Ameriška Domovina ttO. 208 ®rook?yW°Ocl l'cllle °‘ n’ N.y , *M€IUCAH IN. SPIRIT ' >122} J®N KM LANGUAGC Otfef '■•Sj?ž: NfitiomU snd International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. OCTOBER 29, 1969 $10V@N(A* ŠTEV. LX VII — VOL. LXVT1 I? VOLIVNEGA BOJA Ruščina poslala drugi pogovorni jezik v Hanoiu ^arnet, dejstva, vprašanja, Pošten boj — da! Sovraštvo, strah, zloraba, pro-staštvo — ne! Cleveland, o. — Sonačei- volivne kampanje C. Sto- esa, okrajni komišener Hugh ■ Corrigan je včeraj v posebni Javi napovedal “podel, rumen ls*> ki da ga bo izdala Perkova 0+ ° stran koncem tedna kot po-" e9nji napor za volivno zma-^°' Na tem listu naj bi bila j^zna podtikanja, strašenje vo- kvci sti, livn ev in pozivi k rasni skupno-Vse, kar je Perk doslej v vo-ern boju odklanjal. _ Pamet, dejstva, vprašanja, boj — da! Sovraštvo, ®n, zloraba, prostaštvo — e' je navajal H. Corrigan vo-,. a za volivni boj. Seveda naj peljala ta za obe strani. — Pometamo vedno rajši pred pragom kot pred svojim! Sm . uPanski kandidat R. J. Perk izdal na tiskovni konferenci v v eraton-Cleveland hotelu svoj ivni program v 18 točkah za . Proti zločinstvu v našem kiestu. V njem priznava potrebo v °dstranjevanju vzrokov zlo-^^stva, ki se koti v revščini in _ aanju, v brezupu, razočara-gA vrzeli rodov družbe 20 le*ja, pa poudarja, da to ne v.^ eni, da moramo puščati zlo-2.^Ce nekaznovane. Mi moramo tj.. 0ne izjavati, ko skušamo po-iti temeljne vzroke in izvo- zločinstva. °sebej je republikanski žu ^ ski kandidat R. J. Perk za-slte^ ^rc^itev svojega demokrat-^ nasprotnika C. Stokesa, Wv z^0^instv° v Clevelandu ni Lot v drugih mestih”, ^su- 30 zločini po- t}. ^ v Detroitu za 19%, v Bal-Pa k^11 na 15%, v Clevelandu Se . ar 2a 63%! število posilstev rajJe v zadnjih dveh letih sko- J Podvojilo! B lv«i libijski kralj našel ^litično zatočišče v Kairu! ^arETNE’ ^r‘ — Bivši libijski jij ^ris I. živi sedaj v Grči-p0em?a *em še bolehen. Ne ^aipro Se ^°^ro P0<^ grško dik-lHjjgp ’ Zaio bi raje šel kam v spre-11TlasLe kraje. Odločil se je, diktg^ P0VaLilo egiptovskega v Pr.' °r'*a Naserja, da se naseli C&Ptu. dil 2^?’ ^a 11111 ie Naser ponuja ^ nčišče na svojo pobudo. Pic čUH rali Ponudbo sprejel, ni Ltičtl0 n°' ^ris sarn ie sicer P°‘ Pa StT1. VeLk konservativec, ima bo p0^e| Za socialno in prosvet-iavpe * 1^° 111 ve, kaj je dolžnost £tvp ^Prave tudi v gospodar-Se^ani' te?1 P°gieciu mu še celo očitat,1 fezirn ne naore kaj prida 2ati_ J ar se namreč da doka-Lipj er Lralj nima v svoji rod-^serj110 enega naslednika, ni Je pa t ^U<^1 s P^aii rievaren. »lučaj V arabski politiki prvi Pokoj3 ®re monarh v prisiljen zavi> 11 se naseli v sosedni dr- V^i« ^avišiaC>tma SOnčno in milejše, temperatura okoli 50. HANOI, Sev. Viet. — Še pred 5-10 leti je bila francoščina prvi tuji jezik v Severnem Vietnamu. To je bilo posledica francoskega šolskega sistema, ki ga je Pariz vpeljal v Vietnamu že pred desetletji. Danes je položaj drugačen. Starejša generacija vietnamskih domačinov še zmeraj govori francosko, kadar ima posla s tujci. Mlajši