Ster. 38. V Mariboru 16. septembra 1ST5. Tečaj IX. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. So res kmetski ljudje krivi, da peša varnost na deželi? „Slov. Gosp." bi moral predalo za: Razne stvari jako raztegniti, če bi vsaki teden hotel naznaniti vsa hudodelstva, umore, požiganja, tat-bine, roparstva, tepeže in razposajanstva, ki se godijo med nami. Od vseh strani prihajajo tožbe, da peša varnost življenja in imetja, da postaja zlasti mlajiua čedalje bolj odumna in neporedua. Marsikateri, ki po dne trdno dela, si ne upa po noči mirno spati zavolj brezštevilnih tatov in raz-sajancev. Prestrašeni se ljudje poprašujejo po uzrokih in pomočkili zoper take žalostne prikazni. Tukaj pa se rado, posebno liberalcem, zgodi, da medveda iščejo, kder ga gotovo najti ni. Prepričali smo se tega tudi pri poslancu nemčurjev mariborskega okraja. Ta nam Slovencem kot nebo-digatreba znani poslanec je svojim okraj V10 stroškov; zato pride pri vsaki srenji le '/10, t. j. 4 fl. 99 kr. na 1 oral plačila. To pa ni nič proti dobroti in koristi popravljene Pesnice. Se eden i zgled. Vsi stroški popravljanja v Mariborskem okraju nanašajo 65.117 gold., v št. Lenartskem 137.500 fl., v Ptujskem 1Í4.312 11., v Ptuj-ormuž-kem 77.900 gld., v Ormužkem 37.000. Ker na srenje spada le 1/10 zato bi v Mariborskem okraju imelo 6511 fl. plačati 10 srenj, v št. Lenartskem 13.750 fl. 11 srenj, v Ptujskem 11.431 fl. 11 srenj, v Ptuj-ormužkem 7790 fl. 8 srenj, v Ormužkem 3700 fl. 6 srenj. Vrh tega bi še v št. Lenartskem okraju na hrastovskega graščaka največ prišlo, ker ima največ travnikov, kar bo stroške, kojih bi imele tamošnje srenje, znatno znižalo. Zato rečemo: ne upirajte se namenjeni popravi Pesničke struge! Gospodarske in tržne novosti. Na Štajerskem pričakujemo sploh srednje branje pa izvrstno vinsko kaplico. Na Hrvatskem, Ogerskem in Tirolskem bodo pa imeli veliko žlahtnega vina. Zato vinsko trženje stoji ali prav za prav leze — nazaj. V Pešti ponujajo staro vino po 40 fl. štitinjak, da bi posodo izpraznili, pa kupcev ni. Nemci in Francozi pričakujejo veliko več in dosti boljšega vina, kakor so ga lani pridelali. Vinska cena bo tedaj morala še bolj padati. — Minister za poljedelstvo je razglasil, kako da stoji s poljedelskimi pridelki. Pravi, da je vreme povsod ugodno, toplo in sušno, le Štajersko je konec augusta namočil obilen dež. Proso je povsodi zdatno. Ajda je srečno odevela in obeta mnogo zrna. Koruze so lepe, fižol je poln. Leča pa ni dobro obuesla. Krompirja bo veliko, ker gnjiloba k sreči ni daleč segnola. Repa in korenje dobro kažeta, le okoli Dunaja nju je suša stisnila. Zelje ali kapus so tu pa tam gosenice poškodile. Lan je na Tirolskem jako lep. Rep ice je na Spod. Avstrijanskem precej suša vzela. Začeli so jo podoravati. Tržna cena pri žitu se je zopet nekoliko zboljšala, ker sedaj tržci že vedó, pri čem da so. Cena utegne bržej ko ne kvišku iti, ker Galicija, Rusija, Nemčija, Francoska, Angleška niso pridelale toliko zrnja, kakor druga leta. Pšenica velja na Dunaji 4 11. 