Let© IV., šfev. 62. V Celfn, čefriek dtse 1. lutiija 1922/ Poštntoa üWasa«gotovini. H ^H ^k^V ^^V ^B^B H^V BPol-zni...^Jmä^^ ............svar>- •^kini iiplivoMi-'-, pud kater;in izrazom r.o •^e razuuiule jiopa'arsu) razne kultiirne ut Politiene strip"-: \/. za|)nda, ki so ))opia- vile belo in-jsi;) 11a obai.ih Save in Du- i;ava. Polii.ične ozironia strnnkatskc a.icitacije si> 'iciniU1. da si: ie iicoRrad uialo odtujil notraujsciiii, tako i!a je kralj Milan ne-kaj Oasn eelo preniisljevaJ, -ria preseli presiolico v Niš. k.ier se je Out?! siicuniejsetfa in k.ier je nroxlvel znaieii del easa, sklical je v njein Itjdi seie Nar. skupščine. Od lei.i 1(JHJ. ko se ie y.;isno- vata revohicij inania jujroslovanska pro- '«iJfslnda, ie \r\*w\ iico.icraJ nrivlaOiiejs^i tocka ne sam.) ./.a Srbi.iance. aiiipak za vse Srbe in j.,:; ||:-va(;)v izvjn mei rinse kraljevine. Medte- ,'<•* sedai \- naš; ujediiiii'in državi ior;i F.5.;:o:.;::i;l važneišo vlojjo. ka.kor jo je 'ii.ci kot prestoliea -naie srbske kralj^viu.e, postal ie središee ju- i wslovansko 'V..i!MTii-> - politiene akcijie. \ JCot prcsto'iea kiai.ieviue Srbov, Hrvn- j toy in Slove::..ev, inora i^ostati Hjo^rad \ lako nies'-), ki .-j e'iako dra.u\; in priljub- '. l.ieno Slovjnce'.V!. Hrvatoru in Srhom. v ( katere'M s'j !)oo^ poeutil \sak clan tro- | imeneiia uaroJa prijetno kakor \- svoji ; liiši. fJeotfi-ad wiora poslati ono, kar je j Pra.^a za vse Cclie. lui prido.10 od ko- j derkoli ali Pariz >:n !"runcoze. Svctilka | eelokiipne^a naruclneKa. kultiirneÄa in j poliliOiie.via zivljcija. bucliio k naiiCneinu '. in iiirietniškeniu Jelii, neizerpen vir za- s dovoljiiosti in radosti. j Za sedaj je tteo^vad na žalost dalcc ! od tejca, da ntidi .^ostu ny.imaniso fizie- | no iidobnost, kai '¦L'.<¦:, da bi jxa intinmej» še vezai diiševno. Skrauii čas je, Ua se zacne misliti r.a spremcinbi) tesa stanja. Mora se zasii^uraii u^oden ndnošc:] v materijalnein po^iccin, kakor ie v vseli kiilturiiih sredisčih. Ne sine se doptistiti, da ko stopi iujoo iz vkika. zaJne misliti, k.ie bo spa!, kai bo 'edel in kako se bo ujüba! po blatnili in prasnili niicah pr«- stoliee. Zato je neobliudno potrebno le- | i'iiieno re^uliranje Ueojirnda. ; Treba je misliti, da se kullurno in 1 sploh dništveiro tako rc.^iilira, da \): \ vsak nas državljan. naj price iz katcrc- I i^akuli kraja, razinne! naše življenje in i se uživel v nje.^n. Mi ;xi živinio prcvefc | raztreseni in zapr:i. iir.aino nasih ljuüi. J ki se ležje spriiaznijo z Jieo^radom ka- j kor s kakiiu dni'^in še tako majlintm | niestoiii. To je zaiosrü.i. resuica, s Ji»r<- tero se iiioraino ;>rece.j baviti. PovzdUca Heo^rada ni samo \'prašauje njerfovih siano\'alcL-v. aiTipak to je vprašanjc Cr- zavne.^a znaeaja. Zato bi so bilo treba o teni raz.ifovar.iati po.^ostoj'j in. teinel.t*- teje. 0 islamu. (Pvedavau.ic YA. ivmnica na celj>kem Ljudskem vseučilisču/» V nasi njedinjeni domovini imam.) I '"-' milijona privrženeev I.slama t. ?. Mohamedancev. Da. se bodeino dr/.av- ljani iste dr/.ave bolje medsebojiio spo- znali in znali spoštovati raziiena verotz- povedania, sem se namenil v današnjem predavanju našenm ceni. občinstvu po- dati kratek obris islama. Hočem vam po- dati ne samo kar sum bral v raziičnib knji^ah. ampak tudi kar scm sam viciel ••] opazil. ko scm bival tried Mohamc- cianci v Aziji in Afriki. Da boino lažjc razumeli iskim in nje.icov vpliv na istočne narodc se mo- ramo inalo n.iclobiti v prvotno prhnUivno j vero Arabcev. Rinisko cesarstvo se ie ustavilo i\?~ \>:liudu ]ired peskom Arabije. Arabci so ostali neodvisni in divji, razdclieni v sic- vilne rodove. Ti ob meiah so stanovaff v majhnih rnestili in imeli r;,znc nasade, n.iiliovc karaviine so nosile na zapad ka- v», kadilo, datelje; oni v notraiijosti .so se potikali z njihovimi eredami po pn- ščavi, vedno oboroženi in na I^njn. napol pastirji, napol roparji (tako ie namreč sc danes življenje I3eduinov.) Kakor so b)ii stari Arabci .^ostoliiibni. radodarni. vi- težki in hrabri, so bili pa na dru.^i strarri ropaželjni jcrozoviti. krvozcljni tidani i?i- jači. in igranju. Žcna je biia zanieevana. Ločitev zakona je bila hitro končana s formulo: »Ti si mi kakor hrbet moje ma- tere.« Sinovi so> bili blajsoslov. hčere pro- kletstvo. po^osto so jih po rojstvn žive pokopali. Ce je bil le eden nžaljen, jc bf^ užaljen ves rod. Od nmetnosii je eve- t-ela le poezija. Predniuliamedanske ju- naške pesmi je n:;j!epsa arabska poczfj:;. Arabci so se vojskovaii rod z ro- donu vendar so se ysi priznavali za eno i'i isto pleme. Ce vprašaš Arabca, kafe- renui plcmcnu pripada. ti oonosno Mi samozavestno od.^ovori: »ana ibn arab<-. Kakor .Indje. se priziiavajo iste rase, ki jo inienniemo semitsko in ki sc uatan- ko razlikujc od arijsKe Indiie po jezikn in in) veri. Vsi Arabci *o verovali na ene^a Botfa, ki je najvišje bit.;e i:: stvainik vse- w. Allah taala, molili so pa tnd? džinne, nevjdl.iive duhove. Vsak rod je iniel svo- j'JKa posebne.^a Botfa. ki ,iia je molil v obliki kake zvezdc, kamnn ali inalika. (Nekateri Arabci so prestopiii k judovsiü, druKi k kr.