raj- w I Prvi slovenski dnevnih ▼ Zjedinjenlh državah. Izhaja vsak dan izvzemS neddf in praznikov. TZfe ftral Skwonc Daily" In the United State«. Issued every* day- except Sundays and Hofiday*. List slovenskih delavcev v ^Ameriki Entered as Second Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. ŠTEV. 220. NEW YORK, V PONEDELJEK, 19. SEPTEMBRA 1904. LETNIK XL Zasluge republikancev. ■" ♦ - NA KAK NAČIN SE IZKAŽE REPUBLIKANSKA STRANKA ZA HVALNO NATURALIZIRA- . NIM DRŽAVLJANOM. Koliko italijanskih sodržavljanov je dobilo službe po zaslugi mogočne stranke. NEKOLIKO DOKAZOV. Plemeniti in naklonjeni ljudje zaslužijo }* »vračilo. To je bilo vetlno ge-slo velikanko stranke, ktera je vedno }»ovra<";tla dobro 7. dobrim. V tem jtotrledu se ne dela razlika med domačini in naiuraliziranimi državljani \ vseh velicih mestih živi mnogo Slavjanov, Švedov, Norvegov, Nemcev, Italijanov in družili zastopnikov evropskih narodnosti, kteri so izostali naturalizirani državljani in iskreni pristaši republikanske stranke. ktera jili je radi tega tudi nagrabila. Zdolaj navajamo par taeih državljanov, koji so dobili povračilo \ državi New York. M. A. Seudi, kand. za Assembly. J. okr. N. Y., 1901. Gius. Gallo. kand. za Assembly, 2. okr. N. Y. 1S8S. F. L. Frugone, kaod. za kongres 1904. I radi: I. E. March, Port Warden; še v uradu. Angelo Gallo, U. S. Ganger Internal Revenue, še v-uradu. I. Mercurio, pomožni poštni ravnatelj, Puerto Rico, 1901. F. G. Belsito, blagajnik N. Y. pošt-nega urada, 1S9S. odstopil. A. Cassanese, tolmač, Brooklyn. Se uradu. G. Formosa, kapitan policije, Brooklyn, še v uradu. V. Petrosino, narednik detektivov, še v uradu. Fr. D' Allesamlro, inši>ektor-Kitajcev; šo v uradu. Pri N. Y. pošti: Angelo Caccaro, še v uradu. K. Pasocello, še v uradu. I j. Gnlgano, še v uradu. Tom. Pet tit, še v uradu. A. Nuzzi, še v uradu. L. Saul i no, še v uradu. A. Pisciottano, še v uradu. F. Fuseo, še v uradu. O. Bacigalupo, še v uradu. In trideset klerkov nižje vrste. Carinarski urad N. Y. City: Tom. Marino, še v uradu. Omenimo naj danes Italijane v New Yorku, kteri so skoraj brez izjeme republikanci. Republikanska stranka ni ustanovila le zakone, kteri so ugodni za inozemce, temveč ona je tudi povečala plače in pomnožila delo. Istodobno so dobili tudi mnogi inozemski državljani državne službe, ker so delovali v prid republikanske stranke. Oni naturalizirani državljani, kteri bodo glasovali v novembru za republikance, in sicer pri zve-zinih državnih in mestnih volitvah, naj bodo zagotovljeni, da bodo od tega imeli koristi. Tu navajamo nektere naturalizira-ne Italijane, kteri so bili kandidat je in kot taki tudi izvoljeni s pomočjo republikanske stranke. To nam služi v najboljši dokaz, čemu so inozemci republikanci in čemu naj v novembru glasujejo za ves republikanski tiket. Dr. G. Casella, kandidat za Assembly, 2. okr. N. Y., 1S9G. C. la Vecehia, kandidat za alder-inana, G. okr. N. Y., 1S98. J. Palmieri, kandidat za Assembly, G. okr. N. Y., 1894. .] .Palmieri, sedaj mestni zastopnik ]>ri governerju Odeli u. F. Pittelli, kand. za Assembly, G. okr. N. Y., 1902. A. C. Astarita, kand. za civ. sodni-ka, N. Y., 1893. A. C. Astarila, kand. za pokrajinske-ga pravnika, N. Y. 1897. L. F. Cardani, izvoljen alderma nuni, 27. okraj, N. Y., 1903. Fr. Vaccaro, še v uradu. J. I jO vi 11, se v uradu. A. Radice, še v uradu. In deset druzih klerkov nižje vrste. Naselniški urad: Fr. Martoeei, še v uradu. In štirje drugi klerki nižje vrste. Načelniki poštnih uradov. — Še v uradu: P. O. postaja št. 21: Angelo Di Benedetto, 358 E. 113th Street. N. Y. City. P. O. postaja št. 23: Felice Tocci, 173 Worth St., N. Y. City. P. O. postaja št. 74: Fr. Pittelli. 127 M lili ki ry St., N. Y. City. P. O. postaja št. 78: ''arqtiale Pati, 240 Elizabeth St., N. Y. City. P. O. postaja št. 140: Raimondo Guariui, 21 New Bowery, N. Y. City. P. O. postaja št. 158: Gaitano Mo-diea, 2064 2nd Ave., N. Y. City. P. O. postaja št. 159: Gaetano De Luca, 69 Thompson St., N. Y. Citv. P. O. postaja št. IGO: Yito Antonio, Pittaro, 590 Morris Ave.. N Y. Citv. P. O. postaja št. 177: Nicola Grilli, 203 Grand St., N. Y. Citv. P. O. postaja št. 93: Fr G. Belisto, 4Gf> Paiic Ave., Brooklyn, N. Y. P. O. |»ostaja 97: Severio Gallo, 292 3rd Ave., Brooklyn, N. Y. P. O. postaja št. 5: Antonio Sessa, 40 Union St., Brooklyn, N. Y. P. O. postaja št. 109: Alfonso Ma-rone, 7G Navy St., Bnmklyn, N. Y. P. O. postaja št. IG: Pasquale Martino, 385 Metropolitan Ave., Brooklyn, N. Y. BITKA FBI MDEDENU. --o- Osprednje čete obeh sovražnih se vojska so pri cele z uvodnimi boji; Japonci zopet skušajo Ruse obkoliti. JAPONCI SO ZOPET PRIČELI NAPADATI PORT ARTHUR. V MESTU RUSOM NE PRIMANJKUJE NITI STRELJIVA NITI JESTVIN. — KITAJCI OSTAVLJAJO MUKDEN. VIHAR NA OCEANU. Dve ladiji sta se potopili. Norfolk, Va., 18. sept. Le z največjim naporom dospel je semkaj oceanski vlačni pamik "Merili" v tukajšnjo luko. Na prostem morju je vlekel seboj tri velike jadrnice, toda na potu je dve izgubil. Na njih je bilo 10 mornarjev, kteri so brezdvomno vsi vtonili. Nesreča se je pripetila na potu 50 jugoistočno od Barnenske čete pri Bianiupuza in Yentaju se neprestano jHimnožujejo, iz česar je sklepati, da bodo Japonci od tamkaj napadali. Vendar pa pred par dnevi še ni pričakovati odločnega napada. Ruska vojska v Mukdenu je brezdvomno zelo velika in se vsaki dan pomno-žuje. Iz Mukdena se zasebno brzojavlja, da je tjekaj prišlo tudi več vlakov ranjencev, kteri so že ozdraveli in se vračajo k svojim četam. Ob prelazu Tie je zelo živahno življenje. Od vseh krajev prihajajo radovedneži. Tam se vrše tudi gledišč-ne predstave in koncerti na prostem za dnevom. Tokio, 19. sept. Maršal Oyama brzojavlja,da so aJponci pri Liaoyangu vjeli le 13 Rusov in 30 konj. Ra-zun teira so pobrali ranjenim in mrtvim Rusom 2288 pušk in nekoliko streljiva ter obleke. Nadalje so Japonci v Liaoyangu našli dva stara železniška voza, o kterih se je prvotno poročalo : "ogromno železniškega materijala so Japonci vplenili". Tudi so Japonci našli par praznih zabojev, kteii so služili za naboje. Chef00, 19. sept. Ljudje, ki prihajajo semkaj iz Port Arthurja. po ročnjo. da je tamkaj v izobilju konzerviranega mesa. Tudi goveje živine imajo Rusi še dovolj, tako. da zamo-rejo trdnjavo braniti najmanj do januarja. Življenje v mestu je tako, kakor pred vojno. Vsaki teden se vršiti na ulicah po dva koncerta. Japonci niso dosedaj zavzeli pravih portarthurskih trdnjav. One zunanje trdnjave, ktere so bile poškodovane, so sedaj Rusi popravili in so tako, kakor nove. Japonci ne bodo mesta vzeli. General Kuropatkin je sporočil poveljniku po rt a rtota med Liaovau-gom in Mukdenom. General Kuropatkin bode premestil svoj glavni stan v Harbin. Ob? vojski sta z tem zadovoljni, da bojevanje nekaj časa počiva. Chef00, 17. sept. Nek semkaj do-šli Japonec pripoveduje, da so pričakovali prebivalci mesta Daljnisplo-šni napad na Port Arthur. Ja|*>nei so pri Rilungshanu in Kikwanshanu zgradili oblegovalne utrdbe. Japonci so dne 15. t. 111. pričeli streljati na Port Arthur. Streljanje je trajalo do IG. t. m. o]>oludne. Mukden, 17. sept. General Skuga-rovskij