Slovenska Država
Štev. 9	CHICAGO, ILL., 20. SEPTEMBRA 1951	Letnik II.
TITOVI KOLEKTIVI
SPREMEMBRA KMETIJSKE POLITIKE ALI KONEC ZAPADNE POMOČI
Pisec tega pisma, načelnik Oddelka in profesor narodnega gospodarstva na Du-quesne univerzi, je bil svoječasno gospodarski svetovalec zveze slovenskih kmetijskih zadrug (Gospodarske zveze v Ljubljani) (The New York Times, 2. sept. 1951)
Uredniku THE NEW YORK TIMES-a:
Poročila kar sipljejo iz Jugoslavije, da imajo tam nove daljnosežne kmetijske težave in kmečki nemir. V teku je značilno kmečko gibanje za izstop iz kolektivov in po vsej deželi se je razširil kmečki odpor proti žetvi, mlačvi in prisilnim oddajam državi., Gospodarske posledice tega nemira in njega politični odmevi utegnejo biti resni.
Trenutno izgleda, da je komunistična vlada Jugoslavije odločena zlomiti ta odpor. Da bi preprečila finančni polom in delovalni zlom kolektivov, je vlada zbrisala njih preostali dolg državi in obenem objavila, da bodo še nedovršene zgradbe in oprema kolektivov plačane neposredno iz državnega proračuna. Umik kmetov iz kolektivov pa bo, če treba, ustavljen s silo. Te vladne odredbe zadevajo nekako 20 do 25 odstotkov kmetijske zemlje.
Vpliv na obrambno moč
Ostalih 75 do 80 odstotkov kmetov, ki navidez še lastujejo svojo zemljo, pa je izpostavljen znanim komunističnim kazenskim ukrepom, ki naj zlomijo njihovo upornost. V vasi pošiljajo oborožene vladne oddelke, ki naj kmete prisilijo k žetvi, mlačvi in oddajam s konico bajoneta. Kakršenkoli že bo končni izid tega kmečkega odporništva in poizkusov zlomiti ga, eno je neizbežno: Jugoslavija bo šla skozi novo prehrambeno stisko in politične razmere v deželi bodo padle nazaj na nizko stopnjo, na kateri so bile, predno je Tito prelomil s Kremlinom.
Te razmere so, na prvi pogled, notranja zadeva Jugoslavije. Toda sedanji način postopanja z njimi, mora resno oslabiti o-brambno moč dežele. Ta slednja pa je, po vzajemnem soglasju, splošnega pomena. Bilo je namreč na tej osnovi, da so se Združene države in druge zapadne sile odločile za politiko znatne gospodarske in celo vojaške pomoči Jugoslaviji, ki presega 300 miljonov dolarjev.
Kmečka kupna moč
Komunistična ali socialistična zemljiška kolektivizacija prav gotovo ni rešitev ne gospodarskega ne družbenega vprašanja Jugoslavije. Srbski, hrvatski in slovenski kmetje ne bodo nikdar prostovoljno pustili svoje starodavne nezavisnosti. Oni so bili samostojni kmetje že davno prej, ko je Tito zasegel oblast v deželi. Prisilna kolektivizacija v Titovi Jugoslavi-
ji pa mora končati v zmedi, ker se Tito — 1951 ne more pošluziti ne Sibirije ne množičnih umorov.
Da se prepreči obrat tega nevarnega novega razvoja na slabše in končno polom v zvezi, ki bi ogrožila sam obstoj dežele, je potrebno najti naglo stvarno rešitev.
Vprašanje zahteva psihološko in dejansko rešitev. Psihološko je potrebno kmete Jugoslavije nemudoma in nedvoumno zagotoviti, da vlada nima namena uničiti njihove starodavne samostojnosti, nf poslabšati njihovega gospodarskega položaja. Da kmetje prenehajo s samoobrambnim odporom proti žetvi, mlačvi in oddaji, je potrebno oddajne cene takoj dvigniti do stopnje, na kateri bo kupna moč kmečkega ljudstva dovolj zvišana, da bo zadosten nagib k potrebnemu naporu pri žetvi, mlačvi in živilskih oddajah po kvotah, ki bodo pustile kmetom dovolj za njih domačo potrebo.
