LetoU. (8X.), štev. 4 Maribor, četrtek 5. januarja 1928 » JUTRA €€ tehsja rtn* v VulItevIC oče In njegov sin napetosimed VLADO IN OPOZICIJO na VRHUNCU. — OPOZICIJA OČITA VUKiČEVIČEVEMU SINU KORUPCIJO. BEOGRA, 5. januarja. Vsa pozornost političnih kgov je osredotočena sedaj na skrajno nergično akcijo kmečko-de-mokratske lalicije pj-oti vladi. Težki cčit ki, ki so ji izrekli na zadnjih seiah finančnega o«ora proti ministrskemu pred sedniku Vufceviču, posebno pa še proti mahinacijarr, njegovega sina, poslanci Svetozar Pi b ič e v i6 , Juraj Derae-t r o v ič in r. 2 e r j a v, so napetost med vlsdnii taborom in opozicijo le še poostrili. Isebno značilno za zanesljivost vlidnilstrank je molk, ki je vladal med govori eh poslancev v vrstah de- mokratov in radikalnih nezadovoljnežev. Položaj ministrskega predsednika Vu-kičeviča je po zadnjih dogodkih v finančnem odboru zelo težaven, ker bo moral privoliti sedaj v razne koncesije, ako si bo hotel ohrairi! naklonjenost demokratov in nezadovoljnih radikalov. Opozicijske skupine pa vztrajajo kljub temu z vso odločnostjo na tem, da se radi afere sina ministrskega predsednika izvrši parlamentarna preiskava. Očitajo mu predvsem, da je za drag denar — izrabljajoč položaj svojega očeta — interveniral za državljanstvo raznih oseb. ¥ bo!u la slovenski Ptul SRAMOTNI LISTI V ZGODOVINI PTUJSKEGA NEMŠTVA. — SLOVENSKA RAZKOSANOST PRI SEDANJIH VOLITVAH. — LEPO ZBOROVANJE NARODNIH VOLILCEV. Maldantenta in oboroževanje j Madžarske PRED INT$VENCIJO MALE ANTANTE V BUDIMPEŠTI IN PRI VELEPOSLANIŠKI KONI E RENČI V PARIZU. PRAGA, Sjanuarja. Radi tihotapstva italijanskega vjjnega orožja na Madžarsko, ki je b| odkrito pri Monoštru, se vrši sedaj mff vladami v Pragi, Beogradu in Bulcaji živahna izmenjava misli. Po mnenju jrtških listov ima Mala antanta dovolj Jovoda za vznemirjenje in to tembolj ki? je znano, da se je Madžarska z italijansko podporo pričela v zadnjem časi zoDet oboroževati. Češkoslovaška narterava počakati na nadaljno preiskavot27. Po statistiki izseljeniškega komisarijata v Zagrebu se je izselilo iz naše države od 1. januarja do 1. novembra 1927 (z* poslednja meseca še ni statisiike) 18.600 oseb, t. j. za 3300 oseb več kakor v isti dobi 1. 1926. Največ naših ljudi je odšlo v Argentinijo, potem pa sledijo Zedinjene države, Brazilija, Uruguaj, Cie itd. Kontrola našega proueta. Poleg g. Ješe Popoviča, novoimenovanega glavnega inšpektorja pometa ie bil ustanovljen v ministrstvu (rometa poseben oddelek z nalogom, di uvede red in disciplino v vseh naših pronetnib sredstvih. Zlasti se ima paziti nato, da se izboljša prometna služba v potledu prevoza potnikov in blaga. — Kolko takih oddelkov, komisij in naredb jt že bilo, le promet ni nič boljši. Tudi o« nove insti-tucije ne pričakujemo niti najmanjšega uspeha, dokler se temeljito ie spremeni ves naš državnogospodarski sistem. — Nesreča ali samomor Mariborčana. Že 28. decembra je odšel z doma poslovodja spedicijske tvrdke »Balkan«, Vincenc Zakušek, ne da bi sporočil kam je namenjen. Od takrat ga tli bilo v pisarno, čeprav je imel važnega posla. Poizvedovanja niso imela uspeha. Danes