PAZITE! List i« koristi d«l»v-akega Ifudstva. Delavci to opravičeni dc vsega kar producira|o na številko v oklepaju ki a« nahaja poleg va-šega naalova, prilepili, nega a poda) ali naovif. ku. Ako |e šte-viikateda) vnrn (AA • prihodnjoite^ vilko natega liatapote-če naročnina. Prosimo ponovit« |o tako). This paper I« devoted 4» the in teres ta of the working class. Workers are entitled to all what they produce. Kat*ra4 »-con«! ci*M matter, I»ac. 6. IW07 I • i Chicago III- uudfi lit« act of (}<»u*r»M «1 ml offloa Srd. IK7W. Delavci vseh dežela* združite se Office: 587 So. Centre Ave, Chicago, 111., 8. decembra. (December). 1908 V lie 2. decembra je profesor na ^w^yiku Y. M. C. A. to staro rea-'VwTovedal odprto, kur je pro-1» V0' 80 li^atkodili nje-|°\>obožiii tovariši kot lačni imr ovuc' Tekom svoje- ga* el>ra je dejal: SIra je človeško delo ,ne pa bol} ekpj0|i ni druzega, kot da izii. rl:kgj je kak narod ali rasa ves ikd v gotovem času. Preje so v«C ee.\ nurodi v več bogov, ki»r ;ih jib ptt združili v enega siec v, l kri Ine i\ poper /.a duhovnike! y, k nja/ hoče T To izjavo je sto-I mi fr profesor, ki podučuje v Jiovju druge duhovnike, ne Pfi ' tik brezbožni socialist. "T V jeklarni v $outh Chicago J*' Eksplodirala razbeljena kovina, yje obžgala in opekla kakih 20 (»lavcev. Delali so poskusuje za hov način vlivanja. Delavci morajo plačevati s svojimi zdravimi udi poskušnje, ki nosijo kapitalistom več dobička. Preko kupov mrličev in ranjencev hodijo in gazijo kapitalisti, da jim raste dobiček. Denar je krvav, ki ga ' zaslužijo" kapitalisti, kri se drži njih rok. Kapitalisti se ne zmenijo za to, nezavednim delavcem pa tudi ni mnogo mar, saj so Tafta izvolili predsednikom in s tem izrekli, da so zadovoljni, če jih zavoljo profita mori iti pobija. — Velikanski kapital se osredo-točuje v rokah peščice, in naraste do neizmerne višine . . . Večina ljudi se mora truditi in životariti, da posamezni neizmerno obogate. Ne ljubim buržoazije. Bogata je, duševno srednja, domišljava in na duta. Kasta je, ki ima vse napake stare plemenitaške kaste, ne da bi tmmnftrvalft ijJwih' rrtlur rr. Notar treba, da mine stoletje in se uresniči nova država, kterega ozna-njujejo socialisti, v kteri bo kolek tivizem nadomestil današnjo kapitalistično družbo. . . . Človek bo prišel iz nižje stopnje na višjo vsied svojih zaslug, ne pa radi tega ker je sin buržoazijca. Ali bo morda svet radi tega ne slabšem? Ali morda kaj zgubimo, če se uveljavi kolektivistična družba f Ume tnost bo p"ocvitala gotovo v ti družbi. Dekorativna umetnost bo imela v nji širše polje kot v meščanski družbi. Ali mislite, da je usoda glasbe in vpoilpbljajoče u-metnogti odvisna od tVpode kapitalistične družbe? Ali se nasi veliki umetniki Rodin, Claude, Monet, Renoir izšli iz te n^eščan-ske družbe? Ali so delali zaVnjo? Anatole France, — *'Echo de Paris" poroča, da stju Srbija ,m j:ma akknili pogodbo nastopiti skupno proti A-vstriji, ako jima Avstrija ne dovoli koncesij zavoljo Bosne in Iler zegovine. Mi ne verjamemo, da bo imela ta pogodba, kak vspeh, ako se obemar državicama ne bo pridružila kaka tretja, večja iVi močnejša. Sploh pa srne vsakdo žusrati in pretiti po svoje. Zakaj bi iiq bilo to dovoljeno tudi Srbiji in C p nigori?! PROŠNJA. Sodrug dr. Dragotin Lončar, profesor v Idriji, piše politično študijo o dr. Jan Bleiweisu, čegar stoletnica rojstva je letos. V njegovo dobo spadajo tudi prvi pojavi socijalizma na Slovenskem. Zato hoče zbrati začetni razvoj in poznejše delovanje v zgodovinsko knjigo. Obrača se na vse starejše sodruge, kteri so bili začetniki socijalizma na Slovenskem, kakor tudi na poznejše delavce na tem polju, da spišejo svoje spomine in jih pošljejo naravnost na sodru-ga prof. dr. Lončarja, ali pa na uredništvo Proletarca. Opiše naj vsak delovanje in boje, zajedno pa tudi navede V3e svoje sodelavce na tem polju. Pred vsem bi rad dobil kake podatke za leta okrog 1870, v ktero dobo spadajo prvi pojavi socijalizma na Slovenskem. A tudi za leta 1880 in pozneje se\ priporoča vsem, kteri so kaj v zvezi s socialističnim gibanjem na Slovenskem. Gradivo se porabi kot zgodovin-ski vir. Zato je dolžnost vsakega sodruga, kteri kaj ve o navedenih uprašanjih, da spiše svoje spomi-> ne. Na ta način pridemo do zanesljive zgodovine socijalisma na Slovenskem. Podatki naj se pošljejo najkasneje do konca maja prihodnjega leta, oziroma po možnosti prej. Uredništvo. r- V Nemčiji J danil V državnem zboru so jldanci povedali Liasno in določil kako mislijo o j zgovornem ViljJPh, nemškemu ce earju. Poslan* Vueller-Meinin-fcen je dejal, d/^ ]>Vm ni suveren 'nemške državi na zavzema Mu tilated PROLKT UST ZA INTERESE DELAYS LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. 1 Mtmk 111 nd»Jat«IJ Jsgotlovasska delavska tlskevaa drsfba *~Cfckafe. I If. Naročnina: Ze A merico SI » se celo leta. 7Sc *• pol leta. Za Evropo 12 *a celo Ut«,tl a pol leta. Ogitui p* dnooporn /Vi tprtm'rnbi bivatyto > «.«y *ur«yu MMKMiii tudi HI'AR! aojfte. PROLETARIAN Owaed and publiaked Kvmt Tuesday by Sosth Sls t k Workmen's Publishing Compaa> Cttksgo, Illinois. john gmyt, president; John Prittič, Secretary; Antom Pasizas, Treasurer. I ubscsiftion mtvs United State« and Canada. I .SO a year. 7Sc lor half year. Foreign couatriei $2 a year. $1 for Sail year. advertising k A tv. s ob agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 087 So. Centre Ave., Chicago, III. 31 Jeli tvoj prijatelj socialist T Bolji časi so! Prijatelj, ali imai že delo t P&prč«ri i*, r imun Vi jubileji so —kulturna sramota I L Praznoglavci imajo navadno ^Erairom polne želodce. Pregovor 44Kdor išče ta najde" ni opravičen med brezposelnimi delavci v Ameriki. rrr Če revež oropa bogatina, je to zločin. Ce pa bogatin oropa tisoče revežev, je to business. Čim dalj ste brez dela, tem lažje vam bo znižati plačo kadar se vam milostno dovoli delati. 