reklamne izložbe. .J RAZŠIRITEV PROSTOROV Investicijski biroji Trbovlje so morali spričo povečanega obsega poslovanja dvigniti upravno zgrad- bo za eno nadstropje. IZVOZ — 1,300.000 DOLARJEV v prvih devetih mesecih letos so izvozili iz trboveljske Strojne to- varne za skoraj 1,300.000 dolarjev izdelkov. Samo prejšnji mesec so z izvozom stojk in objemk na Ma- džarsko in Poljsko ter rezervnih delov v Romunijo ustvarili za 140.000 dolarjev deviznega priliva. KREDITNA BANKA CELJE razpisuje - 1 za šolsko leto 1968 1969 naslednje štipendije:' 1 Štipendijo za III. letnik pravne fakultete, ' 1 štipendijo za III. letnik ekonomske ; fakultete, 1 štipendijo za I. letnik ekonomske ] fakultete, 1 štipendijo za III. letnik ekonomske '\ šole, i 1 štipendijo za II. letnik ekonomske J šole. ^ Prošnje z dokazili o dosedanjem učnem uspehu, živ-^ Ijeiijepi.som, potrdilom o premoženjskem stanju je! vložiti v roku 10 dni po objavi razpisa. \ Prednost imajo kandidati as boljšimi učnimi uspehi.: Oglašujte v „CT'* POLJE »OMMGA«. 2.1. Še enkrat so stali znanstveniki ob instrumen- tih. Tokrat sta pod prozornim steklom na kovinski ploščadi stala naša znanca. Njuna bleda obraza je obsevala hič z instrumentov. Pa tudi luč upanja! Vrsta njunih kolegov je stala ob strani v težko zadrževanem pričakovanju. Spet so se vzpeli kazalci, spet so zaplesale signal- ne lučke in ponovo je pod prozorno kupolo zadrh- telo umetno polje Ornega. Naša vesoljca sta rasla! Deset centimetrov, meter, meter petinsedemdeset... šum stroja je utihnil. Slišal« se je ie pridušeno dihanje prisotnih. Iz ozad.]a se jc utrgala pojava zdravnika. Jean je klecnil... Nič hudega ni bilo, seveda! Razburjenje, sreča! Je potrebno posebej opisovati radostno srečanje naših vesoljcev z domačimi? Je potrebno posebej omenjati, da so nasledn.ii dan izšli časniki z debe- limi naslovi? Je!_ Ti naslovi namreč niso JL<>vorili o Jeanu ui Petru, govorlU so o čudežnem poli" Urnega, ki spreminja dimenzije in ki prinaša i'''^ vestvu resjtev za njegovo veliko dilemo: prenasf Ijenost zemlje! ^ Kako? Potem Ko so v enaindvajsetem stoletji* splahnela vsa upanja, da se bodo preštevilni prel"' valci Zemlje preselili na bUžnja nebesna telesa, bila končno rešitev tu, boljša in nara\Tie1ša: po\^ eati Zemljo! KONEC 17. oktobra 196» RADIO LJlJBLJANii: rETEK. 18. OKTOBRA: 8.08 iJna matineja. 9.25 Naši an- in vokalnd solisti zabavne 10.15 Pri vas doma. 1100 »>:{,g^ — Turistl&u napotki za %06te. 12.30 Kmetijski nasveti 'dl J^l'J^ Smole: Ugotovitve mednarodnega simpozi- 'ćeSnJah in višnjah v Bonmi. i cez polja in potoke. 13.30 Jjročajo vam . .". 14.35 Na.vi po- čestitajo in pozdravljajo. 5 Glasbeni intermezzo. 1.5.40 ?(jćna oddaja. 16.CO Vsak dan 17.05 Človek in zdravje. J^a mednarodnih križpotjih. 5 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi- f 5 pevko Metko Stok. 20.00 ? zbor Slovenske filharmonije. Oddaja o morju in pomor- jfst)BOTA, 19. OKTOBRA: 8.08 h^na. matineja. 9.25 »Cez trav- ^lene« z narodno zabavnimi Ji^ijami. 10.15 Pri vas doma. ^Tporočila — Turistični napot- tuje goste. 12.30 Kmetijski Wajo. 13.30 Priporočajo vam . . J .. 14.20 V vedrem razpolo- J'V vedrem ritmu z velikimi ?.;iiimi orkestri. 15,40 Naš pod- 5J — Zima Vrščaj-Holy: ška- ^va mati. 17.35 Trije primorski Jji. 