Stev. i. (Postno tek. ražtis. -1.1 m te Pasta). V Trstu, čertrtek I. januarja 1925, izhaja raak petek opoldne. Naelor: Tret-Trieete Catella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111, Izdaja: konsorcij Malega lista MALI LIST «Mali List» — C. C. Post, Licejska knjižica (Dr. Puntar) LJUBLJANA (JUGOSLAVIJA) TEDNIK ZA NOVKE IN POUK. Male novice Mali Koledar. Leto /025. Četrtek, 1. januarja: Novo leto, praznik obrezovanja Gosp. — Petek, 2.: Ma.karij. — Robota, 3.: Genovefa. — Nedelja, 4.: Tit.. — Pondeljek.' 5.: Telesfor. — Torek, 6: Razglašanje Gosp. Sv. Trije kralji. — Sreda, 7.: Lucijan. — Četrtek, 8.: Severin. — Petek, 9.: Julijan in Bazilisa. Voščilo. Šolske sestre v Tomaju žele vsem blagim dobrotnikom in znancem zaveda srečno novo leto. Zahvaljujoč se vsem, ki store kaj za zavod, se priporočajo njih blagonaklonjenosti tudi v bodoče. Sveto leto in železnice. železniško ministrstvo je znižalo, voznino za rimske romarje: za 30 od sto, ako gredo posamič v Rim, za A0 °d sto, če romajo v skupini z vsaj 50 osebami; za 50 od sto za skupine nad 400 oseb. Žalosten božični večer. V mestu H oba rt, v Ameriki so v šoli priredili božičnico. V šoli se je zbralo nad 200 oseb. Pod božičnim drevcem je stala bala bombaža, ki so ga uporabili za kino. Po nesreči je goreča svečka padla z drevca v oni preostali bombaž in v hipu je nastal velik ogenj. Nesrečno smrt je storilo dvaintri deset oseb, od teh večji del otroci. Tudi •tanjenih je bilo radi gneče kakih 40. . t Viktor Parma. Na Božič je umrl v Mariboru glasbeni skladatelj Viktor Parma. Rojen je bil 20. februarja 1858. v Benetkah,.ko bile še pod Avstrijo. Krvi je bil italijanske, a mišljenja slovenskega. Zložil je mnogo glasbenih komadov, tudi Pektere Opere, katere so se tudi izvajate na raznih odriln Njegov je tudi taarš „Mladi vojaki”: Mi smo vojaki korenjaki, kako nas gledajo ljudje.... Ta marš so tudi vojaško godbe rade igrale; dopadel se je Nemcem in Lahom in šele, kadar so doznali, da je z!ožen na slovensko besedilo, zo začeli godrnjati. Parma je bil do zadnjega delaven na glasbenem polju in ge tanogo načrtov zapustil nedovršenih. Učiteljski koncert v Gorici. V nedeljo je priredil pevski zbor '■veze slovanskega učiteljstva v Italiji koncert v Gorici pod vodstvom mojstra taečka Kumarja. Proizvajali so pred ?° ravno velikim številom poslušalcev obširen program z najbolj mo černimi skladbami, našemu občinstvu d°sedaj neznanimi. Naš list prepušča ePoznanstveno oceno drugim. Mi Ugotavljamo samo to, da je žalostno, da posveča, naše občinstvo tako malo tvornosti prireditvam teh velikih tajonirjev slovenske glasbene umet.no- '• Naši učitelji, ki se zbirajo k brskim vajam od severne Goriške P4 do južne Istre ob naj večji požrtvo-. m nos ti, zaslužijo, da jim naše tadstvo vse drugače izkazuje svojo valožnost. Matteotti in sodnija. . Sodni izvedenci so ugotovili, da je 1 Matteotti umorjen v avtomobilu in C('r z bodalom naravnost v srce. Kako so plačani ? Srečno in veselo želi uredništvo in uprava vsem zvestim in požrtvovalnim sotrudnikom, dopisnikom, naročnikom in čitateljem. Bog daj v novem letu obilen blagoslov vsem primorskim Slovenceml v dnevniku «La Stampa«, ki je glasilo bivšega ministrskega predsednika Janeza Giolitlija, je priobčil znani časnikar Miniroli svoje mnenje o govoru poslanca Besednjaka v rimskem parlamentu. Sodba velikega dnevnika se glasi : »Poslanec Besednjak je branil proti Gentilejevi reformi pravice drugo-rodnih manjšin. Problem, katerega je obravnaval slovenski poslanec, spada med tiste, ki se dotikajo najglobljih in najbolj občutljivih strani našega političnega in kulturnega življenja. Gre za problem, katerega ni mogoče rešiti z duševnostjo nacionalizma, ki je gluh za najbolj navadne zahteve svobode srca. Parlament je grdo napadal drugorodnega poslanca, toda on se je znal mirno hladnokrvno postaviti po robu izpadom te nestrpne zbornice, dočim ga je predsednik parlamenta poslanec Rocco pozival z neobičajno nepopustljivostjo k poslovniku in minister Casali mu je delal medklice, v katerih je kazal skrajen nacijonalizem, ki bi moral biti brez dvoma tuj njegovemu umu, njegovi kulturi in njegovi duševnosti.« Ta sodba je važna, kajti iz nje se vidi, da priznava italijanska javnost velik pomen naše borbe. Gre v resnici za najbolj temeljno vprašanje vesti in človeške svobode. Mnenje velikega italijanskega dnevnika je važno tudi raditega, ker ni izključeno, da postane Giolitti zopet ministrski predsednik. Žel ezniški snoparski miličar ima g svoje iplače kot železničar ter do- tale; doklad dnevni povišek od 3.50 17 lir, poleg tega dobi še odškodnini taorebit.no premeščenje. Vse to taijetno davkoplačevalci! Petindvajsetletnica. „Pučki Prijatelj", glasilo narodne stranke v Istri, praznuje petindvajsetletnico svojega obstoja. Ustanovil ga je 1. 1899. pokojni škof na Krku Anton Mahnič. List se je s početka tiskal na Krku, pozneje se je preselil v Pazin. Prestal' je mnogo preganjanj in v Pazinu so mu fašisti uničili tiskarno. List je potem našel pribežališče v Trstu in začasno v Gorici. Sedaj se tiska v Trstu v isti tiskarni kakor Mali list. ..Pučki Prijatelj”! je zastopnik sorodnih idej in ciljev med Hrvati, kakor Mali list in Goriška Straža meri Slovenci, Zato mu želimo ob njegovi petindvajsetletnici najboljše uspehe v bodočnosti za blagor teptanega istrskega ljudstva. Pravi odgovor. Iz Gorice nam je poslal naš prijatelj 65 lir s tem spremnim pismom: »Dragi Mali list! V prilogi ti pošiljam naslove osem novih naročnikov kot bodrilo za tvojo neustrašeno borbo za pravico delovnega ljudstva in kot odgovor na napade, s katerimi te obletavajo nasprotniki. 8 naročnikov 64 lir, ena lira v fond lista. — Josip Vižintin, urarski vajenec v Gorici.» — Mali list se toplo zahvali vrlemu prijatelju. Peterček na Goriškem. Za praznike so vprizorili «Peterčko-ve poslednje sanje« v Goriči (dramatični krožek) ter v Dornbergu (Prosvetna zveza). Ugotovili smo, da soDorn-beržani visoko in v vsakem oziru nad-krilili Goričane. Dornberški Peterček bi — brez pretiranja — prav lahko nastopil na vsakem .velikomestnem odru. Lep zdravnik. • V Trstu preiskuje invalide neki zdravnik, kateri slovenske invalide goni v Jugoslavijo, češ tam imate svoje brate, kaj iščete od Italije. Ta možakar naj ve, da so invalidi tukaj na svoji zemlji, pe je Italija te dežele zasedla in prevzela njih upravo, je prevzela tudi do invalidov katerekoli narodnosti enake dolžnosti. Mi ne bomo nikdar dopustili, da bi nas kdo gonil z naših tal kamorkoli. Prireditev. Marijina družba v Rojanu priredi božično igro «Lija» v svojih prostorih v nedeljo dne h. januarja ob 5 uri. Mussolini in Jugoslavija. Mussolini je izrazil trdno »panje da pri volitvah v Jugoslaviji zmaga Pašičeva stranka. ^ Revolucija v Albaniji. O tem smo že na kratko poročali. Vlada Fan Nolija je podlegla ustašem. Fan Noli in drugi njegovi ministri so zbežali v Italijo. Ustaše je vodil Ahmed beg Zogu. Ta je sedaj gospodar v celi Albaniji. On je baje bolj naklonjen Jugoslaviji, dočim je bil Fan Noli prijatelj z Italijo. Italijanski listi so sprva tudi očitali, da Jugoslavija podpira upornike, a Jugoslavija je to zanikala. Slednjič so vendarle uporniki zmagali, vprašanje je le, koliko časa se bodo obdržali. Čudne zveze. Za državne volitve, ki bodo-v Jugoslaviji februarja meseca, je ukazalo vodstvo komunistične stranke v Beogradu, da morajo njeni somišljeniki v Sloveniji voliti s stranko veleposestnikov («Samostojna stranka«). To je vsekakor nenaravno ! Beležke. Taki so / Prvoboritelj za narod Aldo Finzi je postal z 29. letom minister. Kmalu je postal podjeten. S prijatelji je ustanovil veliko trgovsko družbo „Commerciale Impresa Nord America”, ki je vrgla 1923. miljone. Bolezen in politika. Nedeljska ((Edinost« je gromovito zahrknila in vrgla med mili narod mogočen pljunek: Fej jih bodi ! namreč te malolistarje. Zakaj pa? Zato, ker so