90, v Buda-penti 5 fl., v Varaždinu 4 fl., v Zagrebu 4 fl. 25 kr., v Ljubljani 5 fl., v Celovcu 5 fl., v Gradcu 5 fl. 87 kr., v Mariboru 4 fl. 90 kr., v Ptuju 4 fl. 90 kr., v Celju — v Mahrenbergu 6 fl., v Slov. Gradcu o fl. 50 kr., v Vozeuci 5 fl. 50 kr., in v Velenju 6 fl. 20 kr. S e j m o v i 20. sept. v Brašlovcah, pri sv. Trojici v Slov. goricah, pri sv. Jurju pri Celji. — 21. sept. v Fraukeimu, v Ormužu, na Laškem, v Podsredi, v Lučanah. — 24. v Dobovi, v Ernavžu, v Remšniku, v Slov. Bistrici, pri sv. Martinu pri Slov. Gradcu. Dopisi. Od sv. Lovrenca pod Prežinom. (Čast učitelju). Znana je žalostna resnica, da sedanje šolske naredbe narodnost in slovenščino v ljudski šoli tlačijo. Mnogo je učiteljev, kteri so v strahu za svoja plačila postali orodje proti — narodnih naredeb in izdajalci svoje narodnosti. — NB. Nobenega učitelja osobno nečemo žaliti; daje to resnica, zamoremo zgledov navesti. To podolženje velja tistim, koje zadeva. Opozorujemo in prosimo, da se stvar loči od osobe. Siiši se po ljudskih šolah razlaganje imen v slovenščini, da človeku slabo prihaja. So pa tudi učitelji, narodnjaki, ki so svojemu poklicu zvesti, in se ne bojijo kakega zakotnega pisača, ki že zarenči, ako čuje pravilno slovensko govoriti. Taki hrabri, narodni učitelj je g. Boštjan Kregar, pri sv. Lovrencu pod Prežinom. Ta srenja si šolo še le stavi, in se je podučevanje začelo v Začetku februarja v tamošnji cerkveni hiši. Dne 7. sept. je pokazal g. .Kregar, kaj zamore učnik pri učencih doseči, ako njim ne ubija z nemškimi besedami zapopadka raznih v podu-čenje segajočih stvari, ampak jim jih razlaga v lepi, otroku razumljivi slovenščini, v jeziku, ki ga otrok od svoje matere čuje. Lepo, nježno, pravilno in gladko so učenci izgovarjali tudi tehnična imena, ki jih gotovo ne bodo pozabili. — Zraven vrlega učnika, je pa g. Boštjan tudi dober odgojitelj. Ne gleda le na uk svojih šolarjev, ampak tudi na njih lepo zadržanje. Slava mu! Skoda, da nas tako hitro zapusti, — poklican je namreč za učitelja v celjski okolici. Dal Bog, da bi zamogel „Slov. Gosp." o več takih učiteljih poročati! Iz Makol. Žalostna je bila angeljska nedelja za Makolčane. Kajti obče spoštovani g. M. Rakoša, tukajšni dosedanji kaplan, so od nas slovo vzeli. Zgubili so farmani dobrega dušnega pastirja, učenci pa milega in ljubeznivega učnika. Učencem ostanejo nepozabljivi. 1. sept. so nas milostljivi knezoškof obiskali, ponovljene altarje blagoslovili in otrokom sv. firmo delili. Bog nam je na ta dan podaril prijazno I vreme, čeravno je prejšne dni deževalo. — Cerkev je zdaj v svetlem kinču, kot najlepša nevesta. Zlatarju g. Brtu iz Kostrivnice gre vsa hvala, da je svojo nalogo za majhen denar tako izvrstno dovršil. Priporoča se vsem cerkvenim predstoj-ništvom, ki svoje cerkve ponavljati mislijo. *) Iz Žusema. Z radostjo pozdravljamo prihod duhovnega naslednika na našo faro. Došli so namreč v veselje cele fare č. g. Miha Rakose, poprej kaplan v Makolah. Iz srca jim čestitamo ter izrazujemo svojo udanost. Bog jih blagodari : in daj srčnosti, da bi zamogli z dobrim vspehom i neutrujeno mnogo let za naš dušni blagor, vero in domovino delati. Prejšnemu g. župniku se pa zahvaljujemo za 81etni trud in skrb. Iz celjske okolice. (Krojač komisar pri šolskih izpitih.) Po novih šolskih postavah ni zapovedano ljudske šole s očitnimi poskušnjami končati. Zamore pa krajni š. svet učitelju očitno skušnjo zapovedati in ta sklep ali zapoved okrajnemu š. svetu naznaniti. Ta pa zamore zopet v svoji mogočnosti sklep kr. š. sveta potrditi ali pa ovreči, kakor se mu poljubi; kajti nikjer ne vlada tolika zmešnjava ali anarhija, kakor pri liberalnih šolskih postavah. Te svoje pravice se poslužuje okr. š. svet celjski v preobilni meri. Njegovo načelo