Naj Težji slovenski dnevnik ▼ Združenih driarak Vetf* s« vse leto - . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne* York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n TELEFON; CHelsea 3—3878 no. 204. — Štev. 2oT GLAS listslovenskih delavcev v Ameriki« Daily in tke United States. Isaoedrreryday except Sundays and legal Holidays. 75,000 Enured as Second Class Matter September 21, 1903, at the Pott Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 187C TELEFON: OHelsea $-1871 NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 30, 1932. — TOREK, 30. AVGUSTA 1932 VOLUME TTTT — LETNIK STAVKU JOČI FARMERJI SO ZAPRETQiZ REVOLUCIJO GOVERNER DRŽAVE MINNESOTE BO PREDLAGAL VSTAN0V1TEV OGROMNE CENTRALNE UNIJE * Cene poljskim pridelkom se morajo na vsak način zvišati. — Navzlic premirju piketi še vedno u-stavljajo trucke. — Farmerji pravijo, da so njihov obupni položaj zakrivili bankirji in Wall Street. — Meščani pozivajo governerja, naj otvo-ri ceste za promet. 200.000 angleških pletilcev bo zastavkalo VSTAJA V EKVADORJU Uporniki s o obkoljeni. Poveljnik zveznih čet je dal ultimatum, ali takoj prenehajo z vstajo, ali pa se prične boj. Guayaquil, Ekvador, 39. avgusta. — Vladne čete so obkolil«* uporniške ret t* v glavnem mestu Quito in poveljnik jim je p«>slal ^ ultimatum, v katerem zahteva, tla prenehajo s svojo zahtevo, da naj i bo potstavljen na čelo vlade Xap-I tali Ronifaz, ali pa se naj pripra-, vijo na boj. V La Taeunga je bilo posvetovanje meti zveznimi oblastmi in zastopniki opornik« v. kjer so dobri i pogoje. poti katerimi se vlada ž njimi pogodi. 1'oroellai iz Quito naznanjajo, da se je tam zbralo mnogo zveznega vojaštva in tla so pristaši se- merji, je rekel, da bo na konferenci governerjev | provizoričnega predsed- i. t i i -i i* i • i »-i r\ i nika Aufretlo liatpierizo Moreno poljedelskih držav, ki se bo vršila V. septembra v DES MOINES, Iowa, 29. avgusta. — Trgovska 7bornica v Sioux City je obvestila governerje država Iowe, Nebraske in South Dakote, da lokalne oblasti ne morejo več kontrolirati farmskega štraj-ka ter da mora državna oblast takoj ukreniti vse potrebno, da bodo deželne ceste otvorjene za promet. Glavno mesto države je popolnoma obkolje no od strajkujočih farmerjev ter raznih komunističnih elementov, ki so se natepli sem iz Chicaga, Kansas City in St. Louisa. Strajkarji so danes ob-j-ivili, da bo po preteku dvanajstih ur blokada mest** popolna. F armersko-deiavski governer države Minnesote, Floyd B. Olson, ki simpatizira s stavkujočimi far- Sioux City, zahteval, naj s e ustanovi ogromna agrarna centralna unija, s pomočjo katere bo mogoče dvigniti cene poljskim pridelkom. Senator Brookhart je "danes brzojavil iz Wash-inptona, da se zelo zanima za stavkarsko gibanje*. Stavkarski voditelj Milo Reno iz Des Moines mu je odbrzojavil: — se organiziramo od Maine do Californije ter od Kanade do Mehiškega zaliva. V Sioux Falls, South Dakota, je predsednik far-merske zveze, Eggers, izjavil, da bo v torek uvedena splošna blokada, ker je bil zavrnjen ultimatum, naj se zviša cena za sto funtov mleka od 50 centov na $1.75. Državni Šerif Endres iz Nebraske je naročil vsem okrajnim uradnikom ob Missouri, naj aretirajo vse »trajkarje iz Iowe, ki agitirajo med nebraškimi farmerji za štrajk. SIOUX CITY. Iowa, 29. avgusta. — V tem mestu je Farm Holiday Association sklenila, da bo preprečila dovoz-poljskih pridelkov v mesta, dokler se cene ne zvišajo. Ta farmerska stavka se je pričela pred šestnajstimi dnevi. V tem času so vstavili farmerji štiri vlake, med njimi enega osebnega, so odprli železniške vozove z živino in so pognali v prerije govedo, prašiče in kokoši. Do včeraj, ko je bila sklenjena pogodba za dovoz mleka, so vstavljali vse trucke, ki so vozili v Sioux City živino in poljske pridelke. v lz Sioux City so farmerji poslali svoje odposlance v Coucil Bluff, kjer so piketirali ceste v mesto in v O mah o iz Iowe in so preprečili ves dovoz živil. Iz tega mesta so šli tudi farmerji čez reko Missouri ter so piketirali okolico Omahe od strani Nebraske. V Sioux City, kjer se Sioux River izliva v reko M issouri, se družijo meje treh držav: Iowa, Nebraska in South Dakota, tako*da mora človek na istem kraju stati z eno nogo v lowi, z drugo v Nebraski in a ko ima pri sebi palico, jo mora postaviti na državo South Dakota, ne da bi se mu bilo treba stegovati. Na tem mestu so se nekega dne sestali voditelj: tarmerske stavke in so izjavili: "Držali bomo toliko časa, da bo vsak farmer v deželi z nami. in če ne dosežemo svojih zahtev, potem pomeni kr-,vavo revolucijo/* Farmerji jezno dvigajo pesti in govore: "Naj nas zadavijo, pa trpeli bodo sami. Nikdar nas ne more- privolili, tla >e predrugači vlada, toda so zahtevali od upornikov, da razpustijo liolivarjev polk. da smejo BOLIVIJA NOČE POPUSTITI Bolivijska vlada je naznanila nevtra!nim vladam, da ne sprejme predloga. — Pogoji glede Chako ji niso po vo-lji. Asuncion, Paraguay, 29. »vgu-sta. — Bolivijska vlada je poslala nevtralnim vladam, ki skušajo duseri mir med Bolivijo in 1'ara-guavem zaradi rtpora glede Chako pokrajine. sv«»je p«ir«-«lež v Wash-iirgtonu in ki skuša doseči mir med holivijsk«) in paraguavsko državo zaradi 51 Metnega spora »lede meje v Chako pokra jini, pravi, d;* bolivijskilt pobojev pa-raguavska vlada ne more sprejeti. Komisija sestoji iz zastopnikov ! Združenih KITAJCI SO NAPADLI MUKDEN Mesto so presenetili ponoči. — Obstreljevali so arzenal in letališče. Japonci so poklicali vse vojaštvo. NAJVEČJA STAVKA V ANGLIJI IZZA KONCA SVETOVNE VOJNE MANCHESTER, Anglija, 29. avgusta. — Danes se je pričel v Angliji največji strokovni boj izza svetovne vojne. V Lancashire okraju, kjer je v normalnem času zaposlenih nad dvestotisoč pletilcev, jih je več kot polovica zastavkalo. V nekaterih okrajih^ so se de-lavei podali stoodstotno na štrajk, Mukden, Mandžurija, 29. avgu- drugod so se pa le deloma odzva-sta. — Okoli :«M) kitajskih voja- li pozivu. Pred 7(M) to varnimi so kov, o katerih zatrjujejo Japonei. piketi, ki nagovarjajo delavce, da so pristaši izgnanega prejšnje- '■ na j se pridružijo sta'vki. jra mandžnrxke«;a diktatorja, —j 1'nija pletileev je raiZpLsala gla-maršala Cang Hsueh-lianga, so Kovanje, če naj delavci sprejmejo ponori napadli vet" važnih strate- trinajst odstotno skrčenje ali ne. ffienih toek v Mukdenu. .Japonci'Kot kaže, b«>do dHa-vei soglasno Na, kolektivnih kmetijah UKRAJINSKI KMETJE SE UPIRAJO s«» poklieali vse *voj»* vojaštvo in J zavrnili t«» najnovejšo ponudbo policijo. Proti jnt ru so bili v in e- tekstilnih baronov. Ako se bo to stu vroči boji. [zgodilo, ise ho podalo dvestotisoč Kitajci .so obstreljevali veliki tekstilnih delavcev na štrajk. arzenal, -letališče in radijsko po- Dosedaj so se završili le brez-stajo. Požar je nastal v arzenalu pomembni izgredi. Policija vsega in na letališču in mesto jt- bilo vse okraja je močno ojačena, ker se zbegano. I boji resnih spopadov med ritav- V bojih poleg arzenala je bil karji in stavkokazi. ubit en ">ponski častnik in d »a | V Boltonu je vodstvo neke ve-r mandžurska vojaka1. Tudi na leta- like ta-varne izjavilo da bo tu-llišrii je nastal požar, v.sled kate-(di vbodoče plačevalo svojim de- orožjem prisvojena dežela ne mo- brambe mesta so bile poklicane, re biti nikdar priznana. Akt) se bo Bolivija .protivila proti tej izjavi, je vojna meti obema država- ma neizogibna. Zahtevo Paraguay a. da sc morajo bolivijske čete umakniti na ert o. katero so nija. podpirajo in osemnajst južno-ameriških in srednjeameriških držav. cev na delo. Brezžično postajo izven mesta Delavci drugih tovarn niso hoje obkolilo 3 Kitajcev, ki so se teli verjeti sličnim obljubam in borili z orožniki. I so ostali doma. Kitajci so vdrli v japonski tlel , . .... .. , Vsled štrajka je prizadeti* vse mesta, kjer so se vršili vroči po- . , ....... r> . tl \ .gospodarsko irlieni boji. Ze dopoldne pa so ja- izvezne čete vkorakati v! ^tiruzeotn držav. Colombije, Quito da izročijo vse orožje in da b''- Mehike in Uruguay. Komisija I re?a Je h Ut mnogo letal v nevar-] lavcem dosedanje plače. Tak«,j i.a-sprejmejo šklep kongresa, ki za->e sti< (1a zK<>re. Vse požarne to se je vrnilo enajst tUoČ delav- branjuje Bt»nifazu predsedniško mesto, ker j»* lVruvanee. V'latlne čete se nahajajo v Santa li«nsa. tri milje od glavnega me-Kta. Predsednik Moreno se nahaja v argentinskem poslaništvu v Quito. Vladnim četam poveljuje notranji minister v Morenovem kabinetu, polkovnik Carlos Klo-res !