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 ^ižnega trga. 19.00 Lahko noč, Lpi 19.15 Minute z ansamblom Privška. 20.00 Sobotni za- -jj mozaik. 20.30 Zabav.aa ra- li^ igra — Dr. Walter Gerteis: ^ inšpektorja Braina. 21.30 llonoteke radia Koper. 22.15 Od. 1 za naše izseljence. L NEDELJA. 30. OKTOBRA: t-^.OO Dobro jutro! 8.05 Ra- ^ igra za otroke — Muse Dal- CT Godec Ci—Pahan. 9.05 Ro- Slatina vab; Sežano. 10.05 [pomnite, tovariši , . . Janez Bpcer: Za severno mejo. 10.30 gni borbe in dela. 10.45—13.00 ti poslušalci čestitajo in poz- pljajo — vmes ob 11.00—11.20 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50—12.00 Pogovor s poslušalci. 13.40 Nedeljska repor- taža. 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi. 15.30 Humoreska tega ted- na — Branislav Nufid: Povišanje. 17.30 Radijska igra — Gunther Wei- jenbon: Lovca na čaplje. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nede- ljo zvečer«. 22.15 Serenadni ve- čer. BPONEDEIJEK, 21. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Ci- cibanov svet in Pesmica za naj- mlajše. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetij.ski nasve- ti — Slavko Gliha: Kaj je poka- zala anketa na kmečkih gospodar. s;vih v Vipavski dolini. 12.40 Maj- hen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslvišalci čestitajo in poz- dravljajo. 15.20 Glasbeni intermez- zo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«, 18.35 Mladinska odda- ja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Ire- no Kohcnt. 20.00 Simfonični kon- cert Slovenske filharmonije. 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK. 22. OKTOBRA: 8.03 Operna matineja. 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Film »Kekec«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti —" inž. Milan Novak: Uradno pre- skušanje strojev za poljedelstvo drugod in pri nas. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Glasb<>no ustvarjanje mladih — II. oddaja. 15.20 Glas- beni intermezzo. 15.45 Jezikovni pogovori. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra Simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Poti sodobne me- dicine —- prof. dr. Vladimir Za- kelj: Poglavje iz kirurgije. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s pevcem Rafkom Irgoličem. 20.00 Radijska igra — E^lan Thomas: Pod mlečnim gozdom. 22.1.') .Skup- ni program JRT — studio Ljub- ljana. ■ SREDA, 23. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.30 Četrt ure z orkestrom William Gardner. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje go- ste. 12.30 Kmetijski nasveti — Vlado Benedičič: Naša organizaci. ja in njen čebelarski kulturni pro- gram. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.33 Naši poslušalci če.'^titajo in ix)zdravlja- jo. 15.20 Glasbeni in;ermez.70. 16.00 Vsak dan za vm. 17.05 Mladina .sebi in vam. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »Ti in opera«»— 2. oddaja. ■ ČETRTEK. 24. OKTOBRA: 8.08 Operna matineja z našimi pev- ci. 9.25 Iz partitur velikih moj- strov. 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Ttu-istični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasve. ti — inž. Milan Rovan: Kako so zaSčdtna sredstva strupena za do- mače živali, divjad in ribe. 