2. decembra je "praznoval" avstrijski cesar Jestdegetletnico svojega tlačenja avatrijskih;narodov. Da je bila proslava tem večja in lepša, ao na Dunaju med para-diraujeui in iivio-klici zadušili štat Ofleb in drugilP stoterim polomili ude. Sladko je umirati za "domovino", a še lepše za — cesarja I vo prav za vse tinte, ki nečejo parnemu sebi dobro. Pozdrav vaem čitateljern lista. • Svobodoljub. Dragi rojaki — predran in ne daj te si izaesati do n Pomagajmo vsak po svojih m da pridemo enkrat do dostow človeške družbe. Pozdruv vaem zavednim Slo* vencem___ Geo. KomafL_ nt« se MISIJONAR. Wga. W'eh u. V Evropi grozi vsak čas izbruhniti vojna — klarjt* ljudi na de-hfdo; v Ameriki — in povsod ni večjega mesta. kjer bi ne bilo hiše u\ prostitucijo; na atotisoče otrok dela v tovarnah za sramotno ine- zdo.--— Pa pravite, da živimo v dobi civilizacije in človeskegt napredka. O, pojte se solit z vsemi verami, kulturami in civilizacijami ! "Glas Naroda" piše v svoji prtMlzadnji sobotni številki, da brezposelni delavci, kteri so naklon jein "Proletarcu", ne morejo dobiti dela vsled — lenobe. Kaj pravite na to, brezposelni rojaki? Kaj pravite, vi stoteri siromaki, ki "vandrate" že mesece in mesece za delom, pa vam ga le ne dajo t Bote ii molčali na ogavno roganje business-rojakov in glad-karokih. lenuharjev okrog "Glasa Ntroda"? Tovariš,i na dan z odgovorom 1 Oregon City, Ore. Niso povsem lagal i časopisi____o- bch kapitalističnih strank, ko so pred volitvami duJi na dan prinašali kričeče reklame češ: tega volite, pa a«i vrne prosperiteta in brezposelnost izgine popolnoma. Minile ho volitve in kapitalisti so ju ^ |m(11^ujtMll za nmlt v resnici odprli nekaj tovarn. Am Ktora ja/ pak nikar ne mislite delavci da so Panama, liki Drugo uredništvo Proletarca L rpam, dii mi ne bodete zai/ d To hell — s patriotizmom in domoljubom! Naše domoljubje je, da postanemo ljudje in da živimo kot ljudje. Kdo pravi, d* , delavci ne držijo skupaj! Niso H držali ko se je šlo za — Tafta? Držali so, a zdaj Taft njih drži.... Demokratična stranka je vpila pred volitvami: "Nazaj k naši.n očetom!? — in 3. novembra je res legla v grob k svojim — očetom. Dokler rabimo besede 'gospod', "hlapec", "dekla", Ioni", tako dolgo nismo svobodni ljudje in sploh nismo ljudje. "gospa" "vi" in Topomisleci pravijo, da delavec, kteri glasuje socialistično, zavrže svoj glas. Niso H vsi delavci, ki so letos glasovali za Bryana, zavrgli svoje glasove t Prijetno \4^jpediti na mehkem stolu v zakupen i sobi s polnim želodcem in/s cigareto v ustih in pisati o /dobrih časih. Urednik "Glasa Naroda", ni li res tako T Kapitalisti, duhiovniki in drugi privilegirani lenuhi in postavni roparji imajo vse svoje življenje prosperiteto. Za revne delavce — pravijo — se prične prosperiteta Sele na — onem svetu. i Kapitalisti najprvo oklofutajo delavce, potem so pa za industrials mir. Podobni so dotičniku, ki se je na "Thanksgiving Day" prenažrl puranove pečenke in potem tožil o bolečinah v trebuhu. Nekdtuiji lastniki telesnih sužnjev so gledali novim sužnjem na zobe in roke predno so jih kupili. Sedanji lastniki mezdnih sužnjev pa gledajo modernim sužnjem, delavcem na lase. Sivi lasje — no good. Nemškemu cesarju, ki je največja maškara v diplomatični raa-akeradi v Evropi, se je na robeh ogulilo njegovo "Veličanstvo". Zdaj mu dnizega ne preostaja kakor pritožiti se na "božjo milost", ktera ga je tako neprevidno stvo-rila cesarjem. Člankar v "Everybody's Magazine" piie o neki tvomiei za cigare v Philadelphiji, kjer je leta 1890 en delavec lepil gotove tiskovine na škatlje v ktere so polagali smotke; imel je $12 tedenska plaže. Leta 1900 jo isto delo že opravljala ženska za |6 na teden. Napredek t Sodrugi, somišljeniki, slovenski delavci v Ameriki! V slučaju, da pošiljate kake cente v stari kraj, pošlite jjh po pošti. Pošta vam pošle denar ceiv^je kot kteri slovenski "bankir" ali "poŠiljalec" denarja, in tudi najvarnejše. Na ta način si prihranite tiste cente, ktere vam pbžro razni "bankirji" in "pošiljatelji" in tako uživajo dobre čase na vaše-strašili. Pošiljajte sami svoj denar v stari kraj po pošti — kar je najcenejšo in najvarnejši« — ne podpirajte onih, kteri ob vsaki priliki brijejo norce z vas. "Proletarec" v kratkem objavi natančna navodila, kako pošiljati denar V stari kraj po posti, tako da bodo lahko razumeli tudi tisti, ki še ne znajo aii'jlc-ko. V i vtge dobro, ne prezrite teh ctveHl. DOPISI. Denver, Colo., konec novembra. Priobčite tudi mojih par vrstic v nam priljubljenem delavskem listu. Tudi jaz čitam večkrat razne slavospeve na republikansko stranko, kako je dobra in kako skrbi za delavce. Naravno-dokler so bile volitve, se je na vse moči kričalo, kaj in kako bode za delav ce. Ue bode izvoljen Mr. Taft. Sedaj ko so volitve končane, je pa naenkrat vse zaspalo in delavec je natančno tain, kjer je bil popred. Delalo se bode že — toda v Čegavo korist! In pa kdaj T Kadar se bode poljubilo kapitalistom. In še tam, kejr se dela, se skrajšuje delavni čas. Žalostno je, da so tukaj delavci večinoin tako nezavedni, da ne znajo izkoristiti prilike, ktera se jim nudi vsaka štiri leta. Mesto da bi volili ljudi, kteri delujejo za njihovo korist, pa volijo tiste, kteri jim pokradejo 90 odstotkov