Obnoviiev zadrug
Istočasno mora vlada dati obvezno izjavo, ki bo oznanila osnovno spremembo njene zemljiške politike. Sprememba mora biti dejanska v pogledu na težnje kmetov in stvarna z ozirom na zmogljivost režima. Ako naj bo dejanska in stvarna v tem dvojnem smislu, mora obsegati tri stvari: Prvič, nadaljnja kolektivizacija kmetij je dokončno ustavljena; drugič, obstoječi kolektivi bodo ali razpuščeni v njih prvotne sestavine, kjer so te bile prej samostojne kmetije, ali pa sprememnjeni v pristne nezavisne zadruge, kjer so kolektivi nadomestili prejšnje napol-fevdalne in slične veleposesti.
Tretja točka potrebne spremembe zasluži poseben povdarek. Visoka kmetijska proizvodnja zahteva visoko stopnjo sodelovanja med samostojnimi kmeti. In to potrebno sodelovanje, ako naj bo uspešno, je mogoče doseči le z oživljenjem, razte-gnitvijo in prenovitvijo nekdanjih svobodnih kmetijskih zadrug, ki so cvetele med samostojnimi kmeti dežel, ki danes sestavljajo Titovo Jugoslavijo, posebno v Sloveniji, o kateri je neki ameriški pisatelj nekoč dejal, da je dosegla "takorekoč pravljično stopnjo zadružnega družbenega in gospodarskega življenja".
Če je sploh kaka pot, po kateri more Titov režim obvladati kmetijsko krizo, potem je ta pot v spremenjeni kmetijski politiki. Ako režim ni voljan, ali pa ni sposoben, takoj oznaniti označenih sprememb in jih potem izpeljati, je obsojen na polom in ameriška pomoč naj se ustavi.
Ako pa je vlada dovolj prožna in dovolj daljnovidna, da bo odkrito oglasila in vpeljala potrebne spremembe, v tem primeru naj bi se ameriška in druga zapadna pomoč deželi priredila v učinkovito oporo temu kmetijskemu preustroju in mu pomagala k uspešni izvedbi. Tito ne sme biti deležen ameriške pomoči, da bi z njo pahnil v globlje brezupje ljudstvo, ki se je tako junaško borilo za svojo svobodo.
Združene Države in Anglija imaia nove načrte za Trst
Iz Londona prihaja pročilo, da se Združene Države in Anglija bavita z novim načrtom rešitve tržaškega vprašanja, v zvezi z revizijo italijanske mirovne pogodbe in tesnejšo zvezo Jugoslavije z državami Atlantskega pakta.
Načrt gre za tem, da se pridobi Italijo, da pristane na to, da tržaški problem reši arbitražna komisija, ko direktna pogajanja niso uspela. V tem primeru bi o usodi Trsta odločili Združeni narodi ali komisije držav, ki bi bile sprejemljive i za Italijo i za Jugoslavijo.
Konkretnih dejanj v tej smeri ni pričakovati pred pomladjo. Takrat bodo lokalne volitve v Italiji in v italijansko govorečem delu Tržaške pokrajine že izvedene in bo tako italijanska vlada pod manjšim pritiskom, da vstraja na zahtevi, da se vse Tržaška pokrajina z delom, ki je sedaj zasedena po jugoslovanskih četah priključi Italiji.
Italijanska vlada prav sedaj pritiska Anglijo, Združene države in Francijo, da vstrajajo pri obljubi, ki so jo dale 1948. leta, da bodo podpirale priključitev vsega Tržaškega ozemlja Italiji.
Toda tako v Londonu kakor v Washing-tonu so si na jasnem, da italijanskim zahtevam ne bo mogoče ustreči, ker Jugoslavija noče izročiti ozemlja, ki ga imajo njene čete zasedene (zona B) in ker za-padni svet želi Jugoslavijo tesneje povezati v svoj blok.
Stvarno se je v tej zvezi zgodilo tole:
Italijanski ambasador v Londonu Tom-meso Gallarati-Scotti je bil 15. avg. obveščen s strani namestnika angleškega zunanjega ministra Sir William Streng, da Anglija ne želi, da bi se Tržaško vprašanje reševalo v zvezi s splošni revizijo italijanske mirovne pogodbe. V političnih krogih se to smatra kot Jugoslaviji prijazna poteza.
V Londonu so mnenja, da bi Anglo-A-meriška komisija v primeru arbitraže prisodila zono B (okupirane sedaj po jugo-slov. četah) Jugoslaviji, zono A (okupirano sedaj po Angleško-Ameriško četah) Italiji, z močnimi spremembami zonalnih meja v korist Italiji.
Sedanja kmetijska stiska v Jugoslaviji ni le preizkusni kamen življenjske sposobnosti Titovega režima, temveč tudi preizkušnja učinkovitosti zapadne politike zajezitve svojetskega razširjenja na tem ključnem predelu Evrope, ki zapira sovjetski sestop na Jadran in drži edino vpadal-no cesto v zapadno Evropo južno od Alp. Pittsburgh, Pa.
