»lene« v novogoriški igralnici Morilca obsodili na štirinajst let zapora rice iz Štarancana Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 9. DO 16. STRANI KUPON-30% popusta n,H vse itoritvc fUt m oM 5MIChYI Dinti Slud o Icficit in flr.iVji Divjci w úoJ --.IIKmí-J Primorski dnevnik TOREK, 19. FEBRUARJA 2013 Št. 41 (20.669) leto LXIX._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € Dušan Udovič Pred nedavnim smo pisali o načrtu tako imenovane severne makro-regije, s katerim poskuša od škandalov zdelana Severna liga ponovno dvigniti dvoje volilne delnice. Zamisel predstavlja nekakšen nov uvodni korak v secesijo severne Italije, kateri se ligaši nikoli niso odpovedali: dežele Veneto, Lombardija Piemont (in sedaj tudi FKJK) naj bi se združile v ma-kroregijo, v kateri naj bi avtonomna davčna politika omogočila, da bo 75 odstotkov davkov ostalo doma in le manjši del naj bi ostal »požrešni« državi. To seveda ni nič drugega kot pogreta juha, sestavljena iz odcepitvenih obetov, s katerimi je prvobitna Bos-sijeva liga pred petnajstimi in več leti zapeljala nič koliko od okornega in razsipnega državnega aparata razočaranih volivcev. Kot vemo, potem iz vsega tega ni bilo nič, saj se je Severna liga z leti vse bolj spreminjala v izrazit privesek desnosredinskega zavezništva, v katerem je imel glavno besedo Berlusconi, kar se dogaja še danes. Žal se je s sobotnim podpisom pakta o severni makroregiji v Sir-mioneju v ta voz vpregel tudi predsednik dežele FJK Renzo Tondo, v iskanju konsenza na skorajšnjih deželnih volitvah. Toda veliko vprašanje je, če mu bo taka opredelitev koristila, saj je takoj povzročil val protestov, predvsem pa odločno reakcijo sredinske UDC, s katero je v zadnjem mandatu skupaj vladal deželi. Ton-dova poteza zveni skoraj v posmeh deželni avtonomiji FJK, ravno v času, ko se z donečimi frazami slavi njena petdesetletnica. Predsednik se bo težko znebil očitka, da je deželno avtonomijo zakockal z nenačelnim dogovorom z ligaši, namesto da bi jo branil in dosledno zagovarjal. RIM - Kampanja za parlamentarne volitve gre proti koncu Bersani zaupa v zmago, Monti išče ekvidistanco, Berlusconi proti Merklovi RIM - »Povlekli bomo iz teme Lombardijo in Italijo.« Tako je zagotovil voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani, ko je v nedeljo nastopil na množičnem zborovanju na trgu pred milansko stolnico v podporo predsedniškemu kandidatu leve sredine v Lom-bardiji Umbertu Ambrosoliju. Monti je včeraj dejal, da s tako le-vosredinsko koalicijo noče imeti opravka. Medtem se je prvak desne sredine Silvio Berlusconi včeraj ponovno kritično obregnil ob nemško kanclerko Angelo Merkel, češ da je kot birokratka odraščala v Vzhodni Nemčiji z njenim centralističnim gospodarstvom. Na 22. strani OBČINA DOLINA - Ob slovenskem kulturnem prazniku Pahor častni občan Naziv so mu podelili med nedeljsko proslavo, ki so jo oblikovali številni nastopajoči BOLJUNEC - Tržaški pisatelj Boris Pahor je postal častni občan Občine Dolina. Naziv mu je županja Ful-via Premolin podelila na nedeljski proslavi ob dnevu slovenske kulture. Dolina je prva občina na Tržaškem, ki je Pahorju izrekla to čast. Proslavo v boljunskem kulturnem centru Franceta Prešerna so oblikovali številni nastopajoči in je nastala v sodelovanju z nekaterimi društvi, ki delujejo na občinskem območju. Priložnostno misel je izrekel slovenski poslanec Janko Veber, številne prisotne pa je nagovorila tudi županja. V svojem posegu je med drugim obžalovala, da krajevno družbeno življenje zaznamuje vse večja nestrpnost. Na 6. strani TRST - Sodni epilog umora Giovannija Novacca na Greti Dosmrtni zaporni kazni Za Alessandra Cavallija in Giuseppeja Consoleja najhujša kazen - Njuna odvetnika napovedala priziv TRST - Osemnajst mesecev po zločinu, ki je verjetno pretresel vse Tržača-ne, je sodnik izrekel sodbo. Giuseppe Console in Alessandro Cavalli sta bila zaradi ugrabitve in umora Giovannija Novacca med 25. in 26. avgustom 2011 obsojena na dosmrtno zaporno kazen. Sodnik za predhodne obravnave Guido Patriarchi je sprejel oba predloga tožilca Massima De Bortolija in očitno njegovo oceno, da oba obtoženca zaradi svojih okrutnih dejanj zaslužita dosmrtno kazen, kljub temu, da so jima sodili po skrajšanem postopku. Odvetnika Maria Genovese in Paolo Bevi-lacqua sta iz različnih razlogov razočarana in napovedujeta priziv. Na 5. strani BRUSELJ LB naj ne ovira pristopnega procesa Hrvaške BRUSELJ - V Evropskem parlamentu je bilo včeraj v razpravi o Hrvaški spet slišati pozive Sloveniji, naj pravočasno ratificira hrvaško pristopno pogodbo, in opozorila, da dvostranska vprašanja, kot je Ljubljanska banka, ne smejo ovirati pristopnega procesa. Evropski poslanci iz Slovenije so bili optimistični, da bo problem LB rešen in pogodba ratificirana pravočasno. V razpravo so posegli tudi trije slovenski evroprala-mentarci. Na 2. strani KANDIDATI Benečan F. Dorbolo za parlament ČEDAD - Na letošnjih parlamentarnih volitvah je na kandidatni listi za poslansko zbornico stranke Levica, ekologija in svoboda (Sel) na 5. mestu Beneški Slovenec Fabrizio Dor-bolo. Sedemintridesetletnik iz Špetra je zaposlen v storitvenem podjetju, ki deluje na področju oglaševanja. Na 3. strani Sejem poklicev in izzivi za maturante Na 4. strani Združitev tržaškega in goriškega Fim Cisl Na 5. strani Kmalu razsodba glede goriških rajonov Na 17. strani Goriški Expomego gleda čez mejo Na 17. strani V Štmavru v znamenju radiča in štrukljev Na 19. strani 1 oles MUE >s ^ TABACCHI TOBAKARNA KOLEKI (valori bollati) PLAČILO PROMETNE TAKSE AVTOBUSNE VOZOVNICE TELEFONSKE KARTICE Q Vodafone" j WIND POSLOVALNICA Sisal superEnalotf^) Trst - Križ 470/D Tel. 040 2209120 u 1 2 Torek, 19. februarja 2013 ALPE-JADRAN / BRUSELJ - Pozivi Sloveniji, naj pravočasno ratificira hrvaško pristopno pogodbo Vprašanja kot je LB, naj ne ovirajo pristopnega procesa CELOVEC - Umetniško »volilno priporočilo« Kdor prekriža FPK se odloči za kugo CELOVEC - Volilna priporočila pravzaprav niso več v modi, toda Univerzitetni kulturni center (Unikum) v Celovcu se je - skupaj s koroškimi umetnicami in umetniki - le odločil, da bo Korošcem in Korošicam dal umetniško-kritično »volilno priporočilo«. V tednu pred deželnoz-borskimi volitvami, ki bodo v nedeljo, 3. marca, bodo zastopniki Unikuma in umetniki pri kužnem znamenju na Starem trgu v Celovcu izdali umetni-ško-kulturnopolitično volilno priporočilo. Izpoved literarno-umetniške akcije je: kdor 3. marca na volilnem lističu nakriža listo 1, torej svobodnjake (FPK), ta se odloči za kugo, je na predstavitvi akcije poudaril Emil Krištof, eden izmed poslovodij Unikuma. Kritično glede stanja na Koroškem se je sredi tekoče volilne kampanje izrazil tudi priznani akademski slikar Valentin Oman, pripadnik slovenske narodne skupnosti. Oman se je pri tem obregnil predvsem na plakate FPK-ja z geslom »Unser Kärnten« (Naša Koroška!). Plakati da so -tako Oman - dokaz, da se v razumevanju kulture pri deželni politiki kljub »rešitvi« vprašanja dvojezičnih napisov na Koroškem »nič ni spremenilo«. »Ko bi zapisali Naša Koroška tudi v slovenščini, potem bi verjel, da se je kaj premaknilo, tako pa ne«, je ugotovil Oman in dodal, da bi narod, ki bi se zanimal za kulturo, cenil dvo-jezičnost. »V tem primeru ne bi po- Umetniško »volilno priporočilo« trebovali tudi nobene državne pogodbe«, je še menil umetnik iz vrst koroških Slovencev. Kritične izjave uglednih kulturnikov glede političnega in kulturnega stanja na Koroškem je povzela tudi Avstrijska tiskovna agencija (APA), ki je pred deželnozborskimi volitvami na Koroškem spraševala o pričakovanjih kulturnih ustvarjalcev v zvezi s (deželno) politiko. Večina je ocenila, da Koroška kljub takšni politiki še vedno premore mnogo kulture. Najbolj oster pa je s svojo oceno podal na Koroškem rojeni svetovno priznani pisatelj Peter Turrini. Dejal je, da »neko rjavkasto društvo drži vso deželo za talce«. KOPER - Nekdanji ravnatelj Obalnih galerij Piran Toni Biloslav je po hudi bolezni v nedeljo umrl v 67. letu starosti. Biloslav je bil od ustanovitve Obalnih galerij Piran leta 1975 njihov prvi in do upokojitve konec leta 2012 tudi edini ravnatelj. Z 38 leti vodenja ene najuglednejših slovenskih galerij je bil verjetno tudi eden od ravnateljev in direktorjev z najdaljšim stažem na Primorskem, je ob njegovi smrti zapisalo spletno Delo. Slikarstvo in grafiko je Bilo-slav doštudiral na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah, delati pa je začel kot grafični oblikovalec pri Delu. Leta 1972 je ustanovil galerijo Meduza v Kopru, prvo prodajno galerijo v tedanji Jugoslavi- BRUSELJ - V Evropskem parlamentu je bilo včeraj v razpravi o Hrvaški spet slišati pozive Sloveniji, naj pravočasno ratificira hrvaško pristopno pogodbo, in opozorila, da dvostranska vprašanja, kot je Ljubljanska banka, ne smejo ovirati pristopnega procesa. Evropski poslanci iz Slovenije so bili optimistični, da bo problem LB rešen in pogodba ratificirana pravočasno.slove»Nih-če ne dvomi o pripravljenosti Hrvaške na vstop v EU 1. julija letos ... Veseli me, da se vsi strinjamo, da bi morale preostale tri članice pogodbo ratificirati čim prej,« je včerajšnjo razpravo zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta na koncu povzel avtor poročila o Hrvaški, evropski poslanec iz Češke Libor Rouček. Poročevalec je tudi izrazil upanje, da bosta predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, Janez Janša in Zoran Milanovič, marca dosegla dogovor o LB, in da bo Slovenija pravočasno ratificirala hrvaško pristopno pogodbo. »Odlični odnosi« med Hrvaško in Slovenijo so bistveni, saj sta državi vzor za vse ostale države na Zahodnem Balkanu, je še poudaril. Tudi več drugih evropskih poslancev - med njimi tudi nekaj hrvaških opazovalcev, ki so lahko sodelovali v razpravi - je Slovenijo pozvalo k pravočasni ratifikaciji pristopne pogodbe in opozorilo, da dvostranska vprašanja, kakršno je LB, ne smejo ovirati pristopnega procesa. Oglasili so se tudi trije evropski poslanci iz Slovenije - Ivo Vajgl (Alde/Zares), Tanja Fajon (S&D/SD) in Lojze Peterle (EPP/NSi). Trojica je sicer k Roučkovemu poročilu vložila skupaj 19 od 62 dopolnil; Fajonova devet, Peterle šest, Vajgl pa štiri. Vsi trije so bili optimistični, da bo problem LB rešen in hrvaška pogodba ratificirana pravočasno. Vajgl je izrazil prepričanje, da »to ne bi smel biti in najbrž tudi ne bo problem, zaradi katerega bi Hrvaška zamujala na poti v EU«, saj so vse politične stranke v Sloveniji soglasne, da je vstop Hrvaške v EU prednostna naloga, ne glede na to, kako se bo razvil sicer zelo zapleten slovenski politični klobčič. Poudaril je tudi, da se mu zdi nepotrebno pozivati parlamente suverenih držav k ratifikaciji. Fajonova je obžalovala »neljube dogodke v Sloveniji« - nepričakovano odločitev predsednika vlade Janeza Janše, da iz pogajanj o LB umakne zunanjega ministra Karla Erjavca, čeprav sta bila s hrvaško kolegico Vesno Pusič že zelo blizu rešitvi. Obenem si »močno želi, upa in verjame«, da bo srečanje predsednikov vlad 10. marca prineslo rešitev vprašanja LB, ki po njenih besedah ni dvostransko, temveč nasledstveno. Peterle pa je »vesel« dejstva, da sta se z odprtim vprašanjem LB začela ukvarjati oba predsednika vlad, saj je to po njegovem mnenju «dodana vrednost«. Kolegici Fajo-novi pa je odvrnil, da on razume Janševo potezo kot željo, da »s polno kredibilnostjo vodi proces reševanja odprtega vprašanja«, glede na dejstvo, da je stranka zunanjega ministra napovedala zelo hiter odhod iz vlade. »Meni se ta poteza ne zdi nenavadna, ampak prej potrebna,« je poudaril. Veliko prahu je že pred današnjo razpravo na Hrvaškem dvignil predlog evropske poslanke iz Romunije Monice Luise Macovei, naj EU za Hrvaško vzpostavi popristopni mehanizem nadzora boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter izvajanja reforme sodstva. Tako hrvaški opazovalci kot drugi evropski poslanci, vključno s poročevalcem, so včeraj njen predlog zavrnili. Podoben mehanizem je EU prvič in doslej edinkrat uvedla za Romunijo in Bolgarijo, za Hrvaško pa ga ni predvidela, ker meni, da je bila država za razliko od sedanjih najmlajših članic unije že pred pristopom dovolj nadzorovana. Iz Hrvaške je bilo v odzivu na to dopolnilo pred današnjo razpravo slišati užaljene besede, češ da Romunija res ni država, ki bi ji lahko solila pamet o korupciji. (STA) Na počivališču Povir prijeli domnevna avtocestna tatova SEŽANA - Sežanski policisti in koprski kriminalisti so v soboto ponoči na avtocestnem počivališču Povir jug prijeli domnevna avtocestna tatova. Ob 23.20 so imeli v postopku 52-let-nega in 44-letnega državljana Kosova, ki sta se peljala z avtomobilom opel vectra madžarskih registrskih tablic. Po identificiranju oseb in pregledu vozila so odkrili, da imata več pripomočkov za vlamljanje (vlomilske ključe za vozila) in nož za prediranje pnevmatik. Obema so odvzeli prostost in ju zaslišali, sledi kazenska ovaba zaradi pridobivanja orožja in pripomočkov namenjenih za kaznivo dejanje. Računalniški tečaj ŠOUP za starejše KOPER - Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) in Univerzitetni izobraževalni center (UNIC) sta včeraj pričela z brezplačnim tečajem računalništva za starejše. V okviru delavnic bodo tečajniki spoznali osnovne funkcije računalnika, program za pisanje in urejanje besedil, internet, elektronsko pošto ter komuniciranje preko družbenih omrežij.Kot ugotavljajo v ŠOUP, živimo namreč v času, ko si brez računalnika življenja ne znamo predstavljati, saj postaja nepogrešljiv del vsakdana. Z delavnico želijo tako starejšim ponuditi možnost aktivnega vključevanja v svet računalništva in jim omogočiti dostop do obširnih informacij na internetu. »Znanje računalništva jim vsekakor utegne koristiti v vsakdanjem življenju in hkrati ponuditi nove možnosti preživljanja prostega časa,« so v sporočilu za javnost povzeli besede sekretarja za socialo in študentsko problematiko ŠOUP Uroša Picige. Delavnice, ki bodo potekale v prostorih UNIC na Gortanovem trgu 15 v Kopru še 21. in 25. februarja v popoldanskem času, sicer organizirajo že drugo leto zapored, so še navedli v ŠOUP. KOPER - Izguba za slovensko kulturo V nedeljo umrl Toni Biloslav, soustanovitelj in dolgoletni ravnatelj obalnih galerij Piran ji. Leta 1974 je pomagal pri ustanavljanju Obalnih galerij Piran, ki so jo ustanovile tri obalne občine. Kasneje so pridobile status regionalnega muzeja sodobne umetnosti s petimi razstavišči v Kopru in Piranu, s parkom skulptur mednarodnega simpozija Forma viva v Portorožu ter galerijo A in A v Benetkah. Mednarodni simpozij kiparjev Forma Viva v Portorožu je Biloslav vodil od leta 1977. Leta 1992 je s pomočjo ministrstva za kulturo ustanovil prvo slovensko galerijo v tujini: A in A v Madridu, ki se je nato preselila v Benetke. Bil je pobudnik številnih umetniških akcij, član mednarodnih umetniških žirij, gostujoči predavatelj, član Prešernovega sklada pri ministrstvu za kulturo in soor-ganizator Piranskih dnevov arhitekture. Po poročanju spletnega Dela je s sodelavci zaslužen za to, da premorejo Obalne galerije Piran zbirko več kot 1000 del slovenske «nove podobe», odločujoča in prelomna dela iz poznega modernizma in postmodernizmov zadnje četrtine 20. stoletja. V slovenskem prostoru je pustil izjemen pečat likovnega ustvarjanja in povzdignil zbirko ter šolo umetnosti lepih podob v regiji na zavidljivo raven, so zapisali v spletni izdaji Dela. Biloslava je na mestu ravnatelja Obalnih galerij Piran nasledila Lilijana Stepančič iz Ljubljane, ki je funkcijo nastopila 2. januarja letos. (STA) GORE - Nedeljsko reševanje 65-letnega Sežančana Tudi Nanos je lahko nevaren Planinec padel med sestopom in drsel kakih 500 metrov - V akciji 27 reševalcev ter helikopter slovenske vojske RAZDRTO - Hoja po nanoškem pobočju je lahko nevarna, še posebno v zimskih mesecih. To je v nedeljo dopoldne na svoji koži izkusil planinec, ki se mora le sreči in požrtovalnim reševalcem zahvaliti, da je ni skupil slabše kot sicer. Reševalci so ga ob pomoči helikopterja rešili, odnesel jo je s poškodbo medenice in stegnenice. Na polovici pleše - to je na polovici vršne travnate površine pred vrhom, ki je bila v nedeljo še zasnežena - je 65-letnemu planincu iz Sežane v nedeljo okrog 10. ure med sestopom z vrha spodrsnilo. Po njej je po besedah Dušana Pavlice iz Društva prijateljev Nanos drsel kakih 250 metrov, potem je padel čez skale in naprej drsel še približno 250 metrov, kjer se je med drevesi zaustavil v višini verige - 50 metrov s poti, nad prvo zajlo. »K sreči je drsel po žlebu oziroma kanalu, ki ga je ustvaril sneg ali voda. Če bi samo za slabega pol metra zdrsnil iz žleba, bi zagotovo zadel v stene, kar bi bilo lahko usodno,« je za spletne Primorske novice pojasnil vodja postojnske skupine gorskih reševalcev in vodja reševanja Zlatko Grželj. V akciji je sodelovalo 27 gorskih reševalcev, poškodovanca so odpeljali s helikopterjem slovenske vojske. Pilot se je moral med poletom spopasti z burjo in zato, da je imel dovolj moči motorja, je vanj vbrizgal vodo, da ga je ohladil in da je lahko tako deloval s stoodstotno močjo. Ponesrečenec jo je skupil s poškodovanima medenico in stegnenico, konec koncev pa je imel veliko srečo. Na zgornji fotografiji pobočje Nanosa (foto Tonček Jerič) z označenim zdrsom, desno reševalci (foto Dušan Pavlica) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 21. februarja 2013 3 KANDIDATI NA VOLITVAH - Fabrizio Dorbolo (SEL) za Poslansko zbornico Zajamčiti vse pravice tudi Beneškim Slovencem ČEDAD - Na letošnjih parlamentarnih volitvah je na kandidatni listi za poslansko zbornico stranke Levica, ekologija in svoboda (Sel) na 5. mestu Beneški Slovenec Fabrizio Dorbolo. Sedemintrideset-letnik iz Špetra, ki je zaposlen v storitvenem podjetju, ki deluje na področju oglaševanja, je na nedavnih primarnih volitvah svoje stranke zasedel četrto mesto v naši deželi: skupno je prejel 231 glasov, le štiri osebne preference pa so mu zmanjkale, da bi bil najboljše uvrščeni moški kandidat, kar bi mu omogočilo boljše izhodišče. »Čeprav sem na listi uvrščen niže, kandidiram z velikim navdušenjem. Primarnih volitev sem se udeležil, ker so mi nastop predlagali na krajevni in pokrajinski ravni. Ponudbo pa sem sprejel predvsem zato, ker sem želel, da dobijo Slovenci z Vi-demskega in tudi Benečija zgodovinsko priložnost, da bi bili zastopani v parlamentu. Poleg tega pa me je zanimalo, kolikšno podporo ima naša stranka v Na-diških dolinah. Rezultat je presegel pričakovanja in zato bi se rad osebno zahvalil vsem, ki so me podprli«, je povedal Fabrizio Dorbolo. Kako to, da ste se odločili, da vstopite v svet politike? Zrasel sem v antifašistični družini, ki je zagovarjala tradicionalne vrednote levice. Moj praded po mamini strani je bil an-tifašist, njegova družina pa je bila med fašističnim režimom preganjana, tako da se je morala zateči v tujino. Poleg tega so me vedno motile vse oblike vsiljevanj, še zlasti pa prepoved rabe slovenskega jezika. Doma smo vedno govorili v slovenskem narečju, pogrešal pa sem izobraževanje v slovenščini. Zdaj skušam to v stalnem stiku s slovenskim svetom počasi nadoknaditi. Na vse to sem bil vedno zelo občutljiv in zaradi vseh teh razlogov, sem se leta 1999, ko sem bil star triindvajset let in mi je Bruna Dorbolo ponudila to možnost, odločil, da kandidiram na občinski ravni. Moja prva strankarska izkaznica pa je bila tista Levih demokratov. Vaša prva volilna izkušnja je bila takoj uspešna ... Tako je. Izvoljen sem bil v občinski svet, v katerem smo imeli večino. Nato sem bil kot občinski svetnik potrjen še leta 2004 in 2009, a smo bili nato vedno v opoziciji. Medtem pa ste vsekakor zamenjali stranko. Z Levimi demokrati sem bil do leta 2007, bil sem tudi član pokrajinskega tajništva in odgovoren za manjšinske jezike. Ko je začela nastajati Demokratska stranka, pa sem ocenil, da ta projekt ni zame. Ni bilo jasno, če se bo stranka pridružila evropskim socialistom, občutil pa sem pomanjkanje pravih levičarskih idej. Zato sem izbral najprej Demokratično levico in nato z njo projekt Mavrične levice. Prej ste omenil,i da se bodo morali izvoljeni predstavniki vaše stranke ukvarjati tudi z vprašanji, ki zadevajo Nadiške doline in slovensko jezikovno skupnost. Na kaj ste s tem mislili? Predvsem na izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino in to tudi v tistih občinah, ki jih trenutno vodi des-nosredinska uprava. Tam se zakon 38 izvaja le delno oziroma v majhni meri. Pri tem mislim na toponomastiko, na okenca oziroma urade za slovenski jezik, in tako naprej. Skratka, tistim, ki jih želijo izkoristiti, morajo biti zajamčene vse pravice. Poleg tega je treba poskrbeti, da bodo slovenske oddaje Rai vidne povsod v videmski pokrajini. Digitalni televizijski signal ne pokriva celotnega teritorija oziroma marsikdaj izgine. Kar zadeva Nadi-ške doline nasplošno, pa je treba razumeti, kako se lahko zaustavi demografski padec oziroma kako se lahko prepreči, da bi ljudje še naprej zapuščali te kraje. Kako bi ocenili dosedanjo volilno kampanjo? Kot stranka smo na srečanjih po teritoriju naleteli na pozitiven odziv. Sicer pa se mi na državni ravni zdi, da ljudje volilne kampanje tokrat pravzaprav ne doživljajo. Položaj v državi je težak, ljudem je treba nuditi konkretne odgovore in jim jasno razložiti, kaj se namerava. Veliko se govori o povezavah po volitvah, predvsem z Montijem in njegovimi zavezniki. Kako gledate na to? Z Demokratsko stranko imamo lojalen in konstruktiven odnos in pričakujemo, da to velja obojestransko. Z Montijem pa je potreben dialog glede in-štitucionalnih reform, ni pa mogoče sklepati z njim zavezništva. Naša programa se v marsičem povsem razlikujeta. Kar zadeva področja sociale, okolja in kmetijstva, če navedem samo nekaj primerov, so naši pogledi nasprotni. Kaj pa Ingroia? Tudi z njim pričakujemo, da se bomo lahko dogovarjali o določenih vpraša- Fabrizio Dorbolo nm njih. Mislim pa, da je bilo s strateškega vidika napačno, da sea je pojavila neka alternativna levica. Na tak način tvegamo, da bo spet prevladala desna sredina. Upam vsekakor, da bodo volivci naredili pravo iz- biro in bo torej lahko levica, ki jo predstavljamo mi, del vlade v okviru zavezništva 'Italija, skupno dobro'. Že dolgo se govori, da se državljani vse bolj oddaljujejo od politike. Kako mislite, da bo to vplivalo na letošnje volitve? Tudi sam sem občutil to oddaljenost in moram priznati, da so letošnje volitve prava neznanka. Do Grilla in njegovega gibanja sem zelo kritičen, saj se mi zdi to napačen način političnega delovanja, v katerem prevladuje populizem. Verjetno pa bo dosegel dober rezultat. Upam vsekakor, da