je, vse ovreči, karkoli sklene kr. š. svet, posebno ako je naroden, — kakor se je to pokazalo pri ime-; novanju učiteljev za celjsko okolico. — Kder se ima šola končati z očitno poskušnjo, pošle okr. š. svet svojega komisarja, ki je njegov ud. Toda v tej volitvi je res — ne vem — ali šaljiv ali pa resen — celjski okr. š. svet v ta posel izvolil nekega — menda — odsluženega krojača, ki zastopi toliko od šolstva, kakor zaje o bobnu. Njegovo obnašanje je tako revno, da bi se kamenu usmilil. Da pa šolski komisar, ki slovenski ne zna, vendar slovenske ljudske šole nadzoruje, — da žnidar Wambrechtsamer, — pokaže, da ima „korajžo", po navadi izpit sklene s slovenskim govorom blizo tako-le: „zdaj pa jaz naprej ležala, ki je bol vun cajhnala" — in prebira odlične šolarje tako, da se vsi na glas smejijo. — Žalostne prikazni vidimo tudi pri takih priložnostih, ki učiteljem ne delajo Časti. Toda o tem je težko pisati. Nemškuterija vlada po naših šolah. Pa učitelji nečejo biti nemškutarji. Če pa slovenščino gojijo, zamerijo se pri svojih predpostavljenih. Zatoraj bi radi za narodnjake veljali, pa svojim predstojnikom se ne zamerili, kar pa ni mogoče; od tod polovičnost. Polovičnost pa ni nikder dobrege sadu rodila. Uboga ljudska šola, kaj je liberalizem iz tebe storil! *) Hvala g. dopisniku. Prosimo večkrat kaj! Dredn. Iz Babinec. (Ljutomersko konjar-s t v o). Dne 8. sept. bilo je na Cvenskem pašniku odlikovalno drkanje s kobilami z enoj vpre-goj (Stuttentrabvvettfahren), a sledeči den v Ljutomeru premiranje konjev. Kar se tiče konjereje v našem kraju, napreduje čedalje bolj. Neki poznavalec slovenskih krajev je rekel: „Kolikor sem se sam prepričal, moram reči, da konjarstvo ni nikjer na Slovenskem tako dobro, kakor je ljutomersko! Mogoče, vsaj se za to stori, kalikor se zamore. Odkar je namreč kmet slobodnejše začel gibati se v gospodarstvu, dobil je večje veselje do vsakega dela; tako tudi do živinoreje. Od leta do leta nje vsaki več in lepše redi. Trudi se osnažiti travnike grmovja in trnja, ktero mu poprej ni bilo veliko na potu; gnoji je, da več lepše in boljše krme dobi. Ker imamo malo travnikov, zato moramo sejati več detelje, kteraje kot seno za ovsom najboljša konjska polaga; pa zakaj nebi, vsaj nam konjarstvo največji dobiček vrže ! Pred 6 tedni prodal je nek kmet žrebca za 750 gld. Leta 1872. je nekdo ponujal drugemu kmetu 900 gld. za žrebico, pa nje ni dal, ker jo je hranil za bečko razstavo. Navadna cena pa je lepim konjem 300—500 gld. Da pa še se konjarstvo z boljša, za to se skrbi. Ni še dolgo, da je bilo konjsko premiranje za naš kraj v Radgoni, če se ne motim, vsako četrto leto. Ker pa se je vsikdar največ konjev prignalo iz ljutomerskega okraja, opustili so prvejši način in poskusili v L j utomeru, kjer je zdaj vsako leto. To zopet daja večje veselje gospodarjem. Veliko število konjev pozlahtnjeno je z angležkim plemenom. Žrebčarnice so za ljutomerski okraj v naši občini (navadno po 8 žreb-cev), v Volčjivesi (po 4) in v Bolečicah (po 6). Za žrebeta so prav pripravne drkalnice. To je pri nas živa potreba, ker konji ne hodijo na pašo, kakor v jesen. Toraj med letom nimajo veliko prilike za razdrkavanje. V Babincih in v sosednih Šalincih so take priprave. V poletnih vročih dnevih poklada se konjem v „huti" navadno poleg škednja, kjer so napravljene jasli. To zavoljo tega, da se živina obvaruje velike hlevne