28. avgusta, 1951.
Cyril A. Žeboi
Temeljne misli Leonove okrožnice "Rerum novarum"
(Nadaljevanje iz prošlog br.)
Stališče katoličanov do družbenega vprašanja
Čeprav ni poslanstvo Cerkve v skrbi za časno blaginjo, kaže vendarle vsa zgodovina Cerkve, da ji je že izpolnjevanje zapovedi ljubezni narekovalo praktično socialno delo: lajšanje bede poedincev in celotnih slojev. Razen tega se Cerkev dobro zaveda, da neurejene družbene razmere ter beda nravno življenje silno otežujejo ter predstavljajo veliko oviro človeku pri dosegi njegovega končne gacilja.
Z razpadom srednjega veka je družbo oblikovalna moč katolicizma zelo oslabela. Dejavnost katoličanov se je bolj osredo-točevala v reševanju tega, kar se še rešiti da in v lajšanju poedinih primerov družbenih krivic z izvajanjem krščanske ljubezni. Tako se je praktično socialno delo katoličanov te dobe kazalo največ v izkazovanju krščanske ljubezni in v nagla-šanju temeljnih načel, ki pa jim je nedo-stajalo praktičnih navodil za vposeganje v družbeno življenje. Mnoge je motilo še dejstvo, da se je uporabljal naziv "katoliški" za razne režime, ki po svojom delovanju tega niso več zaslužili. Tako so ob povdarjanju načela, da je oblast od Boga pozabili na drugo, enako važno načelo, da je Boga treba bolj poslušati kot ljudi ter so se bali zagovarjati kakršne koli malo bolj radikalne reforme, ki režimu in vladajoči plasti niso bile zaželene.
V kolikor so se katoličani teoretično u-kvarjali z družbenimi vprašanji, si v mno-gočem niso bili edini prav zaradi tega, ker so eni viseli na zgodovinskih oblikah, ki so med tem že izgubile svojo vsebino, drugi pa so se predajali uplivom prevladujočih sodobnih idej — konservativci in liberalci v katoliškem taboru. Glavni sporni točki sta bili — ali se sme država vmešavati v družbeno življenje ali ne ter ali je delovna pogodba sama po sebi dovoljena ali ne.
Prehodniki Leona XIII.
Čeprav Rerum novarum ni prva uradna cerkvena izjava o družbenih vprašanjih in čeprav Leon XIII. ni bil prvi, ki je v katoliškem krogu pokazal na naloge katoličanov na družbenem področju, moremo vendar upravičeno nazvati okrožnico samo kot "magna charto" krščanske družbene dejavnosti kot jo naziva Pij XI. ter Leona XIII. prišteti med pionirje sodobne katoliške sociologije.
Med vidnejše predhodnike Leona XIII. moremo prišteti škofa Emmanuela von Kettelerja iz Mainza, ki ga je Leon XIII. sam imenoval za svojega predhodnika, westminitrskega nadškofa kardinala Man-ninga ter ameriškega kardinala Gibbonsa.
Temeljne misli okrožnice
Kot vse papeške okrožnice o družbenem vprašanju tudi Rerum novarum ne predstavlja podrobno izdelanega načrta za vposeganje katoličanov v družbeno živ-
ljenje, marveč splošne smernice, ki imajo bolj ali manj trajno veljavo in ki potrebuje še podrobnejše naobračbe na vsakokratne razmere. Tukaj pa preneha poslanstvo Cerkve in pričenja odgovornost katoličanov.
Ker obravnava Rerum novarum družbeno vprašanje samo pod delnim vidikom delavskega vprašanja, zato so mnoge stvari omenjene bolj na kratko in jih najdemo 40 let pozneje podrobneje in v marsikaterem oziru tudi popolnejše obdelane v Pi-jevi okrožnici Quadragesimo anno.
1. Pravica Cerkve do odločanja v družbenih vprašanjih
Cerkev ima dva vira, ki sta za nemoten potek družbenega vprašanja nadvse važna: evangelijski nauk, ki bi sam po sebi odpravil vso ostrino družbenega vprašanja, če bi vsi živeli dosledno po njem — in pa posredovanje milosti, ki omogoča da premaga človek osebni in skupinski egoizem ter vso krdelo napak in slabih nagnjenj, ki motijo sožitje v družbi.