že kitajske policiste. «la .s«i se izvezali s kitajskimi napadalci, ki st» po japonskem mnenju pristaši maršala Hsueh-lianga. Vsled tega je bilo mnogo kitajskih policistov odslovljenih iz idužbe. "Zadnje tetine so se zbirali Kitajci po vaseh bkoli Mukdena v namenu. izvedel ttitli mogočen vpliv na angleško industrijo v splošnem. KITAJSKA SE BO PORAVNALA ZJAPONSKO Minneapolis, Minn., 2i). avgusta. — Mestna oblast je odredila. I je bil prepeljan v I^itacunga. ne- j morajo p ret lebdi policisti kaj milj južno od Quito, kjer je t«»lik«> Časa postiti, da bodo sliuj- eoukiio kot japonski poslanik in vrhovni poveljnik japonske arma-be. de v Mandžuriji. Nastanjen je v pala«"-i bivšega maršala Can g ILsueh-ltangai in t»kt>li palače je postavljena močna straža. Mukden inia okoli 250.(MH) prebivalcev in je bilo glavno mesto vojni minister postavil svoj glav- ne. bodo odpuščeni iz .služ- ni stan. ŽRTVE TAJFUNA EIFFELOV STOLP BO PREBARVAN Tainokn, Formosa, avgusta. Strašen tajfun jc «»pnstošiI ve»"-ji «lel Poruiose. Na tis«»če akrov ro- Pariz, Francija, avgusta, dovitne zemlje je preplavljenih.; EiffHov stolp t>o v kratkem tehtal Dvanajst oseh je izgubilo življe- 38 ton ve«"-, ko bo očiščen rje in nje, ker je vsled povodnji neki prebarvan. Za barvanje stolpa, ki vlak skočil .s tira. Vse mestne u- tehta 7,700.000 ton. bo treba 33 lice so pod vodo. Štiri parnike po- ton barve. Stolp pobarvajo vsa-grešajo. ■ kili sedem let. Šanghaj, Kitajska, 28. avgusta. Xa Kitajskem postaja vedno bolj živo naziranje. tla se kitajska via-' tla sama približa .Japonski in v dogovoru ž njt> reši sedanji kitaj-sko-japonski spor. ki je že več let ogrožal prijateljske izveze med o-bema največjima azijatskima državama. Akt> Kitajska od Lijre narodov ne dtibi popolnega zadoščenja za svoje zahteve, tedaj se bo zanesla 10 premagati, f itd. In kdo so ti ljudje, na katere imajo farmerji tako jezo? T o j e pojasnil nanovo izvoljeni kongresnik Smith Wildman Brookhard, ki je rekel: — Wall Street in bankirji. Mnogi farmerji so pred leti prejeli posojilo cd vlade in del odplačila je sedaj zapadel. Mnogi farmerji so vsled tega boje, da bodo izgubili svoje farme, ker ne bodo mogli zadostiti svojim obveznostim napram državi. Živeža imajo farmerji dovolj, toda večinoma jim je posel denar, da si ne morejo kupiti drugih potrebnih stvari za hrano. V Sioux City ni dovoljeno voziti mleko in jajca*. 7 oda pa vlakih prihaja vedno dovolj tega blaga in farmerji ne vstavljajo več vlakov. \ Mandžurije, dokler nis.» Japonci sam(| na SV(>jo ,astno mo<- in na postavili novo državo ihnčoukuo posredovalne države. Na Zdruie-z glavnim mestom ^ančun. | ne države ki sieeP delujejo »kup- ■--j no z Ligo narodov v azijskem vprašanju, sc Kitajske ne more o-brniti. ker bi s tem delala čez glavo Lige. Kitajska ne bo vedela prej, kako poročilo bo Ligi predložila njena komisija in kaj namerava Liga ukreniti glede -Mandžurije in izaplembe carinskih uradov v Dairenu. dokler se ne sestane Li-gin svet. Mogoče je Kitajski že znano, kako stališče bo zavzela J-iga narodov, toda ni ji znano, kake pred loge bo stavila za poravnavo spo ra z Japonsko glede nove države Mančoukuo. Kitajska vlada ne pričakuje mnogo pomoči od Lige narodov, zato pa razmotriva o tem. da ,>e prične pogajati naravnost iz Japonsko in skleniti z njo azijatsko zvezo proti evropskim državam. MOČAN POTRES NA FILIPINIH Manila, Filipinsko otočje, 29 avgusta. — V mestu f-iaguli. ki je oddaljeno dve sto milj od tukaj, je povzročil" potres ogromno škodo. Ž«* dve It-ti ni bito tako močnih potreranih sunkov kot so se pojavili včeraj. Poleg tega je pridrvel z gore tudi zemeljski plaz, kar je še povečalo razburjenje prebivalstva. Fsmrčen ni bil nihče, toda materijalna škoda je o-gromna. KITAJCI BOMBARDIRAJO TRGOVINE Hankow, Kitajska, 20. avgusta. Člani družbe "Kri in železo", ki bojkotira japonsko blago, so vrgli štiri bombe v neko kitajsko trgovino, ki kupčuje z japonskim blagom. Atentatorjev niso dobili. vlada velika zmešnjava. Kmetje se upirajo pobiranju pridelkov. Moskvo, Rusija, 29. avgusta. — Zapadna 1'krajina z glavnim mestom Kijev zelo tnpi vsled pomanjkanja živeža, zmešnjave na kolektivnih kmetijah Ln nezmožnih zastopstev To poročdo tin podali dijaki ameriških vzhodnih držav, ki so prehodili deželo in prečkali razni ere. Nastanili so se v Kijevu, toda so obiskovali kmetije po okolici in zbiraili poročila. Nek dijak je t v neki vasi videl dečka, ki je nosil na hrbtu napis, da so ga sta-riši zapustili, ker nUn mogli izanj skrbt-t i. Dijaki tudi popisujejo prizor, ko je neka ladja zložila na pomol tri sode kuhinjskih odpadkov v | Kijevu. Takoj so se zbrali okoli ! odpadkov ljudje, komaj napol o-! blečeni in .so med odpaalki iskali hrane. Mnogo kmetov je zapustilo svoje kmetije in *;o odpotovali proti Kijevu in Moskvi. Vzrok pomanjkanja živeža v nekaterih krajih v Ukrajini tiči v tem. tla je vlada pobrala kmetom vse žito ne da bi jim bila pustila za lastno porabo. Ker jim je bilo lansko leto vzeto vse žito, se le-t«is kmetje malo brigajo, da bi poželi in zmlalili. Ravnatelj državne kmetije je izjavil, da kolektivni «istem v tem kraju ne deluje, ker ni mogoče pripraviti kmetov k temu, da bi delali, kajti izgubili so vero v vladne obljube. V Mt>»krvr* prihaja vsak dan nad sto kmetov, ker jih je s kmetij pregnala lakota. Vlada se dobro zaveda tega žalostnega položaj;* in ga skuša izboljšati. Vlada odstavlja: nezmožne uradnike io skuša pregovoriti kmete, da se v rue jo na svoja posestva in zopet obdelujejo zem-Ijo- Naročlta ae a* ~Gl*a Mireč* SIBIRSKI VLAK ZOPET VOZI Harbin, Mandžurija, 28. avgusta. — R^dni transibirski brzo-vlak je po preteku enega meseca, zopet pričel vozit L Vsled lepega bremena je po v od en j zelo vpadi a. Na krajih, kjer je -voda porušila železnico, bodo prevažali ljudi iu blago motorni čMni. Kolera še vedno zahteva mnogo žrtev, toda položaj med prebil valstvom, ki je trpelo vsled po-» vodnji, se je znatno izboljšal. ^ DA* NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 30, 1932 THE LAEOFST SLOVENE DAILY in U. 1. A. [ Glas Naroda" of above officer*: Ottf. N. *Olll NARODA IV*— ei mm Fwfh) mdm and Holidays la Kanado UM m Amaitto.Za New York ca celo lete $7.00 ____M OO! Za pol lete------P-60 fee četrt leta JSjBO i Za inoeematvo aa celo «elo —»97.00 Al Jt" ga pol leta_________________$fJ0 •cbscrlptlon Yearly $0.00. Adverttaemaai en "Olaa Naroda" labaja eaakl dan \xwwunM nedel] ta praznikov. DofdM braa podplaa in oaebnoeU ee ne prtoMoJejo Denar naj ee bla-fovoU poMJjatl po iiooej Order. Pri eprememb) kraja naročnikov. ** aa nan tudi prejinje MvaMMe naananl, da Hitreje najdemo naelovnika. NABODa", BI« Vf. Uth Street. Ne« Yeefc, N I. TcUpbone: C Bel JAPONSKA Xa mirovna prizadevanja Znski zunanji minister 1'chida v japonskem državnem dimni. da Japonska pod nobenim pogojeni m* ho vrnila Mandžu ije Kitajski. T«» ugotovilo j«* zelo pomembno ter je odpravilo vsak dvom. Potrjuje nature«" namen Japonske, da ho nadaljevala p politiko vojaškega zavojevanjn. katero je pridela pred enajstimi mesec i. Svet je do zadnjega upal, da se IkkIo Japonei i z pamet o vali ter zavrgli uiiiecvnliin politiko svojih vojnih gospodov, toda Ueliida je uničil vse te nade. Odnonaji med Združenimi državami in Japonsko so dospeli na nevarno toeko. Med politiko, ki jo je pojasnil ameriški državni tajnik Stimson dne 8. avgusta in ki jo jt» predsednik Hoover <«lohril 11. avgusta, ter med japonsko jxditiko, ki jo jo ]>oja.