ščanski veri). Vsi so r>a imeli sfcupno svetišče v Mckki, Kaabo. J^ila je to nekc vrstc kapela. sezklana v obliki kocke iz sivejia kamna. Notranjost 3c bila prazna. zunanjo stran so vsako leto na novo prevlekli z brokatnim za.acrinja- loni k?sva imenovani.ni. Na vzbodni stra- \n re kapcle, se nahaia takozvani »crni lanien,« katereica je po inohamcdanski pravl.iici princsel nadan.trel Gabriel Abra- •hmnu. Ta kamen, ki je kos nizpokane^a bazalia, (dandanes že na 12 kosov), castijo vsi moharnedanci in ;^i kot nn>- \x'čjo svetinjo poljubljajo. V easn, o katCrem sedaj sovorimo. pred islamom, je stanoval v Kaabi bo« Hobal. Dnisace je pa iinel vsak rod se svoje^a j>oscbneffa malika; našteli so jih 360, pripovednje- ,io. da je bila poles podobe Abrahama tudi Mari.ia z dctefom Tezusoni. V ozM dolini, srisnieni ir.ed ^rolimi skalami, k) obda.iajo Kar«bo. je sezidal rod KoreSl- fov v 5. stoletju majlmo niesto Mekko. Vsako leto je bil tu velik seineni. vesc- lice, razni pesniki so recitirali svoie po- ezije in se kosali med sebo.i: mod tern casom so morale prenchati vse sovraž- nosti in vsaka vojska. Mekka je bijo sveto niesto, kainor so prihajali romarji iz cele Arabije. Cudno se nam bode ztle- ¦ lo, zakbj so stari Arabci postavili to uiesto v tako dolgočasen in pust kraj, kjcr je veliko pomanjkanje voder Veder): inorate, da sta tarn skozi pelj;-ui dve trtfovski poti, katerih so se posluževa*e skoro vse karavane. V današnjem časf scveda ie to odpadlo, ker imaino sueSk/ prekop in kcr se je prišlo ž» v 10. sto- lcfjn skozi rndece mor.ie na Kitajsko. Imciiitna karavanska cesta jc bila torej povod nstanovitvi Mekke na tern kra.1i.?, ki jc s časoma postalo veliko trgovsltß mesto. Mesto ie imclo trjrovskc ^tike s Palmyro, Bizancoin, Ktesiphonom sn Bosro. Mohaiued. V posvečenem rodn Ko- rešitov, jcospodarjev Mekke in varuhov Kaabe se je rodil Mohamed (med 1. 569 in 571). V tern časn je bila Mekka postalo moffočno mesto. ni h\k) ne rcpublika ne monarhija. nnceljcva-la ji ie skupščlna starešin (šejkov). Prebivalci so( tvorfJi veliko druzino, ki sc je sama vladato. Trsovino je pospeševalo češčenje Kaabc. kakor je pospešcval jernzalemski tempeH judovski promet. V času ko so prcnetialj vse sovražnosti, so sklepali Arabci kwp- cijc, nastala jc v Mekki denarna borza, ki se je pečala s tujimi valiifam;. Kakor povsod je bilo tnJi tarn rnnogo špekv- lantov. ki so ljudi naravnost ndirali pe- so jcvali so s 30, 40 da celo s 100%, ter ljudi. ki niso mogli placati' zasnžnjili. Ce špeknJanti niso clobili in opravila, so se pridnižili kaki karavani ter so tamkaj služili svoic dividende. §tevilo karavan ie bilo ogromno, prevažali so ko/.e, br- ker, zlato in srebro. znati moratc, da :ie bilo rudarstvo v Arabiji že zelo razvlto za to so jo nazivalr » Arabia odorifern aedives« stari rimski zffodovinar.ii. Ni cuda. da se je Mekka tako opo- nto.iila in da se je razkosnje v njej taka nizpaslo. V takih razmerah se ie roc!:"! Mohamed. o katurcKa pravem imenu Ri iiismo na jasnem, kar je res z^odovir- skega iz njesove mladosti zajemavn > r. Barhebraea, kcr-cc po.^ledamo moliams- dansko literatnro, ki jc v tern posledu zelo številna, najdemo o njein ce! evar- •srelij Mohamedanove mladosti. Mohame.l se ie rodil v takoimenovanem »sloiioverro Jetu,« ker je v istem letu abesinski Nc- •vviiš Abraha napadcl Mekko, v ce.^ar Za pouk in kratek cas. Cudna poroka. Zuani pariški odvet^ ntk Lemaitre ie dobil toy bo nilade, totfa srednje prernožne vdove. Poslal ji JC preeej visok račnn. Drntfi dan .ie prišla tiania k tijeiriu in j;a vprašaia. ce je nle- ;--(>va žcnitna ponttdba resna. ^Ali sem vain poslal zenitno po- "" %*. jc ^nrašal začndeno Lemaitre. *''vaJ sto zahtevali od mene celo premozenje. Zc c-nt praviciiosti in dolž- nosti van. morSi nc»kazati, da vxamcte mene kot nameOek.« Res sta se poroeila ter /ivel;. zacio- \o!ino v zakonu. * Retfko korcspoiKlenčiio sredstvo. N'e- ki pariski starinoslovec je zbiral' /n:t- I menite bankovec. m-ed temi ie i:nel tuCi 1 anfflesko uovcanico. Ta papivnata noV- \ čanica je bila izplačana !• YS23 v Liyei- I poolu nekenui trtfovcu. Ko \v irledal pro- j ti svetlobi, da bi spoznal. tz ie pristna ali nt\ je zapazil na n.iei bledorndcCa znamenja. Pri nntančncjšcm o^lod'iva- n.iu je spoznal na njej crke. Po doi.^cm f Inidn se mn ie posrccilo prcbrati: »Ce pride ta novčanica v roke .Johna Peann v CnrlisliL, naj izve iz teh vrstic, da Je njetfov brat v Alffirjii v saženstvn.^ Dean se je obrnil tako.i na vlado, ki mu je poinaKala rešiti brata iz -Jcsetletne.iCa suženjstva. Hitra sprememba. Prijarcljica .ie o- biskala neke^a dne itali.iansko .^ledalisko i.Uralko Berigi, ki je bila že bolj v letiti. Dobila jo je ravno pri toaleti. »Toda. Ijuba nioja. kai vidini. vd^ las.ie so že čisto sivi!« »Da, žaliboff, je odgovorila nnietr!- ca. iz srrahu v neki noči sem posivela.<-. Cez nekaj dni sreča Jsta dam.i he- rijLCi v krasni toaleti. »Kako, vaši l.asje so zone! crjii?<. *c j \z,kliknlla začudeno. ! »Ootovo,« jo jc zavrnila mnetn;c;-i, I »radi wlikc.ica veselja vslod zvišanj.i * place so čez noč počrneli.<- ! Znanstveno. f^riescer, pfofesor bcr- linske medicinske taknltete je dclal nc- koč v svojem laboratoTijn, okros nje.tra r .ie sta!o polno keinicnih instrumentov *n notrobščin. Nepričakovano — "•' :f -V1- ' ska I nek tu.i znanien.it zclravnik, ki ^a jc ffledal z zanimanjem pri nje^ovem dchi. PrC'fcsor je posvečal posebno veliko skrb in pazljivost malcmii kotličn. iz ka- tere.^a se je mocno kadilo. ¦»U^anite, kai kuham notri,,. ic vpra- ;;;! profesor. Obiskovalec je začel naštevati celo vrsto nevarniTi mikroor.a:anizmov, Bnc- '-itr pa je vedno odkimaval z ^lavo. »Kaj kuhate potem, D<>vejte?'< mn ic rekel tiijec ncpotrpezljivo. »Par klobas,« je odgovoril Briefer, jih nrno vzel iz kotliča in jih price! jesti. KasJRioca rastfina. Svoi čas je pov- ziočilo veliko senzacijo odkritje kiha- .ioce rastline. Sedaj pa so odkriü v tro- pičnih krajih rastlino, ki kašlja. Plod te rastlinc .ie podoben srahn. Rastliaa nc vzdrži prahn, a če ,ica pride na njeno It- stjv Tvekoliko. prične kašljati nekako ta- ko. kakor nfrok. l' '"-¦¦¦¦> ^'-^ ^i.'! V »^cli. »Zdravilo za peKel.« .Nuusel sc jc sic- Joci recept. ki sa priporocamo sirs! iav- wsti. posebno tisttm, ki se pekta po- sebiK) bojijo. ail s<- j'a rv/.v-r bnti: N,iJ- prei vzami 5 kil žalosti, 10 kil potrpe- žljjvosti, 15 kil zmernosti. 