Obrtni Vestnik Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva „Obrtnl Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40'— polletno Din 20'— posamezna štev. Din 2-— Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. Cene inseratom: Din p Pri lx objavi •/, str. 600 • — ’/, . 300'- V« - 150— . V. . 75-- , . „ . 37 50 IX. letnik. V Ljubljani, dne 15. februarja 1926. Štev. 4. OBČNI ZBOR Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se bo vršil v nedeljo dne 21. februarja 1926. ob 9. uri dopoldne v dvorani Greinija trgovcev, Aleksandrova cesta 2,1. (poslopje Ljubljanske kreditne banke). Dnevni red: 1. Poročilo načelnika; 2. poročilo tajništva; 3. računski zaključek za leto 1925.; 4. poročilo računskih preglednikov; 5. proračun za I. 1926. in določitev zvezine doklade; 6. predlog glede ustanovitve «Saniopomoči za obrtnike* ; 7. poročilo o ustanovitvi državne obrtne banke; 8. poročilo o zakonu o pobijanju draginje; 9. obrtno sodišče; 10. vajeniške in pomočniške preizkušnje; 11. raznoterosti. Ce občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje brez ozira na število navzočih delegatov. V Ljubljani, 22. januarja 1926. Za načelstvo: Fngelbert Franchetti s. r. načelnik. Obrtna banka SHS pred ustanovitvijo. Kreditno vprašanje spada med najbolj pereča vprašanja naše produkcije. Kamorkoli pogledamo, vse stroke, pa tudi vsak posamezni obrat, vsak podjetnik, trgovec in obrtnik, vsi tarnajo in tožijo zaradi pomanjkanja kreditov. Kakor je pa notorno, da trpi vse naše gospodarstvo predvsem zbog tesnosti kapi-talov in draginje kreditov, tako je tudi brezdvomno, da trpi pod denarno krizo najbolj občutno naše obrtništvo. Obrtnik ne more nuditi bančne garancije, obrtnik nima bančnih prijateljev, inozemski kapital ga ne pozna, denarni zavodi se v «malenkostna» opravila ne spuščajo in tako je obrtnik prepuščen samemu sebi, da živi z dneva v dan, da si pri naj- boljši pridnosti ne more razširiti svojega obrata, da ne more uporabiti ugodne konjunkture za nakup siro-vin in si ne more nabaviti modernih tehničnih sredstev, ki bi mogla njegov obrat dvigniti, nadomestiti ročno delo z mehaničnim, skratka, pomagati svojemu obratu do razmaha in procvita. Nič čudnega ni tedaj, da je obrtništvo živahno sledilo akciji za ustanovitev posebne obrtne banke in da je v neštetih resolucijah občnih zborov, shodov in sestankov zahtevalo, da se čimprej realizira načrt o ustanovitvi Državne obrtne banke. Danes stojimo pred pozitivnimi fakti, narodna skupščina je dne 5. t. m. sprejela načrt o ustanovitvi Obrtne banke kraljevine SHS. Banka je od države pooblaščenna in postane zgolj obrtniška kreditna ustanova. Kdo bi se pri tej vesti ne razveselil? Kdo bi ta sklep narodne skupščine ne pozdravil z največjim veseljem? Obrtna banka nam ne prinese samo olajšanja v težkem položaju, ampak pomeni mejnik v zgodovini razvoja našega obrtništva. Minister za trgovino in industrijo g. dr. Ivan Krajač je dne 5. t. m. predložil zakonski predlog z naslednjo utemeljitvijo: «Namen zakona je, da pomaga našemu gospodarstvu. V državi nahajamo približno 150.000 samostojnih obrtnikov. Obrtni stan, tudi ako ni številčno velik, je za našo državo zelo važen ne samo z gospodarskega, ampak s splošnega narodnega stališča. Ta element je po svoji naravi štedljiv in predstavlja enega izmed najvažnejših temeljev našega narodnega gospodarstva. Vsi obrtniki predstavljajo samostojne gospodarske organizacije v državi, oni so val proti inozemski invaziji in proti invaziji destruktivnih idej. Z druge strani so obrtniki zaščitni zasip proti proletarizaciji. Obrtnik je element, ki predstavlja intimno zvezo med vsemi kraji države. V glavnem je osvojen predlog bivšega ministrstva trgovine in industrije, ki pa je izpopolnjen s tem, da se je v načrt vnesla obveznost ne samo za državo, ampak tudi za banko: kredit mora biti čim cenejši in se ne sme dovoliti, da postane ta banka član privatnih kapitalistov, ki bi jo vzeli v zakup. Postavljen je princip, da morejo obrtniki že v prvem momentu čutiti, da je ta ustanova njihova, ne da jih dirigira birokracija. Država daje tej banki naslednje privilegije: Oprošča jo vseh državnih in samoupravnih taks pri Obrtniki! 19. marca Obrtniški dan! Praznujte ga s predavanjem, sestanki in zborovanji! osnovanju in pri izdaji delnic; tudi jo oprošča od plačevanja davkov in vseh samoupravnih doklad, koje morajo plačati po zakonu vse enake ustanove, ki so obvezane polagati javno svoje račune. Tudi se država odpoveduje pravici do dividende na svoj vložni kapital, ki ga daje kot pomoč tej banki, kakor tudi na sredstva, ki jih daje v ta fond iz razredne loterije, koji pa znaša 40% kapitala, potrebnega banki, dokler končno ne naraste do vsote 3¥j milijona dinarjev. Nekateri poslanci so izjavili, da so te vsote nezadostne, toda znano je, kako se je delalo v finančnem odboru in s kolikimi težavami smo se morali boriti, da smo prišli do sredstev v naših dohodkih. Potemtakem se je moralo o tem tudi pri tej ustanovi voditi račun. Toda kar je bilo z.a prvi moment potrebno, to je že izdelano. Tako je zajamčena banki od države vsota petih milijonov dinarjev kot osnovni kapital. Pet milijonov kapitala, ki jih daje država po ključu 40 %, po 60 % privatno, pomeni, da morajo privatniki