263. številka. « Trst, v torek dne 18. novembra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST" shra enkrat na dan. rarun nedelj in praznikov. ob 4 uri popoludne Naročnina znaša: ca celo leto........24 kron ca pol leta........12 ta fietrt leta........ 6 ca en nie-ee........ 2 kroni Narof-nino je plačevati naprej. Na na-•oftf brez priložene naročnine ae uprava te ozira. r*o tohakarnah v Tn»tu *e prodajajo posamezne številke po 6 stotink (3 are.); zven Tr»ta pa 8 stotink (4 nvč > Telefon štr. 870. izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni Koeitajevfi osnove poteze. IV. Rekli mo, da so 9» K«*erl>erjeve osnovne poteze pam»* p» stavile napačen fundament s tem, ds bo k vrttvarile 8»mo za Češko m Moravsko. Najočitniši in protiustavna napaka v teh potezah je ta, da se noče v z a k o n i t i nemški kakor d r -ža v ni jezik najprej samo za Češko in Moravsko. Čudno je ob modri sti državnika Koerbeija, da ni izprevi lel te napake. Saj, ako in ko bi se določevale še toliko skromne meje dižavnemu jeziku, bi morale veljati te meje za vse narode in za v se dežele z mešanim prebiva 1 s t v o m. Kako bi mogel dr. pl. Koerber prodreti v državnem zboru — in to je na-merjal — z določevanjem mej državnemu jeziku samo za Češko pa Moravsko? Tuli ko bi se Čehi sami udali za tako modno konce sijo, bi pa bili ša drug. Slovani tu, katere bi bilo treba pridobiti za tako protiustavno uklonbo. Najboljša volja <*ch>v bi nič ne izdala, ako bi se maloštevilni Jugoslovani z Malorusi vred v obliki obstrukcije postavili proti taki odločilni i a za S ovane v resnici ugodni nam* ri. /a iz te načelne taktične in stvarne na pake fame more sam pl. dr. Koerber razvi deti, da p tom državnega zbora ni možno . rodreti s programom, k" bi obsezal določbe . "žavnega jezika m jedtiakopravnost ne vseh, temveč le jednega ali dveh narolov. Ker pa člen XIX. državnih osnovn h zakonov nikakor ne govori o državnem jeziku, temveč le o narodnosti in jeziku pojed n h narodov, oziroma dežel, je tudi napačno združevati dolo-^evaije državnega jezika z določevanjem mej jezikom pojedinih narodov. Ministerski predsednik bi ne bi smel mešati državnega jezika s pravom jezikov pojedinih narodov ! Ti dve vprašanji se morati strogo ločiti, ker združenje nima niti najmanjše ustavne podlage. Narodnost in jezik vsakega naroda sta v ustavi zagotovljena, inje neobhodno, da se kakor si bodi podelita tudi dejanski! Državni jez k je si»?er v praksi, ali vendar visi tako rekoč v zraku, ker ga narodi morejo pri poznati ali pa tudi odbijati. Narodnost in jezik ni koncesija, temveč poleg zgodovinskega tu li formalno ustanovno pravo! Oglasi »e računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslan«. osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Urednlitvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo siv. 3, II. nadstr. Lastnik konsorcij lista „Edinost". ■ Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Državni jezik pa je doslej le t r p 1 j e n a, ne pa pripoznana koncesija! Za to koncesijo bi se z ozirom na sedanjo ustavo morale vlade še le boriti, prav za prav narode prosi ti za-njo, nikakor pa je ne mo-j rejo pravno zahtevati! Kar se tu viši prak-i tiČno, je prav za prav milost narodov,' nikakor pa ne pravo. Tudi sklicevanje dr.a pl. Koerberji, ne na varčnost, temveč na potrebnost (neoth< dnost) ne podelja državnemu ježku še mkakega prava! In vprašanje nastaja, koliko in v katerih mejah bi bila ta neobhodnost opravičena ? ! Vpletati pa a priori državni jezik v osnove, ki naj bi postale zakon v spravo narodov, to pa — milo izraženo — vendar še ne gre ! Kakor rečeno, to vpletanje nemškega kakor državnega jezika v zasnove za izvršenje narodnega ali samo jezikovnega prava kakega naroda, je in ostane pro ti ustavno dokler velja današnja ustava. Nemci bi se torej morali S ovanom in v obče drugim narodom zahvaliti iu bi morali lepo molčati, da ti narodi trpe in molče prepuščajo rablje nje nj h jezika za skupno, ali in c-lo n e s k u p n o pora bije vanje nemškega kakor državnega jezika ! Nemci trdijo, da hočejo najprej vzako-njenje nemškega državnega jezika in še le potem da hočejo milostno dopustiti nekoliko nacijonalne, ali, prav za prav, zgolj le jezi kovne jednakopravnosti. To je narobe svet. Kar je v ustavi, to gre naprej, in kar utegne p stati koncesija, to mora slediti še le potem! Narodi morajo vendar dobiti poprej pogoje za svoj in njih jezikovni obstanek pa razvoj, m še le potem morejo premišljevati, ali bi m >gli brez škode podeliti kako koncesijo kakemu drugemu jeziku. Določevati pa že v naprej meje jezikom drugih narodov, predno so dobili lastni jeziki svobodo za obstanek in razvoj, to je neumestno in naravnost neva rno za narode! Fran Podgornik. Iz razprave o izjavi dr.a Koerberja. 11. Govor posl. J. Biunkinija v seji zl>orr.'ce poslancev dne 7. novembra J2. (Dalje.) Sedaj grem dalje, gos; oda moja ! Na občnem zboru društva »Dante Alighieri« v P O n I* 1 H 1 fg. K 10 Divji lovec. Naroden igrokaz s petjem v 4 dejanjih. F. S. Finzgar Z igro »Divji lovtcc nas prestavlja pisatelj nazaj v zgodovinsko leto 184H., ko je bil »ua Laškem punt«, in ko so se naši kranjski fmtje p d »Kadecketom s Plemon-tezarji la?ali !