161. MRO. , V sređo 18. julija 1923. Leto un. Uhaja vsak dan popoldne, izvzentfl nedelje ln praznike. tMerati: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od II objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. gp»avni4t¥o *Slov. Naroda11 in „Narodna tiskarna" Knaflova ulica it. 5, pritlično. — Telefon it. 304. Uredništvo „Slov. Naroda" Knaflova ulica st 5, L nadstropje Telalon štev. 34. Dopise sprejema le podpisane in zadostno frankovana* "07" Rokopisov se ne vrača. NT Posamezne številke: v Jugoslaviji vse dni po Din 1-— v inozemstvu navadne dni Din 1, nedelje Din 1*25 Poštnina plačana v gotovini. „Slovenski Narod" velja: V Javo v Ljubljani | po po«ti 12 mesecev 6 . 1 Din 144 — . 72--36-— „ 12— Din 144— . 72-. »- Din 264*— . 132-. 22- Pri morebitnem povišanju se inu daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno po « : Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se □« aiorenio oziral . PO recJeralisrJ so o& objave zagrebškega protokola pričakovali veliko. Prepričani so blH, da bo protokol izzval senzacijo prvega reda in da bo zbral celokupno našo javnost k splošni obsodbi radikalnega »verolomstva«. lav nos t pa je reagirala drugače. Ostala je ravnodušna in hladnokrvna. Besedilo zagrebškega protokola je znova potrdilo mnenje, ki ga ima o politiki federalističnega bloka, S formalnega stališča zanjo ne more biti dvoma, da ne vsebuje obveznosti za radikalno stranko kot tako. Sporazum obsega samo stilizacijo razgovorov dveh, treh politikov različnih strank. Polnomočja se niso izmenila in niso se določile kompetence. Gospodje so govorili o tem in onem, o imenovanju pokrajinskih namestnikov v Sloveniji in na Hrvatskem, v glavnem o spo-rednostih. Te pogovore so nato stilizirali in podpisali Priznavamo, da so zahteve »pred-sporazuma« silno skromne in da ne vsebujejo točk, proti katerim bi govorili državni interesi. Nasprotno, ako bi se na podlagi takega sporazuma moglo odpraviti sedanjo federalistično opozicijo, bi tak kompromis vsi pozdravljali. Toda razlogi, zaradi katerih je gosp. Pašič protokol spravil v žep in odklonil njegovo priznanje, so čisto politični V protokolu kljub nedolžni stilizaciji ni najglavueišega, namreč določenih ter končnih zahtev federalističnega bloka. Radikalna stranka kot državna stranka ni mogla pristati na drobnjari-je, ki napravljajo povrh še Vtis neres-nosti. Ob različnih prilikah je povdar-jala, da je za narodni sporazum in za odpravo neznosnega stanja, v katerem se trije bratje po nepotrebnem sovražijo. Toda za taka pogajanja je treba resnosti in točnosti tega. kar se zahteva. Razven dveh, treh fraz o avtonomiji in federaciju naš opozicijonalni blok doslej še ni povedal, kaj pravzaprav hoče, kam stremi s svojo politiko in kako daleč hoče v svojem boju za notranjo preureditev naskakovati države same! In ker te točke in opredeljenosti federalističnega programa v zagrebških pogajanjih ni bilo, zato je Nikola Pašić protokol spravil v žep in prekinil na-daljna pogajanja- Ne smemo pri tem pozabiti da so bili merodajni tudi drugi razlogi. Tako je še v spominu, da je Radič dan po podpisu zagrebškega protokola nazval vodilne radikalne državnike osle, da si je dovolil skrajno nepla-sirano govorjenje o Beogradu ter srbskem delu našega naroda, tako da je Že osebno razdražil nasprotnike in onemogoča upoštevanje zagrebškega protokola, kaj šele nadaljevanje pogani. Zagrebški protokol vsebuje tudi točko, ki odkriva zadnje razloge, zakaj so se izjalovila pogajanja s federalisti. Federalisti namreč so zahtevali od radikalne stranke dokaza lojalnosti in dobre volje. Radikalna stranka v zadnjih mesecih gotovo n i storila ničesar, kar bi se moglo imenovati napram federalističnemu bloku nelojalnost ali slabo voljo. Nasprotno, videli smo, da je koncedirala federalističnemu bloku skoro preveč svobode politične propagande, političnega novinarstva in celo delovanja. Vprašajmo se pa, ali smemo vedenje federalističnega bloka od zadnjih volitev do današnjega dne imenovati lojalno napram državi, napram vladi, napram jugoslovenskemu narodu? Ali je bilo Radicevo govorenje proti Beogradu ali je bila pisava slovenskih klerikalnih listov proti državi in proti narodnemu edinstvu lojalna in dobrohotna? Dokaz dobre volje Sn lojalnosti napram državi in njenim vladam bo moral priti od strani opozicije, od strani federalističnih politikov! Ta dokaz mora postati condrtio sine qua non bodočega upoštevanja federalistične opozicije in torej tudi sporazumevanja i njo. Ona bi rada igrala kot manjšina vlogo diktatorja, večine in vlade naj bi napram njej »dokazovale« lojalnost, torej čuvarji državne in narodne samostalnosti, a vodje težkih upravnih ter gospodarskih in drugih javnih poslov velike države naj bi se ponižali pred dvema, trebi zlobnimi in nesposobnimi politiki in naj bi jim dokazovati dobro voljo! Le pomislimo na govore g. Radića od Velike noči naprej, na brezvestno pisarijo klerikalnih listov za Bolgarijo, proti našim državnim institucijam, na zadnjo trditev g. Korošca, da je avtonomija enaka federaciji itoU pa bomo videli, da tet skupini nI za sporazum in mirno sožitje v državi, temveč da jo razjeda brezmejna kljubovalna strast, ki sama ne ve, kaj pravzaprav boce. Besedilo zagrebškega protokola je nedolžno, ravnanje radikalne stranke ni verolomno. Toda početje federalistične opozicije, govori njenih voditeljev, pisava listov in njen vpliv na naš narod je takšen, da bo treba obračuniti ž njim. Dokler se ne priznajo temeljni državni zakoni, dokler se načelno ne prizna narodna skupščina kot edino možno torišče političnih razgovorov in koalicij, dokler z eno besedo federalistični blok ne dokaže zmernosti ter lojalnosti napram državi ter razloži svoje točne zahteve, dotlej treba prekiniti stike z njim. Radi razornega in nelojalnega delovanja federalističnega bloka se zagrebški protokol ni mogel sprejeti, kai šele izvesti in nadaljevati pogajanja. To uvideva Javnost po objavL Ako je federalističnem bloku do izvedbe svojih ciljev, naj upošteva razloge svojega sedanjega neuspeha in naj iz razornega opozicrjonalca postane lojalen političen činitelj, kl se bo skušal približati državi in na temelju dosegljvih stremljenj delovati v prid svojih volilcev. Telefonska In brzolanua poroči USPEHI DR. BENEŠEVEGA POTOVANJA. — London, 16. julija. (Izv.) V času svo* jega bivanja v Londonu se je češkoslovaški zunanji minister posvetoval z angleškimi vodilnimi krogi o aktualnih vprašanjih med« narodne politike sploh in o anglcško^češko* slovaških zadevah posx.be. Kar se tiče nje* govega pomirjevalnega posredovanja v re* paracijskem problemu in raznoglasju med zavezniškimi državami, je sedaj gotovo, da je dosežen med Angleško in Francijo na* čelni sporazum in da je skupen nastop teh dveh držav samo v vprašanju časa. 2Ža Če* škoslovasko je dr. Benelevo potovanje vai* no v toliko, ker je bila po njegovi inicijativi sklenjena med obema državama trgovinska pogodba, Izi se razprostira tudi na angleške kolonije. Pogodba je bila podpisana v na* vzočnosti polnomočnega ministra inž. Dvo* račka v nedeljo. Istega dne proti večeru je odpotoval dr. Beneš v spremstvu ministra Dvora cka in legacijskega avetnik* Mas*ry« ka v Pariz, kjer ga je sprejel t avdijend prezident Millerand. Posvetovanje med obe* ma državnikoma je trajalo precj časa in je bilo zelo prijateljsko. Kako cenijo za mejo dr. Beneševo akci* jo, dokazuje »java lorda Cecila, ki je dejal: Dr. Benes je gotovo eden največjih mož sveta, eden od stebrov, na katerih počiva stabilnost Evrope in tako dolgo pričkovana preureditev. Za mednarodno politiko so po* trebni narodom enostavni principi, ki pa se morajo uveljavljati potom odločnosti, trez* nosti in rnačajnostt To pa so lastnosti, ki jih ima dr. Beneš v veliki meri. — Pariz, 16. julija (Izv J Takoj pri svojem prihodu t Pariz je češkoslovaški zunanji min ister dr. Beneš ob 5. popoldne obiskal predsednika francoske republike Mi3- leranda. Dr. Beneš je kratko poročal o potovanju v London. O razgovoru z Mille-random n( bilo izdano nobeno oficijelno poročilo. Za tem je predsednik Millerand sprejel tudi romunskega predsednika Brati-ana. — London, 16. julija (Izv.) Lord Cur-zon in dr. Beneš sta podpisala trgovinsko pogodbo med Anglijo in Češkoslovaško republiko. SKUPEN ODGOVOR NEMČIJI NEMOGOČ — Pariz, 17. julija (Izv.) Češkoslovaški minister zunanjih zadev dr. Beneš odpotuje danes fz Paj-fza. Na svojem povratku v Pra-go se bo ttstavil v Bruslin, kjer bo koaie-rirsJ z ministrskim predsednikom Theuni-som in zunanjim ministrom Jasparjem. Nenadno hitro odpotovanje spravljajo politični krogi t zvezo s