GEOGRAFSKI OBZORNIK Šesti dan smo se podali na vrh Uršlje gore, popoldan pa so nam Korošci pripravili etnografski večer s tradicionalno koroško poročno večerjo, glasbo in koroškimi »bajžami« (pripovedkami). Sedmi dan se nam ¡e pridružil Mauro Hrvatin (Geo- grafski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), s katerim smo se podali v dolino Koprivne oz. na severna poboč- ja Olševe, kjer se nahaja pleistocenski morenski mate- rial, ki je v tem delu Koprivne prekril cono karavanškega tonalita. Ta je značilen za območje periadriatskega šiva, ki predstavlja geološko mejo med Dinaridi na jugu in Alpidi na severu in poteka skozi to dolino. G. Hrva- tin nam je predstavil tudi rokovanje s t. i. schmidtovim kladivom, ki se uporablja za ugotavljanje mehanske odpornosti kamnin in njegovo uporabnost v geomor- fologiji. Poleg tega je udeležencem pokazal še delo- vanje t. i. hidrometričnega krila, s katerim smo merili pretoke Meže. Po tem je sledilo še krajše predavanje o zadnjih raziskavah na Triglavskem ledeniku, ki so jih raziskovalci Geografskega inštituta ZRC SAZU izved- li v prvih dneh julija 2000. Isti dan zvečer nas je obiskal prof. dr. Dušan Nečak (Oddelek za zgodovino FF), ki je imel zanimivo pre- davanje z naslovom »Koroški Slovenci v drugi avstrij- ski republiki«, poleg tega pa nam je predstavil še zgodovinsko ozadje koroškega plebiscita. Predavanje prof. Nečaka je bilo uvod v osmi dan našega tabora, ko sta se nam pridružila dr. Jernej Zupančič (Inštitut za geografijo) in Igor Roblek (absol- vent geografije Univerze v Celovcu) in se z nami poda- la na avstrijsko Koroško z namenom, da nam osvetlita problematiko slovenske manjšine na Koroškem danes. Pod njunim vodstvom smo si v Avstriji najprej ogleda- li Katoliški dom Prosvete »Solidaritas« v Tinjah/Tainach, potem pa smo se odpravili v Celovec, kjer smo obi- skali prostore in se srečali s predstavniki obeh osred- njih političnih organizacij koroških Slovencev. Najprej nam je svoje poglede na manjšinsko problematiko v deželi in širše predstavil dr. Marjan Sturm, predsed- nik Zveze Slovenskih organizacij (ZSO), za njim pa še glavni tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) dr. Franc VVedenig. V pogovoru z obema smo iz prve roke slišali, kakšni so trenutni problemi, s kate- rimi se sooča manjšina in kakšni so dolgoročni projek- ti obeh organizacij. Sledil je obisk Gostišča Miklavž v kraju Bilčovs/Ludmannsdorf, kjer smo se srečali z ravnateljem Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru/St. Peter mag. Štefanom Schelladrom, ki nam je predstavil šolo, ki jo vodi in sistem dvojezičnega šols- tva na avstrijskem Koroškem. Za tem smo se odpravi- li v Sele/Zell, kjer smo se pogovarjali z županom te občine o potrebah lokalnih skupnosti, depopulaciji, turiz- mu in o prekomejnem sodelovanju s Slovenijo. Obči- na Sele ima po statističnih podatkih največji odstotek Slovencev med občinami na avstrijskem Koroškem. Pri ogledu vasi tudi nismo spustili ogleda lokalnega poko- pališča, kot trajnega pomnika slovenstva v teh krajih. Na koncu bi se radi za uspešno izvedbo tabora še enkrat zahvalili vsem predavateljem, domačinom in sponzorjem, ki so nam bili pripravljeni pomagati in so s svojim sodelovanjem pripomogli k uspešni izved- bi že četrtega študentskega geografskega tabora. 18. ZBOROVANJE SLOVENSKIH GEOGRAFOV (LJUBLJANA, 19.