2. Pravica države do vposeganja v družbeno življenje
Gospodarski liberalizem ni samo Cerkvi odrekal besedo pri reševanju družbenega vprašanja, češ da so to naravni zakoni, ki stoje izven nravnega področja, marveč se je upiral tudi državnemu vposeganju v družbeno dogajanje, zlasti v gospodarstvo. Njegov upliv je bil tako močan, da so mu podegli tudi nekateri katoličani. Leon XIII. priznava državi pravico do vposeganja v družbeno življenje, ker je to dolžnost, ki izvira iz bistvene naloge države, da namreč skrbi za občo blaginjo.
Država mora z dobro zakonodajo in u-pravo skrbeti za splošne pogoje, da bodo mogli vsi dosegati blagostanje.
Po načelu razdelilne pravičnosti je država dolžna skrbeti za blaginjo vseh slojev, tudi delavcev.
Kadar koli preti državni celoti ali poedi-nim slojev kako zlo, ki mu ni mogoče od-pomoči na drug način, mora priskočiti na pomoč država.
Država mora skrbeti zlasti za tiste, ki niso dovolj močni (gospodarsko ali politično), da bi si sami pomagali.
Država mora zaščititi zasebno lastnino pred nasilnim odvzemom.
Preprečiti mora stavke, ki z ustavitvijo proizvodnje škodijo obči blaginji in sicer s tem, da odpravi vzroke, ki povzročajo stavke.
Država mora zaščititi nedeljski počitek, čigar glavni namen je, da omogoči delavstvu skrb za duše.
Država mora onemogočiti izrabljanje delavcev kot stvari, omejiti delavni čas na mero zmogljivosti, skrbeti za vključitev odmorov med delom, izdati posebna določila za delo žen in otrok.
(Konec prihodnjič)
Tiskovine "SLOVENSKA IZJAVA" so znova v zalogi. Pišite po nje na upravo lista.
Ob smrti Louisa Adamiča
Tragična smrt Louisa Adamiča nas je pretresla. Umrl je eden najbolj talentiranih in po imenu najbolj svetovno znanih Slovencev. Umrl je še mlad.
Louis Adamič je prišel v Ameriko kot štirinajstletni fant iz ljubljanske okolice. V Ameriki se je iz nič razvil v priznanega in slavljenega pisatelja. Med zadnjo svetovno vojno je njegov ugled bil tako visok in nesporen, da je bil celo povabljen na kosilo v Belo hišo, ko je bil tam za gosta vodnik zapadnih narodov v borbi za svoboda, Winston Churchill. Noben Slovenec pred njim ni bil deležen tako širokega poznanja, priznanja in vpliva.
A kaj je bil Adamič slovenskemu narodu? Kaj? Vest o njegovi tragični smrti je bila objavljena in razložena na prvi strani ameriških dnevniko v Cela Amerika ve o Adamiču in njegovi tragični smrti. A kaj vedo v Adamičevi zvezi o narodu, iz katerega je štirinajstletni Lojze prišel v Ameriko? Nič, prav nič. Kakor prej, tako sto tudi ob smrti o njem pisali kot o ame-rikancu "jugoslovanskega" porekla . . .
To me spomni na članek Drew Pearso-na, znanega ameriškega časnikarja in ra-dio-komentatorja, ki ga je pred nekako dvema mesecema objavil eden največjih ameriških magazinov, mislim, da je bil "Look" magazine. Članek je bil Pearsono-vo poročilo o njegovem obisku v Jugoslaviji. D. Pearson je bil takoj po prvi svetovni vojni za nekaj mesecev v neki zaostali vasi tam doli, kjer se mešajo srbski, albanski, makedonski in podobni vplivi in življi. Tam je bil kot eden izmed skupine "Quakerjev", ki so tam iz ljubezni do neznanega bližnjega gradili bolnico. Sedaj po več ko tridesetih letih se je Pearson vrnil na kraj svoje mladostne dobrodelnosti, da vidi, kaj so čas in vojna in revolucija napravili iz tistega primitivnega kraja. Bil je tam in v Beogradu in potoval med tema dvema točkama. Ne vem, če je prišel do Hrvaške, a v Sloveniji ni bil. In tako je v svojem članku opisal razmere tam doli na Jugu, govoril o njih kot poznavalec krajev in ljudi in iz njih posplošil svoje zaključke na Jugoslavijo. Ob koncu pa je zgradil še nekak most med tisto primitivno deželo in razvito Ameriko s tem, da je pristavil: In tisto zaostalo ljudstvo je tu v Ameriki razvilo Guvernerja države Ohio g. Lovšeta, in kongre-smana iz Minnesote, g. Blatnika . . .