njihovega dela. Tako viOimo, da ne marajo ljudje samemu sebi dobro ampak hočejo ostati v razmerah. kakoršne so. Zopet bode izrabljevanja in stradanja, kapitalistični časniki pa bodo trobili v svet o dobrih časih, o blagru, svobodi in prospe-riteti. In ker imamo med nami veliko večino ljudi, kteri ne misli, kar Čita, jih bode seveda zopet veliko, ki bodo tem lažem prikimavali z glavami. Rojaki — čitajte in širite soci-jalistično časopisje, ktero edino se bori za delavca in mu odpira oči. Ko bi delavci poslušali delavsko časopisje, bi bili že danes na boljšem kot so. Voliti bi bili morali vsi sodruga Debsa, ne pa razne republikanske in demokratične kapitaliste. Žal da so se ljudje ravno v naši naselbini pokazali kaj malo politično zavedne. Naša naselbina je povsem delavska, a vendar je prejel Dcbs le 8 glasov. V celem denverškem okraju pa nekaj nad 400. To je dovolj dokaza, da spimo tukaj spanje pravičnega. Pred volitvami se je veliko obetalo kaj in kako- bode — v resnici je pa tako kot je bilo. Dela se sicer nekaj, a večinoma slabo To je goto- delavci Morili to*iz usmiljenja do vas. Republikansko stranko so sta le volitve ogromno svoto deuarja, kajti morali so dobro mazati časopisje in pa razne posvečene iu neposvečene agitatorje. V živ-1 jen ju je pa vedno tako, da kdor iisu denar, tisti ostane na krmilu. Tako se je tudi zgodilo. Kljub temu, da Živimo v dvajsetem stoljetju, je večina delavcev, kteri se ne zavedajo svojega razrednega stališča. Ne vedo ločiti, kdo izkorišča in koga se izkorišča; Na povelje glasujejo za šibo, ktera jih potem tepe. Ta denar, kolikor so ga dali gospodje v volilni sklati, hočejo imeti tisočero nazaj. Spraviti mora- ladlegujem za maloL •trn naročnik vašef* leni ostal, (toiklcr \fh sta in bodi j do dopuščale razmere. To r* i samo zato, ker bi morala bir kega delavca dolžnost, dp bro premisli, koga in kuj bJ J dpiral. Dandanes podpira "i večinom časopisje/ktero ir**' ravnost v škodo. Zato se navzame strupenih mislij * di sebi in svojim sodeluj * Naš delavski stan jo P«f tuk, da ne more biti shf^ talist ima vse: premožer s co in sploh kar hoče, iV nič, če ga prosi za kost* mora spraviti vsako bi kapitalistu brani vse in vt i- na res na razpolago. Ce bi se delavci združili 1 ~ "pilo povsem nekaj druzega. Zdri leni jo skupaj zopet kupčke, iz ktenh I bi tem nastopali in gi |)ribt ,riij svoje pravice. A kaj hočeš, ko nekteri ne tlajo dopovedati. Za> ton j jim prigovarjaš in razjasnu-ješ. Oni neeejo razumeti. In to je žalostno, če neče človek samemu sebi "dobro. Dela se'pri nas toliko, da nismo ravno lačni. Drugače je pa bodo dajali pri novih volitvah. Kakšno je to delo in koliko ga je lahko presodi sain, kdor je tako "srečen" da mora stikati o-krog za delom. In kdor dobi kako delo, zahtevajo od njega, da napravi v jednem dnevu toliko, k<»t je nfcpravil prej v dveh. si Vsa vrednost izhaja eduio le od .felo slabo z delaVMko zavettjo. dela iti zopet od dela. Edino delo Pozdravim I)ro]etaree po širni množi kapital. Zato morajo tovar- Alliro,etarec tako razSiril, kapitahja, pognati stroje zopet v da bi ne bjl nob(,n glovengki dela. tir ter si nabaviti kolikor mogoče j vec bn>z njPga delavcev kar se da po ceni. Seveda ni delo samo edini pogoj, ampak je pri tem še nekaj druzega važnega, kakšna plača se daje tistim. kteri delajo. Kjer delajo delavci v velikih množinah, tam se pozua, če s tudi vsakemu pritrga par fentov na dan. Kapitalisti vedo, da je večina delavcev razredno nozavedna in kaj pridno izrab-Ijajo 4vse to. Da ti vam znajo. Da ižajo postavim za 10 odstot par let pa povišajo za pet ov. In poaledie*f DelfPrei d hvaležnosti najrajši zlo- Luktw lluntar. Chicago, dec. 190* Dragi urednik! Prosim dajte prostora za nekaj vrstic,'v kterih hočem povedati nekaj o naši domači zabavi, ktera se je vršila pravzaprav v prid našega Proletarca. Slov. socialistic ni klub št. 1 v Chicagu je že pred dvema meseci sklenil prirediti domačo zabavo, ktere čisti'dobitek je bil na< menjen kluboyi blagajni. Ker se je pa v listu opetovano pisalo o ft ve so torej končane. Dela- krizi, smo sklenili, da gre čisti do-jfe ija tem, kot je bil prej. l)>ček veselice v nabavo delnic ti->t (kdo, mora lepo delati, če *kov. društva — t. j. Proletarca. ne, m\)tw biti pa tudi tiho. Pred Kakor je bilo oglaseno v 64 št. vsako tovarno stoji cele kope či- Proletarca smo imeli dne 5. dec. lih čvrstih močij. Če si tako ne- rečeno veselico, ktera se jeulobro srečen, da si v letih ali da se ho- obnesla. čfš pognati kaj za svoje pravice, ! Na programu jo bilo godba, dete vržejo in postavijo na tvoje me- klamacija. ples in licitacija, sto mlado čilo moč. Od drugih društev so prišli na V obližju mesta Takome, Wash, zabavo slov. del. pevski zbor "O-je rudotopilnica American Smelt- rel" in hrvatski pev. zbor "Slobo ing and Baifiring Co. Vodstvo te|<*a" in "Proletarka." topilnice je zaukazalo, da mora Oba zbora sta pela na zabavi in vsak delavec pripeljati k plavžu ^ko pripomogla do večjega živ-po 700 funtov rude. Delavci pa so Uenja, za kar se jima na tem me-rekli, da je to premalo in so začeli najiskreneja zahvaljujemo, voziti po vedno več. Tovarna se je Za licitacijo so darovali sodr. John Petrič lepega kanarčka, ktcr rega je izlietiral sodr. Fr. .Tane-žič za $4.76; eodr. Frank Petrič tega poprijel^ in izdala nekaj dnij potem ukaz, da jo mora pripeljati vsak po 1400 funtov. Tako se skr bi za delavca, da napreduje soraz- i i«" dal kamnit vrč za pivo in sodr. merno s svojo pametjo. J(>siP Erbežnik za $4.16. Če bi človek ne vedel, da veje Zavertnik mlajši je