napadali voditelja dr. VVilfana, on pa je ležal tačas bolan In tudi njegova hči je resno zbolela. Nam malolistarjem se zdi, da bolezen in družinske razmere sploh ne spada jo v politiko. Tudi g. Šček je bil v 'cem času bolan, ko je izšel v »Edinosti« napad nanj iz peresa dr. čoka. Toda mi nismo tako otročji, da bi zato pljuvali na edinjaše. Mi bijemo boj proti MIHEC samrn, Leto je šlo v kraj millLUi in snoparstvo nazaj JAKEC: Nič več se ne povrne ta črni dlrindaj. stranki, oziroma kliki, katere postopanje in delovanje smatramo za nazadnjaško in škodljivo narodnemu napredku. Če pa smo omenili dohodke dr.ja Wilfana, je to stvar ne le zasebnega, ampak tudi javnega značaja. To gospodje sami prav točno vedo. Zato je njihovo pljuvanje politična komedija. Kar se pa tiče družinskih zadev, bč> «Edinost« storila svojim prvobori-teljem veliko uslugo, ako se ne bo teh reči posluževala kot skrajnih sredstev politične obrambe. Sicer bomo prisiljeni očitek ((brezčutnosti in duševne po-surovelosti« uljudno vrniti na oddajno pošto. /; Rlagoslov snoparstva. Hvalijo se, da so rešili domovino. Lepo so jo rešili ! Italija je danes nemirna, kakor nikdar prej. Gospodarsko gremo dol. Glavne trgovske zbornice v državi so napravile statistiko o cenah življenjskih potrebščin v zadnjih letih. Ako je življdTtje stalo v juliju 1920. lir 100, je stalo februarja 1924. lir 123, marca 124, aprila 122.85, maja- 122.27, julija 124, avgusta 126, septembra 127, oktobra 128. Milicija na železnici. Na postajah, na vlakih srečate snoparje — miličar-je. Železniški minister Ciano je branil to milicijo, češ da se je izkazalo, da so miličarji rešili državi 3 do 4 miljone lir vrednosti pred tatvino. Počasi, šjor ministro I Vi ste pozabili povedati, da je v enem letu stala železniška milicija 27 miljonov lir, torej je še veti no 24 miljonov zgube. Pa ste pozabili povedati, da so se skozi leto dni snoparji po železnici zastonj vozili, kar 100 vlakov so zasedli, ko so se vozili na shode v Rim ter Napoli. Pa fašistovski komisar na železnici Torre, ki je razdal nič manj. kot 15.000 izkaznic za brezplačno vožnjo po železnicah? Med temi je imel prvorazredno brezplačno vozovnico tudi morilec Dumini. Trdni, značaji. V Gorici stanuje mož, ki ga pozna vsa Gorica. V vročih dneh leta 1914., ko je vsenemška vojna blaznost dosegla svoj višek, je tisti gospod, ki je imel na prsih nemško kokardo, sedel h klavirju v kavarni «Corso» ter zasviral Radecki marš. — Bilo je jeseni 1918. v dnevih poloma, Tisti gospod se je predstavil predsedniku slov. Narodnega sveta z jugoslovankim znakom. Danes nosi gospod ob raznih prilikah trikoloro. Ali je ali ni. «Edinost» se ne more potolažiti, ker smo nacionalizem imenovali hudičevo delo. Ko je »Edinost« zagovarjala trboveljske ubijalce, je pisala: ((Nacionalizem mora včasih zagrabiti s silo.« Naš kmet pa nasilstvo inienuje hudičevo delo. Iz tega sledi jasno, da je Mali list pravilno pisal. Seveda ((Edinost« tega ne bo pripozna-la, ker zmiraj ribari v kalni vodi in zmiraj drži dve sveči prižgani. Kako Je s Spreten krmar. Priznati je treba Mussoliniju da ni neroden. Njegovo vladno barko goni tak silen vihar, da bi bil že marsikte-ri krmar popustil krmilo in se udal. Mussolini se ne uda. Ko so padale strašne obtožbe proti njegovi vladi in je kazalo, da ga tudi liberalci konečno zapuste, izmislil si je novo sredstvo, da vrže med parlamentarni svet kost, ob kateri naj bi se spopadli in tako pozabili, o čem se je govorilo štirinajst dni preje. To sredstvo je Volilna reforma. Mussolini je čisto nepričakovano vstal v .parlamentu in naznanil, da vlada predloži načrt zakona o volitvah. To naznanilo je padlo med poslance kakor bomba. Hitro so pozabili na poboje, umore in sleparije ter začeli živahno razpravo o tem nepričakovanem okretu vladne barke. Volilni red. Po vojni je bil v Italiji vpeljan za volitve moderni način, ki mu pravilno najkrajše «proporc.». Po tem načinu so volilni okraji zelo obsežni; v vsakem okraju se voli večje število poslancev naenkrat. Volilci pa ne volijo posameznih kandidatov, ampak volijo stranko. Vsaka stranka predloži listo kandidatov po svojem okusu; kdor pritegne stranki, voli z enim samim činom celo listo. Ob koncu voli-ter se v celem okraju glasovi seštejejo. Od določenega števila poslanskih mest jih pripade na vsako stranko toliko procentov, kolikor procentov volilcev se je izreklo zanjo. «Proporc», pomeni ..sorazmerje”. V parlament pride vsaka stranka razmeroma tako močna, kakor je močna v narodu (seveda, če se volitve pošteno delajo.!). Stari način. Stari način volitev ni bil sorazmeren z ozirom na stranke. Volivni okraji so bili majhni, na vsak okraj je spadalo eno poslansko mesto. Zato so pri agitaciji bolj stopale v pspredjje osebe nego stranke. Kandidat se je osebno ponujal: ljudje so več mislili na osebo in njene lastnosti kakor na strankarski program. .0,e je bil kandidat priljubljen ali če so imeli vzrok bati se njegove jeze, potem niso vpraševali za program, ampak volili moža. Ker je po nekaterih deželah Italije ljudska izobrazba zelo nizka, so prihajali v parlament vsakovrstni trebušniki. grofje, veleposestniki in advokatje, ki so potem v parlamentu šele študirali, s katerim ministrom bi kazalo vleči. Stranke so se tedaj sestavljale šele o-koli ministrskih oseb. To je bila zlata doba liberalizma. Napake starega načina. Prvo napako smo ravnokar omenili, namreč, da se je premalo gledalo na program. Druga napaka je ta, da po starem načinu pride v parlament iz vsakega okraja le zastopnik večine, manjšina pa ostane brez vsega zastopstva. Recimo, da v okraju glasuje 10 tisoč volivcev. Za kandidata liberalca jih glasuje 5012, za ljudovca 2.800, za socialista 2.188. Izvoljen je samo liberalec, Ijudovci in socialisti, četudi jih je veliko, ostanejo brez poslanca. Ožje volitve. Ako noben kandidat ni dobil nad polovico glasov, se po starem načinu nobeden ni smatral za izvoljenega. Moralo se je voliti še enkrat, toda le v ožjih volitvah med dvema najmočnejšima. Vzemimo primer: liberalec je dobil 3.800 glasov, ljudovec 3.700, socialist 2.000. komunist 500. Ker je bilo vseh oddanih glasov 10 tisoč, more biti izvoljen.le tisti, ki dobi čez 5000. Ker pa ni nobeden dobil toliko, vršiti se morajo ožje volitve med liberalcem in ljudovcem. Od teh dveh je potem izvoljen tisti, ki dobi en glas več kakor nasprotnik. Ožje volitve so imele vsa.i to dobro stran, da so se manjše stranke morale v drugič odločiti za enega ali drugega izmed obeh najmočnejših kandidatov. V našem primeru bi socialisti in komunisti morali razmišljati, koga raje vidijo izvoljenega: liberalca ali ljudovca, in potem potegniti z njim, da mu pomorejo podreti nasprotnika. Angleški način. Na Angleškem ni nič ožjih volitev. Tam sta bili od zdavnaj le dve stranki, zato ni bilo ožjih volitev sploh nič treba. Sedaj pa, ko so tri stranke, se godi tudi tam krivica. Vzemimo nov primer: V okraju je bilo oddanih 9.000 glasov. Konservativec je dobil 3123 glasov, laburist 3.120. liberalec 2757. Izvoljen je kar prvič konservativec, čeprav ima le malenkost več nego tretjino volivcev na svoji strani. Tako se je pri zadnjih volitvah zgodilo, da so povsod prišli konservativci na vrh in so sedaj neomejeni gospodarji države, čeprav jih ni volila niti polovica vseh volivcev. Mussolini je izbral angleški način. Mussolini namerava torej predložiti sedanji zbornici načrt vplivnega reda, po katerem dobimo zopet male volivne okraje. Na vsakih 75.000 prebivalcev pride en poslanec. Ožjih volitev pa ne bo nič. On upa tudi po novem redu priti do večine. Sicer pa vemo, da poleg volivnega reda odločuje še več volivni nered. Kaj pravijo stranke. Liberalci so vsi blaženi. Giolitti je izjavil, da ga zelo veseli, kajti On je že 42 let zagovarjal enoimenske okraje. Poleg izpolnjene srčne želje pa vidijo liberalci, da je Mussolini naredil križ čez fašizem in se odločil za