pa je policija dobila od žandarmerijske Staniče Vrabče pri Zagrebu obvestilo, da so dne 2. t. m. našli na progi Zidani most— Zagreb pri postaji Stenjevac truplo, katerega opis in nekateri dobmenti izdajajo žrtev, ki pa še ni uradno identificirana. S sigurnostjo se domneva, da je nesrečnež Vincenc Zakušek, ki je postal ali žrtev nesreče, ali pa si je sam vzel življenje, kar je po domnevah njegove soproge bolj verjetno. Kolesje nekega nočnega vlaka mu je odtrgilo glavo in truplo močno razmesarilo. Specijalist za tatvine h> itumentov. Včeraj je bil aretiran i ;a*i u z mo vi S Alojzij W., ki ima stalno opravka s policijo. Tokrat je dolgoprst, ključavničarski pomočnik izmaknil nektrnu tukajšnjemu glasbenemu društvu kar pet instrumentov: 2 bugariii, 2 bisernici in en brač. Nekatere je baje posodil znancem, druge pa so izsledili še pri starinarju. Kljub temu trdi, da jih ni kradel, temveč, da ima namen vrniti jih, ker jih je razdajal članom. Ako je starinar tudi član tambura-škega društva se še ni ugotovilo. Podjetni Lojzek pa sc bo moral zagovarjat' pred sodiščem. Na dnu. Sinoči je policija aretirala dve mladcu* ki, 1J) letno brezposelno natakarico Maričko P. in brezposelno 19-letuo delavko Mimico Z., ki sta se v pozhih nočnih urah potikali po ulicah. Ker sta brez službe, brez stalnega bivališča in zaslužka, sta bili radi suma tajne prostitucije oddani v policijske zapore. Akademski ples v Narodnem domu. Drevi se bo vršil v Narodnem domu V Mariboru akademski ples, l Leto, katero smo komaj začeli, so že temeljito obdelali razni astrologi, okultisti in drugi vedeži ter svoja prerokovanja raznim listom dobro prodali. V Angliji se je oglasil silno črnogledi prerok v osebi znanega londonskega a-strologa Raphaela. Kot prognozo za leto 1928 daje ta mož množici, ki vanj zaupa, malo revijo »neprijetnosti«, kakor so poplave, potresi, epidemije in druge raznovrstne nesreče. Raphael, ki opna svoje r\ -A.ivanie na »glasove iz neba«, trdi, da bo vedno slabše in slabše. Angliji prerokuje nesreče v rudnikih, kakoršnih še svet ne pomni. Francozom se bo pa baje dežela spremenila v »ogromno močvirje mednarodnih težkih zapletijajev in neuspehov«. V splošnem bodo Evropo in Ameriko u-darili hudi potresi, viharji in še druge priredile nesreče. V Italiji bo fašizem razpadel, kakor papirnata stavba, dcžeio bodo pa obiskale razne bolezni in hudi nemiri. Vsepovsod bo vedno več zločinov, višek bo pa dosežen v Londona do meseca avgusta. Berlinski poročevalci niso hoteli zaostati za londonskimi ter so se že na Novega leta dan tako le razgovarjali z ve-deževalko Endemaiin: ■— Letos bodo spopadi, do vojne bo prišlo, je dejala. — Kdo se bo pa vojskoval? — Anglija in Francija se bosta borili proti Rusiji, Nemčija pa ne bo zapletena v to zadevo. Še zaslužila bo kot literant. Če se vojna začne, bo trajala dolgo, naj- brž do leta 1934. Rusiji vojna nč bo mogla škodovati. — Na kak način se bo pa vojskovalo? — Nekaj popolnoma novega vidim. To ne bo vojna z navadnim orožjem, marveč boj z elektriko in plinom. Anglija bo imela največ škode; kar ji ne vzame vojna, to ji bodo pa odvzeli potresi in