dekla- zdrav veter po svobodni Ameriki, Imiral "Tožba proletarca", — zelo — socijalizem. ktern.m so položili prikladen prolog za naš naineh. temelj Marks, Eaigels in mladii nadarjeni LaSalle, bi vrgel puško v koruzo in živel kot jih živi na tisoče in milijone. Tolažiti pa nas mora, da nismo sami, ampak da imamo povsod zastopnike zdrave misli in pa, da se delavstvo giblje po celem svetu. Pripomoči mora vsak po svojim močeh do tega, da pridemo čim najprej do svojih pravic. Obstoječe razmere se mora uničiti a na razvalinah bode vzklilo novo in pravičnejše življenje. . Frank Sava. (ilavar", je pričel rev. James Irletoii Pbillis, oznanjati. Ti po nico Boga, Gospoda v nebesih na zemlji, edinega Boga in Go oda, ki je bil in bo. Vse, kar vi 8, je ustvaril On ... nič se rte odi tudi v prihodnje brez njego e volje. — Poslušuj moje bese e, glavar---Tvoja duša bo gotovo enkrat stala pred Njego vini sodnim stolom in On Te bo u prašal: "Ali'si poslušal rev. Jus Carleton Pbillis od kristjanske mi-surske cerkvene družbe t — Tvo ja duša bo pobledela, se tresla in trepetala in opotekajoče bo mora la jecljuti: Gorje, Čul sem posla nico rev. James Carleton Phillisti od kristjauske misurske cerkvene družbe, pa poslanici nisem verjel, -i- Zdaj bo Tvoja duša v peklu in v smrdljivem žveplu koprnela — na veke, amen." Glavar je stresel glavo. "Nesreemcž, kaj Ti maši ušesa pred veselim sporočilom o odreše njuf" "Vsi kristjani, praviš, pridejo v nebesa t" "Ne vsi, glavar. Le taki, ki so storili dobra dela na tem svetu. "Kaj pa kapitan Smith,, ki je mojemu netjaku odrezal ušesa t" . . Mi dva ne smerna soditi; Gospod na višavah vidi dobro in slabo. On bo plačeval in kaznoval po svoji modrosti." Glavar je vstal in zaklical: v t mM V"Jaz pa rečem, tujec: jaz veru- jefi f v Viclipuelija, boga solnca, ki je tu %Je*Pborn 8t., Chicago, es. 5155 Prairie Ave. Phoj* Drexel 7271. ^c _ Leopold Saltii ODVETNIK v kasenaklL ^ civilnIh n^vakl Auto Phone Office PhLne Maln gQ55 ^^^Jce Phone Irwing 411 URAD: 27 MEfR0p0LITAN Severozap.^ ogftl in ^ ISalle ulice Stanovanje: 1217j Sheridan Pristno domače vil ......^ RDEČE VINO . i.......... RDEČE STARO ...... RMENO VINO. T™0 ; • • Posoda P«»tJ. iV Vene veljajo .loms cem od 50 ga|cnov nh r(t] ** pošilja Vino. •':"M. ',:i,n V1r,.,,P,! nil. ali po C. O. po vsi Amrriki. f r Priporočam so roLkom tmH 7R ol m."....."T / i/l»orsl pijanatnl .n z vedna vljf.nim stini prigrizkom. \ - Za dobro in točnf po.t^ho ^ tudi zs pristnost VinH iftm4iin# JOSIP ZAL,OKAR, 899 Edison Road N. E., Cleveland / f * E "JUNAKI?" lika. va meseca »ta rjev ponehuje. Oprti ao na svoje primitivno orožje, oči jim pa lezejo po Mili skupaj.. Zdaj dolga vrsta ljudi oblečeua v uniforme in oborožena z najino-minula odkar dernejiim moril ni t n orožjem obkoli tabor. Zapoveduje ji mlad Napisal Jože Zsvertnik tastavkali delavci v —--^ ^- orniei is poIJšcRBEt stroje. Ustnik, "logar poteze na obrazu jdstvo tvornice noče niti za piči- pričajo, da je krvolok. odnehati, dasi je državni de« "N«. prizanašajte nikomur—ne vski nadzornik nasvetoval, naj ženam in otrobom,M zašepeta svo-»dstvo saj deloma ugodi delav- Jerau bližnjem®, kar ponove voja-im zahtevam iu tako naredi ko- ki tiho drug za drugim. >e stavki, ktere posledice že ob-1 Vojaki se plazijo na trebuhu itijo mali trgoVci in obrtniki v kolobar se oži boljinholj in prst ►ližju tvormce. Zjutraj je šel odbor stavkujo-h delavcev k ravnatelju, da zamorcem s pogibelji. — Zdaj poči puška in stražar, ki naslonjen na sulico sanja o da redloži predloge, ktere lahko (ljuih pragozdih in planjavah, kjer >r*\jineta obe stranki, za zvečer ni belih izsesavačev, omahne in se bil pa napovedan shod stavku- zgrudi mrtev na tla. Takoj je vse >čih delavcev, na ktereiu je imel jjvo v taboru. Molki sc s slabim orožjem v svojih rokah pogumno cvročati odbor o vspehih pri rav- itelju. "I*" j Že pred osmo uro je bila dvora-& polna od zadnjega kotička, doni so delavci prihajali še vedno osamezno ali pa v večjih in tanjsih skupiuah. Ker v dvorani vržejo sovražniku nasproti. Sprejme jih salva iz repetirk. Kaj pomaga ves pogum, ko jih sovražnik skrit v grmovju strllja kot zajce Po krakem streljanju leže vsi od-raščeni moški mrtvi na tleh ali še pa zvijajo težko rtnjeni v groznih smrtnih bolčin h. Sedaj ko ni niko|ir ve{, da orani žene in otroke, m i rane i z nasajei tabor. Krvavo d pozno d osle ni bilo prostora, jstajali so na širokem trotoarju obširhem trgu pred dvorano. Delavci na trotoarju in trgu so irni, željno čakali, da jitu pri-& kdo poročat iz dvorane. Nakrat se nasproti na trgu v ritu električne bločnice zasveti-"pikehaube". Široka, nepre-edna vrsta jih je, na čelu te •ste, ki se bliža delavcem, da jih jjamo kot železen obroč, je pa ad policijski komisar, kterega m in poteze na licu pričajo, da avanziral tako brzo radi svojih prejel mladi čast nožnosti, temveč radi tega, ker pisino od cesarja, hko našteje dvajset prednikov, • lanejo unifor i bajoneti na je kratko in grozno. Ne prizaAša se dojenč kom, češ, da nimaj nikogar, ki bi jih hranil. Zmaga je slavnaOd belih voja ed kterimi je nekaj zgodovisko lanih roparskih vitezev. "V imenu zakona razidite se!" kliče policijski komisar, ko se ribliža delavcem. Delavci v zadnjih vrstah ga ne izumejo in silijo naprej; prvi pa očejo nazaj. Nastane gneča, de-vci se pehajo naprej, nazajA na esno in levo. Zdaj policijski ko-isar še enkrat ponovi svoje polje. Zmešnjava je še večja. Zad-ji zopet silijo proti komisarju, išati hočejo, kaj jim govori komar. Komisarju poblede lica, lasje se tu naježe na glavi, kot