pesimističnim] atisU ki jih le dobij dr. Beneš v Parizu Hi Londonu. Dr. Beneš je prišel do popolnega prepricania, da je sporazum med Parizom in Londonom glede skupnega odgovora aa zadnje nemške predloge momentano nemogoč. Posebni odgovor Anglije rJa nikakor Se ne pomeni a preloma med Britanijo hi Francijo. Po informacijah vodilnih krogov se je stališče Francije v marsikaterih problemih prf-bližalo onemu Anglije, tako v vprašanju svote nemSkib dolgov in svote mednarodnih dolgov. Poincare pa odločno vstraja pri tem, da se Francija absolutno ne more spuščati v kaka formalna in meritorna pogajanj8 z Nemčijo, dokler ta ne odstrani tn ustavi pasivne rezfstence v Po morju. ORGANIZIRANA VOHUNSKA DRUŽBA V ZAGREBU. Številne aretacije. — Družba je vohunila v korist Italije. — Nobena politična stranka ni angažirana* — Beograd, 17. julija (Izv.) V novejšem t Androlić, hčerka učitelja v mdbreškem času so prihajala v javnost kratka poročila, da je vojaška oblast prišla na sled dobro organizirani vohunski družbi, ki je po svojih zvezah prišla v posest važnim vojaškim šifriranim dukiimemom m jih potem izročila po posebni zelo rafinirani kurirkl preko Rakeka Italijanskim vojaškim agentom. Preiskava se je vodila zelo strogo m tajno. Zadnji čas se je toliko doznalo, da je bilo v Zagrebu in v -drugih krajih aretiranih nad 20 oseb, večinoma bivših avstro-ogrskih oficirjev. Kakor zatrjujejo v vojnem ministrstvu, je seda! preiskava v glavnih potezah zaključena. Zadeva o vohunski aferi ca ie •prišla takole na dan: Nekega dne je prišla k načelniku oddelka v armfjskf komandi v Zagrebu, k podpolkovniku Vomoviću neka elegantna in inteligentna dama. ki se je predstavila za LI-do Birner. Izjavila je podpolkovniku, da ima povedati zelo važne zadeve. Nastop te dame je bil zelo sumljiv. Njena izpoved je takoj vzbudila v takih zadevah umestno opreznost in je bil prvi utis ta, da se hoče dama približati vojaškim oblastem z gotovimi nameni, ali pa se hoče nad kom maščevati. Dama je podpolkovniku obširno izpovedala, da je bila v zaupni misiji zvezana z bivšimi avstro-ogrskrmi oficirji ki so vršili vohunstvo na korst Italije, Priznala je, da je nosila kot knrirka važne vojaške šifrirane dokumente preko Rakeka v Italijo, navedla je tudi nekatera imena civilnfh in vojaških oseb. Podpolkovnik Vojnović je ukazal damo Lido Bime zapreti. Po na-daljnem zaslišanju je končno dama priznala da se ne zove Lida Birner, temveč Danica okraju jn da je bila svoiečasuo nastavljena kot prodajalka v knjigarni Stjepana Radića. Priznala je, da je prenesla preko Rakeka 12 vojaških šifriranih dokumentov tn da Jih je v rtalfjl dešifrirala, ker je prišla v posest dotičnega ključa. Danica Androlić je zelo premetena, inteligentna in izborno informirana o vojaških zadevah, kot kurirka in vo-hunka je bila zelo sposobna. Dognalo se je dalje, da je pred letom živela v konkubinatu z nekim hrvatskim oficirjem, ki je bil nastanjen v garnizfii v Debm v Južni Srbrji. Tam Je mnogo občevala z vojaškimi krogi, posredovala je tudi med italijanskim emi-sarjem, brvšhn avstro-ogrškim oficirjem GI-tardom. k! je sedaj v službi albanske vlade v Tirani, od koder je organiziral vohunsko službo v korist Italije v balkanskih državah. Imena aretiranih oseb se začasno še ne objavljajo. V Zagrebu so bile aretirane tri civilne osebe, med niimi bosanski musliman Sulejman Abdagić, ki je v Zagrebu izdajal reklamni list »Omniac Ta musliman je Imel svojo pisarno na Ribnjaku. Povodom hišne preiskave v pisarni in na njegovem stanovanju so našli zanimive dokumente. Dokazalo se je pa dalje rudi, da je ta mož vodH trgovino z belim blagom. Sedemkrat se je skušal približati komandi mesta, kateri se je ponujal za vohuna. Iz previdnosti pa mu komanda mesta ni zaupala ter je odredila njegovo nadzorovanje. Abdagfč je bil v tesnih zvezah z Danico Androlić. kar pa taji, dočhn je sedaj podan direkten dokaz, ker je Abdagić na skrivaj iz zapora odposlal svojemu vajencu pismo z gotovimi navodi- li in prošnjo, da naj pred sodu.koa: da Abdagić ni poznal Danice. Prvotno je bila razširjena vest, da s j v to vohunsko afero zapletene tud; ne re politične osebnosU. Po rezultatih f*\ nje preiskave se pa mora le ugotoviti, da ni angažirana nobena politična stranka. — Beograd, 17. jnlija (Izv.) Posebna komisija vojnega ministrstva, ki vodi preiskavo v Zagrebu, bo tekom današnjega ali jutrišnjega dneva o vohunski aier: uradno poročilo, da tako poda točno s. >.> afere in da se ovržejo nekatera netočna in fantastična poročila. Vojni minister o katastrofi v Kragujevcu. — Beograd, 17. julija (izv.) Ka Interpelacijo radikalnih in demokratskih poslancev dr. Peleša, Ku"und/iea. Agatanovića to Nikoliča je na včeraišnii seji narodne skupščine pred pričetkom specijalne debate o vojaškem zakonu kratko pojasnil eksplozrj-sko katastrofo v Kragujevcu minister vojne [n mornarice generai Pešič. Med drugSnfle minister izjavil, da je silka eksploziv ero-zovitejša in hujša, kakor ona v Bitoljn. Prečital ie nato uradno brzojavko, ki jo je bil prejel včeraj ob 2. ponoči žz Kragujev-ca. Ta uradna brzojavka ugotavlja, da Je eksplodirala municija za pehoto, ki je bila shranjena zunaj skladišča v raznih zabojih. Eksplozija se je raaširila tudi na bombe, ki so eksplodirale ter so drobci prileteli v mesto. V municijskih zabojih se je nahajalo 2,300.000 nabojev s črnim smodnikom, 1,800.000 nabojev razne itaUjanske m nemške. 230.000 nabojev turške municije, dalje S000 francoskih in 2000 nemških bomb. Minister vojne in mornarice je dalje izjavil, da sedaj še ni ugotovljeno, koliko municije je bilo nničene. V pirotehničnem skladišču ie vi gala streha, a ogenj je bil pravočasno lokaliziran tu ndušen. Eksplozija je povzročila na nekaterih objektih in predmetih škodo. Človeških irtev ni bilo, ranjena je bila le ena oseba. Kako je eksplozija nastala. Še ni komlsljelno ugotov-leno. Nastala je na;br2e vsled kemičnega razkrojevalnega procesa in se je na "brže vnela najpreje nestabilna Italijanska municija. Razkrojevaim. kemični proces je rndl mogoče pospešila v nedeljo vlada-joca silna vročina. Vsa ta municija, je bđa prele po strokovnjakih pregledana m so jo radi tega spravili izven skladišč v posebne lope, Eksplozija ni povzročila nobene škode, na strojih v delavnicah. Po dosedanjih poročflih so vesti o veliki škodi precej pretirane. N« Hce mesta je vojni minister odposlal posebno komisijo, da preišče vzroke eksplozije in da odredi najstrožje korake, ako se izkaže, da ne gre samo za nesrečni slučaj, morveč za zločin ati malomarnost. zakon — Beograd, 17. julija. (Izv.) Predsednic narodne skupščine Lji:ba Jovanovič je vče* raj ob 9.15 otvoril plenarno sejo narodne skupščine. Po podanih pojasnilih o kragu* jevski eksploziji od strani vojnega ministra je zbornica takoj pričela podrobno debato o zakonu glede ustrojstva vojske in tnerna« riče. V debato so posegli posl. Vojislav L a* z i ć (zemljotadnik), posl. Ivan P u c e 1 j (SKS), ki je sarkastično in ostro kritiziral parlametarno delovanje SLS. Med njegovim govorom je prišlo do ostrega spopada med nJim in klerikalnim poslancem Franom S k u* ljem radi izraza »klerikalci«. Skulj je za* htevai, da se člane njegovega kluba na-ziva Conan Doyle: 22 Razpad in vstajenje svetovja. Roman. »VI lahko govorite,« le Mjairrfiral Summeriee, »vi zdržite pešpoti do štirideset milj daleč, toda drugo vprašanje je, če smemo tak napor zahtevati od Challengerja, čigar Hebele, pa kratke noge... No, jaz za svojo osebo sem že zmožen kaj takega.« Te besede so Chaflengerja zelo ujezile. »Ce bi se hoteli, gospod, navaditi svoje opazke in omejiti na svoje lastne telesne posebnosti, bi utegnili opaziti, da se vam tu nudi dovolj obsežno polje opazovalisca, ki bi vam dalo rnnogo snovi za razpravljanje.« »Saj vas nisem hotel žaliti, dragi moj Challenger,« je vzkliknil naš brezobzirni tovariš. »Nihče ni odgovoren za obliko svojega telesa. Ce vam je priroda ustvarila debelo in kratko telo,, vam je kajpada dala tudi temu primerne kratke, debele noge!« Challenger se je tako razljutil, da nI mogel nobene besede odgovoriti, temveč je samo godrnjal, mežikal in lasje so se mu ježilL Predno pa je nastal prepir, je posegel lord John vmes s pomirjevalnim glasom: »Pravkar ste omenili, da bi šil peš. C emu bi naj hodili peš?« »Mari se hočete peljati z vlakom?« je vprašal Challenger, ki je bil še vedno razburjen. »Kaj pa avto? Čemu se ga ne bi poslužili?« »V tem pogledu nisem prav nič Izkušen,« je odvrnil Challenger in se zamišljen prijel za brado, »sicer pa imate popolnoma prav, lord John, če smatrate, da mora biti duševno visoko stoječ človek" vešč vsake naloge. Vaša misel je docela sijajna. Kar jav vas vse skupaj popeljem v London.