Poštnina plačana v gotovini. L. Maribor, ponedeljek 2. maja 1938 MARIBORSKI 4¥v štev. 9& Leto XII. (XIX.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 l Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen ua dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 19 JUTRA 99 Pomoč naši meti Letos poteka dvajseto leto, odkar smo Slovenci vsaj po večjem delu stopili v svobodno narodno državo. V tej dobi so se nam uresničile najvažnejše težnje, za katerih izpolnitev smo se pod tujo nadvlado zaman borili. Po svetovni vojni je znaten del naših rojakov prišel zopet pod tujo oblast, vendar moramo povdariti, da je Jugoslavija večino Slovencev rešila narodne smrti. Močna država nam jamči neoviran narodni razvoj in le v skupnosti z ostalimi jugoslovenskimi brati bomo tudi v bodoče ohranili svojo zemljo, po kateri s poželjivimi očmi gle-gajo tujci, 'in svoj rod, ki bo močan in velik le v bratski, jugoslovanski edinosti. Ravno v dvajsetem letu naše svobode so nam važni dogodki ponovno dokazali, da naša državljanska zavest še vedno ni dovolj močna in da se narodna zavest pri našem ljudstvu še ni toliko poglobila, kolikor zahteva današnji usodni čas. V dveh desetletjih svobode smo zanemarili tudi fronto naše narodnostne borbe v mnenju, da mora dotedanje prostovoljno podrobno narodno delo prevzeti država. Pri tem smo pozabili, da smo država mi sami. V tej zmoti smo vkljub opetova-nim pozivom CMD v marsičem zamudili dragocenih 20 let, in posledice, ki jih danes občutimo, niso majhne. Zopet kliče Ciril Metodova družba na branik naroda vse iskrene domoljube, kliče jih k požrtvovalnemu podrobnemu delu, da se popravi, kar je zamujenega in gradi, kar je ua novo potrebnega. Predvsem kliče na delo naše izobražence, ki so bili vedno dragocena opora družbe, k važnemu narodnemu delu na naših narodnostnih mejah. Pozivamo podjetnike in delavce, posestnike ter nameščence, pozivamo vse sloje in vsakogar, da navzlic težkočam ne pozabijo na sodelovanje in podporo Družbi. Obmejne pokrajine vpijejo po prosveti, naša narodna posest, naša zemlja sc krči pod silnim pritiskom tuje moči. Podprite z delom in novcem akcijo Družbe in v njej združenih domoljubov, ki so si naložili težko skrb za usodo obmejnega slovenstva! Ciril Metodova družba poziva tudi naše samouprave, da v svojem področju store vse, da sc zavaruje ob mejah naš narod, naš jezik, naša vzgoja, naša zemlja, naše delo! Poziva naše zastopnike v narodnem predstavništvi* in v vladi, da zastavijo ves svoj vpliv in povzdignejo svoj glas za to, da bodo narodno obrambna vprašanja, ki so neizmernega pomena tudi za obrambo naših državnih mej, deležna na merodajnih mestih tiste pozornosti in razumevanja, kakor jih zaslužijo. Spričo težkega položaja na naših mejah se mora delovanje naših političnih strank brezpogojno podrediti vseobčim narodnim koristim. Prišel je čas, ko morajo na mejah prenehati strankarske borbe, zaradi katerih trpi narodna stvai*. neredko tudi odlični narodni delavci. V prvi vrsti vabi v svoje vrste CMD našo mladino, ker ve, da je narodno obrambno delo uspevalo v onih letih, kose je mladina idealno in nesebično zavzela za obrambo naših narodnih meja. Na mejah je ogrožen naš narod, njegov jezik, njegova moč, njegova kultura! Tam potrebuje naša stvar krepke, mlade pomoči ! Tudi bratom Hrvatom in Srbom veija naš poziv, kajti naša neposredna meja je ob enem tudi njihova. Skupno jo moramo in hočemo braniti. V dvajsetem letu naše narodne svobode kličemo vse Slovence, vse Jugoslo- Angliia prioravliena za po-gaiania z Berlinom v lonialnem voraš ŠIROKOPOTEZNA DIPLOMATIčNA AKCIJA PO HITLERJEVI VRNITVI. LONDON, 2. maja. Današnji angleški listi objavljajo senz. informacije o predstoje-čem odločilnem koraku angleške vlade v Berlinu. Po teh informacijah bo predsednik vlade Chamberlain takoj po sprejetju angleško - italijanskega žentlmenskega agreementa v spodnji zbornici, kar se bo zgodilo še v tem tednu, naročil berlinskemu poslaniku Hendersonu, da se poda h kancelarju Hitlerju in mu sporoči, da ni angleška vlada samo pripravljena za pogajanja v češkoslovaškem, ampak tudi v kolonialnem vprašanju. Nato bo poslanik sporočil Hitlerju, da je Anglija pripravljena za posredovanje v smislu ureditve vseh nerešenih evropskih problemov. Predvsem naj bi Nemčija točno formulirala svoje stališče v češkoslovaškem vprašanju. Hen-derson bo Hitlerju sporočil, da sta Anglija in Francija z vsemi razpoložljivimi sredstvi pripravljeni, da podpreta akcijo, ki predvideva pravično rešit"v vprašanja' sudetskih Nemcev. Ta angleški korak bo sledil takoj po Hitlerjevi vrnitvi iz Rima. Angleški listi pozdravljajo brzojavne čestitke Beneša Hitlerju ob priliki 1. maja in vidijo v tem prvi znak ublažitve napetosti. Chamberlain bo predložil danes spodnji zbornici žentlmenski agreement z Italijo in pogodbo z Irsko. Polet 19 svatov tiranskih poročnih $love$no$ti v $mrt RIM, 2. maja. V bližini Napolja je treščilo na tla ogromno potniško letalo tipa »Savoya Marchetti«, ki je letelo iz Tirane od poročnih slovesnosti v Rim. V letalu je bilo 19 potnikov, med njimi večje število odličnih osebnosti. V letalu je bil tudi albanski poslanik v Rimu Ja-fer Vila, ki je mrtev. Ni še točno znano, če so vsi potniki našli smrt pri tej usodni katastrofi in katere odlične osebnosti so bile med njimi. Sestanka med Hitler|em in papežem ne bo! VATIKAN, 2. maja. Papež je včeraj popoldne odpotoval v svojo letno rezidenco Castel Gandolfo. Z njim so se odpeljale v štirih avtomobilih razne vatikanske osebnosti, med njimi papežev osebni zdravnik. Na ta način je onemogočen sestanek med Hitlerjem in papežem. v/ Švica zahteva priznanie integralne nevtralnosti v okviru