P^itnina plačana v gotovini.
Obrtni Vestnik
strokovni Jist za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva.
»Obrtni Vestnik«
•—izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu
ter stane celoletno . . K 48 polletno . . » 24 posamezna številka . »	2
Oficijelno glasilo Jež. zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" in Jveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Laškem trgu in slovenskih obrtnih društev.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Ponatis dovoljen le z navedbo vira.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta 20.
Cene inseratom:
Pri	IX	objavi Vi str. K	1000
»	»	»	*/a	•	*	500
»	»	»	V«	»	»	260
»	»	»	V«	*	*	140
»	»	>	'/is	*	*	75
Pri 12kratni objavi 5%, pri 24kratni obj. 10®/o popusta.
IV. letnik.
V Ljubljani, 3. januarja 1921.
Štev. 1.
Listnica upravništva.
Današnjo številko »Obrtnega Vestnika« smo poslali vsem dosedanjim naročnikom in tudi onim, ki so še z naročnino na dolgu. Tisti, ki lista ne nameravajo redno plačevati, naj ga takoj vrnejo, da bomo vedeli, s kolikimi pravimi naročniki in zavednimi obrtniki moremo računati. Zapadlo naročnino bomo naznanili v posebnem pismu vsakemu posamezniku tekom prihodnjega tedna in bomo priložili poštno položnico. — Za vplačilo naročnine za 1. 1921 pa bomo priložili poštno položnico 4. številki »Obrtnega Vestnika«. Naročnilna znaša za vse leto 48 K, za pol leta 24 K in za četrt leta 12 K. Tak znesek zmore za svoje glasilo vsak zaveden obrtnik!
Po volitvah.
Volilni boj je minul. Dasi se je istega obrtništvo udeležilo skoraj v polnem številu, seveda po različnih strankah, ima in bo imelo' isto zavedno obrtništvo še zanaprej enake uspehe kakor dosedaj, če bo ostalo le ponižen in poslušen Benjamin pri katerisibodi stranki.
Na obrtniškem kongresu septembra meseca se je sprožila misel o samostojni obrtniški politični stranki. Večina je bila takrat proti. Toda danes bi bila menda, ali pa gotovo za to. In zakaj? Na to je lahko odgovoriti. Če pogledamo zdaj izvoljene poslance, so izvoljeni ali po večini na stanovsko-strankarskem programu, n. pr. SKS, kakor tudi JSDS. Obe ste stanovski, politični organizaciji, ki so šle v volilni boj s stanovskega stališča, in moramo reči, ne z malim uspehom. Obrtniki pa, ker nismo stanovsko-politično organizirani, smo pa volili večinoma vsi proti vsem in največ pa proti samemu sebi. Da tako ne sme več dalje iti, je gotova stvar. Poglejmo pa še preje, kaj se je napravilo za obrtništvo v narodnem predstavništvu v dobi dveh let.
Kot obrtnik se prav res ne vem prav ničesar spominjati. Razglasilo in odredilo se je toliko naredb, da bi človek že kmalu ne mogel številk imenovati. Toda v vsem tem ogromnem številu odredb ni prav nobene, ki" bi vsfcj imela le namen, malemu obrtniku kaj koristiti. To ravno tako izgleda, kakor da bi imelo obrtništvo vsega nele dovolj, ampak sploh vsega preveč. Na različnih shodih sklenjene resolucije o naših težnjah in potrebah, predložene narodnemu predstav-
ništvu, so našle pač le poslušna ušesa ter so šle pri enem ušesu notri‘in pri drugem zopet vun, in tako je vse pri starem ostalo, in se celo veliko poslabšalo. Naprimer osemurni delavnik mori le edino samo obrtnika, to je rana za nas, katera se ne bo nikdar zacelila in bo ta rana poleg drugih muk obrtništvo tudi spravila v grob, katerega je ves čas svojega obstanka kopalo isto predstavništvo v Beogradu, ker od soci-jalnih reform, kolikor jih je uveljavljenih, ni nobena za obrtništvo, ampak naravnost proti istemu.
Če pogledamo odredbo o delavskih zbornicah, katere delovanja jaz kot priprost človek res ne umevam, pač pa si predstavljam, in to bo tudi gotovo, da bodo te zbornice le politične univerze socijalno-demokratične stranke. Dalje že starejša naredba o bol-nišnih blagajnah. Te naredbe niso svojemu namenu prav nič koristile, pač pa se je v centrali v Ljubljani kakor tudi pri druzih poslovalnicah spravilo k dobri plači najhujše socijalne demokrate. Seseda tega še ne sme biti konec. Najnovejša naredba nam zopet napoveduje ogromna plačila za zavaiovanje delavcev proti bolezni, in pri tem menda tudi še ne bo smelo ostati. Mi zamoremo tudi pričakovati naredbo, da bomo morali plačevati v delavski strankarski fond, in Bog vedi, kaj nas še vse čaka. Ali nekaj vemo pa tudi mi, in sicer to, če se nas bo zmiraj tako reformiralo, da se nas bo tako iz tira spravilo, da ne bomo nikomur podobni. In to je menda tudi cilj vseh dosedanjih socijalnih reform. Oblastneži si namreč mislijo, ti obrtnik delaj in garaj, da ali pogineš pod temi reformami, ali pa vstopi v vrsto proletarijata, kjer boš pomagal razbijati državo ir) socijalizirati vse, kar še obstoja kot last, tako, da ne bo nihče ničesar več imel. Iz vsega tega se razvidi, da se kolo politike suče le v krogu političnih strank, katere pa mi obrtniki nimamo, zato pa tudi nič ne dobimo.