podpisati 7l/i milijona, kar pomeni, da bi koncem prvega leta ta banka imela na razpolago kapital 12Mj milijona. Ravno tako sem tudi skrbel za to, da dobi banka tudi od Narodne banke kredit v iznosu 12% milijona dinarjev, tako da more dispo-nirati s kapitalom 25 milijonov dinarjev. K tej vsoti niso vračunjene hranilne vloge, fondi in kontokorenti, ker se ne ve, koliko bodo ti iznašali, tudi ne vemo, koliko znaša obrtniški £ond, ki ji bo dan v upravo. Za prvi trenutek je, mislim, iznos 25 milijonov za prvo leto zadosten za kreditiranje obrtnikom in je to zadostna dobrota za današnji položaj obrtniškega kredita. Predviden je tudi komisar za to banko, ki ima dolžnost, da pazi, da se ne bi banka pregrešila proti državnim interesom, da ne bi prekoračila okvira tega zakona. Razen tega bo imela banka v nadzornem odboru gotovo število strokovnjakov kot garancijo, da bo banka izpolnjevala svojo nalogo.» Vsi brez izjeme pozdravljamo korak vlade, hvaležni smo g. ministru dr. Krajaču, ki je dovedel to akcijo do zaključka, kajti od banke pričakuje celokupno obrtništvo novega življenja, razmaha in prostejšega gibanja. S tem korakom je vlada podala najboljši dokaz, da se je končno začela zavedati velike važnosti, ki jo ima obrtništvo za razvoj in obstoj države same! Vendar ne moremo pri tem zatajiti dejstva, da ni naše veselje popolno. Ko z navdušenjem pozdravljamo ustanovitev zavoda, ki brezdvomno pomeni kolosalen napredek v razvoju celokupnega obrtništva, se nam slovenskim obrtnikom vsiljuje bojazen, ki nam kali našo radost. Odkar se je govorilo o ustanovitvi obrtne banke, je slovensko obrtništvo stavilo kot prvo in največjo zahtevo, da se ustanovita obenem s centralo v Beogradu tudi filialki v Ljubljani in Mariboru. Ta zahteva je prišla na vseh naših zborovanjih do izraza, predložena je bila vsem kompetentnim faktorjem od strani naše zbornice, zavzemali so se zanjo do glasovanja v skupščini tudi naši gg. poslanci. Te naše zahteve se ni upoštevalo. (j. minister je šel preko predloga, ki ga zahtevajo nujne potrebe in gospodarska važnost slovenskega obrtništva, in ni zavrnitve predlogov slovenskega obrtništva niti utemeljeval. Zakaj to? Zakon predvideva, da se ustanovi kesneje, «po potrebi», filialka v Ljubljani! Kdaj bo to? O tem ugibati, bi bilo danes pač težko. Ali moremo pri znakih takega razpoloženja na-pram slovenskemu obrtništvu biti mirni, da bo ta ustanova služila res enako interesom tako srbijan-skega, kakor hrvatskega in slovenskega obrtništva? Nočemo se popolnoma predati pesimizmu. Načrt bančnega Statuta ni še izdelan; od njega bo mnogo odvisno, koliko smemo pričakovati od te ustanove! Obrtniški praznik. Obrtniki, tovariši! Ne pustimo, da zaspi hvale vredna inicijativa Občeslovenskega obrtnega društva v Celju. Na dan s predlogi in predloge v naš časopis! Cim več predlogov in nasvetov, tem bolje. Naša načelstva in društva pa se pozivajo, da določijo čimprej smernice in red praznovanja v glavnih točkah. Bratje, tovariši, ne spati! Ne ostajajte v brezbrižnosti in malodušnosti. Ne mislite, saj ne bo nič iz tega, ali pa, saj ne bomo imeli nobene koristi. Pomagajte, delajte, in uspehi morajo biti in koristi morajo priti. Morajo priti, ker jih bomo iz.sillli. Evo, kako si zamišljam proslavo 19. marca: 1.) V vsakem kraju, kjer ni sedeža kakega obrtnega društva ali zadruge, naj se obrtniki sami zberejo k zborovanju. Napišejo naj vsaj eno dopisnico ali pismo s podpisi navzočih ter isto odpošljejo na svojo zvezo obrtnih zadrug. Ako še napišejo kak predlog, tem bolje. Ta poročila bi imela služiti statističnim namenom, eventualni predlogi pa bi se lahko izkoristili v organizatorične svrhe. 2.) V krajih, kjer je sedež obrtnega društva, naj društvo zbere obrtnike vseh strok. Priredi naj se skupno zborovanje na primeren način. Zapisnik o tem zborovanju naj se pošlje zvezi v nadaljnjo uporabo eventualnih predlogov. 3.) V krajih, kjer so sedeži več društev ali pa je sedež zveze, naj se priredijo slavnostna zborovanja, če mogoče za vse obrtnike skupno. Predstavljam si, da bi bila mogoča taka zborovanja v Kranju, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru in Ljutomeru (za Ormož, Ljutomer in Mursko Soboto). Priporočljivo bi bilo, da se odpošljejo posebni delegati, in sicer iz ljubljanske oblasti v mariborsko oblast in obratno. Namen izmenjave delegatov bi bil, osvežiti in okrepiti medsebojne stike. Skupne slavnosti, skupne večerne zabave bi seveda zelo povečale vso proslavo na zunaj. 4.) Predmet zborovanja v krajih pod točkama 2.) in 3.) in, če mogoče, tudi v krajih pod točko 1.): a) slavnostni govor, pozdravi itd.; b) predlogi za ustanovitev sosveta vseh slovenskih obrtnikov; c) predlogi, kako naj podpremo in dvignemo naš list «Obrtni Vestnik». 5.) Prostovoljne zbirke za list «Obrtni Vestnik*. 