je postal ]>oveljnik G. kora. Dosedaj je poveljeval 27. divizijo pe šcev. Petrograd, 18. sept. Vprašanje, bo 'i prišlo pri Mukdenu do velike bitke, ie v prve j vrsti odvisno od generala Kuropatkina. Japonci ga nemorejo pri Mukdenu prisiliti na boj izimši ako 011 sam hoče pričeti z bitko. Splošno se trdi, da bodo Japonci pri svojem napredovanju pustili Mukden v stran in korakali direktno proti prelazu Tie. Brezdvomno se general Kuropatkin pri Mukdenu ne bede bojeval z ozi rom na spoštovanje prastarih grobov dinastije Mandžu. Petrograd, IS. sept. General Ku ropatkin se je v imenu svoje vojsk » zahvalil carju za priposlano mu če stitko. Zajedno omenja, da se je umikanje iz Liaovanira vršilo v najboljšem redu. Japonci niso vplenili niti jednega topa uiti vjeli kakega Rusa. Krvna osveta. ŠTIRJE USMRTENI V KRVAVEM PRETEPU V FLORIDI. POSREDOVATI JE MORALO VOJAŠTVO. Množica je napadla vojaško posadko. Nemiri so se pričeli že v nedeljo teden. MNOGO RANJENIH. Baxter, Fla., 17. sept. Sovražni si rodbini Duncan in Altman, kteri živila v smrtnem sovraživa, sta se že v nedeljo, dne 10. t. m. medsebojno napadli na nekem vlaku. Včeraj zjutraj se je bitka obnovila in med tem, ko sta bila že 11. t. m. dva moža usnir-tena, se je to tudi včeraj zgodilo. Poleg dveh mrtvih je bilo tudi sedem osob ranjenih, od kterih jih bode tudi par umrlo. Drživne oblasti so poslale iz Jacksonville 11a lice mesta jedno baterijo vojakov, kteri so dospeli semkaj ob 5. uri popoludne. Altmanovi so včeraj zjutraj napadli Duncanovo hišo, v kterej se je bilo tekom noči nabralo več Duncanovih pristašev, med kterimi je bil tudi deputy šerif Thrift. Običajno streljanje se je takoj pričelo. Šerif je ljudi pozval naj mit }>o-magajo. Kakor hitro se je kedo pojavil iz hiše. se je streljanje ponovilo. Thrift je I>i 1 11a mestu usmrten. Na to so tudi ostali pričeli streljati in so usmrtili jednega člana Altma nove obitelji. Na to so se napadalci umaknili v Altmanovo hišo, kjer so se pričeli braniti. Altmanovi pristaši it so zadovoljni z prihodom vojaštva, ker menijo, da je prišlo, da podpira Dune-inove. Pred večerom je šerif Herndon vjel sedem Altmanovih pristašev toda kljub temu jih je še 11 ostali*, ktere sedaj oblegajo. Obe rodbini se že več mesecev pre pirata. Večina prebivalstva countv-ja Baxter je 11a strani Altmanovih. NAZNANILO. Parniške družbe, kterih pamiki oskrbujejo osobni promet med ameriškim in evropskim obrežjem so vozno ceno zopet za nekoliko povišale. Povišanje vožnih cen bode trajalo toliko časa, dokler cene ne dosežejo one višine, ktera je bila veljavna pred, vsled medsebojnega spora parniskih družb, znižanimi cenami. Kakor hitro postanejo cene stalne, sporočimo o tem v "Glasu Naroda". Iz Evrope. ŠTRAJK V ITALIJI. — MILANSKE OBLASTI PROTESTIRAJO . PROTI "KLANJU" LJUDSTVA, ZLATI RUDNIKI. Čestokrat svetuje časopisje svojim (?itateljem, naj ne kupujejo delnic zlatih rudnikov, ker je potom statistike dokazano, da je 95% takih delnic ničevih. Razun tega pa še mnogo vrst delnic nima poštene podlage, ktera je za vsako podjetje potrebna. V dokaz dobrega napredka v podjetju je pa Trinerjev eliksir grenkega vina. Njegova podlaga je poštena: čisto trtino vino, najboljši californijski pridelek z primeskom izbranih želišč, ktera so najboljša, kar jih je dobiti za denar. Njegova prodaja je radi tega tolika, ker ono ozdravi želodčne bolezni in druge neprilike. V njem ni kemikalij in strupa. Ono ojači in pomladi želodec, tako, da zamore sprejemati redno hrano. Živilni del jedil se spremeni v zdravo, bogato kri, ktera se razdeli po vsem telesu. Kadar koli potrebujete pokrepčanja in teka potem pite Trinerjev eliksir grenkega vina. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago. HI, Angleži v Tibetu. TIBETCANI SO OBLJUBILI, DA BODO PODRLI SVOJE TRDNJAVE IN DA BODO POKORNI ANGLIJI. i Pevski zbor tisoč lamajskih redovnikov v svetišču v Lhasi. Javno mnenje orusko-japonske j vojski je postalo v Nemčiji povsem drugačno. i RAZNOTEROSTI. V VERSKEJ STOLICI. Peking, 17. sept. Semkaj se poroča, da je angležka ekspedicija v Tibet dobro vspela in dobila mnogo koncesij. Angleži so z Tibetanci sklenili po-irodbo, ktera olajšuje medsebojno trgovino. Tibetanci bodo porušili vse trdnjave med indijsko mejo iuGyang-tse, jiopravili vsa poškodovana pota in plačali odškodnine v znesku 7,-»00,000 rupij ($2,400,000) v treh letnih obrokih. Angležke čebei ostanejo v do Lini' < 'humbv, dokler imenovana svota ne bode plačana. Tibetčani so se tudi zavezali, da ne bodo oddali ali vzeli najemščine za kak del ozemlja brez dovoljenja An glije. Tudi so se zavezali, da ne bod-dopustili nijednej drugej vladi upravljati z Tibetom. Pogodba je toraj v prvej vrsti naperjena proti Rusiji. London, 17. sept. Semkaj se poroča, da so indijski vojaki obiskali temelj sv. Bude, ko so bili v Lhasi. Redovniki so pri božjej službi j»eli z globokimi glasovi, kakoršnih beli ljudje ne morejo peti. Glasovi tisočerih redovnikov bili so slični podsemskem irromenju. V notranjih pro torih svetišča so trije velikanski kipi, kteri predstavljajo budistično sv. Trojico. Kipi so pokriti od nog do glave z dragim kamenjem. V gorenjem nadstropju so molili Lame, da bi odgnali vse slabe duhove v prid Dalai Lame. Glasba je jednolična in barbarska. Stene svetišča so pokrite z raznimi odurnimi maskami. Krog nog pobožnih Lamo v so letale male bele miši, ktere so iskale jedi Te miši Tibetčani visoko spoštujejo, kajti v njih so duše prejšnjih Lamo v, Rim, 38. sept. Tukaj se je pričel < splošen štrajk. kteri se pa še ni raz- .sž širil na vse sloje delavcev. Jutri pri-čno delavci v Napolju štrajkati. V. druzih mestih je vojaštvo že za vsak l slučaj pripravljeno in tudi policijo so \ povsod i pomnožili. Socijalistiena agi- ■] tacija se povsodi širi. zlasti pa po se-vernej Italiji. V nekaterih krajih se je bati resnih nemirov. V Genovi prišlo je zopet do boja med štrajkarji in policijo. Radi straj-ka mesto v minolej noči ni bilo razsvetljeno. Včeraj so prišli iz Milana semkaj mestni svetovalci s županom , da naznanijo vladi o nezadovoljstvu ljudstva. Vzrok vse agitacije je ekstremna i stranka.ktera bi rada itak liberalno vlado prepodila. Berolin, 18. sept. Med tem, ko je I M) bitki pri Liaoyangu v Mandžuru vsakdo mislil, da so Japonci sijajno zmagali Ruse, pričelo je sedaj javno mnenje vse drugače tolmačiti imenovano bitko, ktera zelo čudno vpljiva zlasti na tukajšnjo borzo. V trgovskih krogrih, kteri limajo na^bol^še svetovne zveze, so prepričani, da Ja-l>onci pri Liaoyangu niso zmagali in ako so zmagali — niso svoje zmage znali izkoristiti, kar bi se pa gotovo zgodilo, ako bi se bitka zaključila za Japonce tako ugodno, kakor so Ja-{h>nei poročali. Po onej bitki cena japonskih vrednostnih listin ni napredovala, pač pa — nazadovala. Med tem, ko je javnost prvotno pričakovala, da bode vsled dozdevnih japonskih vspehov vojna kmalo končana, temu sedaj ni več tako. Popolno preprečen je japonskega načrta obkoliti rusko vojsko in potem japonska nezmožnost slediti Rusom, dovolj dokazuje, da so Japonci pri kraju svoje možnosti. Med tem pa pošiljajo iz Rusije neprestano nove čete na bojišče, kjer Kuropatkin koncentrira svojo vojsko pri Mukdenu. Z ozirom na ta dejstva bode vojna še dolgo trajala in se zaključila z popolno rusko zmago. Tromsoe, Norveška, 19 .sept Semkaj dospela pomožna ekspedicija, katera je. v Severnem ledenem morju iskala ekspedicijski parnik "Amerika." Vod^ji pomožne ekspediefije, imenom Champu se ni posrečilo priti do Fran Josipove dežele, kajti otok je obdan z takimi ledeniki, da se mu ■ ni mogoče približati. Bremen. 