Ali vendar, zakaj se jc od strani narodnih predstavnikov tako preziralo obrtniške zahteve, ki so ene najskromnejših izmed vseh drugih zahtev. Zakaj se naprimer ne uveljavi naredba o zavarovanju za starost in bolezen za obrtništvo, saj isto ne zahteva, da bi delavstvo moralo prispevati s prispevki, kakor mora obrtništvo prispevati k delavski zavarovalnici. Obrtništvo bo svojo blagajno, ki bo obvezna, že samo vzdrževalo tudi brez državne podpore. Ker se nam torej lastna zavarovalnica ne da, se s tem kaže s prstom na nas, češ, zavarujte se pri delavski zavarovalnici. Sigurno bi to bilo že izpeljano, ko bi se
obrtništvo le po ovinkih hotelo tako nekako izraziti. Toda tega dar.es med obrtništvom ne goji nihče, ampak mi hočemo gospodariti sami sebi brez delavskih sovjetov. Tako socijaliziranje ni socijaliziranje, ampak je zatiranje enega stanu na korist drugemu. Nerazumljivo je tudi to, da se nalaga tak obrtni davek v tej visočini ravno obrtništvu. To izgleda tako, kakor bi bilo naše delavstvo na najvišji stopnji klasifikacije, s kojim delavstvom se res kaj da napraviti. Ali kje naj dobi obrtništvo klasificirano delavstvo, odkod? Tuiezemstvo ima večinoma samo zaposlene boljše moči in jih kot Slovenci tudi ne maramo. Obrtnih šol nimamo, kjer bi si jih vzgojili, in vendar, kar je nekaj zmožnih, gredo službovat večinoma k železnici, v tovarne, elektrarne itd., kjer so seveda tudi boljše plačani kakor pri obrtniku. Zdaj pa vprašajmo, kdo pa je usposobil te moči, ki služijo javni koristi, bodisi posamezniku ali celi državi? Te moči'je izučilo le malo obrtništvo. Kaj pa daje država zdaj ohrtništvu za njegov trud? — Reforme.
Zaradi tega reformirajmo be tudi mi obrtniki, in sicer z dobrohotnim nasvetom tistim strankam, ki so nas rabile za kulije. Če se pa stranke, osobito JDS, ne bi hotela zmeniti za to, kar ji je že dpvno znano od naših organizacij, potem tovariši, stopimo na plan kot samostojna obrtno-politična organizacija. Kak bo ravno uspeh, si danes še ne moremo predočiti, toda več se nas bo gotovo upoštevalo kakor dozdaj. In če bi kot politična stranka izbojevala samo obligatno za-. varovanje in dosegla, da vlada za obrtništvo vsaj obrtno-nadaljevalne šole vzdržuje, kar jih zdaj ne, samo ako ti dve skromni stvari dosežemo, smatramo to za uspeh. Razume se samo po sebi, da pri tei skromni želji ali pridobitvi ne bomo ostali; mi ostanemo nepremakljivi z vsemi 35imi točkami celjskega obrtniškega programa, katerih točk se do danes niti ena še ni upoštevala. Radi tega si bomo morali morda izbrati drugo pot, po kateri bo cilj našega programa dosežen.
i
lndustrijsko-obrtni muzej.
V »SiužBenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 279, izdanih dne 2. decembra 1920, t je izšel pravilnik za novoustanovljeni industrijsko-obrtni muzej v Beogradu. Ministrstvo trgovine in industrije je že letcs spomladi pripravilo načrt pravilnika in ga je razposlalo vsem trgovskim in obrtniškim zbornicam, da o načrtu podajo svoje strokovno mnenje.
V	kolikor šmo poučeni, so vse zbornice načrt v njegovih glavnih točkah sprejele ter so le z ozirom na sedanje prehodne razmere, posebno z ozirom na prometni položaj, draginjo in stanovanjske neprilike v Beogradu, priporočale, naj bi zaenkrat bilo delo muzeja kolikor mogoče decentralizirano, namreč, naj bi se čimvečjo pjžnjo obrnilo na podružnice, ki se imajo po pravilniku ustanoviti v posameznih pokrajinah.
Nova ustanova bo služila interesu industrije in oorta. Naše glasilo, ki ima nalogo, v okviru splošnih gospodarskih ciljev zastopati tudi ta stanova, smatra za potrebno, da ustroj muzeja in njegov delokrog podrobnejše popiše. Naloge muzeja v najbiižji bo točnosti so tako važne, da smemo pri pravilnem poslovanju in popolnem razumevanju današnjih gospodarskih razmer od strani vodstva muzeja pričakovati mnogo lepih uspehov in blagodejno povzdigc obrtne produkcije.
Industrijsko obrtni muzej je samostojna državna naprava, ki je neposredno podrejena samo ministrstvu trgovine in industrije. Izvzemši to višjo kompetenco, je muzej neodvisen in lahko občuje samostojno z vsemi oblastmi in korporacijami, ki mu morajo na njegova vprašanja dajati vsa potrebna pojasnila. Muzej je razdeljen v posebbe oddelke, namreč kemijsko tehnični laboratorij, strokovno knjižnico s čitalnico, oddelke za permanentne in perijodične razstave in izložbe, kot tudi prostore za strokovne tečaje mojstrov, delovodij „ itd. (predavalnice in delavnice). Ves ta obsežni aparat, ki ga predvideva pravilnik, je seveda treba šele ustvariti in v proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1920/21 zato vstavljene zneske kar najbolj ekonomično in praktično uporabiti. To ustanovno delo bo stavilo precejšnje zahteve Ua vodstvo muzeja.
