Glasilo krajevne skupnosti Kog ŠT. 53 AVGUST 2001 Ko g o \>sfc& A^ov/ce Kazalo: Na naslovnici: Petra, Melisa, Valentina, Rosana Gjura.....................................................1 Kazalo:.............................................................................................................................2 MOJ DOMAČI KRAJ...................................................................................................4 (Iz zbirke pesmi Milene Orešnik)...................................................................................................4 DNEVI TURIZMA NA KOGU.....................................................................................5 Anica PEVEC................................................................................................................................5 Turistično društvo Kog..................................................................................................................8 POLETNE DELAVNICE DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE KOG...............9 Milena OREŠNIK..........................................................................................................................9 PREDSTAVITEV DELAVNIC...................................................................................10 POČITNIŠKA DELAVNICA ZA NAJMLJAŠE..................................................................10 Mar jelka HLEBEC - GROF........................................................................................................10 IZDELOVANJE ROŽ IZ PAPIRJA.....................................................................................10 Anica Ivančok..............................................................................................................................10 NOVINARSKO - FOTOGRAFSKA DELAVNICA............................................................11 Sonja KAMPLET-ROTAR in Slavica MUNDA..........................................................................11 DELAVNICA OBLIKOVANJA S SUHIM CVETJEM IN NARAVNIMI..........................12 MATERIALI........................................................................................................................12 Sandra PRAPOTNIK in Sabina ZADRA VEC...............................................................................12 POHOD PO INVALIDSKI POTI OD STUDENCA DO STUDENCA................................12 Danica ZOREČ...........................................................................................................................12 ŠPORTNA DELAVNICA....................................................................................................13 Marko NOVAK............................................................................................................................13 DELOVANJE SVETA V l.POL 2001........................................................................14 Zdravko Hlebec...........................................................................................................................15 Predsednik sveta KS Kog.............................................................................................................15 SEDENJE NA SEJAH JE RESNIČNO ZAPRAVLJANJE ČASA........................15 Bogomir LUCI.............................................................................................................................20 Član sveta KS Kog.......................................................................................................................20 VRTINA KOG..............................................................................................................21 Jernej Bratuša.............................................................................................................................21 POŠTA KOG BREZ TELEFONSKE GOVORILNICE..........................................21 Katja Čurin.................................................................................................................................21 UPRAVNA ENOTA ORMOŽ - nov delovni čas.......................................................22 Katja Čurin.......................................................................-..................... ............_......... KDAJ IN KAKO?.........................................................................................................23 Dušan PRAPOTNIK....................................................................................................................24 BLAGOSLOV BUKOVČEVEGA KRIŽA................................................................24 Danica ZOREČ...........................................................................................................................25 PRVO ŽEGNANJE KONJEV V FARI SV. BOLFENKA.......................................25 Slavi ca MUNDA..........................................................................................................................25 Avgust 2001 2 \>sfc a IVovictz KOGOVSKA LOVIŠČA..............................................................................................26 Ivan Škrlec ml..............................................................................................................................27 KVARTET DETELJICA S KOGA............................................................................27 Leonida NOVAK..........................................................................................................................29 TURISTIČNO DRUŠTVO KOG................................................................................29 Miran PLEMENIČ,......................................................................................................................29 predsednik TD Kog......................................................................................................................29 »SUČI JO VUN, SUČI JO NOT«................................................................................30 Za folklorno skupino Kog.............................................................................................................31 Leonida NOVAK..........................................................................................................................31 DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA KOG.........................................................................32 Jelka PRAPOTN1K......................................................................................................................32 Za Aktiv kmečkih žena Kog..........................................................................................................32 DEDKI IN BABICE SE S SVOJIMI VNUKICAMI IN VNUKI UČIJO ANGLEŠČINE..............................................................................................................32 Zdravko HLEBEC........................................................................................................................33 UČENJE ANGLEŠŠČINE JE LAHKO TUDI ZABAVNO.....................................33 MaksMEŠKO..............................................................................................................................34 VRTEC V POČITNICAH............................................................................................34 Marija ŠTAMPAR, vzgojiteljica...................................................................................................35 ZaVVEKog.................................................................................................................................35 USPEHI NAŠIH