parlamentarizem stare sorte. Kar veseli liberalce, pa žali nekatere bolj samostojne fašiste. Ti spoznavajo, da so bili v rokah Mussolinija le nemo orodje in da Mussolini sploh ni fašist po kakem programu, kakor so to verovali, ampak da je — Mussolini. Vendar jih bo zaenkrat še potolažil. Opozicija ne mara nič slišati o novem volivnem redu in o novih volitvah. Opozicija trdi, da bodo vse volitve enake, dokler jih bo delal Mussolini. Vendar so tudi v opoziciji zadovoljni, ker vidijo, da se politično življenje ravno pod njihovim pritiskom vrača zopet v parlamentarni tir. Diktatura je v zadnjih vzdihljajih. Gor in dol. Požigalec. V poletju leta 1920. je Prane Giunta izdelal načrt, kako bo uničil Narodni dom. Med tem ko je bil v to svrho domenjen z vsemi, ki so se mu zdeli potrebni, je zbral na trgu pred Mihcem in Jakcem veliko pristašev, držal govor, nakar je šla razdivjana tolpa pod vodstvom nekega gospoda, ki je nosil v roki seznam določenih hiš z naslovom. Navalili so na Narodni dom, ( avtomobil za avtomobilom je pridr-dral, vsi nabasani s sodi z bencinom. Junaki so hiteli v gorenja nadstropja, polivali bencin, nato so prižgali. Nato se je Giunta pohvalil, da je on razdejal Narodni dom. Čast za častjo. Takrat je postal Giunta vodja primorskih snoipov. Kasneje je postal poslanec, komendator, končno celo podpredsednik rimske poslanske zbornice ter glavni tajnik fašistovske stranke v državi. Med tem se jo oženil z neko bogato graščakinjo. Padec. Pred nekaj dnevi je milanski državni pravdnik vložil na poslansko zbornico prošnjo, da mu izročijo po- slanca Giunto, ki se bo sodil, ker da je sokriv napada na poslanca Porni-ja. Ali je res ali ne, ne vemo. To pa vemo da je Giunta takoj odložil mesto zborničnega podpredsednika. Giunta revež. Kako je z gospodom1 Giunto? Njegov oče je bil priprost oskrbnik posestva markize Gambray. Ko je sin dovršil šolo, je prišel po vojaških letih v Trst, kjer je bil velik revež. Bili so dnevi in tedni, ko ni imel ficka v žepu. V tržaškem raju. Minister Mussolini je nekoč dobesedno rekel: «Trst je imel okrog 300 miljonov krivičnih vojnih dobičkov. Ti so bili reducirani na par desetin miljonov m še za te smo dovolili plačevanje na obroke«. Dosti ne moremo govoriti, vemo pa, da ima velepodjet-nik Brunner nad 350 miljonov premoženja, da je Cosulich velemiljonar in vemo, da so se ti velebogatini stalno obračali na Giunto za posredovanje v Rimu. Ako bi izrekli sodbo, bi na sodnij; seveda zapadli obsodbi zaradi o-brekovanja, toda dejstvo je, da je postal Giunta iz reveža velik gospod. V palači «Galleria» v Rimu ima Giunta sijajno pisarno, ravnotako v Trentu, plačuje pa le 600 lir davka. Iz potne torbe. Potujoč iz Trsta na Reko sem poslušala pogovor slovenske gospe z nekim črnosrajčnikom. Klel je opravo, katero nosi, ter mrmral, da jim vrže kapo pod noge, ker da je že vsega sit. Tožil je gospe, da je bil več dni zaprt, ker je pretepel častnika od fašja, kateri ga je dobil čez uro v družbi slovenskih fantov. Gospa ga je dobro zafrkavala, tako da je prišel v zadrego. Začel se je opravičevati, da ga je njegov gospodar zapisal, ker drugače bi ga spodil iz -Tožbe. Akcijske službe (t. j. razbojniških pohodov) se ni udeleževal pogo-stoma, toda večkrat so ga kar s silo odpeljali v službo. Plače da imajo dnevno 13 lir. Gospa mu je rekla : »Torej se vam godi prav izvrstno, ker imate boljšo -plačo nego marsikak u-radnik«. Predno je gospa odšla, jo je črnosrajčnik v strahu prosil, naj molči. Ona lahko molči, jaz pa ne bom, ker nisem ničesar obljubila. Fantje snoparji, ali ne veste, kako je mrmral Kranjec, ko je zibal Francoza: Zmiraj ne bo tako ! Zmiraj ne bo tako ! Sedaj že nastopajo drugi časi in vi se hočete preleviti iz divjega volka v ponižno jagnje. Pa ne bo šlo gladko. Prodali ste se iz lakomnosti po denarju in lepšem življenju. Dobro se vam je godilo in ste preganjali svoje rojake. Prosili so vas, da odnehajte, a zaman. Sedaj lahko slečete črno srajco, toda svojih črnih dejanj in svoje črne duše pa ne kar tako. Sopotnica. V popolno pojasnilo. Gospod odvetnik dr. Janez Čok me je v «Edinosti» v celi koloni napadel. Samo na izrecno zahtevo nekaterih prijateljev podajam naslednje pojasnilo. Dr. Janez Čok me napada stvarno samo v štirih vrsticah, ostala kolona je antiklerikalno pisanje, kakršnega smo bili davno že vajeni pri »Slovenskem narodu«. Zato prepuščam sodbo tega dela javnosti, sam pa se oifiejim na stvarni odgovor. Poročilo dr.ja čoka. Gospod Janez .čok je na shodu tržaške »Edinosti« razlagal, da sem dal dve izjavi : da naše šolsko Vprašanje ni aktualno, in da Goričani nočejo več sodelovati s tržaškim društvom. Neutemeljeni očitki. Teh izjav vobČe nisem dal. Tako izjavo bi mogel dati le prebivalec svo-toivanske blaznice. Kako bi mogel re- či, da naše šolsko vprašanje ni aktualno, da ni živo, ko se vendar ravno organizacija, ki ji pripadam, kar najbolj odločno bori za slovensko šolstvo in je prijatelj dr. Besednjak ravnokar imel o tem vprašanju v rimskem parlamentu celourni govor. Nadalje govore sejni zapisniki naše politične organizacije, da sem ponovno ravno v tem letu sprožil razgovor in resolucije, tičoče se šolskega vprašanja. ■ Še bolj otročji je očitek, da sem proti sodelovanju obeh strank. Saj sem ravno jaz prvi sprožil idejo o Narodnem svetu, začrtal program Narodnega sveta, ki se bo navzlic odločnemu in načelnemu nasprotovanju tržaškega društva vendarle ustanovil, ker bo ljudstvo tržaške dežele prisililo edi-njaške prvake, da postavijo interese naroda pred interese svoje klike. Narodni svet bo združeval pripadnike vseh naziranj, vseh strank, ubogih in bogatinov; ti sicer ne morejo sodelovati v vseh rečeh, pač pa so lahko strnjeni v obrambi skupnih jezikovnih pravic. G tem, kaj sva z gospodom Janezom (Č.okom govorila na sestanku v Trstu, pa prihodnjič; na njegov napad na duhovski stan pa odgovorim v tretji številki. V ir gi lij Sček. ZANIMIVOSTI. Kako je bilo pred 350. leti. Goriški zgodovinar C ar] o Morelli je zapisal leta 1855. v svoji knjigi «Istoria della Contea di; Gorizia« zanimivost o časi,h, ko so Benečani pred 350. leti zavzeli naše kraje. Piše : «Pretepi so bili tem pogostejši, čim bolj se je od preveč' užitega vina razdražii naravno vroči temperament, in cim bolj so grofijo preplavljali ubegli Benečani, ki so našli v naši grofiji varen kotiček in službo. Goreči glavar Franc pl. Turn, sipoznavši prava načela dobre vlade, katera mora stremita bolj za tem, da prehiti, kakor pa da kaznuje prestopke, je prepovedal (leta 1545.) v vseh vaseh grofijo o priliki cerkvenih slavnosti j vse plese in godbe, ki dajo navadno zbog številnega ljudskega navala priložnost za prepire in žalitve.« Nekaj o poprtnjaku. Som pa tja se je ohranil starodavni običaj, da o božiču, o novem letu in o sv. Treh kraljih položijo ipoprtnjak na mizo. — Ponekod dajejo po polnočnici živini koščke poprtnjaka v spomin, da je tudi ob Kristusovem rojstvu Cula živina. — Poprtnjak Treh kraljev okrasijo dekleta s testom tako, da upodobijo te svetnike z njihovo zvezdo. —■ Gospodinje krmijo z drobtinami poprtnjaka kokoši. — Ostanek poprtnjaka hranijo dekleta do pusta, če se niso prej omožile. Ako pa se katera omoži, pride kos poprtnjaka na ženitovanjsko mizo. Slovenski in slovanski zvon. Profesor Ivan Mercina v Gorici piše ‘ Zagrebški največji zvon tehta G048 kg, ' zvon v Gospe Sveti na Koroškem G608 ;kg, zvon na Sv. Gori 3500 kg. Največji slovanski zvon in sploh na svetu je * Moskvi, vlit leta 1724., pravi «cesar zvonov«, ker tehta 195.000 kg. Leto 1737. je telebnil pri požaru s strešja n» tla in se je pogreznil deloma v zemlje Sto let pozneje je bil ta orjak na uka* carja Nikolaja dvignjen iz svoje jama in postavljen na zidan podstavek. P1^ padcu z zvonika se mu je izbil velik kos na krilu. Skozi to razpoko stopit0, lahko hkratu dva moža v zvon. Leto 1812. ga je hotel Napoleon I. odpeljati v Pariz, kar