domači rod se pa v občevanju s tujci poslužuje ruskega jezika. Je pač zmanjkalo prilike za pouk v francoščini, dočim je v Severni Vietnam prišlo veliko tehnikov in vojaških strokovnjakov, ki so v e ž b a 1 i partizanske oddelke. Rusi so imeli dalje v začetku tudi vsa vodilna mesta v industriji, deloma pa tudi v prometu, rudarstvu in strokovnem šolstvu. Značilno za vietnamski nacionalizem je opažanje evropskih komunistov, ki so v Hanoiu, da se vietnamski prosvetni delavci lič kaj dobro ne počutijo, ko o-oažajo, kako raste vpliv ruskega jezika. Bojijo se, da bo sedaj vietnamska javnost ravno tako oadla pod ruski pliv, kot je nekdaj pod francoskega. Rdeči v Juž. Vietnamu straše z napadi civiliste SAIGON, J. Viet. — Eden od dečih teroristov je vrgel ročno >ombo na trgu v Phu Catu v O-irednjem višavju Južnega Viet-lama, kakih 260 milj severo-/zhodno od Saigona, 8 domači-lov-ciyilistov je bilo mrtvih, 43 oa ranjenih. Oblasti so prijele 6 sumljivih oseb v zvezi s tem lapadom. Ali je med njimi tudi sapadalec, ni znano. Vladno poročilo trdi, da je bi-o v preteklem tednu mrtvih v !02 terorističnih napadih po raz-hh delih Južnega Vietnama kupno preko 100 civilistov. Rdeči hočejo z nasilji prestra-■iti ljudi, da ne pojdejo na vlad-so stran, če jih že ne morejo po-egniti na svojo. Nekaj bo le ostalo! Lani je stala ZDA vojna v Vietnamu 30 bilijonov, letos cenijo stroške na 23 bilijonov, prihodnje proračunsko leto pa naj bi se znižali že na 13 bilijonov. WASHINGTON, D. C. — Ni še posebno dolgo, ko so vladni krogi svarili pred vsakimi velikimi upi v pogledu preostanka v zveznem proračunu, ko bo vietnamska vojna končana. Predsednikov osebni svetovalec za mesta P. Moynihan je govoril komaj o čim “malem”, kar bi moglo ostati za pomoč in obnavljanje mest in socialne potrebe. Sedaj prihajajo iz obrambnega tajništva vesti o načrtih za zmanjševanje vojskovanja in seveda tudi izdatkov zanj. V proračunskem letu, ki se je končalo s preteklim junijem, so ZDA porabile za vojskovanje v Vietnamu skupno okoli 30 bilijonov dolarjev. To vsoto hočejo v sedanjem proračunu znižati na okoli 23 bilijonov, v proračunskem letu 1970-71 pa kar na 13 bilijonov ali celo na manj. Predlogi in načrti so brez dvoma lepi in tolažilni, vprašanje je le, če jih bo mogoče izvesti. Vsa dežela je za čim hitrejše končanje vojskovanja v Vietnamu, pa se pri tem vendar zaveda odgovornosti in dolžnosti, ki jih ima ne le do Južnega Vietnama, do zaveznikov v Aziji, ampak tudi do svojih lastnih koristi. Taki, ki bi radi kar vse pospravili in jo ubrali iz Južnega Vietnama, so še vedno v manjšini. Nekateri od njih v Kongresu so začeli že resno premišljati, da bi to le utegnilo imeti slabe posledice za ZDA in tudi za nje osebno, če se bo srd volivcev, ko bi ti videli slabe posledice takega umika, obrnil proti njim. Gasolin preskušajo Zvezni urad za rudarstvo je obvezan preskušati razne vrste gasolina z ozirom na njegovo učinkovitost kot gorivo. Omejsvanje izdatkov za narodno obrambo WASHINGTON, D.C. — O-orambni tajnik M. Laird je v ponedeljek