ŠOLARJEV.....................................................................................35 Leonida NOVAK..........................................................................................................................36 KOGOVSKIKRATKOHLAČNIKI USTVARJAJO..............................................37 SREČANJE SOŠOLCEV LETNIKOV 1935 IN 1936..............................................46 Mitnica KOLARlC.......................................................................................................................46 SPET SMO SE SREČALI............................................................................................47 Marta VNUK...............................................................................................................................47 OBVESTILO.................................................................................................................48 Alojz SOK....................................................................................................................................48 Poslanec Državnega zbora RS.....................................................................................................48 NAGRADNA KRIŽANKA..........................................................................................49 -IDEJNA UR&j>iT£V OKOLI C G OS i'V ~ __? O G O DPoE H E k RG p U b Li lío SlovjGmí jq Rei^ufeLuco HKi/A^ O S KUPkJI hKíAvJWi MtJ | - Avto ¡5u s ÍNÍ o foovv J/VLI^CG inj hodmik "žrA PL C C- i\J A VOo C;UL Avgust 2001 3 MOJ DOMAČI KRAJ Preljubi moj domači kraj, prijazni vi, veseli griči, najljubši mi na Zemlji raj-spoštljivo te opevam v sreči. V soncu kopa se gorica, na vrhu cerkve zvon zvoni, na polju redka je kmetica, v mesta v službo vse hiti. Predragi mi domači griči, zdaj hvalno pesem zlagam vam, čeprav so bili vas premnogi biči, za milijonsko mesto vas ne dam... (Iz zbirke pesmi Milene Orešnik) Avgust 2001 4 TCv s ¡ki» /V«r>» DNEVI TURIZMA NA KOGU POTI SO ŠE VEDNO Kadarkoli, v življenju, sem dobila naročilo, naj kaj napišem, mi je bilo najtežje začeti. Začeti... potem pa seje kar samo odpiralo, beseda za besedo. Tako je tudi tokrat. Kako napisati, da ne bo zamere na nobenem srcu, da bodo vsi verjeli, da je pisanje in hkrati povabilo, res napisano od srca. Ampak v človeški naravi je že tako, da vsem ugoditi nikoli ne moreš. Stala sem oni dan tam v zgornjem delu vasi Jastrebci, tam pri goricah in gledala dol po »mojih Seiah«. Res sem imela ta del Se! za nekak svoj del narave. Tu sem hodila pred več kot tremi desetletji na Kog v šolo. Po tej mehki travi, mehki poti, mimo betonskih kadi z vodo, ki čaka na galico za škropljenje, se snečavala z ljudmi, ki jih mnogih ni več, posedala ob robu goric z njimi na kmečki malici, pa tiste krave ob močvirju, pa rdeče Skendrove jabolke in kamnite stopnice, ki so vodile preko vozne poti na drug brešček... Če bi sedaj hotela po tej poti, bi jo težko našla. Mislim, da je sploh ni več, tistih kamnitih stopnic pa res ni več, čeprav se mi zdi, da se nekje še vedno pozna sled mojih nog. Skoraj mrtva je ta idila tega močvirja, mrtva idila davnine, a ta novi svet ni v ničemer skazil lepote. Ali pe spada ta novi del prav v to divjino? Nekoč bi dvomila v to, danes pa se meni in vsakomur zdi naravno, že kar nujno, da mora biti zdaj tu nov del goric, novi nasadi... in vse stvari spadajo vsaka v svoj kraj. Ljudje, časi, kraji. Kako vse spreminja svoj obraz, spreminja ga po svoje, a vendar tako, kakor si ti sanjal, kakor si ti hotel. In zato v srcu ne more biti razočaranja, ne more biti dvomov. In če ni več »mojih poti« , je pa prav gotovo tam zraven nova pot, saj vozijo tam doli sedaj traktorji, ljudje delajo, prihajajo, odhajajo. Zato je pot, vedno je neka pot, samo poiskati jo je treba, pozabiti, da je zapuščena, morda so ob njej koprive in trnje, samo pot je. Tako kot je pot do slehernega srca. Samo pustiti si je treba, da se odpre, odpre do sočloveka, krajana, prijatelja. In srečati se je treba na tej poti, ne samo hiteti mimo, včasih je dovolj že gib glave ali roke, da se pogledi srečajo, včasih se je treba tudi kaj pogovoriti. Najdite pot v teh avgustovskih dneh, dneh, ki smo jih pripravili pod imenom »Dnevi turizma na Kogu«.Res je bilo storjeno na tej poti priprav veliko dela. Pa bodo vse težave pozabljene, če boste prišli. Veliko ste že povedali o svojem življenju, a vedno se mi zdi, da še imate mnogo povedati, da bi si stisnili roko za pot, a se mi zdi, da jim je ne bom nikdar do kraja stisnila, čeprav jo velikokrat ponujam. Anica PEVEC predsednica pripravljalnega odbora Dnevov Turizma na Kog Avgust 2001 5 Program prireditve DNEVI TURIZMA NA KOGU v času od 15. do 18. avgusta 2001 Priprave na te dneve smo v TD začeli že v mesecu marcu. Takrat smo si zarisali naporno pot, na kateri je bilo potrebno uskladiti veliko malenkosti. Delo z ljudmi je najtežje opravilo, saj nikoli ne veš kaj bo narobe, komu kaj ne bo prav in koga boš in koga ne boš zadovoljil, zato vas pozivamo, da si vzamete čas in se podate na pot, pri tem pa imejte v mislih naslednje: »Ne ljudje, ampak misli vam preprečujejo, da bi bili srečni!« Program prireditve je naslednji: Sreda, 15. avgust 2001 14. 00 Otvoritvena slovesnost s kulturnim programom učencev OŠ in folklorno skupino Kog. Otvoritev likovne razstave gospoda Bojana Oberčkala v sodelovanju s pisateljem Levom Detela iz Središča ob Dravi, Kvartetom deteljica iz Koga in glasbenico Ines Čeh. Kmečke igre in vaški kviz s postavitvijo klopotca, kjer bo 6 vaških ekip tekmovalo med sabo. Vodje vaških ekip (Nenad Žibrek za Kog, Danica Zoreč za Gomilo, Mirko Luci za Jastrebce, Ivan Luci za Vodrance, Nataša Kolarič za Vitan in Ksenija Lukman za Lačaves) so dobile kriterije po katerih morajo sestaviti šestčlansko ekipo. Le-te bodo tekmovale v kvizu o poznavanju Koga, v kmečkih igrah in v štafetah. ia nn ¿v.uv l^AMAAa^- /l«*nvinA rV»*AC>milr t t t-t D /"\1 iar^lzo t> o Ifrtmi c iiuuvvi i Ui u^iuv v/i v^urn v wj.iv v a l> v . uv/iiviuvu iiu ivu^u o predstavitvijo pesniške zbirke Milene Orešnik. Urška, Špela in Neža Orešnik nas bodo s svojimi inštrumenti popeljale v svet glasbe, pri tem jim bosta pomagali ga Daija Žganec - Horvat in ga. Metka Žižek. Na prireditvi se bodo pobirali prostovoljni prispevki za potrebe naše cerkve. Avgust 2001 6 Četrtek, 16. avgust 2001 9.00 Vožnja invalidov po invalidski poti Od studenca do studenca s pogostitvami na izbranih mestih 20.00 Gledališka predstava Vaia zbora v izvedbi GLEDALIŠKE SKUPINE KD »IVAN KAUČIČ« iz Ljutomera, ki se bo odvijala pod šotorom pri šoli. Gre za komedijo v treh slikah s pevskim zborom in streljanjem. Režija: Srečko Centrih, Scena: Albin Rožman, Slika Sv. Alojzija: Ivo Žnidarič, Mentor pevskega zbora: Romana Rek-Gnezda, Igrajo: Robi Semenič, Jože Laba, Albin Rožman, Blaž Zanjkovič, Srečko Centrih, Jožef Stamničar, Fanika Zoreč, Mira Rebernik Žižek, Vanda Novak, Vera Slavič, Ivo Žnidarič, Janko Zadravec. Vstopnice so na voljo pri članih pripravljalnega odbora prireditve (Anica Pevec, Ivan Lah, Dušan Prapotnik, Marija Grlica, Miran Plemenič, Leonida Novak) in v trgovinah na Kogu in na Bajzeku.. Cena je 1000 SIT. Predstava je vredna ogleda,saj so gledališčniki iz Ljutomera na državnem tekmovanju amaterskih gledaliških skupin v Ljubljani, dobili prvo nagrado. Ob igri v našem prleškem narečju se boste nasmejali do solzJ Petek, 17. av^tttf 2001 9.00 Regijsko tekmovanje upokojencev v kegljanju s spremljevalnim programom Društva prijateljev mladine v obliki delavnic (izdelovanje rož iz papiija, športna delavnica, oblikovanje šopkov iz naravnega materiala, novinarska delavnica, fotografska delavnica). 