se mu pa ni posrečilo. Slovenci pred 900. leti. Pokojni profesor dr. Kos navaja v »Gradivu za zgodovino Slovencev v srednjem veku« listino, ki se ozira leto 1086. po Kristusu. V tej listini je več imen slovenskih krajev; omenjajo se te vasi na Krasu : Sežana, Žirje, Merče, Dane, Šmarje, Križ, Utovlje, Dobravlje, Godi,nje-, Skopo, Šepulje, GaW°' vica, Pliskovica, Gorjansko, Vojščica, Opatje selo, Solco. «M A L t L i S T» 3 Na pragu novega leta S. Socerb nad Dolino Leto 1924. je za nami. Zopet je ena stran nage zgodovine popisana. Frlde-vamo jo k tistemu poglavju, ki se je začelo z letom 1919. in ki mu pritiče skupin naslov «Babilon». Kdaj bo to poglavje dovršeno, to ve samo prst božji, ki piše usodo narodov. Marsikomu se milo stori na Silvestrov večer, ko tone leto v morje večnosti. Nam. ki težko čakamo nove Jutranje zarje, !e prepočasi teko leta. Zato rečemo : čast Bogu, leto 1924. jc za nami. Prestali smo jih pet, prestali jili bomo še desetkrat pet, ako je božja volja. S Prešernom porečemo : Navadile so butare se pleča in grenkega se usta so bokala. Poplat je koža čezinčez postala, ne straši več je trnjevka bodeča. Toda naše srce v prsih bije živo in Borko. Prenesli smo Slovenci v tisočletni zgodovini že hujše čase. pa smo ostali Slovenci in ostal nam je trden up: Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim mil'še zvezde, kakor zdaj. sijale. Zfito z vedrim čelom stopamo v novo leto. Majhen narod smo, pa ni nas svojega imena sram. Bog ne šteje narodov, kakor se štejejo črede ovac Bog narode tehta. Majhni smo po številu, a nositelji smo velikih idej. Postavljeni v sredo drugih bolj številnih narodov, smo preskusni kamen njih duševne veličine. In našli smo jih duševno majhne, zaupajoče v silo materije, brezsrčne in puhle. S psalmistom lahko rečemo o njih: «Ti se zanašajo na svoje bojne vozove, oni na konje : mi pa bomo klicali ime Gospoda našega Boga. Oni se bodo zapletli in padli, mi pa se bomo vzdignili in stali pokoncu» (19. psalm). Nositelji smo ideje pravičnosti. Mi ne priznavamo nauka o velikih in malih narodih, ne priznavamo nauka o državotvornih «nacijah» in sužnjih plemenih. Vsi narodi so enako veliki, vsi enako državotvorni, vsi so plemena, vsi «nacije». Nositelji smo ideje vesoljnega bratstva, ki jo izreka naš veliki Prešeren : «Da smo Očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, da ljubit’ mor' mo se ...» Že samo s tem. da smo, bijemo v obraz prorokom opičjega človeštva. In ko nas 'na smrt sodijo in nam v obraz pljujejo samo zato, ker smo, očitujejo. da so globoko pod nami. Mi pa stojimo v solncu krščanske resnice, zavedajoč se svojega človeškega dostojanstva in zremo pomilovalno na njihovo prazno delo.' Mi sicer trpimo, toda trpljenje nas Cisti in dviga: drugi rajajo ob odprtem breznu in to jih ponižuje. S ponosom stopamo v novo leto, brez strahu gremo na delo : «če Bog z nami. kdo proti nam?» Mi bijemo boj za večne, neumrljive ideje, zato bo zmaga konečno naša. Pridi tedaj novo leto, leto bolesti in ponižanja, leto dela in upanja, leto bojev in zmag. Bodi nov klin v lestvi, na kateri se popenjamo k duševni veličini. Iztekaj hitro, ker težko čakamo zgodnje danice. VKKOSLAV : Koteda. Novo leto —>■ sveto leto / V zarjo upov si odeto, v srci/i. zniuvenih spočeto / Daj, 'prinesi časov novih, daj, pomagaj nam v okovih, prodno izginemo v grobovih. Vemo, nova Inč prihaja in življenje novo vstaja, saj že slutnja nas navdaja! Po svobodi se jočemo, luči in solnca hočemo, umreti nočemo, nočemo / Mohorjeve knjige. Koledar. Pred nami leži dar Goriške Mohorjeve družbe za leto 1925. Nekaj posebnega, zlasti pa Koledar! 180 strani močan, velika oblika, kakor še nikdar. Prekrasne platnice s sliko .sv, Mohorja in Fortuna ta. delo go riškega rojaka profesorja Saša Šantla, ki je slikal tudi vse ((mesece« v dveh barvah. Papir je pravi luksus, slike prvovrstne. Pa kolika vsebina. rlovek se kar ne more nagledati te lepote. Sam koledar je vreden 8 do 10 lir. V koledarju je toliko raznovrstne vsebine, da ga bo z veseljem bral kmet in učitelj, delavec jn duhovnik, obrtnik in trgovec, uradnik in profesor, žene in dekleta, možje in fantje, stari in mladi. Druge knjige. Goriška Mohorjeva družba je p;oleg koledarja izdala zanimivi roman «Na Indijo« otl r"skega pisatelja Danilev-skega, svetovnega imena. Zraven romana smo dobili še domačo povest «Preužitkarji». Četrta knjiga je ((Gospodarska čitanka«, ki so jo spisali naši najboljši strokovnjaki ter obsega 190 strani. V njej dobiš vse polno novega, potrebnega, zanimivega za polje, vinograd, travnik, hlev, za gospodarstvo in gospodinjstvo. Letošnja izdaja Mohorjevih knjig se je zakasnila, ker sta dve najboljši sili v Zadružni tiskarni nenadoma oboleli in niso mogli najti nikjer nadomestila ' Naga dolžnost. Vsak dežela n bodi Mohorjan. Mohorjeva družba ni privatno podjetje, ki bi pp kapitalističnem sistemu bilo zato ustvarjeno, da si par oseb dela dobičke, marveč je vseslovenska ustanova, ki gleda samo na korist celokupnega ljudstva. Grad Strmec. Na vzhodni strani Trsta, kakšne tri ure peš-poti iz mesta, se dviga na ostrem robu kraških petin višina «S(rmec», ki so opazi žc od daleč. Na živi skali Strmca so še danes razvaline nekdaj slavnega gra- M/? | du, ki je bil že v starodavnih •{ , |y casili utrdba proti napadom 1 1 sovražnikov; v srednjem veku & pa je bil strah in groza, kmetom vasi Socerb, ki stoji pod gradom, pa tudi vsej okolici, ki je bila grofovska last in kmetje grofovski podložniki. Takrat so tlačili — to je zgodovinsko dokazano — ti grofje kmete kot sužnje. Danes je tlačanstvo zginilo, grofov ni več; pač pa je nastopilo novo tlačanstvo, ki se imenuje socialna beda; namesto grofovstva pa imamo kapitalizem, ki skuša ukleniti ljudstvo v drugo sužnost. V 15. stoletju so ga Benečani podrli, pozneje so ga izgubili, pa so ga po bojih zopet, pridobili. Nekaj časa ga je dobilo v oblast tržaško mesto, kasneje avstrijska vlada, še kasneje grofje Petač (ki so bili lastniki Podgrada nad Rodikom) ter končno grofje Montecueeoli. Ti so ga sčasoma zapustili, nakar si ga. je prilastila. domača občina. Leta 1907. ga je občina, prodala, tržaškemu baronu Kco-nomu za 11500 goldinarjev. Ozadje gradu leta 1G98. Jama pri Sv. Socerbu. Iz vasi te pelje pot k jami; vhod se nahaja v mali dolinici. l’o 45 kamnitih stopnicah se pride na dno prvega prostorja, kjer je oltar, posvečen svetemu Socerbu. Za oltarjem je pitna voda, o kateri gre od ust do ust izročilo, da je ne zmanjka nikoli, četudi ni nobenega izvirka. Nad malim studencem tvorijo kapniki obliko postelje in izročilo pravi, da je tu spaval sveti Socerb. Na levi strani vode se kapniki izobličili nekako prižnico. Iz tega prostorja se pride v nižji prostor, v katerem je grajska gospoda shranjevala poleti vino. Kdo je bil sveti Socerb ? Sveti Socerb je bil rojen v Trstu pred približno 1360 leti. Starši so bili zelo pobožni in tako so tudi vzgojili sina Socerba (Servulus, bili so Latinci). Z 12. letom je bil že popoln kristjan. Zapustil je domačo hišo ter odšel v samoto v jamo pod Strmcem, kjer je živel v zatajevanju in premišljevanju. Po očetovi smrti jo začel javno siriti krščansko vero med pagani, ki so ga silovito preganjali. Ker le ni odnehal, so ga z jermeni bičali, potem raztegnili na natezalnici, nato razmesarili z železnimi d spred j o gradu leta. Ui98. ■kavelčjki, potem oblili z vrelim oljem in naposled obglavili leta 284. po Kristusovem rojstvu. Njegovo telo počiva v cerkvi sv. Justa v Trstu. Dolžnost naših deklet. Vsi vojni viharji, ki so porušili na tisoče slovenskih domov na Goriškem in na Krasu, niso mogli porušili in vničiti ljubez-ni do naše zemlje, dv naših domov, do našega, jezika. Kar je Bog zarisal in vsadil človeku o srce, tega mu ne sme noben prevrat izruti iz srca. Slovenska dekleta! Kakor rade gojite cvetice na svojih gredicah in svojih, oknih, tako gojite skrbno tudi cvet