DN ŽENEVA, 2. maja. Društvo narodov je objavilo noto zveznega sveta glede vprašanja nevtralnosti Švice. V tej svoji spomenici povdarja med drugim švicarska vlada: Švica ceni čast, da ima na svojem področju Društvo narodov in ostane tudi zvesta idealom Društva narodov ter mednarodnega sodelovanja. Zahteva pa priznanje svoje integralne nevtralnosti v okvira Društva narodov. Britansko francoska akcija za Češkoslovaško čez 14 dni LONDON, 2. maja. Britansko-francoska akcija, ki naj zagotovi mirno rešitev češkoslovaškega vprašanja, se bo pričela v 14 dneh, in sicer po vrnitvi A. Hitlerja iz Rima. Medtem pa se bo problem podrobno proučil in sicer na sledečih osnovah: 1. Spomenica češkoslovaške vlade glede nameravanega manjšinskega statuta in no- tranjepolitične črte. 2. Daladierova spomenica ter ustmena izvajanja šefa francoske vlade in vojnega ministra o nevarnosti kritične situacije. 3. Dosedanji namigi berlinske vlade glede načrtov in namer. 4. Last but not least Henleinov govor preteklo nedeljo. TM& mm Htotdot te ZUt! V teku tega tedna prične izhajati v »Večerniku« nov roman pod naslovom »Lenka«. Sporedno s tem novim romanom pa bomo objavili v vsaki sobotni številki, oziroma številk! pred prazniki literarno obdelano sliko iz leta 2138 pod naslovom »Tako živi Maribor«, ki bo nedvomno zbudilo veliko zanimanje čitalcev, saj ga ni nikogar v Mariboru, ki bi ga ne zanimalo, kako bo mariborsko življenje leta 2138, kakšno bo mišljenja in razpoloženje Mariborčanov čez 201! let. Vsem, ki še niso naročeni na »Večernik«, priporočan?:o, da si ga naročijo. Ne bo jim žal. Pozneje bomo to sliko Maribora ter njegovega življenja iz leta 2138 objavljali tudi v številkah od srede, čim zaključimo sedanji listek »Beg iz ruskega ujetništva«. Knez namestnik Pavle divizijski general Vojni list objavlja ukaz, s katerim .ie Nj. Vis. knez Pavle napredoval za divizijskega generala. Doslej je imel čin konjeniškega brigadnega generala. vesti Katastrofa francoskega bombnika pri Kostanfevici LJUBLJANA, 2. maja. Med letom v Romunijo, se je ponesrečil včeraj v Cerkljah pri Kostanjevici francoski bombnik, ki je moral iz še nepojasnjenih vzrokov pristati na slabem terenu. Letalo je skoro popolnoma uničeno. Vseh pet potnikov je odneslo k sreči le lažje poškodbe. Pri otvoritvi prvega pomladanskega velesejma v Beogradu je spregovoril tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavie, ki je opozarjal na veliki gospodarski napredek Beograda kot centra močne in velike države. ki šteje več kakor 15 milijonov prebivalcev. 400(1 hiš je bilo porušenih v Turčiji radi zadnjih potresnih sunkov. Starokatoliška cerkev v Sloveniji pričela z izdajanjem prve'številke svojega glasila pod naslovom »Glasnik slovenske starokatoliške cerkve«. Izhajalo bo mesečno, urejuje ga župnik ljubljanske starokatoliške župnije Ferdo Lavrinc. Tri zastave s kljukastim križem so za-vihrale za praznik L maja na 137 m visokem štefanskem zvoniku na Dunaju. h dmvske daiine Italija se vrača v Ženevo ŽENEVA, 2. maja. Reuter poroča: Italijanska vlada je poslala ček za članarino Društvu narodov, ki je določen z zneskom 75.000 frankov letno. Te č^-arine ni pla- čala italijanska vlada že od leta 1935. Sodijo, da je to prvi znak za vrnitev Italije v Društvo narodov. Neguš plačal članarino DN, njegova soproga prodara poslednM nakit ŽENEVA, 2. maja. Veliko pozornost je zbudila vest, da je neguš iiaile Selasije v imenu Abcsinije izročil pri Društvu na- vane, da združeni storimo svojo dolžnost do naroda in do države. Zaščitimo narod in državo tam, kjer sta najbolj ogrožena! Utrdimo naše inejc z uspešnim kulturnim. rodov znesek 250.000 frankov na račun članskih prispevkov Abesinije. Abesinski letni delež znaša 44.577 frankov. Celotni socijalnlin in gospodarskim delom! Delajmo, prispevajmo, žrtvujmo za to! Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dne 1. maja 1938. Marenberg dobi rešilni avto. Občinski odbor R. K. v Marenbergu je sklenil nabaviti rešilni avto. V to svrho je stopil v stik z RK v Guštanju. ki prodaja svoj rešilni avto. ( Šolske zadeve. Sedaj nameravajo šolo ,pri Sv. Jerneju premestiti v Bistriški jarek, tako da bi se razbremenile šole na Muti ter na Pernicah. Zgradili bodo dvo-razrednico. •— Ciril Metodova družba v Ljubljani je sprejela v svoj letošnji delovni program gradnjo nove šole pri Sv. Treh Kraljih nad Marenbergorn. dolg Abesh " od leta 1935. izkazuje 63.024 švicarskih frankov. Ta okolupst kaže, kako važnost pripisuje neguš pred-s to jočem u zasedanju sveta Društva narodov. iiavas pa poroča iz Jeruzalema, da je neguševa soproga odpotovala v Evropo, kjer hoče prodati svoj poslednji nakit. 9 v*®' Smmrnz versko prepričanje Gostovanje V. Sanka v »Trubadurju" V soboto je bil v našem mariborskem, Narodnem gledališču lep večer, poln j umetniškega užitka in prodornega uspe- z ozirom na različna tolmačenja, ki so ha. Naš stari znanec, bivši član maribor- se nedavno pojavila, da bi se dalo odno-skega gledališča Vekoslav Janko, sedaj som Sokolstva napram veri in verskim član ljubljanske opere, je gostoval v vlogi vprašanjem drugačno stališče, izjavlja grofa Lune v »Trubadurju«. V tej vlogi uprava Sokola kraljevine Jugoslavije naje Vekoslav Janko pravi mojster in spada stopno: grof Luna med njegove najsvetlejše oper-; Stališče Saveza Sokola kraljevine Ju-ne kreacije. Jankova izredno živahna ter goslavije napram veri je že dovolj znano razgibana dramatičnost poglablja inter-Jin večkrat naglašeno. To stališče je po-pretacijo vloge ter jo poživlja. Vekoslav ' vsem jasno, brezdvomno in avtoritativno Janko je dal svoji odrski podobi na ne- odredila in osvojila prva redna glavna $®k&lsiwo In Za svobodo