« Kdor ni imel celega grunta, pa so ga zašili v vojaško suknjo. Zupan ali nemški — rihtar je moral v svoji občini ■praviti skupaj gotovo število vojakov ; ko so fantje, ki so bili namenjeni, da bodo morali v vojake, zvedeli to, bežali so v gore in gozde, kamor so seveda župani s svojimi bi-riči in drugimi pomagači prirejali divja gonje za »skrivači«. Ti pa so po večem delu uživali simpatije prebivalstva. Skoro vsakdo, ki ni imel kake posebne mržnje proti takemu »skrivaču«, jih je podpiral, jih obveščal, kdaj in kje jih namerjajo lovit', ter jim prinašal živeža. Seveda se je vse to vršilo bkrivaj, kajti gosposka ni trpela tega pod kaznijo. Ti skrivači so se včasih preživljali tudi od divjega ali tatinskega lova, kateri posel so p j nekaterih krajih prav strastno opravljal tudi mnogi drugi fantje in možje. O tem' treba pomisliti na splošno razširjeno mnenje, da lovska tatvina ni — zločin kakor navadna tatvina: pravno naziranje, ki ee nahaja v drugih področjih tudi med olikanimi stanovi. Na to zgodovinsko ozadje in te nekako romantične odn *šaje je naslonil pisatelj glavno dejanje svojega igrokaza. Rihtar ali vaški župan, ki je le »na denar in posestvo«, si je napravil načrt, kako bi si k svojima dvema pridobil še Lisjakov grunt, da bi imel največje posestvo v srenji. Obljubil je Lisjakovemu sinu Gašparju svojo hčer Majdo, katera pa je gojila čisto ljubezen do Janeza, gostaškega sina. Tako je prodal svojo hčer. samo da bi združil L'sja-kovo posestvo s svojim. Ker pa Gašpar še ni bil sam svoj gospodar, ampak je bil še njegov cče, prepisal je župan svoje lastno posestvo Gašparju, samo da bi temu ne trebalo iti v vojake. Da bi pa odpravila vsako sitnost, sta sklenila Janeza poslati na Laško v vojsko, med tem pa bi se Majda privadila Ga-sparja. Janeza so res ujeli po zvijači ter dali v vojake ; a posrečilo se me je uiti ter postati dezerter, ne morda zato, ker se je oal sovražnikove kroglje, ampak, ker je vedel, la je Majda v nevarnosti, da potrebuje njegove zaščite proti podlemu bah&ču Gašparju Sieni dne septembra t. 1. je bil storjen nastopni sklep (čita): »II NlIIo. congresso della »Dairt^-fiTi-gkieri«, plaudendo ai voti del presidente a favore degli Italiaoi della Dalmazia, invia loro fraterni salu ti.« To se pravi : Trinajsti občni zbor društva »Dante Alighieri« izreka pohvalo željam predsednika Italijanom Dalmacije v prilog ter p< šilja istim bratske pozdrave (Živahni klici : Čujte! Čujte !) Na istem zboru je rekel predsednik Vil-lari, da je potrebno, da se italijanske šole v Dalmaciji pomnože; da Ee pa kaj doseže, treba natančno poizvedeti, kar potrebuje eden ali drugi kraj! Državni podtajnik Bacoelli, ki je na tem zborovanju fungiral kakor vladni zastopnik, je izvajal, da je italijanski jezik tesno spojen z italijansko mislijo in da s tem tvori eno celoto. (Poslanec Stein : Z njegovega stališča ima tudi popolnoma prav !) Da, ali z našega stališča je vendar to nekaj druzega. Mi imamo svojo hrvatsko misel. (> tej priliki je dal celo kralj Italije po rimskem prefektu izraziti svoje simpatije društvu »Dante Alighieri«. Gospoda moja ! Ako dodamo k tem težkim dejstvom še pr»vokatorično pisavo italijanskih listov, in cel<5 < ficijo^ne rimske »Tribuna«, ki je še pred malo dnevi pisala, da društvo »Dante Alighieri« mora pomagati ne le Italijanom Dalmacije, ampak vt-em ir-redeutar^kim Italijanom (Cujte !). in ako se spominjamo irredentarskih rogoviljenj povc-vodom razvitja zastave Istranov v Rimu v septembru t. 1. ter povodom stoletnice v minoh-m oktobru v Šibeniku porojenega Ni-colo Tommasea ; ako se spominjamo ob tej priliki iz Italije odposlanih brzojavk na občino Šibenik, kakor tudi brzojavk garibal-dinskih veteranskih društev v Benetkah na župana glavnega mesta Dalmacije; ako pridodamo tem škandaloznim dejstvom, da me-rodajni italijanski faktorji niso brez dotike s tem gibanjem, odkar sanjujo o Albaniji in o mare nostrum, potem nam je jasno pred očmi, kaj se v Italiji namerja z Dalmacijo in česa je pričakovati od bodočnosti. (Poslanec Stein: Italijanski prestolonaslednik je poročil črnogorsko princeso ! Zakaj niste preprečili tega ?) Mi nismo mogli tega preprečiti. in samogoltnemu očetu. Vklenjen še v verige je pribežal v domačo vas, in Majda jedina mu je razbila verige, ker se drugi niso upali storiti tega iz strahu pred gosposko. Janez je videl, da je ni druge pomoči, da bi rešil sebe in Majdo, nego da bežita skupaj, da postaneta mož in žena. Majda pa je bila med tem ste rila csodepolno prisego, da, če se ne emeči očetovo srce, da bi jej dovolil vzeti Janeza, katerega edinega ljubi, pa da ga zoper očetovo voljo tudi ne ! v z a m e. Ko je bahati Gašpar videl, da se mu ne izpolni nakana z Majdo, izkoristil je Zavrtnikov nepremišjeni in kratkovidni korak ter — prodal grunt, katerega mu je bil izrcčil Zavrtnik po p< godbi. To je tako hudo zadelo starega skopuha, da se mu je začelo mešati ; vsled očetove bt lezni je bila izključena tudi možnost, da bi se ugodno rešila Majdi-na prisega, Gašpar pa je tiral dalje svoje sovražno kovarstvo proti Janezu, ki se je bil popolnema umaknil v gore med divje lovce; tu se tudi završtije tragična igra. Gašpar je vedel biriče v planine ter jim pokazal skrivališče svojega tekmeca in vojaškega beguna. Majda je bila tudi na planinah, kjer je imela zadnji sestanek s svojim ljubčkom. Divji lovci so izvedeli ob času o prihodu svojih nasprotnikov in se pripravili, da se bodo bra- Gospoda nuja ! Za nas ni nikakih dvomov, da je italijanska irredenta, pod varstvom italijanske vlade, v zadnji čas postala predrzna tudi nasproti Dalmaciji, in da se na jugu monarhije dogajajo stvari, kakoršnjih ne bi trpela nobena vlada sveta, katere pa trpi vlada njegove ekscelence gospoda minister-skega predsednika pl. Koerberja — stvari, ki se morajo imenovati naravnost sramotne. (Pohvala.) O vsem pa bo se govora v tej visoki zbornici o primerni priliki. Danes mi je napraviti le še nekoliko pripomb. Gospoda moja ! Mej tem, ko se navedena rogoviljenja di gajajo v Italiji na sramoto in škodo nt še monarhije in z dovoljenjem in sodelovanjem italijanske vlade, ne da bi se dvignil energičen odpor od strani naše oblasti (Čujte! Čujte!); mej tem, ko italijaaske novine, oficijozne in neoficijozne, dan ua dan in na infamen način zasramujejo Hrvate in Slovence Istre in Dalmacije — sloveča italijanska kultura zasramuje iste tudi z besedami, kakor : osli, psi, svinje itd. — (P03I. Klofač: Kakor avstrijski častniki!) In tudi italijanski ! Oni so bili morda pri teh častnikih v šoli — ker branijo (Hrvati in Slovenci) svoja prva in najplemeniteja dobra, svojo narodnost in svoj jezik proti ptuji invaziji, pa ide italijanska nesramnost tako daleč, da si italijanski konzul v Zadru upa z veliko aroganco in veliko lahkomišljenostjo protestirati na c. kr. dalmatinskem nameatni-štvu, ker je baje pred malo dnevi nekaj hrvatskih dijakov na svojem