20 kil čistosf 30 kil darežljivosti in 125 kil ponižnosi'. I o vse stolči v moznariu diihovno mocl. viii k temn četrt litra npanja. knhaj to -j ponovci pravičnosti pri ognjn krscanske Ijiibezni, Zimeša.j to vockrat s pobo7r„) molitvijo. spravi vse v posodo stanovH- nosti, da pies in napuh ne prideta zm- ven. S tern sc namaži vsako jutro '.n vsak vecer in ne prides nik-jar v pekel. Otrok v levjih krempijib. \mer. lisi poročajo 0 romantični dogodbi o ma'i dcklici, katero ie levin.ia odnesla v svci brlo^. Znani lovec Swart je biva! nekai casa s svojo ženo in triletno hčerko v bližini krokodilove reke. Mati nekoč pc- rc pcrilo, ko se pa ozre po otroku, sa u bilo nikjer. Zaman so potem preiskaVi celo okolico. Cez nekai dni prideta \ kolibo dva domačina in pravita Swartr.: e za vsak srez pozvalo gospodarske kro- ge posebej. na sestanek za postavljanje kandidatov. To je skrajno libcra'no na- ceio. Toda če spijo kiretje, trgovci. o- brtniki, konzumenti, ki so včasih tako gla^ni, in če se ne pripravljajo na voli- tve. ne mislijo na kandidate itd., kao bod-e kriv. če bodo naenkrat presenečc- ni! Ni še dvanajsta ura. toda za početeK akcije je pravi čas. ! gtial ieve v beg- Otrok pa ie ostal in čez j nekai trenutkov ga ie držal srečni oCc v aaročju. Obleka otrokova ie bila raz- trgana in koža ponekodi opraskana, si- cer pa je bil otrok popolnoma zdrav. * Pomirljivo. Angiež pride na otoü Ceylon. Hotel se je kopati. zato prosi nckega domacina, naj nui pokiz'j pro- stor. kjer ni krokodibv. Singaiez ga pc- lje k izlivu reke, tam se prijetnc kopljc, medtetn ko ga vodnik pazljivo gleda. Ko pride \z kopeii vpraša. zakai na tem kraju ni krokodilov. ^Krokodil se boji motskcga volka,« odgovori domačiu, nu je prevec morskih volkov.« Kratko i« jedcrnato. rrrancoskeinu pioie^orju Meuuieru so položili diiakl v njegovi d.vorani za mineralogijo mesto kamnov, ki so bili doloceni za predava- nje tudi kos asfalta. Frofesor /acne m kaže siušateljeni mcd predavaniem i>o- samezne kamne. »To je kos grafita •• - ta kos jc ka- mena strela — ta kos ie malahit in ta — pri tem prime /,i i'r")l': '¦' ^cv< nc- sramnost!« \l sek rainistrsk^ga sveta. Minisir- j ^ki svet je na seji 30. inaja nadaljeva! j razpravo o amwestiji. Tozadevni uKaz bo pojntrišiijem predložtr. kralju v poü- pis. Ukaz bo objavljjn na dan pred kra- Ijevo svatbo. Financiii minister je nato poročal ministrskeniu svetn o tretji po- nudbi za inozemsko posojiio, kakor tudi o pogajanjih glcde prvih dveh ponudl"). JYUnistrski svet je dalje razpravljal o otl- ükovanjili uradništva In politiC'iiilj oseTi- Jnosti o priliki kraljeve poroke. Kandldature po okrajih spre.teie. 30. maja se je nadaljevala konferenca cla- nov vladnih strank gledü volilnega za- kona. razpravljaü so najpre.i o srezkili kandidaturah; radikalci in demokrati so pristali na tozadevni Marinkovieev pred- log. Nekatcri radikalci so bili sicur proti predlogn. Demokrati pa so bili mišlie- nja, da akoravno je v nckaterih srczih neslovanska veeina, sc bo vcčina priteg- nila na nosilca slovanske kandidatnc li- ste, ako bo to ugledna osebi«. iz dolkine- ga sreza. Čičerin obiska! «.rAnnunzia. CiCenn je pred svojiiu ouhodom iz Italije poseti! tudi Gabrijcla d* Annnnzia v Oardonu ob Oardskem jezeru! Italuanski Üsti ob- širno poročaio € tem.posetu. ki ga je napravil Cičerin Oabrijelu v znak zahva- 1li za nmoge tople besede, ki jih je itafi- jciiiski pesnik ob raznih priliknh našel za trpečo Riisijo. Potovanje iz Genove v Oardone se je vršilo v treb avtoinobilili; Cieerin je ostal pri d' Anunnziu i-a obe- ü\\ in večerji ter potem prenocÜ v sobi. o kateri poroeajo, da jo .ie izbral (iabri- jele v svoji vili osebno in io pripremrT za visokega gosta. Cieerin in Oabrije^e sta imela vee dolgih razgovorov, in si- cer brez prič, vendar trdi iialiianski tisk. da je upravicen javiti, da sta se oba ra?.- govarjala na dolgo in široko. Celjske fi^vi«$sH Pravde zaradi nemsks Iiise v Celsu. Trikrat je celjsko okrožno sodišče oü- klonilo meritorno razpravo o te] pravdl. Trikrat so bili v Ljubljani oz. Ztigrebti dnige^a pravnega mnenja. lo moraino povedati onemn delu juvnosti. ki spra- Suje, zakaj še ta zadevu ni roScn». Tt dni je prišla zopet stališcu celjskega so- dišča nasprotiijoca konečiv.i odločba najvišjega sodišča iz Zagreba, ki pritr- jnje predlogu drž. kuratorja s- I. Prc- korška, da se odobrava vložitev civilne tožbc. Osebna vest. Cl. dr. Javiko Rak, do- sedanji sekundarni zdravnik v javni boV- nišnici v Celju se naseli s 1. jnnijem kot praktični zdravnik na Ljubnem v Oor- lijesaviniski dolini. Izlet obrtne nadal.ievahic sole v Hrastnik in Trbovlje. V četrtek. dne 25. iiiaja je priredila tukajšnja obrtna nada- ljevalna šoia poučni izlef v Hrustnik .in Trbovlje. Izleta so se udeležili skoro do malega vsi vajenci in vajenke z učitelj- skim zborom pod vodstvom n. ravnate- Ija Serajnika. Odpeljali so se z jutranilm vlakoni do Trbovelj. Tam so si ogledal; velezanimive naprave rudnika nied pu- stajatua Hrastnik-Trbovlje. kot pmnpe. s katerimi se savska voda goni v velike rezervarje. da potem snaži v pralnici premog, veliko elektrarno, savski rov. kattri dovaža ves v.Trbovljah skopani premog, ki ga tukaj stroji delijo v razn« vrste, odstrani se vsch nerabnih prime- si, spravlja v magazine ali pa naklacta v železniške vozove. Po oglcdu so se peljali z majhno rudniško železnico v Trbovlje - Vode. Popoldne so si pa o- gledali zclo poučljiv obrat steklarnc v Hrastniku in kemieno tovarno. Kdor vie videl to pestro množico našega mladega obrtnega naraščaja, kako niirno, lepo, dostofno se je zabavala v dobi odpočlt- kov, poslušal