bolezni. Francija se lahko pripravi na revolucijo. Italija bo imela spore z neko sosedno državo. — Kaj pa Amerika? — O Ameriki pa ne vidim ničesar. Vidim še to-le: Tam, kjer je nedavno umrl kralj, se dogodita letos dva politična umora. Kraljev sin ne bo mogel nasesti prestola. Ob koncu je vedeževalka napovedala še velike in velevažne iznajdbe, mestu Berlinu pa hud požar v nekih uradnih poslopjih. Monakovska astrologinja Ana Euler pravi, da velja v pomladanskem horoskopu za Anglijo znak tehtnice in to je znak vojne z Rusijo, ker je Mars v vedno večji opoziciji proti Neptunu. Tako gre naprej, v primer pa naj že to zadostuje. Vedeževalci so pridno na delu, ker imajo za seboj vedno večje število vernikov. Izrek o tem, kar je nerazumljivega med nebom in zemljo, je postal že nekako geslo današnje dobe. V senci gesla ali izreka se skriva marsikatera neumnost. Ljudje, ki tako radi govorijo o tajnostih med nebom in zemljo, so kakor človek, ki nosi v temno sobo svetilko, da bi pokazal, kako je temno. REPERTOAR: Četrtek, 5. januarja ob 20. uri »Madame Butterfly« ab. A. Kuponi. Petek, 6. januarja ob 15. uri »Rokovnjači«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Logarjeva Krista«. Znižane cene. Kuponi. Sobota, 7. januarja ob 20. uri »Živijo tatovi«. Ab B. Kuponi. Nedelja, 8. januarja ob 15. uri »Traviata«. Znižane cene. Kuponi. Ob 20. uri »Takrat v starih časih...« Kuponi. Nedelja v gledališču. Da se omogoči tudi zunanjim gostom poset opere, se vprizori v nedeljo 8. t. m. popoldne ob 15. uri melodijozna, najpopularnejša Verdijeva opera »Traviata«. — Zvečer ob 20. pa letošnja privlačna opereta »Takrat v starih časih...« „Uojna je začela* Chikago, drugo največje amerikansko mesto trpi že dalje časa pod silnim terorjem dobro organizirane razbojniške družbe. Vodja razbojnikov je neki Italijan Scarface ali Capone, kakor se tudi imenuje. Tolpa si je nadela naslov »Unija trgovcev s sladkorjem«, bavi se pa na veliko s tihotapstvom alkohola in z vlomi. Banditi so tako predrzni, da nalagajo posameznim trgovcem in drugim premožnejšim meščanom prave kontri-bucije. Baje so v enetn letu izsilili okrog 7 milijonov dolarjev. Ustaviti se jim nihče ne upa, ker se je že v mnogih primerih izkazalo, da nepokorne zadene smrt. Strah pred teroristi je postal že tako velik, da si celo sodniki niso upali uvesti preiskav proti posameznim Članom in pomočnikom tolpe. Policija, ki je bila dolgo brez moči, je izvedla sedaj pravo mobilizacijo proti banditom. Policijski šef je zbral in izvežbal 500 najpogumnejših policistov ter jih oborožil s puškami, strojnicami, topovi in tanki. Banditi so namreč tudi dobro oboroženi ter imajo v nekem predmestju močno trdnjavo. Pred pohodom je šef tako-le nagovoril svojo policijsko četo; »Prijatelji, vojna se je začela! Dokazati moramo, da so gospodarji mesta pošteni meščani s policijo in ne tolovaji. Prebivalstvo zahteva naskok na razbojniško tolpo in njeno iztrebljenje. Dobro merite in streljajte!