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.30 Priporoč'ajo vam . . . 14.05 »Mladina poje«. 16.00 Vsak dan za vas. 18.45 Kulturni glo- bus. 19.00 Lahko noč. otroci! 20.00 Prenos koncerta ob dnevu Združe^ nih narodov iz Ženeve, New Vorka in Pariza. 22.15 Komorno-glasbeni večer. ZAHTEVAJTE JO VVAŠITRMIVINI TELEVIZIJSKI SPdRED NEDELJA, 20. OKTOBRA 9.10 Kmetijska oddaja v madžar- ščini (Pohorje, Plešivec) —- (Beograd) 9.25 Poročila (Ljubljana) 9.30 Praz:iik na Krasu — ponovi- tev (Ljubljana) 10.00 Rezerviran čas (Ljubljana) 15.00 Atletika — Posnetek olimpi- ade v Mehiki (Zagreb) 16.30 Olimpijski filmsiki pregled — Ido 18.00) (Sarajevo) 1*.10 Saga o Forsytih — serijski iilm (Ljubljana) 19.00 Rezerviran čas (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.50 Oddaja za pomorščake (Za- greb) 21.45 športni pregled (JRT) 22.00 Atletika — prenos olimpijade v Mrfiiki (do 0.30) (EVR) 0.30 Poročila (Zagreb) PONEDELJEK, 21. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Ruščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 13.55 Poročila (Beograd) 14.00 Atletika — posnetek z olim- piade v Mehiki (Beograd) 15.15 Plavanje — posnetek z olim- piade v Mehiki .(Zagreb) It".20 Propagandna oddaja (Ljub- ljana) J6.30 Filmski pregled (Skopje) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.20 Propagandna medigia (Ljub. Ijana) 16.25 Zloženke in njih pisava — oddaja iz cikla Slovenščina (Ljubljana) 16.50 Prekmurje Mi^ia I^anjca — kulturna reportaža — (Ljub. Ijana) 19.20 Vokalno instrumMitalni soli. siti: Andy Irvine (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 30.35 Vojo Kuzmanovič: Sezona Lo- va — TV drama (Zagreb) (Zagreb) Zi.OO Poročila (Ljubljana) TOREK, 22. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.35 Poročila (Zagreb) 14.40 Plavanje — p(3snetek z olim. piade ▼ Mehiki (Zagreb) 1C.20 Propagandna oddaja (Ljub. Ijana) ie.30 Filmski pregled (Sarajevo) 18.00 Risanka (Ljubljana) 18.10 Obrežje — oddaja za itali. jansko narodnostno skupino (Ljubljana) 18.35 Novosti iz Studia 14 — za. bavno glasbena oddaja (Ljub. Ijana) 20.00 fV dnevnik (Ljubljana) 20.40 Ljudje na morju — ameriški celovečerni film (Ljubljana) Jazz festival v Ljubljana — Poročila (Ljitbljana) SREDA, 23. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 14.25 Poročila (Beograd) 14.30 Plavanje — posnetek z olim- piade v Mehiki (Beograd) 15.20 Propagandna oddaja — (Sa. 15.30 Filmski pregled (do 17.00) — (Skopje) 17.05 Madžar.ski TV pregled (Beo. 17.20 Poročila (Zagreb) 17.25 Oddaja za otroke (Zagreb) 17.45 Risanka (Ljubljana) 18.20 Dvajset slavnih — oddaja za otrote (Zagi'eb) 19.05 Od baleta do veselja in na- zaj (Ljubljana) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 2(1.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Dekleta iz Patarazuke — ja- ponska zabaviMglasbena od- daja (Ljubljana) \ 21.55 Inšpektor Maigret — serijski film (Ljubljana) 22.55 Poročila (Ljubljana) Gimnastika — prenos z olim- piade v Mehiki bo ali obl7.00 ali ob 23.00 ČETRTEK, 24. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Nemščina (Zagreb) 11.00 Angleščina (Beograd) 14.15 Poročila (LjubJana) 14.20 Plavanje — posietei^ z olim- piade v Mehiki (Ljubljana) 16.10 Kolesarstvo — posnetek z olimpiade v Mehiki (Ljublja- na) 16.30 Filmski pregled (Sarajevo) 13.