6.) Pristop k «Samopomoči za obrtnike«. Obrtniki! Ne siilm v ospredje. Da kritizirate in izboljšate moje predloge, to hočem. Delajte, pomagajte! Pošljite vaša mišljenja na razglas našemu skupnemu listu. Vsak zna nekaj, vsi složni, pa znamo vse, kar nam treba. Zapomnite si, ni še konec gospodarske krize, davčni vijak še pritiska, torej na plan! 25.000 nas je, ako hočemo, bo naš list pel kmalu drugo pesem, in obrtniški stan bo korakal složen, enoten in borbe zmožen v ospredje gospodarskega boja. Obrtni k. Samopomoč za obrtnike* Na občnem zboru Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, ki se bo vršil v nedeljo 21. t. m„ se bo razpravljalo tudi o ustanovitvi «Samopomoči za obrtnike». Na lanskoletnem zvezinem občnem zboru se je sklenilo, da naj se ustanovi bolniška blagajna za samostojne mojstre. Zvezino načelstvo je hotelo ta sklep izvesti, vzgledi pri drugih sličnih ustanovah pa so pokazali, da bi tudi ta, dasiravno nad vse koristna obrtniška ustanova, le težko uspevala. Vsled tega je zvezino načelstvo ustanovitev bolniške blagajne preložilo na poznejši čas. Od ene najzavednejših podeželskih zadrug pa je izšel predlog, da naj bi se ustanovila «Samopomoč za obrtnike«, ki ne bi bila za člane zvezana z velikimi dajatvami, na drugi strani pa bi lahko mnogo pripomogla svojcem v primeru članove smrti. Samopomoč je ustanova, ki ima namen, nuditi po članovi smrti njegovim preostalim podporo, da se obvarujejo morebitnega pomanjkanja. Pristopiti more samostojen obrtnik, njegova žena, oče in mati. Oni, ki hoče pristopiti k tej ustanovi, plača ob vstopu vpisnino in pristopnino, prispevek za upravne stroške m prispevke za prva dva primera smrti, kar bi znašalo skupno približno 30 Din. Ko eden izmed članov umrje, vplačajo vsi ostali člani po 5 Din. Če je n. pr. 5000 članov, tedaj vplača vseh 5000 članov ob smrti enega izmed članov po 5 Din in svojci umrlega dobijo takoj, ko predložijo mrtvaški list, izplačanih 25.000 Din. Pobira se vedno za en primer naprej, tako da dobijo svojci znesek takoj izplačan. Kakih rednih mesečnih prispevkov pa se ne pobira. Ta ustanova torej ni zvezana z nikakimi velikimi izdatki, pomoč v primeru smrti pa je le velika, oso-bito, če ima društvo mnogo članov. Ker se bo o ustanovitvi te naprave sklepalo na občnem zboru, objavlja Zveza obrtnih zadrug v informacijo zadrugam in delegatom, ki se bodo udeležili občnega zbora, osnutek pravil. Zadruga in gosp. delegati naj o tem predlogu razmišljajo ter naj bi na občnem zboru konkretno podali mnenje svojih zadrug. Pravila se glasijo: § 1. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani ustanovi na podstavi § 2., točka g), zvezinih pravil «Samopomoč za obrtnike Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani*, ki ima namen, po smrti članov dati zakonitim dedičem podporo, da se obvarujejo pred najbližjo stisko in bedo. § 2. Po članovi smrti izplača — brez ozira na slučaj smrti — Zveza obrtnih zadrug po sprejemu uradnega mrtvaškega lista in izkaznice zakonitim dedičem tolikokrat po 5 Din, kolikor šteje «Samopomoč» članov. Pravico do podpore imajo: 1.) Članova vdova, oziroma vdovec članice; 2.) po članu vdovcu, oziroma po članici vdovi otroci; 3.) po članih, ki nimajo otrok ali niso oženjeni' ali ^omoženi, zakoniti dediči, katere imenuje član v sprejemni "listini ali v posebnem) pismu vodstvu «Samopomoči». Ako se oženi oziroma omoži član, izgubi ta izjava veljavo, če se glasi v korist kaki drugi Osebi kot ženi, oziroma možu, in če po svoji oporoki ne odloči drugače. Ako ni zakonitih dedičev ali pa če se odpovedo podpori, pripada vsa dediču določena gotovina rezervnemu skladu. Odstop ali cesija članovim dedičem pripadajoče podpore ni mogoča ter se tudi ne more rubiti. § 3. Vsak član plača po smrti enega člana donesek za prihodnji primer smrti. Za prva dva primera plača pri sprejemu v «Samopomoč». Plačati se mora tekom enega meseca po članovi smrti, ki se razglasi v «Obrtnem Vestniku*, oziroma se naznani članom na njih stroške po pošti. Ako se primeri smrti ponavljajo pogosto drug za drugim, je treba te zneske na poziv vodstva odposlati v 14 dneh, oziroma tudi v enem tednu po .smrti. člani, ki ne plačajo v teh obrokih dolžnih zneskov s pristojbinami vred, se izključijo po trikratnem brezuspešnem pismenem opominu v navadnih razmerah v vsakokratnih presledkih po 14 dni, a v nujnih primerih po en teden ter izgube vse pravice članov. § 4. Vpisnine se plača 10 Din, ki se uporabi za razne izdatke. Za upravne stroške plača vsak član pri prvem primeru smrti v letu 6 Din; preostanki pridejoi v rezervni sklad. § 5. člani: morajo biti samostojni obrtniki ali obrtnice, žene obrtnikov in najbližji svojci (oče, mati), ki svoj pristop naznanijo vodstvu. člani morejo postati nadalje tisti, ki niso1 stari nad 45 let in so ob času priglasitve zdravi. Do 31. decembra 1926. pa se sprejemajo člani brez ozira na njih starost. Priglašenci plačajo poleg doneskov, določenih v § 4., še pristopnino, ki znaša 2 Din. Izključeni in prostovoljno izstopivši člani morejo zopet vstopiti v «Samopomoč», če doplačajo vsa od izstopa zaostala vplačila. O sprejemu sklepa načelstvo Zveze obrtnih zadrug; če koga ne sprejme, mu ni treba navesti vzrokov. Do-tične pritožbe razsoja zvezni občni zbor. § 6. Sedež «Samopomoči za obrtnike Zveze obrtnih zadrug» je v Ljubljani. § 7. Vsak član ima pravico glasovanja in se sme udeleževati občnih zborov, staviti1 predloge in nasvete. Člani, ki so odložili obrtni list, ostanejo! še nadalje člani, dokler izpolnjujejo svoje dolžnosti. Ako ne more član zaradi mobilizacije izvrševati svojih dolžnosti, se ne izključi, temveč se v primeru njegove smrti izplača dedičem podpora po odtegnjenih zaostalih vplačilih; če se pa