« — pri prvem naskoku je plicij-ska četa ujela 45 tolovajev, razbojniške trdnjave pa le ni mogla osvojiti Sredstua za ohranitev nilačostl Želje sveta so brezmejne, najvztrajnejša in trmasta pa je želja po zdravju in mladosti. Toda, četudi se človek vživi v razmere starosti, bo vendar njegova starost vzbujala nezadovoljstvo pri njegovi boljši polovici. To je moral pre-iskusitl tudi 561etni O. W. iz Berlina. Poiskal je strokovnjake in zahteval od njih informacije, dali je njegova 401etnn soproga upravičena z medicinskega stališča, da ga neprestano sili k uživanju jugurta, česna in Podobnih žarkih jedil, in sicer zato, da odvrne od sebe arterijosklcrozo, silen pritisk krvi in druge čudne pojave starosti na ljubavnem polju. Neki profesor je odgovoril, da se jak pritisk krvi prav nič ne zmanjša s Česnom, četudi stoji zapisano že v srednjem veku, da je ta rastlina najuspešnejše sredstvo za ohranitev mladosti. Je sicer česen dober za lečenje črevesja, to pa je čisto druga stvar kakor pa arterioskleroza in pomlajevanje. Japonska gliva, o kateri se zadnji čas vrlo mnogo govori in piše, vsebuje po mišljenjeu profesorja medicine mnogo vitaminov. To vsaj so ugotovili zdravniki v Budimpešti, katerim je neka tvrdka plačala za to konstatacijo ogromne denarje. Tudi Mečnikov je svoječasno trdil, da Balkanci in posebno Bolgari žive le radi tega tako dolgo, ker uživajo mnogo jogurta. A ta ugotovitev je tako malo resna kot ona, da se imajo Bosanci zahvaliti za svoja dolga leta le česnu. Vse skupaj je torej »švindl«, najmanj pa je dokazano, da bi navedena sredstva ohranila človeku mladeniško čilost. Mir v Oklahomi. V severo-ameriški državi se je spor med guvernerjem in parlamentom tako nenavadno, kakor se je začel, sedaj tudi končal. Senat je sprejel sklep, da parlament nima pravice sklicevati sej brez sporazuma z guvernerjem. Vprašanje, ali sme parlament odstaviti guvernerja, je prišlo s tem v ozadje, ker je senat priskočil guvernerju na pomoč s formalnostjo, na katero poslanci prej niso mislili. Ko je guverner zvedel o sklepu senata, je s svojo-vojsko zapustil poslopje parlamenta. Poslanci so se vrnili in zopet je mir. Po mnogih ameriških listih se trdi, da je pravi vzrok poravnanega spora strah poslancev pred izgubo dnevnic. Baje je večina poslancev sama nagovorila senatorje, naj najdejo kako formalnost, po kateri bi se spor lahko tako zaključil, da ne bo govorjenja o kapitulaciji ne na tej in ne na drugi strani. Milijonar izropal berača. Pred nekim sodiščem v Budimpešti je bila zanimiva razprava proti milijonarju Kalaposu, ki je bil obtožen, da je hotel oropati beraško dvojico. Obtoženi, ki ima lepo vilo v predmestju, je neke noči plani! v čakalnico predmestne železniške postaje, kjer sta na klopi dremala dva stara berača — mož in žena. Bogatin je sedel na klop in baje tudi zadremal. Naenkrat je pa postajno osobje začuio Kričanje na pomoč ter videlo, kako beži iz čakalnice bogatin z neko suknjo in vrečo v roki, dočitn vpije za njim beraška dvojica: »Oropal naju je!