Zottijeve preva- w rene "mušterije Bankerotni Zotti je prodajal za ameriški denar menjice, ki so bile brez wake vrednosti. Nakazal fih je na reško kreditno banko, ktera pa naravno ničesar ne izplača varanim Hrvatom. To je p.'evara skrajne vrste. Tropična vročina. Žrtve solnčarice. V NEW YORKU IN OKOLICI JE ZAVLADALA ZOPET PRAVA TROPIČNA VROČINA. Včeraj je kazal toplomer v senci 90 stopinj ; vlažnost je neznosna. MRTVI IN ONESVEŠČENI. EOTTI PRED SODIŠČEM PRIPO-ZNAL, DA "NARODNI LIST" OBJAVLJA SAME LAŽI. Naznanil je tndi rgubo, kojo imajo pri imenovanem listu. POVEDAL JE, DA JE BREZ DENARJA IN" DA MOKA NJEGOVA ŽENA PLAČEVATI NJEGOVIM ODVETNIKOM. V OKTOBRU PRED POROTNIKE! V zadevi bankerotnega prevaranta Zottija in njegovega, sedaj mrtvega 4'Narodm^ra Li^ta", se vsaki dan bolj ja-sno dokazuje, da se sedaj Zot-tijeva komedija završava in da žalostni zastor pada. Dan za dnevom prihajajo nove prevare na dan, koje je izvršil bankerotni Franceses Zotti nad onimi Hrvati, ki so bili toliko lahkomišljeni, da eo povsem navadnemu lopovu zaupali »Voj težko prisilileai denar. Tako se nam sedaj poroda iz Ska-re na Hrvatskem, da je Zotti prevaril nekega Milana Naraneica za 500 K z tem. da mu je vročil, še ko se je Na-rančič mudil v Zjedinjenih državah ničvreden ček. ali nakaznico št. 264.8.15. ktero je iz lal v New Yorku dm H». i i i:i t. 1. Nakaznica je izdana na in e Milana Narančiča in denar bi imela izplačati Reška kreditna banka ( Fiumaner Credit Rank Actien Gesidl-ehat't. Fiume.) Na nakaznici je |*>dpi>an Frank Z<>tti & Co. in blagajnik propadle Zottijeve poslov-nice neki Italijan imenom Ajello. Banka nakazane svote naravno ni mo-gla izplačati, ker nima pokritja, dasiravno je ubogi hrvatski delavec Zottiju odštel svojo muko v gotovih ameriških novcih. Za vse to mu je dal prevarant Zotti zelen listek, ki je naravno brez vsake vrednosti. Ako to ni najpodlejša prevara, kje naj se potem prične pravi pojm varanja? — v kterem je bil defravdant Zotti pravi mojster. Sprejemati dobre ameriške novce in dajati Hrvatom ničvredne nakaznice, je čin varanja, kakor-Šnjega izvršujejo le oni goljufi, ki stavijo vse na jedno karto. Ničvredne nakaznice bodo na pravem mestu služile v dokaz, da je Zotti prevarant. Na vse to naravne "Narodni List" ne ve ničesar povedati in tako mu dru7«ga ne preostane, nego, da v svojej obupnej histeriji na idiotičen način psuje in skuša še v nadalje varati že neštetokrat prevarane Hrvate. Za vse to je že dobil zasluženo kazen, ker mu je uprava pošte odvzela pravico razpošiljanja časopisa po določbah druzega reda a nadaljna kazen mu gotovo ne izostane. Kakor smo že včeraj poročali, pride defravdant Zotti radi svojih prevar izvršenih napram Hrvatom, pred porotno sodišče, kterega zasedanje se prične v oktobru. • » • Kakor pri kazenskem sodišča, tako ima Zotti naravno opraviti tudi pri civilnem sodišču radi svojega banke-rota. Tako je bil včeraj preslišan pred komisarjem Alexandrom (Bankruptcy Division), kjer je moral pojasniti svoje poslovanje. Tu je moral Zotti priznati, da je baš oni dan, predno se je nad njegovimi " banko vnimi kučami" proglasil bankerot, — prodal 180 delnic European America Banke v New Yorku in sicer predsedniku imenovane banke. To je storil dne 14. julija, oziroma pred bankerotom. Za te delnice je dobil noto glasečo se na .$8000 > in potem št* .flO.lMM) v gotovini. Dejal ; je da je dal $5000 svojemu uslužben-cu. nekemu Wetmoreju, da jih da nekemu človeku* kojemu je bil Zotti dolžan imenovano svoto. Ostalih pet tisoč dolarjev je dejal v blagajno v "kuči'' na 108 Greenwich St., od kjer so pa v — veliko čudo neznano kam zginoli. dasiravno sta le dva Zotti jeva uslužbenca vedela kako se blagajna odpre. Od teh uslužbencev je bil tedaj jeden na počitnicah. Ko je prevzel receiver Zottijeve posle imenovanih $5000 ni našel. Vse to zveni dokaj čudno, dasiravno se temu ni — čuditi. Nadalje je Zotti pri sodišču tudi javno priznal, da so zatrjevanja "Narodnega Lista", češ da je vreden $75.000, navadna laž. Tako je moral priznati, da "Narodni List" ni nikdar nosil kake dobičke, pač pa izgubo. I je ako bi Zotti plačeval za vse one neštevilne oglase, koje je objavljal v pred bankerotom v imenovanem laži-hrvatskem listu, potem bi morda 'Narodni List* imel toliko prihodkov, da bi ne no-il niti škode niti koristi. Ker pa temu ni bilo tako, je naravno no--:1 lo škodo — seveda v prvej vrtti an.eriškim Hrvatom, ki so bili tako lahki'mišljeni, da so čitali tako laž-njivo cunjo, koja jih je dnevno vabila v izgubo njihovega denarja. .Zotti je tudi naznanil, da od oktobra nadalje vse polno bivših naročnikov imenovanega lista ni plačalo naročnine, tako, da je bila zguba pri listu tem večja. Sedaj bode receiver prevzel vse prihodke "Narodnega Li>ta" kar jih je slednji imel od ban-kerota Zottijevega podjetja nadalje. Naznaniti mora nadalje tudi stroške, koje je imel z "Narodnim Listom" <«d proglašenja bankerota nadalje — in v zvezi z tem, bode naravno treba navesti tudi, od kje je prihajal oni denar, z kterim se je "Narodni List" dosedaj, oziroma do bankerota nadalje vzdrževal. Zotti je včeraj tudi priznal, da je bil tekom zadnjih mesecev vedno v velikih denarnih zadregah, tako, da je moral svoj privatni denar, kojega je imel v Parizu v nekej banki, kakor tudi v dveh tukajšnjih bankah, dvi-jmiti, vsled česar v hranilnicah ni ničesar ostalo. Ko so ga vprašali, kedo plačuje sedaj njegove odvetnike in zagovornike, je žalostno izjavil, da sam ne plača ničesar, — ker nima, temveč da vse sedanje stroške plača njegova, njemu nad vse ljuba soproga, koja ima premoženje, ki je vredno od deset do petnajst tisoč dolarjev, kteri denar je dobila po svojej materi. Tekom zadnjih šestih mesecev svojej ženi ni dal kake večje svote, razun denarja, kojega potrebuje za gospodinjstvo. Ako primerjamo sedaj ono, kar je Zotti včeraj izpovedal pri sodišču z onim, kar je preje lagal "Narodni List", vidimo, da o $800.000 Zottijevega "imetja" niti govora ne more biti in z tem je dokazano, kako nesramno in idiotično zna lagati ''Narodni Li«t". Zasliševanje Zottija se nadaljuje v ponedeljek. Ako bi predsednik Roosevelt prišel včeraj iz svojega letovišča Oyster Bay, kjer vlada prijeten morski hlad, v New York, bi se lahko pri nas seznanil z afriško vročino, na ktero bi se prav lahko privadil v New Yorku. To bi mu gotovo koristilo pri njegovem potovanju po Afriki, kamor potuje drugo leto s svojim sinom. Včeraj je bilo namreč v New Yorku ravno tako vroče, kakor v Afriki ob ekvatorju. Razlika med nami in prebivalci ob ekvatorju v Afriki je le ta. da so zamorci pametnejši nego mi, ker ob takoj vročini ne nosijo nobene obleke, dočim pri nas " kultura" zahteva, da smo vedno oblečeni, pa naj že vlada tropična vročina ali pa arktični mraz. V Mriki so torej bolj praktični, kajti tam za-morejo nepotrebno obleko vsi ljudje odložiti, dočim je pri nas v New Yorku dovoljeno le nekterim mladim damam, ktere plešejo na vrtovih na strehah znani pajčolanski ples iz Salome, in sicer v sedanjem času brez pajčolana. Ves včerajšnji dan, kakor tudi danes, nimamo niti najmanjšega vetra in poleg tega je tudi vlažnost velika. tako da je bivanje na prostem nemogoče. Včeraj je v 22. nadstropju kazal toplomer 90 stopinj nad ničlo, dočim je bilo na ulicah seveda še za par stopinj bolj vroče. Asfalt na ulicah se je topil, da je bil sličen gostemu močniku in na solncu ni bilo skoraj nikjer opaziti kakega človeka. Tekom popoludneva so umrle v New Yorku radi vročine štiri oso-he. dočim so v bolnice prepeljali nad dvajset ljudi, ki so se radi vročine na ulicah onesvestili. Pazite se rojaki! Neke bankovne 'kače* so razposlale nad Slovence in Hrvate agente na lov nevednih in nepoučenih; love ti tički vse: naročnike, posiljatev denarjev v staro domovino, potnike in Bog ve kaj vse. Slovenci in Hrvatje bodite previdni in zaprite duri in ušesa pred njimi, ti neznajo druzega, nego poštene ljude blatiti, "svoje kuče" pa v zvezde kovati. To je navaden manever teh ljudi, ki si neznajo drugače kruh služiti, nego na lahek način to je z — jezikom. Na polje s takimi ljudilovci, da ne bode kesanje prepozno! Uredništvo. Italijanska "kultura". La Mano Nera. ČLANI LOPOVSKE ORGANIZACIJE SO UMORILI TRILETNEGA OTROKA. Njenega očeta so lopovi zvabili k sebi, zavratno umorili ter vrgli v vodo. DRUŽINSKA TRAGEDIJA. Bombe na Portugalskem za kraljevo rodbino. V LIZBONI JE DOBILA POLICIJA VEČJO ZALOGO BOMB, KI SO BILE NAMENJENE ZA KRALJA. Baje je bil glavni stan republikancev, nasprotnikov kralju, v New Yorku. KRALJ V STRAHU. 400LETNTCA. Spominski dan na Puerto Rico. San Juan de Puerto Rico, 13. avg. 1 Včeraj so tukaj slavili 4001etnico osvojitve otoka Puerto Rico po Špancih, oziroma po njih tedanjem vodji Ponce de Leon, kteri je otok jedno-stavno domačinom Indijancem odvzel in slednje dal v velikem številu moriti. Vladini uradniki in vse polno občinstva je včeraj obiskalo razvaline mesta Caparra, ki je bilo prvo, koje so Španci na otoku ustanovili. Veliko žrtev. Detroit, Mioh., 13. avgusta. V bližini tega mesta sta trčila skupaj dva vozova Detroit, Ypsilanti, Ann Harbor in Jasokson električne železnic«. Petnajst oseb je dobilo nevarne po- škodbe. Znižana vozna cena za Japonce. Petrograd, 13. avg. Ministerstvo za železnice je znižalo vozno ceno na ruskih železnicah za one Japonce, ko j i se izselijo v Severno ali Južno Ameriko in potujejo tje po ruskih železnicah. Samomor najlepše deklice. KansKs City, Kans., 13. avgusta. 