morna-ju, ko mu se mu ladja potaplja od nogami in v zmedonosti zapo-■ "pikelhavbovcem": "Razženi-jih z golimi sabljami. Kot podivjane zveri planejo »oroženi policaji na neoborožene elavee. Udarci padajo na desno levo, vmes se pa čujejo bolestni riki ranjencev. Delavci beže na e strani,tudi najpogumnejši med imi niso ti oboroženi sili kos. Zdaj pobeije mlad, komaj dva-ajst let star deček kamen in ga luča med policaje, Jezi se, da olicaji udrihajo s sabljami po de-vcih, ki jim niso storili nič žale-a. Kamen malce oprasne policij-ega komisarja na licu. Komisar ahne---pade, da si sta pokazali izza odrgnene kože le ve kapljici krvi. Nalože ga na z in odpeljejo domov. Dva dni kasneje obišče cesarski stnik policijskega . komisa-ki je se vedno v postelji. V plih besedah se v cesarjevem enu zahvali za junaško delo, erega je zvršil na trgu, ko je padel s policaji! neoborožene avkujoče delavce. Koncem govo-mu pa pripne odlični križec pr ga razreda na prša, spodbujajoč naj ostane vedno tako hraber junaški — Zvest cesarju, domo-ni. zamorci so pa nske in deca. kov ni nihče ranje mrtvi vsi: moški, Dva meseca kastejc po tem divjem in nečlove^m klanju je k lastnoročno kterem hvali njegove čete, junaštvo njegovo ki se je odlikovaliirabro pri ka ženski ekspedicij proti puntar-skim zamorcem, I kar imenuje častnika stotnikorj poleg mu pa še podeli zlato ^tinjo za hrabrost. Cerkev sv. An Ijubljani — piv na v Feldkirchn Človek ne živi sa iače, ampak tudi so rekli ljubljaii Iz stareg kraja. ter sezidali cerkev. Antona na Viču. Človek ne žje besede, ampa jijače, so rekli bški klerikalci s celovškim škof na Viču pri sv. Anto-Koroškem. od jedi in pi-božje besede, frančiškani i samo od bo-udi od jedi in Kalinom vred Dolga vrsta zamorcev se vije led peščeninami, ktere pokriva |izko grmičevje in pa dolga su •asta že ovenela trava. Na begu pred belimi kulturonosci. Spre iljajo jih žene, otroci in živina feoroŽeni so slabo. Nekteri ima sulice, drugi zarjavele meče in ikirc. Tupatam ima posamezni ^aro puško na kresilni kamen na ti* Njih vodja pazno ogleduje vsa-grmiček. Od njegove paznosti odvisno življenje beguncev, v jegovih rokah je usoda celega In. Solnce se nagiba že zatonu; le ta ura še in nastala bo tema. Vodja skrbno poišče prostor za |boriš.SOcialna moč na trhlenih n« Socialni demokratje so dobi Dunaju 107,966 glasov in st, poslancev, klerikalci pa pi,941 glasovih 43 poslancev, j delavski okraji z okrog TO.Ofljioi volijo le pet poslancev, jih meščanski okraji s pr > 67,000 volilci volijo 20. KI so delali z nečuvenim tel 0m. Na tisoče volilcev, o kal ,0 ftluti* li, da so socialisti, niso pustili na volišče. V notranjem mestu, kjer je kandidiral dr. Lueger, so mestnim delavcem odvzeli glasovnice. V okraju Favoriten so U000 našim volilcem vzeli volilno pravico. V Margaretnu 8er in zanesljiv odbor, ki bo de-oval v koristi jednote in društva. Vdnoštcvilna vdeležba je potrebna tudi zato, da ne bo potem kteri iz med članov kaj oporekal, ako ne bo navzroč. Družtvo je na svoji zadnji mesečni seji tudi skleni-(Ta se vsakega člana, ki brez >ravega vzroka izostaja od društvenih sej, kaznuje po jednoti* nih pravilih. Na mesečni seji se sprejemajo tudi novi člani. Ako kteri rojak v Conetnaugh ni Še pri nobenem podpornem društvu, ima ugodno priliko, pristopiti k našemu dru stvu. PrisUipniua je nizka, samo $4.50 z vsemi društvenimi potre bami vred. Z bratskim postlravom Frank Pavlovčič, tajnik dr. M. Danica, Concilia ugh, Pa VINO V STARIH ČA8IH. Ze od pamtiveka rabijo ljudje vino kot zdravilo proti telesn slabosti, telesni pomanjkljivosti in neprebavnosti. \'ewyorški slikar K. V. Nadherny je izdelal izvrstno sliko, ktera pokazuje mlado dvojico na domu starodavnega grškega zdravnika. To sliko je kupil Jos. Triner, izdelovalec ame riškega, zdravilnega, grenkega vina, in perfektna reprodukcija iste se nahaja na njegovem sten skeni koledarju za leto 1909. Kn iztis tega koledarja se pošle vsa kemu, kdor pošle 10 centov 1 znamkah. Jos. Triner, 616—622 So. Ashland av$.fc Chicago, 111. CVETKE MILITARIZMA. 1. Pokorščina. Stotnik (rekrutu): "Vsak vo jak mora biti predvsem poslušen iii pokoren. Janez, kakšna je ta stena!" Rekrut: "Pokorno javljam, go spod stotnik, stena je bela." 4 4 Ni res!" zagrmi stotnik. "Stena je črna." Rekrut: "Pokorno javljam, gospod stotnik, stena je črna." Stotnik: 44Vidiš, tako odgovarja j, pa boš dober vojak." 2. Zakaj ima vojak usta. Vojaški kaplan je imel pred vojaki pridigo. 44Dragi moji," prične, 44človek ima oči, da vidi, ušesa, da sliši, nos, da voua, možgane, da misli, usta, da--no, zakaj imate usta?" 44Navadni vojak ima usta zato, da požre svoje mena/o in drži jezik za zobmi"... se odreže naylo navzoči častnik." Naša lastna krivda. j Mnogo slučajev telesnih nepri-lik in bolezni zakrivi naša lastna zanemarjenost. V tej sezoni, ki je bogata na boleznih, moramoJbiti jako oprezni in ne dopuščati, da se poškodujemo po lastni krivdi. Skrbite da je vase prebavljanje v perfektnem redu, in obranili \ se bote bolezni. Vživajte Trinerjevo ameriško, zdravilno grenko vino, ako vas zapušča apetit in ako imate notranje težave po jedi. To vj-no uredi ves prebavljalni sistem, vara da perfektni apetit in okrepča telo. To je najboljše zdravilo, zato ker je rieškodljivo, v vseh želodčnih in črevnih boleznih in boleznih nastalih od oslabele krvi in telesne slabosti. V lekarnah. Jos. Triner, 616—622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. ODPRTO PISMO SLOVENCEM! Cenjeni rojaki:— Ako potrebujete zdravniške pomoči v kakoršni koli bolezni, obi-nite se na zdravnika od Collins N. Y. Medical Instituta v New Yorku. Jaz sem se sam prepričal, da je on res učen in iskušen zdrav-n»K; samo enkrat sem prejel od njega zdravila, pa sem popolnoma ozdravil od žalodčne bolezni, „a kar se mu pravsrčno zahvaljujem, ter ga vsakemu priporočam. John Mazgan, Box, 82, Silverbell, Ariz. POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kerlji&en Sveie pivo v sodčkih in buteljkah in druge raraovrttne pijače ter unijske smorfke. Potniki dobe ftedno prenočišče r.a nizko ceno. Postresbs točna in isboraa. Vtem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 564 SO, CENTER AVE., CHICAGO POZOR! .ir^: - kdo misli, da v Ckiragi ni dobiti kot v stari domovini. Ampak to -- - je zmota! 