domovinske ljubezni v svojih srcih. Glasno naj zveni glas slovenske govorice iz vaših ust, zvonko naj doni spev slovenske pesmi ‘h vaših grl t Med vami naj ne bo nobene, ki bi pozabila, govorice in spevov svoje slovenske matere. Gojite cvetlice v gredicah in v lončkih na. oknih za naše domače fante, da jih daste našim■ fantom ob resni in slovesni uri, kakor je tudi vaša. dolžnost, da si na razpotju življenja volite mladeniča svojega rodu. Po vas naj se v prihodnjih ženah ohranjuje rod, ki bo vedno pričal, da kar je zibala slovenska mati, se tej materi nikoli ne izneveri! Dekleta! Bodite doma in v družbah skrbne vrtnarice cvetov domovinske ljubezni, zmiraj zveste varhinje slovenskega imena l Otroški kotiček. Kolina. (Fr. Levstik). Mi smo davi muho klali in koline vam poslali, z mesom tudi klobasic : nekaj lepili krvavic, tri mesene, tri prt ene. Vina v reki si kupite, ž nji.m kolino poplaknite. Za inozemstvo stane Mali list L 18 40 PODLISTEK Dekle z JVIočeVja Švedski spisala Selma Lagerlof 1. poglavje. Da le prisegel ne bi. Godi se v sodni porotni dvorani v °ddaljenem podeželskem mestu. Na visoko postavljenem stolu sedi sodnik, Velik, močan mož s širokim, surovo °hlikovanim obrazom. Že več ur zaporedoma razsoja slučaj za slučajem in končno se ga je lotila nekaka naveličanost in nejevolja. Ravnokar je začel z zadnjo obravna-v°> ki je bila danes na vrsti. Gre za Priznanje vzdrževalnine nekega otroka. Ta slučaj so obdelovali že pri prejšnjih Porotnih obravnavah in se sedaj čita Vpisnik prve obravnave, iz katerega 86 doznava, da jo tožnica neka uboga služkinja, .toženec pa oženjen mož. Dalje jo iz zapisnika razvidna tožen-čeva izjava, da ga je tožnica po krivici in samo iz pohlepa po denarju pritirala pred sodišče. Prizna, da je tožnica pri njem nekaj časa služila, on pa da se ni ves ta čas spuščal z njo v nikalco ljubezensko razmerje, ona nima torej ni-kake pravice zahtevati od njega kakršnokoli podporo. Tožnica je vztrajala pri svoji trditvi; in po zaslišanju nekaj prič je bilo tožencu naloženo, da l>riseže, če noče biti obsojen v plačevanje podpore za otroka. Obe stranki sta se sešli in stojita sedaj skupaj pred sodnim stolom. Tožnica je zelo mlada in je videti vsa preplašena. Joka od sramu in si s trudom briše solze z zmečkanim žepnim robcem; zdelo se je, kakor da. ga ne more razgrniti. Oblečena je v Srno obleko, ki je še precej nova in neobnošena. Vendar ji tako slabo pristoja, da mora človek nehote misliti, da si jo je izposodila, da. je lahko dostojno oblečena ~ prišla pred sodišče. Kar so obtoženca tiče, se mu takoj pozna, da živi v dobrih razmerah. Star je približno trideset let in je videti prav prikupljiv. Ko stoji tako pred sodnim stolom, je njegovo vedenje prav dobro. Ne sicer, kakor da bi mu to povzročilo kako posebno zadoščenje, vendar pa ne naredi nikakega vtisa, da bi bil le količkaj zmeden. Ko so prebrali zapisnik, se je obrnil sodnik k obtožencu in ga vprašal, ali vztraja pri svoji tajit vi in če* je pripravljen prisefii. Na to vprašanje je obtoženec odgovoril s hitrim «da.» Začel je iskati po te-lovnikovem žepu in je privlekel na dan neko spričevalo od župnika, da pozna važnost in pomen prisege in ni nikake ovire, da ne bi prisegel. Ves ta čas tožnica ni jenjala jokati. Videti je bila povsem zmedena in je neprestano gledala v tla. Niti tako visoko še ni dvignila oči, da bi mogla gledati obtožencu v obraz. Ko pa je ta rekel da, se je zdrznila. Naredila je par korakov proti sodnikovemu stolu, kakor bi hotela nekaj pripomniti; nato pa je obstala. To jo vendar nemogoče, jc rekla sama pri sebi, on ni mogel reči da, — Jaz nisem prav slišala.... Medtem je vzel sodnik v roko izpričevalo in je pomignil sodnijskemu slugi. Sluga je stopil k mizi, vzel sveto pismo (povest so godi v protestantovski pokrajini) in ga položil pred obtoženca. Tožiteljica je slišala, da, je šel nekdo mimo, in postala jc nemirna. Dvignila je oči in pogledala preko mizo. Tedaj je zapazila, da je sluga pripravil sveto pismo. Za hip se je zdelo, kakor da. ..hoče zopet ugovarjati. Toda premagala se je. — «M A L l LIST« DELAVSKI VESTNIK. Delavsko zborovanje. V Milanu se jo vršilo velikansko zborovanje odposlancev vseh delavskih zbornic (Garae-ra del Lavoro) iz države. Na zborovanju se je izkazalo, da so komunisti povsod nazadovali razen v Trstu, /a Bologno je n. pr. glasovalo 49.000 socialistov’ in 2000 komunistov. Fircnze: 2186, vsi socialisti. Genova: 8912 socialistov ter 598 komunistov. Milan: 25.632 socialistov in 3230 komunistov. Rim: 3000 socialistov in 1646 komunistov. Trst: 3158, vsi komunisti. Pri glasovanju je dobil komunistični predlog 32 tisoč glasov, socialistični pa 208 tisoč glasov. Delovna pogodba. Kakor je znano, je šlo za delovno pogodbo, ki je zlasti zanimala kovinarske delavce v raznih ladjedelnicah. Snoparska delavska zveza je razglasila načrt, katerega pa so snoparski kolovodje prej na skrivnem izdelali v sporazumu z delodajal-ci-mjljonarji. nato so ga razglasili ter (isklenili« delovno pogodbo. Delavstvo molči, trpi in — čaka. Dan pa pride in preden pride, ne bo o snoparski delavski zvezi ne duha ne sluha, zakaj vsi delavci so se vpisali vanjo le po sili. Delavcem huda. prede. " Tržaške splošno zaloge (Magazzini generali) gredo v privatne roke. Zato so vse delavstvo odpustili in Vsak, ki želi biti spet. sprejet, četudi na začasno delo, mora predložiti prošnjo ter 5 drugih listin. In mislite: 1300 družin je prizadetih ! Malo ho spet sprejetih, večina pojde na «sprehod». Bolniška, blagajna v Trsta. Ta je bila včasih ponos delavskega razreda in lahko v zgled za vso državo, kako se organizirajo bolniške blagajne. To je bilo takrat, ko snoparjev še ni bilo zraven. Pod vodstvom sacialista dr.ja Puecherja je 31. decembra 1922. izka-. zovala blagajna rezervni zaklad v znesku 1.137.000 lir. Potem so snoparji zapodili Puecherja ter so prevzeli oni vodstvo. Po enem letu je izkazala blagajna le še 122.910 lir; kam je izginilo en miljon ter 14.089 lir, to sam Bog vedi. Snoparji so nastavili svojega ravnatelja ter mu določili letno plačo 25.000 lir; imenovali so tudi pravnega zastopnika — advokata — ter mu nakazali rednih J2 tisoč na leto. Vrhuto-ga je odvetnik zaslužil lani — kakor stoji v bilanci — še 100.000 lir. „Nas Colnič“. Pra\ v resnici nas veseli, ko čujemo dan na dan vprašanje, kako jo z ((Našim čolničem« in kako bo v prihodnjem letu. Iz vseh teh vprašanj sklepamo, da vlada mod mladino živahno zanimanje za ta najboljši mladinski list, kar jih poznamo. To je edini slovenski prosvetno-vzgoj- rii mladinski list. Kakšen bo pa «Naš Čolnič« drugo leto? Odgovor je od viseti od števila naročnikov. Povprašali smo g. urednika in zvedeli, da bo novi letnik krasno opremljen s slikami in zanimivimi članki. Prinašal bo med drugim posebni ((Dijaški vestnik« .in «Deklišlco gredico«. Naročnina ti lir za vse leto je z ozirom na krasno vsebino in opremo tako malenkostna, da bi jo moral z navdu- šenjem in brez pomislekov žrtvovati vsak zaveden fant in mladenka. Vendar je uprava sklenila, da lahko vplačujejo naročniki naročnino tudi v obrokih. S tem je omogočena, naročit e v za vsakega. Noben izgovor ne drži. Povsod korajžno na delo ! Imena in natančen naslov naročnikov pošljite «Upravi ((čolniča«, tliva Pinzzutta 18., Gorica.