171etna Mary Williams, ki je bila lansko leto po prvem časopisu v St. Louisu razglašena kot najlepša deklica v državi Missouri, se je včeraj zastrupila s karbolovo kislino, ker jej stariŠi niso dovolili, da se omoži po željah svojega srca, temveč so jo nameravali poslati v neki zavod. Deklica bi morala v najkrajšem času podedovati $15.000 dote po neki sorod-nici. Ko je njen ljubček zvedel, da se je njegova izvoljehka umorila, je sam hotel zvršiti samomor, kar so mu pa še pravočasno preprečili. Linčanje preti. Norfolk, Va., 13. avgusta. V mestu Porthsmouthn vlada velikansko razburjenje. Vse mesto je polno oboroženih belih, ki so grozno razjarjeni nad črnce, ker je zamorec Strong umoril policista Winningerja. Skrivališče zamorca so že odkrili in policija se 6edaj bojuje z linčarji. da ot-me lopova linčanju. Meščani so pripravljeni, da naskočijo mestno jefco, če ga policija pripelja tja. Mayor Reed je prosil guvernerja, da pošlje na pomoč policiji stotnijo milice, kjer je policija nesposobna ohraniti mis v mestu. Hartford, Conn., 13. avgusta. V tukajšnjem mestu se je zvršil zopet lo-povski čin italijanske bande zavrtnih morilcev, ktere bi se moralo uničiti z ognjem in mečem. Italijanski lopovi ■so umorili triletno dekletce Jennie Medano in vrgli njenega očeta po umoru v vodo. Caetano Medano je bil sprva sam privrženec lopovske organizacije, a pozneje se je odpovedal njenemu članstvu, ker ni hotel moriti, kakor so mu velevali. Pozneje je celo pred sodnikom izpovedal o nekterih umorih, ki jih je imela tuljanska banda na duši, zakar so mu lopovi La Mano Nere prisegli maščevanje. Ko Me dana ni bilo doma. so vdrli v njegovo stanovanje, odvedli njegovo" triletno hčerko, ji z nožem prerezali vrat in jo pustili mrtvo pred domačo hišo. Njenega očeta so pozneje zvabili v New | York, češ. da mora tam dvigniti bo- vojno. Anglija bode naravno zahtevala odškodnino za umorjenega zdravnika. Mahomedov grob električno razsvetljen. Iz Kaira javljajo, da je grobna kupola v Medini v Arabiji, pod ktero je pokopano truplo proroka Mohameda, električno razsvetljena. Thawov bankerot. Pouglikeepsie, X. Y., 13. avgusta. Roger O'Mara, Thawov receiver v negovem bankerotnem postopanju, je danes popoldne obiskal Thawa v nje-l govi celici v Duchess County zaporih. O'Mara je prišel sem, da pregleda vse Thawove račune. Pred njim je obiskal I Thawa v zaporu njegov odvetnik Morschauser. V kratkem predlože njegovi odvetniki pri zvezinem sodišču dokaze, da je Thaw bankeroten in ne more več plačevati svojih dolgov. Lov na zamorce. Norfolk, Va., 13. avgusta. Mestne in pokrajinske oblasti s 50 oboroženimi meščani in krvnimi psi iščejo nekega zamorca, ki je umoril 78Ietno Katarino Powell v njeni hiši. Napadel jo je najprej z nožem, potem posilil in umoril. To je že drugi slučaj v teku dveh tednov, da je zamorec napadel staro žensko in jo umoril. Kitajske oblasti zaplenile japonski parnik. London, 13. avg. Iz Chichowa na Kitajskem se javlja, da so tamošnje oblasti zopet zaplenile nek japonski parnik, na kterem je bilo 15,000 pušk, koje so nameravali Japonci uvesti na Kitajsko za revolucijonarje. Požar v tovarni. V tovarni West Virginia Veneer & Door Company v Parkersburgu. W- Va., je nastal velik požar. Zgorela je vsa tovarna in poleg nje tudi dvanajst stanovanjskih hiš delavcev. Hiše so bile last imenovane tovarne. Škoda znaša $150,000. Iz republike Colombije. Bogota, 13. avg. Postavodaja je odobrila predlog, ki določa, da se pokrajine v republiki Colombiji razdele v novoustanovljene departmente, kte-rih bode v nadalje 32. Ljudstvo odobrava ta korak postavodaje. Očeta ustrelil V Californiji, Mo., je 151etni Robert Kenny pripoznal, da je ustrelil svojega lastnega očeta, ker mu slednji ni hotel dati denarja. Deček je dosedsj tajil izvršeni umor. Dunaj, 14. avgusta. Iz Srbije se poroča, da srbski kralj Peter ne obišče avstrijskega cesarja Fran Josipa v Išlu, kakor je bilo že določeno.. Obisk je srbski kralj odpovedal, ker se med Nemci v Avstriji nesramno proti njemu agituje in ker se ga v nemških in čifutskih krogih dolži, da podpira revolucijonarno gibanje med .Ingoslavjani, koje Avstrija že stoletja zatira. Zagreb, 14. avgusta. Tukajšnje oblasti nadaljujejo s "preiskavo" proti srbskim rodoljubom, kteri so po naročilu iz Dunaja in Budimpešte "obdolženi" veleizdaje, storjene s tem, da so zahtevali svoje pravice in ustanovili baje po vseh jugoslavjau-skili deželah revolueijonarne odbore, kojih naloga naj bi bila osvoboditi jugoslavjanske dežele Avstrije in Ogrske avstrijskega jarma. Največjega lopova, imenom Nastiea, ki je oblastim očrnil srbske rodoljube, mora sedaj čuvati policija, ker inače bi ga tukajšnje prebivalstvo linčalo. — Vsaki dan morajo oblasti kompromitirati druge srbske in "hrvatske rodoljube, proti kterim se bode naravno postopalo, kot proti izdajalcem "domovine". Praga, 14. avg. V mestecu Mauth (Lhota?), kjer se izdeluje po vsem svetu znana steklovina, je včeraj divjal velikanski požar in zgorelo je nad sto poslopij. Gasilci so storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, toda uspeha pri lem niso imeli. Na stotine ljudi je sedaj brez domovja in vse polno rodbin je zgubilo vse, kar so imele. IZ PERZIJE. Volitve v novi parlament. nje šaha. Krona- Petrograd, 13. avg. Iz Teherana, Perzija, se javlja, da je šah naznanil, da se bodo vršile volitve v novi perzijski parlament dne 14. novembra. Xovi volilni sistem je tak, kakor ruski. Polovico članov gorenje zbornice bode imenoval šah. Petrograd, 14. avg. Iz Teherana se brzojavlja, da so tamkaj pričeli s pripravami za zopetno kronanje šaha. Pri prvem kronanju, ki se je vršilo pred dvemi leti, je namreč šahu padla krasna tiara raz glavo in temu dogodku pripisuje prazno-verni šah svojo sedanjo smolo. "Slovanska banka". V ožji odsek za ustanovitev "'Slovanske banke" so bili na praški Konferenci izvoljeni gg. Ivan Hribar, dr. Preis iu dr. Samal. Odsek je dobil nalog, naj čim prej izvede vsa potrebna pripravljalna dela. Meseca decembra bode unci celotni odbor za ustanovitev "Slovanske banke" sejo v Petrogradu. na L teri se imajo odobriti pravila. Inozemske pošte v Turčiji. V Turčiji imajo svoje pošte .sledeče evropske države: Avstrija jin ima 33, Francija 23, Rusija 17, Anglija 7, Italija 3, Nemčija 1 {v Carigradu). Deseta žrtev. York, Pa., 13. avgusta. Danes je umrla deseta oseba, ki je bila ranjena pri razstrelbi v tovarni York Milling Rolls. Pokrajinski pravnik je pričel s preiskavo radi vzroka raa-strelbe; delavci trdijo, da kotel že ' dve leti ni bil popravljen in so bali V vednem strahu, da se pripoti razstrelba, kar se je pred tremi dnevi v resnici zgodilo. dm K "6LAS NARODA" Obligatori£ni P®1 iubi- (Slovenic Daily.) Owned and published by tha Hrvatske Zajednice. Bajto, bratje Hrvatje, primi te za, vrat tata vašega novca in poženite ga od sebe kot garje vega psa. Nadalje opozarjam Slovence, ki pripadajo Hrvatski Narodni Zajed- Žalostna je Časnikarska dolžnost, SLOVENIC PUBLISHING COMPANY: ko mora slikati gotove dnevne dota corporation.) godke na "uvodnem" mestu — tudi ^aieatl I ee enaki dogodki nimajo nobene za- mc1' da odlo^° Protestirajo, da bi VICTOR VALJAVEC, Secretary. ^ J bil Zotti še nadalie nredsednik orra- LOUIS BENEDIK, Treasurer. mmivosti, vendar se mora o njih pi- mi i0ltl ®e naaaije preoseuniK orga Place of Business of the corporation and sati, ker so se zgodili, in ker se jih , ™*acije, Zotti, tat delavskega det.ar-fcdressee of above officers 109 Greenwich mora omeniti, dasi nimajo nobene Ja' Tuljan' kteremu mesto v Ka" Borough of Manhattan, New York ^ p^tj in razpravljati se ^njx, kjer naj vara tnljanske po- * - ' — I lentarje. Y svoji Iažnjivi torbi je .. . .. . , pa mora o njih vseeno. In zopet se leto velja list za Amenko m je ^ ^ dogodek> gam ng ^ brez neprestano napadal g. Frank Sakser- . 1.60 pomena; glavna osoba, ki je igrala pri Ja; Se Je skazalo» kdo ie SP°- - ^w^^^Ynrk ' 2 S tem dogodku, je toliko več upošte- 5ten' je tat* Proč od n r^S^loN!WY°rk. : i™ vanj a Ldn, kolikor manjše vred- bande U ™ je odrla do kostij! Ysem Slovencem in bratom Hrvatom pa priporočam našo staro, zanesljivo, čisto in pošteno Lvnlko Fr. Sakser Co., od ktere se Še m nikdar slišalo niti najmanjše pritožLe Živijo g. Sakser! Pozdrav vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom po Ameriki, tebi "Glas Naroda" pa želim cbi'o uspeha v vseh podjetjih. Louis Pogorelec. Oanado. „ pol leta. „ isto sa mesto New York " eta sa mesto New Yort iviopo sa vse leto ..... 4.50 vanja vredn* kolikor manjše vred- ii >r •* pol ..... 2.50 nost£ je postranska osoba. _ ,, ,, četrt leta .... l./o f Evropo poči! jamo sknpno tri številke. ^ rsil se je sestanek angleškega .... ■ -- . .