Medovite rastline: Japonska sofora (Sophora japonica L.)
MARTIN BAJC, univ. d ipl. inž. gozdarstva
Cvet japonske sofore, (Sophora japonica L).	Foto:	M.	Bajc
To medovito drevo izvira iz Kitajske in Koreje in ne iz Japonske, kot bi sklepali po imenu. V Evropo so njena semena prvič prinesli leta 1753- Prva drevesa so bila posajena v Kew Gardensu v Londonu, od tam pa se je sofora razširila tudi v druge parke in vrtove po Evropi.
Zraste od 15-25 m visoko. Spada v dmžino metuljnic. Listi so podobni listom robinije in so lihopemato sestavljeni, dolgi do 25 cm. Cvetovi so kremno bele barve in razporejeni v 15-30 cm dolge grozdaste late. Plodovi so v obliki kratkih strokov, ki so med semeni trdno stisnjeni. Ti stroki ne pokajo vzdolžno kot pri nekaterih dmgih metuljnicah. Vsebujejo od 1-6 semen, prekritih z gosto lepljivo snovjo.
Glede ekoloških razmer je drevo precej nezahtevno. Najbolj mu ustrezajo globoka, sveža in bogata tla. Potrebuje precej toplote, zato so ugodne sončne lege. Prenese pa tudi sušo, onesnažen zrak, slana tla in močan veter. Pazljivi moramo biti le pri mladih rastlinah, ki na vlažnih legah pozimi rade poze-bejo. Soforo pri nas sadijo predvsem kot okrasno drevo v parkih in na vrtovih. Zasajajo jo tudi v skupinah v drevoredih.
Cvetoča sofora.	Foto:	M.	Bajc
Povešava sorta S. japonica 'Pendula' je zlasti zaradi nizke rasti in povešajočih se vej primerna tudi za manjše vrtove.
Cveti pozno, od konca julija do začetka septembra. Ko cvetovi odpadejo, za kratek čas še vedno privabljajo čebele. Čebelam ponuja dokaj bogato nektarno pašo v obdobju, ko v naravi ni veliko cvetočih rastlin. Po nekaterih podatkih je (X'enjena količina medu, ki jo čebele lahko naberejo na hektar površine, zasajene s soforo, <xl 300-350 kg/leto. Ne glede na donose pa nas sofora vsekakor zna presenetiti, saj jo lahko tudi sredi avgusta opazimo prekrito s cvetjem, ki ga pridno obletavajo čebele.
Evodijo (Tetradium daniellii (Benn.) Hartley)
Evodija že dolgo časa slovi kot izjemno medovita rastlina in poznajo jo tudi naši čelielarji, saj jo že dolgo uspešno razmnožujejo. Rastlina je doma na seveni Kitajske in v Koreji.
212 Slovenski čebelar 7/2005 — letnik CVII
Medovite rastline
Zraste do višine 8 m, le redkokdaj tudi do 15 m. Je razmeroma kratkoživa, od 20 do 30 let, redkokdaj živi tudi dlje, do 80 let.
Ekološke zahteve evodije so tako rekoč enake kot za soforo, saj tudi evodija zelo dobro prenaša sušo. Mlajše rastline so bolj občutljive na mraz.
Druga podobnost s soforo je čas cvetenja. Cveti namreč avgusta, ko pri nas ni drugih pašnih virov. Med cvetenjem je drevo dobesedno prekrito s čebelami. Čebelarji v ZDA je ne imenujejo zaman "bee tree" - čebelje drevo.
Cvetovi so majhni, lx?li, združeni v socvetja s premerom 10-15 cm. Pojavljajo se ločena moška in ženska socvetja. Cveteti začne že razmeroma zgodaj, ko je drevo staro približno 4—8 let. Plodovi so majhne jagode, katerih barva se ckI konca avgusta do novembra iz rdeče spremeni v črno. Pogosto ostanejo na rastlini tudi čez zimo.
Čebela na cvetu evodije.
Skupina mladih cvetočih evodij.
Š&. Slovenski čebelar 7/2005 - letnik CVII 213