spedizione tn abbonamento postale — Pottatns platen r p>twHi
Leto XXIII,, št. 213
IZREDNA IZDAJA
Ljubljana, četrtek 23« septembra 1943
JŽk	ilvo/O KueJb^r
Pfdi — Cena — Prenos cent M
Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva alica 5. Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24
Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22 do 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42
Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje
Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
Izbaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaia mesečno Lir 13.—, za inozemstvo vključno t »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.50.
Uredništvo : Ljubljana, Puccinijeva ulica fe. 5. — Telefon fcev. 31-22, 31-23. 31-24.
Rokopis) ae ne vračajo.
«1 Rinil Prasident der ProvinziaIverwaituno io IM
Dar Gauleiter und Reichsstatthalter hat in seiner Eigenschaft als Oberster Kommissar In der Operationszone „Adr!atisches Kiistenland" mit einem Erlass vem 20. September 1941 liir die Verwaltung der Provinz Laibac h den Chef der ProvinzIalverwaltung einge-rkhtet und zum Prasidenten der Verwaltug den Siirgermeiste? Stadt Lalbach, Divi-
sionsgeneral Leo R upnik bestellt
era! Rupnik predsednik pokrajine
Pokrajinski vodja in državni namestnik je v svojstva vrhovnega komisarja v operacijski coni Jadransko obalno področje" s svojim ©iSsfeiss z stas ssptem&ra 1943 ustanovil za upravo Ljubljanske pokrajine položaj scSa pskrajiotike uprave m m predsednika uprave imenoval župana mesta Ljubljane, dMdpširm gznczzln Lesna HEpnIka
„„«,.„ iiuiimn presideate ilmiilL,,,,,,,
I! Gauleiter e Luogotenente del Reich, nella sna qm£ktk il C$mmlmmiQ spremo nella zona di eperazioni del „Litorale adriatks", con il šzztsž® fid 29 ssStembre 1943 per rammmlsfrazione della Provinda di Lubiaisa lia e^iitmto li Cs^-d CeW&mmmMz& zime prevmdale e nominato presldente della stessa Amrnm^^m^m II	della
dttš di Lublana II generale Le j Rsspsik
Anfruf dzs Prasdentsn Getu Rupnik:
Mwmem und $lowe
ie
Mit der auf BefehI des Fuhrers des Grossdoutschen Reiches vom Gauleiter und Reichsstatthalter in Karnten in seiner Eigenschaft als Oberster Kom-missar in der Operationszone »Adriati-sches Kiistenland« erfolgten Bestellung einer eigenen Landesvervvaltung fiir die Provinz Laibaeh \vird uns Slovve-nen die Mdglichkeit geboten, unser Ge-sehick noeh vvahrend dieses Krieges selbst in die Hand zu nehmen und mit Verstand, fleissiger Arbeit, strenger Dis-ziplin, soziaien Opfersinn und lovaler Haltung jene Voraussetzungen zu schaf-fe:n, vveiche dem slowenischen Volke in der Volkerfamilie des neuen Europa den Bestand und eine gliiekliche Zukunft siehern sollen.
Nach den unerhorten Leiden, welche uns von der mit den Feinden Europas geheim verbiindeten, verraterischen, feigen Badoglio-Clique und ihren Bu-senfreunden, den einheimisehen bol-schewistischen Banditen und Mordbren-nern zugefiigt vvurden, wird vvohl jeder anstandig denkende Slowene zur Einsicht gekommen sein, dass uns nur die nationale Vertraglichkeit mit allen Nachbarvolkern, das feste bruderliche Zusammenhalten in unserer eigenen Volksgemeinsehaft sowie die vertrau-ensvolle Mitarbeit mit der deutschen Wehrmacht, in deren Obhut wir nun stehen, vvieder zur Ruhe, Ordnung, konstruktiven Arbeit und zum taglichen Brot bringen konnen.
Wenn wir in diesem Sinne alle unse-re Kriifte einsetzen werden, diirfen wir bestimmt hoffen, dass das slovvenische Volk in seiner Gesamtheit einer gliick-lichen Zukunft entgegen geht.
Diese uns gestellten Aufgaben wer-den nur von zwei Feinden bedroht. Vom Bolsehevvismus, vveleher uns zu stumpfen, seelen- und gottlosen Arbeits-sklaven fiir die jiidische We!therrschaft niederkniippeln vvill und ven der Plu-tokratie, vvelehe uns das Wenige, was wir noch haben, fiir die judisehen Geld-sehranke stehlen moehte. Diese zvvei Feinde, gegen vveiche die deutsche Wehrmacht und ihre Verbiindet^i an den europaischen Fronten kamrpfen. miissen und werden von uns in den en-gen Grenzen unserer Keimat mit allen Mitteln bekampft werden, um dann — nach Herstellung der Sieherheit — jene Ruhe, Ordnung und Arbeit zu schaf-fen, v.elehe uns den Aufbau und das Leben in unserer schonen Hpi'.nst ge-wahrleisten werden.
Die Gewahr fiir den Erfolg dieses Kampfes und die daraus spriessende schone Zukunft unseres Volkes bietet uns der geniale Fiihrer des Grossdeut-schen Reiches Adolf Hitler, vveleher den Kampf fiir das Gliick aller ehrlie-benden und aufbauvvilligen jungen Volker Europas fuhrt.
Der Provinzialvervvaltung \vurde es zur Pflicht gemacht, die Bevolkerung der Provinz so zu fiihren, dass sie vor-nehmlich durch eigene Kraft wieder jene Haltung und jenes Ansehen er-langt, welehe das slovvenische Volk im besonderen sich in seinem fast 1400 jah-rigen Leben im mitteleuropaischen Raume, zvvischen seinen zwei grossen Nachbarvolkern, durch seinen Fleiss, seine Ausdauer, seine Strebsamkeit, seine Begabung und seinen festen Got-tesglauben schon geschaffen hatte.