-.i;i baron Uchida '2~>. avgusta, ni nobenemu kompromisa. K na ali druga stranka mora popustiti. Nastane torej vprašašnje. «"e se bodo Japonci odpovedali sadovom svojih zmag ali ee bodo Združene države dovolile, da bo Japonska omalovaževala paeifiene pogodbe in Kelloggov miro\*ni pakt. Ameriška javnost bo 'brez dvoma do skrajnosti pod-j hala .svojo vlado v njeni politiki, da ne sme priznati nobenega ozemlja, pridobljenega s silo. Vlada Združenih držav najbrž ne bo skušala z oboroženo silo vzdržati veljavnosti mirovnih pogodb. Taka iVojna bi izgrešila svoj cilj. ČE NAMERAVATE TO POLETJE {| OBISKATI DOMOVINO? || Pišite nam takoj bo brezplačna navodila 1 in zagotavljamo Vam, da boste po ceni ter [g udobno potovali. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18 Street New York, N. Y s p ■ g ° VOHUNSTVO V MIRU Zabavni in napeti romani in film »o vohunstvo obdali z neza-služenim vencem junaštva in romantike. Tako je vedno edina sila. ki žene človeka v ta umazani poklie. 1 jubev.en. častihlepnost. maščevanje itd. 1-e malokdaj pa >e omenja edini in splošni vzrok vohunstvu — d^nar. 4'lovek hi skoraj mislil. da je tak poklie nekaj veličastnega. v resnici pa je vohunstvo izvanredno umazana knpeija in ve«" i n a vohunov, ki »leta za svojo domovino, ne dela z zave-tjo da koristi domovini, ampak da .si služi — denar. Tako je mogoče, da se je v letošnjem letu ustanovil eelo vo-hounski trust. Odkar se je k on »-al a vojna, ni evetelo vohunstvo tako zelo, kakor v letošnjem letu. ko se vršijo ra-zorožit \*ene konference ena. za drugo. S tem je v resnici napodila zlata doba za tako nevarni in žalostni poklie prodajanja in kupovanja državnih tajnosti. Vsaka država ima v svojo obrambo nuzpredeno močno volumsko omrežje. V P.erlinu. Varšavi, Kimu in Parizu pa je gotovo največ vohunov. Podribnosti prodrejo le redkokdaj v javnost. Vendar se je zvedelo. da so letos v juliju aretirali v Parizu 4 vohune, ki so skušali izdati tajnosti o novi francoski brzostrelni puški. Ti štirje vohuni so pripadali k novo ustanovljenemu vohunskemu trustu. ki je vršil svoje posle popolnoma na trgovski podla pri. kakor vršijo drugi t rust i .svoje bolj ali manj lepe po->le. Ta trust je rad pripravljen krasti komurkoli in prodajati naprej zopet komurkoli in države se takih novih trgovskih podjetij prav rade poslužujejo, saj vedo, 'da bodo "lahko v slučaju odkritij ofroW-erie ura'jile vsako zvezo s takimi sleparskimi podjetji. A" denarnem go-;podarsT vu so prav tako skrivnosti, ki jih je treba varovati pred vohuni, kakor j tajne pogodbe ali pa načrte o no- Alirovne pogodbe je treba vzdržati potom moralnih, | vem orožju. V Angliji se vsej po- i: i „ i i-i -1 rp • i n i: I liciji in angleški p rot "»vohunski diplomatskih in gospodarskih sil. ra naem w> dosti >holi , . . \ ,. službi ni posrečilo, da bi .prepre- pošten in dosti bolj uspešen. Združen« države same ne morejo izsiliti določb mirovnih pogodb. Velika Britanija in Francija ter druge države, ki so podpisale Kelloggovo promojno pogodbo ter doloebe glede nedotakljivosti Kitajske, morajo pomagati. Iz Londona in Pariza poroeajo, da so na delu moeni Vplivi, kojili namen je postaviti angleško in fraueosko vlado na stran militaristične Japonske ter proti mirovnim pogodbam. Najbrž so ta poročila oju tlačila .1 aponsko, da je v njenem imenu Vehi da tako drzno govoril. (,'as je, da Anglija iti Francija jasno povesta, kakšno utališee zavzemata. Če tega ne bosta prostovoljno storili, naj ju Amerika vpraša, če sta njuna podpisa na mirovnih pogodbah še ved-no veljavna. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 300 Din 300 Din 400 Din 500 Din 1000 Din 5000 -----$ 4 — - $ 5.90 .... $7.80 ... $ 8-50 . $18.50 .. $91.50 V ITALIJO Ur 100 ........................$ 5.80 Ur 200 ......................JI 1.40 Ur 300 _______________.$16.60 Ur 400 _________________________.$22.— Lir 500 .........................427.— Ur 1000 .........................$53— dinarjih «11 vetjih metkov kot igora] navedeno, bodtal v lirah dovoljujemo i« bolj« pogoj«. IZTLACILA V AMBMftUH DOLARJIH Za Izplačilo $ 5 00 morate poslati__$ 5.70 t» rt $10.00 n 7» _ $10.80 • » ft $15.00 it f * ____$15.90 f 1 .** $20.00 tt f ___$21.00 »» f* $40.00 .ti It _ $41 J. 0 It tt $5040 ti 1* _ $51.30 Prejemnik dobi ▼ staran kraja izplačilo ▼ dolarjih. fcvraojomo p» CABLB L1TTIR M prlotojb*«« f«. NBW YORK. N. V« df*lovfii]jf tuj«* vohnnske dniž-V><». ki se zlast? zanimala f.a na-rrte an pr lesk p banke. Ta vohunska družba je hotela zvedeti, aH bo vlada ukinila zlato vaWuto in steni zani/ala funtu vrednost. Družbi sp je posrer-ilo. ke«ra poslaništva V njegovi a-k-tovki so našli vse mobilizacijske načrte Poljske za slučaj vojne s sovjeti. Tudi ta se je moral pokoriti iza izdajstvo, katero mu je pre-pr^eila •*• 11 je** no-^t domače protivo-hunske službe. Manj hud konee pa je imela zgodba, ki se je zgodila na itali-jamskem poslaništvu v Berlinu. Tam je namreč izginil tajen besednjak. ki je omogočil branje vladnih brzojavov. ki so bili sestavljeni v tajni pisavi. Besednjak je hrani! ataše poslaništva Garbeeeio. ki je imel staro tajni-ro. katero je zelo slabo plačeval To ta-jnico sta. začela nagovarjati voh trna tuje države, naj jima proda besednjak, ki ga hrani ataše. Slabo plačana tajnica ni mogla premagati skušnjave, in je v soboto. potem ko je odšel predstojnik. vzela besednjak. Pri tem se je ^pomnila, dabi morda tudi še kmo lahko vso zelenjavo vse j al i, da se zdaj s teni tzabavamo. Tukaj je sedaj bolj podobno, da je farmarska naselbina kot pa premogarska-. T~pa-mo in čakamo boljših časov, ako še kdaj pridejo. Korieno pozdravljam vse čitate-1 je (Jlas Naroda. Tudi Zgagi se dostikrat od srca nasmejem. ker res kakšno lepo pove. .Jennie C'hadez. NASI V AMERIKI V muzeju mesta New Yorka med 10*1. in 104. cesto na Ave. ima naš rojak Rado Vavpotič razstavljene modele raznih ladij. Modeli so tako izborno izdelani, da vzbujajo občo pozornost. — V četrtek zjutraj je preminula v Clevelandu -Josephine Peteri in. rojena Matko. stara ."»O let. Zapnšra soproga .Josepha in sedem otrok, ter enega brata v Pennsylvania i. Kanjka je bila rojena v vasi Zavratel. fara Studenec- pri Krškem, kjer zapušča tri sestre. V Ameriki je bivala let. — Rojak Gabriel i'hopp iz Ah-meeka. solastnik tvrdke Calumet Insurance Agency, ki kandidira za zapuščirnskega sodnika v Keweenaw okraju, je pridno na delu 7.H ghuaove in je te dni celo poletel na otok Isle Roy ale. kateri spada h Keweenaw in kjer živi okrog volilcev. Polet je naredil v zrakoplovu ter je obiskal vse dotieue volilee ;ili vsaj vef-ino. POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj po- H ravnajo naročino. Ko m ur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno i pošiljanje lista, j Uprava "Glas Naroda" Peter Zgaga STROJI IN BREZPOSELNOST KITAJCI SO USTREEHI ŠTIRI ČASTNIKE Hankow, Kitajska, 26. avgusta. Vojaške