19. sept. Tukaj so zaprli dva francoska dijaka, ktera sta fotografirala dvo trdnjavi. V Hamburgu so zaprli Američana ■John Henrv Beldena radi prevare. Dunaj, 19. sept. Avstrijski admiral Spann, poveljnik avstrijske vojne mornarice, bode odstopil. Njegov naslednik postane podadmiral grofi Montecuccoli. Dunaj, 19. sept. Tukajšnje sodišče je oprostilo grofa Henrika Potocke-s»a, kteri je bil obdolžen da je plačeval z ponarejenimi menjicami. Radi prevare je imel že preveč za opraviti s zaporom. Belgrad, 19. sept. John B. J son, ameriški poslanik za Srbijo, Ru munsko in Grško, dospel je semk; iz Athene, da prisostvuje kronanj kralja Petra Karagjorgjeviča. Friedrichsruh, Nemčija, 19. sept. — Knez Herbert Bismarck je včeraj do-poludne umrl. Rojen je bil 28. dec. 1849 v Berolinu in je sin pokojnega kanclerja. ■ - ' ......■ :■ " "GLAS NARft&A" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSEH, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko . . . $J.OO " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto ....... 4.50 " " pol leta.......Z50 " " " četrt leta ...... 1.75 V Eviopo pošiljamo list skupno dve številki, "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz- "VzemSi nedelj in pravnikov. "QLA8 NARODA" ("Voice of the People") ued every day, except Sundays and Holidays. Subscription vearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 Centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glns Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T»lofoni 3798 Cortland. Diazov 74. rojstni dan. Porfirio Diaz, od leta 1881 (s štiriletnim prestankom), predsednik mc-hikanske republike, obhajal je, kakor sino poroPali, dne 16. t. m. svoj 74. rojstni dan. Tem povodom mu ni le čestitalo vse meliik&nsko ljudstvo, temveč počastilo era je tudi inozemstvo v obliki nemškega cesarja, kteri mu je tem povodom priposlal svojo sliko, kojo mu je vročil nemški poslanik v Mexico Ciudad. Tako priznanje je stari Diaz povsem zaslužil, d asi ravno se pod njegovo vlado kruto gospodari Njegova zasluga je, da je preje po domačih vojskah razorana republika postala lepo urejena dežela. Kot uzurpator, kteri si je prilastil vso vladino oblast, je umel Diaz svoje nasprotnike vedno ugonobiti in svojo moč v prid dežele izrabljati, tako da zamore sedaj s ponosom gledati na dela svojega dolgotrajnega vladanja. Tekom zadnjih dveh desetletij je Mexico svoje notranje razmere, kakor tudi odnošaje z inozemstvom tako utrdila, da jej je sedaj jamčen stalni napredek. Da je pa nastal položaj v Mehiki tako ugoden, ima se Mehiko pred vsem zahvaliti tudi vplivu Zjedinje-Jiih držav, ktere so z njo zvezane po dveh velieih železnicah, po trgovinskih pogodbah in jednakih koristih obeh republik. Vendar pa gre predsedniku Diazu prva zaslutra. da so odnošaji med obema republikama postali taki. kakoršni so danes. Republikanske uprave, kakoršno imamo pri nas. Mexico naravno še ni-mn. Predsednikov delokrog je sicer določen po ustavi, kongresu in vrhovnem sodišču, toda v resnici vlada predsednik Diaz Se bolj absolutorično kakor ruski car. Preje je, na primer, mehikanska ustava določala, da pred-se.ltiik no sme biti dvakrat zaporedoma izvoljen. Da bi pa Diaz ostal permanenten predsednik, so tozadevno dočbo v ustavi jednostavno črtali. Ti*li vsaka štiri leta vršeče se predsedniške volitve so le formalnost, kajti tekom zadnjih in prejšnjih volitev Diaz sploh ni imel vee protikandidata. Tn bas neomejeno vladarstvo v ro-k«ih Pxrfirija Diaza izposlovaloj je deželi mir, napredek in blagostanje. Od Oliv or Crorawella nadalje si še ni je-den uzurpator ni pridobil tolike nakloni- nosti ljudstva, kakor baš dikta-Porfirio Diaz. PEEDSTOJEČA IZPREMENITEV EVROPSKEGA ZEMLJEVIDA. Pod tem naslovom priobčil je ga-1 iško-polj«ki jrrof O. Vandalin-Mni-v f>etrognwlskem Hstu "Rus" (št. od IG.—2D. avg.) nastopni članek, ki ga priobčil jemo tu deloma doslovno Is namenom pokazati tudi našim čita-teljrm v polni luči "misli visoko-kUrt;" Nemcev v rajhu, ki čakajo le še ujjodae prilike, da padejo po Avstriji ter raztegnejo svoje državne meje do davno za želj ene Adrije. V članku je rečeno: Na Daljnem Iztoku razlega se grom toj>ov in mandžursfco zemljo napaja kri naših hrabrih bratov. V sosedni državi Ruske, v Avstro-Ogrski, praznuje od vsega sveta čislani vladar ce-ir Fran Josip svoj 74. rojstni dan. Po Sta dva dotika, na videz popol-la različna, vendar onemu, ki ima rili ko globoke je pogledati za kulise etovne politike, ne bode posebno napraviti si med njima neko £o-zvezo. Rusko-japonski konflikt nenavaden pojav. Njega uzrokov ni iti morda v diplomatičnih ali dina-ih sporih; niti ne leži v njih lljenje za teritorijalnimi prido-ami, četudi je ruska vojna z Ja- ponsko res v pravem pomenu besede. Na iztočno-azijskem bojnem polju, poplavljenem z dežjem in napoj enim s krvjo, se naj reši vprašanje, bode-li usojeno beli rasi in evropski kulturi preje ali pozneje pasti v žrtev žolte-mu plemenu. Rusija i«ra na Daljnem Iztoku isto ulogo, kakor jo je igrala nekdaj starodavna Poljska, ko je ščitila kristijanstvo na mejah Ukrajine. Vsaka ruska zmaga bele rase, vsak poraz ruskih vojsk pomeni nevarnost za kulturno uspevanje Evrope. Ako motrimo rusko-japonsiko vojno s tega edino pravega stališča, tedaj se je le čuditi, da simpatije cele Evrope niso na strani Rusije, ktera žrtvuje svojo kri in svoje blago za našo civilizacijo, da bi njo — mutadis mutandis — rešila pred ponovljenjem časov Čingi-skana. Rusija je jedina od Boga izvoljena po zgodovini določena voditeljica Slovanov, in edino le Rusija,, ako jo soglasno podpirajo vsi slovanski na-rodje, more ustaviti naval naših so-vragov. Pred vsemi bi morali dati ostalim Slovanom dober vzgled Poljaki, kteri žive pod rusko vlado. Res je, da so imeli Poljaki mnogo uzrokov k so-vražtvu s svojimi slovanskimi brati, res, da je poljskemu narodnemu ponosu tažko stegniti v spravo roko silnemu, mogočnemu protivniku, vendar sedaj, ko se je Rusija, da ščiti sveto »itvar, podvrgla težikim izkušnjam, sedaj, ko različni narodje, deloma iz koristoljubja, deloma iz zavisti, žele Rusiji pogibelj — sedaj se je položaj izpreraenil, sedaj morejo ruski Poljaki, ne da bi izgubili kaj na svojem ujrledu, podati Rusom roko v svrho trajnega in odkritosrčnega prijateljstva. To bi bil jeden iz najsijajnejših pojavov politične modrosti in imel bi zelo ugodne posledice za obe stranki. Kmalu (leta 1910) se bode praznovala f>001etnica bitke pri Grunewaldu, one znamenite bitke, ki je bila pravo sla vije zjedinjenega Slovanstva nad erermanskim napuhom in njega pohlepom po novih deželah. Povsodi, kjer se glasi slovanska beseda, pripravljajo se, da proslavijo ta spominski dan. Mi Poljaki smo čuli, da nameravajo v Moskvi