-—:-: kralja in nemškega cesarja. Pri tem "SLAB NARODA" uhaja vsak dan iz- J ° J . vsamii nedelj in praznikov. sestanku sta se oba vladarja obliga- ———■————■——— torično poljubila na oboje lice. Nem-«GL,A8 NARODA** j cesar je nečak angleškega kralja, ("Voice of the People") . . . , i- v • -i every day, except Sundays and toreJ takemu poljubu nimamo nice- Holidays. sar oporekati. Pa vendar je ta po- Snbecriptionyearly $3.00. ljub, oziroma dva poljuba, dnevni ^Advertisement opTagrccmcnt. dogodek, o kterem se mora razprav- r»_ i • v. , • - m i Ijati, in bas to je žalostna casmkar- Dopisi bres podpisa in oeobnoeti ee ne J » * m g.tAMjA ska dolžnost. Kaj naj vendar pise- Denar naj Be blagovoli pošiljati po mo 0 teh poljubih, ki so obligatorični 1*P^,eprwembi kraja naročnikov | in ° kterih se je že toliko in toliko Cisimo. da se nam tudi prejšnje pisalo? vallAče naznani, da hitreje naj naslovnika. Poljuba, zapečatena na licu nem- Rutland, HL Slavno uredništvo:— Mislim, da še ni bilo dopisa iz na- terem dela 400 delavcev in se vsak svojega dela trdo drži, ker je vesel, da ima stalno delo v teh slabih Časih. Če hoče kak rojak poskusiti srečo, naj pride, toda čakati bode moral najmanj tri ali štiri tedne. Omeniti moram, da smo tukaj samo unijski delavci, ker skabov mi ne trpimo, ki bi nam zgago delali. Končno pa pozdravljam vse rojake poširai Ameriki. Matija GriL Chimney Bock, Mont. Cenj. g. urednik:— Prosim, priobčite, sledečih par vrst v "Glas Naroda". Le malo Slovencev nas živi v teh goratih krajih, zato se le redko kdaj sliši kaj novic od nas. Kakor so krizo občutili po vsej Ameriki, se tudi mi ne smemo pritoževati, da je na nas pozabila. Šest mesecev nismo delali. Ta mesec se je položaj vendar nekoliko zboljšal, da smo pričeli bolj stanovitno delati. Želim vsem Slovencem po Ameriki, da bi zopet doživeli stare, dobre čase! Srčen pozdrav vsem rojakom. Ivan Miklič. "OLAS NARODA UM Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. V pomoč siromakom. pisom in poailjatvam naredite naslov: j žkega cesarja in angleškega kralja, j šega kraja, ker tukajšnja slovenska sicer ne moremo ravno imenovati Ju-! naselbina je jako majhna; nas je deževega poljuba, ker nemški cesar' okoli 12 fantov in 12 družin; z nami je preslab, da bi predstavljal zgodo- j dela tudi nekaj bratov Hrvatov in vinskega Judeža. Toda njegov po- , Poljakov. ljub ni večje vrednosti kot oni, ki Delamo pa jako slabo že dva mega pritisne na oder ljubimec v ulogi^seca; tri dni na teden je delo od-l.jubavnega junaka na čelo povsem' prto. Tolažijo nas, da bode po zimi navadne gledališke igralke. Polju- j bolje, dela nepopisna katastrofa, kot smo bila sta se oba vladarja, kakor pi- Sedaj vlada pri nas grozna vročina sporočili v našem listu. Lbogim pre- ^emo v članku: — ker to je mocierno in pijače pa ne moremo nikjer dobiti, bivalcem je pogorelo vse njih imetje, ;n spada takorekoč v "dvorno eti- ker je naš kraj temperenčen. Dne 14. zgorele so njih hiše, kratko: zgubili keto". Poljubila sta se oba vladar- maja so zaprli vse saloone, ker nas so vse. Ivako tužen je sedaj njih ja. ker je svet tako pričakoval. Ob- je bilo premalo mokrih, da bi zma- Ada. Bled biser Kranjske — je za- položaj, je iii mora biti zin. 10 marši- Ijgatorični poljubi in obligatorični gali. Toda že se suhi sami kesajo, komu, k» j^' bil morda že v enakem (.];l|H>k. Poljubila sta se., ker zdaj ker so glasovali proti saloonom. Vi-] .'!. . .iju. Sifumak ne ve, kara bi po- m,, ,> teh poljubih. Edino s tem na ni, piva tudi ne, nazadnje se je l«>/i! sv oj., glavo, kjt,- Hi dobil potreb- j :izloi' kom: da oba visoka gospoda j pa pričela še voda sušiti, tako da že pomena tega poljuba nista v toliki mislimo, da smo od Boga pozabljeni, meri umela, kot to umejemo mi. ki Pozdrav vsem rojakom in rojaki-piscmo o njih poljubih. In ker pri njam po Ameriki, tebi "Glas Naro-il \ dolgih letih po mukotrpnem }>,.|jui,maniu nista bila tako odkri- da" pa obilo uspeha! V enakem položaju se človeka te?a mi£]jenja, kot se pristoja pri po- j Anton Ostanik. > poloti obup, ker si sam ne mo- Venera poljubu. I za sebe, in če je oženjen, asitil svoje otročiče, ko mu isoda vzela vse, kar je pri- pomugati in ker je takorekoč od se dva vladarja poljubujeta ali Lincoln, 111. en zapuščen „ . . — ^ razvitek mednarodne poli- Cenj urednik :— ••(.ho Naroda je bil prvi in cdi- likt. ;„ razmerja je to tako ničevno, ~ »venski list v Ameriki, ki je kot hi ll0!riui] pes na cesti. Dokler Oprostile, ko tudi primera za pero '>j P« poročilu žalostne nezgode, sj nista dva naroda v laseh, naj se i« naznanim rojakom po Ameriki iz nadela nas krasni Bled, stavil jt, poljubu jejo evropski vladarji. S nagoga samotnega kraja, kako se nam ^ slovenske rojake v Ameriki pritiskom nslnic na ustnice se ne de-j-odL Tukaj nas le mal° Sloven-- .. naj rojaki velikodušno po- ■ |a politika. }>osebno ne v tem sluča- eev in Hrvat^v' kl samujemo med v žep ter po svojih močeh da- ju> ker je nemgki cesar preneumcn iejo za nesrečne rojake onstran m prt.i>nhat, in ker angleški kralj "ina. /alostno je, ker se je ne- prepameten in predobro poučen o po- >da pripetila ravno v času, ko tudi |«,žaju. Ameriki ravno ne vladajo najbolj- Angleški narod in nemški sta ro- razmere in se je zaslužek marši- jena nasprotnika. Po usodi imata >rega rojaka skrčil za polovico ali oba naroda nekaj skupnih interesov, k*° drev0- Mimo Pa Pride nekl Llt~ je brez dela. Kljub temu pa seje in nemška osabnost bi vse te intere-i vinec s Puško v rokL Kakor se Lit" ii prošnji rxlzvalo veliko število rada sama prisvojila. Toda via- vinec Ogovarja, je videl na drevesu ^dušenih rojakov, ki so priredili toda mesto Ptl£a Priletelo na žena, da iz dolgov niti gledati več ne tla človeško truplo. Bil je naš An-more, Nemčija, ki je zadnje čase po- dreJ" Litvinec ga je ustrelil ravno kazala, da tiči še globoko v barba-1 v trebuh in mu PrestreUl jetra. Ne-rizmu, kaj premore ta siromaška zavestnega smo prepeljali v bolniš- j Nemčija. In njen vladar, ki je svo- nico' pri operaciji so mu izvlekli dna. Včeraj je bilo jo deželo p0greznil v nešteto dolgov, krogljo iz jeter, a dan pozneje je po tvrdki Frank Sakser Co. nakaza- kaj more on u5jniti s poljubom na nih petsto kron županstvu na Bled, Hce angiegkega vladarja! da jih po svoji previdnosti razdeli žalostna dolžnost časnikarstva, ker med prizadete prebivalce. Lepa svo- se mora pisati 0 enakib dogodkih, ki imajo isto veljavo, kot ee pes sovraž- no pogleda mimoidočo mačko. zdravnik izjavil," da bode živel ranje nec k večjem še 24 ur, če ne odneha j teči kri, ker jetra je bilo nemogoče zašiti. K sreči se je pa ranjencu drugi, dan na bolje obrnilo, kri je jenjala teči in upanje imamo, da Sprogar še ozdravi, kar mu vsi iz srca želimo, ker je jako korajžen fant, star šele j 26 let in eno leto biva v Ameriki. • Doma je iz Poljšan na Spod. Štajerskem. Neprevidnega strelca so pa' zaprli in stavili pod varščino 2000 dolarjev. itevamo veliko, upoštevajoč današnji Prosim Vas, da mi odmerite neko- Krizo tudi v naših premogokopih ta, ki je pa vendar še komaj kapljica v morje gorja, ki ga je povzročil požar na Bledu. S tem pa še ni zadoščeno velikanski potrebi, ko pomislimo, da je požar uničil premoženja in lastnine nesrečnim Blejčanom v vrednosti 500,000 kron. Tem potom posebno apelujemo na naša podporna društva, da prirede »vojirai člani pobiranje. Ne za- Cenlem DOPISI. Granite City, I1L >žaj med slovenskimi rojaki v A- liko prostora v našem priljubljenem iki; vendar pomniti je, da iz ma-I Hstu "Glas Naroda". aste vedno ve'iko in če Številni Z delom gre tukaj še vedno slabo, Jugoslovanske Katoliške Jed- a čuje se, da se delo odpre v Madi-Kranjsko Slovenske Katoliške *onu> IU-r kjer bode zaposljenih 2500 t«, društva sv. Barbare in Slo- »sob. V tukajšnji okolici Madison kraje, kljub temu pa pričakujemo Narodne Podporne Jednote Granite City strada nad tisoč Bol- dobre žetve; posebno lepo kaže žito. ■jo vsak vsaj 10 centov, kar je | garov in Macedoncev, zatorej sedaj, k sklepu pozdravljam vse Sloven hudo občutimo; zaslužimo samo toliko, da se pošteno preživimo; za goljufa Zottija, sleparskega Tuljana, nimamo ničesar. Suša in vročina je obiskala naše res malo, pa bi imeli veličastno zbir- "e svetujem nikomur, da bi hodil sem ko nekaj tisoč dolarjev, ki bi bil vre- delom. Kadar bode boljše, že den prispevek ameriških Slovencev | sporočim rojakom po Ameriki, pogorelcem na Bledu. Poživljamo j Nadalje moram naznaniti, da vla-torej vsa slovenska društva in Jed-' tla med tukajšnjimi Hrvati velikan-note, da uvažujejo naš nasvet in bo- ska beda. Dela ni, a denar so pori njo svoje člane, ki se gotovo ne bo- ! šiljali preko Zottija, sleparja in ma-do branili odreči mile prošnje ter fijskega tatu, ki jim je zapravil vse prispevali po svojih močeh v prid do zadnjega centa. Ljudje ga vedno bednih pogorelcev v stari domovini, nadlegujejo, da naj jim vrne krvavo __prislužene novce, a Tuljan Zotti nima srca za siromašne radnike, ktere p&o&xja. ; je spravil na beraško palico tu m Dne 29. junija t. 1. umrl je nekje ^ *tari domovini, v državi Kansas JANEZ GOVE- P^ed dvema tednoma so prišli k KAR, doma blizu Žirov na Kranj- j ^em štirje Hrvatje, ki so me nulo ekcin. Radi bi vedeli, če je spa- Pr08lb' ^ Plfiem na ^ Fra^ Sa" dal h kakemu podpornemu društvu | ***** da 86 P0*"™ "J^ vac, ki je že tohkim Hrvatom rešil ! denar, kterega so vrgli kalabreškemu i požeruhu Zottiju v nenasitno, vran- i sko grlo. Pred daljnim časom je po- - • f ■ sla* Tomo Mance $80 v staro domo- ilfl \i nampn pn - ^ I v svojim, & žalostna mn m če je zapustil kaj premoženja. "Glas Naroda" (14-17—8) OtrCkl | majka, novcev Se sedaj ni tam in