prepričanja — Sokolstvo sp©š?tsi© vsako katerih mestih silno močne povdarke, zlasti ob zaključku četrte slike. Njegov bariton se igraje vzpenja k višku tfer prehaja z lahkoto v nižine. Je prodoren, toplo in prijetno zveneč, prožen. Dominiral je sredi najmočnejših orkestralnih po-vdarkov. Tudi ostali sodelujoči so pri- skupščina Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije v Beogradu dne 29. marca 1931 in je bilo to objavljeno v knjigi »Pota in cilji Saveza SKJ« v poglavju »Sokolstvo in vera«. Tu je vsebovana idejna stran vsega sokolskega vzgojnega dela in po teh načelih se morajo ravnati vsi pripad- spevali h krasnemu uspehu gibajoč se na niki jugoslovenskega Sokolstva, isti ravnini z Jankovim grofom Lune, j Da bi ponovno opozorili na to odločno predvsem naši odlični solisti E. H e r z o- stališče Sokolstva napram veri, ga objav-gova, Zamejič-Kovičeva, B. Ijamo, kakor je objavljeno v »Potih in Sancin, P. Kovič in J. Igličeva. ciljih«, ki se glasi: Občinstvo, ki globoko ceni Jankove j Sokolstvo in vera. operne sposobnosti, ki jih je pokazal že! Sokolstvo kot ideja svobode priznava ob »Sevilskem brivcu« ob priliki gosto-j svobodo prepričanja in misli vsakega po-vanja ljubljanske opere, ni število s pri- edinca. Od svojega članstva zahteva, da znanjem. Vekoslav Janko je prejel tudi spoštuje vsako javno in iskreno prepri-rože in vence. Želimo si še več Jankovih Čanje in mišljenje drugih in da pri tem gostovanj. — V. čuva čistost sokolske ideologije. Sokolstvo spoštuje vsako versko prepričanje in čuvstvovanje, ker smatra, da je vera najintimnejši del notranjega živ- ljenja vsakega poedinca. Zaradi tega je Sokolstvo dolžno, da enako spoštuje vsako versko prepričanje in čuvstvovanje. Vsak pripadnik sokolske organizacije more svobodno izvrševati zapovedi in predpise svoje vere in cerkve. To ni samo naša formalna izjava, marveč ima to svoj globlji koren v našem notranjem življenju, ki mora biti prežeto s sokolskimi vrlinami lepote, dobrote m resnice, in kar se mora povsod in vedno pri vsakem poedincu pojavljati iz same njegove duše. V smislu sokolske ideje in sokolskih naukov mora biti vsak poedinec sokolske organizacije borec za resnico in pravico, za vse, kar je lepo in dobro. Vsak naš pripadnik mora stremeti za tem, da se čim bolj približa najvišji (absolutni) resnici in pravici, dobroti in lepoti. V svrho dosegljivosti tega idealnega cilja so vsakomur na razpolago tudi sredstva, ki mu jih nudi njegova vera (cerkev). Vsako drugo tolmačenje, ki bi se hotelo od katerekoli strani dati o stališču Sokolstva napram veri, bi bilo v očitnem nasprotju z zgoraj označenimi pogledi jugoslovenskega Sokolstva in njegove ideologije. Beograd, 30. aprila 1938. UPRAVA SAVEZA SOKOLA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Ponedeljek, 2. maja: Zaprto. Torek, 3. maja ob 20. uri: »360 žena«. Premiera. V korist Združenja gledaliških igralcev. »360 žena« ;e naslov zabavni veseloigri, katero vprizori Narodno gledališče v Mariboru v torek 3. maja t. 1. v režiji Eda Verdonika. Poleg njega sodelujejo: Barbičeva, Rasbergerjeva, Zakrajškova in Crnobori. Predstava se vrši v korist , . . . . , »Združenja gledaliških igralcev«. Nedeljski občni zbor, ki ga je imela cu i kajšnja podružnica Vinarskega društva v Gledališke novice. V kratkem bo pre- prostorih Vinarske in sadjarske šole,, je miera ene največjih Smetanovih oper nudil sliko agiiliega ter prizadevnega de- »Dalibor«. Predvidoma v torek dne lovanja podružnice, ki budno zasleduje 10. maja gostujeta v »Trubadurju« članici j vse jo^ke, ki so v neposredni zvezi s ljubljanske opere Kogejeva in Oljdeko- to važno pan0g0 našega narodnega go-P°va- ; spodarstva. Tudi letošnji redni letni ob- ——»imui m..........m > £ni zbor je otvoril in vodil dolgoletni ter .n • (neutrudno marljivi predsednik dr. Josip jfiOttHC jKronvogel, dočim je tajniško in bla- mmmmmmmmmmtmmmmamm gajniško poročilo podal vestni tajnik stro- Ker se 7. kolo prvenstvenega tekmo-: kovni učitelj g. Konrad Pečovnik, vanja LNP včeraj ni odigralo v predvi- i Iz teh poročil je razvidno, da ni dru-denem obsegu in se je vršila le tekma | štvo zamudilo prav nobene prilike, da med Hermesom in SK Celjem, radi tega i ne bi dalo na merodajnih mestih upravi-naše tekmovanje za najboljše rezultate j čenega povdarka zahtevam in težnjam za to nedeljo ne velja. Darila, ki smo jih s naših obmejnih vinogradnikov. Prodreti razpisali za 7. kolo, bomo razdelili ob j pa bo morala tudi tu zavest, da je efek-priliki 8. kola prvenstvenega tekmova- j ten uspeh mogoč edino le v strnjenih nja, ki bo v nedeljo 8. maja; Podrobnejša vrstah vseh vinogradnikov, navodila še sledijo. V delovnem registru preteklega leta vi- Obmeini vinogradniki zahteval® prepoved imamke Obnova vinogradnikov — Zadružne kleti — Nadomestila za pekrsko frsnieo dimo že tolikokrat povdarjene ter ponovno iznešene zahteve naših vinogradnikov po zmanjšanju trošarine na vino, po-obnovi vinogradov, nadalje ceneni nabavi sorazmerno še vedno drage modre galice ter po odpravi zaščitne carine na galico. Podružnica je delala na vseh poljih. Glavno ji je dobrobit in izboljšanje današnjega položaja našega obmejnega vinogradništva. Nenehna borba mora prej ali slej voditi do popolnih uspehov. Za obnovo vinogradov je določen kredit 1 milijona, za katerega detajlno porabo bo v okvirr društva izdelan poseben pravilnik. V ospredju vsega zanimanja je pogodba z Nemčijo, o kateri sklepajo baš te dni gospodarstveniki obeh držav. Posebna zasluga tukajšnje podružnice Vinarskega društva je, da bo tem pogajanjem prisostvoval tudi ekspert iz dravske banovine. Zahteve in želje naših zastopnikov gredo za tem, da se dovoli v