« Takoj na delo ! •— Veselo in srečno novo leto žele svojim cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem Ivan Vrabec Trgovina jestvin in kolonijalnega blaga TRST Gretta di sopra 424 Franc Vrabec Trgovina jestvin in kolonijalnega blaga TRST Gretta di sopra 340 Mlinar v Nabrežini, posluževalcetn svojega mlina Rigutto Luigi Salnmeria TRST Via XXX Ottobre 14 Pietro Antonini Mesni ra TRST Via Commereiale IT Narobe Franc Trgovina jestvin in kolonijalnega blaga TRST Via Commereiale 18 Podruž. Via Valmauro 19 Alojzij Mislej Točilnica vina in pire TRST Via Commereiale 335 (Pendice di Hcorcola) Žerjal & Co. Pekarna in sladščiearna TRST Via Cecilia Rittmever 14 August Ravnik generalni zastopnik Zav. L'Union GORICA Via Barzellini štev. 2. Oiacomo Bassan trgovina slaščic TRST Centrala : Via Settefontane 4. Podružnica: Via S. Spiridiono 7. Ferdinand Pečenko žganjar na TRST Scala Belvedere štev.i 1. M. Godina zobotehnik TRST Via Genova štev. 13, prvo nadst. Alojzij Povh Urar in zlatar TRST Piazza Garibaldi st. 2, I. nadst. Egidij Schifflin koncesijonirani zobotehnik TRST Via Settefontane št. 6, I. nadst. Cevljarnica Forcessin TRST Via G. Caprin štev. 5 (pri Sv. Jakobu). I. S. Godina domača tvornica mila TRST Via Scoglio štev. 31(1. Ianach Eternit TRST Via Milano štev. 12. Ivan Krže Zaloga posode TRST % Piazza S. Giovanni štev. 1. Ljubljanska kreditna banka Podružnica TRST Via XXX Ottobre štev. 11. M. Aite velika zaloga, manufakturnega blaga TRST Via Mazzini, štev. 37. Franc Štancar zaloga, domačih vin TRST Via Cunicoli štev. 8. Gaston Dolinar Velika zaloga papirja TRST Via Ugo Polonio štev. 5. Jakob Perhauc Velika, zaloga vina, žganja in likerjev TRST Via S. T. Xydiag štev. (5. Saj ni mogoče, da bi prisegel. Sodnik ga mora vendar zadržati. Saj sodnik pač ne more misliti, da v taki stvari laže, da bi si nakopala tako strašno nesrečo, če bi lahko tožila koga drugega in ne poročenega moža. In če to ve, tedaj mora zabraniti prisego. Videla je, da je sodnik parkrat prebral župnikovo izpričevalo. Začela je upati, da bo posegel vmes. V resnici, videlo se je, da sodnik nekaj premišljuje. Parkrat je uprl oči v tožiteljico, toda pri tem jo njegov obraz vedno bolj izražal stud in zaničevanje. Zdelo se je, da. ji ni naklonjen. Tudi v slučaju, da je tožiteljiea govorila resnico — je vendar malovredna in sodnik no moro imeti z njo sočutja. Položil jo izpričevalo na stran in je na kratko opozoril obtoženca, ali je dobro premisjil usodepolno posledico kri,-vo prisege. Ta jo poslušal z onim mi- rom, ki ga je ves čas navdajal in je odgovoril spoštljivo in ne brez časti. Prisega so bo torej izvršila. Prisegel bo. Nihče ga ne bo oviral. Prav do tedaj ni mogla verjeti, da se bo to zgodilo. Sedaj pa so je zavedla gotovosti, da se bo v prihodnjem trenutku izvršilo. Polastila se je je groza, ki je bila močnejša od vsega, kar je dosedaj čutila. Obstala je kot okame-nela in ni več jokala. Strmela je nepremično predse. Njegov namen je bil torej, radi svoje žene prisači. Toda, četudi bi imel z njo težko stališče - zveličanja svoje duše ne sme žrtvovati. Ko je stala tako nepremično, in se je jo loteval vedno večji strah, je sodnik pokazal obtožencu, kako mora položiti prste na sveto pismo. Nato je začel iskati v zakoniku besedilo za prisego. Ko je videla, da jo položil prste na knjigo, je stopila proti mizi; zdelo se je, kot da se hoče skloniti preko mizo in potegniti njegovo roko proč. Toda zadrževalo jo je še zadnje upanje. Mislila je, da bo tedaj, v zadnjem trenutku odstopil od prisege. Sodnik je našel v zakoniku stran, ki jo je iskal, in začel je glasno in razločno brati besedilo za prisego. Nato je malo počakal, da bi mogel obtoženec ponoviti njegovo besede; toda napravil jo malo napako in sodnik je moral znova začeti. Sedaj pa ni bilo nobene iskrice upanja več v njenem srcu. Sedaj jo vedela, da bo krivo prisegel in priklical nase za vse življenje božjo jezo. Stala je tu in vila v obupu roke. Vso jo njena krivda, ker ga jo tožila. Bila je brez dela, stradala in zmrzovala. Otrok je umiral. Na koga drugega naj bi se obrnila za podporo? Nikdar si tudi ne bi mogla misliti, da bi storil tako strašen greh. Sedaj je sodnik še enkrat, ponovil prisego. V nekoliko trenutkih bo dejanje izvršeno. Dejanje, ki se ne more več popraviti in nikdar več izbrisati. V trenutku, ko je obtoženec začel ponavljati besedilo prisege, jo iplanila naprej, pahnila njegovo razprostrte roko vstran in pritisnila k sobi sveto pismo. Grozna osuplosl* ji je dala končno pogum. On ne sme pogubiti svoje duše, no sme.... Takoj je priletel sluga, da bi napravil red in ji vzel sveto pismo. Imela jo nenavaden strah pred vsem, kar je bilo v zvezi s sodiščem. Prepričana je bila, da bo radi toga, kar je storila sedaj, prišla v ječo. Toda ni hotela vrniti svetega pisma. Naj velja, kar hoče, on ne sme priseči. Tudi on, ki jo hotol priseči, jo pritekel, da bi ji iztrgal /knjigo. Pa tudi njemu se je uprla. (Dalje prihodnjič). .MAM LIST.. Butan Ioni! in Um. (Porota Virgilij Sček). Bivji visoki železniški komisar Ed-"»and '1’orre, izenačen ministrom, je tisti človek, ki je navzlic mojim in raznih la-Skili poslancev protestom brezsrčno ukinil železničarske legitimacije celo ubogim penzijonistom ter vdovam. Pred kratkim se je g. Torre spet razkoračil ter podal izjavo, da je za čas njegovega vodstva železnica naše države uspevala brez zgube in ker se je celo našel med &aini slovenski prvoboriteljski list, ki Je — ali iz nevednosti ali iz drugega vzroka, to je drugo vprašanje — omenil Uslugo Torre-tovo, si štejem v dolžnost, — ker so mi kot bivšemu poslancu na razpolago tozadevni podatki — postavim Torretovo izjavo v pravo luč. Kaj trdi g. Torre. Gospod Torre je dejal, da je vodil 17.000 kilometrov železnic, ki da že da-niso več pasivne in da bodo v dveh Istih zadostovale samim sebi, ker ne bo treba nobene podpora več za njih vzdrževanje. Ta trditev je prazna. Gospod Torre jo le seštel, koliko denarja so prejele lani železnice, koliko 80 ga izdale. Toda to ni pravilno. Prvič ie država že pred 1905. vložila v železni-Ce kapital 6000 miljonov lir. Za to °gromno svoto, ki teži finančno ministrstvo, je treba plačevati obresti v ^nesku 225 miljonov na leto. Tega g. Torre ni upošteval. Drugič g. Torre niti stotinke nakazal za ohranjevanje dosedanjega železniškega nnetja v dobrem stanju. Okrog (>0 miljonov na leto lir bi moral nakazati v ta namen. — Tako vidimo, da se je v letu ^923. pomnožilo število lokomotiv za kur je za veliko državo malenkostno, toda pri tem ne smemo pozabiti, da je *e 1392 lokomotiv izven rabe. In tako Sremo nizdoli. Od junija 1923. do julija 1924. smo padli od 10.877 mašin na IO.144 mašin, od 161.184 na 158.805 mašin. Tretjič 1° «pozabil» povedati g. Torre, da so Primorske ter tirolske železnice nosile Avstriji miljone, Italija pa ima od železnic v novih deželah letno 120 mi-'jonov zgube in ta zguba ne gre na r&čun uprave železnic, ampak na račun finančnega ministrstva. Tako inla drža-va gotovo 420 miljonov lir zgube pri železnicah. To je resnica, ki so ne da tajiti. Gospodarski list. Ta list je naslednik ((Primorskega Sospodarja«, ki je izhajal pred vojno ^°lgo let kot edino slovensko gospodarsko glasilo na Primorskem.. Po vojni se je osnoval v Goricj ((Gospodarski list«, ki je nastopil sedaj četrto leto. Kdo so sotrudnikl ? ,V »Gospodarski list» ipiisejo najboljši gospodarski veščaki primorski in sjp«r brez razlike stranke; med pisate-j’ srečaš liberalce, klerikalce, sociali-krščanske socialce: iz Tolminske-iz Vipavske, z Notranjske, iz Istre, ^to se nam je zdelo prav nepotrebno u°vo gospodarsko glasilo (Gospodarski Ve«tnik), v katerem vrhu tega pijejo Več ali manj ljudje ene strajike. Evo nokatera imena sotrudnikov «Gospo-dai-skepra lista: Kmetijski inženir Jo-Rustja, kmetijski inženir Anton 1 °dgornik, vinarski strokovni inženir "Ust Ušaj; čebelarji Josip Rožič. dr. • °sip Ličan, gospodarski pisatelji Pran-Magajna, Josip Grašič, živinozdrav-n‘k dr. R. Kmetijski potovalni učitelj Valič, zadružni tajnik Doktorič, zadružni ravnatelj Al. Bajec, zadružni nadzornik Jos. Fegie ter nešteti drugi. Vsebina lista. Strokovnjaki pravijo, da prekaša Gospodarski list vsa druga slovenska gospodarska glasila. Gospodarski list stane letno 12 lir ter se naroča: Uprava Gospodarskega lista v Gorici, Gorso Verdi ',17. Za naše gospodinje. Kako očistimo pozlačene okvirje? Vzameš okvir in potegneš po njem z gobo, namočeno vjesihu; tako ga pustiš pet minut v miru, potem