Leto V.f Stov. 37a V Celju« solfoota due 3 <:. marca 1923* Pastnina piazza u gaioyini. Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozeinstvo 240 Din. Oglasi ¦/* mm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamczna številKa stane 1 »In. Xzlmja vsaK toreK, cefrteK ah sobofo. UrednlStvo : Strossmajerjcva us. St. 1, l.nadst., Teles. 53. HpravmlsÄvo: Strossmajerjeva u. št. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čckovncga urada št. 10.066. g& s^tajftfflasBmgasEBga^ Veiikonočno pismo. Kornaj smo volitve zaključili, če se širijo resni časopisni giasovi, da bodemo po vsej verjetnosti letos še enkrat preStevali volilne krogljice. Ob tej rr.tsli se ne moremo otresti občutka, da se nahaja naša država v težki krizi, da je naSe notranje državno Življenje bolno. Narod na deželi toži o prevelikih davčnih bremenih, o dragih delavskih silah in visokih cenah vseh onih po- trebščin, ki jih rnora kupovati za svoje gospodarstvo in za sebe, za svoje pre- življanje. Obrt, trgovina in industrija ječi pod resnično težo davkov \n vsled pomanjkanja denarja, ki še za tako visoke obresti ni več lahko dosegljiv. Državnl nameačenci ne tožijo več, ker so nad samim ssboj obupali, izgledi na odpomoč od strani države pa so danes v tem kaosu razmer, kakor se odigrava pred nami, slabši kot so biii kedaj poprej. In v teh razmerah, ko je med narni toliko resničnega gorja in trpljen- ja, nam napoveduje tz Zagreba hrvat- ski prerok Radič svojo že dolgočasno rnirotvorno seljačko republiko, za njim pa se plazi na5 slovenski duhovnik dr. KoroSec, ki je slspil naše ljudstvo ob voütvah s frazo slovenske autonomije, ki pomeni za nas Slovence isto, kot če lačnenu; ponujaš mesto kruha — kamen. Pa šlo je stem ob volitvah, sedaj pa pričakuje narod, ki je dal krogljice tudi obljubljena nebesa in rai na zemlji. Velikanoč, praznik vstajenja, 2iv- Ijenja in pomiadi prihajak nam. Že se kažejo prvi boječi pojavi mladega 2iv- Ijenja v naravi, sredi probujajoče se narave pa na tisoče in miljone pridnih, delavnih rok, ki pripravliajo zemljo za pomladansko setev in polagajo v naročje materi zemlji zlato seme, v trdni, nikdar omajani veri, da vzklije iz njega dobrotna rastlina, ki bo rodila stoteren sad človeStvu. NaŠa letošnja Velikatioč ni vesela, ue prinaša nam sreče in ne obeta nam nič dobrega, ne onirn neStetim, ki so v zaslepljeno- LIG. E. SIMNIC: Velikonočui spomini iz Orieuta. Ku sum bil še mal deček, mc jc ved- lio nekai pretrcslo, če sem slišai staro tvito, ki jc nas atroke varovala, pripove- dovati o jutrovi deželi. Koprnel sem In hrepenel vsaj cnkrat v živijenju vidctl tc prele.stne in bajnc kraje. Žclja nic ]e vlckla, du bi se ini nudila priložnost no- tovatf po Ueždi eude/.ev iu pravljic u- živati opojni. nuunljivi zrak orienta.' Kakor nistMiiprieakovul, se jc zgo- diJo. Odšel sem iz domovine za dobo vcč let v kraje luei, v pokrajino.. kjer so pred tisočlctji vladali slavni in mogočni vhwlarji Asirijc in ßahilonijc, od kotler se je širila slava o modrosti in bogast- vu izraeLske^a kralja Salomona, kamor so egiptovski faraoni delali svojo po~ hode. Slava vsch teh jc minula. Nasto- DiH'So Rimljani in ustanavljali v Orien- tii svojc rimske province. Odpofoval sem v Siriio, kjer sem ^,1 posvetil orientalskcmu študijn. Na prve velikonočne počitfiice scm pn skle- ni'' t!a hočem posetifi vse kraje. kier sti za geslom autonomiie zatajili idejo in zastavo jugoslovenske države in te- žko grešili nad usodo svoje ožje slo- venske domovine, ne nam, ki smo ostaii verni in zvesti kljub ognju in in sili iz vsčh strani, kljub izdajstvu na vseh straneh. Y boju se kristaliziraio značaji, v viharju rastejo celi mo2je, ki so kot granitne skale, ob ko]e buta veter, ki si poigrava s slabiči. Mi jugoslovanski demokrati, mi neomahljivi verniki na5e jugoslovanske nacijonalne ideje in dr- 2ave, mi stopamo iz bojcv v viharje, ki jih vsiljujejo naSi domovini vsi tisti, ki so vstopali v boje in viharje za tujega gospoda, za to ker so čutili bič nad seboi ter se jim o svobodi, ki jo danes uživajo, niti sanjalo ni. To so tisti slovenski in hrvaSki cin- carji, ki girom slovenske in hrvatske zemlje kradejo Srbom dobro ime in lahkovernirn Ijudem za bankovec po- pularnosti zasvirajo na uho ogabne cincarske rnelodije. Naš kmet že od nekdaj zapira pred cincarji vrata. Danes še ne ve, s kom ima posla in se zgodi, da 5e celo pokaže kaki cincarski ba- buri dlan, da bi mu citala iz nje nje- govo bodočnost, ko pa pregleda s kom ima opraviti, bo zapodil izpred praga vso to cigansko družino, ki se bo po- tem zopet potikala po samomih doli- nicah in na samem pekla ukradene kokoSi. V spomin nam vstajajo one Velike noči, ko smo čuli mesto zvonenja ve- Jikonočnih zvonov, grmenje topov tarn blizu iz laške fronte. Takrat ga ni bilo med nami, ki bi si ne želel miru in smrti tistih, ki nam miru niso privo- ščili. Danes ko imamo mir in svobodo in bi se tega lahko veselili, se ne moremo ubraniti trpkega občutka, da naši malkontenti zavestno hrepenijo po grmenju topov, ki stoje na zapadu, severu in izhodu. Vi vsi, ki ste za vstajenje naroda in Življenje in obstoj države, ne dopustite da bi oni, ki da- nes kričijo križaj ga, pribili na križ trpljenja in smrti naäo Jugoslavijo, za koio so umirali milijoni našega naroda se je odiicrala ona velika svetovna tra- gcdija: Kristusovo trpljenjc in smrt. Ladia je dospela na crlj v Jafo. To- da kako priti h huljc na sitho. ko smo bill oddaljeni -še dober kilometer, morje pa je bilo tako ruzburkano. Na ladji nas je bilo polno potnikov, ki smo imeli vsi isle misli in žclje. praznovati Veliko hoc v Jcru/.alcmu. svetcin mestu. Z ve- likim vpitj-cm in kricanjem so se bližali moliainedanski brodarji, ki so edini irnc- li peomejeiu) pravico odpravljati pot- nike na suho. s svojimi velikimi čolni. Napolnili smo jih in po ^dolgotrajni, ne prcveč prijetni vožnji smo konečno veir dar dospeli na suho. Jafa, nekctanje me- sto .Ibpe ima zclo lepo lego, a zaubos inestnc ulicc so pod vsako kritiko, polno kamenja, jam. in prahn. Pogledal sem si injznamenite.kše stvari, nakar sem jo u- daril na kolodvor ter vzel vozni. listek za Jcrii/calem. Ti ncsrecmi žclczinon,, kaka je bila! Vagoni so sc tako zibali po slabem žc!ezni§kcm tiru, kakor bar|ca na inorju. Zato nas jc pa lepo nagradiTa na- rava. Na. obeli stranch žefc/niSkcffa ti- ni, so nas iz veii'kih. nasadov pozdrav- lial? zlnto rumerie jafske oranzc in cl- tronc. takiat ko so ti farizeji v templju Oo- spodovem listali po sv. pismu in brez- skrbno doma baranntali. Aleluja, Svoboda bo vstala ! Spomini na Korosko! Na spomlad se mi vedno iznova pojavi hujša bol za KoroSko? Zakaj ravno spomladi? Bilo je leta 1919., ko se ie bližala pomlad, smo še upäli, akoravno s strahom, da ne izgubimo naše krasne Koroške ter milih bratov in sister! Ko pa je leta 1919. zares prišla spomiad, doživeli smo poraz, kakorSnega nismo pričakovali! Trpin- čeni in obupani so prisluSali do nas oni, ki jim je bil edini cilj svoboda naSe mile KoroSke ! Naši sincvi, bratje in mo>iie so padali za svobodo Ko- rožke in umirali v groznih mukah pod zverinskim početjem podivjanih »Volks- verovcev« ! Pljuvaii in teptali so Še po mrlvih, ako tudi ni dost« zgodaj iz- dihnil, vpili so na posiirnei;ni^a : -v3ist noch nicht hin, Hund kindischer!« Brezprimerne muke in preganjanie, ki jih prstrpel üb tej priliki eden na5ih velikih mož !<«. Meüko i/i nepopisljive brutalnosti napram vsemu, lear je slo- venskega na Koroškem, naj nam bude spomin, da tega ne smemo nikdar po- zabiti ! Kdor ima vest, sree in du5o, tudi ne bo nikdar pozabil. Sedaj je zopet pomlad in mi se spominjamö Koro^ke vsako lato bolj rasočarani! On«, ki iniajo usode KoroSke v rokah, se zdi, da so pozabili ono pomlad leta 1919 edentiaočdevetstodevetnajst! ? V Beogradu so podaü rok(? (pre- Ijubeznivo) našim narodnitn nasprot- nikom. Ali ste pozabili tudi na nas, ki smo Žive price teh dogodkov ? Naše obljube in prisege, ki smo jih storili leta 1919 ob izgubi naših najboljših pri krvi preliti za sveto naSo domo- vino, so nam svete ! Nikdar ne bode- mo pripustili, da bi bila njih kri za- man prelita. Ako nam ne bo usoda mila, da bi reSili mi naše zasužnjene brate, storili bodo to naši potomei, kajti izvr5iti bodo morali nas'o opo- roko ki se bode glasila: Osvobodite Koroško, osvobodite vso zasužnjene brate, maščujte zanje padle mucenike, maščujte sc nad vsem izdajicam našega naroda! Vesele veiikonoene praznike vsem onim, ki tega še niso pozabili! Ma5a II. ! 1 iene vesii. Načeltvo JDS v Ljubljaiii je na svoji seji chic 2b. tm. ob veliJci udeležbi razpravljalo o položaiu, ki je iiastal z i/.klom skupščinskih volitev. VoHtve so sijajno opravičile slrcinlknjc JDS za na- prednitn blokom, treba je sedaj z vsernl tnocmL nadalicvati delo za koncentraeijo naprednih sil. Omogočiti je treba vsem slanovom. iKl'cjstvovanje njihovih sta- uovskih in strokovnih zadev v okvirn močiie poliličnc akeije. Sporazuni med Radičem, dr. Koroš- cen« in Spahom. V ponUeljek je prišel v Zagreb dr. Spaho, muslimanski poslan- ci Muscj in Alic, dr. Šcfkija fiehmen, Mamzalija Ajanovič, in glavni tajnik or- gamzacije dr. Mahmud Bchmen, v to- rek pa ic clospel načclnik SLS dr. Koro- sec v spremstvu dr. Hohnieca, Susnika in tainika siranke Fr. Sincxleja. Precl- poidiie ie dr. Korošec konferiral1 / Rad!