-21. OKTOBER 2000) Simon Kužar 18. zborovanje slovenskih geografov je poteka- lo med 19. in 21. oktobrom 2000 v Ljubljani pod geslom Ljubljana - geografija mesta in mesto geogra- fije. Organiziralo ga je Ljubljansko geografsko druš- tvo v sodelovanju z Društvom učiteljev geografije in Zvezo geografskih društev Slovenije. Namen srečanja je bil predstavitev dosežkov in strokovnih spoznanj ter izmenjava idej in izkušenj preteklega obdobja. V ospredju strokovnega zanimanja je bilo mesto Ljub- ljana, ki je bilo v preteklosti zapostavljeno v geograf- skem proučevanju. Rezultati raziskav niso predstavljeni v zborniku prispevkov kot je bilo to običajno na dose- danjih zborovanjih, ampak prvič v samostojni knjigi v obliki monografije. V monografski knjigi z naslovom Ljubljana - geografija mesta so predstavljene urbano- Predsednik organizacijskega odbora dr. Matej Gabrovec v delovnem pogovoru z dr. Lucom V. Zwaenepoelom ¡foto: Igor Lapajnej. 2 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK t v . S P - J g ^ a Vgr" Dr. Irena Rejec Brancelj, predsednica Ljubljanskega geografskega društva, organizatorja zborovanja, pozdravlja udeležence (foto: Igor Lapajne). geografske teme (razvoj mesta, morfološka, funkcijska in socialnogeografska zgradba), okoljske teme (kva- liteta bivalnega okolja, ogroženost zaradi naravnih nesreč, onesnaževanje okolja) ter teme o vpetosti mesta v okolico. Širši javnosti je bila predstavljena na novi- narski konferenci v četrtek, 19. oktobra. Novost na tokratnem zborovanju je tudi zbornik povzetkov, ki je služil kot program. V njem so povzetki vseh dejavno- sti na zborovanju. Zborovanje se je začelo v četrtek, 19. oktobra dopoldne v Cankarjevem domu. Udeležence je v ime- nu organizatorja pozdravila predsednica Ljubljanske- ga geografskega društva dr. Irena Rejec Brancelj. V nagovoru je predstavila prizadevanja za pripravo srečanja geografov, ki bi prikazalo vso širino delova- nja geografov od raziskovalnih spoznanj do njihove prisotnosti v šolah in širši javnosti. Zbrane sta pozdra- vila predsednik Zveze geografskih društev Slovenije dr. Milan Orožen Adamič in podžupan Mestne obči- ne Ljubljana Anton Colarič. V okviru plenarnih preda- vanj sta kot gosta nastopila dr. Luc V. Zvvaenepoel in dr. Kari Ruppert. Svetovalec Evropske skupnosti dr. Luc V. Zwaenepoel je predstavil metodologijo priprave regionalne razvojne strategije na primeru Slovenske Istre in Ljubljane. Dr. Karlu Ruppertu je bila pred pre- davanjem z naslovom Mitteleuropa - poskus prostor- sko-relevantne definicije izročena Zlata plaketa Univerze v Ljubljani in priznanje Oddelka za geogra- fijo za dolgoletno sodelovanje na strokovnem, peda- goškem in publicističnem področju. V času po kosilu so bile ekskurzije po zgodovin- skem jedru mesta. Udeleženci so si lahko ogledali antič- no, srednjeveško ali Plečnikovo Ljubljano, nekateri pa so se udeležili ekskurzije po Ljubljani, kakor je pred- stavljena v novem priročniku za učitelje zemljepisa v osnovnih šolah. V popoldanskem času je bila v Cankarjevem domu otvoritev razstave posterjev. Na njih so bile pred- stavljene urbanogeografske teme, okoljska problema- tika Ljubljane z okolico ter nekatere specifične vsebine, vezane na Ljubljano. Plakate so pripravili srednješol- ci, študentje geografije in nekateri strokovnjaki. Pla- kati so sodelovali tudi na Sejmu znanstvenih idej v organizaciji Slovenske znanstvene fundacije. V Can- karjevem domu so se zbrali učitelji geografije na obč- nem zboru