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.15 Propagandna medigra (Ljub. Ijana) 18.30 V narodnem ritmu (Beograd) 18.45 Po sledeh napredka (Ljub- ljana) 19.06 Zabavno glasbena oddaja — (Beograd) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.35 Saga o Forsytih — serijski film (Ljubljana) 21.25 Kulturne diagonale (Ljub. Ijana) 22.35 Poročila (Ljubljana) 22.45 Gimnastika — prenos z olim- piade v Mehiki (do 0.30) — (E\'-R) 0.36 Poročila (Zagreb) PETEK, 25. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.00 Gimnastika — posnetek z Olimpiade v Mehiki (Zagreb) 14.50 Boks — posnetek z olimpia- de v Mehiki (Beograd) 16.30 Olimpijski filmski pregled — (Skopje) 18.00 Znoči se, melodije drsalk — 18.20 Mladinski koncert (Beograd) 19.15 TV dnevnik (Ljubljana) 19.45 otvoritev gledališke sezone v Drami SNG — prenos pred- stave Hamlet (Ljubljana) 23.00 Plavanje in kajak — posne- tek z olimpiade v Mehiki — (do 0.10) (Ljubljana) SOBOTA, 26. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 14..55 Poročila (Zagreb) 15.00 Plavanje — posnetek z olim. piade v Mehiki (Zagreb) 16.30 Olimpijski filmski pregled — (do 18.00) (Sarajevo) 18.15 Poročila (Ljubljana) 18.20 Robin Hood — I. del mladin- ske igre (Zagreb) 19.20 S kamero po svetu — Spre- hod po Angliji (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.35 Humoristična oddaja — (Beo- grad) 21.35 Osvajalci — serijski film — (Ljubljana) 22.25 Muzika m še kaj — zabavno glasbena oddaja (Ljubljana) 22.50 TV kažipot (Ljubljana) 23.05 Poročila (Ljubljana) 27. in 28. oktobra 1968 LICITACIJA pri Carinarnici Ljubljana Carinarnica Ljubljana bo prodajala 27. in 2K. ok> lobra 196X motoma vozila in ostalo blago in to: av- tomobile okt. a motorna kolesa in ostalo bla- .8;o 28. oktobra 1968, otl 8. ure dalje v prostorih Cla- rinarice LJubljana, Smartinska 152 a — Javna skla- dišča. Ogled blaga za prodajo bo v petek 25. oktobra »d 9—13 ure in v soboto 26. oktobra 1968 od 9 — 13 ure in od 14 — 17 ure v prostorih Carinarnice Lju- bljana. "I MOTORNA VOZILA Zatctna cena v ND: Tovorni avto: 1. ma.?irus deutz — kiper 8 t, 1. 1961, v nev. st. 19.02. v voznem stanju 11.000.— 6. opel — caravan, letnik 1964, v nevoznem st. 9.800.— 7. opel rekord coupe, 1. 1962, v nev02aiem st. 8.500.— 8. opel rekord, letnik 1966, karamboliran 7.900.— 9. simca 1000, letnik 1962, (motor razstavljen) 7.n00.— 10. mercedes 180 b, letnik 1960, v nev. st. 7.300.— 11. opel rekord, letnik 1965, karamboliran 7.200.— 12. opel karavan, letnik 1963, karamboliran 7.200.— 13. ford taunus 12 M, letnik 1964, karamboliran 6.900.— 14. ford taunus 12 M. 1. 1965, karamboliran 6.900.— 15. tritmiph, letnik 1967, karamboliran ().900.— 16. Citroen AMI — 6, 1. 1965, karamboliran 6.700.— 17. BMW — 700 luxus, 1. 1962. v nev. st. 6.600.— 18. DKW F — 12, 1. 1963, karamboliran 6.200.— 19. opel kapitan, 1. 1962, v nev. st. 6.000.— 20. prikolica — kiper za tov. avto, 1. 1965, 5 t 6.000.— 21. simca 1300, 1. 1963, karamboliran 5.900.— 22. opel rekord, 1. 1962, (motor razstavljen) 5.800.— 23. ford taiinus 17 M, 1. 1962. karamboliran 5.600.— 24. DKW junior, letnik 1961, karamboliran 5.600.— 25. peugeot 404, 1. 1%8, karamboliran 5..500.— .26. VS, 1. 1960, v nevoznem stanju 5.500.— 27. fiat 1500, letnik 1%5, liaramboliran 5.300.— 28. opel rekord, 1. 