20.00 Koncert tamburašev iz Cirkulan bo v šotoru pred šolo. V Cirkulanah deluje tamburaška sekcija pod okriljem Kulturno prosvetnega društva Franček Kozel. Mladi tamburaši so združili tamburanje in petje, pri tem pa so se iz leta v leto vedno bolj nagibali k poustvarjanju ljudskega izročila. Njihov repertuar obsega predvsem glasbeno in pesemsko izročilo Haloz, Prlekije in Prekmuija. Priredbe tega izročila so njihove lastne, oblikovane v skladu z njihovim občutenjem ljudskega izročila. Oprijeli so se tradicionalnih inštrumentov svojega okolja, saj so tamburice v Halozah prisotne vsaj že 100 let. Oblekli so tudi obleke ljudi, ki so živeli pred sto leti. Skupino sestavljajo: Boštjan Polajžer - bisernica, drumlica, vokal; Nada Polajžer - 1. Avgust 2001 7 WS /Cic& No, nazadnje je bil sprejet sklep, da bomo igrala seveda brez ograje financirali v višini 100.000 SIT, denar pa bo iz krajevnega samoprispevka. To je seveda nenamensko trošenje, bilo je sprejeto z enim glasom proti. Moj predlog je bil, da bi se odpovedali sejnin in tako dokazali, da nam je v resnici nekaj do naših najmlajših. Tega predloga predsednik ni dal niti na glasovanje. Ja, očitno drži tisti srbski rek: »Najlažje je z tujim k... mlatiti po koprivah!« No, pošteno pa vsekakor ni. Pravila so pa tudi znana. Kako se bo trosil denar iz samoprispevka je bilo odločeno na referendumu in tega svet KS nima pravice spreminjati. Tega verjetno res ne vedo vsi svetniki, najmanj dva pa zagotovo vesta in morala bi se tudi zavedati kaj pomeni nenamenska poraba denarja. Žal pa še vedno živimo v državi, kjer si lahko vsak lokalni politik kroji zakon, tako kot mu v danem trenutku najbolj ustreza! Vzdrževanje javnih poti Gramoziranje cest, to je večna tema... Nikoli ne pride do nikakršnega dogovora. Ceste gramoziramo po principu kdo bo koga... Krajevna skupnost dobi za gramoziranje, oziroma vzdrževanje cest namenska sredstva iz občinskega proračuna, katera bi morala zadostovati za neko normalno vzdrževanje. Za vzdrževanje makadamskih cest dobimo 111.970,00 Sit/km in za asfaltne 72.370,00 Sit/km. Za makadamske je namenjeno 39.600,00 Sit/km za gramoz, kar naj bi znašalo približno 15 m3/km, ostalo pa je za redno vzdrževanje, kopanje jarkov, košnja trave, obsekavanje vej ipd. (Podatki so javni in jih lahko vsak preveri na občini.) Isto je za asfaltne ceste, kjer ni potrebno gramoziranje, je pa vsekakor potrebno tudi te ceste primerno vzdrževati. Da se razumemo; pluženje cest je plačano posebej! Kako smo gramozirali ceste letos se lahko prepriča vsak posebej. O tem, kje bomo vozili gramoz vsaj v večini primerov odloča predsednik in seveda tisti, ki mu zmeraj prikimavajo. Najkrajši konec žal potegnejo vaščani vasi Vodranci, za katere naj bi bil odgovoren jaz. Stvar je preprosta, jaz ne morem nič. V Vodrancih je bila gramozirana samo cesta proti lovskemu ribniku, ki jo vaščani najmanj uporabljajo in je še pred nekaj leti sploh niso gramozirali! Prepričan sem, da se bodo take stvari dogajale tako dolgo, dokler ne bo nekdo krivca pošteno klofnil. Žal. Drugačnega jezika bivši partijski sekretar ne razume! Na posamezne ceste je v letošnjem letu po podatkih, ki smo jih svetniki prejeli v poročilu bilo navoženo nerazumno veliko gramoza. Navedel bom vsaj dva najbolj očitna primera, ki dobesedno kličeta po odgovornosti: na cesto v Jastrebcin, št. 803-534, v dolžini 531 m je bilo razsutega 88m3 in na cesto, prav tako v Jastrebcih, št. 803-421, v dolžini 239 m pa 52m3! To dokazuje »umno« gospodarjenje. Z vso odgovornostjo pa si upam trditi, da na teh cestah še zdaleč ni bilo pripeljano toliko gramoza, kar se da videti. No, pa smo spet tam, eden sam proti večini ne more popolnoma nič. Kam so bili pripeljani manjkajoči m3?! Odgovora po vsej verjetnosti ne bom dobil. Zanimivo je tudi dejstvo, da smo gramozirali cesto, ki je bila prekategorizirana in več ni javna pot, prav tako v Jastrebcih. Za to cesto se je najbolj zavzemal svetnik in podpredsednik sveta KS in se zgovarjal na mlado družino, ki bojda to cesto uporablja. Zakaj ne vem, kajti če se peljete po tej cesti, ob njej ni niti ene hiše! Pripeljete pa se do table »Pozor državna meja« in do mosta »prijateljstva«, ki je bil zgrajen brez vseh gradbenih dovoljenj. To, da zaradi takega neprofesionalnega Avgust 2001 17 pristopa graditeljev ob vsakem večjem nalivu kmetu poplavi travnik pa tako ni nikakršen problem. Kmet je za nekatere še vedno razredni sovražnik. Eden od svetnikov mi je ob omembi tega mosta dejal, da bom o rem mostu govoril tako dolgo, da bom sprožil mednarodni incident. Jaz, ki sem na napako opozoril, ne pa tisti, ki jo je zakrivil! No, o kakršni koli hiši in mladi družini pa. ni ne duha, ne sluha! Interesi so-očitno nekje drugje m bilo bi prav, da jih g.svetnik enkrat pojasni. Jaz jih sicer poznam, vendar so mi zaradi resnice, ki je bila za nekatere preveč boleča že grozili z tožbo. Sam nisem v državni službi in nimam viška denarja za pravdanje, zato si ne upam napisati vse resnice. Postopki dokazovanja resnice so v naši državi preveč dolgotrajni! Kdaj bodo izkopani jarki, kdaj bo pokošena trava ob cestah, s katerimi upravlja naša KS? Tega ne vem niti sam, zagotavljam pa vam, da bi to moralo biti narejeno že zdavnaj, sredstva so. Morda pa jih več ni. Ne vem! Kako se porabijo sredstva? To veijetno nosi oznako »strogo zaupno«, na koncu leta bomo tako spet lepo potrdili zaključni račun na nekogaršnjo srečo in na nesrečo večine naših krajanov, ki trdo delajo tudi za denar, ki se troši tako, kot se! F o kopališče Problema pokopališča se začnemo zavedati takrat ko je prepozno. Cisterna na pokopališču je počena, tako da pušča vodo. Lansko leto sem vozil vode iz lovskega ribnika v Vodrancih. Predlagal sem, da bi pristopili k sanaciji prej omenjene cisterne, kar pa po mnenju večine ni potrebno. Ko sem omenil, da vozim vodo za zalivanje in to zastonj, mi je bilo v značilnem slogu odgovorjeno: »Zakaj pa voziš, če je ne bi ti bi jo deset drugih!« Najlažje je zasmehovati, še posebno takrat, ko to nekateri odobravajo.- Letos naj vozi vodo tistih »deset drugih«, bomo vide:;, če bo to zastonj! V sušnem obdobju bi morala biti voda iz javnega vodovoda zaprta. Cisterna pa pušča! Kje je denar, ki je zbran iz najemnin za grobove? S temi sredstvi bi morali vzdrževati pokopališče in pripadajoče objekte, h katerim nedvomno sodi tudi cisterna! Pripomnil bi le še to: najemnino za grobove plačujemo v istem znesku, kot drugod v občini. Poglejmo si ureditev pokopališč v drugih K5! Kako so bila porabljena sredstva za VTC15 Že večkrat sem postavil vprašanje, kje so bila porabljena sredstva za VTC 15, to je za vinsko turistično cesto. Tu ne gre za majhen znesek, vsaj zame in za večino, krajanov Koga je-2.450.000,00 Sit dosti denarja. Odgovora še po skoraj letu nisem dobil. To vprašanje sem postavil tudi na zadnji seji. In odgovor? »Ne bomo razpravljali, ker ni na dnevnem redu! v; To je bil dobesedni odgovor predsednika, ki ostalim žal zadostuje! Meni pa ne. Bojim se, da bom na koncu kriv tudi sam! Ureditev centra Koga Avgust 2001 18 Povedati vam moram, da je izdelan idejni načrt za ureditev centra Koga. Mnenje nekaterih je, da je vse v najlepšem redu, kot vse! Mene osebno moti to, da bodo zaradi izdelave parkirišč pred šolo, parkirišč naj bi bilo 29, posekali breze in občutno zmanjšali travnato površino pred šolo. Cesta, naj ne bi bila več mimo cerkve, pač pa bi bila speljana preko dvorišča »Košarkine« hiše, kar bo to nekoč imenitno in za naš kraj značilno zgradbo popolnoma razvrednotilo. O javni razgrnitvi tega načrta krajani niste bili obveščeni,- morali pa bi biti! O tem kako bo izgledal naš kraj v bodoče imamo pravico odločanja predvsem vsi tisti, ki v