storilka 21 • leto XXX¥in • cena 17 din
Celle, Zh, mala 198U
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZiBJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. SMAR^ PRI JELŠAH IN 2ALEC
Mesec mladosti
Foto: Edi Masnec
Nekdanja
partizanska
bolnišnica oživeia
v težko dostopnem lesovju, visoko
pod Komnom so spomladi 1944 borci
zgradili pomembno bolnišnico in jo
poimenovali Slovenska vojna parti-
zanska bolnišnica Celje.
Tam se je do pomladi 1945, ko so jo
nemški vojaki odkrili in zažgali, ter ob
tem pobili vse težke ranjence in bolni-
čarja Uroša, zdravilo več kot 300 bor-
cev. Po štiridesetih letih so mnogi pre-
živeli graditelji, borci, ranjenci in
zdravstveno osebje spet prišli pod Ko-
men v Tračko planino, da bi s planinci
in številnimi krajani odkrili lepo in do-
stojno spominsko obeležje SVBP Ce-
lje.
Med gosti, največ je bilo planincev,
borcev, krajanov in šolarjev iz Ljubne-
ga, ter članov kolektiva celjskega
zdravstvenega centra, pokroviteljem
otvoritve spominskega obeležja, je bil
tudi predsednik slovenskih komuni-
stov Andrej Marine. Predsednik pri-
pravljalnega odbora ZB Ljubno, Rok
Klemenšek, se je najprej zahvalil šte-
vilnim darovalcem, sodelavcem in
mladini za pomoč pri izgradnji. Zbra-
nim je spregovorila tudi nekdanja bol-
ničarka v bolnišnici Polona Lukman -
Sonja, ki je podrobno opisala dogodke
v zvezi z delovanjem te partizanske
bolnišnice. Posebno pozornost si obe-
ležje zasluži tudi zaradi zasnove, ki jo
je oblikoval arhitelct Dejan Jagrič. Po-
samezne zgradbe označujejo leseni
portali z napisi, središče pa predstavlja
operacijska baraka, kateri so poleg
spominske knjige še povečave foto-
grafij zdravnikov, ki so delali v bolniš-
nici.
Posebno pretresljivo likovno izra-
ženo je obeležje nekdanjega pokopali-
šča, ki je le 300 metrov oddaljeno od
središča.
AV.
Tusll mani kot nič le
komu dofoll
Gučkov Lojz živi bedno, a v sožitju
^^mr»yo. Stran 12,__________   _  _
Maši lamarll boilo oilootO¥all w
Kolumbllo
Odprava, kija vodijo Preboldčani, jenaredzapot. Stran 6.
Plaž le ogrozil hiše In uničil cesto
Vaščani Dorega polja niso obupavali in čakali na pomoč
od drugod. Stran 13.
Darujte Rdečemu križu
Rdeči križ Slovenije orga-
nizira sedemnajsto akcijo
zbiranja oblačil, obutve, po-
steljnine, pohištva, šotorov
in tekstilnih odpadkov, ki
poteka danes, 24. maja od 17.
do 19. ure hkrati po vsej Slo-
veniji.
Predmete, ki jih boste da-
rovali, zvežite v svežnje in na
vidnem mestu označite, ali
vsebujejo uporabno ali ne-
uporabno blago. V strnjenih
naseljih oddajte svežnje
pred vhodna vrata na ulico
do 17. ure. Ce nameravate
oddati pohištvo ali bivalne
prikolice, to poprej sporočite
občinski organizaciji Rdeče-
ga križa.
V Cellu so se rodili trojčki
Trojna sreča m trojna skrb. Oboje se sedaj prepleta pri;
mladi mamici Metki Cajhter, ki je v soboto na celjskem^
porodnem oddelku rodila trojčke. Dva dečka in deklica so \
še premajhni, da bi lahko povsem samostojno živeli, saj so:
se rodili prehitro - v 34. tednu starosti. Mali kakor so, pa so i
se že sedaj srečali s prostorsko stisko. Nekaj časa morajo biti;
še v izoletah, a kaj, ko teh na oddelku za novorojenčke v
Celju nikoli ni dovolj. Tako sta pač dva v eni sami. Kako bo s ;
prostorom doma, v Šoštanju, pa mamico, sicer medicinsko i
sestro z ginekološkega oddelka in očeta Milana, ki dela v \
Gorenju, še bolj skrbi. Pri starših sta si uredila dve sobici. \
Zdaj pa jih je naenkrat tolikol Pa kaj vse še bodo malčki i
potrebovali. Jim bomo pomagali? MBP;
Obramba pred točo bo ietos
že mnogo bolj zanesijiva
Po zagotovilih strokov-
njakov Hidrometereološke-
ga zavoda in Skupnosti za
obrambo pred točo v osred-
nji Sloveniji bo letošnja
obramba pred točo precej
zanesljivejša kot lani. K te-
mu bo veliko pripomogel
tudi radarsko-računalniški
center na Lisci nad Sevnico.
Center je začel delati v za-
četku tega meseca, ko so za-
čele groziti prve nevihte.
Enajstčlanska posadka pa
bo ob radarju dežurala vse
do začetka oktobra, ko bodo
kmetje pospravili pridelke s
polj.
»Strelci raket bodo dobili
zanesljivejše podatke, pred-
vsem pa hitreje, tako da bo-
mo lahko bolj učinkovito
razganjali nevihtne oblake -
kumolonimbuse, ki prinaša-
jo točo," pravi inženir An-
drej Krajnc, ki je kot stroko-
njak Hidrometereološkega
zavoda vseskozi sodeloval
pri postavljanju centra, sedaj
pa pomaga pri šolanju radar-
ske posadke.
Radar bo stražil na približ-
no milijon hektarjih površin,
kjer bo pripravljenih 120
strelcev raket. Tudi v prime-
ru nesreč oziroma izpadov
centra bo obramba zaneslji-
vejša, saj so v teh dneh pod-
pisali sporazum o sodelova-
nju s podobnim centrom na
Sljemenu na Hrvaškem, v si-
li pa bi lahko priskočili na^
pomoč tudi iz starega radar-
skega centra v Zikrcah pri
Mariboru. Kasneje, ko bo
zgrajen, pa še iz centra v Tr-
stelju na Primorskem.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Letos je na Celjskem še
nekaj novih strelnih mest.
Največ novih izstrelišč sta
dobili velenjska in šmarska
občina, ostale štiri, ki so
hranjene z raketami (laška,
žalska, šentjurska in celj-
ska občina) pa še po eno
strelno mesto.
Danes smo v
Lesičnem
Tokrat je na vrsti
šmarska občina. Za Le-
sično smo se odločili,
kozjansko krajevno
skupnost, ki v sebi skri-
va veliko zanimivosti.
»Leteča« ekipa novinar-
jev bo čez dan na terenu,
zvečer pa bo. kot je to v
navadi, ustni časopis,
srečanje s krajani.
V kultumozabavnem
programu bodo nastopili
učenci osnovne šole Le-
sično, folklorna skupina
iz Kozjega, oktet iz Koz-
jega, za vesele domače
viže pa bo poskrbel naro-
dnozabavni ansambel iz
Dobja pri Planini.
Naše srečanje s krajani
Lesičnega se bo pričelo
ob 19. uri v tamkajšnjem
kulturnem domu.
Invazija mravelj
Uresničujejo se napovedi strokovnjakov, da bomo
imeli letos precej težav z mravljami. Najhujšo invazijo
drobnih mravelj (ne gre za faraonke. ki so večje) so
doživeli stanovalci verižnih blokov v Skapinovi ulici v
Novi vasi, zato so strokovnjaki opravili ustrezno dezin-
sekcijo. Stanovalci pri tem sicer niso imeli nobenih
stroškov (dezinsekcijo so krili iz stroškov stanarin),
imeli pa so precej neprijetnosti, saj so morali v stano-
vanjih odmakniti pohištvo od vseh sten. Le tako je
namreč mogoče opraviti temeljito dezinsekcijo.
Stanovalci v Skapinovi ulici so se tako rešili drobnih
in požrešnih mravelj, ki so posebej gospodinjam po-
vzročile veliko težav. Z nadležnimi mravljami pa se
otepajo gospodinje tudi še v nekaterih drugih predelih
Celja, vendar pa te kolonije zaenkrat še niso tako ve-
like, da bi bila potrebna dezinsekcija. 3 g
2. STRAN - NOVI TEDNIK
24. MAJ 198A
VoJo onesnažujemo, denarla za čiščenle ni
Da ne moremo misliti samo na danes, so ugota¥llall na S¥etu občin
z vodo je težko. Ni prav, če je je
preveč, še manj, če je je premalo. Ra-
di bi jo ohranili čimbolj čisto, a jo
istočasno na vse mogoče načine one-
snažujemo. Ponovno čiščenje pa je ta-
ko drago, da ga skoraj ne zmoremo. Z
vsem tem se srečuje tudi območna
vodna skupnost Savinja-Sotla in ob-
čine na celjskem območju. Veliko bo
še treba dogovoriti pri gospodarjenju
z vodo, so ugotavljali na seji sveta
občin celjskega območja. Ker z vodo
ne moremo gospodariti od danes do
jutri, bodo odprta vprašanja razrešili
ob pripravi dolgoročnih planov ob-
čin.
Območni vodni skupnosti Savinja-
Sotla primanjkuje denarja že za redno
vzdrževanje. Od za letos predvidenih
500 milijonov dinarjev, kolikor se bo
zbralo pri njej in pri temeljnih vodnih
skupnostih, bo četrtino porabila Zveza
vodnih skupnosti Slovenije za uresni-
čevanje svojega zelenega plana, četrti-
no pa bodo porabili na območju za iste
namene - torej za osnovne odvodnje in
melioracije. S preostalo polovico ne bo
mogoče delati čudežev, vseeno pa bo-
do poskušali slediti potrebam gospo-
darstva - predvidevajo na primer re-
gulacijo Voglajne za razvoj Železarne
in Ložnice za razvoj celjske industrije.
S pitno vodo, zlasti z njeno dolgoroč-
no oskrbo, je v številnih občinah vse
težje. Območna vodna skupnost bo še
naprej sodelovala pri zaščiti podtalni-
ce v Spodnji Savinjski dolini. Toda,
Savinjsko dolino smo namenili kme-
tijstvu, so opozarjali na seji sveta ob-
čin. To pa prinaša vse večje onesnaže-
vanje vode. Razmišljanja o bolj zdra-
vih virih so potrebna, če pa bodo ti
ravno v Gornji Savinjski dolini (z Boč-
ne), je pa še veliko vprašanje. Prav
tako vprašljiva je še uporaba strani-
ških vodnih virov, na katere računajo
v Slovenskih Konjicah in v Celju.
Medtem ko za zagotavljanje pitne
vode še vedno nekako najdejo najbolj
potreben denar (veliko je na primer
stala napeljava vodovoda s Kala za po-
trebe Laškega), pa ga kronično zmanj-
kuje za razreševanje ekoloških vpra-
šanj. Večina že začetih del je zaradi
preveč potrebnega denarja tako rekoč
ustavljena. Vseeno pa je nekaj le že
bilo narejenega. Dokončali so kanali-
zacijski sistem v Šaleški dolini in Mo-
zirju, tu je kolektor Arja vas - Kasaze,
kjer čakajo le še na odločitev za čistil-
no napravo pri Kasazah ali na poveza-
vo s Celjem. V Celju bo glavni zbiral-
nik ob Savinji letos zgrajen do bodoče
čistilne naprave. Pričeli so graditi pri-
marne sisteme v Laškem, Rogaški Sla-
tini in Vitanju.
Čistilne naprave so posebno vpraša-
nje. V šmarski občini sta Slovenija in
Hrvaška skupno zgradili Sotelsko je-
zero. Dokler čiščenje odplak ne bo
urejeno, jezera ne morejo uporabljati,
tako da deluje zgolj kot ovira za razvoj
Rogatca, Straže, Huma, Rogaške Slati-
ne in Atomskih Toplic. Čistilna napra-
va je tako postala pogoj za razvoj veli-
kega dela občine. Vse več slabe volje
je tudi v Titovem Velenju, saj se stro-
kovnjaki že dve leti odločajo, kakšna
čistilna naprava bi bila najprimernej-
ša. Malo bolje kaže edino čistilni na-
pravi pri Tovarni usnja v Šoštanju. Si-
cer pa tudi čistilna naprava v Kasazah
ali povezovalni kanal s Celjem čaka
odločitve strokovnjakov. Da se le še
pri celjski čistilni napravi ne bi kaj
zapletlo.
MILENA B. POKLIC
Odprtih vprašanj ni malo, saj sega-
jo vse od zagotavljanja sredstev do
širokega spleta pri zagotavljanju pit-
ne vode in reševanju ekoloških vpra-
šanj.
Deleeacila črnogorskih
sindikatov v Cellu
Delegacija Zveze sindikatov Črne gore, ki je bila na
trodnevnem obisku v Sloveniji, je pretekli četrtek obi-
skala tudi celjsko občino. Vodil jo je predsednik sveta
Zveze sindikatov Cme gore Milutin Vukašinovič, v
njej sta bila še člana predsedstva sveta Bogič Tomič jn
Asem Dizdarevič, z njimi pa je Celje obiskala tudi
članica predsedstva slovenskega republiškega .sveta
ZS Marija Pukl.
Delegacija se je sestala s predstavniki celjskega sin-
dikalnega sveta, medobčinskega sveta in občine. Spre-
govorili so o razvoju občine, še zlasti o njenem gospo-
darstvu, dosežkih in težavah ter o delu sindikata. Pri
tem so ugotavljali, da je dejavnost slovenskih in črno-
gorskih sindikatov podobna in da so si zelo blizu v
načinu reševanja problemov.
Na obisku v delovni organizaciji Aero je člane črno-
gorske delegacije zanimala predvsem sindikalna orga-
niziranost, delo sindikalnih skupin in skrb za družbeni
standard zaposlenih. S predstavniki Aera so govorili o
možnostih za vključevanje Aera v širše povezovanje
med slovenskim in črnogorskim gospodarstvom. Ne-
katere oblike sodelovanja so že razvite. Tako, na pri-
mer, Aero dobro sodeluje s črnogorsko grafično in
papirniško industrijo, zlasti z obratom samolepilnih
materialov v Bijelem polju in z največjo papirnico v tej
republiki, v Ivangradu. Sodelovanje bi lahko bilo še
boljše, so ugotavljali, gostje iz Črne gore pa so obljubili
da bodo natančno proučili možnosti vključevanja Aera
v njihovo gospodarstvo.
MBP
Protestni zbor prizadetih zdravstvenih delavcev zaradi prenizkih sebnih dohodkov. (Edi
Masnec)
Jo prekinitev deia koga presenetila?
Prekinitev dela v Zdravstvenem centru
Celje, v kateri je prejšnji četrtek sodelovalo
čez 100 zdravstvenih delavcev, pretežno
strežnic in medicinskih sester iz bolniških
temeljnih organizacij, ni presenetila.
V zdravstvu nezadovoljstvo že dolgo vre,
ko pa z najnižjimi osebnimi dohodki ni več
mogoče živeti, je prekipelo. 10.500 dinarjev,
kolikor je osebni dohodek strežnic, je brez
dvoma premalo za delo, ki ga opravljajo.
Podobno je tudi s plačilom za delo ostalih
zdravstvenih delavcev. Toda takšni ali celo
nižji so osebni dohodki tudi drugod, a tam
ni prekipelo. V celjskem zdravstvu se je
očitno nakopičilo preveč.
Razburjenje ob prekinitvi dela je razbur-
kalo duhove in prineslo na dan veliko starih
usedlin: od drugod že preživetih medseboj-
nih odnosov, skromnih možnosti za odloča-
nje večine, slabe obveščenosti, nezado-
voljstva z delom vodilnih do jeze nad admi-
nistracijo v vseh oblikah... Kateri očitki so
upravičeni, bodo v Zdravstvenem centru
presodili sami. Ne morejo pa razrešiti polo-
žaja, v katerem se je zdravstvo znašlo v ča-
su, ko ne moremo zanj dajati toliko denarja,
kot pridobljene pravice stanejo. Dolder
združeno delo tega ne bo zmoglo, bodo tudi
sicer nadvse potrebne spremembe znotraj
zdravstva, še zlasti pri očitno slabi organiza-
ciji, le kapljica v morje.
MILENA B. POKLIC
S prispevki razbremeniti,
z aktivnostmi obremeniti
¥ cellskl občini nai M ptewarče¥all 858 mllUonow ainailev za
gositodarstvo_______________________ .  ^
Celjski izvršni svet je pripravil predlog ukrepov za ra-
zbremenitev gospodarstva, ki naj bi v celjski občini prine-
sli 685 milijonov dinarjev privarčevanega denarja na ra-
čun različnih prispevkov oziroma zmanjšanja obveznosti
iz dohodka, manjših obveznosti iz osebnih dohodkov de-
lavcev in skladov skupne porabe ter zmanjšanja ostalih
obveznosti. Hkrati naj bi po istem predlogu vsi tozdi na
račun zmanjšanja materialnih stroškov privarčevali do-
datno milijardo in 900 milijonov dinarjev.
Uresničiti ponujeni pred-
log je izrazito zahteven cilj,
verjetnoo letos ne v celoti
uresničljiv, so menili na
skupnem posvetu vseh celj-
skih vodilnih ljudi iz delov-
nih organizacij, tozdov in
delovnih skupnosti skupnih
služb.
Zmanjšanje materialnih
stroškov v tozdih zajema se-
dem glavnih točk, kjer bi bi-
lo mogoče največ privarče-
vati. To so racionalnejše go-
spodarjenje s surovinami in
reprodukcijskim materia-
lom, racionalnejša poraba
energije in organizacija
transporta, boljša organizira-
nost in izkoriščanje drugih
proizvodnih storitev, zmanj-
šanje izdatkov za občasna in
začasna dela ter avtorske ho-
norarje, varčevanje pri dru-
gih materialnih stroških in
racionalnejše povezovanje
ter krepitev reprodukcijskih
vezi med proizvodnjo in tr-
govino na osnovi skupnega
prihodka in dohodka.
Redki razpravljalci na po-
svetu celjskih gospodarstve-
nikov so se načelno strinjali
z glavnimi usmeritvami in
ukrepi za razbremenitev go-
spodarstva in hkratno njego-
vim materialno stroškovno
bolj varčnim obnašanjem.
Na posvetu celjskih gospo-
darstvenikov je bilo veliko
časa namenjenega informa-
cijam o letošnji politiki cen,
ki bo začela praktične, dobre
in slabe plati, kazati zelo
kmalu.
V celjski občinski pristoj-
nosti so predvsem cene sta-
narin, komunalnih storitev,
mestnega in primestnega
prometa ter cene kruha. Le-
tos lahko računajo Celjani s
35 odstotno podražitvijo sta-
narin, podražila se bo tudi
voda, predvidoma za 32 od-
stotkov, kar bo veljalo že v
prvi polovici leta, odvoz
smeti in odpadkov, katerega
cene bodo višje za 37 odstot-
kov, veljale pa bodo v dru-
gem polletju. Za letos je
predvidena še postopna po-
dražitev plina in toplotnega
ogrevanja za 40 oziroma 42
odstotkov, odvisno od tečaj-
nih razlik dinarja do trdnih
Vcilut in cene za uvoz nafte
oziroma plina, pa še to v de-
ležu, kot ga ima energetska
surovina v končni ceni ogre-
va oziroma kubika tople
vode.
V juniju lahko pričakuje-
mo enotno določene odkup-
ne cene za pšenico letošnje
žetve, ob tem pa tudi višje
cene različnim vrstam moke.
Ker je moka osnovna surovi-
na za kruh, bomo v drugem
polletju v Celju in drugod
jedli prav gotovo dražji kruh.
Prve korekcije cen električ-
ne energije lahko pričakuje-
mo v septembru, prometa in
zvez v juniju oziroma v juli-
ju, medtem ko bomo že v
maju deležni prve korekcije
cen pri nafti in naftnih deri-
vatih.
Vsekakor je bistveno, da v
vseh delovnih okoljih teme-
ljito pretehtajo, kako bo mo-
goče privarčevati pri mate-
rialnih stroških, kajti od tega
je veliko odvisno, kako bo-
mo lahko dehli osebne do-
hodke, bolje nagrajevali do-
bro opravljeno delo ter na ta
način tudi lažje obvladovali
cene.
MITJA UMNIK
MILENA B. POKLIC
Da skriva razbremenitev
gospodarstva v sebi mnogo
pasti, so opozarjali tudi na
seji sveta občin celjskega
območja. Linearnost ukre-
pov bo ponovno prizadela
že doslej najbolj gospodar-
ne. Konjičani so na primer,
opozorili na nesmisel, da
bodo lahko v občini stanari-
ne povišali manj kot je mo-
goče, čeprav realnih oseb-
nih dohodkov lani niso
zmanjšali. V nekaj mesecih
težko izvedljivo bo tudi
zmanjšanje stroškov delov-
nih skupnosti skupnih
služb za 10 odstotkov. Mar-
sikje že vnaprej razmišlja-
jo, kako bodo ljudi iz teh
služb prestavili v admini-
stracijo temeljnih organiza-
cij in tako zgolj na videz za-
dostili zahtevam. Od takš-
nih razmišljanj, še bolj pa
ravnanja, seveda ne bo
uspeha.
Negospodarske naložbe je '
treba dati pod lupo, so na
svetu občin enotno potrje- i
vali. Razlogi so tehtni. Od
30. 9. 1983 do 31. 3. 1984 je
bilo v šestih občinah zače-
tih 42 naložb v proizvodnji
v vrednosti 820 milijonov
dinarjev in 16 naložb v ne-
gospodarstvu v vrednosti j
1,11 milijard dinarjev. Ne i
moremo se odreči moderni-
zaciji bolnišnice, so menili,
marsičemu drugemu pa se
bo treba, še zlasti tistim na-
ložbam, ki z izgradnjo za-
htevajo več sredstev za
skupno in splošno porabo.
Vseeno, od kod so sredstva -
tudi pri samoprispevkih je
na to treba misliti in jih
usmerjati le v zagotavljanje
osnovnih potreb po vodi,
elektriki in morda še cest-
nih povezavah. Ne glede na
potrebe bo nujno omejiti
stanovanjsko izgradnjo,
bolj pa bi lahko razmislili
tudi o sredstvih za splošno
ljudsko obrambo in izgrad-
njo zaklonišč.
Izgube so za polovico večle
Negativna gibanja v gospo-
darstvu občine Laško se nada-
ljujejo tudi v prvih mesecih
letos. Industrijska proizvod-
nja je v primerjavi z lanskim
tromesečjem padla za 2 od-
stotka. Ugoden pa je izvoz, ki
se je povečal za skoraj polovi-
co ob istočasnem zmanjšanju
uvoza, zlasti s konvertibilne- >
ga trga. Tako je ugodna tudi
pokritost uvoza z izvozom, ki
je 120,2 odstotna. Delovne or-
ganizacije, ki so letos bistve-
no povečale izvoz, so kmetij-
ska zadruga I..aško, TIM La-
ško in Papirnica Radeče.
Z izgubo je poslovalo deset
organizacij. V primerjavi z ena-
kim obdobjem lani pa so se
izgube povečale za polovico.
Ukrepi, ki jih je v začetku
maja izdal zvezni izvršni svei,
ne obetajo bistvenih izboljšav
v gospodarstvu občine, v kate-
rega bo najbolj boleče zarezalo
povišanje obrestnih mer, ki so
že sedaj velika obremenitev za
gospodarstvo občine. Obresti
so ob tromesečju večje za 131
odstotkov v primerjavi z lan-
skim tromesečjem.
Izvršni svet občine je sprejel
sklep, po katerem naj delovne
organizacije z izgubo izdelajo
do 15. junija program ukrepov
za sanacijo izgub. Sklep so
podprli tudi delegati na občin-
ski skupščini, ki je zasedala
konec prejšnjega tedna. Dele-
gati so se seznjinili še s progra-
mom ukrepov za razbremeni-
tev gospodarstva. Izvršni svet
občine bo s temi seznanil tudi
direktorje vseh delovnih orga-
nizacij. Sicer pa menijo v La-
škem, da bi morali biti ti ukre-
pi bolj selektivni, ne pa da se
izvajajo linearno, torej za vse
enako, ne glede na posebnosti
v gospodarstvu posameznih
občin. Svoje pripombe bodo
posredovali tudi republiški
skupščini.
Na zadnji seji občinske
skupščine so se delegati stri-
njali s podaljšanjem ukrepa
družbenega varstva v temeljni
organizaciji Bor Laško do 1.
avgusta, ko naj bi kolektivni
poslovodni organ zamenjal
nov direktor te temeljne orga-
nizacije. VVE
24. MAJ 1984
NOVI TEOMK " STRAN 3
Skupni probiemi
mani razvitili KS
Obmejni in manj razviti
krajevni skupnosti Luče in
Solčava imata veliko skup-
nih problemov in podobne
razvojne načrte, zato so se v
obeh svetih KS odločili, da
bodo odslej pogostokrat o
njih tudi skupno spregovo-
rili, ter s skupnimi močmi
zahtevali več občinske pod-
pore. Ta pa je, kot je poka-
zala prva skupna seja, nuj-
na, saj kmetijstvo, gozdar-
stvo, obrt in turizem in ne-
kaj industrije nazadujejo,
tako da število prebival-
stva vztrajno pada.
Iz teh manj i ai^vitih krajev-
nih skupnosti so se odselje-
vali v vseh povojnih letih,
posledica tega je tudi visoka
povprečna starost prebival-
cev. V Lučah, kjer je število
učencev v zadnjih šestih le-
tih manjše za en oddelek, je
povprečna starost kar 48 let.
iMladi bodo ostali v krajih le
če se bodo uredili problemi,
na katere v KS opozarjajo že
vrsto let. Na kmetijah, veliko
teh je že zapuščenih, ostajajo
le starejši. Predvsem z višin-
skih kmetij, kjer so stroški
prireje veliki, mladi odhajajo
zaradi nizkih odkupnih cen,
neurejenih cestnih povezav,
prenizkih cen hlodovine.
Neizčrpane so tudi možnosti
razvoja turizma in tudi obrti,
ki pa terja več načrtnega de-
la v občini. V obeh krajevnih
skupnostih ni radiomehani-
ka, avtomehanika, čevljarja,
elektro obrti, ni obrtnika, ki
bi popravljal kmetijske stro-
je. Tega, pa tudi ostalega dol-
goročnega razvoja obeh kra-
jevnih skupnosti, pa ni mo-
goče ustrezno načrtovati, saj
nimajo prostorskega, urba-
nističnega in zazidalnega na-
črta.
Probleme imajo tudi v šol-
stvu in zdravstvu. Finančna
dotacija šolam je zaradi
manjšega števila učencev iz
leta v leto slabša, normativi
niso v skladu s politično
opredelitvijo, da je treba šole
v obmejnih manj razvitih
krajih obdržati. Proračunski,
način dotacije ne upošteva
specifičnosti šole v Solčavi
in ne zadostuje za pokritje
vseh stroškov. Financiranje
bi v takšnih pogojih moralo
biti odvisno od letnega de-
lovnega in finančnega načrta
šole. Ob sicer dobrih pogojih
dela se s podobnimi proble-
mi financiranja srečujejo tu-
di v zdravstvu, s tem da je v
Solčavi dodaten problem tu-
di ta, da pride zdravnik v
Solčavo le dvakrat tedensko.
Slabe so tudi zobozdravstve-
ne storitve, zaradi polovične-
ga delovnega časa zoboz-
dravnik ne uspeva opravljati
preventive pri šoloobveznih
otrocih.
S težavami in tudi nekate-
rimi predlogi za njihovo reši-
tev so predstavniki obeh
krajevnih skupnosti seznani-
li občinski izvršni svet in
družbeno politične organiza-
cije občine Mozirje, dogovo-
rili pa so se tudi, da bodo s
skupnim delom in načrtova-
njem odslej redno nadalje-
vali.
R. PANTELiC
Srebrni znaki
OK ZSMS Ceile
Na prireditvi pred dne-
vom mladosti je občinska
mladinska organizacija po-
delila tudi najvišja prizna-
nja, srebrne znake ZSMS.
Letos so jih prejeli: Zeljko
Cigler, Vojko Kocman,
Metka Koprive, Marinka
Mavric, Matej Romih, Sek-
cija društva za športe na vo-
di 'Kajak-kanu«, koordina-
cijski svet ZSMS Cinkarne
Celje, od mentorjev pa
Cvetko Roje, Danica Pirk-
majer in Mojca Majerle.
M. A.
Teden zaklfučen s pesmijo
Zaključna prireditev ob
šestem tednu starejših ob-
čanov je v soboto dopoldne
v veliki dvorani Narodnega
doma minila v znamenju
pesmi. Pred polno dvorano
so se predstavili moški, žen-
ski in mešani pevski zbori
celjsko-zasavske regije.
Skupaj je nastopilo okoli
340 pevcev, ki jih je na začet-
ku pozdravil predsednik ob-
činske konference sociali-
stične zveze Celje Drago Me-
dved. Med drugim je dejal,
da tudi petje priča o resni in
ustvarjalni volji starejših ob-
čanov, članov upokojenskih
pevskih zborov, ki so aktivni
in vključeni tudi v delo kra-
jevne in občinske samoupra-
ve, pa tudi na področju dru-
gih dejavnosti. Število dru-
štev upokojencev se v celjski
občini veča in pred vrati je
ustanovitev zveze, ki bo go-
tovo pomenila kakovosten
korak v delu in življenju
upokojencev.
Med izbranim repertoar-
jem zapetih pesmi je bilo tu-
di nekaj takih, ki jih drugod
že redko slišimo. Takšna
manj znana je bila tudi slo-
venska zdravica Bratje bodi-
mo veseli, ki jo je napisal
celjski rojak dr. Anton Svab
in je bila verjetno po dolgih
letih v Celju prvič izvajana.
Zapeli so jo moški zbori pod
taktirko Julija Gorica. Sicer
pa je pevcem dirigiralo kar
12 dirigentov.
MP
Po brigadirske sezone še nekaj akcij
Preaprtifrairm na nra¥0 HFlgadinsko Holo In žMJanie
Bliža se brigadirsko poletje
in v občinah našega območja
so se, kot kaže, mladinske or-
ganizacij potrudile, da pra-
vočasno pričnejo z aktivnost-
mi pri evidentiranju brigadir-
jev. Da bi zagotovili množič-
nost se je nekod mladinska or-
ganizacija povezala tudi z
drugimi dejavniki v občini
kot na primer s sindikati v
Slovenskih Konjicah, drugod
so ustanovili klube brigadir-
jev (Šentjur).
V Šentjurju je z mladimi čla-
ni okrepljena mladinska de-
lovna brigada opravila prvo lo-
kalno delovno akcijo. Kraja-
nom so pomagali pri zasipava-
nju jarkov za telefonske kable.
Prejšnji teden so izvedli že
drugo lokalno akcijo v Šentvi-
du pri Planini kjer so uredili in
očistili brigadirsko naselje Jo-
že Perčič. Na tridnevni akciji
so poleg šentjurskih, mladin-
cev sodelovali tudi brigadirji iz
Laškega in Žalca. V tem nase-
lju bodo izvedli še eno lokalno
delovno akcijo v začetku ju-
nija.
Mladi delavci iz Gorenja so
opravičeni udeležbe v mladin-
skih delovnih akcijah, ker veli-
ko prostovoljnega in udarni-
škega dela opravijo v lastni de-
lovni organizaciji. Sicer pa
mladinci v Velenju poudarjajo,
da bodo izpolnili vse svoje ob-
veznosti do udeležbe na MDA.
Opravili so že lokalno delovno
akcijo pri urejanju atletskega
stadiona, v nedeljo dopoldne
pa so pomagali radioamater-
jem postaviti hišice na Kozja-
ku. V maju naj bi izpeljali de-
lovno akcijo na Golteh skupaj
z mladinci iz celjske, žalske in
mozirske občine.
Sicer pa so žalski mladinci
opravili že nekaj lokalnih de-
lovnih akcij, do poletja pa na-
črtujejo le še eno, s katero bo-
do uredili prostor za delo kino-
loške sekcije v Preboldu.
Brigadirji iz Slovenskih Ko-
njic bodo na lokalni delovni
akciji v času od 25. junija pa do
7. julija čistili okolje Zičke kar-
tuzije, sicer pa se pripravljajo
na delovno akcijo na Gorič-
kem.
Mladinska   organizacija   iz
Laškega je poleg že omenjene
delovne akcije konec tedna or-
ganizirala lokalno delovno ak-
cijo na Jelovem nad Rade-
čami.
Celjski mladinci do pričetka
republiških in zveznih mladin-
skih delovnih akcij načrtujejo
akcijo na Svetini, katere izved-
ba pa je še vprašljiva. Več sre-
če imajo Celjani letos s prido-
bivanjem mladih brigadirjev iz
pionirskih vrst.
VVE
Dispanzer za boj
proU aikoboiizmu
Povečana dejavnost pro-
tialkoholne ambulante v
Celju ne more nadomestiti
dela, ki bi ga lahko opravil
dispanzer za boj proti alko-
holizmu. O njegovi potrebi
že dolgo ni več dvoma, pre-
mika pa se tudi pri ustanav-
ljanju dispanzerja.
Na skupni seji svetov za
zdravstvo in za socialno poli-
tiko pri občinski konferenci
Socialistične zveze v Celju
so se dogovorili, da bo te-
meljna organizacija Zdrav-
stvenega centra Celje Ne-
vropsihiatrija Vojnik pripra-
vila predlog za njegovo usta-
novitev do jesenskega zase-
danja zborov občinske
zdravstvene skupnosti. O di-
spanzerju bodo torej odloča-
li delegati, saj pomeni širitev
dejavnosti.
Člani obeh svetov so spre-
govorili tudi o negi na domu.
Ugotavljali so velik napre-
dek in nekatere še neodprav-
Ijene slabosti. Povezava med
službo nege na domu in Rde-
čim križem ter drugimi, ki
zagotavljajo sosedsko po-
moč se sicer izboljšuje, .še ve-
dno pa je preskromno sode-
lovanje z bolnišničnimi te-
meljnimi organizacijami, od
koder prihaja največ bolni-
kov, ki nego na domu potre-
bujejo.
Zdravstvena nega pa vse
bolj obrem.enjuje Dom upo-
kojencev v Celju, ne nazad-
nje zato, ker bolnišnične te-
meljne organizacije ne more-
jo več prevzemati tako ime-
novanih socialnih primerov.
Zaradi tega bo potrebno ra-
zmisliti o zagotavljanju sred-
stev za to dejavnost Doma.
Adaptacija stare graščine
ob Domu Nine Pokom Gr-
movje ni utemeljena, so me-
nili člani svetov. Po njiho-
vem mnenju širjenje ni po-
trebno, saj je v Sloveniji še
veliko nezasedenih domov.
Sicer pa je odločitev o 3 mili-
jone vredni naložbi v rokah
delegatov skupščine celjske
enote skupnosti pokojnin-
skega in invalidskega zava-
rovanja.
MILENA B, POKLIC
Ni vse odvisno od denarja
Socialna pollUHa raz¥Ojna naloga kraievnilt skunnostl In
aolownlh GrganIzacU
Socialno politiko je treba
podružbljati, ter več pozor-
nosti nameniti upoštevanju
zakona o družinskih raz-
merjih, poleg tega pa zago-
toviti boljšo povezanost in
sodelovanje vseh strokov-
nih služb, ki se ukvarjajo s
socialno problematiko, so
ugotovili na problemski
konferenci SZDL Mozirje,
kjer so sprejeli še vrsto dru-
gih ugotovitev, stališč in
priporočil o nadaljnih nalo-
gah pri uresničevanju so-
cialne politike v občini Mo-
zirje.
Predvsem bo potrebno iz-
delati enotno skupno evi-
denco prejemnikov social-
novarstvenih pomoči, zato je
nujna povezava delavcev, ki
izvršujejo naloge socialnega
varstva v organizacijah zdru-
ženega dela, v vzgojnoizo-
braževalnih organizacijah in
strokovnih službah SIS, po-
sebno vlogo pri tem pa ima
tudi komisija pri občinskem
svetu zveze sindikatov Mo-
zirje. Z boljšim pregledom
ter uresničevanjem ukrepov
socialnega varstva bi ustva-
rili pogoje za produktivno
delo, kar je osnova zagotav-
ljanja socialne varnosti.
Razmere, v katerih rast
realnih osebnih dohodkov ni
v sorazmerju z rastjo živ-
ljenjskih stroškov, ogrožajo
predvsem socialno varnost
družin z večjim številom
otrok, socialno varnost neza-
poslene mladine, upokojen-
cev z najnižjimi pokojninami
in tistih občanov, ki živijo le
od družbene pomoči. Social-
na politika mora zato postati
sestavni del razvojne politi-
ke  organizacij   združenega
dela in krajevnih skupnosti,
ki bi morale s svojimi mnenji
sodelovati pri odločanju o vi-
šinah pomoči posameznim
občanom. S tem bi tudi bolj
vplivali na zavest ljudi o
upravičenosti oziroma neu-
pravičenosti do kakršne koli
oblike socialne pomoči. Do-
stikrat, posebno s sosedsko
pomočjo osamelim in ostare-
lim občanom, pa se da marsi-
kaj storiti tudi brez sredstev.
R. PANTELIč
Dve desetletji
celjskega
Druitva
medicinskih
sester
strokovno izpopolnje-
vanje medicinskih sester
in tehnikov ostaja glavna
naloga društva medicin-
skih sester v Celju. Dvaj-
set let je minilo od njegove
ustanovitve. Društvo je že
takrat pod vodstvom Ma-
rije Deželak, Regine Ro-
zman in Jožice Gorišek te-
žilo k strokovnemu izpo-
polnjevanju in tako je tudi
sedaj.
Na redni volilni skupšči-
ni društva prejšnji teden, ki
so jo obogatili s proslavo
20-letnice društva in sve-
tovnega dneva medicin-
skih sester, so ugotavljali,
da se medicinske sestre da-
nes ne uveljavljajo le v kro-
gu svojega strokovnega de-
la, temveč so postale nepo-
grešljive sodelavke v vseh
družbenih okoljih, ki imajo
v svojih programih skrb za
človeka. Zato je tudi sode-
lovanje s strokovnimi orga-
nizacijami naloga, ki jo vse
uspešneje uresničujejo. Po-
dobno so ocenili tudi svoje
vključevanje v samouprav-
ljanje, kjer se kot delegati
pojavljajo na vseh področ-
jih.
Za še uspešnejše uresni-
čevanje nalog društva p^
bo treba storiti še več za
vključevanje medicinskih
sester, tehnikov in drugih
zdravstvenih delavcev v
društvu. Sedaj je v njem
735 članov, medtem ko je
vseh sester in drugih na ob-
močju 1170. Upravni odbor
društva, ki ga še naprej vo-
di Olga Arzenšek, bo sku-
šal z dobro organizacijo de-
la društva pridobiti tudi
vse tiste, ki doslej še niso
našli svojega mesta v druš-
tvu.
MBP
POGLED V svETS kovinotehno
Veliki spopad v ZR Nemčiji
PišO JOŽE SIRCEU
Vse je bilo in je podobno snežni
kepi, ki se kotali po bregu navzdol
- in je z vsakim obratom večja. Gre
za stavko v zahodnonemški kovin-
ski, točneje rečeno avtomobilski
industriji. Zdaj je stavka v drugem
tednu in število bodisi stavkajočih,
bodisi prisilno brezposelnih, bodisi
izprtih je doseglo že 165.000 delav-
cev.
Tekoči trakovi avtomobilskih
velikanov Mercedesa, BMW in Au-
di ja so obstali. Kaže, da bodo mora-
li ta teden ustaviti proizvodnjo tu-
di Volkswagen, Porsche in Opel,
medtem ko bodo Fordove tovarne,
kot kaže, na vrsti naslednji teden.
Stavka je zanesla val skrbi tudi v
Avstrijo, zakaj tam je kar precej
tovarn v vlogi dobaviteljev avto-
mobilske opreme zahodnonem-
škim izdelovalcem avtomobilov ali
pa imajo njihove podružnice. Za-
skrbljen je tudi del naše industrije,
ki dobavlja avtomobilske sestavne
in rezervne dele.