napovedal ukinitev preko 300 oporišč za narodno o-brambo, katerih imena bodo danes objavljena. To naj bi ZDA prihranilo okoli 609 milijonov dolarjev. Nixonova vlada se trudi za zmanjšanje izdatkov kjer je le možno in dopustno. Predsednik L. B. Johnson je predvidel v tekočem proračunskem letu 81 bilijonov za narodno obrambo. Nova vlada je to vsoto znižala na 77 bilijonov in jo hoče v prihodnjem proračunskem letu znižati na 70 bilijonov. To hoče doseči na eni strani z omejevanjem vojskovanja v Južnem Vietnamu, na drugi pa tudi z zmanjšanjem splošnega števila ne nujno potrebnih vojaških oporišč v ZDA samih in izven njih po vseh kontinentih. Brandt bo iskal boljše; stike z vzhodno Evropo Novi riemški kancler je včeraj v parlamentu razlagal program svoje vlade. Glavna teža bo na domači politiki, kjer hoče vlada izvesti vrsto reform v šolstvu, pri davkih in skrbi za mladino. V zunanji politiki hoče nova vlada izboljšati odnose z vzhodno Evropo, predvsem tudi z Vzhodno Nemčijo. Sato upa na Okinawo TOKIO, Jap. — Predsednik japonske vlade Eisaku Sato bo potoval prihodnji mesec v ZDA, kjer se hoče posebno dogovoriti z ZDA o tem, kdaj bodo te vrnile otok Okinawo, svoje sedanje največje vojaško oporišče v zahodnem Pacifiku, Japonski. Sato upa, da se bo to zgodilo že v letu 1972. Če mu bo uspelo doseči sklenitev takega dogovora z ZDA, bo Sato po vrnitvi domov razpisal nove parlament/irne volitve predvidoma že za 26. januar I9,°- ____________ “Nezdravi" dodatki WASHINGTON, D.C. — Tajnik za zdravstvo, šolstvo in socialno skrbstvo R. Finch je povedal kongresnikom, da njegovo tajništvo p r e i s k uje trenutno preko 150 raznih vrst dodatkov hrani v pogledu njihove neškodljivosti človeškemu zdravju. Gre predvsem za razne barve, oslajevalna sredstva in dodatke za okus. Industrija za predelovanje in pripravljanje hrane se v preteklosti ni v dovoljšnji meri brigala za to vprašanje. BONN, Z. Nem. — Včeraj je v zveznem parlamentu razlagal novi kancler Willie Brandt program svoje vlade v domači in v mednarodni politiki. Večji del 90 minut dolgega govora je bil posvečen notranji politiki in reformam, ki jih nova socialistič-no-liberalna vlada misli izvesti. V zunanji politiki se bo nova vlada prizadevala ustvariti bol-še odnose z vzhodno Evropo, zlasti še s Poljsko, s katero hoče v kratkem začeti razgovore. Vzhodne Nemčije Brandt ne misli priznati, to za enkrat ne prihaja v poštev, hoče pa z njo vzpostaviti tesnejše in boljše odnose. Kancler je v svojem govoru obljubil podpiranje vzgojne televizije, omogočanje soudeležbe uslužbencev pri podjetjih, kjer so zaposleni, izboljšanje in reorganizacijo srednjega in visokega šolstva, kamor naj bi se odprla vrata večjemu številu mladih ljudi iz delavskih vrst in s podeželja, izboljšanje in modernizacijo javne uprave, zmanjšanje avčnih bremen ljudem z nizki- mi in nižjimi dohodki, pospeševanje znanstvenih raziskav, izpopolnitev zdravstvene in druge oskrbe ter posebno skrb za mladino. V zunanji politiki, je dejal kancler, bo vlada ponudila državam vzhodne Evrope