oblasti, ki vodijo kampanjo proti kitajskim roparjem, so ustrelile enega polkovnega poveljnika. dva bataljonska poveljnika in nekega drugega častnika, ker so tekom bojev z roparji pobegnili. Ta kazen dokazuje odloenost vlade, da hoče iztrebi-ti roparje in komuniste. solini je pogna-1 ua delo vse svoje vohune in tako je počasi prišla resnica na dan. Ker je bil tako jezen. se tli nič premišljal in je odpustil v belinskeni poslaništvu vse od poslanika do snažilke stopnic. Nekaj od teh jih je še danes v pregnanstvu na otoku LLpari. DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" a* auMtvo, p*4 pm Tri Sktvwci Tnilokolld CENE ZA OGLASE SO ZIERME Večina ljudi clolži moderno ich-niko z njenimi stroji, da je povzročila brezposelnost. Neštetokrat eu-jemo. da je stroj tisti, ki meč^ delavce iz obratov, oziroma naprav-Ija brezposelne delavce s tem. da nadomesti desetorice delavcev. Kadi tega stroj nikakor ne prinaša blagoslova človeštvu, ampak je za večino ljudi pravo prokletstvo. — Vsak. ki se poglobi v to vprašanje. bo spoznal, da stroj sani nikakor ne more biti.kriv. tro-1 kovujak dr. -James Thomas, ki je( v ameriški strokovni reviji uasto- I pil kot odličen zagovornik strojev.1 Y članku skuša spreobrniti tiste, ki trdijo, da so stroji krivi hrezpo-j selnnsti. Naj prej poudarja, da .--Ione vse trditve tako zvanih uničevalcev strojev na napačnem mnenju. da ima naša doba prvič industrijsko rivili,zai*ijo i o da kaj taketrji še nikdar ni bilo. Zakiij v^e t-ivilizaeije najra-zličnejih dob so bile naslonjene na industrijo in obrt in kulturno življenje se je vedno odra žal o popolnoma odvisno od uspehov v trgovskem i»» industrijskem življenju naroda. Ustroj je brez dvoma velikanski blagoslov za človeštvo. Napačna je Je njegova uporaba. Saj je bilo s stroji odpravljeno suženjstvo zlasti v deželah, ki so bite v«-«"-j j del navezane na pol jedel tsvo. Tam s(( morali delati ljudje do 1 ('► ur na dan in se niso imeli boljše, kakor domače živali. Stroj je omog(M-il skrajšanje delovnega časa in ga ho oniotjoeil se bolj. Radi tejja bodo ljudje imeli vedno ve<" easa. ka terega bodo lahko žrtvovali e I j i v<». Nikakor pa ne je«ti z volkovi. IV ješ z volkovi, si hodili la«*en ali pa pojeden. ( lovek -t* skoraj vedno bolj veseli. ee je oškodoval bližnjega kot pa. ee mu j.- koristil. Pri v>akeni društvu so dobri in slabi člani. Dobrih rlanov ni do-»ti in zato ne pridejo vpoštev. Slabi ."lani se dele v I ri razrede. Slabi »-lani -o tUti. ki pridejo malokdaj na sej,,, pa pravijo vedno: \e! Se slabši .so tisti, ki se nikdar seje ne udeleže. Najslabši so pa tisti elani. ki pridejo na vsako sejo in pravijo vedno: ^— -Ia! GOSPODARSKA KONFEREN CA V WASHINGTON!! Washington, D. C., 27. avgusta. Pod predsedništvom zveznega za-kladničarja Ogden Millsa so sestal i ameriški industrijalci pod vodstvom Owen D. Younga h konferenci. ki ima namen zopet spraviti v tir ameriško gospodarstvo in powdigniti proeperiteto. H> Eden najbolj značilnih nagrobnih napisov, kar sem jih eiial izza uvel javi jen ja proli ihieije je naslednji : "Hill Jones has let t t|ii.> vale of sin (He pul too many raisins in . i — Oh. kako ni«- je/i ta brada-vira na no^u! — je vzkliknila mladenka, krt se je odpravljala na ples. — Ali se zHo vidi.' — je vprašala mojo najboljšo prijate-ljieo. — Ah. kaj bo tisio! — jo j»- potolažila prijateljira — li-te male bradavičiee na tvojem velikem nosu sploh nihče opazil ne bo. Vlomilec dolgo e:,sa t;iji vlom v blagajno, slednjič ga pa I«' prizna. Sodnik: — No. vidite, če bi bili priznali vlom takoj, bi mi bili prihranili dosti dela. VJomilee se škodoželjno nasmehne. rekoč: — file j no. gospod sodnik, kako sva si podobna. Tudi vam delo ne diši. * Z unčami, polpinti. pint i. kvar- ' ti in galonami je vse olrajt. Kdinole k iralone, ki jo kupiš dandanes pri Italijanu, ne moreš in ne moreš dobiti štirih kvarfov. Sedaj pred volitvami imajo kandidati dosti dela in opravka. Vsepovsod jih je dovolj, iti njihove besede -o sladke kot euker, med in tržaške t'ii?«'. Pa se j.» zgodilo, da je srečal tak-le kandidat postarnega možaka. stre.sel mu je roko kot .svojemu na jboljAemo prijatelju ter ga vprašal, kako mu je. kako je njegovi ženi in otrokom. Svoj Masten pogovor je za Jd j ličil z besedami: — Kaj ne. prijatelj, da boš mene volil — Ne. — je odvrnil izkušeni možak. — Ne' — se je začudil kandidat. — Zakaj pa ne.' — Zato. ker ho«"em da ostaneva prijatelja. — Ce me boš volil, bova še večja prijatelja. — Dvomim, da bi bila. Kandidatu. ki sem ga volil pred tremi leti. sem povzroči*! strašno nesrečo. Dober kristijan sem. in zato nočem, da bi se tudi tebi kaj takega zgodilo kot se je njemu. — lu kaj se je mu je zgodilo? — Nekaj strašnega, ti rečem. Takoj po volitvah je oslepel in izgubil spomin. — Oslepel da je in spomin je izgubil, praviš* — Da. Pred volitvami se je z menoj ravno tako prijazno pogovarjali kakor ti sedaj. Sreča mu je bila bila. in izvoljen je bil. Toda, ko sem ga uro po volitvah srebal, me ni več videl in ko sem ga ogovoril. me ni vež poznal. / "O L A S 111004* NEW YORK, TUESDAY, AUG UST 30, 1932 TUB LAEGHT SLOVXHS DAILY ilO.li IAKEX BERRY s IZVRSTNA KUHARICA 1111 higijcnični tehtnici in v*a bla /en« j«» ugotovita. da je v zadnjih dveh t.dnih »hujšala za dve kili. Ta razveseljivi uspeh v »»vojem i>ri/.«devnnju je hila dosegla sama [»rev« lir. 1*4*1» popu ra f* uri in gotovo pride pravoča>-s hricir« čistilca parketov. Harbaro je mneil tudi sklepni rev-liinti/ern. ki je oviral, da ni motri« umivati oken m |Kini 1 v*a t i kuhi n j-ke poboje. Xa to delo je morala u>o*i|ia m*jemati posebno zenita« /da j išče giMspa Flricheva Citue.sljivo moč z* mala gospodinjska del«, kn (ti Itarbarine oči hi k takimi otročarijami utrudile n 1 i ee|«, |»okvarile. \'» dolgo tega. ko si je Harhara i'g<.vori!a dvj popoldneva v tednu da hi lahko hodila v kino. Ker je vneta ljubiteljica filma in *e za-ei»o |M>|V>l ,- o.l sriv.' je prišla goapa i -ko. ki Rarbarineimi jeziku bolj llriehevn iz lekarne. Tehtala s*1 jej tekne. Kadarkoli In-Ji Harbaro glavo ali jo napade lažja migrena, jo odve-det* zakonea Briche zmagoslavno na večerjo v boljšo nvtavraeijo. Treba je pa tudi priznati, da strogo dieto in postom, zlasti pa vata *peče ta .znamenita kraljiea / izprehodi. napornimi in strogo kuhinje izborilo pečenko in sijajne odmerjenimi. rogljičke h kavi. seveda če je dobre No torej, ker je iu*peh tako raz-1 vol je.* Iti ker oboje |»osehno rada vesel ji v. je tr-ha junaško nadalje-, je, pride pečenka z rogljički kaj vati. Zato je gmp« Brieheva *kle- f>ognsto na mizo. riila vrniti e domov |>eš. Malo se| \',>a up'hana in prepotena se je vrnila gospa Brieheva domov a pet minutno zamud*. Barbara ji je prišla odpret in na obrazu m* ji je poznalo, da je slabe volje. o. Otepa Brieheva. ki je še vedno držala v roki svoj klobuk, ga je v tem hipu neh «te zmečkala na pr--ili. Tak«» je bila presenečena in prestrašena. — S«j to ni mog«»če. draga Barbara! Kaj se j" pa /godilo'.... Res. zakasnila s»*in m\ to priziiHiu. toda.... svečano vam obljubim, »la bom v bodoče točnejša. — Ne. ne. gospa. eez štirinajst dni odidem. — Kaj vam pri nas n" ugaja .' Mar niste zadovoljni z jedjo ali z vinotu T.... -Ali .ste pa morda bolni' Hočete, da vam najamemo pomočnico v kuhinjo.' — Saj hi re.s ne bila odveč, ta l»omočniea. Toda to ni v,zrok. da t«dpovedujem službo. — Saj .smo vam že prejšnji me»»ee povišali plačo. — Novo povišanje bi mi prav nič ue škodilo. Sieer sem pa hotela že takrat pobrati šila in kopita in oditi. Zdaj sem pa to trdno sklenila. — Toda. za l>ožjo voljo, povejte nam vendar, draga Barbara, kaj vam ne ugaja? Pripravljeni smo list roe i vsaki vaši želji, je-li, (Jlist a v .' — Seveda, seveda. — je pritrdil gospod Briche resno. (lospa je pa nadaljevala : — Morda h(»čete nekaj- dni dopusta Ali bi se radi od peljali na rivijero? Hočete zaboj portskega ? -.... ati .Strojepisko, ki hi vam na-lipkala vašii pisma.' . Vsa izčrpana in obupana je 20-spa Brieheva sklenila roke nad jrlavo. Tedaj je p,-i smatral »rospo«! lirriehe. da je napočil trenutek, ko mora poseči mes. — W ravnate prav. drajra Barbara. — je dejal mirno, — da nama iHn"-ete pnvetlati. kaj vam leži srtw. Priznajte. bleke tako. da m* mi že pretesne.....