njih lepo ubrano petje. je še le znal ceniti, primerjajoč narašea] za časa našega tlačanstva, kako veliko narodno nalogo rešuje ravno obrtno na- daljevalna šola. Mirno brez pompa & pokazalo nčiteljstvo uspehe dela na ra«- stavi 14. maja, a še veeji lepši uspeh ?c pa doseglo s tem. da nam vzgaja nara- | ščaj v narodni zavednosti, kar je poka- | zai najbolje ta izlet. Cast rnu! i Glasbena matica v Celju. Prihodnjf j mesee priredi (ilasbena Maticu v Ceiju koncert tukajšnje glasbene sole. Spored bo obsegal pocdine in skupno nastopc šolania na glasovirju, violini in solo- putju različnih letnikov in lioče pokazat! pri tej priliki lepe uspehe. ki so se do- segli na tem prosvetnem zavodu. Oct- bor sigurno prieakn.ie. da bo obcinstvi» j to prireditev z mnogobrojniin obiskom I ¦ posetilo tembolj, ker ,!e splosno ztiaim. , kako ležko se taki knlturni zavodi, ki- terih trndapolno delovanje je v prvi vrsti uanien.ieiio širši javnosti. vzdržn- jejo in v napredni smeri navzgor vodij). Tudi zasluži odbor za njegov nescbiCen trud popolno priznanje občinstva s tein. tia poseti kar najbolj stevilno to kulnir- iio prireditev. Vse cenj. pevke in gg. Devd se za danes v srcdo vabijo k pevski . vaji v malo dvorano Nar. donia. Po pevski vaji je na razgovorn tndi sodelovan.io pri letošnjih prireditvah in izletiii. Vabi- jo se ttidi novi elani CPi). Pri okrožnem sodišču v Cel.iu oupa- > de za tekoče lcto drugo porotno zaseda- i nje, ki bi se bilo pričelo due 12. junija i 1922, ker ne dostaje kazenskih slncajev za poroto. Razstava žcuskih ročnili del iii iisd üceiik šole šolskih sester v Cel.iii bo \- eineli 3., 4., 5. in 6. jimija tl. Soiske počitnice o priliki svatbe Nj. Vel. kralja. Ministrstvo Prosveto je oct- j redilo, da je zaradi svatbe Ni. Vel. kralja na vseh šolah države 7.. 8. in 9. dan Ju- nija tl. prost ponka. Ker je 10. dan junija üobota, je pokrajinska nprava za Slove- r.ijo dovolila. da je prost pouka tudi 10. dan junija, tako da trajaio nr»Citnice v zvezi z binkoštnimi prazniki od vštetc- ga 3. dne do vštetega 11. dne junija Ü. Ker iirebijejo neenei te počitnice veči- notna doma pri svojcib, odpadejo nostb- ne oficijelne soiske slavnost! ob tej pri- j liki. Pokr. namestnik: Mribar, 1. r. j Pozor! Okr. glavarstvo v vJeiju razglaša: Tekom lctošnie /im-j jc sues in vihar poškodoval, polomil in izruval vcčje množine igličastega (smrekovega. jelovega in borovega) "drevja; daije se ie uradno ngotovilo, da sc pri sekanjn igličastega lesa pušea odpadke (vejev.-e, vrhaee, treske) in tudi ocla debla dasje Oasa neolubljena v gozdu. Da se pravo- časno preprcCi razmnozitev gozdom skodljivih žuželk in to v prvi vrstijiro- | sca-lubadarja, se v smislu dolocb §§ 4 in 5 gozd. zak. z diiu 3. 12. 1-S5-?. drž. za*;. St. 250 odreia sledočc: 1. Vsak sozdni püsestnik se pozivija, da i)regleda svojC gozde. ier do iiajkasneje 15. junija tl. po- scka in oiubi vsc po sncisii in viharju poskodovano igličasto drevje. Pri tem naj posebno pazi na morcbitno lubadai- jevo zalego, ki se nahaja v lnhi» (škorji). ^korjo po liibadarju napadenlli dreves se mora takoj v gozdu ;ia ognjavarmli krajih sežgati, da se zalega nniei in prc- nreči razn-moževanje lubatlarin. Debla. vrhove in vejevje, ki je ostalo v gozdin po morebitnili pTejšnjib sckili in ki ne presega 6 cm srednje debeline ie • na majhne knpe zložiti. ee sc te ne dada iz gozda spraviti. 2. Skladanje tieobljublje- nega lesa igličastega drevia po gozdiii, rdvoznili potih in na žagah ter lesnih skladišeih je iz gori omenion^ga razlo- ga najstrožje prepovedaiio. Prestopk? tega razglasa se bodo kazuovali, če ne pride v postev splošni kazenski zakon ali pa gozdni zakon, po ministrski na- redbi z dne 30. 11. 1857 drž. zak. St. 193. Na podlagi tega razglasa odrejeni ukre- pi se izvedejo, ako potrebno na stro.ške zamudnika v smislu ccs. naredbe z diie 20. 4. 1894. drž. zak. št. 96, pri eemur se pripomni, da je za točno izpohijevanje predmetne odredbe odgovoren ne le go- zdni posestnik. temveč tudi podjetnlk sekauja in lesni trgovec. kapec h? lasr- nik žage. Iz obrtniških krogov nani pisc.lo: Logika: Uzakonjen je za rokodelske o- brti osemurni delavni eas. katercga zc po svojem principu zagovarjajo delav- ske stranke, strogo ga pa nadzoruje za to postavljena oblast z ne malim sodefo- vanjem delavske organizucijc, katera ima v celjskem obeinskem svetu lepo stevilo svojih zastopnikov, ki strogo iz- vajajo osemurni delavni čas za mestiie delavce. Bog ne daj. da bi kak dclavcc smel le količkaj več delati za obCino; a cni in isti zastopnik dclavstva Pa si L>a delati dorna v svoji hiši ravno od mest- nih delavcev po oscmurnein dulavniku tako da mestni delavec dela 10 ali ceto po več ur. Logika dclavskih zastopni- kov, kje si? PoKrešana delilica Zofiia Inkrct. o j kateri sino v zadnji številki poroeali. Ga I se je zgubila, sc jc zopet nasla. Izsledili j so w starigi. Polici.lske vesti. Najdeni predmeti: ', 26. 5. se je našla ročna torbica iz nimc- I ne svile. 25. 5. 57 Din in edeu košček I papirja na katereni je nauisano xMari- J b(;rska 45 jc kasarna kralja Aleksandra. I;:gubijeni predmeti. 27. 5. io bila izgub- Ijena na poti Gaberje - Sp. Hudinja žen- ska srebrna tula lira v vred'iosti 1000 K. Upozorujeino na današnji ogias škole »L'trlverzal« za krojenje te preporočujc sc cj. našim gradjankama, da ue propn- ste ovu izvanrednu priliku, te neka se .o- koriste ovorn envenom krojaokom ško- lom »Univerzal«, tim vise, što je omo- giičeno. svakome od 15.