sparine; zvečer, ako so noči mrzle, spravijo se zopet v konjak. V obče kaže se za konje posebna skrb, da bi se čem lepši izredili. O tem smo se tudi zadnjič imeli priliko prepričati; eno živinče bilo je lepše od drugega. Vsako leto je največ odlikovane živine Babinskih kmetov; tako seje tudi letos dobilo više 150 gld. v zlatu in srebru. Cisto nasprotno pa je z go v e d ar s t vo m. Goveja živina dobiva po letu večjidel kislo krmo, po zimi pa slamo; kar je boljšega, porabi se za konje. Lepše govede imajo največ oni gospodarji, kteri nimajo konjev. Tudi od deželne strani se pri nas za to malo stori. K sklepu še nekaj. Na Cvenu bilo je nekaj več zastav. Vihrale ste dve slovenski, štajarska, cesarska, magjarska in velika črno - rudeča • žolta. Druge zastave so postavili že v tork; črno-rudečo-žolto pa še le v sredo, malo pred dirko! Josip Karba. Iz Radgone. (Ogenj — „Prijatelj" nov list za prekmurske Slovence). Zopet imam neveselo priliko poročati o velikem ognju, koji je v petek 3. sept. večer okoli 9 ure v Satahovcih na Ogerskem buknol, in mursko dolino do pol noči grozno razsvetljaval. Šestim kmetovalcem bila so v 4 urah proč vsa poslopja, ves živež, vso kmetijsko orodje in večji del živine. Nevolja je velika, osiguren ni bil nijeden. Ko se drugi dan po mutarskem brodu črez Muro na pogorišče podam, pridem brez posebne nevarnosti črez prvo tačas blizo 3 čevlje globoko strugo med mutarskimi travniki. Za nekoliko 100 korakov dalje mora še se črez drugo že na Ogerskem zemljišču. Konj je kmalu do trebuha v vodi, obrnoti v bistrini ni mogoče in vozek, tako zvani I „vagrli" se zajemlje. Ali hvala Bogu srečno pridem prek, in čudom se čudim, kako se nisem iz vozeka prekopicnol in v blatni vodi skopal. Zdaj pa le hajd naravnoč k staremu prijatelju Marku, župniku Tišinskemu, da se po prestanem strahu malo nasmejemo. Hvala Ti mili blagi Marko za preljubeznivo sprejetje! Rečem Ti, da sem redko kedaj tako živo občutil resnične besede pesmice, kojo sva si pred mnogimi leti kaj rada zakrožila: „Nikaj nega lepšega, — Niti veselejšega, — Nego s prijatelji, — Šteri so veseli, — Vkttp živeti." Pri tej priliki zazvedel sem, da 15. t. m. izide prvo število „Prijatelj-a", to je mesečnih no-vin, koje bo gosp. Avgustič Imre izdaval v Buda-pešti, v prekmurski slovenščini z madjarskim pravopisom!! Na čelu vabila na naročbo stoji tole: „Gorizazvanye na preplacso po imčni „Prijatelj" vszaki meszec edenkrat vodane znanoszt razserjti-vajocse szlovenszke novine." Ž . t . k Iz Cvena pri Ljutomeru. (Nemška zastava.) Odbor konjerejskega društva v Ljutomeru napravil je 8. t. m. pri nas odlikovalno dirko ali dirjanje v trop s kobilami. Te dirke udeleževalo se je okoli 30 voznikov, izmed katerih je bilo 8 najbolj bizih z darovi po 30, 25, 20 gld. itd. v srebru obdarovanih. Naši kmetje so toraj zopet nekaj krajcarjev za izvrstno rejo svojih lepih kobilic dobili. Za to so oni gotovo hvaležni osnovateljem teh dirk. Tudi mi Cveuarji jim nismo nehvaležni za mični prizor te dirke. A druga je, kar nas je žalilo in skoraj bi mir motilo, ako nebi nekteri ljutomerski narodnjaki še ob pravem času za mir posredovali. — To je nemška zastava, ktero ste nam, ako-ravno smo protestirali, vsilili. — Ti gospodje so bili tako predrzni, da so na najodličneje mesto zasadili veliko nemško zastavo! Ti prekleta nesramnost ljutomerskih velikonemških bahačev! Poslali smo bili to zastavo že