tem kraju tudi živimo. To je kraj nas vseh. Za konec pa še... Marsikaj bi prav gotovo lahko bilo boljša Na marsikaj bi lahko vplivali mi vsi. Sam obžalujem, da se je velika večina krajanov predala malodušju in jim je vseeno kaj se dogaja v našem kraju in kar je še huje kako se postopa z našim denarjem. Nihče ni bil izvoljen zato, da bi lahko delil namenski denar kakor ga je volja, pa četudi ima podporo večine! Čez nekaj več, kot leto dni bodo ponovne lokalne volitve... Takrat se spomnite obljub, ki smo jih kandidati zapisali pred volitvami. Sam v svet KS ne mislim niti kandidirati, nima smisla. Bilo bi pa še kako prav, ko bi vsi tisti, ki bi kandidirali navedli tudi šolsko izobrazbo in to realno, saj vemo tisto: daje končal en razred osnovne šole je potreboval dve šolski leti, pozneje pa je v dveh mesecih končal dva razreda osnovne in še poklicno šolo! Nekateri so postal: pravi geniji. Takšni se seveda želijo izpostavljati, kot sposobni a prav zaradi njihove nesposobnosti trpi razvoj našega kraja. Uparn si trditi, da nekateri resnično niso sposobni razmišljati, njim ni pomembna moč argumenta. Domišljajo si, da bode izpadli najpametnejši takrat, ko razmišljajo isto, kot predsednik. Spodaj podpisanije pa pač nor in če ga podpreŠ si seveda ti prav tako. Ostaja pa mi upanje, upanje v demokratično javnost, ki da nekaj tudi na poštenje. O nekaterih storjenih nepravilnostih bo moral biti obveščen še nekdo drug! Takrat bo zamrl nasmešek! Tudi sam Miioševičje bil nedotakljiv, sedaj več ni... Nekateri, seveda tisti, katerim nisem ravno pri srcu govorijo, da le kritiziram. Je pa nekaj: Tudi kritika bi lahko bila lepša. To, kar se dogaja pri nas na Kogu pa je nevzdržno. Zamislimo se nad dejstvom, da mnogi hodijo v službo za borih šestdeset tisočakov, pa tudi manj. Plačujejo krajevni samoprispevek in vse ostale obveznosti. Nas sedem, koliko nas je v svetu KS pa dobesedno razmetavamo z tudi njihovim denarjem. Bilo bi drugače, ko bi se vsaj malo zavedali te krute vsakdanjosti! Zadnjič mi je nekdo od krajanov očital, da bi jaz rad prevzel predsedmkovanje. Te želje nimam. Imam pa iskreno željo, da bi tudi v KS Kog vzpostavili red! Tega ta svet KS ni sposoben* nismo se sposobni upreti absolutni prevladi enega človeka, ki to nesposobnost izkorišča preko vsake razumne meje! Če mi, ki sedaj sedimo v svetu KS resnično želimo pripomoči k napredku svojega kraja, potem res ne smemo več kandidirati. V svoji predvolilni obljubi sem napisal, da ne bi smelo biti politikanstva, pa žal je! Kot sem že napisal, bivši člani partije so očitno še zmeraj odgovorni svojemu nekdanjemu sekretarju na osnovi zaprisege, ki so jo izrekli ob Avgust 2001 19 VSÍC& iVov/ce vstopu v takrat »elitno« organizacijo! Ta organizacija pa je priznavala le diktat iz centra! Nekaterim je takrat bilo krasno in tudi sedaj jim je. Njihova miselnost je še vedno takšna, kot je bila. Prepričani so, da sem nesposoben, samo zato ker nikoli nisem bil »njihov«! Težko je prenašati zasmehovanje in zapostavljanje, zato so seje mukotrpne in neplodne. V svet KS nisem kandidiral zato, da bi me na sejah obveščali kaj je narejeno. Ne, kandidiral sem zato, da bi sodeloval pri sprejemanju odločitev. Takrat bi lahko rekli, da imamo demokracijo. Sedaj pa... Najbolj žalostno je dejstvo, da je to, kar sem napisal resnica! Prav zaradi tega smo lahko zaskrbljeni... Z lepimi pozdravi! Bogomir LUCI Član sveta KS Kog Opomba: Vsi člani sveta KS Kog so vedno obveščeni o pripravi in izidu glasila KS Kog Novice. Vsak ima tudi možnost, da napiše svoj članek. Žal jo izkoristijo le redki. Tudi o objavljanju tekstov Bogomirja Lucija smo se že pogovarjali na sejah sveta. Dogovorili smo se, da naj se njegovi članki objavijo. Avgust 2001 20 VRTINA KOG V skladu s Programom ekološke sanacije so potekala dela na opuščenih vrtinah v Krajevni skupnosti Kog. Osnovni namen sanacije je, da se vrtine preuredijo, oziroma se vzpostavi ustrezno stanje za oceno ali je možnost njihove nadaljnje uporabe. Glavna dela so potekala na vrtini v Vuzmetincih pri Govedičevih. Vrtina je bila pozitivno ocenjena. Po sanacijskem programu je v celoti sanirana. Če bi hoteli priti do končnih rezultatov bi morali vrtino še poglobiti 270 m, vendar to več ni zajeto v sanacijskem programu. Sedaj vrtina miruje, ker je Nafti Lendava zmanjkalo sredstev za nadaljnjo delo. Zato Nafta Lendava išče zunanjega sovlagatelja, ki bi bil pripravljen vložiti denar za dokončno poglobitev vrtine. Šele tedaj bi dokončno vedeli, kaj nam vrtina ponuja. Vemo, da ima vrtina naravna bogastva, vendar bi le z nadaljnjim vrtanjem dokončno ugotovili kapacitete virov in njihovo razpoložljivost. Ta nadaljnja dela bi stala približno dodatnih sto milijonov tolarjev, kajti v vrtino je bilo vloženo že mnogo več. Vrtina je v stanju mirovanja, vendar so možna takojšnja nadaljnja dela. Nafta Lendava se je sedaj s svojimi sanacijskimi deli preselila na drugo lokacijo, saj je tukaj delo sanacijskega programa končala. Navedene podatke mi je posredoval g. Miloš Ošlaj odgovorna oseba za sanacijski program Nafte Lendava. Jernej Bratuša POŠTA KOG BREZ TELEFONSKE GOVORILNICE Po poteku pogodbe s Telekomom na Pošti Kog že nekaj mesecev več nimamo telefonske eovorilnice. Vzrok za to ie ukinitev tovrstnih govorilnic na vseh ooštah W J W X in uvedba novih, na kartice. Za večino to ni noben problem, nekateri pa so se je vseeno posluževali. Na Kogu nove govorilnice vsaj znotraj pošte ne bo, če pa bo kje zunaj pa je odvisno od dogovora med PoŠto in Telekomom. Na kogovski pošti, ki bo po pogodbi z lastnico zgradbe, še nekaj časa na tem mestu (sklenjena je bila do leta 2005), vas vabijo, da čim več plačil, pologov in še česa opravljate pri njih in s tem pripomorete k temu, da pošta na Kogu ostane. Katja Čurin Avgust 2001 21 ifö^ovsA:^ A^ov/cß UPRAVNA ENOTA ORMOŽ - nov delovni čas Od 23.6. 2001 velja novi sklep o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v Upravni enoti Ormož. Sklep seje začel uporabljati od 09.7.2001 dalje:' Uradne ure v Upravni enoti Ormož so naslednje: • v ponedeljek od 7.30 ure- • 10.30 ure in od 11.00 ure - • 14.30 ure • v sredo od 7.30 ure - ■ 10.30 ure in od 11.00 ure - • 16.30 ure • v petek od 7.30 lire • ■ 10.30 ure in od 11.00 ure - ■ 13.30 ure Poslovni čas v Upravni enoti je: • v ponedeljek in torek od 7.00 - 15.00 ure • v sredo od 7.00 - 17.00 ure • v četrtek in petek od 7.00 - 14.00 ure Za Krajevni urad na Kogu velja naslednji delovni čas in uradne ure: • v torek od 8.00 ure -10.30 ure in od 11.00 ure -16.00 ure • v četrtek od 7.00 ure -10.30 ure in od 11.00 ure -15.00 ure Katja Čurin Avgust 2001 22 KDAJ IN KAKO? Verjetno nam je vsem, ki smo gradili in vlagali v razširitev telefonskega omrežja znano, da je bil podan zahtevek za ugotovitev višine vlaganj v telekomunikacijo in s tem za povračilo sredstev vloženih v ta namen. V marcu 2001 je bilo ustanovljeno združenje vlagateljev v telekomunikacijsko omrežje z namenom, da zastopa interese tistih vlagateljev, ki so prekomerno vlagali v telekomunikacijsko omrežje. Čeprav imajo mnogi (tudi med nami) pomisleke o smotrnosti vlaganja zahtevkov za vračilo vloženih sredstev, se večina vseeno odloča, da zbere sezname vlagateljev, njihove pristopne izjave v omenjeno združenje in poda osnovne podatke o višini vlaganja v ta namen. Imenovano združenje je tako poslalo vsem županom občin dopis, v katerem priporočajo, da bi občina poslala podatke o višini vlaganj v telefonijo. Ker v naših primerih občina ni bila sovlagateljica v telefonsko omrežje, je bil omenjen dopis naslovljen na vse krajevne skupnosti. Svet KS Kog je na 20. seji, dne 24. aprila 2001, sprejel sklep o imenovanju