svojega društva. V Zemljepisnem muzeju je bila popoldne okrogla miza o stanju okolja v Ljubljani. Pripravili in vodili so jo absolventi geografije na Oddelku za geografijo Filo- zofske fakultete, ki so prejšnje študijsko leto v okviru študijske usmeritve varstvo geografskega okolja pod mentorstvom dr. Metke Špes izdelali študijo Stanje oko- lja v Mestni občini Ljubljana. Po predstavitvi se je raz- vil živahen pogovor o najbolj perečih okoljskih problemih ter načinih sanacije le-teh. V zgodnjih večernih urah je bil na Ljubljanskem gradu ogled razstave Kartografska upodobitev in razvoj Ljubljane na izbranih načrtih od 16. do sredi- ne 20. stoletja. Po razstavi je vodila sodelavka pri pri- pravi razstave Bibijana Mihevc. Zvečer je bil v Stanovski dvorani sprejem za ude- ležence srečanja. Otvoritveni govor je imel dr. Matej Gabrovec, vodja organizacijskega odbora. Sprejem je vodila Mirni Urbane. Dr. Milan Orožen Adamič je podelil priznanja Zveze geografskih društev. Razde- ljeno je bilo 5 pohval, 8 bronastih, 17 srebrnih in 17 zlatih plaket Zveze geografskih društev Slovenije. Tako veliko število priznanj dokazuje dejavno vlogo geografov v slovenski družbi. Po uradnem delu se je srečanje nadaljevalo v sproščenem vzdušju. Petek (20. oktober) se je začel zelo delavno. V dopoldanskem času so bila predavanja na Srednji zdravstveni šoli, v Dijaškem domu Ivana Cankarja in na Srednji upravno administrativni šoli. Udeleženci so prisluhnili različnim urbanogeografskim prispevkom. Vzporedno s predavanji so potekale hospitacije in delavnice na nekaterih srednjih šolah, kjer so bile v ospredju didaktične vsebine. V času pred kosilom je bil ogled Oddelka za urbanizem Mestne občine Ljubljane ter Hiše eksperimentov, kjer so udeleženci z zanimanjem spremljali eksperiment »pokrajina v peskovniku«. Prikazana je simulacija rečne erozije in oblikovanje reliefnih oblik zaradi delovanja rečne vode. Na Srednji zdravstveni šoli je bila okrogla miza o javnem potniškem prometu. Vodil jo je dr. Matej Gabrovec. Udeležili so se je predstavniki prevoznikov 2 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK (Ljubljanski potniški promet, Kam-bus Kamnik, Sloven- ske železnice), Avtobusne postaje Ljubljana, Mestne občine Ljubljana in iniciativne skupine za uvedbo tram- vaja. Poslušalci so bili seznanjeni z različnimi koncep- ti reševanja težav mestnega in primestnega prometa. Izkazalo se je, da ima vsako prevozniško podjetje svoj način reševanja težav. Potreben bi bil skupen nastop v boju za čim večji delež potnikov in zmanjšanje oseb- nega avtomobilskega prometa v mestu. Zaradi časov- ne stiske ni prišlo do razprave, ki bi bila verjetno zelo burna. Petkovo popoldne je bilo rezervirano za štiri kraj- še strokovne ekskurzije po mestu in njegovi okolici. Ude- leženci ekskurzije z dr. Mirkom Pakom so si ogledali funkcijsko zgradbo Ljubljane. Dr. Dejan Rebernik je predstavil socialnogeografsko zgradbo Ljubljane. Dr. Matej Gabrovec je vodil ekskurzijo po Zgornji Šiš- ki, Kosezah in Podutiku, kjer je prikazal agrarne ele- mente - ostanke preteklosti v mestu. Mag. Valentina Brečko Grubar in Simon Kušar sta prisotne seznanila z Ljubljanskim poljem. Kljub mrazu in razmeroma sla- bem vremenu so bili udeleženci ekskurzij navdušeni, saj so bili vodeni po mestnih in obmestnih predelih, ki jih doslej še niso imeli priložnosti spoznati. V soboto, 21. oktobra se je delovna vnema na zbo- rovanju