vrne, mora doplačati vsa zaostala vplačila. Prostovoljni izstop se mora pismeno javiti vodstvu. Prostovoljno izstopivši in izključeni člani morajo doplačati vsa zaostala vplačila do dneva svojega izstopa; izterjati se morejo tudi upravnim potom. § 8. Posle «Samopomoči» oskrbuje načelstvo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. O' poslovanju «Samopomoči» vodi Zveza obrtnih zadrug knjige in zapiske in polaga zveznemu občnemu zboru posebej računske zaključke in poročila. Sklepi načelstva in občnega zbora so veljavni, če se je zadostilo določbam §§ 10. in 15. zveznih pravil. § 9. Spore «Samopomoči» med člani razsodi razsodišče. Vsaka stranka voli dva zastopnika izmed članov in ti volijo enega predsednika. § 10. O razpustu «Samopomoči» sklepa zvezni občni zbor. Za razpust morata glasovati dve tretjini navzočih delegatov. § 11. Ako preneha «Samopomoč» prostovoljno ali če jo razpusti oblastvo, sklepa zvezni občni zbor, ki je razdružitev sklenil, kako je porabiti društveno imovino. Obrtno vrtnarstvo. Julija meseca 1925. je izšla v «Službenih Novinah» naredba ministrstva za trgovino in industrijo, ki uvaja za obrtno vrtnarstvo dokaz usposobljenosti. Ta naredba ni dovolj precizna, kar povzroča, da se različno tolmači. V naslednjem priobčujemo stališče Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, kakor ga je zavzel obrtni odsek na eni svojih sej na vprašanje Pokrajinske zadruge trgovskih vrtnarjev v Ljubljani: Naredba ministra za trgovino in industrijo, razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« z dne 13. julija 1925., št. 156, proglaša v točki 1. vrtnarstvo za rokodelski obrt, kolikor se bavi z gojenjem cvetlic in okrasnih rastlin v toplih lehah, rastlinjakih in drugih podobnih spe-cijalnih napravah, kakor tudi s proizvajanjem cvetličnega semenja za prodajo. Ako bi se ta določba razlagala tako, da bi druga vrtnarska opravila, ki se izvršujejo obrtoma, ne bila odkazana v bodoče rokodelskemu vrtnarstvu, bi s tem obseg sedaj rokodelskega obrta znatno omejila napram. obsegu, kakor ga je imelo trgovsko vrtnarstvo kot prost obrt. Stremljenje činiteljev, ki so se potegovali za izdajo navedene naredbe, je šlo za tem, da se dosedanji prost obrt trgovskega vrtnarstva, tak kakor je bil, proglasi za rokodelski. Temu je ministrstvo za trgovino in industrijo tudi ustreglo. Besedilo «kolikor se bavi z gojenjem cvetlic in okrasnih rastlin v toplih lehah itd.» bi pomenilo le to, da vrtnarstva, kolikor se ne bavi z gojenjem cvetlic na tak poseben način, temveč primitivno brez toplih leh itd., ni smatrati za _ rokodelski obrt vrtnarstva. S tem pa še ni rečeno, da bi važni del poslov dosedanjega prostega obrta trgovskih vrtnarjev, t. j. izdelovanje umetnih šopkov in vencev, ne spadalo v izključno področje rokodelskega obrta vrtnarstva. Ako bi se ti posli izločili, bi bila posledica ta, da bi poleg rokodelskega obrta vrtnarstva obstojal še nadalje važen del prejšnjega trgovskega vrtnarstva kot prost obrt. Taka izločitev bi tudi nasprotovala načelu, da je merodajen za obseg obrta tudi običaj in njegov dosedanji razvoj. Ta pa nedvomno govori za to, da spada kljub besedilu točke 1. navedene naredbe v izključni delokrog rokodelskih vrtnarjev tudi izdelovanje umetnih šopkov in vencev. Besedilo točke L navedene naredbe ima samo namen, poudariti razliko med poljedelskim in obrtnim vrtnarstvom, ki doslej ni bila zadostno opredeljena. Dosedanjega običajnega obsega obrtnega vrtnarstva pa v ostalem nikakor ne omejuje. Vrtnarstvo takih posestnikov ali najemnikov vrtov, ki niso vrtnarski obrtniki, ima značaj neobrtne poljedelske proizvodnje dotlej, dokler obratovalna naprava odgovarja načinu poslovanja kmetovalca. Tak primer je gojenje cvetlic brez izučenega osobja in brez toplih leh, rastlinjakov in drugih podobnih specijalnh naprav v ta namen, da se prodajo. Reforma bolniškega zavarovanja. Na shodu Občeslovenskega obrtnega društva v Celju in na sestanku obrtništva v Brežicah je predsednik Zveze obrtnih društev g. Ivan Bizjak poročal o delavskem zavarovanju. V svojih referatih je v glavnem poudarjal naslednje: Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izkazal za prvo polovico leta 1925. ogromni deficit okoli 90.000 Din, ki bi se naj do konca leta 1925. zvišal blizu dveh milijonov dinarjev. Proračun upravnih stroškov za leto 1926. se je napram onemu iz leta 1925. zvišal za Din 518.388'— in bi na ta način znašale skupne potrebščine do 7,248.226 Din. Kritja je nekako okoli 30,300.000 Din, to je približno 23 % upravnih stroškov. Postopanje glede zdravniških honorarjev in drugih dajatev se ne more smatrati ekonomičnim. Zakon predpisuje gotove dajatve, kakor zobotehnične naprave i. dr., ki niso v nikakem skladu s prispevki. Podpore, ki so razmeroma visoke, navajajo k simulacijam. Od sodelovanja se je odtegnilo osebe, ki so svoječasno zelo uspešno kontrolirale sumilante. Ti nadzorniki, ki so bili zelo agilni in živeli v ožjih stikih z zavarovanci, so bili nad vse krepka opora bolniških blagajn. Da sedaj število tako zvanih simulantov narašča, je jasno. Četudi je ravnateljstvo stalo na stališču, da je treba štediti tudi pri številu uradništva in ga skrčiti zlasti pri OUZD na prilično 80 uradnikov, se to ni zgodilo. Namesto da bi se