Nemčijo uvoz našega vina in sadja, zlasti iz našega severnega pasu, in to predvsem v bližnje kraje Nemčije. Dravska banovina bi bila z ugodnim dogovorom v teni pogledu znatno razbremenjena, zlasti p bi to razbremenitev čutila naša vinska tržišča. Uspeh vseh teh naporov bo sto- ; odstoten edino tedaj, če se bodo vsi vi- i nogradniki zavedali pomembnosti svojih 1 udruženj in bodo našli končno edino pra- 1 vo pot do svojih stanovsko gospodarsk h j organizacij. Sledilo je mnogo umestnih ter uvaže-vanja vrednih predlogov, pri katerih se moramo nekoliko pomuditi. Kletni nadzornik g. Fran Vojsk je v živahni debati obravnaval kočljivo vprašanje samorodnic, predvsem nesrečne šmarnice, ki ne škoduje samo vinskim producentom, temveč tudi zdravju našega ljudstva, vinski trgovini in vinskemu izvozu. Predlagal je, da se šmarnica odnosno vse samorodne trte popolnoma prepovedo, četudi je res, da šmarnice zlasti v Nemčiji n." zatirajo, pač pa jo uporabljajo prvenstveno v industrijske svrhe. Drugi istotako umestni predlog je sprožil ravnatelj g. Priol, da so zlasti naši obmejni vinogradniki poklicani v to, da povečajo svojo največjo in prvenstveno skrb kvalitetni proizvodnji naših vin. Ker je šmarnica največja nesreča našega vinogradništva, bi se morala vsaj na ozemlju bivše Štajerske popolnoma onemogočiti. Ni pa prav, da se zatira samorodnica izabela, ki bi se morala očuvati, dočim naj velja pravilo uničenja za vse ostale samorodnice. Strokovni učitelj g. Pečovnik je predlagal, da se naj samorodnica izabela pusti, toda samo za domačo uporabo, izloči pa naj se iz prodaje in prometa. Vpokojeni nadučitelj g. A. G o d e c se je dotaknil perečega vprašanja obstoja pekrske trsnice in drevesnice. S prihodnjim letom bo ta zavod ukinjen, kar je vsekakor občutna škoda ne samo za Limbuš in Pekre, temveč za ves okraj. Škoda bi bilo te drevesnice, ki ima za seboj že svojo zgodovino in tradicijo. Radi tega predlaga, da se ta zavod kupi od nemških benediktincev, če pa je to nemogoče tedaj naj banovina kupi čim prej slično posestvo nekje drugje. G. ravnatelj Priol je k tem izvajanjem dodal nekaj pojasnil, iz katerih posnemamo, da je bilo to posestvo doslej samo v najemu, benediktinci pa ga hočejo sedaj nazaj. Banovina si sicer prizadeva, da bi posestvo ohranila še nadalje. V slučaju pa, da preide kljub temu ta ustanova v dokončno last in izrabo benediktincev, pa bo slična drevesnica in trsnica urejena najbrže na sedanjem banovinskem zemljišču v Račjem dvoru. V seriji predlogov je bil tudi predlog, da bi se vzporedno z ureditvijo vinske trgovine uredila tudi oskrba nemškega trga z našim namiznim grozdjem, kar bi prišlo v poštev naravno samo za najbližja nemška tržišča. Poglavje zase so zadružne kleti. Nemčija zahteva slej ko prej enotne dobave vina, kar bo mogoče samo tedaj, če bomo imeli odgovarjajoče skupne, to je zadružne kleti. Dokler teh Hovi Gojki $dm (K predavanju v »Ljudski univerzi« dne 13. V. 1938.) Na koncu svetovne vojne so poskušali uvesti bojni plin, ki naj bi imel strašnejši učinek, kot vsi dotedanji bojni strupi. V par minutah naj bi 12 bombnikov zastrupilo mesto, veliko kot Pari?, Berlin, uničilo v njih sleherni živelj in za vedno uvedlo smrt, kjer je bilo pred par trc-notki vse polno življenja. O tej »smrtni kosi« se je pisalo z grozotnimi učinki po vseh časopisih in še danes ni časopisa, ki ne bi perijodično poročal o sličnih strupih. Ali je kaj res na teh poročilih in ali lahko kaj verjamemo podatkom, ki so tu pa tam objavljeni od raznih tajinstvenih izdelovalnic bojnih plinov, ki nočejo izdati svoje tajnosti in imajo priprte v pro stovoljnem ujetništvu stotine in stotine delavcev, ki so noč in dan zaposleni z izdelovanjem teh novih strupov? Koliko je resnice na tem? Če hočemo doseči od bojnega strupa intenziven, siguren učinek, mora izpolnjevati par pogojev. Predvsem mora biti stabilen in odporen proti vsem vremen skim neprilikam, dolgotrajen, brez barve, vonja in okusa in težji od zraka, ker imamo hude strupe, kot je cijanovodiko-va kislina, ki nima nikakega praktičnega pomena, ker je lažja od zraka, končno bi radi imeli strup, ki prodira današnje maske in poleg tega v trenotku usmrti. Takega strupa do danes ne poznamo. Mnogo se je polagalo nade na levizit, ki v svetovni vojni ni bil uporabljen, toda prekmalu se je izkazalo, da nima niti tolikega učinka kot mnogo uporabljeni iperit, da, izkazalo se je celo, da ni sploh dobro bojno sredstvo, ker ga preveč izdaja močan duh po geranijah, ki diši po njih mnogo bolj kot geranije same. Razen tega hitro razpade, izpuhti in nima niti od daleč tistega učinka, kot ga ima »kralj bojnih plinov« diklordietilsulfid, po Francozih imenovan tudi iperit. Ne moremo levizita uporabiti niti kot ofenzivno sredstvo, ker zopet predolgo leži na zastrupljenem ozemlju in niti od daleč ne doseže in niti ne more doseči n. pr. učinka fosgena. Zato se je poskušalo, da bi se odkrilo sredstvo, ki bi sicer povzročalo recimo slične poškodbe, kot jih povzroča levizit, toda da bi bilo bolj izparljivo, da bi prej mogel napadalec na zastrupljeno ozemlje brez lastne škode — obratno, da bi učinek bil dolgotrajnejši, toda da ga ne bi izdajal kakšen vonj, kot ga ima večina bojnih strupov. — Poskušalo se je in se poskuša doseči kaj na tem polju, posebno so razsežni poskusi z ogljikovim monoksidom, ki bi bil najidealnejše bojno sredstvo, ker je CO brez vonja, okusa, brez barve, toda je lažji od zraka. Poskuša se Fe (CO).