V	pravilniku normirani delokrog industrijsko-obrtnege muzeja je zelo obsežen. Njegove glavne naloge obstoje v sledečem: Poizvedovati mora, kje so v državi surovine, potrebne za industrijsko in obrtno izdelovanje. Že v tem tiči spričo naših primitivnih razmer, posebno ker imamo v. državi več pokrajin, katerih naravno bogastvo še davno ni odkrito, temveč je iskanje zemeljskih zakladov žalibog več ali manj prepuščeno podietnosri tujcev, zelo važna naloga, ker gre za ogromne vrednosti narodnega premoženja, ki jih moramo šele odkriti. Muzej mora nadalje proučevati vse že znane domače sirovine tako glede njih kvalitete kakor tudi glede njih uporabe za industrijsko ali obrtno izdelovanje. Tudi ta znanstvena naloga je važna, ali jo bo lažje rešiti kot vprvo, ker ima materija! že pri roki in se opira na izkušnje naših naprednejših sosedov. Muzej daje vsem interesentom potrebne nasvete in pojasnila glede ustanavljanja modernih delavnic in tvorniških podjetij, kakor tudi pojasnila o izpopolnitvi delovnih metod. Baš v današnji dobi ustanavljanja mnogobrojnih novih tvornic in pre-osnove posameznih malih obrtov iste ali sorodne stroke v skupne produktivne organizacije s skupnimi, s stroji opremljenimi delavnicami je nujno potrebno, da dobijo novi podjetniki, ki jim manjka prave izkušnje, točne in zanesljive informacije. Vendar je to naloga, ki jo muzej v naibližji bodočnosti pač še ne bo mogel uspešno vršiti. Muzej se ima glasom pravilnika baviti tudi s prehodnimi študijami za ustanovitev obrtno-industrij-skih podjetij. Ta naloga je'težavnejša kot pravkar omenjena, ker gre v tem primeru za inicijativo in ustvarjenje novih industrij in obrtov ter treba javnost ^ele zainteresirati za nove produkcije.
Muzej ima organizirati mojstrske tečaje v vsej državi. V ta namen bo pošilja! v razne pokrajine naše države strokovne inštruktorje, ki bodo prirejali predavanja in celotne tečaje iz posameznih strok obrtnega dela in hišne industrije. To institucijo bodo obrtniški krogi povsod z velikim veseljem sprejeli, posebno v pokrajinah, kjer je mali obrt že na precejšnj razvojni stopinji in je treba samo še takorekoč zadnjih izobraževalnih sredstev, da se obrt dvigne na popolnoma moderno stopinjo. Muzej bo po potrebi v tehničnih vprašanjih služil ministrstvu za trgovino in industrijo kot posvetovalni organ, kjer bodo vse one informacije na razpolago, ki si jih mora ministrstvo sedaj iskati pri posameznih strokovnih korporacijah in pri institutih in učiliščih. Nadalje bo muzej prirejal stalne razstav? v Beogradu, periodične razstave pa tudi v drugih krajih, kjer naj se razstavliajo domače sirovine in izdelki, razno orodje in stroji, če mogoče
pri delu. Glede te naloge povdarjamo, da je izredno važna. Imeti moramo pred očmi, da svojo novo domovino še zelo malo poznamo. Mnogi industrijci in obrtniki naročujejo blago, ki pa rabijo za svoj obrat, v inozemstvu, ker ne vedo, da se slednje dobi tudi doma. To dnevno opažamo. Časopisna služba in strokovna literatura, ki bi obsegala vso Jugoslavijo, kot tudi živo poznanje zemlje, vse to je še tako pomanjkljivo, da bi maral vsak obrtnik in industrijalec po-setiti vsako domačo razstavo, ki je pri naših sedanjih primitivnih razmerah najboljši instrument za spoznavanje domače produkcije. Opozarjamo samo na lep uspeh razstave Hrvatskega Radiše v Zagrebu.
lndustrijsko-obrtni* muzej ima nadalje podpirati ustanovitev produktivnih organizacij na polju obrta in industrije, česar smo se že zgoraj dotaknili; muzej predlaga ministrstvu za trgovino in industrijo posameznike in cele skupine za podporo v denarju, modernem orodju in strojih, in sicer za ustanavljanje in izpopolnjevanje posameznih obrtov, hišne industrije in industrije v obče, kolikor to dopuščajo razpoložljiva sredstva. Končno ima muzej glasom pravilnika izdajati razne periodične in stalne publikacije za pospeševanje industrije in obrta.
To je delokrog muzeja, kot ga predvideva pravilnik. Vidimo, da je v tem velikem okviru mogoče izvesti vse one naloge, ki naj jih reši industrija in obrt s pomočjo države, da doseže ono moderno stopinjo, ki jo zavzemata slednji v starih naprednih državah. Vse potrebe živega življenja, ki se dnevno lahko pojavijo v novih oblikah, se na tem programu lahko rešijo. Edino to bi pripomnili, da pravilnik premalo misli na kreditno vprašanje obrtnega in industrijskega povpeševanja, vsaj ta utis imamo Vendar smo mnenja, da bo mogoče tudi vsa vprašanja tega značaja rešiti povoljno z ozirom na to, da pravilnik splošno predvideva materijelno podporo posameznikom in skupinam. Da je imela vlada tudi to plat vsaj- v glavnem pred očmi, razvidimo že iz tega, da je v pravilniku izrečno statuirano, da so tečaji in predavanja muzeja brezplačni ter da se siromašnim udeležencem po možnosti povračajo tudi potni Stroški.