0 Pri meni »e dobi: domate klobase, domače iaho meso, live kokoši, čiste kokoli in meso vse vrste. Cene najniije, blago najbolje. MIHAEL LACKOVIČ, 376 W. 18th 8t., Chicago. Slovencem in Hrvatom! naznanjamo, da izdeJujvmo rasnovretue Ohlčkč ** naj|M>v*i4"n kr°ju- Unijsko delo; trpežno in li&no ' V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, k epa. daji v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si nato izložbo. Z vsem spoštovanjem car MMMMXMIM' ► ; f.fKTII NA dobro' in vedno preskrbljena ! UvJIILllA| z najboljšimi pijačami, unij- skimi smodkami in prostim prigrizkom. za društvenene seje, svatbe, zabavne večere, veselice itd. Dvorane, Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen i' fobisk „ Frank Mladič 587 S0. CENTRE AVE., CHICAGO. ILL. Stori zdaj. Zakaj bi ne dali svojim prijateljem za božič lepe fotografije, je čas, da si jo preskrbite. Zdaj je izkušen fotograf, kteri vas želi videti. Zdaj je prilika, da daste svojim prijateljem in sorodnikem lepo darilo za majhno ceno. 391 393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. t ft * t t t t t ♦ I t HI I M 01 M M t 11 wM Slovenci Pozorl i! Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike aH druge potrebne reči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. .o JURA J MAIHEK. ] MMMM + M »•♦»♦♦♦»♦••»♦#« Q0M#0»»»i 0» || ZEMANOVO 4tGRENK0 VINO", || je najboljše zdravila svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez-| nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV J \ LEK ZA MALO KRVNE ŽP]NE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. Importiran starokraj-ski tobak vsake vrste Za cigarcte, pipe in žvečenje Importirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah Vac. Kroupa 479 W. 18th St. Chicago, 111. ZEMANOVA "TATRA" želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran- t skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo (' želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. o Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu !! teh najboljših zdravil. \ J Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. \ \ IB. ZEMAN, "VMr- i! ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovlcc. mineralne vode In raznih neopojnlH pijač. • 2-84 Flsk »t. Tel. Canal 140£ DR. F. J. PATERA Ordinnje: na severozah. vogla ASHLAND IN MILWAUKEE AVH> od 12. a Jurgis ni naravnost lakote poginil, imel se je zahvaliti edino onim malim zneakom, ki ao mu jih donaiali otroci. In tudi to je po-____ atalo sčasoma precej negotovo. Prvič je bilo tako mrzlo, da ho otroci jtat na Vaše" življenje." komaj komaj še prestajali; in drugič so se nahajali tudi v neprestani nevarnosti, da jih tekmeci namlatijo iu oropajo. Tudi postava je bila proti njim; — malega Vilimasa, ki je bil star enajst let, a izgledal kakor osemletni deček, ustavila je enkrat na ulici strogo glodajoča gospa z očali, da bi poizvedcla. ui-li še premlad za prodajo časopisov, in zažugala mu je, da ga bo izročila policistu, ako takoj ne preneha. Malo Katrino pa je nekega večera zgrabil za roko neznan juož in jo nagovarjal, da bi šla ž njim v temno klet; sicer se mu je iz rok strgala, a ta izkušnja jo je tako prestrašila, da so jo doma le s težavo spet spravili na delo. Končno se je Juris neke nedelje, svit večnega iskanja odpeljal kot slep pasaiir z električno železnico domov. Povedali so mir, da so ga že tri dni pričakovali, — upanje je bilo, da dobi delo. Stvar je bila prav zapletena. Mali Juozapaa, ki je v teh dneh i peter pa nemudoma obvestite mi-skoro lakote zblaznel, je šel na cesto beračit. .luozapas je imel samo njatra notrajnih del o tem, kar eno nogo, ker ga je kot malega otroka povozil tovorni voz; toda pre- ' skrbel si je inetlišče, ki mu je služilo kot berglja. Sešel se je z drugimi otroci in se napotil z njimi k odkladališču Mihaela Skullyja, na-hajajočem se v bližini. Semkaj s£> privažali vsak dan na stotine voz odpadkov in smetij z mestnega dela od jezeru, kjer so stanovali bogatini: in v teui kupu so brskali otroci za živili, — dobile so se tu skorje od kruha, krompirjevi ostanki, — kosti od pečenke in razne druge jest vine, vse napol zmrznjeno in popolnoma nepokvarjeno. Mali Juo-zaaps je naprej sebi pošteno nabasal želodec in prinesel potem domov poln časopis še za Antanasa, katerega je ravno krmil, ko je mati pristopila. Elzbieta se je zgražala; kajti zdelo se ji je nemogoče, da bi se te jestvine dobile na odkladališču. Ko pa je bil drugi dan Juo-zapas čisto zdrav in začel tuliti, da je prišel domov, je pripovedoval o neki imenitni gospč, ki ga je s ceste poklicala, ko je on brskal s jam poročilo in podpišem." palico po kupu. Res zelo imenitna gospa, — je pripovedoval otrok, **Dobro," pravi gubernator in — lepa kakor roža! In vse je hotela vedeti: ako nosi odpadke svojim se 0brne k naredniku. "Ta čas pa