poslovanje poenostavilo in število uradništva znižalo, imamo danes 180 uradnikov z dnevničarji, tedaj za 100 oseb več. Razen tega posluje še Osrednji urad v Zagrebu, ki izkazuje za 7,000.000 Din potrebščin. Toda niti dokaza nimamo, da ta vsota zadostuje, ker ni predpisa, koliko mora prispevati OUZD k skupnim upravnim stroškom. Oni, ki hočejo prikrivati resnični odstotek upravnih stroškov OUZD v Ljubljani na ta način, da trdijo, da se ti upravni stroški z letnim obračunom zmanjšajo pod 23 %, se motijo. Ne bo se jim posrečilo tega dokazati pri skupnem konkurenčnem obračunu. In tudi če bi se upravni stroški v resnici za nekaj odstotkov znižali, ostanejo kljub temu na nedopustni višini ter ogrožajo obstoj zavarovanja. V predvojni dobi sta bili n. pr. v Celju dve bolniški blagajni, t. j. okrajna in splošna štajerska. V teli blagajnah so poslovali štirje uradniki. Danes imamo v Celju štiri uradnike. Vrh tega moramo vzdrževati OUZD v Ljubljani in Osrednji urad v Zagrebu. V obeli teh zavodih so nameščeni visoki uradniki z visokimi plačami. Posluje sc torej trikratno, vsled tega tudi tako drago. Ako se hoče s to centralizacijo dokazati moderno naziranje delavskega zavarovanja, dokazuje praktično poslovanje tega zavoda velikansko polomijo. Moderno delavsko zavarovanje ne more obstojati v tem, da sc ustvarjajo eksistence, temveč da se pri nizkih upravnih stroških omogoči tem izdatnejša oskrba res potrebnim zavarovancem. Centralizacija sc je izvršila brez sodelovanja interesiranih krogov, zato tudi nima zdrave podlage. Delavske deputacije, ki so zahtevale centralizacijo bolniškega zavarovanja, so bile umetno sestavljene po ljudeh, ki so s to centralizacijo zasledovali strankarske interese, a interesi zavarovancev so bili s tem izigrani. Obrtniških organizacij se ni vprašalo za mnenje, dasi morajo podjetniki nositi vso odgovornost za prispevke k temu zavarovanju. Obrtniških organizacij se ni poslušalo, ko so izjavljale, da s centralizacijo niso zadovoljne. Njih protesti se niso uvaževali. Dokazano ' pa je danes, da so bile baš obrtniške organizacije najbolj dalekovidne, ker sc je do sedaj vse uresničilo, kar sc je trdilo v njihovih resolucijah. Zahtevamo odločno decentralizacijo bolniškega zavarovanja. Protestiramo najodločneje proti nameravanemu podržavljenju tega zavarovanja. Na ta način bi bila vzeta možnost interesiranim, sodelovati pri upravi, kar bi povzročilo še večjo nezadovoljnost med interesenti, kakor že obstoja. Pozivamo vse narodne poslance brez razlike strank, da upoštevajo želje obrtništva ter ustrežejo njihovi zahtevi po decentralizaciji socijalnega zavarovanja. Najodločneje protestiramo proti vsakemu zvišanju prispevkov, ker današnje gospodarske razmere ne prenesejo nikakega poviška. V splošnem podpiramo tozadevne utemeljene zahteve Trgovske in obrtne zbornice ter jo prosimo, da skliče anketo za reformo bolniškega zavarovanja. K tej anketi naj povabi Zvezo obrtnih društev za Slovenijo v Celju, Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru ter ostale v poštev prihajajoče korporacije. Šušmarstvo v pletarskem obrtu. Občeslovensko obrtno društvo v Celju nam poroča: Društvu prihajajo venomer pritožbe obrtništva, da je ponekod še vedno razvito šušmarstvo. Največ trpe pri tem pletarji. Na žalost je treba konstatirati, da se tega obrta poslužujejo ljudje, ki za to niso niti najmanj poklicani, kamoli, da bi imeli predpisano učno dobo. Ti ljudje, ki nimajo obrtnega lista, delajo neizmerno škodo poklicnim obrtnikom te stroke, tirajo jih celo tako daleč, da je njih eksistenca v nevarnosti. Ni sejma, kjer bi se ne naletelo na številne pletarske šušmarje, ki svojo slabo, nerabno robo za malenkostno ceno prodajajo in s tem onemogočajo poklicnim pletarjem vsak zaslužek. Žalostno dejstvo je nadalje, da oni ne plačujejo nikakega davka, nimajo umevno obrtnega lista in niso včlanjeni v nobeni obrtni zadrugi. Ti šušmarji ubijajo poklicni obrt in preti nevarnost, da se pletarski stroki nihče več ne bo posvetil. V kolikor pride pri tem vprašanju domača industrija v poštev, smatramo, da se ti doma napravljeni izdelki smejo uporabljati le pri domačem gospodarstvu. Popolnoma jasno, da mora tudi materijal izvirati z lastnega zemljišča. Kakor hitro se pa ti izdelki prodajajo bodisi na sejmih ali doma, je smatrati to za obratovanje, za katero je treba predpisane učne dobe in s tem v zvezi tudi obrtnega lista. Sejmarstvo je smatrati kot prost obrt, mišljen tako. da smejo sejmarji razpečavati le izdelke, ki so jili dobili v razprodajo od poklicnega pletarja. Nujno potrebno je, da se merodajno oblastvo zavzame za pletarski obrt in končno že vendar enkrat ukrene, da bo vsako razpečavanje po nepoklicanih izključeno. Proti pilarskim šušmarjem. Veliko škode povzročajo našemu mlademu pilar-skemu obrtu na eni strani razni šušmarji, ki neupravičeno nasekavajo pile, na drugi strani pa oni, ki kemičnim potom čistijo pile, ne da bi imeli za to obrtno pravico. Delajo veliko reklamo, stranke se pa kmalu prepričajo, da tako «ostrenje» ni nič drugega kakor navadno čiščenje. Oškodovana je stranka, oškodovan pa tudi upravičeni pilarski obrtnik, ker mu tak šušmar odjeda kruli. Naša oblastva postopajo proti tem ljudem vse premilo. Drugod znajo oblastva drugače ščititi svoj