- ccm. popoldne pa se je vršil v vili Radl- «ja plcnarni sestanek, katerega so se vr de!cžili Korošec, Ho-hnjct, Spaho in Ra- dič. »Novosti« so dognale glavne skle- pc. da se je dosescl sporazum za skupeti nasfop HRSS, JMO in SLS. Korošec Je tz-iüvü, da popolnoma odobrava1 politiko F^aü'ica in se ji namerava pridru/.iti, za- htcva pa poiiplno avtonomijo tjl'oveniie v okvirju uasc ürzave in rcvizijo usta- ve. Oblika-üTZaVc je stranska stvar. Slo- vene! so dunes nmogo bližje Hrvatom. kakor Srbom, zato ie pukret preidstavnl- xov hrvatske in slovenske politike pa- j)o'noma- nuraven. da delajo skupno pro- ti beor-i;rajski vladi, ki hoce naprtitl na- ro!i-lom srbs-ko plcmeirsko hegemonijo. Korcšec odobrava doseJank) politiko abstinence Radi-ča in žcli z njim .sodelo- vatt. Gleile odliodu v Beugrad1 in -Sode- lovanja pri par.'amcntarncm delu, ni dr. Korošcc j)odai-nobcne dcfinitivne izjave, kcr zavisi vse od razvoja situacik1. Ako bco'grajskii vlada d-\ Hrvatski in SIo- veiiiji avtonomijo in Uopustj rcvi/ijo u- stave. tedaj bo šele storiena sijcnnia bazä za. sknpno delo. S Koroščevim na- zirunjern je bil Radi'c zelo zadovoljcn. Dr. Spuho-je bil bolj rezcrviran. Za- htcva r-cvizijo ustave, avtonomijo Bo- siie hi Hereegovine ne žcll pa republl- kaivske ob!ike vladav-ine. S svojimi po- slanci txlide v Beosrad nm glede na to, če bosta storila isto Korošec in RadiC. Znašii so se v skupncin objenm Radic, Korošoc j.n Spaho. S svojim proKramom bodo ovirali še nadaljc uspešno dclo za cdinost in procvit drž^.vc. Kdor ruje na Vsakokrat, kadar sem sc vozil šc v Jcruzalcm, sem bil očaran od tega sa- deža. Vmes so> pa cv.eteli man<3elji in se vzdi^ovalc ponosnc dateljcvc palme. Kak parfum jw napolnjeval ozračje, di\ rcs ču-dovita, zlastl tnjca omamljajoča dežcla. »El Kuds, El Kuds!« so kričali sprevoclnrTvi in res bili sino na jeruza- lcmskem kolodvcru. Vsak človek, nc sanio kristijan, stopi z nekhn spoštova- niem .na tla mcsta. ki ima tako bogato, trajočno in veselo zsodovino. Po incstnih nlicali se jc kar trlo tnj- cev, kiso iz najrazučnejših krajev prl- hiteli v Jeruzalem, da preživc tam veli- konočiie praznike. SreCaval sem Ruse, Ceho, Ncmce, Anffleze, AmcrikancCj-A"- rabce iz najrazličnejših pokrajin in ro- dov,. Armcnce, ŽiA'na meskin« so vpili vsi vprek, »Re- ve/ scm, pomagaj mi.« Na nfijrazHčneJ- se tipe clüveskc dražbc scm naletel tu. Napol oblcceni, raztrgani moški in žen- ske. Uniazani in smrdljivi od prahn in potu. Gobavi' so kazali svoje segnjite iide, cnemu jc manjkula roka, drugi je irneli razjocicn ofcraz in brez oeij, pt1- bližafa se jc^ žeiif-ka z odgnjitimi prsl. Velika beciu in veliko socljalno vpraša- nje se je razgrinjalo pred inano. Potok Cedron jc bil tedaj posusen. Sei sem nekaj korakov ob obrežju ter priScI do -kanienitcga spomeni-ka. ki je bil .zidan v Dodobl piramido. Cudno sc mi ie zdelo. kako, da je pokrit z drob- nc.\sim kamenjem. nisem dolgo čakal, ko. sem dobil odgovor. Približalo sc ie nekaj Jtidov, ki so zaccli pobirntr käme. nje in ga tjičati rja nagrobni spomenik. Vprašam, kaj to nomeni in eden m\ öd- jrovori: »Tukai lezi izdajalec naSejca va ni Vc4$, nic'Kov program jc proti-na-, or'ediku na'rodiiegLi eJinslva ter predsta- vlja nap'ad na današi.ijo usiavo. Sloixxlno se lahko zahtcva izpreinemba .notranje ureditvc države,. zakoii pa prcpoveduje mišihio izpremcn\bo «stave. Ker Radic inisli v tern smishi, jc nakiga vsakc vla- d^, da sprcinlja njes;«vo delo, nc samo kot cl.sponent gotovc polifi'kc. ampafc ftkii.kot čuvar ustavc. Radič se ne i*pa izr.l2;iti odkriio iz straliu pre-d Po.sledi- carni, zato ''njegovc izjave ne prodstav- ijajo pravc^a in rc-sničnega programs*, kvbi se sploh tiwgel vzeti v prctr.es. Ra-. dtč predstavlja. da sovori imenoni hr- vatskeica zastopstva, kalerega pa mi nc Dripoznamo in se nc bonio z njim..raz- •.'byarjali. Olede izjave, da Hrvatom hi- so dovoli zavafovani njihoyi interesi in' eöäköpravnost, ni res, ker ustava jain^i ySerii eiiakopravnost'. Minister Supilo pri Radiču. Minister Sorjfito jc inicl v Za^rebu doljc razgovor s'pokraiinskim naniestnckom dr. Oimi- Cern; nakar sc je sestal z Radič.em. Dr. Cimič ie povabir Radiča. ki pa je poslal k njenut oba ¦ podpredscdnika HSI^S. tfazgo'yori so bili zgoli informativiiegn /¦näcaja. Vlada proti revizijonistoin. Dr. Mar- kovič, in mister pravde ie izjavil, da vhi- tla sc nc tnisli ria razpust zbornjee in ne nanicrava -,ia Hrvarskcm proglasiii ob- sednega staaija. Radikalna vlad« bo lia- s topi fa proti všaki zahtevi po rcviziji u- sfäve. Minister^lti predsedni^ Pašič n& \xr demisijoniral toliko Časa, doklernc nastopi kak poltičcn do.ßsodek, ki bo to /-ahteval. '¦'• Reka pritiska. Na Reki se je vršila Jconferenea tr^ovskih pridobitnih kro- gov. ki so povdarjali pravico Reke na F^aroš in Deito. Po lijih"mneiiju sta ne- tle^jivi sestavini reške luke in zahtevajo na•'¦¦podfagi trianonske pogod.be !ener- ^¦fč-ho intervencijo ziinanJega rninistra pri vladi SHS. da se ncvzdTŽna intransl- cienca v tem oziru nelia in se odpre reS- ko pristoiiisče vsemu zaledju Reke. Re5- ki gospodarski krogi zahtevaio, da Alus- soiini rtodpre to intervencijo. Italijanska požrešnost že dehne, kait! ni brez t>o~ incna zahtevh po konzorcijn. Naša de- tejracija se niora zavedati. da nc nkrene kaj. kar h? Hlo narodu in državi v §kodo.' Ita'IfjiiT»? irnnjo dovoli \vk za ladie, kl prl- bajö'io In odhftiii.i'O. Niiti edvnsl ?eilja le nsrotiobif! gospodarsko 'Jnfe malo raziiknJL- od prcjšnkv in ki garan- tira vsiJm romnnski-rn državlJanoiiL sVo- bado iit eiiakopravnost brw.razllkc vt- rc in nanxinosti. : .; . ¦ • S.tinnes v Rinm. iritinnes je o'iftwfo- val v Rim, ne kukrir sv. trdi, da -stopi \- stik v, unieriškiini d'e-lega-ti na nieditu- rodncni iko^rcsii trgovskih zborflic, :am- paik-'-v. palncm spOrazinnii: aJco ne na PTošnjo kaiicelarja Cnn». Stihuesova' ria- loga¦jc zä'iTjteresiraü Miissotinija zaü'iem- ski rcparaeijski načrt, Jki bi ga ob-ugod-- ni priliki i-zrocil Franciji in Jielgiji in pric'-obui ;uiieri5ikü 'delegate.1 '' : •• ' Seiplovo potovanje v Rim. Seipel je odpotoval 2S. 3. v Milan, kjer biva Mns- solini nekai dni pri svöji r^dbini.'V pe- tek ga bo -sptejcl Mussolini.' V Rinm bo to posetil kralia' in pa])eža. »Te'tnjjs« pi- se, da jc naravnoi da je obiskal ScS-pcl po s: uživala nikdar zaslonibo Anglije, ce-bo stremila sani-o tk> niitiir.anjii .Ncmčije. Bratci zaveznxki se. ne razirnjejo tuko -dobro med seboj, kakor • so si po kon- čani \oini obljub-ljali večiio medsobojJip. zvestobo,: Izjave atigleških |ist,ov. nim ppseniio prijaznc in laskave za,Praucor Pokrajinski natnestnik g, Ivan Hribar, kl j» bil z 31. marcem ra^- re5e» doižnosti, je 2e »zročil agende novemu velikemu županu dr, Lukanu ter se }e odpeljal. na svoje posestvo v. Cerkljai] na Gorcnjskem, kjer se staino nascJi, Žnjim izgine iz našega javnega ppzorJJč» možr ki je užival nekdaj, ,y«Ii|s ugied y našem narodu, ki s^5. ]e .pa.-v. syoji službi radikaini stranki ta jugled in. spoštovanje bist- v^no aaisral. Era, ki jo predstavlja pri na$. &•. Ivan Mribar, o>v»s' <•>-..?-;,-??,.. rf-Z'-yvire- negatstya pojhi|jivega. V Vjrtnem zidii jo bil vzidah ko^' fcanveiMtega :st'ebra. r feteregH jfe' biV vklesan križ. Sinesno jc biio, kar sent gtedal, eela vrStä inöliamedanÖev }e sta-ia pred stebrom in eden za drngim so drgnili svoje lirbte ob steber, kakor bi jih striisno srbcli. Vprasain nekoga. zakaj ti Ijudje tako hite drgnitt s svojl- nii hrbti ta kos štobra. Odgovoril mi jc: »Na tem mestu jc J'nda Iskarijol izdal svojega jnojstra Kristusa. Vsak. ki pri- de in drgnc .s'hrhtom, bri^e sramotnl poljub.« Zvečer okrog os-me urc se nas je SKKlala večja"'druWxi na vrt Oetse-mahi, ki je bil krasno razsvetljen, tisočletnc oljke so stale na Vrtu in okrog njiii nc- steta množica pobožnega obCinstva, za- topljcha v preniisljevanic in molitev Vseh najrazličneiših krščftnskili vor.so bili zbrani, različnih ver a istih ntisW. wibii v sreu in niolirAri s Kristnsoni, ki k- 7,ačeT na tem mestu svojc trpljenje. Nettx) jo bilo čisto, zvezdice so se bliščVi- le. luna pa.ie pošiljala svojd bledo svet- lobo nn ta kraj in na jernzalemsko me. stq, kakor nekdaj. Vsc je bflo nekako v slaviiostnem ražpoloženju. Mol^e smo se vračali y svoja bivaHšSa. I>mgl dari Vetiki iPetek! Proti ipof- tlnbvu ie bilo po strehah in zidovih ve- !<3coH.sfe( Stovilb viöbametimk, Kai nefcl so pri^akoväite?-Ta dan je za mohame- dance •vofife praznitf? gredo bbiskaf grob Muse (Mojzesa) na Nebi Musa. Proti potlneVH se vračajo fanfetizirani v Jem- zaleni. Da bi vso stvar boljše vide!, sem najel nmlo in'jahai ix> uliei, i>o kateri bi iinela" priti mdhamedanska procesija. Začeli so prJliajati, vsi resnih obrazov, inrkih pogledov. tolkli so na bobne in: piskali na piščalke.' Vstries so se pa dvo- bojevaii po bedumsko, se urezavali v iroko, da je tckla ikri. Mula ie stala ne- kaj časa mirno, kar se je domislila, da zdvrja naravnost v množico, možjei so sc razljutili in jo žaceli tepsti, hnila sc pa vlčže in me vrže $ tako silo na tla, da sem se oipraskal po arokah in obrazu, nazadnjc rnc je pa 5e ncki mohaineda- nec nažgai z bičpni. Popotdnc so sc vršiJi obredl križc- vega pota i>o jeruzalernsJvih ullcah. Na dan vsta}enja ie valovtla nepreglcdnä ¦množica v ccrkc\- božjega groba. Vse .le liotclo priti prod božji grob in tamkal nekoliko pomoKti. Tako sla\Tiostno je bilo razpo!o7jrnje teh t-ako.različnih nnv- zo^Jh Ijudi. ZbraJa ko se nasa srea in it- Icta po srstajenju, ne samo sebe same- %aK anipak pp. vstajeniu vseh narodov iz sovra^tva,.^ neyoCcJHvosH, v fnlru in Jiubeznf! . . Celiske novice. Ctti.isiLU Krajevna organizacijla JDS prire-ja . rediK: politične sestanke vsako srodo ob H9. mi zvečer v restavraciji jNarodti€ga doma. Pristop imajo vsi or- ganizirani člani JJ3S iz'Gelja in okolice. L\ članc ožjega in širsega odbora pa \c poseeanje tell polilicnih sesumkov' oo- vc'/.no. Mestuo gJedalisce Ccfje. »Oi'io«. Na- peto in [cžko smo pričakovali razodctja. . o kaveroin je uapisala niariborska kriti- k«i tako iaskavo sod'bo. Veliko smo pri-: čnkovali a Tesnicä je na,Še pricakovarije itadkrilila. Prisla sta »On« in »Ona«, nc dva igralca tcrnveč dvoje nasprotnih sii, kojili' jedna Lpusluša le glas na rave" in življenja, nicdtcm ko sc moz uda z vsei«. sviojhn biljcm in življcm eni •edirii.vc-' liki ideji. ki pa osianc in niora ostati. !