piškam, zakaj da hodi z metliščem okrog, na čem je Ona umrla, zakaj jahko yj p0Veste kako je s stvar-je uprašala, kje stanujejo, in rekla da gu bo obiskala in mu sabo j0 peter? storite, kar prinesla lepo bergljo. Imela je na klobuku ptiča, — je Juozapas pri- 8cm rekel; pokličite državnega povedoval, — in dolgo kosmato kačo okrog vratu. pravdnika. šefa žandarmerije, od- Prihodnje jutro je res prišla in splezala gori po lestvi, strmela pošli te brzojav in obenem aporo-na podstrešju okrog in pobledela ko stena, zazroča kri na mestu, kjer £jte vojaškem poveljniku, da naj je umrla Ona. Povedala je Elzbieti, da je predstojnica tega okrožja prjde k meni." za javno dobrodelnost in da stanuje na Ashland avenue. Elzbieta je gospod." vedela za hišo, pisarna je bila nameščena nad trgovino z materialnim kancelar zgine, blagom; svetovalo se ji je že prej, naj bi se obrnila tjakaj, toda nf "Govorite, gospod narednik!" se mogla odločiti, misleča, da je to kaka verska uredba, njen duhov- <»t0 uro, Vaša Kkselenca, vodi-nik pa da ne vidi rad, če bi se pečala z drugoverci. Bogati ljudje ho ja policija, žandarmerija in po-to, ki oskrbujejo dobrodelnost in ki poizvedujejo za reveži; toda kaj mož4i pravdnik skupno preiska-naj to koristi revežem, to je teško umeti. Rekla je Elzbieta to čisto Vo. pombo stražita dva policija; nnivno, in mlada dama se je le nasmejala in ni vedela ničesar odgo- nihče ne sme v hišo niti i7 hiše. voriti; stala je tu, strmela okrog sebe in se spomnila na neko zbadlji- Bombe same se pa nihče ne upa vo opombo, katero je nekdo proti njej izrekel: da stoji namreč na preiskati in sedaj delajo vsako-robu peklenskega ognja, in da meče vanj snežene kepe, da bi zmanj- jake načrte." salo vročino. "Tako, tako!" Elzbieta je bila vesela, da je imela koga, ki jo je poslušal, in "Poročilo je v redu," se oglasi razpravljala je o vseh križih in težavah, — kaj se jo Oni pripetilo, jn poda gubernatorju pisano kako so prišli ob hišo, o Marijini nez»>di, kako je Ona umrla, in da p0i0i Jurgis ne more dobiti dela. Pri poslušanju so se lepi mltuli dami na- "Dobro! Ilvala! Vsebuje vse, polnile oči s solzami, in potem je nenadoma začela glasno ihteti in ste mi pravkar povedali, gos-skrila obraz na Elzbietini rami, ne da bi se za to kaj brigala, ker je pod narednik?" bila uboga žena vsa zamazana in da je na vsem podstrešju bolh kar "Vse, Vaša Ekselenca." mrgolelo. Uboga Elzbieta se je sramovala, da pripoveduje toli ža- "Storite torej nadalnje kora-lostno zgodbo, in mlada dama jo je morala prav lepo prositi, predno pomnožite stražo okrog hiše. se je dala preprositi do nadaljevanja. In konec pesmi je bil ta, da Jutri bomo najbrž že imeli obsed-jim je dama poslala košarico jestvin in pismo, katero naj Jurgis od- no stanje. A sedaj radi bombe, da nekemu gospodu, ki je nadpaznik v velikih južno-chikaških je- Pravite, da je nevarnost, preiskati klarnah. "Preskrbel bo Jurgisu delo," je rekla mlada dama in po- to reč?" tem s solznimi očmi še smehljaje pristavila: "Ce tega ne stori, ne bo "Pokličimo požarno brambo, nikdar moj mož!" Vaša Ekselenca." pravi šef. Jeklarne so stale petnajst milj proti jugu, in bilo je, kakor na- "Požarno brambo? Za slučaj, vadno, tako urejeno, da se je za vožnjo tjakaj moralo plačati deset da se bomba razleti? Dobro." centov. Daleč okrog je žarelo nebo od ognjenih zubljev, ki so švigali "I)a, Vaša Ekselenca, lahko na-iz celega gozda visokih dimnikov, —- kajti bilo je temno kakor v stane ogenj in —" rogu, ko je Jurgis dospel. Orjaške delavnice, ki so same za-se tvori- "Seveda, seveda; da, požarna le malo mesto, so bile obdane s palisadami; in že je čakalo kakih sto hramba mora ven. Kaj pa, ali ni-mož ob vratih, kjer so sprejemali nove delavce. Kmalu po dnev- Imamo izkušenih ljudi za preiskanem svitu so se oglasile piščalke, in potem se je prikazalo naenkrat na tisoče ljudij: usipali so se iz bližnjih gostiln, skakali raz mimo- drdrajočih vozov,--zdelo se je, kakor da bi v bledem svitu rast- li iz zemlje. Cel val jih je pljusknil skozi vrata, in potem vedno manj in manj, in končno so le še posamezni zapozneli delavci zasopljeni he že znane. a se zdaj ne ve nih * voljno mane roke. Oba sta molčala; gubernator je t. nemirnimi koraki meril sobo gor pa dol. Kar vstopi tajnik in naznani, da hoče šef policije govo- riti po telefonu privatno z guber- natorjem. "Privatno?" "Da, Vaša Ekselenca. Vprašal sem ga, ka j je tako važnega, toda on hoče na vsak način govoriti s Vami privatno." "Najbrž je odkril kaj novega," pravi gubernator in vstop ik telefonu. » Vrne se v par minutah, bled in razburjen. "Kaj se je zgodilo?", vpraša prestrašeni Formalin. "Se li je bomba razletela?" "Lepo godljo ste nam napravili, gospod Formalin," odgovori guberntor s porogljivim nasme-hem. "V Vaši hiši ni sploh —- nobene bombe." "Kaj?" "ftef policije Vam to razloži v par minutah." Formalin obstane sredi sobe, kakor okamenel; niti besedice ni mogel spregovoriti. Gubernator je pa zopet hodil gor in dol, na kar se naglo odpro vrata in prikaže se policijski šef z resnim obrazom. VII. Guberntor se naglo obrne. "Kaj je?" "Hm. . . Vaša Ekselenca, bila je mala pomota." "Govorite, kaj je!" "Njegova Ekselenca" — pokaže na Formalina — "se je izvolila malo zmotiti —" "Vi me pogubite!" zakriči gubernator ves razjarjen. "Pomota! Pomota! Povejte vendar, kaj je! "Okrogli predmet na stopnicah gospoda državnega svetovalca ni nikakova bomba temveč — oblasti cilinder od svetilke. Ko se je vrši la preiskava, je prišel vratar in nam vso stvar pojasnil sledeče: "Gospa Formalin je kupila