bo naša koalicija uspešna in da bomo v njej zelo močna levica: to pa ne zato, da bi lahko mi pogojevali delo vlade, temveč da bi lahko v njej pomagali. V naši državi potrebujemo napredno vlado, ki bo prispevala k obnovi socialne politike. Pomagati je treba družinam in ustvariti delovna mesta. (T.G.) DANES - Ob 18. uri S-Prehodi s P. Merkujem na TV Koper Nadaljujejo se torkova televizijska srečanja v oddaji S-Prehodi, v kateri voditelja Špela Lenardič in Mitja Tretjak spoznavata življenje ljudi na čezmejnem slovensko-ita-lijanskem območju. Torkovo televizijsko srečanje bo pravzaprav poklon profesorju Pavletu Merkuju, skladatelju, etnomuzikologu, slovenistu in etimologu, ki je na letošnji osrednji Prešernovi proslavi Slovencev v Italiji prejel priznanje SKGZ-SSO za življenjsko delo. Njegovo raziskovalno delo na področju jezikoslovja in književnosti bo predstavila kulturna delavka iz Rezije Luigia Negro, o profesorjevem izjemnem delu na področju tradicionalne glasbe pa bo spregovoril skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi. Oddaja bo na sporedu danes (torek, 19. februarja), ob 18. uri na TV Koper. TRST - Vodstvo dnevnika obiskalo tržaško prefektinjo Francesco Adelaide Garufi Zavzetost za rešitev finančne stiske, v kateri se je znašel Primorski dnevnik Z Leve predsednik Zadruge PD Jurij Kufersin, odogovorni urednik Dušan Udovič, prefektinja Francesca Adelaide Garufi, senatorka Tamara Blažina in predsednik DZP-PRAE Rado Race kroma TRST - Tržaška prefektinja in vladna komisarka Francesca Adelaide Garufi je včeraj sprejela na razgovor predstavnike Primorskega dnevnika, Predsednika Zadruge Jurija Kufersina, predsednika založniškega podjetja DZP-PRAE Rada Raceta in odgovornega urednika Dušana Udoviča. Razgovora se je udeležila senatorka Tamara Blažina. Na srečanju s predstavniki časopisa orisali položaj časopisa, ki je zaradi blokade izplačevanja državnih prispevkih po zakonih o tisku vse bolj koič-ljiv. Senatorka in predstavniki dnevnika so poudarili nujnost, da se pospeši zaključek preverjanja, zaradi katerega je prišlo do zastoja, kajti v zamudi so prispevki iz leta 2010 in 2011. Prefektinja je poudarila pomen Primorskega dnevnika v življenju ljudi ob meji in zagotovila svoje posredovanje pri pristojnih organih v Rimu. MILAN - Uspešna predstavitev FJK na mednarodni turistični borzi Šprtni adut leta 2013 bo kolesarski »giro« Vrsta pobud pred stoletnico 1. svetovne vojne MILAN - Razstavni prostor dežele Furlanije julijske krajine je na letošnji mednarodni borzi turizma v Milanu precej manjši od lanskega, a je še vedno med najbolj privlačnimi prostori raznih italijanskih dežel. Širšo publiko tudi letos najbolj mikata letalska kabina italijanske letalske patrulje Freccie tricolori in fotografski atelje, kjer se obiskovalci lahko slikajo z NBA ali rock koncertnimi prizori v ozadju. Na glavnem odru se dogajanja in predstavitve vrstijo kar po tekočem traku. Konec tedna so predstavili predvsem športne dogodke in podali nekaj iztočnic o dejavnostih, ki se bodo odvijale ob stoletnici prve svetovne vojne. Športni adut leta 2013 bo kolesarska dirka po Italiji, ki bo v naši deželi pretekla kar nekaj poti. 14. maja bodo »girini« šli iz Cordenonsa mimo za to priložnost po dolgih letih ponovno urejeno cesto od Paulara do 1500 m visokega prelaza Cason di Lanza, se od tam spustili do Tablje ter se ponovno od Kluž povzpeli mimo Nevejskega sedla do planote pod Montažem. Naslednjega dne pa bodo zapustili Predel in mimo kanalske doline, Karnije in Cadoreja kolesarili do Vajonta, ob pedesetletni-ci tragične poplave. Poleg dveh etap Gira so organizatorji tekme, časopisa La Gazzetta dello sport, predstavili tudi zanimivo raziskavo o učinkih, ki jih Giro ima na obiskane kraje. Ti so zelo pozitivni in spodbudni, tako z gospodarskega kot iz socialnega in družabnega vidika. Direktor Turismo Fvg Edi Som-mariva je podal tudi prvo predstavitev dogodkov o stoletnici prve svetovne vojne. Italija je sicer stopila v vojno leta 1915, pri nas pa se je vojna začela leto prej, kot je podčrtala podredsednica goriške pokrajine Mara Černic, ki je predstavila projekt Kras 2014. Prva padla vojaka italijanskega rodu sta bila Furlana, vojaka avstroogrske vojske. Naši kraji so prešli pod Italijo šele po koncu vojne, krvave rihte so prav na naših planotah ih pobočjih pustili več stotisoč mrtvih, tu so se bojevali vojaki tridesetih različnih narodnosti. Kras 2014 je dejansko muzej na prostem, zgodovinsko-okolj-ski načrt ureditve prostora, ki ga bo v naslednjih letih letih obiskalo zelo veliko ljudi. Prve prireditve bodo stekle še to pomlad, in sicer razstava o Osamljenem drevesu, ki bo od 29. marca do 2. julija postavljena na Martinščici. Poleg pobud goriške pokrajine bodo v režiji združenja Pro loco iz Foljana Redipulje vozili spominski vlaki, ponovili se bodo tudi vodeni ogledi vojaških utrdb in rovov na Krasu z vojaškimi figuranti. Podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic na predstavitvi aw Predsednik znanstvenega komiteja o prvi svetovni vojni Paolo Mieli je prisotne pozdravil z videosporočilom, v katerem je povedal, da bo to rpilož-nost že večjo prepoznavnost prav krajev Furlanije julijske krajine. Pri spomInu na prvo svetovno vojno bo veliko vlogo odigrala tudi italijanskega vojska. Podpolkovnik Roberto Macchella, predsednik vojaškega zgodovinskega središča, je povedal, da pripravljajo obsežen spletni portal, s pomočjo katerega bodo potomci lahko zvedeli čimveč podatkov o padlih svojcijh, pobude v spomin padlih, ureditev infomativnih pešpoti, kolesarskih prog ipd. Nazadnje je Massimo Romita v imenu vseh organizacij in društev, ki delujejo okrog Grmade spomnil na projekt Glas vojske v mirnem času. Aleš Waltritsch 4 Torek, 19. februarja 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Soočanje kandidatov o pravosodju in pravici Reforma italijanskega pravosodja je neizbežna Italijansko pravosodje zahteva korenite spremembe. S to trditvijo so soglašali prav vsi predstavniki različnih političnih strank in gibanj, ki so sodelovali na sinočnjem soočenju v Novinarskem krožku. Kakšna naj bo ta reforma, pa je vprašanje, ki ostaja tudi po včerajšnji okrogli mizi odprto. Prav tako ostaja brez odgovora vprašanje, kaj o pravosodju menijo predstavniki tržaške desnice, saj se dogodka ni udeležil noben politik iz vrst Ljudstva svobode, Severne lige in Desnice. Okroglo mizo je vodil predsednik krožka Roberto Weber, ki je uvodoma opozoril, da po javnomnenjskih raziskavah sodeč, težave pravosodja ne vplivajo na italijansko javno mnenje - v njegovi »agendi« pravosodja ni. Težave tega sistema pa so očitne in po ocenah nekaterih vplivajo celo na ekonomski položaj Italije, saj naj bi njegova neučinkovitost »stala« dva odstotka bruto domačega proizvoda. Kako na pravico in pravosodno reformo gleda leva sredina (DS, SEL, CD), je pojasnil Riccardo Cattarini, ki je v deželni Demokratski stranki odgovoren za ta resor. Dejal je, da so osebni interesi Silvia Berlusconija zadnjih 15 let onemogočali katerokoli reformo, z njo pa nova vlada ne bi smela odlašati: rešiti je treba sramotno nevzdržen položaj italijanskih zaporov, pospešiti tako civilne kot kazenske postopke. Pomoč potrebujejo namreč predvsem najšibkejši členi, ti pa si ne morejo privoščiti, da bi na razsodbo čakali tri ali štiri leta ... Predstavnik gibanja Prihodnost in svoboda (FLI) Roberto Menia, ki kandidira z nekdanjim premierjem Montijem (prisoten je bil tudi njegov kandidat Mauro Bussani), se je strinjal, da je samo »hitra pravica tudi pravična«. Priznal je, da ni izvedenec za pravosodna vprašanja. Kazni za lažja kazniva dejanja je treba po njegovem mnenju znižati, strogo pa kaznovati tiste, ki zakrivijo huda kazniva dejanja. Zvračati vso krivdo na Berlusconi-ja se mu zdi nepošteno, »res pa je, da sem Berlusconija zapustil, ker kot človek, ki prihaja iz desničarskega okolja, verjamem v institucije in tudi v to, da smo pred zakonom vsi enaki«. Marino Andolina (Državljanska revolucija) si je mnenje o italijanskem pra- vosodnem sistemu ustvaril na podlagi osebnih izkušenj. Veliko je bilo negativnih: na primer, ko je moral plačati globe za skupna dva milijona lir, ki jih je nek av-tomobilist »zbral« z njemu ukradeno registrsko tablico. Ali ko se je odločil, da zapusti tržaško pediatrično bolnišnico in se preseli v Brescio, ker ni mogel dve leti čakati na odločitev sodišča. Nekatere pa tudi zelo pozitivne: hvaležen je tistim sodnikom, ki so v nekaj dneh dosodili, da mora bolnica v Brescii otrokom zagotoviti »njegovo« terapijo z izvornimi celicami. Sinočnjega soočanja se je udeležil tudi Francesco Pitacco, ki kandidira z Grillovim gibanjem 5 zvezd in, kot pravi, nima svojega »pravosodnega recepta«, zagovarja pa radikalno znižanje kazni za lažja kazniva dejanja. Postopke bi po njegovem mnenju lahko skrajšali tudi z omejevanjem prizivov. Predsednik odvetniške zbornice Roberto Gambel Benussi pa je pripomnil, da kljub nevzdržno dolgim sodnim postopkom raje živi v državi, ki nudi državljanom čim več jamstev ... in torej tudi možnost priziva. (pd) Pogled na sinočnje politično omizje v Novinarskem krožku kroma OBISK - Dve delegaciji v Trstu Tudi na Kitajskem se zanimajo za tržaško psihiatrijo Od danes pa do četrtka se bosta v Trstu mudili dve delegaciji zdravstvenih funkcionarjev iz Ljudske republike Kitajske. Udeležili se bosta delavnic za zdravljenje umsko prizadetih, ki ju prirejata Oddelek za umsko zdravje Tržaškega zdravstvenega podjetja in Trajna konferenca za umsko zdravje v svetu, poimenovana po znanem tržaškem psihiatru-reformatorju Francu Basaglii (ConfBa-saglia). Kitajski delegaciji skupno štejeta 16 članov, prihajata pa iz treh kitajskih mest, in sicer iz Pekinga, Čang-čuna in Tonlinga. Tudi tu se namreč zanimajo za revolucionarne prijeme, ki jih je na področju psihiatrije uveljavil Basaglia. Delavnici bosta obravnavali proces t. i. »deinstitucionalizacije« umske bolezni ter zdravljenje umskih bolezni zunaj umobolnic. Delegaciji si bosta ogledali tržaške psihiatrične službe ter se srečali s predstavniki zadrug in sorodnikov ljudi s psihološkimi težavami. Goste iz Kitajske bo danes ob 9. uri sprejel tržaški župan Roberto Cosolini. Roberto Giurastante kroma Volitve 2013 TOLMAČENJE SPORAZUMOV »Prizivno sodišče sploh ne obstaja« Obtoženi Roberto Giurastante trdi, da Trst ni v Italiji Trst že od leta 1947 ni v Italiji, tržaško prizivno sodišče pa je bilo ukinjeno in nikoli več ustanovljeno. Ta je teza, ki jo zagovarja rojanski naravovarstvenik in aktivist združenja Svobodni Trst - Trieste Libera Roberto Giurastante. Ko seje znašel na zatožni klopi, je sodniku predložil ugovor, češ da Trst ne sodi v Italijo in italijanski državni organi v tem mestu nimajo oblasti. »Na osnovi mirovnega sporazuma iz leta 1947 Trst ni v Republiki Italiji. Leta 1954je prešel pod začasno italijansko upravo, vendar samo z upravnega vidika in ne suverenosti, saj zavezniške sile niso imele suverenosti,« razlaga. Sodišče je njegov ugovor zavrnilo. Zdaj pa Giurastante trdi, da je mirovni sporazum dejansko ukinil tržaško prizivno sodišče, ki že 60 let deluje brezpravno, vse njegove razsodbe zatorej niso veljavne. Ruotolo (DR): Antifašizem je moje glavno vodilo Časnikar Sandro Ruotolo, ki v naši deželi kandidira na listi Državljanska revolucija, se je v nedeljo zvečer mudil na volilnem shodu v Vidmu, včeraj dopoldne pa se je srečal z novinarji v Trstu. Gost je uvodoma poudaril, da je ustavni antifašizem njegovo glavno vodilo; lista Antonia Ingroie se bori za zakonitost, ki je tudi vir razvoja, posebno če pomeni neizprosen spopad z davčno utajo in korupcijo. Zavzel se je za pravice delavcev, začenši s pravico demokratične zastopanosti in zagotovljenim minimalnim dohodkom za mlade. Na koncu je Ruotolo spregovoril o zavezništvih. Glas za Državljansko revolucijo je koristen, saj bo leva sredina zmagala na volitvah, vendar se mora Demokratska stranka odpovedati Mariu Montiju in njegovim receptom. Boris Kobal na Opčinah V sklopu volilne kampanje za bližnje parlamentarne volitive se bo slovenski kandidat na listi Državljanska revolucija - Ingroia Boris Kobal srečal z volilkami in volilci dre-vi ob 18.30 v Prosvetnem domu (Ul. del Ri-creatorio) na Opčinah. Srečanje nosi naslov »Tehtni razlogi za glas Državljanski revoluciji.« Burgio in Andolina o kulturi in znanosti V sklopu volilne kampanje za bližnje parlamentarne volitive obveščamo, da bosta danes Alberto Burgio in Marino Andolina, kandidata na listi Državljanska revolucija -Ingroia ob 11.30 v Kavarni San Marco (Ul. Battisti) sklicala tiskovno konferenco na temo "Za znanost, kulturo, svobodno informacijo in uveljavitev univerzalnih vrednot šolstva, univerze in javnega raziskovanja". Kandidati Gibanja 5 zvezd v Naselju sv.Mavra Kandidati parlamentarnih in deželnih volitev Gibanja 5 zvezd se bodo srečali z volivci danes ob 18.30 v restavraciji piceriji San Mauro v Naselju sv. Mavra pri Sesljanu. SEL o pristanišču Na pobudo stranke Levica, ekologija in svoboda bo danes v gledališču Miela ob 17.30 beseda tekla o vlogi tržaškega pristanišča. Pri debati bosta sodelovala Claudio Boniciolli in Adriano Sincovich, zaključno misel pa bo podal kandidat SEL za senat Giulio Lauri. LICEJ GALILEI - Prvo srečanje projekta Sejma poklicev Višješolci - kam po maturi? Koristni napotki o možnostih nadaljevanja izobraževalne poti na univerzah oz. zaposlovanja na različnih področjih - Na Trgovinski zbornici bodo še tri dni pobliže spoznavali poklice Približno 1200 dijakov zadnjih letnikov tržaških višjih srednjih šol bo v teh dneh lahko pobliže spoznalo številne koristne informacije o možnostih nadaljevanja izobraževalne poti na visokošolskih zavodih ali zaposlovanja na različnih področjih. Včeraj se je namreč začel Sejem poklicev, ki ga že četrto leto zapored pripravlja tržaška Trgovinska zbornica v sodelovanju z Deželnim šolskim uradom. Prvo predstavitveno predavanje je bilo na sporedu na liceju G. Galilei, kjer so dijaki prisluhnili različnim govornikom, posamezniki pa so tudi delili predstavitvene brošure, v katerih so predstavljene različne dejavnosti. Predavanju so v dopoldanskih urah najprej prisluhnili dijaki tržaških li-cejev, nato pa so bili na vrsti dijaki različnih tehniških zavodov. Naj povemo, da so bili na sejem povabljeni tudi dijaki treh tržaških višjih srednjih šol. Včerajšnje informativno srečanje je povezovala Cesira Militello iz Deželnega šolskega urada, ki je poudarila, da je glavni namen tega sejma dijakom posredovati koristne informacije o nadaljnjem šolanju ali zaposlovanju. Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti je nato s pomočjo video posnetka predstavil priložnosti, ki jih ponuja naše mesto, ob tem pa je tudi pozval dijake, naj se udeležijo natečaja, ki jim bo lahko prinesel tudi mikavne denarne nagrade. Trgovinska zbornica je namreč lansirala natečaj, v sklopu katerega lahko dijaki preko spleta pošljejo zanimivo idejo ali projekt, ki zadeva razvoj in prihodnost našega mesta. Štirje najbolj ino-vativni projekti bodo nagrajeni, višina nagrade pa se vrti okrog 250 evrov. V nadaljevanju je spregovoril tudi rektor tržaške Univerze Francesco Peroni, ki je najprej pozval, naj dvignejo roko tisti, ki nameravajo nadaljevati s študijem. Kar precejšen del dijakov, ki je bil včeraj vključen v drugo dopoldansko skupino, se bo odločil za nadaljevanje izobraževanja, dobršen del dijakov pa namerava šolanje zaključiti z višješolsko diplomo. Rektor je nato mladim priporočal, naj se pri izbiri študija odločajo na podlagi vsebin programov ter preverjenih informacij o želenem izobraževanju. Slišali smo tudi, da je zelo po- Včerajšnji govorniki in predavatelji membno, da si dijaki izberejo študij, ki jim je všeč, dobro pa je tudi, da se pozanimajo o tem, kako hitro so zaposljivi diplomanti posameznih smeri. Ob tem pa je Peroni še dejal, da je v času, v katerem je povpraše- kroma vanje večje od ponudbe, zelo pomembno, da se posamezniki dodatno izobražujejo in dopolnjujejo svoje znanje, saj delodajalci ne izbirajo več na podlagi diplome, ampak na podlagi izkušenj in znanj, ki jih je posa- meznik pridobil med študijem. Smiselno pa je tudi, da se izbrana univerza lahko pohvali z lastno raziskovalno dejavnostjo, je še pristavil rektor. Dodatne informacije »iz prve roke« so poslušalci dobili tudi od bivših maturantov, ki se niso odločili za nadaljevanje izobraževanja na visokošolskem zavodu. Postregli so s svojimi delovnimi izkušnjami in ob tem zagotovili, da se tudi z gimnazijsko diplomo da vstopiti na trg dela. Informativno predavanje se je nadaljevalo tudi v popoldanskih urah, ko je Francesco Au-letta govoril o tem, kako pripraviti izvrsten življenjepis in kako se je treba pripraviti na razgovor za službo. Sejem poklicev bo potekal še danes, jutri in pojutrišnjem, prizorišče informativnih srečanj pa bo Trgovinska zbornica. Tu bodo dijaki lahko od blizu spoznali posamezne poklice, saj bodo predavali predstavniki različnih poklicev. Na srečanjih, ki bodo ravno tako razdeljena v več ciklov, bodo poslušalci tudi izvedeli, katere so panoge, ki dajejo signal, da je z določenim poklicem mogoče zaslužiti. (sč) / TRST Četrtek, 21. februarja 2013 5 UMOR NA GRETI - Sodnik sprejel predlog tožilca, odvetnika obrambe napovedala priziv Console in Cavalli obsojena na dosmrtno kazen Giuseppe Console in Alessandro Cavalli sta bila obsojena na dosmrtno zaporno kazen. Sodnik za predhodne obravnave Guido Patriarchi je sodbo izrekel včeraj ob 17.42, skoraj osem ur po dopoldanskem začetku zadnje obravnave. Takoj po epilogu je dvorano najprej molče in ob spremstvu petih paznikov zapustil 36-le-tni Cavalli. Nekaj minut po njem je drugih pet paznikov po hodniku tržaške sodne palače odvedlo v koronejski zapor še 26-let-nega Consoleja. Mladenič med hojo ni zadržal solz, nanj in na njegovega nekdanjega prijatelja je obsodba zgrmela kot težka skala. »To je to, kar smo zahtevali,« je bila edina izjava državnega tožilca Massima De Bortolija. Nad obsodbama, ki ju je sam zahteval, je bil zadovoljen, nihče pa ni praznoval. To je namreč pomembno poglavje v tragični zgodbi, ki je nepopravljivo prizadela več družin - v prvi vrsti seveda družino Novacco. Včerajšnja obravnava se je začela ob 10. uri, po replikah tožilca in odvetnikov pa je sodnik od 13.40 do približno 17.30 sprejemal svojo težko odločitev. Kljub temu, da so dvojici sodili po skrajšanem postopku, ki obtožencu načeloma zagotavlja za tretjino nižjo kazen, je na koncu prevladala teza tožilca De Bortolija, ki so jo vseskozi podpirali tudi zastopniki družine Novac-co. Ugrabitev in umor v obteževalnih okoliščinah sta hudi kaznivi dejanji, ki skupaj upravičujeta dosmrtno kazen tudi po skrajšanem postopku. Edini »popust« zadeva obliko prestajanja kazni - kar pomeni, da zapornika podnevi ne bosta izolirana. Mimogrede: tako dolgih zapornih kazni obsojenci ne prestajajo v Trstu, temveč v strogo zastraženih zaporih (najbližji je v Tolmeču). Consoleja je poleg dosmrtne kazni doletela še enoletna kazen zaradi nasilja v družini, oba pa tudi trajna prepoved opravljanja javnih funkcij. Tu je še tretja obto-ženka, Cavallijeva žena Barbara Tardivo, ki je bila na zatožni klopi zaradi opustitve pomoči. Sodnik je zanjo potrdil 10 mesecev pogojne kazni, na katero sta že pred meseci pristala odvetnica Deborah Berton in tožilstvo. Oškodovanim strankam je Pa-triarchi prisodil začasne odškodnine - po 500.000 evrov za Novaccovega očeta in mater, 350.000 evrov za brata ter 150.000 evrov za babico. O milijonskih odškodninah, ki so jih zahtevali odvetniki Valentina Mon-tecchia, Massimo Scrascia (oba za Novac-cove starše in brata) ter Laura Luzzatto Guerrini (za babico), bodo odločali na civilni pravdi. Vsi trije odvetniki pa menijo, da je dosmrtna kazen primerna. Odv. Mon-tecchia in Scrascia sta poudarila, da obto- ženca v vsem tem času nista nikoli obžalovala svojih dejanj. Odvetnika Paolo Bevilacqua (za Giu-seppeja Consoleja) in Maria Genovese (za Alessandra Cavallija) sta bila nad obsodbama razočarana, na predzadnji obravnavi sta predlagala nižji kazni. Genovesejeva je vedno trdila, da Cavalli ni sodeloval pri ugrabitvi in da je imel med mučenjem stransko vlogo: »Sodnikovo delo spoštujem, s sodbo pa se ne strinjam. Položaja obeh obtožencev ni mogoče enačiti. Prebrali bomo utemeljitev, nakar bomo gotovo vložili pri-ziv.