« »No, to boste blagovolili opustiti« je dejal Sununerle energična »Ne, George, to pa res ne bo šlo,« je vzkliknila njegova Žena; »le spomni se, kako si nekoč nekaj sličnega poizkusil, pa si skoro polovico garaže podri« »No, temu je bila vzrok pač le hipna nevednost,« je pojasnil Challenger z rnirno dostojanstven os tj o. »Kar brez skrbi bodite ln opustite vsako nadaljnje tozadevno razpravljanje, jaz sazrj vas vse skupaj popeljem v London.« Lord John jih je rešil Iz mučnega položaja. »Kak voz pa imate pravzaprav?« »Humberja z dvajset konjskimi silami.« »No, prav takega sem vozil leia in leta,« je živahno zakhcal tn ie pristavil: »Za Boga, kje bi si kdaj mislil da bom na tak avto naložil celokupno človeštvo! Kolikor se spotiriajnm, Je t tem vozila prostora za pet oseb. Pifcnavtee se torej na pot — ob pred vhodom-« Točno ob naznačeni uri je pridr-dral sopeči avtomobil, ki ga je vozil lord John. Jaz sem sedel tik njega, gospo Challengerjevo pa smo posadili v notranjost voza med oba prepirača: med njenega soproga in profesorja Srrrnrnerlee. Lord John je odvil zavoro in — zdrčali smo z vso brzino ter se podali na najbolj nenavadno pot, kar se jih je kdaj zgodilo. V naravi je kraljevala čudovita milina prekrasnega avgustovega dopoldneva. Nebo je bilo popolnoma brez oblakov in je blestelo v zlatem sijaju poletnega solnca. Od vseh strani je vel svež in čist jutranji zrak. Daleč naokrog so se razprostirali sočno zeleni, sloviti susekserški gozdovi, ki so tvorili zelo lepo nasprotje k poljani, cvetoči v najglobljem rdenju. In ko smo gledali to pestro lepoto, v katero je bila vsa narava odeta, bi skoro pozabili, kaka groza se je Se pravkar odigrala v vesoljstvu. Toda aa to nismo mogli pozabiti kajti sad vsem ja ležala mrtvaška, vseobse- zajoča, čudno praznična tišina. Je neko pritajeno, živo zvenenje, ki sa izdihava vsaka pokrajina in ki je tako globoko pa stalno, da ga vajeno uho ne dojame: pravtako izgubi tudi primorec občutek za večno šelestenje valov. Žgolenje ptic, cvrčanje žuželk, zvoki oddaljenih glasov, mukanje govedi lajež psov, dr-dranje vlakov, ropot vozov — vse to povzroča neko globoko, neprestano zvenenje, ki se navajeno uho več ne briga zanje. Zdaj pa so tako občutno pogrešali ta Šum. Mrtvaška tišina je vplivala na nas zelo oglašujoče, vplivala je na nas tako svečano, tuko učinkovito, da nas je drdranje našega avtomobila kar motilo in nekako onečaščalo svečano pokojnost, ki se je kakor ogromni mrtvaški prt razgrnila nad razvalinami človeštva. To odrevenelo smrtno molčanje, tu in tam pomešano z oblaki dima, ki so se dvigali k ^ neba nad nekaterimi pogorelimi poslopji nam je kakor leden dih morilo vroča čustval do pokrajinske lepote, I 66 siŠC OVEN S KI "'RXR50c a ne tifc junija 1923. Štev. 16! I pravilnim parlamentarnim imenom. Govo* rfla sta dalje še posL Moskovljevič" zemljoradnik) in posL Kujundžić (dem.). V debato je posegel tudi general Pešić, ki je dajal pojasnila k posamnim členom voja* Skega zakona. Skupščina je nato sprejela z reKfco večino glasov prvih 47 členov zakona. Proti so glasovali samo klerikalci in soci* IsBstl Zakon o srednjih šolah. _ c ~ Beograd, 17. julija. (Izv.) Posebna •efcci}« zakonodaj ne na odbora je včeraj po* poldne fanela prvo sejo. Razpravljala je o vladnem načrta glede srednjih Sol. Minister paoeveee Marko Trifunović je kratko orne« ajal nujnost tega zakona ter je očrtal polo* »j trednjh sol v naši državi Minister je ugotovil, da se nahajajo srednje šole v Srbiji in Crni gori v zelo slabem stanju, položaj je slabši, kakor pred vojno, ker sred* nje šole ne razpolagajo z dobrimi kvalifici* ranimi učnimi močmi. Primanjkuje tudi učnih sredstev. Posl. Ivan Sušnik (kler.) je govoril proti vladinemu načrtu srednješolskega za* kona, izjavljajoč, da nosi ta zakon pečat reakcijonarstva. Zanj in njegov klub je za* Ion nesprejemljiv, ker odpravlja — pri* 6< 1 vag. 470, »7c ponudba 415. bački otrobi za september — oktober — november, 14. vag, 150. Tendenca neizpremenjena. —g Iz trga z vinom ln špiritom. Zagrebški »Jutarnji list« z dne 15. t m poroča sledeče cene vjnu rn špiritu: Situacija na vinskem trgn Je sedaj čvrsta. Za dalmatinsko belo vino Je cena Din 50— po gradu Mal!:gand. za črno Din. 55.— po grad;; Mal-ligand. postavljeno na obalo Bnkar. Ponudbe so zelo slabe, ker se fii^jše dalmatinsko vino po viSjih cenah izvaža v inozemstvo. Hrvatska navadna vina stanejo Htr Din 3. vino Vršac 7—8 gradov močno stane liter Din 1-25. Dovoz ln drugi stroški pri prevzemanju vina VrŠac-Zagreb so Din 130 do Din 1.75 po litru. Rafinirani špirit brez državne trošarine stane Din 13.— do Din. 13.50 liter procent, franko Zagreb. Vsled nastale konkurence pa stane ista kvaliteta špirita Din, 10.— liter procent v LJubljani. — Cebtlarska podružnica za Ljubljano in okolico nam naznanja, da se vrši slovesna otvoritev njenega skupnega čebelnjaka pod Krimom dne 22. Julija 1923. Na aporeOu Je: ob 10. uri sv. maša pri podružnici sv. Janeza v Podkraja nato slovesna otvoritev in predavanje, Za udeležence bo pripravljen Imenovani dan ob 8. uri zjutraj voz pri Dolenjskem mostu, K t^i slovesnosti so vljudno vabljeni čebelarji is prijatelji čebelarstva. —g Dobava mesa. Pri mtendanturi dravske divizijske oblasti ▼ Ljubliani se bo vr-šCa dne 24. jnlija 1923 druga ustmena Javna licitacija za dobavo mesa od L avgusta do konca septembra t L UnbllanskJ garrrizijl. Predpisani pogon* to t pisan* con Imenovane Intendanture Uiteitsenima na vpogled. —g Seznam sejmov in razstev. Mednarodna trgovska zboi afcai v Parizu Je sestavila seznam veleaehnov ta razstav, ki se bodo vriltl v drugem polletju 1023 v raz-nih mestih sveta. Seznam je Interesentom v pisarni trgovske ti obrtnSke zbornice v Ljubljani \ Ekspozs mintsfrskeoa oredsed-nika Bratova. Preteklo nedeljo Je nastopi! ministrski predsedrik Cankov pred zbranim: člani novega kabineta z obširnim ekspozejem o notranji in zunanji politiki uradne Bolgarije. Z ozirom na važnost medsebojnih odnoša-iev med našo državo in neposrednim balkanskim sosedom posnemamo iz tega govora najvažnejše vodilne misli- Ko je z običajnim govorniškim pa:osom očrtal pomen državnega prevrata ln splošni smoter nove vlade ter omenil njene dolžnosti glede preureditve sodstva in armade, je Cankov prešel na zunanjo politiko ter izvajal: »Z vsemi našimi sosedi brez izjeme iaiiko živima v prijateljski stikih. F^ravim to ne morda rz neodkritosrčnosti, temveč z Iskreno željo, da se to rudi doseže. Kaj imamo skup-neza z Romunijo? Niso li našli tam oporo nekateri naši revolucijonarji? Mar nas ne sili v mirno sosedstvo Donava? Kakšno naj bo naše razmerje do Turčije in Grške? S Turčijo nas morda ne veže nobena skupna zadeva. Ona ima obširno azijsko ozemlje, Turčija je bila in bo trg za naše industrijske Izdelke, Ona more biti tudi sedaj trg za naše industrijske in poljedelske izdelke. Vi pa veste, da Je trgovina faktor, ki neguje prijateljstvo med narodi. Enaki so h di naši odnošaji napram Grški, samo * to razliko, da obstoje pri obeh narodih nasprotujoče si težnje, Grki, kot pomorski narod, teže za suho zemljo. Bolgar] kot kontinentalen narod pa že stoletja streme za svobodnim izhodom na morje, — V tem morda tiči vzrok neprestanega tekmovanja obes držav v prošlosti. Toda čas je že, da naši sosedi spoznajo, da ni v interesu balkanskega Polotoka. ako Bolgarija ostane ločena od svobodnega morja. Apeliramo na velesile, ki skrbe za mir človeštva, naj nam dado to, kar nam pripada po pogodbi — izhod na Egejsko morje, Bolgarija mora priti do Egejskega morja, ona mora svobodno dihati. Dokler pa naš prestiž ni vpostavljen, dokler ne dokažemo, da smo država, ki upošteva mednarodne pogodbe in svetovni mir, ostane to vprašanje še vedno nerešeno in bo čakalo svoje rešitve, Toda mi ne gubimo nade. da bo zunanji svet upošteval naše zakonite pravice in nam dal to. kar nam pripada ro mednarodnih pogodbah. Zelo kočljivo in mučno je vprašanje naših odnošajev napram Srbiji. Zgodovinsko sovraštvo se je nakopičilo tako, da mržnja med obema narodoma, to moramo priznati, obstoji. Da-li je opažati, da ta mržnja pojema, tega še ne morem povedati. Toda interesi obeh narodov nas silijo, da živimo v mirnih in lojalnih odnošajih. Bolgarija — majhna država z majhno armado. — ne more groziti nikomur. Njo lahko samo plašijo, Srbi morajo spoznati, da mi zanje ne predstavljamo nevarnosti Ne želimo miloščine, pač pa uvaievanja in vpoštcvarija dostojanstva in pravic bolgarske države. Vemo, da je še prezgodaj govoriti o bratstvu, kajti na zgodovinskem potu leži mržnja, ki pa