1961, v nev. stanju 5.iX)0.— 29. opel rekord, letnik 195«, v nevoz. stanju 4.800.— 30. BMW — 700, 1. 1960, karamboliran 4.800.— 31. DKW F 11 junior, 1. 1963, v nev. stanju 4.800.— 32. opel rekord, 1. 1963, karamboliran 4.7iM).— 33. opel rekord, 1. 1960, v nevoz. stanju 4.51K).— 34. VW, letnik 1965, kara.mboliran 4.500.— 35. opel karavan, 1. 1959, karamboliran 4.300.— 36. opel rekord, 1. 1961, karambolira-n 4 300.— 37. VW, letnik 19.53, v nevoz. stanju 4.2t)0.— 38. opel caravan, 1. 1959, v nevoz. stanju 4.200— 39. mercedes 190, letnik 1958, karamboliran 4.200.— 40. Dostavni avto VW — keson, 1. 1959, v nev. s^t. 4.2X).— Tovorni av1:o: 41. magirus deutz — kiper, 1. 1959, (brez motorja) 3.900.— Osebni avto: 42. opel kadett, 1. 1967, karamboliran 3900.— 43. VW, letnik 1956, v nevoz. st. 3.800.— 44. -VW — 1300, 1. 1965, karamboliran 3-800.— 45. ford AngUja, 1. 1958, v nevoz. st. 3.800,— 46. VW, letnik 1960-61, karamboliran 3.700 — 47. ford Capri, letnik 1961, karamboliran 3.700,— 48. škoda oktavia, 1. 1961, v nevoz. stanju 3.400.— 4, VW, letnik 1965, karamboliran 3.400.— 50. opel kapitan, 1. 1960, karamboliran 3.200— Dostavni avto: 51. VW keson, letnik 1960, nekompleten 3.200.— Osebni avto 52. Renault 4 CV, 1. 1958, v nevoz. stanju 3200.— 53. Citroen ID — 19, žaba, 1. 1958, karamboliran 2.900,— 54. opel rekord, 1. 1955, v nevoz. stanju 2.000,— 55. DKW letmk 1956, v nevoz. stanju 2.800,— 56. Citroen ID — 19, žaba, 1. 1963, karamboliran 2.800.— 57. renault R4, 1. 1963, karamboliran 2.800.— 58. fiat steyer 110 R, letnik 1957, karamboliran 2,800.— 59. renault R 10, letnik 1965, nekompleten 2,550,— 60. r-enault R 10, letnik 1963, nekompleten 2.100.— 61. VW, letoik 1954, karamboliran 1.900.— 62. opel rekord, 1. 1962, karamboliran 1.900.— 63. opel kadett, 1. 1966, )caramboliran 1.800.— 64. opel kapitan, 1. 1961, karamboliran 1.500.— 65. VW, letnik 1961, (brez motorja) 1.500.— 66. opel rekord, 1. 1957, karamboliran 1.500.— 67. Chevrolet, letnik 1958, nekompleten 1.000.— 68. karoserija za VW, 1. 1960, karambolirana 900.— 69. Praga, letnik 1934, v nevoznem stanju 800.— PONOVNO NA LICITACIJI: Osebni avto: 70. rambler, letnik 1958, v nevoznem stanju 4,900,— 71. opel rekord, letnik 1962, karamboliran 4..300,— 72. ford combi, letnik 1960, karamboliran 4,200— 73. renault dauphin^, 1. 1958, v nevoznem stanju 3.200.— 74. škoda oktavia, letnik 1959, karamboliran 2.600.— 75. ford taunus, letnik 1962, nekompleten OSTALO BLAGO: Motoma kolesa, brusilni stroj za avtomobilske osi (mo- torne), kolesa, motorji za osebne in tovorne avtomobile, avtodeli, tehnični predmeti in tekstil. Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh določenih,za ogled vplačati kavcijo v višini 10 odst. od začetne cene na Ca- rinarnici Ljubljana, a zastopniki podjetij tudi pooblastilo. Vse informacije o licitaciji se dobijo od 21. 10. 