« Postajno osobje je bogatina prijelo ter sestavilo zapisnik, v katerem izjavlja siromašni par, da je neznanec naenkrat vstal, zgrabil za njuno malho in suknjo ter začel iz nje v svoje žepe tlačiti priberačen drobiž. Kalapos je pa zatrjeval, da sploh ne ve, kaj dela v spanju, da je v spanju že večkrat kaj čudnega in neodgovornega uganjal ter da rad plača napadeni dvojici odškodnino. Sodišče ga Jc pa kljub temu obsodilo na par tednov zapora. Dante Signorini: Žiuijo, tatoui To je veseloigra čisto navadnega kova, ki ima pred drugimi to prednost, da ima neprevidljiv razplet in na obeh koncih bizarne domisleke. Filmski režiser se ! zaljubi v hčerko vojnega dobičkarja in I da bi ji dal priliko, zaljubiti se vanj, do-1 govori z njenim bratrancem zvijačo. Bratranec pripravi starca do tega, da vzame odpuščenega kaznjenca v službo, ta kaznjenec je seveda ta režiser, ki zrežira z bratrancem vlogo vloma, nazadnje pa se pojavi, da ni tat, med tem pa se je že ujela izvoljenka v njegovo romantiko. Še to prednost ima stvar, da označi problem, toda prav od daleč, ne da bi ga seveda izvedla do skrajnih posledic. To je problem tatinskega nagiba k človeku ali recimo lepše njegove grabežljivosti in 0-svojilnosti. Vendar pa vsebini fabule tudi tega problema avtor ni vzel resno*. Boljše kot igra je bilo igranje. Že kratek nastop tatov uvodoma je pokazal povsem različne tipe, pestro mešanico lopovov, ki so imeli vsak svojo naturo in izgledali prav lepo pristni. (Skrbinšek, .Stankovič, Tovornik, Stopar). Nedosle->den sebi je bil tokrat Grom, ker je ulogo Niccoia Garianotti igral vseskozi dosledno: vojnega dobičkarja, dobrodušnega, malo omejenega, bahavega. V tej ulogi je postavil tip kot redkokedaj. Pavel Kovič je bil lojalen policijski komisar, ki razume svoj posel z lopovi in ki ga ne more nič več presenetiti. Tudi ta uloga spada med njegove najboljše. Zanimiva je uglajenost Železnika, ki je na odru tako absolutno siguren in v svojih ulogah tako popolnoma doma, kot da bi bil zamenjal lastno ulogo in' bil pravi na odru, a igralec v življenju... Nepretirana, umerjena in verjetna je bila Filomena Savi-nove, neznatni vlogi Tovornika in Kovačičeve so bile povsem v Stilu z igro. Samo dvoje je reči: Joško Kovič je bil v prvem dejanju nemogoč, ker je neznosno pretiral in bil večkrat nedosleden, gotovo pa nedosleden z igro v poznejših dejanjih, v teh pa je bil naravnost izvrsten, obvladal svoj nelahek položaj tako spretno in lahko, da bo tudi njemu ta uloga v čast, ko se bo bolj umiril in koncentriral v prvem aktu. Drugo je gdč. Starčeva, ki je bila tokrat sicer boljša kot njena slična vloga v »Igri s smrtjo«, vendar pa še zmerom narejena in brez prepričanja, ne da bi prišla v bistvo svoje uloge. Ni dvoma, da ji take vrste ulog ne leže. Gosp. Daneš je odpravil ulogo aranžerja s prikupljivim nastopom in humorjem. Stvar je zabavala, prav dobra igra je našla mnogo priznanja. M. 9. Speri ISSK Maribor — nogometna sekcija. Članstvo nogometne sekcije ISSK Maribora se obvešča, da odpade jutri, v petek običajna telovadna ura. Prihodnja-telovadba v sredo. Prinesite članarino in posečajte redno telovadbo, ker se bo spomladi pri sestavi moštva predvsem oziralo na one, ki so polagali važnost tudi na zimski trening. Smučarski tečaj SPD. Jutri prične pri Mariborski koči nadaljevanje smučarskega tečaja SPD pod vodstvom ing. Rungaldiera. Prijave udeležencev na kraju tečaja. Sankaška