cilin der in naročila prodajalcu, da ga pošle na njen dom. Trgovski po močnik je nesel cilinder, a nedaleč od Formal inovega stanovanja je srečal vratarja, kteri mu je re kel, da naj ostavi stvar^na stopnicah na kar bo že on izročil gos _ • 11 pej. V istem trenutku vstopita državni pravdnik in šef žandarmerije. "Oprostita gospoda," reče jima gubernator, "dozdeva se mi, da sem Vaju nadlegoval brez vzroka." "Nama je že jasno, Vaša Ekse lenca." odvrne državni pravdnik; "ravnokar mi je pravil moj asistent, da tista okrogla stvar, ki je tako razburila gospoda Formalina, ni druzega kot navadni cilinder od svetilke." "V teh burnih časih nam mora vzbujati sum . . . Časopisi so polni —" jeclja Formalin toda gubernator mu je naglo prestrigel besedo: "O tej stvari ne bomo več govorili." "Jetnika moramo pa le oprostiti," omeni državni pravdnik. "Naravno," doda gubernator. "Telefonirati se mora takoj v • v , , jeeo. Državni pravdnik, gubernator in ostali odidejo v sprejemno sobo Državni pravdnik stopi k telefonu in spregovori par besed. Kar tnu pade slušaljka iz rok in tresoč se obrne pravdnik k navzočim. Obraz mu je bil nenavadno resen. Gubernator. svetovalec in oba šefa ga začudeni gledajo. "1'ganete, kaj mi je povedal je-ear?" »pregovoril je pravdnik z votlim glasom. "Kaj?" "Jetnika so zaprli v celico vsega razbitega in krvavega; padel je v nezavest in pred par minutami je umrl." Vsi so molčali in zrli v šefa policije. Šef je gledal v tla. . . ♦JmJMJSSJMJMJSS Slovenski krojač Izdelujem nove moške obleke po najnovejše j modi in pora vi jam stare po najnižjih cenah. Cenjenim rojakom v Chicagi se priporočam v obili obisk. Gabriel Vouk, 624 So. Center Ave., cor. 19th St. CHICAGO, ILL. Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se o h met na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika naj< starejšega in najzanesljivejšega zdravniške^ zavoda za Slovence v Ameriki: THt COLLINS N. Y. MED. INSTITUTI On ima nad 40 letno prakso v zdravljenji vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTl za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zu nanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali tarela (kronična), kakor: bolezni na pljuČah, prsih, Želodcu, črevah, jet bolezni Mlurjtl, vse bolezni v trebušni votlni, - pot« v nosu, ujavi in grlu, nervoznost, Živčne bolezni, bole3 srca, kataa prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pl]uč3 kašelj, blju\knje krvi, nepravilno prebavo, neuralgic, reumatizeni. giht, trmami in bolečine po udih, zlato žilo, gn/o, ottklint« vodenico, |idavico ali božjast, nemdčnost v s|>nln« m občevanju] pol urijo, ptllediceonanije, Šumenje v oŠesiu *n to; i-* uSestfluhosj izpadanje |s, mazulje, srbečino, li?>aie, hraste i rane, v?e bo-ran jih žeuskih ustrojih, glavobol, m-redno mesečno tok, padanje maternice, neplodovito^t i. t. d. edini na posebni moderni način hitri ivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi o spolno bolezn moža ir žene. vljenje spolnih boleznij ostane tajno,— ZGORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljen m in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zav le, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez kori i trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opite Vašo bolezen v svojem materinem jeziHf in pri ter naznanite koliko časa traja, kako je nastol pila in v< podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni islov, potem smete mirne duše biti prepri«? čani v narajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa )pn bo ezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAV:, katero dobite ZASTONJ, ako pismu pri-? ložite nefiko poštnih znamk za poštnino. Vs Disma naslavlajte točno na sledeči naslov: lezni na n čiščenje, be Or THE COLLIS N. I MEDICAL INSTITUTE 140 WET 34th ST., NEW YORK N. Y, M. A. W Izku skopf, M D. zdravnik. Uraduje JB—11 predpoldne in od 6—9 zfer. 885 Scfchland Ave. Tel. Canal 4 Chicago, 111. so najboljš«*avilo za glaVobol iu neuralffijf Ustavijo rine v 15 minutah Cet5 centov. J. C. HEI\NEK, lekarnik, 585 So. CeJ Ave., Chicago, 111, Fino odkljena Gostilna Valentin Potisd gostilničar ™ 1237-Ist St.. La SalU Toil v®e, gostilni podrejen« inn* priporoča rojakom zu obilaa Postrežba točna in solidna. ■ r, nn.iboljim in Pilzen nimi likfrji atinf * M.liinr Zastoputvj prodaja pa nje denarji^ Postrežbi hčrimi kakor 7. A tla* vinom in raznovrst-[f s nmodknmi in pro- »oljih parobrodnih črt: nih listkov in poftilja-ro domovino. >a in solidna. Mor Mladič i prostor: 583. Centre Ave. voKel 1>ft. Chicago, 111. Pozor Rojiki Slovem Prevzel Rem na novo oprem1 jei stilno* TRIGLAV 'odbrataMot Točim sveže pivo, domače visi dru^e raznovrstne pija aro imam nv-derno W«-i' '.'šre in iofim vedno priuravljftio ur-u< Postrežba, točna in solidna, poročam se za obili obi»k. John Mladič, 617 So. Centre A v.. Chicaeo| KUPUJTE PRI Albert Lurie 0 567-69-71-73 Blue Island CHICAGO, II,L. Velika trgovina z šanim blagom. Zmerne cene vsak di SVOJO FINO OPRAVLJ1 unijsko BRIVNICO M. Lade in Fr. uuiuic tU priporočam vsem bratom Slov« 17*1 lath St., Chicaao JOHN HORV moderf'remuena 8luven-i jv/a 1 v - ska fttna z j est vin ami 610 Centre Ave., Chicag< rocerija.) Nsjbolž, kava, 4aj, moka itd., sploh vAtno domače in prekomor-sko blafno »veže po najnižji eeni na pro Na tA razvažam blago tud aa dom. ripine račnnim. Joih Kratky, 5II7th St.. Chicaeo. Ill, IzdefBc najfinejših ci«;ar sake vrste. debelo in drobno. enski in hrvatski časniki naj polago. John Krik; slovenski ™ BRIVEC v Chicagu, IU. 131 W. 16th St.