\ sami dobro vewte. da rada hodim v kino v svilenih oblekah. Tako torej, zdaj veste, kar ste hoteli ved"ti. In zdaj imate na izbiro: ali ali.... Zares, dn&ena pečenka je diša-ia tistega veeera še ((Osebno j>rijet-iin. (}fMl BrieJie je navdušeno vdihaval ta vonj. Kar se je boječe obrnil k -svoji ženi: — Ali ne misliš, dušica, da s svojo dieto nekoliko pretiravaš.' (Jospa Brieheva se je vsa tresla fKl jeze. toda morala je kapitulirati preti vepeastvom Barbarine u-tnetntisti. — Da. j»ravi praviš. — je islgo-vorila prisiljeno prepričevalno. — tudi meni se .zdi, da ti posti in ti izprehotli uniogo ne pomagajo. Sieer pa priznam, tla mmii napravila neumntf-t. da sem .se dala tehtati. Barbara, prinesite mi juho. Moram paziti, da nadomestim, kar sem izmibila. Dušena pečenka je bila res izvrstna. Vendar je pa malo manjkala da jrospe Briehevi tistejru veeera ni razneslo trebuha, tako .si ga je hila nabasala. REVOLVER G0RGUL0VA PRIDE V MUZEJ Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI Prihajal, |M>rc*t ...............................M '•ilgftlar....... I*a petinJa Fausta .... ravrati, |N-SIUI T pmal trii« rptiiHA _ I*« strani Itlafcuk dat tvana ... IVI »triru ... Prsi Mji ... Pafrta. in»ve»t is Irake jnnaKkc tlo- l»e ............................................ Prva IJubesen ..................................JI Pa corali in riallaali _______________________JI Pal liira vipavra .............................M Poslednji Mehikanec _______i.............M Pravljica H. Maj ar _________________________M Predtrtani. 1'rtSmi In dragi svetniki v Krawafahu ........................25 Prigodi)* frbrliM Maje. trda ves 1__ Pllee selivke, trda ves......................71 Pred nevihta ................................Ji Pečatniki ____________________________________0t Poiaava Bap ...........................Id Plrhl --------------------------------------------St PovadenJ ...................................JSt PraAkl jodek ....................................2S Prisega Mi transits ga glavarja Štiri smrti. 4. zv. Smrt peed lii&a Stanley v Afrllrt ________________ Spomin znanega potovalen Stritarjeva Antholog.ja. tiroS Sista Srsta, f»ove!it is At»r\ieev .... Sin medredjega fovea. Potopisni rt»m«n ........................ • Student naj ba. V. it. Sveta Natburga Spisje, iasle i>ov€<«tl Stezasledee............. Šopek Samot mrke Sveta mf Svetlobe in Slike (MeAko) Spake, humoreska, t nI s vez. SHAKRSrCARBVA DELA: Maehbet. trdo ves. broširano Otheto Sen Kresne noti Skrivnost najdenke -. ~35 .«5 1.M .80 M M JU ..35 M .M M JO \M 60 M .M n 70 St. 10. (Iran Albreht t. ..Andrej Ternoue, relljefnn karikatura In minulosti. 53 str., bnrfs..........25 ftt. 11. (Pavel Coliat Pelertkave poslednje sanje, botiCna invest At. 12. (I>r. Kart Bogllx) Oenar nartxlBo-^ofqKxjar.«ki 8|»is. ]k>»Ig venii dr. Albin Ogris, 238 str., broS.................—....................Jf St. 12. { Fran Miltinskii Mogotni prstan, nsrodna prnvljiea v 4. dejanjih, !»l st«-.. bron. ..............30 Št. 13. Nadežda Nikolajevim, roman, poslovenil U. Žun. 112 str„ brtiS. .............JO St. 14. (Dr. Kar! Engliš) Denar, narodno-gospodarski spi« poslovenil dr. Albin Ogris. 23* str., bro$. _____________________________________________80 Št 35. Edmond in Jules de Gon-eonrt. Renee Mau|*erin ...................40 St 16. (Janka ftau.?e) Življenje. l»esmi, 112 str., t»roš...................45 St. 17. (Prosper Marimee) Verne duSe v vieah, povest, prevel Mir- Ko Pretnar, RO stra. _________________.JO 6L Pravljice in 1. sveaek Prvi* med Indijanci Preganjanje Indijanskih Jev (Kointnikt 40 ..40 Splošna Knjižnica^ St. 1. (Ivan Albreebt) giada., 1st I ras povest, 104 Ur.. briSfrsao____________________ St. 2. (Rado Unrnik) Nn Izvirna poveat. 181 str.. broS. Št. a (Ivan Bocmsn) J IJndska drama v 4 dej., broi. 105 strani __________________________SS k 4. (Cvetko Goiar) klanje, izbrane pesmi, 180 atr^ b rotira _____________________I lina, veselomodre trtice L, 72 strani, broAiraao St. (Novaki St. 7. Za slovensko asladino priredila Utva, 1U steant. brni.__________.JS 18. (Jarosl. Vrebllekyt Oporoka lnkovikegn grnJSfnha. veseloigra v enem dejanjn. poslovenil tir. Fr. Bradat. 47 strani, broSirano _________________________________,25 St. 1». (Gerbart Banptman) Pn-tapljeni zvon. dram. bajka v petih dejanjih. iiosioveDil Anton Fantek. 124 strani, bron- _______ St. 20. - (Ju L Zeyer) Gompati in Hansorasaki, Japon Dvanajst kratketapnih sgodbie, II., 73 str. bron. ________________________ Št. 22. (T^oistoj p Krentzerjevn Revolver, ki je z njim CSorgulov ibstrelil 1'ra ncoskejra pretisednika. ne ho protlaii na javni dražbi, kii-kakor je .slani navada francoskih sodnih t»blasti. t era ver- pride k^i relikvija » muzej. \* tlrnsili j»ri-nnrih prepusti v Kraneiji nit>-! rilim »rožje polieiji. ki a imel pripravljenega za vsak slučaj v aktovki. Obči revolverja in 27 nabojev je kupil morilet- v Monaeti.' Aforiltm ort»ž.je (»oi-gulova ni edina žalostno relikvija v Franciji. V di.jouskeiu muzeju je shranjen širok Irak eastne legije, ki ga je imel na «ebi [irezident Carmrt. ko ga je anarhist ("'aseria z iKitla-hun smrtno .zadel. Ta s krvjo o-šk topljen i trak je etlinj spomin V»a atentat, kajti morilno orožje je jio atentatu na zagoneten nuein izginilo. Najbrž se ga je polastit takoj po atentatu kak navdušen zbira let* kurijozitet. kakor .se je takoj po atentatu na 11 rezi < len ta Donmerja zgladilo na pariški po-lieiji mnogo eudakov. ki so ponujali ,vatio je j»ri-šla 18. avgusta "iz Podnarta vest. da je nenavltuna za vedno zatisnil Oei Jo8if> vitez Pftgaellik. S pokojnim vitezom Pogačnikom leže v ;rrob z««p»'t ena naših uajiaiarkantnejših. estvo. Starši so mu bili nam ret- prerano umrli in moral je prevzeti i>o>.'-stvo. V njegovi hiši je bila tudi pošta, ki jo j<* upravlja! vet" let. Pokojni j<* že zgodaj posegel v fm-litieno življenje, in sieer tako 11-spešno. da je bil km;i*tu izvoljen za deželnega in tlržavnega poslanca. Njegove sposobnosti >.0 oeeni-li tudi na Dunaju in kaj kmalu je zasedel visok položaj podpredsedniku avstrijskega parlamenta. Za ti> visoko rast se je moral v prvi vrsti zahvaliti svoji koneiljantno-sti. ki je znal z njo poravnati vse strankarske spore. Zato je užival pri vseh avstrijskih politikih največji ugled in spoštovali so tudi posamezni «'lani vladarske hi-A«-. V tem »"-asu }»» bil povišan V viteški stan. strehe kar deževala. Mnogo streli je vilwr razkril, po ulicah je ležalo mnogo drobcev/ še žalostneje pa je bilo z drevjem. Veliko so trpeli nasadi v mestn.'in parku. Najhuje pa j'* razdejali« kolodvorska drevorede. Tu je vihar naravnost > koreninami izrnval nad deset močnih kostanjev in lip. Pa tudi ostab« drevje je zelo okler^tU". Kavno tako žalostna slika je bila na Ljutomerski rest i . Poleg tega je hila delno uničena električna napeljava. Zelo .so trpeli t udi ptički. Neka ženska je nabrala v kolodvorskem drevoredu poln predpasnik vraibcev. ki jih je vihar treščil z drevja na tla. Take nevihte se tudi najstarejši ljudje ne opominjajo. Te dni j.