V sedanji stavki, ki jo vodi močni
sindikat kovinarjev IG Metali, so-
deluje tudi sindikat grafičarjev,
podpira pa jo nemška sindikalna
zveza. To je najhujši razredni spo-
pad v ZR Nemčiji po tistem 1978.
leta.
Stavka ni splošna, je pa silno
učinkovita. Sindikat kovinarjev je
namreč ubral taktiko -minimaksa«
- s kolikor se da najmanjšim števi-
lom stavkajočih in stavkovnih
mest doseči največje učinke. To so
dosegli in dosegajo tako, da so
ustavili delo v tovarnah, v katerih
delajo bistvene sestavne dele - in s
tem je proizvodnja celotnih avto-
mobilov prej ali slej onemogočena.
Delavci stavkajo z zahtevo po 35-
urnem delovnem tednu, namesto
dosedanjega 40-urnega, pri čemer
jim mezd ne bi znižali.
Z znižanjem tedenskih delovnih
ur - dokazujejo delavci in njihovi
sindikati - bi ustvarili nova delov-
na mesta za 1,4 milijona od 2,25
milijona biezposelnih v tej državi.
Nespremenjene mezde za deloda-
jalce, kapitaliste ne bi smele biti
posebno breme, dokazujejo dalje,
zakaj delavstvo z visoko produk-
tivnostjo prispeva k povečanju do-
bičkov in k gospodarskemu okre-
vanju na splošno.
Delodajalci odločno - vsaj za
zdaj - odklanjajo zahteve sindika-
tov in obsojajo stavko. Zatekli so
se celo k radikalnemu ukrepu tako
imenovanega izprtja delavcev,
vrste kolektivnega odpusta. Kapi-
talisti dokazujejo, da bi 35-urni de-
lovni teden pomenil za 20 odstot-
kov višje celotne proizvodne stro-
ške, s čimer bi bila zmanjšana kon-
kurenčnost zahodnonemške indu-
strije, zavrto pa bi bilo tudi gospo-
darsko okrevanje.
Stavka je že prvi teden začela do-
bivati vse značilnosti ne le mezdne-
ga, marveč izrazito političnega
spora. Na eni strani so delavci, sin-
dikati in socialnodemokratska
stranka, ki je zdaj v opoziciji. So-
cialni demokrati so za stavko, če-
prav opozarjajo, da je nerealistično
pričakovati takojšnjo uvedbo 35-
urnega tednika.
Vladajoča stranka CDU je prek
svojega generalnega sekretarja na-
padla sindikalne voditelje, da »ne
zastopajo več delavcev, marveč či-
sto določeno stranko in določeno
ideologijo". Po drugi strani je vodi-
telj sindikata kovinarjev Hans
Mayr obtožil vlado in delodajalce,
da "delajo z roko v roki."
Spopad je torej oster. Konca za
zdaj še ni videti. Čedalje bolj je
tudi razredno, politično priostren.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
24. MAJ 1984
Z izvozom titan diolcsida do uvoza surovine
Poslovno aružabnlštvo Cinkarne Celle z NOR se nadaljuje In celo razširja
Poslovno sodelovanje Cinkarne Ce-
lje s kombinatom Lacke und Farben
iz Nemške demokratične republike
ima že 14-letno tradicijo in vse kaže,
da se bo v prihodnje še okrepilo, saj
oba poslovna partnerja načrtujeta
razširitev proizvodnje in menjave.
Cinkarna z izvozom titan dioksida v
povprečni mesečni vrednosti za pri-
bližno 1,840.000 dolarjev v Nemški de-
mokratični republiki in drugod po
svetu nadomešča potrebne surovine in
reprodukcijski material za kemično
predelavo.
Titan dioksid izvaža celjska Cinkar-
na približno 68 odstotkov na vzhodna
in 32 odstotkov na zahodna, konverti-
bilna tržišča, hkrati pa ta izdelek za
Cinkarno predstavlja največji izvoz.
Poudariti kaže, da je družabniška po-
godba o skupni naložbi v proizvodnji
titan dioksida iz leta 1968 prvi primer
takšnega gospodarskega sodelovanja
med Jugoslavijo in drugimi sociali-
stičnimi državami, Nemška demokra-
tična republika pa je tudi zaradi tega
sodelovanja postala vse pomembnejši
uvozni poslovni partner za slovensko
kemično predelovalno industrijo. Za
Slovenijo je na sedmem mestu med
državami, v katere naša republika
izvaža ter na osmem mestu, od koder
uvažamo.
V mozaiku gospodarskega sodelova-
nja med SFRJ in NDR je delež kombi-
nata Lacke und Farben izjemno po-
memben, osebni delež njegovega ge-
neralnega direktorja dipl. chem. Man-
freda Zacha prav tako, zato mu je pred
kratkim Gospodarska zbornica Slove-
nije podelila posebno priznanje za za-
sluge pri razvijanju gospodarskih
odnosov in razumevanju ekološke in
ekonomske sanacije Cinkarne Celje.
Vedeti je namreč treba, da je kombinat
iz NDR tudi materialno podprl sanaci-
jo Cinkarne Celje, čeprav takšna ob-
veznost ni bila opredeljena v družabni-
ški pogodbi.
Sanacija je uspela, proizvodnja titan
dioksida je postala ekološko čistejša,
predvsem pa rentabilna, saj podatki za
leto 1983 pričajo o dobrih poslovnih
rezultatih, o rentabilnosti proizvodnje
in izvozni zanimivosti titan dioksida.
Letošnje četrtletje se je proizvodnja
povečala za več kot 19 odstotkov glede
na načrt 1984 oziroma za skoraj pet
odstotkov z oziroma na enako obdobje
larii MIRA GORENSEK
ZRCALO
Riše Bori ZupanCIC
Pri vsakem stroju je pomembna natančnost. Tako odčitava točnost stroja Franc Bračko.
Pionirska Itraniinica v osnovni šoli Vitanje
Pionirska hranilnica v osnovni šoli Vi-
tanje je znana daleč naokoli po svojem
uspešnem poslovanju. Kmalu bo deset-
letje in pol odkar so jo ustanovili pod
okriljem Ljubljanske banke. Splošne
banke Celje in pre tremi leti so se odlo-
čili za brezgotovinsko poslovanje. Var-
čevalci so vsi učenci šole, 308 jih je, v
hranilnici pa imajo svoje kartice tudi
vsa društva šole. Največ prometa beleži-
jo v pionirski hranilnici v začetku m.ese-
ca, ko učenci vplačujejo malice in kosi-
la. Sredstva, ki jih dobijo od obresti pa
so namenjena za pomoč učencem na
šoli.
»Najvišji organ pionirske hranilnice je
zbor učencev«, pove Ivica Lepšina (na
fotografiji druga z desne), ki je na šoli
tajnica, a z ljubeznijo priskoči na pomoč
uslužbencem banke. Ta je bila ustanov-
ljena prav na njeno pobudo. Učencem
pri delu pomaga, jih uči in svetuje in na
tak način tudi razbremeni delo učite-
ljev, da jim ni več potrebno zbirati denar
po razredih. Vpogled v prihranke imajo
tudi starši, ki se radi oglasijo v hranilni-
ci, predvsem pa so zadovoljni s takim
načinom varčevanja.
Moniko Brdnik, učenko 8. razreda (na
fotografiji prva z leve), je delo v šolski
hranilnici tako navdušilo, da se je odlo-
čila nadaljevati šolanje na srednji eko-
nomski šoli, kasneje pa bi se rada zapo-
slila v pravi banki. Sicer pa je kot direk-
torica šolske banke zadovoljna s svojimi
sodelavci in varčevalci, ki skrbijo za lik-
vidnost pionirske hranilnice v Vitanju.
Vsak stroj Je Inovacija zase
KostroJ Iz Slovenskih Konjic od Kitajske do Amerike
v konjiškem Kostroju si
prizadevajo, da bi s svojimi
izdelki najprej zadovoljili
domače kupce, a da bi pri
tem lahko tudi veliko izva-
žali. Oboje jim uspeva in
zlasti v zadnjem obdobju,
ko v marsikateri delovni or-
ganizaciji hudo škriplje, v
Kostroju dobro gospodarijo
in še veliko načrtujejo.
Njihov proizvodni pro-
gram so stroji za predelavo
usnja in kamna in stavbno
pohištvo iz plastike. Za letos
so predvideli realizacijo pro-
izvodnje v vrednosti 1500
milijonov dinarjev, izvozili
bodo za 800 milijonov dinar-
jev, od tega 130 na konverti-
bilno tržišče.
Delavci tozda stroji so do
sedaj s stroji za usnje opre-
mili 10 tovarn v svetu. Skup-
no s še kakšnim partnerjem
pa so sposobni zgraditi tudi
tovarno »na ključ^s zatrjuje-
jo v Kostroju. Prav v tem ča-
su gradijo veliko tovarno v
Sovjetski zvezi, v vrednosti
preko 100 milijonov Dinar-
jev. Kot zanimivost velja za-
pisati, da je Kostroj prisoten
na vseh kontinentih, razen v
Avstraliji, za katero pa trdijo,
da tudi ne bo več ostala »be-
la lisa« na zemljevidu njiho-
vega izvoza. Pred kratkim so
prodrli na Kitajsko, kjer so
podpisali dve pogodbi za
opremo kompletnih tovarn.
Vsi stroji, ki jih naredijo v
Kostroju, so plod lastnega
znanja in vsak zase je inova-
cija. Nasploh si v tem delov-
nem kolektivu, v obeh toz-
dih prizadevajo, da bi se s
svojimi izdelki po kakovosti
čimbolj približali tistim na
zahodnem tržišču in že zdaj
ne zaostajajo za drugimi dr-
žavami. Tako so nazadnje
uspeli narediti stroj za bruše-
nje in poliranje kamna, ki ga
bodo po poskusnem obrato-
vanju, rezultati so ugodni,
začeli serijsko proizvajati.
Vsa potrebna dokumentaci-
ja za novi stroj je že priprav-
ljena. Kostrojeva usmeritev
na področju usnjarskega raz-
voja pa je, osvojiti vsako leto
najmanj dva nova stroja za
usnjarstvo. Enega so letos že
narediU. To je 1000-tonski
stroj za prešanje usnja, ra-
zmišljajo pa še o dveh: o
stroju za nanos barve na ko-
žo in o polivalki. V Kostroju
so prepričani, da bodo.te no-
vosti uspeli narediti do kon-
ca leta.
Z reprodukcijskim mate-
rialom zaenkrat nimajo pre-
hudih težav. Povezujejo se s
partnerji iz tujine in z njimi
ugotavljajo tudi novosti na
področju tega programa. Ta-
ko nekatere elemente, ki jih
na jugoslovanskem tržišču
ni moč kupiti, uvozijo, ven-
dar je ta uvoz pičel. Jugoslo-
vanskim kupcem ponuja
Kostroj svoje izdelke v di-
narjih, zato do sedaj še niso
iskali nobene devizne parti-
cipacije, kar pa seveda ne ve-
lja za Kostrojeve partnerje,
od katerih dobivajo surovi-
ne. Vsako najmanjšo kuplje-
no stvar morajo poravnati z
devizami.
V Kostroju, ki je lani slavil
tri desetletja obstoja, so ob
jubileju postavili novo proiz-
vodno halo, ki je bila nujno
potrebna, saj se je prej cesto
dogajalor da so kakšne veli-
ke stroje delavci montirali
kar pod milim nebom. V
sklopu te naložbe pa so ure-
dili tudi kuhinjo z jedilnico,
ki so jo predali namenu pred
nekaj dnevi. Razmišljajo pa
še o novih naložbah, takšnih,
ki bi bile dolgoročne. Zato
bodo najprej posodobili
strojni park, ki je osnova za
nadaljni razvoj Kostroja in
za boljše izdelke.
MATEJA PODJED
V Sipu največ težav z tk..^.m
Zaradi tega tudi slabši rezultati
V letošnjih prvih treh me-
secih so v Sipu dosegli slab-
še poslovne rezultate, kot so
jih načrtovali. Glavni vzrok
za to je v pomanjkanju ne-
katerih repromaterialov.
Zato je načrtovana finalna
proizvodnja kasnila kar za
enaindvajset dni.
Poleg tega so bili dvigi cen
reprodukcijskih materialov
v primerjavi z lanskim letom
precej večji, kar je vplivalo
na višino porabljenih sred-
stev, ki so v primerjavi z ena-
kim lanskim obdobjem po-
rastla kar za 72 odstotkov,
oziroma bolj, kot je narastel
celotni prihodek. To hkrati
pomeni, da je bila ekonomič-
nost poslovanja slabša in da
se škarje cen zapirajo v Sipo-
vo škodo. To se odraža pri-
doseženem dohodku in aku-
mulaciji. V bistvu pa gre za
stvari, na katere v Sipu prav-
zaprav nimajo vpliva.
Sorazmerno ugodni so bili
izvozni rezultati. V tovarni
kmetijskih strojev so v
prvem trimesečju izvozili za
več kot dva milijona dolarjev
izdelkov, kar je za enaindvaj-
set odstotkov več kot v lan-
skih prvih treh mesecih. Ve-
čino izdelkov so izvozili na
Poljsko. Predvsem tu misli-
mo na prikolice, ki bi jih tja
morali izvoziti že v lanskem
letu, pa jih niso zaradi slabe
oskrbe z repromateriali.
Skupni delež izvoza v celot-
nem prihodku je v prvih treh
mesecih znašal trideset od-
stotkov, s tem da je bil to v
glavnem konvertibilni izvoz.
Celotni prihodek je bil
večji za 65 odstotkov, a je bil
za devetnajst odstotkov
manjši, kot so načrtovali.
Rast dohodka ie bila večja za
52 odstotkov jn je bila prav
tako pod načrtovano. Aku-
mulacija pa :e bila za kar de-
vet odstotkov manjša kot v
lanskih prvil; Ireh mesecih.
JANEZ VEDENIK
24. MAJ 1984
NOVI TEDMK - STRAN 5
Uspešni
gozdarji v
Gornjem gradu
v go/darstvu Ciornjc Sa-
vinjske doline so bile letos
razmere za delo dokaj tež-
ke, pravzaprav izredne, saj
je poleg dolge in hudo zime
pustošil še vetrolom. Snega
je v višjili legah še sedaj
dovolj. Tozd Gozdarstvo
Gornji giad pa je kljub te-
mu v celoti izpolnila četrt-
letni plan, celo presegli so
ga. Znano je namreč, da se
tudi v normalnih delovnih
razmerah v gozdarskih or-
ganizacijah ob koncu prve-
lanco uspeha vpisujejo rde-
če .številke i/.gube, /.ato so
se delavci s skupnimi moč-
mi spravila letos lotili dru-
gače. Delali so vse sobote,
se opremili z dodatnimi za-
ščitnimi sredstvi in kljub
slabemu stanju strojev in
prevoznih sredstev do.segli
razveseljiv nepričakovan
rezultat. Oddali so 4 tisoč
kubičnih metrov lesa, za 18
odstotkov več kot v ena-
kem lanski'(n obciobju, ko
delavcem pi i spravilu ni bi-
lo [)ot!(.'bn() do pasu gaziti
po snegu. Tak rezultat so
dosegli z manj.šim .številom
zaposlenih pa tudi ob
manjšem številu delovnih
ur.
rp
ObramUa pred točo bo ietos
že mnogo bolj zanesljiva
(Nadaljevanje s 1. strani)
Lani je bila v osrednji Slo-
veniji organizirana obramba
pred točo samo na Celjskem
in v Brežicah. Na skupnosti
za obrambo pred točo oce-
njujejo, da je bilo 30 akcij
strelcev uspešnih, čeprav je
bilo precej težav z raketami,
ki so večkrat zatajile, pa tudi
zmanjkalo jih je. Tako so
strelci spustili v zrak le 570
raket.
»Letos računamo, da bo-
mo v vseh 22 hranjenih obči-
nah v osrednji Sloveniji po-
rabili 3700 raket. Polovico od
teh smo jih že prepeljali na
strelna mesta in v na.ša skla-
dišča, drugo polovico pa naj
bi po zagotovilu proizvajalca
dobili naslednji mes^fec. Ra-
čunamo, da bomo dobili tudi
bolj zanesljive rakete. Pro-
izvajalec s<' pač -šele uvaja v
proizvodnjo, vendar pa se
trudi, da bi dosegel čimbolj-
šo kakovost," je povedal se-
kretar skupnosti za obrambo
pred točo v osrednji Sloveni-
ji Marjan Zidarič.
Na našem območju bo, ta-
ko kot smo se odločili v za-
četku, kombinirana obram-
ba: mozirsko občino bodo
branila letala celjskega Aero-
kluba. Letala pa naj bi odi-
grala pomembno vlogo tudi
pri odkrivanju točonosnih
oblakov, in sicer z merje-
njem temperature v različ-
nih višinah.
V zadnjem času je bilo pre-
cej razprav okrog tega, ali je
obramba pred točo z raketa-
mi res učinkovita.
Andrej Kranjc pravi:  Ni
res, da v nekaterih državah
ukinjajo raketno obrambo,
ker bi bila nezanesljiva. Celo
nekoliko jo širijo. V Avstriji,
kjer po sporazumu ne smejo
streljati z raketami, pa so od
obrambe s talnimi genera-
torji prešli na obrambo z le-
tali. Veliko raziskav kaže, da
je obramba pred točo z rake-
tami precej uspešna. V ZDA
menijo, da je uspešna od O
do 40 odstotkov, v Sovjetski
zvezi pa so precej bolj opti-
mistični: v 75 do 100 odstot-
kih uspešna. Strokovnjaki
povsod po svetu priporoča-
jo, da se tam, kjer je to mogo-
če, obramba z raketami čim-
bolj izpopolni, zato lahko re-
čem, da smo se med vsemi
možnostmi, ki niso idealne,
odločili za najboljšo. Na ta
način lahko reagent-srebrov
jodid - najhitreje spravimo v
oblake. Menim, da uspehi ne
bodo vedno 100 odstotni,
vendar pa bo obramba do-
volj uspešna, da bomo povr-
nili stroške zanjo in še precej
prihranili.«
S. Srot
Skoraj vse občine v osred-
nji Sloveniji so že pristopile
k financiranju lani ustanov-
ljene skupnosti za obrambo
pred točo. Vsi se tudi stri-
njajo, da je obramba po-
trebna, še vedno pa je tudi v
razpravi predlog, da naj bi
za obrambo plačevali vsi in
ne samo kmetje in kmetij-
ske delovne orgaiuzacije ter
delovne organizacije, ki
predelujejo hrano ali trgu-
jejo s prehrambenimi iz-
delki.
iVIladi so ustvarjalni na vseh področjih
Jutri je Dan mladosti, 25.
maj, ki dobiva iz ieta v leto
večje razsežnosti. Pravza-
prav je ves maj v znamenju
mladih, je odraz njihove
ustvarjalnosti na neštetih
področjih delovanja mlade-
ga človeka, ki hoče biti
ustvarjalen pa mu veliko-
krat ne damo pravih mož-
nosti. Prisegamo na »zrela
leta«, pri tem pa pozablja-
mo na mladostni zanos in
energijo.
Dan oziroma mesec mla-
dosti je tudi priložnost za te-
meljite govore in analize v
mladinski organizaciji, o nje-
nih aktivnostih, organizacij-
skih in, zlasti, kadrovskih
problemih.
Letošnja zaključna prire-
ditev ob Dnevu mladosti, ki
bo jutri na stadionu JNA v
Beogradu, bo v znamenju
pomladi, tega večnega sim-
bola mladosti. Več kot 4500
mladih izvajalcev bo posku-
šalo z gibom, besedo in pe-
smijo pričarati stalno rojeva-
nje novega in lepšega življe-
nja.
Mesec mladosti je bil živa-
hen tudi na Celjskem. V
vseh občinah se odvijajo naj-
različnejše manifestacije,
prireditve, akcije. Povsod so
dostojno pozdravili prihod
Zvezne .štafete mladosti, or-
ganizirali lokalne štafete,
osrednje prireditve ob Dne-
vu mladosti.
Celje
Prireditve meseca mlado-
sti so se pričele s turnirjem
borilnih veščin,- nadaljevale
z medobčinsko Našo besedo,
razstavo o lokalni in zvezni
štafeti mladosti ter s slav-
nostno akademijo, na kateri
so podelili letošnje srebrne
znake ZSMS. Ponedeljek,
torek in sreda so bili v zna-
menju športnih tekmovanj v
plavanju, streljanju, košarki.
malem nogometu, namiz-
nem tenisu in kegljanju. Na
srednji tehniški šoli v Celju
bo danes akademija ob
obletnici šole s prikazom
ustvarjalnosti učencev. Tudi
tradicionalna rock'n roll ve-
selica bo danes zvečer v avli
hale Golovec. V soboto bo
pohod na Janče, istega dne
zvečer pa še koncert -Riblje
čorbe« v hali Golovec.
Laško
V teku so ekipna tekmova-
nja v športnih panogah, izte-
kla se je revija pevskih zbo-
rov učencev osnovnih šol,
pretekli petek pa še revija
folklornih skupin. Odprli so
razstavo likovnih del treh
mladih ustvarjalk, v sejni so-
bi SIS Laško pa bodo raz-
stavljale Damjana Brečko,
Jožica Bratec in Breda Ma-
rušič. Mladi v občini Laško
pripravljajo še mirovni shod
na Smohorju, kjer bodo po-
delili priznanja in pokale na-
juspešnejšim športnikomi ter
najaktivnejšim mladincem v
osnovnih organizacijah
ZSMS. Organizirali bodo tu-
di dve lokalni delovni akciji,
eno na Jelovem nad Radeča-
mi in drugo v brigadirskem
naselju Šentvid pri Planini.
Dan mladosti bodo proslavi-
li na vseh treh centralnih
osnovnih šolah, šola v Rade-
čah pa pripravlja veliko aka-
demijo mladosti z bogatim
kulturnim programom, po-
vabili pa so tudi ostale kra-
jane.
Mozirje
Občinska konferenca
ZSMS organizira za učence
od prvega do .šestega razreda
osnovnih šol pohod po poteh
Štirinajste. Pionirje bodo v
mladinsko organizacijo spre-
jeli v kulturnem domu v Mo-
zirju, ples in pogostitev pa
jim pripravljajo v Savinj-
skem gaju.
Slovenske Konjice
Majske prireditve so v zna-
menju športnih prireditev,
največ se jih bo zvrstilo ob
samem prazniku mladosti.
Na predvečer bodo taborniki
odreda Heroja Bračiča zaku-
rili tradicionalni kres. Najak-
tivnejši mladinci se bodo
udeležili   zaključne  sloves-
nosti ob Dnevu mladosti v
Beogradu. Prireditve se bo-
do nadaljevale 26. maja, ko
bo v Zrečah športno srečanje
mladih iz konjiške občine,
osnovna organizacija mladih
iz Zdravstvenega doma pa
bo pripravila tekmovanje v
prvi pomoči.
Šmarje pri Jelšah
Aktivnosti v mesecu mla-
dosti so mladi iz šmarske ob-
čine pričeli s seminarjem za
vodstva osnovnih organiza-
cij ZSMS. V Kostrivnici je
bilo srečanje dramskih sku-
pin, organizirali so področni
turnir v malem nogometu,
srečanje mladih literatov pa
je bilo V Podčetrtku. Delov-
no so mesec mladosti mladi
obeležili na trodnevni akciji
v Bistrici ob Sotli, danes pa
bo finale turnirja v malem
nogometu. Jutri bo osrednja
prireditev ob Dnevu mlado-
sti v Trebčah.
Šentjur
Šentjurske prireditve so
bile delovnega m zabavnega
značaja. Lt?tos so jih .šentjur-
ski mladinci poimenovali
'Rdeči boogie«. Med zabav-
nim in kulturnim delom pro-
grama so mladince seznanja-
li z delom mladinske organi-
zacije v celoti in z delom po-
sameznih osnovnih organi-
zacij. Prireditve meseca mla-
dosti so bile na Planini, v Lo-
ki pri Zusmu, Slivnici in na
Ponikvi. Pred nekaj dnevi je
bila osrednja in obenem za-
ključna   prireditev   »Rdeči
boogie« na Titovem trgu v
Šentjurju. Veliko je bilo tudi
športnih prireditev, na kate-
rih so in še bodo sodelovale
vse osnovne organizacije iz
krajevnih skupnosti in de-
lovnih organizacij. Do sedaj
so se mladi pomerili v na-
miznem tenisu, streljanju in
v odbojki. Jutri bo v Slivnici
kros, v naslednjih dneh pa
bo še šahovski turnir, nogo-
met in košarka. Zaključek
športnih iger bo 23. junija v
Loki pri Zusmu.
Velenje
Na Dan mladosti bosta ob-
činska konferenca ZSMS in
občinski odbor ZZB NOV
Velenje pripravila shod na
Graški gori ter poimenovala
planinsko pot po slavni 14.
diviziji. Srečanje bo ob 11.
uri, slavnostni govornik pa
bo Ivan Dolničar. V kultur-
nem programu bodo nasto-
pili godbi na pihala iz Titove-
ga Velenja in Šoštanja, zdru-
ženi pevski zbori in harmo-
nikarji. Isti dan, zvečer ob
19. uri bo v avli Doma kultu-
re otvoritev 24. republiške
razstave fotografij, ki jo pri-
pravlja fotokjub Zrno iz Ti-
tovega Velenja. V soboto, 26.
maja, bo na stadionu ob Ve-
lenjskem jezeru še 4. pionir-
ska olimpiada v atletiki. Pri-
čela se bo ob 10.15 uri. Ta-
krat bodo prižgali tudi pravi
olimpijski ogenj.
Žalec
v tej občini mladi priprav-
ljajo pohod šolarjev k Zleb-
nikovi domačiji pri Belih vo-
dah, kjer je padel pesnik Ka-
rel Destovnik-Kajuh. Poho-
da se bodo udeležili učenci
-šestih in osmih razredov o.se-
mletke, za to priložnost pa
pripravljajo tudi kulturni
program. Osrednja občinska
prireditev ob Dnevu mlado-
sti bo jutri, ko bodo v Hme-
zadovi dvorani v Zvezo so-
cialistične mladine sprejeli
petsto mladih.
Tabomikl po Titovi poU
Za Dan mladosti bodo po vsej Jugoslaviji aktivni tudi
taborniki, ki se bodo v četrtek, 24. maja, med 17. in 18. uro
vključili v vsejugoslovansko akcijo »Taborniki zbor po Ti-
tovi poti«. V Celju bodo proti Joštovem mlinu taborniki
krenili z dveh smeri - od Ema in iz Gledališke ulice. Pri
Joštovem mlinu bo proslava, kjer bo tabornikom spregovo-
rila Darinka Jošt. Podpisali bodo tudi listino v spominski
sobi med Občinskim odborom ZZB NOV in zvezo taborni-
kov o varovanju zgodovinskih tradicij. j
Partizan Šoštanj za mesec mladosU
Telesno vzgojno društvo Partizan prireja tudi letos v poča-
stitev Dneva mladosti že tradicionalen teden športa, ki po-
teka od 21. do 27. maja. Številne ekipe se bodo pomerile med
seboj v različnih športnih panogah na vseh obstoječih šport-
nih objektih. Najzanimivejše bo vsekakor v soboto popol-
dne, ko se bodo na rokometnem igrišču Partizana srečale
ekipe krajevnih skupnosti in se medseboj pomerile v različ-
nih športnih veščinah. Za zaključek pa bo v nedeljo, 27.
maja še trim kolesarjenje - start bo pri domu TVD Partizan.
V, K.
TEDNIKOV INTERVJU
Fant iz Kozjega
Matjaž Jug, učenec osme-
ga razreda osnovne šole v
Kozjem je na pogled prav
takšen, kakršni so njegovi
vrstniki, ki se podijo za žo-
go, gledajo za dekleti in ki
jim gredo po glavi vse mo-
goče ideje ranega pubertet-
ništva. In verjetno ga nikoli
ne bi izbrali za našega inter-
vjuvanca, če bi Matjaž v ne-
čem le ne izstopal, če bi ne
bil zmagal na republiškem
tekovanju Tito-revolucija-
mir, ki je bilo 12. maja v
Celju. Vemo torej, da Mat-
jaž veliko ve o naši revolu-
ciji, vse do današnjih dni.
Pa smo od njega hoteli izve-
deti še več, saj takšnih Mat-
jažev ne srečaš na vsakem
koraku.
Bi se dalo Matjaža Ju-
ga čisto na kratko pred-
staviti?
Matjaž Jug:   -Prav emj-
stavno, saj zaradi zmage na
slovenskem  tekmovanju  v
kategoriji osncjvndšolcev ni-
sem prav nič drugačen od
drugih. Vesel sem, rad se uk-
varjam s športom, poslušam
moderno glasbo.. .<•
Kaj od športa in glasbe
ti je najbolj všeč?
Matjaž Jug: -Košarka in
nogomet. Redno treniram in
tekmujem v naši ligi. Šport
mi vzame kar precej časa.
Poslušam pa rad Beatle, pa
naši Novi fosili so mi všeč.<
Lahko napoveš leto.š-
njega    zmagovalca    v
zvezni nogometni ligi?
Za koga sploh navijaš?
Matjaž Jug: -Po srcu sem
Hajdukovec, a kaj ko »bi-
lim« sedaj ne gre. No, nekaj
možnosti še imajo, kaže pa,
da bo prvak Crvena zvezda,
ali pa morda Partizan. V ko-
šarki pa -sem še vedno za
Olimpijo, je pač naš klub.«
Je Matjaž kdaj žalo-
sten, je rad tudi kdaj
sam?
Matjaž Jug; »Seveda sem
kdaj rad sam. Odvisno je od
volje. Ce sem žalosten, se za-
tečem v samoto. Žalosten
sem pa takrat, kadar dobim
kakšno slabšo oceno v šoli
ali če imam kak problem.«
Kakšni pa so lahko ti
problemi. Si morda za-
ljubljen?
Matjaž Jug: »Ne vem, če
sem ravno zaljubljen, mi je
pa ena sošolka všeč."
Pa ona ve za to? Kako
se to sploh pokaže?
Matjaž Jug: Ne vem če je
to že »pogruntala«. Najtežje
je pokazati, da ti je dekle
všeč. Lahko bi, recimo, ve-
dela, da ji izkazujem nekoli-
ko več pozornosti kot osta-
lim dekletom. Fantje mojih
let imajo večinoma že dekle-
ta. Nekateri ostajajo pri istih,
drugi jih spet menjujejo.«
Kakšno je življenje
mladih na šoli, v mladin-
ski organizaciji in sploh
v Kozjem?
Matjaž Jug: -Moram reči,
da je pri nas kar živahno.
Mladi v Kozjem se resda naj-
raje in največ ukvarjamo s
športom, a smo tudi že mar-
sikaj organizirali, se pokazali
tudi v raznih delovnih akci-
jah. Tudi interesno delo na
šoli je živahno. Jaz, na pri-
mer, pojem v šolskem pev-
skem zboru, .sem pri recita-
cijskem krožku, sodelujem
na pionirskih delovnih akci-
jah, v mladinski organizaciji
na šoli pa delamo po progra-
mu občinske konference
ZSMS Šmarje, prebiramo
gradiva, naš Informator...«
Bi se še malo sprehodi-
la po poti, ki te je pripe-
ljala do zmage na repu-
bliškem tekmovanju
Ti to-re vol uc i ja-m i r?
Matjaž Jug: -S tem tekmo
vanjem sem začel že v petem
razredu, takrat sv\n pii.šel do
občinskega tekmovanja, v
šestem nisem sodeloval /.ara
di bolezni lani pa sem bil že
kar uspe.šen, zato sem letos
menil, da imam že nekaj več
možnosti. Občinsko tekmo-
vanje je bilo v Podčetrtku,
tam sem bil drugi. Moram re-
či, da so se mi zdela vpraša-
nja precej težka, težja kot
pozneje. Potem je bilo regij-
sko tekmovanje v Rogaški
Slatini, kjer sem zmagal, re-
publiško pa potem v Celju.
Imel sem občutek, da za to
tekmovanje nisem najbolje
pripravljen, pravzaprav sem
bil presenečen. Šele dan
pred tekmovanjem sem izve-
del, da sem zraven. Kakšne-
ga večjega uspeha zato ni-
sem pričakoval.
Si imel kaj treme? Se
morda spomniš katerega
od vpra.šanj?
Matjaž Jug: »Treme nisem
imel. Rekel sem si, kar bo pa
bo. Vprašanja pa se mi niso
zdela težka. Na primer, kje je
bila ustanovljena enotna na-
rodnoosvobodilna fronta
Vojvodine, pa vprašanje iz
zakona o združenem delu je
bilo..."
Kako si sprejel novico
o zmagi? Sedaj te čaka še
največja preizkušnja.
Matjaž Jug: »Za pr\-o me-
sto sem izvedel isti dan, na
razglasitvi v hotelu Evropa,
kjer smo imeli kosilo. Sploh
nisem pričakoval, da se bom
tako dobro uvrstil. Bil sem
zmeden. Zvezno tekmovanje
pa bo, najbrž 22. maja v Ku-
mrovcu.«
Kam si se usmeril?
Matjaž Jug: ■Naprej grem
na srednjo šolo za računal-
ništvo v Maribor Od vseh
predmetov me namreč naj-
bolj veselita matematika in
fizika. Seveda me pa zanima
tudi zgodovina, družboslov-
je nasploh. Za nekaj se je pa
treba odločiti. Radoveden
sem, spoznati in vedeti želim
čim več."
Katero knjigo si na-
zadnje prebral?
Matjaž Jug: -Za bralno
značko sem nazadnje pre-
bral delo Iva Zormana -V se-
demnajstem«.
Kam na počitnice?
Matjaž Jug. "Najbrž na
morje, pa k sorodnikom .. «
MARJELA AGREZ
6. STRAN - NOVI TEDNIK
24. BflAJ 198A
Uspela skupščina
gobarjev SlovenUe
Skrb za varstvo narave in
mikroflore, strokovno uspo-
sabljanje članov, širjenje
znanja o gobah ter skrbi za
naravo med najširši krog
ljudi, posebej mladine - to
so bile glavne programske
usmeritve skupščine Zveze
gobarskih družin Slovenije.
Delegati, ki so zastopali
1800 članov šestnajstih go-
barskih družin Slovenije, so
se zbrali v Celju, skupščini
pa je med drugimi gosti pri-
sostvoval tudi predsednik
Medobčinskega sveta SZDL
Celje Jože Veber. V svojem
pozdravnem govoru je med
drugim poudaril, da je go-
barstvo pomembno inte-
resno združenje ljudi, ki kre-
pi skrb za naravo in čisto
okolje, hkrati pa pomeni tu-
di pomembno obliko rekrea-
tivne dejavnosti pri preživ-
ljanju prostega časa.
Delegati skupščine Zveze
gobarskih družin Slovenije
so na zasedanju med drugim
ocenili delo V preteklem eno-
letnem obdobju in se strinja-
li, da je bila vrsta nalog do-
bro opravljenih. Med drugi-
mi so v izvršnem odboru pri-
pravili tudi .seznam 2119 gob
iz slovenskih gozdov ter
izvedli anketo, s katero so
ugotavljali razmere m stop-
njo znanja v posameznih go-
barskih družinah. Pokazala
je, da je nivo znanja v posa-
meznih družinah različen in
da bi bilo treba s seminarji in
predavanji le-to še okrepiti.
Prav poglabljanju znanja o
gobah pa bo namenjeno le-
tošnje mikološko srečanje,
ki se ga bodo udeležili tudi
nekateri najvidnejši mikolo-
gi iz drugih evropskih držav.
Na skupščini Zveze gobar-
skih družin Slovenije ki jo je
pod pokroviteljstvom Cin-
karne pripravila gobarska
družina Celje so delegati
opravili tudi volitve v njena
telesa in izvršilni odbor. Za
njegovega predsednika so
ponovno izvolili dr. Dušana
Vrščaja, dogovorili pa so se,
da bo programska skupščina
zveze prihodnje leto v Mur-
ski Soboti.
Danica Niliolič
Jože Grčar
Marijana Videč
Cveto Kavlta
Ernad Boršič
Ali mladost res skače mimo mostu?
Mladost, brezskrbna no-
rost, pravijo. Res, da nam
na starost mlada leta mor-
da odsevajo kot čas brez re-
snejših tegob. In še posebej,
če se nam zdi, da smo tej v
svobodi in miru zrasli mla-
dini, ponudili vse, česar sa-
mi nismo imeli, verjamemo,
da lahko današnji mladi
človek brez sleherne skrbi
preživlja svoj čas. Toda, ali
so mladi danes res brez
stisk in težav? Ali ne boju-
jejo prav ti naprej naše bit-
ke? Koliko so pri tem uspeš-
ni? Koliko jih zavirajo dru-
gi in koliko je malodušja
med njimi samimi? Zakaj?
O vsem tem so sami takole
razmišljali:
Danica Nikolič, iz Štor:
»Živim polno življenje, uži-
vam ljubezen staršev. Ho-
dim v šolo in počnem stvari,
ki me veselijo: sama poslu-
šam plošče, z navdušenjem
delam v amaterskem gledali-
šču, rada plešem, kot vsi
mladi. Pomagam tudi starej-
šim ljudem, tako kot številni
drugi na naši šoli. Ne delam
tega, ker bi morala, ampak
ker me ve.seli. Veliko je
osamljenih ljudi in veseli so
že, če vedo, da kdo misli na-
nje. Tudi sama bom nekoč
stara. Sedaj pa me osreči
iskrena zahvala ženice, ki ji
pomagam, veselim se sreča-
nja z njo in tega, kako me
pogladi po laseh. Toliko ve-
selja je na svetu in mi mladi,
v tej naši svobodni družbi,
imamo vse možnosti, da uži-
vamo mladost."
Marijana Videč, predsed-
nica OO ZSMS v tozdu Na-
ma Žalec: -Mladi mnogo-
krat tožimo, da imamo pre-
cej problemov, da nas starej-
ši premalo upoštevajo in ta-
ko naprej. To je pravzaprav
res, epa je tudi, da smo mno-
gokrat premalo zahtevni in
odločni. V našem tozdu je 92
mladincev, v mladinski or-
ganizaciji pa je samo šest ak-
tivnih. To že marsikaj pove.
Večkrat sem se spraševala o
vzroku za neaktivnost in vse
bolj se mi zdi, da tudi sama
Zveza socialistične mladine
ni tisto, kar bi morala biti.
Mladi jo premalo jemljejo
kot svojo organizacijo."
Jože Grčar, študent: Po-
ložaj mladincev v družbi je
vedno bolj težak. Se težje je,
če si študent. Materialne
možnosti so sila skromne. Ce
si študent in imaš 4000 dinar-
jev štipendije in če ti starši
vsak mesec primaknejo še
5000 dinarjev, odvisno pač
od njihovih finančnih spo-
sobnosti, razpolagaš na me-
sec z 9000 dinarji. S tem de-
narjem moraš stanovati, se
oblačiti, jesti - skratka živeti.
S tem je težko zagotoviti
osnovno življenjsko eksi-
stenco, da ne govorim o dru-
gih potrebah, ki jih ima mlad
človek. Mladi nehote posta-
jamo materialisti, saj se pe-
hamo za priložnostnim za-
služkom. O tem, kako bo z
zaposlitvijo po končanem
študiju, pa raje ne razmiš-
ljam."
Cveto   Kavka,   Šentjur:
»Mladina velikokrat pokaže
voljo, da bi kaj naredila, ven-
dar nam postavijo prepreke
že na samem začetku. Kadar
hočemo kaj organizirati, ni
pravega razumevanja niti v
društvih niti v posameznih
družbenopolitičnih instituci-
jah. Veliko problemov ima-
mo tudi z zaposlovanjem ozi-
roma brezposelnostjo. Ce pa
že dobimo službo, smo v ve-
čini primerov zapostavljeni.
Vložiti moramo veliko truda,
če želimo uveljaviti svoje
mišljenje. Nekoliko drugače
je v šolah, kajti vse več je
učiteljev, ki se prilagajajo
učencem, jim prisluhnejo in
jim tudi stojijo ob strani, če
je potrebno. Ko bom starejši,
se bom trudil, da bi bil boljši
v odnosu do mladine, kot so
.sedanje generacije."