potovanju jna različna vseučilišča, vozečih se mimo Zadra na parniku Godol o ogrsko hrvatske družbe baje zaklicalo Pereat Italia ! — o čemer pa je bilo uradno dokazano, da ni resnično (Tako je). Italijanska nesramnost sega tako daleč, da si isti konzul upa še dalje protestirati, ker je v neki noči minolega meseca neka še sedaj nepoznana roka vrgla kos blata ua grb italijanskega konzula, in to v ulici, ki je neprestano, noč in dan, čuvana od redarjev italijanski misleče občine zaderske, kateri redarji bi bili gotovo aretirali zlikovca, da je bil Hrvat, in ako ne bi bilo vse to le dobra priprav jena, ali slabo izvedena irredentistiška komedija. (Prav res.) (Pride še,) nili. V boju, ki se je vnel, ustrelil je Janezov tovariš iz osebnega sovražtva Gašparja. Ker pa je bila Majda priča tega dogodka, j in ker je Janez hotel slovesno izjaviti, da je nedolžen na tem činu maščevanja, zadela ga je kroglja iz puške enega izmed beriČev, ko je bil komaj izjavil, da se h< če radovoljno vrniti na bojišče in 'žrtvovati življenje za cesarja. Majda pade v prepad in se ubije, ne morda kakor samomorilka, ampak, ker jo je ob teh krvavih dogodkih na robu prepada obšla slabost, da se je nezavestna zgrudila v globočino. Tako se torej završuje dovolj tragično ta divji lov, ki se bo prihodnjo nedeljo v živih podobah predstavljal slovenskemu občinstvu. Doslej je ta Finžgarjev dramatični prvenec vzbujal drugod dovolj zanimanja-med občinstvom ; zato je upati, da tudi tržaško slovensko občinBtvo ne pojde nezadovoljno od predstave. Skrb igrajočega osobja bo seveda, da čim najbolj zadovolji poslušalstvo ; radi tega je pričakovati, da slovensko občinstvo ne zamudi ogledati ai te novitete tržaško-slovenskega repertoarja in da pride v nedeljo čim mnogoštevilneje v gledališče »Armonia«. Politični pregled. T Trstu, 18. novembra 1902. 0 položaja. Ako smem* verjeti poročilom v »Neue F rele Presse«, je voditelj Nemcev na Češkem, dr. Eppin^er, ki je v soboto konferiral z ministerskim predsednikom drorn. Koerberjem, odločno odklonil Koerberjeve ponudbe za kompromis s Cehi. Nemci naj bi — po načrtu Koerberjevem namreč — dovolili Cehom notranji jezik v čeških krajih, Nemci pa bi dobili za to narodno ?a »kroženje po okrožjih in pa narodne kurije v deželnem zboru. Eppinger da je odklonil to ponudbo, ker Nemci da sploh nočejo nič čuti o kakih koncesijah Cehom, »izrezanih iz njihove kože«. Taki so vedno! Kdo, za božjo voljo, naj privoli Cehom koncesije, nego tisti, ki se pogaja žnjimi ? ! Nemci so pripravljeni — tako p »anemljemo iz »Neue 1'reie Presse« — stopiti v pogajanja s C-hi, le o koncesijah, »izrezanih iz njihove kože* Cehom v prilog, naj se jim ne govori . . . ! Kako naj na ta način pride do sporazumljenja ? r Sicer pa morejo biti Cehi zadovoljni, da ^Nemci odklanjajo Koer slanski zbornici je velik čudež, največi čudež pa je, da si je ravno Kovačevič ki je bil znan dosedaj le po svoji brutalni nasilnosti proti hrvatski opoziciji, upal govoriti o velikih žrtvah, katere doprinaša Hrvatska za Ogrsko in da se je nadalje upal trdit', da Ogrska postopa — krivično nasproti Hrvatski. Ali gospod Kovačevič ni le brutalen politik proti hrvatski opoziciji, ampak tudi previden politik nasproti bratom Madjarom. Da ne bi madjarski svet mislil, da je 40ea hrvatskih zastopnikov popolnoma vzela slovo od svojih trad cij slepega — mameluštva, je skrbno vlil malo olja v valovje presenečenja. Prisegel je namreč, da leta 18-18 se ni hrvatski narod boril proti Madjarom, ampak čete, ki so se borile pod Jelačičem, da so bile avstrijske čete, asentirane na Hrvatskem. S tem je Kovačevič vspričo madjarskega sveta izvršil čin feloaije na eni najslavnejih strani zgodovine naroda hrvatskega in je banu Jela čiču vzkratil značaj narodnega junaka ter ga predstavil svetu le kakor avstrij-berjeve ponudbe, ker z nadaljnjim u^tvar- s k e g a generala in nič d r n z e ga- hrvatski zastopnik sploh oglasil v ogrski po- javila na bratski poziv, da sloni na istem ker le ta da je bil vsemogočen na škofiji. programu in da vsprejemlje ime stranke Černe da je bil v zvezi z vsemi tistimi prava. S tem je prišel — pravi Folnegović »mučnimi« fazami žalostnega kotiflikta med — končno trenotek, ki spolnjuje najbolj škofom in »narodom«. vročo željo njegovega življenja: »ujedinjenje! Na to nekoliko besed. Ko je bil pokojnik vseh nezavisnih patrijotov pod združujočo kapitularni vikar in se ni kakor tak dal zastavo hrvatske državne ideje.« terorizirati od -Jurizze, druzih »reformatorjev« Sleherni prijatelj naroda hrvatskega mora i in Žida Veneziana ; in ko je povodom pro-le želeti, da se razmere v opoziciji — to pa poveJi o. jezovita PavišiČa, oziroma povodom zato, ker ona jedina je resnična zastopnica 1 pouličnih pun to v, uprizorjenih od gospodo-naroda — konsolidirajo in da ne bodo go- valne irredeutarske klike proti slovenskim vorili pozneji dogodki, da je bil g. Folnego- j prepovedim pri sv. Jakobu, pokojnik ne-vi<5 prevelik optimist. zlomljtvo stal proti vsaki kapitulaciji : tedaj Novo bolgarsko ministerstvo je 1 sa Je iaci »Piceoloc psoval kakor »ignoranta« sestavljeno tako-le : Danev, predsedništvo in . in nervoznega nestrpnega človeka. Kako naj vnanje stvari, Taragov finance, L u tka nov notranje stvari, Radev nauk, Teodorov ja-vna dela, Abraselov trgovino in Paprikov vojsko. Atentat na kralja Belgijcev. Ita-janski konzul v Bruselju oporeka vesti, da je bil Rubino v službi laške vlade za nadziranje anarhistov. Rubino zatrjuje sedaj, da je bil v službi konzulata kakor izzivalen si tolmačimo to nesoglasje v napadih V! Tedaj je poročal »Picoolu« in »Indipendentu« neki člen konzistorija, ki je bil pozabil na svojo uradno prisego! Sedaj pa gotovo poroča 1 znani zaupnik tržeškega irredentizmj» iz one slavne družbe, ki je po svojih členih svoje- časoo na pogrebu pok. vrednega duhovnika, t pozabši na svetost trenotka in svojega |>o-klica, pred vso zbrano družbo duhovskega in agent «n da je bil radi tega izključen . , . .