1968 da- lje na telefon 316-588 — Carinarnica Ljubljana. Seznam ostalega blaga v prodaji bo izobešen na oglasni deski Carinarnice Ljubljana. Istočasno Carinanaica Ljubljana obvešča trgovska pod- jetja in ostale zainteresirane, da ima na zalogi za prodajo večje količine ženskih naglavnih rut, gospodinjske škarje in ostalo blago, za katero zbira pismene ponudbe- IZ CARINARNICE LJUBLJANA DOLENJSKI tIST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek MODO, izvodov I Besedo ima: Toni Herdeler v neki trgovini, ki sem jo pred tedni v svojem pismu na tem me&bu ome- nil, kako ne kaže poslo- vati, se je šef nedavno obregnil obrne, češ, kako »slovensko« ime imam. Cujle, ljudje, ali je to navsezadnje tako pomemb- nono? Sem pač Hercfe- ler, ker nisem Sronona- paonik! Sem se jaz kdaj spotaknil ob vaša imena Bucika, Šopek, Nudlc, Re- bra ali na primer Kocina, Dlakica . ..? No, no, saj ne bom več našteval. Si- cer pa sem toliko svetov- ljana, da me tako >vbocka- nje« ne gane. Druge na primer ne ga- nejo še hujše stvari. Na ol^ini ti dve leti razprav- ljajo, da je potrebno otro- ško varstvo urediti in spet urediti... da je to družbeno izredno pomem- bna naloga, pa se po dveh ietih stvari ne spreme- nijo niti za en oddelek na bolje. V Celju na primer nikogar ne starte, da je Dečkotva cesta že od apri' la sem razdrapana in praktično brez asfalta. Tr- govcev ne gane, ker ima- jo v prodaja samo en tip sesalca za prah, vtem ko je pralnih strojev kar s polovico sveta. Nič ne ga- ne gospoda v bedem »Pi- Žoju« 404, kadair z obcast- no brozgo oškropi človeka, ki še za star biicdkel ne opravi vkup, kot tudi ne gane vrsta pred posetono niesnico tistega upokojen- ca s 157.000 pokojnine in 382.000 mesečnega honora- rja. Ti in podobni imajo drugačne srome kote?! Brez zamere tovariši in gospodje, ob tom sem se {Spomnil nedavne oddaje -o mladUi, kjer je avtor s tistim refrenom o svinj- skih rilcih in pođnem ko- ritu meril nekam zelo lia- ,t-ančno. Skoraj bd pozabil prositi vas za nasvet g^ede oonm- nice. Koliko krompirja naj kupim za 5 člansifco družino, koliko zelja (ri- ^ježen mi bo posodila so- seda), koliko korenja, ja- bolk, rdeče pese, papri- ke .., to bi bilo vse. Ve- st« račun md nikakor ne gre vkup. Rad bi, pa ne gire. Od plače, potem ko od^tejem za stanovanje, za malico otrok, par čev- ljev in za hrano... hm .,. mi ostane samo 1213 sta- rih dinarjev. Kako jih naj najbolj racionailno pora- bim za ozimnico? Za naj- boljši predle^ dam — kljub vsemu — hanorar. NAŠI NAGRAJENCI Med reševalci nagradne križanke in ankete j^ prav gotovo že veliko zanimanje, kdo so srečni dobitniki razpisanih nagrad. Skupno smo prejeli do roka v uredništvo 330 rešitev in verjemite nam, da smo ime- li kar precej dela preden smo pregledali križanke in zbrali podatke iz ankete. Da- nes objavljamo imena nagrajencev, pri- hodnjič pa vas bomo seznanili še z re- zultati ankete, ki so zelo zanimivi ter nam bodo v veliko pomoč pri obJ.kova- nju bodoče v,sebine našega časnika. Posebna komisija je opravila žreba- nje, rezultati pa so sledeči: 1. nagrada: 40.000 SD : MIHA URANJBK, Griže, Migojnice 45 2. nagrada: 20.000 SD : PECNIK MOJCA, Celje, Ulica 29. no- vembra 5 3. nagrada; 10.000 SD : DOMINIK VRBIC, talec, Rista Savi- na 12 4. nagrada: 10.000 SD : MARIJA ŽLOF, Sto. re 10 5. nagrada: 5.000 SD : FERDO ŠIRCA, Celje, Gallusova 5 6. nagrada; 5.000 SD : BRANKO PAVLI- NA, Celje, Cankar- jeva 9 7. nagrada: 5.000 SD ; VILI LESKOVŠBK Celje, Maribor- ska 4(8 4. nagrada: 5.000 SD : SLAVC SOTLAR Ce'ije, Tomšičev trg 9 Med izpolnjevalce ankete pa je žreb raz- delil nagrade takole: 1. nagrada: 20.000 SD : LEOPOLD MURN- Hrusevec 2, Šent- jur pri Celju 2 nagrada: 10.000 SD : MILICA