po inicijativi on-dotnega " Slavja nskega pomožnega družtva" praznovati veliko slavlje pobratimstva vseh Slavjanov: tam, kjer se dviga najmočnejša trdnjava slavj&nslka, v sveti stoliei Slavjan-stva, bode se vršilo spominsko slavlje največje slavjanske zmage. Kaj more dati temu slavnostnemu dnevu večji blesk in pomen, kakor zveza vseh Slavjanov pod voditeljstvom Rusije. Dvoglavi ruski orel, poljski orel, češki lev itd., vsi ti zjedinjeni predstavljajo silo, pred ktero se mora ukloniti pangermanizem. Tesna združitev vseh Slavjanov bila bi med drugim mogočno jamstvo proti kaj lahko mogočemu ponovljenju enakih krivic, kakor je novi pruski kolonizacijski zakon. Moč in predrznost panirerma-nizma sta veliki, a bodeta se še povečali, kadar premine plemeniti cesar Fran Josip. Nikomur ni več tajno, da Avstro-Ogrsko drži le še cesar Fran Josip jxi konci. V trenotku, ko zatisne priletni eesar svoje oči, ko dunajski zvo novi naznanijo svetu njegovo smrt — v tem trenotku odbila bole Avstro-Oirrski poslednja ura. Rnsija in Francija sta bili od nekdaj nasprotni delitvi Avstrije. Obe državi sta v interesu evropskega ravnotežja hoteli varovati "status quo". Nemčija pa ie bila proti temu pod pretvezo, da bodo notranji nemiri v Avstriji po smrti cesarja Frnnja Josipa kalili evropsk; mir. Iz tega stališča izdelala je toraj Nemčija nastopni načrt razdelitve Avstro-Ogrske. Ogrska s Hrvatsko in Slavonijo tvorile bi samostojno kraljestvo, h kteremu se priklopijo od Avstrije še Primorsko in kraljestvo Dalmacija. Ogrska krona preide na hoheneolern--kega princa, ki govori izborno ma-djarski in italijanski, in ki se že pripravlja na to imenovanje. (Avtor ima v mislih druzega sina cesarja, princa Eitel Frica, kteremu pripisuje splošno evropsko mnenje tu navedene lastnosti.) Avstrijske dedne dežele, kjer so naoljeni Nemci, kakor tudi slovenske dežele (Kranjska, Spod Štajerska in južna Koroška), pridele se Nemčiji. K njej se priklopi tudi severno-za-padnikos češkega kraljestva, znan pod imenom Hi«l>sko okrožje. Ostale češke dežele (Češka, Moravska in &lezije) tvorile bi posebno neutralno državo, po vzorcu Belgije, pod vlado princa iz habsburške hiše (Frana Ferdinanda,sedanjega avstrijskega prestolonaslednika). Galicija in Bukovina, ki leže na meji Rusije, ponudile bi se tej V odškodnino. Na tem načrtu razdelitve Avstrije dela se že pet let, in mnogi meni osoh-no zntfni diplomatični agenti in ogrski d epu tati razvijajo v tem pogledu silno delavnost v Parizu, Berlinu, Bndape-šti in Petrogradu. Meni sta ta dogovor razkrila pred poldrugim mesecem dva diplomata ter me poblastila, podati ga javnosti, pod pogojem, da za-molčim dotični imeni. Jaz sem dolgo omahoval, vendar interesi Rusije, katera je bila vedno prineipijalno nasprotna podobnim načrtom, interesi Avstrije, in vsega Slovanstva, kateremu preti nevarnost, da se ti nemški načrti v kratkem izvrše, napotili so me, da objavim, kar sem izvedel. Pripomniti pa moram, da so to le glavne poteze imenovanega dogovora, ki pa tem bolj jasno kažejo svoj namen. Nekatere druge podrobnosti še do danes niso pojasnjene, tako n. pr. še ni gotovo, kako odškodnino bodo morali dati Nemci Francozom. Ti bi si seve da želeli teritorijalno kompenzacijo in to v Evropi (Alzacijo in Lotaringi-jo), ali Nemčija se k temu ne bode hotela odločiti, temveč je pripravljena Franciji odstopiti svoje kolonije v Afriki ali pa Kitajski Iviao-Čau. Bodo li Francozi s tem zadovoljni, je drugo vprašanje. Med tem je pa neobhodno Nemčiji, da je Francija soglasna, ker bi morali po Nemškem načrtu Francozi odpovedati pomoč Italiji, kateri pri srednje-evropski delitvi Nemci ne če jo ničesar dati — in to je povsem umevno, ker inače bi *~3mčija za ved no izgubila Trst in ž njim zajedno pot do Adrije. Tudi osoda Bosne in Hercegovine ni znana, kakor ni pojasnjeno vprašanje, kako se bode imenovala bodoča češka država pod žezlom habsburškim. Nemčija ni povsem pri volji, izpolniti davne želje Cehov, imeti svoje kraljestvo in misli nazvati češke dežele veliko Vojvodino. Sicer pa so vse to podrobnosti, katerih ne bode tako težko dopolniti, ko so enkrat osnovne točke že dovršene. Med tem, ko podajam gori omenjeni načrt javnosti v tem trenutku, ko so prišle nad Rusijo težke izkušnje in ko se najbrže pripravljajo opasne homa-tije vsled rušenja kitajske nevtralnosti po Japoncih, imam pred očmi z ene strani sveti smoter slovanskega zjedi-njenja, z druge strani se mi pa zdi neobhodno potrebno odkriti oči avstrijski diplomaciji. Tekom 15 let obračal sem se opetovano že do avstrijskih vladnih osob s pozivom: obrnite Nemčiji hrbet in se tesneje pridružiti Rusiji kot jedini in najboljši prijateljici Avstrije. Samo okrepljenje Rusije pri združenju -vseh slovanskih elementov in v zvezi z Avstrijo in Francijo bode moglo preprečiti razdelitev avstrijske monarhije in ojaČenje pangermanizma ki bi potem pogoltnil vse manjše narodnosti. Na Daljnem Iztoku grme topovi... Na dunajskem dvoru se plemeniti, slavnovenčani starček pod težo mnogih izkušenj bliža meji življenja in vedno silneje se dviga nad Slovan-stvom grozno strašilo nenasitnega pangermanizma. To strašilo se kaže kakor eden tajinstveni člen med mnogimi, na videz v nikaki medsebojni zvezi stoječimi dogodki v zgodovini zadnjih let, mesecev, dni. Bode li Slovanstvo brez usmiljenja moralo podleči temu groznemu''mene, tekel, fares?!" Bapisi. Cleveland, O., meseca sept. Začetkom meseca septembra bil je občni zbor tukajšnjega " Dramatičnega društva", iz kojega je bilo razvidno, da društvo dobro napreduje. Od meseca januarja do konca sezone, vprizorilo se je osem iger, med temi so se '1 Rokovnjaci" in "V Ljubljano .jo dajmo", vprizorile dvakrat. Ze iz tega je razvidno, da se društvo samo trudi, da bi zavladalo pravo, domače življenje, osobi^o v zimskem času, iti da se pri tem tudi občinstvo zanima za napredek slovenskega naroda. Objednem je bila tudi volitev ce-leea odbora. Izvoljeni so bili sledeči uradniki: Josip Zalokar. predsednikom, njegovim namestnikom Anton Bobek, poslovodja g. Fr Sakserjeve bančne podružnice; tajnikom Anton Benedikt, režiserjem E. Sršen in blagajnikom Černe. Na to se je določila zoj>et nova sezona, ki se prične dne 0. oktobra z igrami "Klobuk", "V spanju" in "Zaljubljeni Matiček". Igre so polne humorja in upati je, da se bode občinstvo obilo odzvalo našemu vabilu.Dru-ga dramatična predstava bode 6. novembra in sicer "Mlinar in njegova hči", žaloigra v 5. dejanjih in G izpre-membah. Prijatelj dramatike. Usodno zamenjavanje imen. V Budimpešti ji. l>ila dva meseca neka ženska v bolnišnici. Vsled malomarnosti nekega uslužbenca so pa njeno ime zamenjali z neko drugo bolno žensko, katera je umrla in bila pokopana na ime prve ženske. Moža namišljene umrle soproge so uradno obvestili o njeni smrti. Mož ni posebno žaloval za svojo ženo in čez nekaj tednov je bila poroka s kuharico. Dva tedna po poroki je prišla namišljeno že umrla žena domov. Nova zakonska in njeni sorodniki so se je grozno prestrašili, ker so mislili, da hodi nazaj strašil, in je niso hoteli izpoznati za svojo. Oblasti so pa pojasnile pomoto. A sedaj soprog o svoji prvi ženi noče vedeti ničesar