razgovore in pogodbe o odpovedi uporabe sile pri reševanju medsebojnih sporov. Taki sporazumi bodo priznali tudi ozemeljsko nedotakljivost podpisnikov. Na ta način bo nova vlada poskušala doseči pomiritev s Poljsko, ki Ljudska republika Somalija" se zmeraj uganka za diplomate CLEVELAND, O. — Somalijo pozna le redkokdo na svetu, pa vendar je to dežela, ki jo je svet najbolj izdatno podpiral. Tako vsaj trdijo diplo-matje, ki so živeli v glavnem mestu Mogadiscio. Somalijska vlada je dobila podpore tako iz Moskve kot iz Washingto-na, pa tudi iz Peipinga. Saj jo je svoje dni obiskal sam kitajski ministrski predsednik Ču En-laj. Čeprav je dežela revna na prirodnih bogastvih, saj obstoja večinoma iz puščave, je njena zemljepisna lega zlata vredno za mednarodno politiko. Dežela leži namreč ob križišču pomorskih poti iz Azije in Avstralije do Evrope in Afrike. Njen pomen ni nič manjši od pomena nekdanje angleške kolonije Aden. Ima pa svoj pomen tudi za vso vzhodno Afriko. Da za Somalijo ni bilo veliko zanimanja v prejšnjem stoletju, je vzrok v tem, da so vse kolonijalne sile iskale predvsem dežele s prirodnimi bogastvi, na važnost prometne lege se pa niso ozirale. Do prve svetovne vojne ni imela tudi vojaška važnost Afrike svoje prave veljave. Po drugi svetovni vojni je Somalija dobila svojo vred- nost kot politična odskočna deska. Vanjo se je zagledal komunistični svet. Upal je, da bo preko arabskih dežel prišel v Somalijo in tam ustvaril postojanko za vdor v srednjo Afriko. Arabska zmeda je najprvo opozorila Moskvo, da se ta cilj ne bo dal doseči. Takrat je Peiping vskočil in se začel dobrikati somalijskemu režimu. Komunističen vpliv je na vsak način hotela preprečiti naša dežela in zato podpirala Somalijo. Vse to bi dalo povod za domnevo, da je treba iskati razlog za zadnjo revolucijo v mednarodnih političnih spletkah, pa temu ni tako. Vsaj dokazov za tako domnevo še manjka. Povod za revolucijo je tičal drugod in je precej priroden, le opaziti ga ni nihče hotel. Somalija je v nekem oziru podobna Sloveniji. Ima zunaj svojih mej dosti svojih rojakov, ki bi vsi radi prišli v matično deželo. So to somalijske manjšine v Keniji, Etiopiji, pa tudi večina prebivalstva francoskega Djiboutija. Zato je Somalija že od svojega rojstva poznala le eno politiko: iredentizem! Zato je bila sprta z vsemi svojimi sosedi. Kdor ni prisegal na ire- dentizem, ni mogel kaj doseči v somalijski politiki. Cilji somalijskega iredentizma so vsaj trenutno nedosegljivi, kajti Somalija jih ne more s silo doseči ne v Djiboutiju ne v Etiopiji in ne v Keniji. Živeti je vendarle treba tudi v Somaliji. Zato je bivši ministrski predsednik E g a 1 vkljub premočnemu vplivu iredentizma na politiko vendarle dosegel sporazum z Etiopijo in Kenijo, ki vsaj za silo urejujejo drugače precej neznosno življenje v somalijskih obmejnih krajih. S tem se seveda ni prikupil domačim nacionalistom, pa tudi ne mladim oficirjem, dočim so starejši oficirji njegovo politiko vsaj razumeli. Napetega stanja v odnosih med vlado in mlajšimi oficirji pa