legalni obrt. Neka nemška strokovna revija, ki nam je prišla v roke, poroča, da so v Berlinu nekega podjetnika, ki je nabiral naročila za kemično-elektrolitično brušenje pil, kaznovali celo kot goljufa, ker se je izkazalo, da tu ne gre za bru- šenje, temveč za navadno čiščenje, ki bi se ga dalo izvršiti tudi s ščetko. Umestno bi zato bilo, da tudi naša oblastva posvečajo raznim nabiralcem naročil za kemično «brušenje«, pil svojo pozornost, da ne bodo oškodovali strank in obrtnika. Razno. Mali oglasi. Z današnjo številko «Obrtnega Vestnika» smo pričeli z objavo malih oglasov, ki naj služijo v prvi vrsti za posredovanje pri delu, pri nakupu in prodaji orodja in drugih premičnin. Vsak obrtnik, ki rabi delavno silo, ali delavec, ki išče dela, naj jo skuša pridobiti potom malega oglasa v «Obrtnem Vestniku». Obrtniki, ki žele prodati že rabljeno ali še nerabljeno orodje, stroje ali kako surovino, naj isto ponudijo potoni oglasa v svojem lastnem glasilu, ki je razširjen med obrtniki. Le na ta način se bomo osamosvojili in pripomogli, da pride naše glasilo do veljave in zaželjenega uspeha. Cena malih oglasov je za enkratno objavo od besede 50 para, naj-manje 5 Din, ki se jih plača vnajprej lahko tudi v znamkah. Za odgovore je priložiti znamko posebej. Obrtniki, poslužujte se dane prilike. Oglase sprejema uprava «Obrt-nega Vestnika* v Ljubljani, Dunajska cesta 20. Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, pasarjev in graverjev v Ljubljani obvešča svoje člane, da se vrši redni zadružni občni zbor v nedeljo dne 21. februarja t. 1. ob 3. uri popoldne y gostilni pri Mraku na Rimski cesti v Ljubljani. Člani, ki se občnega zbora ne udeleže, ne da bi se zadostno opravičili, zapadejo globi 5 Din. Ako bo zadružni občni zbor ob določni uri nesklepčen, se bo vršil isti pol ure pozneje pri vsakem številu članov. Dnevni red in druge podrobnosti se bo članom naznanilo na posebnih vabilih pismenim potom. Odbor. Občni zbor zadruge obrtnikov v Črnomlju se je vršil dne 1. februarja t. 1. pod vodstvom zadružnega načelnika g. Josipa Fabiana. Za Zvezo obrtnih zadrug se je udeležil občnega zbora tajnik I. Kaiser. Zadruga šteje 352 članov, med katerimi so tudi trgovci in gostilničarji. Zadruga ni imela doslej nikakih rednih dohodkov in je krila svoje izdatke le s pristojbinami in raznimi taksami. Zborovalci, ki so uvideli potrebo, da se zadruga razvije, so vsled tega sklenili uvesti zadružno doklado, ki znaša, razdeljena po kategorijah, 20, 30 in 50 Din. — Zadruga doslej ni bila članica Zveze in je na občnem zboru sklenila soglasno pristop k Zvezi obrtnih zadrug, s čemur se je zopet ena izmed močnih zadrug priklopila k veliki celoti, ki bo trdno organizirana še uspešnejše vodlia borbo za vsestranski napredek obrtništva. — Obrtništvo v črno meljskem okraju toži, ravno tako kakor po vseh drugih srezih, zoper jako razpaslo šušmarstvo. Zgleda, da tudi tam obrtna oblast tolerira šušmarstvo. Občni zbor Strokovne zadruge koncesioniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani se je vršil dne 31. januarja t. 1. pod vodstvom zadružnega načelnika g. Ivana Mihelčiča v posvetovalnici Mestnega magistrata. Udeležilo se ga je 25 članov, za obrtno oblast g. Čehun, za zbornico za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Josip Pretnar, za gradbeno direkcijo g. inž. Štolfa, za zvezo obrtnih zadrug tajnik I. Kaiser. Iz poročila načelnika in tajnika posnemamo, da je zadruga štela koncem leta 75 članov. Njeno delovanje je bilo jako živahno, posebno skrb obrača zadruga tudi svojemu naraščaju. Sklad za vajeniško šolo je znašal 3045 Din, sklad za monterske tečaje 2800 Din, podporni sklad 3000 Din in rezervni sklad 5000 Din. — Proračun za leto 1926. izkazuje 12.000 Din dohodkov in 11.900 Din izdatkov. — Zadružna doklada za leto 1926. se je določila na 100 Din. Inkorporacijska pristojbina, ki je znašala doslej 200 Din, se je določila za elektrarne in družbe s pravnimi osebami 500 Din, za elektrotehnike-inštalaterje pa 300 Din. — Razpravljalo se je nadalje o preureditvi preizkušenj, in sicer o uvedbi vajeniške in pomočniške preizkušnje po pravilnikih, ki jih je izdelala Zveza obrtnih zadrug. Po daljši tozadevni debati sta se oba pravilnika sprejela. Pri ,volitvah zadružnega odbora je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor, mesto umrlega odbornika g. Pajka pa je bil izvoljen g. Sever iz Celja. Za računska preglednika sta bila izvoljena g. inž. Turnšek in g. Habein. — Pri raznoterostih se je razvila debata glede monopola, kjer je podnačelnik g. Iv. Bogataj pojasnil stališče oblasti. — Sklenilo se je tudi, da bo strokovno glasilo zadruge «Obrtni Vestnik». Občni zbor Zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani se je vršil dne 8. t. m. Za načelnika je bil izvoljen g. Ivan Gjud. Podrobnejše poročilo o poteku občnega zbora bomo objavili v prihodnji številki. Zadruga ključavničarjev v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 27. februarja t. 1. ob 4. popoldne v zadružni pisarni, Kolodvorska ulica 27, «Pri Leonu» (vhod tudi z Miklošičeve ceste) z naslednjim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Poročilo načelstva. 3.) Tajniško poročilo. 4.) Računski zaključek za leto 1925. 5.) Proračun za leto 1926. in določitev zadružne doklade. 