- divjala nad severovzhodnim delom Slovenskih «r»»rie silna nevihta. Okrog Tf>, ure je nebo močno stemnilo. Pripodil se je tako sib-ii vihar, kakršnega ljudje ne pomnijo. Povzročil .je o-gromno škodo. Iiuval je drevje, odkrival strehe in metal t»peko daleč stran, podiral kozolec in jro- Izdajan je lista je y zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N.' čer ji odšrl s svojima šoferjema Križem in Verdnikom na kopali šče V malem bayenu je skočil v votlo i/ katere pa ni več prišel. Preveč je bil razgret in zadet od srčne kapi ,je izfrinil v votli. Sn- -podarska pos4t»pja ter dimnike kopab-a -ta ^a takoj poLm-šila in in ktinčno lomil brzojavne drttgo- dajšem t mehi potegnila i/ ve. d;* bil telefonska zveza s kraji vode. Skušali so g;» z umetnim di-leh delov Slovenskih goric preki- han.jem /buditi k življenju. 10.la njena. Ogromno škodo je povzro- zaman. Peregrin liode je hit miril zhisti pri sHilnem di-evjn in v t«-v, vinogradih (»kruj; -lareniue. St. Kmalu po prevratu je bil vitez I 11 ja. Sv. -laktiha. Sv. Marjete ill Obupen Čin Stai'Čkfl. Pogačnik imenovan zjj predsedni-! Marije Snežile. Talil se je za vi- . .... ka prve pokrajinske vlade za-Slu- j barjem vsirl.r iz temnili oblakov 'IV dni .... je v Pt uju pojavil v veriijo. Tudi na tem mestu je po- j še debela i»čh. ,ki je unir-ib. vse.! b«.!uisni«.i /v spodnji obleki neki kazal odlične sposobnosti in je kar je viharju kljubovalo. Pniče- 1 ^»»ček lil prosil /it sprejem, c-s. zelo spretno združil v.se slovenske j ne so gorice in vsi poljski pride!- 0 ,|,,m.a PrPt,'P» ^»»»vi- Ker »a ni imel vidnih ran. sprejem Sta reek je odšel z bese- politične stranke pod okriljem J ki. tako da je taiiiosnje prebival- i'"1 ""'' narodne ideje. Pozneje Je bil naš i s| vo najhuje prizadeto. " ]>rtzui poslanik na Dunaju in je kot lak ' deloval več let. Šele starost '-Ni Žalostna smrt Peregrina Rodeta. je ]>risilila. da se je umaknil iz političnega življenje in vrnil ,.a Kamniškega V.-regrma III več svojo .ljubljeno domačijo, kjer je | niml Živimi. Kilo bi mogel Verjeti Živel izključno za svojo rodbino. »'M žalostni, nepričakovani novi-S svojim temeljitim .strokovnim ^-' °b ,,r' ^ terjal v ve-zuanjem je imel pa do sVt»je smr-'^ '1 ,l, užhl I"-1 <'"^» Jii. kjer je > POZDRAVI IZ NEW YORKA .43 JS5 M St. 23. (Sopbokiem) Antiko«, ial na tera. poslov. C. Golar. 00 str. br oH rano St. 24. (K. L. Bolwer) I. del. 355 str.. dr. 23. IL del dt. 26. (L. Andrejev V CfMM-«ke. poslor. Josip Vidmar. 82 str. broi. Kajlp pnil]>tnp udarnina "GLAS NARODA" Ko 1 nihaja ni t stari kraj na norem iMtrniku riuimi>laiii enkmt |H»- slavij.ini «mI svoje ilružine v I'lmtifH^ lis. l*a„ kakor tn«ii ud vseh ><^-. imrtnilm! PriimroTutii ;ra vsem rojakom. — Mar* Predel. Svojim sorotlnikom lu prijateljem v Pine Bluff. Ark., hi tlra^otl jh> Ameriki, naznanjam, tla tidiiajain v siari kraj 11a najmodernejšem francoskem paruiku t'hamplain. Vsem pošiljam najlepše pt»-airave ter jim priporočam tvrdko l.eo Zakrajšek v New Yorku. Jaz sem bil pri njej najboljše postreže«. Aiitt.il 1'oje. Predjio za pusti m Ame na brz«H urniku He tie France, še enkrat ]«>ar1rHv-Ijam Kvt.je prijatelje in nmnee v San Fr«neiseo in «irufrt*tl. zlasti Mr. in Mrs. Matli Goioiiič, Mr. Martin Uok>l>tfa. Mr. Martina .1 ntlniea. Mrs. Ano Jmlnič itd. Najltitfio bvalt. vsem za prijuaiost In usluge. Na snidenje! — O tej priliki pa želim iireft priznanje in zahvalo tvrdki Lihi Za k rajne k v New Ytirkn xa njegovo d*»lo pri nre«lltvi vsega trrborpt za imtwiuije. Par ur potem, ko nem du*|>el v New York, sem pri-Iiravljea wm odhod. Rojaki ..hračajte se na to tmtko. pa bodetv jfotovo dobro Joa. H uta r. Adv.— 1 i velik vpliv kot elan uprave ali nadzorstva1 večjih slov. gospodarskih podjetij. Njegovo politično in gospodarsko d»-lovanje je brio vsestransko plodonosno. > sadovi svojega tlela si je postavil najlepši spomenik. Kakor v javnem, tako so oi lli-kovale upokojnega velike vrline tudi v zasebnem življenju. 1 »il je mož izredno blagega1 srca. njegova roka je bila vedno pripravljena deliti podpore in nikoli levica ni vedela, kaj dela desnica. Nihče se v težkih trenutkih življenja ni obrnil nanj. tla bi 11111 v tej ali oni obliki ne bil pomagal in ne n-lajšal gorja. Bil je tipičen gorenjski fant. vi-oke. krepke postave, simpatičnega lepega obraza. \ sa (lorenjska jra je poznala, spoštovala in cenila kot .svojega najizrazitejšega predstavnika. Njegov lovski dvorec v Podnartu priča, da je bil tudi velik prijatelj lova. Silno neurje v Slovenskih goricah. 1*0 neznosni .-sopari ki je vladala zadnje dni. 17. avgusta okoli 10. nenadoma zairrnili nebo težki črni oblaki. Nastal je silovit vihar. mesto je bilo nenadoma zavito v gosto meglo in vlila se je huda ploha, med katero je tudi padala toča. Nevihta je trajala nad pol ure. Mestne ulice so se mahoma izpraznile, kar je bilo tudi edino prav. ker je opeka raz tistim posebnim humorjem, ki je bil lasten samo njemu in ki ga ji' v kratkem času napravil z;i najbolj popularnega človeka v vsem kamniškem okraju, zabaval številno družbo in jo vabil s seboj na brezplačen izlev s svojim novim avtobusom — :js-scdežuo "Tatro". najlepšim in največjim vozilom, kar jih obratuje sedaj v banovini. Pravil je, tla roma sedaj "Tatra" v Ljubljani od enega obrtnika do drugega, da jo bodo lepo opremili kakor kak salon. \ kratkem jo ho pripeljal v Kamnik. in takrat pojdcnio na liletl. prihodnje dni pa v Novo me.-to rekilamno vožnjo po njegovi novi avtobusni progi Novo mesto-l.jub-ljana. katero je preti tednom prevzel od podjetja Klinar. .Mladi, komaj 2S-|etni podjetnik Peregrin Kode j »e bil vesel, da se bo kmalu lahko postavil z najlepšim avtobusom. Po vročeni dnevu se je hotel še ohladiti v mrzli votli in je po ve- dami. tla si bo že nekaj naredil, tla pride v bnlnieo. Te dni zjutraj so pa našli ljudje, ko -o šli k maši. zadaj za lnralnie-nim vrtom starčka v nrlaki krvi s prerezanim vratom in prerezanimi rokami v bližini laktov. < >b-vestili so o tem holnieo in mestno policijo, ki je ugotovila na podlagi listin, ki jih je imel -tnrček jiri sebi. da gre za 7."!-letucga po-setnika Merca Kratica i/. N »ve cerkve pri Potllehniku. Nesrečnik je imel pri sebi tudi neko zdravniško izpričevalo, iz katerego izha ja, tla je siromak nekolik" živčno bolan. .Možu je zgorela h-in^ januarja hiša. tako da lil 11 je ostalo le še golo posestvo. Ram* -i j.- prizadejal uajbrže v britvijo, ki jo j«- potem zavrgel. Njegovo stanje je brezupno Drava vrača svoje žrtve. V bližini Zavrčjr je Drava nalila vila truplo poročnika Terziča. ki je utonil v Mariboru. Truplo je našel neki mariborski šof«-r. ki je takoj prepoznal tragično preminulega mladega častnika in obvestil orožnike o svoji najdbi, t Irož-niki so t»dredili prenos trupla v mrtvašnico ua završkeiu pokoj h-lišču. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENK IV4UI Hl*lt !