« Za Bevilacquo je bila dosmrtna obsodba »kot strela z jasnega«. »Sploh se ne strinjam. Prepričan sem, da dosmrtna kazen ni v skladu z idealom prevzgoje obsojenca. Consoleju bom dopovedal, da smo šele na začetku dolge poti, na kateri bomo uveljavljali naše tolmačenje celotne zgodbe,« je dejal. Dvojico je najhujša možna kazen doletela zaradi ugrabitve in umora še ne 23-letnega Giovannija Novacca, ki je bil 25. in 26. avgusta 2011 žrtev 12-urnega mučenja v opuščenem Aterjevem poslopju v Ulici Gemona na Greti. Krvnika sta se nad njim znesla z zdravili, rezili, kleščami, cigaretami, bencinom in ognjem, nakar sta pobegnila - Cavalli v svoj rojanski dom, Console pa v Kalabrijo. Sodnik se je včeraj očitno strinjal z oceno, da sta oba storilca v enaki meri kriva, čeprav je bil Console, ki se je v Rojanu šel mafijskega glavarja in vodil skupino mladih objestnežev, vodilni. Tudi Desno mladi Rojančan Giuseppe Console s pazniki in odvetnikom, spodaj Alessandro Cavalli, ki ga v slovenskih krogih marsikdo pozna kroma včeraj je bila navzoča njegova mati, še ena žrtev sinovega nasilja, prvič pa je bila v dvorani tudi mati pokojnega Giovannija. Prejšnjih obravnav se ni udeležila, tokrat pa se je opogumila, ker je hotela slišati sodnikove sklepne besede. Izrekel je le nekaj stavkov, ob katerih je vsem skupaj za hip zastal dih. (af) FJK - V lanskem letu Finančna straža zaplenila skoraj milijon izdelkov Finančna straža je v letu 2012 v Fur-laniji-Julijski krajini zaplenila skoraj milijon izdelkov (938.499) s ponarejenimi blagovnimi znamkami ali pa brez oznak, ki jamčijo, da je izdelek varen. Število zaplenjenih izdelkov se je v enem letu skoraj potrojilo (v letu 2011 jih je bilo 346.666). Kazenske ovadbe so doletele 110 ljudi. »Veliko število zaplemb je dokaz, da si finančna straža prizadeva za zaščito potrošnikov in italijanskih proizvodov,« je v Trstu komentiral deželni poveljnik finančne straže Walter Manzon. Finančni stražniki preiskujejo vse člene verige na trgu blaga s ponarejenimi znamkami. Ugotavljajo, kdo proizvaja izdelke, kje jih razne organizacije skladiščijo in kdo so preprodajalci. Vse bolj se uveljavljajo mednarodne združbe, ki s svojim početjem ustvarjajo nelojalno konkurenco in ogrožajo varnost potrošnikov. Prodaja nedovoljenih artiklov poteka v vse večji meri na svetovnem spletu. V lanskem letu so daleč največ izdelkov zaplenili v Trstu (696.514), saj glavnina proizvodov prispe v našo deželo skozi tržaško pristanišče, kjer številne tovore pregledujejo cariniki in finančni stražniki. SINDIKAT KOVINARJEV - Včeraj skupni kongres v Trstu, danes na vrsti še goriški del Tržaški in goriški Fim-Cisl združena Fuzija se vključuje v širši državni načrt in cilja na poenotenje vodstva ter hkrati ohranjanje delegatov na teritoriju - Danes bodo izvolili novo tajništvo Tržaški in goriški pokrajinski sindikat kovinarjev Fim Cisl bosta od danes tudi uradno združena. »Fuzija se vključuje v širši državni načrt sindikata, ki želi z območnim prestrukturiranjem kljubovati krizi, ki ji še vedno ni videti konca. V danih razmerah je po našem mnenju poteza povsem umestna, saj cilja na poenotenje vodstva in torej na smotrnejše upravljanje sredstev, hkrati pa na ohranjanje dejanskih operaterjev na teritoriju, se pravi delegatov, ki pobliže poznajo težave sektorja, podjetij in v prvi vrsti seveda delavcev,« nam je včeraj, na prvem skupnem teritorialnem kongresu odločitev pojasnil dosedanji pokrajinski tajnik tržaškega sindikata kovinarjev Fim-Cisl Umberto Salvaneschi. Prvi del tega prvega skupnega kongresa sindikata tržaškega in goriškega Fim-Cisl je včeraj potekal v dvorani Friu-lia v Trstu, medtem ko bo drugi del na sporedu danes v Tržiču, ko bo za mikrofon stopil pokrajinski tajnik Gianpiero Turus. Srečanje bo volilne narave, tako da bodo člani že v popoldanskih urah iz- brali novo, skupno tajništvo in tudi generalnega tajnika, za mesto katerega kandidira ravno Salvaneschi. Razširjena Fim bo štela nad 2000 članov in 102 delegata. Salvaneschi je včeraj povedal, da se vsi namreč soočajo z istimi ali vsaj zelo podobnimi težavami, pri tem pa opozoril predvsem na kočljiva in še nerešena vprašanja podjetij Sertubi, Alcatel, Radio Trevisan in seveda železarne na Tržaškem oz. ladjedelnice na Goriškem. Koordinacija na teritoriju pa bo lahko le koristila za njihovo reševanje. V tej prvi fazi ne načrtujejo velikih sprememb in delo naj bi okvirno potekalo po že ustaljenih tirnicah. Na potezi so sedaj krajevne oblasti oz. Dežela FJK, ki bi morali odrediti večji prispevek za reševanje izrednega stanja in snovanje industrijskega načrta, ki bi podpiral raziskovanje in inovacijo s posebno pozornostjo do zelene ekonomije ter aktivnih politik dela. »Mi pa bomo vztrajali in še dalje zasledovali vse večjo kakovost na produktivni ravni.« (sas) Na Opčinah ustavili štiri mlade pribežnike Konec tedna so tržaški mejni policisti na območju Opčin naleteli na štiri mlade državljane Maroka, ki so pripešačili iz Slovenije. Maročani, stari od 17 do 33 let, niso imeli primernih osebnih dokumentov, policistom pa so povedali, da so se iz Grčije v Slovenijo peljali teden dni. Malo pred italijansko mejo jih je vodnik odslovil, čez mejo so se odpravili peš. Edinega mladoletnika so policisti pospremili v ustrezen center, ostale tri pa na urad za imigra-cijo na tržaški kvesturi. Mejna policija je konec tedna kazensko ovadila 38-letnega romunskega državljana s stalnim bivališčem v Italiji. Peljal se je z avtomobilom z lažnim zavarovalniškim potrdilom. Avtomobil citroen C5 so zasegli. Nabrežinski karabinjerji pa so v nedeljo ponoči na Fernetičih ustavili avtomobil BMW z bolgarsko registracijo, ki ga je upravljal 33-letni makedonski državljan. Naposled so ga ovadili, ker mu je prefektura iz neke druge italijanske pokrajine pred časom odvzela vozniško dovoljenje. Prijavil tatvino motorja, a so mu ga zasegli redarji Pred dnevi so karabinjerji sklenili preiskavo v zvezi s prijavo tatvine motornega kolesa iz leta 2011. Srbski državljan J. D., ki ima bivališče v Trstu, je pred dvema letoma prijavil krajo motorja aprilia, nato pa se je izkazalo, da so mu ga v resnici že nekaj časa pred tem zasegli tržaški mestni redarji. Prislužil si je ovadbo. WC pod zvezdami Nočni policijski nadzor se je v starem mestu spet obrestoval. Redarji so namreč v soboto zvečer zasačili šestnajstletnika in dva polnoletna mladeniča, ki so v Ul. Procureria oz. v Ul. Androna del Torchio opravljali svoje fiziološke potrebe. Neumnost bo vsakega od njih stala 500 evrov. Projekt pedibus Salvaneschi (levo) in Turus na včerajšnjem kongresu kroma Začel se je teden promocije projekta za osnovnošolske otroke pedibus oz. projekta o spodbujanju hoje v šolo. Danes se bodo malčki, njihovi učitelji in starši - spremljali jih bodo tudi nekateri občinski odborniki in podžupanja - zbrali ob 7.40 na končni postaji avtobusa 18 pri Ro-colu (Ul. Cumano), od koder bodo šli peš v šolo - zavod Tiziana Weiss. 6 Četrtek, 21. februarja 2013 TRST / BOLJUNEC - Občinska proslava ob dnevu slovenske kulture in podelitev naziva častnega občana Borisu Pahorju - izrednemu pisatelju, pricevalcu in prijatelju naših ljudi v v Številni nastopajoči izoblikovali bogat kulturni spored - Županja kritična do vaških zdrah in obrekovanja »Boris Pahor bo 26. avgusta dopolnil 100 let življenja. Spričo izrednih zaslug, ki jih ima kot pisatelj in pričevalec našega časa, spričo velikega ugleda, ki ga uživa doma in po svetu in kot izjemni prijatelj naših ljudi, mu Občina Dolina podeljuje častno občan-stvo.« Tako so upravitelji dolinske občine zaključili daljšo utemeljitev, s katero so tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju podelili naziv častnega občana. Te besede so v nedeljo izzvenele tudi v Prešernovem kulturnem centru v Bo-ljuncu, kjer je bila na sporedu proslava ob dnevu slovenske kulture, ki jo je Občina Dolina priredila v sodelovanju z društvi Slavec, Slovenec, Venturini in Vodnik, ki delujejo na njenem območju. Proslava z bogatim kulturnim sporedom je namreč sovpadala s podelitvijo častnega naziva: Občina Dolina je tako Pahorju podelila častni naziv kot prva izmed občin s tržaškega območja. Spominski pergament je Borisu Pahorju izročila županja Fulvia Pre-molin, pisatelj se je za izkazano čast zahvalil z nagovorom, ki ga je posvetil slovenski identiteti in skrbi za njeno ohranjanje tudi v času, ki vse bolj stremi k globalizaciji in univerzalnosti. Polna dvorana boljunskega gledališča ga je počastila z bučnim stoječim aplavzom, Milan Ota pa je prebral odlomek iz njegove prve zbirke novel Moj tržaški naslov. Številno občinstvo je nagovorila tudi županja in ob čestitkah Borisu Pahorju citirala tudi pesnika Toneta Pavčka: izrazila je željo, da bi bil svet »cvetenje vseh barv in prepričanj. Čas je, da se odpre proces razgrinjanja vsega, kar bremeni našo skupnost in jo utesnju- Častni naziv je pisatelju izročila županja je v preozke okvire, da se ne more razvijati v željenem evropskem duhu, kar stalno poudarja naš večno mladi Boris Pahor, tako domač in tako svetovljanski hkrati. Kaj je z nami, da ne znamo več živeti kot enaki med enakimi, ne da bi se spraševali, kdo je kaj in kam spada. Zakaj nas vsako mišljenje, vsak predlog, ki ni ukrojen po naših merah, dela nestrpne? Kako, da ne znamo prepoznati svojih slabosti? Vaške zdrahe in obrekovanje spodrivajo kreativnost in individualnost. V naše družbeno življenje so se vtihotapile nestrpnost, ozko-srčnost, samo poveličevanje in druge oblike provincialne samozadostnosti. S kroma Proslavo je oblikovalo veliko nastopajočih tako mentaliteto se bomo težko zrinili v tisto odprto in zrelo skupnost, kot si želimo postati, zato naj bo prav 8. februar priložnost za razmislek v tej smeri.« Slavnostni govornik je bil Janko Veber, slovenski poslanec in bivši župan pobratene občine Kočevje. V svojem posegu se je navezal na aktualnost Franceta Prešerna, ki je opozarjal, »da je slovenski pridobitniški svet v resnici brez čuta za narodno čast in brez smisla za kulturo. Tudi tukaj se kaže njegova pokončnost in suverenost. S temi dejstvi se srečujemo ravno v sedanjem času, ko opažamo, da se brez resne analize posega v pravice tistih, ki so bili pripravljeni žrtvovati tudi svoja življenja za ohranitev naroda, in posega v javno šolstvo in kulturo mimo dogovora z izvajalci. Vse na račun tega, da se zagotovijo sredstva za zasebne interese in reševanje slabih naložb kapitala.« Slovenski poslanec iz vrst Socialnih demokratov je izrazil željo, da bi politika postavila razumno mejo med varčevanjem in dajatvami kapitala. »Politika mora povezati vse dejavnike in pripeljati do medsebojnega zaupanja in sožitja med ljudmi in narodi.« Kulturni spored so oblikovali pevke in pevci krajevnih društev - zbora Venturini, ki ga vodi Cinzia Sancin, združenega zbora Slovenec-Slavec, ki POKRAJINA TRST - Dialog in spoštovanje Poezije in odlomki ob dnevu spomina Na včerajšnji seji pokrajinskega sveta Včerajšnja seja tržaškega pokrajinskega sveta je bila nekoliko neobičajna. Na dnevnem redu je bilo namreč branje poezij in odlomkov ob dnevu spomina na eksodus in fojbe. Zanje so poskrbeli sami pokrajinski svetniki, ki so bili mnenja, da bi lahko bil to najprimernejši in najsložnejši način za ohranjanje spomina na preteklost. Ob prisotnosti predstavnikov ezulskih organizacij sta v imenu večine in opozicije posegla pokrajinski svetnik Demokratske stranke Štefan Čok oz. načelnik svetniške skupine Ljudstva svobode Claudio Grison. kroma Čok se je zaustavil predvsem pri sprejemanju preteklosti oz. pri nezadostnem spoštovanju spomina drugih, pa čeprav različnega. Misel na spomin ga je privedla do jezika, ki je lahko ravno tako element izključevanja in odbijanja. Prebral je odlomek iz knjige Bora Annamarie Mori in Nelide Milani, ki pripoveduje o sestri in bratu, ki sta se v Pulju pogovarjala po italijansko in so jih mimoidoči zmerjali. »Kdor ljubi svoj jezik, lahko torej razume pripoved o mladih, ki jim je bilo pogovarjanje v materinem jeziku preprečeno,« je zaključil Čok in spodbudil poslušalce k dialogu, spoštovanju. ZAVOD ŽIGA ZOIS - Pripovedi iz BiH Na Prešernov dan o človekovih grozodejstvih V Mostarju, kjer je granata ubila snemalce Rai Luchetto, Oto in D'Angela Na zavodu Žige Zoisa so povsem umestno, čeprav čisto slučajno, na Prešernov dan obeležili tudi dan spomina. Tokrat so se dijaki in profesorji skupaj zamislili nad grozodejstvi, ki jih je sposoben človek, ob spremljanju pričevanja dijakov udeležencev ekskurzije z združenjem Tenda della pace - Šotor miru v kraje trpljenja v Bosni. Osem dijakov zavoda, ki so v spremstvu profesorice Cirile De-vetti novembra obiskali Bosno in Hercegovino, je sošolcem predstavilo svojo izkušnjo in težke občutke ob obisku krajev, ki so postali simbol zla, a kljub temu vseeno ka- žejo danes veliko željo po normalnem življenju. Ob predvajanju fotografij in video posnetkov so spregovorili o mostu v Mostarju, ki je povezoval ljudi, o težkem življenju in žrtvah v Sarajevu, o tunelu za oskrbo mesta pod letališčem ter o pokolu Bošnjakov v Srebrenici ob hinavskem obnašanju sil Združenih narodov. Doživeto srečanje je bilo za vse prisotne trenutek zbranosti ob ugotovitvi, da se moramo vedno znova zavestno odločati za mir in enakopravno sobivanje, proti vsakemu sovraštvu do različnih in vsakemu nasilju. kroma ga vodi Danijel Grbec, in zbora Vodnik, ki ga vodi Anastazija Purič. Na koncu prireditve so pevci iz Brega povsem napolnili oder in skupaj zapeli še Prešernovo Zdravljico. Nedeljsko dogajanje v Boljuncu je povezovala Mairim Cheber, obogatil pa ga je tudi nastop harfistke Erike Ber-senda in flavtista Jana Loredana. Otroci 2. in 3. razreda osnovne šole Ventu-rini so uprizorili Malo zgodbo Bineta Brvinca, ki jo je na besedilo Marka Kravosa priredila Boža Hrvatič, uglas-bil pa Edvin Križmančič. Jasmina Gruden in Nejc Kravos pa sta se predstavila v prizorčku Kam?, ki je dal naslov celotni prireditvi. Knjiga o Istri in Evropi Na pobudo krožka Istria ter centra za študije Dialoghi Europei bodo danes ob 17. uri v deželni dvorani Tessitori na Trgu Oberdan 5 predstavili knjigo »Istria Europa - economia e storia di una regione peri-ferica.« O publikaciji bosta spregovorila novinar Pierluigi Sabatti in predstavnik združenja Dialoghi Eu-ropei William Starc ter avtorji Livio Dorigo, Giulio Mellinato in Biagio Mannino. Pol ure s poezijo Aleksija Pregarca V knjigarni San Marco v Ulici Donizetti 3 bo drevi ob 18. uri gost srečanja med knjigami pesnik, dramski igralec in radijski napovedovalec Aleksij Pregarc, avtor poezij, ki zaznamujejo svet dela, ljubezni in življenja. Srečanja Pol ure s poezijo želijo bralcem približati tržaške pesnice in pesnike. Pregar-ca bo predstavila Marina Moretti, sledil bo še solidarnostni napitek v kavarni na trgu Giotti 8 (v poklon združenju Nesebični Trst). Vstop je prost. Dnevnik nekega učitelja Kulturno združenje Tina Modotti vabi drevi ob 20.30 v Ljudski dom na Pončani (Ul. Ponziana 14) na predvajanje drugega dela filma Vit-toria De Sete Diario di un maestro, ki ponuja verodostojno sliko šolstva. Jazz koncert v Knulpu Jazz krožek Thelonious vabi drevi ob 21. uri v bar/knjigarno Knulp (Ul. Madonna del mare 7/a) na koncert Angela Comissa tria - klavir, kontrabas in tolkala. Zadoneli bodo etnični zvoki, operne sugestije in blues note. / TRST Četrtek, 21. februarja 2013 5 SSG - Vlado Kreslin minulo soboto v tržaškem Kulturnem domu Večer prežet s pesmijo in duhom Prekmurja Pesem, beseda in duh Prekmurja so v soboto preplavili tržaški Kulturni dom. Prekmurski kantavtor in pesnik Vlado Kreslin je z odra Slovenskega stalnega gledališča ponudil publiki večer svoje poezije in glasbe, ki je nosil naslov »Pojezije«. Glasbeni in literarni spektakel je sodil v program Modrega abonmaja SSG. Priljubljeni Prekmurec je na večeru na odru sam z nepogrešljivim klobukom in črno usnjenim jopičem usklajeval svoje uspešnice, zvoke svoje črne kitare in branje odlomkov iz svojih knjig Pojezije in Povest o Bel-tinški bandi. V uvodnem pozdravu je pevec nagovoril njemu že poznano tržaško publiko in jo pozval, naj poje z njim. V prvem delu so lahko poslušalci pri- sluhnili uspešnicam Nekega jutra, ko se zdani, Cesta, Ena pesem, Tvoje jutro, tvoj dan in Abel in Kajn, ki jo je zapel z igranjem na orglice. Sledilo je branje pesmi Immigrant song, Draga publika in Kritik iz zbirke Pojezije. Kreslin je med branjem vseskozi nagovarjal publiko in se ji približal z doživetim branjem lastnih pesmi z izrazitim prekmurskim naglasom. Pred pesmijo Preko Mure, preko Drave se je tako spomnil na vse Prekmurce, ki so se izselili po vsem svetu, ob pesmi Tista črna kitara pa se je spomnil na svojega očeta. Sledile so druge uspešnice: Daleč je moj rojstni kraj, Iz Go-ričkega v Piran, Na mesto koga roža cveti, ob koncu tega dela pa je občinstvu skoraj v celoti prepustil petje narodne Vsi so venci vejli. Večer poezije in glasbe je nosil naslov »Pojezije« kroma V Prekmurje je tržaško občinstvo dokončno popeljal z branjem odlomkov in spominov iz zbirke Povest o beltin-ški bandi, kjer se pesnik spominja na Beltince, na družino, na otroška leta in na prekmurski duh, včasih z melanholijo, včasih z ironijo. Iz njegovih besed je odsevala tesna povezanost prekmurskih ljudi z glasbo, ki jih je spremljala tudi v vsakdanjem življenju. V zadnjem delu je Kreslin zapel pesmi Ptič, Dekle moje pojdi z menoj, Tisoč let, Dan neskončnih sanj in Od višine se zvrti. Pred dokončnim slovesom od tržaškega občinstva je v sproščenem vzdušju velike dvorane Kulturnega doma zapel Vrbo in Še je čas, prisotnim pa je nato poklonil še nekaj spominov na Beltince iz Povesti o beltin-ški bandi. (mlis) ŠOLSTVO Obisk v gasilskem domu Učenci in učitelji šentjakobske osnovne šole J. Ribičič- K. Širok smo si ogledali gasilski dom v Ulici D' Alviano v Trstu. Ker naša šola šteje veliko otrok, smo se ločili v dve skupini. Napotili smo se peš in izkoristili priliko, da smo se med potjo prijetno naklepetali in se pogovarjali o varni hoji po mestnih ulicah. Prvo skupino je sprejel gospod Vendola, drugo pa gasilca Luca in Alessandro izmene A. Gasilci so nam podrobno obrazložili potek svojega dela: od reševanja ljudi pred požari do radovednih muc, ki se podijo po drevesih in včasih ne znajo z njih. Pokazali so nam tudi posebno opremo, ki jo mora nositi vsak gasilec, da se brani pred opeklinami in pri-manjkovanjem kisika. Vsak učenec je lahko brizgal z brizgalko in poskusil gasiti navidezni ogenj. Gasilskih vozil je več vrst. Učenci so bili presenečeni, ko so zagledali kamion z lestvijo, ki se lahko dvigne do 30 metrov. Gasilci so bili tako prijazni, da so vsem otrokom ponudili krajšo vožnjo z gasilskim kamionom. Po pestrem obisku smo se lepo zahvalili in se napotili proti šoli. Na poti smo se ustavili še v parku, kjer smo se veselo naigrali. Učitelji in učenci se posebno zahvaljujemo gospodu Vendola in gasilcem A izmene za čas, ki so nam ga ponudili. Učenci in učitelji šol J. Ribičič- K. Širok NARODNI DOM - Jutri predstavitev knjige Slovenska glasba 1848-1991 Darje Koter Darja Koter je bila že večkrat v gosteh pri Glasbeni matici Dejavna docentka ljubljanske Akademije za glasbo, raziskovalka, izvedenka za stara glasbila in avtorica glasbenih publikacij Darja Koter je v prejšnjih dveh tednih vodila zanimiv niz srečanj z učnim osebjem Glasbene matice v okviru izpopolnjevalnih tečajev šole. Njeno poglobljeno znanje in izjemno komunikativen način podajanja pa bosta v sredo, 20. februarja, namenjena tudi širšemu občinstvu s srečanjem, ki ga Glasbena matica prireja ob 17.30 v Mali dvorani Narodnega doma v ulici Filzi. Tokrat ne bo na sporedu lekcija o nekem zgodovinskem obdobju slovenske glasbe, temveč pogovor o izidu monografije Slovenska glasba 1848-1991. Dvojno knjigo Študentske založbe so že označili kot publikacijo, na katero so v Sloveniji čakali desetletja, saj gre za prvo celovito obravnavo snovi, kateri je avtorica dodala tudi vrednost svoje kulturne razgledanosti z zanimivimi povezavami, ki ustvarjajo nujne mostove med političnimi, gospodarskimi, umetniškimi in družbeno-političnimi spremembami, ki so bistveno vplivale na razvoj glasbe. O vsebini knjige, ki upošteva področje Slovenije skozi stoletja do ključnega trenutka osamosvojitve, se bo z avtorico pogovorila Rossana Paliaga. Včeraj danes Danes, TOREK, 19. februarja 2013 JULIJAN Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 17.38 - Dolžina dneva 10.37 - Luna vzide ob 11.46 in zatone ob 2.27 Jutri, SREDA, 20. februarja 2013 LEON VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,6 stopinje C, zračni tlak 1016,8 mb ustaljen, vlaga 57-odstotna, veter 19 km na uro severo-vzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 23. februarja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 - 040 308248, Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Curiel 7/B, Ul. Gin-nastica 6, Bazovica - Ul. Gruden 27 -040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M Izleti arhiv SKD PRIMOREC - pobuda Trebče v svet 3: vpisovanja za štiridnevni izlet v Budimpešto in okolico od 25. do 28. aprila, bomo sprejemali v ljudskem domu v Trebčah v četrtek, 21. februarja, od 18. do 19. ure. Informacije na tel. št. 040-214412 v večernih urah. POPOTOVANJE PO ROMUNIJI - Župnija Repentabor prireja od 14. do 21. maja 8-dnevno popotovanje po Romuniji. Datum je bil prenesen zaradi volitev. Potujemo iz letališča Ronchi. Prijave (do konca februarja) in informacije na tel. št. 335-8186940. SO SPDT prireja avtobusni izlet v Bad Kleinkirchheim 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smucanje@spdt.org, mladinski@spdt.org in na tel. 3487757442 (Laura). Toplo vabljeni! DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v London v soboto, 16. marca, z letalom iz Ljubljane. Informacije in prijave na tel. št. 00386-31372632 (Metka). DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v Andaluzijo od 5. do 9. maja. Informacije na tel. št. 00386-41800938 (ga. Minka). Prispevki V spomin na dragega Renata Carlija darujeta Eda in Vinko Milič 20,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma -Trebče.V spomin na Renata Carlija daruje Elvira Kalc in Feri 30,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma -Trebče.V spomin na prijatelja Renata Carlija daruje Renata Collerig 30,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma - Trebče.Namesto cvetja na grob Renata Carlija daruje stric Angelo in bratranec Enzo z družino 50,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma - Trebče. V spomin na Liljano Gregori in Danilo Spacal daruje Suzi Gustin 50,00 evrov za Slovensko pevsko društvo Krasje. V spomin na Brunota Crissanija in na Renata Carlija daruje Pierina 25,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma - Trebče. V spomin na prijatelja Aleksandra Ra-senija daruje Adriano Ciak z družino 50,00 evrov za MePZ Lipa. Namesto cvetja na grob dragega San-drota Ražema daruje družina Mulas-Žagar 50,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na Sandrota darujejo mama in žena, hči in brat z družinama 100,00 evrov za AŠD Zarja, 100,00 evrov za lokostrelsko sekcijo Zarja in 100,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na športnika in sopevca Sandrota darujeta Ingrid in Walter 25,00 evrov za AŠD Zarja in 25,00 evrov za MePZ Lipa. Namesto cvetja na grob Sandrota darujejo Olga, Boris in Bogdan iz Lokve 30,00 evrov za MePZ Lipa. t Zapustil nas je Giuseppe Miliani (Pepi) Žalostno vest sporočajo žena Lojzka, sinova Renato in Milko, snaha Silva, vnuk Kristian z Majo in Aylin ter vnukinja Elis s Christianom in Simonejem. Pogreb bo v sredo, 20. februarja, ob 13. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v zgoniško cerkev. Repnič, Opčine, Trst, 19. februarja 2013 Pogrebno podjetje Zimolo Zadnji pozdrav Pepiju sestra Danica in Lidija z družino t Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga mama in nona Vinica Žvegelj vd. Canziani Žalostno vest sporočata hči Adriana in vnuk Andrea z družino. Pogreb bo v četrtek, 21. februarja, ob 13.00 iz ulice Costalunga v cerkev sv. Martina v Dolini. Sledila bo sveta maša in pokop na vaškem pokopališču. Trst, 19. februarja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Zapustila nas je partizanka SLAVA PIERI VD. MISLEJ -KSENIJA. Ohranili jo bomo v hvaležnem spominu. Svojcem gre naše iskreno sožalje VZPI-ANPI Devin Nabrežina 2 Četrtek, 332. februarja 2013 ALPE-JADRAN ^^ □ Čestitke Minulo je že 40 let, ko sta IVAN in TJAŠA privekala na svet. Vse najboljše in še mnogo zdravih in srečnih let jima želi KD Fran Venturini. Včeraj se je naš vrli župan MARKO PISANI srečal z Abrahamom. Na križišču sta dolgo kramljala, roko si podala in se domenila, da se bosta čez 50 let zopet veselila. OVA. Faki-na in vsi na OŠ A. Gradnika. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Lincoln«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Quartet«. CINECITY - 21.20 »The impossible«; 18.30, 21.30 »Lincoln«; 16.30, 20.00, 22.15 »Broken city«; 16.30, 18.40 »Warm bodies«; 16.30 »Studio illegale«; 16.20 »Zambezia«; 18.05, 20.10, 22.15 »Promised land«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Noi siamo infinito«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il principe abusivo«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Die hard - Un buon giorno per morire«. FELLINI - 16.00, 22.10 »Broken city«; 17.40, 20.00 »La migliore offerta«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 19.00, 21.40 »Les Miserables«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Re della terra selvaggia«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Viva la liberta«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.25, 18.05, 20.35 »Čudovita bitja«; 20.25 »Djan-go brez okovov«; 20.45 »Film 43«; 15.30 »Gangsterska enota«; 19.00 »Hvala za Sunderland«; 15.05, 17.05, 21.00 »Lovca na čarovnice«; 17.30 »Na cesti«; 17.50 »Nesrečniki«; 16.05, 18.20 »Razbijač Ralph 3D«; 15.00 »Sa-mova pustolovščina 2«; 20.55 »Tatica identitete«; 16.10, 18.15, 20.20 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.15, 20.00 »Noi siamo infinito«; Dvorana 2: 16.30, 20.15, 22.15 »Die hard - Un buon giorno per morire«; 21.45 »Django Unchained«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il principe abusivo«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.40 »Zero dark thirty«; 18.50 »Warm bodies«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Il principe abusivo«; Dvorana 2: 17.50 »Cirque du soleil -Mondi italiani 3D«; 20.00, 22.00 »Warm bodies«; Dvorana 3: 17.45, 21.00 »Zero dark thirty«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Die hard - Un buon giorno per morire«; Dvorana 5: Kinemax dAutore - 17.30, 19.50, 22.00 »Amour«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da za š.l. 2013/14 sprejema vpise otrok, ki bodo dopolnili 3. leto od 1. januarja do 28. februarja 2014. Na razpolago je 6 mest v otroškem vrtcu M. Štoke na Proseku. Info na tel. št.: 040-211119 ali www.vsopcine.it. □ Obvestila RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal danes, 19. februarja, na svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3 na Opčinah ob 21.00 z naslednjim dnevnim redom: sporočila; sprejem zapisnikov; prošnja za gradbeno dovoljenje - gradnja stavbe na k.p.št. 331/4 ter 333/2 k.o. Gropada. Prosilec: Puric Anastasia. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se sestane v svojem sedežu na Proseku št. 159 danes, 19. februarja, ob 18.30 uri. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je danes, 19. februarja, ob 20.45 v sedežu na Padričah seja odbora. JUS PRAPROT-TRNOVCAIN VAŠKA SKUPNOST PRAPROT sklicujeta sestanek obeh vasi ki bo v gostilni v Trnovci v sredo, 20. februarja, ob 20 uri. Zaradi važnih pobud: odobritev ali popravek načrta vaškega parka v Praprotu, spomenik padlim v prvi svetovni vojni in razno. KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, sporoča, da bo prihodnje srečanje v sredo, 20. februarja, ob 17. uri v Peterli- novi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je Dežela FJK odobrila sklep o izplačilu prispevkov za električno energijo. Imetniki družinske kartice s prebivališčem v Občini Devin Na-brežina lahko vložijo prošnjo za dodelitev prispevka za električno energijo pri občinski Socialni službi v Se-sljanu na naslovu Naselje sv. Mavra št. 124 od srede, 20. februarja do srede, 17. aprila. Uradne ure: petek 8.3010.30 in sreda 15.00-17.00. Ob vlogi mora prosilec sporočiti vsoto računov za električno energijo v letu 2012 in šifro POD, ki jo sestavlja 14 znakov in se začne s črkama IT ter je navadno navedena na prvi strani fakture. SKD LIPA organizira začetne tečaje latinsko/ameriških, karaibskih in standardnih plesov (salsa nadaljevalni 2. stopnje - po povpraševanju in zadostnem številu prijav). Vodita spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko, ob sredah, v prostorih Bazovske-ga doma. Sestanek za urnike in odločitev dveh ali treh plesov v sredo, 20. februarja, ob 20.30. Začetek 27. februarja. Prosimo vas, da se pred sestankom prijavite na tel.: 3460192763, 335-6050651, od torka do petka, od 15.30 do 18.00. SEKCIJA VZPI - ANPI PROSEK KON-TOVEL ANTON UKMAR - MIRO sklicuje občni zbor v četrtek, 21. februarja, z začetkom ob 19. uri v prostorih Kulturnega doma na Proseku. Vljudno vabljeni. NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri SKD Igo Gruden bo predstavila Maša Pregarc v petek, 22. februarja, ob 19.00 v društvenih prostorih (Rado-vičeva soba). Prost vstop. NOČNI POHOD ob polni luni na Nanos, bo v petek, 22. februarja, ob 20. uri izpred Bara Nanos, Razdrto. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti, opozarjamo na zimske razmere, cepin in dereze obvezni. POTOPISNO PREDAVANJE »ČILE« Magde Šturman bo v petek, 22. februarja, ob 18. uri v Baru Nanos -Razdrto. Toplo vabljeni! ASZ GAJA organizira promocijski orientacijski tek v parku pri Sv. Ivanu v Trstu v nedeljo, 24. februarja. Težje in lažje proge za športnike, začetnike in skupine. Vabljeni! Informacije: www.origaja.it, tel: 349-6932994. VOLILNI URAD OBČINE DOLINA obvešča volivce iz Ricmanj in Loga, da se je zaradi nepredvidenih okoliščin volilno sekcijo št. 4 premaknilo iz Srenjske Hiše v Ricmanjih št. 64 v Osnovno Šolo »Ivan Trinko Zamejski« v Ricmanjih št. 144. MARKETING in komunikacija za promocijo teritorija: 80-urni tečaj po univerzitetni diplomi, namenjen brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: marketing plan, komunikacijska orodja, sestava tržnega plana. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen. Info 040-566360, ts@ad-formandum.org. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v ponedeljek, 25. februarja, od 17. do 19. ure delavnico EFT tehnike za dobro počutje ali metodo tapkanja. Za nepodkovane bo ob 16. uri predhodna obrazložitev EFT tehnike. Informacije in vpisovanja na tel. 3472787410 (Barbara Žetko). SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 25. februarja, ob 18. uri v Štalco v Šempola-ju na mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo »Zmote in resnice o hujšanju«. CCYJ - KulturniCenterYogaJnanakand-a vabi na konferenco »Dobrobit sklepov z yogo, prehrano in masažo« v torek, 26. februarja, ob 19.00, Ul. Maz-zini 30, 3. nadstropje. V mesecu marcu bo tudi praktični seminar s kosilom (s predhodno najavo). Info 3334236902, 040 2602395. PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNI KOV S TRSTA IN MILJ vabi na drugo srečanje z mag. Janezom Ferko-ljem, župnikom na Bledu, na temo: Moja vera v času gospodarske, politične in verske krize; v sredo, 27. februarja, ob 20. uri v Šentjakobskem domu v Ul. Concordia 8. OBČINA DOLINA sporoča, da do četrtka, 28. februarja, potekajo vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini (št. 200) za š.l. 2013/14, medtem ko bodo vpisovanja v otroške jasli Colibrí (Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) od ponedeljka, 18. do četrtka, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. OBČINA DOLINA sporoča, da je do četrtka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2012/13, učbenikov, individualnih učnih pripomočkov, vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in je na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIAONLUS vabi na predavanje »Zdraviti, ko ni več pomoči« v četrtek, 28. februarja, ob 17.30 v dvorano Baroncini Ul. Trento št. 8 v Trstu. Predavala bo Rita Marson, didaktična koordinatorka študijskega centra za pa-liativno oskrbo »F. Gallini« iz Aviana. CCYJ - KulturniCenterYogaJnanakan-da - vabi na konferenco »Yoga za tretjo pomlad« v petek, 1. marca, ob 19.00, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info 333-4236902, 040-2602395. BABY BAZEN Šc Melanie Klein prireja tečaje v bazenu za dojenčke in otroke od 1. meseca do 4. leta starosti. Tečaji, ki se bodo začeli v soboto, 9. marca se odvijajo na Pesku ob sobotah popoldne. Koledar srečanj: 9/3, 16/3, 23/3, 6/4, 13/4, 20/4, 4/5, 11/5. Vsako srečanje traja 45 minut in predvideva vstop za oba starša. Za urnike in vpisovanja: info@melanieklein.org, tel: 345-7733569. LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 339-2241221 (Tamara); 3470741740 (Ervin). 0 Prireditve ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljen razpored koncertov revije Primorska poje. POL URE S POEZIJO - PESNICE IN PESNIKI V ŽIVO MED KNJIGAMI Danes, 19. februarja, ob 18. uri, v knjigarni San Marco v Trstu, Ul. Donizetti 3: pesnik »Aleksij Pregarc«, predstavitev Marina Moretti, sledil bo solidarnostni napitek v poklon združenju Nesebični Trst v kavarni na trgu Giotti 8. Vstop prost. GLASBENA MATICA, v sodelovanju z ZTT-jem ter z Mladiko, vabi na predstavitev monografije dr. Darje Koter »Slovenska glasba« v sredo, 20. februarja, ob 17.30, v Mali dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. ZTT, MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo na kavo s knjigo v sredo, 20. februarja, ob 10.00. Tokrat bo druženje ob kavi priložnost za odprtje slikarske razstave Liliane Batagelj Kafol. Slikarko bo predstavila Alina Carli. KLUB PRIJATELJSTVA vabi na popoldansko Prešernovo proslavo z gledališko skupino T. Petaros, prof. M. Pišljar s citrami, gledališkim igralcem A. Rustjo, slavnostni govornik prof. M. Kravos; v četrtek, 21. februarja, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, I. nadstropje. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. Sv. Frančiška 20, ob 17. uri: v četrtek, 21. februarja: »Abrakadabra«; četrtek, 21. marca: »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! KD IVAN GRBEC, PD KOLONKOVEC, DOM J. UKMARJA vabijo na Dan slovenske kulture v petek, 22. februarja, ob 19. uri v dvorano doma Jakoba Uk-marja, Ul. Soncini 112. Nastopili bodo malčki škedenjskega otroškega vrtca, otroci OŠ Ivan Grbec - Marica Gregorič - Stepančič, Tomaž Simčič z recitacijo poezij, ZPZ Ivan Grbec, ki ga vodi Silvana Dobrilla. Napovedovalka Sara Trampuž. Slavnostni govornik Saša Rudolf. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev likovne razstave v Kavarni Gruden v petek, 22. februarja, ob 18.00. Razstavlja Taddeo Sedmak, predstavitev Ani Tretjak. SLOVENSKA PROSVETA vabi na ogled drame o bl. Lojzetu Grozdetu »Sem mislil, da sem sam«, po scenariju A. Arka in J.D. Bogataja. Igrajo mladi Antonovega odra iz Ljubljane. Upri- zoritev bo v petek, 22. februarja, ob 20.00 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vstop prost. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v petek, 22. februarja, ob 18. uri na predstavitev knjige »Piccoli tonfi nell'acqua -Memorie sparse di Paolo Paolin, Trie-stino«. Spregovoril bo Dušan Jelinčič. Trst, Ul. Sv. Frančiška, 20. KULTURA BREZ MEJ - Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, Kulturno društvo Istrski grmič Škofije in Kulturno društvo Hrvatini vabijo na skupno Prešernovo proslavo v soboto, 23. februarja, ob 19.30 v gledališču Verdi v Miljah. Častni govornik je umetnik Deziderij Švara, v sodelovanju z otroškim vrtcem Mavrica in COŠ A. Bubnič. SKD RDEČA ZVEZDA vabi vse na Prešernovo proslavo, ki bo v soboto, 23. februarja, z začetkom ob 18. uri v društvenih prostorih v Saležu. Nastopala bosta vokalna skupina Male malice in Duo Feri; na sporedu bosta tudi dva krajša gledališka prizora Konec sveta in Na sprehodu (v režiji Vesne Hrovatin). Pustite se presenetiti in imejte s sabo košarico dobre volje! DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na »Dan slovenske kulture 2013« v nedeljo, 24. februarja, ob 16.30 v dvorano Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. Nastopajo: gledališka skupina SKK in MoSP-a z igro Razbojnice in dekliški zbor Kraški slavček - Krasje. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 1. marca, ob 20.30 na filmski večer slovenskega programa deželnega sedeža RAI »Mario Magajna - Fotograf svojega časa«. Režija Marko Sosič, tehnično vodstvo Roberto Calligaris. SKD IGO GRUDEN vabi na prireditev ob prazniku slovenske kulture in ob 120-letnici rojstva Iga Grudna »Pozdravljeni, bratje in sestre«, ki bo v nedeljo, 3. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Sodelujeta šoli OŠ Virgil Šček in NSŠ Igo Gruden; slavnostni nagovor prof. Tatjana Rojc; ob tej priliki bo izobešen nabrežinski pevski prapor. Turistične kmetije S Poslovni oglasi AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 24. februarja. Tel. 040-229439 HI Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini rižarne. Toči belo in rdeče vino z domačim prigrizkom. Tel. št.: 335-1624285. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498. OSMICO NA KOLONKOVCU je odprla družina Debelis, Ul. G. Ventura 31/1. Tel. 347-3648603. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. št.: 040-229270. Vabljeni! L. Mali oglasi NA PUSTNI TOREK sem v šotoru v Bri-ščikih izgubil: jopič črne barve z napisom Boxeur s kožuhom na kapi, majico temno plave barve z rdečim napisom San Diego, ovratno ruto znamke San Diego ter rokavice. Poštenega najditelja vabim, da pokliče tel. št.: 349-1446484. NA PUSTNO SOBOTO je v šotoru v Briščikih nekdo po pomoti vzel bun-do znamke Woolrich. V žepih so bile spravljene važne osebne stvari. Prosim poštenega najditelja naj pokliče tel. št.: 347-8955085. 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok ali kot čistilka. Tel. 3420664365. DAJEM V NAJEM na Kozini komaj prenovljeno malo stanovanje. Informacije: 392-2225821. NUDIM POMOČ ostarelim 24 ur dnevno. Tel. št.: 329-6055490 ali 3200265573. V DOLINI prodam hišico. Tel. št.: 3356322701. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. prej do novice www.primorski.eu1 Í-. Zimski prvaki Letošnja absolutna zamejska prvaka sta prvič v zgodovini prvenstev Goričana. Naslov sta osvojila Mateja Nanut iz Štandreža in Mattia Rožič iz Gorice. Najboljša mladinca sta Katrin Don in Rudy Skerk Krasove pingpongašice v ekipni A2-ligi še bližje play-offu Junaška Tina in Ted >h i «i POGLED Z VEJE • Marij Čuk "" Vb* ' Dvojne osebnosti, dvojna merila STRAN 11 Veliki360° Daniel Faganel STRAN 16 Breg premagal Zarjo in povečal prednost na prvem mestu lestvice 2. amaterske lige Odbojkarji Olympie z mladostno razigranostjo do prestižne zmage v derbiju / i | 2 | 3 | 41 fotografije Športni --K -- ■ J ■ l-li^gi ' ' vikend na www.primorski.eu 13 TRENERJEVIH 11 Branko Lakovič/16 MNOGO JIM DOLGUJEMO Božo Filipovic /16 3 VPRAŠANJA Marko Presl /10 TA JE PA DOBRA 10 Torek, 19. februarja 2013 ŠPORT / ZAHOD TRETJIČ ZAPORED HOUSTON - V tekmi zvezd NBA je zmaga tretjič zapored pripadla igralcem Zahoda (143:138). Za najboljšega igralca je bil izbran organizator igre Los Angeles Clippers Chris Paul (na sliki), ki je zbral 20 točk in 15 podaj.Chris Paul je ob legendarnih Magicu Johnsonu in Isiahu Tho-masu edini igralec, ki je na tekmi All Stars zbral vsaj 20 točk in 15 podaj. Najboljši strelec je bil Kevin Durant, lani MVP tekme, ki je zbral 30 točk. Zahod je povišal skupno vodstvo v zmagah proti Vzhodu na 37:25. NADAL SPET »PRAVI« SAO PAULO - Španski zvezdnik Rafael Nadal se po poškodbi kolena in sedemmesečni odsotnosti z igrišč zelo uspešno vrača v teniško karavano. Nekdanji prvi igralec sveta je prišel v Sao Oaulu do svojega 51. turnirskega naslova, potem ko je v finalu premagal Ar-gentinca Davida Nalbandiana s 6:2 in 6:3. Nadal je po vrnitvi na igrišča nastopil na dveh turnirjih in v obeh zaigral v finalu. Pred enim tednom je v Vina del Maru izgubil proti Nalbandianovemu rojaku Horaciu Zeballosu. BREZ ŽELJENE DENARNE NAGRADE OBERSTDORF - Slovenska reprezentanca v smučarskih skokih je ostala brez tako želene denarne nagrade v višini 100.000 evrov za skupno zmago na nemški ekipni turneji. Na letalnici v Oberstdorfu so Jurij Tepeš, Robert Kranjec, Jaka Hvala in Peter Prevc zasedli tretje mesto in tako skupno zmago prepustili Norveški.Slovenija je na zadnji preizkušnji nemške turneje zapravila lepo vodstvo, ki ga je imela po treh tekmah, na katerih je dvakrat zmagala in bila enkrat tretja. V skupni razvrstitvi je osvojila drugo mesto, tretja pa je bila Avstrija. SP V ALPSKEM SMUČANJU - Kratek obračun odlično organiziranega prvenstva v Schladmingu Srečni in nesrečni SCHLADMING - V Schladmingu se je z moškim slalomom sklenilo 42. svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Naslednje prvenstvo bo čez dve leti onstran velike luže v Koloradu (Vail/Beaver Creek). Američani se bodo morali zelo potruditi, če bodo hoteli preseči avstrijske gostitelje. Na avstrijskem Štajerskem so se odlično izkazali ter v skoraj dveh tednih prvenstva pod goro Planai vsak dan tekmovanj pripravili pravi spektakel z množicami navijačev in ljubiteljev smučanja ter brezhibno organizacijo, ki je ni zmotilo niti spremenljivo in sila neugodno vreme na začetku prvenstva. Avstrijci so tako zelo dobro izkoristili naravne danosti ter preprosto dejstvo, da so najbolj smučarska na-cija na svetu. Po zaslugi Tine Maze je Slovenija s tremi kolajnami, eno zlato in dvema srebrnima, na 4. mestu razpredelnice najuspešnejših držav tega prvenstva in daleč pred alpskima Italijo (7.) in Švico (9.). Ena izmed osrednjih favoritinj prvenstva in su-perzvezdnica ni osvojila dveh zlatih kolajn, kar je bil eden od precej ohlapno zastavljenih ciljev slovenske šampionke, zato pa je z zlatom v superveleslalomu in srebrnima kolajnama v superkombinaciji in veleslalomu zaokrožila zelo uspešne nastope na SP. S šestimi odličji s svetovnih prvenstvih je zdaj tudi prehitela Matejo Svet (4 kolajne) na lestvici uspešnosti. Mazejeva je bila tako prepričana v svojo formo, da je vsak rezultat, ki ni bil za zmagovalni oder, dojemala kot neuspeh. Tako obravnava tudi peto mesto v slalo- Za konec Hirscher SCHLADMING - Organizatorje SP, ki so imeli pred zadnjim dnevom SP le ekipno zlato medaljo, je v slalomu navdušil 23-letni Hirscher. Povsem so pogoreli »azzurri« (Moelgg, četrti po prvi vožnji, je odstopil), Mitja Valenčič pa je bi zelo soliden deseti. Izidi moškega slaloma: 1. Marcel Hirscher (Avt) 1:51,03; 2. Felix Neureuther (Nem) 1:51,45; 3. Mario Matt (Avt) 1:51,68; 4. Andre Myhrer (Šve) 1:52,08; 5. Ivica Kostelic (Hrv) 1:52,15; 6. Alexis Pinturault (Fra) 1:52,27; 7. Fritz Dopfer (Nem) 1:52,52; 8. Jens Byggmark (Šve) 1:52,85; 9. Mattias Hargin (Šve) 1:52,96; 10. Mitja Valenčič (Slo) 1:53,20 (57,75/55,45). mu in sedmo v smuku. Njene uspehe, ki so odmevali v globalnem merilu, je za kratek trenutek zasenčila slovenska afera «frekvenca», ko so v ospredje stopili že dolgo nerazčiščeni in tleči odnosi med njeno ekipo in ostalim delom smučarske reprezentance. V prihodnjih mesecih do konca sezone, v kateri Tine Maze nič več ne more odvrniti od velikega kristalnega globusa, bo sledilo razčiščevanje, vprašanje pa je, ali bo Smučarska zveza Slovenije, ki priznava težave v organiziranosti svoje paradne panoge, afero izkoristila kot nekakšno katarzo pri izboljšanju delovanja. Na vrhu uspešnosti po državah so Združene države Amerike, kljub temu, da je že prvi tekmovalni dan SP s težko poškodbo kolena zapustila velika Lindsey Vonn. «Hat-trick» je uspel vedno sproščenemu, nasmejanemu in prijaznemu svetlolasemu Tedu Ligetyju, ki je čisto smučarsko perfekcijo uprizoril v treh različnih disciplinah. Najprej je svetovno konkurenco pokoril v superveleslalomu, nato je sledila še superkombinacija ter njegova paradna disciplina veleslalom. Neverjetno tekmovalno zrelost in psihično trdnost je pokazala komaj 17-letna Mikaela Schiffrin, ameriška najstnica, ki je po treh slalomskih zmagah v svetovnem pokalu slalomsko superiornost potrdila še na svojem prvem velikem prvenstvu. Kot skriti favoriti iz ozadja so udarili Francozi, veliko presenečenje tega prvenstva. Odlična organiziranost, trdo in sistematično delo ter velika baza so obrodili sadove prav v Schladmingu z bogato žetvijo za trikolore. Tessa Worley v veleslalomu in Marion Rolland v smuku sta s prepričljivima predstavama pokorili konkurenco, mladi Gauthier De Tessieres pa je senzacionalno zablestel v supervelesla-lomu, ko je bil boljši od njega le Ligety. Avstrijci so bili po številu osvojenih kolajn (osem) najboljši, vendar so doživeli kar nekaj grenkih razočaranj, tako da so si resnično oddahnili šele po nedeljski zmagi Hirscherja v slalomu. Dokaj neuspešna je bila tudi italijanska odprava. Močna moška reprezentanca je obrodila le veleslalomski bron Manfreda Moelgga, ženska vrsta pa je kljub dvema (povsem nepričakovanima) kolajnama Nadie Fanchini, potrdila, da je v globoki krizi. Američan Ted Ligety je edini izmed branilcev naslovov s SP 2011 v Garmisch-Partenkirchnu, ki je ubranil zlato tudi v Schladmingu, in sicer v veleslalomu. Na SP je skupno zaslužil 120.000 švicarskih frankov nagrad, Tina Maze pa, kot druga najboljša, 96.000 ansa »Trenerju Triestine želim veliko sreče v športu. Če bo najboljši med vsemi, naj dobi prvenstvo. To mu privoščim tudi zato, ker ima v svoji zbirki bolj malo uspehov. Kvečjemu zbira odslovitve.« (Trener Tržiča Giuliano Zo-ratti po porazu proti Triestini, Il Piccolo, 14. 2.) »Boljši, kot smo, v slabših oziroma bolj oddaljenih spimo.« (Smučarski skakalec Jaka Hvala o hotelih, Delo, 15. 2.) »Tu gledaš tekme za užitek, ne za stres. V Italiji mnogi niti ne razumejo, v čem je razlika.« (Nogometni trener v Angliji Gianfranco Zola, Corriere della Sera, 15. 2) »Če bo skušal še enkrat z mano fizično obračunavati, bo to storil zadnjič.« (Mitja Kunc po sporu z An-dreo Massijem, Dnevnik, 16. 2.) »Primerjal bi ga z rižoto, ker je lepa močna jed, ki je odprta številnim kombinacijam in s katero nikoli ne pogrešiš.« (Kuhar Carlo Cracco o Ferra-rijevem vozniku Fernandu Alonsu, Corriere della Sera, 18. 2.) »Da, še posebej psa -bavarskega barvarja Ega, s katerim grem rad na sprehod, da se malo pogovorim sam s seboj in od njega dobim kakšno strokovno mnenje.« (Smučarski skakalec Peter Prevc ima rad živali, Delo, 18. 