„ . . . . . , . posvetnega stanu pokazala svoje lesnilo p ruti anarhističnega »Antonomie club«, kakor hitro 1 ° ...... \ . ii-i slovenski pesnrci-molitvici . Iz one slavne janjem nemškega »zaprtega« ozemlja bi bil notranji jezik predrago plačan. Da niso Nemci tako pijan: svojih zmag nad kratkovidnosjo avstrijskih vlad od Badenija sem, bi drugače govorili s Koerberjem. Dunajski list izjavlja, da je s tem misel na koalicij) pokopana. In njegovemu utemeljevanju k tej sodbi pritrjamo. ko pravi, da koalicijsko ministerstvo ni možno pred spo-razumljenjem. To je jasno, to pravi zdravi razum. Kaj sedaj torej ? Tudi na to vprašanje odgovarja dunajski list. Prvi korak bo sklicanje spravne konference. A če tudi to ostane brezvspešno, pride razpušče-nje zbornice. O možnosti, da bi bil razpuščen — dr. | Koerber, dunajski list niti ne govori. In vendar tudi to ni ravno izključeno. Sicer pa se vidi tudi tu, kako intimna sta si dr. Koerbfr in glasilo dunajskih borzijancev. Čudež v budimpeštanski zbornici. V predvčerajšnji seji ogrske zbornice je bilo nekaj nedoži vljenega, ne^uvenega, dogodil se je pravi čudež! Čujte ljudje bjžji: med tisto 40-co hrvatskih kimovcev, ki v ogrski zbornici neprestano molče, sede in stoje, se je pojavil fenomen, ki se je drznil izreči pred veo elavno madjarsko družbo, da » e Hrvatski krivica godi! Čim pridete do oddihljaja od tolikega presenečenja, izvolite nas poslušati! Pa ne da so se 40 rica hrvatskih za-Btopnikov — risu m teneatis amici — v zbornici budimpeštanski začeli sramovati, ker so jih te dni celo par Ki-šutovskih govornikov apostr. firalo, čemu da prav za prav prihajajo v Budimpešto ? Čemu da sede v zbornici ? Zakaj da ne gov< re, da bi se vsaj vedelo, katere »o točke, ki razdvj-j > Ogrsko in Hrvatsko ? In tudi to bi bil čudež, ako bi se ti odposlnnci — Khuena Hedervarvja začeli sramovati, ker so bili dusedaj lipovi bogovi ! YT razpravi o razmerju med Ogrsko in " Hrvatsko oglasil se je namreč za besedo (čujte in strmite:) poel. Kovačeve, veliki župan v poKoju in zastopnik vladne stranke hrvatskega sabora. Že to, da se je jeden Konec enega polka. Po Jansonu j»oslovenil Leopold Modi«* ml. Šlo je naprej. Dva tedna, dolga tedna, tavali so dragonci po brezvodni ravnini; čast, biti na čelu čete, stala jih je kakih 50 mož, mrtvih in izgubljenih, in polovica konj je postala nerabna ali pa so pocrkali. Ko je so anarhisti zvedeli, da je v službi konzulata. Predsednik bruseljske poslanske zbornice bo predlagal, da zbornica odpošlje kralju adreso, ubežal ne- sreči. Anarhist Mestdah iz Brtiselja je po atentatu brez sledi pobegnil iz mesta. Rubino da se v zaporu vede jako brezskrbno ; prepeva irancozke in laške anarhistične pesmi ter se šali in smeje. Svojim braniteljem si je izbral socialističnega odvetnika K >gerja. O tej priliki bodi pripomnjeno, da je kralj Leopold že v 68. letu svoje dobe in da že 37 let sedi na prestolu B^gjeev. Nekdaj je bil močno popularen, ali razmere so se spremenile, ko mu }e bilo težko ohranjati to popularnost. Pr.šli so silni l>oji med kierikalizmom in liberalizmom, a pozneje je mogočno narastlo socijalistično gibanje in pararelno žnjim struja s či-»to anarhističnimi eilji. Ti boji so tndi kralja pritiskali v na- Kovačevič je s kruto nogo pogazi 1, kar sleherni Ilrvat z največo pjeteto hrani v duši izražajočo radost na tem, da je na svojih spominih. In gospod Kovačevič je dobil svoje zasluženo plačilo takoj na licu mesta : Košutovec Benedek mu je prišel izreči svojo zahvalo in svoje priznanje...! Niso slabo pogodili Košutovci, ko so provocirali g. Kovačeviča, naj govori ! Izborno se jim je izplačal račun. Kovačevič ima svojo nagrad >T narod hrvatski pa eno izkustvo več, da njegovi interesi, njegove svetinje in njegovi idejal" so enako nevarovani, naj že njegovi aastt>pniki v Budimpešti molče ali pa govore, Iz Hrvatske. Nagla sodba in vse iz-jjemce odredbe so odpravljene. Tako je naznanila včeraj Zagrebčanom naredba l>ana grofa Khuena I lelervarv-ja, ki pravi, da interesi javne varnosti in kazenskega pravo-sodstva nis) več v nevarnosti. Na novinarskem polju Hrvatske nam je zabeležiti važen dogodek, ki ni l>rez pomena tudi za bodoči razvoj stvari v vrstah hrvatske opozicije. Uredništvo »Hrvatske« je prevzel eden uajbistrejih, če tudi ne posebno srečnih politikov iz hrvatske opozieije r gosp. Fran Folnegovie. Ob strani pa mu bo kakor glavni sotrudnik g. Dinko Politeo, ki je, kakor znano, med najboljirai žurnali*ti Hrvatske. Gosp. FolnegoviV je bvoj čas igral važno ulogo v polit čnem in strankarskem življenju na Hrvatskem, potrebno pa kakor eden voditeljev stranke prava. Prišle so pa razmere, nesoglasji, ki so ga potisnile v ne kako politično prognanstvo in je g. tolne-govie, če se je oglašal, nastopa! le kakor nekak politični puščavnik. Sedaj je, prev zemši v tretje uredn štvo gUvnega glasda stranke prava, zopet ostavil osamljen >st. Da pa ta d"godok utegne uplivati na razmere v združeni opoziciji, o tem priča dejstvo, da je Folnegov <;, prevzemši rečeno uredništvo, razvil cel program. V tej izjavi povdarja, pesm družbe, ki je tudi na procesijah in c: rkvenib obhodih nastopala proti slovenskim molitvam in ki nikjer ne more zatajiti svojega sovra-žtva do slovenskih propovedi, do slovenskih bratovščin in sploh d) slovenskih vernikov! Iz te slavne družbe torej prihajajo napadi v »Piccolo« na spomin pok. kanonika Černeta, kajti ti napadi so slični onim, ki jih je prinašal pooožni »Amico«, dokler jo bil pokojnik še pri življenju. Ta družba zna sedaj cel6 tajnesti iz škofijske pisarne ; namreč oni modri in odločni nastop skotijskega ordinarijata, ki se je izvršil — kakor poroča svečenik poročevalec >Pieeolov« — po nasvetu pok. kanonika Černeta proti židovskim ir-redentističnan spletkam združenih magistra tovce v in naših reformatorjev, ki so hoteli zatreti slovenske propovedi po Trstu, s tem, da so hoteli odtegniti iz katedralke pri sv. Justu mestne pevce. Ta naskok se jim je takrat ponesrečil in to jih boli še sedaj in zato razkopujejo poleg Z do v tudi mladi re- v Belgiji, in j»o dejstvu, mnogo premogovnikov, je sprotstva z masami naroda posebno