Ernad Boršič, Grobelno:
•'Nekateri še vedno pravijo,
da so mladinci sami divjaki
in niso pripravljeni ničesar
narediti. Dogaja se tudi, da
nam starejši posamezniki
neutemeljeno grozijo. Mladi-
na in starejši se danes ujema-
jo v glavnem le takrat, ko nas
potrebujejo. So pa tudi svet-
le izjeme in v naši krajevni
skupnosti jih je že kar lepo
število, ki mladince podpira-
jo v njihovih željah in potre-
bah. V službi ti pa vsak pra-
vi, saj si še mlad in lahko
delaš, kaj bi se pritoževal. Z
nami držijo le takrat, če se
zavzemamo za interese, ki so
tudi njim v korist. Nasploh
pa so mladinci v podjetjih
zelo nepovezani. Doma me
sicer že gledajo postrani, ker
porabim toliko časa za delo v
mladinski organizaciji, ven-
dar, če si aktiven in če veš, za
kaj delaš, se je vredno boriti
in tu in tam »požreti« tudi
kakšno neprijetnost. Res pa
je, da potrebuješ izredno ve-
liko volje.«
Naši Jamarji bodo odpotovali v Kolumbijo
V soboto, 26. maja bo enajst članov
jugoslovanske jamarske odprave od-
potovalo v Kolumbijo, kjer bodo sku-
šali doseči čim večje raziskovalne do-
sežke. Pi*eboldski jamarji so bili sku-
paj z Jamarsko zvezo Slovenije orga-
nizatorji prve jugoslovanske jamar-
ske odprave v Južno Ameriko, kjer so
raziskovali jame v ekvadorskem
tropskem krasu in jame v lavi na
otočju Galapagos.
Izkušnje in dosežki te odprave so
jim dali pogum, da so se znova spopri-
jeli z organizacijo odprave v Južno
Ameriko. Prvotni cilj jim je sicer bila
Indonezija, ker pa niso dobili vstopne-
ga dovoljenja, so se odločili, da znova
odpotujejo v Južno Ameriko.
Organizirati takšno odpravo ni lah-
ko, še zlasti v časih, ko denarja ni na
pretek. Predračun odprave je nekaj
več kot tri milijone dinarjev, od česar
predstavlja prevoz polovico vseh stro-
škov. Več kot tretjino sredstev so ja-
marji zbrali sami, preostali del sred-
stev pa so zbrali s prispevki za rekla-
mne oglase in s sopokroviteljstvi.
Glavni pokrovitelj je tekstilna tovarna
Prebold, kot sopokrovitelji pa so sred-
stva prispevali SOZD Merx, občinska
raziskovalna skupnost, občinska
zdravstvena skupnost in telesnokul-
turna skupnost, omeniti pa velja tudi
skupščino občine Žalec, Savinjski ma-
gazin. Sip Šempeter, Aero Celje, Cin-
karno Celje, Inštitut za biologijo iz
Ljubljane ter Toper Celje, ki je prispe-
val opremo. Obleko in opremo so pri-
spevali še Deloza Zagorje. Modni sa-
lon iz Titovega Velenja, tovarna noga-
vic s Polzele, tovarna usnja Šoštanj in
Induplati Jarše.
Odprava bo ostala v Kolumbiji me-
sec dni. Svoje raziskovalno področje
bodo imeli v okolici Bucamarange, ki
je od Bogote oddaljena dvanajst ur
vožnje z avtomobilom ter na področju
Cartagene ob Atlantskem oceanu. Do-
slej so največ jam v Kolumbiji raziska-
li Francozi in Poljaki. Tam je znanih
okrog sto jam, ki slovijo po dokaj tež-
kih breznih. K uspešnemu premago-
vanju jam bodo svoje prispevali tudi
poklicni jamarji, saj bodo jame obdela-
li z vseh področij speleologije. Geolog
bo ugotavljal, kako so jame nastajale,
hidrolog bo lahko prišel do pomemb-
nih ugotovitev o posebnostih vodne
mreže v kraju raziskav, kar bo lahko
imelo veliko praktično vrednost. Ar-
heolog bo morda odkril ostanke pred-
kolumbovskih kultur, biolog pa bo
raziskoval podzemeljsko živalstvo te
dežele, ki se ga doslej ni še nihče lotil.
Nekaj posebnosti iz živalskega sveta
ne bo treba odkrivati, saj so poznane
še iz pradavnine. V mnogih tamkajš-
njih jamah namreč gnezdijo jate ptic
ležetrudnikov, ki jim nekakšen zvočni
radar omogoča polet tudi do več sto
metrov globoko v jamsko temo, kjer z
oljnatimi palminimi plodovi krmijo
mladičke.
Odpravo v Kolumbijo sestavlja šest
članov jamarskega kluba Črni galeb iz
Prebolda, trije jamarji iz Sarajeva ter
po eden iz Ljubljane in Postojne. Vo-
dja odprave bo Tone Vedenik, hidro-
log Izet Avdagič, geolog Franci Male-
škar, arheolog Jasminko Mulamero-
vič, biolog pa prof. dr. Boris Sket. Z
odpravo bosta odpotovala tudi novi-
nar Miroslav Kurtovič ter snemalec
Franci Gaber. Združitev jamarjev
amaterjev in poklicnih speleologov
utegne obroditi dobre sadove.
DARKO NARAGLAV
Tone BiaJ
Tone Blaj je že nekaj let
predsednik Obrtnega
združenja v Žalcu, ki sodi
med najaktivnejše in naj-
bolj organizirane v Slove-
niji. Dejavnost združenja
je danes tako pestra, da
potrebuje kup strokovniti
delavcev, predsednik, ki
želi korektno opravljati
delo, ki so mu ga zaupali,
pa mora biti prizadeven
in marljiv ter vesten člo-
vek. Tone Blaj je takšen
človek. Lahko bi rekli ce-
lo, da je človek, ki je izre-
dno avtoritativen in ga
marsikje upoštevajo. Sa-
mo predsednikovanje, ki
ni profeisonalno, pa mu
prav gotovo vzame veliko
prostega časa in prepri-
čan sem, da je že marsi-
kdaj imel svoje funkcije
čez glavo dovolj. Kljub
vsemu ni obupal.
Z odločno besedo in tr-
dnimi argumenti je obrt-
nikom dokazal, da mora-
jo podpreti občinsko ak-
cijo za razvoj telefonije.
Uspel je, da so se obrtniki
skorajda složno izrekli za
to, da si v Žalcu urede
svoj dom, ki jim je dane.^;
lahko uspel. Uspel je še v
mnogih drugih akcijah,
ki so se kasneje izkazale,
da so v prid obrtnikom.
Sam pa piavi, da ga moti
še vrsta stvari. Čeprav
obrtništvu na vseh rav-
neh priznavamo njegov
pomen in vlogo v našem
gospodarstvu, je še vedno
precej stvari, ki razvoj te,
še kako pomembne de-
javnosti, močno ovirajo.
Omejitve so pri uvozu re-
produkcijskega materia-
la. Stopnja, ki jo za odpis
vrednosti opreme prizna-
va zakon, je zelo nizka in
še zdaleč ne zagotavlja
normalnega nadomešča-
nja izrabljenih osnovnih
sredstev. Tu obrt, oziro-
ma drobno gospodarstvo
že ni izenačena z združe-
nim delom. Zelo občutlji-
vo je področje plačevanja
samostojnemu osebnemu
delu. Zakon o zavarova-
nju plačil regulira pogoje
in roke plačevanja med
uporabniki družbenih
sredstev, ne vključuje pa
samostojnega osebnega
dela.
Tone Blaj mnogokrat
na različnih ravneh opo-
zarja na vse te probleme,
sam pa pravi, da se pri
odnosu družbe do obrt-
ništva vendarle nekaj
spreminja. Če drugega
ne, potem je zdaj večini
vendarle že jasno, da
obrtništvo ni ostanek ne-
česa gnilega iz davnih ča-
sov, pač pa področje go-
spodarstva, ki ima po-
membno vlogo včasih, ko
izvajamo stabilizacijo na
vseh ravneh. Pri spremi-
njanju mišljenja o obrtni-
kih morajo prav obrtniki
sami odigrati glavno vlo-
go. Tega se inženir Tone
Blaj dobro zaveda in to
vssUc dan dokazuje s svo-
jim delom.
JANEZ VEDENIK
20 ogo ljudi Je iskale sreče
Na sedmo tombolo pri Šempetru v Savinjski dolini je letos prišlo več kot 20 000 ljudi iz
domala vse Slovenije. Vsakdo je na tihem upal, da bo zadel vsaj enega izmed sedmih
avtomobilov, če ne že traktor. Tisti, ki so ostali praznih rok pa so se tolažili s tem, da so
preživeli vsaj prijetno nedeljsko popoldne. Tombole postajajo že pravi družabni dogodek.
Foto: EDI MASNEC
9k. IWAJ 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 7
SINDIKAT DELAVCEV ZAPOSLENIH PRI OBRTNIKIH V OBČINI CELJE JE TUDI LETOS
ZA SVOJE ČLANE PRIPRAVIL LETOVANJE SKUPAJ Z DELOVNO ORGANIZACIJO MERX
IN TURISTIČNO AGENCIJO TTG CELJE
Ce ste se odločili letošnje počitnice preživeti nekje
na Jadranski obali, pri tem pa mislite tudi na ceno, vas
vabimo, da se odločite za letovanje, ki smo ga za vas
pripravili tako, da se ga lahko udeležite z lastnim
avtomobilom ali pa z vlakom oz. z avtobusom. Pri tem
smo upoštevali vaše dosedanje želje ter vam ponu-
jamo bivanje v privatnih sobah, bungalovih in hote-
lih.
Delovna organizacija MERX nam je letos odstopila del
svojih počitniških kapacitet v Biogradu na Moru. Name-
stitev je v privatnih sobah, prehrana pa v restavraciji
Merxa. Tako sobe kot restavracija so od plaže oddaljene
približno .300 m. Prosti termini.
1. 7. do 10. 7. cena 10-dnevnega penziona 8.000 din/o-
sebo
11. 7. do 20. 7. cena 10-dnevnega penziona 8.000 din/o-
.sebo
31. 7. do 9. 8. cena 10-dnevnega penziona 8.500 din/osebo
10.8 do 19. 8. cena 10-dnevnega penziona 8.000 din/osebo
20. 8 do 29, 8. cena 10-dnevnega penziona 7.500 din/o-
sebo
Za otroke od 4. do 12. leta so cene od 5.250 do 5.950,
glede na termin, otroci do 4. leta (.souporaba) 900 din in
skupaj s prehrano od 3.400 do 3.900 din glede na termin.
V Biograd na Moru lahko potujett; /. lastnim prevozom
ali pa z organiziranim avtobusom, kjer je cena 1.400 din
na osebo. Otroci od 4. do 12. leta pa 700 din, če koristita
sedež dva.
Prijavite s(> lahko na občinskem svetu sindikati! Celje
od 24. maja do 31. maja 1984 na sobi 48.
S turistično agencijo.ITG smo se dogovorili za letova-
nje, ki vam omog(;ča potovanje z vlakom, kar vsekakor
poceni prevozne stroške. Na v.se cene penzionov imajo
člani osnovne organizacije sindikata 5% popusta. Ker
je bilo v lanskem letu veliko povpraševanje po apartma-
jih, vam letos ponujamo možnost apailmajev v Poreču.
Prijave sprejema Turistična agencija TTG.
Portorož
je najbolj znano letovišče na slovenski obali, ki nudi
svojim gostom obilo zabave. Hoteli Palače, med njimi
tudi Neptun, stojijo v centru letovišča, sredi parkov in
zelenic. Združujejo najsodobnejše udobje in dolgoletno
tradicijo. Sobe so dvoposteljne s prho in sanitarijami.
Cena sedemdnevnega aranžmaja, v katerega je vštetih
sedem polpenzionov in turistična taksa, je med 30. juni-
jem in 25. avgustom za otroke od 7.200 do 7.500 dinarjev,
za odrasle pa od 10 300 do 10.700 dinarjev. V pred in
posezoni so cene enakega aranžmaja za otroke 4.750
dinarjev, za odrasle pa 6.750 dinarjev.
Bernanlln pri Portorožu
leži na enem najlepših delov slovenske obale, med
svetovno znanim letoviščem Portorož in starim, slikovi-
tim Piranom. Naselje nudi svojim g(jstom veliko možno-
sti za zabavo in šport. Na voljo jim je več restavracij,
kavarn, barov, sla.ščičarn, pivnica in domača gostilna z
bogato izbiro jedi in pijač. Ljubitelji športov lahko ja-
drajo, veslajo, smučajo na vodi ali igrajo tenis.
Vile Park so hišice v istrskem slogu, zgrajene na po-
bočju, SoIk' so dvoposteljne s prho in WC.
V času od 30. junija do 25. avgusta bo treba za sedem
polpenzionov, vključno s turistično takso, od.šteti od
10.500 do 10.850 dinarjev, za otroke do 7. leta pa od 7.3.50
do 7.600 dinarjev. V juniju in avgustu {)a enak aranžma
stane 7.950 dinarjev za odrasle in 5.550 dinarjev za
otroki,'.
Cena prevoza z vlakom je 543 dinarjev na o.sebo.
Poroč
Izbirate lahko med 7 in i4-dnevnimi paketi Na voljo
so dvo in troposteljne zasebne sobe. Sanitarije in prhe so
v nadstropju. Potovali boste z vlakom in avtobusom.
Cena sedemdnevnega aranžmaja je v sezoni 9.700 dinar-
jev, štirinajstdnevni paket pa stane 18.200 dinarjev, ozi-
roma 8,450 in 16.900 dinarjev, če imate lasten prevoz. V
pred in posezoni pa stane sedemdnevni paket 9.700 di-
narjev oziroma 7.200 dinarjev brez prevoza, štiri-
najstdnevni pa 15.650 oziroma 14.400 dinarjev.
Otroci do desetega leta, ki imajo ležišče v dvoposteljni
.sobi, imajo 30 odstotkov popusta.
V zasebnih apartmajih za 4 osebe stane 10 dnevni
aranžma v juliju in avgustu 35.900 dinarjev, v junjju in
septembru pa 20,600 dinarjev, V ceno je vključenih 10
polnih penzionov, 10-dnevni najem, turistična taksa in
organizacija letovanja.
Vodice pri Slbenlku
Prijetno letoviško mestece, 13 kilometrov oddaljeno
od Sibenika, ima lepe plaže, obdane z borovimi goz-
dički. Zasebne sobe 1. kategorije so oddaljene od plaže
največ 500 metrov. Na voljo so dvoposteljne sobe, sani-
tarije so v nadstropju.
V glavni sezoni stane desetdnevni aranžma za odrasle
11.400 dinarjev, za otroke pa 9.550 dinarjev. V pred in
posezoni pa stane enak aranžma 10.300 dinarjev za odra-
sle in 8.450 dinarjev za otroke do .sedmega leta,
PulJ, Medulin
Izbirate lahko med .sedem in štirinajstdnevnim pake-
tom z namestitvijo v dvo in troposteljnih sobah s prho in
WC v enem med Arena-turistovimi hoteli. Potovali boste
z vlakom in avtobusom. V juliju in avgustu stane sedem-
dnevni paket od 7.300 do 7.800 dinarjev oziroma 6.600
dinarjev z lastnim prevozom. Štirinajstdnevni paket v
istem času pa stane od 13.600 do 14.400 dinarjev (»ziroma
13.100 dinarjev brez prevoza,
V pred.sezoni in posezoni stane .sedemdnevni paket
6.500 dinarjev, štirinajstdnevni pa 12.000 dinarjev. Z last-
nim prevozom pa boste v tem času plačali 5.400 ozir < tna
10.600 dinarjev.
Otroci do .sedmega leta imajo .30 do 40 odstotkov popu-
sta.
Sindikat delavcev zaposlenih pri
obrtnikih želi vsem svojim
članom prijeten dopust!
illiiaiimfii
TekomoYanJe ekip
prve pomoči v
Laškem
V maju poteka v vseh ob-
činah tekmovanje ekip prve
medicinske pomoči.
V nedeljo so tekmovali tu-
di v Laškem, kjer je nastopi-
lo osem ekip s po šestimi
tekmovalci. Zmagala je eki-
pa Papirnice Radeče pred
ekipo KS Laško in tretjo I.
ekipo Krajevne skupnosti
Radeče. Tekmovanje je v do-
bri organizaciji Oddelka za
ljudsko obrambo in Občin-
skega odbora Rdečega križa
bilo uspešno izvedeno, tek-
movalci pa so pokazali pre-
cejšnjo mero znanja in zavid-
ljive rezultate. Najboljša eki-
pa se bo udeležila republi-
škega tekmovanja, ki bo ju-
nija meseca v Novem mestu.
Nekaj dni prej pa je bilo
prav tako tekmovanje ekip
mladih v znanju in veščinah
iz prve medicinske pomoči,
ki se ga je udeležilo šest ekip
iz osnovnih šol Laškega, Ra-
deč in Rimskih Toplic. Prva
tri mesta je osvojila Osnovna
šola Laško.
VM
Učenci se bodo učili
v Aurel
Učenci osnovne šole Sliv-
nica razstavljajo v prosto-
rih obrata Aurea risbe, sli-
ke in grafike, ki prikazujejo
vsakdanje življenje, kot ga
doživljajo otroci. Na ogled
je okoli 60 izdelkov, narisali
pa so jih učenci od petega do
osmega razreda. Z razstavo
ne želijo le okrasiti prostorov
obrata, ampak je to prvi ko-
rak k tesnejšemu sodelova-
nju s kolektivom. Sola se je
že dogovorila z Aureo, da bo-
do v obratu organizirali za
učence rezbarski krožek. V
njem bo zaenkrat delovalo
pet učencev, spoznali pa se
bodo z delom kolektiva in se
obenem učili razbariti. Na ta
način želi šola pomagati
učencem pri izbiri poklica.
Poleg tega pa je to tudi obli-
ka podružbljanja šole.
V. E.
Republiška razstava
fotografij
Letošnja republiška raz-
stava fotografij, ki jo ob
dnevu mladosti organizira
prizadevni foto klub ZRNO
iz Titovega Velenja, je po-
memben dogodek v sloven-
ski fotografiji. Clani žirije,
ki so ocenjevali prispele fo-
tografije so mnenja, da je
razstava izjemno kvalitetna
in se le redko na takšnih pri-
reditvah pojavi toliko dobrih
mojstrov fotografskega ko-
njička, kot tokrat v Titovem
Velenju. Avtorji se v glav-
nem predstavljajo z zaklju-
čenimi celotami, kar da lažje
čutiti njihov odnos do utripa
današnjega časa. Dela so
vsebinsko razgibana, spret-
no dokumentirana in estet-
sko opremljena.
Na razpis le redko kdaj pri-
spe toliko fotografij, 650 od
156 avtorjev. Žirija je ob stro-
gih kriterijih izbrala 144 foto-
grafij, ki do neke meje pred-
stavljajo prerez stanja v foto
klubin.
Razstavo bodo odprli v pe-
tek ob 19 uri v domu kulture.
E. M.
Občni zbor Društva
invalidov Laško
V soboto se bodo člani
društva invalidov občine
Laško, ki povezuje 13 pover-
jeniških odborov v posa-
meznih krajevnih skupno-
stih s preko 1000 člani, že
enajstič sestali na letni kon-
ferenci društva. Med dru-
gim bodo obravnavali tudi
dopolnitve in spremembe
pravilnika društva in podeli-
li društvena priznanja orga-
nizacijam in posameznikom.
Po končanem občnem
zboru, katerega se bodo ude-
ležili predstavniki pobrate-
nega društva in drugih dru-
štev se bodo vsi zainteresira-
ni odpeljali v Malo Brezo,
kjer jim bodo člani Strelske
družine pripravili družabno
popoldne s kulturnim pro-
gramom.
VM
2abji ples v Nami
Lovec
Tradicionalni ples Celj-
skega plesnega orkestra Ža-
be bo letos prvič izven Ce-
lja. Ker je najemnina za dvo-
rano v Narodnem domu v
Celju previsoka, so se odloči-
li, da bodo tokrat gostovali v
sosednji občini in sicer v re-
stavraciji Name v Levcu.
Ples bo v soboto, 26. tega
meseca s pričetkom ob 20,30
uri in vsi ljubitelji prijetne
plesne glasbe bodo tokrat
prav gotovo prišli na svoj ra-
čun.
V »Mladosti« mislilo
predvsem na mlade
Tudi mladi imajo svojo modo. Seve-
da je ta njihova moda odraz njihovega
mišljenja, načina življenja. Mladi so
radi sproščeni, radi imajo barve, živa-
hne vzorce, radi imajo jeans, platno in
obleko, ki se v pomladnem vetru vese-
lo poigrava.
V Celju imajo mladi svojo prodajalno.
Pravzaprav sta dve v Zidanškovi ulici
št. 30 z značilnim imenom »Mladost«. Ti
dve prodajalni trgovske delovne organi-
zacije "Moda - Celje sta iz velike družine
SOZD Merx.
Značilnost prve prodajalne, ta je ne-
koliko večja, je obilna izbira ženskih
oblek, hlač, pa še moške konfekcije in
najstniških oblačil. Družinski nakup v
tej prodajalni je torej zelo praktičen. Vsa
družina se lahko na enem mestu lepo in
modno obleče.
Nič manj ni pestra izbira v manjši pro-
dajalni. Tam prijazne prodajalke ponu-
jajo največ knl. srajc in bluz. Veliko je
tudi letos modnega jeansa, platna in mo-
dnih dodatkov kot so rute. okrasni
ovratniki.
V »Mladosti« je na policah tudi veliko
praktičnih in živahnih majic, tistih s
kratkimi in onih z dolgimi rokavi.
Seveda pa se v »Mladosti- niso odre-
kli kupcem, ki ne sledijo modnim uka-
zom. Tudi zanje znajo poskrbeti tako, da
so zadovoljni. Za vsakogar in za vsak
okus, zlasti pa za mlade, v prodajalni
»Mladost« v Zidanškovi ulici v Celju.
8. STRAN - NOVI TEDNIK

V Celiu podprli Izgradnjo
Zgodovinsicega arhiva
Zgodovinski arhiv v Ceiju že nekaj let ne more več
sistematično zbirati in obdelovati gradiv, v 40 letih
zbrana gradiva pa vedno bolj propadajo.
Zato so v Sevnici, Mozirju in prejšnji teden na celj-
skem izvršnem svetu podprli predvideno izgradnjo
novega objekta o Ulici 29. novembra in način zagotav-
ljanja sredstev, odločiti pa se morajo v vseh trinajstih
občinah v treh regijah in tudi sprejeti sporazum na
svojih skupščinah občin.
Za izgradnjo novega muzeja so že pripravili idejne
projekte, predlog sporazuma pa predvideva njegovo
izgradnjo v naslednjem srednjeročnem obdobju. V le-
tih 1984 in 1985 bi tako zbirali sredstva za vso potrebno
dokumentacijo in nakup zemljišča, kasneje za samo
izgradnjo. Sporazum predvideva različno obremenitev
občm, največjo pa za Celje, ki bi naj zagotovilo 41
odstotkov vseh sredstev.
Po cenah iz leta 1983 bo za izgradnjo potrebnih 250
milijonov dinarjev, od tega naj bi Celje prispevalo 100
milijonov dinarjev. V letih 1984 in 1985 naj bi Celje
zagotovilo 20 milijonov dinarjev. Izvršni svet je ocenil,
da to ne bi bilo nemogoče m da je s pripravami za
izgradnjo potrebno nadaljevati. Pri tem ne smemo po-
zabiti, da v sedanjem arhivu gradiva propadajo kljub
številnim vlaganjem ter da je odgovornost združenega
dela in drugih za hranjenje materialov določena z zako-
nom, ki pa ga sedaj večina ne spoštuje. Tudi za hranje-
nje zgodovinskih materialov izven Zgodovinskega ar-
hiva bi torej bilo potrebnega veliko denarja.
MILENA B. POKLIC
Kulturna raven mladih pada
Ožja in širša kulturna raven učen-
cev pada. Takšna je temeljna in naj-
bolj zaskrbljujoča ugotovitev s skup-
ne seje sveta za kulturo in sveta za
vzgojo in izobraževanje pri OK SZDL
v Celju. Verjetno pa niso le šole tiste,
ki so odgovorne za dvig le-te, temveč
bi se morale tako šole kot vse druge
ustanove med seboj bolj povezovati
tudi pri kulturni vzgoji naše mla-
dine.
Oba sveta sta se sestala, da ocenita
uresničevanje pouka umetnostne
vzgoje v srednjem usmerjenem izobra-
ževanju, ki je po novem našel svoje
mesto tudi v smernicah za delo in živ-
ljenje v osnovni šoli.
Razpravljalci so izpostavili kadrov-
ske, prostorske in seveda finančne
probleme.
Za predavanje predmeta umetnost-
na vzgoja imamo sicer dovolj učiteljev,
vendar je njihova usposobljenost
vprašljiva, saj bi le ti morali obvladati
vsa področja umetnosti od glasbene,
likovne, do plesne, filmske in gledali-
ške. Učiteljev s tako strokovno uspo-
sobljenostjo nimamo, ker tudi na.še
višje in visoko šolstvo zaenkrat še ne
izobražuje takega pedagoškega profi-
la. Situacijo rešujejo z dodatnimi pre-
davatelji, ki predavajo le eno področje
umetnosti, toda tudi ta kader, v večini
primerov, ni kvalificiran za to delo.
Zelo težko pa je pridobiti zunanje
mentorje, kulturne delav(;e iz ustrez-
nih ustanov kot tudi iz društvev. Hva-
limo se sicer, da imamo na območju
naše občine 40 kulturnih društev, ven-
dar so nam na seji pojasnili, da ti niso
dovolj sposobni, da bi prevzeli men-
torstvo raznih krožkov ali kako,druga-
če pripomogli k boljši izvedbi umet-
nostne vzgoje. Sole potem obremenijo
svoje učitelje, ki se na žalost le malo
spoznajo na svoje nove zadolžitve in
ker stvari delajo bolj ker morajo in ne
iz veselja, je razumljivo, da kvaliteta ni
na pričakovani ravni. Če k temu pri-
.štejemo še slabo nagrajevanje učite-
ljev, jim te dodatne obremenitve, če-
prav obvezne, ne morejo biti v pretira-
no veselje. In če k temu dodamo še en
problem, ki izvira iz načina financira-
nja našega šolstva, potem je situacija
obrnjena na glavo. Namreč, vsaka šola
dobi sredstva le za izvajanje rednih
predpisanih dejavnosti, Ce tega pred-
pisanega plana ne izpolni, potem ji
sredstva odbijejo. Ce pa se slučajno
kak kolektiv potrudi in napravi več,
jim to nihče ne upošteva.
Veliko tega bi se dalo rešiti z boljšim
sodelovanjem s kulturnimi ustanova
mi in kulturnimi delavci. Toda drag«
dv<jrane, ki jih mora šola plačati, č«
hoče izvesti kak svoj program, pa
abonmaji, ki jih morajo učenci plače-
vati kot tudi vstopnice za obvezne
filmske predstave, so pojavi, ki priča-
jo, da smo še daleč od učinkovitejšega
sodelovanja med šolami in kulturnim
okoljem. Zavest o tem, kaj in kake
podružbljati, je še predaleč od prakse.
VIOLETA VATOVEC EINSPIELER
2elezarjl slllcajo
Teden dni je trajala slikarska koloniji
sozda slovenskih železarn, ki je bila leto«
pod okriljem štorske železarne. Tega tra
dicionalnega srečanja se je udeležilo S
slikarjev-ljubiteljev iz slovenskih žele
zarn. Letos so se slikarjem pridružili št
trije učenci osnovne šole iz Stor. Slikarje
ki so v Celju in okolici iskali motive in jih
upodabljali na svoja platna ali papir, ji
vodil akademski slikar Štefan Potočnik
Dela bodo v jeseni na ogled v kulturneir
domu v Storah, pa tudi v Muzeju revolu
cije, potem pa bodo razstavljena .še \
vseh železarnah.
.............____..............._ .  M£
NaJholJ so presenetili najmlajši zhori
Na pevski revlll v Zagonu so se mladlmkl zbori slabo odrezali
Zagorje ob Savi je bilo v
dneh od 17. do 19. maja pri-
zorišče srečanja, primerja-
ve dosežkov in razvrščanja
zborov za nadaljnje merje-
nje kvalitete na zvezni in
mednarodni ravni (Mladin-
ski pevski festival Celje
1985). Nastopilo je 8 otro-
ških pevskih zborov. G mlaj-
ših mladinskih pevskih zbo-
rov, 22 mladinskih pevskih
zborov. 6 dekliških pevskih
zborov in 4 mešani mladin-
ski zbori. Vseh nastopajočih
zborov je bilo 46. Zbore je
ocenjevala žirija v sestavi:
Matevž Fabijan (Kranj),
Majda Hauptman (Ljublja-
na), Vid Marčen (Celje).
S strokovnega posveta
zborovodij, ocenjevalne ko-
misije in drugih predstavni-
kov kulturnega in družbeno-
političnega življenja Slove-
nije povzemam nekaj sploš-
nih vtisov.
Največje presenečenje so
pripravili otroški in mlajši
mladinski zhori, tako po
izvajalski kvaliteti, dobremu
izboru programa, splošnemu
umetniškemu vtisu, dožive-
tosti programa, sproščenosti
in prisrčnemu nastopu.
Raven mladinskih pevskih
zborov, kakor tudi dekliških
ter mešanih mladinskih zbo-
rov pa s skromnimi izjema-
mi ni pokazala nikakršnega
napredka v primerjavi s
prejšnjimi revijami. Zbori, ki
so celo že tekmovali na zvez-
ni ravni (MPF Celje), so se
pokazali dokaj skromno, ne-
prepričljivo. Nekateri so
izr>rali prezahteven program,
ki ga niso zm.ogli, drugi pa so
pozabili, da gre za republi-
ško in ne občinsko revijo.
Izmed 32 zborov (za na-
daljnje tekmovanje so izvzeti
otroški) je komisija izdvojila
zbore, s katerimi se bo MPF
dogovarjal za eventuelen
nas-top ter za republiško re-
vijo »Kurirček v Mariboru <.
Mladinski pevski zbori:
Trbovlje (zborovodja: Ida
Virt), Zagorje (Rihard Bauer-
man). Polzela (Stanko Pod-
bregar), Žalec (Zdenka Mar-
kovič). Murska Sobota (Hel-
ga Horvat), I. celjske čete Ce-
lje (Sonja Kasesnik), Senovo
(Janez Ceglar), Kamnica -
MB (Franci Kovač).
Dekliški pevski zbori:
Ptuj (Darinka Teršek, Go-
milsko (Tanja Cehner), Vr-
hnika (Darinka Fabiani), Ti-
tovo Velenje (Danica Pireč-
nik).
Mešani  mladinski zbor:
Koper (Marko Vatovec), Te-
hnik Celje (Dragica Zvar).
VID MARČEN
Ploden obisli v CSSR
Od 16.-20. maja sta se mudila na prijateljskem, obi
kolegih iz Slovaškega gledališča Uherske Hradište u|.
SLG Celje Slavko Pezdir in v. d. umetniškega vodje
Zm.avc. Obisk pomeni uresničitev m.eddržavne pogo
kulturnem sodelovanju med vladama CSSR in SF
obdobje 1983-1985, na osnovi katere so bili vzposta
stiki med obema gledališčema. Jeseni bosta obiskala   .^^
Celje predstavnika Slovaškega gledališča, v letu 1985 pa esi
strani načrtujeta izmenjavo predstav oziroma ansamblov
Gosta iz Celja sta bila na Moravskem deležna izrednega
gostoljubja in pozornosti domačega poklicnega gledališča ;
ravnateljem Janom Slovačkom, zaslužnim kulturnim delav
cem CSSR na čelu, sprejeta pa sta bila tudi pri predsedniki
Mestnega ljudskega odbora Jaroslavu Brabliku ter Okraj
nega ljudskega odbora ing. Zdeneku Lapčiku. V okviri
izredno bogatega programa obiska sta se seznanila z delova
njem in organiziranostjo tamkajšnjega poklicnega gledali
šča, z njegovimi predstavami ter obiskala vrsto kulturnih ir
turističnih zanimivosti kraja. Obe strani sta izrazili željo, di
bi ta pr\d stik med gledališčema skladno z možnostmi obel
držav nadaljevali in poglabljali v smeri trajnejšega kultur
nega sodelovanja med ustanovama, mestoma in republi
kama. S. P
Folcioristi se predstavilo
Večer folklornih plesnih
skupin, ki je bil minuli petek
v domu Dušana Poženela v
Laškem., je uspel. Na priredi-
tvi je prišla folklora do izraza
v pravem pomenu besede.
Revialni del je prikazal de-
javnost vseh delujočih ple-
snih skupin občine, navduši-
le pa so izvirnost, ljudske pe-
smi, glasba, stare šege in na-
vade. Večji del programa so
izpolnili mladi iz osnovnih
šol, prikazano delo pa je plod
uspešnega deia mentoric
vseh skupin.
Tako je izredno dobro
uspel nastop skupine kultur-
no-umetniškega društva
Mance Malenškove pod vod-
stvom Erike Krašek. Mlajša
skupina se je predstavila z
ljudskimi godci, starejša
skupina osnovnošolcev pa je
poleg plesa vključila v svoj
program še pričevanja ljudi
med Brezami in Svetino.
Skupino je v šentruperskem
narečju predstavila Brigita
Mulej. Na šoli Antona Ašker-
ca v Rimskih Toplicah pa
imajo folklorno skupino, ki
jo vodi Bogdana Logarjeva.
Plesalci so navdušili s ple-
som z metlo in s »poušter-
tancom«. Brezjanska folklor-
na skupina se je predstavila
z belokranjskimi plesi pod
mentorstvom Irene Gaber-
škove. Venček revije so lepo
zaokrožili še folkloristi kul-
turno umetniškega društva
Anton Tanc iz Marija Grad-
ca. Ob vseh sodelujočih pa
ne gre izpustiti učence
osnovne šole Radeče, ki jih
je za nastop pripravil Dani-
mir Piavec, tako da so fol-
klorne skupine lahko plesale
ob živi glasbi. V takšnem
vzdušju je izzvenela prva re-
vija folklornih skupin v or-
ganizaciji Zveze kulturnih
organizacij Laško. VM
Mladi v Pionirskem domu
v Pionirskem domu Cvetke Jerinove Celje se nadaljuje
teden kulturnih dejavnosti Združenih osnovnih šol Celje, ki
je posvečen dnevu mladosti. Od 21. do 25. maja se bo pred-
stavilo 11 osnovnih šol in glasbena šola. V ponedeljek so
nastopile plesno ritmične in vokalno instrumentalne sku-
pine, v torek folkloristi, včeraj pa mladi iiterati in glasbeniki
osnovnih šol. Danes dopoldne se bodo predstavili lutkarji
osnovne šole Frana Kranjca in Pionirskega doma, ki je
gostitelj teh srečanj mladih ustvarjalcev. Zanimiv bo tudi
jutrišnji, zadnji dan tedna. Nadarjeni likovniki bodo vzeli v
roke barve in čopiče ter upodabljali motive Celja. Te izdelke
bodo v času od 11. do 15. junija razstavili v Muzeju revolu-
cije v Celju.
Pokrovitelj tedna kulturnih dejavnosti celjskih osnovnih
šol je uredništvo Novega tednika in Radia Celje.
MP
UkovnlM na tujem
V Grevenbroechu v Zahodni Nemčiji deluje zelo aktivno druš-
tvo z imenom Celje. V to prijateljsko mesto je odpotovala dele-
gacija iz Celja, ki se bo s predstavniki društva pogovarjala o
gospodarskem, športnem in kulturnem sodelovanju.
Z 32 deli 13 avtorjev se bo predsta\alo tudi društvo likovnih
umetnikov Celje. Razstavo bodo odprli danes zvečer, na ogled
pa bo do 3. junija, 8. junija pa si bomo v Celju lahko ogledali dela
umetnikov iz tega nemškega prijateljskega mesta.
MP-
Tamburašl v
Suboticl
Iz Subotice so se vrnili
tamburaši 2PD France
Prešeren Celje. Na prija-
teljskem obisku so pri-
pravili tudi dva koncerta,
Prvega so ob velikem
navdušenju odigrali v
Gradski kuči v Subotici,
naslednjega pa v bliž-
njem Tavankatu. Občin-
stvu, ki je z zanimanjem
spremljalo prvi del kon-
certa, ki je bil sestavljen
iz koncertnih komadov,
je sprejelo drugi del mo-
dernih skladb z vidnim
navdušenjem.
Ker naj bi se iz teh obi-
skov razvilo trajno sode-
lovanje, tamburaši upajo,
da se bodo s Subotičani
spet čimprej srečali v Ce-
lju.
MP
Koiilco premorejo naši zbori?
v zadnji številki NT je bi-
la na tem mestu objavljena
ocena nastopa Celjskega go-
dalnega orkestra. Ko uvo-
doma pisec članka Egon
Kunej ugotavlja orkestrovo
»zagnanost in kakovostno
rast«, našteje nekaj njego-
vih nastopov kot »velik do-
sežek, če ga primerjamo z
boljšimi pevskimi zbori, ki
premorejo kvečjemu en
koncert v letu.«
To je ugotovitev, s katero
ne more soglašati nobeden
od boljših zborov, če v to ka-
tegorijo štejemo na zadnjem
tekmovanju v Mariboru tri
celjske zbore s srebrnim od-
ličjem; Komorni moški zbor,
APZ Boris Kidrič in MPZ
F. Prešeren. Om.enjeno tek-
movanje, kjer je bilo potreb-
no nastopiti s 25-minutnim
sporedom, je dokazalo, da so
naši pevski zbori še kako pri-
pravljeni pokazati kaj več
kot le en koncert v letu.
Kdor se vsaj malo spozna na
naše zborovsko petje (med
njimi je prav gotovo tudi
Egon Kunej, dobro ve, kak-
šen napor morajo vložiti zbo-
rovodje in pevci za uspešno
- zlasti »srebrno« sodelova-
nje na tekmovanju »Naša pe-
sem« v Mariboru.
Godalni orkestri takega
tekmovanja nimajo, ker tudi
ni orkestrov (razen redkih
spodbudnih izjem, kot je
celjska) ter so tako kakršne-
koli ocene o kvaliteti takega
ansambla zgolj subjektivna
zadeva posameznega poslu-
šalca ali ocenjevalca.
»Boljši pevski zbori« pa se
vsaki dve leti (KMZ in
F. Prešeren že več kot 15 let)
pojavijo na tekmovanju v
Mariboru, na tekmovalnih in
koncertnih turnejah v ino-
zemstvu, na radijskih sne
manjih, koncertih v bližnji ir
daljni okolici, nastopih v ko
lektivih, itd.
Pri tem pa delo z amater
skimi pevci zahteva prav go
tovo mnogo več napora kot;
instrumentalisti, ki so vsi iz
šolani v glasbenih šolah. P<
preverjenih podatkih so ime
li vsi trije omenjeni celjsk
zbori v minuli sezoni polej
tekmovanja po 5 celovečer
nih koncertov, vsak eno ra
dijsko snemanje ter vrst(
proslav, na katerih je največ
krat potrebno prepevati pro
gram, ki ga sicer le redke
lahko uporabljajo. To pa po
meni dodatni študij.
Prof. Egon Kunej bi ta dej
stva moral upoštevati, ko j(
pisal uvodne besede k zadnj
oceni nastopa Celjskega go
dalnega orkestra.
e.gorSiC
24. MAJ 1984
NOVI TEOMK - STRAN 9
Savinfsifi spiavar v prodaji
Turistični delavci Gornje Savinjske doline so skupno z
domačimi oblikovalci poskrbeli za to, da se gostje, ki bodo
preživeli počitnice v njihovi prelepi aolini, te ne bodo zapo-
mnili le po naravnih lepotah in kulturno zgodovinskih zna-
menitostih, s seboj bodo lahko odnesli ličen spominek, Sa-
vinjskega splavarja, ki so ga pred kratkim pričeli prodajati v
vseh turističnih krajih občine Mozirje.