Hočemo čitateljem predočiti Še notranji ustroj industrijsko obrtnega .muzeja. Zavodu načeluje direktor, ki ga imenuje kralj z ukazom na predlog ministra za trgovino in industrijo. Direktor sme biti samo priznan strokovnjak, tehnik ali nacijonalni ekonom s fakultetno izobrazbo. Gresta mu čin in phča ministrskega načelnika. Razen direktorja posluje v muzeju potrebno število ukaznega, strokovnega in admini- < strativnega osobja, neukaznega pomožnega in honorarnega osobja. Za pomožni organ muzeja v vseh strokovnih vprašanjih služi »posvetovalni odbor«. Toliko glede osobja.	,
Sedaj pa hočemo omeniti prav posebno končna določila pravilnika, ki se nam zdijo važna baš za naše slovenske razmere. Glasom člena 12 pravilnika opravljajo nn podlagi generalnega načrta razen muzeja v Beogradu iste posle tudi pokrajinski muzeji, katerim pa se bo organizacija in področje pozneje predpisala. Ministrstvo za trgovino in industrijo je namreč, kot je razvidno iz vsega teksta, stalo na stališču, da treba najpreje organizirati in okrepit^ centralni zavod in šele sčasoma po potrebi ustanavljati pokrajinske muzeje. ■ Priznamo, da je položaj drugi, ako ga motrimo iz Beograda ven ter vidimo razsežne pokrajine, kjer v najbližji bodočnosti še ni misliti na ustanovitev mo-
dernega industrijsko-obrtnega muzeja, kot pa je položaj, če ga presojamo na primer z ljubljanskega, zagrebškega ali sarajevskega stališča. Mnenja smo, da je osrednja vldda le preveč mislila na svoje srbijansko teritorijalno območje ter je premalo upoštevala napredne razmere v zaoadnih pokrajinah Jugoslavije, vsaj. po besedilu pravilnika soditi.. Slednji namreč — vprašanje pokrajinskih muzejev po našem mnenju premalo obširno obravnava. Za naše slovenske razmere je namreč važno, dognati, kaj bo po pričujoči pre-osnovi z uradom za pospeševanje obrti v Ljubljani. Delokrog gornjega urada, k' je podrejen ministrstvu trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, ter je drugače v okviru predpisanega področja in letnega proračuna samostojna naprava, je v b stvu isti kot delokrog industrijsko-obrtnega mnzeja ter je treba samo §e formalno stran ugotoviti ter urad za pospeševanje obrti proglasiti za pokrajinski industrijsko-obrtni muzej.
* Položaj obrtnega stanu.
Volilni boj je končan, vse stranke so navidezno zadovoljne z i’idom. K tem uspehom je pripomogel ravno obrtni stan, ker vse stranke so se pulile za obrtne glasove ter j'tn obljubljale, da le z njihovo močjo v ustavotvorni skupščini jim bode zagotovljen obstanek. Obrtni stan je radoveden, v kakšni meri in obliki se bodejo izpolnile dane obljube. Če pa hočemo v resnici kaj doseči, ne smemo čakati v nekaki brezdelni stagnaciji, ampak moramo napeti vse sile, da se nam dane obljube uresničijo in da seme rodi plodonosni sad našega političnega delovanja »Obrtni Vestnik« ni ravno politično glasilo, ampak gospodarsko - stanovsko, zato naj mi nihče ne šteje v i\o, če sem zadel na raskavo politično steno, katera je najmanj uglajena obrtnemu stanu. Tej ne-uglajenosti smo mi sami krivi, ker se ne zavedamo stanovske važnosti lastnega stanu. Radi naše needi-nosti za skupni blagor obrtnega stat u se pustimo političnim strankam izrabljati, katere so bolj pametne nego mi sami, izrabljajo naše moči v dosego svojih strankarskih ciljev. Naša razdrapanost veže obrtne skupine na razne stare in nove stranke in to zakaj?
Slednji obrtnik ima zaupanje v gotovo stranko in ko vidi, da še nismo dovolj zreli za osnovanje svoje lastne stanovske stranke, mu zadostuje le prijazen pogled, sladka beseda, pa gre v nastavljeno past. Tako gre eden za drugim in tisoče glasov je razcepljenih, drugim stanovom v korist, lastnemu pa v Škodo in pogubo.
Tako bi smel delati le oni stan, ki bi ne čutil nikake potrebe sam z'ase, pač pa bi mu biio le na tem, da se vzdrže stare stranke na umeten način, poleg teh pa nove ustanavljajo, da se veča svetopisemski Babilon.
Že dve leti sta pretekli, odkar se širi glas po organizaciji obrtnega stanu, da se politično in gospodarsko osamosvoji, in sicer politično potom obrtnih društev, gospodarsko potom zadružništva.
Ta glas je glas vpijočega v puščavi, nikdo ni bil, ki bi ga prav razumel ali ga pa tudi m hotel, na ta način smo prišli iz dežja pod kap!
Ali naj gre tako tudi še nadalje? Ali nima obrtni stan toliko zagonetnih, stanovsko-gospodarskih vprašanj rešiti, katerim bi bil kos le izvežban stanovski strokovnjak, kojemu bije njegovo srce pred vsem za njegov ogroženi obrtni stan?