—50. god. Ujed- nc skrečemo pažujii, na iz.iavn ueenica (5ve škole u Ljubljani, izišlo.i u nasom listu od subote 27. maja tl. br. 60. Upra- va »Nove Dobe«. Prosveta. LJUDSKO VSEUČ1LIŠČE V CELJÜ. V sredo 31. maja ob 19. (7.) uri zve- Cer ie v in e s t n e m a; 1 e d a I i š Cf n javiio kiuo-predavatije o >iuberKulozi«. Predava g. pninarij dr. Rajšp. Vstop brezplacen. L.iudsko vseučilišče je priredilo v mestnem gledališču v dnevili 29., 30. in 31. maja sledeea kinopredavanja o -tu- bcrkulozi«: 29. 5. ob 17. uri za gimnazijo in 5. razred mestiie osnovnc sole; 30, 5. ob 17. uri za dekliško rneščansko, z:i tr- govsko in za rudarsko solo: 31. 5. ob 15. uri za niestno deško osnovno. za dekli- ško niestno osnovno solo in za zavod soiskih sester; 31. 5. ob 17. uri okoliška osnovna in deška mešeanska sola. Razen tega Se je tudi vojastvu predavalo in si- cer 30. 5. ob 9. uri prva partiia, a druga 30. 5. ob 14. uri. — iPredavali so g. pw- marij dr. Rajsj) 4krat, g. mestni iizik Cr. Dereani lkrat. G. voiaski zdravnik je predava 1 2krat. Na tem mestu bodi izre- cena najlepša livala zagrebškeinu zdrav- stvenemu odseku, posebno sekciji za zdravstveuo propagando za film (gospa Novosel) ter se v bodoče na novo pripo- ročamo. Ljudsko vseučilisče v Ceiiu. Andrej Strug, Jutri. Iz Doiiščine pre- vel Vilko (Vlazi. Prcvodne knjižnice MI. >;v. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadrui?a. Ccna Din JS.—. po pošti 75 para več. Strnj? ic eden najodlicneiših 4***». sravnikov poljske moderne, ki je ustva- ril poljsko novoromantiko. Xomaj v teku par let je napisal bogato zbirko nover, med katerimi je sprejela kritika bas >'.lutri...« z največjo hvak>. »Jutri...« jj en sain hartuoničen niz nretresljivih seen revolucijskcga kta 1863, ki je ho- telo z brutalniin nasiljem izbrisati az zgodovine poslednjo sled poliske ku.ltu- re in poljskega imena vobee. Glavni ju- nak te povesti preživija težke lire ki so urn natanko štetc: jutri zarano ga obesi- jo. Poginiti mora za vero v svoje ideale, za svobodo zatirane domovine. Strug opisuje stralioto te agonije z nedosežno rutino. z ognjevitim temperamentom, r vendar brez patosa. Povest prikazuje največjo realnost, a je obdana z nainež- ncjšo poezijo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ul. 54. Sokolstvo. JUGOSLOVENSKI SOKOLSKI SAVEZ. Prodajalne, gostilne ltd. na telovadi- šču vsesokolskega zleta. Na telovadišCu bode napravljenih vecje stevilo prodah «ih prostorov v velikosti 4 X5 m. Ti pro- stori bodo odprti občinstvu od jutra do zaključka telovadbe. to je do ca. 8. me zvečer. Interesenii se opozarjajo, da vložijo oierte glede naiema prostora najkasiicje do l. iuli-ia t. 1. na naslov: I. jugosloveiiski vsesokolski zlet 1922, finančni odsek. Posamezua tvrdka oier>- ra lahko tudi za več prostorov. Pinan- cni odsek 11 i zavezan dati prostore naj- visjini ponudnikom. Eventuelno potreb- ne inforniaciie se dobe v pisarni J. S. b. ¦v Ljubljani, Narodni dom. I. jugosloveiiski vsesokolski ziet — narodne nose. Dosedaj je došb že pie- ce jšn je število prijav za narodno nose. a vendar. je želeti, da prihaiaio nadaljne prijavc živahncje. Treba ie iiamreč vc- deti nataneno število udeležencev v na- rodnih nošah radi skupnega nastopa. Vst i prijavljenci v narodnih nošah dobe po- * sebne legitimate za vožnjo in za ude- ležbo na zletnih prireditvah, vsled tega : je v intcresu posameznikov. da se pra- , vočasno javiio. Naraščajski dan dne 23. julija. .fugo- siovenskemu sokolskemu narnščaju, ki i se prvikrat pokaže v večjem stevilu na Ste-.-. 62. »NOVA D Ü B A « Ststu 3. javiieni nastopu je v prvi vrsti nainenjen 2'i). julij. Naraščajevega nastopa so udc- lcii vsa sokolska mladiiia naše domuvi- ne, prihiti pa tu-di med nie do 1000 nara- šcuia eeškcga Sokolstva. Ves mladi zlnr naj pokaže združeno in itiedinjeiio domovi.no, posejano z nežnim sokolskim cviitjem. Moški in ženski narascaj ter dt".'a obojega spola se zbere ta dan iia zlu-išču, da se spozna. da vidi, da ni raz- likfc rried njimi — pa bodi niegov dom pod sivini Triglavom all nod skalnatimi Äurami albanske nieje. Sokolska meja bodi trdna vez med njimi in spozuanje, &t\ so siuovi in hčere ene matere — Ju- gov;avije. Tako je zamislien naraščajev dii:: ria vsesokolskem zietu. Vsa društva .so dobila že točnejša navodih glede na- stopa naraščaja. Za prenoeišča in *n prehrano naraščaja v L.iubliani boue prcskrbcl vse potrebno zletni odboj. ISratska drustva in župe pozivljarno, üa sc drže damn navodil in da pridno vcx- bajo mladino za prvi javni iiastop. Skr- bite žc sedaj, da sc nabavi za narašeaj dovoljno število naraščajevih krojev. — Pela ill priprav je torej v izobilju v vsn- kcm društvu in za vsakega claim. To na> pa ne sine prestrašiti, zakai brez dcla in bre-z truda ni tispeha Zletui zuak. Pozivljamo vsa bratska društva. da eimpreje naročc z:j vsc uGe- lezenee zletni znak, ki stane 20 I Mn. O- pozarjamo dalje, da je vse članstvo, ki sü udclezi zieta zavarovano nvoti event, nezgodam na železnici, vsleri eesar mo- rn vsak clan (iea), ki knpi znak doplaca- ti še 2 K, za zavarovalnino. Denar za znak in zavarovalnino je poslati naprcj. Znaki sc pošiljajo sarno n;j dništva, za- {¦o jih naj posamezniki naroertjo samo pri druStvih in nc direktno ori Savezu Sokolska razstava. Ponovno opo- zarjamp vsa bralska druStva in župe. üa posljejo pravočasno vse predmete, ki so nainenjeiii za sokolsko razstavo, ker sc na pozneje došle pošiljatvc nc more o- zirati. Prosimo istotako vse brate in sestre, ki imajo shranjene sokolsKc spomine, da jih oddajo proti potrdllii razstavncnui odscku, ki jim iih po kon- čarii razstavi vme nepokvar.ienc. Ttiristika in sport. BUNKOŠTN! UlUTL Iztet na Pittvička iiezera jc odpo- vedan. Izlei na Pohorje so vrši. Celjanl od- rinejo '/ vlakorn ob ?. nri 10 v iicde'jo 'Aiutraj do Maribora. Obiskali bodemo Mariborsko, Ruško koco in Klopiii vrn. Nfo.tancnejši sporcd je bil objavljen. Se- stop in vrnitev po do^ovoru v pondeljeK zvcčer. Izlet na Ur§kp. Odhöd v nedeljo zjutraj s savinjskj-n vlakom ob S. uri 10 do SIovenJRradca. Tam obed. Nato pot iK' jroro, kjer sc v koji prenoči. Scstop po doLovorn. Ccllski odsck Suv pour- SPD. Turtstovski vlaki. Na nrnsnjo pod- pisanc^a odseka dovolila je tudi južna železnica na progi Celjc - Trbovljc ob nedeljah in praznikih turistovski via-:. Tsti odhaja iz Cclja ob 5.10 iz Zidanega mosta ob 6.35 in prihaia v Trbovlje ob 7.9. — Na pro^i Celjc - SIovenjRradec vozi turistovski vlak vsako nedeljo :n praznik ob 4.10 zjntraj. Oba vlaka vozita <)d 1. jtinija do 30. septcmbrn. Upamo. da se bodo iztetniki pridno poslnžt-vaJt i!?odne prilike, ki se jim nudi z iutranji- mi vlaki za enodnevnc izlcte v bli'/njo in dalino okolico. Ker so od 1. 