Pri Turist biroju Mozirje so naročili 10 tisoč splavarčkov,
ki so izdelani iz lesa, črn klobuk in »lajbič« pa ponazarjata
klasično pražnjo nošo, v kakršni so se splavarji odpravljali
na pot v južne kraje. Izviren spominek torej, ki je v poplavi
kičastih izdelkov še kako dobrodošel, saj pravih spominkov
na našem območju skoraj ni. Ni na primer izdelka, ki bi
spominjal, da je v Savinjski dolini doma hemljarstvo, da je v
konjiški občini tradicija kovaštva, še manj pa je izdelkov
pristne domače obrti. Pobuda, ki je prišla iz Mozirja, je torej
dobrodošla tudi s te plati.
RP
Pomlad v
Peklu
Težko je reči, koliko pro-
stovoljnih ur so tudi letoš-
njo jjomlad vložili priza-
devni turistični delavci v
Šempetru v to, da se bodo
gostje dobro počutili v ob-
jemu narave dveh naravnih
objektov, jame Pekel in
Antičnega parka. Vsekakor
pa jim je v veselje, da je bil
tudi ietos velik obisk na
prireditvi Pomlad v Peklu.
Prek 1000 ljudi si je ogle-
dalo jamo, veliko več pa jih
je bilo na pikniku. Nasploh
beležijo letošnje leto v
Šempetru velik obisk, bolj-
ši kot ostala leta v takšnem
času. Veliko je tudi šolar-
jev, ki jim narava daje od-
lična izhodišča za zaklju-
čne izlete. Turistični delav-
ci pripravljajo za šole v bli-
žini jame Pekel tudi zani-
mivo gozdarsko pot, kjer
bodo spoznali celotno rast-
linsko združbo. Ob tej prili-
ki bodo izdali tudi poseben
vodnik z opisi, šolarji pa
bodo tako lahko združili
prijetno s koristnim. Odprli
jo bodo 17. junija, ko bodo
pri jami Pekel praznovali
krajevni praznik. Poleg po-
ti so preuredili nekaj mo-
stov v jami, reklamne table,
namestili nekaj klopi in
miz, seveda pa vseskozi
gledajo na čisto naravo.
Edi Masnec
Letos Piva in cvetja ne bo
Razlog je objektivne na-
rave. Laško je namreč po-
stalo veliko gradbišče in to
ravno tam, kjer se odvija
pretežni del prireditev.
Kot vemo, gradijo nov
most čez Savinjo in izvajalec
ne more zagotoviti varnega
prehoda več tisočglavi mno-
žici, ki v tistih dneh ponava-
di preplavi Laško. Kmalu
bodo podrli tudi staro gosti-
šče Hum, vrt pri hotelu Savi-
nja bo zasut, glavno cesto od
postaje milice do železniške-
ga mostu bodo nekoliko
dvignili in bo začasno zože-
na, makadamska cesta bo
brez možnosti parkiranja na
tej ali oni strani. Skratka, La-
ško ne bi bilo sposobno spre-
jeti toliko obiskovalcev, kot
jih ponavadi pride na to pri-
reditev. Prav tako jim tudi
ne bi moglo nuditi v teh raz-
merah tako kakovostne pri-
reditve, kot smo je vajeni.
Te enoletni premor pa bo
organizatorjem dobrodošel.
Toliko boljše bodo priprave
na prihodnje leto, ko Pivo in
cvetje zanesljivo bo. Pri tem
jim bo pomagal družbeni do-
govor, ki ga bodo podpisale
gospodarske    organizacije.
društva (na čelu s turistič-
nim), krajevna skupnost La-
ško in seveda vsi zasebni
obrtniki, ki menijo, da lahko
s svojo ponudbo popestrijo
praznični utnp v Laškem.
Tako bi se organizatorji izog-
nili eni glavnih težav pri or-
ganizaciji te tradicionalne
prireditve, to pa je pomanj-
kanju delovnih moči. Zadnja
leta je bilo tako, da je organi-
zacijo te velike in pestre več-
dnevne prireditve nosila le
peščica prostovoljnih entu-
ziastov.
VVE
Najlepši kraj
Za naziv najbolj urejenega
kraja v Sloveniji se bo letos
potegovalo tudi 29 krajev na-
šega območja. Turistični
kraji: Celje, Dobrna, Luče,
Podčetrtek, Rimske toplice,
Titovo Velenje, Topolšica,
Zreče in Žalec. Izletniški in
tranzitni kraji: Gornji grad,
Ljubno, Mozirje, Solčava in
Šempeter v Savinjski dolini,
preostalih 13 krajev pa je ra-
zvrščenih med tretjo katego-
rijo ostalih krajev.     ____
PLANINSKI KOTIČEK
Odnrta planinska tola
Komisija za vzgojo in izobraževanje pri PZS orga-
nizira planinsko šolo za odrasle in mladino, ne glede
na starost ali članstvo v planinskem društvu.
Po predmetniku planinske šole se bodo prijavljeni
seznanili z organizacijo in zgodovino planinstva, spoz-
navanjem gora in potov, vremenoslovjem, tenniko
hoje in gibanja v gorskem svetu, nevarnostih v gorah,
reševanju... Udeleženci si bodo pod strokovnim vod-
stvom inštruktorjev pridobili osnovno znanje za varno
in samostojno hojo v gore. Šolanje bo od 22. do 28.
julija v Poštarskem domu na Vršiču. Za otroke od
šestih do dvanajstih let bo organiziran poseben planin-
ski vrtec, starejši otroci pa bodo vključeni v šolo. Pri-
jave zbira Planinska zveza Slovenije.
Planinska pohoda
v okviru turistične prireditve Pomlad v Peklu sta
Turistično in Planinsko društvo iz Šempetra pripra-
vila planinski pohod. Udeležba na prvem delu po-
hoda od Šempetra do jame Pekel je bila skromna, bilo
nas je le 17, pohoda po drugem delu poti od Pekla do
Kal pa se je udeležilo precej več pohodnikov.
2e naslednjega dne, v nedeljo, smo se udeležili tudi
tradicionalnega pohoda na Travnik, ki je bil letos zdru-
žen z otvoritvijo spominskega obeležja slovenski vojni
partizanski bolnišnici Celje pri Mrzlih vodah.       g j
Pionirski pohod na Brdce
Prvo srečanje vseh celjskih osnovnih šol bo 25.
maja na Brdcah nad Dobrno, kjer bo tudi srečanje
preživelih bork XrV. divizije.
Pionirji planinci bodo krenili iz Soče od Senega-
škega mlina do Brdc in nazaj na Dobrno. Del poti bodo
hodili po markiram poti, ki označuje planinsko pot
XIV. divizije. Tako bo prvič odprta planinska trans-
verzala v počastitev legendarne divizije. Na Brdcah,
kjer bo srečanje bork, bo tudi kulturni progreun, v
katerem bodo seodelovali mladi planinci.        MG
Sonce grele
nalcenele
Nedeljski sončni žarki so
ogreli kakšnih 400 kopal-
cev na bazenu v Rimskih
Toplicah, kjer je bilo pravo
poletje. Vodi so namerili 30
stopinj Celzija, zraku pa 10
manj, pa vendar je proti ve-
čeru bila marsikomu »koža
pretesna«.
■)hvaliti velja upravljal-
azena, domače turistič-
društvo, katerega delav-
i skrbijo za red in čistočo
bazenu, sanitarijah in
-rderobah, Vstopnina za
r zrasle je le 40 dinarjev,
zmerne pa so tudi cene v
priročnem bifeju.
MATEJA PODJED
TURISTIČNA AGENCIJA IZLETNIK CEUE
je za vas pripravila pester izbor letovanja na
JADRANSKI OBALI
Nudimo vam 10-dnevno letovanje v hotelih,
apartmajih in zasebnih sobah
POSEBNA UGODNOST: Letujte v hotelskem
naselju ZAGORI V NOVEM VINODOLSKEM
Cena aranžmana 13.250,00 din po osebi za
10 dni v terminu od 30. 6. do 10. 7. ali od
10. 7. do 20. 7.
Otroci do 10. leta starosti imajo 30% popust
Doplačilo za avtobusni prevoz na relaciji
Celje - HN Zagori - Celje 950,00 din po
osebi.
Informacije in rezervacije v naših
poslovalnicah v Celju, Žalcu, Titovem
Velenju, Slovenskih Konjicah, Hrastniku,
Mozirju, Sevnici, Krškem, Slovenj Gradcu,
Krapini, Šmarju pri Jelšah
10. STRAN - NOVI TEDNIK
24. MAJ 1984
Kadar traktorla ni
Dobro gnojem zemlja nI skopal
Sormanova kmetija v
Slovenskih Konjicah je si-
cer vpeta med cesto in bliž-
nje tovarne, a to gospodarja
Alojza in ženo Ivico še malo
ne moti. »Bolje je imeti fa-
briko v bližini kot pa slabe-
ga soseda«, je dejal oni dan
kmet Alojz, ko sva se pogo-
varjala kar med brazdami
za koruzo.
Veliko časa za klepet ni
imel, delo ga je preganjalo in
tudi Cila je začela kaj kmalu
•lemirno hrzati. Petletni Su-
zani je postalo na domačem
ivorišču dolgčas, saj je njen
tri leta mlajši bratec,Lojzek
spal, tretje dete, s katerim se
bo čez nekaj let podila po
travnikih, pa je še pod mami-
nim srcem.
Kar velika družina bo pri
Sormanovih, kjer znajo
skrbno obdelati tiste štiri
hektarje zemlje in tri hektar-
je travnikov. Ni veliko, bi re-
kel človek, za 12 glav pita^:^
cev, ki so v hlevu. Pa se kmet
ne da: »Zemljo dobro gnoji-
mo, zato nam veliko navrže,
čeprav je ni kdo ve koliko.«
Sormanovi so kooperanti
Kmetijske zadruge Sloven-
ske Konjice in s takim sode-
lovanjem so zadovoljni. Po-
speševalci jim priskočijo na
pomoč, če je potrebno, pa tu-
di s semeni in gnojili kmet
bolje shaja, če je kooperant.
Pitance zato seveda odda za-
drugi, pa tudi nekaj grozdja,
ki ga pridela. K sodobni
kmetiji sodijo tudi sodobni
kmetijski stroji. Tudi pri
Sormanovih imajo nekaj naj-
bolj potrebnih, ostale si spo-
sojajo v strojni skupnosti.
»Samo v tem času prideš tež-
ko na vrsto, zemlja kliče vse
kmete enako, zato sem pa
danes kar Cilo vpregel. Spo-
čita je in kar všeč mi je delati
s konjem. Ceneje je tudi, de-
lo pa je enako dobro oprav-
ljeno,« je pohvalil Alojz, Ivi-
ca pa je prijela Cilo za povo-
dec in vsi skupaj so zarezali
novo brazdo za koruzo, ki je
zdaj že v zemlji.
MATEJA PODJED
Koiilfo iioruznega zrnja na Ceijsliem?
Zanesti se pretivsem na lastno kljuse - to modrost upoštevajo kmaU& letos pri
koruzi
Tudi za celjsko območje velja, da
so koruzna zrna vse bolj zlata in
kmetje ter zadružne organizacije iz
leta v leto povečujejo površine pod
koruzo, čeprav je opaziti, da bolj v
korist koruzi za silažo kot za zrnje.
Povprašali smo v zadružnih organi-
zacijah na Celjskem, koliko so letos
namenili zgolj za koruzno zrnje. V celj-
ski občini je načrt spomladanske se-
tve za koruzo v zrnju predvidel 610
hektarov, kar je skupaj za koruzo za 40
hektarov več kot lani. Pospeševalci v
celjski kmetijski zadrugi pravijo, da je
navada sejati koruzo za zrnje bolj raz-
širjena pri manjših kmetih, pri večjih
pa gre več koruze za silažo.
V konjiški občini je to razmerje med
zrnjem in silažno koruzo pol na pol,
ker pospešujejo tudi prašičerejo in jim
zrnje pride prav pri krmi prašičev. Si-
cer pa b(j koruze za zrnje v tej občini
na 600 hektarih. Z melioracijami v
Dravinjski dolini letos, žal, kasnijo in
so na teh območjih, kjer meliorirajo,
zaradi mokrote vrgli v zemljo šele po-
lovico semena. Z deli hitijo na vso
moč, saj so kmetom ob zložbah zem-
ljišč obljubili, da bo koruza še pravo-
časno v zemlji.
V šmarski občini bo s kcjruzo v zrnju
letos zasejanih 2.000 hektarov, kar je
približno za 200 hektarov več kot lani,
hkrati pa za silažo še 1.200 hektarov.
Tudi silažne koruze bo več kot lani za
približno 200 hektarov.
Hriboviti predeli laške občine bodo
dali koruzno zrnje na 165 hektarih, pa
raje več, so nam povedali v laški kme-
tijski zadrugi, in dodali, da zaradi ži-
vinske krme namenjajo koruzi vse več
pozornosti.
V velenjski občini so letos za setev
koruze v zrnju namenili 320 hektarov,
v mozirski občini [ja 70 hektarov, za
silažo pa dvainpolkrat več.
Po podatkih iz žalske občine bo ko-
ruza v zrnju rastla v tej občini na 902
hektarih, za silažo pa na 1.447 hekta-
rih. To je nekaj malega več kot lani,
sicer pa so s setvijo v glavnem končali.
V kooperaciji nameravajo koruzno
zrnje v šentjurski občini pobirati z 840
hektarov njiv. Tudi v tej občini name-
njajo vse več njiv za koruzo, zlasti za
silažo. Na splošno večajo površine pod
koruzo, zlasti na melioriranih območ-
jih, ki jih praviloma določajo za setev
koruze, saj je šentjurski govedorejski
delež na Celjskem pomemben. S tem
povezani problemi s krmo imajo zato
še posebno težo.
MITJA UMNIK
Tudi v ceijsicl
KZbodo
posicuslll z
ieSniici
v celjski kmetijski za-
drugi nameravajo v jeseni
zasaditi osem hektarov z
lešniki, zlasti na franko-
lovskem in celjskem ob-
močju. V okviru dopolnil-
nih kmetijskih dejavnosti
delujeta sedaj dve sadjar-
ski skupnosti. Brezova in
Frankolovo, ki razpolaga-
ta z 20 hektari jabolčnih
nasadov, nekaj več kot
hektarom visenj, štirimi
hektari rdečega ribeza,
pol hektara črnega ribeza,
v pripravi pa so še skoraj
štirje hektari za nasade
črnega ribeza.
V pospeševalni službi
Kmetijske zadruge Celje
tudi resno razmišljajo, ka^
ko bi uporabili pašno-
košni sistem za izkorišča-
nje travne ruše na območ-
ju Dobrne in v jeseni ra-
čunajo, da bi za pašnike
morda že uspeli zaokroži-
ti zemljišče na površini 20
hektarov v Brdcah nad
Dobrno.
UM
S poiži do deviz
Pri Sadeksu so Jih odkupili 391 ton.
Izvozili pa 305
Zadnje dni so kmetijci
precej tarnali nad slabim
vremenom, vendar pa so na
svoj račun tokrat prišli po-
biralci oziroma lovci na
polže. Polži, takšni z reše-
nim stanovanjskim proble-
mom, so vsako leto v mese-
cu aprilu in maju zelo iska-
ni. Ne zaradi hišic, temveč
zaradi slastnega mesa in še
bolj zaradi deviz. Polžev do-
ma pojemo bolj malo, naj-
večji potrošniki pa so v
Franciji, Grčiji in Italiji.
Pri specializirani temeljni
organizaciji združenega dela
Sadeks v Žalcu, ki je združe-
na v delovno organizacijo
Hmezad - Notranja trgovina,
so prejšnji teden končali z
odkupom polžev. Letina je
bila odlična, pravi vodja od-
kupa Ivo Žuža: »Letošnji
plan je bil 300 ton na področ-
ju Jugoslavije in smo ga pre-
segli, saj smo odkupili 381
ton. Največ polžev smo od-
kupili na Hrvaškem, v Bosni
in Hercegovini ter Vojvodi-
ni. Tudi v Savinjski dolini
smo jih nabrali nekaj ton.
Sezona se je letos pričela ze-
lo zgodaj in sreča, da smo .se
na odkup tudi pravočasno in
temeljito pripravili. Z odku-
pom polžev se pri nas začne
sezona odkupov, ki jo nada-
ljujemo z jagodičevjem, go-
bami, zdravilnimi zelišči itd.
Tako imamo v planu odkupi-
ti 200 ton svežih in suhih
gob, 80 ton jagodičevja, pri
zdravilnih zeliščih pa načrtu-
jemo že tudi predelavo.«
Iztok Verdnik, samostojni
komercialist, zadolžen za
izvoz pa je povedal: »Več kot
300 ton polžev smo izvozili v
Francijo, Italijo in Grčijo, za
kar smo iztržili okoli 320 ti-
soč dolarjev. Zaenkrat gredo
■polži še dobro v denar, ven-
dar je na evropskem tržišču
že čutiti znake zasičenosti.«
Na odkupni postaji v Bra-
slovčah so nam povedali, da
je potrebno od 12 do 15 pol-
žev za kilogram, odvisno pač
od njihove velikosti.
TONE TAVCAR
Miha Dobrišek na odkupnem mestu v Braslovčah, kjer polže sortira v posebne gajbice. V
Savinjski dolini je polže odkupovala KZ Savinjska dolina.
Gospodarno kmetovanle
Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. Inž.
Kalfo vpliva Število odrejenih pujsliov na
gospodarnost reje plemensicih svinj (1)
število odrejenih pujskov na svinjo letno je odvisno od števila gnezd in števila
pujskov v gnezdu ter od same zreje živo rojenih pujsko. Plodnost plemenskih
svinj pa je v prvi vrsti odvisna od pravilne in zadostne prehrane, ki tudi
predstavlja najvišji strošek v reji plemenskih svinj. Zato želimo v nekaj nadalje-
vanjih prikazati, kakšna je poraba krme na odrejenega pet tednov starega pujska
pri različni intenzivnosti reje.
Zaradi poenostavitve bomo krmni obrok sestavili le iz koruzne storžne silaže,
beljakovinskega koncentrata in iz krmila za dojne svinje. Pujskom bomo od tretjega
tedna naprej dajali starter za pujske.
I. predpostavljamo, da svinja prasi dvakrat letno in da po gnezdu odredimo devet
pujskov. V tem primeru reprodukcijski silus razdelim.o takole:
V enem letu se zvrstita dva taka ciklusa.
Skupna poraba krme je naslednja:
1153 kg koruzne storžne silaže = 421 kg skupnih hranljivih snovi
147 kg beljakovinskega koncentrata = 103 kg SHS
455 kg krmila za dojne svinje = 319 kg SHS
50 kg starterja za pujske = 35 kg SHS
V enem letu porabimo po svinji za osemnajst pujskov 878 kg skupnih hranljivih
snovi, kar znese 48,9 kg SHS na odrejenega pujska.
Pri navedenem krmnem obroku je to 64 kg koruzne storžne silaže, 8,2 kg beljako-
vinskega koncentrata, 25,3 kg krmila za dojne svinje ter 2,8 kg Pu-starterja.
24. MAJ 1984
NOVI TEDUK - STRAN 11
Ob dnevu
krvodajalcev
Prav z ničerrier ni potreb-
no vzpodbujati k razmišlja-
nju o sebi, o prijatelju, o hu-
manih ljudeh, povsod je mi-
sel o človeku. V razmišlja-
njih iščemo ljudi, ki bi nas
razumeli, kadar je najhuje.
Včasih si celo želimo, da bi
ljudje v okolici čutili enako.
Kadar je najhuje, kadar se
bolečina najbolj zareže, je
pomoč v razumevanju. Ta-
krat bi človek človeku izpo-
vedal svojo bolest in mnogo-
krat bi bilo bolje. Izpovedu-
jemo se ljudem, ki jim zau-
pamo, ki so nam bližje, ki z
ničemer ne bodo oskrunili
našega zaupanja. Morebiti so
človekova čustva res najbolj
boleča točka posamezne
osebnosti.
Te besede so namenjene
tebi, draga tovarišica krvo-
dajalka, tebi, dragi krvodaja-
lec, vama, ki ustvarjata, gra-
dita, proizvajata, ki sodeluje-
ta pri oblikovanju naše sa-
moupravne družb«.', vama, ki
se srečujeta z ljudmi pri de-
lu, doma, na ulici, poleg tega
pa si še vzameta čas za daro-
vanje krvi in organizacijo kr-
vodajalstva. Tudi vsem ob-
čanom na.še skupnosti so na-
menjene misli o humanih in
dobrih odnosih med ljudmi.
Na to, na humane odnose
med ljudmi opozarjam zato,
ker se stanje v medsebojnih
odnosih slab.ša. Človek pa
hoče biti gospodar časa, ho-
če biti aktiven in deloven in
le med ljudmi želi meriti svo-
jo vrednost. Vsakdo med na-
mi je gotovo pripravljen po-
magati sočloveku, ki je po-
treben vzpodbudne besede
ali pomoči. Včasih zadostuje
že prijateljski nasvet ali
spodbudna beseda. Prav ta
humanost nas druži pri na-
pornem delu, da smo si pri-
pravljeni pomagati in poma-
gati drugim, ki so ali bodo
pomoči potrebni.
V naših vrstah je na stotine
dobrih ljudi, ki zavestno,
prostovoljno in brezplačno
darujejo svojo kri. Si morete
predstavljati radost mlade
matere, ki ji je ob težkem
materinstvu darovana kri re-
šila življenje? Novorojenčku
tudi! Prav tako preveva ra-
dost vsakega člana naše
skupnosti, ki je pri delu, ob
bolezni ali v prometu težje
poškodovan m mu je le daro-
vana kri rešila življenje. Zato
naj bo v naši zavesti, da kri
rešuje življenje in da je naj-
dragocenejše zdravilo, ki se
ne da umetno pridobiti. No-
bena znanost v svetu do da-
nes še ni izdelala pravega na-
domestka za kri. Za to, da je
krvi v vsakem primeru, ko je
potrebno reševati življenja
dovolj, skrbijo neštevilne
vrste anonimnih in zavest-
nih krvodajalcev ter njiho-
vih organizatorjev, ki vsako-
letno večkrat prihajajo na
odvzem krvi.
Krvodajalstvo je posebej
humana akcija pod pokrovi-
teljestvom RK, ki z nevidni-
mi vezmi druži v naši ožji
domovini blizu 700 tisoč da-
rovalcev in tistih drugih, ki
kri prejmejo. Prvi v zavesti,
da prispevajo k zdravju in da
ohranjajo življenja, drugi z
vsem, kar preveva človeka,
ki mu je darovana kri ano-
nimskega krvodajalca ohra-
nila življenje. Danes ni bo-
jazni pred smrtjo zaradi po-
manjkanja krvi.
Brez zavzete in nesebične
pomoči v tej in drugih dejav-
nostih, ne bi bilo organizaci-
je RK, ki s svojimi akcijami
med ljudmi nenehno spod-
buja, ustvarja ozračje sood-
govornosti in solidarnosti ter
nenehno opozarja na medse-
bojno odvisnost ljudi. Izre-
dno pomembno je, da se ta-
ka prizadevnost tudi v bodo-
če nadaljuje.
Za to je potrebno, da akti-
visti na vasi, v mestih in to-
varnah sirom naše domovine
že zelo zgodaj spodbujajo
mlade in jih pripravljajo na
plemenito delo v organizaciji
RK in krvodajalstvu. Mlade
je treba že dovolj zgodaj pou-
čiti o krvodajalstvu, ki je ne-
boleče in ne pušča posledic,
če hočemo, da se bo po dobi
odraščanja vključil med kr-
vodajalce. Mladina lahko ve-
liko pomaga pri izvajanju
raznih akcij. Pri tem so bili v
naši domovini že doseženi
veliki uspehi. Tu gre nedvo-
mno zahvala veliki požrtvo-
valnosti učiteljem na šolah
in aktivistom RK. Kadarkoli
pomagamo kom.u v nesreči,
pomislimo na morebitno
lastno nesrečo ali nesrečo
svojih najdražjih.
Ključ uspehov in humane-
ga bogastva RK je v prosto-
voljnem delu številnih akti-
vistov, v njihovi zavzetosti in
humanosti. Nobenih velikih
rezultatov ni mogoče doseči
brez izjemnega hotenja in
aktivnosti posameznikov in
organizacij, brez tega, da
vsak v akcijah daje del sebe
in da je v njih ustvarjalno
prisoten.
Ne smemo pa prezreti ti-
stih, ki pri teh prizadevanjih
.stojijo ob strani in skušajo
omalovaževati, razvrednotiti
celo ovirati aktivnosti RK.
Toda teh je le peščica in ne
morejo nam škodovati pri
našem ustvarjalnem delu.
Ob do.seženih uspehih na
vseh področjih delovanja or-
ganizacije RK v naši ožji do-
movini smo lahko upraviče-
no ponosni na dosežene
uspehe v republiki, v Jugo-
slaviji in tudi v svetu. Orga-
nizacija RK je nepogrešljiv
člen samoupravne skupnosti
v Titovi Jugoslaviji.
FRANC VENISNIK,
Rog. Slatina
Štafeti mladosti
oli rob
Ko spremljamo in s strani
sodelujemo v današnjih šta-
fetah mladosti se nam neho-
te prikradejo v spomin nek-
danje, kot smo jih organizi-
rali km.alu po vojni. Zelo ži-
vo mi je v spominu, kako
smo pripravljali in izvedli or-
ganizacijo centralne ter lo-
kalnih štafet. Sodelovalo je
na sto tisoče, verjetno kar
nekaj milijonov mladih.
Lahko rečem, skoraj sleher-
ni mladinec in pionir. Palica
je resnično potovala iz rok v
roke, drobne nožice in malo
večje noge so je prenesle na
deset tisoč kilometrov po na-
ši zemlji. V vsaki vasi ali več-
jem kraju, so ji, kot danes,
priredili slavnostni sprejem,
jo z zastavami in cvetjem
spremili do prireditvenega
prostora, nato pa je zopet v
spremstvu mladih pohitela
med polji in travniki naprej
proti Beogradu, kjer so jo
predali ljubljenemu marša-
lu. Stafetne palice takrat ni
spremljala kolona modemih
avtomobilov, iz kraja v kraj
jo je spremljal mladinec na
kolesu. To je bila lepa akcija,
ki smo se je mladi lotevali z
vnemo in odgovornostjo.
Mislim da je zelo neodgo-
vorno do naše domovine, ki
je v tem času v tako težkem
ekonomskem položaju, da
razmetujemo denar za tako
drago izvedbo končne prire-
ditve v Beogradu. Upam, da
se je prvotni program izved-
be vsaj nekoliko spremenil,
saj bi sicer bila ta neprimer-
na spominu na velikega sina
naše domovine.
Res tudi sama gledam na
televizijskem ekranu nastop
mladih na stadionu JLA. Ce
pa človek pomisli, koliko na-
pora in denarja stane takšna
prireditev v teh naših težkih
časih, pa mislim, da bi bilo
mnogo bolje, da mladi preži-
vijo vesel in sproščen dan na
svojih šolah, v mladinskih
aktivih, kjer bi sodelovalo še
mnogo več mladine. Pripra-
vili bi naj več športnih sre-
čanj, izletov v naravo s kul-
turnim in zabavnim progra-
mom in se vmes s spoštova-
njem spomnili velikega pri-
jatelja mladih, tovariša Tita.
Mladinske organizacije bi se
morale potruditi, da bi z za-
nimivimi programi pritegni-
le v svoje vrste slehernega
mladinca. Disco klubi bi naj
bili le ena od oblik za sprosti-
tev. Več pozornosti pa bi mo-
rali posvečati množični
športni, kulturni pa tudi te-
hnični in znan.stveni dejav-
nosti.
S. S., Griže
Luknia v
Cuprilski
Precej časa je že minilo,
kar so zaključili dela na ka-
nalizaciji v Curpijski ulici v
bližini foto Pelikana. Ko so
delavci razkopavali, so mo-
rali odstraniti kocke, s kate-
rimi je ta ulica tlakovana.
Delo je bilo končano, na po-
vršini pa je izvajalec - kot se
to v Celju skoraj vedno doga-
ja - pustil odprtino. Kock ni-
so postavili v staro stanje in
so nekaj časa ležale kar tam
naokrog po cesti, bilo jih je
v.se manj, gotovo jih je kdo
pobral za svoje potrebe.
Takšno je zdaj stanje in niko-
gar ni, da bi zadevo uredil.
Kdo je odgovoren?
dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Kal bo s kralem
6. maja so bili po vaških in
uličnih odborih KS Laško
zbori krajanov. Po prizadev-
nih pripravah je bila udelež-
ba tako skromna, da zasluži
oceno - nemogoča. Prizade-
vanja torej niso obrodila že-
lenih sadov. Pri SZDL smo
se zato dogovorili in pričeli
zaradi boljšega obveščanja
izdajati glasilo »Naša skup-
nost«. Prva številka je izšla
že pred zbori krajanov, tako
da so bili ti pravočasno o
vsem obveščeni. In kaj je
prineslo glasilo. Vse, kar kra-
jane zanima. Pisalo je o reali-
zaciji plana, obrazložilo je
nov načrt. 2.al pa se krajanov
tudi ta oblika obveščanja ni
prijela. Vzroki so znani. Sko-
raj vsi izjavljajo, da so doslej
poslušali samo obljube, sto-
ril pa ni nihče skoraj nič. Pri
SZDL je bil zato sprejet
sklep, o bolj objektivnem na-
črtovanju.
Želja je veliko, sklepov
malo manj, slabe volje pa
največ. Prepričan sem, da ne
bomo nikoli ničesar storili,
če bomo imeli krajani še na-
prej takšen odnos do kraja,
kot ga imamo sedaj. Kraj bo
ostal zanemarjen, brez kako-
vostnih cest, telefonskih
priključkov, itd. V mislih
imam ravno svoj kraj, kjer
zelo majhen delček krajanov
upira finančnega in delovne-
ga sodelovanja. Pa prav ti so
največji uničevalci cest in
imajo vedno pripravljen od-
govor na prošnje in grožnje.
Ni ga načina, da bi takšnim
ljudem prišel do živega. Kaj
bi bilo, se sprašujem, če bi
bili vsi takšni?
Ne živim dolgo v tem kra-
ju, a se vseeno bojim zanj in
ni mi vseeno, kaj in kako bo
z njim. Zato me je udeležba
na omenjenem zboru zelo ra-
zočarala. Le kako naj najde-
mo način, da bi krajani spoz-
nali, da samoupravni način
urejanja zadev zahteva tudi
več organiziranja in angaži-
ranja v vaških in uličnih od-
borih?
LUDVIK VOLAVSEK.
Laško
Srečanje
sošolcev
Ko sem izvedela za žalost-
no novico, da je po kratki
bolezni umrla sošolka, sem
si rekla, kaj če bi se po štiri-
desetih letih spet zbrali, saj
se naše vrste redčijo, sreča-
mo pa .se malokdaj. Po dolgi
pripravi smo imeli 28. aprila
v Smartnem, našem rojst-
nem kraju, naše srečanje.
Bilo je leto 1941, ko je oku-
pator zasedel naše kraje in
izgnal večino učiteljev. Zače-
li smo znova kot prvošolčki,
z učenjem nemščine. Da bi
se čimprej kaj naučili, so kar
nas več letnikov strpali sku-
paj.
Potiem je prišla dolgo 2:aže-
lena svoboda. Raztepli smo
se na vse kraje, le nekateri
smo ostali doma. Prav zato
se redko vidimo in tako je
bilo srečanje v veselem raz-
položenju, ki ga tudi mrko in
hladno vreme ni skalilo. Naj-
bolj smo bili veseli našega
učitelja Senegačnika, ki je
bil šegavo razpoložen, pač
tak, kot smo ga šolarji poz-
nali.
Vsem, ki so pomagali v
pripravah, nam dali dvorano
7,a zabavo, predvsem pa
Smarčanovi Vidi in Francki
sem dolžna veliko zahvalo,
tudi Tinčku Zusmetovem za
poskočne viže.
HELENA
NAREKS-ZUPANC,
Loče
PRIREDITVE
Kulturni dom Vojnik
v kulturnem domu v Vojniku že od ponedoljka, 21. maja
teče medobčinsko srečanje gledaliških skupin, ki ga boste
lahko spremljali do .sobote. Jutri se bo ob 20. uri predstavilo
Prosvetno dništvo Braslovče z Molierovim Namišljenim bolni-
kom, v soboto, 26. maja prav tako ob 20. uri pa bodo kot zadnji
na srečanju nastopili člani prosvetnega društva Vrba iz Vrbja
pri Zalci z delom Ervma f^rit/a Mirakelj o sveti Neži.
Kulturni dom Slovenske Konjice
Prihodnji teden se bo v Slovenskih Konjicah pričelo medob-
činsko srečanje gledaliških skupin. Celoten program si boste
lahko ogledali v kulturnem domu. Prvo se bo predstavilo
Prosvetno društvo iz Gornjega grada v torek, 29. maja ob 20.
uri. Uprizorili b(jdo kmečko dramo Ivana Potrča Krefli, ki jo je
režiral Franc Urlep. V sredo, 30. maja se bo občinstvu predsta-
vilo Gledali.šče Pod kozolcem iz Smartnega ob Paki s kabare-
tom Janeza Menarta in v režiji Bogomira Verasa Sreča pod
marelo. Predstava b(j ob 16. uri. Istega dne ob 20. uri pa ho na
sporedu še komedija Igorja Torkarja Revizor 84, s katero se
bodo predstavili člani kulturno urnetnii^kega dru.štva Anton
Aškerc iz Šmarja.
Kf)medija Veter v vejah Sa.safrasa, Rcncija de Obaldia bo na
sporedu v četrtek, 31. maja ob 20. uri. Uprizorilo jo bo amater-
sko gledališče iz Titovega V(;lenja.
Kot zadnje v okviru medobčinskega srečanja gledaliških
sku[)in v Slovenskih Kf»njif-ah .se bo prc<lslavil<) kulturnfj-
umetnišk<j društvo Zarja Trnovlje, s komedij(j Fedje Sehf)viča
Kurbrv Predstavo j(- režiral I^tefan Zvižcj, (»gledali pa si jo
boste lahko v soboto, 2. junija ob 20. uri.
Kulturni dom Gorica url Slivnici
v soboto, 2(i maja bo ob 20. uri v kulfurricm domu gosU»vala
gledališka skupina kulturnega društva Prevorje. Predstavili .s«-
bodo z delom ToneUi Partljiča Sč-ukc- pa ne.
Kulturni dom SenUur
Koru'<- ledna lM)Stii v i^-ntjtiiju dve (jrirt-dilvi, ki .soju orgrii
zatorji pripravili v okviru občinskega srečanja Naša beseda 84.
V soboto, 26. maja bo ob 20. uri konccrl pevskega zbora
Slovenskega prosvetnega društva Danica iz Sentruperta na
avstrijskem Koro.škem in moškega j^-vskega zix>ia Skladat«-
Ijev Ipavcev iz Šentjurja.
V nedeljo, 27. maja pa I«) ob 10.30 un občinska revija odra-
slih pevskih zborov, na kateri se bodo predstavili moški pevski
zbor Planina pri Sevnici, moški pevski zbor Gorica pri Sliv-
nici, moški pevski zbor Dramlje, Vokalna skupina Drameljski
fantje, ženski in moški pevski zbor, oba iz Šentjurja ter moški
zbor iz Ponikve.
Kulturni dom Šentvid pri Planini
v kulturnern domu bo v soboto, 26. maja ob 20. uri nastopil
na samostojnem koncertu pevski zbor domačega kulturnega
društva.
Osnovna šola Stranice
v nedeljo, 27. maja ob 19. uri bo v osnovni šoli koncert
moškega pevskega zbora LIO in narodno zabavnega ansambla
Milana Banovca. Vsi nastopajoči prihajajo ia Slovenskih Ko-
njic, prireditev pa bo posvečena Dr>evu mladosti.
Kulturni dom Šoštanj
v kulturnem domu bo v soboto, 26. maja koncert posvečen
Katji Vačkovnikovi, na njem pa bodo nastopili mešani pevski
zbor DPD Svoboda Šoštanj in Šaleški oktet.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu je odprta razstava slikarskih del Milana
Rijavca, razstavo pa si lahko ogledate do 5. junija.
Cinkarna Celje
V obratu družbene prehrane v Cinkarni razstavlja akvarele,
acryle in serigrafije Stane Petrovič-Conči, član Društva likov-
nih amaterjev iz Celja. Razstava pa bo odprta samo še danes in
jutri.
Pionirski dom Cvetke Jerinove Celje
v avli pionirskega doma je odprta razstava likovnih del
učencev osnovne šole Veljko Vlahovič, ogledate pa si jo lahko
do 31. maja.
Narodni dom Celje
v Narodnem domu bo v torek, 29. maja ob 19.30 uri jazz
koncert Quarteta Toneta Janše, ki ga organizira Zavod za
kulturne prireditve.
Sejna soba SIS Laško
v sejni sobi samioupravnih interesnih skupnosti razsUnijajo
slikarska dela mlade likovnice Damjana Brečko. Jožica Bratec
in Breda Marušič. Razstavo si lahko ogledate do sobote, 26.
maja.
Knjižnica Titovo Velenje
v galeriji knjižnice kulturnega centra Ivan Napotnik je od
prta razstava o življenju in delu dr. Josipa Vošnjaka ob 150-
letnici rojstva. Razstava bo t)dprta do 6. junija.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Rilzstavnem salonu je odprta razstava pionirske kolonije z
naslovom Titovi kraji - naši kraji, Bistrica ob Sotli 1983. Raz-
stava bo odprta do 1. junija
Avla poslovnega centra Ingrad
v Ingradovi avli na Liivi bo do 1. junija na ogled razstava
znanega pisatelja in kipa.ja Toneta Svetine in njegovega sina
Vojka. Tone Svetina se predsUivlja s svojimi najboljšimi skulp-
turami iz železa in granatnih delcev ter oožja. sin Vojko pa s
svojimi liko\'nimi deli.
V soboto, 26. maja ob 19.30 uri
l(oncert RIBLJE ČORBE
v sredo, 30. maja ob 20. uri, na terasi bazena
Golovec koncert narodno-zabavne glasbe z
Alpskim kvintetom Ivanko Kraševec, Edvinom
Fliserjem in Jako Šraufcigrom.
Prvič v Celju po velikem uspehu v Avstriji, Švici in
Nemčiji.
Predprodaja vstopnic za obe prireditvi-blagajna
bazena Golovec in pri Izletniku Celje.
Bazen Golovec vas vabi na rekreativno plavanje in
novost: sončenje v zavetrju terase Gloovec, kjer
so vam na voljo ležalne deske in osvežilne pijače.
Tudi po savnanju je možno sončenje in športno
rekreativne dejavnosti (odbojka, košarka, namizni
tenis).
Vabljeni!
12. STRAN - NOVI TEDNIK
24.
Tudi mani kot nič Je komu dovoli
Gučkov Lolz žM ¥ popolnem sožitlu z nara¥0, kljub megli In dežju r »stanoManJU'*
Gučkov Lojz je nevaren, ne mara ljudi. Tistemu, ki
se mu približa, se zna hudo slabo goditi. Z motiko jo
mimogrede dobiš po betici, te s kremplji razpraska in
kosti polomi. Na Gučekovini tudi straši, če sploh
prideš do nje... Lojz da je nevaren? Se glisto mu je žal
prepoloviti in škorce s češnje nagnati. Je že res, da je
čuden, a da bi bil nevaren...?
Kateri zgodbi o samotarju
iz Lahovega grabna verjeti?
Gučkov Alojz je postal po
pripovedovanju ljudi zame
oseba, ki se mi je vse bolj in
bolj motala po glavi. Kakšen
je v resnici? Je res tako zelo
čuden in hudoben, ali pa
morda prav plah in nebog-
ljen? Na nek način me je za-
čel privlačevati, v meni Fe je
oglasila tiste sorte radove-
dnost, ki ne mine, dokler ji
ne zadostim. In sem se od-
pravila na obisk, tako skriv-
nosten, mikaven in negotov.
Naravnost h Gučkovemu
Alojzu.
Tisto »naravnost« se je po-
tem čisto drugače pokazalo.
Jurklošter je po obsegu naj-
večja krajevna skupnost v
občini Laško, Lahov graben
pa tam nekje na robu, visoko
in daleč stran od krajevnega
središča.