-j (corija. Oospod Bra'tina i'n g;j..Hiik§t- kova sta ziycla in irpcla na <>dru, ž nji- ¦nia Je.zivelöjn. irepctalo obclnstyo,. Ki- se je sple konccm prcusiave zavcdlo.-'öa jc v gledalKščMi. Za tako prvovrstno in^ tcrpretacijote globoKe iirame. ,ni kritl- jvc, p-pvdari-ti nioramo le, odjctjc zaTadi tega najJ)oljc priporočanio domačinom m vscin. ki prihaiajo po opravki'h v Celje. Celjske brivnice bodo v ncdeljo od 8. do II. nrc odprte, v pondeljek pa celi dan zaprte. 'Stev. 522/23, Razglus. PoWr^nje tlavščin. I'okrajiuska nprava za.Šlove- nljo, odd. za notraujc zadeive k sporaz- I'mno z dclcgacijo miiiistrstyä financ v l-iü-bljafii/'z odloVom z.'4ne 20. 3. t L 5t. 6724 dovolila. da pobira ,'ccljsa mestna občlna v le-lu 1923 za poJcritje qbcinskili potrefoščin, po eel em občinslvcm ozem- liu nasl-ednjc .cfavščine: 1. 160%-no do- klado n:i hisnonajemninski davcHs 2. 2550%-iio cnotno doklado iia zemljnrino.. spfosno .pridobnino, po.sebno pridobnl- uo in rciitnino. 3. 300%-no dokiado «a državno trošarino od vhia in vinskega inošta, karodgpvarjajznicri pp niq.l.O,1? od litra.' Ta doldadiij odstot'ck veljä le' 4o eventtielne sprcmenitve državnc tro- sarine. 4. naWado po 75 p od litra piva. 5. naklado po Din 12.50 od hclitoiitersicc stopnie alkoliolovine navadnega žgania,. kair'odgovarja sklenjeni nakladi po Din 5 od litra. 6. na poslajcno žganje in II- k-crje od vsakega ütra Din 5. 7. samo- sto.mo obč. doklado na meso'hi sicer: a) od jrovodi in telct nad 1 Ictom DTn 12.50, h) od telct ,r>od 1 Ictom 7.50 č) oc! rrašičev 7.50. č) od drobnice 2.50. PoW- rnnje davSCin pc-d 3. 4. 5 in 6 se dove?' od 1. 1. 1923 daljc. Naklada na pivo In žgnnje sme zadeti -le dejanjsko porabo tch predmetov. ne pa proizvajahja In ¦trgovsikega prometa ier se tudi ne sivc pobirat; cd žgania. ki .ie no zakomt pro- sto drzaynega 'davlka. 8. 129^ vodar'no ?'\ m?-stni vodovod v.območjn mestnc oW'ne in 9. 16%' yoejarino z^ mcšrni vo~ •i:'ovo;1 v -območjiv okolHko oKJnc. OlecTe najc^tiinskegn vmaria in progrcsiyne go^fnščinr; sledi oa- na: Snbic.s. r. ^KJno ClAbork. V. dneh 1-..2.! 3. in 4.. npr.ila sc nredšfcrvija.-prva epolfa.öcro-.. rnne,: anierHcansfce drame . v 6. etx>han ¦^Cirfrns K'ng«, I. cnobr» »OoUufivr 5pc- a neinško Hsto Poteg fnalosteviluÖi P«fe«!- cey vsi njihovi slovenshi us^užbenci iu vsi ooi iicmskütaiii, ki ste Jib Vi v svouš popustijivosti pridrzali v siužbah la na mestih, na kaiera ne spadajo. Slovand pomnite, da so CeUski'Noinci iu noanšfoi- inrli v svesti si tnoči svojega kapitaki v sklcnionlh vrstali do zadnjiega raoža izvršHi Vain v zasruch dno 18. inarea dobiO i>rcraLun!euo plebiScttuo defuo« stracUo« a kojo so so zaslužeiso oddol- žili za vso slovetisko popustljivost in tnlacnasi. Sloveiici, Slovetike, ako ooCc te, da obstoja ta madež rencgatstva '-fc«H siK)Uiisi ]n preostaiiek. časov iia^e av- striJske sužiijosti šc nadalje y našo sra. moio.pied uauii, jzvedite tudi VI. pkbifi- cU uarodne poštcnosti in doslednost!. odgovorite ,vsi tako,. kakor so to ^emci 5«t ticmskutat'ji IS. inarca. 1923. läiasJtte. n.5eno .in slasiio dni, to ie kon- cem apriia tl. ¦ DopisL Dramatičtii odsek prostoroljncKa gasiluesa drustva v Zg. Loinici j>riredi na belo nedeljo dne 8. apriia ob 8. uri zvečer v Robiekovi dvorani v ?!alcu petdeianjsko ljudsko dranio *Lovski tat a. Med odmori svira polnoštevilnl tamburasMd zbor. Po feri prosta rabav*. Stev. M »NOVA DOHA* Strac X . SoKofsko ttru&tvo na Potaeli prire- d^ na Vci. pondcljek yeliko zabavo. 2. bosatim sporedom. $martno od Orett Prc;ckli Leder, -:mo ime1/. y Swarrnem svečan zaklju- čvk ,#GSP<>JinjskeLa tcčaicj. katcri se ?e v vsdi •patrebne izobrazbv: ¦ 12 Vitaiij«. Ont* 18. tm. so po štirih !stih zop/H: pokazali vso svojo pre- grmsno nemeui.sko mržnjo do teb*\ ljubljeni navod moj, ki j:m dajeä v i>:oteilju krulia, da te. tern lažje in brezskrbneje zopc-t zacenjajo sovra*it> in zaničevati v tvoji prosti Jujjosiaviji. Sicer pa sL.r*am ni treba cudiii. da se je zopet o/.ivc)n trjihova izdajalska kri. ko jtm naSa mednarodnr» drtvSba za >Stra2o* in »Slov. Gospodarienr: ne skrivi niti enegaSlasu, pač pa je v.v; Las volilne borbe spravljala na oni svet Ie svoie naro'Jno -zavedne- brate. 1?« *ako smo moral! z 2a)ostnim sreem ta dan gledaii, hako so v prvi vrsti trij« »nla* ' deniči zopet kakor v rajni Avstrlji ^oniJi svoje *rtve v mesnico ?.a člo- vesko meso in so tako nalovili s ce- lim nekdajnim generalStabom na Celu" le 35 slasov. Vsa čnst Vam, ki ste jirr sicer obljubili s.-oj glas, a ste potem v sesti Skrinjici pokazali ttso! Vse za- ntf.evanje zavednega naprednega naroda pa Vam, ki ste se preseliU \z Vam Se neznanegu »TeirtoburSkega go^da«, kier so bivaii in potežavali na medvedjih ko2ah nekdaj Kosi, KokoSineki, Pete- HnSeki tor R'.ipniki, PunpterSeki,. San- porli itd. Kaj tie, da ste potomci naj- najpristnejSih Germanov? Oglejmo si malo §e z^oraj'omonjone tri mladeniče. Je to Ernst Tiäler, fužinar in trgovec 7. lesom. Drugi ]e Lcop. Woduschep:g ml. Mati - sicer vsega spoStovanja vredna gospodinja - je rojena v so- sednem Frankolovem. Očetovo ime pa pove tudi dovolj. Tretji je Paul Pogla- diČ, kleparski pomočnik klQparia Schiv sterja, ki ima v drž. ^dravitišču Dobrna svoj lep zaslužok. Toliko za danes. G. urednik ! Kakor ste v eni zadnjih 5te- vilk Nove DQbe zahtevaJ», borno Vam poslali soiinarn vseh naSih trgovcev, obrtnikov itd., ki se 5e v ixrazito slo- vanski državi nočeio zavedatj,,kdo j«m re2e kruh. Slovenska dijaška zadruga v Pragi 8l0vensk? javnostl. Slov. dij. zadruga v Pragi, ekonomska akad. pod- porna organizacija, ki ]e podpirala od poČetka svoie ustanovitve leta 1919 do 15Q revnih čianov, nahaja se danes v skrajno kritičn«m položaju. ČeSko- slovaSka vSada je v razumevanju teč- kega položaja priskočiia na pomoč 2 maliini podporami nfl3emu dijaStvu, katere pa še daleč ne dosegajo kritja naiskroTTjncjgih življenjskih potreb, Ne- potrebno bi bilo povdarjati vejiki po- men 3o)anja našega dijaStva pri brat- skem, čeSkem, narodu kakor v stro- kovnem, tako v kulturnem oziru. Mimo tega sp nahajajp v ,pragi večinoma le akademiki zad^iih semcstrov onih strok, za katere 5e y domovini sol ni, ali so šele v ra?.vojiu Radi popolnega izostajanja doliodkov, denarniii podpor, blagobotno jih naklonienih od dobrot- nikov na Češkem in v domovini, je nadaljni obstoj osrožen v toliki merj, da bo primorana v najbli/.ji bodočnosti ustavjti svoje poslovanje. Slov. dijaška zadruga čuti za svojo dol2no$t opozo- «ti slovensko javnost, da zgubi s tern za bodočnost slov. dijaštvo v Pragi svojo edino ekonomsko organlzadjo, ki ga je tekom let najqspeSnejäe za- stopala in podpirala. Radr tega obrnila se.ie Sipv. d.j. zadmga ponovno na. posanieznike, zavode in društva s proS- njo za nujno gmotno pomoč in se obrača Item potom Se enkrat na celo slovenjjiko javno^t, da s prilogi, z zbir- kami oz. prireditvami v prjd S.D.Z. v Pra^i ornogoči njen nadaljni obstoj. Prispevke naj se blagovoli nakazati pri Jadranski banki v Ljnbljani na ra- ^un Slov. dij. zadruge v Pragi. Prösveta. ;;*lärlbor3kü gledali^fe. V nekerti yatskem listtnntuUi v enenrsloven- skem dhevnfku je hilo čitnti nedavno Pnrožbo, ds mÄriborskb nafodno gle- daliSče uprizarja v pretežni merl r,em- Ska dein »n &. domač».* p?- satelje, tr-r s;-?!oh s!ova;j<-.ku dela. K temu morarnu doslavit.i, da -je ta trdt- tev napačna in krivična. Mariborsko narodno g!edali5če je viprixorilo v te- koči sežrorii 16 rovsh drarnskih del, izrned rch samo tri nem3ke, ki so pa bile vse visoke literarne vrednostii, dve Schonherrjövi in ena kiasična (Schiller). b.med sed«rn gla^beni'n del pa je biio 1 nemškega izvora. Mariborsko narod- no gledrtliuče ima vcliko misjjo v na- šem obniejnem. razv;jaSo»!em se mestu Mariboru, kjer je poprej živela nemäka jKorgs~ !to -jjeffijc«- so posvečen^ ».'JsreCnomu : koroškeiiHt plcbiscitu in so pisanc s črno . krvjo, '?m je jhsateii pru/.iv w! vso svojo ;.iožku dobo na KorosKcuu -.>ktisil vsc i;eh<;rcem) trpljenjc in Korie ua.Šejcu ko- rošlte^a liudsiva i» čutl scdaj bolj kakoi- kcio drnsi neizmermj bo!e.sr,'ko jc od na- "rodiiviga tclesa ¦odtrganii ?ibc'!k:i slcven- ske istisli. - Wislil scuj v »r-^jstijih č.tsiii, pravi pisatclj, »daje polrcoa voditeljern rmroda razsodnosti. prcvidnosti, riiHlro- vii, uc otro^aJÄkc kricu'/osii in jiapili- nvnc 'vrtoglavosti. Daac:s, si"govorim z brrdk-ösijo: Kaj naj modrost ined juuii;.. v narodu najliujših šariau-nav, najne- varne.isih, kcr' na-jnc»posobncjsili harlcki- rravP'Kdör je niijglstsnoji' kriCae. uajpre- drziicjši ghmiač: n:> prestol z njim, na- rodov voditelj nn.i bo!¦< ..... Posobno c- fekfni so «Zapiski izza vclikih dm«, '.ki slikajo pričrikovanje in strah, čnsLva p}- s;itcljcva ob plcbiscitnih 'diveih. »Kakšeri bo konec?« sc'vprasuje pisatelj, »ztna- ' .Hiko obJutliivo verzcl našc stro- kovne literature in bo tu knjrga, brez ka- tcre ne bo moKci' izhajafi noben knjiscer vodt;*; nobeh nirmisi trgovec in noben , trfffVvski nastavl.ieiiec. Ccna je pri ob- ' simostt Jcnjigc jako z-merna. ^Dtibilanskl Zvon« prinaSa v svoji marfevi Stevilki iskrpno pisano osmrtnico ?a ppkojnim pisatoliem drjem. Wanom Tavčarjem. Razpn {?%* obeta uredništvo v »Kronikl«, da bo decerri- bersko Stevilk »Liub. Zvona^ posvetilo »zključno spominu svoie«ca odličnega sotrudnika Zvonovega, ako bi cjradivo za to spominsko Stevilo naraslo preko obsega, izdR'^.alozniStyp iista za boiiC posebno publikacrjö; Tavfariev aJmanafh. Na-to i..uuiii.^-ii/ti.n. z.ioy. ijisatelji ..