6.) Poročilo preglednikov računov. 7.) Izpre-memba pravil. 8.) Volitev načelstva: načelnika, njegovega namestnika, štirih odbornikov in dveh namestnikov. 9.) Volitev računskih preglednikov za leto 1926. 10.) Določitev teoretične vajeniške preizkušnje. 12.) Določitev pristojbin članom pomočniške preizkuševalne komisije. 13.) Določitev pristojbin za izredne pomočniške preizkušnje. 14.) Določitev pristojbin za izdajo 'duplikatov učnega pisma. 15.) Raznoterosti. Glasom zadružnih pravil § 25 so člani dolžni udeležiti se občnega zbora. Načelstvo. Slovensko obrtno društvo v Brežicah je imelo 6. januarja svoj 7. redni občni zbor. Ob 10. predpoldne otvori predsednik Josip Holy zborovanje, pozdravi zborovalce in poda splošno sliko o delovanju društva, Tajnik, tovariš Trop prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, kateri se odobri. Nato poroča tajnik o delovanju društva v prošlem letu sledeče: društvo šteje 95 članov; imelo je devet od-borovih sej ter pet sestankov članstva. 12. in 13. aprila se je priredila razstava vajeniških del in razstava obrtne nadaljevalne šole v Brežicah. Razstavilo je 58 vajencev, od teh je odlikovanih s priznanico prvega reda 37 in drugega reda 21. Ob priliki razstave je bil veliki zbor obrtništva iz Posavja. Udeležba na zboru je bila povoljna. Kot govorniki so nastopili sledeči gospodje: dr. Pretnar, E. Franchetti in L Zadravec; bodrili so zborovalce k vztrajnosti, poročali o stanovskih in gospodarskih zadevah ter dajali informacije. S tem konča tovariš tajnik svoje poročilo želeč, da bi obrtništvo v bodoče z večjo vnemo podpiralo obrtne organizacije, ker v slogi in skupnem delu je moč. Predsednik se zahvaljuje tajniku za njegovo vestno delo, zahvali se tudi drugim odbornikom za njih trud v prid društva. Nato sledi poročilo blagajnika tovariša M. Radanoviča. Dohodkov v preteklem poslovnem letu je bilo Din 2296-50, izdatkov Din 191P45. Čisti dohodek v letu Din 38505. Stanje skupnega premoženja je Din 5988’20. Na predlog preglednikov računov izreče zbor tovarišu blagajniku kakor celemu odboru odvezo. Nato se preide k volitvam. Izvoljeni so bili sledeči tovariši: za predsednika Josip Holy, podpredsednik Drago Vogrin, odborniki: Ig. Poljanšek, Iv. Vogrinc, Jos. Gregl, Fr. Sikošek, Miško Novak, Al. Terglav, R. Mrkša, Iv. Vol-čanšek, M. Zorko, in Ant. Pintarič; preglednika računov: Iv. Blaževič in Miško Radanovič; predsednik razsodišča: Ign. Trop. Pri slučajnostih se sprejme predlog vpeljati informacijsko ali tako zvano črno knjigo, v katero se bodo vpisale vse stranke, ki so nezanesljive v plačilih ali so oškodovale obrtnika pri naročilih. Predsednik opozarja člane na obrtni praznik 19. marca, omenja o napovedi dohodnine ter priporoča « Obrtni Vestnilo. S teni zaključuje občni zbor.. Obrtniška razstava se bo vršila ,v Ljubljani leta 1928., katero bo priredila Zveza obrtnih zadrug povodom svoje 251etnice. Obrtniki! Že danes je čas, da pričnemo s pripravami ter pokažemo svetu naš napredek in naše zmožnosti. Sodelujmo vsi in pomagajmo, da bo uspeh časten. Izdelki bodo morali biti izdelani zgolj v naših domačih slogih in bo torej ta razstava naš ponos in prva te vrste v Jugoslaviji. V slogi in delu je moč! — Obrtnik. Zastopstvo «Ohrtnega Vestnika» za Maribor in okolico je prevzel oglasni in reklamni zavod F. Voršiča naslednik Vinko Kovačič v Mariboru, Slomškov trg 16. Zavod je upravičen nabirati nove naročnike, oglase in kasirati naročnino. Lep uspeh za «Obrtni Vestnik». Na občnem zboru kolektivne obrtne zadruge v Radečah pri Zidanem mostu je zadružni načelnik g. Avgust Jeglič pridobil 11 novih naročnikov. Gibanje za pridobivanje novih članov je v zadnjem času postalo živahnejše — vzgledu v Radečah pa naj slede še druge zadruge. Občni zbor kolektivne zadruge obrtnikov v Sevnici ob Savi se bo vršil v nedeljo dne 21. t. n/, ob 3. popoldne v gostilni Valant ,v Sevnici. Vsi zadružni člani naj se občnega zbora zanesljivo udeleže. Občni zbor Zadruge pleskarjev, sobo-črkoslikarjev v Ljubljani se je vršil 10. t. m. pod vodstvom zadružnega načelnika g. Štefana Špeletiča. Za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo se je udeležil občnega zbora g. dr. Josip Pretnar, za obrtno oblast g. Čehun, za Zvezo obrtnih zadrug g. I. Kaiser. Občnega zbora se je udeležilo 19 članov. Zadružni načelnik g. Štefan Špeletič in tajnik g. Štefan Rožič sta podala poročila o zadružnem delovanju tekom preteklega leta. Zadruga je štela koncem leta 48 članov, vpisanih pa je bilo 77 vajencev. G. Remžgar je podal blagajniško poročilo, iz katerega sledi, da je imela zadruga Din 1878'65 prebitka. — Pri volitvah odbora je g. Filip Pristou v vznešenih besedah poudarjal, da so nastopili za Zadrugo časi resnega delovanja, ki naj bo plodonosno za vse zadružne člane. Iz medsebojnih borb je prišla Zadruga k složnemu delu, Omenja nadalje, da je dosedanji odbor vršil svoje delo v pravi smeri ter da si je pridobil zlasti zadružni načelnik, tajnik in blagajnik posebnih zaslug za Zadrugo. Vsled tega predlaga, da naj bi se izvolilo g. Štefana Špeletiča ponovno za zadružnega načelnika, g. Ivana Košaka, ki je bil vedno v največjo pomoč, pa za podnačelnika. Zborovalci so predlog soglasno sprejeli. V odbor so bili izvoljeni gg.: Štefan