bo polagoma zginila. Do tega bo prišlo potom zgodovinskega razvoja. Toda državniki in tisk obeh držav mora zavzeti stališče razuma in lojalnosti. Zalibos je postal srbski tisk v zadnjem času odmev napačnih poročil sovražnikov Boi zarije in celo sovražnikov iz vtst njenih sinov in hoče doseči nekak obračun z na mL Toda pri srbskih državnikih je zmagala miroljubnost in razum in danes lahko rečemo, da so rešeni prijateljski odnošaij med obema državama. V bodoče pa zavisi od nas in naše sosedinje. da z vso resnostjo presodi* mo naše odnošaje, da ne zabredemo v zmoto, ki bi mogla omajati tako usodo našega naroda, kakor gotovo utdi vsega balkanskega polotoka. Vlada bo napela vse sile, da obrani in poglobi naše prijateljsko razmerje do srbsko-hrvatsko-slovenske kraljevine. Naši odnošaji napram velesilam so jasni in izraženi v razmerah, v katerih se nahajamo kot majhna miroljubna država. Mi želimo od njih trezne protekcije, da bi mogli dvigniti državo v gospodarskem in ekonomskem pogledu, želimo, da bi spoznale ln upoštevale pravične interese naše in balkanskih držav. Kot vrhovni sodniki one lahko preprečijo nevarnost, v katero lahko zabredemo. Deklaracija vlade, ki je sedaj na krmilu, o tem. da bo točno in lojalno izpolnjevala določbe mirovne pogodbe, ni fraza. Tudi vi morate priznati, da se prestiž in ugled Bolgarije danes bolj ceni, kakor pa pred enim mesecem. Naša nalog* je sanirati notranje družbano življenje in osigurati Bolgariji dober položaj v družbi evropskih narodov. Toda s kakimi sredstvi bomo izvršili te na videz preproste, v resnici pa težke naloge. Eno sredstvo obstoji v tem. da se da Bolgariji mir in možnost produktivnega dela, t. J. da se uvede finančna in gospodarska politika, ki jo bo treba striktno izvajati tekom enega desetletja Ako hočem govoriti o finančni politiki, sem brez moči, kajti ponavljati moramo samo ta kar se je do sedaj že govorilo, pa se nI storila Finančna politika ne sme biti stanovska ali razredna, temveč narodna. Vsak državljan mora po svojih močeh in koristi, ki Jo ima od države, nositi finančno breme. Mar je potrebno, da povem, da finančna politika ne sme težiti za uničenjem narodnega kapitala? Nacionalnemu kapitalu pa bomo rekli: ti, k iimaš od države korist, jo moraš po svojih močeh ln sredstvih tudi pod pirati; moraš protežirati delo onih, ki si jih vpregei, da ti služijo. Kapital se mora zavedati, da dela za skupni blagor in da ima torej država pravico, da ga nadzira ln celo vodi. Finančni politika Je spojena % olajšanjem živi J eni a državljanov. Vsaka pametna ln sistematična davčna politika vo-tfi k takemu olajšan jn. Zlasti pri nas v Bolgariji mora vsaka finančna politika imeti pred očmi v prvi vrsti življenjske razmere bolgarskega nradništva. Bolgarija ima edino socijalno vprašanje — uradniško. Bolgarija Jc majhna, ona težko da bi postala taka industrijska država, kjer proletarijat rrevladuje nad drugimi stanovi is razre- di. S tem pa seveda no^em reči. Ga naj se igrtorlrajo interesi delavstva. Ali Bolgarija ima mno2o uradnlštva. To je njena ItttelL genca, za ta slej država rrora skrbeti. Is v tem smislu je bc'carska vlada storila prve korake. To. kar smo dali, morda ru mnogo, toda verujte, da to, kar Je mogočo dati, sn:o da!:. In jaz vns prcs'm. bod'tvr zadovoljni in prepričani, da bo država še nadalje skrbela za svoje uradništvo. Toda dajte tudi vi državi mnogo, da bo mogla ona. kadar zaceli svoje rane, storid še več za uradništvo. Gospodarska politika je Berardružno zvezana s finančna Ona je faktor, ki bo omogočil miren in produktiven razvoj de-ia, Bolgarija je agrarna država. Temelj njene družabne stavbe Je kmet in temelj njene gospodarske strukture ie poljedeljstva Bolgarija mora uvaže vati in ščititi bolgarskega kmeta. Bolgarska viada stoji na stališču, da ni razlike med kmetom in meščanom, da Je bolgarski narod ena nedeljiva celota, da so naša mesta vaškega izvora in da je imel v prejšnjih pokolenjih vsakdo izmed nas v sebi kmetsko kri. Mi moramo ščititi bolgarskega kmeta, moramo pa biti tudi pametni in dostojni voditelji tega naroda, ki so ga do sedaj pitali z demago-štvom. Narod, ki Je okušal demagogijo, id nadcenjuje kakovost in zatira njegove do-bromike ter razburja njegove Instinkte, nima bodočnosti. Taka politika nam Je tuja. Mi hočemo negovati plemenite lastnosti bolgarskega naroda. Naš narod ni brez njih, potrebuje sarno značajnih voditeljev. Kaj smo dolžni vasem? V prvi vrsti moramo dati zemljo onim. ki jo obdelujejo. K sreči v Bolgariji ni latifunij. T°da tam. kjer so ln kjer kmetsko prebivalstvo nima zemlje, naj se nihče ne jezi. ako bomo learu prebivalstvu dali zemljo«. Dalje je Govoril Cankov o zaščiti narodnega imetja, o agronomski in medicinski pomoči kmetskemu ljudstvu in o raznih drugih reformah na polju agrarne poiitfke. Dotaknil se je tudi vprašanja nacijonalne in-drstrije, delavstva, obrtništva Šolstva in končno razmerja vhde do strank. d;te pripravljeni, da stopite pod zastavo ponosa in časti Bolgarije.« Sckolstvo. BRATJE! Umrl je brat Janko V u k a s o v i ć, poU knvnik v p. in podstarosta Sokohke^a dru* itva v Beogradu. Bil je prvi med prvimi, ki se je vse življenje boril za našo svobodo in za nase ujedinjenje Bratska dolžnost nam vele\-a, da ga spremimo na zadnji poti, ki ga povede Iz svobodne naše zemlje v neosvobojeno do* movino. Pozivamo brate ljubljanskih in blržrtjih sokolskih društev, da se zbero eno aro pred pogrebom na vrtu »Narodnega doma*. Dan in čas pogreba bosta objavljena v dnevnikih. Zdravol Starešinstvo J. S. S. —Župni zlet Sokolske žnpe v Splitu. Udcležnikom župnega *zleta v Splitu poročamo, da vozi parnik iz Bakra v četrtek dne 19. julija ob 1& uri in dospe v Split v petek ob 11. url 45 minut Povratek iz Splita v torek ob 23 uri 30 minut, dohod v Baker v sredo ob 18. uri. 2clezniške legitimacije veljajo za čas od 16. do 23. julija za parobrod pa 17 do 28. julija. — Savez, — Sokolski dom v Žalec V tekočem društvenem letu se Sokol v 2alcu vrlo razvija. Ta pojav je naravna posledica metodičnega sokolskega dela v telovadnici in rednega vsestranskega delovanja odbora. Po dva do trikrat na teden se zbira v Šolski telovadnici menjaje pet oddelkov: moška In ženska šolska deca, moški naraJčaJ, člani ti članice. Zlasti slednje so se temeljito izvei-balc v vajah s kiji ter so poleg moškega naraščaja nastopile na okrožnem sokoJskem zletu dne 8, Julija t L ▼ Šoštanju. — Društveno delovanje, kojemu dajeta starosta ln načelnik strokovno smer, se Je Jelo tako Intenzivno dvigati in širiti, da postaja šolska telovadnica že pretesna. Zato je začel društveni odbor ugibati, kako bi se dalo sokolsko delo spraviti v neoviran in krepak ra» mah. Prišel je na misel da mora. kakor že pred vojno, misliti na svoj dom, to idej > propagirati in najU sredstva, da se misel tudi udejstvi. Zbog tega si Je stav;l odbor nalogo, da si postavi v doglednem času » pomočjo svojih ožjih in izven trca širom Jugoslavije stanujočih zavednih rodoljubov in soroi-ikov svoj Sokolski dorn. Konstituiral se je v okviru telovadnega društva v Gradbeni odseke, ki vodi vse priprave za skorajšnjo realizacijo svojega požrtvovalnega d-la za kater, m bo hvaležna ona gnera^ija, ki bo uživala trud svojih sokolskih veteranov. Ta ^radbeui odsek Je sklical v minulem tednu prvi sestanek vsega zalskesa Sokolštva ln le na tem večrn se je. nabralo 35 kamnov po ioo Din., to Je 3500 dinarjev. Ideja se hitro širi ter --* Sfev. 161. ^CDVCNSTn NXROO* 8nS 13. julija 1923. stran. 9. prijazne J 5 i odziv v vseh slojih domačega prebivalstva, danes vemo, da dobi žaiski Sokol obilo darovanega lesa. kamenja, pesek, opeko ter obstoja upanje in zavest, da bo temeljna vsota 1000 kamnov po ICO Din zadostovala, da se prične s stavbo tiste prve savinske sokolske trdnjave, ki bo imela hvaležn® nalogo, vzgajati zdrav in krepak živeli v ožji svoji domovini. — Tebi, sokolsko društvo v 2aicu, pa kličemo: »Pridi skoraj tisti solnčni "dan. ko b" prvič pTr.po-laia Tvoja zastava izza lin ieisk.