6. tudi na državni proffi nvedeni zopet Vecernl vhku bo na ta naein našemu občinstvu (^otroeeno v enem dncvu naoraviti tu- u^aljše izietc. Celjski odsek Sav. podr. Dopisi. Zg. Ložfrica tik Žalca ima svoje pod imerjom »Kmctijsko bralno društvo- kt vprid vaščanom düla že 14 let na kus'po- darskem kakor na kuiturneni polju. Kma- lu po ustanovitvi napraviln if^ veliko Ci- rü - Metodovo slavnost, ki ;e družbi do- ncsla veliko ffmotnega nspeha. Ima tudl svoi dramatični odsek, ki je v teku iet vprizoril okoli 39 gledaliških predstav, povečini z dobrimi gmotnimi kakor nio- ralnimi uspehi. Pred dvema letoma se je na prizadevanjc župnega načelnika g. <3r. Bergmana izvil iz žalskega gasilnega društva »Ložniški oddclek«, kar se je na priporočilo žalskega načelnika tov. Ku- keca na zadnjem občnem zboru enoglas- jio sklcniio, nstanoviti lastno sani';sto>- p.o gasilno drnštvo. Z rnlado silu smo ir.orali vstati in začeti delati tudi r-a ga- silnem polju. S tcžavo priborili smo si ?e svoj gasilni hram, nabavili skoraj za vse članstvo kroje in naročili 100 m eevi na raeun gasilne slavnosti. ki sc vr.ši na binkoštno nedeljo. v slnčain slabega vremena pa dan pozneje. Potrebnjemo pa še razne potrebsčine, ki iih delomr. nimano, delonia pa so v slabem stanju. Zato apeliramo na okoüska brntska dru- šiva in na cenj. občinstvo za mnogoštc- vilen i)oset. Nasa mala vasica, ki steje !:oniaj okoli 21 Stcvilk. ima Pa v svoji sredi dosti dobrih posebno mlaisüi dru- šivonikov, dolžni smo pač hvalo naseujii l.eiitnidljivemu voditeljn, ker že izza u- stanovitve obeli društev vodi in deia /. mladeiiiško agilnostjo za proevir in raz- voj Ložnice; navdnšuje mis v teh sia- bih gmotnili razmerah sladka zavest. do- kier imamo v svoji sredi vrlcga g. Na- raksa st., se riam ni treba bati, da bi na- sa vas prišla prod društvcni razsul. Obrtni vestnik. Izlet obrtue nadaUevalne sole v Cts- 3ju. Obrtna nadaljevalna sola, ie napra- vila izlet dne 25. maja tl. v Tvbovlje in Hrastnik, kaierega se je udeležilo nad 180 vajencev in vajenk. Izl«t je prav hvalevredno vodil vodja obrr nad. sole gosp. ravnatelj Serainik. Občeslov. obrt- no društvo v Ceiju je podelilo za izlet i000 K in s tem omogoeilo rsvnim va- jencem in vajenkam soudele/bo. Jiižna žcl. je dala tri velike vagone za izlJt na razpolago, za polovično ceno .^iega cero i\. razreda. Ravnatcljstvo TrboveljsKc premogokopne d-ružbe. je bi!o izletnikom zclo naklonjeno, dalo je enega gospoaa na razpolago, ki nam je vso '/rmiinivosti pokazal in razložil. Dalje ie dalo na raz- polago mdnLsko železnieo iz kolodvora v Trbovlje in nazaj, ki je povzroüla neizmerno veselie in zadovolistvo vsern izletnikom. Oospod gereut trboveljskc občine je pozdravll izletnike in se med nami zabaval do odhoda. S '/mp.-sldan- skiin vlakom smo se odpcljali vr Mrasuilk kjer smo ogledali glažuto in kemieno to- varno- Med velikim veselj^ni smo ?c odpeljali z veeernim vlakom, prepevaje narodne pesrni zopet v Celje. V liotefu >Kvropa« se je seslo neiteiistvo, kjer sc je v splošno zadovoljnost konstatinifo. da so se neenci kakor učenke cell c?an izleta prav dostojno obnašali. \rsekakor je v east učiteljstvn. ki se je potrudifo, v tej kratki aeni dobi doseei tako lep tn hvalevreden napredek. Vsi so si bili soglasnega nmenja, da bo treba v tem ozirn pridno nadaljevati. kar bo v prid obrtnemn razvoju v naši dornovini ne- jzniernega noniena. Iz tega vidika kll- eern živelo šolstvo! 2ivel napredek. Tvan Hizjak. Informativni biro na carinarnieah. Trg. in obrt. zborniea v Ljubijam se ?e radi stalnih pritožb. da stranke n^ dobr- jo na carinamicah v Ljnbljani in v Ma- riborn nikakih. öziroma nezadostn-j iii- formaeije in pojasnila o raznih ncjusnrn earinskih naredbah, obrnila na generalno direkeijo carine v Beogradu s prošnjo, da naj bi se pri glavnih carinarnieah I. reda v Ljnbljani in v Mariborn odreali po en izvežban earinski iiradnik. da bi h-rezplaeno dajal nradno strankum ea- rinske informaeije. kakor je bilo to v srbskem carinskem zakonn predvideno za car.inarnieo v Beogradu. Zborniea je sedaj prejela od generalne direkeije ca- rin v Beogradu obvestilo. da so se ukre- nili vsi potrebni koraki, da se tndi pri carinarnici v Ljnbljani v najkrajsem ea- sn ustaiiovi earinski biro. ki bo po člcnn 51 carinsk.ega zakona dajal na pisinena vprašanja pojasnila o kakovosti blaga. Cariiiienje poštnili pošiljk. Direkcija za pošto in brzojav v Ljubljani obvešCa vse interesente, da je ministrstvo za pošto in brzojav v Beogradu sporaz- iimno z ministrstvom financ odredilo, da se vse poštne pošiljke iz inozemstva, ki ko prestoprjo drz. mejo, do vStetega 25. aprila tl. earinijo brez dovolila Narodne bankc za nakiip kritja v inozetnski vrc- dnosti za nalxivo dotičnega blaga, kar >c bilo doslej potrebno v zmislu rt:senja ministrstva financ I br. 1957 od 25. febr. 1922 (razglašeno v »Službenih Novinan« št. 45 od 29. febr. tl. in v Ur. listn iwkr. uprave