•'. pokofmivO^i 'zt)a\icY in prijalelji'oposaf- ia,i<7-'rn vabijo; da s svoiirrii "prispovki pomorejo nredniStvu rea'iüiratj njegov hvalovredni namen. Kakor smo se in- formiralK hole »redniStvo v teiu zbor- ntkit polfS pj'vega osv-utka Tavčarjeve monogrr.fqe označiti in oceniti niega delovanje ip. pornen r»a vseh popoljih, na katerifi ^e je ^nijalni pokojnik udejstvoval. Rokopisi se poSiljajo ured- niStv» »Ljub. Zvona« najpozneje do začetka septernbra t. !. Tretja Steviska »Zvona« nrtnaSa poJog tega troje selo zanimivih'ciankov : dr. V. Mete je price! objavljati svo;a ->P!sma o stati umet- nostl«: prvo pismo nosi podnaslov »Jntimna umetnost«; v njem je pisatelj pokazal tir>to stran sUrogrSkih upodo- bljaiočili umetnosti, ki ie marsikatore- rnu'povrSRpmu poznavalcn grSke kul- ture popolnoma neznana; kako se je Grkn oblikovala njegova «metnost v n;e,r0Vi nairieposrednejši domačnosti. S'pstavek je pisan v 2ivahnem esejis- iičncm ton».: Dr. Ivan Prijatelj nadal- juje svojo znaminito Studijo 0 poeziji »Mla'de Poliske«: v tern de!u je pisa- telj očrtal profil »n ocenil pomen veli- kega poeta K. Tetmajerja, ana!izira5 orianixaeüo »Mlade Poljske« ter kri- tjcno zajel idejno smeri, v katorth^sta se udejstvovala pesnika A. Gorski in Prayby'ssewski kot urednika nilado- poljskega giasila »Zyciy«.. Lir.erarno zgodovinsko Jiwnimiv odlotnek iz Ag- kerčevega 2ivljenja ie podal^dr. J. Olonar v ilanku ASkerjC v Sniarju. Članek je zaspovan na pödlagi pisem, ki sta jih pisali ob« sestri Milikovi svojemu prijatelj» Cimpernianu. - V Icposlovrom delu nadaljuje Mar. kme- tova svoj roman * V ineteZu«, ki ie žo zdaj privabil »ZvonU« mnogo novih čitateliic: povprečna sodobna üenska }e v tej povesti oCrtana s krepko psi- ho!ogijo. Ivan Zorec je objavi! ii svo- ] jeKa^cikla »LJubtee tri« drugo sliko, j nac! katero se vzlic kočljivemu predme- tu ne more zgražati noben zrel in razsoden Citate!j. "\z Zorčeve besede diha topia, osvajajoča pristnost m ne-. potvorjenöät. M. JarCevi »ČrnJ čaro- dejiß se nadaljnjejo, Milan FabjanČič pajo objavil tnlcntirano pisano, vizi- jofiarno sliko »Č u d e n go 31«. Pesmi imajo Janko Samec, Prance Vodnlk in Stane Kosovel iz svojih biblijskih pesmi »Janeza K rst n i ka 2 inaiti- data. Prodsednikoni je bi! izvljen H. IV- iikan. ¦ ¦ * : Sparta (Praga) — Araaterii (l)u- urtj) 6:0. Mrnufo nedelja so igra.li donaj- ski Amaterji' proti českem prvaku Spartf ter bill prav obeutno pora^eni. Amaterji so poJej:c Rapida naibbljse avstrijsko noffometiK) liTO.štvo ter nživajo svetoven. stoves. J-eseni so porazili Rapida 7. 7:3. im svojili turneiah v inozemstvu so do- segli proti naijačiim klubom sijajne ti- spehe; Ta vteoka Zmap Sparte nad" Amaterji pri&t zopct o izrcJni kvaiitc- ti'"češkega noffometä. — Igralec A.nia- lorjev. ki se je tekme aktiv no udclezil pise v dimajskem »Sport - Tagbfatti nicd •dnrrrhn siedete: Na§ občutcn porax se Inltko razla?^ ira prav enostaven 11a čiii: iTitsprotnik je igral innogo bolje od ii;js. Imeli sino /e veckrat prilrko vl- deti češhtiga prvaka na Dimaju in obcu: dcfvali iiiej^ovo utnetnost, tokrat pa smo' v:a' lwisli \at na'sega nasprotnikti Je v luno.cca lK)lJšem razpojoženju, Že to de)- stvo r,amo ic pomcnilo smolo /a ncts In kcr ie uaše moštvo poleg tega sc zaosia- jalo za svoja obieajno' formo. je bil pb- lom neizojfiben. Nemivadna se nam jj; zdeb. sirina prostora. namreč 72 metrov. bali smo se takoj ud ppčetka va na5c halve ter vrdel'r pozneje, da je bila naSa bq.Ki7,cn upraviccna. Večini naSih i^ral- cev fa bila lnetoda !>partanccv ne^ai popoIiKrma lioyega; njih sistem smo o pctzpvali do sedaj te kot gledalci, nlsino ;;:) pa izkusiH na lastni koži>Na.nnan.i sc ie TiKiijel prüa^oditi ncpoznanem naciiir, fgra-nja Colwv'nas srednji krilec; mov. je. sicer vedno na mestu, ako ima opray- ka. /, lm-pada-lno crto, Jki sc razvija po- časi, ter je prKsitil ž-e marsikaterega pr- vo vrstnega is;ralca k kapitulaciji; na- pr^ni cnostavnT, soda smotreni in prperkombinacrie«, pa je bil popolno-.; ma brex nioči. Bil ie navadno z dvema pote/ania odpravDen in ni mn preosta jalu druzega, kaJtor teei proti lastnemw Ä'oln -~ za nasprotnimi napadalci. S tem je bilo oina.L'uio stalisee stranskih kril- •ce In, kot posledica tega,' tudi stalisüe napadalccv. t Podfeglr smo nasprotnikti, ivi se naJiaja v najsijajirejSI formi. Tek- nvi se je ferala vseskozi fair, diktiranf so bin vseffa skii^paj kvecjemu tri ali Sti- rt prosti strci» radf »foul«, s sod'nikom srnp bili zadovoljni mi, kakor Cehi. Dnevna kronika, Južna /eleznlca se ne podriavi. Ka- ken* porovajo dunajskr listi, je ideja po- državljenja Južne žekznice padla v vo- do. Najbolj se je upirala Italija, ki izročii ie dni celo svoje doscdanje državnc že- leznice privatjiim družbam. Ti>di Jugo- slavia in Madžarska nista naklonjcnl pocjrzavljenju, proti kateremu se pojay-,, Ija /acjnje dni tudi v Avstriji odpor. Ka- « kor vsc kaže Južna železnjca v nobeni izrned interesiranih dTŽav ne bo podr- hi\ liena. Sara Bernhardt t. Due 26. tm. zve- cer je umrla po kratkt boiezni Sara,. Bernhardt v starosti 80 let, ki je bila nct lastiK) volio previd'ena. Bila. je nc- zakonska hči židovske učvteljice ^lnsbe. Njen oče jo je dal vzffotiti k-atoliško. Z njo ie le^la v g:rob največja dramatična .. unietnica, kar iih ie kedaj svet.imeT. Prcpotovala je vso Evropo in Severno Ameriko, y Franciji i>a, ie postala pravi narodni heroi. Zniešnjlave na Madžarskem. Ik Su- bot:cc 'in Budimpešte poroča časoipisje o vcükih nerodib na Madžarskem. V Budimnesti je izbruhnüa splnšna stav- ka in ie nkhiien ves nrorrtet. Prebivalct ¦ v obmeinih krajih Brinmie. so skkntli.. poslaii naši vladi peticijo, da zopet 0- kupira to pokraiino. Dras;;v poroka. V cerkvi Coffevville se ic porocil naibojc'.i.te»>>i Indijanec Char-, , les BjcJvet z mlado indiianko. Po konča-, nem obredu, je položil ženin na mizo. bankovec' za tisoč dqlarjev, naJcar jc dulvovnjk par Se, enkr,;it'blago^Qvi'. Bl- ckct ''k postal 'yeckratnr mit:.fonar. kp. so^na^i nß'nieffQvl zcrnlii vetiKč r^SoKfi :: oliaV ¦'¦"*•¦• >^-:-""-' ¦¦ - ¦ - * Stran 4. »NOVA DOB A« Stcv. 37. I Wmmmwmmtf m&w*m W^y HKii ""^111 I a CiEiJII I III Ufiu II* U«j uiiiji w&J? 515 jeiefon 6—83. 3—1 Umor. V Clevelandu jc ustrclil do j sedaj se nezuani človek suhaškega a- j genta Karla Meta. Ko je namrcč sedcl | zvečer v svojem stanovanju, je nekdo j potrkal na vrata. JVLeta jc šcl odpirat In kakor hitro se je pokazal, je poeil strei in se je zgrudil mrtev na tla. Sose-d John Sarla je slišal strel ter hitel na po- ¦moč. KoiTiaj pa je storil par korakov pro- ti sosedovi hiši. sc je tudi on zgrudil tež- ko ranjen vsled strela iz puške. Pogreba notarja Toraa Šorlija so sc udeležili pole-g mnogoštevilnih Slovcn- cev Italijani. Ob grobu je govoril poleg dr. Wilfana tudi italijanski zdraviiik iz Podgrada dr. BaJbo, ki je proslavil po- kojnega kot neizprosnega, toda pošte- nega in lojalnega nasprotnika. Dr. Bal- bo je bil namreč najhujši politični iia- sprotnik Šorlija. Dr. Wilfan je naglašai s ppsebnirn povdarkom: »Olejmo, da bomo vsi eaiaki Šorliju v poštenju In značajnosti.« Odkrita pojiarejalnica dcnarja. Ti- žaški policiji se je pred par dnevi po- sreLilo ugotoviti, kje se nahaja ponarc- jalnica denarja. Udrli so nenadoma v Ill- s'o št. 9 v ulici Vincenzo Bellini ter pre- senetili v stanovanju vratarja Russian dva moža, ki sta s pomočjo posebne stiskalnice tiskala 2 lirske bankovce. Na mizi je Ležalo ¦ponarcjenih bankovcev v znesku 19.760 lir. Oba možakarja, vra- tarja in nicgovo ženo so arctirali in od- vedli na kvesturo. baukovcc pa zaple- nili. Policija nadaljujc še preiskavo In predvidevajo se nove številne aretacije i liudi, ki so razpecayali ponarejene ban- I kovce. \ Jezik iztrgal je svoji gospodinji na Dunaju neki Rohrböck. Oospodinja ]c ¦bila reyna vdova. Ker je bil njen pod- I najemnik zelo nadležen, mu je odpove- dala stanovanje. Vsled tega se jc Rohr- böck tako razljutil, da se je zakadil, v ženo, ji odprl iista in ji iztrgal jezik. Na- to je vzel vry in sc obesil na oktiu. Produkcija avtomobilov v Zedinje- nih državah. Po službenih podatkih vla- de Zudlujeniji držav se je izvozilo iz dr- žave v roku od 1921. leta In druge po- Iovice 1922. leta 1.833.406 osebnilj avto- mobilov, 431.379 tovornih avtomobilov in 683.617 motornih koles. Od teh Jet kti- pila Anglija 353.271 osctonili, 145.000 to- vornih avtomobilov in 335.796 motornili koles. Kanada 473.263 osebnth, Francija 94.836 tovornih avtomobilov. Jugoslavija si je na'bavila 1800 osebnih. 