Auf allen Gebteten des Lebcns, ins-besondere aber bei der Bekampfung
der bclschewistischen Banditen im ei-gepen Lande, der Beschaflung ven Arbeit und Brot fiir alle Arbeilswilligen, der Herstellung der sezialen Gerech-tigkcit und des Aufbaues unserer zcr-storten Heimat wird die Frovinzia'ver-vvaltung ihre Ffiicht erfiillen. Hiezu fordert sie alJe Slowencn und Slovve-ninen, insbesendere aber die slovvenische Jugcnd auf, mitzuwirken. Nur so kann und wird unsere slcwenischc Volksgemeinsehaft im neuc-n Europa ge-deihen. Lasst a Is o cllcn miissigen klci-nen Streit, der uns so furehtbar ge-schadct hat, stcllt das Geincinuohl vor den Eigennutz, kehrt in eurc Keime und zu eurer Arbeit zuriick, helft euch selbst. damit auch Gott euch helfe.
Diejenigen aber. die auch diesem meinen Aufrufe nicht folgen sollten, vverden die drokonisehen Kriegsgesetže der fiir diesen Teil Europas verantivort-lrchen deutschen Wfhrroacht unerbitt-lich treffen.
Der Prasident der Provinzialvervvaltung Divisicnsgeneral LEO RUPNIK
Prcglas predsednika gen. Rupriha:
Slovenci In S!@witk<So
{jokončavanju boljševiških razbojnikov na lastni zemlji, pri pnskrbi dela ln kruha za vse delavoljne, pri uvel javi je-nju socialne pravičnosti in pri obnovi naše razdrte domovine bo pokrajinska uprava storila svojo dolžnost. Tako vse Slovence in Slovenk?, še posebno pa slovensko mladino, poziva k sodelovanju. Samo tako bo v novi Evropi mo-gla uspevati in L o prospevala naša slovenska narodna skupnost. Pustite tedaj vre malenkostne, jalove razprtije, ki so nam škodovale tako strahotno, postavite sliupno blaein.fo pred sebičnost, vr- | rite se na svoje domove k svojemu delu in pomagajmo si sami, da nam tudi Bog pomaga.
Tiste pa, ki se ne bi ravnali niti po
Leon Rupnik se je rodil 10. avgusta L 1880 v Lokvah na Primorskem, šole je obiskoval v Idriji, pri št. Pavlu in v Ljubljani, dokler ni leta 1895 vstopil v infan-terijsko kadetnico v Trstu. Avgusta 1899 je prišel kot kadet-častniški namestnik k varaždinskemu pehotnemu polku št. 16. 1. 1907 pa je bil sprejet v vejno šolo na Dunaju. Do leta 1911 je služboval Leon Rupnik, ki je med tem postal stotnik, pri svojem polku. Konec leta 1916 je bil na ostjo-vi spontane prošnje čete nekega armadnega zbera pcklican od maršala Hoetzen-dorfa kot major v zbor generalnega ^taba. V juliju 1918 je bil imenevan za štabrega šefa vojne luke v Kotoru.
Leta 1919 je bil Leon Rupnik prevzet ▼ bivšo jugoslovansko armado, v kateri je v teku let napredoval do divizijskega generala.
D-v:zijs!ci general Rupnik ima razna vL soka odlikovanja bivše avstro-ogrske armade in železri križ II. razreda. To odlikovanje si je pribcril leta 1917 v bo u nroti četam Kerenskega. V septembru leta 1911 so naredil' komun;stični elementi na generala Rupnika v Ljubljani atentat, ki pa se je kakor po čudežu ponesrečil. Od 3. jurija 1942 je divizijski general Rupnik župan mesta Ljubljane.
Vest o imenovanju ljubljanskega župana div. generala Leona Rupnika za predsednika pokrajinske uprave v Ljubljani se je bliskovit« razširila med vsem prebivalstvom. Povsod je bila sprejeta z zadoščenjem in veseljem. Vsi sloji našega ljudstva toplo pozdravljajo g. predsednika in snu žele najlepših uspehov pri njegovem delu za blagor slovenskega prebivalstva.
tem mojem klicu, bodo neusmiljeno dr!? trde vojne postave za ta del Evrope odgovorne nemške vojne sile.
Predsednik pokrajinske uprave: div. general LEON RUPNIK
Prcdel Prss~dettts Rirjnth:
Slrrtfil e §I©v«ne!
Po ukazu Vodje velikonemške države je okrožni vodja in državni namestnik Koroške kot vrhovni komisar operacijske zone »Jadransko primorje« postavil lastno deželno upravo za Ljubljansko pokrajino ter je nam Slovencem s tem dana možnost, da svojo usodo še med to vojno sami vzamemo v svoje roke ter si z razumom, z marljivim delom, s strogo disciplino, s smislom za socialno požrtvovalnost in z lojalnostjo ustvarimo one pogoje, ki naj slovenskemu narodu v družini narodov nove Evrope za-gotove obstoj in srečno bodočnost.
Po neznanskem trpljenju, ki so nam ga prizadeli s sovražniki Evrope tajno zvezani izdajalski, strahopetni Bado-glievci in njihovi priskledniki ter domači boljševiški razbojnik; in požigalci, bo pač sleherni pošteni Slovenec uvidel, da nas bodo k miru ,rerlu, konstruktivnemu delu in k vsakdanjemu kruhu spet privedle samo strpnost z vsemi sosednjimi narodi, trdna bratska vzajemnost v naši lastni narodni skupnosti in pa tudi zaupljivo sodelovanje z nemško vojno silo, ki smo sedaj pod njeno zaščito.
Če bomo vse svoje moči napeli v tem smislu, lahko zanesljivo upamo, da gre slovenski narod srečni bodočnosti naproti v vsej svoj! celoti.
Te naše naloge ogrožata samo dva sovražnika: boljševizem, ki nas za
dovsko vlado svetla hoče potlačiti do topih robotov brez duše in Boga, z njim pa plutokracija, ki bi nam za judovske blagajne rada ukradla še to bore malo, kar imamo. Proti tema dvema sovražnikoma, ki se z njima ob svojih zavezr.:-kih bojuje nemška vojna sila na evropskih frontah, se moramo mi z vsemi sreditvi boriti v ozkih mejah naše domovine, da si po vzpostavitvi varnosti ustvarimo tak mir, red in delavnost, da nam bo zagotovljena obnova in življenje v nr.ši lepi domovini.