Preperečih vprašanj je toliko tu rešiti, da bi bilo treba sporazumnega delovanja vsega obrtnega stanu cele Jugoslavije. Če bodemo čakali, da priskočijo nepoklicani na pomoč, čakali bodemo zaman in tako se z največjo naglico bližamo neizogibni pogubi v morje kapitalizma.
Naša edina rešitev je, da se otresemo vsakega jerobstva na političnem,' kakor na gospodarskem polju. Če hočemo, da nas bodejo druge stranke in stanovi upoštevali, je potrebno, da pokažemo resfio voljo obdržati se na površju.
Tretje leto nastopamo jugoslovanskega ujedi-njenja. Želimo si vsi, da bi zopet tretje leto ne bilo leto novega razočaranja! Upajmo, da bodo naši izvoljeni zastopniki nesebično delovali za celokupni blagor vsega jugoslovanskega naroda, oziraje se pri tem tudi na klice, ki bodo prihajali iz obrtniških krogov, da ne bodejo pozabili, da so jim pripomogli k zmagi obrtni glasovi in da njihovim obljubam slede dejanja !
Obrtne organizacije pa, v novem letu z vso energijo na 'delo v sporazumu in ljubavi za obrtni stan potom obrtnih društev in zadružnega poslovanja, da pridemo do zaželjenega cilja v boljšo bodočnost.
MalovIČ M.
Armirani beton.
Najvažnejše in najboljše stavbeno sredstvo je danes armirani beton, saj ga porabljajo že skoraj povsod. Armirani beton se je jako naglo razširil. Iznašel ta je slučajno pariški vrtnar (!) Monier in je 1. 1867. dobil prvi patent. Delal je tramove, strope, sode itd., napravljal poizkuse in je svoje iznajdbe zavaroval z večjim številom patentov.
Da ima armirani beton dobre lastnosti, dokazuje najbolj njegova razširjenost in mnogostranska poraba. Armirani beton ima vse dobre lastnosti svojih glavnih sestavin železa in betona. Zgradba iz armiranega betona je neomejene trpežnosti, ne zahteva popravil in je pred ognjem varna. S starostjo take stavbe raste tudi njena trpežnošt, tedaj ravno nasprotno stavbam iz drugih stavbenih sredstev.
Kakor znano, železo ni ognjevarno nego se železne konstrukcije pri požaru skrivijo, udajo in s tem mnogokrat povzročijo velikanske nesreče in škodo. To neugodno lastnost železo izgubi, če ga obdamo s tvarino, ki je ognjevarna n. pr. beton. Beton varuje železne palice pred rjo in pred ognjem. Taka zgradba prenese tudi potres in ogiblje se je tudi strela.
Delo z armiranim betonom je jako enostavno. Obod se pripravi iz 3 do 5 cm debelih desek, se pritrdijo železne palice in nabija z betonom tako, da se dobro oprime železnih palic. Zato mora biti beton bolj redki, mehki. Po treh ali štirih tednih se deske odstranijo.
Stavba iz armiranega betona izgleda veliko bolj lahka kot pa iz kamenja ali navadnega betona. Če primerjamo most n. pr. 50 m razpetosti iz armiranega betona z mostom iz kamenja, vidimo, da je lok prvega mostu na krajeh okoli 70 cm debel, na sredini pa samo do 45 cm, pri kamenitem mostu pa je lok na krajeh debel 200 cm, na sredini pa okoli 150 cm in mora biti kamen najboljše vrste. Stena kupole z 30 m premera je debela samo 4 do 6 cm. Te številke nam kažejo tudi to dobro stran armiranega betona. Vs!ed
te dobre lastnosti prihranimo na prostoru, gradbenem materijalu, delavni sili in drugih pripomočkih; vrh-tega je lastna teža take stavbe veliko manjša. Na zunaj se taka stavba ne razločuje od stavb iz drugega materijala. Če obložimo betonsko steno z debelejšo plastjo betona, moremo napraviti jako lepe imitacije kamna, razne oblike in arhitektonske okraske. V tem oziru je še krasen razvoj mogoč.
Kakor rečeno, je trpežnošt take stavbe neomejena in vsled tega vzdrževalni stroški skrajno neznatni ali pa jih sploh ni. Stavbe iz drugega materijala treba vedno popravljati in na zadnje postanejo le neporabne. Če vse to vpoštevamo, moramo priznati, da je stavba iz armiranega betona najcenejša.
Ima pa tudi armirani beton svoje neprijetne lastnosti.
Take stavbe sme izvrševati le resnični strokovnjak. Izključeno je vsako varčevanje na železu ali cementu, ker bi tako varčevanje lahko bilo izvor nesrečam in žrtvam. Zato državne oblasti izdajajo natančne predpise glede takih stavb in delo navadno nadzorujejo po svojih organih.
Na tako steno ne moreš ničesar pritrditi, ker ne moreš zabiti žeblja v steno.
Slaba stran armiranega betona je tudi ta, d* take stavbe ne rroreš prezidati ali pa le z največjimi stroški. Tudi podiranje take stavbe iz enega ali drugega vzroka je jako težavno in drago.
Zato porabljajo armirani beton za take stavbe, ki se stavijo za nedogleden čas in je prezidavanje izključeno, n. pr. cerkve, gledališča, .muzeji, skladišča, gospodarska in tovarniška poslopja itd, Smemo trditi, da bodo sčasoma porabljali za take stavbe izključno armirani beton.