500 tovornih avtomobilov in 340 motornih koles. Uubezen in pijanost. Rudar Ivan Prattor iz Gamlitza so k zaljubil v neko dekle. Ker je bil ljubo'sumen in ga je mis el' na njo, da mu ni zvesta, mu- erla, se je nekegad nenapil. Zvečer je šel v gostilno, kjer je bila uslužbena iz- voljenka njegovega srca -ter tain nadaije pil. Ko so gostil.no zaprli, je zahtcyai, da ga pustiio h dekletn. kar pa gostilni- čar '.ii do\'(?lil. Iz je«c ie vrgel dva kauie- na v o^no svoje izvoljenke ter grozil, da bo hišo v zrak I>ognal. Bel je res v bližnje skladršee. vzel tarn dva dinamit- na naboja in se vniil nazaj k gostilnl. Zaboja je dal med1 kiip drv, ki so leza'ie pred liišo in hi. zazgai. Vsled eksplozije sc je razsulo šest šip, ranjen k sreči nl bi! noto^dön. Vsled tega je oil obsojer. na pet mesecev težke ječc. Razbojriki napadli slovenskega žup- nika, V slovensk-i župni urad v Pueblu Qolo. sta prišla dva moška in vprasala za župnika Cirjla Zupana. Kaplan A. tylinar j-e dovolil, da vstopjjo v prvo so- bo, oni so pa brez vprašamja odšli v zv-'pnilwA-o sob.o. Ker se je kaplanu njl- hovo obnaJSanjc zd-clo nclkoliko sumljivo, jih fe sledil. Stopivši v žnpnikovo sobo je cdon od ujih -potegnil revolver. V tern tr,cuivfcku se je mod četvorico začel boj na ziyljcije in smrt. Z velikim naporom se jc pO'Srecik) ilvanlainu z roko razoro- žiti -svba Tujpadolca, ki sta nato pobegnila. ^upnik Ztipati je čv,b\\ na glavo moCcn iKi'aroc. Mož in dve žer.i. Kn:ct Stojadin Vasič iz Orahovcga prj Kruševcu ima poleg zakonske še neko 'dnigo ženo. Z vsako^ima encgag sina. Ko k zvedel za Icon ski sin za to Čndno razmerje, je skle- nil nekaj storiti, kar bi razdvojilo očc- ta in nezakonsko Žetio. Zvabil je svojega tnlchic^a brata po očctu v hišo in ga .am zadavi!. Vsi štn-je so bili arciirjui:. Odpri, odpri mi kamrico... HIapca Anton Kravcar in Josip Kastclic sta l- ' in el a oba enega. dekle ta. V nedeljo po- I noči je Kravcar potrkal na okno in lju- | bica jnu je takoj odprla. Komaj je bil nc- j 'kaj časa pri njej, je potrkal na okno tudi Kastclic. Kravcar se je prestrašil in ho- tel uiti, a ga je Kastelic prestrcgel pn j vratih in ga je začel obdelovati z nožem. Prizadjal mu je tri rane v hrbct in eno v roko. Nevanio ranjencga Kravcarja so prepeljali v bolnišnico, Kastelic se bo pa grel v drugi kamrici. Cez štiri leta zopet aretiraii. Dobro- voljec Peter Hrtkovič jc umoril leta ! 1919 v Krasnojarsku v Sibiriji koman- danta jugoslovanskih dobrovoljcev ka- | pitana Vladimira Pavkoviča.. Ceško so- 'dišče v Sibiriji je izročilo morilca naSI vojaški misiji v Vladivostoku, od koder so ga prepeljali v Dubrovnik in ga izro- čili v-ojaškenui sodiščn v Beogradu. Hrt- koviču se je pa posrecilo uiti. Te dni so ga aretiraii zopet v Mitrovici. Dekle z rogom. V Franciji se ]e iK'davno pripctilo, da je nekemu dvaj- setletnenni dekletu začcl poganjati na glavi rog, ki je dosegel 20 cm dolžine. Dekle so opcrirali na ta načjn, da so yl- rastlino odžagali in je glava dobila proJ- šnjo normalno ohliko. Koliko .ie prebivalcev na zeralii» V Londonu je sestavljcna statistika, po kateri živi na naši zemlji 1800 milijonov Ijudi, mcdtem ko jih je bilo pred 30 leti 1500 milijonov. Azija ima 910 milijonov. Avslralija in Oceanija 60 milijonov. Ako vzamemo se nekatere otoki", o katerlh nitnamo podatkov, 'bi izneslo celoknpno število zemeljskih prebivalcev 1800 ml- liionov. PoHtlČen umor. Na Dunaju se je vršil socijalistični shod, na katerem je govoril eden izmed glavnih uradnikov dunajskih strokovnih organizacij, Bir- necker. Prišlo ie do diviega pretepa rned monarhisti in socijalisti. Monar- , histi so začeli rabiti orožje, pri demur je bil ustreljen govomik. Amerlški mUljonavjl. Gospodje Dodge, Ustniki. velikib avtomobilsVfih tovarn so naročili od neke ladjedelniSke družbe jahto, ki bo stala 5 milijonov dolarjev. S to jahto se bodo podali na daljše potovanje in širili na ta način , slave ameriSkih plutokretov. Kulturni narod. Pariške ablasti so jzdale uradno poročilo, po katerem se porabi vsako leto samo v Parizu za 60.000 dolarjev ornamljivih sredstew, morfija in opija, ki razširja smrt in blaznost raed ljudstvom. Brutalni umor. V biižini mesta Geneve so našli nago, razme^arjeno truplo nekega neznanega moSkega. Morilec je odsekal svoji žrtvi obe roki, zrezai z nožem zgornji del telesa in najbrž umirajočemu ustrelil dvakrat skozi sree. Za dciiar v smrt. V Chicagi 111. ie skusal resiti Fred. Heller, 70-letni starček, iz svoje goreče hiše prihranke, ki jih je imel spravijene nekje v pod- strešju. Ko je bila hisa 2e vsa v pla- menu, je planil po stopnjicah v pod- strešje in zbral den?.rr toda predno ga je mogel oteti, je omahnil. Njegova 72-letna žena ga je hotela rešiti, a tudi njo je premagala vročina. Ko so gasilci pogasih ogenj, so našli oba s težkimi opeklinami v nezavesti. Heller je ležal sredi kupa zlatega denarja. AH se sme v giedališču žvižgati? »Giornale di Roma« je otvoril anketo o vprašanju, se li sme v gledališču žvižgati in ako se sme za časa pred- stave ali kasne.ie. Matilda Serao je odgovorila, cia ima občinstvo pravico žvižgati, ali sele potem ko je zagrin- jalo spuščeno. Salvatore di Giacomo je predloZil odgovor, da se na tak način najboije lahko sodi, če je komad uspel ali rse. Najbolj bkonicno se je odrezal Capranni: »Kndar človek plača, iahko deia, kar hoče. Mislim, da more ako g» je volja, tudi stole prekuravati.« Originalen je edgovor Guidona Sommi: »Naj žvižgajo drugim, samo da meni ne 1« Zagoiieten umor. V Chicagu je policija preiskala neko hišo, ker je bila .obveSčena, da kuha tarn neka oseba žganje. Ko so prisli redarji v spodnje dele poslooja, so našii v temnem kotu razmesarjeno truplo Italijana Franka Farina. Truplo je bilo s^sekano s sekiro na kose in glava zdrobljena. Neka ženska je izpovedala. da ie videla, kako je neki Mexikanec umosil Farina,, pozneje pa je priznala. da ga je satna umoriia, ker jo je hotel posiliti. Policija tern besedam ni ver- jela, ker je bila prepričana. da je bil Italijan umorjen vsied konkurence med raznimi izdelovalci in prodajalci zganja. Šolskl otroci zgoreli. V Mindena se je vršila v šoii otročja veselica. Malčki so biii oblečeni v razne maška- radne obleke. V neki sobi se je od- trgala stenska dekoracija, ki je po- tegnila s seboj tudi nekaj gorečih lampijončkov in kmalu je bila soba v plamenu. Med otroci je nastala silna zmešnjava Učitelji in odrasli so za- manj mirili preplašene otroke. Ko je požarna brarnba pogasila ogenj, so našii trupla devetih otrok v sobah. Veliko pa jih je dobilo smrtne po- škodbe. Odkod izvlra Ime Berlin? Bol garski knjigotr/.ec, ki je študirai v Ber- linu, je priSel na sled izvoru irnena Berlina. Učenjakj priznavajo, da je mnenje imenovanega Bolgara pravilno. Pred trinogimi stoletji so živeli v Prusiji Vendi (Wenden to je Slovenci), ki so imenovali v svojem narečju kraj pri jezern, močvirju ali reki Lin. Beseda per je pomenila pri. Kraj, kjer stoji sedaj Berlin, je bil močviren in nasel- bino pri tern močVirju so nazivali »per Lin« t. j. »Pri močvirju«, katero ime je ostalo 5e do danes. Mož Pole Negfl grozi ChapUnu. Newyorski listi javljajo, da se hoče žena grofa Domskega, Pola Negri po- ročiti s Charlie Chaplinom. Grof se je zaklel, da če bi se to zgodilo, pokliče Chaplina na dvoboj, ker smatra to za atentat na svojo Cast. Delovanje »Probude« v Ljtibljnni. V par Ictih svojega obstoja je to društvo se že dokaj resno udejstvovalo. Qlavna zasluga »Probude;« je pa, da navdušu- je svoje članc za reševanje narodne slo- venske umetnosti. V tern oziru je go- tovo najaRilnejši njen Clan iprofesor Al- bert Sic. Njemu se fmanio zahvaliti za kniigo o r.arodnih nošah. za zbirki: »Na- rodne vezenine« in za »Narodne okraske na pirhih in kožuhih«. Nevenljive so njegove zasluge za zbiranjo materijala. ki je raztrescn po ¦muzejih in po privat- nih zbirkah ter po samotnih gorskih va_ sicah in iposameznih Övmetskih hišah. Nove zasluge si- je priboril s tcm, da 3e dosegel pri kr. zalogi solskili knjig in uC'il, da jc začela izdajati obsežno zbir- ko »Narodni okraski na orodju in po- histvu«, pri katciri misli, kakor čujemo. sodelovati tudi profesor Grebenc. Za enkrat je izšel prvi del, ki vsebuje pro- fesorja 2ica okraske iz kmetskih skrinj, postelj, zibelk in preslic. Ta prvi del bo posebno všeč našim lesnim obrtnikom, zlasti mizarjem, katerim je dosedaj manjkal vsak pripomoček, da bi svo.io stroko izvrševali v narodnem duhp. Go- tovo je, da brez te zbirke ne bodei sine- la biti več nobena šolska in nobena iz- obražev;i!na knjižnica. pa tudi ne nobe- na olikana slovenska boljša hiša, zlasti pa ne nobeden boljšc izofbražen izdelo- valec pohištva. Smrt v ognju. V Mauchatan State boinisnici za umobolne je zgorelo pri po- žaru. ki je uničil velik del poslopja, o- krog 30 umobolnih. Ogenj se je razširil tako hitro, da je bilo nemogočc res?tl žrtve, ki so se nahaja Ie v nek em bolj oddaljenem delu poslopja. Atneriški ponarejalci denarja. V sre- dini italijanske naselbine v New Yorku so prišli tajni agenti na sled glavnemu stanu ponarejalccv dolarjev. Našli so za 100.000 do-larjcv ponarejenih ameriških bankovcev, poleg tega pa še neštete množinc tujezemskega denarja in razniii vrednosinih papirjev. Družba je bila tudi v zvezi s tihotapci omainljivih sredstev. Tolpii je imeki svoje postaje v vselt večjih amcriških in cvropskih mestih. Poleg velikih kiipov bankovcev, ki so bili precej dobro ponarcjeni, so naSIi ¦policisti tudi več tiskarskih strojev, IV gov in različnih rizb. Tolpa je izdala- v promer ponarejenih bankovcev za naj- manj 10 milijonov dolarjev. Razne vesti. Velika železniška nesreča. V Sayre Pa. je zavozil vlak Lehigh Valley expres železnicc z vso silo v manjšo lokomotl- vo, ki je prišla predenj po stranskem tl- ru. Ubitih je bilo šest mož in več ranje- nih. Enostavno. Oče neke nilade deklice v Kau Claire, Wis. je zforal pet svojlli prijateljev in z njimi napadel 19 letne- ga Edwarda Nunke, ki ni hotd porociti svoje ljubice. Mladeniča, ki je tisti čas vozil avtomobil po samotni cesti proti Chippewa Falls, so pripeljali po noči v neki hotel v prcj imenovano mesto, a drugo jutTo bi sc moraHa vršiti poroka z deklico, kar pa je prcprečila policija. Napoleonova želva, mrtva. Ko se je naliajal Veliki Napoleon na otoku sv. Helene kot ujetnik jc vzbujala njegovo zanimanje velika želva, katera mu }e slcdila na vseh njegovih izprehodih, dasl jeseveda zaostajala vedno dale^ za njim. Pred nekaj dncvi pa so francoski easopisi naznanili, da je želva poginila. Žival je bila stara preko 200 let in je preživela Napoleona za celih 100 let. Mrtvo želvo bodo oddali francoskemu muzoju. Zver v človeški podobi. Wyllic Morgan v Philadelphiji, Pa. je izvabil 6-letno deklico Lilian Gilmore in njeno 4-letno sestrico Dorotejo izven mesta, kjer je starejšo deklico tako dolgo pre- tepal, da jo je umoril. Nesrečno dete ]c ¦brio najdeno na bregu Neshanihiy poto- ka v bližini vasi Gorydon, iPa. Truplo nesrečnega otroka je bilo zmrznjeno, spoduja čeljust zdrobljena in celi obraz poln ran od brutalnih udarcey podiv- jaiKga morilca. Morilcu so prišli na sled vsled izpovedi male sestre, ki se je sa- ma vrnila v mesto, kjer so jo našli Iju- dje jokajooo na cesti'. Suhaški agent Ubit. Iz Charlestona. W. Vci. se poroča: Pomožni prohibicijskl agent T. F. Rutheford jq, zaslcdovai v hribih skupino tihotapcev z žganjem. V bližim ^ kraja. ki je znan pod imenom »Devil's Ford« so je vnel boj med za- slcdovanimr tihotapci n suhaškimi agen- ti. v ka-tcrem je b'H imenovan zadct v glavo od kroglc iz puške. Narodno gospodar$tvo. Uvoz avtomobilov — dovoljtn. Generalna clirekcija carin je z razpisom z dne 8. febmarja 1923, §t. 7214, do- volüa, da se smejo uvažati avtomobili razen po železnicah in vedi tudi po cestnh, ki so priznana za carinska pota. To dovoljenie pa velja Ie za uvoz av- tomobilov, ki se carinijo kakor uvozno blago. Glede izvoza, prevoza (tranzlta), prometa med obmejnimi kraji in po- i gojnrga carinjenja s pravico na po- | vratek pa velja še vedno zabrana, na- i vedena v točki 1. in 2. razpisa* Cbr. ! 