tekma na Pohorju. Zimsko športni odsek ISSK Maribora priredi v nedeljo 15. tm. sankaško tekmo na Pohorju in sicer na ruški progi. Tudi letos bodo razpisane lepe nagrade in diplome. Točen spored in navodila bodo objavljena naknadno. ISSK Maribor — zimsko športni odsek. Zimsko športni odsek poziva članstvo sankaškega pododseka, da se udeleži v nedeljo 8. t. m. obveznega treninga na tekmovalni progi med Ruško kočo in Rušami. Trening se bo vršil tudi jutri na praznik, ni pa obvezen. Prijave sprejema g. Igo Baloh v Vetrinjski ulici. Spor Češkoslovaška—Avstrija poravnati. V Bratislavi so se sestali češki in avstrijski predstavniki športnih oblasti ter spor, ki je obstojal od poslednjega gostovanja praške Sparte na Dunaju, popolnoma likvidirali. Delegaciji sta se sporazumeli, da se v zaščito igralcev ia spremljevalcev ob sličnih prilikah ukrene vse potrebno in s tehničnimi ukrepi preprečijo dogodki, ki bi ponovno vznemirili športne tabore. Vzajemno se bo skušalo vplivati na tisk, da piše pomirjevalno. Vodstva klubov imajo nalogo igralcem zabraniti.nefair jgro. Značilno je, da bo razpisana visoka nagrada za najmirnejšo igro moštva v srečanjih med avstrijskimi in češkimi moštvi. Za nadaljevanje .srednjeevropskega cupa pa bodo sporazumno izdelana pravila glede kaznovanja igralcev in moštev. ■ - . • Sestanek predstavnikov dveh mogočnih športnih oblasti je imel torej popoln uspeh, ki ga je v glavnem pripisati ma-terijelnim okoliščinam, ki so v to prisi-lie profesijonalne športne instance. Lahka atletika v USA Ameriški lahkoatletje so v letu 1927 izboljšali »samo« 29 rekordov. Najboljše uspehe so dosegli: Bowman 100 y 9.6 sek., Gibson 440 y zapreka 52.6 sek., 4 X 1.10 y štafeta Newyork Athletic Club 41 sek., 4 X 220 y štafeta University of Southern California 1 : 25 y sek., skok ob palici C a r r 426.7 cm in desetoboj F a i t E1 k i n s 7574.42 točk. Učenjak, ki govori 80 jezikov, V avtomobilskem industrijskemv tru v Clevelandu živi človek, ki zna gotovo največ jezikov na svetu. G. E, W. Sommer govori in razume 80 jezikov in narečij, čeprav je star šele 37 let. Kot član ameriškega Rdečega križa je prepotoval za časa svetovne vojske mnogo dežel in se posvetil tujim jezikom. —• Sommer govori vse evropske jezike in narečja kefskega jezikovnega rodu; govori tudi vse azijske in afriške jezike in razne dijalekte, ki se govore v Maleriji: gvajapat, igatajk itd. Ob prostem času Somnier študira ostale jezike, ki jih doslej še ni imel priliko proučevati. 20 žrev merilnega alkohola. Ameriške oblasti so ugotovile, da seje v Silvestrovi noči zastrupilo z merilnim alkoholom 20 oseb. Prvotno se je domnevalo, da število žrtev ni tako veliko. Kino Union Telefon 329 dva dela, oba na enkrat Največji rusko-poljski film ljubezni in svobode po resnični zgodbi. Višek filmski tehnike in režije! Priskrbite si vstoonice v predprodaji. 28 WarH*«r*f! V F C F P W I K l«?f* V Mariboru, Sne 5. I. 1928. Hans Dominik: .j Oblast treh »Nekaj drugega je, kar nam dela tre-notn večje skrbi«. Lord Maitland ga je vprašujoče pogledal. »Lord, ali ste slišali kdaj kaj o tele-pergetični koncentraciji?