TERSEK, Bukovžlak 54, Te- harje 3. nagrada: 5.000 SD : ŠTEFKA CIZEJ Griže, Migojnice 42 4. nagrada: 5.000 SD : JOŽEFA ŠEKORA- NJA, Bukovžlak 54, Teharje 5. nagrada: 5.000 SD : BOGOMIR KRU- šlč. Tkalska 3b, Celje Vsem nagrajerKjem iz srca čestitamo, reševalcem križank pa sporočamo, da bo- mo kaj kmalu objavili novo nagradno kri- žanko. Uredništvo OTj Nogomet: Kljub lepi igri — poraz Tudi šesto kolo prvenstve- nega teikmovanja v slovenski nogometni ligi se je končalo za naše predstavnike slabo. Celjani so kljub lepi igri do- živeli poraz v srečanjoi z vev- Sko Slavijo 3:0. Medtem ko sta se Ilirija in Rudar razšla z miroljubnim izidom 1:1, je nova Gorica odpravila Hrast- nik s 5:2. Po tom kolu je Rudar na petem mestu s šestimi točka- mi, Celje, Kladivar osmi s pe- timi in Hrastnik deseti s tre- mi pikami. -Z amago nad rogaškim Ste klarjem se je ptujska Drava utrdila na vrhu lesibvice vzho- dne skupine conske lige. Re- zultati šestega kola: Celu- lozar : Velenje 3:0, Rače : Šmartno 5:4, Žalec : Bakovci 3:1 in Steklar : Drava 0:2. Po šestem zavrti jaju je Ce- lulozar drugi z devetimi toč- kami, Steklar tretji s prav tako de\'etimi, Velenje šesto s sedmimi, Šmartno sedmo s petimi in Žalec dvanajsti z dvema točkama. T plošča v okviru naše nagradne igre »TEM^IKOVA PLOŠČA«, vam tokrat sporočamo imena novih dobitnikov. Novi dese- ti naročniki minulih tednov so: DOKLER ANICA, Strmec 2, pošta Vojnik; KRALJ JU- LIJANA, Ložnica 19 a, (pošta Žalec in PUŠNIK TOMAŽ, Planina 54, pri Sevnici. Vse nove dobitnike TEDNIKOVE PLOŠČE naprošamo, da nam v naše uredništvo takoj spo- ročijo, katero ploščo žele po- slušati v oddaji »Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravlja- jo« v celjskem radiu. PO FKTPNIH ATLETSKIH PR^m^tvtu i SFRJ: Lahko bi bilo bolje z ekipnimi atletskimi pr- venstvi je v glavnem konča- na letošnja atletska sezona v Jugoslaviji. Na obeh zadnjih pomembnih tekmovanjih je nastopilo tudi AD Kladivar s svojima članskima ekipama. Medtem, ko so atleti v bBeo- gradu osvojili četrto mesto (pred njiirii so CZ, Partizan in Slavonija), so atletinje v Senti bile tretje (za Slavoni- jo in Sento). Obe ekipi sta nastopili oslabljeni, saj so manjkali nekateri znani tekmovalci in tekmovalke. Poleg tega drugi, predvsem mlajši movalci, dosegli znatno »ij še rezultate, kot pred cln na kvalifikacijah v Cg,^'' Vsemu temu je treba priJJ' sati, da se obe ekipi r\Č' uvrstili bol.ie. ^ Moška ekipa je zbrala točk (v Celju skoraj ročk) in ženska 1()240 točv Med posamezniki morair/ pohvaliti predvsem Kocu-^-V na, ki je prvič premagal žavnega in balkanskega pr^-^' ka na 300 m Kremerja in bij dvakrat drugi (100 m; 10,6 200 m: 21,8 ter 400 m: 48;/ Zadnja dva rezultata sta tu^l osebna rekorda!). Vivod j. preskočil 201 cm. Pri člaii. oah je edino zmago osvojila Maroltova (80 m ovire: 12,0|_ dobro pa je tekla tudi mia' dinka Urankarjeva, ki je na 800 m samo za tri desecinije )yzgrešila« slovenski mladinski rekord (nim čas: 2:16^8). T. V. Kegljanje: Prvo mesto Keržanova I^'odnerao republiško pf. venstvo za posamezinice v keg- ljanju — nastopilo je 57 tek- movalk — se je končalo i zmago mlade članice celjske- ga Aera, Janjo Keržanovo. Za. beležila je 837 kegljev. Poleg nje bodo na držar- nem prvenstvu še startjde: Urh (Aero), ki je z