43.485 z dne 31. funija 1922. IzdaJa in tiska: Zvezna iiskarna v Caijo. Odgovorni urednik: L5c. Jfidvard %\nm\L '"7 :\ m j *? 1 : I Stev. 37. »NOVA DOB A« Straji 5. VESELO VELIKO NOČ Volika hoc v hribili. Lepi direvi brezskrbne mladastt, k}e ste? Kako smo se veselili dijaki im veli- konoene počitniec, ko bomo zamenjail zaduhli šolski zrak s svežim iia deželi. Ni mi bilo obstanka .doina, vleklo me je le tia na Qorenjsko v hribe , v rojstno vas mojc materc, kjer je bilo ljutlstvo 5e lako dobro nepokvarjeno. Ljubili so me ti l.iud}e in .la/, sem li-ubil- nie. S kakštiim spoStovanjem so ine ogledovßli. ko sva šla s stricvm skozi vas. Kako so inü ra- tiovedno izpraSevali, kaj je novega v do- lini, kai v niestu. Na vse sern jim. moral odtfovarjati. S seboi sem irnel za druz"- bo rnlajšega brata. Doinenili smo se s stricein, da jo odrincmo drugi dan na pianino y Jelo- vico.Jyer ie inioL svojc gozde in kopc. Cez iri Lire smo bHi na mestu. Pri- jazna kotica sredi tihe&a gozda nas Je pozdravlJHla: »Mili mi gostje, dobro do- šii! Dolgo je bilo od zaiinjih velikih p(>- C-itnic, ko ste se od rnene poslovili.« Se- daj smo \>ii x-opei tu, prijazna gozdna lii- Sica. Vstopili smo ter takoj začeJi pri- pravljatl obod: Koruznc žgance. Z bra- tom sv;i stopHa še eno tiro naprej in Sin jskat na pianino, kjer se je paslo na sto- tine krasne ftoveje živine in nebrol drobnioc. dobro planinsko uileko. 2ejna in lačna sva prisipela tia. Prl- iiuni pastirji in lope plansarice so narn ponudilc žgancev in kislega mleka. Kako se nama ic p-rileglo. Precej sta spravila rtajiim žolodea pod streho. mleka sva se Pa malo preveč napila, pa nič ne stri. saj se bo nazaj grede vse potreslo. Prlnesla sva slricn blagodejne planin- ske pijace, on pa nama je ponujal žgan- co, katerih pa nisva mogla veliko poje- sii. Stric je pripravljal kopo, da bi žgal oglje, midva sva ga pa postiemala in ria- pravila inailino kopico tik ob kočici. Za- žgala sva jo in veselo glcdala, ko sc Je začclo kaditi iz nje. Nekaj časa sva strl- cu poniaKctla pri njegovern delu, a se Jcmalu naveli&ila in začela stikati do gozdu. Pomlad je trkaia ria vrata na- rave, iz zemlje so začele kukati rado- vednc glavice Kozdnili cvetk in se pov- praševale, ali jc že zaupati vremenu svojc miado kipeče življenje. Zuželke so jim prigovarjale, naj Ic prideio na toplo soln.ee, one so tix.ii že prilezle na dan In se veseüjo zeleiitf pomludi. P-otoček.Je zuborel s svojo kristalno čisto vodo. Ka- ko lep, kako čaroben te pomladni gwA z vsemi svojimi skri\iiostitii, ki jih vsc- buje. Zvečerilo se je. I-HiCice so uiihnile in (pois-kale svoja prenociŠča, le no en I ptiči so se offlaSali. Po večerji smo po- le«li do slami in sladko zaspali. Kar nn- eukrat naju stric prebudi. Kaj se je zgo- dilo. ali k mari že jutro, ko je talco svet- lo okrog nas? Bill) pa ni jutra, ampak ualino kopo je razncslo pono^i in se jL vnela. Ako bi se stric ne bil prebudil, b, vsi zgorcJ.i v koCil. Pogasili smo ogenj In s-e zopet vlegli k počiucn. Drugo jutro smo bili že v^i na vse zgodaj na nogah. Z bratom sva norela po sozdn, očvrš^e- iisl po «di>brem gorskejn zraku, jedla iji zopet norela. Ker se to -približevala Velika noC smo se vrnili nazaj v vas. Vse je bilo icka'rn praznično, po hiSah se je ribalo in čedik), pripravJjale so se prisinc go- renjskc potice in štruklji. V loncih so se kulmle gnjati in klobase. V soboto po- poldan. Delo pociva. Praznično oblečena dekleia so pohitela v cerkev in nesla ve- liko jerbase dobrot k blagoslovn. Po proeesiji smo šli kmalu spat, drngi dan se it pa začelo pravo nebeško življe- nje. Siric je za^cl rezati in delhi do- brote. Kako je to teknilo v tern gorskern zraku, vse di'iigace kakor doma. Veliki pondcliek sin,o šli na hribe, ki leže na nasprotni strain, Kledali smo v dolino, kier se vije Sora, lii^ice so bile tako maj- line, ljndi nisino razločevali. eel dan smo blli na zraku zvtčer pa smo se vr- nili doinov. Sosedjc so prihajali v vas in [.ripovedovali razne d-ogodke in do- življaje iz njihovsga življonja v gozdlh. Pravili so, kako k nekoga pred leti po- drhi smreka in ga zmečkaki, ter da so Je na veliki p-etekčuJo naistem kraju jeoa- nje. Sosed i?re5ar se je vračal takrat iriinio tistega usodepolnc^a kri'.ja z rov- nieo. Ko je sli&il jočanjc, }e začel kopatl. jeCanj-. je bi'lo vedno glasneje. uaoukrai i-e ie zasvetilo in vse je utihuil-o. Naj- br?.u, it* pripojnni) Brešar, je hi!a takrat du5a nesreCnega rciiena. Oče HeSter ;c nripovwloval, -da sc jc vračaj prod leli iz Babiosa zoba zveicr ter gkJa!, kako se ziWje pred njirn bela nirh/ašJ-n ra- kcv. 13a! se je nekoüko. mislil, kaj bi to pomenila, prise! jo do zaključka, da je to najbrže neki drvar. ki se je pred Ca- swn poncsrečil, k-er je o stopnjicah, jc čul neprenehoma: •štrbunk, štrbunk.« Kaj mora to biti si je tnislil. OjunačM se je in zaklical: »Ce si niačlei kec, ie si Pa hudič pa Bog In la svet bočjt križ.« -Prižgal je vžigalico in vidcl kako ju mačka goloba trgala. Tuko so pripovedpvali stari možje ra.z- nc dogod-be, ki so se dogodile na velikl teden. Jaz pa sem jih z veseljeni poslu- kd in užival njihovo pristno slovensko govorico tcr občudoval prlprostost in po^tenost slüvenskega ljudslva v hribih. Časi pa so se spremetiUi in ljudstvo v onili liribih se h poslabSalo, vzrok Je 1x1 pred vsem nesrečni alkohol, ki ]e zlasti zastrupljal mladino. Nič yeč me ni veselilo iti tja,. da ne bi izbrisal spoml- ua le!)ih dnr velikonočnili počittiic svole mladostf. Rrnest Legouvč*: Lov na medvcda. Na obronku gore blizu Bagneres de Luchon stoji malo poslopjef ime" novano Hospic, ki nudi potnikom, po- tujočim v Spanijo, prijetno zavetiSče m okrepčališče. Meseca oktobra 1826, nekoliko viSje od Hospica, se je dvi- | gala revna koča, pokrita z vejatpl, si4him listjern, zidana iz čveterooglatih kamnov, položftnih eden na drugim, stanovanje gorskih lovcev za en dan. Začetek jeseni je neprijeten v tem go- rovju in v trenutku. ko pričenja naLa povesl je nastal strašcn vihar. B'iö je zvečer, neprodirna tema je vladala povsod, rned razpokami koče je bilo videti nialo svetlobei od Časa do časn so se odprla vrata, glava se je poka- zala med odprtino in zopet izginila. Notranjost je kazala interesantno sliko. Sredi koče je stala velika miza, na njej velika posoda z mlekom, posuSena slanina, kozji sir in koruzni kruh. Na clesni je v izdolbini stalo ognjišče, na katerem se je pekla divjačina, na t!eh pa je ležalo pet lovcev pokritih s ka- pami iz rujave volne, v kratkih hlačah i:: debelega sukna. Zatekli sose v kočo pred nevihto in tukaj čakali na večerio. LeSčerba je raxlivala rudečkasto svet- «lobo in napolnjevala prostor z nepri- jetn'ni duhom. V kotu koCe je sedel ncki Clovek in bral, kl nl bil navajen tep-a življcnja kakor drugi lovci. Nie- gova osamelost, fizijonirnija in bespde spoätovanja, s katerimi so ga hribovel nagovarjali, so pričale, da je bil nekaj več od ostalih. Cvrčanje mesa, ki se je peklo In votlo gromenje, ki je odmevalo od gor, sta motila žalostno tišino, ki je vladala v koči, ko je začel eden lovcev; »Kako, Janote, Baptista je pnjel vferaj ta prokleti medved in ga požrl?« »Da, to je že naS drugi tovariS, veste ?« »Ubil ga born, Jaz! Janote. Kie so ga videll včeraj?« »Biizu ledenika Maledetta.« »Pod«l se born jutri zjuiraj na pot in ga ubil. Ljudje ne bodo govo- rili, da sc- bojimo tega črnega kosma- ;tinca.« 'tt »Peter«, je povzel Janete, »že dva diti sruiž», po gorah hoditi je nevarno in fe je Baptista prijel medved, je bil vzrok, ker je bil zelo premražen. Ne hodi jutri«. §i»Bom sei«. '¦?¦>¦>¦:¦ V tem trenutku je vstal človek, ki je scdel v kotu in se približal Petru«. »Peter«, mu je rektl, »koliko imaš otrok?« »Pet«. »Jutri ne bc5 sei«. »Todi . . .« »Ne boä Seil« Te besede je izgo- voril tako o'olastno, da je Peter pove- sil glavo in utihnil. »Dobiol Torei«, je začel drugi, »grem pa jaz, nimam niti žene, niti otrok«. »Prijatelj«, je odgovoril mož mirno in resno, »kdo prebiva vkovačevihiši?« »Moja matt«. »TI ne pojdeš«. »Vendar«, je odvmil Peter, »ko vetr.o sedaj, kje se nahaja mrcina, se moramo požuriti«. »Ga bodo f.e ubili«. »Kdo?« »Jaz, prijateiji«. »Vi, gospod Župnik?« so ravpili vsi naerikrat. »Da, prijateiji, iaz; vaščan sem sem kakor vi, hribovec kakor vi, živel sem dvajset let med katalouskim ka- menjem, predno sem se posvetil Bogn in tisteKa, ki ga nazivljete gospod župnilc Riego, so klicaM preje Riega, »nedvedjega lovca«. Spregovoriv^i te besede, je kazal Župnikov obraz izvanredno junaätvo in energijo. Kazal je visoko čelo, orlovski nos, svetlo modre oüi, glavo pokrito s čr- nlmi lasmi, močno, a sulio telo. »Pri5el sem na goro«, je dejal, »du občudujem vihar, nebo me je pa privedlo v to kočo, da sliSim vaše pogovore in Lcprav petnajst let Že nisem držal oroSja v rokah . . .