odbora za urejanje naročniških razmerij. Imenovani so bili: Viktor Munda, Milan Pevec in Dušan Prapotnik. S tem so bila pokrita vsa obdobja izgradnje oz. razširitve telefonskega omrežja. Na poziv predsednika sveta KS, Zdravka Hlebec, se je odbor sestal 12.julija 2001 in sprejel stališče, do omenjenih pobud in sicer: - odbor bo pristopil k podpisu pristopnih izjav vseh, ki so gradili telefonsko omrežje v tistih obdobjih; - odbor ne nosi nobenih materialnih obveznosti v zvezi z vračanjem preveč vloženih sredstev; - odbor bo vzdrževal zvezo z združenjem upravičencev do vračila vlaganj. Tako bo odbor združenju podal podatke o: a) obdobju izgradnje; b) vrednosti projektno tehnične dokumentacije; c) vrednosti izgradnje primarnega voda; d) vrednosti izgradnje sekundarnega voda, e) vrednosti vlaganj v digitalno telefonsko centralo, itd. Avgust 2001 23 Vsi podatki bodo podani na osnovi izračuna vlaganj v celotno omrežje, razdeljeni na število priključkov in preračunani na tečaj nemške marke v tistem obdobju. Poleg posredovanja podatkov o vlaganjih je potrebno osnovnim podatkom priložiti tudi seznam oz. pristopno izjavo vsakega posameznika, ki s podpisom potrjuje, da pristopa k članstvu vseslovenskega združenja opravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Odbor je k podpisu omenjenih izjav pristopil takoj, obenem pa zbira prispevek v višini 200 SIT, kolikor znaša znesek za članstvo v združenju. Odbor smatra, da kot predstavnik vseh, ki so vlagali v telefonsko razširitev v našem kraju, čuti samo moralno obveznost pri posredovanju osnovnih podatkov o vlaganjih. Prepričani smo, da nam našega prekomernega vložka ne bo vrnila politika, ampak lahko upamo, da bomo združeni močnejši in nič več. Če se upanje v vračilo vsaj delno uresniči, bo tudi našemu delu zadoščeno. Za odbor Dušan PRAPOTNIK BLAGOSLOVBUKOVČEVEGA KRIŽA V nedeljo, 29. aprila 2001, so se krajani Gomile, Hermancev, Presike ter mnogi drugi, zbrali ob obnovljenem Bukovčevem križu pri blagoslovu le-tega. Blagoslov sta opravila župnika kogovske in miklavške fare Janez Mohorič in Alojz Trunk. Leta 1958. se je križ prelomil in podrl. Podobe so nato BukGvčevi hranili na podstrešju vse do letošnjega leta, ko so se odločili za obnovitev. Križ, ki stoji ob cesti Miklavž - Ljutomer, je bil postavljen pred približno 100 leti. V upanju, da jima bo Bog uslišal do tedaj neuresničeno željo, Šm imeti otroke, sta ga postavila Jfti| Leopold Dajčbauer in njegova WM žena, ki sta živela na današnji Bukovčevi domačiji. HHk^ Mm Avgust 2001 24 /To^ovsAe ISTovice Pri obnovi so pomagali mnogi dobri ljudje in danes lahko križ, s pogledom proti miklavški cerkvi, spet služi svojemu namenu. Danica ZOREČ PRVO ŽEGNANJE KONJEV VFARI SV. BOLFENKA Sv. Štefan je tako kot v severni in srednji Evropi tudi na Slovenskem zavetnik konj in živine. Zato prav na Štefanovo marsikje pripravljajo blagoslove konj, soli in vode. Tako je bilo tudi v fari sv. Bolfenka na Kogu v nedeljo, 6. maja, najverjetneje prvo žegnanje konj. Najveijetneje pravim zato, ker tudi najstarejši krajani takega dogodka ne pomnijo. Kot pravi gospod župnik Janez Mohorič, je dal pobudo Franček Bukovec iz Gomile, pridružili pa so se mu tudi drugi domačini - lastniki konj. » Blagoslovi so bili nekoč pri ljudeh dosti bolj cenjeni, bili so prošnja k Bogu za varstvo pri delu, da bi delo obrodilo sadove in prineslo srečo ter odgnalo nesrečo. Danes pa dosti bolj zaupamo razvoju tehnike.« Tako se je tistega nedeljskega dopoldneva kljub mrzlemu in vetrovnemu vremenu, po pozni maši na igrišču za cerkvijo zbralo precejšnje število konj iz kogovske in sosednjih župnij. Kakorkoli sem se trudila, sem jih enkrat naštela 15, drugič 16, pa spet 14, vedno drugače, saj so se neprestano nemirno premikali. Dosti več pa je bilo ljudi, ki so si radovedno in občudujoče ogledovali te lepe plemenite živali, ki so bile prava paša za oči. Po blagoslovu gospoda župnika so prišli na svoj račun predvsem otroci, ki so jih Tropovi konji iz Jastrebec, ali pa »Rupertovi« iz Središča s pravim y>koleseljem« popeljali malo naokrog. Najpogumnejši pa so se preizkusili tudi v ježi. Za konec še zanimiv in hkrati obžalovanja vreden podatek: »Včasih je par konj ali pa še kakšnega več premogla skoraj vsaka hiša, ki je obdelovala zemljo, danes pa jih je v celi bolfenški fari komaj šest.« SlavicaMUNDA Avgust 2001 25 JSTo^ovs^ A^iov/ce KOGOVSKA LOVIŠČA Ob današnjem tempu življenja si le redkokdaj najdemo čas, da bi postali ob polju, gozdu ali travniku in prisluhnili naravi. Čeprav je večina vsakdanjega dela opravljenega na 'svežem zraku', pa nas je življenje kljub temu prisililo k temu, da divjine okrog sebe ne opazimo v njeni prvobitni in pravi luči. Vse, kar vidimo je srna, ki nam dela škodo na polju in vinogradu, zajec, ki nam po nesreči razbije luči na avtomobilu, lisica ali ujeda, ki nas prikrajšata za kokoš. V takih primerih pa postanemo poznavalci divjine, se jezimo na njeno krutost in nepredvidljivost, vso jezo pa izlijemo na lovce, ki zastopajo divjad, njihovo (pozabljamo pa da tudi našo) divjo čredo. Redkokdaj se vprašamo, koliko škode pa smo pravzaprav mi sami s svojimi posegi v naravo povzročili divjadi, koliko živali naredi škodo prav zaradi tega, ker smo jo s svojimi dejanji in spreminjanjem okolice vzpodbudili in prisili v to. Taki posegi so vidni v zmanjševanju števila divjadi, v širšem okolju pa opažamo tudi izumiranje posameznih živalskih vrst. Za lažje razumevanje vsega divjega okrog nas, za gospodarjenje z divjo čredo skrbijo lovci. Prav ti so ohranili čut za naravo, poskušajo živeti z in za živali, videti in začutiti njihove potrebe, z odstreli urediti tudi število črede, skrbeti za njihovo zdravstveno stanje in ob pomanjkanju hrane tudi poskrbeti za preživetje živali. Delo, ki zahteva dosti časa, veliko truda in za katerega lovci ne dobijo kakšnega posebnega plačila ali zahvale. Kvečjemu kako grajo, če je kakšen trs uničen. Lovci se svojega dela lotevajo z ljubeznijo in čutom za naravo, čeprav nam na prvi pogled ne izgleda tako. Mogoče nas prestraši lovčeva puška in tisti jutranji pok, ki ga slišimo vsake toliko časa iz naših logov. Prav zaradi tega, ker vidimo na lovcu samo njegovo kruto a žal za pravilno gospodarjenje z naravo tudi potrebno stran, v lovcu težko opazimo omenjeno ljubezen in skrb do narave. Pa je ta vodilo in temelj, na katerem so opravljene vse prostovoljne ure dela in skrbi za živali. Naša lovska družina praznuje letos 50 letnico. Večina poznamo naše lovce, saj lovska družina ni tako številna. Lovci so ob tej obletnici priredili srečanje z t/"O c>r*d ki t 7 rrrl o /7 «7 vonr m 7 rrr\ ficfr Z^/i nitA/^rr/a/ro /Jaln 71 »«/i/t/t /7 7s~trrc* Is--t V CAUX^C4.JAAy i^/uaii ZlKSKS-L Jil/1 £J ¿JC4.AAAAAAA Y K/ OfUCJCCiJIll/ JLAJ AAAK/ V Ct Ut/iU; U2 t-Uiii il/KCili dom,... V želji po druženju, mogoče tudi kot opravičilo in kot gesto dobre volje in dobrih odnosov med kmeti in lovci je bil ponujen tudi prigrizek. Pa ne, da bi z njim povrnili škodo divjadi, ampak da bi ljudje začutili potrebo po njihovem obstoju. Mogoče nekoč ne bo enostavno priti do srnjakovega golaža, ob vseh posegih in poskusih krotenja narave se nam lahko zgodi, da bo težko priti tudi do telečje obare. Prav v taki malenkostih je potrebno začutiti krhkost narave in njeno občutljivost na vse človeške posege vanjo. Lovci so priredili lepo druženje, pri čemer so jim pomagala domača in gostujoča društva. To je bila sobota, ko je človek posedel v dobri in prijetni družbi. Za pestrost prireditve so med drugim poskrbeli plesalci novoustanovljene folklorne skupine s svojim primernim nastopom, za katerega zaslužijo vse Avgust 2001 26 Ko g* t* vsfc