Dan, kot nalašč za te vrste
obisk. Ena popoldne, pa te-
mno kot pred izlivom dneva
v noč. Dežuje sicer lepo, a je
pot tako razmočena, da se
pod nogami pogreza. Skozi
gozd je še temneje. Dolgo
vožnjo po ozki gozdni poti
spremlja občutek nevarno-
sti. Malo preveč razmočen
rob in že lahko zdrsneš v glo-
bel. Kako neskončno dolgo
premikanje proti cilju. Po
štirih kolesih ne gre več, tre-
ba bo peš. Kaj pa, če je Gu-
ček res tako nevaren?
Saj iilma brade...
Od daleč zaslišim udarce,
potem zagledam podrtijo in
človeka s sekiro v rokah.
Predvidevam, da je to Guč-
kov Lojz. Pa saj sploh nima
brade! Torej se brije. Suknjič
in hlače ima in ne raztrgane
cape. Sploh pa ni tako grd in
zanemarjen.
Nič več me ni strah. Kaj
naj mu rečem, se vprašam.
Kratek čas ga še opazujem
skozi vejevje, potem pa, kai-
bo, pa bo.
»Ste vi Gučkov Alojz?
Sem slišala, da imate tod ra-
di, če vas kdo obišče«, se de-
lam pogumno. »Ja, kaj me
ne boste povabili bliže?«
Prav ponesrečeno zinem, da
sem čisto slučajno naletela
nanj in da bi se rada z njim o
čem pomenila. Pomen me
od nog do glave, pa reče: »Ne
vem, kaj vas je sem prineslo,
a če ste že tu, se lahko kaj
zmeniva;.
Led le prebit
Pred mano stoji človek,
kakršnega srečaš kjer koli.
Kosmat je res, a so tudi drugi
moški kdaj neobriti. Spoz-
nam, da so kakršne koli igri-
ce odveč, se predstavim in
odprem svoje karte. Iz hoste
pokličem še kolego fotore-
porterja in vse je šlo poslej
gladko. Da sva z Edijem
predhodno napravila načrt
za primer večje nevarnosti,
ne bom tajila, sicer pa je bil
najin obrambni načrt zelo
enostaven: v avto, pa brž na-
zaj proti civilizaciji.
Da bi bil Gučkov Lojz po-
sebno gostoljuben, ne mo-
rem reči. Nevajen je obiskov,
neroden, nezaupljiv, morda
celo plah. Obremenjena z
normami civilizacije spoz-
nam, da me sploh nima kam
povabiti. Ne v kuhinjo, ne v
dnevno sobo in ne v jedilni-
co. Sicer pa se tem rečem tu
gori čisto drugače streže.
Guček živi v popolnem sožit-
ju z naravo in samo Rous-
seau je še manjkal, čeprav ne
verjamem, da si je beg od
civilizacije natanko tako za-
mišljal.
Alojz Guček živi dobese-
dno pod milim nebom. Ne-
koč je imel hišo z gospodar-
skim poslopjem, pred osmi-
mi leti celo nekaj živine. Pa
se je pred štirimi leti začelo
vse, kar je bilo nekoč zgraje-
nega, podirati. Podrl se je
hlev, podrla se je stara kmeč-
ka hiša v Lahovem grabnu
55. Od vsega, kar je kdaj bilo,
so danes samo še razvaline,
ostanki zidovja in hišna šte-
vilka. In med temi razvalina-
mi, brez strehe nad glavo, ži-
vi človek.
Kako 2lYl?
Pravzaprav je to težko opi-
sati, delno se da zaznati iz
fotografij Edija Masneca. Se
je pa moj kolega soočil z ne-
navadno težavo in vpraša-
njem, kako pregnati meglo iz
»stanovanja«, da bi bili po-
snetki čim bolj odraz resnič-
nosti.
Pogojno civiliziranemu
človeku se zdi življenje v
takšnih razmerah nemogoče.
V tem bivališču vendar de-
žuje, sneži, skozenj švigajo
strele. Pa mravlje in ostala
mrčes se tam svobodno spre-
haja. Ni mize, ni stolov,
omar, vode, elektrike... Od
vsepovsod prežijo nevarno-
sti, kajti zidovje se še vedno
ruši, vse je podprto s trhlimi
tramovi. Edini uporabni
ostanek nekdanje kmečke
hiše je zelena krušna peč,
nad katero ima Guček skro-
men košček strehe nad gla-
vo. Nekaj salonitk je podprl
z lesenim drogom, jih naslo-
nil na ostanke zidov v kotu
ob peči, ene stran peči pa je
še ogradil z deskami.
V tem brlogu, na peči, pre-
bije zimo. Snega tu gori na-
pade meter in več, pa še dol-
go v pomlad se obdrži. Lan-
sko zimo se mu je med spa-
njem vnela odeja in Lojz je
skorajda z njo vred zgorel.
Takrat mu je zgorelo tudi
petsto starih jurjev, edino
premoženje in rezerva za
hujše čase.
Od pomladi do pozne jese-
ni je čisto drugače. Nekaj
krompirja in fižola pridela,
pa stara češplja še vedno ro-
di. Z občasnimi deli pri kme-
tih si nekaj denarja prisluži
za steklenico olja na mesec,
pa za moko, štruco kruha in
škatlo cigaret. Več ne potre-
buje, pravi.
Go2 za vratom
»Kar naprej! Pri meni uši
ne boste dobili«, me povabi
»noter«. »Tule je moja spal-
nica«, se zasmeje in pokaže
na ograjeno krušno peč. »Ta-
mle, z druge strani pa je ku-
hinja. Moja »stara« je ves
dan topla, pozimi, pa ponoči
tudi«. Na drugi strani, tam,
kjer naj bi bila kuhinja, ni
nič drugega kot odprtina za
peč, kjer si Lojz kakšno jed
pogreje. Vse je črno od saj,
tu leži žlica, tam vilica, ob zid
je prislonjena ponev, v ka-
mniti luknji pa je spravljena
steklenica olja. Zagledam
posodo, v njej plava domača
klobasa. »Vam jo skuham, če
hočete. Veste, to je moja
pr\'a in edina letošnja kloba-
sa, pa vam jo vseeno sku-
ham. Sem jo dal v vodo, da
se mi ne pokvari«. Iz srca po-
nujeni obrok hvaležno od-
klonim.
»Pa kar sami ste?« drznem
vanj. »Nikoli mi ni dolgčas.
Me obiščejo srne, pa zajci.
Zadnjič se zjutraj prebudim,
pa zagledam ob vratu živega
goža. Prijatelja resda nisva
postala, ker pri takemle go-
stu nikoli ne veš, kaj na-
klepa.«
Za žensko moraš biti
zdrav
Nikogar nima na tem sve-
tu. Pa me prav po žensko za-
nima, zakaj se ni nikoli ože-
nil. »Enkrat sem imel eno
rad, pa mi je ušla. Veste, če
hočeš imeti žensko, moraš
biti zdrav«, pravi. O kakš-
nem zdravju je govoril, ne
vem, tudi o bolezni, ki žen-
sko odžene, ga nisem vpra-
šala.
■ »Pa vas sploh kdaj kdo
obišče«, ne skoparim z vpra-
šanji. »Je zadnjič prišel en
fant, kaj vem, čigav je, pa mi
je ves drobiž s peči odnesel.
Ni imel za cigarete, revež.«
Revež? Za Gučkovega Lojza
smo vsi po vrsti večji
kot je on sam.
med knapi    ^
Dvajset let je bil Lc
vec. Kruh si je služili
kih v Srbiji, delal je
skem premogovniku
hrastniških podzem
vih. Nazadnje je deli
mnolomu Pečovnik.
trdega dela bi lahk
uveljavljal. »Zakaj n«
narja ne potrebujem,
ne manjka Občinska
na služba v Laškem n
nudila domsko oskrl
jevna skupnost sobe
vem stanovanjskem |
Kloštru«. Oboje je,
odklonil. »Pa kakšne
no podporo bi lahko
že kar sitnarim, pa m
odvrne: »Veste, jaz te
ne maram izkoriščati
ko je preveč tistih, k
naprej nanjo obešajo,
hudiča, vas tako sli
me!'< je že malodant
Ijen. »Kaj res niste
baso!«
Vzame v roke se
začne tolči po mokrei
ju. »Butare si bom z\
čez zimo. Ko mraz pri
hudo. Ja, ampak to n
Ce pomislim na pa
ko smo ure in ure
snegu. Takrat je f
mraz.«
Začelo je močneje i
ti. Alojz odloži sek
prav po knapovsko st
ko in še zadnjič vprai
vam res ni do klobas
0 sadovih
civilizacije
Pot nazaj je bila prs
na kot dobro uro prej,
go krajša se mi je zd(
ček mi ni hotel iz gla
Kako porogljivo s€
zasmejal v pozdrav. K
vedel, da moram biti
ob osmih na seji, da
nas doma zmanjkalo
nega papirja, da so i
neprizanesljivi, kadai
smrklja močneje posli
slutil tudi to, da mi bo
zvečer z malega ekra
voril o vojnah, lakoti,
kampanji, atentatih, p
tvah, stabilizaciji in c
izgubah? Ali pa je ve
bodo Sovjeti napoved
kot olimpijskih iger?
tovo pa je vedel, da 1
menska napoved: m
dežjem.
Ce hočeš biti sreče
raš skrito živeti, pra>
coski pregovor. A ka
pri nas doma zmanjk;
letnega papirja, tega
biš samo v prodajalni,
vedno veliko ljudi. S\
civilizirana. Prav mi jI
MAPUELA
Kaj sploh je civilizacija?
Je to napredek znanosti in
strojev, ali morda človeka?
Kje je civilizacija? Ce je ni
v človeškem srcu, je ni nik-
jer. Ali pa je morda tam,
kjer daje človek človeku
iste pravice, kot jih zahteva
zase? Je bil res prvi korak
civilizacije-gostoljubje?
MU
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Neprijazen pogled na nastajajočo ruševino
¥ Celju nI sreče s številko 20. Za Ljubljansko Je zdaj problem hIŠa ¥ ZldanškO¥l 20.
Potem, ko se je podrtija na Ljubljanski 20 letos
sesula v prah, so se Celjani zadnje mesece največ-
krat obregnili od Zidanškovo 20. Kot da številka 20
prinaša mestu nesrečo. Hiša v Zidanškovi ulici je že
precej let nenaseljena in prav toliko let tudi pro-
pada. Njeni lastniki-dediči pa žanjejo same očitke
in plačujejo stroške - 4000 din za uporabo mestnega
zemljišča. 1
Pravzaprav je doslej naj-
več očitkov letelo na solast-
nico Doro Jenšterle, ker pač
edina od dedičev stanuje v
Celju. Brat in sestra sta v Ma-
riboru oziroma v Ljubljani.
»Samo, da mi omenite to
hišo, pa dobim kurjo polt,«
je potožila potem, ko jo je
minilo prvo razburjenje, za-
kaj menila je, da s tem pisa-
njem hočemo doseči, da bi
hi.šo čimprej prodali.
Lastniki hiše v Zidanškovi
20 so stara celjska družina
Kolenc. Otroci so se raztepli
po svetu in si uredili domo-
ve. Jenšterletova sta dolgo
časa službovala sirom po do-
movini in se šele pred trinaj-
stimi leti naselila v Celju.
Dobila sta stanovanje na
Trgu oktobrske revolucije.
»Za naju popolnoma do-
volj,« meni Dora Jenšterle,
ki je ves ta čas hrepenela po
rodnem mestu, kot pravi.
»Tudi skromen vikend sva si
privoščila, da se lahko uma-
kneva v mir in samoto. Ne-
kaj zemlje in malo večjo ba-
rako za orodje.«
Ker se tudi brat in sestra
nista nameravala vseliti v
rojstno hišo, je zob časa po-
časi, a zanesljivo načel
zgradbo. Začela je puščati
streha, omet je odpadel, vla-
ga je načela strešno kon-
strukcijo in strope, nagnil se
je dimnik. No, dimnik so po
posredovanju občinske stra-
že porušili.
Nič kaj prijazno niso na
nastajajočo ruševino gledali
tudi na krajevni skupnosti
Center. Bali so se, da bi hiša
postala zavetje za potepuhe
in druge nepridiprave.
Propadajoča hiša pa je pri-
vabila tudi vlomilce, ki so
odnašali pohištvo.
»Nazadnje je vlomilec ho-
tel odnesti star klavir,« pravi
Dora Jenšterle, »vendar ni
uspel in kot so mi povedali
celjski miličniki, so ga že pri-
jeli.«
Vendar pa so bila vhodna
vrata po vseh teh vlomih fuč.
Vhod so zato zabili z deska-
mi in hiša je dobila še bolj
žalostno podobo.
Dediči so hišo precej časa
prodajali. Lokacija v starem
mestnem jedru je odlična.
zato je bila tudi cena primer-
na. Res pa, da z vsakim kup-
cem tudi niso bili zadovoljni,
čeprav je imel dovolj pod
{)alcem.
»Ne bi želela, da bi bila
tam, kjer sem se rodila, kakš-
na razvpita gostilna,« pravi
Dora Jenšterle.
Nazadnje so se za prostor-
no hišo (trosobno stanova-
nje, dvosobno stanovanje, še
eno enosobno stanovanje in
prostor za lokal) zanimali pri
Mohorjevi družbi. Cena - 3
milijone dinarjev - se jim ni
zdela pretirana.
»Toda morali smo se pre-
misliti, čeprav je bila lokaci-
ja za nas kot nalašč,« je pove-
dal urednik te družbe Mihael
Vodeb. »Imeli bi premalo
denarja za obnovo, zato smo
raje kupili novejšo hišo ob
Cesti na grad.
Cena res ni bila pretirana
in kmalu se je pojavil nov
kupec. Dora Jenšterle meni
in upa, da resen.
»S sabo je pripeljal tudi ar-
hitekta.«
Kupec, ki naj bi hišo prev-
zel letos julija, bo poleg kup-
nine moral odšteti še približ-
no 4 milijone dinarjev za ob-
novo. Zidanškovo 20 torej le
čaka boljša usoda kot Ljub-
ljansko 20. Oddahnila pa si
bo tudi Dora Jenšterle.
S. SROT
Foto: E. MASNEC
Zidan^kova 20 - Zob časa je počasi, a zanesljivo načel hišo. Streha pušča, omet odpada,
vrata so uničili vlomilci, vlaga je načela tudi notranjost stavbe. Kupec bo poleg kupnim
moral odšteti še približno 4 milijone dinarjev za obnovo hiše.
Plaz Je ogrozil hiše in uničil cesto
¥aščanl Dorega polja niso čakali na pomoč od zunaj. Posledice plazu odpra¥lJaJo te šest tedno¥
Vaščani Dorega polja so morali zaradi plazu prestaviti
cesto. Delo ki je trajalo šest tednov, je ie skoraj končano,,
zato se na sliki ne vidi, koliko truda so morali vložiti v
sanacijo. Doslej so zabili kar 96 pilotov, za postavitev
enega mora šest ljudi delati več kot eno uro. Ta cesta je
verjetno tudi edina v šentjurski občini, ki stoji na pilotih.
Vaška skupnost Doro
polje v krajevni skupno-
sti Planina pri Sevnici
ima že vrsto let težave
zaradi plazov. Zadnjega
so imeli letos pomladi in
zasul jim je še zadnjo ce-
sto, ki je povezovala
kmetije s polji. Ogrože-
nih je bilo tudi nekaj hiš,
ki bi jih plaz prej ali slej
odnesel ali zasul. Vašča-
ni niso obupali, ampak
so složno zavihali roka-
ve in začeli s sanacijo,
čeprav jim je krajevna
skupnost namenila le
60.000 dinarjev, ker več
ne more dati.
Plaz so hoteli sanirati že
leta 1971, vendar jim takrat
ni hotel nihče pomagati, če-
prav bi bila sanacija mnogo
cenejša kot je danes. Na ob-
čini so jim dejali, da je bolje
prestaviti celo vas, kot pa sa-
nirati plaz. Zato tokrat niso
čakali na pomoč od zunaj,
ampak so začeli kar sami od-
pravljati posledice.
Prestavili so cesto, ki je
dolga približ;po 2 kilometra.
Na sanaciji plaza delajo že
šest tednov. V tem času so
zabili 96 pilotov, naredih so
okoli 700 udarniških voženj,
odpeljali prek 2000 kubikov
zemlje in položili 200 metrov
betonskih in 300 metrov dre-
nažnih cevi. Samo za zabija-
nje pilotov so porabili okoli
600 ur dela.
Delajo vsi, od prvega do
zadnjega, ne glede na to, ali
so delavci ali kmetje. Dogo-
vorili so se, da naj vsak nare-
di kolikor more in da ne sme
nihče omenjati koliko je kdo
prispeval. Jedo enkrat tu,
drugič tam, pri hiši, ki je naj-
bližja delovišču. OstareU
krajani, ki niso sposobni za
delo so lahko prispevali le
denar, njihova radost, da jim
verjetno le ne bo treba zapu-
stiti domov, pa je najlepša
zahvala in spodbuda vašča-
nom, ki vsak dan delajo do
noči.
Zabiti nameravajo še naj-
manj 50 pilotov in položiti še
enkrat toliko cevi, kot so jih
do zdaj. Vaščani upajo, da
bodo na ta način zadovoljivo
zavarovali cesto in ogrožene
hiše. Seveda to ni gotovo, za-
to bi radi opravili geološke
raziskave, kar pa je predrago
za njihov žep, saj stane ena
vrtina 960.000 din, potrebnih
pa bi bilo najmanj pet.
Slavko Doberšek: »Ce bi
se odseliU, bi naredili le še
večje probleme, ker nam bi
morali dati več, kot je po-
trebno za sanacijo plazu. V
občini pozabljajo, koliko
partizanov ir žrtev je dalo
Doro polje med vojno. In ne-
nazadnje, če bi se v našo vas
vrnil vsaj delček dohodka, ki
so ga ustvarili drugi kraji na
račun naših gozdov, nam ne
bi bilo treba prositi za po-
moč.«
Martin Zapušek: »Kljub
temu, da moramo vsak trav-
nik obdelati najprej z buldo-
žerjem, če hočemo uporab-
ljati stroje, nas v šentjurski
občini štejejo med nižinske
kmete. Zato plačujemo višje
davke, prikrajšani smo pri
premijah za oddajo živine in
pri kreditih, ker plačujemo
višje obresti. Ce že tukaj na-
letimo na gluha ušesa, nam
bi lahko pomagcili vsaj pri
sanaciji plazu.«
Franc Span: »Z občine so
nas prišli pogledat in nam
dejali, da pridno delamo in
smo lahko drugim za vzgled.
Krajevna skupnost nima de-
narja, o tem ali ga občina ima
ali ne pa ne bi govoril, ker ne
vem.«
V tem, da so lahko vaščani
Dorega polja marsikomu za
vzgletL imajo Sentjurčani
prav. Ce bi bili v vseh sredi-
nah ljudje tako složni, kot so
v tej vaški skupnosti, bi
mnogo lažje rešili večino
svojih problemov, ki so v
primerjavi s plazom v Do-
rem polju velikokrat nezna-
tni. Res pa je tudi, da so va-
ščani tokrat storili vse kar je
bilo v njihovi moči in da
kljub temu vas še ni povsem
varna, zato bi jim morala pri-
skočiti na pomoč širša druž-
benopolitična skupnost.
VILI EINSPIELER
Foto: DRAGO MEDVED
Slavko Doberšek
Martin Zapušek
Franc Špan
14. STRAN - NOVI TEDNIK
24. MAJ 1984
TO OJZAJEVIH SLEDEH Mllenko Strašek
»Je zvit kakor ovnov rog!«
Počasi Jo vso skupaj utihnilo, moU IJuUml pa so Jo
začela najpnj Oocola neopazno, potom pa vetJno bolj In
bolj spletati velika prlpovoU o zvitem In pogumnem
razbojniku Guzaju In njegovi Uruščlnl.
Ce se je naš poročeva-
lec res vestno trudil, dabi
bralcem kar najbolj na-
zorno prikazal Guzajeve
pustolovščine, tu in tam
celo v silno razburljivem,
senzacionalnem tonu, pa
se Slovencu to ni zdelo
vredno: Guzaja in njego-
ve je odpravil na kratko.
V torek, 14. septembra
1880, je resnobni, v politi-
ko zazrti, klerikalni Klu-
nov list zapisal:
»Iz Štajerskega se poro-
ča, da so žandarmi ustre-
lili glasovitega in predrz-
nega roparja Guzaja, kteri
si je po svojih zločinih
pridobil na spodnjem
Štajerskem že strahovito
ime in so se različne prav-
Ijice ovijale okoli njegove
izvanredne prikazni.«
Pač pa se je nekaj me-
secev pred tem za hip
ustavil pri Guzajevemu
imenu v povezavi s še
dvema dogodkoma: roj-
stvom novega lista v Ce-
lju in gradnjo nove dekli-
ške šole.
Slovencev dopisnik se
loteva Guzaja v nekoliko
posmehljivem tonu, rad
bi, da bi mu pero «zaškri-
palo« kar se da humorno,
kot da bi hotel povedati
vesoljnemu bralstvu, da
to pač ni tema, ki bi zani-
mala tako resen list, kot
Slovenec je.
Gotovo ste že slišali, pi-
še med dmgim, koliko
strahu da po spodnjem
Štajerskem tolovaj Guzaj
dela. Kdor ga vlovi, dobi
150 gold. zanj! Treba bo
menda pa ceno še poviša-
ti. Znana sta mi že dva
farovža, v katerih se je dal
napovedati. Prišel sedaj
še menda ni v nobenega -
pa straha ljudem le na-
pravlja. Njegovi vrstniki
pa pridno na njegovo bra-
do kradejo. Pred 14 dnevi
so tu sem v ječo pripeljali
Guzajevega rojaka, ki je
bil pri Novicerkvi kravo
ukradel - pa je prenaglo
jo prebrisanemu občin-
skemu tajniku g. Kosuiz
Vojnika v pest pripeljal.
Skušal se je zgovarjati z
Guzajem in z drugimi laž-
mi, pa njegove besede se
niso vjemale. Sedaj bode
nekaj časa že pri nas kašo
pihal! Da bi se vsem tato-
vom enaka godila!«
Več besedi je Slovenec
privoščil listu Popotnik,
ki je začel znova izhajati v
Celju. List je glasilo tu-
kajšnjega učiteljskega
društva, piše, »namenjen
ne za šolo, nego tudi za
dom.«
Se nekdo se je s pisano
besedo spomnil našega-
junaka: župnik Matevž
Novak, ki je ob Guzajevi
smrti služboval na Pre-
vorju. Novak je vse do
1883. leta pisal župnijsko
kroniko, ko se je preselil
v Podsredo na novo služ-
beno mesto in tam kot
župnik 25. februarja 1885.
leta tudi umrl.
Novak ni bil skopih be-
sedi, pa tudi z ogorče-
njem ni skoparil - še več:
Guzejeva nesrečna smrt
mu je nehote služila kot
opomin faranom, kaj lah-
ko in kaj ne in kaj lahko
prinese takšno življenje.
V vzroke se Novak ni
spuščal. Tudi krščanske-
ga pogreba mu ni privo-
ščil - takšna je bila tisti
čas pač navada.
Guzaju je oddelil mesto
za pokopališkim robom,
kjer so običajno pokopa-
vali zločince in samomo-
rilce, brez zvonenja, brez
sprevoda...
Vedno z vami in za vas!
Veleblagovnica T, Dom,
Oblačila, Melodija, Novost,
Salon T in Posrednik!
Ernest Tiran
Razbojnik
Guzaj
Oči so se mu tako čudno svetile in
tako osoren je bil, da jo je naenkrat
postalo strah pred njim. Ozrla se je, pa
ni bilo žive duše nikjer blizu. Ta njen
včerajšnji znanec pa je bil čisto druga-
čen, zdaj jo je tako trdo stiskal za roko,
da jo je pošteno bolelo! Hotela se mu je
iztrgati, pa ni mogla!
»Se bova še malo pomenila o Guzaju!
Je res tak, da bi ga kar sama obesila, če
bi prišla do njega?«
»Seveda bi ga, vraga roparskega in
ubijavskega! Mar zasluži kaj drugega«,
se je spet razvnela.
»Na, tukaj je vrv, pa me obesi! Jaz
sem Guzaj!«
Vzel je iz žepa dolgo vrv, in ji jo
pomolil. Mislila je, da se šali, pa je kaj
kmalu sprevidela, da je res, da je še
kako res! Kar otrpnila je od groze.
»Kaj pa zdaj čakaš?« je zahrulU nad-
njo.
»Jezus, Marija, Guzaj! Guzaj!« je vri-
snila in mrzel pot jo je oblil po vsem
telesu. Z vso silo, kar jo je premogla, se
mu je hotela iztrgati iz rok in pobegniti,
pa jo je tako trdno držal, kakor da jo je
s primežem prijel!
»No, obesi me zdaj, tu me imaš! Ha-
hahahahaha! Ti prekleta baba hudiče-
va, te bom zdajle naučil kozjih moli-
tvic! Boš vedela potem še kdaj zabav-
ljati čez mene!«
Dvakrat, trikrat jo je nemilo oplazil z
vrvjo po hrbtu, nato pa jo je potegnil s
ceste v hosto, pa jo je privezal čez pas
in k bukvi že precej vstran od poti.
»Poklekni!« ji je ukazal, glas mu je
bil kakor nož oster.'
Ženska je pokorno ubogala, poklek-
nila, solze so jo oblile, privzdignila je
roke in ga za božjo voljo prosila, naj ji
prizanese, naj seje samo tokrat usmili,
saj ne bo nikoli več še črhnila ne čez
njega.
»Prepozno,« samo to je rekel Guzaj.
»Čevlje dol!«
Ženska je začela še bolj divje vreščati
in klicati na pomoč, a kdo bi jo le shšal
v teh hostah!
»Da si mi takoj tiho, sicer -«
Ženska je takoj utihnila in spetmed-
lela za rnilost, se valjala po tleh, se
vzpenjala, bila kakor iz uma od groze!
»Prej bi bila pametna, zdaj je, kar je!
Sezuj se, sem rekel!«
Ženska seje ubogljivo sezula, bila na
pol mrtva od strahu. Guzaj se še brigal
ni za to. Vstopil se je za njo, ji s silo
privzdignil eno nogo od tal, segel v žep
po žeblje. In ji ga zabil v peto! In še
enega in še enega! Babnica je vreščala,
da se bog usmili, kaj bi se ne, vi bi se
tudi, če bi vas kdo takole v živo podko-
val! Pa ni bilo še konec! To nogo je zdaj
izpustil in si dal še drugo med kolena
in še trikrat je brizgnila rdeča kri, pre-
den je bilo kruto maščevanje dovršeno.
Zdaj si boš babji satan menda zapo-
mnila, kdo je Guzaj! Zdaj boš imela
vsaj vzrok, ko boš spet zabavljala če-
zme!«
Še odvezal jo je in brcnil, da se je sirota
zavalila po koreninah, pa ga ni bilo več,
hosta ga je dala, hosta ga je vzela!
Uboga ženska je potem več kot tri
mesece ležala v svoji kamri, mati je pa
rekla, da je šla za Zgornje Štajersko k
stricu. Nazadnje pa je seveda le prišlo
na dan, kako je bilo res, da jo je Guzaj
podkoval Na kmetih ne ostane prav
nič prikrito, to pa res ne.
10. POGLAVJE
Skrivnostni uiio] na
Jezercaii
če nisi mesar, ne preštevaj denarja s
krvavimi rokami! Strah drži povest po-
konci, radovednost jo poganja naprej.
Guzaj ga je, Guzaj ga že ni. Kdo ga je?
Guzaj je včasih po dva, tri dni tičal v
svojem brlogu v Košnici in kar naprej
nekaj tuhtal in pisaril. Ah pa se je pre-
oblečen za gozdarja in s puško na rami
potikal po gozdovih okrog Drobnetove
domačije. Kvečjemu če sta kdaj zvečer
v hladu z gospodaijem obsedela pod
hruško pred zidanico. Menila sta se
večjidel same čisto vsakdanje reči, ta-
ko, da bi jih lahko vsak slišal. Čeprav
sta si bila na zunaj dobra kakor prej, je
vendarle že začela poganjati med njima
neka senca. Drobne je Guzaju zameril,
ker je postal preoblasten, pa tudi bal se
je, kaj bo, če pride na dan, da ga skriva
pod svojo streho. Še misliti si ni upal
naprej. Guzaj pa je spet poznal zdaj
Drobnetov pohlep po denarju in se ni
čutil več tako varnega. Če bi Drobneta
navsezadnje le ne premotila nagrada,
ki je bUa nanj razpisana ?! Ta misel ga
je vsega zastrupila, se je zavrtala vanj,
da je ni mogel več izdreti. Tudi radove-
dnost Drobnetove žene mu je iz dneva
v dan postajala vse bolj nadležna. Vse,
čisto vse je hotela vedeti, kje je bil, s
kom je bU, kako je bilo, kaj namerava.
Povsod je stikala za njim in če je kdo
prišel k njemu in sta se zaprla v njegov
štiblc, je bUa prav gotovo za vrati in
prisluškovala. Zato je bil vedno previ-
dnejši in ni hotel spregovoriti niti bese-
dice več, kakor je bilo ravno treba..
Zdaj je spet hotela vedeti, zakaj se tako
pusto drži, če se mu je zamerila, kaj mu
ni všeč, - včasih jo je moral kar z groba
nahruhti, da se je otresel in da mu je
dala mir. Tisto lepo, zaupno prija-
teljstvo, kakor je bil prej nekdaj med
njimi, se je skrhalo in ohladilo. Čeprav
je bilo na zunaj vse kakor prve dni, ko
je bil prišel tisto noč Drobneta prosit
prenočišča in zavetišča, so se zdaj zače-
njah drug drugega bati
Potem se je še to zgodilo.
Guzaj je bil radodaren, če je bil pri
denarju. Marsikdaj je po kakem uspe-
lem ropu ah tatvini kar tako na vsem
lepem stisnil petak aH celo desetak v
roko, seveda tudi zato, da ga z denar-
jem še bolj priklene nase. Drobne se ni
nikoU branil, le bankovec je ob prvi
priložnosti zamenjal za srebro, češ da
srebra miši nočejo, pa tudi nima takle
tolarček številk, kaikor jih imajo ban-
kovci, ki bi jih zato morda le kdo mogel
prepoznati, gospoda so uviti in z vsemi
mazili namazani! Tako je bil njegov če-
velj pod posteljo že do urbasov poln
svetlih goldinarčkov in Drobne jih je
vsak večer če že ne preštel, pa vsaj
pobožal, preden je šel leč.
Ko mu je Guzaj nekoč spet pomolil
desetak, je Drobne že stegnil roko, po-
tem pa z nekako spremenjenim glasom
vrnil denar in dejal da ga ne mara. Gu-
zaju se je čudno zdelo, kaj se ne bi
Pogledal je bankovec - in na njem je
bila precej veUka krvava Usa! Torej za-
to se je Drobne ustrašil! Samo suho se
je nasmehnil, spravil denar nazaj v žep
in rekel:
Ha, si mislil, da sem ga z ministrira-
njem zaslužil ?! Bi bil rad bel, kaj ne? Je
že prepozno. Drobne, hahaiia, če bom
kdaj visel, boš ti zraven mene!« Potem
pa je uravnal nazaj:
»Ni se ti treba bati, res ne. Samo
pameten bodi Če bi ga pri mesarju
zamenjal, bi se nihče še zmenil ne.«
Drobne je skušal z medlo šalo popra-
viti, kar ga je polomil, oba sta se obna-
šala, kakor da nič ni bUo, stare zaupno-
sti pa le ni bilo več, vozel je ostal. Drob-
ne Guzaja potem ničesar takega več ni
spraševal, rajši se mu je umaknil, če se
je dalo, Guzaj pa njemu prav tako.
Drobnela je to seveda hitro opazila. Sil-
no jo je imelo, zakaj sta si njen mož in
Guzaj prišla navzkriž, a ne eden ne dru-
gi ni zinil niti besedice, oba sta se dela-
la prijatelja, pa se je takoj poznalo, da
je prisiljeno. Začela je spraševati dru-
ge, ali kaj vedo, pa tudi niso nič vedeh,
samo čudno se jim je zdelo. Gregi, kije
pogostokrat prihajal v krčmo in se je
Guzaj še največ z njim družil, je bU zdaj
njeno zadnje upanje. Dobrikala se mu
je, se osmegavala obenj, bHa na moč
prijazna, mu nosila piti sama, da ga je
pripravila h govoru, nazadnje je pa le
sprevidela, da se ji sproti nekaj namiš-
Ijuje in da jo samo vleče. Tako ji ni
preostalo nič drugega, kakor da ima
pač sama noč in dan odprta ušesa in
oči, to pa je seveda precej težavna
stvar, če ima človek še tohko drugega
dela. Guzaj se ji je smejal in jo nalašč
imel za norca, da hodi k dekletu, da se
bo oženil, da ne bo dolgo, ko bo na
okhcih, če kaj pozna nevesto, vsak te-
den ji je povedal za drugo, nazadnje jih
je bilo toliko, da se ji je vse pomešalo v
glavi in ga sploh ni hotela več še poslu-
šati ne, nikar kaj verjeti mu. Nekega
jutra pa je le prišla na svoj račun, samo
da spet ne tako, kot bi bilo njej všeč in
prav.
U MAJ 1984
NOVI TEDMK - STRAN 15
Maš mai ~ Titov maj
>Iesec maj je naš mesec, Mesec pomladi, mladosti, me-
fC, ko se spominjamo tovariša Tita.
Dan mladosti
Pomlad nagiba se v poletje
ta čas je sreče in radosti,
od vsepovsod pozdravlja cvetje
in že prišel je dan mladosti.
Praznujmo ga vsi ponosno,
praznujmo ga vsi zanosno,
a v na.^ih srcih bol je skrita,
ker med nami dragega ni Tita.
ito Je zame...
- mogočna beseda, v kate-
0 se je izlilo vse: napori bor-
ev, kriki trpečih in ranje-
ih, smeh otrok, vihrave re-
e, ki so kot steklo, ki se
drobi na tisoče drobcev in
ončkov.,.
- bil je velik človek, vre-
en ponosa in spoštovanja,
ij nikoli ni izgubil morale,
1 je bila v borbah potrebna,
ot hrana človeku, ki je la-
en.
- razumel je kaj pomeni
[iti človek; razumel je ljudi,
i so bili v stiku z njim in so
a tudi oni poskušali razu-
leti, kakor je on razumel
ijih.
- bil je upanje in ideal Iju-
li, ki so izgubili vero v življe-
ije, saj so spoznali, da niso
dini, ki jim potlačeno in po-
eptano življenje ni všeč.
- Njegov human, človeški
dnos je tista luč, tisti ideal,
isti žarek, katerega so se in
e še oklepajo množice.
OLGA JEZERNIK
Dragi mladi prijatelji, dopisniki, učitelji, starši -
skratka vsi, ki prebirate na.šo in vašo stran, POZOR!
2E danes si v KOLEDARJU PODČRTAJTE DA-
TUM:
SREDA. 6. JUNIJ 1984!
Za kaj ^
Zato, da ne bi pozabili priti na naše
i. VRTIUAKOVO SREČANJE,
ki bo tega dne ob
16. url v PIONIRSKEM DOMU V CEUU.
Program, ki ga bo snemala tudi na.ša radijska postaja
za posebno oddajo, so pripravili učenci iz trinajstih
osnovnih .šol z vseh koncev na.šega območja.
Izvedeli boste, kdo so bili najmarljivejši dopisniki
Otroškega vrtiljaka v tem šolskem letu, ki bodo dobili
tudi priznanja.
Ogledali si boste lahko razstavo najuspešnejših foto-
grafij naše akcije »Pionirji fotografirajo«.
Naši novinarji pa vam bodo v razgovoru pojasnili
vse, kar vas zanima o njihovem delu.
PRIČAKUJEMO VAS IN VAM KLICEMO
NA VESELO SNIDENJE!
Naš srečni maj, narisala MATEJA BEVC, 4. r. OS STRANICE

D. Jereb: RdeCI križ
Učenci prvih razredov .smo po-
stali mladi člani Rdečega križa.
Od 8. do 15. maja, ko je bil teden
RK, smo mladi člani naše šole
pobirali prispevke na bencinski
črpalki.
KATJA PREMRU
BOJAN SELIH
Store: Od štafete do
lepšega okolja
Na našo .'>olo .so lokalno š;tafelo
prinesli s Svetine in Kompol.
Pripravili smo kratek kulturni
program. Nato smo jo ponesli
proti T(,'harjem.
Osmega maja praznuje krajev-
ni praznik krajevna skupnost
Svetina. Nastopil je tudi pevski
zbor naše osnovne šole ter učen-
ci osnovne šole na Svetini.
Obiskala nas je lutkovna sku-
pina iz Prage. V obliki lutk so se
nam predstavili Daniel, Lepa
Brena, Boney M, Shaken Ste-
vens, Charli Chaplin in Mup-
petki.
Valter, Robi, Peter in Mitja so
organizirali očiščevalno akcijo
okoli zanemarjene avtobusne po-
staje v Prožinski vasi. Pobrali so
velik kup smeti, odstranili stare
plakate in z betonskimi ploščami
prekrili blatna tla.
(Pohvala tudi v našem imenu -
Nadja)
POLONA KRAMER
KSENIJA URLEB
Zreče: Športni dan
Sli smo na Radano vas in na
Brinjevo goro. Pri Zmirajhu smo
popili sok, potem smo rešili učni
list. Nato smo šli domov.
BARBARA KVARC
Šempeter: Ples,
tekmovanje In
nagrajenci
v ponedeljek, 7. maja smo pri-
pravili zaključek plesnih vaj.
Izbrali smo tudi najboljši plesni
par šole v šestih plesih.
Petčlanska ekipa se je v pone-
deljek udeležila občinskega tek-
movanja v znanju iz SLO Kot
dobri taborniki smo se izkazali v
orientaciji, topografiji, pa tudi
prva pomoč ni zatajila. Zaškripa-
lo je le pri teoriji civilne zaščite in
pri streljanju z zračno puško.
Vsi, ki smo pisali spise na temo
Štajerska v borbi in Napad na
Drvar, smo odšli na nagradni
izlet na Dobrovlje, ki ga je orga-
nizirala SZDL 2alec. Na Creti
smo položili tudi venec.
Nagrade pa so dobili tudi naj-
boljši na literarnem natečaju.
Mladi Iiterati žalske občine smo
se zbrali na naši osnovni šoli.
Obiskala nas je tudi pesnica Me-
ta Rajner.
DARJA LU2AR
MOJCA KOSU
Frankolovo: Obisk In
obrambni dan
Obiskala sta nas pesnik Ivan
Minatti in igralka Nada Božiče-
va. Pesnik nam je podelil tudi
bralne značke. Oba sta pripravila
kratek program. Nada Božičeva
nam je deklamirala Minattijeve
pesmi in prebrala povest o Mu-
lah. Potem smo se še pogovarjali.
Imeli smo obrambni dan. Naj-
prej smo tekmovali, potem pa
smo se še igrali razne igrice.
KATJA VURCER
KSENIJA GREGORC
E. Kardelj: Prijetna
dneva
Na obrambnem dnevu smo
tekmovali v orientaciji, teku in
re.ševanju nalog. Zmagal je 3. a
razred.
Imeli smo tudi naravoslovni
dan. Obiskali smo kmetijsko za-
drugo. Izvedeli smo veliko nove-
ga o sadnem drevju in vinski trti
in si ogledali sadovnjak in vino-
grad. V vinski kleti smo videli
velike .sode. Pokazali so nam tu-
di, kako polnijo steklenice.
PAVEL UNGER
MILENA KARA2IJA
Vitanje: Zbirali smo
papir
Organizirali smo očiščevalno
akcijo okrog naše šole. Uredili
smo gredice, očistili dvorišče in
okolico potoka. Poskusili smo
tudi obrezati vrtnice.
Zbirali smo tudi odpadni pa-
pir. Kar tekmovali smo med se-
boj, največ - kar 310 kilogramov
papirja je zbral 4. b razred, sicer
pa so se najbolj izkazali vsi učen-
f;i nižje stopnje.