jih v Ameriko __rožne cene nt: Qmawkli KL. New York, N. V, tudi nikdar ne bode, ker jih je sle-PRXNs parski tat, špekularski Tuljan Zotti z&fnčkaL Sramota xa ameriške Hr- STiSfiK^S d. 1. Ut Mi«, pwd-djlk vMb ivKpitnih parobrodnih družb I njih največje organizacije, Karodne ee sirom Amerike, tebi pa, dragi nam "Glas Naroda", želim vedno več naročnikov in obilo sreče pri vseh podjetjih. Debelak. Cherry, HI. Dragi "Glas Naroda":— Ker še ni bilo dopisa iz našega kraja (morebiti pa), upam, da boste priobčili moje vrstice. Od vseh krajev Zjedinjenih držav Čitam dopise in v vseh tožijo rojaki o krizi, ki je obiskala vsak najskriv-nejši kot. No, reči moram, da smo mi v našem kotu, kjer nas životari okoli 20 Slovencev, še precej srečni, ker kriza nas ni obiskala. Celo lansko leto do aprila letos smo delali. Prvega aprila smo pa z delom, prenehali radi plačilne pogodbe. Počivali smo šest tednov, nato pa sopet prijeli za delo in sedaj delamo kot prej za isto plažo. Zato smo lahko veseli, ker nam je dana prilika, da semtertja spijemo kako "pelco" pi-ve v tej hudi vročini. Vendar ne svetujem rojakom, da bi sem hodili sa delom, kar se ga le težko dobi. Tukaj je samo en premogokop, v ka- Spisal P. Mrak. (Nadaljevanje.) n. Milan Rakovee je bil edini sin bogatega kranjskega trgovea. Oče ga je bil poslal v Trst, da se izvežba v trgovini, toda Milana so tržaška dekleta tako zanimala, da mu za trgovino ni ostajalo nič časa. Oče je 1 bil star in mrtvouden in ni mogel pazili na sina. Samo toliko moči je še imel stari mož, da* je sedel na svojih denarnih vrečah. Lahkoživi Milan je vsled tega pogostoma prišel v denarne stiske in je delal dolgove, koder je mogel. Kadar je bila sila najhuj-! ša, se je zatekel k Mesesnelu, ki je poznal njegove razmere in mu je rad I posojal denar, a samo na menice, ker je s prolongiranjem vedno nekaj zaslužil. Seveda se je vselej delal tr- j dega in nepristopnega in se je pro-longiranja branil. Milan je moral ne samo plačati provizijo, oziroma jo dolžan ostati, nego je moral za to še prositi. Mesesnel ni samo zaslužil pri teh operacijah, nego se kazal Še kot posebnega prijatelja. Milan Rakovee ui pojmil Mesesne-lovih manevrov, nego je resnično mislil. da se bogati trgovec nerad ba%-i z izposojanjem denarja. Zaradi tega se zdaj, ko je menica za tisoč kron zapadla v plačilo, ni upal sam 1 prositi za prolongaeijo, nego je poslal svojega prijatelja barona Her-berta, s kterim je bil znan izza časa, ko je služil kot prostovoljec pri istem polku, kjer je bil baron Herbert oficir. Milan se je nestrpno prekladal po široki zofi v svojem stanovanju, ko je naposled prišel težko pričakovani baron Herbert od svojega poseta pri Mesesnelu. Že po Herbertovem zadovoljnem obrazu je spoznal Milan, da je prijatelj svojo misijo dobro opravil. "Bodi blagoslovljen tvoj prihod", je Miian pozdravil prijatelja, "in ker poznam tvoje znamenite talente in tvojo diplomatično izvežbanost v omehčevanju trdosrčnih manihej-cev..." "Stoj!" je zagrmel baron Herbert in v šali prijel prijatelja za ramo. "Kako se drzneš dolžiti me iz-vežbanosti v občevanju z manihejci, ko veš, da nisem bil nikdar in nikomur niti vinarja dolžan. Prekliči skesano, sicer bodem zahteval satis-fakcijo.'' "Prekličem, prekličem", je kričal Milan. "Stechen, schiessen, blnt-vergiesen — to mi je še zopernejše kakor delo. Če hočeš, ponovim svoj preklic pred pričami ali pa ga priobčim v listih." "Ni potreba", je menil baron Herbert. "Zadostuje mi ta preklic in zagotavljam te samo še, da znam v polni meri ceniti tvoj blazni strah pred orožjem.'' *' Modro previdnost imenuješ ti blazen strah t Pa bodi ti prizaneše-no, nadebudni mladenič, ker si poverjeno ti misijo srečno izvedel. In da mi ostaneš tudi v prihodnje zvest pomočnik pri kreditnih operacijah, te povabim na obed." "Kaj nisi bolan", se je čudil baron Herbert. "Zjutraj si pravil, da ti je zdravnik prepovedal iti iz sobe, da imaš vratico, kalif" "To je bilo zjutraj, ko sem vedel, da bi sicer ne šel k Mesesnelu. Sedaj pa, ko je vsled tvoje diplomacije vse v red spravljeno, je tudi moja bolezen minila." "Torej si me pravzaprav nalagal", je menil baron Herbert. "Da, in pošteno, a kaj, ko Bi tako tenkovesten, da bi drugače ne bil nič opravil", je hladnokrvno izjavil Rakovee. "Če se ne poboljlaX, n bo- dem moral še večkrat z lažjo pozna- gatL" Med tem pogovorom se je bil Milan Rakovee oblekel in pripravil za odhod. Bil je nad vse eleganten in zal dečko, nekaj mlajši od barona Herberta, a vedno vesel, brezskrben in podjeten. Počasi sta korakala prijatfelja po ulicah. Ženstvo se je rado za njima oziralo, a brez uspeha. Baron Herbert se za lepi spol sploh ni zanimal, njegov prijatelj pa je bil lačen. In kadar je bil Milan Rakovee lačen ali žejen, tedaj je bil nežnejšim čuv-stvom popolnoma nepristojen. "Danes bodeva obedovala kakor dva milijonarja", je spotoma sanjaril Milan Rakovee. "Juho, a le prav malo, toliko, da bo poščegetala želodec; potem ribo, ali če hočeš morskega raka; potem kako pečenko s sala-to, z laško salato seveda, potem ko-puna s kompotom, potem sir, potem torto, potem sadje, breskve bodo najboljše, potem sladoled, potem.pa črno kavo s konjakom." "Ti vražji požeruh!'' je vzkliknil baron Herbert, nakar se je Milan Rakovee užaljen ustavil. "Tako govoriš ti o moji kompoziciji današnjega najinega obeda? Sramuj se v dno svoje pobaronjene duše. Ti nisi vreden, da se pretaka modrobarvna kri po tvojih žilah, ker nimaš nič smisla za plemenite stvaritve kuharske umetnosti. Oh, in to je moj najboljši prijatelj!" Milan Rakovee je naročil obed, kakor si ga je bil spotoma sestavil. "In kako pijačo ukazujete gospod?" je vprašal natakar. "Najprej prinesite vsakemu časo plzenjca, potem steklenico bordeaux, potem steklenico porenskega vina in končno pripravite nekaj šampanjskih steklenic. Pazite, da bo šampanjec dobro shlajen in krepko fra-piran.'' Natakar se je priklonil, da je sko-ro zadel s čelom ob rob mize. tako mu je imponiralo dobljeno naročilo. "Če ti je prav, ti bom zdaj povedal/' kako sem opravil pri Mesesnelu", je dejal baron Herbert, ko sta z Milanom sedela pri pivu in čakala na juho. "Nikakor m ", je odločno izjavil Milan. "To bi znalo iztirati moje živce, kar bi zopet slabo vplivalo na moj želodec. Če hočeš z resničnim užitkom obedovati, moraš biti duševno in telesno disponiran. Kdor ne zntie čuvstveno jesti," je barbar, maj ljubi baron, in tak človek ni drugega vreden, kakor da uživa krompir in repo. Sicer -pa poznam Mesesnela in njegove ljuui, poznam hišo, mobilije, navade hišnih prebivalcev, celo hišno Anko in kanarčka Mimija poznam natančno. Novega mi torej ničesar ne moreš povedati in zato počakaj, da končava obed." i Čim je prišel natakar z juho, je Milan Rakovee umolknil. Med obedom ni nikdar govoril in če je baron Herbert tudi kaj rekel, se Milan za to ni zmenil ali pa tega sploh ni slišal, kajti vsa njegova pozornost je bila osredotočena na jed in pijačo. V STARO DOMOVINO SO SE PODALI: Andrej Lobič in 1%-an Barak iz Greenwood. Miss., v Reko; Peter Za-rič z družino iz Richwood, W. Va., i v Koprivnico; Jandro Sander, Nik., Smolčič, Luka Milinkovič in Joso Snjarič iz Glendale, Mont., v Gospič; j Minter Bosanac,. Stanko Petrovič in MiloŠ Petrovič iz Peekskill, N. Y., j v Belovar; Miloš Petrovič iz Peeks- I kill, N. Y., v Glino; Anton Kozlja-nik iz Butte, Mont., v Kršano; Josip Samsa iz Delagua, Colo., v Elberfeld; Rozalija Kump z otroci iz Hyper, Ala., v Čeremošnjice; Ivana Golob iz Allegheny, Pa., v Bučko; Marko Tomas z družino iz Middletown, N. Y., v Karlovac; Fran Grgurič iz Mass, Mich., v Lokve; Miha Jurečič z družino iz Lowellville, Ohio, v Bre-žico; Josip Dulnim iz Straight, Pa., v Gerovo; Louis Mihič z družico iz Straight, Pa., v Kočevje; Ivan Do-šen iz Salt Lake, Utah, v Smiljan; Jakob Mulec z družino iz Ely, Minn., v Mateno; Ivan Žibert, Vaso Petrik in Josip Jakoš iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano; Josip Sedmak iz Silver-ton, Colo., v Koritnice; Marko Muc iz Minneapolis, Minn., v Čudno selo; Fab. Vidac in Tomo Polič iz Hib-bing, Minn., v Hreljen; Josip Reder iz Marine Harbor, N. Y., v Saren-grad; Ana Zupančič z otroci iz Brooklyn, N. Y., v Banjo loko; Ivanka Januš z otrokom iz New Yorka v Trst; Ivan Dumbolič in Gjuro So-štarič iz Peekskill, N. Y., v Gušče; Joso Božič iz Washingtonville v Da-bor; Petronela Avramovič z otroci iz New Yorka v Temenico; And. Nerad iz Chicago, I1L, v Reko; Anton Bre-gant iz Brooklyn, N. Y., na Gorieo; Ivan Sokčevič iz New Torka ▼ Gra-disko, Bosna. Vsi ti potniki bo kupili parobrodn« listke pri tvrdki Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, N. Y. Slovensko katoliško podp. društvo J) svete Barbare za Zjedlnjene državo Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Dnkorporlpanodn« 31. januarja I902 v drfavl ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 874, Fore* City, Podpredsednik: MARTIN OBEKŽAN, Box 51, Wert Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okie. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 637, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest CUy, KAROL ZA T« AR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest City, h, FRAN KNAFEUC, p. nadzornik, 009 Braddoek AmM, ■ dock, Pa. FRAN SUNK, m. nadzornik, 60 MO) StM Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIYNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kb^i JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 06, WUloek, Pa. IVAN T0RNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj s« pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. 9. Bex Forest City, Pa. DruHvea* glasilo je "GLAS NARODA". f Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo. Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na F1 RAIN K SAKSER CO. 109 Greenwich Street, 6104 St. Clair Ave., N. E., NEW YORKfcCITY-CLEVELAND, O. "UN POPOLO MAL NOTO IN ITALIA". Profesor Lnigri Pivia teb ničnega zavoda v Bergamu je te dni v neki konferenci društva "Circolo di Cul-tura'' v več ko enournem govoru govoril o 11 v Italiji zloglasnem narodu" in številni avditorij ga je poslušal z veliko pozornostjo. Ta narod, ki je pri nas na tako slabem glasu — je dejal predavatelj — so Jugoslovani: Hr\uije, Srbi, Bolgari in Slovenci. Med temi se hočemo baviti pred vsem s Hrvati, o kterih so razširjene po Italiji jako napačne legende, namreč da so surov, divji, nekultiviran narod, dočim ima ravno ta narod slavno zgodovino, ne samo kar se tiče vojsk, ampak tudi v kulturi. Tudi v sodobnem času zavzemajo Hrvatje med najbolj naprednimi narodi častno mesto. Zgodovina tega naroda, ki je ščitil vso Evropo in tudi Italijo pred navalom turških trum, je pisana s krvjo, a Evropa je bila rešena s to krvjo pred muzelmanskim barbarizmom. Danes zatirajo Hrvate Madjari, a brez uspeha. Nadalje je naglašal profesor Pa-via, da igra hrvatska duhovščina na apostolstvu prosvete znamenito ulo-go. Juraj Josip Strossmayer, veliki djakovski škof, ki je ustanovil v Zagrebu narodno akademijo in kteremu so sledili potem tudi drugi, je stvaritelj te kulturne smeri. Profesor Pavia je priobčil že leta 1903 delo o konfliktu med Hrvatsko in Ogrsko, kteri spis tudi danes ni izgubil svoje politične vrednosti. '' Nepotreben luksus' \ Jako ljubek in značilen prizor se je odigral nedavno v neki seji državnega sveta v Carigradu. Mlad član tega sveta, ki bolj slovi kot sportsman kakor pa kot učena glava, je grajal pomanjkljivosti turškega šolstva in govoril o potrebi šolskih reform. Naenkrat vstane starejši član državnega sveta. "Saj to je jako lepo, ljubi Bey, da govorite o Šolstvu, a kaj pa veste vi o tem t Ali ste hodili kdaj v kako šolo^ Ne. In. kljub temu dobivate 3800 plače na mesec. Zakaj f Ker ste sin — efendija (visokega dostojanstvenika) !" Nato se je obrnil govornik k drugim članom državnega sveta, s kte-rimi je bila stvar istotaka, in slednjič je priznal prostovoljno, da tudi on ni nikdar obiskoval Sola in da ima danes 2400 mesečne plače edino zato, ker je sin ministra. Ponndil se je, da sestavi listo več ko 150 mast n< .plačanih dostojanstvenikov, ki niso nikdar hodili v šolo ali se drugače kako izobrazili, ampak ki je njih edina zasluga, da so sinovi paš. To je, kar je na Turškem potrebno za karijero. Izobrazba je pod sedanjimi razmerami nepotreben luksus! Na pomoč! Znano je vsem rojakom v Z jed. državah potom časopisov, da je nesreča doletela vas Bled ob prekrasnem blejskem jezeru, ejkoda je za naše siromašne razmere velikanska, kajti sma-^ pol milijona kron. Vas se inia graditi po novih načrtih in naši vrli Gorenjci so zelo prizadeti glede novih predpisov. Ni nam risati nesrečo v pravem pomenu, pač pa zopet trkati na dobra slovenska srca. Hude čase imamo v tej deželi letos, marsikedo je brez posla, a naj mi ne zamerijo rojaki, da kljub temu trkam na njih dobra srca. Dragi rojaki, kteri ste toliko srečni, da imate delo, posezite malo v žep in žrtvujte par centov za naše sobrate na Bledn; vsak nikel bode dobro do-šeL Pokažimo ameriški Slovenci, da nam je naša domača gruda še vedo* tesno pri srcu, in da Slovenec vedno in povsodi ljubi svojo milo domovino! Frank Sakser. Darovi naj se blagovolijo poslati na Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York; darovalce natisnemo v listu v znak pobotnice; novce pa potem pošljemo županstvu na Bled. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom in rojakinjam v Greater New Yorku naznanjamo, da je naš zastopnik Mr. ALOJZU ČEŠARK, 59 Union Avenue, Brooklyn, N. 7., pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige ter poverjen prejemati denarne pošiljatve, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo. FRANK SAKSER CO. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom naznanjamo, da je Ur. GEO. 0. SHULTZ, 7 Iron St., Ganonsbnrg, Pa., naS zastopnik za Ganonsbnrg in okolico. Pobira naročnino za "Glas Naroda" in pošilja po našem posredovanju denar v stari kraj ter ga vsem toplo priporočamo. Spoštovanjem Frank Sakser Company. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota« Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, UL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu f Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Spring«, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 67, Brad-lock. Pa. ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue * Glob« Street, Bouth Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, UL nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MTFTAKT. KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 116 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, n. porotnik, P. 0. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. G OS AR, m. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, foliet, UL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov In druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOCŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po »vojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih druitev naj pošljejo duplikat vsak* pošiljatve tudi na glavnega tajaika Jed na ta. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Izpred deželnega sodišča v Ljubljani. Tatinski piskrovez. V noči na 16. junija t. 1. so izginili posestnikoma j Antonu Petriču in Jožefi Kobal na Planini trije bakreni kotli, ki so bili še tisti dan prodani trgovcu Francetu Repiču v Ajdovščini. Dognalo se je, | da sta te kotle ukradla dva piskrove-za, med njima Vincene Adamič iz i Trenčina, brez stalnega bivališča. Ob- -dolženec je sprva tatvino tajil, in šele pri glavni razpravi je resnico povedal. Za kazen je dobil pol leta težke ječe. "Kdo jih bo držal?" tako je zakli- cal Franc Beraus, tovarniški delavec na Savi, pred Cufarjevo gostilno. Obdolženec se je preje v tej gostilni jezil na druaro omizje, meneč, da so se preje pri petju iz njega norčevali. Zagrabil je 18 let starega Franceta Pevca in mu zadal eno zaušnico. Na tega prošnjo, naj ga vendar le pusti, ker mu nič noče, zasukal ga je Beraus, na kar se je Pevec zgrudil in zastokal: "O, Marija, moja noga!" Na tleh ležečega ga je hotel obdolženec še enkrat udariti, šele ko ga je Jože Navratil posvaril, naj ga pusti, ker itak nič več ne more, ga je pustil. Pevcu je bila namreč leva noga zlomljena. Beraus bo sedel tri mesece v težki ječi in mora Pevcu plačati 150 K za bolečine in 160 K za odhod zaslužka. Vinske trte kradeL Posestnik Ivan Uršič na Slapu je bil že trikrat zaradi tatvine kaznovan. Dognalo se je, da je letošnjo pomlad ponoči izmaknil Alojziju Ferjančiču iz vinograda na Slapu 50, Jožefu Trželju 80 in Ivanu Bizjaku 27 vinskih trt, ktere je potem sam v svojem vinogradu vsadil. Obdolženec, kteri ničesar ne taji, je prejel za kazen štiri mesece težke ječe. Kolo zastavil. MIha Bence je služil pri Simonu Kmetetzu v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani. Na dam svojega izstopa iz službe, t. j. dne 8. julija t. L, izposodil si je od Karola Camerni-ka kolo, vredno 200 K ter se ž njim odpeljal v Zagreb. Tam je zastavil kolo za 60 K in se proč odpeljal, denar pa zase porabil. Tri mesece v ježi bo za to pokoro delal. Okoristiti se je hotela. Poslovodja trgovca Baloha, Peter Sitar, na Jesenicah, je vzel za deklo Ivano Bohinc. Ker pa ni bila porabna, se ji je služba odpovedala. Ta čas je pa hotela Bohinc s tem izkoristiti, da je vzela raznega blaga in ga skrila pri svoji sestri. Zato bo sedela tri mesece v težki ječi. 8 ceste. 29. julija je posestnik Primež Tavželj iz Dev. Mar. v Polju čez Sv. Petra most na Ambrožev trg v Ljubljani podil konja v tako divjem diru, da so bili pešci v pravi nevarnosti. Neki častnik se je komaj izognil, da ni bil povožen. Konj je bil sedaj na hodniku, sedaj na sredi ceste, potem pa zopet na tiru električne železnice. Ko ga je stražnik na Poljanski cesti ustavil in posvaril, mu jih je Tavželj nekaj zasolil, potem pa udaril z bičem po konju in zopet dirjal dalje. Mož ga je imel malce preobilo v glavi. — V noci 27. julija so trije delavci napadli na Dolenjski cesti Babiče-vega uslužbenca Ivana Mačka in ga na glavi znatno poškodovali. Ker je Maček v silobranu pri napadu ugriznil enega v prst, se ga je vsled tega posrečilo izslediti v osebi nekega tesarja, kteri pa dosedaj še ni hotel povedati svojih tovarišev, upajo pa, da si bode že še premislil. — 29. julija je neki kolesar na Poljanskem nasipu na tla podrl Oletnega Ivana Rozmana in ga na glavi telesno poškodoval. — Epilepsija je 29. julija napadla v veži na Karlovski cesti št. 15 potnika Ivana Klanska, stanujočega na Glincah št. 61. Najprvo so ga prenesli na policijsko stražnico na Karlovski cesti, potem so ga pa prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Iz prisilne delavnice v Ljubljani je bil ušel leta 1881. rojeni Josip Has-linger iz Gornjega Avstrijskega. Prijeli so ga v Gorici ter poslali nazaj v prisilno delavnico, kjer bo delal še 3 leta. Dovoljenje za pogrebni zavod je dobil Ivan Jerebic na Vrhniki. Umrl je v Železnikih 28. julija zjutraj ob 5. uri po dolgi bolezni Jakob Drbota, strojar in posestnik. PRIMORSKE NOVICE. 