« »Petnajst let?« se je začudil Pett;r. »Da, prijatolj. Kajti služabnik božji titr smsi imeti nikdar okrvavljenih rok, četudi od živali. Kar born sioril jutri ni mnor, ampak pokončati hočem, kar napravlja §kodo Ker nirnnrn ne Zen« ne otrok, ne matcre, born §el inga ubil«. »Pazite, gospod Riego«, je zavpil Janote. »Ne boj se, prijatelj, spomnim se svojc mladostl«, »Miad mož, dvaindvajsetih Jet, katerega so njegovi tovarlSi kücali za Štefana, se je približal duhovniku in mil rekel: »Brat moj, ali jaz ne born št-1 s teboj ?« »Ti, Stefan«, je odgovoril župnik, »sin moje matere! Ne, Ti me ne bo5 spremljal«. »Vsi vas bomo spremili«, so za- kričall lovci. «•Nič vas ne potrebujem, prijateiji, pozno je le, jejte In lezite«. Lovci so ubogali, kajti Riegovem glasu se niso upali ustavljati, čeprav je govoril mirno in tiho. V teku pol ure je legel vsak v svoj kotiček, se ogrnil s kuStrunovo kožo, Stefan se je pa spravil k vratom. Kmalu je odmevala koča od smrčanja. LeSčarba je še vedno gorela in delala G svojo svetlobo različne spakedrane podobe iz spečih. Veter je tulil z vso silo, župnik pa še ni zaspal, bral je in opazoval hribovce, ležeče okrog njega. Čez eno uro je začela luč ugašati, za- trepetala je in zginila. Riego se je zlekni! na plaSČ. Bilo je temno, mirno. II. üb prvem jutranjem svitu je tiho vstal Riego, ker se je bal, da bi ga lovci spremljali, vze! je orožje in sto- pal. Oblečen je bil v suknjo, ki si jo je izposoclil od cnega lovcev, glavo je pokriva! maü klobuk, na nogah je imel visoke škornje, za rudeči pas pa je vtaknil širok in dolg nož. Ni bil več ist;. drugaCe je bil odločen, ampak počasen, vsak korak je kazal njegovo resolutnost, danes je pa igrala v njem izvanredna živahnost V novi obleki so se videli močni udje. Ko je prize! iz koče, je preiskusil puSko, kakor star lovec, pregledal je smodnile, na- basal tri krogle in se pripravil na od- hod. Koniaj deset korakov od sebe je zapazil miadega brata Štefena, oboro- ženega. »Kaj delaš tukaj?« ga je vprašal. «Oprosti, brat, nate čakam«. »Zakaj ?« »Ker hočem iti s teboj in born tudi Sei«. Župnik ni takoj nič odgovoril, B-Plahuta: - , ^omladauski izletu Prebili sino mračno zimo in v de- želo stopa mehka rx>lnlad. Prebuja sc narava,# začenja. novo življenje^ toplo sohice lzvablia ;z zctnije brcz"stevila novega bitja. V Cloveku se poraja ne- kak sknviiosten nemir, tiho upanje po neuern neznanem. Neznana sila ga vlcee von p.od jasno nebo, na travnike, griče in iiaše hribe. Tcniu nagonu nikar se proiiviti, temveč slediti morarno privlač- ni sili narave in z njo praziiuvati velikc Prazuike prenovlöcnja, novega živjje-. nja in vstaienja. Naša telesa, ysa medla, zakajena in zaprašena, po dolgih ka- vani;skiii in g-ostilniškili urah s strupe- nim vzduhoin vsa prepojena kar kriče P° iasiiem solncu, da jih prenovi, očisti !n vzbudi v iijth potlačene, zasužnjenc ln napol zamrle sile. Pestra celjska okolica nudi vsakc- inu svojc, od nedolžncga izprelio-da po mcstucni vrtii preko daljših izprehodov na bliinje griče do cclodncvnih izletov na naSc hribe. Najbolj znau in najpr!- liiibl'-enejsi izlet je od nekdaj preko Tov- sta (83S m) z razgle-dnim stolppm v prl- jazno Korsko vas Svetino. Vsa pota, ki vodijo tja, nudijo toliko naravnu kra'so- te v vsakem letnem času, da iu štcvlio izletnikov od leta do lota naraščalo in je postalo vprašanje planhiskega zave- tiSča v tem deki celjskc okolicc perc- čc. VjyraSanje jc rešil celjski odsek SPD in uredilplaninsko kočo pod Tovstoin ter jo pri zadnji otvoritvi krs-til »Celj- ska koLa« Ko so ji približnjcš po poti, ki vodl pri prvem železniškem viaduktu mimo apnence, se ti zdi lastavičjc gnczdo, prl- peto na stnno polx^je Tovsta. Šele ko dojdeš čisto blizu, zagledaš na maihnl planoti belo kmečko liišo, veliko gospo- darsko poslopje in leseno kaSčo, vse ob- dano s travniki in sadnim drevjem. V koči je levo soba oskrbnika, desno pro- ti sohični strani pa soba za izletnikc. iwiravnost iz veže ie kuhinja s Stediini- koui, ki po želii kuha, cvre in peče. Kie- st tudi nc manjka. V podsirešju je srčka- iia soba s pogledom na iuj? ter y kaSCt dvc sobi, ki pa nista šc urejeni. KoCi manjka še marsičesa, kar bi služilo vcC- ji udobnosti in moral! bomo poSakati, da sc najdejo požrtvovalni Ijwbitelji na- rave, kr bodo potrebi odponiogü. Manj- ka kuliiujske posode. krožnikov, skodc- lic za kavo in čaj, nožcv, vilic, žlic, ko- zarcev, steklenic, odej, rjuh, blazln itd. Oospod Pelikan bo te dnl razstavll serijo slik coljskc kočc in nikdo naj ne zamudi nc sumo ogledati si slike tem. vcč porabiti prvi prosti dan, da koCo tudi obišče. nikonmr ne bo žal izieta in kdor začenja enkrat spoznavati naravo, jo bo vz-ljubil in ;posvečal njej prosti čas sebi v korist in zabavo. Pri nas je se vse prcmalo ljubiteljev narave. Foznam mesta, ki ob lepih nedeljah in prazniklh izgledaiü kot izumrla; vse je odšlo na izlete. Pri lias pa najlepSe nedelje po- poldan ne dobiš prostora v kavarni aii tfüstilni. Nedcljc in prazniki naj bodo duevi počitka tclesnega in duševnega. Nikier pa duh ne iz-počiješ tako, kot v prosti naravi. Tarn pozabiš na vsakda- nje skrbi, umakuijr si se grdemu vrtinen vswkdanjcga življenja, uživaš naravo, ki ii mogočno razodevu moč življenja in okrepljen na duhu in telesu z jasiw fflavo in trezno mislijo se vračaš na dorn. Prazniki vstajenja! Posvetiti jih ho- čemo naravi. Stran 6. »NOVA DOBÄ« Stev. 37. pomišljal js nekaj Časa, nato pa dejal: »Hočeš res?« »Da«. »Dobro, naj bo! AH imaš puško nabasano?« »Da, moj brat.« »Vidiš dvanajst krogel, vzemi jih, pojdiva.« Čudili se bodete, da je zvečer župnik prepovedal iti Štefanu z njim, sedaj pa je privolil. Poznal je, da je bil Stefan energicen in neustrašen. Odšla sta, vihar ie ponehal, nebo je bilo modro in čisto, le t>neg je še pokrival zemljo. Krenila sta po stezi desno od Hospica in hodila dolgo molče, Riego naprej, Stefan za njim. Parkrat je zapazil Riego orla, ki je iskal hrane, vzdignil je puško in sledil z njo ptiču in jo zopet pobesil, kajti mislil je, da ne sme ustreliti druge živali kakor medveda. Po enourni hoji sta prišla do ma- lega prelaza, ki loči Francijo od Špa- nije, znašla sta se nasproti Maledetti, najlepšega pirenejskega ledenika, Naj- lepše ime ledenika na vsem svetu! Nagibal se je kakor gora, sveiel kakor zrcalo, obkoljen od vsake strani z go- rami. Ta dan je bil zrak cist, nebo azurno je bilo italijansko, solnčni žarki so močno odsevali od ledenika. Pri tern pogledu naravne krasote je dvignil Riego roke proti nebu in navdušen zaklical: »OhI Snegl Gore!« Obrnivši se k bratu je dejal: »Janote ima prav, medved se skii- va v tern jelovem gozdu, da prideva do njega, morava prelaziti ledenik, ali imaš dreze in vrv?« »Da«. »Pripravi jih«. Stefan je ubogal. Vrv sta zavezala okoli pasu, da če bi eden spodrsnil, bi ga drugi zadržal. Na noge in roke sta si privezala dreze in začela počasi plezati. Pol ure sta že hodila. ko se je udrl nnenkrat led pod Štefanovimi nogami. Zakričal je In izginil v raz- poklini. Župnik. ki je korakal naprej, je začutil težo in spodrsnil ter se pri- drčal do roba. Zbral je vso svojo moč, zasadil dreze v led in se ustavil. Opro- stil je eno roko, prijei vrv in vlekel Štefana k sebi. Prsti mladeniča so kr- čevito prijeli za rob luknje in vzdignil se je do prsi. »Pogum, pogum!« ga je navduševal župnik. Napel je še en- krat vse svoje moči in potegnil Ste- fana iz odortine. Mladenič je padel napol omotljen na led. Par kapljic žgania ga je pokrepčalo, duhovnik mu je držal glavo in solze so mu tekle po licih. Rekel mu je: »Pojdiva, Stefan, pojdiva I« »Da, brat.« Te besede je mladenlč izpregovo- ril s slabotnim in negotovim glasom. V nekaj minutah se je vse izpremenilo na njem. Stefan je že ob rojstvu izgu- bil stariše, Ricga je skrbel za njega, ga vzel s seboj na Francosko in mu je kupil pozneje posestvo- Bil inn je oče in brat. Medveda niso našli v bližini Ma- ledette, lovca sta prestopila na Spanskc* Pireneje čez prelaz la Picada. Ka1: krasen razgled I Pred njima se je raz- tezala planota, vrhovi §f:anskih Pire- nejev v različni visokostl, pobarvanih s tisoč in tisoČ barvami. Komaj sta napravUa par korakov na španska tla, se je Riego ustavil, dal znamenje bratu naj počaka. Šfefan je ubogal, Riego se je vlegel na zemljo ter prisluškoval, zaslišal je glas kakor bi nekaj godlo. »Medved I« je zašepetal Štefanu, »videla ga bova iz te viSine, sledi mi.« Plezala sta na višino po zelo ne- rodni stezi, na desno in levo ju je obdajal prepad. Knialu je zapazil žup- nik velikanskega medveda, ki je ko- bacal po strugi posuSenejia potoka. »VJ'diS Raf vidiš ga !« je dejal. »Štefan. pripravi puSko, zavil bo na voglu poti, Ko bo tarn blizu one jelke, sproži, če ne zadeneS, born iaz . . .!« Prenehal je, ko je. videl prihajati medveda. »Sproži !« Stefan je sprožil, a bo- disl, da je bilo predaleč, bodisi ker se mu je roka tresla, kroglja ni zadela, priletela je v ^kale. Vsled streia se je medved obrnil, za^ledal lovca in jo ubral proti njima. Približal se je na dvajset korakov. Riego je nameril, strel je počil, žival pa je odskočila na stran. Dve krogli ste zleteli čezenj, tretja ga je pa zadela v stegno. Krl mu jo tekla na kamenje, zarjul je ne- znansko in se vrgel proti planoti. »Krogle I« je zakričal Riego in gledal nepremično medveda, kam se bo obrnil. Štefan je molčal. »Daj hitro krogle, v treh minutah bo tukaj.« »Zgubljena sval« je odvrnil Ste- fan, »nimam več krogel I« »NiČ več krogel?