2.) KOŠARKA - LegaDue Tržačane na koncu pokopale tri «trojke« IZID IN STRELCI - Givova Scafati - Ace-gasAps 76:69 (Filloy 19, Carra 13, Coronica 11, Gandini 7, Fall 6, Meščerjakov in Ruzzier 5, To-nut 3, Ondo Mengue 0, Cantarello n.v.). POTEK TEKME - Tržačani so se nasprotniku uspešno upirali prav do konca, ko jih je pokopal Tavernari s tremi zaporednimi trojkami. Ekipa se postopoma privaja na novo igro brez tujcev, vodilno vlogo prevzemata Carra in Filloy, vse bolj suvereno pa igra tudi Coronica. KONČNICA - Potem ko so potrdili, da se v končnico uvrsti le osem ekip, bodo nekatera društva začela z razprodajo boljših igralcev. Po Imo-li in Trstu bo bržkone sedaj na vrsti Forli, ki ima velike finančne težave, mogoče pa se bo za takšno potezo odločila še kaka druga ekipa. Tržačani še vedno delijo 8. do 10.mesto in torej obstaja še kaka možnost, da ujamejo zadnji vlak za playoff. NASLEDNJE KOLO - Prihodnjo nedeljo ima Dalmassonova ekipa težko delo, saj gosti močno Pistoio, ki je tačas sama na vrhu lestvice. Toskan-ska ekipa ima odlično zasedbo z Američanoma Hicksom in Gravesom ter izkušenimi domačimi igralci, kot so Toppo, Meini in bivši reprezentant Galanda. Naloga je torej izredno težka, Salierieva ekipa je boljša na vseh pozicijah, a tržaška ekipa je na zadnjih treh nastopih dokazala, da je še živa in ji z nekoliko sreče lahko celo uspe podvig. Možnosti za zmago: 30%. Marko Oblak TENIS - Slovensko-ruska teniška naveza Katarina Srebotnik/Nadja Petrova je izgubila finale 2,3 milijona dolarjev vrednega turnirja v Dohi. V finalu sta morali priznati premoč vodilni dvojici na svetu, Italijankama Sari Errani in Roberti Vinci, ki je zmagala z 10:6 v hitropoteznem tretjem nizu. BIATLON - Norvežan Tarjei Boe je novi svetovni prvak na tekmi s skupinskim startom. Na sklepni tekmi svetovnega prvenstva na Češkem je s stoodstotnim strelskim izkupičkom ugnal Rusa Antona Šipulina za 3,7 in rojaka Emila Hegleja Svendsna za 7,4 sekunde. Slovenska tekmovalca Jakov Fak (1:47,/4) in Klemen Bauer (2:28,3/4) sta osvojila 19. oziroma 24. mesto. NOGOMET - Od A-lige do pokala Conte srečnejši od milanskih kolegov Valter Birsa dosegel odločilni zadetek za Torino TURIN - Kljub temu, da je njegov Juventus doživel v soboto po zaslugi Francesca Tottija poraz proti Romi, se je za trenerja Juventusa Antonia Conteja teden začel pozitivno, saj so ga včeraj, na podlagi glasovanja kolegov, imenovali za najboljšega trenerja minule sezone, kar je bilo sicer pričakovati. Bolj slabe volje je trener Interja Stramaccio-nija, ki bo moral po gladkem porazu v nedeljo proti Fiorentini še kako paziti, da ga ne bi predsednik Moratti odstavil še pred koncem sezone. Bolj slabe volje je lahko tudi trener Milana Allegri, ki mu je pred jutrišnjo tekmo leta v ligi prvakov proti Barceloni (ob 20.45) postavo že napisal predsednik Berlusconi. Messija lahko ustavi le s tesnim pokrivanjem mož-moža, je modroval Berlusconi. Kakrkoli že, danes se bosta v najmočnejšem evropskem tekmovanju pomerila med sabo Porto in Malaga ter Arsenal in Bayern. Pa še to: odločilni gol za zmago v nedeljo proti Atalanti je za Torino dosegel Primorec Walter Birsa, svojega drugega v letošnji sezoni. Nedeljski izidi 25. kroga: Catania Bologna 1:0, Genoa - Udi-nese 1:0, Napoli - Sampdoria 0:0, Pescara - Cagliari 0:2, Torino - Atalanta 2:1, Fiorentina -Inter 4-1. Vrstni red: Juventus 55, Napili 51, Lazio in Milan 44, Inter 43, Fiorenitna 42, Catania 39, Roma 37, Udine-se 36, Parma 32, Torino 31, Chievo, Sampdoria 29, Cagliari 28, Atalanta 27, Bologna 26, Genoa 25, Pescara, Siena 21, Palermo 19. PORAZ LAZ IA - Sinoči: Siena - Lazio 3:0 (Emeghara 2, Rosina). vprašanja m & £ £ S Daniel Faganel, za prijatelje Kotola ali Kotoleta, je odbojkarsko zvest domačemu Valu, pri katerem igra že od začetka svoje kariere. Kot je tudi sam povedal, se je njegovo življenje spremenilo, ko je postal oče. »Odtlej se v glavnem posvečam otrokoma in družini. Prostega časa imam zelo malo,« je dejal Daniel, ki pa se z njima zabava: »Peljem jih na bregove Soče, kjer se vozita z motokrosi.« Daniel gre poleti rad na ribolov. Ob vikendih pa z družino v Gra-dež. Od kod pa vzdevek Kotola? »Ker smo nekoč v Štandrežu imeli dve mesnici. Zdaj imamo samo še eno. Pravzaprav jo ima moj stric David.« Impulziven ali preudaren? Preudaren. • Strog ali popustljiv? Odvisno od situacije. • Družaben ali sramežljiv? Ko sem bil mlajši, sem bil sramežljiv. Zdaj pa sem dru (^cs c — V žaben. • Sanjač ali konkreten? Eno ^ q0 drugo. • Delaven ali len? Dela __ _ _ _ p- £ V j. i -t- ven. • Altruist ali egoist? 2-1 g o ■ , r. I Altruist. • Osvajaš > -o Si X ' ^T^^NSi^S^^ I i ali se pustiš os- vajat? Oboje. Športna panoga: odbojka Vloga: krilo Matično društvo: odbojkarski klub Val iz Štandreža pri Gorici Sedanje društvo: združena ekipa Val Soča Imsa Na igrišču/telovadnici sem 2 ali 3 tedensko „ « _ ^ > ■dtj o » C/Î E Ö e e p -c; c o a u v sh rt a p ee a pv > _¿¡ r- "d ¡x Ö o ' S H ^ -a ^ ö u S t« s u — ><« s; 5-0 N rt "Zj > . "o 'V ,_i g ¿ > $ S ¡U ^ k .§ S S Š S § , * = rt C c -o S E £ E s , -, Sh rt O N ° -StS O S-* M H fp^'ïï n bß m. C o ^ a .ti o >u • „ . ¡"1 § p â £ ¿>3 : >n o c o S a; C s £ £ S | n 3 .S o j EB^-r E O dd v a a do2e d g £ => O £ £ "T > -Sí?: E • £ ? â & § «s -S & ±¡ 'ií b 3m ^ N • £ g k k O s P- n d j p ses S ž s « a m p « v k ' o R o n S o ^ In b edg ln • juge o ll i b • £ O i b o s o o O o o s • D S n p is n p S i o v r aS a » S o iS s im o s o rg h S ja o b on o s š er __ gs a okkS d a s r ds.s o D rdno s m p b s a j e 5 s s o o j.Jj . ž o s o o o o^f io ss r n ° o» Or Sstg s o e o o j a o o s ^ o C "d « s 3 » p p > ij N a o o b TT s -j ^ do Gledališče ali kino: kino Dnevniki, revije, TV-dnev-nik, TV-oddaja: Il Piccolo, Gazzetta dello Sport, TV dnevniki na Sky Spletna stran: www.youtu-be.com in subito.it Najljubša knjiga, pesem, film, predstava: berem bolj malo, film akcijski ali pa CSI, drugače gledam šport (tenis, nogomet, odbojka) Dnevne informacije črpam od: različno Facebook ali twitter: facebook Katero glasbo poslušaš v avtu? Rad imam Vasca Rossija < o •pod fo; bu aifefexjzA :|assz ez ßo|pa.id 0 'adpja a^suBjj ajBÍBjsqo foidBu as o>jijbj opoq o>jb:j oureg psoujop -oq bsbu os pj 'luiipBjui z ijBjap íjoq as ui pbíbjjza oíbjoui iqnpj isbu ••• ep 'iuj|Sjiu njjods lus^sfsiuez O • >jBAjd tujarnoSou lUAO^aAS upj^sod bíijb:)! ai o>j :e|¡snpAeu f|oqfeu af aiu oa¡z a ¡|e aï oj 0 'jaj ;asÍBAp jarni iq jo>] 'rnprood as Bd ÍBpz 'i^aj aAp jb>j uajospo Dsijozijd ijiujjods s jiq mas niJa:)B>i ipujuz 'aqpo>]sod :ej.iods ub,iïs euiuai 0 srriuaAnf :ez luefjAeM 0 •(soj>jo:ioui) lovoru jizoa iq ud ip; suiaiuoSojvj ¿|¡q pej ¡q 'ej-iods eßaf -OAS |e.iqzj ¡q su 0 'ODiupBAop; a rnipoij pra ojaz íbs 'aíjasaA arnuz ai :)Jod§ ¿l-iods ¡usiuod jiu fex Najljubša jed: pica ali pa ljubljanska Najljubša pijača: Coca Cola in včasih pivo Druga država, v kateri bi rad živel: na Hrvaškem Priljubljeni kraj/ izlet: Mikonos s prijatelji Triglav? Ne, preveč ur hoje / TRENERJEVIH 11 Po naročilu Walterja Vatovca smo zmotili Branka Lakoviča, ki ima za sabo dolgo novinarsko pot, a tudi več let trenerskega dela. Kdo je bil vaš športni idol v otroštvu? Pelé. Tudi svoje članke sem nekaj časa podpisoval z vzdevkom Ed-son, saj se Pelé imenuje Edson Arantes do Nascimento. Kdo je bil najboljši športnik med vašimi vrstniki? Sergio Vegliach, čeprav je bil rojen leta 1943, jaz sem pa letnik '47. Seveda moram omeniti tudi Rudija Uršiča. Kdo je bil največji talent med košarkarji, ki ste jih trenirali? Pri 16 oz. 17 letih je bil Leo Koren zelo obetaven. Drugače bi omenil Robija Klobasa. Kdo je bil vaš vzornik v novinarskem poklicu? Najprej moj prvi »šef« Marjan Dolgan, med Italijani pa Gianni Brera. S kom ste opravili svoj najlepši intervju? Gotovo z NBA-jevcem Oscar-jem Robertson, a tudi z velikim gospodom Nilsom Liedholmom in zelo ljudskim Vujadinom Boskovom. Kdo je v zgodovini slovenska športa dosegel največ? Dobitnika olimpijskih kolajn Matej Černic in Rudi Uršič, med dekleti pa Arianna Bogatec in Claudia Coslovich, ki sta šli dvakrat na OI. To se bo težko ponovilo. Kdo bo po vašem naslednji italijanski premier? Pravijo Bersani. Je pa italijanska politika zelo nepredvidljiva. Čigave spomine, ki še niso napisani, bi radi brali? Mislim, da bi Učo Jurkič lahko napisal zelo zanimive spomine, ki bi bili koristini tudi za mlade trenerje. Kdo je najboljša družba za ogled tekem? Kontovelova dekleta, ker lepo navijajo na tekmah Jadrana, Konto-vela in Zaleta. Kateri trener naj odgovarja naslednjič? Nogometni strokovnjak in moj sovaščan Dario Frandolič. (P. V.) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV Mnogo jim dolgujem(o)... dOZO FllipoviC Pred dvajsetimi leti tega meseca (točneje 29. februarja 1993) nas je za vedno zapustil odličen šahist in predvsem velik šahovski organizator Božidar «Božo» Filipovic (rojen 25. decembra 1930 v Ljubljani). Mlajša generacija in celo naši mlajši šahisti bolj malo vedo o tem šahistu, ki ni bil samo odličen igralec, temveč tudi, kot je zapisal Filibert Benedetič v uvodnih straneh knjige, posvečene Filipo-vicu, «organizator in vsestranski spodbujevalec zdravega športnega duha v kulturnem izrazu slovenske narodnostne skupnosti v Ita-liji.» In še: «Bistveno je pripomogel k uveljavitvi našega šaha preko meje tržaškega zaliva zlasti na italijanski strani, kjer je užival velik ugled in veljal za ambasadorja plemenite kraljevske igre.» Filipovica sem pobliže spoznal, ko sem zahajal v openski Prosvetni dom na tedaj društveni sedež Jadrana in Poleta. Ob sobotah so se naši šahovski navdušenci srečavali v Pole-tovi sobici in po cele ure igrah partije ter predvsem kadili, tako da je bilo potrebno uporabiti... kar sekiro, da si rezal dim in nato stopil v sobo. Najstrastnejša kadilca pa sta bila prav Božo in «Filjo». Filipovic je bil z vsemi zelo prijazen. Poleg velikega šahovskega talenta ga je odlikovala tudi izjemna «organizacijska žilica», saj je prirejal številne turnirje ter se sam in tudi s soigralci udeleževal velikih turnirjev, predvsem v nekdanji Jugoslaviji. V našo deželo pa je privabljal številne šahovske velemojstre, tako da je postal Trst že v zgodnjih povojnih letih pravi čezmejni «šahovski most». Po njegovi smrti so v njegov spomin začeli prirejati Memorial Boža Filipovi-ca, ki je bil na prvih izvedbah za naše kraje pravi mednarodni šahovski praznik. Zadnja leta pa ta Memorial mineva skoraj neopazno, udeležba je čedalje skromnejša in tudi organizacijo smo prepustili SST, kateremu pa gre zahvala, da si je prevzel nelahko organizacijsko breme. Mar ne bi bilo lepo, da bi vsaj ob 20-letnici smrti tega našega šahovskega velikana spet «sami» priredili množičen, kakovosten in odmeven turnir? (lako) SLOVARČEK - EFA = puščavska kača • GALET = francoski ampelograf (Pierre) • NAL = mesto v Pakistanu • TOLA = mesto v Ekvadorju / RADIO IN TV SPORED Torek, 19. februarja 2013 17 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORICA - Obravnava pritožbe predstavnikov SSk predvidena 6. marca Ukinitev rajonskih svetov, kmalu razsodba sodišča Skoraj eno leto po vložitvi pritožbe zoper ukinitev rajonskih svetov v Gorici bo v sredo, 6. marca, na deželnem upravnem sodišču potekala obravnava, po kateri bodo sodniki razsodili, ali je z odpravo krajevnih svetov prišlo do krčenja pravic slovenske manjšine. To ostaja stališče predstavnikov stranke Slovenske skupnosti, ki so lani vložili pritožbo in upajo, da bo sodišče prisluhnilo njihovim zahtevam. Kot znano so pritožbo začetno vložili pripadniki SSk Walter Bandelj, Ma-rilka Koršič, Božidar Tabaj, Lovrenc Per-soglia in Damijan Terpin, po goriških občinskih volitvah pa sta ostala pritožnika dva. Bandelj, Koršičeva in Tabaj so se namreč pritožbi morali odpovedati, ker ni bila v skladu z njihovo izvolitvijo v občinski svet. »Vztrajamo pri tem, da je deželni zakon št. 1/2011 protizakonit, saj po naši oceni z ukinjanjem krajevnih uprav niža raven zaščite. Tudi izvoljeno predstavništvo je namreč pravica, zato bi se isti problem postavil z ukinitvijo pokrajin,« je povedal odvetnik Peter Močnik, ki bo marca zastopal pritožnika pred sodiščem. Obravnave se bo verjetno udeležil tudi Robert Louvin, nekdanji predsednik dežele Dolina Aosta ter univerzitetni profesor prava, ki je pravi izvedenec na področju manjšinskih pravic. Louvin je z Močnikom in Terpinom sodeloval pri pripravi besedila pritožbe, ki se sklicuje na različne zakone, od mednarodnih norm za zaščito manjšin, 6. člena ustave in zaščitnega zakon za slovensko manjšino št. 38/2001 do odloka predsednika republike z dne 12. septembra 2007. Pred krčenjem ali ukinitvijo rajonskih svetov, piše v pritožbi, bi morali dežela FJK in občina preučiti možne učinke na slovensko manjšino, v postopek pa bi morali vključiti tudi Paritetni odbor. Ob tem bi bilo treba upoštevati dolžnost institucij, da zagotovijo participacijo slovenske manjšine v javni upravi in zagotavljajo njeno avtonomijo. Pritožba ne nazadnje ugotavlja, da je deželni zakon št. 1/2011 protiustaven, saj pri krčenju števila rajonov ni upošteval interesov manjšine. S pritožbo so skušali predstavniki SSk najprej doseči odložitev upravnih volitev v Gorici, kar pa je sodišče zavrnilo, ob tem pa še ohranitev oz. ponovno uvedbo rajonskih svetov. »Upamo seveda v pozitiven razplet, računamo pa vsaj na to, da bo deželno upravno sodišče poslalo našo pritožbo ustavnemu sodišču, da ugotovi, ali je deželni zakon št. 1/2011 v skladu z ustavo,« je povedal deželni tajnik SSk Damijan Terpin in nadaljeval: »Če bi sodišče ocenilo, da naša pritožba ni očitno neutemeljena, bi že dosegli pomemben rezultat. To bi med drugim preprečilo kakršenkoli deželni ukrep za reorganizacijo sistema javnih uprav do odločitve ustavnega sodišča, ki bi se po moji oceni moralo izreči nam v prid.« V primeru, ko bi deželno sodišče gladko zavrnilo pritožbo, bi se predstavniki SSk obrnili na državni svet in, če bi bilo potrebno, tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice. V pričakovanju na razsodbo deželnega upravnega sodišča so nekatere goriške rajonske svete nadomestila rajonska združenja. Vanje so se združila društva v Pevmi, Štmavru in na Oslavju, v Podgo-ri, v Ločniku, v Stražcah in v severni mestni četrti, v Štandrežu pa to vlogo opravlja društvo sKultura. »Ni mi znano, da bi še kdo drug nameraval ustanoviti rajonsko združenje,« je povedal podžupan Roberto Sartori, po katerem občinska uprava in uradi še vedno delajo na pravilniku, s katerim bodo uradno priznali tovrstna združenja in njihovo vlogo. Ne duha ne sluha pa ni zaenkrat o občinskih svetnikih delegatih, ki bi morali zastopati interese posameznih mestnih četrti. Lete naj bi imenoval župan. (Ale) PIUMA PEVMA raz i one di HQH\Z\/ Iii Štandrež bumbaca Podgora bumbaca Pevma bumbaca GORICA - Med 21. in 24. februarjem na sejmišču v Ulici Barca Expomego gleda čez mejo in si želi sodelovanja z EZTS bruarja, in nedeljo, 24. februarja, pa med 10. in 20. uro. Sejemsko dogajanje bo popestril prvi mednarodni festival golaža; po različnih receptih ga bodo pripravljali kuharji iz raznih gostiln in restavracij iz Slovenije in Italije, degustacije bodo potekale v družbi gastronomskega kritika Davideja Paolinija. Cene, zagotavljajo organizatorji, bodo zmerne, kuhinja bo obratovala do 22. ure. »Odkrivanje ga-stronomske tradicije ima tudi kulturno vrednost,« je povedal direktor sejemske ustanove Maurizio Tripani in pristavil, da bodo letošnji sejem zaznamovale še druge spremne pobude, npr. nastopi mladih pevcev šole Roland in predstavitve bowlinga. O no-vogoriški Obrtno-podjetniški zbornici je spregovorila Boža Loverčič Špaca-pan, ki je izrazila zadovoljstvo nad podpisom sporazuma o sodelovanju z družbo Udine e Gorizia fiere. Pri organizaciji letošnjega sejma Expomego sodeluje tudi SKGZ, ki jo je na včerajšnji predstavitvi zastopal pokrajinski predsednik Livio Semolič, v imenu bančnega zavoda Banca di Cividale pa je bil navzoč predsednik Lorenzo Pelizzo. »Krajevnim ustanovam vedno radi priskočimo na pomoč,« je povedal Pelizzo in izpostavil močno prisotnost čedajske banke v Gorici, kjer je pred leti prevzela Kmečko banko. (Ale) Expomego leta 2010 Na goriško sejmišče se v četrtek, 21. februarja, vrača vzorčni sejem Ex-pomego, ki se bo po dveletnem premoru predstavil v novi preobleki. Kot smo že poročali, bo letošnji sejem izrazito čezmejen, saj je v pripravo tokrat aktivno vpeta tudi Obrtno-pod-jetniška zbornica Nova Gorica, ki z glavnim organizatorjem, družbo Udi-ne e Gorizia Fiere, sodeluje že od leta 2008. Sejem bo letos obogaten s predstavitvijo turističnih destinacij celotnega Posočja in Goriške na obeh straneh meje s poudarkom na kulinarični ponudbi, eno tretjino razstavljavcev, ki jih bo skupno 160, pa bodo predstavljali slovenski obrtniki, podjetja in gostinci. »Expomego, ki bo potekal že 41. leto, se vrača v z novimi vsebinami. Imel bo izrazito čezmejni značaj, saj si želimo, da bi postal izložba širšega čezmejnega prostora,« je povedala predsednica družbe Udine e Gori-zia Fiere Luisa De Marco, ki se nadeja tudi sodelovanja z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje občin Gorica, Nova Gorica in Šem-peter-Vrtojba. »Na letošnji sejem smo povabili predstavnike EZTS-ja, ki bodo obiskovalcem predstavili njegovo delovanje in potencial, zaprosili pa smo tudi za srečanje s predsednikom Francom Frattinijem, kateremu želimo predlagati, da bi med po- bumbaca dročja delovanja združenja vključili tudi sejemske dejavnosti,« je pojasnila De Marcova. Z razliko od prejšnjih let bo letošnji sejem trajal samo en konec tedna. V četrtek, 21. februarja, in petek, 22. februarja, si ga bo mogoče ogledati med 15. in 20. uro, v soboto, 23. fe- APrimorski ~ dnevnik Rupel o kulturi in politiki Krožek Anton Gregorčič prireja ob dnevu slovenske kulture javno srečanje z generalnim konzulom Republike Slovenije v Trstu Dimitrijem Ruplom na temo »Ali smo Slovenci še narod kulture?«. O odnosu med kulturo in politiko se bo z gostom pogovarjal deželni tajnik SSk Damijan Terpin. Srečanje bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici danes ob 19. uri. Poškodoval dvoje vrat Policisti so v nedeljo v eni od restavracij v okolici Nove Gorice obravnavali poškodovanje tuje stvari. Neznani storilec je prišel do zadnje strani omenjenega objekta in pristopil do zaklenjenih vrat kuhinje in skladišča ter iz objestnosti poškodoval dvoje vrat. Po dejanju je storilec kraj zapustil in odšel neznano kam, po dosedanjih ugotovitvah je nepridiprav lastniku povzročil za približno 200 evrov materialne škode. Natočil in odpeljal Neznani voznik osebnega vozila znamke Fiat Cinquecento z italijanskimi registrskimi številkami je v nedeljo pripeljal na Petrolov bencinski servis v Novi Gorici in v vozilo na-točil za slabih 29 evrov goriva. Voznik se je nato s kraja odpeljal, ne da bi poravnal računa za bencin. Vedel se je nedostojno Novogoriški policisti so bili včeraj zgodaj zjutraj s strani varnostnika ene od novogoriških igralnic obveščeni o kršitvi javnega reda in miru. Ugotovljeno je bilo, da se je 60-letni moški, ki je kazal očitne znake alkoholiziranosti, na kraju nedostojno vedel. Policisti so mu zaradi kršitve določil zakona o varstvu javnega reda in miru izdali plačilni nalog. Aretirali so ga v Turinu Marihuano in hašiš so prodajali celo šolarjem. Policisti so jim dalj časa sledili, zbirali obvestila in nazadnje jih aretirali; v zaporu se je znašlo sedem razpečevalcev mamil, ki so svoje nezakonite posle vodili v parku Valentino v Turinu. Kriminalno združbo so sestavljali priseljenci iz držav severne Afrike, med njimi je bil tudi maroški državljan, ki je pred časom zbežal iz centra za priseljence CIE iz Gradišča. Njegov beg se je tako zaključil v Turinu. Stavka javnih prevozov V pogajanjih glede reševanja raznih težav uslužbencev med sindikatom USB in vodstvom pokrajinskega prevoznega podjetja APT je prišlo do zastoja. Zaradi tega je sindikat USB oklical stavko, ki bo v petek, 1. marca. GORICA - Claudio Varotto je lani ubil Rosino Lavrenčič Obsojen na 14 let Claudio Varotto bo za umor svoje partnerice Rosine Lavrenčič v zaporu presedel štirinajst let. Tako je včeraj na goriškem sodišču razsodila sodnica Paola Santangelo, medtem ko sta Varottova odvetnika Elisa Ber-lasso in Fabio Russiani napovedala, da bosta najprej počakala na dokumentacijo, na kateri sloni razsodba, nato pa se bosta odločila, ali vložiti priziv. Varotto, 58-letni bivši ladjedel-niški delavec iz Štarancana, je 6. junija lani, le štiri dni pred poroko, namerno umoril svojo 60-letno partnerko Rosino Lavrenčič, po rodu s Poljan. Obdukcija je pokazala, da se bumbaca je nad nesrečno žensko znesel z devetnajstimi sunki bodala. Varotto, ki so mu sodili po skrajšanem postopku, je bil v zadnjih tednih na zdravljenju v centru za klinično diagnostiko kaznilnice v kraju Secondigliano pri Napolju. Njegove zdravstvene razmere ne dopuščajo namreč bivanja v zaporu, v Secondi-glianu pa je edina kaznilnica s kliničnim centrom, primernim za nadziranje njegovega zdravstvenega stanja. Kljub slabim zdravstvenim razmeram je bil med včerajšnjim prebiranjem razsodbe prisoten na goriškem sodišču, zdaj bo predvidoma nekaj dni preživel v Ulici Barzellini, nato pa ga bodo premestili v zapor, kjer bodo lahko ustrezneje poskrbeli za njegovo zdravje. 18 Nedelja, 17. februarja 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Volilni shod z Borisom Kobalom, kandidatom Državljanske revolucije »Za slovenske pravice bom znal udariti po mizi« 24. in 25. februarja Volitve 2013 »Ničesar vam ne obljubljam. Lahko napovem samo to, da bom znal udariti po mizi in da bom na strani slovenskih pravic. Pobude, ki mi jih bodo predlagali z najrazličnejših strani, bom pre-diskutiral in jih zagovarjal.