in je izjavil, da ima mrtvaški list in je s svojo drugo ženo pravilno poročen. Za 19C kron avstr. veljav* treh« j« dati $20.50 in k temu še 15 centov za ker mera hiti denar** peii-ljatev registrira**. Darovi. Od rojaka Silvester Arkota v Clevelandu O., prejeli smo 100 K, katere je nabral med svojimi rojaki kot prispevek ali dar ameriških Slovencev iz Ribniške doline za "Društveni dom" v SodražicL Znesek smo odposlali "Pevskemu društvu Glas" istotam. Darovali so: Mih. Novak $2; Marija Prijatelj $1; Ivarol Karlinger, Fr. Gornik, Primož Vesel, Jak. Gregorič, Jok. Lušin, Iv. Eržen, Al. Čampa, H. Lunarček, Ant. Debeljak, Iv. Petrie, Fr. Klaus, Jak. Matišev, F. Debeljak Anton Brodnik, Jak. Petrič, Urban Zakrajšek, Kari Belaj, Fr. Š ve gel j. Ivan in Matija Marolt, Ant. Kaušek vsi po 50c; Ant. Debevc 35c; Karol Vole. Nik. Vidmar. Ivan in Josip Gornik, Primož Pust, Mat. Korošec, J. Peterlin, Franjo Adamič, Iv. Zorman. Fr. Malnar, Jos. Perovšek. Fr. Mihe-lič, Št. Novak, Iv. Marolt, Iv. Zaje. Iv. Prijatelj, Ivan Jelene, Blaž Modic. Iv. Meden, Franja Lovše, Iv. Novak. Jernej Knaus, Franc Turk, Dragotina Boje, vsi po 25e; Iv. Kralj, Marija Kraje po 15c; Fr. Štrukelj. Margareta Šile in Ant. Benedik po 10c. KJE JE GREGOR BOGATAJ, star kacih 30 let. Pred letom dni je bil nekje v Pennsylvaniji. Zanj hi rad zvedel njegov brat: MIHA BOGATAJ, Box 38, Chicopee, Kans. KJE JE JAKOB LEVSTEK, doma iz Sodražice. Pred 2 leti je bil v Illi-noisu. Kdor zanj ve, naj javi nje gov naslov "Glasu Naroda". IŠČE SE 60 delavcev za izdelovanje 'švelarjev'. Materij al je iz hrastovega lesta in se tako obdeluje, kakor v starem kraju. Plača je 22 centov od jednega kosa Delo zagotovljeno za šest mesecev. Natančna pismena pojasnila daje o tem Joseph Košmerl, Box 61, Winnfield, La. (17-21 9) Kranjsko slovensko katolidkO Rojaki pozor 1 Na svojem kupčijskem potovanju opazujem, da se od neke strani trosi slaba vest o moji trgovini, sosebno pa še v Crested Butte, Colo. Poslano je !>ilo namreč svoječasno neko pismo, ki se je tikalo mene. Rojaki! za moje blago jamčim jaz sam. O tem pa, kar se o meni pripoveduje pa Vi sodite. Moje geslo je in ostane še vedno: "Pošteno blago in primerne cene!" M. Pogorele, c. o. B. Schuttc, 52 State Street, Chicago, HI. Poštni parnik NOORDAM odpluje 20. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik LA LORRAINE odpluje dne 22. sept. oh 10. uri dopoldne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik VADERLAND odpluje dne 24. sept. oh 10:30 uri do-poludne iz New Yorka v Antwerpen. Poštni parnik STATENDAM odpluje dne 27. sept. ob 18. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski parnik LA BRETAGNE odpluje dne 29. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik KROONLAND odpluje dne 1. oktobra oh 10:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik KAISER WILHELM n. odpluje dne 4. oktobra ob 11. uri dopoldne iz New Yorka v Bremen. POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagij, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sena otvoril novo urejeni saloon pri „TrigIavu" 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano ,,ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabave na razpolago do bro urejeno kegliŠče in igraln* miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prve> vrsti za točno in solidno postrežbe. Vsak potujoči Slovenec dobrodo$e^ Končno priporočam ožjim rojakotk. da me blagovolijo vsčkiut počastili s svojim obiskom 1 Mohor Mladič, 817 So. Center At., blizo 19. CHICAGO, JJULTSOm ^»Afi* ** -rt.*- poilp. tetvo SY8ie Bartee v Forest City, Penna lakorporirano dnč 31. januarja l'JO'2 t p ^iiS^Iyanyt. ODBORNIKI; Pred?ednfk: Josip Zalar, P. O. Box 547, forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest Cityr P* L tajnik: Ivan Tele^n, P. O. Box 607, Forest City, Pi. IL tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa, Blagajnik: Martin Mtrnič, P. O..Box 537, Forest City, Pt* GOSFSDAKSKI DT RAČUNSKI OpBOR: Josip Bctctiweli star. P. O. Box 591, Forest City, Pa. AI5TO?j Ov*P () i':ox 537, Forest City, Pa. iVii-W OsALi«, P. O, Box 492, Forest City, Pa.. JosiP Gobeno, P. O. Box 569, Forest City, Pa POROTNI ODBORi »SOS1P buoineli ml., P. O. Box 591, Forest City, t^ &abol Z alar. P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa Dopisi naj se pošjljajo I. tajniku: Voteet City, Pa John Telban, P. O. Bos 60^ Družtveno glasilo je "Glas Naroda^. JfAZXAXIL*. SUvvaoeaft is Brratoa t Rsak SprimcB, Wj»„ im »kftlici priporočam v obilem •biak saloon, v ktcrem vedno točim sveže Solditz, Milwaukee pive, debra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, ter prodajam debre smedke. S speštevanjeas »EMSHAB. Springs. Wya "GLA8 NABOBA^ prodni« r« 1 Mat iVwttm Anton Befeek, poelevodja drušniee Frank S a k 1 • r. 17TI St. Clair SU Cleveland, Okie* John Snstariia. 1203 H. Oaf tre St., Joliftt, ILL Frank G t kreni a. §1« Pera Bt. J aims town. Pa. Frank A Baudek. Milwaukee. Wis. _ zaslužene denarje je naj- 8 P7Kn kolje sigurno domu I U£»nU poslati in to ti preskrbi jFr. Sakser, 109 Greenwich Street, 'New York. TIKET za brzoparnik dobiš za ktero družbo hočeš naj ceneje in bodeš najso-lidneje postrežen pri Fr. Sakserju, 109 Greenwich Str., New York, zato naj se vsak Slovenec na njega obrne. Resnica je da je največja nesreča v A-merika za človeki — l>olo-Ako je človek bolan zen, nemore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? ' Kadar je člorek l>olan — more »o zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojaki Slovcuci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte I Nekoliko najnovejših zahval skateriml se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. .Jragi gospod Profesor 1 V začetki moje bolezni hut mras meje stresa, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po« Revniatizem in rnagat. Potem se obrnem na Vas dr. « hnl |x)lnoči domov na Breg št. 10 v Ljubljani v II. nadstropje in je vzel i t. nekega okna šipo, skozi kojo je padel v L nadstropje na hodnikovo streho in od tam na tla. Z Bleda se j*>roča: Dne 3. t. m. po-poldan so prijeli tatu, ki je ukradel kolo Josipu Ažmanu v gostilni pri Burju na Glineah. Spoznali so v tej osob i nevarnega tatu Oražma. Tal je bil /.e voz najel, da bi se odpeljal v Bohinj; pričuj« i fantje so ga spo znali tla je begunez 17. pešpolka. Pri njem s«> dobili srebrne in jedno zlato uro, več ravnotakih verižic in tolar-jev. Orožnik sfa je odpeljal v zapor. Vedel se je jako drzno. Obsojen napadalec. Iz Sore se poroča: Obsojen je bil pri okrajnem sodišču v Skofji IiOki Ivan Križaj v tritedenski zapor, p«>stren vsak teden z dvakratnima postoma, dvakratnim trdim ležiščem in dvakratno temno celico; vse to v znamenje zaslug, da je kamenjal župnika, j?. Antona Bereeta. PRIMORSKE NOVICE. Na deželnem sodišču v Trstu se j vršila dne 2T». avgusta razprava proti 171etnemo Pavlu Fnrlaniču, doma iz Škofij, radi preretil ter ga hotel udariti. Pavel Furlanič je bil obsojen na pet mesecev strogega zapora. Poskus samomora. 