■■! KNJIGARNI UAS NARODA* <16 < 1 JU Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3S78 m POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ODA" NEW YORK, TUESDAY, AUG UST 30, 1932 S3 Trpljenje ljubezni KOMAM n tnrLJZHJA. Glas Naroda priredil I. FL 32 (Nadaljevanje.) — Tnnli. se dve skodeljici za gospoda! * — Prosim, nevesta dane« m* delati! V.e vem! Vse pntreb-no je v omari, levo spodaj. In res. Mirko odide v ohednieo in prinese dve skodelici in krožnike spretno kot natakar. — Torej, kd«u se je ta velika svečanost izvršila, gotspiea Trudit — vpraia Mirko. — Danes zjutraj, ko sem rexala španski bezeg-. — smeje se v spominu na to in pove ves dogodek. Mirko se smeje. Ponovi njene besede, da si jih zapomni. — Uospica Trudi, to bo .prav gotovo prišlo v moj prihodnji film. Zelo lepa slika bo. Doktor, edina prava pot — kdor noče, mora! Dober reeept ; ženske morajo viseti, dokler se ne vdajo. Tudi pri najboljšem opazovanju dr. Erjavec ni mogel najti na Mirku nikakegn presenečenja. Xi tajno mežikal Trudi, in njegov pogled ni bil žalosten in očitajoč; bil je, kot ga je poznal, iskren, vesel in se je šalil s Trudi in Lizi. Lizi je imel« prav. ko mn je vet" kot enkrat rekla, da se dr. Le-var ne briga mnogo za Trudi — za njim je norela samo, ker je bil pesnik. Take ljubezni pa se vsako dekle ozdravi, samo če ni prišla pregloboko. Od strani dr. Levarja se ni bilo treba ničesar bati. Val-ter Erjavec je eelo sedaj bil prepričanja, da ni nikdar mislil na> to. da bi resno snubil Trudi. In Trudi je bila .zvita in ponosna! Mirko ni smel vedeti, da je Še mnogokrat mislila nanj in da je skrivaj pretočila, marsikatero tolzo za njim. Z zaročencem je lepo postopala ; potisnMa je svojo roko pod njegovo pazduho in mu je dajala najboljše si vari na krožnik. — kako lep« je sedaj va^a liiša, milost I jiva gospa in ta lepi vrt! Pozimi smo komaj mogli misliti na vso to lepoto! — pravi Mirko g otipe j Šola rje v i. — Kaj ne. gospod doktor, nisem preveč povedala? In nato se go^pa Šolarjev« spomni žalostne smrti gospe Hoče-varjeve. o eemur je brala v časopisu in hotela je o tem ka-j bolj na-tanenega vedeti. Mirkov do sedaj veseli obraz se zresni. — Zelo, zelo me je to potrlo. O tem danes ne bomo govorili, da ne pokvarimo veselega razpoloženja. Knrnlu boni zopet prišel, mi-loattjiva gospa in tedaj vam bom povedal — Minuto molka po teh bei-dah je prekinila Lizi Erjavčeva s svojim zvonkim glasom. — Gospod doktor, pred kratkim sem .s Trudi videla vaš film. — o, kako je to zanimivo! Pazile sve na to. kako so tem govorili ljudje Vsakemu je ugajalo. Obe sva biJi ponosni, da poznava pesnika. — kdaj pride prihodnji film? — Najprej mora vendar gospod doktor napisati svojo dramo! — ga prekine Trudi. — .le že skoraj gotova, moja gospoda. Samo še malo pregledati je treba. .leseni bo najbrže prišla na oder. — In naslov? — Ta je še tajen. Lizi Erjavčeva poredno pogleda Mirka in ga vpraša: — Nekaj pa nam morate povedati gospod doktor — junak drame, to ste vi. kaj ne? Tako ste nekoč rekli Tr*idi _ Mirko prikima. — Nehote daje človek svojim osebam svoje mUli in nazore. Večjillel mojega življenja tiri v glavnem junaku; nima prav lahko. Boriti se mora predi svetu predsodkov. — Ali pije tudi petrolej? — Popolnoma brezbrižno ji pride to vprašarije skcizi ustnice. Trudi se glasno zasmeje, ko vidi zaeudeni Mirkov obraz. — Petrolej? Kako pridete na tako m^H? — Toda Lizi. kako mores tako neumno vprašati? — jo pokara m«>ti. • Lizi se brani in zatajuje svoj smeh. — O os pod doktor .je Trudi in meni pripovedoval, da je v vojni pomotoma nekoč pil iz steklenice za petrolej, mesto za pivo. In nato so pripovedovali pri polku, da poročnik Levar že pije petrolej. Vsi se morajo smejati in najbolj Mirko. — < kbeudujem va<š spomin, goispica Lizi. Pogleda ga s svojimi rjavimi očmi: . Da. gospod doktor. Ase vaše besede sem si ohranila v srcu. Zdaj pa se bomo zopet pobotali. (Jospa Šolarjeva ravno prinaša sve-4o kavo in smete oblizati smetano. Lizi mu natoči kavo in pridene dva kosa sladkorja: — In tukaj, gospod doktor, datelnova torta. Moj recept, ne-kaj povsem noveg*. mar še niste pozabili. Sme jejo se in se šalijo, tiospoda res nista prišla, da bi družbo motila, temveč sta jo zabavala. Lizi je hotela slišati o izdelovanju filmov. To zanima! Najrajši bi bila filmska igralka! Njena mati se prestraši. — Kaj hočeš, stara dama? Saj je to vendar krasno življenje! Mogla bi nositi najlepše najelegantnejše obleke in se vedno voziti » avtomobilu. Dobila bi naJljubeznivejše Ijuezenske ponudbe in Če bi bilo treba, bi se tudi dvobojevala z moškimi _ — Za izpremembo pa mora dobra filmska igralka tudi plesati po vrvi Mora znato jahati, telovodlti. mora na povelje skočiti v vodo in jo tudi vržejo v vodo. Ako to film zahteva, mora tudi plezati na drevo in mora iti v levjo kletko. — pripoveduje Mirko mirno — pred vsem se zahteva vsestranost. Gospod Erjavec venelo pogfrda svojo hčer. — No. Lizi kako bi bilo to? Dam ti svoj blagoslov. — Vse se je mogoče naučiti. Junakinja- v vašem filmu, Ivanka To'arjeva. je tudi bila najprej pri b»letu, kot sem slišala. Ko K ado Grom sliši to iqie. prične poskušati med pogovorom z goapodom Erjaveem. — Kako vam je ugajala?— vpraša Mirko. Lizi skomigne z rameni. v*m P™*' Igrala je zelo lepo. Toda prikupljiva ni bila. Ima krasno postavo in je zelo lepa — toda pogosto je bila preveč navadna, kaj nt. Trudi f Nič ženskega na sebi. Krasni so bili njeni deško ostriženi Jasje, toda manj .prikupljiv je njen topi nos. _Sicer je tudi moj. — Lizi položi svoj kazadec pod noš ter ga izasuka navzgor. » Na nek način je dr. Grom obsojal to nizko sodbo Lizi Erjavčeve ker je sam vedel najboljše, da kritika ni bila popolnoma pravilna. Pogleda na uro in se oire na- prijaelja. — Ia pol ure je postala »koro ie cela ura! (Dalje prihodnjič.) UPI ST< >S E Nji: PARIZ A "Xnrara r Surorosti'* — po slavnem francoskem umetniku Lu-minais-u ... navdahnjeno od tiirju.Hn- urit sin HjrrwMti iu>u kru-renib \ urili jtt-r pri brezobzirnem zavzetju Pariza - KIJ po Kr. —in surov tobak nima mesta v cigaretah Tega ni v Luckies • . . najmilejši cigareti kar ste jih kdaj kadili TVTl kupujemo najboljši in naj-*■ finejii tobak na celem svetu -toda s tem še ni povedano, zakaj ljudje vsepovsod smatrajo Lucky Strike za najinilejšo cigarelo. Dejstvo je, da nikdar ne pregledamo resnice, da je '"Narava v Surovosti Redkokdaj Mila" - zato je temu finemu tobaku po primernem staranju in iiiiljenju dana dobrota onega Lucky Strike čistilnega procesa, ki je opisan z besedami - "Il'a toasted." Zato pravijo ljudje v vsakem mestu, trgu in var-i, da so Luekies tako mile cigarete. *« It's toasted To zavojček milih Luekies O.« Amaricmn Tobacco Ca. AAo moi nap,le bol,lo knjigo, ako ima bol,'o pridig M če „aprali milnico ijkof njegol> ioieJ. bo sirt njprai il izmeno pot do njega,,b ira/, četudi zgradi stojo bi'o p gozdu." RALPH VC'ALDO EMERSON. Ali ne pojasni to, zakaj je Širni svet sprejel in odobril Lucky Strike? _ Jtte ---- SHIPPING t I NEWS ŽIVCI POVOJNE MLADINE Zakaj je moderna, zla.sti moška mladina, nervoznejša od prejšnjega pokolenja Zakaj živci mladini zdaj lažje odpovedo in zakaj ni'v-derni mladi moški niso več tako odporni napram sugestivnim vplivom svoje okolice, kakor >o bili nasi predniki. Na ta vprašanja je o-|HV-oril znani angleški pedagog Etitberth Iilakiston na zborovanju društva angleških zdravnikov in pokazal je tudi na posebne lastnosti po vojne moške mladine. Po Blakistonovem mnenju čutijo dečki poseben nervozni .strah pred telesno kaznijo in si izmišljajo najčudovitejše laži. da ji uidejo. Treba je tudi mnogo truda, da pripravimo mladeniče do dela, a kar je še bolj čudno, tudi do športa i i igre. Naša mladina višjih šol je bila rojena med vojno in strah mater vojnih otrok aa može, obenem pa pomanjkanje hrane med vojno v najvažnejših letih rasti «■-trok, je povzročilo oslabljenje živcev med vojno rojenih otrok. Nekateri zdravniki so pa trdili, da nervoznost ni posledica vojne. Ravnatelj šole v Westminstrti Cost ley trdi, da gre samo en odstotek živčnih bolezni na račun vojne. On opozarja na to, da matere, ki se pritožujejo na nervoznost svojih sinov, j.r žive in mrtve trdijo, da so bili njihovi sinovi kot ptročiči krepki in zdravi. Seveda je pa vprašanje, če smemo verjeti tem trditvam. Katera mati ne villi svojega otroka v najlepši luči, popolnega, bistroumnega, lepega in pridnega ? Če se otrok slabo u-či, je v materinih očeh kriv večinoma učitelj. Ce o rak ali že odrasli sin kaj zakrivi je v materinih očeh kriva njegova družba. Iznajdljivost mater v opravičevanju o-trok je čudovita. Za nobeno stvar ubogi otroci niso odgovorni, vedno so nedolžni, vedno krivi drugi ki starši mislijo, da so njihovi otroci najpopolnejša bitja. Nekoč je za- j šel mestni radovednež v cigansko taborišče in vprašal cigana, zakaj i ima take umazane otroke, pa tur. je cigan odgovoril: ''V mojih očeh so snažni !