MELITA VENKO
BOJANA SLEMENJAK
Fran Kranjc: Nastop
Dramska skupina na naši šoli
je bila ustanovljena šele pred
kratkim. Nastopili smo že v Do-
mu upokojencev v Celju. Zaigra-
li smo dve igriei: Maljažek in
Partizanka mamica. Popestrili
smo JU še z ni,-kaj glasUnimi toč-
kami.
MENITA VERGI.KS
Polzela: Prvaki In
ekskurzija
F^olzelani so zasedli prvo mesto
na nogometnem turnirju, ki je bil
v 2alc-u.
Učenci sedmih razredov smo
bili na ekskurziji Spoznali smo
del Gorenjske, Primorske in No-
tranjske. Ogledali smo si tudi le-
tališče Brnik. V Kranju smo obi-
skali Prešernov gaj, potem pa še
dvorec Visoko, kjer je Ivan Tav-
čar ustvaril roman Visoška kro-
nika. Pot nas je potem vodila še
do bolnišnice Franje. Ogledali
smo si tudi film o bolnišnicah na
Slovenskem in znamenitih cerk-
ljanskih laufarjih. Ustavili smo
se tudi na Vrhniki in si ogledali
Močilnik - izvir Ljubljanice.
BRANKA ZUPANC
JOŽICA HRIBERNIK
2ANA KRASOVIC
Ne smem telovaditi
Obiskovala sem šesti razred
osnovne šole. Na umiku je bila
ura telesne vzgoje. Postavili smo
se v wsto in drug za dmgim odšli
v telovadnico. Tovarišica je uka-
zala zbor, nato razgibalne vaje.
Sledilo je plezanje po vrvi in ska-
kanje čez kozo. Bila sem naju-
spešnejša v razredu. Za trenutek
sem pomislila, kako mi je uspelo
vse to, saj do petega razreda ni-
sem nikoli telovadila. Končala se
je ura telovadbe, pa tudi jaz sem
se prebudila.
Kasneje sem razmišljala, da se
mi je to sanjalo zato, ker si tudi
jaz želim telovaditi, kot vsi moji
sošolci in sošolke, vendar zaradi
bolezni ne smem. Ko sem bila
stara šest let, so v celjski bolniš-
nici ugotovili, da imam trombo-
citopenijo. Zaradi nevarnosti kr-
vavitve sem prikrajšana za vse
športne dejavnosti.
O, pa kako rada bi smučala ali
se vozila s kolesom 1 Večkrat se
zamislim, ali bo v mojem spriče-
valu kdaj tudi ocena iz telesne
vzgoje. Četudi bo slabša od dru-
gih dobrih ocen, mi bo pomenila
mnogo - moje zdravje.
LUCUA FLORJANC
OS Vera Slander
POLZELA
Pekli smo kruh
Včeraj smo imeli naravoslovni
dan. Peldi smo kruh v domači
krušni peči. Bili smo razdeljeni v
dve skupini. Bil sem v skupini,
ki jo je vodila Matevževa mama.
Pekli smo kruh.
Za peko kruha rabimo: 5 kg
moke, 2 pesti soli, 20 dag kvasa
in 2 litra mlačne vode. Iz te zmesi
lahko spečemo od 3 do 4 hlebce
kruha.
Nato smo kruh spekli. Kruh je
prijetno dišal.
ALES POVSE, 3. a
OS bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Pionirji fotografirajo
Odločitev je tu! Znani so najboljši v naši
akciji Pionirji fotografirajo.
Včeraj se je sestala strokovna komisija in
Pregledala vse vaše izdelke, jih ocenila ter pri-
pravila izbor za zaključno razstavo, ki bo odpr-
la v sredo 6. junija v celjskem Pionirskem do-
Tiu. Za sedaj vam bomo izdali le to, kateri foto
krožek se je najbolj izkazal in bo na otvoritvi
fazstave iz rok predstavnika Fotolika prejel
lepo nagrado - fotoaparat. To je foto krožek na
Osnovni šoli Anton Aškerc iz Titovega Vele-
nja, ki ga vodi mentor Stane Jeršič. Skozi vso
akcijo so nam pridno pošiljali svoje izdelke,
pokazali pa so široko paleto fotografske tehni-
ke, ki jo obvladajo in katere kakovost se je iz
pošiljke v pošiljko stopnjevala. Vsi posnetki,
prek 30 so nam jih poslali, so tudi vzorno foto-
kemijsko obdelani in opremljeni. Prav gotovo
Zaslužijo, da jih postavimo na posebno mesto,
Vsem pa priporočamo, da si jih ogledate. Kot so
tiam v dopisu sporočili, deluje krožek že drugo
leto, v njem pa je prek 20 učencev 5. in 6.
razredov. Dosegli so tudi nekaj uspehov na
raznih razstavah, veliko podporo in zanimanja
pa imajo na šoli.
Vse ostale nagrajence oziroma imena dobit-
nikov priznanj bomo objavili v naslednji števil-
ki, prav tako bomo objavili imena avtorjev,
katerih dela se bodo pojavila na razstavi. 6.
junija ob 12 uri pa vas vabimo v Pionirski dom,
saj boste lahko primerjali svoje delo z ostalimi
in doživeli prijetno uro foto krožka na druga-
čen način.
Sicer pa se bo naša akcija še nadaljevala.
Fotolik je pripravil za pionirje, ki sodelujejo v
Novem tedniku, nagradne kupone še za na-
slednje šolsko leto. Vsi, ki bi radi svoje izdelke
nazaj, jih boste seveda lahko dobili, ko bodo
objavljeni v Novem tedniku, objavljali pa jih
bomo tudi poleti, ko sicer ne bo pouka.
Fotografijo za teden v rubriki Pionirji foto-
grafirajo je posnel član najboljšega foto krožka
iz osnovne šole Anton Aškerc iz Titovega Vele-
nja Jože Povše.
UREDNIK FOTOGRAFIJE
Amina zanica
Ali znaš našteti vsaj pet jugoslovanskih mest, ki
nosijo ime po tovarišu Titu?
Ce znaš, potem boš morda prav ti dobil lepo AE-
ROvo nagrado. Pošli dopisnico z odgovorom, na NOVI
TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE, do torka.
29. maja 1984.
Predzadnja Atkina zanka je bila prav lahka, kajne?
Vsi ste prepoznali Piko Nogavičko, junakinjo, ki jo je v
svoji knjigi opisala Astrid Lindgren. Nagrado dobi:
Brigitka Pavlin, 63254 Podčetrtek - blok.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
24. MAJ 1981
Zmagali delavci tozd servisi Lliieia
v Vodicah pri Šibeniku je bilo deveto srečanje delavcev
Libele, tozd Servis. Nastopilo je 160 tekmovalcev. V pikadu
je zmagala Dragica Grčič iz Zagreba, v streljanju Titograd
pred Šibenikom in Celjem, v malem nogometu Zagreb pred
Nisem in Celjem, v metanju krogle Milovan Tomič in Brane.
Jezovšek oba Celje, v vlečenju vrvi Zrenjanin pred Saraje-
vom in Zagrebom ter v skakanju v vrečah Sibenik pred
Titogradom in Zagrebom. Vseekipni zmagovalec je po-
novno postala ekipa Celja, ki je dobila lep pokal in praktično
nagrado. Ob srečanju so izročili prehodni prapor delavcem
Libele v Cupriji, kjer bodo prihodnje, desete športne igre.
Na posnetku vidimo ekipo Libele pri vlečenju vrvi, kjer
pa so se njeni predstavniki proti močnejšim nasprotnikom
slabše odrezali, kot je bilo pričakovati.
TV
Četrti Kozjanski
kolesarski maratoii
Organiziral ga je Kolesar-
ski klub Merx Celje na pro-
gi dolgi 130 kilometrov s
startom pred halo Golovec
v Celju.
Proga je potekala skozi
Šentjur, Mestinje, Šmarje in
Bistrico nazaj v Celje. Nasto-
pilo je 420 kolesarjev iz do-
mala vseh krajev Slovenije.
Eden izmed organizatorjev,
Mitja Cmer je povedal, da je
bilo letos nekaj manj udele-
žencev, vzrok pa je bil v sla-
bih vremenskih napovedih.
Bilo pa je prav nasprotno -
lepo in primerno za vožnjo s
kolesom. Pokrovitelj je bila
Tkanina, prvi je pnvozil na
cilj član KK Merx, Iztok Me-
lanšek (3,30 ur), najštevilnej-
še ekipe pa so imeli Gorenje
29 kolesarjev (dobili so po-
kal), Partizan Šentjur 21,
EMO Celje 20, Aero Celje 16
itd. Prišli so tudi kolesarji iz
Kamnika, Zagorja, Hrastni-
ka, Kokric, Raven, Sloveiij
Gradca, Maribora, Beltincev
in Slovenske Bistrice, od ko-
der se je tekmovalec na start
kar pripeljal, odvozil progo
in se vrnil s kolesom domov.
Med potjo so bile tri okrep-
čevalnice: v Bistrici in Lesič-
nem sta jih s sokovi in čaji
organizirali tamkajšnji
osnovni šoli, v Šmarju pa
ZTKO. V Celju so vsi dobili
dober partizanski golaž.
Kozjanski maraton je minil
brez večjih nezgod, saj so bili
samo trije lažje poškodo-
vani.
TV
Koiesarlenie okoii Cella
v nedeljo, 27. maja, bo tradicionalna kolesarska trim
akcija okoli Celja na progi dolgi 30 kilometrov z devetimi
startnimi mesti: Otok (Meškov studenec). Skalna klet (igri-
šče), Teharje (stara šola), Ljubečna (poligon), Hudinja (pro-
dajni center), Arclin (odcep za Ljubečno), Šmartno (trgo-
vina), Ostrožno (gasilski dom) in Nova vas (trgovina). Start
bo od 7,30 do 10. ure, medtem ko bo treba privoziti na cilj
najkasneje do 12. ure. Letošnja proga je v primerjavi s
prejšnjimi nekoliko spremenjena (obratna smer, nova
startna mesta itd.), zato bodo na križiščih smer vožnje
usmerjali pionirji prometniki, poleg njih pa bodo tudi vidni
smerokazi »TRIM«. Voziti je treba po veljavnih cestno pro-
metnih predpisih, mlajši od 14 let naj vozijo v spremstvu
staršev, kontrolni karton pa stane 10 din. Izmed vseh sode-
lujočih bo v ponedeljek dopoldne v programu Radia Celje
izžreban srečni dobitnik novega kolesa. Organizator je, tako
kot vedno. ZTKO Celje.
20GA JE OKROGU
Republiška liga: nogometaši Kladivarja so dosegli po-
membno zmago v boju za obstanek v tej ligi, ko so doma
premagali Kovinarja iz Maribora 3:1. Zanimivo je, da so
vse štiri gole dali Celjani, tri v nasprotnikovo in enega v
svojo mrežo. Strelci so bili Derviš že v 3. minuti z avtogo-
lom, nato pa dvakrat Zukič in enkrat Koren. Šmartno je
doma iztržilo remi s kranjskim Triglavom 4:4 (strelci Praš-
nikar 2, Hren in Grubič avtogol), prav tako pa so igrali
neodločeno tudi nogometaši velenjskega Rudarja z Izolo
0:0. Lestvica: 2. Rudar (TV), 7. Šmartno, 13. Kladivar. 23.
kolo Primorje - ŠMARTNO, Maribor - KLADIVAR, Vo-
zila - RUDAR (TV).
Vzhodna liga: nogometaši Dravinje presenečajo iz kola
v kolo. V prejšnjem so izgubili doma z zadnje uvrščenim
Bočem, zdaj pa so v gosteh premagali vodilne Brežice 1:2
ter se na lestvici povzpeli na tretje mesto z dvema točkama
zaostanka za prvo ekipo. Ce ne bi bilo nepotrebnih spodrs-
ljajev v prejšnjih kolih, bi bila Dravinja premočno na
prvem mestu ter tako tudi članica republiške lige. Lokalni
derbi je dobil Elkroj, ko je doma premagal Steklarja 2:1.
Lestvica: 3. Dravinja, 5. Steklar, 10. Elkroj. 21. kolo: DRA-
VINJA ~ ELKROJ, STEKLAR - Fužinar.
Občinska liga mali nogomet KS Zalec: 19. kolo - Sokoli
- Partizan 0:2, Ferralit - IGM Gradnja 0:3, Rekreacija -
Borut 3:0, TT Juteks - Flamengo 1:3 m PM Zalec - Man-
chester 2:5, ter zaostala tekma 18. kola PM Zalec - Borut
1:1. Lestvica: Manchester 29, Partizan Zalec 26, Sokoli 24,
Rekreacija 23, Ferralit 22 itd.
Pekama slaščičarna Brgles Fijaž z Vranskega je pripra-
vila turnir v malem nogometu za torte in pokal, kjer so
nastopile štiri ekipe: Sušil de Brasil, Sokoli, Flamengo in
Manchester. Zmagali so Sokoli, ki so v finalu premagali po
streljanju sedmerk Manchester z 2:1. Najboljši strelci so
bili Naprudnik, Avgustinčič in Sarlah, srečanja pa je do-
bro sodil Dragan Sarevič iz Celja.
Medrepubliška liga mali nogomet: nogometaši Aera so
v Ljubljani kljub vodstvu 5:1 izgubili s Taborom 5:6, Penal
pa bo igral danes v Mariboru proti ekipi Talci.
TV
NA KRATKd
Strelci za 25. maj
strelska družina Stane Ro-
zman v Laškem je pripravila
tekmovanje z zračno puško v
počastitev 25. maja. Dneva
mladosti. Nastopilo je 26 strel-
cev. Ekipno je zmagala SD Du-
šan Poženel Rečica pred SD
Stane Rozman in SD Papirni-
co Radeče, med posamezniki
pa je bil najboljši Damjan Pa-
der (Rečica) 363 pred Andre-
jem Ceglecem (Laško) 354 in
Stanetom Brečkom (Rečica)
347 krogov itd.
VINKO LAVRINC
Na Frankolovem 37
strelcev
Ob krajevnem prazniku so
strelci Frankolova pripravili
tekmovanje, kjer je nastopilo
37 strelcev v dvanajstih eki-
pah.
Med člani ekipno, mladinci in
pionirji so slavili domačini,
med posamezniki pa Srečko
Znidar, Sandi Podjavoršek in
Gregor Drev.
Zmaga kegliavic
Obnove
V 7. kolu ženske lige območ-
ne kegljaške skupnosti Celje
je na kegljišču Golovca Obno-
va premagala Libelo 2260 pro-
ti 2096. Libela: Keržič, Klin-
cov, Stefanec, Ješovnik, Jeraša
(najboljša 375 kegljev), Jeran-
ko. Obnova: Metličar, Grušov-
nik, Ramšak, Jurše, Magda
Lesjak (401) in Zalokar 382.
MARTIN OJSTERSEK
Mladi Športniki za
Dan mladosti
V III. tednu mladosti so v
športnih panogah nastopile
štiri osnovne šole - Franjo
Vrunč Hudinja, Veljko Vlaho-
vič, Ivan Kovačič - Efenka in
Store. Atletika je bila na Hudi-
nji, kjer so zmagali med pionir-
ji na 60 m Turk, Hudinja; na
300 m Grivič, V. Vlahovič; v
daljavo Leban, IKE m v štafeti
4 X 400 m Hudinja. Med pio-
nirkami pa so zmagale na 60 m
Kresnik, IKE; na 300 m Zalec,
Store; v daljavo Stopinšek,
IKE in v štafeti 4 x 400 m IKE.
V nogometu in odbojki je na-
stopilo 100 pionirjev, v roko-
metu 120 in košarki 80. Vsako
tekmovanje je pripravila druga
šola, zanimivo pa je to, da niso
upoštevali končnih vrstnih re-
dov, kajti odločili so se, da je
važno sodelovati, ne pa zmago-
vati. Zaključek tekmovanj je
bil na novni šoli v Storah, ki je
letos prvič sodelovala na tem
zanimivem tekmovanju. Po-
krovitelj srečanja mladih
športnikov je .bila ponovno to-
varna EMO, tozd Kotli, ki letos
slavi 90 letnico obstoja.
TV
Teden športa v
Storah
Tudi letos je Partizan Štore
pripravil zdaj že tradicional-
ni teden športa, s katerim so
začeli prednji teden, ko je bi-
lo srečanje starejših občanov
v balinanju, potem pa sreča-
nje med Železarno in Cinkar-
no v odbojki, velikem nogo-
metu, košarki, kegljanju, stre-
ljanju in vlečenju vrvi. Starej-
ši občani so se pomerili tudi v
streljanju. V nedeljo so pripra-
vili turnir v odbojki, v ponede-
ljek v malem nogometu, v to-
rek v velikem in v sredo šport-
no srečanje krajanov Stor v
malem nogometu in odbojki.
Do konca tedna bodo izvedli
še tekmovanja med partizan-
skimi društvi v različnih pano-
gah, v soboto bo dan košarke z
nastopom domače ekipe in
celjske Libele ter v nedeljo
znova turnir v malem nogome-
tu v Kompolah in tenisu v telo-
vadnici Partizana Store.
Na 4. srečanju partizanskih
društev bodo nastopili pred-
stavniki Partizan Gaberje, Par-
tizan Celje mesto, Pod Gra-
dom, Lopata in Store. V četr-
tek bodo nastopili cicibani,
pionirji in pionirke v gimnasti-
ki ter igri med dvema ognje-
ma, v petek pa še mladinci, čla-
ni in članice v ostalih panogah.
TV
ipert na Gomllskem
Ob krajevnem prazniku so
pripravili več športnih prire-
ditev v nogometu in odbojki.
V velikem nogometu je Šmart-
no premagalo Gomilsko 8:1, v
odbojki na 5. memorialu Anto-
na Vitanca je zmagal OK Šem-
peter pred prvo in drugo ekipo
Braslovč, v malem nogometu
pa so bili najboljši predstavni-
ki Tovarne nogavic Polzela
pred Lotusom iz Vrbja pri Žal-
cu in Gomilsko ii. Organizator
vseh tekmovanj je bilo društvo
Partizan Gomilsko.
Košarkarji za Dan
mladosti
Libela je pripravila turnir v
počastitev Dneva mladosti,
kjer so ob odpovedi gostov iz
Avstrije nastopile štiri ekipe
- dve iz Ljubljane ter članska
in mladinska ekipa Libele.
Zmagala je Ilirija pred Libelo,
Slovanom in mlado ekipo Li-
bele. Domači so nastopili brez
nekaterih najboljših igralcev,
kjer se je zlasti poznala odsot-
nost Tovornika, ki je bil na pri-
pravah mlade državne repre-
zentance Jugoslavije v Splitu.
Za novo sezono pa je sploh
vprašanje, če bo Tovornik še
nastopil za Libelo, kajti ponov-
no ga vabi ljubljanska Olimpi-
ja s precejšnjo vsoto denarja in
še čim drugim. Stara pesem se
tako ponavlja in sprašujemo se
do kdaj?
Športna fotografija
ZDI e4 v Celju
v soboto, 26. maja, bo v Ce-
lju otvoritev fotografske raz-
stave z motivi z XIV. zimskih
olimpijskih iger v Sarajevu,
ki jo pripravlja Toper Celje.
Razstavljeni bodo posnetki, ki
prikazujejo različna oblačila
Topra na tekmovalcih, funk-
cionarjih, obiskovalcih... Ze
dopoldne bo v Topru tiskovna
konferenca ter ogled tovarne.
Med gosti naj bi bila tudi znani
jugoslovanski športni novinar
Mladen Delič, ki odhaja v po-
koj ter predsednik izvršnega
komiteja ZOI 84 Ante Sušič.
Med nagrajenci je z drugo' na-
grado tudi fotoreporter Nove-
ga tednika Edi Masnec. Raz-
stava bo v prostorih Muzeja re-
volucije.
T\'
Velenjski atleti boljši
od celjskih
Na stadionu Borisa Kidriča
v Celju so bile kvalifikacije za
atletski pokal Slovenije. Pre-
•senetili so atleti Velenja, ki so
premagali celo Celjane, pred-
stavnike Kladivarja. Ti so sicer
osvojili več prvih mest kot Ve-
lenjčani, žal pa so imeli slabo
zaledje, ki je gostom prineslo
več točk za končni uspeh. Atle-
ti Kladivarja so pri moških
osvojili 16 in pri ženskah 10
prvih mest, Velenjčani, pa 8.
Rezultati so bili z nekaj resnič-
no manjšimi izjemami pod po-
prečjem sodobne atletike.
TV
Spust po Savinji
uspel
Tradicionalnega majskega
spusta po Savinji od Žalca do
Celja, se je letos udeležilo kar
73 posadk ali 90 tekmovalcev
iz 12 klubov iz Slovenije in
Hrvaške. Tudi nekaj sto gle-
dalcev na cilju v Celju je do-
kaz, da je za tovrstna srečanja
pri nas precej zanimanja in da
bi lahko bile podobne priredi-
tve večkrat, člani sekcije za ka-
jak in kanu pri Društvu za
šport na vodi Nivo Celje zaslu-
žijo vso pohvalo za zelo dobro
organizacijo tega tekmovanja:
Rezultati - K 1 pionirji: 1. Si-
mon Kuzmič, Mura; mladinci:
1. Milan Karaš, Mura; 2. Sandi
Jelene 4. Zdravko Seničar, 8.
Jože Ivačič (vsi Nivo); člani: 1.
Iztok Bregar, Rašica; 2. Matjaž
Murgelj, Nivo; veterani: 1.
Martin Grašič, Kranj; 5. Pavel
Vrhovšek Nivo; turisti: 1. Iz-
tok Govc, Nivo; ženske: 1. Živa
Cankar, 5. Bernarda Prevoršek
(obe Nivo); C 1 člani: 1. Jani
Kastelic, Ljubljana; C 2 člani:
S.Cinž in F. Titan, Mura; turi-
sti: 1. Ben€>dik in Kecur, Raši-
ca; 3. Sketa in Sribar Nivo.
F. PUNGERCiC
Rokometni izidi
1. zvezna liga: po enem letu
se rokometaši Aera. neslavno
poslavljajo od najboljših. Pe-
stile so jih številne lastne in
druge težave ter so zaradi tega
končali na zadnjem mestu s
skromnimi sedmimi točkamil
Trikrat so zmagali, dvakrat
igrali neodločeno ter kar 21
krat izgubili fgol razlika
625:754). Zadnjo tekmo so iz-
gubili doma s Crveno Zvezdo
30:27, najboljša strelca pa sta-
bila Anderluh 10 in Razgor 8. Z
Aerom se iz prve lige poslavlja
tudi drugi slovenski prvoligaš
Kolinska Slovan, tako da bo
prihodnje leto težka bitka za
vrh v nižji ligi ter vrnitev med
najboljše. Pri Aeru se odpira
cela vrsta vprašanj: kako bo s
trenerjemi Slavkom Ivezičem,
kaj bo delal Tone Goršič, kam
gre Razgor (menda ga vabi Cr-
venka, kjer sta že Pušnik in
Miškovič), z aktivnostjo je kon-
čal vratar Milovan Tom.ič, ne-
kaj fantov gre v vojsko, prišel
naj bi perspektivni Puc iz Šo-
štanja itd. Brez posebne ocene
lahko zapišemo, da je celjski
rokomet prav letos doživel
enega svojih najtežjih porazov
in si bo težko kmalu opomu
gel.
I—II. zvezna liga ženske: m!a
da ekipa Velenja je zabeležila
pomembno zmago, ko je doms
premagala visokouvrščeno
ekipo Akademca 27:26. Spo
Ijarjeva je dala 10 golov. Zda
so Velenjčanke na šestem me
stu, v zadnjem kolu pa igrajo v
Osijeku, ki je na desetem me
stu.
Medrepubliška liga moški
Šoštanj je iztržil točko v Splitu
ko je igral neodločeno 19:19
Na lestvici je tretji, v prihod
njem kolu pa igra 26. maja do
ma proti Jadranu (10).
Republiška liga moški: Mi
nerva iz Griž je doživela hud
poraz v Litiji proti Usnjarju
36:19, Zazjal je dal 7 golov. Ns
lestvici je Minerva osma, v pri
hodnjem kolu pa igra doma i
Pekom iz Tržiča (6).
Republiška liga ženske: Ra
deče so izgubile z Beltinkc
20:18, mlada ekipa Velenja :
vodečo Polano 39:23, Smartm
pa je bilo prosto. Lestvica: 3
Šmartno (tekma manj), 9. Vele
nje, 10. Radeče. 22. kolo: derb
Šmartno - velenje ii
RADECE - BREŽICE.
t^v
Za 52 nagradno šahovsko igro smo prejeli samo 48 odgo
vorov, med katerimi pa jih je bilo kar 46 pravilnih (Mari(
Bertok). Tokrat so vse nagrade »odjadrale« izven Celja:
1. Beatrika Jerneje, Ljubno ob Savinji 46,
2. Antonija Drofenik, Bistrica ob Sotli in
3. Lidija Sivka, Podčetrtek.
Med poslušalci je dobil nagrado Mišo Cilenšek iz Petrovč
Nagrade je treba dvigniti v 30 dneh v oglasno naročnišken
oddelku NT-RC.
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 53
Bruno Parma je kot edini slovenski šahist osvojil
leta 1961 v Haagu naslov mladinskega svetovnega
prvaka. Takrat je bil njegov sekundant:
JANEZ STUPICA
ALEKSANDER MATANOViC
MARIO BERTOK
Kupone sprejemamo do 10. junija, že tretjič pa
nagrajuje Železarna Štore
ž4. IWAJ 1984
NOVI TEOMK - STRAN 17
NOČNE
CVETKt
• Prejšnji torek je ne-
znani tat na vsak način ho-
tel priti do tujega avtomo-
bila. 2e je mislil, da .se mu
je nasmehnila sreča, ko je
našel odklenjen osebni av-
tomobil Mercedes s ključi v
ključavnici. Toda tat očitno
ni bil dora.sel limuzini -
niotor je še pognal v tek,
p(Hem pa ni znal popustiti
ročne zavore. Iskal je na-
prej in v Sercerjevi ulici le
našel še en odklenjen avto.
Bila je Zastava 101, ki jo je
tat nekoliko bolje poznal.
Očitno [)a ni preveč vešč
voznik, saj se je kmalu zale-
tel. Ukradeni avtomobil so
miličniki našli naslednji
dan, kmalu pa so tudi prije-
li nočnega voznika.
• Prejšnjo sicdo zvečer
je Mirko U. postopal pred
hotelom Rviopa, ko je pri,'^-
la mimo Ružica F. iz Celja.
Mirku ji' bilo dekle všeč in
začel jo je zasledovati do
njenega stanovanja. V ho-
dniku jo je zgrabil, vrgel na
tla, potem j)a je na rami za-
čutil trdo rf)ko miličnika.
Patrulja je po naklučju šla
mimo hiše, slišala krike in
takoj |-cšila dekle.
• Ziad K. je v sohctto že
zgodaj popoldne pristal v
{)r()stoi'ih za ticznenje. V re-
stavraciji na Hudinji je ra-
zbijal in od naUtkarjev izsi-
ljeval nove količine alko-
holnih pijač.
• Prejšnjo sr-edo, riekiij
pred polnočjo je Vojo L.
nameril pištolo v vratarja
disca v hotelu Evropa.
Orožje .se k sreči ni spi-oži-
lo, toda nekaj kasneje je
Vojo spet pritisnil na pete-
lina. Nameril je v Petra P.,
k sreči pa je slab strelec in
je zgrešil.
S. S.
Nepravilnosti pri poslovanju z obrtniki
Zaradi malomarnosti ¥ Dra¥lnjsltem domu bogatmll obrtniki, družba na le bila
nrikralšana
Javni tožilec ja zahteval preiskavo
v zvezi s poslovanjem Dravinjskega
doma, Tozd Varnost, sektor za malo
gospodarstvo in kooperacijo. Po lan-
ski kontroli, ki jo je naredila Služba
družbenega knjigovodstva, so na-
mreč ugotovili kup nepravilnosti pri
poslovanju z obrtniki.
Referenti v Dravinjskem domu so
bili precej malomarni pri izračunava-
nju porabe materiala za posamezne iz-
delke. Tako je na primer obrtnik za
izdelavo rokavice lahko porabil 31
kvadratnih decimetrov usnja, čeprav
je dejansko potreboval le 21 kvadrat-
nih decimetrov. Na račun tako ohlap-
nih normativov za porabo materiala, je
obrtnikom ostajalo usnje v skladiščih,
davkariem oa so lahko prikazovali viš-
je stroške, kot pa so jih dejansko imeli.
Obrtniki so reprodukcijski material
kupovali z naročilnicami Dravinjske-
ga doma in tudi na račun te delovne
organizacije. Izdelke so potem sami
prodajali in v Dravinjski dom dostavili
le dobavnice. Slo je torej za čisto po-
sredništvo, pri katerem so si v Dravinj-
skem domu zaračunali provizijo. Refe-
renti niso niti preverjali, če so izdelki
obrtnikov iz ustreznega materiala, niti
niso v skladiščih obrtnikov opravili in-
ventur, pa čeprav je bila ta obveznost
določena v kooperacijskih pogodbah.
Obrtniki so material večinoma zadr-
ževali v skladiščih, saj je v zadnjih le-
tih cena usnju hitro rastla. Tako so na
prim.er v preiskavi pri obrtniku Borisu
Strelu iz Lovrenca na Dravskem polju
našli pred dvema letoma za 20 milijo-
nov dinarjev zalog usnja. To usnje je
sedaj vredno že 40 miUjonov dinarjev.
Zaradi nepravilnega poslovanja je
bila družba oškodovana za prometni
davek in davščine Tako bodo obrtniki
odgovarjali za kaznivo dejanje utaje
davščin. Dravinjski dom pa za gospo-
darski prekršek. Posamezni zneski
utaj še niso znani, vendar pa gre v
nekaterih primerih za kar precejšnje
zneske. Tako je na primer obrtnik iz
Šoštanja leta 1980 zamolčal za 450.000
dinarjev dohodka, leto kasneje za
770.000 dinar-jev, predlani pa že za 2
milijona dinarjev. Za ta zamolčani do-
hodek pa bi moral plačati 2,4 milijona
dinarjev davščin.
S. Srot
Zastrupitev s lirano
Prejšnji teden je prišlo do zastrupitve s hrano v .šempetr-
skem SIP-u. Od 810 delavcev, ki so malicali du.šeno gove-
dino z zeljem v obratu družbene prehrane, jih je 251 dobilo
prebavne motnje, od tega 13 hujše, štirje delavci pa so
morali ostati v bolnišnici. Ugotovili so, da so v obratu druž-
bene prehrane nabavili večje količine oporečne govedine, ki
so jo skuhali, potem še ne dovolj ohlajeno dali v hladilnico.
Veter pedri lipo
V Varpolju pri Bočni je močan sunek vetra v ponedeljek
popoldne podrl 350 let staro lipo. Mogočno drevo (izračunali
.so, da ima 25 kubičnih metrov lesa) se je zrušilo na hišo last
Jožeta Krumpačnika in poškodovalo ostrešje in električno
napeljavo, tako da je škode za približno 300.000 dinarjev.
Delovna nesreča v KiimI
Štirje delavci so v Klimi poskušali naložiti 400 kilogramov
težak dušilec zvoka na tovornjak. Očitno je bil tovor prete-
žak in ko so ga že dvignili do višine kolen, je 45-letnemu
Milanu Kovačiču zdrsnilo in tovor je padel na tla in mu
zlomi! obe nogi. i
Soštanjsica trafilca na udaru
vlomilcev
v najožjem središču Šoštanja je nasproti Kajuho-
vega doma na avtobusni postaji trafika, ki je nenehno,
lahko bi zapisali kar po tekočem traku, na udaru vlo-
milcev. Bodisi da vljamljajo skozi okna ali vrata - saj
ne drži nobena ključavnica več ~ ali pa enostavno
razbiiejo steklo na oknu ali vratih in vstop je prost.
Tako je bilo koncem preteklega tedna v nočnih urah
vlomljeno kar dvakrat, v obdobju enega meseca pa že
štirikrat. Razen škode, ki jo povzročijo vlomilci, pa je
še dodatna škoda v tem, ker je po vlomu trafika vsaj za
nekaj ur zapita zaradi inventure.
Res da v Soštanju'ni postaje Ljudske milice, vendar
nenehni vlomi v središču mesta na najbolj prometnem
križišču, dajo vedeti, da se vlomilci tega dobro zave-
dajo, saj jih pri njihovem opravilu vsaj do sedaj še ni
nihče motil.
V. K.
Za milijon dinarjev
ikode
Tako visoko so ocenili škodo
pri prometni nesreči, ki je bila
v petek zjutraj na cesti med
Dobovcem in Rogatcem. Voz-
nik tovornjaka s priklopnikom
STANISLAV PERHAVEC, 22,
iz Sežane, ki je prevažal pokro-
ve za motorje avtomobilov, je
vozil prehitro, zato ga je v le-
vem ovinku zaneslo in tovor-
njak se je prevrnil.
Neprevidno z
dvorišča na cesto
z dvorišča pri hiši št. 218 na
Mariborski cesti v Celju je ne-
previdno vzvratiio zapeljal na
magistralno cesto voznik to-
vornjaka MARJAN SKO-
FLEK, 35, IZ Celja. Mimo se je
pripeljal z motorjem ALES
KUCER, 19, IZ Žalca in se zale-
tel v desni bok tovornjaka. Mo-
torist se jb lažje ranil, težje po-
škodlx.' pa ima njegcjva sopot-
nica.
Neregistriran trakto
JANEZ GOJSNIK, 28, iz Be-
zenSkovega Bukovja je vozil
neregistriran traktor in brez
vozniškega dovoljenja skozi
Verpete pri Frankol()V«,'m. Ne-
nadoma ga je začelo zana.šati in
je trčil V lx.'tonski steber, j)ri
čemer sta se Gojšnik in njeg(;v
sopotnik JERNEJ KLINE,
IZ Bukovja težje ranila in so ju
odpeljali v celjsko bolnišnico.
Vožnja po levi sb^ani
Na cesti med Zidanim mo-
stom in Jurkloštrom, v kraju
Brodnice, sta se srečala voz-
nik osebnega avtomobila
KARL DEŽELAK, 23. iz
M.Gradca in motorist J02E
HRASTNIK, 18, iz Brez. Ker
je vozil Hrastnik po levi, sta
# trčila, pri čemer sta se moto-
rist in sopotnik huje ranila.
PRAVNIKI ZA BRALCE
Nežaljivo pisanje in icritiica
Današnji prispevek želi opozoriti v prvi vrsti na
tiste možnosti, ki bi utegnile povzročiti poznejše ka-
zenske pregone in obsodbe in seveda s tem prizadetost
časti 'in ugleda občanov, o katerih se je pisalo. Pri tem
želimo preprečevalno in opozorilno vplivati namreč
na zapise, objave in vesti v sredstvih obveščanja (ra-
dio, televizija, tisk).
Očitno je, da si tako nepoklicni kot poklicni dopisniki
in pišoči marsikdaj niso na jasnem o meji, do kod se sme
in kje se začne prepoved. To nerazumevanje in nejasnost
pa ima dvojne posledice: prve, ko se določno pišejo
negativne stvari o občanu, kar izzove sodne postopke
(ko skrajno sredstvo); družbeno škodo pa povzroča
druga skrajnost, ko se marsikdaj ne objavijo dogajanja
in nepravilnosti, katerih objava pa bi utegnila koristno,
vzgojno in preprečevalno delovati na bralce in poslu-
šalce (če gre za bojazen avtorja pred kakršnokoli posle-
dico), kar v nekem, smislu seveda ne prispeva k tvorni,
koristni ter dobronamerni kritiki.
Najpogostejši primeri in odstopi (obdelali bomo le
primere v tisku), se navadno javljajo v treh področjih
pisanja v dnevnem tisku.
• v različnih komentarjih poklicnih novinarjev o
družbenih dogajanjih in pojavih;
• v posebnih vrstah poročil poklicnih novinarjev, ki
se objavljajo navadno na straneh t. i. »črne kronike«;
• v dopisih bralcev, ki jih nekateri časopisi in revije
objavljajo v posebnih, temu namienjenih rubrikah.
Meja med kazensko odgovornostjo za te objave in
moralno-etično je dokaj ozka, če sploh je (pri novinar-
jih). To bo obdelano v enem kasnejših prispevkov. V
nadaljevanju se bomo ozrli le na tisto, kar utegne pisca
privesti pred kazensko sodišče (ali celo do kazenske
obsodbe). Zaradi lažjega razumevanja jemljemo za izho-
dišče nekatere skonstruirane primere (katerih more-
bitna podobnost s kakšrnimikoli resničnimi dogodki je
zgolj naključna).
Pri obravnavanju in komentiranju stabilizacijskih pri-
zadevanj (kot eden primerov pogostih komentarjev), bi
utegnil novinar zapisati takole:
»V delovni organizaciji (navedba z imenom) so pri-
pravili veliko slavje ob 10 obletnici obstoja, pri čemer
so samo za pogostitev gostov (ki jih je bilo več kot
delavcev) porabili polovico sklada skupne porabe. To
ni združljivo z današnjimi vsesplošnimi težnjami po
dobrem gospodarjenju. Vzroke pa je iskati najbrž tudi
v tem, ker je za direktorja te delovne organizacije
človek, ki je že bil kaznovan zaradi poneverb in očitno
nadaljuje s svojo tatinsko in goljufivo dejavnostjo«.
Gornji stavki kažejo, da je prvi del dobro zastavljen,
saj je bila kritika določna in tudi, v smislu vsebine in
poziva trenutne družbene akcije. Tudi zadnji stavek bi v
prvem delu najbrž ne bil za kazenski pregon (kljub
temu, da je navedena poneverba in bi na videz lahko šlo
za očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja),
če ne bi bilo nerodnega, žaljivega zaključka, ki vsebuje
namen zaničevanja. Le za zadnji stavek bi bila torej
možna kazenska tožba, ki pa bi lahko tudi odpadla, če bi
novinar bil zaključil drugače, na primer:
»...kar kaže na pravilnost družbeno postavljenih
zahtev, da je na odgovorna dela razporejati le ljudi s
širokim in ostrim čutom za odgovornost«.
Ob takšnem zaključku bi strokovno in družbeno raz-
gledan sodnik težko izrekel kazensko obsodilno sodbo.
V opisanem primeru je kazenska odgovornost naper-
jena zoper avtorja članka. Prizadeti se mora, do preiz-
kusu na poravnalnem svetu, poslužiti zasebne tožbe, ki
jo vloži na Temeljnem sodišču. Le v primeru, če je avtor
do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje
ostal neznan (torej nepodpisan z imenom in priimkom,
ali pa podpisan z izmišljenim imenom), potem odgovarja
odgovorni urednik ali namestnik.
(nadaljevanje prihodnjič)
Pomlad je prišla - v Dobrni mislimo na vas
Vabimo vas, da popoldneve in večere preživite ob
rekreacijskih aktivnostih, posvetite več časa negi
telesa in poskusite naše kulinarične posebnosti.
Večer pa zaključite ob prijetni glasbi in plesu.
Vsak dan od 11.-19. ure se lahko kopate v bazenih
ali kabinah s termalno vodo, koristite trimkabinet,
sauno, kegljišče, masažo, namizni tenis, trim stezo
ali se sprehodite po u''ejenih sprehajalnih poteh.
Dopoldne in popoldne obiščite naš medicinski ko-
zmetični salon, kjer vam nudimo celutron, lepo-
tilno in anticelulitno kuro. V narodni restavraciji
hotel Dobrna vas bomo postregli vsak teden s
posebnimi kulinaričnimi specialitetami ob prijetni
glasbi.
Vabimo vas v prenovljeno kavarno hotela Dobrna,
kjer vas bo od 19. do 23. ure zabaval Marjan Sovič -
»En človek - en ansambel«.
Gostilna TRIGLAV vas vabi na pizzo in slovenske
narodne jedi.
V Dobrno vas iz Celja popelje avtobus vsako uro.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
24. MAJ 1984
Nagradni razpis
1. nagrada 500 din
5 nagrad po 100 din
Pri žrebu bomo upoštevali le pravi],
ne rešitve, po.'?liite jih najkasneje do
torka, 29. maja, do 9. ure. Re.šene kri.
zanke lahko prinesete tudi osebno, na
vhodnih vratih je poštni nabiralnik
Na kuverto napišite NAGRADNA
KRIŽANKA in .svoj točni na.slov.