rezulta- tom 780 osvojila osmo mesto ter Ludvikova iz Štor, ki je osvojila enajsto mesto s 775 keglji. Streljanje: Zmaga Geljank Potem ko so strelci družine Branka Ivanuše uspeli na do- mačem tekmovanju, so svajo kvaliteto potrdili še na repu- bliškem prvenstvu v strelja- nju z MK puško serijske iz- delave, na katerem je start* lo osem najboljših družin. Celjani so v postavi Heda in Marjan Dobovičnik, Jože Je- ram, Polde Tržan in Tone Pi- hlar zbrali 2386 krogov in osvojili naslov najboljše dnh zine v Sloveniji. To trofejo so si tokrat zaslužili že petič za* l)ovrstjo! Čestitamo! Košarka: Celjani šesti Tekmovanje v slovenski ko- šarkarski ligi je končano. Prvo mesto je osvojil trbo- veljski Rudar, ki je v zad- nji tekmi premagal Vrhniko 70:63. (Celjani so v Tolminu odpravili domačine s tesnim rezultatom 77:76, medtem ko je Maribor zmagal nad šo- štanjsko Elektro 77:67. V končni oceni so Celjani osvojili odlično šesto mesto z 20. točkami, medtem ko so šoštanjčani zasedli sedmo s 16. Uvrstitev mladih celjskih košarkarjev na šesto me-sto je več kot odlična in kaže na lep vzpon te igre z žogo v me- stu ob Savinji. Šah: Celje: Ljubljana 70:58' Prijateljski dvoboj na osmih deskah med Ce'jem in Ljubljano se je proti pričako- vanju končal a zmago celjiskih gostov 70:58. Tako so se celj- ski šahisti oddolžili za poraz, ki so ga doživeli doma. Najboljši član celjske ekipe in dvoboja sploh je bil Pešec, ki je osvojil 13 in pol točke. Drugi člani celjskega moštva so zbrali nasledrnje število took: Draksler 10, Ojistrež 9 in po.1, Bervar in Jazbec 8 in pol, Strajher 7 in pol, Perti- nač 6 in pol tor Janežič 6 točk. S. P. Sprejemi mladili v Zvezo koiministov se v teh tednih vrste drug za drugim. Povsod organizirajo nove sprejeme na svečan način, ohičajno pa jih združujejo tudi s po- Sebnimi seminarji, na katerih mlade seznanjajo s stališči ZK o posameznih aktu- alnih vprašanjih. Nas posnetek prikazuje del udeležencev s sprejema v Celju; prvi z leve Janez Zahrastnik, seki^^ar medobčinskega sveta ZK Celje. Ta svojevrsten »nadvoz« za pešce je na Ljubljanski cesti v Celju, kjer del»V celjske plinarne že nekaj dni pridno kopljejo nadaljevanje jaška (izkop pod cej-'J ščem so opravili pred tedni) po katerem bo tekel plinovod do upravne ^^^^"g celjskega gradbenega podjetja INGRAD. Vreme za tovrstna dela je zelo ugo"" in delavci si v polni meri prizadevajo, da bi ga čimbolj izkoristili... TEDNIK — Uredništvo Id uprava Ceiie, GregorClCevs 6, poStm predal 131. tJrejuje areoniSla odbor. Glavni oređnilc TONE SKOK. odgovorni urednik BERNARD STRMCNI^,jj^ Gasopls Je ustanovu okrajni odbor SZDL CeJJe. Izbajal Je kot »Nova pot«. »Na deloa, »NaSe delo« (1945) kot »Celjflkl tednik« (1848-1950) oato kot »Savinjski Testalk« i^^^, 19541 In od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. Januarjem 1966 so ga ustanovile ob«ne Celje, LaSko. Mozarje. Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje prt JelSab ^ rEDNTK Izhaja ob 6etrtkib. laJaja: CP »DEliC« — delovna enota »Informacije — propas^anda« Celje. Tisk in kItSejlr CF «DEIX)« Rokopisov ne vračamo. Cena posaroe!«« "„utv« 80 par (50 starib din), letna naroCnlna 30 novih (3000 starih) din, polletna 15 novih n.SOO starih'; din. tujlnn 60 (6000). Teko« račun 507-1-1280 - TELEFONI: o'