Jamstvo za uspeh tega boja in za bodočnost našega naroda, ki bo iz tega boja vzklila, nam daje genialni vodnik boja za srečo vseh mladih evropskih narodov, ki jim je za čast in obnovo, — Vodja velikonemške države Adelf Hitler.
Pokrajinski upravi je poverjena dolžnost, naj vodi prebivalstvo pokrajine tako, da predvsem z lastnimi silami doseže tako trdnost in tak ugled, kakršna si je slovenski narod sam v svojem skoraj štirinajststoletnem življenju v srednjeevropskem prostoru med svo.iima dvema velikima sosednjima narodoma že pridobil s svojo delavnostjo, s svojo vztrajnostjo, s svojo prizadevnostjo, s svojo nadarjenostjo In s svojo *?rdno vero v Boga. ?fa vseh	življenja, zlasti pa pri
L'istaIlazione d'una propria ammini-strazicne pubbliea per la Provineia di Lubiana ordinata dal Fiihrer (= Capo Suprrmo) del Grande Relch Germanico ed effettuata dal Grauleitere Reichsstatt-haKer (= governatore) della Carinzia qua!e Comrnissario Supremo nella zona d!opfra/«oni «Littorale Adria(ico» offre a noi Sloveni la possibilita, di determi-nare la nostra sorte di propria mano an-cora durante questa guerra e di ereare ccn bnon »enso, con avSsiduita nel lavoro, eon rigirla disciplina, ccn spirito d« sa-cri.icio nel campo sociale e con atteggia-mento leale le premesse, che assicure-ranno a! popolo slcve«o 1'esistenza ed un evvenire felicc nel gre m bo della famiglia dei popel« della Nuova Europa.
*n vista delle sofferenze inaudite, alle qu2li furono sottoposli tanto da par-te della crieea commandata da Badoglio ccl aleatasi elandestinamente ed in guisa vile e perfida a i nemici delFEurcpa, guanto da pa rte dei suoi amici sviseerati, eice i bandifci e peirolieri indigeni, ogni !fl'>v-eno benpensante avra riconoseiuto ^enza dubb'o che solamente conciliabilita in linea nazion&le di fronte al popoli vlomi, di pi" connesso, compatto e frater-ni> entro le ftle della propria nazione, ccme pure ccoperazinne fiduciosa eolle for/e armate tedesehe, delle quaii ormai godiamo il patrocinio, oi potra riportare tranquillita, disciplina, lavoro eostruttivo e pane cotidiano.
Possiamo sperare per sicuro che tutto il popolo sloveno va incontro ad un'av-venire prospero, purehe adopereremo tutte le nostre forze in questi sensi.
II compito presentatoci e minaeciato solamente da due nemici. Da una parte dal bolseevisrno, ehe vuole renderci schiavi ape.tici, privi d'anima ed irreli-giosi deirimpero moniiale pregettato dagli efcrei, da!!'altra p i rte dalla pluto-erazia, ehe vorebbe rubarci quel poco
ehe ormai aneora possediamo in vantag-gio delle eassaforti g:udaiche. Data la necessita e nelTintento di procurare poi — rlstabilita Ia sicurezza pubbliea — quelia tranquillit;i, quell'ordine e quel lavoro, ehe ci garantisce la ricostruzlone e la vita nel nostro bel paese nativo, oppugneremmo entro i stretta ecnfini deHa di noi patria con tutti i mezzi che ci stan no a disposizione, questi due nemici, contro i quali le forze armate tedesehe ed i loro alleaii combattono sni fronti europei.
La garanzia pel buon successo di que-sta lotta e per i'avvenire propizio che ne spunta pel popolo nostro, ci presta Adolf Hitler, il geniale Fuhrer del Grande Reieh Germanico, che guerregia per la prosperita di tutti i giovani popoli deIl'Europa, che sono onesti ed anehe disposti a lavorare nel campo di rico-struzione.
AirAmministrazione Provinciale e stato imposto il dovere di dirigere la po-polazione della Provineia, acciocche ri-euperi sopratutto di propria forza quel-1'atteggiamento e quella stima che 11 popolo sloveno seppe aequistarsi durante Ia sua esistenza quasi millequattro-oentenaria speeialmente neH'ambiente medieuropeo fra i due grandi popoli \i-cini in virtu della sua assiduita e per-servanza, del suo zelo. della sua intelli-genza e della sua credenza forte in Dio.
L'Amministrazione Provineiale adem-pira al proprio dovere in tutte le sfere della vita, speeialmente pero lottando contro i banditi bolseevisti nel propprio paese, nroenrando lavoro e nane per tutti quelM, che sono disposti al lavoro, ereardo sriusfi7ia sreiale e ricostruendo
Nadaljevani* ;ui £. strmli

-rcsdt*$§evazs§e s 1. strani
Ia nostra patria distrutta. Percio essa Invita aila cooperazione tulti i Sloveni e tutte le Slovene, ma speciahnente la gioventu slovena. Soltanto in qussio modo la nostra nazione slovena petra pro-sperire e prosperira nella Nuova Euro-pa. Rinunciate dunque a tutte le piecole liti oziose, che ci hanno riportato quei terribili clann!, lasciate da parte l'inte-resse personale in vantaggio delFutilita
collettiva, ritornate in patria e ad lavoro, aiutatevi che Dio pure vi aiati.
Quelli pero, che non siano disposti di seguire il mio appello, saranno sotto-posti inesorabilmente alle leggi draeoni-che di guerra deH'armata tedesca, che e responsafcile per questa parte del-1'Europa.
II Presidente dell'Amministrazione Prcvinciale Generale di divisione RUPNIK
Ljubljana^ 22. septembra. Na današnji predsednik pokrajinske »prave v Ljabljan ne predstavnike ljubljanskega tiska našle
Gospodje!	'
Za posebno zadoščenje cenim, da Vas lahko tu pozdravim prav na ta. za nas Slovence tako pomembn dan.
Izvajanja g. dr. Lapperja ste slišali on meni pač ni treba več poudarjati, da se jim pridružujem v polnem obsegu.
Pri srcu pa mi je. da Vam pri tej priložnosti izrečem svojo najiskrenejšo zahvalo za lojalno mišljenje in pošteno delo. ki ste 4a ob mojem županovanju Ljubljani izkazoval' za korist- m pomoč našemu trpinčenemu slovenskemu Ijuo-stvu Pn tem niste storili samo dobrr delo v listih, prihajajočih v javnost, temveč tudi ne-službeno — s svojim humorjem s svojo do- i vtipnostjo, s svojo ironijo in satiro — ko ste | vedno nergavim kntikastrojn in vsevednim j ocbezdačem med ljubljanskimi kavarniškimi , strategi in gostilniškim: politiki, s tem pa tuoi j našim" poglavitnim sovražnikom — boljševi- j kom in plutckratom kot orožju za judovsko
Ob pol 16. uri so se zbrali v slavnostni dvorani vladne palače predstavniki vojaških in civilnih oblastev. med njimi zastopnik poveljujočega generala in mestni poveljnik, knezoškof dr Rožman, konzularni "zbor in vsi šefi državnih in pokrajinskih uradov v Ljubljani kakor tudi zastopniki mesta. Koroški vladni predsednik gosp Wolsegger je po pozdravu prisotnih gospodov izpregovoril dališi govor, v katerem je orisal usodo naših krajev v zgodovini, nakar je s prečitanjem ukaza vmestil novega deželnega predsednika g. diviziiske-ga generala Leona Rupnika. Zaprisegel ga je s stiskom roke.
tiskovni konferenci je imel rovoimenovanj i divizijski gene~al Leon Rupn'k na zbra-dnji nagovor:
svetovno nadcblast — prizadejali marsikak krepak udarec in spravili razsednejše Ljubljančane v smeh in s tem k pamet
Sedaj Vas pa prosim — gospoda moja —, aa v bodoče prav tako spretno, a dosti bolj sproščeno in živo nadaljujete z delom po sporočenih smernicah ter da s svojim mogočnim orožjem duha. besede in pisave odločate — da. celo kot napadalna četa soaelujete pri pokonča vanju sovražnikov, pri ozdravljenju nagega naroda, pri popravljanju vse škode in pri obnovi naše sedaj opustošene vendar še vedno prelepe in nadvse ljubljene domovine Pri tem Vas bo spremljala vsa dobrohotnost velikega nemškega naroda m njegovega vodstva, jjrav tako pa tudi krepka podpora slovenske pokrajinske uprave
Za prvi začetek sedanjih Vaših velikih nalog Vas ra prosim, da moj klic našim rojakom, ki Vam ga izročam, objav te še danes v posebnih •zonjah ter ga tolmačite v smislu dobljenih navodil po najboljš* volji in znanju.
J'4*
Novi deželni predsednik je najprej kratko v nemškem in nato v slovenskem jeziku pozdravil prisotno gospodo, nakar je imel kratek programatičen govor. V ime- j nu poveljujočega generala g. Raapkeja je j čestital novemu deželnemu predsedniku , poveljnik odseka Ljubljane g. polkovnik > Oertl, ki je zagotovil vso pomoč nemške vojske za zagotovitev miru in reda v Ljubljanski pokrajini. Po čestitkah novemu predsedniku so se udeleženci slovesnosti razšli.
Podrobnejše poročilo o vmeščeniu bomo objavili jutri.
Neue deufsche Seeerfolge im Mitteimeer
Drei feindliche Zerstorer, ein Kiihlschiif und ein Frachtsnsegler bei Gibraltar und im Tyrrhenisclien Meer ein 14.500 brt. Dampfsr ver-senkt sowie drei weitere Schiffe beschadlgt. In čer Aegeis e n
chisches U-Boot vernichiel
Aus dem Ftihrer-Hauptquartier, 22. Sept. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
An dfer Ostfront griff der Feind gestern weiter an den Schvverpunkten in Raume »n Poltava, Roslavlj und Smolensk an. Seane mit starken Kraften gefiihrten Durchbrsichsangriffe nurden aufgefangen.
In den Gewassern des Nordkaps schossen deutsche Jager- und Zerstorerverbande zu-sammen mflt der Bordflak eines Geleito von 38 angreifenden Sowjetflugseugen 21 ab.
An der siiditalijenisehen Front fanden nur ortliehe Kampfhandlungen statt.
Slovvenische Aufstandisehe zusammen mit italienisehen Komunisten und Ban-dengruppen aus dem kroatisehen Raum versuehten in Ostvenezien, in Istrien und Slovvenien unter Ausniitzung des Badoglio- j verrates die Maeht an sich zu reissen. Deutsche Truppen, unterstiitzt von na ti o- ! oiiaifaselnsisciien Kinheiten und Fretwll- : ligen Landeimvohnern, haben die uichtig-sten Orte und Verkehrsverbindungen be-setzt und stehen in Angriff gegen die r^u-
benden und pJundernden Aufstandischen. j schossen.
Im Mittelmeerraum griff die Luftv.afle wiederholt mit gutem Erfolgo—Flvgf>'' iT.e, Marschkolonncn un.l Stellungen d »s F."n-S des an und vernlchtete zw\>; grosse SchneJlboote.
Bei Gibraltar versenkten unsere S rU-r-seeboote 3 feindliche Zerstorer, tarpedier-ten ein stark geslchertes KEVscVff und verniehteten einen Frachtensegler scv.ie ein feind!iches Flugzeug.
im Tjrriienischen Meer versenkten Fahrzeuge der Kriegsmarine einen zum Feind iibergegangeneii D^mpfrr der Sa-dol oregierung von 14.« jO BliT und be-sehiidigten ein \veiteres grosses Schiff so-\vie einen Minenleger und ein anderes klei-neres Kriegsfahrzeug sehvver.
In der Aegeis vern"chtete ein Untersee-bootjiiger das in britisehen Diensten steh-ende grLchische Unterseeboot »Casonis« und braelite Teile der Besatzung als Ge-fangene ein.
In der vergangenen Nac lit grlffen schnelle deutsche Kampfflugzeuge Ein-zelziele in Siidengland an.
Bei freier Jagd iiber dem Atlantik \vur-de ein britlsches Grossflugboot abge-
ovi nemški isspsM ia Sredozemskim morju
3 sswažni rosiki, 1 hladilna las! j a in l tovsma jadrnica pri Gibraltarju in 14.500-t-nss^i panrrls na Tirenskeni E33s?iu pstopSfessi, 3 nadaljnje ladfe p-s5kskovane — Na Egsjsktsn morju je InEa uaičesa ssvrazna {so^moroica
Ntsuvl sticetss! tedeseli! is®! Mediterran«o
Tre cacciatorpedimere. una nave frigonfera, un ve!:efo da ca^co e un vapere afiondati presso Gibilterra e nel Tirreno. Tre navi dan-neggiate. La distruzione di un sommerg.'bfle greco nel Mar Ečeo.
Dal Quartier generale del Fiihrer 22. settembre. II Comando Supremo delle Forze Armate comunica:
Sul fronte orientale 3 nemico ha ?eri oontinuato i suoi attacchi nei punti centrali dei settori di Poltava. Roslavlj e Smolensk. I suoi attacchi di sfondamento condotti con oons»dere\'oli forze sono stati frustraSi.
Nelle acque del capo nord caceiatori e bombardieri tedesehi assieme alla contro. aerea di un oonvoglio hanno abbattuto 21 apparecehi sovietici su 38 attaccanti.
Sul fronte deiritali.a meridionale si ve-rificflno soltanto azioni locali.
Ribelli sloveni uniti a comunisti italia-ni ed a gruppi di bande della zona croata, sfruttando il tradimento di Badogiio hanno tentato di impadronirsi del potere nella Venezia orientale, in Istria e nella Slo-venia- Truppe te<lesche eol coiicorso di forze nazaonali fasciste e di volontari loca. li, occupavano le localita pi"u iniportanti ed i nodi di comunicazione coatinuando l'atfcaceo contro i predatori ed i saccheg-giatori.
Nella zona del Mediterraneo centrale la Lu.ftwaffe ripetutamente attaccava con buon esito campi di a\iazione, cclonne in marcia e posizioni • nemiche distrugendo 2 grandi Mas.
Presso GibiSierra i nostri soiTiroerribili affondavano 3 oacc'iatorpediniere nemu-" e, colpivano con siluro un frigor'fero forte-mente scertato e distruggevano un volie-ro da trasporto eome pure un appareechio nemico.
Nel Tirreno unita della Marina di guerra affondavano un piroscafo di 14 500 ton-nellate del governo di Badoglio passaio al nemico danneggjando gravemente anehe una grande nave e cosi pare un posamine e una pieeoh. unita da gr.erra.
NelI'Egeo un caccia antisommergibile dšstruggeva il sonimerg:b'le greco »Oiso-nis« al servizio inglese eattiirando una parte dell'e<juipaggio
Nella seorsa notte apparecchi veloci da combatiimento tedesehi attaceavano sin-goM obiettivi neli'Inp;hilterra meridionale.
Ne!l'Atlantico venHa abbattuto isolata-mente un ^rarde idrovolaote nglese.
Iz Fiihrerjevega gjavnega stana., 22. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objav, lja:
Xa vzhodni fronti je sovražnik včeraj se nadalje napada] na težiščih v področju Poltave, Rosiavlja »n Smolenska. Njegovi z močnimi silami izvedeni napadi za prodor so bili prestreženi.
V	vodah Severnega rta so sestrelili nemški Sovci in torpedna lajala skupno s protiletalskim topništvom nekega konvo.Hi 21 sovjetskih letel izmed 38 napadajoč h.
Na južni italijanski fronti je bilo samo krajevno bojn» delovanje.
Slovenski uporniki so skupno z italijanskimi komunisti in skupinami tolp s hrvatskega ptKlročja skušali v vzhodni Benečiji, v Istri in v Sloveniji z izrabo B.i-doglijevega izdajstva polastiti se oblast?. Nemške čete so s podporo rarodnofašist č-nih edinie in prostovoljnih domačih prebivalcev zasedle najvažnejše kraje in prometne zveze ter načele napad proti ropa-jcčini in plcnečim.
V	Sredozemlju je letalstvo ponovno z dobrim ur=»rhom napadalo letafl"šča, kolo. n? na pohodu in postrjanke sovražnU<a ter uničilo ('va velilia brza čolna.
Pri Gl' .lir .•'•! so naše podr.nornice po-tcple tri se-r ":n- rušilce, tcrpedi-ale moeno zzv rfv -in MadUno ladjo in uničile nrevom j	kakor tudi eno so-
vr-5-.-c frt i! •
Na T re - ' e n i::orju so potop'!e enete
vojne mornarice 14.500-tonski parnik Ba-doglijeve vlade, ki je prestopil k sovražniku, ln hudo poškodovale nadaljnjo veliko Sa.ljo, kakor tudi en minonosec in še neko drugo manjšo bojno enoto.
Na Egejskem morju je podmorniški lovec uničil grško podmornico »Casonis«, ki je bila v angleški službi, ter privedel lel poredke kot ujetnike.
Preteklo noč so nemška brza bojna letala napadla posamezne cilje v južni Angliji.
Na prostem lovu nad Atlantikom je bilo sestreljeno veliko angleško vodno leria-lo.
IZ LJUBLJANE
u— Drajjo RJirinček umrl. V ljubljanski boln šnici je včeraj po mučnem trpljenju preminil csmšclec novomeške g.mnazije g. Dia^go Marinček, sin kata-»ir&kcga -nspekt:i;a. D leč od domačega K»aja si je naaopal kal zavratne bolezni, je L Ke. ki j je zdaj podlegel. Mladega, si eno dobiega f nta bo težko pegre šal š rok kio^ s šclcev- prijateljev in znancev. še posebno hudo pa je njegova smrt zaaeia oiela seitre in brata. Pogreb :.okCjnega b- v petek 24. t. m. ob 16. iz ..apele s;. Frr.nč šk; na zalah na pokopa-1 šce k Sv. Li .zu. Maša zadušnica bo v soboto ob 8. v cerkvi sv. Jakoba. Pckoj-uemu na b® ohranjen blag spomin, svojcem pa izrekamo m še iskreno sožalje.
u— D ploma. Na tehnični fakulteti ljubljanske u verze je bil d plomiran za inže-njerja kemije g. Bojan Zaletei- doma iz Postojne. Mlademu inženjerju čestitamo.
u— Z nu-stoporn jeseni smo se poslovili
od lepih senčnih <Ln'. P-cslednji poletni dan je bil krasen, sončen in jasen. Ozračje se je namreč po ponedeljskem neurju spet razčistilo in osvežilo in po gosti jutranji megli nam je v torek spet ves dan sijalo sonce, živo srebro je doseglo sicer le 21.3« C ker pa je bilo ozračje mirno, so se kopalci lahko še pridno sončili in se s poslednjimi skeki v vodo poslovili od kopalne sezone, ki ;e bila letos izredno dolga in polna sorenih dni. že sredi maja ko se ^ ozračje ogrelo do 25o C, so se začeli Ljuii-ljančani sončiti in kopati na prostem Druga polovica maja, ves julij in avgrlst bili meseci, ki so bili kopalcem zelo naklo njeni. Imeli srno v letošnii kopalni sezorU okreg 100 ugodnih dni. ki so j-h Ljubljančani izkoristili ob vodah, preživeli tam proste ure. počitnice, dopuste nedelje n prazn'ke. Poleg kopanja in sončenja so se zabavali z raznimi igrami pa tudi' s kuho in pečenjem. Sezona je potekla brez kakih hujših incidentov, niti ni bilo večjih tatvin ki so sicer ob kopanju v navadi, žal pa je bilo neka i žrtev, ki so utonile. Kopalna sezona se je v septembru nadaljevala kakor da smo šele sredi avgusta. So res redka leta, v katerih traja kopalna sezona t'k do pričetka astronomske jeseni. Pivi jesenski dan je prišel oblačen in deževen, jutranja temperatura je bila llo C- barometer pa se še drži precej ustaljena na 762 mm.
u— Prijave za šolski zbor Glasbene Matice
sprejema do 28. t. m. pisarna Glasbene Matice.
ravnatelj Polič in je brezplačen. Ma-
v fellkf zS^r da SC V V6llkem števUu v?™
r 2^liška, minska šola v Ljubljani
Ske bon P-SVnl i5Lpiti 7ja oP^ifeno izostale
°l>java! V včerajšnji številki objavljena v nat l?stPr0m0CiJ1 g' M" P' je pr:S!a PomoK
u— Pijte žikino čajno mešanico z Acitronom! cit^e^'^ Acitrona Vam nadomesti Štiri sveže
u— Odblokiranje srednjih valov na Vašem rr.-
®£®ratH, Yam {zvrši vestno i« hitro tvrdka »Everest«. Prešernova 44.
Naročite %e na romane DK!
C
z ^ osvabaditev
ŽMfe z

Titefa
Lizbona, 21. sept. Tega italijanski kralj, njegov sin Umberto in spletkar Badoglio prav gotovo niso pričakovali, ko so se vrgli v objem plutokratskih velesil, da bodo Angleži in Američani označili njihovo ponudbo, da bo Italija šla skupno z njimi proti svojemu dosedanjemu nemškemu zavezniku, za brezmejno nesramnost. Te brezobzirne odklonitve po komentatorju londonske poročevalske službe Momtgomeryju si pač pomagači Badoglia ne bodo mogli zatakniti za klobuk. Ona namreč jasno kaže. kako mislijo v Angliji o teki izdajski kliki, potem ko so jo izrabili za svoje namene in je več ne potrebujejo. Iz zgodovine angleške tajne službe se ve. da so še vselej taki izdajalski tipi nekega lepega dne izginili s površja. V primeru Viktorja Emanuela morda ne bodo segli baš po neu gotovi j i vem strupu
Važno1 za tvornice in večje objekte
Vodomer 50 mm premera (Einstrahlsystem) poceni naprodai. Naslov y ogl. odd. Jntra.
J-321-I
|BATERIJE
♦ ♦
♦
S t
ZA ŽEPNE SVETILKE ZOPET V PRODAJI PRI
SLAVO KOL AR, LJUBLJANA, BLEIWEISOVA CESTA ŠT. 25
ali pa po pokvarjenem letalu, toda že so dali temu od Mussolinija za cesarja pov-zdignjenemu kralju jasno razumeti, da stori najbolje, če sam izgine
Kakor poročajo iz Washingtona se je mednarod. živdovstvo. ki se ni nikdar bog-ve kaj ogrevalo za kralje, že oglasilo v tej smeri k besedi. Severnoameriški žid Walter Lipmann. osebni žurnalist Roosevelta. je že odkrito zahteval odstop kralja Viktorja Emanuela. To torej je zahvala zapadnih demoplutokracij za izdajstvo sa-vojske hiše S svojim udarcem v hrbet lastnega zaveznika, je izpolnila svojo dolžnost. in sedai lahko izgine.
Zanimiva je utemeljitev, ki jo dodaje žid Lipmann svoji zahtevi p? odstopu kralja: Italija mora iti z združenimi zapad-nimi velesilami in Viktor Emanuel ne more biti na čelu tako spremenjene politike, ker je že prevečkrat menjal stranko. Torej mora Viktor Emanuel izginiti, kajti zapadne sile nočejo imeti z njim nobenega posla. Nikdar več ne sme biti kakega novega Darlana v severnoameriški — .čitaj: židovski politiki.
Viktorju Emanuelu bo malo prijetno zvenelo v njegovih ušesih, če ga primerjajo z izdajalcem Francozov Darlanom. Ta primerjava Lipmanna pa že kaže dece-la jasno, kakšno darlansko usodo žele Sa-vojcu, četudi severnoameriški Zid izjavlja, da ni zadeva Američanov, kaj misli storiti Italija s savojsko hišo. Gotovo ne. Mednarodno židevstvo si je še vedno skušalo oprati svoje roke v nedolžnosti. Viktorju Emanuelu bo pač kaj malo koristilo, če sedaj ponižno prosi angleškega kralja in predsednika Roosevelta, naj ga vzameta v zaščito zapadnih velesil. Usoda gre neizprosno svojo pot.
. "CZ 1
>
BrrJin, 22 sopt. Ha osvoboditev Duceja je Fiihrer edi koval por:čn ka Edu:rda Ma erja.	letalskega oddelka- in ka-
petana Hansa Gorlacha, poveljniki letalske eskadre za zasluge pri osvoboditvi Duceja ob najtežavnejših vremenskih in
M a 11
dobro kuharico
snažno in pošteno sprejmem takoi. Plača in hrana dobra. Ulica i. maja št. 2 111. nadstr. 16030-la GOSPOD. pomočnico zmožno vsakeea dela. staro od 25 let dalie. iščem. — Hrana obilna. Ponudbe na O"! odd. lutra pod »Plača 4(>0 lir«	1601 Vl»
POLTENO ŽENSKO
pridno moč. spreimemo v točilnico. Naslov v ogl. odd. lutra.	lrtOOR-la
POSTIiNTiGA HIŠNIKA iščem. Prednost imajo mehaniki upolcoienci Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Fošunost veba«.
16010-1 i
r	-.•- ,
V	V rfj / H » ts * - .
las!
ANGLEŠČINO
poučuie akadem:k. Tjdi
tere-skih okelišč nah. Poročnik Maier je i za st.movanie ali hrano. —
piv' pristal s svojim letalom na Gran Sassu, kapetan Gerlach pa je s svojim letalom edvedel Duceja v svobodo. Pristanek in odlet letal sta bila pri tem odločenega pomena za uspeh tega podjetja
Nemški premetni minister v Rumuniji
Bukarešta, 22 sept Nemški državni prometni minister Dorpmiiller si je včeraj ogiedal v spremstvu rumunskega ministra za premet in javna dela rumunsko petro-lejsko področje. Pr1 sprejemu, ki je bil prirejen na čast nemškemu gestu. je rumunski prometni minister med drugim dejal: Prijateljstvo z Nemčijo je prinašalo Rumuniji vedno koristi. Nemčija in Rumunija smatrata boljševiško nevarnost za skupro stvar in se ramo ob rami bor ta preti boljševizmu.
Angleška podrejenost ameriškim financam
VVashmgton, 22. sept. AngleSki gospodarski tednik »Financial News« poroča iz Washingtona, da sta anglešk' in ameriški predsednik vlade pri svojih zadnjih razgovorih razpravljala tudi o valutnih vprašanjih. Pri tem se je moral angleški ministrski predsednik ukloniti stališču ameriškega predsednika.
RADIO LJUBLJANA
ČETRTEK 23. SEPTEMBRA 1943.
8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.0U—9.20: Poročilo v nemščini in slovenščini. Naredbe in objave v nemščini, slovenščini in italijanščini. 12.20—12.30. Uvod. 12.30—12.50: Poročila v nemščini in slovenščini. Naredbe in objave v nemščini, sloveu-ščini in italijanščini. 12 50—14.00: Baletna glasba in stari plesi. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. Naredbe in objave v nemščini, slovenščini in Italijanščini. 14.15—15.00: >Narodna glasba«. — Igra radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sija-nec: 1. Fučik: Koračnica; 2. Dolinar-Bernard: V jutrnji zarji; 3. Parma: Bela Ljubljana; 4. Ipavec: Elska - Polka; 5. Jaki: v veseli družbi; 6. Gregorc: Saj ni sama kriva — valček iz operete »Erika«; 7 Parma: Koračnica. 15.00: Poročila nemškega vrhovnega poveljstva. Poročila v nemščini. 17.00—17.15: Naredbe in objave v nemščini, slovenščini ln italijanščini. 17.15—18.00: Prenos glasbenega programa. 19.00— 19.30: »Operna glasba« — igra radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijaneo. 19.00—19.30: Poročila v sovenščlnl. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Naredbe ln objave v nemščini, slovenščini in italijanščini. Napoved programa, za naslednji dan. 19.50—20.00: Mala medigra. 20.00—20.20: Poročila v nemščini. 20.20 do 22.10: Prenos programa beograjske vojaške oddajne postaje.
Naslov v ogl. odd. Jutra.
15995-3 UČITELJA(ico)
za klavirsko harmoniko iščem za takoi. Pirnat. čev-liarstvo Ižanska 53.
16006-3
B7.EZOVE METLE držaje za lopate, omela itd. dobite pri Gospodarski zvezi. Bleiweiso-va 29 ln Maistrova 10.
15.803-6 PRAZNE SODE rabliene, po 30—50 litrov, za kislo zehe, prodam. B Guštin. Vodnikov trg 2.
319-6
ZABOJE
vseh velikosti, kakor tudi male sodčke uporabne za zelie. smolo in 700 literski 5od. zelo ugodno prodam. Gerovac, Kolodvorska 8.
16020-6
VEČ MOTORNIH KOLES,
od 125 do 500 ccm v odličnem stanju, zelo poceni prodam. Merkur: Puharieva 6 Tel 29-27 16022-6
VEČ KOLES naiboliše nemške znamke, rabliene in nove ugodno prodam. Merkur, tel. 29-27, Puharieva 6.	16024-6
VEČ TRICIKLJEV različne velikosti, nove in rabliene zelo ugodno prodam. Merkur. Tel. 29-27 — Puharieva 6.	16025-6
SMOKING iz finega predvojnega blaga, 2 krat nošen, za višjo osebo. damski plašč, damske po'čevlje š.	in dobro-
ohranjene otroške visoke čevlie (za 7—8 letnega), prodam. Ogled od 12. do 15 ure. Naslov v ogl. odd.
Jntra.	16028-6
OTROČJO STAJICO zelo solidno, železni para-van, leseno stoialo^z žičnim ogrodjem fabažur) za stoječo električno svetilko in nekai nabožnih slik, prodam. Ogled od 11—15. Naslov v vseh posl. Jutra.
16027-6
PLISE
damske in moške ter damske čevlje št. 38 in 39, vse dober predvojni material, prodam. Vprašati v četrtek 24. septembra popoldan od 2. do 7. Gorupova 11, spodnji zvonec. 16003-6
RABLJENE SODE od 350 litrov. 20 komadov, prodam. Vprašati: Lasan Roko, Moste. Pokopališka 14. telefon 25-08. 16012-6
otroška postelja
kompletna, naprodaj pri Ostanek, Cigaletova l-II. ^ 16000-6 Kijilvjsko opravo
v doffRfm staniu, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16001-6 DAMSKI PLAŠČ,
lesenski. prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 15998-6
MOŠKE SRAJCE št. 38. 39. 40; damske bele pike bluze in nekaj belega pikeia, predvojno bla-eo. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15997-6
KOMPLETNO POSTELJO prodam. Reber. št. 3. II. levo.	16017-6
POSTELJO iz mehkega lesa s trodel-nimi žimnicami .iz morske trave poceni prodam. Beethovnova. št. 4. III. vrata 9.
16007-6 RADIO . APARAT 4 + 1 cevni, prodam. % — Naslov v vseh posl. lutra.
16011-6
STARE URE
7.ipestne m žepne, šc dobro ohraniene, kupim. lanko lazbec. urarski moister. Mi klošičeva C. 12. 15682-7
PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupi lerovac Kolodvorska 8 15 80P 7 ČEVLJARSKI STROJ H.th šteparico ali levoročno, v dobrem stanju, kupim. — P-mudbe pod »Čevljar« na
INDUSTR. PODJETJE malo, zelo zaposleno, z veliko zalogo, naprodaj za 300.000 lir. Siguren kupec lahko plača del vsote even-tuelno v obrokih. Ponudbe pod: »Mesečni zaslužek 15.000« na ogl. odd. Jutra.
15920-16
op! odd. lutra.
1 "-976-7
STIELERS HAND-ATT.AS
izdaje Gotha Justis Per-thes. deseto ali novejšo izdajo, kupim. Ponudbe pod »Atlant na ogl. odd. Tutra.
1598*-7
KLAVIR. HARMONIKO
:n šivalni stroi, kupim. — Ponudbe pod »Takoj« na ogl odd. lutra. 15987-7
PRAZNE STEKLENICE vseh vrst kupim in plačam po na i visi i ceni. Guštin B.. Vodnikov tre 4.	318-7
PLAČAMO IZREDNO dobro, za stare biciklje, motorna kolesa, avtomobile v vsakem staniu ter gume. vrtalni stroj, orodje za ključavničarstvo in mehaniko. Merkur; Puharieva 6.
16021-7
KLAVIR. HARMONIKE.
eramofor. foto-aparat fdo-berl in fino moško uro — kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16023-7
SREBRNE KOVANCE itare in druge dragocenosti starinske vrednosti kupimo. Rudolf Zore, Liubljena, Gledališka ulica 12.
16026-7
SVETOVNA ZGODOVINA
WELLS. I. del, kupim. — Ponudbe pod Wells na ogl. odd. Jutra. 16029-7 GUMO IN ZRAČNICO za tricikelj vel. 13X2'/!, kupim ali zamenjam za živila. Ciril Metodova (Tyr-ševa) 69. trgovina. 16019-7
BELE OVNAČE čistokrvne, kupim. Ponudbe : Langerholc Miro. Logatec.	16006-7
ZA STRUŽNICO nuino rabimo amerikansko glavo in »R?p;d« iekio za nože EVEREST, Prešernova 44	16013-7
TRAVNIK IN NJIVO
približno 6000 m2 dobra peščena zemlja ter zazidljivo za karkoli, prodam. Ponudbe pod »Blizu Ljubljane« na ogl. odd. Jutra.
16031-20 STARO HIŠO, malo (tudi tako za popraviti). kupim znotrai bloka. Ponudbe pod »Takojšnje plačilo« na ogl. odd. lutra.	15918-7
TRISOB. STANOVANJE
v novi vili v šiški zamenjam za stanovanje v mestu. Ponudbe pod »Z uporabo vrta« na ogl. odd. Jutra.	16004-21
DVOSOB. STANOVANJE komfortno, oddam v strogem središču proti odgovarjajočemu hipotečnemu posojilu. Ponudbe pod »Obresti — najemnina« na ogl. odd. Jutra. 15996-21
LEPO SOBO
vhod s stopnišča zamenjam Za garsonjero, eno- ali dvo-sobno stanovanje proti nagradi. Ponudbe ali našlo* pod »Zakonca brez otrok« na ogl. odd. Jutra.
16016-2 ta
VELIKO SOBO
ali dve vezani, opremljeni, v pritličju ali prvem nad-stropju, iščem za takoj. —■ Plačam do 350 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrtnik«.	16002-23a
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije »SERVIS BIRO«, Šelenbarsova uL 4 teL št. 2109
KLAVIR
spre-mem po dogovora t hrambo. Naslov r ogL
odd. Jutra.	15994-37
ŠČURKE, STENICE, podgane zanesljivo imi3I zavod za. pokončavanje mrčesa in golazni Zor Adol^ Tavčarjeva 4-III., levo
16009 37

SONČNO SOBO
lepo. oddam boljši, redni osebi. Naslov v vseh posl. Jntra.	16018-23
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega predragega
Franceta Starmana
in mu poklonili cvetja ter zapeli ob grobu ganljivo žalostinko, izražamo najprisrčnejšo zahvalo.
Za izražena ustmena in pismena sožalja prejmite vsi prav iskreno zahvalo.
Sv. maša zadušnica bo v soboto, dne 25. t. m. ob %7. uri v farni cerkvi v šiški.
Ljubljana, dne 22. septembra 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, prababica, teta in tašča, gospa
Ivana Zrfmšek
vdova po fin. nadpazniku v pokoju
Pogreb drage pokojni ce bo v petek, dne 24. t. m. ob uri popoldne z Zal — kapele sv. Janeza — k Sv,
^Ljubljana, dne 22. septembra 1943. žalujoči: PAVLA, hčerka — ter rodbine: MIHAEL in RUDOLF ZRIMŠEK in WILLENPART
Schriftleiter — Urejuje — Redattore: Davorin Ravljen— Fur das Konsortium »Jutro« als Verlag — Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja — Per il consorzio »Jutro« quale editore: Stanko Vlrant — Fiir »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot tis karnarja — Per la »Narodna tiskarna s. a.« qaale stampatore: Fran Jeran — FBr dea Inseratentefl verantwort!ich — Za inseratni oddelek odgovarja — ResponsabOe
per la parte pubblicltaria; Ljubomir Volčič