-ga sokyI-skega dcma! — Drar=3t:ČT.i oSsek Sokolskoga dm* stva nr. VMa prier.e prihodnj imesec s skušnjami in predpripravami za bodočo sezono. Vabijo in prosijo se vsi prijatelji gled. umetnosti, da pristopijo k temu odseku in javijo svoj pristop do 25. t m. voditelju dram. odseka br. Borštniku. nevne vesti. V Ljublanh dne — Upravni odbor »Narodne tiskarno« je imel včeraj v ponedeljek, lrj, t t. in, sejo, na kateri se je konstituiral. Za predsednico je bila izvoljena gospa Pranja dr. Tavčarjeva, za podpredsednika g. dr. Vladipir Ravnihar, za gospodarja pa g. inž. Fran Tavčar. — NAROČNIKOM »SLOVENSKEGA NARODA*. Včeraj te je med tiskanjem Usta pokvaril rotacijski stroj$ ko je bilo natisnjenih šele prvih 3000 izvodov. Posle* dica je bila, da je lisi dobilo o pravem času samo nekaj naših ljubljanskih naročnikov. Ostala naklada se je morala tiskati deloma na navadnih brzotisklnih strojih, deloma pa na rotacijskem stroju, ki ga je nam dala ljubeznivo na razpolago »Zvezna tiskarna*. Lisi za naše zunanje naročnike smo mogli datt na pošto šele snoči; našim naročnikom v Ljubljani, ki včeraj lista niso dobili, pa smo dostavili včerajšnjo številko danes z jut traj. Prosimo gg. naročnike, da nam oproste in potrpe par dni. Do četrtka bo rotacijski stroj popravljen, na kar bo »Slovenski Na* rod* zopet redno izhajal. — »Kjer Je vlada in kjer je moč, taci Je »Narod«! Tako kriči v današnjem uvodniku »Slovenec«. Počasi, klerikalna gospoda! V časih, ko se je slovensko ljudstvo borilo pod Avstrijo za svoj obstanek, ko je bilo treba iz-vojevati v trdem, neizprosnem in žilavem boju vsako slovensko šolo. ko smo se morali boriti proti avstrijski germanizatorični politiki za vsako uradniško mesto, za vsakega slovenskega profesorja in učitelja, je bil »Slovenski Narod« tisti, ki le vedno visoko dvigal slovenski prapor In bil skoraj pol stoletja neomahljlv fn neustrašen klica-tefi v boju proti dunajski vladi In proti njeni gerrnanizatorični politiki. A klerikalci in njih glasilo »Slovenec«? Ves ta Čas so bili v službi dunajske nemške vlade in podpirali njene težnje za zgradbo velenemškega mostu do našega Jadrana! Z aktivnim sodelovanjem klerikalnih poslancev in klerikalnega časopisja je nam vlada pošiljala nemške uradnike in snovala pri nas nemške Šole. Slovenska javnost nima tako kratkega spomina, da bi se ne spominjala političnih dogodkov, ki so se doigravali zadnje desetletje pred svetovno vojno. Bila le to najžalostnejša doba naše zgodovine, ki so predstavitelji našega naroda — klerikalci — igrali najostud-nejšo vlogo dunajskih lakajev in hlapcev. Kdo se ne spominja, ko je dunajska vlada osnovala z dovoljenjem in s sodelovanjem klerikalnih poslancev nemško gimnazijo v Ljubljani in v Kočevju? Kdo se ne spominja, da so spravili klerikalci na mesto predsednika deželnega sodišča v Ljubljani Nemca Elsnerja, za finančnega ravnatelja taki-to Nemca, za državnega pravdnika Nemca itd.? Kdo je že pozabil, da so tik pred vojno brez najmanjšega odpora s strani klerikalnega časopisja in klerikalnih politikov uvedli pri naših sodiščih notranji nemški uradni jezik? In kdo je bil tisti ki je stal ves ta čas na Čelu borbe proti tem germanizatori-čnim težnjam v naših pokrajinah? Zgodovina dokazuje, da je bil to »Slovenski Narod«, ki je od svojega rojstva dosledno in neizprosno vstrajal na braniku za ogrožene pravice slovenskega ljudstva. Drugače klerikalno glasilo »Slovenec«! Ne samo, da ni nikdar z odločnostjo nastopil proti germanizaciji, je bil ves ta čas zagovornih vseh protislovenskih ukrepov avstrijske vlade in mogočen zaščitnik vseh onih, ki jih je dunajska vlada pošiljala k nam kot svoje eksponente in kot razsadnike avstrijske državne misU in velenemške ideje. Ali je kdaj »Slovenec« nastopil proti Elsnerja? AH je sodeloval pri kampanji proti uvedbi nemškega jezika pri sodiščih? Nikdar! Vse breme te akcije je slonelo M ramah »Slovenskega Naroda«. Klerikalci ne samo, da niso te akcije podpirali marveč so jo celo bagatelizirali In po svojih glasilih ironizirali. Vzemite te predvojnske letnike »Slovenca« v roke, pa se boste prepričali, kako se je ta klerikalni organ »boril« proti Avstriji za ugrožene pravice slovenskega našega ljudstva! In kako tudi? Saj je bfl od avstrfiske vlade kupljen, da je podpiral nemško politiko! Dr. Ivan šu-steršič sam je »Slovencu« to dokazal, da je sprejemal podkupnino od dunajska vladnih krogov. Bil je torej, kakor se pravi, navaden časopisni reptil avstrijske vlade. Tn ta list ki bi imel dovolj povoda, da bi bil danes ponižen, skromen in tih. zavedajoč se svoje sramotne avstrijske preteklosti, ta list očita nam: »Kjer je vlada in kjer ie moč, tam je »Narod«! Ta infamija! Pol stoletja je »Slovenski Narod« neomah-ljivo vstrajal na braniku za pravice slovenskega ljudstva, neustrašeno je oznanjal idejo slovanske vzajemnosti, in neumorno se ie boril proti nemštvu 17. julija 1923. in pangermanstvu, dočim so druffi čepeli v ozadju in se senčili v milosti dunajskih krogov ter s slastjo požirali drobtine, ki so jih nemški gospodarji milostno metali s svoje bogato obložene mize slovensko-klerikalnim svojim he-lotom, pa se drzne ta s pečatom avstrijskega podkupljenca ožigosani list očitati nam, da smo vedno tam, »kjer je vlada in kjer je moč«! »Slovenski Narod« je bil pod Avstrijo dosleden od-pornik dunajske vlade in njena politike, v svobodni naši državi pa bo podpornik in zagovornik vsake naše narodne vlade, ki bo izvajala idejo narodnega in državnega edinstva! — Pogreb polkovnika Vukasoviča bo najbrže šele v petek ali soboto, ker ni ver* jetno, da bi se mogle preje urediti vse for* malnosti in težkoče glede prevoza preko meje. — Zdravniške službe. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo šef-zdrav-nika za protituberkulozni dispanzer v Cel:u v Vin. Činovnem razredu In mesti okrož. zdravnikov v Cerknici ln Podčetrtku. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. — Odvetn-šKe vesti. G. dr. Gregor Žerjav je vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani. — G. dr. Gvidon Srebre v Celm se ?e začasno odpovedni izvrševanju odve-nišrva. — Iz sodne službe. Pravni praktikant dr. Fran Mohor, dr. Julij F c 11 a c h e r, dr. Jakob Svet. Miloš L e Č n i t, Zvonko Dokler in Miloš Senic? so Imenovani za avskultante. — Kongres Udruž^jr. Jurrosloven-skega Učiteljstva v Ljuhljam. Kakor nam javljajo, se je priglasilo d? seda* do 3000 tisoč učiteliev in učiteljic iz Hrvatske. Srbije, Vojvodine. Bosne in Hercegovine, Dalmaciqe in Črne gore ter okrog 1000 učiteljstva iz Slovenije ki poseti v dneh 5., 6. in 7. avgusta kongres v Ljubljani. ZbrnrJ. bodo vsi najboljši zastopniki učiteljstva iz vs* države. Kongres se vrši v velikem obsegu. Vsega bo torej v teh dneh nad 4000 jugoslovenskega učiteljstva v Ljubljani. — Ker pose*! Ljubljnro nad 4000 učiteljstva ob priliki kongresa jugoslov. učiteljstva. se obračamo do privatnikov, da se odzovejo apelu redi stanovanj. Udruženje nujno potrebuj večje število privatnih prenočišč, zato ponovno apelira na meščanstvo, da se javijo oni, ki so pri volji oddati proti primerni odškodnini prenočišča za dni kongresa. Prijave sprejema pisama Udruženja Jugoslcven. Učiteljstva v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, I. nadstropje. — Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 8. do 14. julija izkazuje to-le statistiko: Umrlo je 13 oseb, 6 moškega in 7 ženskega spola (tulcev 4). Smrtni vzroki: jetika 1, možganska kap 2, srčna hiba bolezni žil j a 2, rak 3. drugi naravni smrtni vzroki 4. Med tem časom se je rodilo 29 otrok, 8 moškega in 17 ženskega spola, mrtvorojeni 4. Naznanjene nalezljive bolezni: Škrlatica 1 slučaj. — Beogradski dijaki fn dijakinje v Celju. V torek 10. in sredo II. tm. so poseti!! Celje beogradski dijaki in drakirre. Člani in članice Ferijalnega Saveza. Prišli so iz Ljubljane. — preje so bili rudi na Bledu, v Bohinju in drugod. — Na kolodvoru so jfb čakali člani lokalnega odbora F. S. ter jih rjoveli v »svratiste« (Rud. šola). V prvi vrsti so seveda prišle v poštev dijakinje, ki jih je bilo 20, ter se nastanile v svratišru. Dijaki — (bilo iih je 25) — so stanovali v vojašnici. Koj po obedu so se posamne skupine dijakov in dijakinj pospeli na bližnie gričevje, Stari grad, Miklavški hrib itd., drugi so pa šli v okolico, da si ogledajo ko-Ikor mogoče več zanimivost} naše starodavno Celeče. Zlasti so občudovali ostanke mestnega obzidja, ki so po nekod še dobro ohranjeni. Z mrakom so se vrnili v mesto k neprebogatl večerji. — Drugi dan so odšli v Rogaško Slatino, da posetijo pesnika Stritarja in se navžreio krasote tega lepega kraja naše divne Slovenije. Naj bo na tem mes*u Izražena najtoplejša zahvala in srčna hvala vsem darovateljem hrane, ki so s svoiim gostoljubljem veliko pripomogli k temu, da so gostje dobili tako ugoden vtis. — Celjske vestL — Uradni razglas o prepovedi veselic, shodov, sejmov itd., kateri je bil izdan radi epidemij, se Je preklical za celjski politični okraj. V veljavi je ostal samo še v občinah: Braslovče, Vojnik, St. Jurij ob juž. žel. trg in okolica ter v Škofjivasi. ker tam epidemija škrla-tice in ošpice ni popolnoma ponehala — Pri kopanju umrL V nedeljo popoldne se je kopal v Savlnl nasproti rezervoarjev neki 22-Ietni