« »Ne, vrečica s kroglami je padla v razpoko Maledette.« Medved se je bližal in godei. »V razpoklino so padle, slabo bo.« »BeŽiva, beživa«, je kričal Šefan. »BeŽati, kako? Če greva po stezi prideva do medveda, iti nazaj po stezi, po kateri sva dospela sem, je nemo- goče, ker nas medved dohiti v dvaj- setih minulah.« »Sveta Devica!« je mrrnral mla- denič in padel na kolena. Medved je izginil in zavil, bližal se je z velikimi koraki. »Nič obupavati, bratec«, je tolažil župnik. »Pokaži mi tvoj nož. Dober je doig in širok, kakor moj, Poslušaj, v eni minuti bo medved tukaj ...« SI I— šala sta, kako se lomijo veje pod nje- govimi koraki. »Ko se bo približal, stopim jaz na njegovo desno stran z odprtirni roka- mi. Zagnal se bo vame, prijel ga bom in objel. Ti pritečeS in ga zabodeS v levo sfcran, dokler ne pade.« »Da brat.« »Pred vsem ne tresi se in zabodi dobro !« Riego se je čutil skoro sreč- nega, Stefan je bil nekoliko poparjen. Medved se je prikaza). »Na delo, na delo!« je zaklical duhovuik. »Ali si razumel, med rebra na levi.« Medved je stal na ploSčadi in kri je kapala na kamen. Zaletel se je, Riego je odprl roko, oprl se na noge, se vrgel na njega, da bi ga zadavil. Boj se je pričel. »Brat, brat, k meni!« Qlas Riega se je razlegal kakor grom. Stefan se je obotavljal in nl mogel storiti nit! koraka, tako se je bal. »K meni, k meni, brat!« in glas Riegov je postajal slabejSi. Medved je straJaio rjul, naslonil je glavo na duhovnikovo ramo, odprl žrelo, oči so se mu platnenasto svetile. Kremplji so se zasadili v rebra in kri je curljala izpod velikih šap po rujavi lovčevi obleki. Boj je traja! kakih ?ar sekund. Stefan je zmeden stegnil roke. premaknil se pa ni. »Pridi mi na pomočI« in glas ie postajal boli in bo'j slabejši, rjovenje se je pa povečalo. Na zadnje bratovo vpitje se je Stefan vzdramil. Stresel se je in z no- žem v roki se je zaletel v medveda in ga zabodel v stran. Roka je obstala in ni več zabadala. Vrgel je nož od sebe in zbežal po stezicf. »Brat, brat!« je klical Riego. Nič ni ustavilo Štefana. Riego je ostal sam. Hotel je potegniti svoj nož in z?bosti medveda, pa ni mogel. V obupu je zbral vse svoje moči, pahnil žival do roba prepada, medved je padel in oba sta se valila v prepad. Kmalu se oglasi nek glas : »Pogum, pogum I« in neki mož je hitel Riegu na pomoClJv^ cerkvijo priporoča svojo bogato zalogo dež- fxikow tfomačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in izvršuje vsa po- 204 pravila točno in solidno. 10—8 Kompanjon se iSče z 12.000 Din. za dobro kup- čijo do konca meseca »najnika. Cenj. ponudbe se prosi pod 1 »Siluren zasSužek.« 527 Kuharica prvovrstna, popolnoma samostojna, dobra gospodinja, se sprejme proti visoki plači in dobri oskrbi. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, prepisi spriceval in če mogoče s sliko na :Poštni predal 129. Ljubljana. 2—1 Calico psvovrstno 98—99 % (angleške pro- senijence) na drobno in debelo po najnižji ceni ima v zalogi: Obrtna nakupoyalna zadruga v Celju. Naročbe se prosi na naslov Valo Jur- 1 man, Celje 25 Vrtniee visokodebeljne. rs/licne barve in vrste^ prodaja od io. aprila naprej upraviteljstvo zdraviiigča Dobrna. 1_______________^ 526 Jesernig-ova škropilnica je canes najbolj priliubljena in torej najboijša za uničevanje peronospore. Glavno zastopstvo za Slovenijo • F* Z'M&UER, Maribor — Aleksandrova cesta St. 45 : Cf-Mi'-ci zaslonj! 503 0h Vv VOW 9 A V I se sprejmejo za izdelovanje kravat pri D. CerSinig 2—2 industrija ovratnic, Celje, Glavni trg 17. PeScusite ~W$ "VI in se prepričajte, da ni okusnejSe kave, Na- domešča pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, zato je tudi najcencjsa. Priporoč- Ijiva je predv^ein za otroke, bolnike in re- konvalescente. Številna priznanja na razpo- lago. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Pražarna V,Ž i It a", d. z o. z. Ljubljana, Rož. dol. Ant Lečnik O urai* in juwe!i2* o Celje, SIsoDi trg It \ (?fire| Pacchičaffo) si Zamuditi tudi Vi ne smete, ampak pojdite ta- koj in oglejte si veükansko zalogo sukna, volne, cc- fira, platna, hlače- vitie, robcev, mo- diovine ter sploh vso manufakturno robo v veletrgo- vini R. Stennccki, Celje, katera prodaja radi velikanskega nakupadirektno \z prvili svetovnihtovarn po čudovito nizkili cenali. Zahtevajte cenik. 5—3 jG^p ^^r flflfl ^^^B vin jjMT ^KCoEH S&B sc iSče za veliko lesno skladišče. Sprejme se le vesten, zanesljiv, ki je posestnik in more položiti kavcijo. Istotam se sprejme v službo pošten slugp. Ponudbe se prosi na poštni predal 74 1____ v Celju. 528 Kupa se sfavbeni p^^s*©»11 za eno vilo, na suham kraju v Celju. 1 Nasiov v upravi lista. 505 OtroSM YodfeT" (Liegewagen) v najboljšem stanju je po ugodni ceni za prodati pri ivanPlevnik, ta- 532 petar, Glavni trg 15. 1 malo posestvo v okolici Celja, 15 minut od mesta oddaljeno. Hiša in gospodarsko po- slopje v dobrcrn stanju. Ivan Baum- 1 gamier, Celje, Gosp. ul. 17. 525 2 — 1 2a uefifconocne praznike priporoča izßorna Öalmatinsha inn a tvrdkaJ. P. MA TKpVIČ Celje, Glavni trg8 Cene zmerne. Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim cenjenim strankam ter se priporoča za nadaljno naklonjenost FR. KUNŠEK, fotograf, Celje, Cankarjeva ulica 9. Zaloga vsch vrst papirja, šolskih in pisarniških potrebšein, šolskih knjig, molitvenikov in svetih podob JAH^O BOVHfl, CELJE Kral^a Petra cesta 31. JiR DEBEIiOI si« L>L*Oßf4Ol Foto Pelikan [eije zavod za moderne in umetne fotografije in slikarstvo. lzdelujejo se zajamčeno prvovrstno: slikeza: portrete, poroke, družine, v lastnem stanovanju, društvene skupine, gledališče, otroke, industrijo, §port. pokrajine, hiše, medaljone, dopisnice, nagrobne kamne, legitimacije (hitro), 1 — 1 škice (črne in v barvah). Umetnitiski: Oleografija, pigmenti in gumijevi tiski v res krasni izpeljavi za portrete in pokrajine. Rizbe za vsako reklamo ! Rizbe kiišejev za plakate, časo- pise, razglednice itd. Povečava po vsaki siiki in v vsaki izpeljavi: črne, rujave, tuš, akva- rel, pastel, tempera itd.; posebno dobro oljnate slike na fotografič- nem papirju ali platnu, po sliki in naravi. Popravljajo se stare umetnine m razne druge slike. Postrežba solidna in točna p.ri zmernih cenah. Ljtrao S,............ ..t ..........,_________________.NOVA DOHA«_______________^^^ _!L?> *r- Hranilnica mesine obiine Gelje naznanja svojim vložnikom. da obrestuje od I. januarja B923 naprej hranilne vloge na knjižke all v tekočem računo po 50/ / oziroma (vezane) po JJj /W In fcl /|| ===== •. Večje in trajne vloge po dogovoru tudi vSšje. —-------- VSTOPNICE za raxne veseüce, gledlal. predstaye, Koncerte in drage prireöilve se dol^e v v a a K i mhožlmi bloR (100 lisU p^gifiniran v Zveznt tlsKarni v Celju Trgovshi ucenec ! Rlflnin se ui v nap se spreime prTelektrotehniCni tvrdki lllUV 11 l!0"udbe "a, m2" V'pu?e, Karol Florjančič, Celjc. 5J3 2-2 11ÄWf M Rudarska Sol». Celje. 2-2 * SpecerlJsKo biago nakuplte po najzmernejftiK cenah prinrrdKi: Anton Fazarinc, Celf e 50- 12 Krajja Pctra ccLta 27- } I&fotam prvovrsttie Hranj&Re Hlobase. Zaprodati so novi AEG-motorji: motor 7a y.rtü. tok 5 k. s; 220/380''folt z'a; Dtn 7.500*— » > » » 3 V. s. 220/380, » » »» 6.501)" ^ » »2 K-. S.V22O/380' » » '» ' 5.000" » » Vs k. s.3^ 220/380 .» » » 2.500'-- z jermenicio, tračrjicami in zaganjacem^V zalogi vse druge vrste moto'rjev in dinam. Elektromaterijal po najnižjih cenah. Tew. st 74 Karol tn iOttdoo knßtfm.ilui ddü ad ti($- priprfmhiše ä» najflntfit -------- IZf*tj*K-------- Križevtka opekarna A. LUMtR & DRUB, UUBUANA r.l;- mlwm prins opeke ^¦"/jpo. konKMrprtCnih-^ehah, 1 .j ; 11 — 3 Pisurca: Ljubljana» t^uier S9„ = ~" JETSKÄ! ^ Dr. Pečuik ordijtira izven torka ^ in petka vsak dan v $t. Jurju L ob iuž. žel. za jeti^ne. '. 1 fi^f njggove 3 knfe« i o jetiktj Ustanov. ieta 1899. HSfiLMIGCELJE CNflRÖONI DOM) Ogromoa zaioga usakovrstnib ur, zlatoinc, si*e« brotne, briljaDiov, optike, očal ltd. Hajnižje koo- kurenčne cene. Popravila točno in zanesljivo. Kupujem staro zlafo in srebro. iiü 11. iiiciiiiai'uUiiu vuibdCjiiiaitu izuoju srensHih, reblainnih in parabpaefskih terf brafievine SHS po osnutku ing. GREGORA, irs panoram: a) našega najlepšega alpskega letovišča BLEDA, letnega bivališa našega kralja; b) SUŠAK-Reke z Barošem in Delto, sfjrejema do 15. apriSa 1.1. samozaložba üfioino in peWpito podjetje 3DS0 ZORIHilN L3UBL38H9 Sledaüstia ulics št. Z. Vis-3-vis Harod. apsce. Tekst slov., srbohrvatski in francoski. Važno za wse uvozne in izvozne kroge in upade. Cena posameznim izvodom Din 10 — in poštnina. Fosrtdgvanjs in sprejemanje ogloson za we tasopise po apiginalni ojlasnl tirifi posebno pa za Ui „III. SjubljanskBoa selsssjma". Lasina razstavna koja! TskaCi raSiirt psi4. Jatiranski ,n Trgovski banki. Poštno-čekovni , raJur. 12.866 v Ljubliani. Strau 10. »NOVA !.) 0 B A « Stev. 37 Hotel ^llnioit* v Celju, ¦ a hi H B u » a H ¦ B ¦ a R B n n ¦ ¦ ej d a b a n b d ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ m m a a a ¦ ¦ ss w is s a e za s & h a r sb ra n b ¦ a u n n n r b a BEHaaaEBiiBsinKHKraBBiBciBHKDiaBiaEEBUEB 1UTRAN1T KONCFRT Dne lo aprila svira v hoielu „UNION" od $ 10. do x|212* ure Ceški tercel („Celo Trio")* Od nedelje naprej svira vsaki vcccr tercet od 7. do 11. ure, ob sobotah -= in nedeljah do 1. ure po polnoci. = Milon MartInovič, Biotellr. / n iTibTä jh^bT%ini «Pfc/^iyviA l *-«.1B*2t2 \ ( nnROnni DOiTI pa oolu d Dntiiciu) obresfuje od 1. januarja 1923 use uSoge po čistih ft°|0 dneono razpoložljiue, 5t2°o proli 30 dneuni odpooedi, üloge denarnih zauodou in uečje stalne uloge po posebnem- dogouoru uišje ter plačuje sama rentni in inualidsfei dauek. Obresii se računajo od useh olog od dne uloge do doe duiga. Stanje hranilnili ulog K 70.000.000-