-, .substanco, ki je pri sobni temperaturi tekoča in kojc pare so 6 'A' krat težje od zraka in ki je izredno strupen za človeka. Zelo učinkovito sredstvo bi bila ta železocarbonyl spojina, toda pare Fe (CO)s niso stabilne in razpadejo na tak način, da postanejo nestrupene za nosilca maske. CO prodira namreč današnje maske in tudi od Fe (CO)r, so pričakovali isto, toda uspehi so nezadovoljivi. Bil bi ta Fe (CO)r, pač najidealnejši bojni strup, toda ni poznana še zmes, ki bi bila za njegove pare tako ugodna, da bi se učinek Fe (CO)s razvil v vsej svoji sili. Pridodaja sc sicer razne snovi kot Isatin, Alizarin i. dr., toda že navadna svetloba vkljub temu vpliva na Fe (CO)-. tako, da ga inaktivira in onesposablja za bojno sredstvo. Poskuša se dalje z izpopolnjevanjem iperitne spojine in se namesto - Clorovc spojine prisvaja Oromove spojine, di-promdietilsulfid ali pa se žveplo nadomešča s Telurjem in Selenom, toda vse te nove snovi nimajo ojačenega učinka napram iperitu. Poskuša se dalje z izpopolnjevanjem fosgena itd. itd., toda vsi poskusi so usmerjeni v eno in isto smer izpopolniti dosedaj poznane strupe, even-tuelno aktivirati strupe, ki jih v sedanji njih formi ne moremo uporabiti in tudi levizit je bil odkrit že pred 20 leti, tako da se suče kemija stalno okrog ene in iste osi in ne prinaša nobenih gorostas-nih snovi, ki bi uničile v par minutah milijonska mesta. Do danes še nimamo ni-kakfh novih strupov in bodo v bodoči vojni uporabljeni predvsem dosedanji bojni plini, ker pa človeški um ne miruje in stalno raziskuje in poskuša odkriti nova bojna sredstva, moramo stalno računati na eventuelna presenečenja, ki nam bodo mogoče nudena šele na bojnem poliu, proti katerim pa bodo kmalu ustvarjeni tudi protistrupi, seveda bo pri tem zmagal tisti, ki bo prvi presenetil sovražnika z novim bojnim plinom, ki bo vedla k pogubi in porazu. Takšno orožje imeti, je seveda želja sleherne vojske, toda žal ni še danes plina, ki bi zadostil tej želji zmageželjnih vojsk. Do danes šc ne poznamo nobenih novih strupov in niti »izboljšanja« do sedaj poznanih plinov ne vedejo k cilju. Dr. Cijan. HkuMmke in dtot&ke Moviee Pietetna počastitev spomina mučenikov P. Zrinskega in Fr. Kr. Frankopana Mariborska podružnica hrvatskega kulturnega društva »Napredak« je v soboto 30. aprila skupno z našo tukajšnjo Ljudsko univerzo dostojno ter pietetno počastila spomin narodnih mučenikov Petra Zrinjskega in Franja Krste Frankopana. Za mladino so bile šolske proslave s primernimi spominskimi govori učiteljev, dočim se je v jutranjih urah brala v tuk. stolnici maša zadušnica, ki so ji prisostvovali številni zastopniki oblastev ter naših kulturnih in narodnoobrambnih društev. Zvečer je bilo v polno zasedeni dvorani Ljudske univerze, ki je bila slavju primerno okrašena s slikama iz življenja Zrinjskega in Frankopana, spominsko predavanje zagrebškega zgodovinarja in književnika dr. Rudolfa Horvata, ki je Mariborčanom že znan po njegovih lepo uspelih svoječasnih predavanjih in ki ga ie zbrano občinstvo toplo pozdravilo. V svoji uvodni besedi je predsednik Ljudske univerze g. inž. Kukovec po-vdarjal, da se naš obmejni Maribor od-dolžuje s tem večerom spominu narod- f Milan Grebenec. V 62. letu starosti je preminil v Tattenbachovi ulici 15 vpo-kojeni podpolkovnik Milan Grebenec. Pokojni Grebenec je po prevratu poveljeval 1. bataljonu tuk. 45. pešpolka in se je zaslužno odlikoval v naših koroških osvobodilnih bojih. Pokojnika niso odlikovale v življenju samo vojaške sposobnosti, s katerimi je služil svoji domovini, temveč je imel vrline blagega srca. Bil je mož poštenjak ter zgleden družinski oče. Težko prizadeti ženi in hčerki ter ostalemu sorodstvu naše globoko sožalje. Vzornega častnika bomo ohranili v trajnem in častnem spominu. Umrl je dr. Rudolf Franz. V 69. letu svoje dobe je preminil dne 1. maja po dolgotrajni, težki bolezni znani mariborski veleindustrijec dr. Rudolf Franz, lastnik tvrdke Ludovik Franz in sinovi. Blagi pokojnik je bil v Mariboru znana osebnost. Dasi Nemec, je bil v vsakem oziru korekten in koncilijanten. Pogreb bo v torek 3. t. m. ob pol 18. iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju. Blagemu pokojniku trajen spomin, žalujočim svojcem naše toplo sočutje! Smrt blage žene. Na Tržaški cesti je preminila splošno priljubljena in znana gospa Josipina Tinta, soproga finančnega nimamo, ne bomo prodrli s svojimi vini na nemška tržišča. V stanju moramo biti, da oskrbujemo kupca vse leto z enim hi istim vinom. Z ozirom na okolnost, da dobi banovina 18 milijonov din od trošarine na vino, bi bilo želeti, da priskoči pri zidavi teh iz dneva v dan potrebnej-ših zadružnih kleti s primernim zneskom na pomoč. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja nova uprava: Predsednik dr. Josip Kron-vogel, podpredsednik Avgust Schwarz-bach, Bistrica, tajnik in blagajnik Vinko Drolc. Odborniki: Josip Zabavnik, Maribor, Franc Pavlinič, Sv. Peter, Leopold Črešnar, Sv. Marjeta ob Pesnici, Anton Godec. Limbuš. Ludvik Filipič, sreski kmet. ref. Maribor. Miha Zidanšek, Limbuš, ter ki t. nadz. Franc Vojsk iz Maribora. Za delegate Vinarskega društva pa so določeni: Anton Godec, Konrad Pečovnik, Janko Šmarčan, Franc Pavlinič ter Ludvik Filipič. nih junakov, saj sledi Ljudska univerza svoji sveti tradiciji, da dela vztrajno na kulturnem poglabljanju med tremi krvnimi brati v skupni domovini Jugoslaviji. Burno pozdravljen je stopil zatem na oder predavatelj dr. Horvat, ki je v svojem dveurnem govoru nanizal vso zgodovino plemiške rodbine Zrinjskega in Frankopana. V svojih globoko zasnovanih izvajanjih je zajel vse zgodovinsko obdobje, v katerem je rastla moč in vpliv obeh narodnih junakov. Predavatelj je svoja izvajanja izpopolnil z nadaljnjim kratkim obrisom trpke usode, ki je sprem ljala vse člane obeh plemiških rodbin. Odlični zgodovinar je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da