nadaljevala. Najbolj zgodnji so se zbrali ob 8. uri ter odšli raziskovat geografske značilnosti Veli- ke planine na čelu z Mihom Pavškom in Borutom Per- šoljo. Ostali so se zbrali na dveh lokacijah (Prešernova dvorana SAZU, Zemljepisni muzej), kjer so prisluhni- li zadnjemu sklopu predavanj s fizičnogeografskimi, okoljskimi in agrarnimi vsebinami. Po končanih predavanjih je bil odhod na tri celodnevne ekskurzije. Dr. Karel Natek in dr. Davo- rin Tome sta vodila ekskurzijo na Ljubljansko barje. Pred- stavljeni so bili njegovi naravovarstveni vidiki. Udeleženci so si ogledali profil južnega dela Ljublja- ne z manj privlačnimi mestnimi dejavnostmi, kot so odla- gališče odpadkov, avtoodpad, skladišča in begunski center. Spoznali so klasično barjansko kulturno pokra- jino in probleme, ki se pojavljajo zaradi suburbani- zacije. Ogledali so si tudi znamenitosti južnega roba Barja. Plovba proti Ljubljani je zaradi narasle Ljublja- nice odpadla. Ingrid Florjane iz Gimnazije Ledina je pripravila ogled Taborske jame in okoliškega kraške- ga sveta v luči izpeljave terenskega dela za pridobi- tev dela ocene na maturitetnem preizkusu iz znanja geografije. Dr. Stanko Pele in mag. Drago Kladnik sta organizirala ogled podeželskega zaledja vzhodnega dela Ljubljane. V prvem delu sta popotnike seznani- la z razvojem rastlinjakov kot intenzivnim načinom pri- delave zelenjave in cvetja. V drugem delu je bil predstavljen projekt Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na območju krajevne skupnosti Besnica. S sobotnimi ekskurzijami je bilo 18. zborovanje slovenskih geografov končano. Udeležilo se ga je 150 udeležencev. Med njimi jih je veliko aktivno sode- lovalo. Program zborovanja je bil zelo obširen in raz- nolik. Številna predavanja, hospitacije, ogledi, okro- gli mizi in ekskurzije so omogočili izbor vsebin, ki posameznika najbolj zanimajo. Opravljen je bil širok geografski pregled mesta z okolico. Poudarjena so bila številna odprta vprašanja in dileme. Zal je zaradi šte- vilnih vzporednih dejavnosti in stalne časovne stiske zmanjkovalo ali celo zmanjkalo časa za razpravo. Tudi predavatelji v skopo odmerjenem času niso vedno uspe- li predstaviti bistva svojega prispevka. Večje število vzporednih dejavnosti je zmanjševalo pomen zboro- vanja kot družabnega srečanja. Pohvaliti je potrebno vse ekskurzije. Bile so izvrstno pripravljene in vode- ne. Osredotočile so se na vsebine, ki niso preveč zna- ne, hkrati pa so bile ustrezno dopolnilo k predavanjem. Največje prijetno presenečenje je monografija Ljub- ljana - geografija mesta. Knjiga je opremljena s šte- vilnimi barvnimi kartami in grafikoni. S svojo vsebino in tehničnim izgledom je zanimiva za velik krog upo- rabnikov, ne le za geografe. In to je največ, kar lah- ko ponudi takšno zborovanje: širitev geografskih spoznanj v strokovnem in laičnem krogu. Ce so se ob tem okrepili stiki med geografi in zavedanje njihove pripadnosti geografiji, je zborovanje doseglo svoj namen in ga celo preseglo. METODE TERENSKEGA DELA ZA GEOGRAFE (PRSTI IN VEGETACIJA, VODE) Milena Petauer Na željo številnih učiteljev in profesorjev geogra- fije je Center za permanentno izpopolnjevanje Peda- goške fakultete v Mariboru - Oddelek za geografijo v aprilu in maju 2000 organiziral seminar z naslovom: »Nove metode terenskega dela za geografe«. Semi- Udeleženci terenskega dela na hmeljišču v Drešinji vasi (Celjska kotlina) (foto: Ana Vovk Korže). 25