enkrat nazaj v Ljutomer, a ona 2 nemška Štajerja sta jo baje nazaj poslala. — Ne vem, kaj je mislil naš župan, da je to zastavo dovolil, tudi ne vem, kakošen Au-strijan da je glavar Premerstein, ki je z nekako mirno (?) vestjo to nemško demonstracijo gledal! Danes rečem samo to, da naj Ljutomerčaui ne delajo več nam Cvenarjem, ki smo sami Slovenci in zvesti Avstrijanci take provokacije, in to še pod zaštitom okrajnega glavarja!! Mnogo društve nikov namerjava vsled žaljivega postopanja od-borovega — iz društva stopiti. Po dokončani dirki smo se nadjali, kakor je povsod navada, kakošnega govora, toda nijeden izmed obilih učenih gospodov ni znal ust odpreti. — Pa vsaj je bilo boljše. Slovenski nečejo govoriti oni, nemški pa jih mi razumevati ne moremo in poslušati tudi nečem o na slovenski zemlji. -- 9. t. m. v četrtek pa je bilo v Ljutomeru premiranje konj. — Precej kobil je bilo obdaro-vanih. K sklepu je govoril deželni živinozdravnik Dr. Klingan podučljiv govor. A kaj zopet pomaga, govoril je samo nemški, kar je za našega kmeta nerazumljivo. So pač res prečudni Nemci in nem-ikutarji še vedno tako zabiti, da ne morejo ali pa nečejo sprevideti, da le prazno slamo mlatijo, ke-3ar našim kmetom v „švabščini" govorč. Pojdite že enkrat s tem ostudnim počenjanjem rakom žvižgat. Od sv. Vida pri Ponkvi. V soboto 11. t. m. ?mo imeli v št. Vidu veseli dan; komaj se je začelo daniti, je strel prebivalcem že naznanil, da se bo obhajal šolski praznik. Otroci praznično oblečeni 50 se v šolski izbi zbrali in čakali prihoda č. g. dekana Šmarskega. Podali so se potem vsi šo-arji v cerkev k sv. meši, po katerej je bila skušnja iz krščanskega nauka v cerkvi, ki je celo uro trpela, potem so se vsi podali v šolo, kjer je bila skušnja iz drugih predmetov. Med tem so pa v hiši tukejšnjega občno spoštovanega trgovca Fran-jeta Smigovca imeli veliko opraviti, da bi mla-iini po dokončanem šolskem letu veselico napravili. G. Smigovec ni gledal na velike stroške, le na trud in zoprnosti, ampak je storil, kar je jilo mogoče. Slava tedaj vrlemu narodnjaku in prijatelju mladine. Z belomodro rude&o zastavo n jgodbo so se vsi šolarji po dokončani skušnji i Smigovcu podali, kjer je bilo vse že priprav-jeno. Ko so lačne želodce potolažili, so se prijele različne igre na prostem. Veliko veselje je silo pri otrocih in veliko smeha. Pa se niso veselili samo otroci, ampak tudi odrašeni, posebno ja stariši in otrokom ostane potem tak vesel dan lepozabljiv, in jih tudi bo spodbujal, da bodo ajše v šolo hodili in se pridnejše učili^ Do ve-Sera je veselica trpela. Hvala pa g. Smigovcu, n vsem, ki so pripomogli. Politični ogled. Avstrijske dežele. Slovenci smo zgubili vrlega zagovornika. C. g. Lovro Pintar, Brezniški žup-aik na Kranjskem in bivši deželni in državni po- | slanec, je 10. sept. umrl. — Pri vojaških vajah v Gradcu je bil po naključbi 1 oficir nastreljen, 1 podčastnik pa ustreljen. — Ministerstvo je ukazalo, da se morajo na železnicah vozovi za bole-nike in ranjene vojake pripraviti; to ne kaže na dolg mir! — Po končanih vajah dobijo vojaki od 1. 