se ni posrečilo izbrisati iz src naroda imeni Zrinjskega in Frankopana, pač pa sta zgodovina in čas, pometla z Avstrijo in vsemi Habsburžani. Ime obeh narodnih mučenikov pa bo živelo še nadalje v našem narodu. S sobotno proslavo se je tudi obmejni Maribor dostojno priključil ostalim spominskim prireditvam v naši državi. podpreglednika v pokoju. Blaga pokojnica je bila zgledna žena ter skrbna mamica in je njena smrt globoko pretresla vse, ki so jo poznali. Globoko užaloščenemu soprogu ter otrokom naše toplo in iskreno sočutje, blagi pokojnici pa trajen spomin! Iz državnega tožilstva. Prvi državni tožilec dr. Matko Zorjan se je vrnil s svojega bolezenskega dopusta in je z današnjim dnem zopet prevzel svoje posle. Državni tožilec Franc Sever je nastopil svoje novo službeno mesto pri ljubljanskem državnem tožilstvu, pri tukajšnjem državnem tožilstvu pa je prevzel z današnjim dnem svoje posle državni tožilec g. A. Juhart, doslej pri državnem tožilstvu v Celju. Himen! V tukajšnji stolnici sta se v soboto poročila gdč. Jolanda Nassimbenije-va, hčerka znanega stavbenika g. Ubalda Nassimbenija, in dipl. trg. Mihael Troger iz Beljaka. Priči sta bili za nevesto inž. Ubald Nassimbeni, za ženina pa dr. Ernest Troger. — Na Bledu pa sta se včeraj poročila višji kontrolor drž. žel. v Ljubljani Bruno Parma in gdč. Lija Za-bretova, hčerka posestnika in tovarnarja v Britofu pri Kranju. Bilo srečno! Naši skavti v službi protituberkulozne propagande. Danes so naši skavti pričeli z razpečavanjem neštetih zastavic, ki so okrašene z dvojnim križem, t. j. z mednarodnim simbolom protituberkulozne propagande. Naši pridni in požrtvovalni skavti, ki bodo opravljali to nesebično in važno delo ves tekoči teden, zaslužijo brez dvoma zahvalo naše najširše javnosti. Radi tega naj ne bo nikogar, ki bi odklonil te zastavice, ki bodo na dan 8. maja služile za čim dostojnejšo in mogočnejšo manifestacijo naše skupne volje za sistematično in odločilno borbo proti jetiki, ki žal še vedno izpodkopava zdravje in blagostanje našega naroda. Iz prometne službe. Jožef Požun je premeščen iz železniške postaje Crveni krst v mariborsko kurilnico. Maistrovi borci, udeležite se pogreba g. podpolkovnika Milana Grebenca! Udeležencem slavnostnega koncerta 4. maja priporočamo, da si vstopnice nabavijo v predprodaji, da ne bo treba pri večerni blagajni čakati. Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v torek 3. maja sledeče vreme: Spremenljivo oblačno, brez posebnih padavin. Dosedanje negotovo vreme bo še trajalo. Oglejte si majski spored v Veliki kavarni! V Graz dne 5. maja (četrtek) z luksuznim avtokarom »Putnika«. Vožnja in vizum le Din 100.—. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor. Krasen majniški izlet okoli Pohorja z modernim avtokarom »Putnika« v nedeljo, dne 8. maja. Vožnja in prvovrstno kosilo v Dravogradu le Din 80— (samo vožnja Din 65.—). Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor. Nočno lekarniško službo imata ta teden Albaneževa lekarna na Frankopanovi cesti in Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti. Predstavniki inozemskih potovalnih pisarn v Mariboru. V času od 3. do 14. maja prirejata Tujskoprometni zvezi v Mariboru in Ljubljani študijsko potovanje predstavnikov inozemskih ter naših potovalnih pisarn po Sloveniji. V Maribor prispejo jutri številni zastopniki najvažnejših potovalnih pisarn iz Avstrije, Nemčije, Češkoslovaške, Madžarske, Italije, Danske, Švedske, Švice in Grčije kakor tudi zastopniki najvažnejših Putnikovih poslovalnic v naši državi. V čast udeležencem tega potovanja priredi župan dr. Juvan v imenu mestne občine jutri v Kazini pozdravni večer. Upamo, da bodo odlični gostje odnesli iz Maribora kar najlepše vtise. Ljudska univerza. Nocoj ob 20. uri predava o temi: AH propada slovenska vas? pisatelj g. Jože Kerenčič iz Središča. Maribor si nabavlja zastavice za manifestacijo protituberkuloznega tedna. Agil ni skavti so prevzeli dostavo ogromnega števila zastavic z dvojnim križem. Od pondeljka, dne 2. maja 1938 dalje bodo skavti potrkali na sleherna vrata mari-borčanov z vljudno prošnjo za odkup simbolnega znaka protijetične borbe. — Vsaka zastavica stane samo dva dinarja in naj ne bo nikogar, ki bi se odrekel tej skromni žrtvi. Meščani bodo dali z okin-čanjem svojih oken lepo propagandno sliko Mariboru in dokazali ljubezen do svojega bližnjega — jetičnega bolnika, liga, ki je prevzela to skrb, pa bo imela tudi skromni dohodek za namene pomagati bednim solze sušiti. Edo Verdonik se bo predstavil kot režiser izborne Wentzlove veseloigre »360 žena«, ki se vprizori v torek, 3. maja 1938 v Narodnem gledališču v korist »Združenja gledaliških igralcev«. Sodelujejo: Barbičeva, Rasbergerjeva, Zakrajškova, Crnobori, Verdonik. Vsa opečena. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici se je v današnjih jutranjih urah dogodila pretresljiva nezgoda. 