v nižih ... , « , . jr - - formatorji sveži grob blagega cerkvenega do- plasteh. Kajti po silnem naraščanju industrije J ia ima Belgija ^janstvemka. tam delavstvo, Danes je zaupnik >P4ccolov« iznova kakor razmerno nikjer, s.le* faktor. Znani zbesnel, ker je doznal o določilh v oporoki so hudi boji za splošno volilno pravico... pokojnikovi. Vsem Tržačanom je bilo znano In radi te borbe je kralj osebno prišel v > dobro in blago srce pokojnikovo in temu je navskrižje z masami. Tudi dogodki povodom ^ izraza tudi v 8VOJj °P",rokl na smrti kraljiee nedavno temu. to je, razmerje ^ji mčin - kakor dober služabnik cerkve med kraljem in hčerjo mu Štefanijo, ni bili,'« veren sin svojega naroda! — Sofija tržaška tako, da bi povišalo kraljevo popularnost |im* veIlko pomanjkanje duhovnikov med masami. Toda v hipu, ko je italijanski slovenski anarhist stegnil roko po življenju kraljevem, ™)veči bedi. Na to je mislil pokojni v,e ni nas Istri živi v kakor da so te mase pozabile aa vse in kakor da je prodrlo nekdanje Čutstvovanje do kralja. Ljudstvo je hotelo raztrgati napadalca in stotisoči so po ulicah vstdikali : Ž vel kralj ! Taka je duša narodov : nepreraČun-ljiva. Tržaške vesti. Hijene na srrobeh. Kakor je »Piccolo« nedeljo metal kamenje na mrtvaški oder da je stranka prava stopila se laj v odločilno [ v fazo, koje s stranko, s katero je bila koa-! P°k. kanonika Černeta, tako mu danes Hrana že »i let (z Obzoraši), dosegla spora- kakor hijena razkopuje še sveži grob. zumljonje in sicer pod imenom »Hrvatska V nedeljo je psoval Černetov spomin, črš, stranka prava«. Ob enem je postala iden- da vse » tična tudi s »čisto stranko prava«, ki je iz- ,n ^terk, zlo«, ki sta je storila škofa Glavina je bilo delo pokojnega kanonika, nega stana. Sedaj so mogli brez vsake skrbi ' iti na pohode preko črte taborišča in ni trebalo, da bi vsaki hrib pred seboj, koder so hodili, obsireljali s topom. Glavni poveljnik je razglasil deželo južno Bloemf >nteina kakor lastnino angležko, ter ni bilo za to posebnih dnločb. Ob jednem so bili prebivalci farm pozvani, naj se povrnejo v iste. Mnogo se došla vest, da je glavno sovražnikovo mesto jih je v re=nici vrnilo, a angležke čete niso bilo vzeto, bilo je komaj 300 sposobnih konj bile prijazno gledane od mimoidočih. za služlio, a menili so, da m veliko nalogo rešili. Zvečer je bilo zopet hura klicev, in čeprav se ni jeden dragoocev ni nngel pohvaliti, da bi bil videl niti od daleč vsaj jednega sovražnika, vseeno so menili, da je pol dela že dovršenega. Mejtei so dohajala razna poročila dra-goncev, ki so imeli biti sovražniku na sledi, in ki so ga tudi čutili tu pa tam, ali ne da bi ga bili videli. Da so konji vedno cejJali, na tem je bil klima kriv; a tolažili so se v Armada, in tudi dragonci niso bili posebno prijetno dirnjeni, ko ao povsodi v »vzetej deželi« opažali mrzlo vedenje prebivalcev ; posebno so jih jezili jezepolni pogledi od strani burskih žena in deklet. Menili so, da bodo kakor zmagovalci bolje vsprejeti. Da-si se j m je tu in tam kdo laskal, vendar so veljali Angležem v obče le zaniče-valni pogledi. Radi tega so vojaki sem in tja zažgali kako hišo, ako pogled: deklet ali drugih niso bili posebno laskavi. Saj dežela obče, da se tudi drugim konjiškim polkom je bila razglašena kakor njikova lastnina! In ne godi bolje. nijeden ne more braniti angležkemu vojaku, B lo je lepega dne, ko se je armada delati v svoji deželi, kar hoče. bližala poprej obse lenemu mestu. Bilo je v nakopali še veče sovražtvo odstrani ljudstva resnici idilično v obsegu 5 mil naokolo glav- in v malo dneh je večina prebivalcev zopet zginila in konji ki so kmalu zopet imeli posla, dovolj s svojimi pohodi na pregled. Dragonci, in sploh vs', so se malo več brigali, kaj se godi na jugu, za njimi. 3 li so veseli, da bodo mogli dospevši v glavni veliki tabor, Bloemfontein, okrepčati se. V tem je došla vest, da je njihovo delo kronano na nepričakovan način ; dežela> proglašena za njih lastnino, b la je za njimi v polni ustaji in zveze med oddelki so bile zopet v nevarnosti. Zopet ao tavali po ravninah države Oranje; ker so pa povsod cale-tali na odpor, b le so težave vedno veče. Na stotine konj je eepalo, no v o došli konji eo bili v teku tedna poginili in dragonski polk je imel več nego polovico konjikov — brez konja. Vendar je napočil za nje dan. Armadni oddelek, h kateremu so pripadali — znali tako niso, h kateremu, ker povel:niki istega so ee v zadnjem času vedno nKnjavsili — je naletel nepričakovano na s .vražoika, ka teri, kakor se jim je zdelo, ima dobro voljo, S tem so si da bi w t(l žnjimi. (Pride še.) hrvatski narod v Na to je mislil svoje življenje in na to ni pozab i tudi ob svoji su-rLni uri. Zapustil je vse svoje premoženje za. ustanovitev konviktu v Pazinu. kjer se bodo, pohajajoči tamošnji c. kr. hrvatski gimnazij, ubožni sinovi našega naroda vzgajali za duhovski stan. Zapustil je torej pok. (/erne najvećim revežem naše škotije — bednim kmetom istrekim in sirotam slovenskim in hrvatskim, cerkvam. To jih boli, Ž de in naša reformatorje in zato kriče i »Piceolu«, da postopanje Černetovo ni bilo evangeljsko, da je zanemaril mestne reveža in tržaške cerkve ter da je premalo storil za svoj n>jstui kraj. To so grehi v očeh Židov in irredentistov za tržaško škofijo in za naš bedni narod pa je to pKmenit £in, vreden Človeka velikega in usmiljenega duha, radi katerega bo naš narod vedno blagotlovljal njegov aporrun ter bo pokojnika prišteval med svoje prve dobročinitelje v vrsti blagih pokojnikov Dobrile in Šterka. Dve nagli smrti. Včeraj popoludne je nagloma umrla 70 letna udova, gospa Marija Mandc, stanujoča v ulici S. Giovanni štev. 2. Sinoči pa so dobili mrtvega na njegovi postelji poštnega "uradnika g, Oskarja Sterko. ki je sianoval v hiši št. 1 v ulici Zonta. — Zdravnik, ki je bil pozvr-n k mrtvecu, ni mogel konstatirati vzroka smrti. Zopet e. kr. enakopravnost! V si- nočnjem uradnem lista nam naše ce?. kr. oblasti zopet podajajo klasičen izgled, kolika je mera enakopravnosti, ki nam jo privoščijo one v