Tudi pri vodnih stavbah se armirani beton upo,-rablja z velikim uspehom. Porabljajo ga pri vodovodih, ceveh, kanalih, obrežnih utrdbah, dolinskih zaporah itd. Pri mostovnih zgradbah je ta beton popolnoma izpodrinil kamen, le pri mostovih z razpetostjo nad 100 metrov ne more izpodriniti armirani beton železa.
Delajo tudi že železniške pr.ige iz armiranega betona, ali pri nas taki pragi še niso izpodrinili hrastovih in bukovih.
Pred nekaj meseci so spustili prvo jugoslovansko ladjo iz armiranega betona v morje. Imenuje se »Petar I.«
Moderna vojna tehnika je tudi porabljala armirani beton, ali s takimi utrdbami niso bili popolnoma zadovoljni. Topovska kroglja sicer ne predere takega zida, ali ga razdrobi in razprši, zato smatrajo opeko za bolj pripravni materijal.
Stavbe iz armiranega betona so tedaj cenejše od stavb iz drugega materijala. Dobrega portland-cementa bodo naše tovarne pridelale dovolj, istotako do železna industrija krila naše potrebe. Peska in prodca pa je v naših rekah več kot dovolj.
Zato smemo reči, da se bo vpeljal tudi pri nas armirani beton povsod, samo da bi se uredile razmere in bi postalo stavbeno delovanje živahno.
Kdor še nima »Obrtniški koledar“ za leto 1921, naj si ga takoj naroči pri upravništvu »Obrtnega Vestnika", Ljubljana, Dunajska c. 20. Cena koledarju 20 K-
V	zaščito črevljarske obrti.
(Iz Tržiča.)
Povojne razmere nam prinašajo krizo za krizo, zlasti na gospodarskem polju. Zdaj grabijo in duše eno obrt ali industrijo, zdaj zopet drugo. V Tržiču bije tak boj z neugodnimi razmerami čevljarska obrt in sicer naravnost boj za biti ali ne biti. Okrog 300 mojstrov, ki imajo povprečno po 2 pomočnika, nima dela ali pa delajo le na kredit in zalogo brez upa, da prodajo svoje izdelke vsaj za lastno ceno. Čevljarske tovarne delajo s komaj 20% svoje delazmožnosti in morajo odpuščati delavca za delavcem, ki bre? kruha čakajo boljših dni, če se jim morda preje ne zgodi kakor ribniškemu kljusetu, ki se je komaj odvadil jesti, pa je že poginil. Pravega umevanja za naše obupno stanje in odpomoči pa ni od nikoder!
Odločilni sunek je zadala čevljarski obrti naša uvozna in izvozna politika. Že več mesecev je namreč dovoljen k nam neomejen uvoz obutve iz vseh držav. Tako je sedaj preplavljen naš trg z vso mogočo robo iz Nemške Avstrije in Čehoslovaške, ki je narejena iz manj vrednega blaga ali usnjenih surogatov, a zraven pa zelo lepa za oči. Seveda vsled slabše kakovosti in vabljive zunanjosti lahko konkurira s cenami domačega blaga. Ljudje drve za to importirano robo, ne pomislijo pa: »Cim cenejše jo kupim, jo pa tem manj Časa nosim, ker je slabo blago.« Tako nosijo faktično dražjo obutev, kot pa če bi kupovali domače blago. Da bi pa tudi naša čevljarska obrt en groš izdelovala tako manj vredno blago in tako pod nižjimi cenami nudila svoje izdelke, ji je pa iz tehničnih ozirov nemogoče.
Potem pa takozvani »luksus«-čevlji I Višji krogi, zlasti ženstvo, kar vre za tem blagom in plačujejo naravnost fantastične cene. A domača obrt od tega nima nič, ker takega Iuksus-blaga sploh ne more izdelovati. Zakaj doslej je bilo prepovedano uvažati vse luksuzne predmete, ki jih rabi čevljarska obrt za take vrste izdelkov. Ne prepovedujejo pa uvažati zgotovljenih »luksus-čevljev!
Končno seveda je tudi udarec za čevljarje prost izvoz kož in usnja. S prostim izvozom se je že zaradi neenake valute cena kožam in usnju zelo dvignila. Če pa je že usnje drago in morda celo dražje kot drugod, potem tudi čevljar ne more delati cenenih čevllev.
Ko so čevljarji klicali po zaščiti in pomoč!, so so jim odgovarjali javno in zasebno; »Vsaka zaščita gre do gotove meje. To vendar ne gre, da bi tisoč in tisoč konsumentov trpelo draginjo, zato da bi moglo živeti nekaj stotin čevljarjev. Naša domača čevljarska obrt ne more kriti vseh potrebščin Jugoslavije. Zato mora biti prost uvoz čevljev. Drugače si mi sami doma delamo draginjo! Sicer pa res dobro blago drugje ni nič cenejše, slabo blago bo pa občinstvo samo odklonilo in se oprijelo domačega! Tako bo spet kmalu domača čevljarska obrt prišla na površje«.