« Lord Maitland je bil med tem vprašanjem tako zelo presenečen, da je dr. Glossin takoj uvidel, da lord resnično ne ve ničesar o stvari. Če pa četrti lord britanske admiralitete ni vedel o tem ničesar, potem je skoro gotovo, da ne ve, o stvari ničesar niti admiraliteta sama, niti britanska vlada. To pa je moral brez-dvomno ugotoviti, predno Cyrus Sto-nard udari. Samo zato se je nahajal dr. Glossin v Angliji in samo zato je Cyrus Stonard že potegnjeni meč še enkrat spravil v nožnico. Če bi Anglija posedovala Bursfeldovo fajnost, potem bi Amerika ne smela tvegati napada. V nasprotnem slučaju pa bi mogla dobrim izgledom na uspeh takoj udariti. Tekme so se bližale svojemu koncu. V višinskih tekmah je zmagalo letalo, ki se je s pomočjo močnih raket dvignilo na 100 kilometrov višine. Tekmovalci v hitrosti pa so ostali daleč za amerikan-skim tipom R. F. c. Tekme so končale. Medtem, ko so hitele ljudske mase v čolnih in železniških vozovih nazaj v mesta, so se jahte dvignile v zrak. Indijski maharadža je usmeril svojo jahto naravnost proti himalajskemu pogorju. Jahta lorda Maitlandaje odletela proti Maitland Castle. Dr. Glossin pa se je v avtomobilu sira Vernon odpeljal v London. * Kepe prsti so zamolklo udarjale ob krsto, v kateri so ležali zemeljski ostanki Glady Hartejeve. Njeno življenje je ugasnilo mirno, kakor ugasne svetilka, kateri zmanjka olja. Konec je bilo predvidevati že nekaj mesecev. Morda ga je pospešilo razburjenje, ki ga je v sicer tako tihi dom prinesla vest o čudni usodi Silvestra Bursfelda. Jane je v krogu ostalih žalujočih stala ob odprtem grobu. Šele sedaj je spoznala, kako osamljena je živela zadnja leta. Le malo ljudi je spremilo pokojnico na Zgodovinski roman Serenissima «9 99' ki se vrši v Benetkah in je pisan s pripovednim razkošjem Sinki-ewiczevih povesti, bo vse leto izhajal v mesečniku Ljubljanski Zvon 1928" *» Ljubljanski Zvon, ki velja za celo leto 120 Din, za pol leta 60 Din, za četrt leta 30 Din, za inozemstvo 150 Din, se naroča v Knjigarni Tiskovne zadruge, podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 njeni zadnji poti. Prijatelji pokojnega moža iz državnih delavnic. Nekaj žensk poleg. Jane jim je bila iskreno hvaležna, da so prišli še enkrat, da izkažejo njeni mrtvi materi zadnjo čast. Čutila se je brezmejno osamljeno in zapuščeno. Medtem, ko so ji bile na ušesa besede sožalja in ko so ji ljudje stiskali roke, je venomer mislila na to, da se bo morala sedaj sama vrniti v prazno hišo v Johnson Street in da... jo je zapustil tudi Silvester. Krčevito je zaplakala. Zdelo se je, da bo padla. Tedaj je stopil k njej dr. Glossin, jo podprl in jo previdno peljal od groba. Skrbno jo je vodil po širokih potih pokopališča, ki je kar žarelo v polni krasoti solnčnega junija, vse v zelenju in cvetju, kot da na svetu ni smrti in ne umiranja. Brez odpora se je Jane prepustila doktorjevemu vodstvu. Vsak človek, ki bi se v tem trenotku zavzel zanjo, bi ji bil dobrodošel. Koliko bolj to torej dr. Glossin, ki je toliko časa občeval v njihovem domu, ki je dobro poznal njeno mater in ki je obljubil, da poizve, kaj da se je zgodilo s Silvestrom. . -... ■— . Prispevajte za spomenik Kralja Petru v Mariboru M afi oglati. ki •ivfije « poer«. tfsvaln« in »ocijaln« namen« ©bCinstv*: mk« btssda 30 p, najmanjil xn«*ak Pin 5' z Mali oalasi: - «< Žsnltv«, dopisovanj« In ogla. si trgovskega ali reklamnega značaja: veaka beseda BO p, najmanjil menek D« tO'— Najboljša delavnica za popravilo gumijevih čevljev in galoš. Govedič, Frankopanova ulica 10. 