Rožič, Er. Remžgar, Ivan Bricelj, Fr. Remžgar, Filip Pristou in Ivan Letnar; za namestnike gg.: E. Šetina, Fr. Ambrož in Fr. Černe; za računska preglednika pa gg.: Ivan Brun-čič in Franc Bricelj. — Zadružna doklada za leto 1926. se je določila na 40 Din. G. dr. Pretnar je poročal o najvažnejših gospodarskih vprašanjih in zlasti tudi priporočal «Obrtni Vestnik*. G. Ivan Košak se je zavzemal v svojem govoru za naše strokovno glasilo, istotako g. Špeletič, Rožič in Pristou. G. Čehun je podal nekatera pojasnila na tajniško poročilo, nakar je g. načelnik zaključil zborovanje. — Zadruga, ki je bila mnogokrat oster boj v notranjosti, je na poti pomiritve. Lepa složnost, ki je vladala na občnem zboru, pa nam je porok, da se bodo na prihodnjem občnem zboru združili vsi člani v močno celoto, ki ne .bo vodila več medsebojnega boja, temveč boj za stanovske interese. Državni kemično-tehnični laboratorij. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente,' da je Državni zavod za pospeševanje industrije in obrta v Beogradu ustanovil kemično-tehnični laboratorij. Ta laboratorij vrši analize ter izdaja izpričevala, mnenja in nasvete. Za izvršena dela se plačuje primerna taksa po tarifi, ki je objavljena v Službenih Novinah z dne 5. septembra 1925., št. 201. Cene na ljubljanskem sejmu za kožuhovino, ld se je vršil pred kratkim v Ljubljani, so bile naslednje: lisičje kože 215 do 805 Din, kun zlatic 766 do 910 Din, dihurjev 185 Din, zajcev 22 Din za prvovrstne, srn 31 Din, divjih mačk 85 Din, veveric 41 Din za prvovrstne, krtov 3 Din, domačih mačk 20 Din, domačih zajcev 5 Din za komad. Prvovrstnega blaga je bilo malo. Slabo blago je bilo seveda cenejše. Drugo leto se bo priredil ta sejni v znatno večjem obsegu in za vso državo. Čehi in mi. 11. januarja t. 1. se je vršila v češkoslovaškem trgovskem ministrstvu anketa interesentov o oddaji vojaških dobav malim obrtnikom. Poleg uradnih organov in zastopnikov interesentov so se ankete udeležile tudi vse češkoslovaške trgovske in obrtniške zbornice. Na anketi se je sklenilo, da se oddaja malim obrtnikom še nadalje 60 odstotkov državnih vojaških dobav. Cene za dobavo bo določala posebna komisija po povprečnih cenah, kalkuliranih po produkcijskih stroških male in srednje obrti. — Tako Češkoslovaška. Pri nas pa romajo vse dobave v velike tovarne, še rajše pa v inozemstvo, ker po mnenju raznih načelnikov v ministrstvih naš obrtnik ni zmožen napraviti kaj vrednega. So pa še drugi vzroki, da naš obrtnik ne pride do dobav... Velikanska emisija akcij. Dillon Read and Co so izdali v Ne\v Yorku za 55 milijonov dolarjev akcij družbe National Casli Register (cash = blagajna), po 50 dolarjev za akcijo. Emisija je bila takoj desetkrat s podpisi presežena in je šel kurz brž gor na 54 dolarjev. To je ena največjih akcijskih emisij v Severni Ameriki doslej. Dillon Read and Co so postali v zadnjem času znani po svojih velikih finančnih operacijah za srednjeevropska javna in zasebna posojila. Eden družabnikov in upraviteljev tvrdke Dillon Read dr. je Mr. Logan, ki srednjeevropske razmere prav temeljito pozna. Kakor znano, Zedinjene države v reparacijski komisiji oficijelno niso bile zastopane, pač pa se je Logan takorekoč neoficielno nekaj urarskega materijala se ceno proda. l-i kot zastopnik Amerike udeleževal posvetovanj in sklepov reparacijske komisije. Za konzorcij «Obrtnega Vestnika« Engelbert Franchettl. Urednik Engelbert Franchetti. Za Delniško tiskarno; d. d. v Ljubljani, H. Brandt. vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek 5 Din. — Oglase je plačati v naprej, lahko tudi v znamkah. — Za odgovor je priložiti znamko. Avgust Jeglič Radeče pri Zidanem mostu priporoča svojo trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami. 1/26 Frizerka dobro izvežbana, se sprejme takoj ali po dogovoru. — Ponudbe na naslov: Mirko Pe-reško, Zagreb, Zrinjski trg 17. 2/26 Sedlarski pomočnik vešč pri vozovih in pleskanju, se išče. Lahko dobi tudi delavnico v zakup ali jo kupi. — Naslov pove uprava «Obrtnega Vestnika». 7/26 Vajenca z dobro šolsko izobrazbo, lepega vedenja, sprejme brez oskrbe takoj ali po dogovoru za brivsko obrt. — Naslov pove uprava «Obrtnega Vestnika». 3/26 Zobotehniški praktikant s 4 razredi srednje ali meščanske šole se sprejme. — Naslov pove uprava «0brtnega Vestnika*. 4/26 Tapetniški vajenec se sprejme pri tapetniku Avguštinu Pavle, Ljubljana, Vegova ulica 10. 5/26 Ključavničar dober delavec, vojaščine prost, išče mesta kjerkoli. Gre tudi kot praktikant k avtomobilu. — Cenjene ponudbe na upravo «Obrtnega Vestnika» pod značko «Pomoč v sili». 8/26 Šivilja dobro izurjena, gre šivat v damski salon. — Ponudbe pod šifro «Pomočniea» na upravo c Obrtnega Vestnika*. 9/26 Deček 15 let star, s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do mizarske obrti, se takoj odda boljšemu mojstru na deželo. — Alojzij Slapar, Sp. Jarše št. 20. pošta Domžale. 10/26 Fotografski pomočnik vešč in zanesljiv, popolnoma samostojen, se išče. — Ponudbe z referencami na atelje V. Vla-sič, Maribor. 6/26 4 železopločevin. table v velikosti po 4-40 X 1'60, se prodajo. — Naslov pove uprava cObrtnega Vestnika». 11/26 Pekarija se vzame v najem ali se kupi hišo s pekarijo. — Ponudbe na upravo «Obrtnega Vestnika* pod šifro