251etna Eleonora L., stanujoča v ulici dell' Aequedotto Trstu, je hotela dne 26. m. m. pred-poludne umreti ter je v to svrho izpila nekoliko karbolne kisline. Njeni sorodniki so pa prišli kmalu na sled remu njenemu blaznemu početju ter -o nemudoma pozvali zdravnika se zdravniške postaje, ki je prišedši ne-rečnico dal brez obotavljanja prene-ti v bolnišnico. V bolnišnici so jej na zdravniki izprali želodec ter jo s tem stavili iz nevarnosti. BALKANSKE NOVICE. Belgrad. Le še par tednov je do kraljevega kronanja, a priprav je le malo. Mestni zastop se še pogaja, cdo prevzame ok rasen je mesta. Kralj "111 vlada želita, naj bi bila slavnost imbolj pri prost a z ozirom na slabo letino. Razen Crnegore ne bode nobena druga država zastopana po členu vladarske rodbine, temuč jih bodo za-topali njih belgrajski poslaniki. An-lija in Nizozemska pa sploh ne bo-.leta zastopani pri kraljevem krona-nju. — Danes se je vršila vsakoletna du-liovska skupščina, ki je bila zelo viharna. Celi dve uri se je kričalo in protestovalo zoper pisavo "HriŠčan- ki Vestnik". Po zborovanju je sprejel zborovalce kralj v avdijencL Ivakor poroča "Opozicija", išče vlada 30 milijonov dinarjev posojila. Prvotno se je mislilo, da bode posojilo zmogla "uprava fondov", toda nima toliko denarja. — Predsednik v Vranju jo razorožil bolgarsko četo, ki je hotela j>od vodstvom znanega Petkova priti čez rbsko mejo v Maccdonijo. Solun. Avstro-ogrski civilni gover-ner, dvorni svetnik Mueller, je dobil zadnji čas več grozilnih pisem iz bolgarskih krogov. V pismih mu groze * smrtjo, ako se bode ustavljal bolgar--kim stremljenjem. — Vas Gradobor je napadlo nad 50 vstašev. Dasi so vaščani pomagali »rožnikom, vendar so vstaši ubili nekega uglednega Grka, ženo in dva otroka ter hišo zažgali. Skoplje. Najhujše se puntajo Al-bani v Lijumi. Izgnali so kajmakana in vse sodne in vladne uradnike, ki so pribežali v Prizrend. Vlada bode naj-hrže v tem okraju preklicala napovedane reforme, da Albane pomiri. Belgrad, Iz Stare Srbije prihajajo poročila o pravcati anarhiji, ki je izbruhnila v nekaterih pokrajinah. Zadnje dni je bilo zopet ubitih pet uglednih Srbov. V M ilovici so Albani napadli guvernerja Semži pašo. Srbsko prebivalstvo se boji, da nastane splošna albanska vstaja. Paris. Iz Carigrada se je zaupno sporočilo, da se je sultan vsled izgredov svoje dvorne straže tako prestrašil, da je baje zaprosil črnogorskega kneza, naj mu pošlje potrebnega osob-ja za novo telesno stražo Druga vest celo govori, da se je izvršil atentat na Miltana. Nekd oizmed straže je streljal nanj z revolverjem in sultana je rešilo le to, ker nosi vedno posebne vrste ščit pod svojo srajco. Pri napadu pa je bil ranjen poveljnik telesne .-t raze T lirik beg. Carigrad. Sultan Abdul Hamid je neozdravljivo 'bolan, kar provzroča njegovi najbližnji okolici skrbi in nemir. Nedavno so se zbrale najvpljiv-nejše osobe na dvoru k posvetovanju z vojnim ministrom Ali-Rizi pašo, načelnikom topništva Zeky pašo in najvišjim mohamedanskim duhovnikom Djemaleddin efendijem. Razpravljalo se je o odstavljenju sultana. Dogovori niso imeli v spe h a, ker so vsi' no obljubo justične uprave. priznavali, da bi odstavljenje pome-niloja deželo velike nevarnosti in zmede. Zbcrovalci pa so sklenili, da predlagajo na obziren način sultanu, naj določi za svojega prestolonaslednika svojega najmlajšega siiia, Ijub-jlenca Bašanedin efendija. Tem mogotcem na dvoru je le do tega, da si zajamčijo pri bodočem sultanu naklonjenost ; sultan pa tudi ve, da bi si ne bil niti jeden dan varen prestola in življenja, kakor hitro proglasi svojega naslednika. Nasvetovani prestolonaslednik pa ni po volji liberalnim Turkom, ki stavijo vse nade v pravega prestolonaslednika Rišad pašo, ki bi vladal liberalno. RAZNOTEROSTI. Novi desetkronski bankovci. Splošno je znano, da se sedanji desetkronski bankovci lahko ponarede. Zate« bodo naredili nove. Na bankovcih bo naslikano lice izredno krasne knjegi nje Rolian. Italijanske novice. Iz Rima so do-šla poročila, da so v tarentškem arze-nalu prijeli elektrikaJoahima Monte-negra. Obdolžili so ga, da je o obram-benih sredstvih Tarenta obvestil neko tujo državo. Nadalje so tudi zaprli ■ravnatelja Mfcmtefusea. Mornariško« ministerstvo priznava, da sta bila oba-dva prijeta zaradi -ovaduštva, a noee izdati posameznosti. Kakor poročajo iz Milana, je bil med roparji in orožniki v Lomellinu boj, v katerem je bil ubit en ropar in en orožnik ranjen. Več let so že to roparsko tolpo zasledovali zaman in so roparji umorili že več proti njim poslanih orožnikov. Vinske cene na Ogrskem so zadnji čas zelo padle. Smrt v planinah. Z Grand Paradisa v turinskem okraju so padli Štirje An-omota. Nedolžni Beck je bil namreč zelo podoben Smii.hu, oba sta bila Nemca, imela sta celo podobnopisavo ter sta nekaj časa stanovala v istem hotelu, ne da bi se bila poznala. Beck je presedel v ječi 0^/2 le!a; potem so mu ostalo kazen spregledali. Ko je (»ostal prost, ni preje miroval, dokler ni zasledil pravega krivca ter dokazal svojo nedolžnost. Pravosodno ministerstvo je nato Beeku ponudilo 40,-000 mark odškodnine pod pogojem, d i ne zahteva obnovitev kazenskega postopanja, ker bi se sicer pokazala prevelika blamaža za dotični sodni dvor. Skoraj vsi angležki listi so se zavzeli za preganjenega Becka, ter bičajo justično upravo, ki ne pusti poštenemu človeku, da bi se opral pred svetom madeža, ki so mu ga krivično na-tvezili. List "Daily Mail" je celo obljubil Becku izplačati iz svojega 40,000 mark, samo da odkloni sramot- Iretaijc parilker. V New York so dospeli: New York 17. sept, iz Southaraptona z 1159 pot. Lueania 17. sept, iz Liverpoola z 1321 potniki. Pannonia 17. sept, iz Reke z 1S47 pot. Bluecher 18. sept, iz Hamburga z 1052 pot. Arabic 18. sept, iz Liverpoola z 1735 potniki. D«speti imajo: Ethiopia iz Glasgowa. Bluecher iz Hamburga. Statendam v Rotterdam. Odpluli W»: v Bre- Kronprinz Wilhelm 20. sept, men. Noordam 20. sept. v Rotterdam. Aurania 20. sept. v Liverpool. Oceanic 21. sept. v Liverpool. Blueeher 22. sept. v aHmburg. Grosser Kurfuerst 22. sept. v Bremen. La Lorraine 22. sept. v Havre. Arabic 23. sept. v Liverpool. Lueania 24. sept. v Liverpool. Patricia 24. sept. v Hamburg. New York 24. sept. v Southampton. Vaderland 24. sept. v Antwerpen. Koenigin Luize 24. sept. v Genovo. Ethiopia 24. sept. v Glasgow. Statendam 27. sept. v Rotterdam. Pannonia 27. sept. v Trst. Teutonic 28. v Liverpool. Deutschland 29. v Hamburg. Neekar 29. v Bremen. Mongolian 29. sept. v Glasgow. La Bretagne 29. sept v Havre. Celtic 30. sept. v Liverpool, fimbria 1. okt. v Liverpool. St. Paul 1. okt. v Southampton. Kroonland 1. okt. v Antwerpen. Phoenicia 1. okt. v Hamburg. Astoria 1. okt. v Glasgow. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem im bratom Hrvatom, da sem odprl HOV SALOON, 14#1 So. IStk St., OMAHA NEBS., v kterem točim vedno sveže svetovno-znamenito ANHAEUSER & BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolago imam lepe dvorano za veselice. T obilen obisk so priporoča JOSIP B. PEZDIRTZ. Kj e j e resnica ? Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bede ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne m*re Mti strokovnjak za vse bolezii. O tem dejstvu je vsak razumen človek prepričan. Več bolezni je, kUre mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti. Vsak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, ako pa kdo trdi, da zamore ozdraviti vsako bolezen, je to nespametnost. Po vseli velicih mestih ustanovljajo zavode za raznotere bolezni in na čelu vsakega oddelka je zdravnik-strokovnjak. Tako je nastal naš NEW YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki «;pazu-jočase praznota, kajti siromake, stanujoče daleč od velikih središč, običajno nepošteni zdravniki osleparijo. Oni ne vedo, kam bi se obrnili, da bi se rešili bolezni, katera jih tlači. Universal Medical Institute X-fpe^^T^zdrav" Ako ste bolni. — Ako ste v New Yorku ali daleč proč. — Akoso 'ru^ zdravniki proglasili Vašo bolezen za enozdravljivo. — ako so Vam nevešči zdravniki odvzeli stotine in stotine dolarjev in Vam kljub temu niso po- vrmli dragocenega zdravja. Ix -ojemu prijatelju. Vu.> —j —------- ~ --------------------------------P. in ako bode strokovnjak one vrste bolezni, za ktero Vi bolujete, u videl, da Vas zamori ozdraviti, poslali Vam bodi mo z ekspresom zdravila v kterokol: mesto Z jed. držav, Canade ali Mehike. V slučaju pa. da je Vaša bolezen neozdravljiva, ali da je treba, da se Vas osobno preišče, odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku ter Vam pojasnili Vašo bolezen. v Vedeti morate, da je več bolezni, ktero .ni mogoče ozdraviti le potom vživanja zdravil in tudi več tacih, ktere ni mogoče iz Vašega pisma takoj -poznati. Universal Medical Institute itra mnogo električnih strojev, s pomočjo kterih se oslabele osobe krepe, organizmu (životnej sestavi) podeli se nova moč, suhi s2 odebelo, debeli so osuše, preskrbi se nova moč izmučenim in oslabljenim, ker stroji zamore muko in bolečine. lientgenovi ali X žaiki omogočijo vpogled v notranjost človeka. Na ta način je videti vse notranje poškodbe, kterih s prostim očesom ni mogoče opaziti. Radi tega Vas lahko ozdravimo, ako imate: REVMATIZEM. — SRČNE BOLEZNI. — OTEKLO KOŽO. — BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU, VRATU. ALI NA PRSIH. —AKO ZGU EITE LASE. — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMEROIDE. — SPOLSKE BOLEZNI. — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU. — AKO STE NERVOZNI. — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. — IMATE ASTMO, KAŠLJATE, — NE ČUTITE. - AKO STE BOLNI NA MEHURJU, LEDVICAH, JETRIH, itd. Ali ako imate katerokoli drugo bolezen, obrnite se na Universal Medical Institute, kjer so zdravaiiki-strokovnjaki, kteri Vanibodo pojasnili Vašo bolezen. Ako ste ozdravljivi, je njih stvar brezj»ogojna gotovost, kajti v Universal Medical Institute se za vsako sprejeto zdravljenje jamči; ako je l>a bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov nazuani, da ne trošite zaman drazega denarja. Ako ste v kteremkoli kraju, pišite nam in zvedeli budete, v čem obstoji Vaša bolezen. Tu Vam ie naš naslov: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30;WEST 29th ST., blizu B'way, NEW YORK. Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. ure dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure predpoludne. iJ £kk Frank Sakser^ 109 Greenwich Street, New York, N. Y. USTANOVLJENO LBTA 1893. (r^T D USTANOVLJENO LETA 1893. DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro do* movino. IVIilijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. Sedaj pošljem IOO kron za $20.50 in IS centov poŠtarlne, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500. t PAR0BR0DNE LISTKE prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj ini javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. AT'0 kdo sam pride v New York 11a kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 37*^5 Cortlandt, ali connect three »ever« mine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje« To je zel6 važnol Z veleštovanjem HRAINIC SAKSER, IOQ GREENWICH ST., NEW YORK, iN. Y. gZŠF* Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne posti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvij.iča in mnogokrat prevara. Telefoni 379S Cortlandt Telefona 3795 Cortlandt - Idetelc. Milko Vogriii. Novela. Spisal Ar. Stajam. o 11 ■' (Dalje.) Pri teh besedah preleti Yogrin v duhu tek svojega življenja. Vse trpljenjem nezgode mu stopijo pred oei, in zdi se mu, da mu je bila osoda malokdaj mila. Kot di'ik moral se je že ubijati, sam si živež in obstanek skrbeti, moral drusre podučevati in si tako po hišah kruh služiti na gimnaziji kakor na vseučilišči. Koliko časa, koliko truda je pokopanega v teli urah, ko je on drugim svoj duh in svojo moč prodajal! In zakaj T Zato, da živi in si pribori boljšo bodočnost! Srečen, kdor ni skusil tako grenkega kruha! Vse to pa je naš rojak dobro prestal; ohranil je pri vsem tem svojo čilo moč in dobro, nepopačeno srce. Edino tolažilo bile so mu vedno besede: "Res je sicer, da jaz podučujem, ko drugi igrajo in se vesele; res je. da se začnem jaz še le za-se učiti, ko že sladko spe premožnejši moji tovariši: vse to je sicer res, ali enkrat lahko ponosno rečem: "Vse, ka^ imam. dosegel sem s svojimi lastnimi močmi, svojim trudom in umom. To bode enkrat moje plačilo in moj ponos!" In glej, ni-li imel Yogrin prav T Te misli so ga vzdržavale v vseh njegovih nezgodah in hudih časih. One so ga vodile in mu dajale vedno moe. Izvršil je pri vsem tem svoje izpite, postal je rezervni častnik in nad vse zadnje priboril si še doktorski klobuk. Mnogo je dosegel nas Milko, in to v slabih razmerah! Ali osoda ne mila ga pa tudi ni hitro pozabila, in nam se zdi, kakor da bi se ne mogla nesreča ločiti od istega, ki je enkrat zapadel njenim udarcem. Vogrin že zdaj šesto leto stalne stalne službe prosi, in si mora vedno še kot domači učitelj služiti svoj kruh! Kdaj bode vsega tega konec? Ali bode le tos nameščen in dosegel svoj cilj? Take žalostne misli so rojile ubogemu Vogrinu po glavi. Spomni se onih časov, ko je še mlad dijak na gimnaziji deklamoval Prešernove so nete. Marsikaj mu tedaj ni bilo jasno a zdaj mu stopajo stihi nesrečnega pesnika nehote pred oči. Zamisli se globoko in ponavlja v duhu pesnikove besede, ktere še le zdaj prav raz umeva: "O srečna draga vas domača, Kjer hiša mojega stoji očeta! Da b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta Speljala ne bila, goljfiva kača, — Ne vedel bi, kako se v strup prebrača Vse, kar srce si sladkega obeta!" V teh besedah je izrazil pesnik svoje gorje, in le za človeka, ki čut in trpi kakor Vogrin, pisane so te vrstice! Iz takih misli j vzdrami Vogrin grofinja. Čudno se ji je zdelo, da jena enkrat utihnol. S prva ni b ia tega zapazila, kajti občudovala je lepo ee lovško ravnino in okrožujoče jo grore A ko se ~ačne železnica bolj po eno ličnih krajih pomikati, izpregovori "Zakaj tako tiho, gospod doktor? Gotovo premišljujete, kakov učinek je napravil sinoči Vaš navdušeni go vor. Do dl»ora ste ugnali Madjara gospoda barona Bendo. Ako sc ne motim, ugajali so Vaši nazori tud gospe Skenovskej in gospiei Olgi "Taki govori, milosti jiva grofinja". odvrne premišljeno Vogrin, zatajujoč svoje pravo mnenje, "ostanejo brez globjih učinkov, ako jim ne moremo javno do veljave pripomoči. Sicer pa