Marsikaj je tu resničnega. Le res ne krijemo doma lastnih potiebščin za obutev, potem je krivično, prepovedati vsak uvoz, ker bi si potem faktično s pomanjkanjem čevljev sami brez potrebe delali draginjo. Toda ozir na domačo obrt pa sme vsaj toliko zahtevati, da ta uvoz ni neomejen, ampak vsaj v toliko reguliran, da ni takorekoč na en mah ubita vsa domača obrt. Najprej prepovejte ono ničvredno papir-
nato in zlimano »šundrobo«, ki ljudi samo slepi in odira. Nasprotno pa dovolite in znižajte carino za vse potrebščine, ki jih rabi čevljarska obrt in industrija, pa se ne dobe v Jugoslaviji. Potem se naša čevljarska obrt ne bo nič bala tujega uvoza, ker z dobrim blagom bo že konkurirala. Cene pa ravno vsled uvoza tudi ne bodo rasle.
Kolikor bo pa carinama manj kasirala vsled prepovedanega »pofla«, naj pa toliko več zahteva od takozvanih »luksus»-čevljev. Kdor se hoče bolj lesketati, naj tudi več plača. Tudi domača čevljarska obrt bo imela od tega dobiček, ker bodo ljudje bolj segali po navadnih, doma izdelanih čevljih.
Nujno je potrebno, da se tudi regulira izvoz in uvoz kož ter usnja, vsaj v toliko, da ne bo pri nas usnje dražje kot v drugih državah.
Rravno navedenim izpremembam bi morda ugovarjal fnančni minister, češ, zmanjšala se bo carina. Toda kaj vam koristi velika carina, če ste pa z njo na drugi strani ubili drugo veliko davčno moč, ki bi jo reprezentirala dobro stoječa čevljarska obrt ter industrija, zraven pa ste tudi v tej panogi gospodarstva postali popolnoma odvisni od inozemstva.
Ugovarjalo bi morda tudi občinstvo, rekoč: »Spet bo večja draginja!« Kakor smo že omenili, ravno vsled dovoljenega uvoza, seveda le pristnega blaga iz inozemstva se ni bati, da bi šla cena čevljev navzgor, morda vsled pomanjkanja blaga.
Sila je velika, odpomoč nujna! Nikar ne prihajajte s tolažbo: »Se bo že obrnilo, ljudje bodo sami spoznali, da je domače blago, če tudi dražje, pa vendar zato toliko boljše.« Morda pride kdaj to spoznanje, a do tedaj bo domača čevljarska obrt že davno izkrvavela. V Belgradu imajo za ras še vedno gluha ušesa! Vpijte z nami še drugi, ki se zavedate, da država brez lastne obrti in industriji je in ostane uboga dolžnica tujcev.
Invalidski davek.
Te dni se je objavil finančni zakon za 1. 1920/21, s katerim je uveljavljen med drugim tudi invalidski davek. Donos tega davka se bo porabil izključno le za kritje popor invalidom. Plačevati so ga dolžni vsi davčni zavezanci, ki plačujejo neposredne davke na ozemlju naše kraljevine. Podstava za odmero je vsota v področju enega davčnega urada predpisanih neposrednih davkov in državnih pribitkov in to tudi od onih davkov, ki so predpisani le ideelno n. pr. od hišno-najemninskega davka hiš, ki so začasno oproščene državnega davka in se državni davek določi le ideelno za podstavo avtonomnim dokladam.
V	Sloveniji se bo odmerjal invalidski davek od sledečih neposrednih davkov z državnimi pribitki vred: zemijarine, hišnih davkov (razredarine in naj-marine) občne pridobnine, posebne pridobnine, rent-nine, plačarine in davščine na tanfijeme. Dohodnina z državnimi pribitki'je podstava za odmero invalidskega davka le v onih primerih, v katerih niso dohodki zavezani nikakemu drugemu neposrednemu davku razven dohodnine.
Invalidski davek znaša do vsote predpisanth neposrednih devkov do 80 K 8 kron, do 200 K 24 K, do 400 K 48 K, do 800 K 96 K, do 1200 K 14* K, do 2000 K 248 K, do 3500 K 348 K, do 4000 kron 500 K, do 6000 K 756 K, do 80ft0 K 1040 K.
Pri višjih predpisih invalidski davek progresivno raste in se polagoma stopnjuje do 20 "/• odmeme podstave.
Državni in zasebni nameščenci bodo plačevali invalidski davek, kolikor pridejo v poštev njih službeni prejemki, na podlagi letnega davka od teh prejemkov (dohodnine ali plačarine, ki odpade na te), in sicer istodobno in na isti način,, kakor davek od plače.
Na rentnino, pobrano potom odbitka od obresti hranilnih vlog, se bo invalidski davek računil le, če celoletne obresti dotične hranilne vloge presegajo vsoto 80 kron. O pobiranju in računanju invalidskega davka od te rentnine dobe denarni zavodi posebna navodila od davčnih oblastev.
Invalidski davek se bo mogel definitivno določiti šele po dreteku davčnega leta. Da pa se ne na-bero preveliki zaostanki jia tem davku, so davčni zavezanci dolžni, da že pri vsakem plačilu davka tekom davčnega leta plačajo invalidski davek, ki od-dade po lestvici na vsoto plačanega davka.
Na vsoto do sedaj plačanih davkov za leto 1920 je treba plačati invalidski davek po lestvici najkasneje do dne 1 decembra t. 1. Po tem roku se bo izterjal prisilnim potom, in če bodo dani predpogoji, od tega dne dalje računiletudi zamudne obresti' Ako je davčni zavezanec n. pr. za leto 1920 že plačal 600 K neposrednih davkov, mora, ako se hoče ogniti navedenim posledicam, plačali do dne 1. decembra t. 1, še 96 K invalidskega davka.
Razno.