za Slovenijo št. 21 od S. mar La tl-). Za vse one poštne pošiljke. ki so do- šle iz inozemstva po 25. aprilu tl., pa ' so ta devizna dovolila še nadalje po- ' trebna. Direkcija za pošto in bizoja-.' poziva vse prejeninike teh zadnjih po- siljk. da si pravocasno preskrbe pri Nar. banki potrebna devizna dovolila tei jih predlože pristojniin carinjalnim pos'tam (Celje, Maribor 2 ali Ljubljana 2). Brez teh dovolil pošta ne more posredovatr pri carinjenju poštnih pošiljk in je vsaka osebna intervencija strank-j pri c;ari- njalni pošti kakor tudi pri eariujalnfe! brezuspešna. Pošiljka bo ležala pri ca- rinjalni pošti, dokler ne predloži stranka ueviznega dovolila. Direkcija za poSro in brzojav opozarja likrati iutercsenre, da poštna uprava ne odgovarja za ško- do. ki bi nastala vsled tega, ker je pre- jemnik pošiljke prepozno predložil ttc- vizno dovolilo. Delegacija ministrstva füianc ob.iavija uradiio: Menieni blanketi aove emisUe se izdajo v najkrajsem easu v promet in se bodo najkasneje koncem meseca maja' 1922 (Jobivali pri pooblaščenih proda- jaleih (trafikantiii). Finančna deželna blagaina v Ljbljani in davčni uradi izven Ljubljane so zavezani prodajati nepo- sredno strankam le menicue blankete v vrednosti po 13 Din 20 para in nad to vrednostjo. Po 30. juiiiju 1922 je kolko- vanie (dokolkovanje) meničnih blankc- tov dopitstno samo v zmislu elena 13 taksnega in pristojbinskega pravilniKa (Uradni list St. 104/1921). In se smejo vporabljati izkljucno in sicer tudi ob tcm dokolkovanju samo monopolizirani menični blanketi nove emisije. ..... 2ivin- ski potni listi (stočni pasoši) stare emi- sije razim onih po 50 para, ki ostanejo še dalje v veljavi, se smejo ob predpi- sanem dokolkovauju vporabljati samo do 30. junija 1922 in se zaiuorejo zamc- njati proti onirn nove emisiie ozir. onim stare emisije po 50 para (eventuelno proti doplacilu) do 31. julija 1922 potom okrajnili glavarstev, ki preirncjo poseb- jia navodila. /tc rabljeni živinski potni iisti, ki so opremljeni z uradnimi potrdi- li i. si. in živinski potni Iisti stare emisi- je po 50 para, ki ostanejo še dalje v vc- liavi, se Jie zamenjajo. Trgovcu Ferdo Pustdkn v Žmar^u so neznani vlomilci vlornili v trgovino v noei {>d 27. nu 2S. maja ter odnesli raz- no maiiufakturno blago in sicer za žen- ske volncno v raznih barvah istotako za moške obleke snkno ternne barve. Vreduost ukradenega blaga znaša eez 100.000 K. Ako bi kdo knpil ali mu kefo ponuja tako blago. naj to na/nani in do- hi dotienik. ki to izsledi lepo nagrado. Akademski dan PDJA. »Podporno drustvo jugoslov. akademikov v Ljub- ljani«, ki nudi brezplaeno ah" oa /a zni- žano eeno okrog 4v50 revnini aküdemr- kom Ijubljanske uuiverze hrano v aka- demski menzi, se bori s težko finančno krizo. ki ima lahko za posledico, da sc menza tik pred koncem semestra ukinc. Nedogledna izguba bi zadela s tem poa- pirance, ki stoje po večini pred izpiti In cd katerih jih preko 200 ne dobiva od r.t- koder nikake i)odpore. Zatc se obrača podpisani odbor na vso našo javnost s prošnjo, da njegovo nabiralno akcijo. ki se bo vrsila v dncli 10. in 11. junija po eeli Sloveniji, z vsemi svoiimi močmi podpre in ji pripomore do eim večjega gmotnega uspeha. V to svrho prosimo tudi vsa društva, da ne prirejajo ob teh dneh nikakih priredirev. Odbor za oka- demski dan PDJA. Zagrebški velesejem. Zagrebšk; vc- lesejein ne bo otvorjen -I. 'imija ampak ' šele 17. junija ter bo traial do 2. julija. Pri kopanjiti utoniia. 25. maja sta se sla kopat v Voglajno dva ačenca krne- tijske sole v St. Jurju ob juž. /el. Jancz Jezernik županov sin iz Šmartna v '^ož. dol. in Janez Zabukošek iz Teharja. Za- bukošek je hotel naučiti Jezernika pla- vati, pri ceiiinr pa sta oba utonila v va- lovih. Tat v železniškem vozu. Poročajo nam: V Zidanem mostu ie v ljubljan- skem vlaku nek gospod pozabil na stra- nišču torbico, v kateri je imel 200.000 kron. Takoj se je vrnil, a torbe ni bilo več. Nastopilo Je takoj orožništvo ter zastražilo oba vhoda voza. Tat se je te- ga ustrašil ter nescl torbo nazaj v stra- ! nišee, kjer so jo potem našli. O tatu se- j veda ni sluha ne duha. : Prošiija darovalcem, ki so prispeva- ; li k nakupu vile na Bledu. Z ozirom na vladno izjavo. da se naj prisDovki za \i- Io na Bledu uporabijo za dobro.lelne na- meiic, >.e obraCamo do vseh tistih, ki so v ta nanien prispevali in se nanieravalo prispevati, z vljudno prosnjo. da poklo- nijo namenjeno darilo v koris'. »Otroške bolnice kraljiee Alarije« v Mariboru, ter s tem podprejo naše človekoljubno de- lo. Odbora «Za ustanovitev in vzdrže- vanje otroške bolničc v Mariboru» In »Marib. slov. ženskega drustv'a.« Zelo priietno pri ribanju hrbta, rok. nog in celega telesa, kot kosmetikum za ncgovanje kože, zob in ust deluje le- karnarja Fellerja prijetno dišeči >'Clsa- fluid«. Mnogo je moencjši in boljši kakor francosko žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijalna steklenica skupaj z zavojem in poštni- no za 72 K pošilja: Eugen V. Felle?. Stubica donja, Elsatrg St. 356. Hrvatsko. ZAHTEVAJTE V VSEH GOSTILNAH IN KAVARNAH RACUNSKE LISTKE CMD! Poslano*>. Na obcnein zboru .laclrnnskc banke je sedauji ravnatelj g. Kamenarovic imel drzno čelo mi očitati ce!o vrsto neko- rektnosti v mojem poslovanju za easa, ko sem bil ravnatelj tega zavoda- Mno- go teh očitkov spada v interno kritiko gospodarskega vodstva Jadranske ban- kc in le rnož, kakor je g. Kamenarovic. je mogel imeti to neakusnost. da teh o- eitkov ni izncsel pred upravo, marvetf jih v več jezikih raz.