dandanes najboljše dokazovanje nič ne zamore, ako ne pride ono iz ust veljavnih, na krmilu sedečih mož. O tem sem dobro prepričan, in za t o raj no pripisujem včerajšnjim besedam posebnega pomena.'' "Tu imale prav", pristavi prof. "Ako človek v ozkej družbi, v krogu svojih znancev kakšno besedo zine in izreče svoje prepričanje, to še nima nobene portfebne veljave. Jaz se le Čudim baronu Rendi, da se je tako hudo razvnel in razsrdil. On je postajal celo razžaljiv proti Vam in Vašemu narodu." "V tem je pač pokazal svoje ma-djarsko }>okolenje in nrav", odgovori mirno, a odločno dr. Vogrin. "Jako ošaben in nagle jeze se mi dozdeva baron Robert", začenja zdaj grofinja. "Njegove navade, njegovo obnašanje in govorjenje bilo je včeraj nekako čudno. Pri igri so ga že celo moje šaljive besede razjarile, tako da je bil potem celi večer slabe volje. Iz vsega bi lahko sklepala, da ne sodita skupaj Olga in Robert. Ona je za-nj prenežno, prenedolžno bitje ! Jaz se ne motim lahko v človeku, ako ga le enkrat vidim." Po teh besedah pa je začela grofinja opisovati značaj barona Roberta. Ženske razvidijo in spoznajo notranjost človeško sicer prej kakor mi možki, a čestokrat se tudi varajo; kajti pri njih je večjidel prvo srečanje odločilno. Tudi gospa grofinja je bila dobra opazovalka ljudij, a vendar si je včerajšnje Robertovo vedenje krivo tolmačila. Z velikim zanimanjem je sledil seveda Vogrin besedam gospe grofinje. Vsako potezo Robertovega značaja si ! je zapomnil, in srce mu je samega veselja plalo, ko je grofinja dokazovala, ila se ne moreta nikdar v srečnem življenji družiti tako nasprotna člo-! veka, kakor sta Olga in Robert. Ali to Vogrinovo veselje bilo je kratko. Grofinja, ne vedoČ, da je Vo-srrin tajne ljubezni vnet do gospiee Olge, razkrila je nato, kar namerjava gospod vitez Skenovski s svojo hčerjo Olgo. "Gospod Skenovski je odločil go-spico Olgo v svojej neprevidnosti baronu Robertu", končuje potem grofinja, "in ta zveza bi se imela neki že v* kratkem izvršiti!" Je-li to res?" vpraša nagloma grof svojo soprogo. "Dekle je čedno n bogato, in vsak mora barona Roberta le zavidati." Gospa Skenovska mi je včeraj sama to skrivnost razodela", odgovori •rrofinja, "in rekla mi je tudi, da je baron Robert zaradi tega v Porečah. da si pri Olgi osobno roke izprosi. Jaz sem potem Olgino in Robertovo edenje opazovala, a zdi se mi, da ga Olga ne ljubi." Ta izjava je delala v Vogrinu čuden vtis. Z grozo se je polnilo njegovo srce. pomislivši, da že izgubi tako na-loma vzor svojega hrepenenja. Ali Iri mu naj res zvezda njegove sreče, i mu je sinoči nadej>oluo zasvetila, tako hitro za vselej izginola z njego ega obzorja?! "To je nemogoče, aj ona ne ljubi Roberta, da nemosro e: ona ga ne ljubi, ne sme in ne more ljubiti!" A zopet mu šine na-protna misel v glavo: "Mogoče .je vse! Prisilili jo bodo v to zvezo/* Jn zakaj ne? On sam je tu brez moči. in ona — brez pomoči! Svoje notranje boje pa je zakrival Vogrin ter navlašč napeljal govorico na mater in svojo tužno osodo. Pov-larjal je trrofu jn grofinji, kako ga žalosti, da ne more svojej materi na tara leta, kakor bi hotel, pomagati. Slednjič pa poprosi grofa dopusta, da jo za več dni j obišče. "Rad Vam ustreženi z desetimi ali štirinajstimi dnevi", odvrno prijazno rrof. "Jaz sem z Vašim podučeva-njem jako zadovoljen, in veseli me. ako Vam morem skazati kakšno lju-bav. Tudi za Vašo službo, za ktero ste letos prosili, potegoval sem se osobno pri gospodu ministru in upam, la jo dobite. Ako prejmem med tem. ko ste Vi doma, kako poročilo, naznanim Vam nemudoma Vašo..." Grof še ni bil zadnje besede izgovoril, ko se vrata odpro, in kondukter naznani, naj izstopijo. Tako je bil govora konec. Vogrin pa je še le prav za prav zdaj začel premišljevati o ne-gotovej svojej osodi. Vse upanje je stavil edino le na svojo prošnjo za službo in v Olgino ljubezen. Na ta dva stebra zidal si je naš rojak svojo srečo, a baron Robert mu jih je izpod-kopaval in podiral! (Dalje prihodnjič.) BENZIGER BROTHERS, f|IM ORK.N.V.. I CINCINNATI OHIO I CHICAGO III IULU1 NEW YORK, N.Y., 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE. teletom kadar doapei na kako postaja t Nevr York vei kako priti k Fa. Sajesebju. Pokliči številko Cortland in govori aloveaak j. Nad 30 let se jo obnašal Dr. RICHTERJEV 8vbtovni, prenovljeni t« SIDRO »» Pain Expeller kot najboljši lek zoper B.EUM ATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO ita. ill razne reumatične neprilike. 8 A HO t 2act. In 5Oct. v vseh lekarnah all pri F. Ak Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. JOHN KRACKER 1199 St, Clair St., Cleveland, 0. Priporoča raj ako m rrejs irvrstaa TIKA, k term ▼ kakavasti mattrilju-jaja tbs dr*** aaeriika vina. Kviei« vika (Cencerd) predajam p« Me galena; tela vim* (Oatawta) jpa 70c fritit, HAJMAVJ&B FASOdlLO LA TOTQ JB M QALOK. BAEXJETEO, at kterega sem tm-jertiral Vrinje iz Kranjskega, velja 19 steklenic $16.0«. Brinjevec je n&jtolje vrste, ker je igane aa isti način, ka ker loma na Kranjskem. VAmtdBAMnENUMizn >MAB 2a eMla aareHLa ee psiperofa JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 6» POZOR^ SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! 1 ^ Izdelovalci h ti n d e * i-ov, društvenih zastav, znakov in regolij po naročilih. Vsako naročilo se izvrSuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znako", prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI in SREBRNI ZNAKI z igiastim ali gumbičnim priveskom. Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g. Lupša Compagnie Generale Transatlantique. (Francoska parobrodna družba.) Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . ▼ katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne sraodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in ITr-vatje dobe.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. DIREKTNA ČRTA Du HAVRE, PARIZA, SVIGE, INOMOSTA IN LJUBLJANE« POŠTNI PARNIKI SO: "La Lorraine" na dva vijaka..................12,0«*) ton, "La Savoie" " " " ..................12,<»*) " "LaTouraine" " " " ..................10,U*> " "L'Aquitaine" " " " ..................10,000 " "La Bretagne"............................... 8,000 " "La Champagne"............................. 8,000 " "LaGascogne"............................... 8,000 " 25,000 konjskih moči. 25,» »Ki " 4i 12,0H0 " " 16,UH> " " 9,00l) " « 9,000 « " 9,000 " " Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz prist? nišča št. 42 North River, ob Morton STt., New York: *La Lorraine La Bretagne *La Saveie •La Touralnc •La Lorraln« 22. sept. 1904. 29. sept. 1904. 6. oktobra 1904 13. okt. 1904. 20. okt. 1904 La Bretagne •La Savoie •La Tourain« *La Lsrralnt La Gaseogne 27. okt. If 3. nov. 1 10. nov. li 17. nov. 19 24. nov. 19t Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. HONE AUSTRIAGA LIE vozi direktno iz Hew Yorka do TRSTA ali REKE, Holland-America Line (HOLLAN P-A m KU l š K V ( ut\) vozi kraljevo nizozemsko in F ošto Zjedinjenih držav (ned NEW Y0RK0M m RGITER0AMOM preko Boulogne sur-Mer, u Frieda jj a s parniki Gerty" in "Giulia 99 kteri so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pljuli mo