Fran Lastnak. Zadela ga le soln-čarica. Truplo so spravili v mrtvašnico. — Mestna občina razpisuje mesto mestne babice. Tozadevne prošnje Je poslati najkasneje do dne 1. avgusta. — Pogreša se Pavla Žumer. hči vdove Terezije Žumer iz Škofje vasi. Stara je 15 let in je služila v Celju pri g. Iv. Pfeiferju. Odšla Je iz službe pred 14 dnevi in se ni več vrnila Dekle Je vitke postave, kostanjevih las in bledega obraza- Kdor bi o njej kaj vedel, naj sporoči občini Škofla vas* današnjim dnem se ie zopet otvcriJa vsakdana peštna zveza med stiškim kolodvc* rom :t? 2u2err!ber^:0tt!. — Cejrctrfca Jugoclovenslre Matce. Odlična redoljubkina gospa Ivka Sestan-M'he'ič iz Sevnice ;e darovala Jug?sloven-ski Matici znatno sveto v znes'--- D'n 2500. Bodi izre:ena požrtvovalni patriotki iskrena zahvala. Naj bi našla dosti posnemovalcev, kajti potrebe tam preko rastejo dnevno. — Smrt rodoljubk'nje. V Krškem Je preminula pesesrnica Amalija Jugovič. Bila je odlična slovenska rodoljubkinja, ki je imela vedno sočustvujoče srce in odprto roko za naše neodrešene brate. Bila ie delavna odbomica podružnice Jugoslovenske Matice v KrSkem, katere se je spomnila tudi v svoji oporoki in ji volila 1500 Dinarjev. Slava njenemu spominu! — Mariborske vestL Smrtna nesreča na kolodvoru. V nedeljo zvečer ob 19.08 je graški brzovlak na glavnem kolodvoru s strojem povozil premikača Franceta Robarja, Na teleioničen poziv jo s.cer takoj prihitel šef rešilnega oddelka dr. Karol Ipavic in za njim tudi rešilni auto, toda. ker pa je bil ponesrečenec takoj mrtev, je bila pomoč seveda odveč. Kot vzrok tej strašni nesreči se navaja da se le Ro-bar hotel izogniti proti Gradcu odhajajočemu osebnemu vlaku in je pri tem prišel na tir. po katerem je v tistem hipu prispel gra-ški brzovlak. Nesrečni Robar je bil absolvent tuk. živinorejske šole in kot veščak oskrboval znano graščino Admontskega samostana na Racetdvnnu Mestni pogrebni zavod je ponesrečenca zapeljal v mrtvašnico na mestno pokopališče. — Zopet žrtev na Dravi. V nedeljo popoldne ob silni soparni vročini je bilo mestno kopališče natlačeno polno. Ker je tam nastavljen g^ Sokol Franjo Dolenjski. Pri veselici v Pekrah si je nek član tč: lo^adnega odseka socialistične stranke zlomil roko. — Nevihta in deževno Vre m e. Že v petek večer se je od zapada obetal prihod neviht l~i izprememba vreme-na, V soboto zlasti nedeljo sta bila s»lno sojr.rna dneva vendar ie na veliko veselje izletnikov vreme preko nedelje še prevzelo. V ponedeljek zjutraj Je toplomer kazal n^ ./a dno vročino 30 C. Po prvi popoldanski ur* le jelo grmeti. Nad Mariborom ni bilo nevihte, pač pa je "Temenska sprei.omba prinesla blagodejni da5. - Most med R^muni'o in Bolgarijo. Poroča'; smo že o ::ovi železniški pro-ijo, da se čim prej napravi nova zvezi z Romunijo prek« Sofija, Vidna, Galafeta. Krajov? do Bukarešte. — Plovidba na Jadranskem morju. Jadranska plovidba j? imela te dni svojo glavno skupščino, na kateri pa se ni ničesar zaključilo, kar bi bilo v zvezi s stavko pomorščakov. V nedeljo bi moral odpluti par-nik »Salona«. Ker pa je vojno ministrstvo odpoklicalo vojake mornarje, je »Salona« ostala v pristanišču. Promet med Primorjem in otoki vzdržujejo motorni čolni. — Eden izmed ponesrečenih duhovnikov najden. Kot poroča mariborski »Tabor« so v Breznem pri Selnici potegnil! enega izmed mlajših ponesrečenih duhovnikov iz Drave. Nergova identita še n? ugotovljena. — Nedeljske žrtve Save :n Drave. Silna vročina, ki je nastala v nedeljo, le privabila v Savo in Dravo na tisoče kopalcev. Naravno ie, da ^e bilo pri tem več človeških žrtev. Tako sta v mestnem kopališču v Zagrebu utonila 20 letnf ?t:epan Barčanec, po poklicu trgovski pomočnik. Truplo nekega drugega, čegar identire niso mogli dognati so potegnili Istotako iz Save prj Zagrebu. — Pri Sv. Lovrencu so potegnili fz Drave truplo nekega utopljenca, čegar identite se ni dognalo. — Paskijevie popolnoma priznal svoje dejanje. Po dolgem brezuspešnem zasliševanju Paskijeviča pred mladinskim sodiščem, se je preiskovalnemu sodniku posrečilo izvabiti mladeniču popolno priznanje resnice. Mladinski sodnik je poklical Paski-jevičevo mater in po njenem prizadevanju, je Paski evlć globoko ginjen priznal, da je najprvo umoril Kanajeta in nato še Jeličlča ter ju nato oropal. — Nova Iznajdba velike gospodarske vrednosti. Patentni urad v Beogradu je izdal Slovencu g. Radu Nipiču, obrtniku v Mariboru patent na njegov Izum »Toplo-dar«, kj je velike gospodarske važnosti ln ga je zlasti sedaj ob velikem pomanjkanju in draglna kurjave posebno pozdravljati. Aparat Ima to prednost, da se napelje od štedilnika skozi ▼ sosedno sodo, katero aparat sam popolnoma segreje, ne da porabi pri tem sploh kaj kuriva. Topli plini gredo iz Štedilnika po cevi v aparat, k! potem oddaja ohlajen dim v dimnik. Štedilnik sani prištedi s tem polovico kurjave, ker ogenj in toplota ne gresta naravnost v dimnik, sosedna soba pa se prijetno fn popolnoma zadostno razgrele. Tudi se »Toplodsr« lahko namesti v vsaki sob! s tem. da se priklopi k peči sosednje sobe, tako da ena peč potom teta oprati gnporanma nagrek obe sobi. Veliki saloni, šolske sobe ali dvorane, kavarne, res:avracije, pisarne, čitalnice, katerih z eno peČ;'o ni mogoče razgreti, prnrJopljo k peči še aparat »Toplodar« ter dosežejo z manjšo uporabo kuriva dvojno toploto. Aparat ne zavzema velikega prostora ter se montira na steno, je higijenična naprava, ki se z lahkoto čisti in je za zimske mesece prava dobrota, ker prištedi ogromno denarja. V poletnih mesecih se aparat enostavno zapre in je v okras vsaki sobi. Zanimivo je, da jc v Mariboru, kjer je razstavil ;n demonstriral g. Nipič naročenih in postavljenih že nad 90 aparatov, katerih lastniki se zeio pohvalno Izražajo o vrednosti te iznajdbe, ki se bo vsled praktičnosti razširila gotovo po vsej držav L — Koncert v kavarni »Emonat se vrši danes v torek ob 8. zvečer. Igra I. Uub- lja-nski salonski orkester. — Ljubljenec strojepiscev le edrrole »STOEVVER« zastopstvo Ljubljana. Šelen- burgova uL * I. — Kako piše Amerika o Jugoslaviji Je razvidno tz Knjige Jugoslavija, ki je pisana v srbohrvaščini s priloženim TJigleškim ter španjolskim tekstom. Vsebuje 180 slik ua 40 člankov. Cena Din. 120.—. Naroča se pri >SloveniJU, "mportna eksportna družba, Ljubljana, CTosposka 10. — K'no TIvclL »Nosferatut, simfonija groze v 5 lejanjih. Film je eno največjih mojstrskih del filmske umetnosti. Predvajan po vseh svetovnih centrih, ie doživel sijajen uspeh rn se ga smatra kot eno najboljših atrakcij. Prvovrstna režija! Krasne In pretresljive scene. Predvaja se samo do vštevši sredo 18. t. m. — Kino Matica. Do srede se predvaja znamenita kriminalna drama -Osveta revo-lucijonarja«. slika iz življenja ruskih nihili-stov. V glavnih vlogah nastopajo sloviti nemški igralci, kot Bernhardt Gotzke (Jogi), Johannes Rieman, Fritz Schulz in drugi. Film je prvovrstna atrakcija. Poleg tega slika iz Badna — Industrijsko-obrtno vzorčna Izložba v Mariboru, združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923). — Rok za prijave je podaljšan do 20. Julija 1923. Onim, ki se še niso prijavili sporočamo, da se je posrečilo razstavnemu odboru pridobiti še nekaj prostora tako .da zamore v polni meri vpošte-vati tudi še prijave ki dospejo po prijavnem roku. toda najkasneje do 20. julija 1923. Po tem Toku došle prijave se ne bodo več upoštevale razen če bo na razpolago še kaj prostora. Odbor si prizadeva, da omogoči vsakomur udeležbo na razstavi in upa, da bo našel pri industrijcih in obrtnikih popolno razumevanje in podporo. —• Gradbena razstava bo obsegala vse v gradbeno stroko spadajoča dela. Odbor polaga posebno važnost na to, da se te razstave udeleže predvsem domača podjetja ter poziva vse stavbenike in stavbena podjetja, da se čimpreje prijavijo. Za ta oddelek vlada zlasti v inozemstvu veliko zanimanje in bi bil odbor prisiljen, da v slučaju nezadostnih prijav domačih podjetnikov, sprejme tudi inozemske ponudbe. — LegT timacije za polovično vožnjo na vseh železniških progah naše države se dobe pri vseh denarnih zavodih in podružnicah špedicije »Balkan«, ter stanejo 20 dinarjev. Te legitimacije veljajo za vse zunanje obiskovalce obenem kot permanentni vstopnica In si treba plačati nobene vstopnine. Zato prip,*-čamo da si vsakdo pravočasno nabavi tako legitimacijo. — Oglasi za razstavni katalcr sprejema pisarna razstavnega odbora in pooblaščeni oglasni zavod L Sušnik. Maribor. Gosposka ulica ln. Katalog izide v 100.000 izvodih in bodo imeli oglasi v njem največji uspeh. Narodna odbrana. — Jugoslovenska Matica. Prispevki podružnic Jugoslovenske Matice v prvi polovici leta 1923. Begunje nad Cerknico Din 362.