Ta Pearsonova pravljica je podobna živ-ljenski zgodbi Louisa Adamiča. Obe pa sta značilni odsev iste slovenske tragedije. Slovenski talenti se razpršijo v svet in nekaj se jih zažari kot meteorji čez nebesno stran. A nihče ne ve, od kod so se ti meteorji odtrgali.
Ti meteorji so se odtrgali iz Slovenije. Njihovi talenti so bili tam spočeti, a njih svit ni obsvetlia zemlje pod Triglavom. Zakaj? Ko so zapustili svojo slovensko rodno zemljo, je ta bila del Avstrije brez svoje politične samobitnosti. Ko so se vračali nazaj na kratke obiske — in pokojni Adamič je to napravil večkrat in z velikim interesom — je slovenska zemlja bila (Nadaljevanje na 3. str.)
OB SMRTI LOUISA ADAMIČA
(Nadaljevanje sa 2. str.)
v Jugoslaviji in zopet brez lastne politične eksistence, pa tudi' brez razvitega in odločnega gibanja za politično samobitnost. In tako so njihovi talenti ostali slovenski po biološkem izvoru in rahlem o-troškem spominu, a brezslovenski po vsebini, po smislu in uspehu. In rodna zemlja je ostala upnik neplačanega dolga.
Louis Adamič je bil levičar. Tako so vsi pravili in tako so mu zapisali v posmrtni-ce. Seveda je bil. Pa ne kot Amerikanec, temveč kot izkoreninjeni Slovenec. Talentirani bistroumnik je dojel, da bo mogel postati v Ameriki velik kot pisatelj in velik kot svetovalec, ako bo zajemal iz oddaljenih virov življenja in njegovih problemov tam, od koder je prišel in kar je, po ameriškem zdravem čutu, moral poznati bolj kot Ameriko samo. A ker mu Slovenija ni vlila njegovega duhovnega in čustvenega življenja je grabil od tam, kamor je njegova zemlja po politični karti pripadala. In tam je videl zmedo in tiranijo. In ker ni imel v sebi slovenskega čuta, ne izgrajene krščanske kulturne tradicije svoje zemlje, je segel po gonilno silo tja, kjer se mu je vsiljevalno ponujala. In to zgodbo dobro poznamo. Leta 1942. je Louis Adamič izjavil vodilnemu ameriškemu Slovencu: "Najbolje bi bilo, da bi Slovenci sploh izginili kot narod".
Ko je Tito prelomil s Stalinom, je A~ damič nekaj časa okleval. A končno se je odločil za Tita. Bil je več kot pol leta v Jugoslaviji, nabral iz prvih virov informacije iz ozadja celega spora. Pisal je novo knjigo o Titu in o pomenu njegovega upora Stalinu. Slišali smo različne govorice o vsebini te knjige. Smrt ga je doletela, ko je zaključeval njena zadnja poglavja, ki jih je še držal v rokah, ko so našli njegovo truplo s prestreljeno glavo in puško naslonjeno čez truplo v njegovi hiši na goreči farmi.
Louis Adamič je bil v Jugoslaviji v razdobju Aleksandrove diktature nad narodi bivše 'Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Videl je gnilobo v deželi jugoslovanski in spoznal potrebo po radikalni spremembi. Toda namesto, da bi ameriško javnost seznanil z resnično potrebno zgodovinsko spremembo v skladu z narodno-političnimi težnjami Slovencev in Hrvatov in socialno - gospodarskimi reformami, ki naj bi pospešile gospodarski razvoj in dvignile ljudsko življensko raven, je Adamič svoj talent in vpliv postavil v službo partijske linije, ki je narodnostni in socialno-gospodarski problem predvojne Jugoslavije zlorabljala v pripravo za nasilni komunistični prevrat v totalitarnem jugoslovanskem smislu. To je postalo pošebno o-čitno v Adamičevi medvojni knjigi "My Native Land", ki je bila epopeja in apologija medvojnega komunističnega nasilja in klanja v domovini. Podatki, ki jih ta knjiga vsebuje, so tako površni, netočni, nedokazani, potvorjeni in naravnost izmišljeni, da je knjiga mogla iziti in imeti svoj vpliv samo v popolnoma neinformi-rani medvojni Ameriki in vsled ameriško-
publicistične pasivnosti tukajšnjih Slovencev. Omenim naj le, da je n. pr. Adamičev prikaz pokojnega Prof. Ehrlicha v omenjeni knjigi zgodovinska potvorba brez primere v književnosti te vrste.