221etna posestniška hči Marija Trebše je hotela nesti iz kuhinje velik škaf, napolnjen z vrelim lugom. Po nesrečnem naključju se ji je v kuhinji spodrsnilo. Ves lug se je zlil nanjo in je obležala s hudimi opeklinami po vsem telesu. Mariborski reševalci so jo nemudoma odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico. Njeno stanje je zelo resno, ker ji je lug razjedel kožo na rokah in prsih ter je le malo upanja, da bi ostala pri življenju. Nastop trgovskega pevskega zbora. V nedeljo popoldne je priredil tukajšnji trgovski pevski zbor koncert pri Sv. Lovrencu na Poli. Zborček dvajsetih, po večini mladih idealnih pevcev, predstavlja disciplinirano pevsko družinico, ki poje z ljubeznijo in verno sledi skrbni roki pevovodje D. C i b i c a. Spored je obsegal umetne in narodne pesmi. Zbor je s svojim sigurnim nastopom zaživel in takoj utrl pot v srca hvaležnih poslušalcev, kar je pričalo navdušenje, ki se je stopnjevalo od točke do točke in doseglo svoj višek pri narodnih pesmih, izmed katerih je moral zbor več ponoviti. Udeležba je bila prav lepa. V velikem številu so se odzvali domačini in prav častno je bilo zastopano trgovstvo iz Maribora. Uvodoma je domačin g. K v a c v imenu nacionalnih društev izrekel zboru prisrčno dobrodošlico, ob zaključku pa se je domačinom in gostom zahvalil zborov predsednik g. V. M a v r i č. Skratka: prireditev je bila dostojna manifestacija naše lepe pesmi, za kar gre vse priznanje vrlemu trgov. pev. zboru. Ogleite si šlager opereto ..Potepuhi" x našo umetnieo Eriko Druzomč pride v sredo, dne 4. maja v KINO UNION Kino Union. Polnočni valček, velefilm s prekrasno vsebino. Sledi šlager sezone »Potepuhi« z Eriko Druzovič. OTROK SE JE ZADUŠIL V DIMU! Fekonja Janez in Marija, poljedelca v Andrencih v Slov. goricah sta odšla na običajno poljsko delo in pustila doma brez vsakega nadzorstva svojega 1 leto starega otroka. V štedilniku sta dobro zakurila in nad njim obesila nekaj mo- krega perila, da se posuši. Ko sta bila Fekonja odsotna, pa se je vrv z obešenim perilom vtrgala. Vse skupaj je padlo na štedilnik. Perilo se je vnelo in povzročilo v kuhinji tako gost dim, da se je otrok zadušil. Ko sta se starša vrnila domov, sta vsa prestrašena našla otroka že mrtvega. SMRTNA NESREČA S KOLESOM! Proti domu se je peljal na svojem kolesu Rojko Jožef, posestniški sin iz Rogoznice. Ko je pasiral lormanjski klanec, mu je odpovedala zavora. S tem je kolo dobivalo vse večjo brzino in je radi tega izgubil Rojko oblast nad voziolm. V največji brzini se je s kolesom prevrnil in obležal nezavesten. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil. Zdravniki so ugotovili hude notranje poškodbe in zlom lobanjske kosti. Rojko je bil daleč naokoli splošno priljubljen. Radi tega sočustvujejo z njegovim tragičnim koncem vsi, ki so ga poznali. Krvav nočni dogodek v studenškem gozdu.V tukajšnjo splošno bolnišnico so pripeljali 291etnega mizarja Avg. Švarca iz Studencev. Ko se je vračal ponoči iz Peker proti domu, ga je, kakor pripoveduje, neznanec napadel iz zasede in ga zabodel z nožem v hrbet. Obležal je v gozdu in klical na pomoč. Prišla je njegova sestra, ki stanuje v bližini, nakar so ga spravili v splošno bolnišnico. Mariborska zvonolivarna v plamenih. Včeraj dopoldne se je okoli 10. ure nenadno razširila po Mariboru vest, češ, da gori Penggova livarna in železarna v Motherjevi ulici. Pasantje so opazili, kako se iz tvor niških objektov vali črn, gost dim. Nastal je požarni alarm in so mariborski gasilci takoj odbrzeli na mesto požara. Po polurnem napornem gašenju se je posrečilo preprečiti požarno nevarnost, ki je grozila delavnicam. Ugotovili so, da je moralo že delj časa tleti. Točen vzrok požara ni znan. Huda mrcina. Na Koroški cesti se je vče raj dopoldne zakadilo neko ščene v krojačevo ženo Amalijo Celcerjevo, stanujočo v Slovenski ulici 26. Raztrgal ji je obleko ter jo vgriznil v hrbet, da je za-dobila občutne poškodbe. ffias s Hmjaka Ne le politično in socialno nego tudi meteorološko se menda ves svet nahaja pod vplivom izrednih atmosferičnih dogajanj (ojačenje sončnih peg itd.). Zgodnji letošnji obiski mraza, slane in tudi že toče, kar vse obeta vremenskih katastrof bogato poletje — opominjajo na misel primerne obrambe. Svojčas — to je še živo v spominu — je bilo posebno na Štajerskem organizirano, od dežele in države podpirano streljanje proti toči, ali kakor na Kozjaku pravijo, proti »planetu«, s čemer je mišljeno sploh neurje ali huda ura. V Slov. Bistrici je bila celo v inozemstvu znana strokovno urejeno preizkusna postaja streljanja proti toči, ki je (kakor drugod) tudi pri nas prejenjala kratko pred vojno. S Kozjaka prihajajo klici po vzpostavitvi takega streljanja, pa tudi zahteve po splošno obveznem zakonitem zavarovanju proti toči. £jukmetske nmm Na Cvenu pri Ljutomeru bodo v nedeljo dne 8. maja 1938 ob pol 15. uri kasaške in ravne ter preponske galopske konjske dirke. Ljubitelji konj in konjskega športa pridite na Mursko polje! J. Rožetove »likvidacijske seje“ Afera »Privredne zadruge« zavzema vse večje dimenzije, še vedno se oglašajo pri predstojništvu mestne policije številne osebe, ki jim »Privredna zadruga« ni izplačala posmrtnine. Nekateri so izpovedali, da jim je »ravnatelj« Josip Rože, ko so prišli po upravičeno posmrtnino za umrle svojce, stalno zatrjeval, da še ni bilo »likvidacijske seje« in da bodo zadrugarji že dobili posmrtnino. Če pa se je kdo drznil, da je »ravnatelju« pred-očil upravičenost zahteve po hitri likvidaciji, je »ravnatelj« dotičnega lastnoročno vrgel iz poslovnih prostorov za- druge. Takšnih slučajev je bilo v smislu izpovedb številnih prič več. Ljudje pa si niso upali zadeve prijaviti oblastem, ker jim je »ravnatelj« grozil, da sploh ne bodo dobili posmrtnine. Iz poteka dosedanje preiskave je ugotovljeno, da dolguje »Privredna zadruga« okoli 150.000 dinarjev na posmrtninah. Zakaj ni zadruga izplačala posmrtnine in kam so šle visoke premije, ki so jih vplačali zadrugarji, bo ugotovila nadaljnja preiskava, ki jih vodi sedaj državno tožilstvo. Po dolgi, mukepolni bolezni ras je včeraj zapustila za vedno naša nenadomestljiva soproga, zlata mama, nona, sestra, teta in tašča, gospa Globoko užaloščeni javljamo vsem prijateljem in znancem, da nas je naš nepozabni soprog, oče, oziroma tast in stari oče gospod Josipina Tinta podpolkovnik v pokoju dne 1. maja v 62. letu za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo v torek 3. maja ob 16. na mestnem pokopališču na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 4. maja ob 9. v frančiškanski farni cerkvi. Maribor, dne 1. maja 1938. Ana Grebenec, soproga; Olga, hčerka; Stojan Ulepič, major, zet; Nini, vnukinja in ostalo sorodstvo. soproga fin. podpr. v p. Pogreb predrage pokojnice bo v torek, dne 3. maja ob 16. uri na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju. Maša zadušnica se bo brala v siedo, dne 4. maja ob 7. uri v mag-dalenski cerkvi. Maribor, Zagreb, Celje, Kanal, Sovodnie, Ljubljana, Trst, dne 2. maja 1938. Žalujoči: soprog Stefan, hčerke Draga, Valerija, Zora, vnuk Koki, zeta Hans Kos n Walter Messarctz ter ostalo sorodstvo. dr. Rudolf Frani veleindustrijalec, lastnik tvrdke l.udovik Franz in sinovi je v nedeljo, dne 1. maja 1938 po dolgi mučni bolezni sprevideli s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki blagopokojnika bodo v torek, dne 3. maja 1938 ob 17.30 uri popoldne v kapeli mestnega pokopališča na Pobrežju slovesno blagoslovljeni in nato provizoiično položeni k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 4. maja 1938 ob 8. uri v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 1. maja 1938. luga l ranz, Gcrhilda Blanke, Liza Thalmann j hčerke, kari Franz, brat. Dr. Oto Blanke, Dr. Valter Thaimann zeta. Oto, Helga, Ernst in Riidigcr, vnuki. Rasno Sobo odda GARAŽO V CENTRU OPREMLJENO SOBO oddam. Vprašati Vetrniska oddani takoj. Sernčeva ul. 2, ul. 8 v trgovini. 2512 Krčevina- 2590 2500 DIN rabite, da zaslužite 100|) din mesečno doma! Postranski zaslužek! Dopise: »Anos«, Maribor. Orožnova G. 2354 Dospela je nova pošiljka prist nega VIŠKEGA VINA (jostilna Otok Vis« Sodna ul. 16. 2489 MESNICO z inventarjem in stanovanjem ugodno oddam. Poizvedbe pri Šanveter Alojziji, Spesovo selo. Finžgar jeva 12 Pobrežje. , 2604 Na zalogi imam kompletne SPALNICE IN KUHINJE Izdelujem po naročilu vse stanovanjske opreme, stavbena dela in popravila. Solidna izdelava! Nizke cene! Sc priporoča Ivan Iršič, mizarstvo, Maribor, Mlinska ul. 21. 1977 Prodam KUHINJSKA OPREMA poceni naprodaj. Mizarstvo Plohl, Miklošičeva ul. 2. 2596 UNIFORMA za rezervnega oficirja (s ka !>o’ in ešarpo) na prodaj za din O'K).- . informacije daje občinski urad v Studencih-2*105 SOBO s štedilnikom oddam- Studenci, Radvanjska 45. 2597 LEPO OPREMLJENO SOBO v mirnem delu mesta oddam Naslov v upravi. 2603 Stanovanie SPREJMEM DVA GOSPODA itia stanovanje- Frankopa«o-va 15. Savernik- 2591 GOSPODA sprejmem na stanovanje. -Betnavska 3. 2599 Oddam SOBO IN KUHINJO takoj ali s 15. majem- Praprotnikov« 18- 2601 Službo dobi SPREJMEM VAJENCA za slikarsko in pleskarsko obrt. Frančiškanska ul. 13. 2594 VAJENCA s srednjimi šolami takoj sprejmem. Vprašati A. Lobnik. Nova vas. 2595 SPREJMEM VAJENCA za kleparsko obrt- Čančar, Studenci- 25981 Sirite „Večernik“l % \ t O m Trgovti! Svo/c blago priporočate najuspešneje in na/učinkovitcje v ..Veterniku", saj je ni družine v Mariboru in bližnji okolici, ki ne bi čitala ••Veternika**. | Obrtniki! Nudite delo? tičete kupca? Patom malih oglasov v „Veterniku“ si lahko takoI nomagate, saj je ..Veternik" koci edini obmejni slovenski dnevnik v vsem obmejnem ozemliu močno razširjen. ’ mlor dar domu na oltar! /'*r: i Globoko užaloščeni sporočamo vsem trgovskim prijateljem žalostno vest, da je naš nad vse spoštovani šef, gospod DR. RUDOLF FRANZ velelndustrllec, lastnik tvrdke Ludvik Franz in sinovi po dolgem trpljenju in samo delu posvečenem življenju dne 1. maja umrl. Njegova stroga zavest dolžnosti, njegovo veselje do dela in ljubezen, s katero je vodil svoje podjetje, bo ostala vsem, ki so mu pri njegovem delovanju stali ob strani, trajno zgledna. Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo v torek 3. maja ob 17.15 slovesno položeni k počitku iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju. MARIBOR, dne 1. maja 1938. Tvrdka Ludvik Franz in sinovi izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVjKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., preds-tavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. ' Stran 3. Mariborski »VečernJk« Jutra Neporavnani računi kneginje Starhembergove Kakor znano .se je bivši hajinverovski vodja knez Starhemberg ločil od svoje prve žene ter se je poročil z znano igralko dunajskega Burgteatra Noro Gregor. Scdai pa jc bilo v uradnem delu »Wiener Zeitungc objavljeno med neštetimi dolžniki tudi ime kneginje Nore. Starheniber-gove, ki dolguje neki dunajski modni tvrdki znesek 1500 šilingov za razne obleke. Starhemberg in njegova druga žena sta nedavno zapustila Avstrijo in ni znano, kje se nahajata, tako da bo do-tična dunajska modna tvrdka težko prišla do svojega denarja. ■ —— —— Ljubljana: Hermes:Celje 4:1 (4:0). Zagreb: Concordia:BSK 3:0. Beograd: Bask:Ljubljana 6:2, Jugoslavija: Gradjanski 3:1. Split: Hajduk:Hašk 2:0. Sarajevo: Slavija:Jedinstvo 5:2. Studeuite fui P.atfmok Odhod priljubljenega učitelja. V petek se je poslovil od Studenic učitelj g. Bajt Fran. Odšel je na novo službeno mesto v Pobrežje. Nad 13 let je služboval v Italiji. Ko pa so italijanske oblasti dognale, da je po zadostnem domačem učiteljskem naraščaju odveč, mu je bila služba odpovedana. Prišel je v Jugoslavijo. V Studenicah je bil nad pet let. S svojim korektnim nastopom se je priljubil pri otro- cih, starših ter pri tovariših, Katerim je bil zgleden tovariš. Ni ga človeka, ki bi mu ne privoščil, da bi se na novem mestu kar najboljše počutil. Vljudnost. A: »Ali ste bili vi tisti, ki mi je sr.oči primazal zaušnico?« B: »Žal, ne.« Prerok. A: »Kaj misliš, kdo bo tenen v kitaj-sko-japonski vojni?« B: »Evropa.« fr"' sf v" " ’ lil saSa s! ■ Vs*