« Tako poudarja Boris Kobal, slovenski kandidat na listi Državljanska revolucija - Ingroia, ki se je včeraj srečal z volivkami in volivci v goriškem Kulturnem domu. Uvodoma je spregovoril bivši senator Stojan Spe-tič, ki je ostro kritiziral volilni zakon, ki ne dopušča možnosti izražanja preferenc. »Volitve bodo loterija, vsekakor pa želim Kobalu, da bi mu uspelo, saj manjšina potrebuje odločen glas, ki zna postaviti zahteve radikalno in hkrati odprto,« je poudaril Spetič, Kobal pa je nato pojasnil, da je politika del njega in da se je zanjo vedno zanimal. »Predstavljam se kot slovenski kandidat s trezno glavo in z upanjem, da nam bo uspel ta preskok,« je poudaril Kobal, ki hoče biti kandidat vseh Slovencev. »Kdor v politiki zastopa interese Slovencev, mora imeti pred sabo prioritete celotne manjšine brez ideoloških predznakov,« je poudaril in spregovoril o finančnem in kulturnem položaju manjšine. Poudaril je, da doživljamo vsako leto slabše in bolj diskriminatorne posege nepravne države, hkrati pa je izpostavil, da predstavljata še posebno pereč problem pomanjkanje financiranja in ne-spoštovanje sicer slabega zaščitnega zakona. »Problem ni samo v tem, da nam Italijani ne dajo, morda smo tudi sami pretihi. Cenim dosedanje delo Tamare Blažina, a obenem pogrešam večjo odločnost,« je opozoril Kobal in pojasnil, da je zameril Bersanijevi stranki, ker je krčila število deželnih svetnikov tudi v Fur-laniji-Julijski krajini in s tem postavila pod vprašaj zastopanost Slovencev v deželnem svetu. Kobal je o Beppeju Grillu dejal, da je fašistoiden v glavi in populi-stičen, omenil pa je tudi težave Primorskega dnevnika in Novega Matajurja. Po njegovem mnenju bi rešitev predstavljala ustanovitev posebnega sklada za manjšinski tisk, kar sta konec devetdesetih let prejšnjega stoletja predlagala Stojan Spetič in Miloš Budin. Kobal ima jasne ideje tudi glede čezmejnega sodelovanja. »Ko sem bil za kratek čas v gledališču v Novi Gorici, sem hotel mesti povezati v kulturnem smislu. Za nekatere je bilo to, kot bi predlagal selitev na Madagaskar. Zid sem dobil v Novi Gorici,« je razložil Kobal in poudaril, da je zanj brisanje mej bistvenega pomena za nadaljnji razvoj naših krajev. Za Kobala zato predstavlja veliko izgubljeno priložnost dejstvo, da se nihče ni prijavil na evropske razpise s skupnim slovensko-ita-lijanskim projektom ob stoletnici začetka prve svetovne vojne. Danes med 9. in 10. uro pa se bo nosilec kandidatne liste za senat Državljanske revolucije Marino Andolino srečal z volivci na tržnici v Gradišču. Boris Kobal v Kulturnem domu bumbaca GORICA Baklada za Ferdinanda Prirejajo jo njegovi prijatelji Prijatelji Ferdinanda Klanjs-cka nameravajo prirediti baklado, s katero hočejo opozoriti javnost, da 24-letnika z Oslavja še vedno pogrešajo, potem se je za njim izgubila vsaka sled. Na spletnem omrežju Facebook so Ferdinandovi prijatelji ustanovili skupino, poimenovano »Troviamo insieme Ferdinand«, v okviru katere zbirajo informacije o pogrešanem prijatelju. Okvirno naj bi baklada potekala v nedeljo, 3. marca, na Travniku, zaradi česar morajo njeni prireditelji do 23. februarja obvestiti kvesturo, da jim izda potrebno dovoljenje. Mladeniča v družini pogrešajo že en mesec. Od doma se je odpeljal z avtomobilom v nedeljo, 20. januarja, nato pa so ga nazadnje videli v zgodnjih jutranjih urah v ponedeljek, 21. januarja, v Gorici. Dan kasneje so njegov avtomobil našli na Cesti Preko-morskih brigad v Šempetru pri Gorici. V prejšnjih tednih so Ferdinanda iskali vzdolž soških bregov, potapljači so prečesali soške tolmune in brzice od državne meje do ločniškega mosta. Mladeniča so iskali tudi s helikopterjem finančne straže, doslej pa je bilo vsako iskanje zaman. SEL prireja srečanje v Doberdobu Stranka Svoboda, ekologija, levica prireja javno srečanje s kandidati za poslansko zbornico in senat jutri ob 18. uri v občinski sejni dvorani. Grazia Francescato, Loredana Panariti, Igor Komel, Serena Pellegrino, Giovanni Iacono in Fabrizio Dorbolo bodo spregovorili o hitri železnici, Krasu in okolju ter o slovenski narodni skupnosti v Italiji, njenih težavah in potrebah. Brandolin s sindikalisti iz ladjedelnice Kandidat Demokratske stranke za poslansko zbornico Giorgio Brandolin se je srečal s predstavniki enotnega sindikalnega predstavništva iz tržiške ladjedelnice Fincantieri. Uvodoma so mu Moreno Luxich za FIOM, Andrea Holjar za UILM in Michele Zoff za FIM spregovorili o težavah, ki jih imajo zaposleni v največjem industrijskem obratu iz goriške pokrajine. Brandolina so opozorili na težavno spoštovanje varnostnih predpisov, ki ga povzroča veliko število podizvajalskih podjetij. V ladjedelnici je namreč zaposlenih 1600 delavcev, drugih 3000 pa jih dela za približno tristo zunanjih podjetij. Po mnenju Brandolina se morajo v prizadevanja za povečanje varnosti na delovnem mestu vključiti tudi krajevne uprave, sploh pa je treba okrepiti nadzor nad varnostjo proizvodnih procesov, ki jih izvaja zavod INAIL. Soočenje s kandidatom Petih zvezd V gostilni Al Romano v Moraru bo danes ob 20.30 volilno soočenje s kandidatom za poslansko zbornico Gril-lovega gibanja Cinque stelle Danielejem Deiurijem. Vprašanja mu bodo postavljali člani kulturnega združenja Par Morar. NOVA GORICA - Enrico Lucci na avtobusu z upokojenci iz Emilije »Iene« v igralnici Enrico Lucci z upokojenko iz Emilije v novogoriški igralnici foto p.d. Bruno Garutti, 86-letni upokojeni knjigovodja, je eden izmed protagonistov prispevka televizijske oddaje »Le Iene«, ki so jo na televizijskem kanalu Italia 1 predvajali v nedeljo zvečer. Garutti se je skupaj z drugimi petdesetimi upokojenci septembra lanskega leta odpravil iz kraja Crevalcore v Emiliji v eno izmed novogoriških igralnic, kjer je preživel ves popoldan za igralnimi avtomati in ob igralnih mizah. Upokojenci so iz Cre- valcoreja odpotovali v zgodnjih jutranjih urah, po petih urah vožnje so prispeli v Novo Gorico in se nato lotili igranja. Za avtobusni izlet so plačali 27 evrov, v to vsoto je bila vključena tudi vstopnina v igralnico, kjer so lahko pojedli in popili toliko, kolikor so želeli. Udeleženci izleta so bili nad »zastonj« hrano navdušeni, čeprav so številni med njimi ugotavljali, da so si kosilo in večerjo odplačali z izgubljenim denarjem. Pred povrat- GORICA-NOVA GORICA-ŠEMPETER - V nedeljo, 3. marca Tri mesta, en maraton Organizatorji pričakujejo okrog tisoč tekačev iz Italije, Slovenije, Hrvaške in drugih držav Gorico, Novo Gorico in Šempeter bo v nedeljo, 3. marca, ponovno povezal mali maraton, ki ga prireja društvo Gruppo marciatori iz Gorice v sodelovanju z društvom Mark iz Šempetra in s podporo številnih institucij, med katerimi so tri občine, pokrajina Gorica in dežela FJK. Med včerajšnjo predstavitvijo na goriškem županstvu je predsednik društva Gruppo marciatori Emiliano Feleppa povedal, da bo 21,097 km dolga proga enaka lanski, pričakujejo pa okrog tisoč tekačev iz Italije, Slovenije, Hrvaške in tudi drugih držav. Feleppa je poudaril, da je organizacija tako množične prireditve, ki poteka že 35 let, vse prej kot enostavna stvar, zahvalil pa se je vsem ustanovam in društvom, ki so jim priskočili na pomoč, ter zasebnim pokroviteljem, kot je trgovina K2 sport. Ob goriških odbornikih Fran-cescu Del Sordiju in Alessandru Vascottu je v imenu občine Šempeter pozdravil župan Milan Turk, v imenu občine Nova Gorica pa podžupan Mitja Trtnik. Oba sta povedala, da upravi z veseljem podpirata in bosta podpirali čezmejno prireditev, predstavnik društva Mark Silvo Kokot pa je izpostavil pomen tovrstnih prireditev pri širjenju kulture zdravja in pri spodbujanju druženja med ljudmi. Maraton se bo začel ob 9.30 na Travniku, cilj pa bo na Battistijevem trgu. Novost bo spremna pobuda »Go premura«, ki jo bo v soboto na Travniku priredilo društvo Atletica Gorizia. Sočasno bo na sedežu Fundacije Goriške hranilnice potekalo predavanje o kondicijski pripravljenosti in preprečevanju poškodb. Na mali maraton se je že prijavilo okrog 500 tekačev, med katerimi so tako amaterji kot izkušeni profesionalci. kom domov so Enricu Lucciju, ki je prispevek pripravil, priznali, da z igranjem večinoma niso imeli sreče. Nekateri so izgubili po dvajset evrov, drugi po petdeset, nekaterih pa tudi od sto do štiristo evrov. Izleta so se udeležili bivši profesorji, kmetje, delavci, skratka predstavniki vseh poklicev. Za nekatere izmed njih je bilo očitno, da so z igranjem obsedeni; med njimi so bili tudi taki, ki so se v Novo Gorico odpravili, ne da bi o tem obvestili svoje sinove ali druge sorodnike. Drugi so priznali, da igrajo, ker pred avtomati pozabijo na svoj žalostni vsakdan, na bolezni in težave, ki jih tarejo. Ob zaključku izleta so njegovi udeleženci večinoma poudarjali, da so se zabavali, nekateri pa so malce žalostno ugotavljali, da so tudi tokrat izgubili kar nekaj denarja. Televizijska oddaja »Le Iene« je pred dvema letoma na Goriškem dvignila veliko prahu s prispevkom, posvečenim tržiškemu ginekologu, ki naj bi opravljal nezakonite splave v svojem stu-diju in zanje zahteval plačilo 1500 evrov. Kdor bi si rad ogledal nedeljski prispevek o novogoriških igralnicah, ga lahko poišče na Facebook profilu oddaje »Le Ie-ne« ali pa na spletni strani www.ie-ne.mediaset.it. V preteklosti so sicer o avtobusnih izletih v novogoriške igralnice že pisali razni državni časopisi; lani se je v Novo Gorico skupaj z upokojenci iz Mantove odpravil tudi sodelavec televizijske oddaje »La Vita in Diretta«, ki jo že več let predvajajo v popoldanskih urah na kanalu RAI1. / RADIO IN TV SPORED Torek, 19. februarja 2013 19 ŠTMAVER - Počastili so sv. Valentina Čezmejnega sodelovanja si želijo tudi »radičarji«, ocvrli preko 600 štrukljev Oton Vižin in Slavica Radinja (desno); sobotni večer in nedeljski praznik (spodaj) bumbaca, vip Kljub nemajhnim težavam, ki jih je Štmavercem pred mesecem dni povzročil požar na sedežu društva Sabotin, so prizadevni domačini kar se da uspešno izpeljali dvodnevni praznik sv. Valentina. Kot je znano je požar povzročil precej škode v prvem nadstropju stavbe bivše šole, tako da je iz varnostnih razlogov tisti del doma zaprt za publiko. Društvo pa je prejelo dovoljenje, da lahko uporabi prostore, ki ga požar in naknadno gašenje nista prizadela. Na voljo je torej dvorana v pritličju, ki so jo Štmaverci uporabljali za družabna srečanja, občasno pa tudi za razstave in druge dejavnosti. V tej, lahko bi rekli nadomestni dvorani, so v soboto priredili kulturni večer, ki je v vasico pod Sabotinom priklical kar veliko publike. Na sporedu so bili zborovsko petje, glasbena točka in predvajanje kratkega filma o znamenitem solkanskem radiču - bolje poznanem pod imenom »solkanski regut«, udomačilo pa se je tudi ime »goriška roža«. Napovedan je bil nastop dveh moških pevskih zborov, zaradi bolezni v ansamblu pa je zadnji trenutek odpadel nastop zbora Anton Klančič iz Mirna. Svoj program pa je odpel domači moški pevski zbor Štmaver, ki ga že veliko let vodi Nadja Kovic. Kot nadomestilo za odpadel nastop mirenskih pevcev je svoje glasbene sposobnosti na harmoniko prikazal enajstletni domačin Andrej Devinar. Navzoče je pozdravil predsednik društva Valentin Devinar, ki je na kratko obrazložil društveno delovanje ter se zaustavil tudi pri nevšečnostih, ki jih je kulturnemu domu povzročil požar. Večer je povezovala Slavica Radinja, ki je ob predvajanju omenjenega filma vodila krajši pogovor z Otonom Vižinom iz Solkana, enim od pridelovalcev rdečega ra-diča. Vižin je med drugim omenil, da si pridelovalci prizadevajo, da bi uredili ustrezen namakalni sistem, želeli pa bi tudi, da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja med »radičarji« z obeh strani meje. Povedal je tudi, da semena te znamenite po-vrtnine ne prodajajo, kajti gojenje tovrstnega radiča velja za krajevno znamenitost in tudi nekaj pridelovalne skrivnosti je vmes. V nedeljo so kioske na dvorišču doma odprli ob 10. uri. Uro kasneje je bila v vaški cerkvi slavnostna maša, ki jo je vodil domači župnik Marjan Markežič. Na prireditvenem prostoru, kamor so prireditelji postavili tudi nekaj šotorov-pavi-ljonov, je sledila družabnost. Ker gre za Valentinov praznik, ki je eden od zavetnikov Štmavra, seveda niso manjkali okusni štruklji, ki jih štmavrske žene in dekleta znajo pripraviti kot malokdo. Povedali so nam, da so jih ocvrli več kot 600. Valentinovo in lep sončen dan sta v Štma-ver priklicala veliko ljudi z obeh strani meje. Našli so se tudi gostje, ki so na praznik prišli s kitarami in harmonikami, tako da sta tudi glasba in petje prispevala k veselemu razpoloženju. (vip) TRŽIČ - Odpravljajo birokracijo Občina vse bolj digitalna Tržiška občina postaja vse bolj digitalna. Mestni upravitelji so se odločili za poenostavitev raznih upravnih postopkov z računalniško pomočjo in z uvajanjem digitalnih podpisov. Po novem je tako številne dokumente mogoče podpisati preko računalnika, kar pomeni, da se ni treba več odpravljati k notarju ali pa na županstvo. V prejšnjih dneh so s to proceduro izpeljali postopek za podpis pogodbe s podjetjem Ici Coop, ki je zmagalo javno dražbo za obnovo Korza Popolo. Tržiška občina na spletu objavlja še dolgo vrsto dokumentov, predvsem takih, z branjem katerih je mogoče ugotoviti, čemu je bil namenjen javni denar. Nazadnje je tržiška občina dala na razpolago 4658 evrov za namestitev 35 volišč, poleg tega pa je pred kratkim odredila nakup novih zimskih in poletnih čevljev za svojih 30 mestnih redarjev, za kar bo potrebnih 11.882 evrov. TRŽIČ - Danes prvo srečanje Kreativno pisanje s Pinom Roveredom Tečaj prirejajo v centru za duševno zdravje V tržiškem centru za duševno zdravje v Ulici Romana prirejajo tečaj kreativnega pisanja, ki ga bo vodil priznani pisatelj Pino Roveredo. Vpišejo se lahko vsi, ne le obiskovalci centra za duševno zdravje, prijave pa zbirajo na telefonski številki 0481-791717. Tečaj se bo pričel danes - potekal bo med 10.30 in 12. uro - in se bo nadaljeval vsako sredo do junija. Roveredu se bosta na nekaterih srečanjih pridružila še komik Paolo Rossi in gledališki igralec Toni Servillo. »Tečaj se vključuje v niz pobud, ki jih prirejamo, da bi svojim oskrbovancem pomagali pri dodatni emancipaciji in uveljavitvi v družbi. Poleg tega želimo center za duševno zdravje odpreti svetu, v katerem je še vedno preveč predsodkov,« pojasnjuje odgovorni za tržiški center za duševno zdravje Pierpa-lo Mazzuia, medtem ko Roveredo upa, da bodo ob zaključku tečaja začeli izdajati nov poulični časopis. JAMLJE - Dan kulture pri Kremanjaku Ljudožerska strategija Snovali so jo igralci skupine Jaka Štoka Igralci s Proseka in Kontovela v Jamljah Kremenjakovci so v nedeljo gostili dramsko skupino Jaka Štoka s Proseka in Kontovela. Članom in prijateljem so hoteli pokloniti utrinek kulture, s katerim so se hoteli spomniti in oddolžiti največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Ker pa se jameljski kulturni delavci ne radi ponavljajo, so v goste povabili dramsko skupino Jaka Štoka, ki išče navdih s samosvojim, ambicioznim in bistrim ustvarjalnim angažmajem. Vse prisotne, posebno pa igralce, režiserja in vse spremljevalce je prisrčno pozdravila Kremenjakova predsednica Bruna Vi-sintin. Uvodoma je povedala, da se je v začetku sezone v kulturnem domu na Proseku zbrala zelo maloštevilna skupina igralcev, kar je prisililo dolgoletnega mentorja, igralca in režiserja Gregorja Geča, da je spremenil prvotni načrt in se je usmeril v tekst, ki bi lahko ustrezal taki zasedbi. Na platnu stalno valovi morje, trije enakovredni protagonisti pa so na splavu. Tako se začne enodejanka Na odprtem morju, ki je delo živečega poljskega dramatika Slawomira Mrožka. bumbaca Zgodba se dogaja in odvija na splavu, kjer trije moški načrtujejo ljudožersko strategijo za preživetje. Najprej se dogovorijo za demokratične volitve, nato iščejo socialno ustrezne razloge, ki vsekakor ne bi osvobodili obsodbe vnaprej izvoljeno žrtev družbe. V tej predstavi se napetost ne stopnjuje, je prisotna od prvih replik, ko v par besedah že doseže vrhunec. Stopnjuje pa se v gledalcu občutek tesnobe, ker razume, da ne gre za fizično nujo, temveč za politično eksekucijo najšibkejšega člena. Vsi igralci so bili prepričjivi in so se v svojih vlogah izkazali. Tri glavne protagoniste so brezhibno zaigrali Jernej Bufon, Mitja Kemperle in Ilja Bufon, poštarko je zaigrala Meta Starc, starega lakeja pa Vesna Hrova-tin. Gregor Geč je poleg režije podpisal sceno, kostume in izbor glasbe. Za prevod je poskrbel Darko Čuden, za video Antonio Giacomin, za tehnično pomoč Jan Sossi, za izdelavo scene pa Riko Majovski. »Suhi« je na splavu zaključil svoj govor z besedami: »Prava svoboda je le tam, kjer ni navadne svobode«. (bv) Varilec pri delu NOVA GORICA - Zavod za zaposlovanje Na Severnem Primorskem šest tisoč brezposelnih Januarja je stopnja brezposelnosti v severnoprimorski regiji znašala 11 odstotkov, brez dela je bilo 5994 ljudi. Najvišja stopnja brezposelnosti je na območju ajdovskega urada za delo, kjer je brez dela 14,6 odstotka ljudi. Po informacijah območne enote zavoda za zaposlovanje je na Severnoprimorskem v januarju prišlo do treh stečajev, poleg tega pa se je prijavilo tudi več presežnih delavcev in starejših, ki jim manjka le še krajša časovna doba do upokojitve. Po drugi strani pa je manjše povpraševanje delodajalcev po delavcih. Kljub temu se je februarja zaposlilo 300 oseb, kar je precej več kot v preteklih mesecih. Nekaj med njimi je tudi javnih del, ki so jih pomagale zagotoviti posamezne občine, kot tudi na račun nekaterih ukrepov za večje zaposlovanje predvsem mladih. Doslej so uspeli najti delo tudi za okrog 35 odstotkov vseh nekdanjih delavcev Pri-morja, je povedala Lučila Hvala iz novo-goriške območne enote zavoda za zaposlovanje in dodala: »To je sicer težko, saj je večina nekdanjih delavcev Primorja starejših, veliko je tudi invalidnih oseb«. Med najbolj iskanimi so še vedno delavci za preprosta dela v gradbeništvu bumbaca in v predelovalni industriji, povprašuje se tudi po prodajalcih, kuharjih in natakarjih, na višjem strokovnem nivoju pa po zdravnikih in različnih inženirjih tehničnih strok. Po besedah Lučile Hvala z italijanske strani meje trenutno ni povpraševanja po slovenskih delavcih, saj imajo sami veliko stopnjo brezposelnosti. Kljub vsemu pa bodo italijanski delodajalci sodelovali na čez-mejnem zaposlitvenem sejmu, ki ga 11. aprila pripravlja novogoriški urad za delo. »Mi sicer dobro sodelujemo z uradom za delo iz Gorice, pretiranega iskanja delavcev pa z njihove strani trenutno ni,« je še dodala. 2 0 Torek, 19. februarja 2013 GORIŠKI PROSTOR GORICA - V Kulturnem domu Pasji dnevi Jasne Jurečič V okviru tradicionalnih srečanj z avtorji bodo jutri ob 18. uri gostili literarno ustvarjalko Jasna Jurečič iz Saleža, avtorko zbirke novel Pasji dnevi. Jasna Jurečič je po rodu iz Zadra, življenjska pot pa jo je preko Ljubljane pripeljala na tržaški Kras, kjer živi in dela že dobra tri desetletja. Jurečičeva se že vrsto let posveča literarnemu ustvarjanju. Nase je opozorila z različnimi zgodbami, pravljicami in tudi izvirnimi radijskimi igrami, ki jih je prispevala za radio Trst A. Leta 2008 je na literarno sceno stopila z romanom Prerokuj mi še enkrat, ki je v javnosti dosegel dokajšnjo odmevnost, saj je bil uvrščen med finaliste za najboljše prvence leta. V knjigi Pasji dnevi se Jurečičeva znajde v različnih pripovednih prostorih, od arabskega sveta in črne Afrike, pa do zgodb v domačem okolju. V njenih pripovedih prevladujejo trenutki tegobe, obremenjenosti, raz-žaljenosti in duhovne potlačenosti. V vseh pa se giblje moč nasilja, ki spremlja sleherno družbo. Uvodno misel bo podal profesor Zoltan Jan iz Nove Gorice. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. Gledališče AMATERSKA GLEDALIŠKA REVIJA v tržaškem narečju »L'armonia a Mon-falcone« v gledališču San Nicolo v Ul. 1. Maggio 84 v Tržiču ob 16. uri: v nedeljo, 24. februarja, »Lo squartatore di Roiano«, nastopa gledališka skupina I Zercanome; predprodaja vstopnic pri krožku ACLI Giovanni XXIII - San Nicolo v Tržiču (Ul. 1. Maggio 84) ob petkih in sobotah med 16. in 17. uro in eno uro pred predstavo. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v sklopu niza »Iskrivi smeh na ustih vseh« v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri nastop dramske družine SKPD F.B. Sedej iz Števerja-na z detektivko Achilleja Campani-leja »Umor v vili Roung«, režija Franko Zerjal. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 19. februarja, ob 20.45 »ITIS Galileo«, nastopa Marco Paolini, ki je delo napisal s Francescom Niccolinijem; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a -tel. 0481-383601/383602, več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 26. februarja, ob 21. uri glasbena komedija Franka Loesserja »Bulli & pupe« (»Sipario musica«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sau-ro 17 v Krminu, tel. 0481-630057; več na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 19. in 20. februarja, ob 20.45 »La coscienza di Zeno« (Italo Svevo), igra Giuseppe Pambieri. 28. februarja, ob 20.45 koncert pianista Alexandra Gadjievega; informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 19. februarja, ob 20.00-21.40 »Krojači sveta - Funeral Fashion Show« (Vesna Milek, Svetlana Slapšak, Dušan Jova-novic); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 23. februarja, »T-Shirt Story - storia di una maglietta«, gledališka skupina CTA; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). ui Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »II principe abusivo«. Dvorana 2: 17.45 »Studio illegale«; 20.30 »Lincoln«. Dvorana 3: 17.45 - 20.45 »Promised Land«. DANESV SOLKANU CENTER MOSTOVNA: »Oblike ljubezni« 20.00 »Otok«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Il principe abusivo«. Dvorana 2: 17.50 »Cirque du soleil -Mondi lontani« (digital 3D); 20.00 -22.00 »Warm Bodies«. Dvorana 3: 17.45 - 21.00 »Zero Dark Thirty«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Die Hard - Un buon giorno per morire«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 19.50 - 22.00 »Amour«. 9 Šolske vesti AD FORMANDUM prireja »Strateški design za gostinski sektor«: brezplačni tečaj po univerzitetni diplomi (80 ur), namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: strateški design za gostinski sektor, tehnike project managementa v uporavljanju gostinskih obratov, mar-ketinške strategije v gostinstvu. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in vpisovanja: Ad for-mandum, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adforman-dum.org). VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da poteka vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo Večstopenjske šole in se bo zaključilo v četrtek, 28. februarja v uradih Večstopenjske šole v Ul. Gra-bizio 38 vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsak četrtek od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da poteka vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo in se bo zaključilo v četrtek, 28. februarja. Tajništvo v Doberdobu je v obdobju vpisovanja odprto ob torkih, četrtkih in petkih od 7.45 do 9. ure, ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do 16. ure in ob sobotah od 8. ure do 9.30. fí Razstave V GALERIJI ArtOpenSpace v Ul. Diaz 4/6 v Gorici je na ogled fotografsko-dokumentarna razstava Giorgia Sterna »Nativi dAmerica. Wounded Knee. La strada per un massacro america-no«; do 24. februarja vsak dan 10.0012.00, 16.00-19.00. Ob razstavi bo predavanje z naslovom »Wounded Knee. Interessi elettorali ed un mas-sacro annunciato« v četrtek, 21. februarja, ob 17.30. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled likovna razstava stripov Remigia Gabellinija »Tolmin- ski punt 1713 - La rivolta dei Tolmi-notti nel 1713«; do 25. februarja 9.0012.00, 16.00-18.00 ter v večernih urah med prireditvami. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travnik 61) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost 2012«, ki je potekala v Sinjem Vrhu. Sodeluje 25 umetnikov iz Italije, Avstrije, Slovenije, Poljske, Nemčije, Ukrajine, Hrvaške; od torka do sobote do 28. februarja 9.00-12.30, 15.30-19.00. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Boj proti veri in Cerkvi. 1945-1961«; do 28. februarja od ponedeljka do petka 17.00-19.00, nato ob prireditvah ali po dogovoru. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici je na ogled razstava slik in video Ane Sluga in Marjana Gumilar-ja; do 8. marca, 9.00-13.00 in 15.0019.00, več na www.kulturnidom-ng.si, mestnagalerija@kulturnidom-ng.si. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave z naslovom »Franco Dugo. Picasso e altri maestri« (Franco Dugo. Picasso in drugi mojstri); do 9. marca od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; več po tel. 0481-81186, www.studiofaganel.com ali info@stu-diofaganel.com V PALAČI LOCATELLI V KRMINU je na ogled razstava slikarja Maurizia Ma-cija z naslovom »Macinamenti«; do 10. marca ob četrtkih in petkih 16.0019.00, ob sobotah in nedeljah 10.3012.30, 16.00-19.00; vstop prost. RETROSPEKTIVA DANILA JEJČIČA bo do 15. marca na ogled v Ajdovščini v Pilonovi Galeriji od torka do petka 8.00-17.00, ob nedeljah 15.0018.00, v Lokarjevi galeriji od torka do petka 16.00-18.30, ob sobotah 14.00 -17.00, ob nedeljah 14.00-18.00 in v MC Hiši mladih od ponedeljka do petka 8.00-22.00, ob sobotah in nedeljah 8.00-13.00. V GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču (Ul. Marziano Ciotti 51, spazza-pan@gmail.com) je na ogled razstava Wertherja Toffolonija z naslovom »Per sedersi«; do 14. aprila ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00. Koncerti SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL Gorica prireja koncert v spomin na Silvana Kerše-vana z naslovom »Silvanu... z ljubeznijo« v četrtek, 21. februarja, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Nastopili bodo mladinski pevski zbor Emil Komel, Aleš La-vrenčič (violina), Marta Carlesso (violina), Marko Kodelja (viola), Aleksander Sluga (violončelo), David Šu-ligoj (kontrabas), Aleksandra Pavlovič (klavir), Alessandra Schettino (sopran), Neva Klanjšček (klavir), Alexander Gadjiev (klavir). Za zaključni del, ki bo posvečen improvizaciji, organizatorji vabijo vse tiste, ki bi na neformalen in spontan način želeli zaigrati; vstop prost, prostovoljni prispevki za Sklad Silvan Kerševan. S Izleti SPDG priredi v nedeljo, 3. marca, društveno tekmovanje v Forni di Sopra; prijave za tekmovanje in avtobus po tel. 0481-22164 (Marta). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi ob dnevu žena v petek, 8. marca, na izlet v Bas-sano del Grappa za ogled mesta, znanega predvsem zaradi dogodkov iz prve in druge svetovne vojne. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina). Na račun 20 evrov. NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gruzijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481-533177 ali mohorje-va@gmail.com. IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA: agencija Adriatica.net Centro Viaggi vabi na predstavitev potovanja v Ukrajino v četrtek, 21. februarja, ob 17. uri v piceriji Veto na Opčinah (nasproti cerkve). Predstavnik agencije in vodič Gorazd bosta nudila informacije in zanimivosti o izletu že vpisanim in tistim, ki jih potovanje zanima a se niso še vpisali; nujna potrditev prisotnosti po tel. 040-637025 od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro. 3 Obvestila KULTURNO REKREACIJSKO DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC iz Pod-gore zbira prijave za udeležbo na prikazu obrezovanja sadnega drevja, ki ga bo z izvedencem s Kmetijsko veterinarskega zavoda iz Nove Gorice priredilo v Podgori; informacije in prijave po tel. 0481-390788 in 0481391027; termin bo naknadno določen. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE sklicuje redni letni občni zbor v četrtek, 21. februarja, v prvem sklicu ob 12. uri in v drugem ob 19. uri v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici s sledečim dnevnim redom: 1. volitve predsednika občnega zbora; 2. poročilo nadzornega odbora; 3. odobritev poročila o izvedeni dejavnosti in obračuna za leto 2012; 4. odobritev programa dejavnosti in proračuna za leto 2013; 5. razno. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi ob dnevu žena na večerjo v Domu Andreja Budala v soboto, 2. marca, ob 19. uri; informacije in vpisovanje po tel. 0481-21407 in 347-2620204 (Marta). KROŽEK KRUT vabi na delavnico »Ra-zgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar od 7. marca do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. BRIŠKA POROKA: organizatorji zbirajo prijave do 13. marca, prijavnice (v uradih TIC po Sloveniji) ali prijavnice natisnjene s spleta (www.brda.si) je potrebno poslati na ZTKMŠ Brda, Trg 25. maja 2 - 5212 Dobrovo, s pripisom »Briška poroka«. Prireditve OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitve knjig v občinski knjižnici v Sovodnjah: danes, 19. februarja, ob 18. uri Lelja Rehar Sancin »Nojevo pero«; 5. marca ob 18. uri Emilija Pavlič » Mamica, nauči me kuhati« in 16. aprila ob 18. uri Branko Marušič »Sosed o sosedu«. KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabi ob dnevu slovenske kulture na pogovor z generalnim konzulom Republike Slovenije v Trstu Dimitrijem Ruplom z naslovom »Ali smo Slovenci še narod kulture?«. O odnosu med kulturo in politiko se bo z gostom pogovarjal deželni tajnik SSk Damijan Terpin. Srečanje bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici danes, 19. februarja, ob 19. uri. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu E. Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 19. februarja, ob 19. uri predavanje Rebeke Vidrih z naslovom »Jeff Wall - slikati moderno življenje s fotografijo«; več na www.mgng.net. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sklopu »Srečanj z avtorji 2013« v sredo, 20. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige »Pasji dnevi« Jasne Jure-čič. Uvodno bo spregovoril Zoltan Jan. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 21. februarja, ob 18.30 srečanja na temo »Gibanje neuvrščenih -od Jugoslavije do danes«. Gosta večera bosta Dimitri Volčič in Jurij Gustin-čič. Debatni večer organizirajo Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Slovenski izobraževalni konzorcij in Kulturni dom Gorica. -/ V OBČINSKI DVORANI V KOPRIV- NEM bo v četrtek, 21. februarja, ob 20.30 srečanje s psihiatrom Marcom Bertalijem na temo dobrega počutja, kot ravnovesje med telesom, razumom in dušo; vstop prost. ZDRUŽENJE ARTEINCONTRO prireja štiri srečanja sodobne zgodovine umetnosti z Lucianom de Gironcoli-jem na sedežu združenja v Ul. San Giovanni 7/1 ob 17.30: 21. februarja z naslovom »Gli artisti "guida" del '900«; 28. februarja »Gli anni '80. La transavanguardia. Il neoespressioni-smo«; 7. marca »Nuove forme di pit-tura e di scultura«; 14. marca »La scuola di Gorizia«; vstop prost. POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI vabijo v palačo Attems-Petzenstein na Trgu de Amicis 2 v Gorici v petek, 22. februarja, ob 17.30 na predstavitev publikacije »Antonio Morassi: tempi e luoghi di una passione per l'arte«. Sodelovali bodo Maddalena Malni Pas-coletti, Fausto Pocar in Saša Quinzi. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na »Predavanja 2013« v domu Franca Močnika v Svetoivanski ul. 9 v Gorici ob 20. uri: v petek, 22. februarja, dramski igralec in avtor krščanskim komičnih monodram Gregor Čušin z naslovom »Vera levega razbojnika«; v ponedeljek, 25. februarja, zakonca Vilma in Dani Siter na temo »Ali najin zakon potrebuje "transfuzijo"?«; v petek, 8. marca, specialni pedagog in vzgojitelj za otroke z motnjami vedenja osebnosti Marko Juhant o otrokovih dolžnostih; v petek, 15. marca, psihologinja, psihoterapevtka in imago terapevtka Lidija Kociper na temo »Konflikt, priložnost za duhovno rast v zakonu«; v petek, 22. marca, raziskovalec, pisatelj, publicist in nara-vovarstvenik Anton Komat z naslovom »Hormonski motilci, največje tveganje človeške vrste«. »PRAZNIK PRIJATELJSTVA« prirejata občini Števerjan in Brda v sodelovanju z občinami Krmin, Dolenje ter Gorica in bo v soboto, 23. februarja, v dvorani Vinske kleti Goriška Brda na Dobrovem v sklopu čezmejnega projekta »Kultura brez meja«. Posvečen je pesnikoma Ludviku Zorzutu in Pie-tru Zoruttiju: ob 17. uri bo odprtje likovne razstave »Kultura brez meja« v priredbi Društva briških likovnih ustvarjalcev Dablo in Fotokluba Skupina 75; ob 18. uri bo »Večer ljudske poezije in glasbe« pod vodstvom režiserke Jasmin Kovic in v izvedbi skupine pevskih zborov MePZ Mirko Špacapan Podgora, MePZ F.B. Sedej Števerjan, MoPZ Štmaver, Vokalne skupine Vinika Brda in MoPZ Ludvik Zorzut Medana, učencev glasbenih šol SCGV Emil Komel - oddelek Ple-šivo, Pro Musica Dobrovo ter Glasbenega in kulturnega društvo iz Krmi-na, pihalnega orkestra Brda in recita-torjev Damijana Mariniča in Roberta Juretiča. Napovedovalca bosta Andrej Benedetič in Nikolaj Pintar. Sledila bo družabnost. KULTURNO ZDRUŽENJE NOI... DELL'ARTE iz Gorice prireja v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji umetniški laboratorij za otroke med 6. in 12. letom starosti v prostorih Pina-koteke v palači Attems na Trgu de Amicis 2 v Gorici: v soboto, 23. februarja, med 14.30 in 16.30 o ekoloških tkaninah; obvezna rezervacija po tel. 347-1733342, noidellarte@libe-ro.it, www.noidellarte.it. PREŠERNOVA PROSLAVA v organizaciji Združenja staršev Romjan, društva Jadro iz Ronk in društva Tržič bo v občinskem avditoriju v Ronkah v soboto, 23. februarja, ob 20. uri. Nastopili bodo harfistki Paola Gregoric in Martina Caricci, gojenki Glasbene matice iz Trsta, in moški pevski zbor Kraški dom iz Repentabra. Slavnostni govornik bo Janko Malle. Na ogled bosta razstavi rezbarjev Jožeta in Ivana Kuka, člana rezbarskega, intarzij-skega in restavratorskega društva -RIRDS iz Solkana in razstava idrijskih čipk članic društva Jadro. SLOVENSKI VERNIKI se bodo poklonili višarski Materi Božji, ki bo gostovala v prihodnjih dneh v Gradišču, v soboto, 2. marca, ob 15. uri v tamkajšnji stolnici. Pogrebi DANES V GORICI: 11.05, Giuseppe Mazzilli iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na pokopališče v Gra- / RADIO IN TV SPORED Torek, 19. februarja 2013 21 OPERA - V tržaški dvorani Tripcovich v okviru projekta All'opera ragazzi Tragičen lik Medeje v Bendovem melologu V grški mitologiji najdemo vse odtenke človeške narave, tudi take, ki bi jih najraje zamolčali: častihlepje, hi-navščina, zavist, dvoličnost, sebičnost, pa nemočno podrejenost strastem, ki izvirajo iz osnovnih, rekli bi živalskih nagonov .... Tako bogovi kot polbogovi in navadni smrtniki se v skrajnih situacijah požvižgajo na ustaljena etična pravila ter se prepustijo silam, ki njih in njihove bližnje povedejo v pogubo. Medea je lik, katerega tragika presega najbolj črno domišljijo, morda ravno zato pa je postala nesmrtni arhe-tip in se usidrala v evropsko kulturo kot protagonistka neštetih literarnih, likovnih, gledaliških, filmskih in glasbenih del. Ženska, ki je bila tudi čarovnica, je ubrala pot v pogubo, ko se je zagledala v Jazona, vodjo Argonav-tov, ter sklenila, da mu bo kakorkoli pomagala osvojiti Zlato runo: svojega brata je umorila in razkosala, da bi upočasnila tek zasledovalcev, med katerimi je bil tudi obupani oče; res je osvojila Jazona in Zlato runo, sreča pa je trajala le deset let, med katerimi je Medea rodila dva otroka, Jazon pa se je predal novi ljubezni. Obup zapuščene ženske se spremeni v bes, v divjo maščevalno slo, s katero uspe najprej zastrupiti tekmico, nato pa z grozljivim dejanjem kaznovati nezvestega moža in očeta: tu Medea prekrši morda najstrožji tabu naše kulture, ko ubije lastna otroka. Evripides je v svoji tragediji zelo globoko razčlenil psiho razdvojene ženske, ki niha med bolečino, krutostjo, usmiljenjem in obupom, in njegov tekst je bil glavni vir navdiha vsem, ki so se po preko dveh tisočletjih lotili nelahkega posla: l.1763 je Friedrich Wilhelm Gotter pripravil libreto, iz katerega pa se ni rodila opera, marveč melolog, dandanes skoraj opuščena oblika, v kateri je glasba komentar k Clara Galante je imela nelahko vlogo protagonistke, v katero se je pogreznila s strastnim pristopom tekstu. Češki skladatelj Jiri Antonin Benda je partituro spisal 1.1775 ter me-lolog uspešno predstavil najprej v Leipzigu, nato v drugih nemških mestih. Mozart je Medeo videl v Mann-heimu ter se zelo laskavo izrazil o glasbi, ki je odgovarjala njegovim principom: tudi najhujša dejanja mora glasba naslikati s klasično dostojnostjo, zato ne bomo v Bendovi partituri našli grozljivih disonanc in efektov, najdemo pa kar precej sočutja in miline, ki so skoraj navzkriž z bistvom tragedije. Česar glasba iz sramežljivosti ne pove, pa pove tekst, ki ničesar ne prikriva: Clara Galante je imela nelahko vlogo protagonistke, v katero se je pogreznila s strastnim pristopom ter oblikovala lik, ki je nihal med histerijo in nemogočo željo po samoobvladovanju. Tržaško operno gledališče Verdi je Medeo vključilo v projekt All'opera, ragazzi!, ki bo tokrat zajel bolj odrasle študente, kajti snov je za najmlajše nekoliko prezahtevna. Claudio Orazi, nadzornik in umetniški vodja gledališča, je menil, da bi veljalo melolog dopolniti z elementom, ki je v grški tragediji nepogrešljiv, zato je naročil skladatelju Marcu Taralliju uvodno glasbo, pri kateri je sodeloval tudi zbor s fragmenti grškega teksta. Taralli se je skušal čimbolj približati Bendi, da ne bi ustvaril kričečega nasprotja in dodatek se je dokaj smiselno zlil v celoto, ki je dobila naslov Intorno a Medea. Pier Paolo Bisleri je zarisal temno scenografijo, v katero je vtkal citate sodobnih likovnih umetnikov in režiserjev kot Pier Paolo Pasolini in Lars von Trier, v črnino sta bila odeta tudi zbor in Medea, krvavordeče srage so lile iz elementa, ki je ponazarjal žrtvo-valni oltar ... Režiser Alessio Pizzech ni imel težkega dela, bolj je bil zaposlen dirigent Diego Dini Ciacci, ki je moral skrbeti za skladnost in dramaturško napetost dialoga med orkestrom in igralko: slednja je pokazala dober posluh za ritem, orkester se je mimo rahlih spodrsljajev odrezal dokaj zadovoljivo . V dvorani Tripcovich je premiera doživela dober sprejem občinstva, med katerim je bilo veliko mladih; jutranje predstave za šole bodo še 7. marca in 23.aprila, zadnja pa v nedeljo, 28.aprila. Katja Kralj ROKENROL 30-letnica Partibrejkersov v Ljubljani Ljubljanska Cvetličarna nam tokrat ponuja rokerski večer, ki ga res ne gre zamuditi! V petek bodo namreč na oder ljubljanskega nočnega lokala stopile rokenrol legende bivše Jugoslavije. Srbska skupina Partibrejkers bo tako proslavila trideset let delovanja, poleg nje pa bodo nastopili še člani ravno tako imenitne hrvaške zasedbe Majke, ki bodo tokrat predstavili svoj zadnji glasbeni izdelek Te-ške boje. Bend Partibrejkers, ki ga je leta 1982 ustanovil pevec Zoran »Cane« Kostic, je bil v 80. letih prejšnjega stoletja eden glavnih akterjev takratne jugoslovanske rok scene. Sound skupine je uspešna mešanica garage, pank in roken-rol ritmov, ki se večkrat približuje glasbenikom, kot sta na primer Iggy Pop in bend New York Dolls. Fantje iz Beograda imajo za sabo na stotine koncertov, nastopili pa so celo z živo legendo Chuckom Berryjem in angleško rokenrol skupino Motorhead! Slavje Partibrejkersov bodo, kot omenjeno, uvedli člani hrvaškega hard rok benda Majke, ki bodo predstavili zadnjo ploščo Te-ške boje. Vokalni pečat Majkam že od vsega začetka daje karizmati-čni pevec Bare, za nekatere pop ikona, spet za druge rokenrol legenda, ki je s svojim bendom in ploščo Teške boje ponudil skladbe, ki imajo vse adute, da postanejo rokenrol klasiki. Album je dolge mesece kraljeval med najbolje prodajanimi domačimi ploščami na Hrvaškem. Večer, ki ga prireja Agencija Salamander, ima izpolnjene vse rokerske predpogoje. Majke bodo na oder stopile okrog 21. ure, za njimi pa nas čakajo še Partibrej-kersi. Cena vstopnic znaša v pred-prodaji (www.eventim.si) 17€ , na dan koncerta pa 23€. R.D. OTROŠKE REVIJE - Januarska številka Galeb rad postreže tudi s poučnimi zgodbami V januarski številki mladinske revije Galeb se slikovito vrstijo zimski motivi učencev 3. razreda OŠ Burkovič Domen iz Sovodenj, ki so upodobili zimsko veselje. Odličen izbor otroških risbic pa bogatijo dopolnjevanke in leposlovna besedila z zabavnimi ilustracijami. Takšna je prav gotovo ilustracija Mojce Cerjak, ki se lepo ujema s pesmijo Zlate sledi, s katero je Zvezdana Majhen uvedla januarsko številko revije Galeb. V nadaljevanju lahko mladi uporabniki preberejo še eno pesmico; Igrivi velikan je namreč naslov pesmice, ki jo je napisala Martina Legiša, likovno pa jo je upodobil Štefan Turk. V mesecu januarju pa je Galeb postregel še z vrsto poučnih in zanimivih zgodb, od katerih nekatere predstavljajo le nadaljevanje že začetih zgodbic. Ena takšnih je tudi zgodbica Maje Gal Štro-mar, ki piše o prigodah družine Hladilnik. V tokratni zgodbici lahko beremo o ljubezenskih težavah hladilnika Gorečnika, ki se je zaljubil v pečico. Prisrčno zgodbico je likovno popestril Štefan Turk. Zgodbica o volčji ljubezni Štefke Kac Marn nas popelje v svet volkov, ki se morajo braniti pred človeškimi napadi. Trije piščančki Milana Petka Levokova pa še naprej iščejo svojo mamo. V januarskem Galebu sta jim pri iskanju mame na pomoč priskočila zlata ribica in krap, ki sta piščančke prepeljala na drugi breg. Medved in miška pa tokrat otroke razveseljujeta z novo stripovsko prigodo. Iz zakladnice ljudskih pripovedk Marjeta Zo-rec vsak mesec objavi eno ljudsko pripovedko. Za januar je avtorica izbrala pripovedko o starem Je-zerniku, ki se je zelo razjezil na kmeta Smodivnika. Ta je namreč brez usmiljenja sekal drevesa - vse dokler se Jezernik ni razjezil in pognal podzemne vode na svetlo, zbral oblake in naredil nevihto, ki je vse uničila. Poučna pa je tudi pripovedka o skopuhu in darežljivcu, ki jo je prevedla in priredila Klarisa Jovanovic. Ista avtorica nam je postregla še z eno živalsko prispodobo; z opico tokrat. Mladi bralci lahko iz prispevka izvedo, da opice silno uživajo v posnemanju vsega in vsakogar, opicam pa pripisujemo tudi radovednost in nečimrnost. Znanki letošnjega Galeba sta postali tudi Kozima in Kamila, ki vsak mesec pripravljata čajanko. Simpatično zgodbico Anine Oblak je ilustriral Andreja Peklar. Svoje nadaljevanje je doživela tudi zgodbica o Dežanu in Tadeju. Deček Tadej je s Tejo in s pomočjo stare ženičke Pahre rešil Dežana. Za spretne roke pa je tudi tokrat poskrbela Jasna Merku, ki je v svoji likovni delavnici postregla z nasveti za izdelovanje dinozavra iz papirja. Januar pa nam prinaša tudi nov zeliščni prispevek; Martina Malalan nam opisuje značilnosti in zdravilne učinke žajblja. Poleg leposlovnih besedil so tu še didaktične igre, poseben kotiček pa je namenjen tudi našim šolarjem, ki so tudi tokrat prispevali svoje vtise, risbe in fotografije. (sč) SLOVENSKE KNJIGE - Uspešnica neznanega avtorja Roman [psi] prodan v več kot 10.000 izvodih Med slovenskimi bralci je leta 2010 zaokrožila 777 strani obsegajoča knjiga [psi] neznanega avtorja. Že prvi natis knjige je bil za slovenske razmere izjemno velik, saj je znašal 7777 izvodov. Na začetku letošnjega leta je zaokrožila novica, da je bil roman prodan v več kot 10.000 izvodih. Informacijo so za STA potrdili v podjetju DCC marketing. Neznani avtor knjige trdi, da knjige [psi] v resnici ni sam napisal, ampak je knjiga "napisala njega": "Vse se je zgodilo po nareku razuma, o katerem doslej nismo vedeli skoraj ničesar. Da bi temu lahko verjeli, je v knjigi razkritih sedem nenavadnih dokazov. Ti so še pred predstavitvijo knjige vznemirili intelektualne kroge, saj [psi] daje odgovore, ki jih znanost že dolgo išče." Knjiga je bila prvič predstavljena 7. julija 2010. Založilo jo je podjetje DCC marketing, zaenkrat pa je poleg v slovenščini dostopna še v angleščini, nemščini in hrvaščini. Kot so za STA dokazali v podjetju, so na podlagi knjigovodskih evidenc do 31. decembra 2012 prodali 10.370 izvodov knjige, kar je svojevrsten uspeh. Zgolj za primerjavo navajamo nekaj številk o nakladi in prodaji knjig v Sloveniji in po svetu priljubljenih avtorjev. Zadnja knjiga J. K. Rowling Nadomestne volitve je v slovenščini izšla v prvi nakladi 3000 izvodov, uspešnica Dana Brow-na Da Vincijeva šifra pa je bila v slovenščini prodana v 68.570 izvodih, so za STA povedali na Založbi Mladinska knjiga. * n . i Resnica romana [psi] naj bi bila dosegljiva vsakomur, bralec mora le slediti napotku, da knjigo uporabi kot zrcalo - zrcalo svoje psihe. V ospredju knjige je sodobni mladenič Eros, ki zaradi razočaranja v ljubezni pobegne od doma. Po naključju, ki ni naključno, se znajde v nenavadnem svetu vseh misli. Tam sreča psa, prispodobo Življenja, ki mu razkrije prvo od sedmih skrivnosti. Eros tako spozna resnico. To spoznanje odpravi njegovo bolečino, a zato Eros Življenju dolguje uslugo - človeštvu mora vrniti ljubezen. Roman je mogoče razumeti na več ravneh. Med zanimivostmi je tudi, da bralcu razkriva novo razumevanje človeške psihe - teorijo REI ter "sedem neslutenih odgovorov na sedem največjih še nepojasnjenih vprašanj človeštva, in to s povsem različnih področij". (STA) 22 Torek, 19. februarja 2013 ITALIJA, SVET / ITALIJA - Družba Telecom namerava televizijo La 7 prodati podjetniku Urbanu Cairu Bersani prepričan v zmago, Berlusconi napada Merklovo RIM - »Povlekli bomo iz teme Lom-bardijo in Italijo.« Tako je zagotovil voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani, ko je v nedeljo nastopil na množičnem zborovanju na trgu pred milansko stolnico v podporo predsedniškemu kandidatu leve sredine v Lombardiji Umbertu Ambrosoliju in hkrati za osvojitev večine teiste koalicije v rimskem parlamentu. Na govorniškem odru se je nepričakovano pojavil nekdanji premier in voditelj Oljke Romano Prodi ter izrazil prepričanje, da se tokrat leva sredina na oblasti ne bo razbila, kot se je zgodilo za časa njegove vlade. V tem smislu je nastopil tudi prvak Levice ekologije in svobode Nichi Vendola. »V prihodnji vladi ne bom kamen spotike, ampak bom garant stabilnosti,« je zagotovil. Voditelj sredinske volilne naveze Mario Monti je medtem včeraj ponovno poudaril, da se ne more povezati z levosredin-sko koalicijo, v kateri ima odločilno besedo Vendola. »Dovolj je pomisliti, kako nas Vendola nesprejemljivo označuje za "gosposko raso',« je dejal premier, ki je sicer v zadnjih časih večkrat pozval Bersanija in Berlusco-nija na televizijsko soočenje. A na to Berlusconi ne pristaja. »Kakšen smisel bi imelo soočenje z nekom, kot je Monti, ki je že vnaprej obsojen na poraz,« je menil. Voditelj Ljudstva svobode je sicer včeraj znova kritiziral nemško kanclerko Angelo Merkel. »Gospa Merkel je inteligentna ženska, a kot birokratka je odraščala v Vzhodni Nemčiji z njenim centralističnim gospodarstvom,« je v nagovoru gospodarstvenikom v Monzi dejal Berlusconi. Kot je nadaljeval bivši premier, »globoka kultura« Merklove predvideva, »da mora biti gospodarstvo organizirano jekleno. Misli, da bi moral biti primanjkljaj v vsaki državi največ 0,5 odstotka. To pa v vseh državah ni mogoče. Norost je državi, ki ne raste, vsiljevati pravila varčevanja.