Tako je Adamič ne le pozitivno zamolčal svoje slovenstvo kot informacijo, inspiracijo in motiv svoje bogate in vplivne ameriške književnosti, temveč je svojo rodno zemljo, v kolikor jo je omenil, one-častil in onesrečil.
Adamič ni povedal, kam je hotel kreniti s to svoje poslednjo knjigo. Morda bo posmrtno objavljena, morda ne. Njegova smrt naj pretrese vse nas druge, manjše ljudi s slovenske zemlje, raztresene križem sveta, da bomo v tem, kar mi zmoremo, Slovenci z jasnim ciljem: Priboriti slovenskemu narodu svoboden prostor pod solncem — svobodno slovensko državo.
Ciril Žebot
Pomembno slavje v 0tiawi
V soboto, 25. avgusta, so se zbrali v kanadski prestolici mnogi Slovenci iz Kanade in Združenih držav, da prisostvujejo poroki dragega in odličnega rojaka, Dr. Toneta Štukelja, profesorja teoretične in gospodarske statistike na ottawški univerzi, z Marijo Turkovo, slovensko begunsko dijakinjo, ki je diplomirala iz farmacije na univerzi v Halifaxu. Ženin in nevesta sta oba znana kot bivša člana in vneta delavca v Slov. dijaški zvezi in na ljubljanski univerzi. Dr. Štukelj je bil član glavnega odbora Slovenske dijaške zveze in pozneje predsednik Akademskega kluba Straža ter eden izmed ustanoviteljev in voditeljev akademskega begunskega taborišča v Bo-logni. Leta 1948 se je obenem z večjo skupino drugih mlajših slovenskih izobražencev preselil v Kanado, kjer se je s svojim temeljitim znanjem in vztrajno specializacijo kmalu kvalificiral za profesorsko mesto na otawski univerzi.
Poročne obrede je izvršil Very Rev. Ba-nin, dekan filozovske fakultete otawske univerze. Za pričo ženinu pa je bil Mr. McCue, eden najbolj priznanih odvetnikov v Otawi in svetnik kanadske vlade. Ponos je sijal z lic slovenskih udeležencev poroke, ko je v svojem nagovoru med poročnim kosilom dekan otawske univerze izjavil, da je Dr. štukelj eden najmočnejših stebrov profesorskega zbora njihove fakultete ih s tem dokaz visoke kulturne stopnje in intelektualnih kakovosti slovenskega naroda. Dejal je, da je Kanada hvaležna Sloveniji za Dr. Štukelja, ženin pa naj zato ostane ponosen in zvest Slovenec. Odvetnik McCue, ki je kot ženino-va priča predlagal napitnico nevesti, je v svojem nagovoru potrdil izjavo gospoda dekana in njeno veljavo razširil na svoje izkušnje kot vodilni starešina kanadskih Newman Klubov ter kot odlični državljan Kanade in meščan Otawe. Poleg svoje pro-fesure na otawski univerzi je Dr. Štukelj bil povabljen tudi za statističnega izvedenca znane kanadske finančne ustanove.
Med slovenskimi udeleženci poroke je bil tudi vodilni slovenski duhovnik v Ka-
nadi Rev. Dr. Janko Pajk iz Wellanda, ter mnogo ženinovih in nevestinih prijateljev in prijateljic iz Toronta in drugih mest. V imenu prisotnih in odsotnih slovenskih prijateljev ženina in neveste je na poročnem kosilu govoril profesor Dr. Ciril Žebot iz Pittsburgha, ki je prisotnim kanadčanom orisal slovensko preteklost slavljencev in se jim zahvalil za gostoljubnost, prijateljstvo in visoko priznanje, ki so ga izkazali Dr. Štukelju in preko njega slovenskemu narodu.
Rapoloženje slavnosti je doseglo svoj višek, ko je dekan univerze ponovno povzel besedo in prisotnim oznanil, da je prejel brzojavko iz Vatikana, ki sporoča, da je Sveti Oče ženinu in nevesti podelil svoj posebni blagoslov.
Po poročnem kosilu so se slovenski udeleženci poroke zbrali na novem domu ženina in neveste in zaključili slavje po starih slovenskih šegah in običajih. Bila je izredna priložnost za resne in vesele razgovore med prijatelji, ki jih ločijo razdalje, a družijo isti spomini in upi. In da bi slovenska tradicija bila popolna, so slovenski udeleženci Dr. Štukeljeve poroke zbrali tudi za tiskovni sklad "Slovenske Države."