n£Šem Primorju. Ces. kr. predsedništvo deželnega sodišSa razpisuje mesto svetnika na istem sodisču ! In razpis je zopet — v samolaškem jeziku ! ! Ces. kr. direkcija prst in brzojavov pa razpisuje me3to odpravitelja za p što v Bo-Ijunu. Ta pošta se nahaja v pazinskem okraju, kateri okraj je najmanje po 90 hrvatski. A razpis je s k e m jeziku! V prvem slučaju iščejo sodnega svetnika za deželno sodišče, v čegar območju je prebivalstvo po veliki večini slovansko: a menda iz prevelike brige za vršenje eoako- zopet 1 e v 1 a - iskrico spoštovanja do resnice, bi se gotovo sramoval pisati tako nesramno laž ! Kje so ti — sami Lahi ? ' V katerem okraju ?! Ni-li koperski okraj po ogromni večini slovenski ? A je, bogami, in to gotovo, kakor je večni B »g v nebesih in kakor je prmvnoeti objavljajo ta »Avviso di concorso« gotovo, da smo se mi na lastne oči prepri- v samolaškem jeziku ! Ces. kr. postna direkcija nadaljuje svojo staro metodo (menda tudi enakopravnosti v prilog) s tem, da službo v čisto hrvatskem kraju razpisuje v samo laškem jeziku !! Živeli torej c. kr. možje, ki znajo tako lepo po — svoje vršiti zakone o ravnopravnosti dr-žavljano r. »Jeremij ade c, krit;čne opazke socijalistom in — drugim. Napisal Giorgio H—ey. Dobiva se po 20 stotink po tržaških knjigarnah. To italijansko brošuro nam je izročil avtor sam, ki jako trezno razpravlja o grehih socijalistične stranke ; in to so ravno oni grehi, dokazuje avtor, katere je socijalistična stranka podedovala od druzih strank, da-si se je početkom hotela b »jevati proti istim. Brošura se deli v poglavja: »O svobodi«, »O pravici«, »O napredku«, »Sociomania« in »Sen bodočncsti«. S to bn šaro baviti se hočemo nekoliko v prihodnjih številkah. Povodom tragične smrti železniškega sprevodnika Jeraja p še »Slovenec« : »Vzrok ni popolnoma znan, skušeni tovar ši sodijo, da je kaj popravljal zavoro, a ker je burja močno vršala, ni si šil znamenja za odhod. Vzrok — in ne najmanjši vzrok je pa tudi vodstvo južne železnice, ker vedno zmanjšuje osobje pri vlakih, tako, da se uslužbenci ne morejo dogovoriti in tudi ne vselej sporazumeti z znamenji. Pred kakimi 10 ali 12 leti je bilo -~> sprevodnikov pri vlaku, pozneje 4 in sedaj so samo 3 ! Vlaki so vedno daljši in težji, tako, da skoro ni nobeae varnosti več. In to dela vse na račun revežev in trpinov ta ljubi »Spaarsi-stem«. Ponesrečeni je zapusril 4 nepreskrbljene otroke.« Opeka pri vojaških zsrradbah. Vojno mjnister-tvo je določilo, tla se ima pri vseh vojaŠKih zgradbah na Primorskem in v Dalmaciji porabljati izključno domiča opeka. Zato je tudi pozvalo isto ministerstvo goriško trgovsko zbornico, da mu v najkrajšem času naznani, koliko opekarn se nahaja na Primor skem in kaka da je opeka, katera izdelujejo te opekarne. Tatovi. Pred kr tcim so zgradili na oglu ulice Guliani in Industria (pri Sv. Jakobu) veliko hišo. V pritličju je nastanjena provizorična delavnica za mizarja, ki izdeluje potreben les za to novo hišo. Poleg te delavn ce pa je Anton Kobalova prodajaln:ca jestvin. Ko je Kobal prišel včeraj zjutraj v svojo prodajaln ^o, zapazil je veiiko luknjo v steni, ki loči prodajalnicj od mizarske delavnice. Ko je nekoliko |k gledal po prodajalnici, je spoznal, da so mu tatovi, ki ho s ponarejenim ključem prišli v delavnico *n potem iz te skozi luknjo v steni v pro lajalnieo, pokradli za kakih 40< * kron blaga. Stvar je naznanil policiji : tatovi niso še najdeni. Vremeneki raatnlfc Včarn,: toplrv-u r ob 7. ari zjutraj 9n 1 ob 2. uri popolo W 15.— C. — Tlajioojar ob 't. uri itjntrej 70d 0 čali o tem na licu mesta I -Je-li morda piranska okolica, po čije zemlji teče nova železnica — laška ? ! Ni in ni! In kedor trdi nasprotno, je navaden umazan —slepar! Je-li bujska okolica laška? Niti po 2°/0 ni lašks; da pa je hrvatska, o tem se lahio prepriča sleherni pošten Človek, ki umeje ta jezik! — Kakor te, tako so po ogromni večini (ako ne izključnt) hrvatske vse občine doli do Poreča ! Iies je s:cer, da ste vi cammoristi spisali sleparsko statistiko, v kateri vse ng.še dobro hrvatsko ljudstvo izkazujete za same Lahe, toda, to lahko daste piti svojim bratcem v cammorrizmu,nikakor pa ne nam, ki smoob-hodili vsa te kraje in se na lastne oči in ušesa prepričali, da tnm žive izključno le Hrvatje, izvzemši vaša t bmorska gnezda — v katerih pa se tudi nthija prilično število Slovanov in, žalibog, še vrč — slovanskih odpadnikov! S kak'm obrazom trdite vi, da je poreška okolica — l^ška ? Kako morete biti tako nesramni, ko je javna tajnost, da bo vasi Tar, Frata, Vabriga, Novavas, Varvari itd. izključno hrvatske, izvzemši ono trojico kar-njelov, ki zapovedujejo vsemu Taru, kakor so nekdaj zapovedovali turšk' paša v Bosni in Hercegovini ! Res je, da vi še danes pa-šujete nad tem revnim, a dobrim in poštenim hrvatsko slovenskim ljudstvom, ali — »zora puca» in «bit če dana» ! Dan pa mora priti in tD čira prej ! In ko naša zora prinese svoj dan, potem bomo govorili mi : kje in koliko je Lahov v Istri ! Na to delajmo vs;, složno in brez prestanka, da se čira prej postavi na luč belega dneva vsa lahorska sleparija v Istri! X V Opatiji je bilo od 1. septembra 1902. pa do vštetega 12. novembra 46b0 o-*'b. Ol 6. novembra pa do vštetega 12. novembra 1902. s"i prirastli 202 osebi. — Dne 12. novembra je bilo navzočih TOG oseb. X Km«-tski odsek c. k r. kmetijskega društva v Komnu vabi na občni zbor, ki bo v nedeljo dne 23. nov. t. I. ob 4. uri popoludne v š 1-kem posl »piu v Komnu. — Dnevni red : 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev o l-boroika v osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe v Gorici. 5. Priznanje nagrad najboljšim sadjarja m v zraislu sklepa lanskega občnega zbora. 6. Slučajni pred'o^i. Vesti iz Kranjske. * Otrok se je zadušil. V sob >to d>-poludne pustila sti zakonska Karličeva stanujoča v Kladeznih ulicah št. 17 v Ljubljani svojo 2 let-o, bolno hčerko Mirijo samo doma, nadeiaje se, da pride k njej najeta varuhinja. Te pa ni bilo k otroku. Ko je prišla mat' opoludne domov, našla je otroka mrtvega v poetelji. Otrok se je najbrže zaduši). HroŠei v zimi. Lekarnar g. Berg- — Daars i>:ima ob 8.1 prerfp. m ob 8 30 man v Novem mestu je našel na svojem vrtu pop.; o**'-:* oŠ 2.12 predp-.tlida« »a r>b 2 6 dva velika hrošča. pop »ludn«. j * Jesenske jagode. 