Rešitev nagradne križanke
Vodoravno:    KRSTO,    KUSCAR
ARETiNo,  Črtica, vetrnica
belec, JAMA, PEKEL, AFERA, ET
RL, ABENA, NAGOTA, JA, NAT, NA
MA, AGADIR, ERC, NON, KIM, PE
LIKAN, NEAPELJCANI, ANINA
ERJAVEC, TJ. PRELET, TVAR.
Izid žrebanja
1. nagratlo .')()0 din prejme: Fani
Kotnik, Mariborska 110, 63000 Celje
^ nagrad po 100 din prejmejo: Peter
Petrovič, Miklošičeva 3, (63000 Celje,
Cvetka Pa.sar, Pot v Kojnsko 24, 63212
Vojnik, Lojze Puncer, 63330 Mozirje
190, Slavko Vrtačnik, Vr. Banje 5,
63320 T. Velenje, Ernest Speh, 63330
Mozirje 258.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade bo.ste prejoH po pošti.
Križanka 2 +1
Vodoravno: 1. del obleke, srajčica, 5.
nemški pesnik, vodilni predstavnik
Mlade Nemčije (Heinrich), 8. ljudstvo
v Laosu, 9. lesorezec, 11. ime popev-
karja Domjana, 13. stara dolžinska me-
ra, 14. športni vaditelj, 16. tečaj. 17.
pripadnik slovanskega naroda, 19.
strupen bojni plin, 21. jadranski otok,
22. lastnik ladij, 24. mornarski poklic,
25. surovina za izdelavo cementa, 28.
nekdanji ameriški filmski igralec (Ru-
dolfo), 31. izraelska luka, 32. družbena
plast, 33. nemški arhitekt (Ulrich).
Navpično: 1. glavna reka v Flandriji
(naše ime), 2. prvotni prebivalec Nove
Zelandije, 3. pivski vzklik, 4. otok v
Vzhodnokitajskem morju, 5. nemški
klasični filozof (Georg Wilhelm Frie-
drich), 6. Irska revolucionarna arma-
da, 7. ledvični kamen, 10. žrebanje šte-
vilk ali srečk, 12. sidro, anker, 15. člo-
vek ki kaj reklamira, 16. vrtna rastlina,
17. nevarna živalska bolezen, 18. koni-
ca, harpuna, 20. biser, 23. karibski za-
liv med Kolumbijo in Panamo, 24.
grški otok, 26. pritok Savinje, 27. oku-
sna morska riba, 29. izrastek na glavi,
30. del obraza.
Magični lik
1. moški pevski glas, 2.
zgornji zaključek stavbe, kot
zaščita pred dežjem, 3. Odi-
sejeva domovina, 4. del elek-
trične napeljave, 5. kamnina
bogata s kremenom.
ReSitve iz prejšnje števiiice
NAGRADNO VPRAŠANJE
Odgovor za vjjjs v kupon: JEGULJA.
1. nagrado 500 dinarjev prejme: Mojca Hlupič, Celjska 18,
63212 Vojnik
5 nagrad po 100 dinariev prejmejo: Branko Jazbinšek, Tkalska
14. 63000 Celje, Kari Vitanc, Ul. V. Vlahoviča 51, 63320 Titovo
Velenje, Silva Košir. Glinsko 7, 63211 Skofja vas, Ivan Tamše,
63313 Polzela 138, Ana Korže, Pot na Lavo 9 a, 63000 Celje.
KRIŽANKA
Vodoravno; AR.^^RAT, TROST, KITARA, KOPTI, RO, ŠEMA,
MARS, OD, ASANA, LOK, SET, TRAVA. NA, TORR, ATOS,
IRIAN, OLIVIN, HOOKE, MARIJA.
MAGICNI KVADRAT
BALERINA, ACETILEN, LEMAN, FE, ETAN, KRK, RIN,
PROD, IL, KRILO, NEFROLIT, ANEKDOTA.
ALI VESTE...
1. Kopački rit je nenavadni in očarljivi kotiček Bara-
nje. Na pomlad, v času velikega preseljevanja, najde tu
počivališče tudi do 30 000 ptic dnevno. Je pravzaprav
močvirje, vendar izredno gosto poraščeno in bogato z
vsakovrstno hrano in tako idealno pribežališče za cele
kolonije ptic, pa tudi drugih živali. Znanstveniki so
ugotovili da živi v njem kar 267 ptičjih vrst, zato je
zaščiten kot naravni rezei-vat, v katerega sme človek
posegati le toliko, da zagotovi normalen razvoj.
Kopački rit je pravzaprav ostanek pradavnega Pa-
nonskega morja in meri okoli 6000 hektarjev. Zraven
galebov, kormoranov, čapelj, vseh vrst pevk, duplar-
jev, detlov in ujed, živijo tu tudi ptičje vrste, ki so
drugje v Evropi že skoraj izumrle, kot sta črna štorklja
in bela caplja.
Ali veste med katerima rekama se nahaja Kopački
rit?
2. Prirojena oblikovalna spretnost in pa obilo lesa in
gline na sorazmerno skopi zemlji, vse to je vplivalo na
nastanek ribniške lesne obrti, znane pod imenom
»suha roba«. Ribničani so jo nekoč prodajali sirom po
Evropi. Na svojih potovanjih pa so spotoma tudi po-
pravljali orodje in obnavljali posodo. O tej dejavnosti
je že leta 1689 pisal Valvasor, vendar so se Ribničani z
njo ukvarjali že dosti prej.
Ali veste, v katero stoletje sega prvi zapis o »suhi
robi*?
3. Najstarejše strunsko glasbilo s tipkami izvira iz
Italije, in sicer iz druge polovice 14. stoletja. Razvito je
bilo iz enostavnejšega monokorda. V 18. stoletju je to
glasbilo sicer izpodrinil klavir, predvsem zaradi moč-
nejšega glasu, vendar je kasneje spet prišlo do veljave,
prav zaradi tihih in mehkih tonov.
Ali veste za ime tega glasbila?
•pioi{iABt5i g '(26^1 ^^^l 3iABjd Aaiippod)
a[;aiois gi a z 'oabuoo ui oabjo P^ui i :uoAogpo
HOROSKOP
• OVEN__20. 3.-20.4.
v novi situHciji se boste dobro znašli, če boste poknzuli mulo več
takta. V družabnem življenju boste srečali nekaj novih in zanimivih
ljudi. Ne hodite na potovanje, ker bodo stroški večji, kot dobiček, ki
ga pričakujete. Močni občutki se ohlajajo.
• BIK 20.4.-21.5.
Obveznosti, ki ste jih z lahkoto re.^evali. so za vami. Pred vami so
naloge, za katere se morate resno pripraviti in jih vestno opravljati. V
neki družbi vam bodo nekaj ponudili, o tem se posvetujte z najbliž-
jim. Nič ni večno, najmanj pa ljubezen.
• DVOJČKA 21.5.-21.^
Nastopilo je obdobje, ki bo trajalo dalj časa. Zelo boste zadovoljni,
saj vas čakajo uspehi in rezultati, še večji, kot ste jih pričakovali.
Bodite bolj družabni in sklepajte poznanstva, kjer seda. Več denarja
bo. Nekega slučajnega srečanja se boste .še dolgo spominjali.
• RAK_ 21.5.-23. 7.
Pohitite in dokončajte nalogo še pravočasno. Z uspešnim zaklju-
čkom boste začeli uspešno poslovno obdobje in srečali vplivne ljudi.
Dve osebi bosta zelo pomembni pri vaših načrtih. Sporočilo od
daleč. Neki dogodek bo potrdil, kar ste slutili.
• LEV 23.7.-23.8.
Vaša skrita želja se bo vsak čas izpolnila, vendar ne čakajte, da se
bodo stvari same razvile. Naredite za stvar nekaj tudi sami in tako se
boste izognili vsem dvomom in skrbem, ki vas mučijo. Ne dovolite,
da nekdo ukazuje vašim srčnim željam.
m DEVICA 2378.-23.9.
Čakata vas dve poslovni ponudbi, izberite pa tisto, ki se vam zdi
resnejša. Ce boste pravilno izbrali, vas čaka uspeh, ki še ni blizu, je
pa zanesljiv, kakor tudi priznanje, ki vas čaka. Nekatere čaka pestro
družabno življenje. V srčnih zadevah boste izredno zadovoljni.
• TEHTNICA 23. 9.-23710!
Vaše splošno stanje se bo še izboljšalo. Dobili boste zadoščenje za
dosežene uspehe, čeprav ne v taki meri, kot ste pričakovali. Kakor
koli - vaša okolica ceni vaše kvalitete in to odkrito priznava. Denarja
bo več. Nek dogodek bo spremenil vaše čustveno življenje.
• ŠKORPION 23.10.-22.11.
Ponudila se vam bo izredna priložnost za uspeh, še prej pa morate
razčistiti stvari v vas samih. Zaradi tega do sedaj niste bili dovolj
samozavestni. Bolj mirni in zbrani boste, zato pa boste tudi delo bolj
uspešno opravili. Bodite bolj popustljivi.
• STRELEC_ 22.11.-22.12
Novo naložene naloge boste uspešno opravili. Naj vas začetne težave
ne zbegajo, ker so prehodnega značaja. Doživeli boste velik uspeh
strogo osebnega značaja. Pričakujte več denarja in priznanje. Izog-
nite se žolčnim razpravam v družini. Tokrat naj odločijo drugi za vas,
• KOZOROG 22.12.-20.1.
Pred vami je obdobje pritiskov in obveznosti. Te vas ne zanimajo in
se jih ne boste kmalu osvotfodili. Slabe volje boste, vendar se kontro-
lirajte. Izognite se velikim telesnim naporom in daljšim potovanjem.
Dobili boste v igri na srečo. Odprite vašo dušo.
• VODNAR 20.1.-19.2.
Vaša vztrajnost bo nagrajena. Dosegli boste uspehe in poželi splošno
priznanje. S tem se odpirajo nove možnosti v službi in odgovorne
obveznosti Isto velja za medsebojne odnose v službi in doma. Izkori-
stite to priložnost za uspešen zaključek vašega dela. Za partnerja se
ne bojte.
m RIBI 19.2.-20.2.
Obstaja možnost, da se bo pripetilo nekaj ugodnega in bo pozitivno
vplivalo na vaše počutje. Dogodek je vezan na novo delo osebnega
značaja. Vsekakor ga izkoristite in pazljivo zaključite. V neki družbi
počakajte na predlog drugega. Napad je najboljša obramba.
9k. MAJ 1984
NOVI TEDNIK
STRAN 19
Sezona
Ribiči so pred kratkim
začeli s svojo pravo ri-
bolovno sezono.
Pravijo, da se to naj-
bolj pozna v celjski pro-
dajalni rib.
Kupcev je vse več!
Komaj smo v Slo-
veniji malo uspešne-
je stopili na pot na
področju poljedel-
stva, že so nam vzeli
ZemljariČa v Beo-
grad!
Al nezdravega je kaj v zdravstvu,
al nezdrav odnos je družbe?
Tško se vprašanje nam postavlja,
ko »zdravstven i ki« zapustijo službe!
Prekinitev prekinila je delo
in sprožila obtožb je pravo ploho.
Tolažili so jih - a konec bo, \
ko vprašanje vsako odgovor bo imelo!
Vinska resnica
Vino se je kar krepko podražilo. Žlahtno bolj,
navadno manj.
Le resnici cena še vedno pada.
Proti pridnim
v delu celjske Nove vasi so pred dnevi opravili
dezinsekcijo proti mravljam.
Nekateri vidijo v tej akciji tudi nekaj ideološko
globljega.
Boj proti najbolj pridnim!
PRAVIJO, DA IMAJO PREMALO AVTOMATOV ZA MODERNEJŠO
PROIZVODNJO; PA PREVEČ LJUDI. KI SO LE KOimmMAmMATI!
Stabilizacija
Na telesnokultur-
nem področju se Ce-
ljani ravnamo najbolj
stabilizacijsko.
Rokometni klub
Aero se seli v nižjo
tekmovalno ligo, ki je
cenejša.
Morda bo temu
zgledu sledilo tudi
celjsko nogometno
moštvo Kladivarja. _
Na ko\o
Poročajo, da je na mednarodnem
kmetijskem sejmu v Novem Sadu vzbu-
dilo največje zanimanje kolo na štiri ko-
lesa.
Pa ne, da se nam obeta taka kriza s
traktorskimi gumami, ali celo s celimi
traktorji!
DomaČe
Na Celjskem so pokrenili posebno ak-
cijo, ki naj bi privedla do tega, da bi bilo v
gostiščih več domačih jedi. Takih, ki bi
najbolj ugajale našim želodcem.
Kaj pa denarnicam?!
Preložitev
Nekaj razpravljalcev
na seji sveta občin celj-
skega območja je v raz-
pravi o razbremenitvi
gospodarstva tudi meni-
lo, da bi kazalo znižati še
prispevke za SLO in
družbeno samozaščito.
Nekateri menijo, da bi
to lahko že tudi izvedli!
Če bi se vsi resnično
samozaščitno obnašali!
Gorenje - GLIN
Lesna industrija
n.soLo. NAZARJE
Deiavsl(i svet
DS SKUPNIH SLUŽB
v skladu z določili Samoupravnega sporazuma o
združitvi v DO in pravilnika o delovnih razmerjih
DSSS
razpisuje
dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
- vodja gospodarskega sektorja
Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev
izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da ima visoko oziroma višjo izobrazbo ekonomske
smeri in najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj
- da je moralno-politično neoporečen
- da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo
doseženi cilji delovne organizacije.
Mandat delavca s posebnimi pooblastili in odgovor-
nostmi traja štiri leta.
Delavski svet
TOZD STAVBNO POHIŠTVO
v skladu z določili Samoupravnega sporazuma o
združevanju dela delavcev v TOZD in statuta TOZD
razpisuje
dela in naloge
Individualnega poslovodnega
organa
- vodja TOZD Stavbno pohištvo
Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev
izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da ima najmanj srednješolsko izobrazbo lesne ali
ekonomske smeri z 10 let delovne dobe, od tega vsaj
5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalo-
gah
- da je moralno-politično neoporečen
- da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo
doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote ob načelu
solidarnosti in vzajemnosti.
Mandat individualnega poslovodnega organa traja
štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev
naj kandidati pošljejo v 30 dneh po objavi razpisa
splošno-kadrovskemu sektorju DO Gorenje - GLIN
Nazarje, pošta Nazarje v zaprti ovojnici z oznako »za
razpisno komisijo Delovne skupnosti skupnih služb
oziroma TOZD Stavbno pohištvo«.
Morebitne informacije lahko kandidati dobijo v
splošno-kadrovskem sektorju delovne organizacije.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po pote-
ku razpisnega roka.
Za Jugoslovansko
gospodarstvo Ciper
ni zanimiv?
Trgovina na Cipru je ena
najpomembnejših gospodar-
skih dejavnosti. V ciprskih
trgovinah lahko dobite vse,
kar si vam srce požeh. Prav-
zaprav so tu izdelki iz doma-
la vseh koncev sveta. Naj
sem se še tako trudil - nikjer
nisem naletel na kakšen ju-
goslovanski izdelek. Ko sem
bil na Malti, majhnem otoku
in v neuvrščeni državi pred
severno afriško obalo in za
Sicilijo, je bilo naših izdel-
kov kar precej.
Na Cipru ni bilo ničesar.
Gospodarskih stikov med
Jugoslavijo in Ciprom prav-
zaprav ni. Dragan Mraovič z
jugoslovanske ambasade
pravi, da se obojestranska
menjava od leta 1979 letno
zmanjšuje za kakšnih tride-
set odstotkov. Lani je oboje-
stranska menjava znašala
štiri in pol milijone dolarjev,
pri čemer smo mi iz Cipra
uvozili le za kakšnih 300.000
dolarjev limon. Tako tudi ni
pričakovati, da bo Ciper od
nas samo kupoval, mi pa od
te države ničesar. Sicer pa
niso zahtevni. Njihov cilj je,
da bi bilo razmerje 3/4:1/4 v
korist našega izvoza. Mi celo
te ugodnosti ne znamo ali pa
nočemo izkoristiti.
Naše delovne organizacije
se izgovarjajo, da je to majh-
no in nezanimivo tržišče,
dejstvo pa je, pravi Dragan
Mraovič z naše ambasade v
Nikoziji, da je Ciper še kako
zanimiv za velike zahodno-
evropske in ameriške firme,
ki dobro vedo, da pomeni Ci-
per odskočno desko za pro-
dajo in osvajanje tržišča Bliž-
njega vzhoda in severne
Afrike. Ciper dejansko živi
od trgovine. Letno ustvari
kar za milijardo in pol dolar-
jev prometa. Glavni razlog za
to, da se naše delovne orga-
nizacije skorajda ne pojavlja-
jo na tem tržišču, je bržčas v
tem, da se bojimo spopada s
konkurenco. Pred vojno, le-
ta 1974 in 1975, so bile na
Cipru prisotne številne naše
delovne organizacije: Meblo,
Slovenijales, Gorenje, Rade
Končar, Rudi Cajavec in še
cela vrsta drugih. Večina na-
ših se je držala sistema na
hitro prodati in oditi. To se je
maščevalo. Televizorji, na
primer, so dobro šli v pro-
met, tako zaradi cene kot ka-
kovosti. Toda kaj, ko potem
ni bilo nikjer dobiti rezerv-
nih delov. Izpadli smo pred-
vsem neresni. Skratka, na tr-
žišču smo se izkazali z ne-
marnim poslovnim odno-
som in neposlovnostjo. Na
naši ambasadi ves čas opo-
zarjajo naše delovne organi-
zacije na ciprsko tržišče,
vendar zaman.
V Nikoziji vsako leto pri-
pravijo velik mednarodni se-
jem. Lani smo se tam pojavi-
li, ker je bil pač na obisku
zvezni sekretar za zunanjo tr-
govino Milenko Bojanič, le-
tos pa je že zdavnaj potekel
rok za prijavo, vendar nas
spet ni. Je pa sejem prilož-
nost, da bi se tudi Jugoslova-
ni na njem lahko predstavili,
tako da nas ne bi smelo biti
sram zaradi naših izdelkov.
Od leta 1974 nismo Jugoslo-
vani na Cipru dobili niti ene-
ga večjega dela. Priznati pa
je treba tudi to, da v vladnih
institucijah na Cipru sedijo
strokovni svetovalci iz neka-
terih zahodnoevropskih
držav, zlasti iz Velike Brita-
nije, ki največkrat dajejo ob
raznih raizpisih prednost
drugim, pa čeprav ne vedno
najbolj upravičeno. Tako sta
lani na natečajih propadla
naša Metalka in Gradiš. Na
večji posel sta se sedaj prija-
vila SCT in Hidrotehnika iz
Zagreba. Gre za gradnjo veli-
kega jezu v vrednosti petde-
set milijonov dolarjev. Jugo-
slovani sedaj veliko pričaku-
jemo od ustano\itve firme
Jugoarab, ki bi delala izklju-
čno za ciprsko tržišče.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
24. MAJ 19a
MODNI NASVETI
Pripravila
Duška Sorti
Bluze
Letošnja moda ima rada
BLUZE. Poznamo tri osnov-
ne oblike srajčnih bluz: kla-
sična srajca z moškim rever-
jem, bluza z ozkim stoječim
ovratnikom in bluza s pent-
ljo.
Najprimernejše tkanine
so: .svila in bombaž. Linije
srajc so nežne, brez volanov,
ne preširoke, ne preozke, z
ne preveč žepi (največ eden
na prsih.
Srajčne bluze lahko upo-
rabljamo za dnevno in večer-
no garderobo. Npr. bluzo z
moškim ovratnikom, ki jo
čez dan nosite pod blazar-
jem, lahko zvečer uporabite
poleg elegantnih hlač, preve-
zano z ruto - pasom, z deko-
rativno ogrlico in visokimi
petami. Zanimiva kombina-
cija je tudi srajca s srajco -
eno srajco nosimo vrhu dru-
ge. Pri tem pazimo na barv-
no kombinacijo: črno-bela,
belo-siva, belo-zlata, belo-
srebrna. Vrhnjo srajčno blu-
zo lahko v pasu povežete s
'šalom ali stisnete s širokim
pasom. Spodnja bluza naj bo
bela, zelo vitke žene pa lahko
obe bluzi potisnejo pod hla-
če ali krilo.
Poleti lahko nosite srajčno
bluzo kot bluzon. Nosite jo
pod majicami s tankimi na-
ramnicami ali dekoltiranirni
bluzami.
V hladnejših dneh lahko
uporabimo kombinacijo
srajčne bluze in puloverja,
toda v tej kombinaciji mora
biti pulover obvezno pod
srajco.
RECEPT TEDNA
Ribja riZota
Potrebujemo: 250 g rib brez
kosti, južno zelenjavo, 40 g
masla, 280 g riža, .sol, poper,
peteršilj in parmezan.
Ribo očistimo, prilijerno 1 li-
ter vode, dodamo južno zele-
njavo (koren, zeleno, peterši-
Ijev koren), nekaj zrn popra in
kuhamo 10 minut. Medtem na
maslu prepražimo riž. Prilije-
rno vodo, v kateri smo kuhali
ribo in pustimu, da zavre. Riž
dušimo do mehkega. Kuhane-
mu rižu primešamo na koščke
narezano ribo in vse skupaj po-
tresemo s sesekljanim peterši-
Ijem in parmezanom. Zraven
ponudimo kozarec črnega
vina.
HORTIKUlTUIINf KOTIČEK
Dela na vrtu v tem času
To je čas, ko imamo v zelenjadnem,
okrasnem in sadnem vrtu veliko dela.
V zelenjadnem vrtu ponavljamo v
tem času setve, ki nam pri prvem saje-
nju niso uspele (pesa, korenček, peter-
šilj, solata, redvica itd.). Prav tako presa-
jamo cvetačo, ohrovt, por, zeleno, zdaj,
ko je iriinila nevarnost pozebe pa tudi
paradižnik, papriko in jajčevec. Pri tem
moramo paziti, da sadike pred sajenjem
utrdimo, iz zaprte grede pa že poberemo
sadike, vanjo pa posadimo paradižnik,
papriko. Gredice z zelenjavo redno oko-
pavamo, plejemo in po potrebi tudi zali-
vamo. Vse odpadke, ki niso okuženi,
spravimo na kompostni kup.
In kaj v okrasnem vrtu? Na prosto
prenesemo vse sobne, okenske in bal-
konske rastline. Na prosto prenesemo
tudi posodovke (lovorikovci, oleandri
itd.) prav tako azaleje, kamelije, cikla-
me... lončke vkopljemo do roba v zem-
ljo. To je tudi čas, ko na gredi sadimo
enoletnice, posebno pozornost pa po-
svečamo gomoljnim begonijam, saj jih
vsako leto napade pepelasta plesen. Za-
to jih zdaj škropimo z 0,1% Bayletonom.
Prav tako škropimo vrtnice - Pirok
fluid zelo dobro kombinirano sredstvo -
kar ponavljamo v štirinajstdnevnih pre-
sledkih. Deluje tako na škodljivce kot
na bolezni. Sicer pa ne pozabimo, če je
seveda treba, na zalivanje okrasnih rast-
lin, ki smo jih sadili na novo.
V sadnem vrtu pa je zdaj na vrsti pre-
kopanje drevesnih kolobarjev, razen te-
ga ne smemo zanemariti škropljenja.
HORTIKULTURNO DRUSTVO
CELJE
ZDRAVilJIE RASTUME
GrenkulJIca
Zgodaj spomladi, takoj ko skopni sneg, nas po vrtovih,
njivah, na vlažnih travnikih pozdravi skromna rastlina s
svojimi modrimi cvetovi. To je grenkuljica (Glechoma
hcreracea.). Raste povsod v Evropi in Aziji in prav tako
se je udomoačila v Severni Ameriki. Rastlina se plazi po
tleh, kvišku se dvigajo le številni cvetoči, do 30 cm vi-
soki poganjki. Na plazečih se poganjkih zrastejo nado-
mestne korenine. Pokončni poganjki nosijo široke srča-
ste ali ledvičaste liste z debelo zobčastimi robovi in v
njihovem zalistju modre cvetove.
Zelišče ima rahel aromatičen vonj in je nekoliko trpkega
in grenkega okusa. Vsebuje grenčico glehomin, nekaj ete-
ričnega olja, precej čreslovin, holin, marubin, vinsko,
ocetno kislino ter njihove rudninske soli. Nabiramo celo
cvetočo rastlino in jo hitro posušimo v senci na prepihu.
Spravimo jo v dobro zaprti posodi, da se na vlagi ne
pokvari. Vsako leto naberemo svežo rastlino, ker se s
staranjem zmanjšuje njena zdravilna vrednost.
V starih časih so grenkuljico uporabljali kot zdravilno
rastlino, ki je s svojimi sestavinami vplivala na sluznico
dihalnih poti. Z njo so zdravili pljučno tuberkulozo in
krvavenje iz ranjenih pljuč. V ta namen so uporabljali
svežo rastlino in so iz nje stiskali sok, ki so ga zaradi
grenkega aromatičnega o]4*isa pomešali s kozjim mlekom.
Danes imamo druga, bolj uspešna zdravila zoper TBC, a se
je grenkuljica ohranila kot odlično domače zdravilo zoper
različne bolezni dihal, kot so katar, zasluzenje pljuč, bron-
hitis, in bronhialna astma. Uspešno pomaga tudi pri kata-
ralnih vnetjih sečil. V ta namen se pripravlja čaj tako, da se
vzame velika žlica drobno sesekljanih svežih listov, ki se
poparijo z 2 del vrele vode. Doda se žlička medu in se pusti
pol ure, da se nekoliHo ohladi. Grenkuljičin čaj pospešuje
izkašljevanje in s tem čisti bronhije. V isti namen služi tudi
alkoholni izvleček, ki si ga pripravimo tako, da namočimo
dva dela grenkuljice v osmih delih alkohola in pustimo na
toplem osem dni. Nato precedimo in vzamemo po žličko
ali dve na dan v kakšnem čaju ali z mlekom. Grenkuljica
pospešuje tudi presnovo. Novejše raziskave so pokazale,
da grenčica glehomin dobrodejno vpliva na prebavne te-
žave, ki nastanejo zaradi pomanjkanja solne kisline v že-
lodcu. Ljudska medicina je včasih zdravila z grenkuljico
tudi razne prebavne motnje, ki so nastale z zastrupitvijo s
svincem.
Zunanje priporoča ljudska medicina grenkuljične iz-
vlečke za zdravljenje nečiste in vnete kože. V ta namen si
pripravimo mešanico iz grenkuljice in rmana ter skuhamo
čaj. Vzamemo štiri dele tega čaja in ga namočimo v 6 delov
alkohola. Dobljeno tinkturo razredčimo in dobimo tonik, s
katerim si čistimo obraz.
BORIS JAGODIC
Nesreča nikoli ne počiva
Obvezno socialno invalidsko zavarovanje ne more v celoti
zadovoljiti vse potrebe posameznika, zato nezgodno zavaro-
vanje vedno dopolnjuje sistem socialnega zavarovanja.
Zavarovalne družbe torej v bistvu z nezgodnim zavarova-
njem dopolnjujejo sistem socialnega zavarovanja, pri čemer
je socialno in invalidsko zavarovanje predvsem usmerjeno
na področje dela in zagotavlja nadomestilo škode zaradi
poškodb, ki so jih delavci pretrpeli v delovnem procesu.
Individualno nezgodno zavarovanje, ki ga organizirajo za-
varovalne družbe, pa je bilo od nekdaj bolj usmerjeno na
poškodbe izven dela in na poškodbe, ki so se dogajale v
vsakdanjem življenju.
Kot pri ostalih zavarovalnih panogah srečujemo tudi pri;
nezgodnem zavarovanju, posebne zavarovalne pogoje, ki so
bili zlasti med pr\'o in drugo svetovno vojno zgrajeni na '■
podlagi znanstvenega pristopa tej zvrsti zavarovanja. K raz-;
voju nezgodnega zavarovanja je največ prispevala ideja, da^
je človeško življenje ter njegovo zdravje neprecenljivo.;
Osebnim dobrinam človeka, kot so življenje, zdravje in j
telesna integriteta, je stalno rastla vrednost. V družbenopo-
litičnem in gospodarskem sistemu, kot je naš, pa ima ta
vrednost še posebno težo.
Ce govorimo o nezgodnem zavarovanju, potem se nujno
srečujemo z zagotavljanjem določenih sredstev na podlagi
solidarnosti tistim delavcem, ki so utrpeli določene po-
škodbe pri svojem delu. Ta potreba po zagotavljanju so-
cialne varnosti tistim, ki so utrpeli škodo pri svojem delu, je
tudi narekovala poznejši razvoj invalidskega socialnega za-
varovanja.
Nezgodno zavarovanje pri zavarovalnih organizacijah ter
današnje individualno socialno zavarovanje im.ata v bistvu
skupni začetek v omenjeni skupni potrebi delavcev, da si
zagotovijo določena sredstva v primeru delovne nesposob-
nosti.
Razvoj tehnike in vse večja nevarnost, ki je posledica
industrijskega načina proizvodnje z uporabo tehničnih in-
štrumentov, strojev, električne in druge energije so nareko-
vale, da so oblasti na določenih področjih proizvodnje z
zakoni predpisovale obvezno zavarovanje delavcev proti
nezgodam pri delu. Delodajalci so bili zainteresirani zlasti
za nezgodno zavarovanje zaradi uvajanja objektivne (ne-
krivdne) odgovornosti za nevarno obratovanje, kot je bilo to
na primer urejeno za škode, ki jih povzroči železnica. Ven-
dar pred pojavom nevarnih strojev najdemo v zgodovini
različne oblike nezgodnega zavarovanja ljudi, ki so pri svo-
jem delu bili podvrženi različnim nevarnostim.
Tako najdemo v starem pomorskem pravu Wisbija iz leta
1541 pravila o dolžnosti ladjarja, da zavaruje življenje kapi-
tana ladje zoper določene pomorske nevarnosti.
Glede na to, da so v posameznih evropskih državah med
prvo in drugo svetovno vojno sprejeli posebne predpise za
urejanje zavarovalno-pravnih razmerij, so praviloma ti
predpisi vsebovali tudi določila o nezgodnem zavarovanju.
Vsekakor pa je nezgodno zavarovanje doživelo svoj polni
razcvet šele po drugi svetovni vojni, ker je ta panoga zavaro-
valstva uredila zavarovalstvo nasploh, nastajali pa so tudi
novi nevarnostni riziki, ki so zahtevali večje varstvo zoper
različne oblike nezgod.
^4.
MAJ 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
24. MAJ 191
PRODAM
ČOLN MAESTRAL 18 In motor TO-
MOS 4E prodam. Alojz Vasle,
Polzela 215, telefon dopoldan
720-000.
zastavo 750, letnik 73, reg. do
februarja 85, prodam. Zlatko
Mernik, Proseniško 8 a, Šentjur,
Celju.
130 kom. zbirnih gajbic, močne in
okovane, cena ugodna, pro-
dam. Polzela 211, za Garantom.
JEDILNICO - mizo, 6 tapeciranih
stolov, 3 naslonjače, kavč, oma-
ra (orefiov furnir), dobro ohra-
njeno, vse skupaj aH posamez-
no, ugodno prodam. Tel. 831-
639.
VOZNO KRAVO v devetem mese-
cu brejosti prodam. Milan Le-
skovšek. Spodnja Mestinje 8,
Pristava pri Mestinju.
NOVO DVOINPOLSOBNO stano-
VANJE v Žalcu, prodam. Inf. 28-
412.
SANVO RECEIVER JCX 2400,
zvočnike SX 422 in gramofon
Pioneer PL 100, prodam. Tele-
fon popoldan 36-587.
ŠKODO Š 100 prodam, za rezervne
dele. Naslov: Branko Fendre,
Bezovje 28 do 14. do 16. ure.
PUJSKE, ŠVEDE, stare 7 tednov,
prodam. Jože Maruša, Črnollca
32 a, Šentjur, tel. 745-232.
KOSILNICO   OLVMPIA  prodam.
Mejač, Globoko, Rimske To-
plice.
OTROŠKO POSTEUO prodam.
Tel. 35-473.
NEDOGRAJENO HIŠO, primerno
za bife, na relaciji Arja vas-Ve-
lenje, prodam. V račun vzamem
nov R 4 ali Jugo, GradiSnik, Pre-
žlhova 3, Žalec.
KOSILNICO ALPINA v dobrem
stanju prodam. Jože Artnak, Ja-
vorje 15, Gorica pri Slivnici.
2:AZIDUIV0 parcelo 530 m' ob
glavni cesti, Vrbno pri Šentjurju,
prodam. Javite se na naslov:
MarkovIČ Zvone, Prožinska vas
58.
ZASTAVO 1300 registrirano do ok-
tobra 84, ugodno prodam. Ogled
je možen po 16. uri. Ivan Šeligo,
Šmarje pri Jelšah 182.
SPALNICO, prodam. Jože Mlakar,
Mllčinksega 5, Hudinja.
NOVO HIŠO, 33 a zemlje, s 15 a
vinograda, prodam ali zame-
njam. Podpeč St. 9, Loče, Polj-
čanah.
STARO HIŠO nad ŠoStanjem, hri-
bovit teren, 1 ha zemlje, elektri-
ka, voda v hi&i, takoj prodam.
Šifra: TAKOJ PRIMERNO ZA VI-
KEND.
VW po zelo ugodni ceni prodam.
Še registrirano. Ivan Pirnat, Za-
grad 60 d, Celje
HIŠO v centru Šentjurja pri Celju
prodam ali zamenjam, tudi za
lokale. Inf. doliite pri okrepče-
valnici na Avtobusni postaji Ce-
lje. Šifra: NUJNO.
ZASTAVO 750, letnik 78, prodam.
Inf. po tel. 741-349 med 7. in 14.
uro in popoldan na naslov Mar-
tin Pinter, Bezovje 29, Šentjur.
ZARADI SELITVE prodam sladko
seno, vino izabelo, semenski
krompir-igor, fižol. Miha Zdovc,
Udmat, LaSko.
TOTRATERM cevi, 300 m, prodam.
Tel. 25-445.
KAVČ, harmoniko in dve kitari, vse
skoraj novo, prodam po zelo
ugodni ceni. LJiljana Ristič, Trg
oktobrake revolucije 3, Celje.
NOV BARVNI TELEVIZOR RIZ,
ekran 66 cm, v garanciji, nujno
prodam. Cena po dogovoru.
LaubK, Svetelka 13 a, 63222
Dramlje, tel.: 22-132, 27-027.
AUSTIN 13C0, v nevoznem stanju,
prodam. Srebočan, Gorica 55 a,
Celje.
AMI 8 prodam. Oaet. Celje, Nuii-
čeva 7 a.
ZAMRZOVALNO skrinjo 310 z ga-
rancijo, prodam. Terezija Tum-
ink. Belo 24, Šmarje pri Jeliah.
SALONIT PLOŠČE 200 kom., pro-
dam. VpraiatI dopoldan na
itev: 25-841 int 274, MMtek.
STANOVANJSKO BARAKO
33 X 10 m, primemo za farmo,
prodam. Milap Sitar, Prlatava 5,
Vojnlk.
2000 m^ zemljišča, ca. 300 m od
asfaltne ceste, lepa sončna le-
ga, prodam. Int. na tel. 710-797
od 20. ure dalje.
ZAMRZOVALNO SKRINJO in novo
vrtno kosilnico ugodno prodam.
Rataj, šibenik'36, Šentjur.
DVOSOBNO STANOVANJE 70 m»
v centru Celja, prodam ali za-
menjam za enosobno v LJublja-
ni. Ponudbe pod šifro: »GOTO-
VINA«.
ZASTAVO 750, reg. do maja 85,
prodam. Milan Vrabec, Završe
n. h., Grobelno.
NOVO TRAKTORSKO PRIKOLICO
31, Ljutomer-kIper, prodam.
Kari Selčan, Arciin 88, Vojnlk.
IVRSTNI JABOLČNIK ugodno pro-
dam. Anton Gmajner, Cesta v
Šmartno, Vojnlk.
RABUEN ŠTEDILNIK »Gorenje«
(trdo gorivo), rabljene prešite
odeje dva komada, rabljeno
prešito pregrinjalo, preprogo
140 X 230, stragulo 2 x 2 m,
črno beli TV RR NIŠ z okvaro,
prodam. Trrtovlje 212, Celje.
PO IZBIRI simentalke, breje telice
prodam. Anton Černoša, Gro-
belno 130.
TV sprejemnik znamke šiljalis, še
pod garancijo, prodam. Naslov:
Stanko Sitar, Začret 60.
SKORAJ NOVO večjo prikolico za
osebni avto ugodno prodam.
Inf. teL: (063) 24-111 InL 161.
ČZ 350, letnik 79, popolnoma ob-
novljeno, poceni prodam. Dra-
gan Brečko, Rečica 89, Laško.
ZAPOROŽCA, letnik december 79,
z rezervnimi deli, prodam. Inf.
na tel. (063) 701-077 od 20. do
22. ure. Šifra: 45.000,00 din.
TOMOS 14 m, nov, prodam. Tel.
778-041.
BALKONSKO OGRAJO, rabljeno,
prodam. Brane Lončar, Štore
98.
ZAZIDUlVO 1000 m^ parcelo, bo-
rov gozdiček. Breg pri Polzeli,
prodam. Gogič, Dobriša vas 53,
Petrovče.
RAZTEGUlV KAVČ in dva fotelja,
globok otroški voziček, prodam.
Vera ŠtubelJ, Trubarjeva 11, po-
poldan.
DOLGO BELO OBLEKO za 9 let,
ter moško modro obleko za 8
let, prodam. Tel. 33-132.
KOZOLEC z 8 štanti prodam v Re-
čici ob Savinji. Tel. 730-836.
ŠKODO 100 L, letnik 71, nevozno,
motor 10.000 km po generalni,
prodam. Draksler, Kapla 56, Ta-
bor.
SPALNICO, masivni oreh in regal
za dnevno sobo, ugodno pro-
dam. Tei: dopoldan 32-421,
Kragl.
OTROŠKO POSTEUlCO rjave
barve z jogljem, cena 6000 din,
prodam. Tel: 26-049.
DVOSOBNO STANOVANJE v Žal-
cu takoj prodam. Čopova 2,
Stojkovič.
SEDEM TEDNOV stare prašičke
prodam. Anton Turnšek, Zg. Hu-
dinja 10.
POHIŠTVO za dnevno sobo - regal
Meblo stllski temno rjav in se-
dežno garnituro, regal za dnev-
no sotK) - lužen hrast in enojno
Jogi posteljo prodam. Inf. vsak
popoldan po 16. uri na tel.: 33-
624 in 36-791.
DIANO 6, pločevina obnovljena,
ugodno prodam. Tel: (063) 701-
021.
GS 1,3 super, letnik 80, prodam ali
menjam za manjše vozilo, isti
letnik ali mlajši: Tel: (063) 701-
021.
270 KOM BETONSKIH PLOŠČ Ku-
lir 30 X 30 X 3, prodam. Beriia,
Prekorje 80.
ŠIPE za zadnja vrata za avto PZ
prodam. Recko, Kersnikova 6,
Tel. 25-063.
ZAPOROŽCA, letnik 74, vozen,
reg. do Januarja 85, ugodno pro-
dam. Franc Lugarič. Drensko
rebro 28, Leslčno.
STRESENO OPEKO (Hamdšlager)
In dva prašiča po 100 km, Šve-
da, prodam. Ložnica 11 pri Ce-
lju.
MALI VINOGRAD v Dramljah, pro-
dam. Inf. po tel. 33-042.
MOTORNO ŽAGO Jonsreds 751.
prodam. Ivan Gobec, Laika vas
19. Štore.
PRAŠIČA ZA ZAKOL, teža 120 kg,
krmijen z domačo krmo, pro-
dam. Cena 200 din za kg. Vlado
Plevnik, Sopota, Podčetrtek.
TRAKTORSKI GUMI 11-28 pro-
dam. Šošterič. tel. 33-175.
AVTOCAMP PRIKOLICO Adria
305, prodam. Tel: 355-84.