Uredništvo Slovenske Države se v imenu tisočev svojih slovenskih čitateljev križem sveta pridružuje častitkam in voš-cilom Dr. Štukelju in njegovi ženi. Naj ju Bog ohrani zdrava in krepka v čast in po-nost slovenskemu narodu v zapadnem svetu, nekoč pa v službo in dobrobit slovenske obnove v naši dragi domovini.
Kaj je povedal Srb dr. Milan Gavrilovič?
Dne. 15. julija je dr. Milan Gavrilovič v nekem govoru povedal naslednje: "Dr. Miha Krek je na osnovi poročil iz domovine in po posvetovanju s svojim odborom (menda NO, op. ur.) in raznimi pododbori izjavil v imenu svoje stranke, da je za federativno ureditev Jugoslavije ..."
Kdo trdi resnico? Dr. Vladko Maček — ali Srb dr. Milan Gavrilovič?
Iz Chicago in okolice
Romanje za svetolelne odpustke. V nedeljo 19. sept. je nad 150 župljanov od Sv. Štefana v Chicagi, pod vodstvom župnika p. Lenarda Bogolina opravilo obiske 4 cerkva za pridobitev svetoletnih odpustkov.
Medeni piknik v Lemontu. Tudi letos je odlično uspel. Največ ljudi je bilo seveda iz Chicage, od župnije Sv. Štefana, ki je priredila ta dan svoje letno romanje k Mariji Pomagaj. Zanimivo pridigo: Kaj se lahko kristjan nauči iz življenja čebele, je imel p. Odilo. P. John je daroval pri lurški votlini sv. mašo. Pop'oldne je bilo izžrebanih 100 dobitkov v obliki sladkega pridelka p. Johnovih čebelic.
(Nadaljevanje na 4. str.)
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja vsakega 20. v mesecu. Naslov uredništva in uprave: "SLOVENSKA DRŽAVA", 3217 So. California Ave., Chicago 8,111.
Za konzorcij : Mirko Geratič, Editor Naročnina letno: Za USA $1.20, za Canado $1.50, Argentino 18 pesov, Brazilijo 50 cruzeirov, Anglijo pol funta, Avstrijo 15 Šil., Avstralijo 1 avstr. funt. Italija in Trst (F.T.T.) 600 Lir, Francija 400 frc.
Iz Chicaga in okolice--
(Nadaljevanje z 3. str.)
Dr. Miha Krek — bivši jugoslovenski minister — je bil v drugi polovici avgusta v Chicagi, kjer je imel sestanek s svojimi somišljeniki.
Izlet podružnice Lige. — Podružnica Chicaške Lige je priredila v nedeljo 26. avgusta izlet v bližino Willov Springa. Bilo je kakih 50 udeležencev, ki so se izvrstno zabavali.
Baragova pratika za leto 1952 je izšla. Glej današnji oglas.
Stiska v šolskih prostorih. V farni šoli župnije Sv. Štefana je stiska radi velikega števila učencev. Radi tega so namestili nove razrede v v cerkveni dvorani, ško-fijstvo je odobrilo zidavo nove cerkene dvorane, ki bo stala nasproti cerkve. Z deli so že pričeli:
Duhovniške spremembe. Premeščeni so: P. Inocenc Ferjan od Sv. Štefana v Chi-cagu v New York; p. Jerome Selak od Sv. Štefana v Chicagu v Johnstown, Pa.; k Sv. Štefanu v Chicagu sta nastavljena: p. Fortunat Zorman in p. Joseph Cagran. Vsem mnogo božjega blagoslova na novih mestih!
IZŠLA JE
"BARAGOVA PRATIKA"
za prestopno leto 1952.
z zelo pestro vsebino. Zanimiva je zlasti črtica "Debata" med Andrejem Prelesni-kom (novim slov. Amerikancem) in partizansko opredeljenim Antonom Mrazni-kom.
Zanimive so vse druge informacije, zlasti o vladi Združenih držav, o vseh dosedanjih predsednikih Z.D., kar bo zelo dobro služilo vsakemu pri izpitih za dobavo ameriškega državljanstva. Zanimiva in poučna je tudi vsa ostala vsebina Pratike.
Naročite jo, dokler zaloga ne poide!
Slane s poštnino $1.00 kar je poslati v Money odru, čeku ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA 6519 - West 34th Street, Berwyn, 111.
NOVI SLOVENSKI PROFESOR V AMERIKI
Za profesorja zgodovine na College of Liberal Arts and Sciences v Steubenville, Ohio, je bil imenovan dr. Jože Felicijan, ki je pred kratkim prišel v Ameriko iz Trsta.
Profesorju Felicijanu, slovenskemu rojaku in prijatelju našega gibanja, k imenovanju iskreno čestitamo.