—, Bled Din 1S60.—, Brdo Din 1295.25, Breznica Din 6.078.95, Cerknica Din 1722.05, Črnomelj Din 809.60, Dobrova pri Ljubljani Din 1526.—, Horjul Din 355.90, Jesenice Din 2910.—, Kamnik Din 5240.—, Kočevje Din 2034.63, Koroška Bela Din 480.—, Kostanjevica 975.75, Kranj Din 11.364.90, Kranjska gora Din 1071.60, Krško Din 638.—, Litija Din 1650.—, Logatec Din 1999.25, Lcž Din 1061.—, Moravče Din 3105.—, Medvode Din 500.—, No. vomesto 8334.—, Podnart Din 152.—, Radovljica Din 2639.15, Domžale _ Radomlje Din 3721.S0. Radeče Din 81 S.—, Rakek Din 4815.—, Rofmi dol - Semič Din 290.—, Ribnica Din 4427.50, Skofja Loka Din 5534.—, Trebnje Din 1463.45, Vel. Lašče Din 1156.—, Višnjasrcra Din 2120.—, Vrhnika 1200.—, Zagorje ob Savi 3660.—, Ziri 3211.35, Metlika Din 1435.—, Brežice Din 5046.57, Celje Din 6158.—, Dobrna pri Celju Din 20.—, Gornjigrad Din 883.55, Gornja Radgona 686.—, Jarenina Din 132.—, Ko. njlce 2.172.34, Kozje Din 675.55, Ljutomer Din 4708.—, Marenberk Din 580.—, Maribor Din 15.770.—, Mozirje Din 600.—, Ormož Din 530.—, Ptuj 6360.—, Podčetrtek 90—, Ponikva Din 248 —, Rogatec Din 424.—, Sevnica 660.—, Slatina - Radenci 72.—, Sv. Lovrenc Din 244.—, Slovenjgra-dec Din 2756.75, Sv. Urban Din 100.—, S trni šče pri Ptuju 440.—, Šmarje pri Jelšah. Din 72.—, Šoštanj Din 1489.—23, št. Jurij ob j. i. Din 452.—, št- Peter pod sv. gorami Din 559.—, Velenje Din 630.—, Vojnik Din 980.—, Žalec Din 976.60, Ruše Din S62.—, Beltinci Din 1125.—, Gor. Lendava Din 84.—, Murska Sobota Din 8208.05, Vransko 480.—. Dalje je prejela Matica v Juniju §e sledeče darove: G. Jeranče, Ljubljana, 10 Din, šoštarič Aleš. Tribuče Din 25, MllnSek Fran. Velenje Din 41, Koser Fran. Juršlnci Din 3 50, M. Jerše, Naklo 14 Din, Onmlec Fran. Polenšak 1 Din, Jakob Šinkovec, Konjsko 50 Din, Zablačan, Maribor 3 Din, Frangeš Alojz Livanjci 1 Din, MerSič a., Juršinci 1 Din, Martin Bezjak, JurŠinci 1 Din. Jurko Blaž, Razbor, 15 Din, Trboveljska prem družba, LJubljana, 2520.— Dm. Vsem darovalcem iskrena brala! NAJNOVEJŠA POROČILA. ZATRE ITALIJANSKI VOtn.Nl ZAKON NARODNE MANJŠINE. — 15. ju"i a (Izv.) Na nedeljski se:i rimske zbornice je nemški p?s'anec dr. VVaJter tejavil, ^a —to-a Tl0%. Vol"nl zakon smrt narodnih man š;n. ker bodo oropane svojega pravega r rodaesa zastopstva. PrestohU govor {e s vesng rajamill narodnim manjšinam kulturnu, politično m gospodarsko živlen e. VELIK NAPAD FAŠISTOV NA KATOLIŠKE ORGAMZ1CIJE. — Rim, 17. Julija (Izv.) Po p^rc^Hm fx Florence so skuprne fašistov poimale devet hiš pristašev [tal. ljud. stranke. Razbite to tudi vse tiskarne, kjer so se tiskal! l;sti opo-zicFionalnih strank. jMussolini ;e poslal vodstvu florenskih taSstOV strogo br?:o:avKo v katerf zahteva na'stroljo preiskavo, kdo je povzročitelj napadov na katoličane. Musolini napadov na katoliško prebivalstvo ne odobrava, ker mora rasizem globoko spoštovati katoliško prepričanje, ANGLIJA PREDLOŽI SVOJ ODGOVOR AMERIKL — London, 16. Julija (IzvJ Na Imerpe-alci'o šefa opozicije posL Ramsay Maedo-nalda je odgovoril ministrski predsednik Bald\vin, da se bo vsebina angleškega odgovora na nemške predloge objavila zaveznikom In tudi Zjedinjenim državam Severne Amerike. »TIMES PROTI POINCAREJU. — London, 17. julija. (Wolff.) »Timea« protestirajo proti Poincarejevi trditvi, ceš da Angleška ne podpira več versajske po* godbe. List ne verjame, da je Poincare iz* pregovoril svojo zadnjo besedo. Gotovo bo posvetil angleški noti potrebno pozornost, kakor je Angleška preizkušala francoski eksperiment tekom šestih mesecev. Glasbeni vestnik. — Slavnostni koncert zbora učiteljske »Zveze«, ki se je vršil v Gorici v Trgovskem Domu povodom 50-letnice goriškega učiteljskega društvu, je uspel sijajno. Posebno je bila pozdravljena kot gost gospa Pavla Lovšetova. Ako se pomisli na ležko-ce, katere ima premagovati v sedanj:h Časih kulturno delovanje med goriškimi Slovenci, je uspel še tol:ko lepše. Zbor Je vodil priznani spretni dirigent g. S. Kumar. Turistika in sport. — Kranjska podružnica S. P. D. utvori v nedeljo, dne 22. Julija 1923 novo zgrajene prostore v »Valvazorjev i koci*. Ob 11. dopoldne služba bočja; nato blagoslovljen}© novih prostorov. Popoldne: Prosta planinska zabava. Za Jedi in pijačo je kar najboljše preskrbljeno, vendar prosi odbor p. n, posetnike, nal prinesejo po 1 kozarec s seboj. — Odbor Kr. podr. S. P. D. Društvene vesti. — 3. kongres F. S. v Beogradu. V ne-delio ob 10. je predsednik F. S., profesor Vlado Lap"]ne. »tvoril v veliki dvoran? beogradske univerze 3. kongres ferijal. Saveza. Svečani otvoritvi so prisostvovale pol-noštevilno d'mške in učiteljske ferijal. organizacije, v Beogradu se mudeči ferijalel, številni gost?« iz Beogrnda. delegacre mno-g;h društev in zastopniki oblasti. Krasen otvoritven govor predsednika, iznešen v slovenščini, ie bil pogostoma prekinjen od ploskanja. Za prosvetno ministrstvo je pozdravil kongres g. inspektor Vajda, nagla-šnjoč veliko pažnjo in simoatije g. prosv. min:stra do ferilal. Saveza. Omenil ie veliko zadovoljstvo, da smo pridobili v naše vrste f nčitelistvo, kojega ie že nad 1000 v feri-fal. vrstah. Od sela do sela potujoč, vzljubite naso zemljo. G. GHgorre Savić prinaša pozdrave Imenom Sveslavenske omladine in beogradske podružnice Jurislava Ja-mešiča. Kongres 'e pozdravil zastopnik profesorskega društva g. inšp. Kaugerga, g. Plrnat je pozdravil kongres imenom slovenskega in pa vsega fagosl. učiteljstva, iskrene pozdrave je sporočilo po g. polkovniku Lazareviću beogradsko Sokolstvo. Zastopniku Sokola se je odolžil kongres z viharnim ploskanjem in vzkliki. G. Jože Kregar Je pozdravil kongres imenom Central. Tajništvo j. u. o. iz Slovenije In Juad. »Jadrana«. Izrazil je odkrite simpatije napredne omlad:ne do organizacije, ki trna v cilju, 3 svobodnim proučevanjem domovine ustvariti jedinstveno mlado generacijo, graditeljico Jugoslavije z enim srcem, eno dušo, enim narodom in emm kralem. Kongres se je za pozdrav iskreno zahvaliL Pozdravili so kongres imenom skautske organizacije, Rdečega križa. Kola Srbskih Sester, društva Sv. Save, Or-ju-ne, ministrstva narod, zdravja, min. socijalne politike I. drugi. — Beogr. časopisje brez Izjeme vse prinaša navdušene članke o F. S. ]n točna poročila o poteku kongresa. Nad 120 delegatov je dobilo v beograd. svratištu prenočišče. Posteče so silno čiste In udobne. Beograd je sijajno sprejel goste-ferijalce, osobito Slovencev je mnogo povabljenih na privatna stanovanja. Popoldne se je vršila prva seja, na kateri so se konstituirali 4. odseki. — Kongres konča v torek. — Mi mu želimo obilo uspeha. Borzna poročila. — Zagrebška borza. Radi tehničnih ovir izostane borza za nekaj dnu — Curih, 7. julija. (Izv.) Današnja pred-, borza: Beograd 6.15 Berlin 0.0024 Amster-; dam 225.—, Newyork 5.775. London 26.39, Pariz 33.50. Milan 24.70, Praga 17.20, Bu-. dimpešta 0.065. Varšava O.0O47, Dunaj 0.0081, avstr. žig. krone 0.00S15, Sofija 5.50. — Trst, 17. julija Beograd 24.80, Berlin : 0.0105. Praga 70.—, Pariz 136 90, London 107.15, Newyork 23.20, Curih 402.—. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK, Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. stran 4« NAROD- «i« 18. JoHI* W2£° - Ji je najboljše i proti protJnu,rev-ml, ishiasu Itd. najudobneje: hoteli spojeni s kopaliSci. Direkten brrovlak iz Zagreba v Bratislavo, od tu naprej Se pol ure; ijcertejSes celodnevna prehrana in stan v kurhotelu od Kč 40, gt. botelu Royai od Kč 50 naprej. Cene kopellm znižane. Jugoslovani Se drugo znižanje cen. Informacije: L. Scbreiber, Zagreb, Akademifld trg l/D, od 10.—11. in 4.-6. 6946 Več železnih oken t velikosti 250 X 150 NAFRO* DAJ. — Ključavničarstvo Jos. VPdbl Slomškova ul 14. 7247 I Sprejme se takoj dobra, skrbna KUHARICA in vidno, čedno DEKLE za vsa hiina dela, ki zna lepo likati. Naslov: A. Pogačnik, Dunajska cesta iL 67. 7346 Proda se POSESTVO NA PRIMORSKEM, Peter Lušin, Gabrovice, p. Komen, 7348 Kupim stroj za izdelovanje cementne opeke. Naslov pove uprava »Sloven* ■toga Naroda«. 7326 Čreslo. 1 vagon ČRESLA, 1 vagon HRASTOVIH PLOHOV in NEKOLIKO ČRNEGA GA* BRA ZA PALCE PRODA F. Tome, Goričane, p. Med* vode. 7321 jgjgjgggHEBMg Vlzltfie in kuverte priporoča v Ljubljani. Stanovanje v sredini mesta, event. s hrano, IŠČE AKADEMIK za prihod« nje leto. — Dopisi na upravo »Slov. Naroda« do 15. avgusta pod »Akademik/7339«. Kontoristinjo, pridno in zanesljivo, tudi za? četnico SPREJME »Jadran*, kemična tovarna No* vi Vodmat, Zalotit* cesta. 7342 Kot dojilka W zdravemu otroku BI SLA MLADA GOSPA. — Ponudbe pod »Zdrava gospa« na anončV no družbo Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg St_ 3. 