** Zato tudi ni izključeno, da so nervozir>st dedkov in mlailcničev krivi preširokogrudni in preve«" prizanesljivi starši. <'ostlev opozarja ttnli na mrzlični razvoj tehnike in na njen vpliv na živce naš ■ mladine. Naša mladina je nervozna in nemirna, ker je vsa njena okolica nemirna. Na zborovanju angleških zdravnikov se je pa govorilo tudi o dobrih lastnostih naše mladine. Splošno so angleški zdravniki ugotovili. da so moderni mladeniči prijaznejši rwl predvojnih. Vsaj če hočejo biti. pa tudi doma se drže bolj in žive večinoma v rodbinskem krogu. Zanimajo se za vse nove izume in za pospešeni živ-ljenski tempo. Zato jim je tudi všeč moderna glasba, ki odgovarja njihovi notranjim doživetjem. Starejši ljudje pa moderne glasbe večinoma ne morejo trpeti. Profesor psihologije in specialist za otroško patologijo dr. Gi.-le.>.pei tudi priznava, da nervoznost i mladine ni zakrivila zgolj vojna. Glavno krivdo pripisuje omn-janim temeljem avtoritete v vzgoji in ne priznava samovzgoje ali lastne kontrole za .zadostno nadomestilo. Tudi po njegovem mnenju | so za nervoznost mladine v mnogih l primerih odgovorni starši. Pravo1 nervoznost mladine podpira tudi! hitreji tok življenja. Starši bi ne smeli ravnati z otroci, kakor z odraslimi, ne smeli bi jih prezgodaj voditi v družbo in na zabave, kajti to mladim živcem škoduje. Po mnenju nekega drugega strokovnjaka tiči vzrok nervoznost i povojne mladine v prevelikem naporu roditeljev in učiteljev med vojno, kar je imelo za posledico izčrpanost in oslabljenje enrgij-1,' neobhodno potrebne za ohranitev avtoritete. Moderni učitelji ravnajo z učenci kakor s svojimi lov.i-. . „ * . i risi. razmerje m občevanje je .Nicer bolj prijateljsko, toda pri tem je trpela avtoriteta, ki je bila nedvomno boljše vzgojno sredstvo. Isto velja o modernih starših. Prijateljska vzgoja daje mladini ve" samozavesti, v večini primerov p-i tudi neumestne domišljavosti. Moderna mladina podcenjuje starost in izkušnje, pa je prav za prav navezana samo na nauk iz lastii'h napak, ker n*>če črpati življenjske modrosti i/, znanja in izkušenj starejših ljudi. EKSPERIMENTIRANJE Z ŽIV LJENJEM IN SMRTJO Vsi organizmi so sestavljeni iz celic, pravi profesor J. Ilammer-ling. Vprašati se pa moramo, ali umre organizem zato, ker poginejo celice, ali pa umirajo celice v mrtvem organizmu? Morda pa samo nekatere celice s svojo smrtjo povzročajo smrt drugih, ki bi sicer ne poginile. Knako vprašanje se nam vsiljuje pri staranju. Celice kažejo dve lastnosti, različnost svojega bistva po svoji vlogi v organizmu in pa dobo, ko se nehajo deliti. Misel, da zakrivi različnost celie njihovo smrt, bi prej govorila za to stvar, ker je znano, da različne celice v telesu umirajo, dočim so .semenske celice neumrjoče. Kljub temu pa ni pravilno nazi-ranje, da morajo umreti tudi različne celice. S tako zvano umetno rejo tkiva lahko ohranimo tudi najbolj različne celice trajno pri življenju. TaJvO se je posrečilo u-čenjakom ohraniti tkivo kurjega irca 20 let pri življenju, čeprav živi kokoš samo 7—10 let. Ce hi bilo torej srce v svojem običajnem okolju, bi bilo že davno umrlo, pod ugodnejšimi pogoji j«* pa ostalo živo. Knako je z dejstvom, da se celice nehajo deliti, kar pomeni obenem začetek staranja. Posrečilo se je pa tudi že pri celicah na zgornjem delu žabje kože doječi, da so se pod ug<»dnimi pogoji celice delile dalje in se dalje razmnoževale. torej znova pomlajevale. Staranje in smrt torej ni v nobeni zvezi z nekakšno not ran j > nujnostjo, temveč ga povzročajo samo neugodni pogoji v organizmu kot celoti. Drugače si lahko to •stvar mislimo tak-». da je vsaka celica Si.ino s svojim nadležnim so--edom nrimorana umreti in da bi lahko živela večno, če bi tega hudobnega soseda ne imela pri sebi. Da se pa še drugače dokazati, da smrti lahko uidemo. Biologija razlikuje spolno in nesp-tlno razmmno-ževanje, Samo pri spolnem 'lahko govorimo o rojstvu in smrti. Pri 'lespolnem razmnoževanju se nam-**eč lahko celira mirno razdeli v dva dela in življenje preide enako v obe celici — potomca. C V bi se torej posrečilo nespolno razmnoževanje, bi bila smrt premagana. Tn ta poskus se je posrečil prof. ITartmanu. On je dokazal, da se da pri neki zeleni živaliei, ki se v naravi razmnožuje spolno, doseči tiidi nespolno> razmnoževanje. Nespolno se je živalico razdelila na liOOO generacij, torej izognila se je -mrti. Tudi ruski učenjak prof. Metelnikov je dobil z del en je-, o edinega individna paramaecia v o0 letih 8001 generacij. Ti po--ku-i pričajo, kako eksperimentirajo moderni biologi tudi z življenjem in smrtjo. 31 avgusta: Olj «ti|ili- v Cherbourg ^quiiatiui v Cherbourg Ki.'tiit v Ceriovo t- septembra: «;-n.M.t StueU-n v Kremen y,.rk v CI.e'Louig lu Hamburg 2. septembra: I'a ris v tla re Minri<-torika v Havr* 3. septembra: V«-*-i,tiain v Uoulogn* «ur Mar 6. septembra: J VCI.CA.VIA V TRST 7. septembra: Ma].-ittic v <*h»*ibourg . MaiiluiUin v ltia.ro 8. septembra: iJerciiuariu v Cherbourg iJrt-rstl^li v Cht-Ibourg Iti Rrrroen -AILerr R.Nn v Cherbourg lu Hamburg 9. septembra: Evropa v Cherbourg jn v Hremeu Kranif v i ta vre Pennlfciid v Hiivre 10. septembra: i ir uiJe v- Oenovn Sr.io-Ml.on v KoiiJ.tgn«. aur iter < "turniplain v Iluvrr SI. J.oua v Cheibourg In Hamburg 11- septembra: Pt-rinlaml v Hjvrt 13. septembri: Colmiitiua v Ch>rbourc ln v Bremen 14. septembra: 11»- il«- Fran'-c \x H;ivr« M*m>-latila v Cherbourg Pre.i. Uouse.'lt v Havre 15. septembra: Hrfinen v • "hi»rbourg In v Bremen Hamburg v Cherbourg in v Hamburg 16. septembra: * >l\ tii|.i.- v 1'hfrtmuri MifiP'-waska. v Havre 17. septembra: Ai|iiitania v Cherbourg l{iH'haiiilM-4ii v I ■ u v rr Volemlam v Uoiilcene Bur Mer Ailgu^tU.I V (•trnovo 20. septembra: I.eviallian v CherLourg J 21. septembra: Paris v Havre 22. septembra: StnttK:irl v ChertM.ur* In v Bi ernen i iJfUtsi-tilanil v i.htrbuurg in v Hatnbuig I 23. septembra: v Cherbourg WfMlt-rnland v tlmr« 24. septembra: SATIM1NIA V Tr.ST I.afavt-tte v lltvrt-Uolieidam v liouloKne mir Mr. Cleveland v Choruturg In v llatn* urg 25 septembra: Kur..j-a v • 'ht-rbonrg In v Bremen We.Htr rtiland v Havre 28. septembra: I*res .Harding v Jfavr* 29. septembra: Bvreiig ria v Chei bourg fieri, v. Steii'.^n v Bienien New York v Cherbourg in v Humbu g JO. septembra: ll'im>Tii' v Ch'rl"»i rg M inn:.-tonka v Mavre I. oktobra: lie d.- Prance v If-, vre Firemen v Oh-rl».uiK in v Bremen Milwaukee v Cherbourg In v Hamburg Koma v (ii>nova Veendcm v ;loulorre sur M«r V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parnucu PARIS 5. Septembra — 20. Septembra ILE DE FRANCE //. Septembra — ]. Oktobra FRANCE 9. Septembra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JLGOSLAVIJE Za pojasnila in potna liste vpra> •ajte nate pooblaičene aosnta trench, J^ne 19 STATE STREET. NEW YORK VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovencej zastopa: | LEO ZAKRAJ5EK General Travel Ser\ire 1 1359 Second Ave. New York. N.Y. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE