Beilagen r . -TT;J Ust ljudstvu v pouk in zabavo. h&sja «rtek ta v«}ja s gcSiahss' vred «a v MtaSm* • piijoN m dom » «d» leto 4 K, pol Mi 2 K In za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo OK, m droge izveuvairfjske tetes 3 SfcSrer hodi «on po afeg*., j&že na kito «ano 3 K. — Nsm&M »t poiiij» nt: Ur«hriitvo -Stovetsskcea Oospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskov«; «teaiSva* ¿otoivajo Hk brez s atf®žaiB«. — PeataoKsaS ikti «btnejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cest« štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, spr#a naročnino, inserate in reklamacije. Za imenu* es plaisje od cmetoppe petitvRtc za enkrat 1« vi«., ali kar i; isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala saznssrf trt«i»e beseda 5 via. Psrtf bt zahvale vsaka p«4lte"sU 24 vfei,, izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. nap adi odbiti Italijani samo pri Tržiču in Kobaridu prekoračili Sočo. — Hrabri čini štajerskih črno-vojnikov ob koroški meji. — Velike izgube na italijanski strani. — Italijani se hočejo izkrcati ob Crnigori. — Zmagovito prodiranje v Galiciji proti Rusom. — Naši se bližajo Lvovu. — Kaj bo z Rumunijo? — Amerika proti Nemčiji. Žetev in vojaštvo. Domobransko ministrstvo je sporazumno z vojnim izdalo 8. junija glede pomoči pri žetvi te-le določbe : Vojaštvo za žetvena opravila. Občine, žetvene komisije, več posestnikov skupaj ali tudi posamezni posestniki lahko prosijo, naj se jim dajo vojaki na razpolago, da jim opravijo žetvena opravila. Dobili se bodo po možnosti vojaški oddelki do 20 mož. Za stanovanje in hrano teh oddelkov morajo skrbeti občine in posamezni posestniki, katerim so se dovolili ti vojaški oddelki. Toda za to (hrano in stanovanje) dobijo od vojaške oblasti odškodnino, ki pa ne sme znašati več, kakor se plačuje za hrano in stanovanje v kraju, kjer je stalno nameščeno dotično moštvo To odškodnino za lirano in stanovanje mora poveljnik dotičnega oddelka plačati pri občini proti potrdilu. Prošnje se vlagajo in naslavljajo edino-le na c. kr. okrajno glavarstvo. Žetveni dopusti. Za žetev (tudi košnja se šteje med žetev) se bodo posameznim vojakom, ki niso v fronti, dovoljevali žetveni dopusti, kakor so se dovoljevali za spomladanska opravila. Dopusti se dovoljujejo v izmeri 2 do 3 tedne. V izrednih slučajih se lahko prosi za podaljšanje. Prošnje se lahko vlagajo in naslavljajo ali pismeno od domačih na c. kr, okrajno glavarstvo ali pa ustmeno od posameznih vojakov pri svojem neposrednem poveljstvu. Najboljša in najkrajša je zadnja, ust-mena pol. Vojak se javi k raportu ter pri raportu pove svojo prošnjo. Začasne oprostitve. Se vedno se dovoljujejo začasne (več kot 14 dni ali tri tedne trajajoče) oprostitve. Dobijo jih samostojni posestniki in kmetijski uradniki (tudi strojevodje pri poljedelskih strojih, n, pr, pri mlatilnicah). Slučaji, v katerih se dovoljujejo, morajo biti posebnega upoštevanja vredni, ako jo nevarnost za vse posestvo, družinske razmere itd. Prej je bilo določeno, da morajo biti posestva vsaj 20 ha velika. Ta določba je sedaj odpadla. Prošnje se pošiljajo na c, kr, okraj no glavarstvo, ki jih mora nemudoma vposlati na c. kr, poljedelsko ministrstvo. Na prošnje, ki so vposlane na druge naslove, kakor zgoraj omenjene, se ne bo oziralo. Določila za slučaj dopusta. V dopustnih listih je, natančno povedano, zakaj se je dopust podelil. Dopustni listi dajo pravico doprostevožnjena železnicah, Ako se vojak po preteklem dopustu ne vrne na svoje mesto, se strogo kaznuje. Ali vojaki, ki imajo dopust, res opravljajo žetvena opravila, ima to za nadzorovati občina in politična oblast. Ce bil se dopustniki ne ukvarjali z žetvenim delom, mora okrajno glavarstvo takoj povzročiti, da se vrnejo v vojaško služI*), predno poteče dopust. Med dopustom dobijo vojaki svojo vojaško plačo neprikrajšano in tudi njihove družine obdržijo podpore. Kako plačuje vojaštvo. Domobransko ministrstvo je nastavilo za vse predmete, ki jih sme vojaštvo na podlagi zakona za vojno dajatve prebivalstvu proti odškodnini odvzeti, z ozirom na spremenjene razmere nove cene. Le kjer so nastavljene od politične oblasti najvišje cene, se je ravnati po njih. Nove oene so: Za žito: pšenica 44 K, rž 34 K, koruza 30 K, oves 23 K 50 v. Za suhe stročnice in drobno žito: iižol 78 K. leča 140 K, grah 100 K, proso 56 K, ajda -12 K, Za krompir: krompir za jedila 9 K, krom-pir za industrijsko rabo in krmo živine 6 K. Te ce-ie veljajo za 100 kg. Za k'slo z e 1 j e 31 v za 1 kg, za kislo repo 33 v, za čebulo 58 v, za češenj 1 K 50 v. Za v i n o 1 K za 1 liter, za p '' v o 30 K za hektoliter, za ž g a n j e 1 K 20 v za liter. Za ž i'v o ž i v i n o so določene sledeče cene za 100 kg: Voli 155 K, krave 130 K, ovce 70 K, svinje pod 100 kg teže 2 K za 1 kg, svinje med 68 do 130 kg teže 230 K 100 kg, svinje čez 130 kg teže 260 K za 100 kg, koze 60 K 100 kg žive teže. Za t e 1 e t a , katera so se dosedaj plačevala po 120 K 100 kg žive te-xe, v novi odredbi ni rasta lje ia^nova cena Z a m e s o: (100 kg) sveža govedina 230 K, sveže ovčje meso 160 K, sveže svinjsko meso 250 K, sveže kozje meso 125 K, povojeno meso 320 K, klobase salami 500 K, druge trpežne klobase 340 K, špeh povojen 360 K, svinjska mast 400 K. Za svežo teletino, za katero je bila dosedaj najvišja cena 280 K, ni novo določene cene. Za maslo znaša najvišja cena. 3 K 70 v za 1 kg, za s i r 2 K 80 v. Za krmila: ovseni zdrob se plačuje za 2 K višje nego oves, torej 25 K 50 v 100 kg, ječmenov zdrob 35 K, seno 11 K, otrobi 25 K, slama 7 K. — Za koruzno moko na Štajerskem ni določena najvišja cena. Zglasite se, 43 do 50 letni črnovojniki! Ker se je črnovojniška zavezanost, kakor smo že poročali,, razširila do 50 leta, se morajo vsi črno-vojniški zavezanci, rojeni v letih 1865 do vštevšega leta 1872, ki so avstrijski ali ogrski podaniki, zgla-siti pri tisti občini ali magistratu, kjer so bivali za časa, ko je bila razglašena tozadevna odredba. Z glasiti se morajo tudi tisiti črnovojniški zavezanci, Ki ne morejo dokazati, da so podaniki kake inozemske države. Zglasiti se morajo: A, Od letnikov, rojenih v letih 1865 do vštevšega leta 1872 vsi in sicer ne glede na to, če so služili pri vojakih ali ne. Izvzeti so samo: 1. Tisti, ki opravljajo že sedaj (tudi brez orožja) črnovojniško ali drugačno vcjno službo. 2. Tisti, ki so že šarž' v rezervi, ki so v evidenci, ali ki niso v službi, ali končno tisti, ki so upokojeni, četudi še dosedaj niso bili poklicani v vojaško služI». 3. Tisti črnovojniki, rojeni leta 1872, ki so bili vojaki in ki so takrat, ko je bil upoklican ta letnik, že opravljali vojaško službo, toda bili pozneje odpuščeni. 4. Tisti, ki so dobili zaradi, kakšne telesne hibe, zaradi katere so bili spoznani za nesposobne za vsako črnovojniško službo in so prejeli črnovojniško odpustnico ali črnovojniški list, ali ki so bili že svoj čas izbrisani iz na-ornega seznama. 5. Od letnikov, rojenih v letih 1865 lo vštevšega leta 1867 še tisti, k: so na podlagi § 20 rambnega zakona iz leta 1868 prostovoljno stopili v vojake, predno so dopolnili 19. leto svoje starosti. V zadnjih dveh točkah 4 in 5 označenim se v lastno korist naznanja, cla morajo na županstvu ali magistratu takrat, ko se bodo zglasili, dokazati vse okolnosti, s katerimi utemeljujejo, da so oproščeni od črnovojniške zavezanosti ter da se jim ni treba zglasiti. Za slučaj, če bi tega. ne storili in bi morale ob- lasti o tem poizvedovati in Čeprav bi se izkazalo, da se je pri tem vrinila kaka pomota, da sei dotičnik ni zglasil, bi zadela dotičnlka stroga kazen. B. Od letnikov, rojenih v letih 1873 iji 1874 se morajo zglasiti le samo tisti, ki so prostovoljno stopili v vojaško službo še predno so postali črnovojniški zavezanci in so izstopili iz vojaške službe., še predno so dovršili tretje vojaško leto. Zglasiti se morajo pri tisti občini ali magistratu, kjer so bivali za časa, ko je bila razglašena ta odredba, in sicer se morajo zglasiti: Rojeni v letih 1869 do vštevšega leta 1874 naj-dalje do 1 8. j u n i i a in rojeni V letih 1865 do vštevšega leta 1868 od 1 9. do najdalje 2 3. junija 1915. Pri zglašenju naj prinesejo seboj kakšno listino, bodisi svoj krstni list, domovnico, delavsko ali poselsko knjigo itd. in če mogoče, tudi še kakšno listino, kot črnovojniško prehodnico (pos), črnovojniško odpustnico, potrdilo o izstopu, dekret, s katerim je bil imenovan itd. Tisti, ki so od črnovojniške službe veljavno oproščeni, morajo predložiti dotlčne dokaze takrat, ko se bodo zglasili. Vsak, ki se bo zglasil, bo prejel črnovojniško izkaznico, katero mora dobro shraniti in jo svoj čas, ko se bo vršilo prebiranje, prinesti, s seboj. Velja tudi kot potrdilo, da se je v resnici zglasil. Natančnejša določila o prebiranju se bodo pozneje objavila. Osebe, označene v § 29 brambnega zakona, (posvečeni duhovniki, v dušnem pastirstvu ali kot vero-učitelji od države zakonlo pripoznanih cerkvenih ali verskih družb) že morejo dokazati pravico, da so o-proščeni od črnovojniške službe z orožjem že takrat, ko se bodo zglasili, Če predložijo za to potrebne listine. Isto pravico imajo tudi tisti, ki so bili oproščeni od vsake črnovojniške službe z orožjem vsled kake telesne ali druge hibe, (to so take moške osebe, katerim manjka ali roka, noga, ki so oslepeli na obeh o-čeh, gluhonemi, bebci, sodnijsko proglašeni blazni, božjastni itd.), Če oni sami ali njihovi postavni zastopniki doprinesejo dotične dokaze že takrat, ko se bodo marali zglasiti. Kdor bd se ne zglas'1, bi bil od politične oblasti strogo kaznovan. Bodimo dosledni. Naš pristaš iz ljutomerskega okraja nam piše: Deseti mesec že traja bojni ples z vso svojo grozno muziko, a o miru se še nič ne sliši in ne govori. "A menda ga ni človeka, ki bi pri tej vojski ne bil koli-kortoliko prizadet, kateri bi si ne želel že slišati veseli glas: „Mir ljudem na zemlji!" Naši junaki vihtijo meče bolj, ko kedaj, da čimpreje izvojujejo naši ljubljeni Avstriji časten, zmagoslaven in trajen mi Še tako zakopani v zemljo, mi jih najdemo in užuga-mo. Nekaj ujetih Rusov je celo pravilo, da jim je bilo ukazano, moštvo naših topov na kosce raztrgati, ako bi ga dobili v roke. Sedaj imamo še večje veselje do Rusov, ker smo pred njimi toliko vredni. Lahko bi bili že nesrečni na mnogih krajih. Da pa smo dose-daj ostali še nepoškodovani, se smemo poleg božjegr. varstva zahvaliti našim dobrim in previdnim častnikom. Naš dobri stotnik nam reče večkra/t: „Ljubi moji otroci, sedaj se boste morali zopet postaviti!" Mi pa mu tudi po svojih močeh z veseljem vse storimo. k«r ga ljubimo, kakor ljubi dober otrok svoje stariše. Bog ga ohrani še mnogo let! Da naši slovenski fantje na Marijo ne pozabijo, priča vojna dopisnica Lenarta Bricman pri 87. pešpolku, ki prosi za blagoslovljene podobice Jez. Srca in Marije Device, češ: „Bliža se maj, bi tudi rad. opravil kako pobožnost Mariji v čast, kadar bi imel čas." Padli slovenski junak. Cetovodja Marko Janžekovič od 87. pešpolka nam piše dne 21. maja s severnega bojišča: Izgubili ste zvestega čitatelja „Slov. Gospodarja" in jaz zvestega prijatelja, V dolžnost si štejem, da Vam in njegovim sorodnikom naznanim njegovo smrt. Cetovodja Luka Majhen od 4. stotnije 87. pešpolka je padel dne 17. maja ob 5. uri popoldan zadet od sovražne krogle. Doma je bil pri Sv, Rupertn v Slov. goricah. Bil je na severnem bojišču neprestano v bojni črti že od začetka vojne, kjer se je hrabro bojeval za domovino. O tem je pričala njegova srebrna hrabrostna kolajna, ki jo je nosil na svojih junaških prsih. Bil je priljubljen pri svojih višjih, spoštovali so ga tudi njegovi tovariši in vse moštvo pri slotniji. Bil je dober m pravičen podčastnik nalsproii podložnim. V tuji zemlji ima svoje gomilo, nagrobni spomenik mu je lesen križ, narejen od njegovih tovarišev. Bodi mu tuja žemljica lahka! V miru naj počiva! Padli je bil zvest naročnik „Slov. Gospodarja", „SI. Gospodar" roma iz roke v roko, dokler ne pride nova številka. Ivan Muršič, doma od Sv. Marjete niže Ptuja, ki služi pri 87. pešpolku na južnem bojišču, je svojemu stricu Č. g. framskemu župniku Mur-š i ču pisal pismo, v katerem med drugim poroča: „Naznanjam Vam, da sem že dvakrat sprejel „Slov. Gospodarja" z največjim veseljem. Nas je tukaj precej domačih, posebno od Sv. Marjete in okolice; vsi radi čitamo naš slovenski list. Najprej ga jaz sam parkrat skoz in zkoz prečitam in potem ga dam svojemu tovarišu Jožefu Horvat, sinu pokojnega Horvata, nekdanjega gostilničarja v našem kraju, Ta ga da zopet drugemu Marjetčanu in to gre tako dolgo naprej, da ga do drugega pondeljka, ko že dobim drugo številko, vsak prečita. S hvaležnim srcem se Vam zahvaljujem tudi v imenu vseh svojih tovarišev. Smo tudi prav dobre volje mi slovenski fantje. Nas ne prestraši ne zima in mraz in tudi ne sovražna krogla. Hrast se maje in hrib, a pogum slovenskih fantov ne omaga!" Mi z orožjem, Vi z rožnim vencem. Franc Slatinšek, doma od Sv. Frančiška v Savinjski dolini, ki služi pri pešpolku št. 27, je 1. maj-nika pisal svoji svakinji Jožefi Stiglic pri Sv. Frančišku pismo, v katerem pravi med drugim: Prejel sem Tvojo karto. Zelo me veseli, kadar dobim kako poročilo iz svoje ljube vasi. Najbolj pa me veseli, kadar dobim od svojih ljubih kako pismo.. Vem, da imate doma dela dovolj, na večer se vsak rad vleže k počitku in ni časa za pisavo. Pa glej! Tukaj Ti v nemiru pišem pismo, ko v zraJcu frčijo krogle naših kanonov. Buči, da je groza. Sovražnik nima tukaj pri nas nobenih kanonov, Sinoči je gorela vas Esztebnek, Da je sovražnika dosti na Ogrskem, to ni, res; bilo ga je, pa sedaj je šel že daleč! nazai v Galicijo.. Tukaij je zdaj že boljše, ker ni več takih izdajalcev r kakor so bili poprej v Galicip. Jaz še vedno upam, da bo zmaga naša. Dragi mi! Le vsi, se borimo 1 Vi doma, mi pa tukaj. Vsem vaŠČanom, ki niste pod orožjem, Vam priporočam kot orožje rožni venec. Z njim se tudi Vi vojskujte, in sicer v molitvi do Boga in ' Marije. Kateri pa moramo našjemu cesarju služiti, se-bomo borili s puškami do zadnje kaplje krvi. Ce nas bo ljubi Bog še dalje varoval in nas enkrat pripeljal v domači kraj, s' bomo z veseljem podali roke, zvonovi po cerkvah pa bodo zapeli in glas ljudstva se bo z veseljem razlegal: „Živela Avstrija! Zmagala je Avstrija" Pišeš mi zaradi Franclna, da bo šel na nabor. Glej, koliko mater je, ki imajo sinove pri vojakih in tudi v vojski. Koliko je nas mož, ki smo morali zapustiti doma ljube svojce in iti pod orožje. Hudo bo sedaj za Te, če bo sin res poklican pod orožje, in tudi za moje, kojim je zdaj toliko pomagal. Naznanim Ti-da bom dobil kolajno, katero sem si že lansko leto zaslužil. Tud;l drugi stari vojaki, ki so b#li lansko leto izprvega v ognju, bodo odMkovani. Srčne pozdrave! Z Bogom in Marijo! Bog je zmagovalec Franc Tcsovnik, doma na Ljubnem v, Savinjski dolini, ki služi pri 87, pešpolku, je proti koncu aprila svojim starišem pisal pismo, iz katerega posnamemo sledeče: „ . . . Hvala Bogu, čisto lahko prenašam trpljenje vojske. Šviganje granat in šrapnelov je pri nas navadna stvar, ki je sploh na dnevnem redu in dostikrat tudi na nočnem. iOd kraja sem za vsak žvižg šrapnela vedel, zdaj pa se prav nič ne zmenim, ker tudi ni vsak nam namenjen. Najmanj pa se jih bojimo zato, ker srno trdno prepričani, da je Bog zm a-g o v a i e c vseh človeških in naravnih sil, ki nas lahko obvaruje vsega hudega, ki nam preti. Priporočim pa se tudi večkrat Materi božji, ker vem, da ona nikogar ne zapusti, kdor pribeži pod njeno varstvo. Mislim pa tudi, da naši angelji varhi in vsi naši pri_ prošnjiki v nebesih polagajo vroče prošnje pred tron božji za nas. In ravno zavoljo prošinje Marijine in naših priprošnjikov smemo upati, da bo vsemogočni Bog od nas skoraj odvrnil te žalostne in morda še bolj hude čase, ki nam pretijo. Omeniti še moram, da sem do zdaj bil še prav srečen. Včeraj sem bil šesto-krat pri sv. maši, odkar sem tukaj v Galiciji. In hvala Bogu, velikonočno spoved sem tudi po milosti božji opravil. V dokaz Vam pošiljam lepo podobico, ki sem jo prejel pri spovedi od našega gospoda vojnega kurata Marka Krajnc. Mislim, da jo boste prejeli in prav skrbno hranili, da bo za spomin ali Vam ali meni. Naznanim tudi, da smo včeraj imeli sveto mašo in pridigo pod milim nebom. — Po maši nam je zapela kukavica, katero sem tukaj prvikrat slišal, in sicer še nikdar je nisem poslušal s takim čustvom kakor tukaj. Po vejici se je sukala, prav lepo je zakukala." Človek brez rok in nog. V bolnišnici dr. Eiselsberga na punaju je moški, ki ima umetno narejene roke in noge, ki hodia je, dela, se giblje kot vsak drug človek, ki ima Se vse svoje ude. !Mibž naredi po 16 km poti na da)n, je, pije, piše, se slači in oblači. Na kliniki je pravi blagoslov za ranjence, katerim morejo odvzeti kak ud, ker vidijo, kako se da zdaj lahko nadomestiti ud, če je le človek živ. On kaže ranjencem, kako se more preživeti človek, ki ima dovolj odločnosti, tudi če nima roke in noge, in pripoveduje svojo zgodbo: Leta 1907 je zašel v Ameriki v električni tok, ki je bil pa močan 68.000 volt. Bil je tako poškodovan na rokah in nogiah, da so mu morali odrezati roki pod laktom in nogi v mečih pod kolenom. Ko so se pozdravile te rane, je začel energično gibati svoje pohabljene ude in dosegel je, da je pfisal s svinčnikom, ki je bil privezan na desni laket. Ko je preteklo pol leta po nezgodi, mu je napravil amerikanski bandiažist umetni roki in nogi, ki mu nadomestijo zelo dobro izgubljene ude. Mož se je vrnil v Evropo, se je oženil in je prevzel trafiko v malem mestecu na Mortavskem. Na kliniko dr, Eiselsberga je prišel, d|a bi mu popravili tam nekaj na njegovih umetnih udih. Profesor ga je predstavil seji c. kr. družbe zdravnikov. Najbrž bodo pošiljali tega moža, ko mu popravijo, kar je treba, po raznih bolnišnicah hudo ranjenih, da bo žalostnim ranjencem v tolažbo in zgled. „Intéressantes Blatt" od dne 13. maja prinaša sItko tega zanimivega moža. Prva slika kaže pohabljenca. Na drugi taki sliki ima umetne ude in pleza z lahkoto po lestvi. N'a tretji sliki ga vidimo na sprehodu. Tuldi v Rado« vljico je bil prišel nekoč Američan, ki je imel ustavljeni obe nogi tako umetno, da je hodil po njih, kot vsak drug človek po svojih zdravih. Mjsko-iialijanslio bojišče Dogodki na italijanskem bojišču. Uradno se razglaša: I)ue tO. junija. Na. bojni črti ob reki Soči so bili \ o..o , ni i os kusi sovražnika prekorač.ti reko Sočo pri Pla.vi, 0, a diški in Zagradu, odbit, Na ozemlju pri Bovcu in na grebenu Karnskih alp izhodno od | relaz;« Plocken se nadaljujejo boji. Tudi artilerijski boji na prostoru t rolske izhodne meje se nadaljujejo. Sovražni t apad na ozemlju Tonale (ob zahodno-tirolsko-italijanski meji med gorskima skupinama A dame! o in Ortler; se je vsled odpora naših hrabrih brambnih čet izjalovil. Dne 11. junija. Predvčeraj in včeraj so bili vsi italijanski napadi na vseh bojnih črtah odbiti. Ponovni, nadel goriške mostne utrdbe namer-jeni sunek se je zrušil med ognjem dalmatinskih do mobranoev. lstotako je ostal brezuspešen sovražni napad severno od Ronchija. Artilerijski boj na bojni črti ob reki Soči traja dalje. Ob koroški meji je bil včeraj popoldne močen sovražni iiapad na Freikofel, drug slabeji napad pri Molayskem jezeru odbit. Na Tirolskem se je izjalovil sunek italijanske brigade, ki je udrla pri Cortini d'Aimpezzo na naše postojanke pri Peutelsteinu. Ponovni napadi na tem ozemlju in ponočni napadi pri kraju Landro so se i-stotako končali z umikanjem sovražnika. Na ostalem tirolskem obmejnem ozemlju se vršijo neprestani artilerijski boji in za naše orožje uspešne praske. * * * R o n c h i je mestece v okraju Tržič ob°železnicah Nabrežina—Kormin in Tržič—Cervinjan in šteje 3500 prebivalcev. — Wolaysko jezero je gorsko jezero na južno-zahodno koroško-italijanski meji na 1997 m visoki gorski planoti. — Cortina je 600 duš broječi kraj v dolini Ampezzo, izhodno od Bocena, oddajen 5 km od izhodne tirolsko-dtalijans-ke meje. — Peutelstein leži 7 km severno od Cortine. — Kraj Landro se nahaja 12 km sever-no-izhodno od Peutelsteina ob cesti proti Toblachu. Dne 12. junija. Ob Soči se nadaljujejo posamezne praske in artilerijski boji. Dosedaj so prišli Italijmii na izhodni breg reke Soče le pri Tržiču iin pri Kobaridu, točki, ki se niahajate pred našo bojno črto. Včeraj zjutraj ob ranem svitu so priplezali sovražni oddelki pri Plavi na izhodne obrežne višine, toda bili so zopet vrženi nazaj. Ob koroiški meji so odbile na<še čete sovražne napade na prehode v ozemlju Monte Paralba in so zasedle to goro. Poskus Italijanov, si zopet nazaj priboriti goro Pijano, se je izjalovil. Sicer se pa. sovražnik polagoma poriva na posameznih obmejnih prostorih notri do naših postojank. Tako se nahaja pri Cortini d'Ampezzo, F?afri di Primiero in Borgo. Dne 13. junija. Ob reki S o č i so se vršili v zadnjih dveh dnevih osobito pri Plavi resnejši boji. Poskus brigade iz Ravene dne 11. t. m. se polastiti izhodnih obrežnih višin, se je končal s tem, da se je moral sov-iiažnik umakniti. Včeraj zjutraj so Italijani vnovič prekoračili reko Sočo. Po hudih bojih se je posrečilo našim četam pognati nazaj sovražnika, ki je dobival vedno večja,ojačenja in ohraniti trdno v oblasti naše postojajnke. pred katerimi leži čez 400 mrftvih Italijanov. Na koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju se nadaljujejo artilerijski boji. Dne 14. junija. V bojih pri P lava h (kraj na zahodnem bregu 'Soče severo-zahodno od Gorice) dne 12. junija je sovražnik, kakor se je sedaj dognalo, pust:l 10 0 0 in r t v i h in zelo mnogo ranjenih ležati pred našimi postojankami. Včeraj (dne 13. junija) pozno zvečer so naše čete zavrnile ponovni sovražni napad, kakor vse prejšnje. Italijanom se tcjriej,1 nikjer ni posrečilo, da . bi našo bojno črto ob Soči predrli. Na it o r o š k i ih lin t i' r 1, s k l 'h oi^nejnih krajih se ni zgodilo nič posebnega. Dne 15. junija. Ponovni poizkusi Italijanov približati se našim postojankam pri T o 1 m i n u in P 1 a v a h so-bili' Zo-l»et brezuspešni. Ob k o r o š k i m e j i s o š t a i e r s k' i č r n n_ v o j n i k i z naskokom zavzeli višino M a 1 i P al izhodno od prelaza Plooken in so od v r ; i 1 tri sovražne p r o t i n al p a d e na to obmejno goro. Včeraj (14, jun:ja) je na posameznih delili bojne črte ob Soči vladal mir. Italijani so po svojem odposlancu prosili pri Avstrijcih, da se naj v svrlio po-kopavanja mrličev ogenj ustavi. Naši so i|z vojaških ozirov prošnjo odbili. O1) tirolskem obmejnem ozemlju sili sov-raž ik prot< našim postojankam in iste brezuspešno obstrelju e z art lerijskim ognjem. Na nekem obmejni n kraju je žandarmer jska postojanka brez lastnih izgub prisilila italijansko stot, .ijo, da se je morala u-makniti. Naša žandarmerpa je pri tem ujela 58 Italijanov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höfer. podmaršal. Naš podmorski čoln potopil italijanskega. Uradno se razglaša: Dunaj, 11. junija. Italija- skl podmorski čoln „¡Medusa" je bil od a šega podmorskega čolna v severnem delu. Adrije s tnrped.dm strelom zadet in potopljen. Dva častnika in št ri mor. a rje šo naši rešili ins ujeli. Mor .arišKo poveljstvo. « » Avstrijska vojna mornarica je s tem, da, je naš podmorsk čoln potopil sovražnega, dosegla čin, ki je prvi v zgodovini pomorskih bitk. Dosedaj se še namreč ni pripetilo, da bi se posrečilo kakemu podmorskemu čolnu, da bi v boju pod morsko gladino potopili sovražni podmorski čoln. Res, ponosen sme bit vsik Avstrijec na našo vrlo mornarico! Kako se je izvršil boj. Rešeno moštvo italijanskega podmorskega čolna „Medusa" so v pondeljek zjutraj prepeljali v Gradec, kjer bodo v vojnem ujetništvu delali tovaršijo ujeito-mu moštvu uničene italijanske zračne ladje „Citta di Ferrara". Rešenei pripoveduje,o, claje strel avstrijskega podi »n'o r! s ikfie g| a čo Ina s 1' u -öajnazadel v cev z a t o r p e d n e naboje na i 5 a 1 i j. a n s k e m tj- o l n u. Raz počil ni samo naboj avstrijskega čolna, ampak tudi oba italijanska in je tako bil čolh zadet obi enem od treh tjrpednih strelov. Italijanski torpedni čoln, ki je spremljal uničenega, je takoj, ko se je podmorski čoln potopil, j a-d r n o odplul proti itialiji in prepustil še živo moštvo ponesrečenega čolna lastni usodi. Tako je italijansko junaštvo! Se le Avstrijci so potznele rešili uboge Italijane iz morja. En rešeni Italijan leži težko ranjen v Poli. Boji ob Soči. Lepa dolina reke Soče, koje smaragduo-zeileile \ alove občuduje potnik, ki se pripelje iz Bohinjskega predora v dolino pri Kanalu, je sedaj pozorišče silnih bojev, vršečih se na fronti od Bovca ob gornjem toku Soče notri do morja pri Tržiču, Že približno pred dvema tednoma so pridrvele z smeri o I Čedada močnejše italijanske čete pri Kor baridu do reke Soče in so se trudile v srditih bojih se nastaniti ob pobočju Krna od Bovca do Tolmina. Istočas o so skušale slabejše italijanske čete prekoračiti severno in južno od Gorice na, nekaterih mestih reko Sočo, toda brez uspeha. Med tem časom so spravili Italijani večje čete skozi Furlanijo na. to ozemlje. Značilno je, da ie trajalo zbiranje italijanskih čet na. tem ozemlju eelili 14 dni, čeprav ne nudi zemlja med mejo in med reko Sočo nobenih težkoč in so Italijani kljub svoji „zavezniški zvestobi" že leta in leta poprej zavarovali svojo izhodno mejo z vsemi mogočimi vojaškimi sredstvi, ki bil naj olajšala njihovo ofenzivo proti Primorski. Pretekli pvondeljek (dne 7. junija,) je javil naš yeneralni štab, da se pripravlja sovražnik na napad. V torek popoldne se ie nato vršil prvi splošni napad pri goriški mostni utrdbi. Napad je bil krvavo odbit in je stal Italijane težke izgube na moštvu, ki jo „Kölnische Zetong" ceni na 4000 mož, tudi izgubo več to-jjov, katerih niso mogli spraviti na varno, ker jih je naš artilerijski ogenj silno obstreljeval,'Tudi pri Gra-diški in Tržiču so se izjalovili vsi italijanski poskusi prekorač ti reko Sočo. Kljub temu so v; sredo dne ,). junija) zopet napravili napad, ki pa je bil zopet odbit. Vsi italijanski poskusi, prekoračiti reko Sočo in napadi na naše postojanke so se izjalovili. Kakšno važnost pripisujejo bojem ob reki Soči tulijanski vojaški krogi, je razvidno najbolj, iz tega, ker se nahajajo na tem bojišču krali, načelnik generalnega štaba, Kadorna, ter (general Porre, podnačel-nik generalnega štaba. Tem pomembnejši so torej tudi neuspehi, ki jih ima sovražnik pri teh svojih prvih ečjili podvzetjih. Reka Soča je tvorila že enkrat mejo med Italijo. '.' pogodbi v Fontaineblean na Francoskem mesca ok-;bra leta 1807 je morala Avstrija pripoznati reko So-■i kot obmejno reko Napoleonovega italijanskega kniest va, h kateremu je Napoleon leta 1810 še tudi pri-klopil južni del Tirolske, ki je bil pod bavarsko oblastjo, ter še pridejal Bočen, dele Pusterske doline in mesto Toblacli. Ta mrtvorojeni državni stvor 93 je redent!sti7'ni Italiji leta 1915 še vedno zdel kot vzor „večje Italije" in je Salandra v resnici zahteval, da se odstopi Italiji Trentino s temi „zgodovinskimi" me-iami. Italijanska vlada je pred mesoem odklonila po-iudbo ;-aše države, ker si je želela veliko več ozem- lja. Sedaj pa vihra ljuti boj ob zeleno se peneči Soči, ob njenih bresrovih je že bilo prelito veliko italijanske krvi, toda bregovi Soče so še vedno v naši 0-blasti. Laške sanje. Laški polentarji govorijo še jako ošabno, V svojih listih pravijo, da so jim naši laški kraji premalo in da s; bodo vsled tega šli po Dunaj, Uboge sirote! Se niti Gorice si niso mogli dosedaj vzeti! Tudi Rusi so bili nekdaj, pred davnim časom, tako samozavestni in so si hoteli pogledati; na Dunaju in v Budimpešti, koliko je na uri Toda sedaj že gledajo proti uram v Petrogradu in Moskvi. Angleški listi celo pravijo, da se hočejo Rusi samo tako dolgo vojsk o v a. ti, dokler ne preženejo sovražnika z lastne zemlje. Ev-gen,Boroevič in Danki bodo 'tudi Lahom pokazali pot v Rim nazaj, mogoče, da jih celo precej daleč na tej poti spremljajo! Italijanom se izpolnjujejo njih nade. Ujeti italijanski vojaki, ki so prišli v zadnjih bojih na ozemlju pri prelazu Tonale v naše ujetništvo, so izpovedali, da so jim italijanski častniki zatrjevali, češ, italijanske Čeite bodo ukorafcale v štirih do petih dnevih v Trident. Sedaj se jim je sicer izpolnila ta želja, toda v nekoliko drugačni obliki, kakor so menili; nahajalo se namreč kot — ujetniki v Tridentu, Italijani tam, kjer pred tremi tedni. V Italiji vlada velika pobjtost radi poraza ob Soči, akoravno se načelnik generalnega štaba, general Kadorna, v svojem uradnem poročilu s;lno trudi, da bi poraz, ki so ga Italijani doživeli, pripisal slabemu vremenu in neugodnemu "ozemlju. Oni del milanskega časopisja, ki je hujskal na vojsko, je že močno utihnil, V tem časopisju se ponavljajo skriti, ostri, napadi na armadno vodstvo. List „Sera" piše: „,Mi (italijanska armada) ne stojimo mnogo dalje, kakor tam, kjer smo stali pred tremi tedni. N a š a 11 a-1 o. g a je silno t e ž k a." „Italia" pa piše: „Mi smo s o v-.r a ž n i k a podcenjevali. Celi svet je trdil, da v Nemčiji in Avstriji trpijo glad, a s e -daj razvija Avstrija nezaslišano o dpor 11 o silo, ki nas bo postavila naj najtežjo preizkušnjo.'" Italijani se !ii>čejo izkrcati v Crnigori. Ruski list „RjeČ" je dobil od dobropoučenih pe-trograjskih krogov poročilo, da hočejo Italijani obi črnogorski obali izkrcati nekaj svojiih čet. S temi vojaškimi oddelki bi potem Italijani skupno s Črnogorci in Srbi napadli Avstrijce ob črnogorsko-srbski meji, Ginljive prošnje Tirolcev. Iz vojnega časnikarskega sitana se poroča: Odkar nam je Italija napovedala vojsko, prihajajo na višja vojaška poveljstva in oblasti ginljive prošnje iz Tirolske, iz katerih se srcali staro domoljubje Tirolcev, da bi vojaška uprava poverila domač:im, to je tirolskim četam, obrambo Tirolske. ¡Tirolsko prebivalstvo naj bo prepričano, da bo armadno poveljstvo u-poštevalo v polni meri čustva in želje Tiroloev ter da bo pr šel kmalu čas2 ko se bodo junaške tirolske čete, ki se še sedaj bojujejo na severnem bojišču, borilje proti osovraženemu dednemu sovražniku in ga premagale. , Tudi z Italijani bomo obračunali. Vojni poročevalec Roda-R/oda poroča z bojišča z dne 14. junija: Vojaški poveljnik, za Tirolsko, general Danki, se je izrazil napram vojnim poročevalcem o vojnem položaju z Italijo zelo upapolno. Med drugim je rekel general močno naglašajoč sledeče: Čeprav še dosedaj ni prišlo do večjih bitk,, bodete vendar v kratkem času priča, kakjo bo dežela, obra-čunala tudi z novim sovražnikom* ki nam je padel v hrbieti. Za sedaj, pa mora imeti javnost ravtno tako potrpljenje, kakor jaz. K tem besedam generala opomni Roda-Roda: Iz pogovorov častnikov generalnega štaba sem dobil utis, da se je pravočasno ukrenilo vse potrebno za obrambo dežele. 18.000 italijanskih duhovnikov pod orožjem. List „.Giornale d'Italia" poroča, da je bilo na Italijanskem okoli. 18.000 duhovnikov in menihov poklicanih pod orožje. Od teh je samo 700 prideljenih armadi kot kurati, 1000 jih je uslužbenijh v bolnišnicah in zdravstvenih oddelkih, vsi drugi pa so uvrščeni kot navadni vojaki v armado. Tudi papeževo telesno stražo je italijanska vojaška oblast večinoma vpoklicala na fronto. To postopanje je največja brezobzirnost proti katoliškemu prebivalstvu, ki je ostalo doma, in mora trpeti in umirati brez verske tolažbe itn sv, zakramentov. flustFijsho-puslio bojišče. Maribor, IG. junija. Na dan sv. Antona dne 13. junija so naše in nemišike čete navalile ined S ii e nia v o , J a r o s -1 a v o m in M o c s i 9 k o na rusko črto ter jo v izmeri 70 km predrle. Rusi so se morali bežaje umaknit; proti G r o d e k u — L iv o v u. Pri tem smo ujeli nad IG.000 mož., Naše čete sta vodila tukaj nadvojvoda Jožef Ferdinand in general Mackensen. Tudi od j u g a sem se med med silovitimi boji bližajo armadi Bobm-Ermollijeva in Ptlanzer-Saltino-va v smeri proti L v o v u. Posebno srdito branijo Rusi preliode čez reko D n j e s t r. B u k o v i n a je sedaj popolnoma očiščena sovražnika, krdela Pflan-zer-Ba.ltinove armade so oelo udrla v rusko pokrajino B e s a r ab i j o ter zasedle nekatere\ ruske kraje. Ves voini načrt meri sedaj na to, da se vzmme lin som Lvov iu se ruske čete po načrtu Ko n r ada-He oe n dor f a st snejo med reko Vislo in Bug_, kjer bi jih potem, prijeli od juga, zahoda in severa ter jim zadali zadnji a smrtni udarec. Pri Varšavi so "Nemci na kratki črti pri Bo-limiji predrli rusko fronto. Ru&Ji se z naporom vseh sil trudijo popraviti to izgubo, kar ,se jim pa še do sedaj ni posrečilo. Na severnem Ruske m koraka Hdnden-burg med vednimi boji, sicer polagoma, a stal..o, pro. ti jugu. liuska armada v obupnem položaju. Znani ruski vojaški pisatelj podpolkovnik Rou-get opisuje v pariškem listu „Petit Parisien" obupni položaj ruske armade sledeče: Rusi bodo potrebovali dolgo časa, predno si bodo odpočili od udarcev v Galiciji. Edina reš tev za Ruse bi bila, ako bi neprestano napadali, kar bi utegnilo sovražnike izmučiti. Ce bodo Rusi še tudi v bodoče tako ravnodušni, kakor so bili dosedaj, je njih popolni pogin neizogiben. Veliki knez Nikolajevič je bil sicer poražen, toda še je rešil z izbornimi protlpotezatnii kočljiv poldžaj, v katerem se je nahajal. Sedaj manjka Rusom le streliva. Med tem časom pa morajo Italijani izpopolniti odmor in ne smejo pripustiti, da bi si sovražnik odpočil. Rusi oboroženi s sekirami. Listu „Az Est" se poroča iz Stryja: Severno od Drohob.vca, 'Stryja in Žuravna se borijo naše čete u-spešno in so zavzele zopet novega ozemlja. Ruski su' nek proti Zuravnu se je vršil na stari ruski način. Nameravali, so z veliko množino vojaštva doseči nekaj uspehov, V šestkratni rojni črti (švarmliniji), v katero so uvrstili vse svoje rezerve, so napadali naše postojanke. Od teh š e s t e r o r o j n i h črt je bila samo p r e d n ji a oborožena s puškami. Ostale roj ne črte so bile oborožene s sekirami in lopatami. Ko so začeli R;usi napadati, je vrgel ruski zrakoplove« nekaj bomb v smeri proti mestu Zuravno, toda ruske bombe so povzročile le malo škode. Avstrijsko-nemške čete so ustavi, le ta silni ruski sunek. Nekaj sto kozakov, ki so bili splezali na drevesa in streljali na nas, so naše čete deloma postrelile, deloma pa ujele. Novi ruski cilji. Začetkom vojske so naši sovražniki razglašali, da je njihov cilj Dunaj, Budimpešta irv Berolin. Kadar si bodo kozaki na glavnih trgih teh mjest kuhali svojo menažo, potem še le bo misliti na mir. Sedaj dajejo že bolj poceni. Iz Petrograda se javlja: Kljub mnogoštevilnim porazom, ki jih doživljajo Rusi v Galiciji, je ruska vlada neomajno odločena, da bo se vo-jevala tako dolgo, dokler ni ruska zemlja popolnoma očiščena sovražnikov. — Toda kaj, če bo to trajalo ravno tako dolgo, kakor rusko potovanje na Dunaj in v Budimpešto. Kaj pravi načelnik grškega generalnega štaba. List „Neon Asty" opozarja na izjave načelnika grškega generalnega štaba, da je zmaga Avstrije i,n Nemčije neizdgiibnai, kakor jo je napovedal že od začetka vojske, dasi mu niso verovali. flvstpijshD-spbsho bojišče. Pred novimi dogodki na srbskem bojišču. „Agenoei Havas" javlja iz Niša: Srbski kralj Peter in prestolonaslednik Aleksander sta odšla na fronto. Na srbskem bojišču je pričakovati skoraj večjih in važnejših dogodkov. „Przemysl je pao." Iz Budimpešte poročajo: Dopoldne dne 3. junija se je dogodilo na južnem bojišču nekaj zanimivega. Na nasprotni strani Donave nahajajoči se Srdi so pričeli kar naenkrat med 9. in 10. uro kričati: „Przemysl je pao!" Naši vojaki si- takoj početka niso znali tolmačiti tega Vpitja, dokler ni dospela ob pol 11. uri tudi v naše taborišče brzojavka, da je trdnjava Przemysl zopet v naših rokah. Srbi so bili torej o težki izgubi,, ki je zadela rusko armado, zelo naglo ! obveščeni. Na ta dan je bilo v taborišču naše monarhije jako živahno in veselo.. Vojaštvo je dobilo dvolno menažo in se veselilo zmage naših severnih armad. Srbi prodirajo v Albanijo. Srbi so začeli z uspehom prodirati protš severni Albaniji. Italijansko Časopisje se dela, kakor da bi bilo vsled tega razburjeno. V poučenih krogih pa mislijo, da je mogoče, da srbska in italijanska vlada postopata sporazumno. Naloga Srbov bi bila, da si priborijo pot do Adrije, po kateri bi potem italijanske čete poli tele Srbiji proti Avstriji na pomoč. Kaj bo z Rumunijo? V dunajskih diplomatičnih krogih so prepričanja, da Rumunija tako dolgo ne bo zapustila svojega nepristranskega stališča, dokler se bo Rusom v Ga. liciji tako sliaboi godilo kakor dosedaj. Ako pa dobijo naše čete kmalu Lvov v roke, se bo menda Rumunija sploh Izrekla za nevtralnost med nadaljno vojsko ter odtegnila svoje : čete z mej. Bolgarija ostane nepristranska Iz Sofije se poroča: Tukajšnji ruski poslanik je obskal ministrskega predsednika Radoslavovai, da. izve njegovo mnenje o ruskih ponudbah. Poslanik se je dve uri posvetoval z ministrskim predsednikom. Ko je odšel;, je ministrski predsednik sprejel avstro-ogr-skega poslanika ter mu zatrd i, da Bolgarija kljub ruskim ponudbam ne spremeni svoje politike in da o-stane nepristranska.' Švica na straži. Švioa je svoje vojaštvo poslala večinoma na i-talijansko mejo. V švicarskih vladnih krogih so mnenja,, da se Italija ne bo ozirala na nepristranost Švice in prekoračila tudi, ako potrebno, švicarsko mejo. Amerika in Nemčija. Predsednik severnoameriških Združenih držav Wilson trdi v svoji poslanici na nemško vlado, da potopljena ladja „Lusitania" ni bila oborožena s topovi in da ni vozila streliva za angleško armado seboj.. Sedaj je na Nemčiji, da dokaže nasprotno. Predno je Wilson odposlal poslanico na nemško vlado, je odstopil državni tajnik Bryan, Češ, da ne odobrava vednih groženj z vojsko nasproti Nemčiji, ampak zadeva se naj reši mirnim potom. Bryan je voditelj demokratske stranke, ki je sedaj v Ameriki na krmilu. Drugo leto so volitve za novega predsednika. V Severni Ameriki živi nad 25 milijonov Nemcev in Ircev, ki ne odobravajo Wilsonove Angležem prijazne pol tike. Da ne izgubi nemških in irskih glasov, je Bryan naenkrat odstopil. Rajši žrtvuje W'lso-ovo glavo nego svojo stranko. Volitve na Grškem. Na Grškem so se zadnje dni vršile volitve v državni zbor. Nasproti sta si stali vladna in Venize-losova stranka. Bivši ministrski predsednik Ve nize-los, ki je prijatelj trosporazUma, in njegovi pristaš so delali z velikim naporom za zmago svojih kandidatov. Danes došla poročila pa pravijo, da je Venizelo-sova stranka bila v volilnem boju poražena. Do srede 16. junija je bilo izvoljenih 176 vladnih in samo 135 pristašev Venizelosove stranke. Končni izid Še ni popolnoma znan. Kralju Konstantinu se je zdravstveno stanje o-brnilo dokaj na bolje. novice. * Žalostna obletnica. Dne 28. junija bo preteklo leto dni, kar je zločinska roka v Sarajevy prestri-gla nit življenja blagemu i.adv, Francu Ferdinandu i s njegovi soprogi vojvodinji Soiiji Hobanherg. Kdo 1 i si mislil, da se bo po tem turobnem dogodku razvila tako strašna, krvava svetovna vojska! Mirno počivate sarajevski žrtvi v grobišču tihega gradu Artsteten ob njunem grobu noč in dan brli lučka, pobožne duše pa neprenehoma molijo za njun dušni blagor in za skorajšnji mir. Pobožni Dunajčani priredijo v nedeljo dne 27. junija romanje na grob v Artsteten. Romanja se udeleži tudi kardinal dr. Piffl, ki bo imel na grobu slovesno služba božjo. Slovenci in Hrvatje se bomo te dni v gorečih molitvah spominjali nesrečnega prestolonaslednika, po katerem je naš mali narod upal doseči srečnejšo bodočnost. Naši vojni kura,ti. C. g. vojni kurat Franc Paulič se je vrnil dne 9. t. m. z dopusta n'a,zaj k svojemu Jelačičevemu (hrvatskemu) polku na bojišče, C. g. vojni kurat Marko Sagaj je prišel te dni v .domovino na osemtedenski dopust, V Celju je sedaj po- leg dveh slovenskih vojnih kuratov še hrvjatski vojni kurat iz djakovske škofije. * Blagoslavljanje liiij v baziliki Matere milosti v Mariboru. Na praznik sv. Antona ob 3. uri popoldne so se slovesno blagoslovile lilije v čast sv. An t >. nu, ki se zavoljo svoje angeljske čistosti upodablja z lilijo v roki. Letos lilije na praznik sam na prostem še n'so razcvetele, a že naslednji dan so stale v najlepšem cvetu. Vpraša se, kako jih umetno pr šiti, da prej razcvete,jo. Daj jih kake tri dni pred praznikom sv< Aijtoia v sol jen o toplo vodo ter jih postavi na gorko. Gotovo ti razcvetejo, če Le niso preveč zao.-tale, * Na znanje. Gojenci kn.-šk. d'j. semenišča, ki so dobro dovrš li šolsko leto 191M5, naj kmalu pošljejo svoje na prečast ti kn.-šk. konaistorij naslovljene prošnje za nadaljnje bivanje v tem zavodu g. sem. ravnatelju v Mariboru. * Združitev Hrvatov in Slovencev. Istrski državni in deželni poslanec dr. Matko Laginja je v pogovoru z dopisnikom lista „Narodna Obrana" izjavil: „Vsie naše javno in skupno delo mora v sedan.ih u-sodepolnih časih temeljiti na tem, ka z vso odločnostjo zahtevamo združ tev vseh Hrvatov in Slovencev." Žrebanje efektne loterije Slovenske Straže -preloženo. Vsled nerednih poštnih zv(ez nam je bil onemogočen v zadnjih dneh pregled po deželi prodLa-nih srečk. Zato smo bili primorani, žrebanje efektne loterije Slovenske Straže, ki bi se moralo vršiti dne 31. maja 1915, preložiti na dne 26. oktobra 1915 ob 6. uri zvečer. A prodaja srečk Slovenske Straže se nadaljuje. * Za „Slov. Stražo" je daroval reimenovani rodoljub v Mariboru 7 K. — Anton Marin in Franc Kranjc v Mariboru sta darovala po mariborski po družnici vsak po 1 K. Živeli posnemalo:!! * Italijani se krogelj zelo bojijo. Poročnik pri bosansko-lnercegovskem pešpolku št. 3-4 g. dr, Alojzij Juvan, piše dne 10. junija r.ašemu uredniku z i-talijanskega bojišča: Sem na italijanski front in se počutim dobro. Tvor a j že imajo malo ti Tatjani, krogelj so zelo bojijo in takoj pokažejo hrbet. Bog daj, da j'h v kratkem pošteno nabrišemo. Sem na slovenskih tleh, vsled tega zelo vesel. Tebi in znancem iskrene pozdrave. * Odlikovan je b'l za hrabro obnašanje pred sovražnikom s srebrno svetinjo podčastniki Martin Golob od 87. pešpolka, doma Iz Slapčine pri Sv. Andražu v Slov, gor. Golob je bil v svojem času nastavljen kot trgovski sotrudnik v Mariboru. Sedaj se nahaja že od začetka vojske r,a severnem bojišču. * Odlikovani lovci. Z bronasto hrabrostno kolajno so bili odlikovani lovci: Franc Ostrožnik, Peter Horvat, Jožef Vaupotič in Matej Založnik, vsi od 20. lovskega bataljona. Vpoklic črnovojnikov. Uradno se naznanja: U-goden uspeh sedanjih črnovojnišlkih prebiranj je dal možnost, da se za vojno sposobni črnovojniki letnini-kov 1878 do vštevši 1886 vpokličejo pod orožje namesto 21. junija, šele 15. julija. * Za novi podmorski čoln, ki se ima darovat avstrijski mornarici, so darovali župljani v Slivnici pri Celju po svojem župniku I. Kozincu 30 K. Hvala'. Doneski za podmorski čoln se naj pošiljajo na nato v • Avstrijski mornar v Cirilovi tiskalni v Mariboru. 4 Najvišje cene za turšico. Razvjen za Štajersko in Koroško so se nastavile najvišje (maksimalne) cene za turšico in turšično moko in sicer za turšico 36.20 K do 38.50 in za moko 48.07 do 50.93 K, Na Štajerskem In Koroškem so deželne vlade s svojimi organi nakupile turšico tako drago, da je cena mnogo višja nego omenjene maksimalne cene. Kljub temu bi se ne smelo dopustiti, da trpi pod visokimi cenami pcsebno ubogo prebivalstvo, tem manj,, ker so se za morebitne izgube dovolile svoječasno visoke svote. Na Štajerskem pride cena turšičme moke (za polento) celo do 90 K. * Radi pšenične moke. Na razna vprašanja, ki se nanašajo na naš članek „Novi odlok glede uporabe moke, žita in kruha" v zadnji številki, odgovarjamo, da se bo morala vsa fina pšenična moka v kmečkih gospodarstvih, kar je imajo več kakor 10 kg za vsako osebo, brez posebnega uradnega poziva oddati do 27. junija pri pristojnem šolskem vodstvu. Moka se bo takoj izplačala, še enkrat pa po-vdarjaino, da je treba oddati le odvlŠno pšenično moko, a< ne o d v i, š n e pšenic e. Moka se ne sme več mešati. Ministrstvo je odredilo, da se odslej fina pšenična in ržena moka preS prodajo ne sme več mešati s slabejšimi vrstami mok. Koruzna moka, posebno nova, ni trpežna in se je ž njo vred pokvarila tudi boljša moka. Radi tega. se je odredilo, > da se odslej sme samo slabejša pšenična moka (moka z.a kuho) mešati z ječmenovo. Boljše vrste pšenične in ržene moke pa se morajo spraviti v promet nemešare. Vendar se sme obrtnim izdelovalcem ali zasebnikom prodajati boljša < nemešana moka le tedaj, ako dotični kupi tudi enako množino koruzne ali krompirjeve ali riževe moke. * Ža mlinarje in občine. Vojno-žit ii prometni zavod je izdal poseben poslovni; red, kateri natanko določa vse potrebno glede uradnega rekviriranja in nakupovanja žita, cen za žito in moko, mletja žita in odškodnine občinam pri rakjviiriranju. Točka 4 tegu poslovnega reda pravi, da se za mletje rekvirirane. ga žita lahko pritegnejo tudi navadni in ne samo trgovsko vpisani veliki mlini. Manjši mlinarji se naj torej ponudijo komisarju, ki vodi v okrajnem glavarstvu rekviriranje žita^ naj se jim izroči kaj rekvirira-nega žita v mletev, — Občine, ki pri nakupovanju ži- ta sodelujejo, imajo pravico do nagrade,'ki sfaaša % odstotka ornega zneska, ki se je v občini izpiačal za žito. Ce se je n. pr. v občini izplačalo za žito 4000 K, sme občina za svoj trud zahtevati 10 K nagrade. Mlinarjem prepovedano jemati merico. Štajerska namestnija razglaša, da je odslej naprej prepovedano mlinarjem jemati za mletev od žita, ki ga dobijo od strank, za zmletev. takozvano merico, ampak da morajo mleti žito proti denarni odškodnini.. Namestnija utemeljuje to svojo odredbo s tem, da so po nekod zahtevali mlinarji preveliko merico ter da je vsled tega otežkočeno enotno postopanje) pri uravnavi uporabe moke. Mlinarjem je prepovedano jemati merico od pšenice, rži, ječmena in koruze. Kot plačilo v gotovini smejo zahtevati od meterskega stota pšenice 2 K 80 v, rži 2 K 50 v in koruze 2 K 00 v. Za ječmen še za sedaj ni določena odškodnina v denarju. Nadalje razglaša namestnija, da je s temi zneski plačano vse mlinar.;evo delo in da vsled tega odpadejo vse postranske mlinarjev® pristojbine, kot napitnina za mlinarjevega pomočnika i, t. d. Prestopke zoper to na. redbo kaznuje politična oblast. Ta odredba se mora pri mlinih javno nabti. * Iimečke pritožbe. Viglasilu krščanskomislečih ^rednještajerskih kmetov „Sonntagsbote" piše kmet iz žahodnjega Stajerja: „Velika muka za mirno prebivalstvo na deželi so pogosta popisovanja zalog žita iij mokk Ta popisovanja stanejo državo obilo denarja, potratno obilo dragega časa, prizadevajo vel'ko truda in jeze, in končno vemo po popisovanju toliko kot poprej. Tako je n. pr. moj viničar danes dne 8. junija moral iti naznanjat na občino zalogo svoje moke, čeravno nima od iste ne prahu doma. Pri meni bi moral škropiti vinograd, a je pri občini tako dolgo čakal, da je oeli dan zamudil. Torej se ni čuditi, da se ljudje na deželi jezi,,o. Že lansko leto smo morali naznanjati svo'e zaloge, isto so zahtevali letos dne1 28, februarja, 21. maja in 8. junija. Grozi se nam s kaznijo, ako pravilno ne priznamo svojih zalog. A kdo naj vse to izvrši, ko so že skoro vsi moški na bojišču? Kdo naj žito in moko tehta? Mnogokrat manjkajo celo tehtnice. Kdo ima čas hoditi tolikokrat k občinskemu uradu?" Po krompirju pricle riž na vrsto. V Berolinu je zaplenila država zaloge riža. Vsak mora naznaniti svoje zaloge na centralni kupovalni urad, ki se bo odločil v 14 dneh, Kaj bo prevzel. Kar ostane, bo prosto zia prodajo. Da bi ne oškodili s tem konzu-menta in malega trgovca, bVllo vzeli po možnosti sa,-mo zaloge veliktih trgovcev in špekulantov. Uvoz riža misli država pospešiti z določenjem cene za prev-zetje in sicer bodo določili dvakrat toliko, kolikor cena znaiša na svetovnem trgu. * Sladkorne cene, Uradno se razglaša, da so popolnoma neosnovane vise viesti, da bo zmanjkalo sladkorja in da se mu bodo cene znatno zvišale, * Dunaj skrbi za kavo. Dunajski župan je naznanil, da je za mesto nakupil kave, s katero bo eno leto izhajal. Tudi s petrolejem je Dunaj že v naprej preskrbljen. * Piva zmanjkuje. V Mariboru se po gostilnah, ne dobiva več pivo v poljubni množini, ampak le v zmanjšani meri. Po nekaterih gostilnah se ob gotovih dnevih sploh ne dobiva več piva. Pričakovati je, da se bodo sedaj vinogradnikom vremena zjasnila, * Tržne cene v Gradcu. Debali voli 260 do 284 K, srednje debeli 240 do 240 K, suhi 224 do 230 K: debele krave 220 do 252 K, srednje debele 180 do 210 K, suhe 100 do 170 K; biki 220 do 268 K, mlada živina 220 do 260 K; teleta 180 do 250 K, izjemoma 260 do 270 K; mlade svinje 324 do 340 K, debele sv'nje 320 do 324 K, srednje debele do K, mesne svinje 316 do 324 K; ovce 150 do 180 K. (Pri goveji živini veljajo cene za 100 kg žive teže, pri teletih, svinja! in ovcah za 100 kg mrtve teže.) Seno 100 kg: sladkr 9 do 11 K, kislo 8.00 do 10.00, slama 8.00 do 9.00 K; pšenica 41.50, rž 33.50, ječmen 30.80, koruza 40 proso 50 K, oves 27.30 K, ajda 60 K, fižol 90 do 10i K, grašica 180 K do 200 K, leča 200 K, prosem pšeno 100 do 140 K, pšenični Zdrob 120 K, koruzi: zdrob 68 do 96 K, ržena moka 64 K, pšenična moki št. 0 96 do 118 K, št. 4 80 do 96 K, št. 6 (črna) G1 do 72 K (100 kg). Jajca komad 12 do 14 v, krompir 20 do 26 v 1 kg, mleko 32 do 34 v liter. — Cene goveji živini so se v Gradcu močno dvignile, cene svin. jam in teletom padle. Na Dunaju so cene goveji živin: in svinjam padle na zadnjem velikem sejmu za 20 do 40 K pri 100 kg. * Cigarete in smodke s smodnikom. V Beljaku in Celovcu so zadnje dni sumljivi ljudje v bližini vojašnic in vojaških barak trosili cigarete in smodke, v katere je bil primeš|a.n smodnik. Ce kdo najde smodke ali cigarete, četudi v lepih škatljicah, naj bo previden. Nepoštenjaki si izmislijo vsakojake hudobi je. * Kolera v Ljubljani. V ljubljanski garnizijsk bolnišnici je dne 7. junija umrl za kolero infanterisi Stojan Gjuadin, ki je došel z južnega bojišča. * Tabor za begunce v Lipnici se opusti. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, dai se bo tabor zia gališ-ke begunce v Wagni pri. Lipnici opustil. Barake ir. cela naprava ste bo tako uredila, da bo prostor pripraven za nasitanjenje vojaštva. * Pazite, kaj govorite! Mnogo sumljivih oseh se klati v vojsKinem času po svetu. Oblasti večkrat prav resno svarijo pred vohuni. Bodimo torej {»zorni! Sicer pa je sploh treba v današnjih resnih časih jezik močno brzdati. Kdor bi n. pr. širil neres nične ali razburljive govorice o vojnem položaju, la hko podleže tudi kaz»ii. Pomnimo, da je nad našimi kraji proglašen nagli sod! * Ženam vpoklicanih posestnikov. Mnogi so na-ziranja, da ženam vpoklicanih rezervistov in črno-vojnikov sploh ni treba plačalii ne davkov in ne drugih dolgov, ker tako dolgo, dokler je mož na bojišču, isti ni t oži j i v. Opozarjamo naše ljudstvo, cla temu ni tako, Ce sta mož in žena skupna posestnika, se lahko tožba naperi tudi proti ženi in ne samo proti možu. Žene vpoklicanih naj torej skrbijo, da bodo vse terjatve, kakor: zavarovalnina, obresti dolgov, davki i. t. d, pravočasno plačane, da se tako izognejo nepotrebnim siiroškom. Kdor pa radi slabega gmotnega po-.ožaja ne more ob zapadlem roku plačati, naj napravi prošnjo za odlog plačila do jeseni. * Belgijska kraljica v strelskem jarku. „Co rriere della Sera" poroča iz Pariza: Belgijska, kraljica se je podala v strelska jarke pri Yseri. Izpočet-ka je moštvo ni spoznalo in neki vojak ji je zaklical: ,Pridite sem gospa; tu ste lahko kakor v svojem stanovanju." — Kraljioa je potegnila iz vreče, ki jo je bila prinesla s seboj, provijanta in- je začela razdeljevati med vojake čokolade in svalčip. Ko se je baš veselo smejala šalam vojakov, pristopi častnik, ki jo e spoznal, ter se ni mogel zdržati, da ne bi zaklical: .,Oj, kraljica!" Marija v bojnili jarkih. Nemšk? dist ¡„jMiinche-ner Neuesten Nachrichten" piše: Da, to sem moral videti: Marijo v strelskih jarkih. Preje je stal ta Marijin kip zunaj na poljskem razpotju, sredi med nemškimi in francoskimi armadami, izpostavljen od dveh 1 strani sovražnim kroglam. Štirje krepfki Bar/are i so i neko temno noč odnesli s polja v strelske jarke ono ! podobo Matere božje z Detetom, vlito iz črnega žele-i za. Sedaj kraljuje vojna Kraljica v ilovnati! votlini i strelskega jarka, ovenčana z zelenim bršljanom, in | naši vojaki jo zvečer pozdravljajo v molitvi kleče, s i svojimi čepicami na prsih. Mrak vlada, vse naokrog, i le drobna lučka, prižganja) pred podobo, kaže živo j vero ntažih vojakov, klečečih pred nebeško Kraljico. | Z njenim maternim blagoslovom korakajo naši vojak? | pogumni nad sovražnika. Mati in