1872. odpust, letošnji novinci pa bodo še le v oktobru pozvani. — Nadvojvoda Albreht je odšel na Prusko k velikim vojaškim vajam, h katerim ga je bil pruski cesar povabil. — Kupčijska zbornica v Leobnu se je izrekla za to, da se naj vse kupčijske pogodbe z vnanjimi državami na leto odpovejo, naj se uvede večja colnina na tuje blago in naj se Madjarom nič ne dovoli, ako bi zahtevali od nas več plačevanja, magari če zaprejo svoje meje. — V Lincu, potem v Tridentu na Tirolskem in v Skiadinu v Dalmaciji bile so lepe in močno obiskovane razstave mnogovrstnih pridelkov. — Baron Ožegovič in dr. Mrazovič sta v ogerskem zboru nasvetovala, naj se cesar poprosi, da za uboge Kristijane na Turškem nekaj stori in da hrvatsko-slavonsko granico brž s Hrvatsko združi, Madjari se nad tem nasvetom močno budujejo. Vnanje države. Pruski cesar je majhno zbolel in pravijo, da iz njegovega pota na Laško ne bo nič. — Angleži pobirajo denarje za Kristijane na Turškem. — Francozi kažejo veliko požrtvovalnost. Več milijonov so že nadarovali za 3 nova katoliška vseučilišča. Ob enem so družbo osnovali, ki bo iz Jafe v Jeruzalem delala železnico. Lahi snujejo parobrodno zvezo Benetek z Aleksandrijo v Egiptu, kar bo našemu Trstu na veliko škodo, posebno kedar bo železnica iz Nemške skozi predrto goro Gotthard dodelana. — Rusi so 30.000 ustajnikov v Aziji popolnem potolkli. Sedaj bo menda mir. Tem bolj pozorno bo tedaj lehko Rus na Turka gledal. Jngoslavjanska vojska zoper Turka. Srbi in Črnogorci bi že iz davna bili pripravljeni hiteti ustašem v Hercegovini in Bosni na pomoč, udariti na Turka in osvoboditi Kristijane. Ali evropske velike vlade njim tega ne pripuščajo. To je tudi uzrok, zakaj da se srbska skupščina niti razgovarjati ni upala o prošnji, v kateri bosenski Kristijani prosijo za pomoč. Knez Milan je sicer v prestolnem govoru obečal vse storiti, kar bo mogoče, da boste Hercegovina in Bosna zopet mirni. Ali skupščina se kaže bojazljiva in se izgovarja, da vojna ni pripravljena, da stoji 40,000 mož Turkov na meji. . . . Drugi pa pravijo, da se Srbi le nalašč bojazljivi delajo, da Turke in velevlade prevarijo. Kajti ob enem se naglo in silno pripravljajo na boj; pošiljajo četo za četo črez mejo Kristijanom na pomoč. To je tem verjetniše, ker noveje vesti poročajo, da so bili Turki na večih krajih Bosnije tepeni in pobiti ali črez avstrijansko mejo zapodeni. Pri Kostanjevici so 3 voze mrtvih in 5 vozev ran- jfenih Turkov k nam pripeljali. Ti imajo v Bosni sicer 7000 mož in v Hercegovini _ 19.000, kar pa bo vse premalo, ker vedno več Črnogorcev upornikom na pomoč hiti. Ravno smo poizvedeli, da so Kristijani posekali generalu Husajn-paši 500 mož, ostale pa v pobeg zapodili v Trebinje, katero mesto sedaj s 3 kanoni zopet oblegajo. Ta srečen prigodek utegne važnih nasledkov imeti, zlasti pa Črnogorce nakloniti, da očitno Turkom vojsko napovedô. V Črnogoro je pribežalo 30.000 Kristijanov, ki so v silni revščini. Nimajo kaj jesti, niti kaj obleči a Črnogorci so ubogi. Tudi ranjenci vsi se k njim donašajo a vračnikov manjka. V tej sili je knez Nikolaj poprosil našega cesarja za pomoč. Svitli cesar so prošnjo uslišali in poslali 3 ranocelnike in ob enem generalu Rodiču, namestniku v Dalmaciji, ukazali potrebnega živeža v Črnogoro pošiljati. Slava in hvala Njim! — V Zagrebu je izdal nek veljaven gospod knjižico, v katerej poudarja potrebo, da Avstrija Slavjane djanski pri-pozna enakopravne Nemcem in Madjarom in se polasti Bosne in Hercegovine, ter pridruži Hrvatski Dalmaciji in Sloveniji in si tako stvori ju-goslavjausko zaslombo 6 milijonov Slavjanov na 3000 bmiljah zemlje. Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in domu. VII. Velikanska je cerkev sv. Petronija; oko romarja strmi nad velikanstvom, lepoto in umetnostjo. Zunanja podoba ti sicer ne obeta kaj posebnega, zato se pa tem bolj čudiš, kedar v svetišče stopiš. Dve stranski ladji podpirajo orjaški stebri. Zanimiva je šolnčna ura. Solnčni žarki, ki skoz cerkveni obok na tla svetijo, kažejo mesec in uro. Imenitna je Bologna zavoljo vseučilišča, ki je eno najstarejših na svetu. Začelo se je 1. 1119. in je svoje dni mogočno slovelo. Dobila je pregovor: Bononia docet (Bologna podučuje). Leta 1262. je bilo na vseučilišču 10 000 učencev ; zdaj je kakih 400. Tukaj se je v 14. stoletju prvič začela učiti anatomija, t. j. razkosanje človeškega trupla*). Spomenka je vredno, da so v 14. stoletju na tukajšnem vseučilišču kakor učiteljice slovele tudi ženske. Najimenitnejših je bilo 7. Novella d'Andréa, z nenavadno telesno lepoto obdarjena, je prednašala matematiko in fiziko, in sicer za zagrinjalom ; gospa Manzolina je učila anatomijo. Bogata zbirka starinskih reči se najde v muzejomu. Podobe malikov, orožje, posode, mumije, hieroglife, vse najdeš, kar le starinskega videti poželiš. Zanimivale so me od 1869—1872. izkopana človečja trupla iz Cartose, zdaj Campo Santo. Pod zavečenim pokrivalom se najdejo rav- *) Ša se vidi učilnica; klopi in vse pohištvo je iz eedrovih desek iz Libanona. Pis. no v taisti legi, kakor so njih v grobih našli; z zemljo vred so bila sem prenesena. Dragocena je tudi biblioteka ali knjižnica. Meri 606', in je razdeljena v 18 hiš, in šteje 200.000 zvezkov. Vsaki den od 9.—3. ure je odprta ra-zun nedelj. Sloveči jezikoslovec G. Mezzofa"hti, rojen v Bologni 1776., profesor izhodnega narečja, je bil tukaj za bibliotekarja. Star 36 let je govoril 18 jezikov, na koncu svojega življenja pa 42. Leta 1838. je bil od papeža Gregorija XVI. izvoljen za kardinala; umrl je v Neapolju 1. 1849. Ogledal še sem visok stolp, izvanredne stavbe. Nagnjen je, kakor da bi se namenil podreti; potem še grem v krasno cerkev sv. Dominika, začetnika reda dominikanskega. Njegovo truplo počiva v raki iz marmorja. Slednjič sem pobral svojo kložnjo, ter se podal v božjem imenu dalje na pot proti Loreto. Popoldne 2. aprila se odpeljani od Bologne. četrta postaja potem je starinsko mesto Imola s 26.000 stanovalci. Tukaj je bil rojen sv. Peter Chrisologus, nadškof Ravenski, f 449. Njegovo truplo počiva v stolni cerkvi, posvečeni sv. Kasijanu; tukaj so bili sedanji sloveči papež Pij IX. kardinal-škof, od tod so se k volitvi novega papeža peljali v Rim, kjer so bili na veselje in srečo vesolne Cerkve 16. junija 1846. za papeža izvoljeni. Na rodovitni ravnini dalje sem prvokrat zagledal trte zasajene po naši šegi; trs je bil v redu po njivi zasajen in na glavo obrezan. Drugače vidiš le same brajde; vinske rozge so nastavljene med sadunosnim drevjem, od drevesa do drevesa med sebo zvezane. Mičen pogled v jeseni, kedar po njih visi grozdje, kakor da bi ga navesil! Pri postaji Častel-Bologna se na levo železnica zasuče proti morju pri Raveni. V starih časih je bila Ravena znamenita zavolj morske postaje in ladovja, ki je zdaj od morja zapljavljena. Morje se je od mesta pomeknilo za uro daleč. Hočem omeniti mimogrede primorskega mesta Rimini s 33.000 stanovalci, ki so večjidel ribiči in svilotkalci. V cerkvi sv. Klare častijo verni čudodelno podobo Matere božje, „mati milostlji-vosti" imenovane. V tem mestu je nekdaj sv. Anton Padovan