f A^v/ce pohvale. Seveda pa ne smemo mimo otrok in predstavnikov šole, kjer smo lahko začutili željo po tesnem sodelovanju med lovci in šolo. Prav otroci so tisti, ki bodo stopali po korakih naših lovcev, ki bodo skrbeli za živali, divjo čredo v prihodnosti. Lovci vidijo v njih dediče svojega dela. Upam, da bodo svoja druženja z otroki tudi podkrepili s kakšnim skupnim sprehodom v naravo, s predstavitvijo lovskih šeg in navad v šolskem razredu. Lovski družini ob njenem prazniku lahko želimo čimveč uspeha, mirnih juter in užitka ob njihovem delu. Naj potrpijo ob drobnih konfliktih in nas razveseljujejo s prijaznim odnosom do kmeta in divjih živali. Vsi krajani pa se moramo zavedati, da za vsako srno, za vsakim zajcem in jerebico stoji skrben gospodar, naš sosed, ponosen človek v zeleni opravi in s puško na rami' naš kogovski lovec. Se veliko let Ivan Škrlec ml. KVARTET DETELJICA S KOGA Darja je v lanskih avgustovskih Novicah takole začela svoj članek: »Nedeljsko popoldne, 16junija 2000. Dan, ki nam bo ostal v spominu za večno. Kogovska šola je okrašena s prosojnimi tančicami, z zlatim klasjem domačih poljan, z dišečimi cvetovi rdečih vrtnic...« Letos bom spremenila datum in začela tako: Avgust 2001 27 Sobotno popoldne, 26. maja 2001. Vse je skrbno načrtovano in pripravljeno za večerni koncert. Stopnice kogovske šole krasi seno in žito, kmečko orodje iz skednja, v prostoru se širi vonj po senu. Članice Dekliškega kvarteta Kog so pripravljene na jubilejni koncert ob 10. ojbletnici delovanja. Čakajo na gostujoči oktet Sotočje iz Sela v Vipavski dolini. Ko stopam skoz vrata šole slišim smeh vseh štirih deklet, ki mi takoj nato povedo, da sicer na vajah delajo resno in zagnano, toda ko jih napade smejalni virus, ga ne odpravi nobeno zdravilo. Res vesela so ta dekleta! Bliža se osma ura zvečer, zvon v farni cerkvi bo odzvonil in koncert se bo začel. Toda splet okoliščin, otroška igra in nesreča, ki nikoli ne počiva, so preprečili, da bi tistega sobotnega večera slišali 10 pesmi v izvedbi Dekliškega kvarteta Kog. Darja, Nevenka in Katja so zapele triglasne pesmi, preostali del večera pa so zapolnili člani okteta Sotočje. 10. obletnica delovanja je za kvartet prelomnica in pevke so se odločile, da sokrajane pozovejo k temu, da jim pomagajo s predlogi za novo ime kvarteta, češ da se jim staro ime na poda več. Same so predlagale ime Kvartet sinice s Koga ali Kogovske sinice pa tudi ime Kvartet deteljica s Koga seje pojavilo med predlogi. Vzele so si čas za razmislek in se po koncertu v Dornavi z Dornavskim oktetom in po nastopu na razstavi Rozine Šebetič v Slovenski Bistrici odločile, da se preimenujejo v Kvartet deteljica s Koga. Zakaj, boste vprašali? Štiri pevke so v tem kvartetu in štiri peresa ima deteljica za srečo. Darja pa še dodaja: »Pa še sedem malih deteljic imamo vse skupaj!« Pri tem je pomislila na otroke vseh štirih pevk, ki so njihova sreča in veselje. Kogovske deteljice vsako leto sodelujejo na občinski reviji odraslih pevskih zborov občine Ormož in lansko leto jih je selektor Aldo Kumar izbral tudi za medobmočno srečanje v Cerkvenjaku. Pele so tudi s Stiškim kvartetom na petih koncertih v Stični, ki so bili zelo množično obiskani ter tudi na Srečanju malih vokalnih skupin Slovenije. Nastopov je bilo na tej 10-letni poti ogromno, tako da bi lahko izšle Novice samo o njih. 25.avgusta letošnje leto bodo nastopile na Agatinih večerih v gostišču Črni les pri Lenartu, kjer bodo zapele same ljubezenske pesmi. Avgust 2001 28 JfCcfTVovice Kaj še povedati o teh štirih pevkah, ki so s svojim glasovom dale krila in ponesle ime Koga daleč naokrog? Prej omenjeni strokovnjak za zborovsko petje, Aldo Kumar, je po enem izmed nastopov o njih zapisal: » Kar naenkrat se človek zdrzne, ko zasliši tako čisto intonančno ubranost. To je zelo redka vrlina, ki poslušalca pripravi do intenzivnega poslušanja in sproščenega glasbenega uživanja.« Ob jubileju kvarteta deteljica s Koga lahko le še enkrat Čestitamo in jim še rečemo: » Zavedajte se tega, da ste na svoji edini, pravi, srečni poti posejani s pesmijo in veseljem!« Leonida NOVAK TURISTIČNO DRUŠTVO KOG 22. februaija letošnje leto je Turistično društvo imelo občni zbor, na katerem je izvolilo nove člane upravnega odbora. To so: Miran Plemenič - predsednik, Dušan Prapotnik - blagajnik, Leonida Novak - tajnik, Anica Pevec, Katja Čurin, Jože Balažič, Marija Grlica, Branko Zadravec, Petra Hlebec, Mirjana Mavric, Stanko Plemenič, Ivan Lah. Društvo ima sedaj 72 članov in radi bi ga razširili, saj nam bo vsaka pomoč, ideja ali nasvet prišla prav. Želeli bi si, da društva ne bi obsojali zaradi napak prejšnjih let, ampak bi mu stali ob strani pri novih projektih, saj bomo tako lažje dosegli cilje, ki smo si jih zadali in k doseganju katerih smo pristopili nadvse odgovorno in zavzeto. Miran PLEMENIČ, predsednik TD Kog Avgust 2001 29 Kogc* v.vAci« /Vov/ce »SUČI JO VUN, SUČI JO NOT« Na enem od sestankov upravnega odbora TD Kog, se je pojavila ideja, da bi na Kogu lahko imeli folklorno skupino, skupino ljudskih godcev in pevcev. Še isti teden sem se odločila, da skušam poiskati ljudi na Kogu, ki bi bili pripravljeni plesati v folklorni skupini. V roke sem vzela telefon in začela klicati. Naletela sem na takšne in drugačne odzive. Nekateri so me takoj zavrnili, drugi so mi rekli, da bodo razmislili, a tretji, katerih je bilo na moje veliko presenečenje največ, so takoj rekli, da so za to. Tako sem v enem dnevu imela 16 parov ljudi, ki so se veselili druženja, plesa in zabave. Da, prav ste prebrali - zabave, kajti vse skupaj je zaradi smeha, dobre volje in prijateljskih vezi, ki se spletajo ob tistih sobotnih večerih, ko se sestajamo. Folklorna skupina se je na prvem srečanju zmenila, da se ne bomo ozirali na društveno, politično ali kakšno drugo pripadnost, ampak bo naš edini cilj - na zabaven način in dostojno predstavljati Kog in kogovskega človeka. Veste kaj pa je pri folklori najlepše? Ko mine čas za vaje (to je okrog pc! desete ure) in eden izmed nas reče: «Danes vas jaz povabim k sebi na kozarček!« Če torej ob sobotnih večerih vidite, da se pelje cela kolona vozil tja proti Gomili, Lačavesu, Jastrebcem, Vitanu ali po Kogu, si lahko mislite le eno: »To so folkloristi in spet jim je lepo!« Res nam je lepo, ko stric Albin raztegne meh svoje harmonike, mi pa zapojemo in ko glasba Avsenika in Slaka premami tudi Zorečevega Robija, da tudi sam vzame harmoniko in se pridruži stricu Albinu. Na enih izmed zadnjih vaj sem svoje soplesalce prosila, da so mi odgovorili na nekaj vprašanj, češ da mi bo tako lažje napisati ta članek. Nazaj sem dobila nekaj prav zanimivih odgovorov. Nekateri izmed njih so: • Kfolklori hodim zato, da na Kogu ne bi bilo tolikšne monotonosti. • Pri folklori mi je všeč to, da se s prijatelji poveselimo in pozabimo na skrbi. • Za folkloro so me navdušili nastopi šolskih otrok. • Pri folklori mi je všeč druženje, veselje do plesa in glasbe ter spoznavanje in obujanje starih plesov in običajev. • Pri folklori mi je všeč domačnost in Albinova harmonika ob kateri moraš zaplesati. • Na Kogu sem pogrešala družbo, ki bi delila prijetno s koristnim, sedaj mislim, da sem jo našla. • Všeč mi je razigranost plesalcev. Krajanom Koga bi radi sporočili naslednje: Avgust 2001 30 jfCA'ov/C^ • da je umetnost življenja spoštljiv odnos do bližnjega; • naj se imajo iz srca radi; • pridružite se nam; © čimveč se družite in veselite; • pri folklori nam je resnično lepo in zabavno; • plešite če ste stari ali mladi! Torej, pridružite se Romani in Zvonku, Vilmi in Jožku, Nataši in Slaveku, Mateji in Borutu, Sandri in Sašotu, Sabini in Srečku, Heleni in