10 letaa Amalija Dražbe V s.-e lo, dne 19 Vidic je poslala včeraj uredništvu »Slov. nov. »b 16. uri preioouin^ ss boi) vsa Naroda* svežih jag >d, ki jih je nabrala na ■are i--.« tu«, u. K.r. ograj-neg* s c pešpotu iz Ljubljane v Litijo. Mlada a dobro vilne stvar. vrP e -te,leče dražb* premičair : znana turi^tinja je napravila to pot — se ulica Karnetu 14 in ulica Pondares 1, mali voz, lukai suo} tokarnica in h.šaa oprava ; uli<-a del Toro 7, hišna oprava ; ulica S. Marco 17, hišica oprava skarni stroj in motor veda v spremstvu svojega oSeta — v 5 in pol ure. * Županom v Cerknlei je bil izvoljen ulica Sanita 7, ti- gospod Fran Serko, ker se je gospod Greta 241, h šna A.1. Pogačnik odpovedal županstvu. oprava; ulica Pieta 2a in šr. 11, vozil ini razna ; ul <-a delle A pa je oče pograbil sekiro in da ni bil sin brzih nog, dogodila bi se bila grda stvar. Gorjč hiši, 1-jer so navstale take razmere ! Mala falzifikacija. Dne 7. t. m. je bila v državnem zboru Nemškem mej govorom posl. S:a Ithagena desna stran zbornice povsem prazna. S;jcijalno-demokratični poslanec Bandert pa je to okolnost izkoristil za malo šalo. Postavil se je na desno prazno stran zbornice in je od tatn spuščal razne mej-klice ter ploskal pohvalo. V stenogram so seveda morali zapisati, da je vse to prihajalo z desne — prazne strani. Dva nemška mornarja umorjena na Grškem. Možtvo nemške stacijske ladije » Lire ley«, katera se nahaja od 12. t. m. sem v Pireju (pr stanišče m^sta Atene) radi poprave, je nastanjeno v n^ki hiši v mestu; na ladiji oarai Fe nahaja le straža. Ko se je v soboto zjutraj neki podčastnik podal z dvema mornarjema na krov ladije »Lorelfv«, da izmenja stražo, ni našel na ia liji živ^- duše. Krov je bil pomazan s krvjo in kabina, v kateri bi se bil moral nahajati podčastnik, ki je poveljeval stražo, je bila prazna in v njej je bilo vse razvrženo. Mtnjkala je zapečatena blagajna, v kateri so fhranjeni važni dokumenti nemškega pos'aništva v Cirigradu, a tudi blagajne ladije ni bilo najti nikjer. Izvelo se je takoj preiskovanje in dva potapljača sta na morskem dnu našla truplo podčastnika z globoko rano, prizadeto mu z bodalom; v morju mš!a se je tuli nepokvarjena blagajna z dokumeuti. Blagajno ladije pa so našli na obrežju, a bila je prazna. Sumi se, da so zločinci delavci v tamošnji ladijedelnici ali pa osobje svetilnika. Izvršilo se je že v*č aretiranj in sumi se tudi, da je na zločinu sokriv jeden iz med mornarjev, ki so bili na straži, namreč Koller, kateri je izginil. Grški listi izražajo nado, da zločinci niso bili Grki. Cesar viljelm kakor dedič. Iz Gorlitza javljajo, da je neki draždanaki rentier vse svoje premožnje, ki znaša tri Četrti milijona v zemljiščih, zapustil nemškemu cesarju Vi-Ijelmu. Samomor blaznenca na železnični progi. Mej vožnjo po železnici iz S lztuala v Am-atetten se je neki Emil K-el.er, trgovec z de likatesami iz Pariza, jako čudno vedel. Sprevodnik je prijavil tu v Amstettenu, kjer S) ptujca zdravniško preiskali ia našli, da je blazen. Na to so ga v spremstvu odposlali na Dunnj. Pred prdtodom v štacijo Blinden-markt pa je blazni tuje e kar hkratu — ne da bi spremljevalec mogel proprečiti to — skočil skozi okno kupeja ; a čudom čudo : ni se poškodoval skoro nič. Na to so določili dva moža, ki naj bi ga odvedla v norišnico v Mauer Oeling. Keller je stal s spremljevalcema na peronu in je govoril mirno i a pametno. Hkratu pa se jima je iztrgal ter se vrgel pod kolesa tovornega vlaka, ki je ravno odhajal. To pot je dosegel, kar je hotel : ostal je mrtev na železnični progi. Brzojavna poročila. Chamberlain o nalogi Anglije v jnžni Afriki. BIRMINGHAM 18. (B) Povodom potovanja ministra za kolonije Chamberlaina je bil v mestni hiši banket, katerega so se udeležili zastopniki vseh strank ; v svojem odgovoru na neko zdravijco je izdajal Chamberlain, da o njegovem potovanju gre za važne stvari in ne za jednostavno parado. Mi hočemo, je rekel minister, napraviti iz južne Afrike sestaven del države. V imenu vlade izjavljam, da hočemo bedo ublažiti, mi moramo plemenito in modro postopati proti onim, ki so se bojevali proti nam, da se zadovoljd z razmerami in poštarejo državljani združene države. }*aša želja je, da iz prebivalstva južne Afrike napravimo jednoten narod. Anglež' so premagali že v< čje tfžave. Izvedenje stavljenih si nalog je tudi težko, ali ne nerrožno in zato bo Anglija de'ovala na izvedenje. , Govornik odhaja v južno A triko, da se nekoliko seznani z Milnerjevo politiko. Nadeja se, da si pridobi prijateljstvo prebivalstva. On goji optimistično mnenje za razvoj stvar' v bodočnosti. Državni zbor. DUNAJ 18. (B.) Zbornica poslancev.— Med došlimi spisi je interpelacija poslanca S p i n č i c a '"n tovarišev radi postopanja deželnega odbora istrskega o oddajanju v zakup deželne užitnine v okraju Volosko. Iz oserske abornice. BUDIMPEŠTA 18. (B.) Pred prehodom na dnevni red je posl. Ugron iz vladne straukc izjavil, da odločno odklanja očitanje kakor da ne bi bil v svojem poročilu o suspendiranju volilne pravice v ('ongradskem volilnem okraju nepristranski navedel vseh mom'ntov preiskave. V na lalje vanju razprave o idemnitetni predlogi je motiviral posl. Brtko iz nezavisne stranke svoje neziupanje nasproti vladi, skl'cu č se na neugodni gospodarski položaj Ogrske ter je zahteval, naj se carina na italijanska vina poviša na 40 kron in naj užitnina zniža. Govornik je grajal, da še vedno niso izvedene državne dotacije konfesionalnih šol in cerkev, kakor izhajajo iz člena 20. zakona iz l. 13-18. o jednakoprav-nosti vtroizp )vedanj. XX*MXKXK*K*XXK*< X X n Svoji k svojim! ZALOGA I pohištva dobro poznane H tovarile mizarsfce zadruge 7 Gorici (Soltau) vpisane zadruge z omejenim poroštvom X X X X X X X X X prej ^inton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) it. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske dežele. Solidnost zajamčena, taj ti les se osuši v to nalažč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. Album pohlitev brezplačen. X X X X X X X X X X X X X X X X ^ X xxxxxxxxxxxx«xxx - Pozor na ta užig na zamašku T T T S g^lBUo^r Levi Minzig - - - - - — , <3 © ta ® m & & 2 vogal I (šolsko poalopjs) Via Llaltaita j In Via Rlbvrga it. 21 Talafea it. 670. -HOM Sf Sf i s0 & Sf Sf Sf & & Velik 2xbo.- Upecarij, uul in tilk. U-vriajc uioćbe tadi po posebnih a*Ćrtih. m Ona« br»x konknrono«. & ILOmOTUl CS2II 2A3T9IJ 19 F11I10 _ Predmeti postavio sa na parobrod (25 ali železnico frsnuo. ^ & Natečaj. koperekem šolskem okraji je popolniti stalno ali provizorno mesto podučiteljice na ljudski šoli v Kortah se slovenskim učnim jezikom. H tem mestom je združena plača, ki je določena z deželnim šolskim zakonom od !». oktobra 1901 broj 3~>. Pravilno opremljene prošnje je vladati pri podpisanem uradu v teku 4 tednov po tretjem razpisu v službenem listu. ( . k. okrajni šolski svet. V KOl'RU, 11. novembra 1902. Služba vrtnarja. Z 1. f*lrua»;em pr h dnjegn 1-ia 1 r: stopiti ji iiji vrtu d» ž Ine kneiijske £oU j a O mu | r ^es-aM-t-ta »a I)o!er>j»k* m slu*! o \rti hrja. Vr'iixr ynxžtn mora Uiti Wnj» Hn>tva in ev 11 ičhrpt\ a zm<>ž» n mora l iii tud sosl*t-£a je?ilol n« ma. Predi « s1 ima « b d eni * rmar z majhno riti ž i o, kat in kuhinc je ptostn, j rosta je tudi pohtna ze lenjava. Istinito delavni ter pošteni prositelji, r^Šljf-io r-aj s^oie, se »prosi prf v flfne lastnoročno pisane prošnje ..lečinah /rsližerje. r*val krvi v glavi, drevesne bolezni u*>«i muiaijne O mazila. «'ina EtfkUnici ločnim navodi]< m iit k ]««taiiMt, sk« »e tU-nar tiaj jMiSlje, gl«|. 1.21». » o o o o zdravi o o o o ŽIVOTNI BALZAM A L V A T O On risti \ri ter je rajbolje 2dravilo za notranje in vranje bolezni. O Ccta c metu 12 BtekleriiiČ 2 gld. 50 nvč.. 24 steklenice v..tn .ifit< fr.. i|jw rq;inajfl «»f«m m 'MU \ nt nj i^rm NIHV0IJ3 1« pošlje lekarni „SALVATOR" v Varaždinu (Hrvatsko) m os" i a f 1 a od f.udiMi jvnop a« o>i« 'onuiiMMi nr o|jra pofvjroriu«! K ti.i!.>ij.>| 1:113, > '3)S| oqe.iotin z lAeud -po 'aoo;s;oau auzoif afinjp u; a|nz aĐ^d aupios o^oa -aoi| ez vovwod vAONvnn TOUflRNfl POHIŠTVA IGNACIJ KRDN Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. H m oi H H w H nlica Cassa di Risparmlo Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, naOrti za sobe na zahtevanje — — — — — — brezplačno. — — — — — — A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapeearij vseh vrst, ročnih kovčekov iti velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljati je po železnici ali morju. 100 do 300 g-oldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju goto v«» in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pol naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIII Deutsbegasse. 8. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. »r Jogat izbor divanov, ekvirjev, ogledal, ! stenskih ur se rahaja v dobroznani zalog-i pohištva Rafael Italia Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst. ?tol le, 3van Semnlič Trstu. Piazza Belvedere (nova hiša). priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo mr bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugi iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne m postrežba točna in poštena. • ooo o o o o o—oo- ooo* o M. Aite trgovina z man i fakt urili ni blairom ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 8 podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 bi dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem, da je utr.anovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti v*em zahtevam ce »j. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolje kakovasti in najmodernejše iz Opr Th tovarn, posebno j>a snovi za mo-ke in žeDske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu Q je velikanski izber platnenega in bombažuega A blao-a. prtov in pvtičkov ter vsake vrste perila, V bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstui okraski za šivilje iu kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvrAi najtočneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence Poskušati, za se prepričati ! C o o o o o v < Prodaja n anifakturnega blaga < SALARINI v ulici Fonte della Fabra št. 2. in po«irufij «•»» citta 0i £cn0ra" tlica Fcsle r.i;o\e št. 9. (Biur.c-ijt hiša) Velika zaloga izgotovljenih oblek za in 1 dečke. Velik izbor oblek za moSke od gld. 6.50 do 24. za dečke od gld. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru oe po.»rl no vdobiva vsake vrste oblek t raznih risanieah in merah za moške in dečke. > > > •ooo oo—oo o C ooo« Henrik Preuer Trst, Via Nuova štev. 18. Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja. popolne oprave, najbolj pripravne za Žarove kakor: stolice, naslanjači, - etažere, mizice, španske stene za peci ali proti prepihu itS. itd. e r n e j še cene. ) > > i 'a bi „Feeolir Na miljone dam •. Vprašajte Vašega zdravnika, ako ni ".Feeolin" najboljši kozmetik za kožo. lasi in zobe. Naj-grši obraz in najosiudnejš3 roke zadobe tako ansto-kratično finost in obliko z rabo „Feeolina*. ?.FeeoIin e langleško milo sestavljeno iz 4"J žlahtnih in svežih edisf. Jamčimo, da sc s porabo „Feeolina" popolnoma oipravijo gube na obraza, kožni č-vi. ogorenja. rude-čce na nosu itd. ..Feeolin - je najboljše sredstvo za čiščenje in vzdrževanje in olep'-anje 1 isi, zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glav O o o o o o «p m075) ki hi stah,° IHUfcCt, na spreho<» st. ol '.i nadalje ' St. Povzetje 60 st. več. Mavna zalosa 31. Feltli. IMuiaj. VII.. Jlarialiilferstrasse 1. nad>tr. Zaloira v Tr>tu: L. Najrels« limid. /aloira in prodaja na drobno pri Ett. Zernitz ul. Madtou Jos. /i-on nI. < a>erma s. Airenzia Zullin.« orsoil. Ivan Aureli. uliea ( anale :>. Ivan < ili u Anton Seli u-»ter. Ac(|iie ."». M\vm slovenske pspdinje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jKeto5ijevo w cikorijo. oooooooooooooooo