širil po svetu v \}o- sebnih brošurah, ter jiri razglasil tudi po •easopisjLi. G. Kamenaroviča metoda je znacilna sama na sebi, očitki in obtožbe so izrečeni, ne da bl meni prej kadajkori bila daria prilika zavzeti svoje stalisee in pojasuiti svoje de'ovanje v zavodu. Nisem političen, ternvee poslovni človek. Nikdar se dosedaj nisem protf kritikam in govoricam. kojih predmet sem bil kakor vsak gospodarski stro- kovnjak mnogokrat tudi jaz. branil z !z- javami in polemikami po Casopisju. Opn- stil sem to, ker sniatram, da je mesta gospodarskih delavcev v posiovuem biroju, ne pa na javnem trgu in da vodi- telji naših gospodarskih podjetij, ki se spuščajo v politično areno, vodijo na to polje brez potrcbe tudi svoje zavode. Tudi tokrat bi orepustil le sodišču, da razsodi o očitkih, ki jih je dvignil g. Kamenarovic zoper .nene. Ker pa me g. Kamenarovič javno obtožuie, da sem zlorabil svoi polozaj in pri prodaji svln- ca, sekvestriranega od države, oškoclo- val v težkih časih pred plcbiscitom ko- roški fond in da sem prevari1 tudi upra- vno komisijo tehn. vis. forida, za mili- jonske iznose in to v svojo korisi in me torej dolži težkega nacijonalncga zloCi- na, rni nalaga cut odgovornosti, da se topot takoj zatečeni k javnosti. Nihce mi ne sine zameriti. če pri tej priliki po- vdariiii, da sem od nckdaj čutil dolžnost, da poleg poslov, ki m! jih je nalagalo vodstvo velikega denarnega zavoda, o- bračam svojo pozorr.ost raznim nacijo- nalnim, predvsem kulturnim težnjam naše ozje domovine. Lahko bi apeliral na voditelje mnogih nasih takih inštituctj pri katerih osnovi ali povzdigi sem imel priliko sodelovati! Do danes sem bil pa najbolj ponosen na to. da sem s svojo inicijativo in vnenn porruigal nstanovit! fonde, iz katerih je narod črpal sredstva pri reSevanju dveh svojih največjih vprašanj - koroškega ].lebisci(a In Ijubljanske visoke sole. — Ustanovitev fondov za ta dva namena, njfh organs zacije in lideležbo na dobieku iz prodaje sviuca, naein kuiwvanja in prodajanja, se je določila po medstrankarskeni do- govoru ob odobritvi vlade, cenc, za ka- terc se je svinec prodajal, so bile veduo odobrenc. ne samo od drž. uradov, tem- več tudi od pri orgauizaciji cele trans- akcije udeleženih ^aktorjev. od katerih k bila Jadranska banka ie jeden izmed veeih. Koroški fond je tako riobil, glav- no po moji zaslugi. tako ogromne zneske na razpolago, da mu ni bilo nik- dar treba »apelirati na najsironiašnejš-j^-, in da je pri likvidaciji koroškc «keile o- stalo državi na razpolago še mnogn milijonov. — Obračun o nakupu in pro- daji svinca za koroški fond se ie nedav- no izvršil pri pokrajinski upravi brez rnojega sodelovanja, ue da bi se bil s strani, ki je bolj poklicana varovati na- cijonalne in državne interes- nego g-,v * Za vsebino poslanega odgovjirja uredništvo le v okviru zakona. Strati 4, »NOVA DOBA« Štev. 62. Poštni ček. rač. 10.598 i f>odriižnica LJublJansRe kreditne banke v Celju BEMTRALA V LJUBLJANI Telefon St. 75 in 76 I DelniSka glavnica 50,000.000 ke»on. Rezerwni fondi «asi 59,009.03)0 kron. | Podpužnice v Brežicah, GoiriSci, Krasrcju, Xfflsarsiboru, Ptujju, Saraje^u, Splifu in TVstii« uz 5o~i& Sprelema VlOge na fclijizlce ftn fekOČt SBSK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račitn proti ugodnemit obres*ovanju. ***#<* valut in dovoljuje vsa&ovrstne Kredite. Prodaja speoke drzairne pazpedne lot«i- dranskc banke, koie nradnik sem bil 13 let. da se ne dam izvati po kmikuren- enih provokaeijah s. Kamenaroviča hi da urn noeem slediti po tei poti. Mcnim, da s tern mnoKo holj vanuem interc'AC .h'.dranskc banks, iie^n hkti sudanji rav- natel.i. Zagreb, 2S. maja \922. Avgust Praprotnili. .vjen. ravn. Slavenske biuike. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celjn. Odsovorni uredntk: Lie. Edvard šiinnlc. Prostovoljna javna dražba pohiitva, posteljnine, ragrinial, poeode in obleke dne 2. junija 1922 ob po) 9. uri dop., Gregorčičeva u. 7, Celjc. 268 i Prodo se lepa hiša v vrtu stoječa, s štirimi stanqvanji, v okoHci mesta Celja. Natančneje se po- izve v upravništvu »Nove Dobe«. 572 Z pisolna stroja znamkB LJnderwod MercEdes z vidno pisavo, 5e skoraj nova, se po ceni proda. -- Naslov v upravništvu Nove Dobe. 577 1 Potrtim sreem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno Ijubljetii skrbni sin, brat, stric oziroma svak, gospod Ij^watftsfc*»,.^ TrgovBna drw, premoga, sena, , slame, Krompirjaf fižola, žita ( in drugih deželnih pridelkov. | Brzojav: Andrej Oset Maribov. I^rojaška sola „Univerzal" (za vsakovrstno prikrojevanje, šivanje oblek in perila) otvon danes v eetrtck dne 1. jun. 1922 j,^istj v dvorani fiA^ODNEGfl DOMA v Celju ^^>^ClJ Ni potrebno enega leta, niti meseeev za poduk, samo en tečaj tega glasoviteg.* sistcma, pa je vsaka z sigurnim vspehom za samostalno delo po najnovcjšit' modah vseh vrst: bluz, oblek, kosturnov, sukenj v vseh vrstah in modelitetah na/- , novejših francoskih in angleških krojev,,. kakor tudi belega perüa, po sistemu vnilar,- ske, drezdenske in monakovske sole. Šivilje! Ne zamudite te priložnosti, radi lar"- kega, brzega, točnega in modernega prikrojevanja. Učenke se sprejemajo od 15-50 leu Vpisovanje Je v fJarodnem domu, k|er se dobe tudi informaeije. > Š. ft. ftosic, prof. Objaira. Za tobačne prodajne rajone Celje, Laško, Šmarje pri Jelšah, Rogatec, Konjice In Zagorje je prevzela monopolnoveleppodajosoli TrgoBsta zadruga „SLOGil" v Celju, kamor je naročila pošiljati. — So1 se Prodaja v original™.:: monopolnih vrečah. Sol sc mora vnaprej plačati, drugače se blago ne more: odposlati. Trgovcem se priporoča skupno cele vagone n?- ročati, ker si na voznini, primanjkljaju i. t. d. prihranijo. Trgovina z galantepijskim in modnim blagom, ženskim in moškim nerilom ter igračami - FRANC KRAMAR 144 50-17 nnnrpi Ppica & Kramar Na drob no I CELJE Na debeloi Zaloga cigaretnih paairekov in »trocnic.