« Berlusconi v kampanji glasove skuša nabirati tudi z izjavami, kritičnimi do Berlina. »Za vladanje sem zaprosil in dobil podporo volivcev in ne gospe Merkel,« je med drugim dejal bivši premier. Če ne bo neposrednega televizijskega soočenja med premierskimi kandidati, pa bo danes televizija La 7 zaporedoma objavila intervjuje z Bersanijem, Berlusconijem in Montijem. Ta televizija si v zadnjih časih uspešno išče nišo v italijanskem medijskem prostoru, kot so potrdile prevzemne ponudbe, ki jih je prejela družba Telecom. Njen upravni svet je včeraj načeloma sprejel ponudbo predsednika nogometnega kluba Torino calcio Urbana Caira. Pier Luigi Bersani in Romano Prodi na volilnem shodu leve sredine v Milanu ansa ŽENEVA - Carla Del Ponte predlaga mednarodno sodišče Državljanska vojna v Siriji nevarno spodkopava varnost na Bližnjem vzhodu CARACAS - Po zdravljenju na Kubi Chavez objavil, da se je vrnil domov CARACAS - Venezuelski predsednik Hugo Chavez je objavil, da se je po dveh mesecih zdravljenja raka na Kubi vrnil v domovino. »Prispeli smo nazaj v venezuelsko domovino. Hvala, moj Bog! Hvala, ljubljeno ljudstvo. Zdaj se bom naprej zdravil tu,« je Chavez objavil na spletnem družbenem omrežju Twitter.Chavezovi privrženci so novico o vrnitvi »poveljnika« bučno proslavili na ulicah venezuelskih mest. »Prišel je nazaj! Prišel je nazaj!« so vzklikali. V petek so v Venezueli objavili prve Chavezove fotografije od decembra, ko se je na Kubi ponovno začel zdraviti zaradi raka. Bil je nasmejan v bolniški postelji v Havani, ob njegovi strani pa stojita njegovi hčeri. Fotografije so sprostile napetosti v Venezueli, kjer je mnoge skrbelo zaradi zdravstvenih težav venezuelskega predsednika, še posebej, ker se že dva meseca ni pojavil v javnosti. Od takrat niso videli nobene njegove fotografije ali slišali njegovega glasu, vlada pa je javnosti sporočala nejasne informacije o njegovem stanju. Hugo Chavez ansa 55-letni Chavez je bil oktobra ponovno izvoljen na predsedniški položaj, a zaradi bolezni ni mogel zaprise-či januarja, kot je bilo to predvideno. Zaprisego so prestavili, a je opozicija oporekala, češ da je to v nasprotju z ustavo in da bi bile potrebne nove volitve. Zaplet je nato prekinilo vrhovno sodišče, ki je dovolilo preložitev zaprisege. ŽENEVA - Vpliv državljanske vojne v Siriji bi lahko čutile še mnoge generacije, lahko pa bi tudi spodkopala varnost na Bližnjem vzhodu, v včeraj objavljenem poročilu opozarja neodvisna preiskovalna komisija Združenih narodov. Ob tem tako vladne kot protivladne sile obtožuje vojnih zločinov, za njihovo obravnavo pa predlaga Mednarodno kazensko sodišče (ICC).Članica komisije, bivša glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Carla Del Ponte je na predstavitvi poročila v Ženevi poudarila, da je napočil čas, da se vprašanje vojnih zločinov v Siriji prepusti mednarodnemu pravosodju. »Predlagamo Mednarodno kazensko sodišče. Mi ne moremo sprejeti odločitve, vendar pozivamo mednarodno skupnost, da ukrepa, ker je napočil čas za ukrepanje,« je dodala. Poudarila je, da morata mednarodna skupnost in Varnostni svet ZN sprejeti odločitev, da te zločine prenesejo na pravosodje. Predsednik preiskovalne komisije Paulo Pinheiro je ob tem spomnil, da komisija ni pravosodni organ. Kot je pojasnil, na obeh straneh zbirajo informacije in med stranema ne delajo razlik, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Del Pontejeva je še spomnila, da je komisija že sestavila, sicer tajen seznam oseb, ki so odgovorne za vojne zločine v Siriji. »Lahko identificiramo avtorje, ki so na vi- Carla Del Ponte je na predstavitvi poročila v Ženevi poudarila, da je napočil čas, da se vprašanje vojnih zločinov v Siriji prepusti mednarodnemu pravosodju. ansa sokih položajih in ki odločajo, organizirajo in načrtujejo,« je dodala. Izpostavila pa je, da bo seznam, ki je namenjen pravosodju, ostal tajen, saj je na sodišču, da na podlagi teh informacij sproži uradne preiskave in pripravi obtožnice. Neodvisna mednarodna preiskovalna komisija, ki jo je leta 2011 ustanovil Svet ZN za človekove pravice, je v poročilu tudi obsodila naraščanje nasilja in vojne zločine, ki so jih storile obe strani v Siriji. Člani komisije, ki sicer niso obiskali Sirije, kjer je v nasilju od marca 2011 po ocenah ZN umrlo že 70.000 ljudi, so tokratno poročilo pripravili na podlagi 450 intervjujev z žrtvami in povzročitelji nasilja. V zadnjem poročilu avgusta lani so vojnih zločinov že obtožili obe strani, vendar v nekoliko manjši meri protivladno stran. V včeraj objavljenem poročilu pa opozarjajo na poslabšanje razmer, saj se je država znašla v spirali nasilja, ki se samo še stopnjuje, razmere na področju človekovih pravic pa se slabšajo. Konflikt je vse bolj sektaški, vse več je radikalnih in vojaških operacij, so poudarili. V poročilu na 131 straneh med drugim še opozarjajo, da uničujoča dinamika državljanske vojne ne vpliva samo na civilno prebivalstvo, ampak skoraj izničuje kompleksno socialno strukturo države in ogroža prihodnje generacije ter mir in varnost v regiji. (STA) Umrl nekdanji Mladičev namestnik BEOGRAD - V Beogradu je v nedeljo umrl nekdanji namestnik nekdanjega vojaškega vodjo bosanskih Srbov Ratka Mladiča, Milan Gvero. Haaško sodišče je Gvera junija 2010 skupaj s še šestimi visokimi vojaškimi in policijskimi predstavniki Republike srbske zaradi zločinov proti človečnosti v Srebrenici obsodilo na pet let zapora. Kot je sporočil njegov odvetnik, je 76-letni Gvero umrl za posledicami amputacije noge. Gve-ro, nekdanji oficir jugoslovanske vojske, se je Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu predal leta 2005, na prostost pa so ga tako izpustili nekaj dni po izreku sodbe. Ker se je tožilstvo na sodbo pritožilo, so proces proti Gveru novembra 2012 obnovili, navaja avstrijska tiskovna agencija APA. Gve-ro, ki ga je leta 2010 zadela možganska kap, je javnost nase prvič opozoril ob začetku vojne na Hrvaškem decembra 1991. Takrat je trdil, da JLA nikoli ni obstreljevala Dubrovnika in da z njene strani nanj ni padel niti drobec prahu. V Južni Afriki streli na rudarje JOHANNESBURG- Varnostniki v rudniku platine v lasti družbe Anglo American Platinum (Am-plats) na severu Južnoafriške republike so včeraj ustrelili pet delavcev. Po poročanju južnoafriških medijev je bilo v streljanju ranjenih devet rudarjev, v nasilju pa so bili z mačetami ranjeni tudi štirje policisti. Nasilje v rudniku je izbruhnilo zaradi spora med člani različnih sindikatov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Amplats je prejšnji mesec sporočil, da bo zaradi izgube odpustil do 14.000 delavcev. Na Hrvaškem živi v revščini 40 tisoč otrok ZAGREB - V začetku leta 2011 je na Hrvaškem v revščini živelo 36.538 otrok, danes pa jih je več kot 40.000, kažejo podatki hrvaškega sistema socialnega varstva, je včeraj poročal časnik Novi list. Poudaril je, da se je število otrok, ki so odvisni od socialne pomoči, zgolj v dveh letih zvišalo za deset odstotkov.Gre za otroke, ki jih starši s svojimi zaslužki ne morejo samostojno vzdrževati. Sicer je na Hrvaškem otrok, ki so odvisni od državne pomoči, manj kot pet odstotkov vseh otrok, medtem ko je v Grčiji, Španiji in Italiji ter na Irskem in Portugalskem na robu revščine skoraj tretjina otrok. ZLATO (999,99 %%) za kg 38.760,27 € -7,22 I I SOD NAFTE (159 litrov) 117,66 $ -0,34 EVRO 1,3352 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. februarja 2013 valute evro (povprečni tečaj) 18.2. 15.2. ameriški dolar 1,3352 1,3325 japonski jen 125,24 124,03 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,388 25,386 danska krona 7,4596 7,4589 britanski funt 0,86190 0,86040 madžarski forint 291,97 292,38 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6995 0,6996 poljski zlot 4,1891 4,19065 romunski lev 4,3861 4,3885 švedska krona 8,4598 8,4557 švicarski frank 1,2332 1,2303 norveška krona 7,4070 7,3945 hrvaška kuna 7,5863 7,5860 ruski rubel 40,2300 40,15502 turška lira 2,3587 2,3572 avstralski dolar 1,2946 1,2895 braziljski real 2,6279 2,6075 kanadski dolar 1,3439 1,3360 kitajski juan 8,3391 8,3044 indijska rupija 12923,07 72,3550 južnoafriški rand 11,7906 11,7457 / RADIO IN TV SPORED Torek, 19. februarja 2013 23 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 21.10 Dok.: Volare - La grande sto-ria di Domenico Modugno 23.05 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta V^ Rai Due V" Rai Tre 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Volitve 2013 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Ak-tulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Ver-detto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari Tuoi (v. M. Giusti) 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Rescue Special Operations 16.35 Nan.: My Life 16.45 Film: La dove scende il fiume (vestern, ZDA, '52) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Rubrika: La grande speculazione 23.401 bel-lissimi di R4 23.45 Film: Tequila connection (akc., ZDA, '88, i. M. Pfeiffer, M. Gibson) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacc-hetti, E. Greggio) 6.00 Nan.: Julia - La strada per la felicita 6.40 Risanke 8.10 Nan.: Le sorelle McLeod 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Rubrika: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Seltz 14.40 Nan.: Senza traccia 15.25 Nan.: Cold Case 16.10 Nan.: Numb3rs 16.55 17.50 Dnevnik in športne vesti 17.00 Volitve 2013 - Okrogla miza 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.50 Dnevnik 21.00 Volitve 2013 23.00 Nad.: Dark Blue 21.10 Film: Harry Potter e i doni della morte - Parte I (fant., ZDA/VB, '10, i. D. Radcliffe, E. Watson, R. Grint) 23.45 Italia Domanda O Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Lupin 15.50 Nan.: White collar - Fascino criminale 16.45 Nan: Chuck 17.40 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Dok.: Wild Oltrenatura 0.00 Champions League -Speciale La 7 LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.45 Film: Mission 16.50 Nan: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Nad.: Unforgettable 23.55 Nad.: The Big C ^ Tele 4 21.05 Film: Il caso Thomas Crawford (akc., ZDA, '07, i. R. Gosling) 23.10 Volitve 2013 - Intervju 23.20 Ritratti NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (17. februarja 2013) Vodoravno: Formoza, splavek, admiral, sredina, R. P., kipar, ekonom, moa, Arnaldo, ov, Armani, naiva, I. L., opast, S. V., Mate, aer, feet, Akimov, Stara gora, ANAS, Fe, pilula, iver, Starr, Art, e-mail, copata, bajonet, no, zar, Erika, Tanatos, L. D., Calvi, tonik, valiž, pon-tifikale, hlačevina, agon, trezor, Anica, A. D.; na sliki: Fran Erjavec. 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Lezioni di pittura 8.00 Dok.: Pic-cola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Rubrika: Il caffe dello sport (t Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.1015.50, 18.30 Risanke in risane nanizanke 10.35 Kulturni brlog 10.40 Zgodbe iz školjke 10.55 Muzozlet 11.10 Harmonija Evrope: Anglija 11.25 Kratki igr. film: Nogomet ni za punce 11.40 Pod klobukom 12.20 Podoba podobe 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Studio city (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Odkrito 20.55 Dok. film: Tomos 22.00 Odmevi 23.05 Globus 23.35 Dok. film: Pisatelj in mesto (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Nad.: Erazem in potepuh 8.30 Nad.: Sejalci besed 8.50 Infodrom 9.00 Nad.: Dvojne počitnice 9.30 Ciak Junior 10.25 Dobra ura 11.45 Dobro jutro 14.30 Točka 15.35 Kviz: Moja Slovenija 17.05 Glasnik 17.40 Dok. serija: Zdravje Slovencev 18.05 Mostovi - Hi-dak 18.35 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 19.05 23.25 Točka 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Muzikajeto 20.30 Na utrip srca 21.45 Film: Lebdenje (t Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 22.00, 23.55 Sporočamo 6.05 0.00 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 10.40, 21.30 Žarišče 7.5011.55, 17.50 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 11.00, 15.30, 17.25 Poročila 8.25 15.20, 18.40, 19.25, 21.25 Beseda volilcev 9.35 Tedenski pregled 11.05 Tednik 13.30 Prvi dnevnik 15.00 Svet v besedi in sliki 16.15 Satirično oko 16.35 Na tretjem... 19.00 Dnevnik 19.40 Kronika 20.00 23.10 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.45 Kronika 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.50 Kino Premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Sredozemlje 16.15 Artevisione 16.45 „Meridiani" 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 23.50 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 „Q" 20.45 Dok.: K2 21.15 Boben 22.20 Biker Explorer 22.50 Istra in... 23.20 Dok.: ZDA Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 ŠKL 19.30 21.40 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Odbojka - Salonit Anhovo : Šoštanj Topolšica, posnetek tekme v Kanalu 22.00 Glasbeni večer, vreme, kultura, napovedujemo... pop Pop TV 6.55 Risane in otr. Serije 8.15 Serija: Biser 9.00 10.10, 11.35 TV prodaja 9.15 17.55 Nad.: Larina izbira 10.4016.45 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Zaščitnik 13.0017.00, 22.00 Novice 14.00 Serija: Le- po je biti sosed 14.45 Nad.: Ko listje pada 15.45 Nad.: Srčna strast 18.55 24UR -vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Mentalist 22.30 Dobre zgodbe 22.35 Nan.: Zdravnikova vest 23.30 Nan.: Razočarane gospodinje A Kanal A 8.0018.00, 19.45 Svet 9.0513.45 Nan.: Skupaj s tabo 9.3014.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.55 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Na kraju zločina 14.45 Film: Denis pokora 16.30 Nan.: Igrače za velike 20.00 Film: Za sovražnikovo črto 2 21.45 Film: Steza slave 23.55 Film: Past za generala RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.15 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.10 V novi dan; 10.10 Quinda - kraj sreče, pot do nje preko naših čustev; 11.00 Studio D; 11.15 Mnemo-tehnika - Marija Kacin; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Marko Sosič: Balerina, balerina - 11. nad.; 18.00 Iz naših arhivov - Ivan Trinko Zamejski; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Ep-pur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Iz sveta glasbe; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il piacere di uscire; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 11.00, 18.00 In minoranza; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 21.30 Dorothy e Alice; 13.35 Ora musica; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35, 21.00 Glasbena lestvica; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Pic nic electronique; 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kor-nika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 19. februarja 2013 VREME, ZANIMIVOSTI PLIMOVANJE Danes: ob 1.42 najnižje 3 cm, ob 6.40 najvišje 22 cm, ob 13.47 najnižje -42 cm, ob 20.37 najvišje 22 cm. Jutri: ob 2.07 najnižje -4 cm, ob 7.29 najvišje 30 cm, ob 14.17 najnižje -49 cm, ob 20.54 najvišje 27 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh . . .310 Piancavallo..........200 Vogel.................210 Forni di Sopra........170 Kranjska Gora........120 Zoncolan............150 Krvavec..............160 Trbiž..................150 Cerkno...............150 Osojščica.............130 Rogla.................150 Mokrine..............210 Mariborsko Pohorje . 100 Podklošter...........130 Civetta...............190 Bad Kleinkirchheim . . .65 _ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ^Jutri bo predvidoma pretežno oblačno do oblačno z Jutri in v četrtek bo prevladovalo oblačno vreme. Po nižinah možnostjo posameznih padavin. Primorske bo v sredo občasno rahlo deževalo, drugod pa rahlo snežilo. V sredo zvečer bo na Primorskem začela pihati burja, v četrtek bo tudi tam lahko rahlo snežilo. RUSIJA - Na območju Čeljabinska še vedno odpravljajo nastalo škodo Ob jezeru Čebarkul odkrili dele v petek padlega meteorita MOSKVA - Ruski znanstveniki so sporočili, da so odkrili dele meteorita, ki je v petek padel nad osrednjo Rusijo in ob razpadu poškodoval okoli 1200 ljudi. Dele so našli ob jezeru Čebarkul, znanstveniki pa so v nedeljo potrdili, da gre za dele, ki so prišli iz vesolja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Velik kos meteorita je v petek nad Čeljabinskom v osrednji Rusiji ob vstopu v Zemljino atmosfero razpadel z močjo, ki je bila 30-krat večja od eksplozije atomske bombe nad Hirošimo. Eksplodiral naj bi nekaj deset kilometrov nad površjem, njegovi delci pa naj bi nato deževali nad širokim območjem okoli Čeljabinska. Toda reševalci so imeli doslej precej težav z iskanjem delcev meteorita. Potapljači so v soboto preiskovali tudi jezero Čebarkul, a niso našli ničesar omembe vrednega, poleg tega pa jim je iskanje oteževala slaba vidljivost v vodi. Zdaj pa so znanstveniki ruske akademije znanosti sporočili, da so kemični testi nekaj kamnin, ki so jih našli na obali jezera, pokazali, da izvirajo iz vesolja. To je za rusko tiskovno agencijo potrdil član ruske akademije znanosti Viktor Grohovski. Njegova Zvezna uralska univerza pa je objavila še, da "meteorit spada v razred običajnih hondritov". Hon-drit je sicer kamnit meteorit, ki se ni spremenil s taljenjem ali razslojevanjem matičnega telesa, iz katerega je nastal, piše v spletni enciklopediji Wikipedia. Kot je še pojasnil Grohovski, je bil meteorit sestavljen iz železa v kovinski obliki ter krizolita in sulfitov. Železo predstavlja okoli deset odstotkov sestave meteorita, ki ga bodo, kot so napovedali na univerzi, "najverjetneje imenovali meteorit Čebarkul". Grohovski je prepričan, da obstaja tudi večji del meteorita, ki naj bi padel prav v jezero Čebarkul. Oblasti so območje okoli jezera zaprle in ne pustijo, Preiskave na območju zmrznjenega jezera Čebarkul ansa da bi pri iskanju sodelovali tudi neodvisni raziskovalci, še navaja AFP. Večine škode na območju Čeljabin-ska sicer niso povzročili delci meteorita, ampak udarni val, ki je nastal v eksploziji ob njegovem razpadu. Kot je izračunala ameriška vesoljska agencija Nasa, se je pri tem razvila energija, enakovredna približno 500 kilotonam moči. Udarni val je razbijal stekla ter lomil okna in vrata, večino poškodb pa so ljudje utrpeli zaradi delcev razbitega stekla. V nedeljo je bilo v bolnišnici še okoli 40 ljudi - med njimi tudi trije otroci, ki so utrpeli hujše poškodbe. Poškodovanih je bilo tudi okoli 5000 stavb, kar v zimskih razmerah in temperaturah krepko pod ničlo predstavlja dodaten problem. Na območju se že od petka kakih 24.000 reševalcev trudi popraviti stanovanja okoli 100.000 prebivalcev, da bodo spet primerna za prebivanje in da se bo življenje lahko normaliziralo. (STA) Papež bo imel po odstopu 2500 evrov pokojnine VATIKAN - Papež Benedikt XVI. bo imel po koncu pontifikata pokojnino v višini 2500 evrov. Kot piše italijanski časnik La Stampa, bo Joseph Ratzinger po odstopu 28. februarja najverjetneje postal upokojeni rimski škof, tako pa bi prejemal pokojnino škofa in ne kardinala, ki znaša okoli 5000 evrov. Časnik sicer dodaja, da ni mogoče izključiti, da bo naslednik Ratzingerja slednjega vnovič imenoval za kardinala. Prihodnje dni, do odstopa, bo papež po poročanju francoske tiskovne agencije AFP preživel stran od oči javnosti, skupaj z nekaj kardinali pa se bo v tem postnem času posvetil dnevnim molitvam v zasebni kapeli v apostolski palači. Ta duhovni umik v postnem času je sicer tradicionalne narave in je ena izmed obveznosti, pri katerih papež vztraja kljub zgodovinski napovedi odstopa minuli teden. V soboto bo nato papež sprejel italijanskega predsednika Gior-gia Napolitana, v nedeljo zadnjič vodil nedeljske molitve, 27. februarja pa imel zadnjo tedensko avdienco pred več deset tisoč verniki. Benedikt XVI. bo uradno odstopil 28. februarja ob 20. uri, ko bo moral tudi zapustiti svoje stanovanje v apostolski palači, v kateri živi od aprila 2005. Nato se bo preselil v papeško rezidenco v Castel Gandolfu, 30 kilometrov južno od Rima, zatem pa bo živel v ženskem samostanu Mater Ecclesiae v Vatikanu. Obama odigral partijo golfa s Tigerjem Woodsom MIAMI - Biti predsednik Združenih držav Amerike ti omogoča stvari, ki so običajnemu Zemljanu nedosegljive. Tako je tudi Barack Obama izpolnil svojo dolgo časa skrito željo in kot zapriseženi igralec golfa odigral partijo z enim najboljših golfistov v zgodovini Tigerjem Woodsom. Obama je Predsednikov dan izkoristil za "moški izlet" na Florido in tam odigral 18 lukenj v družbi Tigerja Woodsa ter dveh prijateljev. Pred tem je Obama obiskal še legendarnega trenerja Butcha Harmona, ki je skrbel za Woodsa, ko je ta osvojil štirinajst 'major' naslovov, in se dal poučiti o določenih segmentih igre. Kot poročajo ameriški mediji, se je družba na igrišču zelo zabavala, Woods pa je že na prvi luknji pokazal svoje mojstrstvo in jo zaključil z udarcem pod parom. Obama večino prostega časa preživi ob igranju golfa. Največ igra na vojaškem igrišču pri Washingtonu, vsako leto pa si z družino, ki je bila tokrat na smučanju v Skalnem gorovju, privošči golfski oddih na Havajih ali Massachusettsu. Privlačnost do negovanih zelenic je že tradicija med ameriškimi predsedniki. Dwight Eisenhower je bil član slovitega kluba Augusta National, Bill Clinton se je med predsednikovanjem celo poškodoval na golf igrišču, ko je igral z legendarnim Gregom Normanom, golf pa so igrali tudi George Bush, Gerald Ford, Richard Nixon, George W. Bush in John F. Kennedy, ki je bil po pripovedovanju pravi mojster pri udarjanju majhne bele žogice. V Beogradu neznanci vlomili v vilo Jovanke Broz BEOGRAD - Srbsko notranje ministrstvo je sporočilo, da je bil v nedeljo vloml v vilo na Dedinju v Beogradu, v kateri živi vdova jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita, Jovanka Broz. Vlomilec oz. vlomilci so iz vile odnesli za zdaj še neznano število predmetov. Policija primer preiskuje, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Nekdanja prva dama SFRJ je stara že 88 let. Po smrti Tita je bilo njeno premoženje nacionalizirano, nato pa je bila vrsto let v hišnem priporu in je živela praktično v revščini. Šele leta 2006 je srbska vlada začela skrbeti za obnovo njene hiše na Dedinju. Za Jovanko Broz še vedno velja veliko medijsko zanimanje. Sredi decembra lani je imela tudi intervju za Slobodno Bosno, v katerem je razkrila nekatere podrobnosti iz svojega življenja, med drugim tudi, kako je postala Titova žena, kakšne zakulisne politične igre so se odvijale v bivši državi ter kako zelo rad je imel njen soprog ženske. (STA)