21 3009 Din stane pogrezljivi Neumann šivalni stroj. Brezplačni tečaj vezenja z materijalom vred stane samo Din 50. Naprodaj večvrstnih šivalnih strojev in koles po konkurenčnih cenah. Tvrdka Gabrenja 28 Maribor Kralja Petra trg 1. Galoše in snežne čevlje sprejema v popravilo Klubička, Vrtna ulica 8. 9 Gostilno vzamem na račun od litra v mestu ali okolici s stanovanjem. — Ponudbe na upravo lista pod »Do marca«. S Iščem 3 do 4 sobno stanovanje za tako]. Ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Trgovec« 22 Profesor poučuje nemščino in slovenščino; slovensko, hr» vaško in nemško stenografijo. Nagrada zmerna. Razlagova 15, priti. 2213 Mesečne sobe s hrano ali brez hrane z uporabo kopal« nic in strogo separiranim vhodom takoj za oddati v Pokojninskem zavodu. Vprašati v hotelu »Mariborski dvor*. 23 Stanovanje 1 do 2 sob (kabinet in predsoba) ter auto-garažo odda hotel »Mariborski dvor«. 24 Lep velik lokal se takoj odda za ceno Din 800. Uporabljiv tudi za pisarno. Naslov pove uprava »Večernika«. 30 Soba s prostim vhodom se odda v Koseskega ulici 4. 32 Sveže se prodajajo v petek v Vojašniški ulici 6, pri špediciji A. Reisman. 27 Abonente sprejmem na dobro hrano. Obed po 7-50, večerja po Din 5 —. — Brezalkoholna restavracija i;»* „Pri zvezdi' Maribor. Pod mostom 11 Jadranska klet Jutri in v nedeljo zvečer KONCERT si Sprejma se tudi abonente na hrano S 14 Din dnevno. Toči izvrstno vino. Priporoča se Marija Plevnik Advokat Or. Avgust Reisman v Mariboru, se je preseSil na Aleksandrovo cesto 12/11. Telef. 99 26 Zahtevajte povsod „Večernik“! Izjava! Podpisani naznanjam tem potom, (Ja nisem plačnik dolgov, katere bi napravila moja žena Fani, ki me je zapustila 23. julija 1927, ter se na ponovne pozive ni hotela vrniti. Za njo in za otroke, ki so pri njej v Mariboru, ne prevzamem nobene odgovornosti. Kruševac, 31. dec. 1927. Iv. Slamošek Kruševac 13 Dušanova 19. AVARNA JADRAN v nedeljo in pondeljek pri normalnih cenah ONCERT Ne samo nizki! cene ampak udi kvaliteta blaga, ki ga kupit« v trgovini I. N. ioitarK, Maribor Aleksandrova casta 13 Vai zadovoll v vsakem ozliu. ieii Na zalogi je največja izbila nainovej?e{*a blaga za moSk« In ženske obleke, plaSče in perilo. Izgotovljene obleke za moJke, ženske ln otroke. Namovejli kroji m zelo nizke cene. Postrežba točna in solidna. Ji US/JI NOVO! NOVO! OBŽMI DRŽAVLJAN/KI ZAKONIK v slovenskem prevodu je pravkar izšel. Cena knjigi Din 150, po pošti Din 155 Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Meriboru, Aleksandrova cesta it. 13 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Llubljan*: oreHstavnik jzdaiatelja in urednik: Fran B r o z o v I f v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko D e t e 1 a v Maribor*