ga obli ješ z mrzlo vodo in ga postaviš h gorki peči, da se posuši/ Nikoli ne smemo okvirjev sušiti 9 cunjami. Po čem se spozna starost jajec ? Raztopi v enem litru vode 120 gramov kuhinjske soli. V to tekočino položi jajce, katero imaš preskusiti. Če je popolnoma sveže, še od tistega dne, bo jajce padlo na dno posode; če je od prejšnjega dne, ne pade na dno; če je tri dni staro, plava v tekočini itd. Bolj ko jo staro, toliko višje plava nad dnom. Varuj se strupenega sukanca! Spošna navada pri ženskah je, da) niti sukanca (cvirna) stavijo v usta in konce zmočijo in zgrizejo z zobmi, da jih ošpičijo in tako lažje vtaknejo v iglo. To je nevarno, ker nekatere barve, ki se rabijo za barvanje sukanca, zlasti po vojski, so že same na sebi strupene; poleg toga pa namakajo svilo in posebno svilnati sukanec s svincem ali z živim srebrom, zato da bi svila pridobila na teži. Če pridejo tudi majhne množine teh strupov v želodec, tedaj si ižena, ki vedno v ustili moči in ogrizuje sukanec, lahko resno oškoduje svojo zdravje: in marsikatera dostikrat niti no ve, odkod prihaja to, da jo želodec bolj in da so slabo počuti. Kako se odpravi mrčes iz kleti ? Če hočeš iz kleti odpraviti mrčes, kakor stonožce in drugo živalice, ki se tam tako rade nahajajo, postavi v kleti na raznih mestih brezove metle po konci. Ta mrčes zelo rad’ poišče te metle in se skriva v njih. Od časa do časa otreseš te metle in pohodiš živalice, ki padejo iz njih, ali pa jih otreseš v vrelo vodo, ter se tako brez truda in stroškov znebiš teh neljubih gostov v svoji kleti. Vrednost in dobrota jabolka. Jabolko čisti in redči kri in upliva zelo blagodejno na prebavila. Kdor trpi na zaprtju, l>o kmalu začutil po-lajšanje, če vživa jabolka, in kdor je utrujen in zdelan, se bo po jabolkih čutil hitro bolj svežega in bo zadobil nove moči. Tudi predno gremo h počitku, upliva jabolko zelo dobro, ker pomiri kri in poblaži razburjenega duha. Jabolka je posebno priporočati tistim, ki veliko in težko delajo z glavo (duševno). Voda iz kuhanih jabolk je zelo dobra proti bolečinam v vratu in proti hripavosti. Dvolirski papirnati denar izgubi plačilno moč s koncem starega leta. Do 10. januarja ga še sprejemajo v zameno na poštnih uradih, pri uradih državnega zaklada tor pri podružnicah emisijskih bank. Po 10. januarju ga tudi zamenjavali ne bodo več'. Kdaj se plačujejo davki ? Tega mnogi kmetje, obrtniki, uradniki ne znajo. Zato zapadejo kazni. Kdaj se rekurira? Vso to je natančno povedano v «Ljudski pratiki«, ki jo dobiš za 2 liri. Vlada in toča. Poslanec Besednjak je nastopil, kakor smo že pisali, pri vladi v korist kmetovalcev in zahteval pomoč proti toči, ki je vničila kmetom letošnje-tpri-delke. Na interpelacijo je zahteval pismen odgovor, ki je prišel in se glasi : Vlada nima denarja ! Škoda ni tako izredna, da bi morali radi nujne bede prebivalstva priskočiti na pomoč s človekoljubnimi darili iz fonda, ki ga ima v take namene na razpolago notranje ministrstvo. Tudi ministrstvo za narodno gospodarstvo ne more dati denarne podpore, zakaj v proračunu tega ministrstva ni prav nobenega fonda, iz katerega bi se mogle dajati podporo proti škodam, ki jih povzročajo vremenske nezgode. Pač pa se zmanjšajo davki. Finančna uprava je pa1 izdala ukaz, naj se potom finančnega tehničnega urada brzo ugotovi škoda, da se na podlagi obstoječih predpisov pozneje izbriše zemljiški davek in se znižajo eventualno drugi davki davkoplačevalcem, ki dokažejo, da imajo pravico. Dolžnost županstev ipa je, da ponovno — kakor so že prvič storila — drezajo pri oblastvu. Požem bo krajki teran. Nektere že sklenjene kupčije se gibljejo med 3.20 in 3.30. ’ !:■ i r " ___________ Po čem je tira? D»e 30. de«*vbra »i dal sli dobil: la 100 dinarj«T — 34.45 L. za 100 e. kron — 70.35 L. la 100 fr. franksr 124.75 L. la 100 avatr. kron — S'20 st. xa 1 dolar — 23.10 L. ■a 1 fBDt — 108.SO L. UGANKA. r -$J%A O I ZG!# U m M * m%doe mmm 'r't' om«iie Ji R€>Mc5L' •Home. a/ Bravci, podpirajte Mali listi — Kako? — Kupujte svoje potrebščine pri tistih trgovcih, ki so prijatelji vašega glasila. Kako se bere napis ? (Kdor jo prebere, dobi 10 lir.) Za smeh. Sam se je izdal. List, ki ni hotel priobčiti dopisa slabega poročevalca, je prejel od tega v razdraženem tonu pisano pismo s sledečim zaključkom : «Ako nočete ponatisniti mojih poročil, pošljite mi jih vsaj nazaj. Drugi časopisi mi rokopise vodno nazaj pošiljajo.« Po vojaško. Polkovnik nadzoruje v vojašnici ravno pred kosilom in sreča na dvorišču vojaka, ki leti z «gamelo», polno vroče tekočine, čez dvorišče. «Dajte mi žlico, da pokusim juho«, veli polkovnik vojaku. «Na povelje, gospod polkovnik, ali to ni juha«. Polkovnika to razjezi : ((Nobenega ugovora, semkaj juho, — — — kaj vraga, ta juha ima okus po pomijah !» Vojak : «Na po- velje, gospod polkovnik, saj so tudi«. Stvar okusa. Baron oskrbniku : «Kaj se vam zdi, kateri gnoj je boljši, hlevski ali umetni?« — Oskrbnik : «Gospod baron, o tem ne sodijo vsi enako; je pač stvar okusa«. Passaporto. «Kam pa greste, mati?« «Mislim iti obiskat svojega sina v Idrijo, pa grem, da mi napravijo pasjo torto«. — «In vi, botra, kam mislite pa vi?« — «llada bi šla v Tolmin h hčeri, pa grem pogledat za pasjo pot«. Po slovnici. Zamišljen pesnik je šel po mestu na sprehod. Ko pride okolu vogla dolge ulice, krepko pljune ne-hot6 na obleko neke vlačuge, ki je ravno šla mimo. Ženska zavpije srdito: «Izmeček izmečka J» On pa pravi : ((Gospodična, sklanjajte kar dalje : »Iz- mečku izmeček I« Slaba lastnost. Sosed : «No, kako ti je všeč novi zet?« — Gospodar : «Bi že bil, že, samo kvartati ne zna«. — Sosed : «Pa to je dobro, čudno da mu kaj takega očitaš!» — Gospodar: «7iato, ker vedno izgublja«. PODPIRAJTE, NAROČAJTE ■HALI LISTI* 0= H, Grusovin v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21 Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9*12 in od 3-7 pop« A. DELLA SAVIA & Go. Trst. Via Ghega 3, telefon 10-37 edini razprodajalec vina OPOLLO pristnega domačega pridelka i otoka LAST0V0, DALMACIJA Dcatavlja se brezplačno na dam ▼ sodčkih in pletenkah. Za preprodajalce znižane eene. M****«***«***««*)«** ««****«« Zobozdravnici amhrialorll Zoboteltnlk M. Godina Via Genova i«. 13 prvo rmI. TRST od 9-1, od 3-7 — ob nedeljah od 10-12 — Najvišje cene plačujem za KOŽE kun, zlaticjisic dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, fia Cesare Battiitl it. to II. oadst., vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. Staroznana gostilna s prenočišči pri Rajhu na Kornu V GORICI. Toči izvrstna domača črna in bela vina ter ktaški teran. Kuhinja izborna. Sobe in prenočišča čista, postelje snažne. Za obilen obisk se priporoča. JOSIP D R O C gostilničar. Postajališče osebnih avtomobilov ki vozijo v Grgar, Čepovan in nazaj. MALI OGLASI V KLIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5. Delo za Veliko Jugoslavijo Pametni ljudje vedo, da Jugoslavija še ni dovršena. K Jugoslovanom pripada tudi bolgarski narod, ki živi ob Donavi na vzhodnih mejah Srbije tja do črnega morja in sega tja do turškega Carigrada. Dokler je ta narod loven od Srbov in celo v sporu z njimi, toliko časa ni govora o pravi in konečni Jugoslaviji. Dr. Voja Marinkovič, bistroumen in daljnoviden državnik, ki je bil v Da-vidovičevi vladi zunanji minister sedanje Jugoslavije, je v zadnjem času zasebno obiskal bolgarsko glavno mesto Sofijo. O tem svojem obisku pri slovanskih bratih je izjavil sledeče : BolUeviško nevarnosti ni. O mojem potovanju v Sofijo so se razširile vesti, da mu je bil namen sodelovanje pri ustvarjanju nekakega protiboljševiškoga bloka, Misfim, da je ustvarjanje takega bloka nepotrebno. Naša država je dovolj močna, da se je sama ubranila komunistične nevarnosti takrat, ko je v resnici obstojala. Ne vidim, čemu bi šli v neko mednarodno zvezo proti boljše-vikom, ko ta nevarnost stvarno ne obstoja. Kolikor jo