ribam pridigoval. Sv. mož je hotel razdivjanemu ljudstvu do srca priti, ter ga je s prijazno božjo besedo nagovoril. Ali množica se za njegovo besedo ne zmeni; neče ga poslušati. Tedaj gre sv. Anton in stopi k izlivu vode Marekije v morje, migne z roko in na glas zakliče: Pridite ribe in ribice morja, in poslušajte božjo besedo, ktero ljudje zaničujejo! In mična povest dostavlja: „glej, čudo, ribe in ribice, morja mu-taste živali, so privrele in glavice nad vodovje potikale in poslušale besedo moža božjega, katero so okorni ljudje zaničevali." Ljudstvo pak, ko je ovi čudež videlo, je prosilo svetnika za odpuščanje in je za naprej rado poslušalo njegove besede, (Nastavek prib.) Smešničar 12. Janez pride v štacuno, ter si kupi nove hlače za 3 gld. Domu gredočega zgriva, da si je tako slabe hlače kupil; gre tedaj nazaj in si izbere hlače, ki veljajo 9 gld. Ker pa nima več denarja, kakor samo 3 gld., reče štaeunarju: 3 gld. sem vam že poprej plačal, in tukaj imate hlače nazaj, ki so vredne tudi 3 gld., dostavim še vam tedaj 3 gld., in tako so hiače za 9 gld. plačane. Kaj ne? Razne stvari. (Kat, konservativno društvo v Mariboru) bode 19. sept, popoldne ob 372 uri zborovalo v dvorani gostilnice zur Stadt Wien. Načrt: 1) Poročilo o društvenem delovanju. 2) O zboljšanju sedanjega slabega stanja človeške družbe na podlagi krščanstva. Govor Njih jasnosti, princa Alojza kneza Liechtenstein a. 3) Turško prašanje, prevdarjeno in premišljeno gledé na krščanstvo, Slavjane in Avstrijo. Govor preč. g. kanonika Kosarja. 4) Katoliška društva in potreba, vse konservativce na Slov. Štajerskem zbrati in vre-diti. Govora blag. gg. barona Reyerja in poslanca Hermana. 5) Ugovor zoper personalno unijo z Ogersko, kakor jo je svojim volilcem priporočal poslanec g. Seidl, razložen po č. g. kaplanu Brglez-u. 6) Volitev novega odbora. — Sklep. — (Za Orožnov spominek) darovali so čč. gg. : Črnoša 1 fl. — Zupanec 1 fl. — J. J. 1 fl. 70 kr. — Fr. Lipold 2 fl. — Sadnik 1 fl. — dr. Čuček 1 fl. — Planinšek 1 fl. — Mahač 1 fl. — Len-dovšek 1 fl. — Trstenjak 1 fl. — Kajzer 1 fl. — N. 118. 1 fl. — Ferk 50 kr. — Čučko 50 kr. — Petanjek 50 kr. — Hertiš 50 kr. — Prenesek 109 fl. 35 kr. Skupaj 125 fl. 5 kr. (Javna zahvala.) C. g. Ozmecu, bivšemu pro-vizorju se zahvaluje za neutrudljivo delo in skrb posebno za ono, katero so imeli pri spomeniku za dr. Kiemenčiča in pa pri obnovljenju sprednjega dela naše farne cerkve. Bog plati! Več farmanov Ljutomerskih. (Popravek.) V dopisu : „iz Ptuja'- štev. 37. Slov. vGosp., se je izpustil podpis g. profesorja Jož. Žitek-a, kateremu se naj namenjeni darovi za siromašne dijaiie na ptujski realni gimnaziji dopošiljati blagovolijo. (V Arlivesi za Celjem) so pogoreli 4 posestniki. Škode je 11.000 fl. Vsa ves bi bila šla, če nebi prihiteli z brizgalnicami na pomoč iz Celja, Gotovlj, Leve, Nov,- Celja, št. Petra in Zavca. (V Vuhredu)^ Paherniku je gospodarsko poslopje pogorelo. Skoda se ceni na 2000 fl. (V Kar Sovini pri Ptuju) so 10. sept. 4 hlapci iz Ptuja in 5 viničarskih sinov posestnika in vrlega srenjskega svetovalca Kovačiča ubili pri njegovi hiši. Maščevali so se nad njim, ker njim je pri patroliranju preskrben bil. (G. France BobiČ) glavni učitelj na mariborskem pripravnišču je imenovan soud izpitovalne komisije za ljndske in mestjanske šole. (Za sodnijskega adjunkta) v Ormužu pride v pokoju bivši adjunkt g. Fr. Macun. (