DVAKRAT DNEVNO
pošiljamo z zračno pošto — "Air Mail" — Vaša naročila v Trst, kjer se nahaja naše veliko skladište prvorazredne, sveže, AMERIŠKE in KANADSKEGA BLAGA.
Paketi se dostavljajo v stari domovini v teku 18 DNI. Jamčimo za vsako pošiljko, za delno ali celotno izg-ubo.
Pošiljajte darove Vašim dragim v domovino preko te najmočnejše in najsigurnejše agencije. Pri nas boste dobili po NIZKIH CENAH NAJBOLJŠE BLAGO.
Najfinejša canadska OOO
Bela MOKA
Paket št. 6......$14.90
10 Lbs. riža — Rice 10 Lbs. kave — Coffee 10 Lbs. sladkorja — Sugar 10 Lbs. Špageti - Spaghetti
Paket št. 8........$9.95
5 Lbs. bele moke — Flour 5 Lbs. sladkorja — Sugar 2 Lbs. kave — Coffee 5 Lbs. ječmena — Barley 5 Lbs. koruzne moke
Paket št. 9.......$9.75
2 Lbs. kave — Coffee 2 lbs. sladkorja — Sugar 2 Lbs. riža — Rice 1 Lb. masti — Lard
1	Lb. olje — Oil
2	Lbs. griža — Farina 400 gramov marmelade
Paket št. 4.....$15.75
10 Lbs. masti — Lard 10 Lbs. sladkorja — Sugar 5 Lbs. Špageti - Spaghetti 5 Lbs. kave — Coffee 5 Lbs. ječmena — Barley 5 Lbs. mila (Laundry)
ZDRAVILA
Vsa zdravila pošiljamo po zračni pošli ter jamčimo dostavo v domovini tekom 8 dni
Streptomycin:
10 gramov $7.40, 20 gr. $15.25
40 gr.........$30.50
RUTIN: 500 tablet ........$9.00
PENICILIA (V olju) In oil
3	miljone edinic ..............$6.45
P.A.S.: 250 tablet ..........$8.95
500 tablet .............,..........$15.25
1000 tablet......................$29.25
Pišite po cenik drugih zdravil Za večje količine popust.
v dvojni vreči 100 Lbs. do zadnje postaje
NAŠI "SPECIJALNI" PAKETI
V močnih dvojnih vrečah ali v lesenih zabojih. 50 Lbs. najboljše BELE MOKE. .$ 6.45 50 Lbs. sveže KORUZNE MOKE $ 5.45
40 Lbs. fižola (pisanega) Beans $ 9.45 25 Lbs. fižola (pisanega) Beans $ 5.50
100 Lbs. riža — Rice ....................$19.95
40 Lbs. riža — Rice ....................$10.00
100 Lbs. sladkorja —- Sugar ........$18.95
40 Lbs. sladkorja — Sugar ........$ 9.70
100 Lbs. špagetov — Spaghetti_______$19.95
40 Lbs. špagetov — Spaghetti......$10.25
25 Lbs. špagetov — Spaghetti......$ 5.50
25 Lbs. grisa — Farina................$ 6.95
10 Lbs. Bakalara — Stock fish....$ 7.75 20 Lbs. Bakalara — Stock fish....$13.95 10 Lbs. mila za pranje (Laundry) $ 5.50 40 Lbs. mila za pranje (Laundry) $21.00
37 Lbs. svinjske masti (Lard)......$12.50
30 Lbs. zelene kave (Gr. Coffee) $27.50 10 Lbs. zelene kave (Gr. Coffee) $10.45
100 Lbs. ječmena — Barley..........$19.95
25 Lbs. ječmena — Barley..........$ 6.00
Slanina sušena ............................$1.00 Lb.
40 Lbs. leče — Lentil ..................$13.50
25 Lbs. leče — Lentil ..................$ 7.75
Salama zvana Gavrilovič............$1.75 Lb.
Olje oljčno, 5 kg.............................$ 9.45
Cikorija (Frank) 5 Lbs.................$ _4.25
10 Lbs................$ 7.95
Maslac v konservi, 5 Lbs.................$8 95
Meso v konservi, 10 Lbs.................$ 9.50
Čokolada, 10 Lbs.............................$12.50
Kakao — Cocao, 10 Lbs................$10.50
šunke v kantah, 11 Lbs...................$16.75
Vaša pisma, čeke ali Money Order pošljite priporočeno na
USA EXPRESS CO.
720 - lOth Ave. Tel.: PLaza 7-6459 New York 19, N. Y., U.S.A.