0 umoru francoske pevke v Trstu se poroča: V mrtvašnici so odprli sedem zabojev s kosi pevkinega trupla. Naprej se je konstatiralo, da je truplo umorjenke res truplo francoske chanteuse Fabry. Zdravniki izvedenci so sestavili telo in konstatirali, da je Foedransperg ljubimko najbrž najprej zabodel v srce z bodalom potem pa jo jel mesariti. — Ni še znano, zakaj da je Foedransperk umoril pevko. Sodijo, da se je Foedransperg s pevko spri, jo zadavil, da pa zakrije sledi, razsekal v kose mrtvo truplo. Ob tej priliki je morala kri onesnažiti stene in tla sobe, ker so skrbno ostrgane. Julij Foedransperg je potomec ljubljanske rodbine "vitezov" Foedraansperg. Z dunajskimi Foedranspergi je le v daljnjem sorodstvu ker so dunajski Foedranspergi potomci celovških Foedranspergov. Dunajski Foedranspergi niso hoteli o morilcu ničesar znati. Pred šestimi leti jih je prosil, naj mu preskrbe kako službo. Preskrbeli so mu mesto pri neki banki, a je službo kmalu pustil, češ, da premalo služi. Da se Foe-dransperga iznebe, so mu dali mate-rielno podporo, nakar je zapustil Dunaj. Baje je poročil svoj čas v Carigradu neko Grkinjo, ki mu je povila dvoje otrok in ki je baje že umrla. Bližnja Foed ranspergo va sorodnica Matilda Foedranspergov a se je izjavila o morilcu: "Videla sem Julija Foedraneperga, ki je zdaj tako neču-veno osramotil naže ime, samo en- krat. Pred kakimi šestimi leti je došel na Dunaj in prosil mojega brata, re-videnta državnih železnic, naj mu preskrbi kako službo. Prišel je iz Carigrada, kjer je bil slabo plačan uradnik neke banke. Brat mu je res preskrbel mesto pri neki banki, kjer je dobival 90 kron mesečno, a čez nekaj mesecev je prosil že za novo službo in za potno podporo, ki mu jo je brat tudi dal, a ob enem je naročil poslom, naj Julija več ne spuste v stanovanje. Julijev obraz je napravil na me vtis morilčevega obraza." — Sodnijski zdravniki so dognali, da je zabodel Foedransperg pevko Fabry z bodaleem v srce. Smrt je takoj nastopila. Za raztelesenje je rabil morilec več ur. Fabryjeva je nastopala po manj vrednih lokalih. Imela je šest otrok. En deček še živi v Tunisu. Foedransperg je bil v Trstu znan za nasilnega človeka, ki je bil vedno v denarnih zadregah. Posestnico hiše Cellic, kjer je stanoval Foedransperg, je policija zaslišala in zaprla. Ž njo je Foedransperg intimno občeval. Sumijo, da je znala o umoru. Pred dnevi se je morilec prepiral s Cellicevo, ki je zahtevala, naj opusti občevanje s Fabryjevo. Foedransperg ji je nato kazal zrcalo in upil: "Poglej se, da se prepričaš, kako si grda!" Dognali so, da je umoril Fabryjevo v soboto dopoldne. Ljudje so namreč čuli, da je vpila Fabryjeva Foedranspergu francosko: "200 goldinarjev mi daj, pa grem". Culi so obupne klice na pomoč, nato je pa postalo tiho. V sobo-I to popoldne je morilec popolnoma mirno pil v neki bližnji gostilni. Morilca so zaslišavali 27. t. m. od 7. ure zvečer do 2. zjutraj. Morilec je tajil, a na več komisarjevih vprašanj ni mogel dati pojasnila. Policija mu ne verjame, da je umoril Fabryjevo njen drusri častilec Calatto. Policija je na-jšla v morilčevem stanovanju nov ob-i teževalni materijah Policijski agenti ?o dognali, da je Foedransperg več stvari Fabrvjeve poizkusil spraviti v starem mestu v denar. Prodal je nekaj kinča in obleke nekemu starinar-ju, ki je stvari deponiral pri policiji Morilca so izročili sodišču, Celliceva ostane v zaporu, ker ni izključeno, da je morebiti pomagala pri umoru. Pohvalo zasluži spretnost tržaške policije. Na papirju v kterem je bila zavita glava Fabrvjeve, so stale le črke J. F. v. F. V najkrajšem času je policija že imela v pesteh Foedransper-ga. — Kužna bolezen med prašiči. V Istri zlasti v puljskem okraju, se je pojavila med prašiči kužna bolezen. Iz raznih vasi prihajajo poročila, da je poginilo že mnogo prašičev. Cerkveni rop. V noči od 23. na 24. julija so v cerkev v Laboriki pri Pu-Iju udrli tatovi. Ulomili so cerkvena I vrata ter si potem v zakristiji poiskali ključek shrambe cerkvenega poso-dja, ki so ga tudi našli. Tatje so odnesli pozlačeno srebrno monštraneo. vredno 500 do 600 kron ter so potem zbežali. Čudno je, da so lopovi druge dragocene predmete, ki so se nahajali v shrambi, pustili nedotaknjene. Tako je bil med drugim v shrambi dragocen kelih, vreden 2000 kron. Najbrž i so tatje slišali kak ropot in zato hitro odnesli pete. Tatvino je cerkve-nik opazil šele zjutraj. ŠTAJERSKE NOVICE. Avstrijski poštni volapiik. Iz Trbovelj je došel 24. julija v Hrastnik brzojav sledeče vsebine: "Drekret x prestravljen 4 pxj živil." Ime seveda tudi docela spaeeno. Slava avstrijskemu poštnemu volapiiku, kterega bi ne razumel niti sam modri sekcijski šef Wagner-Jauregg, protektor nemškega poštnega uradništva! • Mrtveca so našli v Savi pri Boš tanj u. Pri sebi je imel izkaznico glasečo se na ime Nikolaja Drlača iz Pe-trovca v Bosni. KOROŠKE NOVICE. Ustrelil se je 1. avgusta zvečer na Križni gori v Celovcu bivši gostilničar Jurij Wateher. HRVATSKE NOVICE. Usoda hrvaških železničarjev. Dva mlada hrvaška železničarja sta bila premeščena na neko oddaljeno samotno postajo na Ogrskem. Postajena-čelnik je toil janjičar-pomadžareni Slovak. Hrvata sta govorila med seboj hrvaški. To jo postajenačelnika jezilo, da je besnel. Zabrainil jima je privatne hrvaške razgovore, ker se pa nista pokorila, naznanil ju je ravnateljstvu, da se na ta način ne bo nihče izmed njiju naučil madžarski. Takoj so enega premestili, drugi pa je ostal in prepeval hrvaške pesmice. To zopet postajenačelniku ni bilo prav, zato se je zadri na Hrvata, da ne sme ničesar ueiniti brez njegove vednosti. Ko je Hrvat še nadalje prepeval hrvaške pesmice, zahteval je postajenačelnik, da ga premeste. Kes so ga premestli, in sicer na — Hrvaško ! Nadškof dr. Posilovič — meščan zagrebški. Mestni avtonomni odbor zagrebSki je sklenil v seji z dne 28. julija,da bo avgusta meseca po odposlanstvu čestital nadškofu dr. Posiloviču k 501etnici mašništvaj o tej priliki izroče nadškofu diplomo častnega meščanstva. Boj kmetov z orožniki. Pri Udbini na Hrvaškem so se spopadli kmetje z orožniki. Josanskim kmetom je zmanjkalo krme. Vdrli so na pašnike udbinske občine. Udbinski občani so sklenili, da odpode Josance. Pričeli so zvoniti plat zvona. Vse je hitelo na pašnike. Župan je zaman pregovarjal Josance, naj se umaknejo. Josanci so celo s silo zapodili nekaj orožnikov, ki so se ojačeni kmalu vrnili. Kmetje so šli s krepeljci, kamni in revolverji na orožnike, ki so nato streljali. Dve osebi sta mrtvi, pet jih je pa nevarno ranjenih. Vlada je uvedla strogo preiskavo. JOHN VBNZEL, 1017 E. 62nd Street, N. E., Cleveland, Oblo izdelovalec kranjskih in nemSkihf HARMONIK. Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizko, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. PlošCe so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošCe iz aluminja, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $40 do $80. NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobre črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. kJf Izvrstna tropavlca od $2.50do $3 ffli galon s posodo vred. (J } Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker man je ko- /1 ličine ne morem razpošiljat L Money Spoštovanj em Nik. Radovich, 594 Vermont St, San Francisco, CaL JOHN KRAKER EUCLID, O. i Priporoča rojakom svoja iz vrsta* VINA, ktera v kakovosti nadkrilju jejo vsa druga ameriška vina. Rndeče vino (Concord) prodajana po 50 centov galono; belo vine (Ca tawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VI NO JE 60 GALON. BRINJEVEO, sa kterega sem is> portiral brinje iz Kranjske, velja lil steklenic sedaj $13.00. TROPINO V3SO $2.50 galona. DROŽNIK $2.71 galona. — Najmanje posode sa žganje so 4y2 galone. Naročilom j« priložiti denir. Za obila naročila se priporoča JOXV KKAOK, EsdM, OUa Ako htteš dobro postrežbo z mesom in groceri jo, tako se obrni na Martin Gerdiča, 301-303 E. Northern Ave.f Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike Sunke itd. Govorim v vseh slovansicii ■ w Owt^ ixnjt'nt an M» jl m ■ - a (» m. obilni obisk* Naznanilo« Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potujejo čez Dulutb, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon-a, 409 WEST MICHIGAN ST., DTJLTJTH, MINN., kteri ima svoj SALOON prav bnzo kolodvora. Vsak rojak j« pri njemu najbolje postreien. Pošilja denarje v staro domovina najceneje in najhitreje po nsinm posredovanju; sastopa nas ▼ vseh poslih. Torej pazite, da se ne vsedstt na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem FRANK SAKSSB 00. Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^ stmodernim kogljlščcm. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ir druge raznovrstne pijače ter unfjsloi smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo pyporoča Martin Potokar 1 564 So. Center Ave. Chicago, lili POZOR! V zalogi "Glas Naroda" je izšla P od učna knjižica, ki obsega 54 strata j, z naslovom: Kako ss postane unsriiki državljan? Ker js knjifiea jsko potrebna in koristna, naj jo ta-coj naroči vsak rojak. Stane samo i centov, ktera pošljite v poštnih 10» Greenwich St., New York, H. 7 Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo si ple&aste in golobradce, od katerega v l tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino V*n v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c. da ie to resnica se jamči $500. Pri na ročbi blagovolite denarje po PostMonej Order pošiljati. Jakob Waiicic, P. O. Box 69 CUEVBUAND, OHIO. Slovencem in Hrvatom pri-poročam svoj SALOON v obilen peset. Točim vedno svež« pivo, dobra, vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke. Rojakom pošiljam denar« je v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino ca "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštovanjem Ivan Govže, Ely, Minn. Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že oz- dravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi; najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELRE-ja,„ kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spoinik bolezni j ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni gospod doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverien in preprič an sem. da sein le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim se'n bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po Širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Prane Steklassa 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. Frank Polh 310 Midljni Ave. Kocl. dalle 111 Velecenfem gospod doktor! Vain naznanim, da s^m prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam Ukreno zahvaijnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera eotovo pomagojo. Vms še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Box 941 West Newton, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-jmu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE l40eWEST 34th STREET, NEW YqRK, NvY. Zdravju najprimernejša pjjača je ^LEISY PIVO^ ktero ie varjeno iz najboljšega irjapoitiranega češkega hmela i?adi trga -naj nikdo ne zamudi poskusili g* , svojo i»stno korist, kakot tad! v karis! svoje družine, svojih prijatelje* L drugih. Leisy pi-vo je najboi: onljnbijeno ter se dobi * vs-n Doijsiš* ■ | gostilnah. Vse podrobnosti zveste xA fiec.. '^rmvnlkar-ju 6102 * H,rf: | kteri Vam dragevolje vse pojasni . * THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. J AVSTR0=AMERIKANSk A ČRTA (preje bratje CosuHch.) ^as NajprlpravnejSa in najcenejša parobrodna črta m llPinee In mm ^ Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington''. REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. m * w v lEDljS nikaUh sitno** ftfcc kupiš vožni listek sa BTojee ali prijatelje is stare domovine v Zjed. države, pri FR. SA.KSEB CO., 109 Greenwich St., TSew York. spodaj navedeni novi parobrodl na dva vijaka imajo brestični brsojav: Alien, jjAUBa, XABTHA WASHINGTON, g ARGJ&NTUA. y meeeoUi maju in junija se bodeta sgocaj navedenemu brodovju pridružila ie dva druga nova potniška Gin« važnih listkov Iz NEW YQRKA za HI. razrid sf te TESTA........................................ LJUBLJANE.................................. BflKH......................................... ZAGREBA......................................... KARLOVCA..................................... IL RAZRED do TRSTA ali REKI...........................9Q&50 do Parobrod "ALICE" odpluje 2. septembra 1908. Parobrod "MARTHA WASHINGTON" odplnjo 16. septembra 1908. Phelps Bros. & Co., Gen. t Waafeift£toi Sfcm^ Važno za rojake, Spisal Karo! Maj; sa "Glas Naroda" priredil L. P. o DRUGA KNJIGA PO DIVJEM KURDISTANU. (Nadaljevanje.) "Well! Kmalu se vrniti! Yes!" "Ali znaš plezati, Hatef?" vprašam, ko prideva do hrastovih dreves. "Da, sidi. Kolikokrat sem že plezal na palme po dateljne. Zakaj pa vprašaš f'' "Ker plezanje na obširen hrast je vse drugačno kot plezanje na palme. Drevo je gladko in nima nobene opore, ki bi plezalcu omogočila ali o-lajšala plezanje. Ali vidiš duplino v drevesu ravno pod ono vejo?" "Da, sidi." "Splezaj navzgor in oglej si duplino. Plezaj po jelši in primi se za hrastovo vejo, po kteri splezaš do luknje." Plezanje se mu posreči. "Efendi, ta skrivališče je skoro podobno vili!", reče ko spleza zopet navzdol. "Menda ste v tem času vse priredili?" "Da. Veš, kje je trdnjava Amadija?" "Na levo od tukaj." "Torej čuj, kaj ti povem. Če bo mogoče in bo šlo vse po sreči, oprostimo danes po noči Amad el Gandurja. Se isto noč mora iz mesta, in vodil ga boš ti." "Gospod, straže nas bodo zapazile!" "Nikakor ne. V zidovju je neko mesto, kjer se je zrušil zid; skozi to odprtino lahko dospeš pred mesto, ne da bi te straže opazile. Mesto ti pokažem, ko se vrneva v trdnjavo. Paziti moraš, da ne zgrešiš pravega mesta, in da šejkovega sina varno pripelješ na ta kraj, kjer ostane, dokler ne pridemo mi. Da si boš v^e bolje zapomnil, boš šel danes od zidovja do tega skrivališča in jsieer ponoči, da si natanko vse vtisneš v spomin. Ko pripelješ Amada v skrivališče, se vrneš zopet k nam, ker nihče ne sme o-paziti, da je eden nas zapustil mesto.'' "Sidi, prisrčna hvala!" "Zakaj?" "Ker si mi dovolil, da zopet enkrat zvršim nekaj posebnega; že dolgo Časa sem moral samo gledati, kaj ti počenjaš." Vrneva se k Lindsayu, ki je ležal vznak na mahu, kadil in gledal proti neibu. "Krasno v Kuidbtanu! Samo razvalin ni, " reče. "Razvalin je v okolici dovolj, četudi niso tako stare kot ob Tigridu. Morelbiti pridemo Še v kraje, kjer se boste prepričali, da je dovolj razvalin, kterih postanete gotovo siti. Sedaj potujemo po deželi, kjer je življenje, svoboda in lastnina posamnika bolj v nevarnosti, kot nikjer drugje na svetu. Upajmo, da se prepričamo iz lastne skušnje o enakih nevarnostih!" "Se hočem prepričati, Sir! Hočem doživeti dogodke! Bi se rad tepel, boksal, streljal! Bom plačal!" "Mendar .boste naleteli na prilike, kjer se boste tepli in boksali, ne da bi kaj plačali. Takoj za trdnjavo Amadija se neha oblast Turkov, in prišli bomo k pravim Kurdom, ki so Turkom le po imenu podvrženi. Naši potni listi nimajo tam nobene veljave; da, celo zgoditi se more, da nas bodo preganjali le zategadelj, ker imamo priporočilna pisma od Turkov in konzulov.'' "Potem ne pokazati!" ■"Gotovo ne. Te divje ljudi v Kurdistanu se najložje vkroti, če se sklene z njimi prijateljstvo. Če Arabec sprejme tujca v svojo celico ali šotor, še niste popolnoma gotovi, ee vas zahrbtno ne napade; drugače je pri Kurdih. In če tudi sledni prelomijo gostoljubnost, tedaj se zatečemo k ženskam, kjer smo popolnoma varni." "Well, gremo k ženskam! Krasno! Dobra misel, master!" Po kratki uri se Halef vrne. Zagotovil me je, da dobi skrivališče ponoči v najhujši temi, samo da dospe iz mesta. Namen našega pohoda je bil torej stem gotov in vrnemo se v Amadijo. Ko pridemo v naše stanovanje, se je dan že precej nagnil. Niti časa nisem imel, da sfe od ježe spočijem, ker pri vratih me je že pričakoval Se-lim-aga. "Hamdulilah, Alahu hvala, da si se vrnil!" zakliče. "Z bolečino v srcu sem te pričakoval!" "Zakaj?" "Muteselim me je poslal, da te povabim k njemu." "Kaj hoče muteselim?" "Ne vem." "In tudi ne slutiš, kaj bi bilo?" "Govoril boš z nekim efendi^m, ki je dospel k muteselimu." "Kdo je ta efendi?" "Muteselim mi je zapovedal, da ti ne povem njegovega imena." "Ah! Muteselim ne sme ničesar skrivati pred menoj. Že zdavnej sem vedel, da pride ta efendi k njemu." "Vedel si? Saj je vendar skrivnost!" "Dokazal ti bodem, da mi je znana ta skrivnost. K muteselimu je prišel makredš iz Mosula." "Res, vse veš," zakliee začudeni aga. "Toda on ni sam pri muteselimu." "Kdo še?" "Neki Arnavt." Aha, najbrž oni, ki je streljal na mene. "Tudi to vem. Ali ga poznaš?" "Ne." "Pri sebi nema orožja." ' - "Alah akbar, res je. Efendi vse ti je znano." "Sedaj vidiš, da muteselim ni mož, ki bi mogel meni kaj prikrivati." "Toda gospod, obe osebi ste zelo hudo o tebi govorile." "Zakaj?" " Molčati moram.'' "Dobro, Selim-aga, vidim, da si moj prijatelj, in da me ljulbiš." "Da. ljubim te; toda moja služba zahteva, da molčim." "Torej ti povem, da ti še nocoj izročim povelja, ktera boš moral ravno tako ubogati, kot bi ti zapovedal tvoj poveljnik. Kdaj je prišel makredš v Amadijo?" "Dve uri je že pri muteselimu." "In ti si že dve uri Čakal na mene?" "Ne. Makredš je prišel sam, čisto sam brez spremstva. Bil sem ravno pri poveljniku, ko je vstopil. Povedal nam je, da potuje radi skrivne stvari, o kteri nima nihče najmanjše slutnje. Muteselim in on sta se nato posvetovala in med pogovorom tudi telbe omenila. Makredš te mora dobro poznati, ker je zahteval od muteselima. da te opiše. "On je pravi!" je zaklical, nakar mi je muteselim naročil, naj grem na tvoje stanovanje in te pokličem k poveljniku. Ne vem---" "No in---" _ u ju__emir, res je, da te imam rad, in zato ti hočem vse povedati. Toda, ti me boš izdal t" "Ne. Zagotovim te." "Muteselim mi je ukazal, da vzamem s seboj več Arnavtov, ki naj zasedejo hišo, da tvoji tovariši ne pobegnejo. Tudi tebe čaka v poveljni-kovi palači že nekaj Arnavtov. Tebe moramo prijeti in zapreti v ječo." \ "Ah, Selim-aga, prijetno delo, ne? Torej so najbrže že kako luknjo ■a mene pripravili?" "Da, ti prideš v zapor zraven Arabca, in naročeno mi je, da položim ▼ tvoj zapor nekoliko slame; muteselim mi je povedal, da si emir, torej v saporu ne smeš biti enak lopovom in tatom." "No, hvaležen sem mnteaelimn. Pridejo tudi moji tovariši v ježo?" "Da, vendar to ni določeno.'' "Toda kaj pravi tvoja "Mirta?" "Vse sem ji povedal. Sedaj sedi v kuhinji in joka." "AJb, reviea. Toda prej si govoril o nekem Arnavtu." ki nameravajo potovati ▼ staro domovino. BRZOPASNIKI francoske družbe, severonemškega Lloyda in Hamburg-ameriške proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo kakor sledi: V HAVBE (francoska proga): LA LORRAINE odpluje dne 20. avg. ob 10. uri dop. LA TOURAINE odpluje dne 27. avg. ob 10. mi dop. LA SAVOIE odpluje dne 3. sept. ob 10. uri dop. V BREMEN (severonemški Lloyd): KAISER WILHELM IL odpluje v torek dne 18. avgusta. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje v torek dne 25. avgusta. KRONPRINZESSIN CECTLTE odpluje v torek dne 1. septembra. V HAMBURG (hamburško-ameriška proga): DEUT SCHLAND odpluje dne 27. avgusta ob IL predp. DEUT SCHLAND odpluje dne 24. sept. ob ]£. uri dop. Za vsa pobližna ali natančna pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju. -o- Dalje so še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi: V HAVRE (francoska družba): LA LORRAINE odpluje dne 20. avg. ob 10. uri dop. V BREMEN (severonemški Lloyd): GROSSER KURFUERST odpluje v četrtek dne 20. avgusta. BREMEN odpluje v četrtek 27. avgusta. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odplnje v četrtek dne 3. septembra. V HAMBURG (hamburško-ameriška črta): PRETORIA jdpluje 15. avgusta ob 12. opolndne. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odplnje 20. avgusta ob 12. opolndne. GRAF WALDERSEE odpluje 22. avgusta ob 2. uri popol. PRESIDENT LINCOLN odpluje 29. avgusta ob 11. uri dopol. AMERIKA odpluje S. septembra ob 11. uri dop. PRESIDENT GRANT odpluje 5. septembra ob 12. opolndne. V TRST (avstro-ameriška proga): ALICE, odpluje dne 2. sept. V ROTTERDAM (Holland-American Una): NIEUW AMSTERDAM odpluje dne 18. avgusta ob 9. zjutraj. odplnje odpluje odpluje odpluje odplnje odplnje odplnje odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje RYNDAM dne 25. avgusta ob 9. zjutraj. POTSDAM 1. septembra ob 9. zjutraj. NOORDAM 8. septembra ob 9. zjutraj. V ANTWERPEN (Red Star Line): ZEELAND 22. avgusta ob 11. uri dopol. KROONLAND 29. avgusta ob 11. uri dopol. VADERLAND 5. septembra ob 11. uri dop. FINLAND 12. septembra ob 11. uri dop. V SOUTHAMPTON (American Line): ST. LOUIS 22. avgusta ob 10. uri dopoL PHILADELPHIA 29. avgusta ob 10. uri dopoL ST. PAUL 5. septembra ob 10. uri dop. NEW YORK 12. septembra ob 10. uri dop. ST. LOUIS 19. septembra ob 10. uri dop. V CHERBOURG (White Star Line): MAJESTIC odpluje 19. avgusta ob 10. nri dop. OCEANIC odplnje 26. avgusta ob 10. nri dop. TEUTONIC odpluje 2. septembra ob 10. nri dop. ADRIATIC odplnje 9. septembra ob 9. uri dop. MAJESTIC odplnje 16. septembra ob 10. nri dop. Vožnje listke za navedene parnik« prodajamo po isti ceni kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. Ako kdo želi pojasnila Se o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih. naj se s zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in postrežen bode vsakdo vestno in hitro. Vsakteri potnik naj si uredi tako da pride en dan pred odhodom par-nika v New York. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga nas vslužbenec na pa staji, dovede k nam v pisarno ter spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko ia postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca p« Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. PRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvs torn, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenon "Narodni Hotel/'ns 709 Broad St., edez največjih hotelov v mestu. Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega dom« napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake ni stanovanje. — Evrepejsks kuhinja 1 Za obilen poeet se priporočam udanl Božo Gojaovlt, Jshnstsva, Ps. Gompagnie generale Tiansatiantipe. (Francoska parobrodna družba.) f Nižje podoisana r>rit>oro-Čam pOtvjaČiiB »s^ii in Hrvatom svoj.., n SALOON 107-109 Greenwich Street, o o o o NEW YORKoooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki eeni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRID.4 von KR0C?E 107-100 Greenwich St., New \ rk. V ' • - . 'j^V-' j. <£mK-T ... X S^iflSpa»2 ■ W- s-y 'MlWpgjm^fr *■ ■ -t te***-, JJ^--: --..f & ii •-.sa.-* .. ^^ ----—--...'. 1 , • —, — v f, 11 wlti Tri -J' inpniiimpii Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, lil., kakor tudi rojakom po žjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon nri "Triglavu", 572 Blue Island Ave., Chicago, III. kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Najbolja vina in diSeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg. ljiiče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, g. 572 Blue Island Ave., Chicago, 111. Bj.f Itni Uflk. ■i.-..fUUlli"'»a".....j. nilfflii 9IREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAlic Poštni parniki to:] *La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih močf. 3*La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ Lorraine" „ „ ....................12,000 „ 25,000 "LaTounune ' , „ „ ..................10,000 12 000 * "I^Bretagne" ............................... 8,000 „ 9,000 „ * *La Gasgogne"..................^............. 8,000 „ 9,000 „ " Glavna Agencija: 19' STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. iParaiki •dplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri iopoludne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. ¥. «LA LORRAINE 20. avg. 1908. *LA SAVOIE 24. sept. 1908. *LA TOURAINE 27. avg. O09.*LA PROVENCE 1. okt. 1908. »LA SAVOIE 3. sept. 1908. *LA LORRAINE 8. okt. 1908. *LA PROVENCE 10. sept. 1908 *LA TOURAINE 15. okt. 1908. *LA LORRAINE 17. sept. 1908 *LA SAVOIE 22. okt. 1908. POSEBNA PLOVITVA. Parnik FLORIDE odpluje dne 29. avgusta 190S. Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje dne 5. sept. 1908. Samo kabine II. razreda! Cena dragega razreda do Hm vre: in višje. : 7 r7,0£ žfuoafiiu^uo too'tr >, i W, Kozmin^ki, /»-hoa rii a^tfj.. ta. l )tt«,>orn St., UhJ^aifO, ^ ,c j' Telefon 246. , j Frank Petkovšek I 720 Market Street, Waukegan, III. | J* priporoča rojakom svoj) I ^ SALOON, ^ ■s v k tereni vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter i§ ima na razpolago fine smodke. II Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v ■H zvezi je z Mr. Frank Sakser jem v New Yorkn. "Ž ..... I jP ^^i^Wt^ .^ti^'^it ISIS ^ppifil" "Sift W> I^'GpS^fl TELEPHONE: : r -RECTOR. * FRANK SAR 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. i) t/ NAZNANILO IN PHIPOP-OCILG ME. IVAN FAJK, P. O. Box 126, Coneznaogh, Pa^ je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cenj. rojakom iz Conemangh, Pa^ ix okolice toplo priporočamo. Doticnik ima tudi v zalogi mo-vrstna slovenske knjig« po teriraik enak FRANK SAKSER CO. ("OlM Naroda.") NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. v FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Fa Preje je bival na 519y2 Power St. DotiSnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z na mi že več let v kupčijskej zveri. Spoštovanjem Frank Sakser Oompanj, NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Oregon City, Oreg. in okolici naznanjamo, da je za tamc?-nji okraj naš pooblaščeni zastopnik Mr. M. JUSTIN, 502 Main St., ali F. O. Bos 104. Oregon City, vsled česar ga rojakom prav toplo priporočamo. FRANK BATCUTTE CO., 109 Greenwich St., Hew York. H. T NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Pueblo, Colo., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik Mr. PETER OHTJLIG, 303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo., ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo. TJpravništvo "Glasa Naroda". MARKO KOFALT, 249|So. Front St., STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polno moči (Voli* macht) in drugih v aotsrsU posel spadajočib stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje proda jem parobrodac Bstfce za v start kraj za vse boljše parnik^ in parobrodne proge ter pošiljam tairjejl staro domovino po najniiji ceni. Mr* Marico Kofalt je nai zastopnik za vse posle in ga ro-|akom toplo priporočamo. PRANK SAICSBR OCX Pošilja nai hitreje in najceneje de^rtsrji^ v staro domovino« Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje proti obrestim po 4 in odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevž. vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. I Hdi.ni zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. Prodaja parobrodne listke za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob' originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposlujc točno in ceno. Pri raznih.družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča FRANK SAKSER CO., L 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. G>