sovjetska politika naperjena proti naši državi, je naša država dovolj močna politično, diplo-matično in vojaško, da se z uspehom brani take politike. Najveeje vprašanje. Motivi mojega potovanja so povsem navadni. Zdavna sem že popolnoma na čistem, da je vprašanje naših odnošajev z Bolgarijo najvažnejše vprašanje naše zunanje politike. Za mene je ra,vno tako jasno, da do ko-nečne ustalitve za nas ne more priti, dokler se to vprašanje pravilno ne reši. Ne moremo več živeti z .možnostjo bolgarske nevarnosti za hrbtom. Na to mora misliti vsak odgovoren politik v naši državi. Kdor-“je bil srbski minister leta 1915, ima dvojno dolžnost, da na to niti en trenutek ne pozabi. Da bo naša država mogla mirno gledati v bodočnost, mora ali Bolgarija izginiti s 'površja ali pa se mora z njo najti način dobrega sožitja. Očividno je da moramo mi in Bolgari želelj samo drugo rešitev. Kadar tako želimo, moramo tudi za to delati. Zato je potrebno, da se med seboj spozna mo in to kar najbolj točno,in vestno. Kar se mene tiče, delam to. Spremljam dogodke v Bolgariji, kolikor je to iz Belgrada mogoče. Davno sem obračal na njo veliko pažnjo. V takih stvareh je neposredni osebni stik najboljši. Davno sem že obljubil prijatelju Rakiču, ki dobre ve, koliko se zanimam za dogodke v Bolgariji, da ga bom obiskal v Sofiji. Končno sem našel priliko. ,0e tega ne bi sedaj napravil, bogve, kdaj bi se mi ponudila prilika. Veselo dejstvo. Razume se, da ne morem vsega povedati, kaj sem vse videl in kaj mislim, da sem vse videl. Lahko rečem, da sem s potovanjem zadovoljen. Brez ozira na ljubeznivost in pozornost, s katero sem bil sprejet v Sofiji, mi je ljubo, da sem mogel ugotoviti, da je ideja o potrebi trajne ureditve naših odnošajev mnogo močnejša in stvarnejša, nego bi mogel verjeti z ozirom na relativno bližnjo obojestransko zelo težko preteklost. Kljub vsej zaostrenosti strankarskih odnošajev v Bolgariji je prišlo do zelo velikega soglasja v teh vprašanjih. Nadejam se. da ne bo pri tem ostalo in da se bodo našli trezni politiki z ene. kakor druge strani, ki bodo poskrbeli, da to idejo na obeh straneh pojačajo in pripomorejo do konkretne kombinacije. .Čim pogostejši stiki morejo samo koristiti. Tudi Cankov se bliža. Do tu smo navedli izjavo Voje Marinkoviča. Po njegovem obisku je bolgarski Mussolini Cankov prišel v Belgrad na uraden obisk k sedanjemu ministru zunanjih zadev Ninčiču. Ta obisk veliko pomeni. Obe sedanji vladi, ki zastopata skrajni nacionalizem, sta se zbližali. Zopet je odstranjena ena ovira s poti konečnega sporazuma. Kadar pridejo v obeh državah na krmilo moderne napredne stranke, se bo moglo govoriti ne le o dobri soseščini, ampak o združitvi v eno samo državo. Šele tista bo prava Jugoslavija. Kaj nam tl dežele pišejo MATERIJA. Šola v Slivju in drugo. Zadnjic ste dobili poročilo o Soli. Najbrž je poročal ravno tisti, ki je v «Novice» pred časom. Povem vam, da ni vse ros. Če je v šoli nesnažno, zato no sledi, da bi ravno župan iz Materije moral priti pometati. So ljudje, ki nalašč tako pustijo, samo da na druge zvrnejo odgovornost. Občina pa ne more plačevati ravno toliko, kot nekateri hočejo, ampak se mora držati tega, kar višje pblasti določajo. V mnogih vaseh naše občine razsaja po hlevih bolezen na parkljih in gobcu. Za to tudi semnja ni bilo v Ilerpeljah; ker pravijo, da bolezen ni tako huda kot druge krati, upamo, da bo kmalu prenehala. herpelje. Naš novi odbor bi rad prenesel sedež županstva nazaj v Klanec. To bi bilo fcisto prav,, ker je Klanec bolj v sredi občine, kakor Kozina. Tudi. kmetje iz Herpelj pravzaprav niso temu nasprotni. So pa različni patentarji na Kozini, |ki jim ta stvar ne diši. In tako je prišlo, da so prišli nekateri, kakor je pisala «Edinost», gg. Šturm, šiskovič itd., rogovilit k seji, ko se je odločevalo o tej stvari. Ti možje so bili samo proti nakupu hiše v Klancu in proti premestitvi sedeža občine, a ne proti slovenskemu jeziku. Da bi pa dosegli svoj namen, so pa vseeno kričali oziroma podpirali tiste, ki so kričali, da je tre- ba pri seji govoriti samo po laško. To je ravno grdo od teh gospodarjev. Ko se gre za dobiček, potem mora ljubezen do jezika utihniti. Mesto da bi se medsebojno domenili in podpirali, dajajo priliko najhujšim sovražnikom našega jezika, da jim pravdo krojijo. Seveda, s takim postopanjem škodujejo svojemu ugledu in ugledu našega ljudstva sploh. PODGRAD. Nedavno so «Novice» zaničljivo pisale o bivšem g- kapelanu, ki je po kratkem službovanju odšel od nas. To se nam ni zdelo primemo, ker resnici na ljubo moramo priznati, da je bil g. Marsilli pobožen in vesten duhovnik, ki se je zelo žrtvoval v svojem poklicu. Ako je imel težavo s slovenščino, mu je v čast, da se jo zelo pridno učil našega jezika in v tem dokaj napredoval. — V novem gospodu smo seveda dobili zopet svojega rojaka, zato smo ga z veseljem sprejeli. Naj bi dolgo in uspešno deloval med nami. GOLAC. Prihodnjič boste dobili z Golca popravek. Tako bo rečeno : «Ni res, da je tak in tak iz Podgrada ukazal pobirati po štiri lire in pol za posebno milost, ki jo lahko on deli. Ni res, da so se lire pobirale. Podpisani možakarji so pripravljeni priseči, da vse to ni nič res. Podpisali pa so ta popravek iz strahu in ni res, da bi prisegli. Golac, dne tega in tega. Ja i moj brat i moga brata brat i svi do vragu tega.« S KRASA. Pri nas smo z velikim zanimanjem brali temeljiti govor poslanca Besednjaka v rimskem parlamentu, kjer jo gospod poslanec branil pravice našega ljudsitva na šolskem polju, veseljem smo vzeli naznanje, da je dr. Besednjak zamašil usta fašistoma Casatiju in Ba-nelliju, zlasti poslednjemu, ki se je pred volitvami širolcoustil, da bo naše pravice spoštoval. TOMAJ. Slučajno tem šel skozi Tomaj, kjer imam polno znancev. Ko pridem do Škrljeve gostilne, zaslišim notri šum in 1’ajanje.* Radovednost mo žene noter. Ples. Opazim pa koj, da ni vmes skoro nobene tomajskih deklet in tudi fantov malo. Poizvedujem za razlog in dože-nem, da imajo tomajske dekleta sestanek «ženskega odseka«. Pevskega in bralnega društva. Hvalevredno je delo gospoda župnika, da odvaja mladino od razuzdanosti. Obsojam pa ravnanje g. župana, ki dajo nepremišljena plesn* dovoljenja. — Popotnik. NABREŽINA. Pošta je tukaj po pasje. Mali list nam grozno neredno in pozno dostavljajo. S stranskih vasi ljudje ponj hodijo, pa ga še ne dobe. Kaj je to? — Opomba uredništva: Bomo poskrbeli, da se bodo na nekterih.poštah zbrihtali. NaSa peSta. «Jadranska zavarovalna družba« (So- cietfi adriatjca di sicurtA) v Trstu nima nič skupnega s p ropal o Jadransko banko. Sicer pa je zavarovanje svobodno, nihče vas ne more siliti, da se zavarujete pri kaki določeni zavarovalnici-L. B. v T. Zahtevajte rešitev rekurza. Večcrina - Tomaj, naročnina plačana, pratiko dobite v kratkem. Tiskarna Spazz&l; Zahtevajte in prepričali se bodete, da je MILO • GODINA BEST NEPREKOSUIVO Izdeluje dobroznana I Q PnflinC Trni Via del Scoglio 316 demača tvrdka Ji Os UUulllui Mul Telefon štev. 18-78 2Ig Čevtfarnica FORCESSIN Je najboljša zaloga z dobrim blagom. TrSt via Caprtn 5 r»i*i Sv. Jakobu J[j| a o £2 •S «- vi ca CA H A S K O .2, ^ f-H > -s CD XJ Ca >N 02 ** > A B 5 • -s s> p, (A O Jj s! - b 9 d •rt ■s ► s 2 3 * i s M Ja •p S fc > Čevljarnica FORCESSIN n llllltlll= rilllllllll i TDPlO\/fM A iestvin in zelenjave, svežega in 1 KvJvJ V suhega sadja, izvrstnega vina v steklenicah i. t. d. cenjenemu občinstvu se priporoča lastnik Angel Gregorls - Trst VIA COMMERCIALE Postrežba na dom! 330 Cene zmerne! miuiuu: =iiiiiiiiiii Zobotehnilni ambulatorij TRST, Via settefontane St. 6, l nad. 0 0 • J| odprt vsak dan od 9.—13. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno • vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 20®/o popusta. - Delo zajamčeno 0 0 » 0 0 0 0 m EGIDIJSCHIFFLIN« korfcesijonirani zobotehnik. m ■ fiovo pogrebno podjetje Trst Corso V. E. III,