Robiju, Slavici in Jerneju, Kseniji in Dragu, Mojci in Goranu, Nevenki in Andreju ter Nini in Marku. Vse korake pa spremlja budno oko Anice Pevec, ki se v sodelovanju z Žgančevim Albinom spomni vseh tistih starih verzij šotišev, šamarjank, zibenšritov in še česa. Dobivamo se ob sobotah ob 20. uri v dvorani na Kogu. Pridite se zabavat, saj dnevi brez zabave, smeha in veselja so za vedno izgubljeni dnevi! Prvi nastop folklorne skupine ob 50-letnici LD Kog. Za folklorno skupino Kog Leonida NOVAK Avgust 2001 -—■—- 31 iTojrövs^e IW<& v/cf DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA KOG Veliko krajanov Koga se trudi in dela na področju predstavitve našega kraja. Tako se je tudi DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA v sodelovanju s TD Kog vključil v priprave na prireditev Dnevi turizma na Kogu. V okviru teh priprav smo si v aktivu izvolili vodjo in sicer Emo Kolarič z Vitana. Prav tako ima vsaka vas svojo vodjo: - za Gomilo - Danica Zoreč. - za Mali Kog - Marta Hlebec, - za Kog - Jelka Prapotnik in Mitnica Grlica, - za Vitan - Marta Ivanuša, - za Jastrebce - Anica Prapotnik, - za Vodrance pa bomo vodjo določile naknadno. Zavedamo se, da moramo za predstavitev kraja poskrbeti vsi, vsak po svojih močeh. Aktiv kmečkih žena bo pripravil stojnico, na kateri bo ponujal pecivo in pogače. Ob tej priložnost bi k sodelovanju povabila vsako gospodinjo ali dekle, ki nam je pripravljena pomagati tako, da bo dovolj dobrot za vsakega, ki bi se želel posladkati in da se bo rad vračal na Kog, pa čeprav samo zaradi koščka pogače. Jelka PRAPOTNIK Za Aktiv kmečkih žena Kog DEDKI IN BABICE SE S SVOJIMI VNUKICAMI IN VNUKI UČIJO ANGLEŠČINE V okviru projekta BOPRO, na katerega se je uspešno prijavila Slovenska filantropija, se medgeneracijska skupina na Kogu v igri uči angleščine. V projektu sodelujejo Zveza društev upokojencev Slovenije in Društvo Osmjeh iz Gračanice. V okviru ZDUS Slovenije so vključeni tudi upokojenci Občine Ormož, Ptuja in Ljubljane. Pri ustanavljanju skupin je ena od teh tudi skupina na Kogu pod vodstvom vodje ge. Marije Štampar, ki se je skupaj z Ljudska univerza Ormož lotila učenja angleščine. Za prvo leto je sredstva zagotovila LU Ormož, za plačilo učitelja in za ostale materialne stroške pa Slovenska Avgust 2001 32 AV>íroi .vÁ /Vi.) filantropija. Druženje bo potekalo še eno leto, ko bo stroške učitelja krila Slovenska filantropija. Zdravko HLEBEC UČENJE ANGLEŠŠČINE JE LAHKO TUDI ZABAVNO Enkrat lansko leto me je obiskal predsednik Sveta krajevne skupnosti Kog, Zdravko Hlebec. Pogovarjala sva se o raznih vsakdanjih stvareh. Nazadnje je povedal pravih razlog svojega prihoda. Ljudska univerza Ormož je pripravila 20 urni izobraževalni program učenja angleškega jezika z vnuki. Program bo brezplačen, ker bo to prvi tovrsten tečaj. Najbolj zanimivo pa je, da bo po zadnji varianti na Kogu. Seveda sem se takoj prijavil, pa tudi svojega vnuka Ludvika Luci. Po določenem času sem dobil vabilo, da se bo tečaj pričel 22. januarja 2001, ob 15. uri v osnovni šoli Kog. Vnuk Ludvik je bil v mali šoli na Kogu. Prijavljeni vnuki in vnučke so že čakali na babice in dedke. Prišli so: v y David Stampar in babica Marija Stampar, Uroš Hlebec in babica Marta Hlebec, Ana Hlebec in dedek Franc Grof, David Grubič in babica Trezika Grubič, Urh Lukman in babica Rezka Novak, Marko in Jan Rotar in mama Sonja Rotar, Ludvik Luci in dedek Maks Meško. Melisa Gjura in babica Štefka Gjura ter TjaŠa Novak in babica Anica Prapotnik. Torej skupno 9 otrok in 9 odraslih, kar je skupaj 16. Prišla je izobraževalka iz Ormoža. Predstavila se je in nam povedala, naj jo kličemo Vesna in ne gospodična ali poleg gospa ' * v tovarišica ali učiteljica. Enostavno Vesna. Ze to je bilo zanimivo. Prišel je turih 7HravVo W1pHf»c in IVH.1I i— Mi M t J.Í.V/ i-ílVLÍVV U! nam nekaj pojasnil. Tečaj bo vsak ponedeljek ob 15. uri in bo trajal eno polno uro. Vesni smo se predstavili lepo po vrsti, kakor smo sedeli v krogu za mizami. Začeli smo s prvimi besedami in ura je bila pri kraju. Na tem tečaju je čas izredno hitro mineval. Bili smo Avgust 2001 JKrtjCf o **sfc** kot ena družina - veseli in sproščeni, kar sem tudi poudaril na direktnem prenosu za radio Ptuj, Izobraževanje je potekalo po programu, kjer smo gledali video kasete, barvali in risali na učne liste, delali domače naloge, skratka učili smo se. Ob zaključku smo dobili uradna potrdila o obiskovanju programa. Že prej smo se dogovorili, da na koncu pripravimo piknik. Vesni smo v zahvalo kupili darilo. To je organizirala babica Anica Prapotnik. Mala Tj asa se je v angleščini v par besedah zahvalila Vesni, ki je darilo ganjeno sprejela. Po uradnem zaključku je prišel veseli del. Zdravko Hlebec je pekel hrenovke in čevapčiče. Vnuki so se igrali na šolskem igrišču. Starejši pa smo sedeli pod brezami in delali načrt za nadaljevanje tečaja, tudi če bo treba kaj plačati. Bilo je res veselo. Marija Štampar je prinesla veliko škatlo sladoleda in zajemalko, da je večkrat dopolnjevala komete. Starejši pa smo pili brezalkoholne pijače in jedli pecivo, delo pridnih babičinih rok. Popoldne je hitro minilo m mi smo se prisrčno razšli z željo,da se jeseni spet vidimo. Maks MEŠKO VRTEC V POČITNICAH Vsako otroštvo samo po sebi zasluži, da je lahko pravljično in toplo, napolnjeno z varnostjo in igrivostjo, zato želimo biti vrtec odprtih src, dlani in oči, bivališče igre in učenja, medsebojnega zaupanja in skupne uspešnosti. Po daljšem časovnem obdobju je vrtec odprt že drugo leto zapored tudi med počitnicami - v juliju in avgustu vsak delavnik od 6. do 15. 30 ure. Tako imamo izdelan počitniški program, v katerega so vključene različne dejavnosti: igre, sredstva in sprehodi. Tudi poletno vročino izkoristimo, da se naši varovanci prijetno počutijo ob kopanju v bazenčku. igrah z vodo, igrah v peskovniku, na prenosnih igralih, gugalniei in toboganu,... Ker pa so zunanja stalno stoječa igrala že v slabem stanju in dotrajana, smo zaprosili KS Kog, OŠ Miklavž in VVZ Ormož, da nam s finančnimi sredstvi omogočijo dopolnitev in obnovo igral, saj menimo, da so zunanja Avgust 2001 34 rt v.vA c-' /W>v'/c<* igrala namenjena vsem otrokom - tudi šolarjem. Zato je tudi prav, da vsi skupaj skrbimo za naše otroško igrišče. KS Kog se zahvaljujemo za odobrena finančna sredstva in hvala vsem, ki ste nam pripravljeni pomagati. Marija ŠTAMPAR, vzgojiteljica Za VVEKog USPEHI NAŠIH ŠOLARJEV Koliko prireditev v našem kraju mine, da na njej ne bi sodelovali naši mali nadebudneži iz osnovne šole? Nobena, bi lahko rekli. Poleg vseh šolskih nalog, učne snovi, branja, računanja, učenja pesmic in drugega kar pač učiteljici v šoli zahtevata, najdejo čas in voljo za priprave na mnoga tekmovanja. Včasih tarnajo, ker jih je malo, samo 31 v štirih razredih, in morajo skoraj vsi početi vse, toda ko pridejo uspehi pozabijo na vse vaje, na vso učenje in vse težave. Letošnje Šolsko leto se je za šolarje na podružnični šoli Kog še posebej uspešno končalo, zato je prav, da jih na tem mestu pohvalimo, saj je pohvala zanje kot zrak in voda. Kogovčani imamo radi folkloro in mi starejši se lahko učimo od šolarjev, ki so letos sodelovali na občinskem in območnem srečanju ter se uvrstili tudi na državno srečanje. Pevski zbor je sodeloval na občinski reviji pevskih zborov in tudi obe plesni skupini sta odplesali svoja plesa na območnem srečanju. Še posebej pridni in delovni so bili učenci 3. in 4. razreda, ki so pod mentorstvom učiteljic, Nevenke Jambriško in Kristine Podgorelec, dosegli Avgust 2001 35 odlične rezultate, V raziskovalni nalogi Dediščina domačih mojstrov in obrtnikov so raziskali mnoge obrti v našem kraju. Z njo