Obrtniški ples v Celju. Prvikrat se je priredil
slovenski obrtniški ples v Celju 1. februarja 1920, ki se je pa obnesel tako dobro, da je še dafies vsem posetnikom v spominu kot najprijetnejša zabava iz lanske zimske sezone. Celjski obrtniki so si zaradi tega tudi za bodoče prisvojili 1. februar kot svoj dan in priredijo tudi to zimo na isti dan veliko predpustno zabavo v prostorih Narodnega doma. Dame in gospodje pripravljalnega odbora so že pridno na delu. Če se smemo zanašati na vesti, ki smo jih do zdaj sprejeli, bo ta prireditev spet ena najlepših in najprijetnejših. Opozarjamo na plesne vaje, ki se vršijo že nad en mesec. Kdor se želi plesa udeležiti, naj prihaja k vajam in se prijavi takoj v brivnici gospoda Ivana Kapusa.
Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika«. Odgovorni urednik Engelbert Franchettl. Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
ANTON TONEJC & Comp.
Glavna zaloga Rogaške kisle vode za. Štajersko In Koroško vedno vseh vrst v zalogi. Kupuje in prodaja vse vrste deZelnlh pridelkov. Maribor, Mlinska ulica št. 23. 7 5-1
Kovaški meh
dobro ohranjen, tudi za orgije, se proda. Cena 4000 K.	12,	3-1
Remžgar & Smerkol, Ljubljana
Florjanska ulica 13.
Kongresni trg 4.
Telefon it. SOS. • Poštno-ček. urad SHS št. 12.051.	13, 24-1
v
✓
\-
Izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar na jkulantneje. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s
4
O
O
od dne vloge do dne dviga.
i
ili!
Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani
priporoča obrtnikom v nakup sledeče knjige:
no piavo io oeian zavarovanje.
Sestavil dr. Bogomil Senekovič. — Stane 10 K.
namen, razvoj io organizacija obrtnega in strokovnega Šolstva drugod in pri nas.
Spisal Mihael Presl, profesor na drž. »brini šoli v Ljubljani. — Stane 14 K.
la izKumia za n
Sestavil Henrik Podkrajšek, profesor na drž. \ obrtni šoli v Ljubljani. — Stane 12 K.
OMiki, iznhraznjte se!
11, 3-1
Naznanjamo p. n. občinstvu, da se je sporazumno s tvornicami železne industrije v Jugoslaviji ustanovila
s sedežem v Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 1
FRAN STUPICA.
Družna kupuje staro železo vseh
5	vrst ter plačale najvlšje cene. ■;
Opozarjamo p. n. občinstvo, da
od 1. novembra t. 1. kupujejo tvornice
staro železo samo potom naše centrale.
10 2-1
Arhitekt in stavbenik
staybeno podjetje. LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 10.
Anončnl In reklamni zavod »HERMES« Leopold Majntinger, Ljubljana-Zg. Šiška 89 želi SREČNO IN VESELO NOVO LETO.
Otvoritveno naznanilo.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril
splošni amini in reklamni zavod ..HERMES'1
ter prevzemam vsa naročila za vse tu- in inozemske » časopise po jako ugodnih cenah.	,
Leopold Majntinger, Uirtljanti-Zg. Šiška 89.'
Pravi f irnež
v priznano najboljši in zanesljivi kakovosti.
Vse vrste barv suhih in oljnatih, barve za obleke, mavec (gips), mastenec (Federiveiss), ameri-kansko strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmete
ima še vedno v zalogi tvrdka:
Nedič, Rakove & Zanki
družba z o. z.
I Preje A. ZANKL sinovi,
Ljubljana.
Ceniki se sedaj ne pošiljajo.
6, 4-1
l. In največja jugoslovanska tovarna za barvanje/kemično čiščenje, pranje in svetlo-llkanje perila.
Barva
čisti obleke,
pere
vedno vsakovrstno blago,
vsakovrstno perilo in hodi brezplačno na dom iskat,
w svetlo lika
ovratnike, zapestnice, srajce.
4, 5-1
Jos. Reich.
Tovarna: Poljanski nasip štev. 4. Podružnica: šelenburgova ulica4.
Poštna naročila se točno izvršujejo. Nujna dela se takoj izvršujejo.
J
5 7-1
M. KUŠTRIN
LJUBLJANA
DUNAJSKA C. 20. — TELF. 470.
(jpll, PODR. MARIBOR
JURČIČEVA ULICA 9.
PRIPOROČA PNEVMATIKE ZA AUTO IN KOLESA, TER VSAKE VRSTE GUMIJEVIH PREDMETOV, ISOLIRANE ŽICE ZA ELEKTRIČNO NAPELJAVO IN ELEKTROTEHNIČNI MATERIJAL PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH ! ! ! !
I I I I
1, 19-1
I I I I
2, o—1
<
I
P® g <!>. ^
v
Anton Černe
GRAVEUR * N.
Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave
Vojnovič & Cie - Ljubljana
Wilsonova c. 22, se priporoma.
MATIJA PERKO
stavbeni in pohištveni mizar v Zg. Šiški pri Ljubljani, Celovška cesta 8 5-1
porablja v svojem obratu samo najboljše blago.
Izvršitev tožna. — [ene zmerne. — Za izvršena dela se jamči.
JADRANSKA BANKA
Delniška glavnica: K 30,000.000 —. Rezerva nad K 10,000.000 —.
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Trst, Zader. Ekspozitura:	Brzojavni naslov:
Kranj.	Jadranska.
Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek plača Iz svojega.
Kupuje in prodaja: menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje naj-kulantneje.	3,	6—1