sin. Glavni francoski državni plačilni, : blagajnik Desklo, zaupnik prejšnjega finančnega mi-! nistra, je bil od sodišča za sleparije, ki je ž njimi za j pol milijona oškodoval francosko armado, obsojen na ; sedem let hude ječe. Kak človek je ta poštenj|akovič„ | kaže naslednji dogodek: Nekega dne je zajutrkoval j Desklo, takrat na vrhuncu svoje sreče, v neki imenit-: ni gostilni. Natakar mu sporoči, da želi z njim govo-I riti neka gospa. Desklo nabrali natakarja, da hoče I pri jedi imeti mir. Natakar o(^ide in sporoči to ¡gospej. I Ce je tako — reče gospa — pojdite in povejte gospo-| du, da bi ž njim rada govorila njegova mati. Natakar | gre in reče gostu: Gospod, Vaša, mati je zunaj in bi i rada z vftmi govorila. Moja mati — so zadere Desklo ; — zaradi nobene, tudi zaradi nje se ne dam motiti pri i jedi. Sluga gre in pove to materi. Tedaj pa vstopi j mati v gostilno in pred vso gospodo oklofuta sina, re-i koč: Ta gospod, ki svojo mater žali in zaničuje, ker j je revna, je gospod Desklo, ki se tika z minisifom in i zasluži na leto 50 tisoč frankov. Rekla je in odšla, za i njo pa kmalu med smehom gospode tudi Desklo z za-j ušnioami in grdim srcem, Ugnal ga je. Kebrovo leto je napravilo pregla. i viee tudi nekemu uradniku na Badenskem. Tam so ' nekje čisto ob švicarski meji razpisali, da dajo za j 100 litrov hroščev 5 mark. Takoj drugi dan so priha-I jali ljudje obloženi z vrečami, sjaboji, košarami, sodi. j v katere so nanizali na tisoče m tisoče nepotrebnega ! škodljivca, Ljud,e so prišli poceni do denarja, občin-| ska blagajna se je pa občutno olajšala. Ko so doma-! čini oddali; svojo robo, pride še nek kmetič, spravi tri ; velike vreče pred uradnika ter jo ureže po Švica,r-\ skem narečju: „So! Jetzt nehmed mir mine Chftferc I ab!" (Tako! Zdaj vzam te pa še moje keberčke!) U-radnik ga vpraša, odkod je in kje je ujel hrošče. Odgovori mu: „Pri nas!" — Uradnik: „Kje ste doma?'-— Doiiašalec pove kraj t k ob badenski meji. — Uradnik: „Ne sprejmem. Nosite hrošče zopejt domov!" Kmetič ga pa mirno zavrne: „V razpisu niste imenovali in postavili nobene meje. Tukaj so hrošči. Ak* Jih ne sprejmete, jih bom spustil, pa naj gredo ni vaše drevje, Mir isch's gliich!" (Meni je vseeno.) Na to je bil badenski uradnik prisiljen sprejeti in plačat švicarske škodljivce. — Drugi dan pa je že bil nabit oglas, da se sprejemajo samo na Badenskem ujeti hrošči. * Poboj in rop. Iz Bizeliskega pri Brežicah se nam poroča: V vasi Brezovica obč. Biiaeljsko se jc dogodil dne 9. t. m. po noči grozovit prizor. Tolpa roparjev je vdrla, v hišo posestnika I. Putrih, kateri je bil nedavno kot črnovojnik odpoklican in njegova žena ga je šla ravno obiskat. V hiši so spali njego 60 let stari oče, mati približno iste starosti, ter dekh z malimi in nedoraslimi otroci. Roparji so zahteval denarja in pri tem pobili starčka njegovo ženo s sekiro na tla, potem vrgli oba z hiše na dvorišče z besedami: „¡Tukaj krepata!" Dekli pa, ki je ležita z otroci v drugi sobi, sta dva /Jimašila usta in jo po-sil la, med tem. ko so drugi po hiši vse prevrnili in preiskali. Cez noč se je že ;a (stara mati) osvestila toliko, da se je privlekla popolnoma naga. in krvava k bližnjemu sosedu ter ni vedela povedati, kaj se je zgodilo, a, mož je ostal v luži krvi do jutra nezavesten. V neposredni bližini Putrihove hiše so vlomil isto noč pri posestniku Alekseju Mart ni v klet, kjer so pobrali nekaj klobas, suhih sl!tv in orehov, se na-pili vina ter naposled že okoli V»3. ure zjutraj oblegali sosedno hišo posestnika F. Balon. Tu so razbili vsa okna in vrata ter vdrli v stanovanje s tako silo, da je moral gospodar z družino zbežati v-podslrešje. Od tam je Balon vstrelil ,iz svoje puške, nakar se mu je od strani razbojnikov z mnogoštevilnimi streli odgovorilo. Pri belem dnevu je odšla tolpa vriskaje čez polja proti hrvaški meji, toda ni bilo človeka, kateri bi se ji upal slediti. Skoda na poslopju z uplenjenim dcüarjem znaša 4000 kron. * Maribor. Odsiej bo med Mariborom in Celjem vozilo zopet nekaj osebnih vlakov, in sicer: Iz Mari-bora ob 2. uri 53 minut popoldne do Ljubljane in ob -1. nri 53 minut zjutraj do Nabrežine. Iz Nabrež ne v Maribor pa pripelje osebni vlak zveuer ob 7. uri 4 minute in iz Ljubljane ob 12. uri 16 minut. Vsi štirje vlaki stojijo na vseh postajah med Mariborom in Ljubljano, oz roma Nabrežino. * Maribor. V nedeljo dne 13. junija se je v Pesnici pri kopan,u potopil 161etni sin tukajšnjega pa-sarja K. Tratnika. * Maribor. Prebiranje črnovojništkth zavezancev, ki so rojeni v 1. 1897, se v mariborskem okrajnem glavarstvu vrši po sledečem redu: 1.. V soboto, dne 19. j u n i j a za občine:. Dobrenje, Sent Ilj v Slov. gor., Kamnica, Sv. Jurij ob Pesnici, Gradiška, Grušova, Sv. Križ, Jarenina, Sv.. Jakob, Jelovec pri Kamnici, Janževska gora, Kaniža., Krčovina, Leutersberg, Sv. Marjeta ob Pes iti, Sv. Martin pri Vurb., Gornja Sv, Kungota, Gornji Duplek, Sv, Peter, Plač, Ploderšnica, Polička ves. 2. V nedeljo, dne 2 0. junija za občine: Pesnički dvor, Ranča, Rošpoh,, Slemen, Spičnik, Slatinski dol, Dragučova, Brešternica, Spodnji Diuplek, Vosek, Boč, Svečina, Vrtiče, Vukov-ski dol, Selnica ob Dravi, Selnica, ob Muri, Ceršak, C glence, Cirknica, Vrhov dol, Studenci, Bistrica pri Lembahu, Bistrica pri Rušah, Fram, Gorica^ Jesene'. Recenjak, Rače, Kumen, Leben pri Ribnici, Lembah, Dogoše, Lobnioa, Loka. 3. V pondeljek dne Gl. j u -n i j a za občine: Sv. Lovrenc nad Mariborom, Sv. Marjeta na Dr. p., Ruše, Morje, Sv. Miklavž, Orehova vas, Gornje Hoče, Pohorje, Pekre, Pivola, Po-berž, Podov», Ranče, Rogoza,,. Razvanjie, Radvanje, Rudeči breg, Slivnica, Skoke, Tezno, Spodnje Hoče, Bohova, Ci >žat, Smol/nik, ZrMovci. 4.. V torek dne 2 2. junija za vse občine slovenjebistriškega sodnega okraja.. 5. V sredo d n e '2 3. junija za vse občine sodnega okraja Sv. Lenart v Slov. gor. — Za vse, kateri še niso bili pri prebiranju, se vrši naknadno prebiranje ob vseli goraj navedenih dnevih Prebiranje za vse goraj- imenovane občine se vrši v Mariboru v „Gambrinovi" dvorani. * Maribor. Mestni svet je izdal nova določila glede uporabe moke in kruha za mesto Maribor. V glavnem veljajo tista določila, ki smo jih objavili že v zadnji številKi v članku „Nov* odlok glede uporabe moke, žita in kruha." Za mestno prebivalstvo pn pride v poštev pred vsem točkb .12 tega članka, ki pravi, d|a v gospodinjstvih, kjer za vsako osebo ni več kakor 2 kg moive, dobijo polne izkaznice. Taka gospodinjstva pa* kjer po izjavi še imajo v zalogi za osebo več kakor 2 kg, pa ne več kakor 7 kg moke, dobijo zmanjšane izkaznice, tako dolgo, dokler se zaloga za osebo ne zniža na 2 kg. Kjer pa imajo v zalogi Za, vsako osebo več kakor 7 kg moke, tajm sploh ne dobijo izkaznic za kruh ali moko, dokler zaloga ne pade na 2 kg moke, V takih gospodinjstvih smejo uporabiti da. teden za osebo samo 1 kg in 40 deka-gramov moke. Komisija za preskrbo z živili ima pa pravico, da, ob gotovem času zahteva od hišnega gospodarja. da poda izjekvo, koliko moke še ima v zalogi. Kdor ima več k a k) o r 7 kg fine p š e -nične moke zapeko in moke za kuho za e n o o s e b o, je zavezan, d a b r e z posebnega uradnega poziva o d v| i š n o moko n a j d a 1 j e d o d n e 2 0. junija proti plačilu odda v mestni prodajalni. Za kilogr. fine pšenične moke se plačuje 80 vin., moka za kuho pa po 60 vin. Osebe, ki morajo opnavljati težldai dela ali nočno delo, imajo glasom nove odredbe pravico večje uporabe kruha ali moke, Take osebe dobijo k navadni krušni karti še pridatek 540 gramov kruha na teden, t. j. manjši levi del krušne karte., ali pa 1% kg krušne moke na teden* Torej, Če je delavec do sed ij dobival v mestni prodiajailni moko in poleg teg i zmanjšano krušno kjarto, ima sedaj poleg moke pravico tudi popolne krušne karte; če pa je dosedaj dobivali samo celo krušno karto (brez moke), ima še zdaj pravico do pridatka levega dela krušne karte (540 g kruha) na teden. Neporabljene lcrušne karte se morajo koncem tedna oddati, * Maribor. Živinski sejem predzadnjo sredo dne 9. junija se je zelo dobro obnesel. Prignalo se je 5 glav drobnice, 2 bika, 218 krav in 83 volov. Cena za 100 kg žive teže je bila sledeča: debeli voli 240 do 250 K. srednje debeli 210 do 220 K, suhi 200 do 210 K, voli za pitanje 210 do 220 K, debele krave 190 do 200 K, srednje debele 170 do 180 K, suhe 160 do 170 K, dojre 170 do 180 K, breje 180 do 190 K, mlada živina 200 do 210 K. Za teleta, se je plačevalo za 1 kg žive teže 2 K 2,0 v do 2 K 40 v. Prihodnji sejem se vrši v sredo dne 23. junija. * Maribor. Ličen cir an je bikov se v mariborskem okraiu vrši po sledečem redu: 1. Dne 22. j u -n i j a ob 9. uri dopoldne v Jarenini za občine Jarenina, St. Jakob, Polička vas, Ploderšuica in Vukov-ski dol: :sti dan ob 10. uri dopoldne v St. Ilju (gostilna „Niederwald") za občine St. Ilj, Selnica ob Muri, Ceršak in Cirknica: isti dan ob 2. uri popoldne na Pesnici (gostilna Hojnik) za občine Dobrenje, Grad'ška, Grušova, Kaniža, Leitersberg, Sv. Marje- ta, Pesnica, Ranča, DraguČova in Vosek; isti dan ob 4. uri popoldne v Gornji 'Sv. Kungoti (gostilna Ma^-yer) za občine: St. Jurij ob Pesnici, Gornja Sv. Kun. gota, Plač, Spičnik, Slatins'ki dol, S večin a in Vrtiče. 2. D n e 23, j u n i j a ob 8, uri dopoldne pri Sv, Magdaleni (gostdna Meiersai'di) za občine: Vrhov dol, Studenci Bistrica pri Rušah, Bistrica pri Lembaliu, Lembah, Dogoše, Tezno, Lobnica, Ruše, Šm artin pri Vurbergu, Sv, Miklavž, Pobrežje, Razvanje, Pekre, Radvanje, Gornji Duplek, Spodnji Duplek, Giglenoe, Smolnik, Zrkovci in mesto Maribor; isti da.n ob 2. uri popoldne v Slivnici za občine: Frani, Gorica, Je-šenca, Gornje Hoče, Spodnje Hote, Račje, Loka, Sv. Marjeta na Dravskem poPgu, Morte, Orehova, vas, Polharje, Pivojq, 'Podova, Ranče, Rogoza, Slivnica, Skoke in Bohova; 3. D n e 25. j u nti j a dopoldne ob 8. uri v Mariboru na malem vojaškem vežbaiišču za občine: Kamnica, Jelovec, Janžev vrh, Krčovina, Sv. Križ, St. Peter, Rošpah, 'Slemen, Bresternioa, Boč in Selnica ob Dravi; isti dan ob 1, uri popoldne v št. Lovrencu nad Mariborom za občine: Kinnen, Lehen pri RiibnicS, Reoenjak, St. Lovrenc, Rudeči breg in Cinžat. * Iz mariborskega okraja. Okrajni zasfoop je določil licenoiranje biikov tako, da moramo kmetje iz nekaterih občin neprimerno daleč gnati bike na določen prostor. Tako se n. pr. zahteva od občin Ruše, Smolnik, Smartin pri Vurbergu, Ciglence in Duplek, da marajo gnati bikorejci svoje bike v, 'Maribor k licen-ciranju, t. j. okrog 4 ure daleč. Ali ni to muka za. živino in potrata časa sedaj, ko nam primanjkuje delavcev? Zakaj pa se je izbralo na levem dravskem bregu kar pet prostorov za licenoiranje ? Upamo in želimo, da c. kr, okrajno glavarstvu v interesu ubogega kmečkega ljudstva, ki mu letos primanjkuje -časa in delavlcev, izposluje spremenite te skrajno obtožil ne odredbe. * Smolnik pri Rušah. Dne 8, junija je po kratki bolezni v Bogu umrla veleposestnica Lucija JurŠe, rojena Harič, soproga odličnega našega pristaša Jožefa Jurše na Smolniku. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi dne 11. junija. Blaga pokojnica počivaj v miru! — Juršetovo hišo je zadelo letos že več hudih udarcev. Pred kratkim je umrl za nasledki rane, dobljene na vojski, zet rajne, Josip Pečovnik, pozne:e je moral gospod Jurše zapustiti domačo hišo in obširno veleposeStvo in odriniti kot črnovojnik pod orožje. Njegova žena pa ¡e bila priklenjena na bolniško po-stel. Na obširnih dveh Jurše-Pečovnikovih (prej Lanu-prelit) posestih je sedaj ediina mlada Pečovpiikova vdova brez Vseh delavskih moči. Res, trda usoda! * Jarenina. Naš somišljenik in zvest naročnik „Slov. Gospodarja", Alojzij Fras, ki je služil pri 47. pešpolku, je dne 23. marca umrl na legarju v bolnišnici v Košjcah na Ogrskem. Naj mu bo tuja zemlja lahka! * St. Ilj v Slov. gor. V sredo, dne 2. junija, se je vršil pogreb cerkvenega ključarja, cirberškega župana in rodoljuba g. A. Haue. Izredno veliko obmejnih Slovencev in Slovenk je spremljalo blagega moža na njegovi zadnji poti. Od hi^e žalosti v Cerša-ku je vodil pogreb domači č. g. župnik Evald Vračko v spremstvu č. g. Vida Pavlič, Mašo zadušnico je daroval jareninski dekan vlč. gosp. Jos. Cižek ob asistenci dveh čč. gg. Rakev so nos li od doma na šent-iljsko pokopališče cirberški in seilniški možje občinski odborniki. Rakev sta krasila dva venca s svilenimi slovenskimi trakovi. Posebno značilen je bil napis na enem traku: „Trdnemu stebru obmejnih Slovencev zadnji pozdrav!" Ob gomili sta govorila slovo značajnemu možu vlč. g. dekan Cižek in urednik 2e-bot. Prvi je proslavljal rajnega kot vzor katoličana in družinskega očeta, drugi kot vzglednega. značaj-oegia Slovenca in župana. Slava nesmrtnemu spominu nepozabnega rodoljuba!! — O smrti g. Hauca se nam še poroča: Ko se je bližala bela žena-smrt, je Haue, dasirajvno grozno razmesarjen, dvignil rdfco, ki še ni bila popolnoma raztrgana, napravil v zraku križ in blagoslovil zraven postelje Klečečo ženo in o-troke. Poslovil se je od svojih z zadnjimi besedami: „Ljubite Marijo!" Nato je mirno izdihnil svojo blago dušo. Sčavnica pri Radgoni. Na severnem bojišču je padel mlaidenič Franc Ejlec iz dobro znane Ejlečefve hiše. Služil je pri dragoncih. Na bojišču je bil že od začetka vojske. Hrabro se je boril za cesarja in domovino. Dne 14. maja ga je zadel sovražni Šrapnel. in mu končal mlado življenje. Naj bo padlemu, ki je bil veselje in ponos svojih starišev, lahka, tuja žemljicah St. Jurij ob Sčavinici. V Kraljevičih je umrla Katarina Terstenjak, p. 9. Edelmano\ja/ babica, stara 89 let. Rajna je bila svakinja našega, slovenskega pisatelja in i lesnika Davorina Tieräten j alfi, biVšega župnika v Staremtrgu pri Slovenjgradcu. Bila je do-br'a mati. blaga žena in usmiljenega sTca do ubogih siromakov. N. v m. p,! * Kapela. Iz ruskega ujetništva je pisal Franc Gomzi, doma v Boračovi, da se nahaja v mestu Dau-ria ob transbajkalski železnici, — V radenski Slatini »e zdravi taiivši nadškof olomuški dr. Teodor Kolin. — Letošnje Telovo smo obhajali v znamenju vojske. Vso uot, koder je šla procesija, so vojak', nastanjeni v tukajšnji šoli, in strelci delali Špalir. Štiri öetovodve so nosili nebo. Tudi en oltar so postavili i.i okrasili vojaki sami. * Ljutomer. V Babincih je umrl gospod Jožef Karba. Naroiil se je dne 8. tebr. 1822. Dne 4. febr. 1846 je prevzel posestvo, kjer je gospodaril malone sedemdeset let. Isto je nedavno prodal svojima dvema otrokoma. Iz lastne izkušnje je poznal dolgo dobo od tlake do „Besede" pri vili nad sedanjim šolskim poslopjem leta 1863 in prvega slovenskega tabora dne 9, avgusta 1868 v Hujbarjevem logu pa do splošne volilne pravice, ki v javnem življenju ne dela razločka med grajščakom in kmetom. V njegovi hiši si dobival raznovrstne časnike; kmečke koristi braneč? „Slovenski Gospodar" tam gostuje od svojega postanka. Vrli mož je svoje državljanske dolžnosti zvesto opravljal, M nulo zimo so mu noge začele odpovedovati službo. Ali duha je bil vedno" še čilega. In čeravno ni nikdar nosil vojaške suknje,, imu je vendar zadnjo pot do hladnega groba posodilo tudi čez št-.r.-deset vojakov. Ti so namreč te dni nastanjeni v b.v-ših njegovih prostorih.. Rlajni je bil oče č. g. M. Karba, župnika v Zrečali pri Konjicah. * Ptuj. Ivana Markeža, posestnika v Gornjem Velovleku, sta pred kratkim v bližini nekega. gozda v Žabjaku napadla na test dva moška in mu odvze la s silo 150 K, žepno uro in nož. * Sterntal. Dne 27, majuika je prenehala tukajšnja poštna nabiralmca in je začela poslovati „c. kr. pošta za ujetniški tabor na Šterntalu." Ker je sedaj na železnici promet zelo omejen,, vozi avtomobil štern-talske pošte na Pragersko po pošto. Dne 28. maja sc je prevrnil železni voziček cestne 'železnice nekemu ujetiiiku-Rusu na nogo in mu jo zdrobil. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. Neki drug? ujetnik je padel v rov zia vodovodne cevi; ter si zlomil nogo. Ljudje od blizu in daleč so trumoma hodili gledat dne 30. maja došlih t soč ruskih u etnikov. * Ponikva ob juž, žel. Umrl je dne 8. 1. m, povsod spoštovani veleposestnik ¡g, Jožef Zidanšek, p. d. Knez v 81. letu svoje starosti. Vsi njegovi prijatelji in mnogobrojni znanci ga bodo ohranili v blagem spominu. Ljubljenemu možu, skrbnemu očetu, poštenemu, nad vse priljubljenemu župljanu svetila večna luč! *' Vojnik pri Celju. Na,š somišljenik Anton ¡Nareka, tii služi pri domobrancih, piše iz Gradiške na Primorskem. Nareks pravi med drugim: Sedaj sem v Gradiški, ki je saano dobri dve uri oddaljena od meje. Topovi gromijo noč in dan. Tudi ogenj strojnih pušk neprestano prasketa. Se enkrat se poslovim od Vas s prošnjo, da molite, da bi me Marija obvarovala. Upam na veselo svidenje! Z Bogom in Marijo! * Drami je. Vabimo na redni objeni zbor Hrajnil-nice in posojilnice v Dramljah, r. z. z n. z,, ki se bo vršil v nedeljo, clne 27. junija 1915, ob 3. uri popoldne, v posojilničnem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Citanje revizijskega poročila, 3. lOfdobritev računskega zaključka za. leto 1914. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure 'kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu »drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. * Celje. V soboto dne 12. junija so pripeljali v Celje z italijanskega bojišča 56 teižko-i in 150 laliko-ranjenih. V pondeljek pa je pripeljal vlak zopet 81 težko-ranjenih z bojišča. * Celje. Dne 21. t. m. slavi poštni poduradntk v p. Fabijan Nemeček s svojo soprogo Marijo, rojeno Svetič, zlato poroko. * Celje. Umrla je nagloma. gospodična Georgi-na Hausmann, trafikantinja na oglu Graške ceste in Grabna. * Marenberg. Prav lepa slovesnost se je vršila, pretočeno nedeljo dne 6. junija pri, sv. Janezu, dvakrat poinenljivejša zato, ker živimo sedaj sredi bojnega hrupa in meteža. Dopoldne je Č. g. Vrečko iz Rem-šnika. ki je vodil procesijo z Najsvetejšim, govoril na leči o ljubezni Jezusovega Srca do nas. Popoldne pa smo se zbral polnoštevilno na sestanku na,ših mladinskih zvez v društveni sc/bi, ki je bila okrašena s cvetjem in slovenskimi trobojnicami. Podpredsednica Dekliške Zveze mladenka Virtič je govorila o predmetu: Bodimo ponosne. Mladenka Sušnik: Hčerka Marijina, bodi ponižna. Mladenka Veronik: O namenu izobraževalnih društev. K sklepu priporoča gosp. voditelj z jasnimi dokazi vsem navzočim, da bodimo zvesti Avstrijci, ne smemo pa pozabiti, da bo treba po vojski napeti vse sile za skupno delovanje, a1 hočemo Slovenci ohraniti svojo narodno posest. S ¡it jem se ie zaključil sestanek. * „Sv. Križev pot za vojni čas." Ta knjižica se /j•poide biva v Cirilov! tiskarni v Mariboru. 100 komadov stam» s pošt aino vred 7 K 50 v, 50 komadov 4 K, 25 komadov 2 K, 10 ko madov 90 v. Denar naj se pošlje naprej ali pa v znamk^ah. * Pošta zdaj ob času vojske vozi zelo počiasi. Pisma pridejo v naše roke Še-le 6 do 7 dni potem, ko so se odposlala. In če se iz Maribora kaj odpošlje, potrebuje tudi 5 do 6 dni, predno pride na cilj. Ako torej kdo. kaj naroči, bodisi tisk ali kako blago, mora potrpežljivo čakati skoraj 14, dni, predno bo kaj dobil. Nikar se torej ne hudujte, ako naročite kako stvar p o š t n o o b r a t n o, pa jo dobite še le Čez 10 ali 14 dni. — 'Tiskarna sv. Cirila. * Uporaba vojnih ujetnikov za poljska dela. Ce kje želijo dobiti vojne ujetnike zfe poljska dela, se mora za iste potom občine prositi na okrajnem glavarstvu. Ko se prošnji ugodi, se sjklene pogodba z vojaškim poveljstvom. Delodajalec mora dajati ujetnikom hrano, ki je v tistem kraju običajna in 6 vinarjev dnine na dan. Natančni pogoji se izvedo pri žu-I jan i h in okrajnih glavarstvih. Manj kot 30 ujetnikov se v eno občino ne da. porotila doila v četrtek, 17. junija. Najnovejše avstrijsko uradno porodilo. Rusko bojišče. Dunaj, 16. junija. Uradno se razglaša: V Galiciji niso mogli Rusi vkljub skrajno trdovratnemu odporu kljubovati splošnemu napadu zave-zniškjili čet. Od naših zm(algpnosnih čet hudo zasledovani, se ^umikajo ostanki poraženih ruskih armad-nih zborov. proti1 Gevkovu, LubaČovu in Javorovu. Južno od lvovske ceste je danes po noči zavzela armada Bohm-Ermollija z naskokom ruske postojanke na celi bojni črti i,n porinila sovražnika nazaj čez Sadovo-Vjišnio in Rudki. Južno od Dnjestra se vršijo boji na prednjih prostorih mostnih utrdb. Čete 'armade generala Pflan-zerja. so zavzele včeraj zjutraj Nizniov. V dosedanjih bitkah in bojih v mescu juniju je bil naš plen bogat. Od 1. do 15i. junija smo ujeli za vsem 128 ruskih častni (ko v, 12 2.3 00 ruskih v o j i» k o v, zaplenili 53 topoV, 187 strojnih pušk in 58 vozov za strelivo. Italijansko bojišče. Uradno se razglaša: Dunaj, 16j junija. Italijani so napravili nove posajmezne sunke, a bili so povsod odbiti. Tako ob r^kji Soči, pri Tržiču, Zagradu in Plavi, ob koroški meji, na ozemlju izhodno od prelaza Plocken, ob tirolskem obmejnem o-zemliu pri Peutelsteinu. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer„ podmaršal. Najnovejše nemško uradno poročilo, Uradno se razglaša: Berolin, 16. junija. Severno od gornjega toka Visle so čete generalnega polkovnika pl. Woyrseh odbile rusjke napade na postojanke, ki smo jih dne 14. junija iztrgali Rusom Pobite ruske armade so poizkušale včeraj na celi fronti med Sanom severno od S ie ni al ve in močvirju ob Dnjestru izhodno od SambDrja, ustaviti zasledovalno prodiranje zJaiveznižkih armad. Na \iečer so bile ruske armade vržene povsod po težkih borbah iz svojih postojlaiik in sicer: pri Cieplieali (severno od Sieniave), južno-zahodno od Lubačov—Zavadovke (izhodno od Jaroplava), zafliodno od Ja.vorovega. in Sadove—Višnije (zahodno od Grodelda). Armada generalnega polkovnika ¡Mackensena je v času od 12, junija ujela nad 40.000 Rusov in u-plenila 69 strojnih pušk. Med močvirji ob Dnjestru in mestu Žuravno so Rusi pridobili nekaj prostora. Splošen položaj je tam nespremenjen. Strašni boji v Galiciji. Iz vojnega poročevalnega urada se poroča: Boji, ki se sedaj odigravajo v Galiciji, n?majo para v celi svetovni zgodovini. Na 300 km dolgi fronti divja boj, ki ni več boj iz strelskih jarkov, ampak boj na prostem. Cilj bojev je, da se predrejo sovražnikove postojanke, da se sovražnika, obkoli in uniči. Od Sieniave do Zaleščikija, od Rusko-Poljskega, do Bes-arabije, od ene ruske meje do druge, ob Sanu in ob Dnjestru, je celotna frogta 300 km dolga in se nahaja v neprestalnem premikanju. Črnogorci proti Skadru. Kakor Srbi, tako hočejo tudi Črnogorci imeti svoj delež od Albanije. Črnogorsko vojaštvo je zavzelo važne točke ob reki Bojani in Skadrskem jezeru. Njihov cilj je Skader. TESARJE sprejme Ivan Spes, načelnik zadruge tesarjev v Mariboru in posestnik parnega mlina in parne žage v Mariboru, Windenauerstrasse štev. 26. Tesarji zaslužijo po kakovosti dela po 50, 60 in 70 vinarjev na uro, stanovanje prosto, živež dobijo po ceni pri delodajalcu samem. 393 rhfevajte f*»iis Im ¿make B»j glwni cesik 14. ¡00 a ikftai ur, dfttniB« io »tbr-sím, godbenik,jeklenih, Bsnjfttih, jospodarskih is teiletsih predmetov er»&»»ic. Prvatovwns m fea»« itonrsd, e.kr. dr orni &&»?iul¿ t Mona (Brüx) 838 (OsSto). Nikelnaate Ssg&ofi-nr* K 3 90, 4-20, S'—, »sbras ure K 8'40, «£fci**i• budilke K 290, éwMse Kadilke % zvoHčkem 4 S. - Požijj» p« povzetju. zuje jasno, da samo oni za more prenašati skoraj nečloveške napore, ki ostane trtzen Zato zahtevajte v veaM gostilni kot pijačo ¡»vrstne hutcnnrske pokalice. Fedor Kukovec.' tvoraica pokslie in sotiavice, Ljutomer. 811 Ssrežnik (hlapček) se sprejme takoj v dijaške« semenišča v Ma riboru. Bü gersfciasse 12. 376 Učenec iz boljše hiše se takoj sprejme pri čevljarskem mojstr t J Egger v Mariboru, Stolni tr* 14. ¥8[ska svota denarja *c zamore nakljačiti vsakogar, ki pestañe naš naročnik Brezpfečna pojasnila pošilja Srsdkoyño zastepstvs št. ¡5 Ljubljana. 154 najboljšo vinogrsdno od Jessernigi si lahko vsakdo naroči tudi na obrok* pri Zlnauer & Co, Sv. jak&b * Slav. gor. Prsebno v letošnjem leta bods vsled pomanjkanja vitri-jula in delavnih moči jako pripo ročljivo da iiaa vsak svojo škro pilDico Oniki zastonj. 297 Sprejn eta se takoj 2 trgovska ptmočn k? eventuelno prodajalka zmožna slovenskega in nemškega jezika. Josip Uiiaga trgovec, Maribor, Tegethcf iva ulica 386 Čevljarski pomočnik za inešaao delo se spieime pri A Ettl, Te gethofo^a cesta 42, Maribor. 390 Išče se pr dno pfšteno kmečko dekle v služb". M. Ogrin, Št. Ilj pri Velenju Štajersko. 883 Cerkovnik količkaj vešč službe, se takoj sprejme v stolni cerkvi v Mariboru. Mesečna plača 80 K in postranek' djhodki. Prosto stanovanje. Našlo/ dopisov: Stolno župnišče, Maribrr. U5: noa iz pošleLe hiše 86 sprejme ped ugodnimi pogoji na 8 ali 4 leta Bobra »pričevala se želijo. Vstop takoj. Trgovec Trann, Ptujska gora. 381 Priden učenec se sprejme v trgovino Alojzija Vršič v Ljctomeru Ufienec, kateri je z dobr in uspehom dovršil šolo, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagoa Jo sip Cemeič, Sv. Peter pod 8v. Gorami. 379 Slikarski in pleskarski HČtntc ¡-e sprejme. Dobi stanovanje in hrano, iu-ii Jnteršuik. BrandiBga»se št. 3, Maribor. 3o5 Kovaški učfnfc se sprejme takoj pri zanesljivem mijstra: Heachl, kovaški mojster, 8?. Pete.' pri Gradcu. 371 P odajo 83 lepa posestva: v Po l.režju pri Mariboiu pri 8v. Trojici v Slov. gtricah, pri Sv. BjI faiikn v 81. goricah, v Št. Lenarta v Slov. goric* h ter dobroidoča gostilna v oližini mesta Masibcr. V Št. Raperta pri Št. Lenarta prodam lepo hišo z gospe darstvom >red je zelo pripravna za peka rijO iii usnjarijo. Franc Schlitz, Št. Lenart v Slov. gor. Štajersko. Za veletrgovino z železoino se išče ll/'f nf'ii B Pri,£eru0 šolsko utt ill/a. izobrazbo. Prošnje sinov pošten h rodbin caj se pošlje na naslov: Peter Majdič, Celj-, Kupite! 3 povesti 224 strani 337 66 vin. Dr. ko&er, Jur&nci pri Ptaju Drva suha, mehka ali pa tudi trda, in sicer 10 ali 12 meterskih sežnjev, kupi takoj tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Kdor jih ima, naj se oglasi! Enega mlinarskega pomočnika lD jem,u0 vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. nre popoldne. WT* Posojilnica Ima tudi na razpolago domaČe hranita« nabiralnik«. Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo). Mlado, staro, Vsak pave: Ta pa le za mol Ker se «amo z njim krepâam, Vedno zdrav želod'o imam! Varujte se ponaredb! Pristni „PLORIAN" se dobi edice od Rastlinske destilacije „FLORIAH" t Ljubljani. se dobi samo Narodna trgovina Alojz BrenčiS v PTUJU priporoča za spomlad in leto lepo izbiro Sto fov in volne z& moške in ženske obleke kakor tudi vsakovrstnega plataa z* životno in posteljno perilo. Nadalje nudi gotovo perilo, potem hlače, predpasnike, kravate, ovratnike, za vratu 5 ca, odeje, dežnike, preproge, različne rnte ter vobče vse, kar spada v to stroko. Priporoča se Alojzij Brenčič v Ptuju. V PRVI GORE1JSKI RAiiPOŠII^TAL.NICI IVAN SAlfNIK, KRANJ, Gorenjsko. 70, 7, 75, 7V«, 80 ctm 8 pesti kO$a Stane samo kron 2—, 2'20, 240, 2 60, za katero se garantira. Kdor naroči deset kosov skupaj, se i7iu pošlje poštnine prosto! 223 Zahtevajte krasni llustrovani cenik zastonj! m ■ priporoča domača in narodna trgovina Prane Lenart v PTUJU fičmcms razno novodošio blago za obleke. Ker se vrši najbrž letos sv. birma, opozarjam cenj. botere in botre že Baprej, da preskrbijo svojim birmanoem lepo obleko, ki pa se dobi primeroma dsnašajim razmeram po ugodnih cenah istotako pri Francu Lenart v Ptuju. Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem. Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. 192 Vsak svoj mlinar. S poleg stoječim ročnim mlinom lahko zamelje vsakdo doma svoje zrnje, kakor koruzo, ječmen, žito, oves. Mlin je jako trpežen in stane samo 20 K; plača se lahko tudi v 4 enakih mesečnih obrokih. Naročila sprejema Teodor Zdarski v Mariboru ali Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor. 296 Kftiigarna, gamstnirs^ is? muzifcalije. Goričar & Leskovšek trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX P° raznih cenah. XX Zrn gostilničarje: Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah. UStKffef li nMIVpvlTfl M največja tovarniška zaloga nr razpošilja v vse deiele. - Šp Pozor kmetovalci! Frssferssk» «i prerefesao, peec&c« v TOjsfcšaast teea, ¿aa&sEft, sasesljiva ia ka$*ra ceats^ ». p,: iaatoia, (Lsoarna), feusaHo ¿etelje, a*»«, yeae fiumsm» is ru«o#o, splek vsa, poljski, frwSi vrtna ia svetitiat k«suh2 ad 33»a« ia Tema traits Maatkasr, ki se ¿»Jrivsjo as 9 demaii tvwttrf L RAVNIKAR :-: CEJ^T ^ Trjevtea • ipeoertjektai blagots, z barvami Ia Cefci ■M K«»*J ter zatsfi veeh vrst ntaeraMk vesfc. HT Solid«« I« tolas p«ttr«ita. aPHiadnHiBžglK5{č8wftft Rostopf^Sl Po 14 dnevni posknSnfi »s laktu vsaka on pasti khk» vsak mm araptta e tek ¡¿mraSi voak. Prednost) teb ar ?nwa fehn&nka Boskeaf- «3, M i», K ¿ni&z Cb » ialtrapeeae sbri&e s ; iala, dobila preetsyski tok, osi, keieqje se vee vrti v " 32 ar ia ide tofee aa po! laiauta, «e to« ura leto, ris) sil m boki v lepa. Un je m-varevaaa preti preveliki napetosti pnnsis, eb-ločj« j« is ¿istega oikla ter je MrtmtM ie z eaim plaKess aa varstvo sopar prak ter se vsi pokrovi streho ia na>tassSio zapinta, Pe debri preizkušali se te te are radi ni**« cese ia vtadar dobrega teka aradae npe^As pri armadi ia ncMcih želesaieak. Prečim Vas torej, da te are ne zameegate s dragica! iKfoinai orusi, ki se dobijo v trgovinah. — Ve«* si aaj brsz nevarnosti, da M škod«, naroži mojo osne »rs. ■ V« popolnoma zastonj. A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi Si. 8, srsbrnine in zlatnine, peeiatist za belfSe nr«. MHt| Prva slovenska razpošiljalna svetovno-znaaib srebrno jeklenih znamka dvojni »Orel« z mečem» katere so iz najboljšega in najvlačnejšega jekla,, lahke, na las tanko izdelane, najlepše izpeljane in za vsak kraj rabljive. i Za vsak komad se garantira. Pri naročilu 10 kom. se doda 1 komad ¡aastdnj. asi. KMETOVALCI! ogibajte se manjvrednega židovskega blaga Zahtevajte cenik Edina zaloga: Ad. Geiss-a nasl. Viktor Pilili» Žalec v Savinski dolini. Gospe-GospodlDje-Kuharicef Ali že poznate pripravo „W@€šl" za vkuhanja vsakovrstnega sadja in zelenjadi? Cene, zahtevajte takoj zastonj cenik od Zin&ner & Co., Sv. Jakob v Slovenskih goricah. 341 >•'■ ■'• . 'v • : ïi (ilsivni trg It, tik f^rne cerkve. -j^u.i- »hihvj > isn— i m m m i i ,, Naznahjam, da v moji trgovini dobivate zanesljiv^ kaljiva semena za polie in vrte po solidni ceni Posebno priporočam od predenča očiščeno: Domače ais konjsko defe!Jn$ seme, petem Lucerner ali nemška, lakarnaf za enkrat kositi, Esparsef, takozvana večna detelja, TraVllfiO seme za mokre in suhe travnike. Korenje»® seme, Runkeinovo repo, rude&> dolgovato, ramena dolgo in okro^lovato. Svinjsko faltlo. Veeh vrst semena za vrte, kakor tudi rafijo in fvepžc za vinograde. Obilnega obiska pričakujoč biležim % velespoštovanjem iïïta H. Hočevar Cel Glavni trg št. 10, tik farne cerkve trgovina Speeeriisfeega blaga. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celi rsgistrovana zadruga z neom, zavezo 'Ü ■ ■ ■ ■ Obrestuje hranilne vloge Dal® POSOjilO Uradne ur® 01 na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo , , „ , „„ •#» « a j . .. .. .. , . j . . za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure 'Z 10 vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne Rentni davek plača posojilnica sama. plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. - m m m m V lastni hiši (Hotel ,Pri belem volu9) ¥ Celju, GraSka cesta 9,!. natisi f8» «daiateli lu aaloínlk: KatoHftk" Uskovnc drn9tvo. Odtrovornl nr»dDÜr- firaun. a«oi¡'_ Ttxk Udarne fl, Ctri.» v Hariboru-