FRIZERKO za žensko In moško
stroko zaposlim. Frizerstvo Poz-
nič, Vransko 36.
ZASTAVO 750S, letnik 78, reg. do
maja 85 In bikca, starega B te-
dnov, prodam. Deželak, OJstro
3, Laško.
50 LP In 130 malih plošč za 8000
dinarjev, prodam ali zamenjam
za dobro o'.ranJen kasetofon.
Ogled samo od 8. do 11. ure
dopoldan. Zofija Grosar, Laško,
Rimska cesta 6 a.
TRAKTOR UNIVERZAL UTB 445
OT, dobro ohranjen, prodam.
Dolenc, Debro 31 a, Laško.
MONTAŽNO HIŠO v Gotovljah pri
Žalcu prodam. Ind. na tel. 212-
30 od 14. ure naprej.
AVTO ŠKODA Š 100, popolnoma
obnovljen, z novim motorjem.
Tip 1051^ ter stari motor In re-
zervne dele, prodam. Oto Ko-
bilc, Strmca n. h., Laško.
VOZOVE na trda kolesa in rotacij-
sko kosilnico prodam. Pepca
Veber, Trnovlje 6, Celje.
KOPALNO BANO prodam. Kristina
Grabar, 39 Letuš.
KUHINJO ugodno prodam, infor-
macije vsak dan od 15. ure da-
lje. Heroja Bračiča 16, Celje.
DOBRO OHRANJENO PRIKOLICO
za Muta kosilnico, prodam.
Alojz Ogrizek, Strmec 3 a pri
Vojniku.
GUMIJASTI ČOLN MAESTRAL 9 in
motor Tomos 4 ugodno prodam.
Inf. po tel: 770-057 popoldan.
MOŠKO KOLO na 5 prestav, pro-
dam. Tel. 36-336.
DOBRI JABOLČNIK po 50 din in
starega za kis po 10 din, pro-
dam. Prevolnik, Cesta v Laško
12, Polule Celje.
ŠTEDILNIK novi, levi, na trdo gori-
vo In trajnogorečo peč PLAMEN
MAGMA, rabljeno eno sezor>o,
prodam. Branko Oblak, Harje
11, Laško.
ŠEST MESECEV brejo telico pro-
dam. Kari Regoršek, Začret 57,
pošta škofja vas.
DVE PEČI eno sobno, malo, novo,
eno lončeno In TV NIŠ, starejši,
prodam zelo poceni. Upovšek,
Ložnica 9 a, Celje.
LEPO MLADO KRAVO, drugič bre-
jo, 5 M, prodam. Štefan Gradič,
Laška vas 6 pri Štorah.
UGODNA PRODAJA 5 mesecev .
starih nesnic selekcija »Super-
klng« od 18. do 31. maja ob sre-
dah In sobotah na tržnici iz hle-
va dneviK) od 15. do 16. ure.
Krajnc, Slatina, Šmartno v Rožni
dolini.
PRALNI STROJ El NIŠ star 3 leta,
cena 10.000,00 din, ugodno pro-
dam. Naslov: CviM Nana, Polze-
la 205 b.
SPALNICO iz trdega lesa s po-
steljnimi vložki prodam. Ljub-
ljanska 70, Celje tel: 27-513.
JADRALNO DESKO Hi-ny 222
prodam za 5 M in obleko za ja-
dranje »Camaro« št. 52 za 1,5 M.
Feldin, Čuprijska 3.
GLISER GT 402 s prikolico in mo-
torjem Neptun 23, prodam.
Franc Suhovršnik, Koroška 9,
Šoštanj.
BCS kosilnico in obračalnik, pro-
dam. Golavšek Vojko, Šešče 55,
Prebold.
NOVO CERADO 5 m za tovorni av-
to, cena ugodna, prodam. Tel:
(063) 741-236.
ZASTAVO 750 LE, staro 3 mesece,
prodam. Branislav šibalič, Ipav-
čeva 8, Celje.
DVOREDNI TRAKTORSKI sejalnik
za koruzo prodam. Rozallja Lo-
kovšek, Vrh nad Laškim 40.
JABOLČNIK poceni prodam. Gori-
šek. Laška vas 35, Štore.
SEDEŽNO GARNITURO in kavč
ugodno prodam. Pojasnila na
te!.: 33-943 ali 230-34.
ZASTAVO 750, letnik 78, prodam
po ugodni ceni. Tei: 36-867 po-
poldan.
MOTORNO ŽAGO STIHL 070, do-
bro ohranjeno, prodam. Četer,
Pečovnik 25, Celje. Ogled po 15.
uri.
GORENJE COLOR selectomatic
ugodno prodam. Božič Anton,
Milčinskega 12, Celje.
ZASTAVO 750 special, neregistri-
rano, v voznem stanju z vsemi
rezervnimi deli, prodam. Ogled
popoldan od 15. ure dalje. Mik-
še Franc, Stopče 35, Grobelno.
GOBELIN PASTORALE
75 X 55 cm v okvirju prodam.
Retieriak Zvone, Latkova vas
19, Prebold.
AUDI 80 LS, letnik 78, zelene bar-
ve, dobro ohranjen, ugodno
prodam. Tel: (063) 31-669.
VW 1200 J, letnik 75, reg. do okto-
bra 84, ugodno prodam. Horjak
Ivan, Breze 92, Breze pri Celju.
ZASTAVO 101, obnovljeno, regi-
strirano, ugodno prodam.
Ogled, Babno 24, Celje.
PREMIČNO ALUMINIJASTO
STREHO za 40 AŽ panjev ali za
20 LR, prodam. Strniša Alojz,
Dobriša vas 43 a, Petrovče.
VLAČILEC TAM 6500 prodam.
Landekar Stanko, Vojnlk, Celj-
ska 18.
ŠOTOR MAKARSKA, 2 spalnici,
predprostor, rjave barve, bela
gumirana streha, prodam. VoJ-
kovič Igor, šmarjeta 16, Celje,
tel: 33-233, dopoldan.
ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom
prodam. Pllih Franc, Mirna pot
9, Celje.
KAMP PRIKOLICO Brako, zložlji-
vo, prodam. Parežnik, Gorica
53, Celje.
Z 750 prodam. Golob Peter, Med-
iog 16, Celje, za Joštovim mli-
nom.
KOSILNICO BCS, staro šest let, v
Šmarju pri Jelšah 205, prodam.
Inf. tel. 741-411 int. 29 v dopol-
danskem času.
RAZTEGUlV KAVČ, dva fotelja,
stolček, mizo in štedilnik Gore-
nje na trdo gorivo, prodam.
. Amon Mojca, Lokovina 12, Do-
brna.
NOV BOJLER Gorenje 801, pro-
dam. Inf. tel: 27-325.
MOSKVIČ, letnik 80, prodam. Tei:
(063) 724-052.
KUNCE belgijski orjak, za nadalj-
no rejo, prodam. Marjan Teržan,
Kompole 46, tel: 22-651 do 14.30
ure.
VISOKO BREJO kravo, tretjega te-
leta, vozno, prodam. Pogladič,
Lemt>erg št. 6, Strmec.
BREJO TELICO v 9. mesecu, čisto,
sivorjavo, od dobre mlekarice,
prodam. Janko Vizovišek, Go-
tovlje 118, Žalec.
RABUENI pol kavč (1000 din), fo-
telje (500). komodo stilsko
(1500), kad (2000), bojier (2000),
dodatno peč (1500), prodam.
Tel: 28-664.
Z 101, letnik 77, ugodno prodam.
Inf. tel: 28-264 dopoldan.
TIR in voziček za razrez lesa 5 m,
prikolico za os. avto, prikolico
za lahek traktor, lahek gumi voz,
prodam. Franc šariah, Platino-
vec 12, Grobelno.
DOBRO KRAVO prodam. Golež,
Brezova 33, Šmartno v Rožni
dolini.
126 P, letnik 76, prodam. Klezin
Marko, Trojno 1, Laško.
Z 101, letnik 77, dobro ohranjeno,
prodam. Šifra: UGODNO, ali tel:
25-691 zvečer.
Z 101, letnik 76, registriran do ma-
ja 85, obnovljen In v odličnem
stanju, prodam za 15 M. Žagar,
Vojkova 16/11, telefon 26-789.
AVTO FIAT 850, letnik 81, prodam.
Čater Ana, Zagrad 66 b, Celje.
TRAKTOR TV 521, prodam. CvikI
Danica, Bodrež 11, Grobelno.
UVDO 1500, dobro ohranjeno,
sprednja blatnika, rezervno ko-
lo In prikolico, prodam, inf. tel:
28-341 popoldan.
ENOLETNE KOKOŠI prodajamo
od sobote 26. maja dalje v Ro-
Jah pri Šempetru. Kokoši so le-
po operjene in v zelo dobri ne-
snosti in so primerne še za na-
daljnjo rejo ali za zakol. Do-
brave, Zg. Roje Šempeter.
JUGO 45, letnik 82, registriran do
aprila 85, cena ugodna, prodam.
Tel: (063) 821-118 aH 821-304.
DVANO 6 LC, avgust 79 prodam za
12.5 M. Tel. 23-495.

Hišo ALI PARCELO v Celju aH
bližnji okolici kupim. Resne po-
nudbe pod šifro: »ZDOMEC-PO-
VRATNIK«.
REGAL KATARINA Brest, kupim.
Tel: 23-469.
MANJŠO AVTOCAMP prikolic
kupim. Ponudba na tel: 32-54
po 19. uri.
ŽENSKO KOLO, predvojne izdel)
ve, znamke MIELE in zvonec^
kolo z oznako OBLAK KENRil
mehanik Celje, kupim. Ker
za spomin, cena ni važna. P^
nudbe pošljite na naslov; Oblil
Peter, Marokova 9 61230 Dort
Žale, telefon 061) 722-888.     ,
MANJŠO KMETIJO na relaciji Ž
lec-Nazarje na ravnem, kupli
Tel: 784-161.
OHRANJENO školjko za Zastavi
101 kupim. Ponudbe na našlo
NIkIč Slobodan, Ulica Fran
Barbaliča 16, 52000 Pula.
MANJŠE STANOVANJE v Celju i
okolic! kupim ali vzamem v m
jem. Inf. tel: 267-67 od 16. do 1
ure.
MLADEGA PSA, kokeršpanijela
ali brez rodovnika, kupim. Os<
Celje, Nušičeva 7 a.
MANJŠO HIŠO v okolici Celja-Va
nika-Žalca, kupim. Lahko zi
menjava dvodružinske hiše r
relaciji Šempeter-Polzela. Ti
710-526 popoldan.
MIZARSKO poravnalko in krožr
žago, kupim. Lahko lesene Izd
lave. Tel: 710-526 popoldan.
MANJŠE STANOVANJE v centi
Celja ali na Otoku, kupim. Pli
čam z gotovino in kreditom. Pi
nudbe na tel: 25-341 popoldai
ZAPOSLITEV
IŠČEM VEČ delavcev, vojaščir
prostih, z znanjem elektrovarji
nja ali sposobnostjo za višinsi
dela. Glot>očnlk Bernard, Celji
Ozka ul. 3.
DVA VERZIRANA plastikarja tak
zaposlim. OD po dogovor
Jošt, PIrešica 36 b.
IŠČEM NATAKARJA za delo v n
stavraciji. OD po dogovoru. Sti
novanje in hrana zagotovljen
Marko Jeršin, Kokrica pri Kri
nju. Pokopališka 17, tel: (06
24-134.
HIŠNI SVET na Otoku 9-11 iii
čistilko. Vprašati po 17. uri p
Motaln.
SPREJMEM takoj v delovno ra)
merje priučenega siikopleskai
ja. Kodrič Rudolf, Čuprijska !
Celje.
TAKOJ SPREJMEMO mlajšo upi
kojenko za gospodinjska dela I
oskrt>o pokretnega tx>lnik<
Hrana in soba na razpolago, ni
grada po dogovoru. Ponudb
pod: BLIŽINA ŽALCA.
OPRAVUAM vsa kleparska del
kot so: montaža žlebov, dimn
ške obrobe, in pokrivanje strel
z vsemi strešnimi kritinami p
ugodnih cenah. Se priporoči
Stavbeno kleparsNo Pllko Ct
Ije, Veseiova 3, tel: 34-805.
REDNO DELOVNO razmerje z <H
brim osebnim dohodkom nudil
kvalificirani natakarici. ZažeK
na starost nad 30 let. Nasto
dela možen takoj. Samo pisn
vloge pošljite na naslov: A. Pfl
ženei. 63000 Celje Maistrova '
Bife PARK.
Poiščite v...IDEALU
Za zahtevnejša dela, vaš hobi in prosti čas
vam v Idealu ponujajo bogato izbiro razno-
vrstnega orodja.
kOVi nOteh na  tozd tehnična trgovina
MANEKENI POZOR
Center za balet in ritmiko
iz Celja vabi nove člane v
menekenski oddelek.
Tečaj se bo pričel 1. junija
ob 19. uri v mali dvorani
ŠRC Golovec (pri Savni).
U. MAJ 1084
NOVI TEDNIK - STRAN 23
I^OMEHANIKA sprejmem, OO
25.000 din do 30.000. Avtoservis
Stane šarlah, Zadobrova 39 c,
§Kof)a vas.
;^KOJ SPREJMEM v redno delov-
no razmerje 1 KV stavbnega
Idaparja, 1 PK stavbnega kle-
parja. Nudim dober zaslužek,
osnova 25.000 din. Tel: 34-805,
ali 32-902.
f^lZERKO za žensko In moško
atroko zaposlim. Frizerstvo Poz-
Vransko 36.
STANOVANJA
j/^RSONIERO, enosobno stano-
vanje za dobo 2 let nujno potre-
bujeta Intelektualca, šifra:
PREDPLAČILO-DIREKTOR ali
na tal: 22-045 od 6. do 14 ure.
^LAD par lš£e sobo aH manjfte
atanovanje v okolici Celja. Šifra:
MOŽNOST PREDPLAČILA.
)V0SOBNO STANOVANJE z
vrtom blizu Celja začasno od-
dam. Inf. (061) 314-915.
iTANOVANJE IN VIKEND zame-
njam za hifto z vrtom, šifra:
63270.
MLADOPOROČENCA Iftčeta »obo,
garsonfero ali stanovanje, šifra:
PREDPLAČILO-TAKOJ.
IŠČEM GARSONIERO ali enosob-
no stanovanje. Šifra: SAMSKI.
RAZNO
NAGROBNE SPOMENIKE, okvirje,
vaze, lučke, in slike po naročilu
izdelujem In montiram. Srečko
Sakeliek, Podgorje 56 b. pri
Mestnem pokopaliiču. Inf. od
16. ure dalje.
NA DEŽELI oddam stanovanje. V
pofttev pridejo upokojenci, ši-
fra: DEŽELA.
MANJŠI LOKAL v Žalcu iščem za
mirno obrt. Telefon: 737-209.
ZA IZVEDBO strešnih, kleparskih,
pleskarskih In vseh fasadnih
del, montiram In dajem v najem
hitromontažni zidarski oder in
aluminijaste httromontažne po-
mične odre vseh dimenzij. Tel:
(063) 36-853.___
TV SPORED
HEDEUA, 27. 5.
)3(>-13 05 TELETEKST RTV UUBUANA, 8 45 POROCiLA: 8 50 ŽIV ŽAV, otro-
I iKa matineja; 9.40 MODRO POLETJE, ponovitev španske mladinske nanizanke;
10 20 M Smoje VELIKO MESTO, nadaljevanka TV Zagreb, 11.40 625. oddaja za
Stik z gledalci; 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA; 13.00 POROČILA (do 13.05);
14 20-22.50 TELETEKST RTV LJUBUANA; 14 35 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja
la slušno prizadete; 15 20 MOSTOVI; 15.50 POROČILA; 15 55 VISOK PRITISK,
labavno glasbena oddaja TV Koper; 16 36 LETNIKI 1960-1970; 17.35 ŠPORTNA
POROClLA; 17.50 DEKLICA S KONJEM, vzhodnonemški film; 19,10 RISANKA;
19 20 CIKCAK; 19 24 TV IN RADIO NOCOJ; 19 26 ZRNO DO ZRNA, 19 30 TV iN
RADiO NOCOJ; 19 55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 M Kra-
njec. STRICI SO Ml POVEDALI, TV nadaljevanka; 21 10 PROPAGANDNA OD-
DAJA 21.15 NADNACIONALNE DRUŽBE: Fordova delavnica, dokumentarna
oddaia TV Zagreb, 21 45 REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME KAJDUK Rl-
JEKA; 22.15 ŠPORTNI PREGLED; 22.45 POROČILA
PONEDEUEK, 2B. S.
8 50 TV v ŠOLI TV koledar. Pesmi In zgodbe za vas, Češčina, Ustvarjalne igre.
Književnost v NOB, Poročila; 10 35 TV V ŠOLI; TV berilo. Risanka. Angleščina,
MaM program, Risanka, Dijaška revija (do 12.30); 17.05-22 :30 TELETEKST RTV
LJUBLJANA; 17 20 POROČILA; 17.25 ZGODBE IZ NEPRIČAVE. otroška nada-
ljevanka TV Beograd; 17 55 NiKOL! NE RECI NIKOLI, sovjetski film s Festivala
znanstveno tehničnega filma Beograd 84; 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK; 18 40
»ET MINUT ZA REKREACIJO; 18 45 VIDEOŠOLA, glasba za mlade; 19.15
RISANKA; 19 20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA;
I9 30TV DNEVNIKI: 19 55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20 00 J S.
»opovič; RODOLJUBI, drama TV Zagreb, 21.10 PROPAGANDNA ODDAJA;
21 15 STUDIO 2; 22 15 TV DNEVNIK I!
TOREK, 29. 5.
850 TV V ŠOLI TV koledar, kje je Jugoslavija. Za učitelje, Otroci ustvarjajo,
Predstavljamo vam, Vzhodna Makedonija, Zanimivo potovanje. Poročila; 10.35
TV V ŠOLI Prirodopis Ljudje in rastline, Risanka, Botanik-Rastlinski vodovod.
Tehniška ustvarjalnost mladih, Risanka, Glasbeni pouk-Dirigiranje, Govorni
jezik (do 12.30); 16.15-22.20 TELETEKST RTV LJUBUANA, 16 30ŠOLSK.A TV:
Kemija-Segrevanje in ohlajevanje; Pešec na prehodu, Jedrsko orožje; 17.35
POROČIU\, 17.40 ZGODBE O POLUHCU Pcluhec nese kosilo očetu; 17 55
NAŠA PESEM-MARIBCR 84. 2. oddaia; 18.25 POMURSKI OBZORNIK; 18.40
OTOK, Človek, KRŠ, jugoslovanski kratki film, 18.55 KNJIGA; 19.10 RISANKA;
19.20 CIK CAK; 19.24 TV iN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV
DNEVNIK I; 19.55 VREME: 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA: 20.00 N. Gordimer
ŠEST ČEVLJEV ZEMLJE, zahodnonemška nanizanka; 21.00 PROPAGANDNA
ODDAJA; 21.05 AKTUALNO; 22 05 TV DNEVNIK II
Oddajniki II. TV mreže:
i 17 30 Sarajevo: KOŠARKA BOSNA: REPREZENTANCA JUGOSLAVIJE, prenos,
Iv odmoru. . 19 00 KRAS poljudnoznanstvena serija TV Ljubljana, 19.30 TV
!DNEVNIK; 20 00 FOLK PARADA; 20.50 ŽREBANJE LOTA; 20 55 ŽIVLJENJE
OBVEŠČEVALCA KATKA ŽARiČA, dokumentarna oddaja; 21 40 ZAGREBŠKA
1 PANORAMA; 21 55 JAZZ IZ STUDIA; 22.40 KRONIKA STERJIEVEGA POZORJA
(do 23.25)
SREDA, 30. 5.
8.50 TV V ŠOLI: TV koledar V družbi s poletavčki, Uživajmo na soncu. Odmor,
Petrova gora. Spoznajmo svoje telo - Srce, Poročila; 10.35 TV V šOLI: tievre-
tenčarji-Skorpjoni, Risanka, Rajska oaza, Mirjana Stefanovič v knjigarni. Ri-;
sanka. Plavanje, Beletni upi (do 12 30); 17.45-22.15/23 30 TELETEKST RTV
LJUBLJANA, 18 00 POROCiLA; 18 05 CICIBAN, DOBER DAN Hop, se meh'
lazpoči smeh iz njega skoči, 18.25 POSAVSKI OBZORNIK: 18.40 MOZAIK,
KRATKEGA FILMA DOGODIVŠČINE V OTTAVVI, kanadski film, 19 00 RISANKA; '
19 20 CIK CAK 19 24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA, 19 30 TV
DNEVNIK I, 19.55 VREME, 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 RISANKA;.
20.10 Rim; FINALE POKALA PRVAKOV V NOGOMETU - ROMA: LIVERPOOL, i
prenos, v odmoru.   22.00/23 15 TV DNEVNIK II I
Oddajniki II. TV mreže:
17 15 PJ V VATERPOLU-MLADOST PRIMORJE, prenos; 18 15 GOVORIMO O i
ZDRAVJU, izobraževalna oddaja; 18.45 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: KUD I
Dr '.ojz Kraigher Univerzitetni klinični center v Ljubljani, oddaja TV Ljubljana; ■
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 DAISV MILLER, amenški film; 21.25 ZAGREB.ŠKA,
PANORAMA 21 50 KONCERT V GALERIJI SRBSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN '
UMETNOSTI: Večer glasbe Stevana Mokranjca; 22.25 KRONIKA STERIJEVEGA
POZORJA (do 23.10)
ČETRTEK, 31. 5. j
8 50 TV V ŠOLI TV koledar, Obiščimo letališče. Celinski zimzelni gozd. Otroci j
ustvarjajo. Predstavljamo vam,.. Poklicna usmeritev, Poročila; 10 35 TV V:
ŠOLI Kemija-Žveplo, Risanka, Izobraževalna reportaža, Risanka, Uganka-Po- j
klic dreser. Govorni jezik (do 12.20); 15.05-22.05 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 1
15 10 ŠOLSKA TV Kemija Segrevanje in ohlajevanje; Pešec na prehodu, ;
Jedrske orožje; 16.15 Batola: ROKOMET ZA TROFEJO JUGOSLAVIJE JUGO-
SLAVIJA: ZRN, prenos (do 17 35), 17 55 POROČILA; 18.00 IGRAJMO SE GLE- i
OALIŠČE: Veselje do igranja; 18.25 CELJSKI OBZORNIK; 18,40 DELEGATSKA ;
TRIBUNA, 19 10 RISANKA; 19 20 CIK CAK; 19 24 TV IN RADIO NOCOJ 19.26 j
ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA 1
ODDAJA; 20 00 TEDNIK 21.00 PROPAGANDNA ODDAJA, 21 05 R. Gadney: '
KENNEDV, angleška nadaljevanka; 21 50 TV DNEVNIK II ;
Oddajniki II. TV mreže: .
17 25 TV DNEVNIK, 17 45 PEŠEC V AVTOMOBILU, otroška serija; 18.15 DINAR- ;
SKA ENDEMIČNA FLORA; 18 45 ŽELELI STE POGLEJE, poučno zabavna i
oddaja; 19 30 TV DNEVNIK, 20.00 UMETNIŠKI VEČER - D Ivaniševič UUBE- •
ZEN V ČRNINI, predstava HNK Split; 21.25 POEZIJA O Ivanniševiča: AMFORA;
21 50 KRONIKA STERIJEVEGA POZORJA; 22.35 ZAGREBŠKA PANORAMA (do •
22.45)
!
PETEK, 1. 6.
15.55-23.50 TELETEKST RTV LJUBUANA; 16.10 POROČILA; 16 15 Ljubljana: ;
SP V KEGLJANJU - finale posamezno, prenos; 17.50 MODNO POLETJE,]
španska mladinska nanizanka; 18 25 OBZORNIK UUBUANSKEGA OBMOČJA; j
18.40 ČLOVEK NA KRASU , izobraževalna oddaja iz niza Kras; 19.10 RISANKA; i
19 20 CIK CAK 19 24 TV IN RADIO NOCOJ: 19 26 ZRNO DO ZRNA, 19 30 TVJ
DNEVNIK I, 19 55 VREME; 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 MODROST i
TELESA, angleška dokumentarna serija, 20 50 PROPAGANDNA ODD/iJA: 20 55 !
NE PREZRITE, 21.10 URA Z AGATHO CHRISTIE, angleška nanizanka; 22.05 TV i
DNEVNIK II: 22 20 TRETJI KLJUČ, jugoslovanski film, OPOMBA 18 00-18 15 i
SP V KEGLJANJU - orenos podelitve medalj V tem primeru bomo predvajali •
oddajo MODRO POLETJE v soboto ob 17 05 ]
Oddajniki II TV mreže:
17 25 TV DNEVNIK; 17.45 MAJSKE IGRE 84; 18.15 ZDRAVSTVENO IZOBRAŽE- i
VANJE, izobraževalna serija; 18.45 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA, 19.30 TV \
DNEVNIK; 20 00 OKNO V GLASBENO DELAVNICO; 20.45 ZAGREBŠKA PANO- ;
RAMA; 21.00 ZADNJI RIBIČ NA TiSI, dokumentarna oddaja; 21.50 NOČNI KINO: ]
DETEKTIV, ameriški fiim, 23 40 KRONIKA STERIJEVEGA POZORJA (do 00.25) j
SOBOTA, 2. 6. ]
J
7.45-11.15 TELETEKST RTV LJUBLJANA, 8.00 POROČILA; 8 05 CICIBAN. DO-1
BER DAN: Hop, se meh razpoči, smeh iz njega skoči'; 8,20 ZGODBE O i
POLUHCU: Poluhec nese kosilo očetu; 8 40 ZGODBE IZ NEPRIČAVE, otroška i
serija TV Beograd; 9 10 SKRIVNOSTNI SVET AHTHURJA CLARKA: Potovanje!
se začne angleška dokumentarna serija, 9 35 VČERAJ ZA JUTRI Novi temelji, :
dokumentarna serija; 10.10 MEDNARODNA OBZORJA - ponovitev; 11.10 PO-:
ROČILA (do 11.15); 17.20-2240 TELETEKST RTV LJUBUANA; 17.35 PORO-;
ČILA; 17.40 MLADOST PETRA VELIKEGA, sovjetska nadaljevanka; 18 50 ČU-j
DEŽI NARAVE: Indijski sloni, kanadska poljudnoznanstvena serija, 19.10 RI-i
SANKA; 19.20 CIK CAK; 19 24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA::
19 30 TV DNEVNIK I. 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA: 20.00
ZADNJI AMERIŠKI HEROJ, ameriški film; 21.30 PROPAGANDNA ODDAJA; i
21.35 ZRCALO TEDNA; 21 55 BODITE Z NAMI, zabavno glasbena oddaja TV'
Beograd; 22.40 POROČILA; OPOMBA: PJ V VATERPOLU - PARTIZAN : KO- ;
TOR; 17.15-18 30 Bitola ROKOMET ZA TROFEJO JUGOSLAVIJE, finale        \
RADIO CELJE
ČETRTEK, 24.5.: 8.00 Dopoldne z vami: o delu in težavah
celjske konnunale. Vmes 8.30 obvestila, 9.00 Poročila, 10.00
Zaključek. 15 00 Poročila in obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi,
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 16.45 Zabavni globus,
17.00 V živo: Pred dnevom mladosti. 18.00 Zaključek.
PETEK, 25.5.: 8.00 Poročila, 8.10 Petkov mozaik. Vmes 8.30
obvestila, 9.00 druga poročila, 9.30 Žveplometer, 10.00 Zaklju-
ček, 15.00 Poročila in obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00
čestitke in pozdravi, 16.30 Namig za konec tedna, 16.45 Zabavni
globus, 17.00 Kronika, 17.15 Mladi mladim, 18.00 zaključek.
SOBOTA, 26.5: 8.00 poročila, 8.10 Dopoldne z vami, vmes 8.30
Obvestila, 9.00 druga poročila, 9.05 Kuharski kotiček, 9.15 Kole-
dar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 zaključek. 15.00
Poročila in obvestila, 15.15 Zabavni globus, 15.30 Dogodki in
odmevi, 16.00 čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica
zabavnih melodij, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 zaključek.
NEOEUA, 27. 5.: 10.00 Poročila in obvestila, 10.30 Predstav-
ljamo vam. 10.45 Kekčevi prijatelji, 11.00 Žveploireter, 11.30
Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.05 Zabavni globus, 12.15
Literarna oddaja, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 čestitke in
pozdravi, 14.30 Zaključek.
PONEDELJEK, 28.5.: 8.00 Poročila, 8.10 Športno dopoldne.
Vmes 8.30 obvestila. 9.00 druga poročila, 10.00 zaključek. 15.00
Poročila in obvestila, 15.15 Nove plošče, 15.30 Dogodki in od-
mevi, 16.00 čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni
globus. 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni
pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 29.5.: 8.00 poročita, 8.10 Strokovnjak svetuje, vmes
8.30 obvestila, 9.00 druga poročila, 9.30 Esperanto, 10.00 Zaklju-
ček. 15.00 Poročila in obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00
Čestitke in pozdravi, 16.30 Srečanje z leti, 16.45 Zabavni globus,
17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Iz delovnih
organizacij, 18.00 zaključek sporeda.
SREDA, 30.5.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami, vmes 8,30
Obvestila, 9.00 druga poročila, 9.30 Koledar prireditev, 10.00
Zaključek. 15.00 Poročila in obvestila, 15.15 Iz krajevnih skupno-
sti, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 čestitke in pozdravi, 16.45
Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbene vzporednice,
17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00
Zaključek. ^
Mjstva
Celje
Rojenih je bilo 27 dečkov
in 20 deklic
Slovenske Konjice
Rojenih je bilo 6 deklic in
10 dečkov
POROKE
Celje
Poročilo .se je 17 parov, od
teh:
Milan JEZOVNIK iz Dre-
novca pri Bukovju in Breda
OPRESNIK iz Straže pri
Strmcu; Jože GROBIN in
Melanija PLEVNIK, oba iz
Celja.
Radeče
Boris KAJTNA iz
Vel. Sirja in Mira KOZMUS
iz Stražišča pri Sevnici; Mi-
roslav POVSE in Majda ME-
DVESEK, oba iz Močilnega.
Slovenske Konjice
Vladimir ZADEK. Jernej
pri Ločah 32 in Dominika
HREN iz Brega 8 pri Zrečah;
Jože BRDNIK, Preloge 9 a.
Slovenska Bistrica in Milena
RAMSAK, Licenca 29; Sreč-
ko SKARLOVNIK, Paka 75,
Vitanje in Marjana KREN-
KER, Paka 9, Vitanje; Drago
VENGUST, Vinarje 13 m
Danijela NAPOTNIK, Tepa-
nje 72; Gorazd KOROSEC,
in Janja KOS, oba iz Zreč.
ZLATO POROKO sta
praznovala: Ivan LOP AN, 73
in Kristina LOPAN, 72, oba
iz Lipoglava 11 pri Ločah.
Iskrene čestitke!
Šmarje pri Jelšah
ZLATO POROKO sta
praznovala: Jožef SALEJ m
Ema SALEJ, oba iz Šentjur-
ja pri Celju, Dušana Kvedra
32. Iskrene čestitke!
SMRTI
Celje
Miodrag BUJiSiC. 26, Ce-
lje; Karolina LESKOVSEK,
82, Celje; Martin OSTROZ-
NIK, 74, Bukovžlak; Ivan CI-
LENSEK, 79. Celje; Anton
GRABAR, 71, Celje; Marija
KLICEK, 46, Sedlarjevo;
Franc PIVEC, 64, Celje; Ju-
raj VRAZiC, 44, Brezna Go-
ra; Jožefa NOVŠAK, 88,
Znojile pri Studencu; iStani-
slav KOZOVINC, 72, Celje;
Terezija PRISLAN, 64, Šem-
peter v Sav. dolini; Terezija
SPOLJAR, 53, Grletinac;
Angela JUTERSEK, 46,
Rimske Toplice; Albin KI-
DRIČ, 57, Buče; Josip BRE-
ZO VEC. 33, Jerovec; Edvard
FURLAN, 61, Gabrovlje;
Vincenc URSiC. 71, Podlog
v Sav. dolini; Juiika SELIC,
78, Zabukovica; Alojzija NO-
VAK, 64, Celje.
Radeče
Anton ZAGOREC, Močil-
no; Ana DOLINSEK, Poča-
kovo; Terezija JAZBINSEK,
Vel. Sirje; Alojz PLANINC,
Zidani most; Vmcenc ME-
JAŠ, Stari dvor; Marija
BREGAR, Jagnjeuica.
Slovenske Konjice
Antonija PADEZNIK, 73,
Zreče, Irmina RUTNIK. 60.
Koroška vas 21, Fianc
ISKRAC, 65, Kamna gora 12;
Ivan KOROSEC, 76, Križe-
vec 43; Edvard FURLAN, 61.
Gabrovlje 19; Jožef Marin-
šek. 70, Skedenj 3.
Šmarje pri Jelšah
Neža VEHOVAR, 85, Pri-
stava pri Mestinju, Justina
BRGLEZ, 89, Pečica 8; Aloj-
zija TACER, 94, Brecljevo
23; Leopold DRAME. 63, Bu-
kovje pri Babni gori 17.
Ob 35-letnici izhajanja je Predsedstvo SFRJ odlikovalo Novi
tednik z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Glasilo občin celjskega območja Novi tednik so ustanovile
občinske konference SZDL Ceije, Laško, Mozirje, Slovenske
Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Zalec na osnovi družbe-
nega dogovora o prevzemu ustanoviteljskih pravic in zagotav-
ljanju materialnih pogojev za izhajanje Novega tednika in
oddajanje Radia Celje.
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ure-
dnik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež
(Šmarje, mladina). Vili Einspieler (Šentjur), Violeta Vatovec
Einspieler (Laško, izobraževanje), Mateja Podjed (Slov. Ko-
njice, kultura), Milena Brečko PokUč (C^lje, notranja politika,
zdravstvo). Rado Pantelič (Mozirje, turizem), Zdenka Stopar
(Celje, socialna politika). Srečko Srot (reportaža, kronika-kri-
minal), Mitja Umnik (gospodarstvo, kmetijstvo in namestnik
odgovornega urednika NT), Janez Vedenik (Žalec, zamejstvo).
Tone Vrabl (Titovo Velenje, šport) Franček Pungerčič (glasba
in glasbeni tirednik RC). Urednik fotografije Edd Masnec. Te-
hnični urednik Franjo Bogadi.
Uhaja vsak četrtek. Tisk: CGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Celoletna naročnina
760 dinarjev, poUetna naročnina 380 dinarjev. Za tujino je cena
dvojna. Štev. žiro računa 50700-603-31198 - CGP Delo Ljub-
ljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. '
24. STRAN - NOVI TEDNIK
24. IWAJ 1984
Predice so predle
Društvo upokojencev v
Dobrni vedno poskrbi za
kakšen zanimiv dogodek.
Poleg nekaterih stalnih pri-
reditev, izletov, srečanj in
razstav, je letos, v tednu sta-
rejših občanov, organiziralo
srečanje predic iz tega kraja.
V gostišču »Triglav« se jih
je v petek popoldne zbralo
kar deset. Nekatere so po
dolgih letih prvič sedle za
kolovrat in predle, t^ko kot
je bilo to nekoč, v mladih le-
tih. Prejo je bilo treba pred-
hodno osmukati. In pokaza-
lo se je, da se teh veščin ne
da pozabiti. Med uro preje je
bilo veselo, ženske so med
delom trosile spomine, se
pomenkovale o tem in onem,
skratka, bilo je kot nekoč.
Prišli so tudi mladi, katerim
je bila ta prireditev pravza-
prav namenjena. Da bi spoz-
neili delo svojih babic, ki po-
časi izumira.
Na posnetku: Pavla Štravs
že tri leta ni sedla za kolo-
vrat, pa ji je šlo delo kar hitro
od rok.
MA
Jadraj, Jadraj bela ptica
Po 10 letih večle letalsko tekmovanle v Cellu
Jadralna letala, ki jih te
dni večkrat gledamo nad
Celjem in okolico pomenijo,
da je v Celju po 10 letih po-
novno večja letalska prire-
ditev. Celjskemu Aeroklu-
bu je namreč letalska zveza
zaupala izvedbo letošnjega
22. republiškega prvenstva
v jadralnem letenju, ki se
ga udeležuje 36 jadralnih
pilotov iz vseh slovenskih
klubov.
Deset dni se bodo jadralni
piloti merili med sabo, se bo-
rili z vremenom in ne nazad-
nje tudi s svojimi letali in te-
hnično opremo, kajti že na
začetku se je pokazalo, da
lahko tudi sodobna oprema
zataji in tekmovalcu name-
.sto veselja nad uspešnim po-
letom prinese razočaranje.
Toda letalci so športniki v
pravem pomenu besede in
znajo prenesti tudi take nev-
šečnosti, saj se kalijo s svo-
jim delom tako na zemlji kot
tudi v zraku. Vsako minuto
letenja morajo namreč vsaj
trikratno nadoknaditi z de-
lom v delavnicah. Zato nji-
hovo tekmovanje odlikuje
borbenost, ki večkrat meji že
na izzivanje športne sreče.
Toda izurjenost teh ljubite-
ljev mirnih višin je izredna,
saj, v primerjavi s številom
preletenih kilometrov, le
redkokdaj doživijo nesrečo.
Prisilni pristanki med tek-
movanjem in dolgo čakanje
na vlečno vozilo je za njih
nekaj pov.sem običajnega,
seveda če lastnik njive ali
travnika, na katerem so pri-
stali, ni posebno borbeno
razpoložen.
Držimo torej pesti za te po-
gumne fante v krhkih pla-
stičnih pticah na nebu. F. P.
Bogdan Lilija prav gotovo nesrečni junak letošnjega 22. republiškega prvenstva v
jadralnom letenju. Potem ko je prvi rfan preletel 180 km dolgo razdaljo med Celjem h
Varifzdinom se mu je pokvaril harograf in ostal je brez točk. p^^^      Masnet
Skromen In tih zlati luliilel
Skromno in tiho, kakršno je tudi njuno življenje, sta Vero-
nika in Viktor Sinkovič sklenila petdeset skupnih let. In ker
imata naša zlatoporočenca iz Celja veliko dobrih prijateljev
in sosedov, ki ju imajo radi, so ju na dan, ko sta rekla »zlati
da«, obiskali doma, Na zelenici 5, kjer sta že zajadrala biser-
nici naproti. Da bi bila zdrava, so jima zaželeli, saj s svojo
prisotnostjo osrečujeta vsakogar, ki jima pride blizu.
Delfinčki z
diplomo
že v otroškem vrtcu se naši cicibani,
mali šolarji, naučijo plavati. Resda to
še ni čisto ta pravo plavanje, je pa že
nekaj. Je toliko, da se da potem, ob
pomoči staršev, brez strahu stopiti v
veliko lužo, se ogniti valovom, skrat-
ka, strahu pred vodo ni več.
Od zime sem pa do sredine maja se v
bazenu SRC Golovec v Celju zvrstijo
skupine otrok, ki letos zapuščajo
vzgojno varstvene organizacije. Sode-
lovanje med vrtci, občinsko telesno-
kultumo skupnostjo in skupnostjo
otroškega varstva ie že lepo utečeno,
tudi s tovarišem Carlijem, plavalnim
učiteljem, so bili otroci zadovoljni.
Najbolj pa, seveda, starši. Ti bodo lah-
ko še bolj leno lenarili pod počitni-
škim soncem.
Desetdnevni plavalni tečaji so
uspešni, ocenjujejo v vrtcih. Ob koncu
tečaja dobijo otroci tudi značko del-
finčka in diplomo plavalca. Ponavadi
se zaključka tečaja udeležijo tudi star-
ši, tako kot je to bilo v petek, ko so
pokazali, kaj znajo, cicibani iz otroške-
ga vrtca Ljubečna vzgojno varstvene
organizacije Tončke Cečeve Celje.
M. AGRE2
AMADEUS POROČA
V času grenkem kot list pelina
je zajec naskočil petelina.
Ob ugotovitvi, da se je lotil kure
je odločno zahteval dnevnice in nadure.
FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN
Lojze Ojstršek - V gore