so sodelovali na območnem srečanju 15. festivala Turizmu pomaga lastna glava pri Miklavžu in osvojili zlato priznanje ter se uvrstili na državno tekmovanje na Ptuju, kjer so dobili srebrno priznanje. Ti mladi raziskovalci so bili; Špela Borko, Anja Kolarič, Ana Munda, Oskar Munda, Primož Pukšič, Martin Plemenič in Andrej Žibrek. S tem pa se niso zadovoljili in so se lotili še ene raziskovalne naloge z naslovom Razvoj gospodarskih panog in domačih obrti. Tudi to so uspešno predstavili na regijskem srečanju mladih raziskovalcev na Ptuju, ki ga organizira in vodi raziskovalni center Bistra in dobili zlato priznanje. Uvrstili so se na 1. državno prvenstvo Mladih raziskovalcev v Murski Soboti m domov prinesli bronasto priznanje. Veliko je to za tako malo šolo. Ampak, to še ni vse! Vesela šola je še eno področje na katerem se lahko učenci izkažejo, če le imajo voljo in željo po učenju in odkrivanju novih znanj. Pri tem so bili še posebej uspešni: Špela Borko, Ana Munda in Oskar Munda. Vsi so se uvrstili na državno v tekmovanje, kjer pa je Oskar Munda dobil zlato priznanje. Čestitamo! Zares so pridni ti otroci iz Koga. Mogoče odrasli to premalo cenimo in jih premalokrat pohvalimo, tudi za malenkosti, kot so samo ena dobra ocena, dober nastop ali dobro narejena domača naloga.Torej starši ne skoparimo s pohvalo, ki prinaša zdravilno uteho, pomirja ranjena čustva ter oživlja osamljene, otožne in potrte. Vi, kratkohlačniki, pa si izberite svojo zvezdo in ji sledite na poti skozi življenje, saj vam tako črna noč ne bo mogla do živega, Pri tem pa ne pozabite na svoj dom, na domače ljudi in na naš Kog! Leonida NOVAK Avgust 2001 36 £>-*'* -»».s-A:*? 2W€rvi vsfce A^ov/ce' ČAROBNI MEDVED Spis Nekega dne sva se z mamo odločili, da greva v gozd po gobe. Ko sva nabirali gobe, sem se jaz izgubila. Sama sem tavala po gozdu in srečala medveda. Prestrašila sem se ga in se pognala v tek. Toda to ni bii navaden medved. Bil je čaroben medved. Spregovoril je in se mi približal. Vpraša! me je, ali sem sama. Rekla sem mu, da sem sama in da sem se izgubila. Ta medved je bii po srcu dober in mi pokazal pot iz gozda. Tam me je čakala mama s poino košaro gob. Čarobnemu medvedu sem ( dala za zahvalo gobe in z j Nekega lepega dne sem se odločila, da grem na sprehod. Hitro sem se oblekla in najedla. Nato sem se odpravila proti travniku. Tam sem zagledala smo, ki se meje prestrašila in stekla. Pot meje vodila dalje, V travi sem zaslišala neko oglašanje. Ko sem se približala, sem ugotovila, daje to oglašanje jok majhne srnice. Bila je zelo majhna in zelo svetle barve. Pokleknila sem prednjo in jo začela božati. O ■vs. -»-vi 1 r\ nnvv» /4r» t r\ 1-"v a^taIi T IVv/vnl r> ai-m firit ta ■« »-v t i a T^ ataIo opuliuiiid sem ac, ua jc ut siiitm uutau. uugaia ^viu uavu m i. njvj uOZala srnico. Opazila sem njeno mamo v koruzi, kako me je gledala. Prestrašila sem se, da je mama ne bo več hotela, zato sem raje zapustila srnico in odšla domov. Naslednji dan sem spet odšla pogledat srnico toda ni je bilo več. Ugotovila sem, da seje mama srna preveč bala za svojega mladička, zato sije raje poiskala novo bivališče. Vedno, ko vidim sme, se vprašam katera je mala srnica. Toda odgovora nikoli ne dobim. mamo sva odšli domov. Naša Kutnjak 3. razred Srečanje s srnico Anja Kolarič 4. razred Avgust 2001 40 JfiŠk. Lisička, ta je prava tatička, hoče priti do kokoši, kokoši so zaprte,zdaj do njih ne more. Bila je takrat zvita, skopala si je luknjo skoznjo smuknila in kokoške poiuknila. LISICA t Primož Pukšič 4. razred SINICA Pesem Prišla je jesen in odpravim se ver,. Ko takole hodim zagledam ptička, to je sinička. Ima rumen trebušček in topel kožušček. Leta prek ograje in poje različne melodije. Rada je sončnično seme, kiji dobro dene. Dala ji ga bom, da njen trebušček bo poln. tr ali .....¿«í j _ V*• d o *• / Ana Munda 4. razred Avgust 2001 41 A" v.vA £* *> v"sA c ISTovice: SPET SMO SE SREČALI i Jeruzalemu. Kljub veselemu vzdušju je le nekaj manjkalo -to je domači kraj. Zato smo sklenili, da se naslednje leto dobimo na Kogu, kot se spodobi. Vseeno se moram ob tej priložnosti v imenu vseh zahvaliti nekdanjima sošolkama Mimiki Vernik (šnajder) in Miciki Malec (Vrbančič) za pripravo srečanja. Leta. leta kam bežite, le spomine nam pustite, lepe misli na mladost, zdaj ko pred nami je starost. Marta VNUK Avgust 2001 47 JKof*t» iwA ^ /W>i '/c* NAGRADNA KRIŽANKA Avtomob oznaka Libanona Okončina Nemški pisat e!j, na jugu Španije Rusko moško ime Longpiay plošča Vrsta Vulkan, otočje v Mikrone-ziji indijska zvezna država Južnoameriška kukavica Izvesti integracijo Katarina (tjubkov.) Moštvo,, ekipa, posadka mestece v Kanadi Produkt razpadan torija Koralni otok Vrhnja oblačila rimskih državljan. Malt na zidna obloga Geometr. telo Zmrzal na drevju, Me Čian taborniške organizacije Španski pomoršč. in osvaja!. Franc.de Mesto pri Zadru Nas p-, od velike Kern. ozn. natrija Rimska pet Sto kvadr. metrov Neteč en Angi. igral. Michael Tretja čr. abecede Sestra boga Marsa (rim, mit.) Kogovske novice Sestavila: Vida Munda j Lopovi, kradijivci | Osman Turek Slov slikar Bine Sí. primor mesto Mesto na Portugal. Kraljevič i te I Mahabha- j rate Gorovje v Mjanmaru Pravilne rešitve pošljite do konca septembra na KS Kog s pripisom ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Nagrajence bomo izžrebali in objavili v decembrski številki Novic. Prva nagrada: cvetje v vrednosti 3000 SIT, pri Anici Prapotnik, Jastrebci 11 Druga nagrada: blago po lastni izbiri v vrednosti 2000 SIT, v trgovini na Kogu Tretja nagrada: blago po lastni izbiri v vrednosti 2000 SIT, v mini marketu Marijane Balažic v Gomili. Avgust 2001 49 AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE IN HODNIK ZA PEŠCE NA KOGU, TER IDEJNA UREDITEV OŠ KOG IN CERKVE Zaradi številnih govoric in ugibanj v zvezi z ureditvijo centra Koga ter okolice šole in cerkve, smo se odločili, da objavimo in seznanimo krajane z obema idejnima načrtoma. V obeh primerih gre za idejne predloge, ki bodo najverjetneje obveljali, Če ne bo nobenih smiselnih predlogov krajanov Koga za spremembo načrta. Le-te (pismene predloge) lahko posredujete gospodu Igorju Špolarju na občino Ormož, pa tudi na KS Kog bi lahko imeli zvezek, kamor bi krajani vpisovali svoje predloge. O tem, kdaj bodo dela na Kogu stekla, pa lahko z gotovostjo rečemo le to, da potekala v treh fazah. Kot pravi župan občine Ormož gospod Vili Trofenik, bo najprej na vrsti ureditev okolice šole s parkirišči. Objavljamo tudi zemljevid predloga meje s sosednjo R. Hrvaško. Vladi obeh držav sta ga podpisali nedavno. Za KS Kog je pomemben predvsem zato, ker bo s tem dokončno rešen dolgoletni pereč problem dovoza in prihoda k Magdičevim - ta del ozemlja bo - ko bo sporazum veljal, slovenski (ozemlje je označeno na zemljevidu). Se pojasnilo: Vemo, da so te informacije zelo pomembne, vendar smo se zaradi Časa dopustov do njih dokopali šele po zaključku redakcije Novic, Zaradi tega so objavljene na koncu glasila. Za uredništvo Novic Slavica MUNDA Idejna ureditev okolice OS Kog in cerkve 'MEVJt PREDLOG POGODBE MED IN REPUBLIKO HRVAŠKO O SKUPNI DRŽAVNI MEJI Obstoječa meja Predlagana meja Območja, ki bi pripadla R Slovenij Legenda : 9> V »NOVICE« so bile ustanovljene na skupni seji KK SZDL Kog in KS Kog, dne 1. decembra 1978. Prva številka je izšla 5. decembra 1978. Odgovorna urednica: Slavica MUNDA Uredniški odbor: Jernej BRATUŠA, Katja ČURIN, Marjetka HLEBEC - GROF, Leonida NOVAK, Milena OREŠNIK, Danica ZOREČ. Fotografije: Sonja KAMPLET - ROTAR Računalniško oblikovanje: Ivan ŠKRLEC (naslovnica), Ivan MLINARIČ in Jernej BRATUŠA Naklada: 360 izvodov. Izhaja priložnostno.