7354 NAZNANILO. Podpisani vljudno naznanja občinstvu v Ljubljani In na deželi, da otvori v ponedeljek« 16. julija v Zg. Šiški ftt. 13 ključavničarsko in tehtničarsko delavnico Prevzema vsa ključavničarska in tehtničarska dela. Izdelovale se bodo vsakovrstne tehtnioe po najnižjih cenah. Lovro Rozman, ključavničar In lzdelovatelj tehtnic, Zgornja Slika It 13. 40000 blejskih razglednic v osmih vrstah barvaste (kromosvetlotisk) po najnižji ceni prodajata Braća Bralić, Virovitica. Kupim turške srečke (do 25 komadov) po dnevni kurzni vrednosti. — Ponudbe pod »Srečke/7344« na upravo »Slov. Naroda«. Nadkonobar! Govorim 7 jezika tražim mije* sto. — Ponudbe pod »Nadko* nobar/7337« na upravo »Slov Narodac. Kupim pulte in stelaže ZA PRODALNO V DOBREM STANJU. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Trg oprava/7338«. Knjigovodja-bilancist, ve5č slovenske in nemške ko* respondence, IŠČE MESTA. — Naslov pove oprava »Sloven* skega Naroda«. 7350 Elektrik - strojnik, zanesljiva, samostojna moč, iz* urjen tudi v strojnem ključav« ničarstvu, I5CE SLUŽBO. — Ponudbe pod »Zanesljiv« na podružnico »Slov. Naroda« v Celju. 7309 Mesta kontoristinje NA DEŽELI IŠČE GOSPO* DICNA marljiva in vestna, ve* šča vseh pisarniških del (ver« /Tirana v knjigovodstvu). — Ponudbe pod »Zanesljiva/7353« na upravo »Slov. Naroda«. Okrožni urad za zavarovanje delavcev t Ljubljani namerava prodati ob Miklošičevi cesti in podaljšani Čopovi ulici vogalno stavbno parcelo v izmeri 2740*5 m1. Pismene ponudbe je vložiti v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Turjaški trg štev. 4, 7347 Zahvala« Vsem, ki so ob bridki izgubi mojega ljubljenega sina marijana izrekli svoje sočutje, se najiskreneje zahvaljujem. Nadalje bodi izrečena presrčna zahvala komandantu Drav. diviz. oblasti g. polkovniku Vučkoviću, oficirskemu zboru, gg. narednikom, vsem darovalcem krasnega cvetja, kakor tudi vsem drugim, ki so mojega ljubljenca spremili na zadnji poti ter počastili njegov spomin. Ljubljana, dne 16. julija 1923. HUa ruto vdova poštnega kontrolorja. Išče se trafikantinja, pridna in poštena, s trgovskim tečajem, v računstvu izurjena, ter po možnosti t večletno pra* cso v špeceriji ali galanteriji itd. Glavna zaloga tobaka, Kranj. 7357 STANOVANJE obstoječe Iz 2 sob, kuhinje, predsobe in pritikline, ter nekoliko vrta v novi blsl pod Tivolijem, oddam dotičtiemn ki mi posodi od 60.000 do 70.000 Din ali mi za nekaj let naprej plača. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Začasno stanovanje 7267; Damski krojači, šivilje in vezilje! [Stickermnen). Le prvovrstnim močem SE ODDA 11 al no DE' LO NA DOM. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7343 ODDA SE krasno stanovanje v eni najlepših razglednih točk na Bledu, pogledom na jezero, zračno verando, čolnom in ko* pa! iščem, radi prek in jenja se* zone za polovično ceno. Odda« 66 se tudi posamezne sobe. — Natančnejši podatki: Vila Ma* raji Bled H, Zaka 85. 7351 er. M/a it, dvojno raliairHi TOdenO SSS nudi najceneje t vsaki mnotini od 50 kg nepre) ZORA d. Z O. Za Ljubljana, Dunajska cesta štev. 33. Bencol je najcenejše sredstvo za pogon bencin-motorjev in 73eo avtomobilov; prepričajte se sami in naročite takoj! Proda se vsa oprema za špecerijsko trgovino Ponudbe pod »Špecerijska tr* govina/7168«, na upravo »Slov. Naroda«. Gostilno na deželi ah v večjem trgu PREVZA* MEM V NAJEM! — Ponudbe pod »St. 7174« na upravo »Slov. Naroda«. Velika meblovana soba (predcljena) za dve osebi, v sredini mesta, s posebnim vho* dom in električno razsvetljavo, SE ODDA. Najemnina se pla* ča zm pol leta naprej. — Po* uudbe pod »Mesto« na Anončni zavod Drago Beaeljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 7358 Proda io se HRASTOVI HLODI ca. 40 do 50 m* od 30 cm debeline naprej, franko vogon po* staja pri Celju; 10 % od 25 cm debeline naprej. — Dolžina od 2.80 metra naprej. Točna do* bavs, — Ogledati pri: Vinko Auguštin, Sv. Jurij ob Južni železnici pri Celju. 7307 Ženitna ponudba. Vdovec srednjih let z dve* ma otrokoma se želi seznaniti z gospodično ali vdovo v staro* sti do 40 let Ima gostimo in potrebuje v gostil ni carski stroki izvežbane gospodinje. Ponudbe pod »Poletje« na Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica ste. 5. 7355 Iščem posojila 100 do 125000 Din PROTI VKNJIŽBI NA PO* SESTVO, katero je vredno do 3,000.000.— kron, takoj poleg posestva je velika njiva in vrt. — Inventar je vreden 400.000 kron. To vsoto potrebujem za povečanje slamrnkankega in klobučarskega obrta. — Naslov pove uprava Slov. Nar.«. 7336 Kupim hrastove plohe 50 mm debele, 3_m dolge, para« lelno rezane, od 24 do 34 cm široke BOROVE te SMREKO* VE DESKE, L vrstne in suhe, rez specijalna in se Ista ponudniku naznani pismeno. BUKO« VE PLOHE, nefajsaane, I* in H vrste, 85, 90, 95, 100 mum, «1 2 do 4m dolazne in M do 55em Širine, vsakih ca. 4 m*. BUKOVO OGLJE, suho in bres prahu. — Ponudbe na upravo *SL Naroda« pod »Stalna kupa)* «13- do 20, t. inim Vajenec, Dr. Drč ordinira zopet redno od 2 do 3 vsak dan. Beethovnova uL 15 priti. (Nepremožnim brezplačno.) kateri ima vesel)* do fotograf* skcua obrta, s primerno šolsko naobrazbo, SE SPREJME pri: Hugon Hibier, fotograf. Ljub* Ijana, Valvasorjev trg 7. 7117 Primari] dr. Josip Stoje ne ordinira do srede - avgusta t L - 7310 Naprodaj je PISALNA MIZA. KNJIŽNO STOJALO (Bucherpult) in smirnska PREPROGA 2 X 3 m, KUHINJSKA IN NAMIZNA »OSODA ter različni SERVI* SL — Ponudbe pod »Poceni« na Anončni zavod Drago Bese* ljak in drug, Ljubljana, Sodna unca H. 5. 7359 Rezanje se odda na novi parni žagi s novim polnojarmenikom m industrij* skim tirom, v zelo prometnem kraju, event SE ODDA ŽAGA V NAJEM ali SPREJME DRUŽABNIK. Ponudbe pod »2aga/7341« na upravo »Slov. Naroda«. Otroški vozički več vrst. Dvokolesa raznih modelov, najnovejši motorčki ame- rikanskega tipa .EWANS\ Velika zaloga pnevmatike in delov po najnižji cent. Sprejemajo se tudi vsa popravila, emailvranje in po* niklanje. TRIBUNA F. B. L tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Kup i j o se: CRNE CRESNJE (dobre so tudi divje drobnice) in BO* ROVNICE večjo množino. MALINE (več vagonov). — Ponudbe z navedbo najnižjih cen, postavljeno franko oddaj* na postaja v lastni posodi ali bres nje na: SREČKO POTNIK, tvornica ^^ov. es^nc in ekstrak« tov, Ljubljana, Metelkova ulica 6975 nMBMaMMMMUUMHHnBBUaO Za Špecerijsko trgovino na drobno in debelo se 1 pvnla popolnoma zanesljiva iL Takojšne ponudbe na: FRANC DOLENC, KRANJ. 7256 Tvrdka Rag. Mariotti v Trstu, ulica Coroneo 29 kupuje dobro osušena in zdrava drva za kurjavo v celih vagonih. 7340 arSrSHHaHHraHHEHHHEHHEHH1 Išče se za lesno stroko skladiščnik event. tudi lzvežban v prodaji lesa na drobno. Ponudnik naj bo oženjen, primerno star. Placa po dogovora. Oglasiti se je pri trrdki Predovi6 Ljubljana, Ambrožev trg IL 7. 7349 OSEIEIHHESHEiEiHaHHBEliDiDlLlE :: PortlaBidl-cemeiiit s s v vsaki množini In po tov a rala ki ceni vedno v zalogi. Trgovci dobijo primeren popust Zastopniki se iščejo. OBRTNA BANKA U LJUBLJANI KONGRESNI TRG STEV. 4. •I Vabilo na PODPISOVANE DELMC emisija delnic Izvršuje sklep občnega zbora delničarjev Obrtne banke v Ljubljani z dne 18. aprila 1922 sklenil je v to pooblaščeni upravni svet na temelju odobrenja ministrstva za trgovino in industrijo. It VI 3417 ddo 30. junija 1923, provesti zvišanje glavnice od Din 1,250.000-— na Din 2,000.000 z izdajo 18.000 novih delnic po nominalnih Din SOa— v sknpnem znesku dinarjev 750.000*— pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji Imajo pravico prevzeti na vsaki 2 stari delnici 1 novo po kunu Din BO.—, prištevši Din 7-50 za stroške in obresti za komad. PlaiS starih delnic so imajo pri podpisovanju predložiti v svrho odkolekovanja. 2. Ostalih 2.500 delnic je na razpolago delničarjem oziroma novim subskribeotom po tečaju Din 55<—, prištevši Din 7*50 za stroške. 3. Delnice participira jo s polovico kupona na Ostem dobičku za leto 1923. 4. Snbskripdjs se vrši v času od 15. Julija do 15. avgusta 1923 pri Obrtni banki v Ljubljani in njeni podružnici v Ljutomeru ter pri Ljubljanski kraditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju, Rrofinab In Kranju. 5. Kurzni dobiček, ki nastane iz izdaje novih delnic, se po odbitku vseh stroškov ki pristojbin pripiše rezervnemu zaklado, & Pravico do reparacije si pridržuje upravni svet in se za nedodeljene delnice vpla-čsni zneski vrnejo s ©•/• obrestmi. 7. Za napeli te emisije jamči posebni sindikat Upravni svet Obrtne banke v Ljubljani. m s: z i I m ii ii i Sv M 6242 FQ