ni mogel zagladiti čas. Opazovalci mislijo, da je bilo ravno to napeto stanje glavni povod za zadnjo vojaško zaroto, ki je pa morala biti že dolgo časa organizirana, kajti potekala je tehnično res kot po maslu. Novi vojaški režim se skrbno ogiba vsaki pretirani izjavi glede mej. V tem pogledu je ravno tako skromen kot vsi afriški revolucionarni režimi, ki jih je bilo zadnjih 10 let že 20. Kot njihovi predniki, zatrjuje tudi novi somalijski režim, da bo spoštoval vse obveze do tujine, da bo skušal biti v prijateljstvu z vsemi in da ima geslo mir prvo mesto v njegovem političnem programu. Na to ne smemo dati preveč. Vsi novorojeni afriški revolucionarni režimi so si podobni kot cen centu. Pravo barvo pokažejo šele pozneje. Pokazati jo bo moral tudi somalijski. Navezan bo namreč na pomoč iz tujine. Tujina bo pa hotela najpreje vedeti, s kom ima opravka. Le nekaj lahko še zamegli politično sliko: v Somaliji še zmeraj prevladujejo plemena, ki se pa med seboj ne sovražijo. Poznajo plemensko solidarnost, ki pa ni zmeraj podobna narodni zavednosti, omogoča pa skupne politične nastope v slučaju nevarnosti. Mednarodna politika bo torej nadaljevala svoj boj za vpliv v Somaliji. Ker trenutno še ne more presoditi položaja v deželi, le tipa. Noče se z novim režimom spuščati v prepire, ne daje mu pa tudi nobenih podpor. Dolgo pa to stanje ne bo moglo trajati. vsa leta gleda z nezaupanjem na Zahodno Nemčijo zaradi meje na Odri in Nisi. Brandt je dejal, da obstojite dve Nemčii, da je to treba priznati, ker živi v obeh isti nemški narod, je potrebno, da obstoje med njima posebni odnosi Nova vlada se bo zato trudila za izboljšanje stikov z Vzhodne Nemčijo ter bo nehala nasprotovati njenim trgovskim in kulturnim stikom z drugimi državami, ne bo pa Vzhodne Nemčije uradno priznala. Opozicija je kanclerjev govor mirno poslušala in ga sprejele hladno. Krščanski demokrati, k imajo v parlamentu 242 poslan cev in so v njem najmočnejše stranka, saj jim manjka do absolutne večine le 7 glasov, se kar ne morejo sprijazniti z dej-stom, da niso več vlada. To sestavljata socialistična in liberal-no-demokratska stranka. Brand, je bil izvoljen za kanclerja z k 3 glasovi večine. Krščanski demokrati še vedno upajo, da bc na kak način prišlo do razkole med liberalnimi demokrati, ki imajo v parlamentu 30 poslancev. Ce se njihovo konservativno krilo odloči proti sodelovanju s socialisti, bo sedanja vladna večina v parlamentu propadla. Nepristranski opazovalci sc mnenja, da se to ne bo zgodilo, vsaj ne kmalu. V Bonnu nič radi ne govore o umiku ameriških vojakov BONN, Z. Nem. — Vsake vesti iz ZDA o načrtih za umik dela ameriškega vojaštva v Zahodni Nemčiji so vedno vzbudile v Nemcih strah, da jih bode ZDA pustile na cedilu. Ista negotovost se je pojavila tu te dni. ko je prav v času nastopa nove vlade socialista W. Brandta, prišla iz Washingtona vest, da u-tegne priti znani predlog sen Mansfielda o umaknitvi dela a-meriških oboroženih sil iz Evrope v razpravo v Kongresu. Naj bodo na vladi krščansk' demokrati ali socialisti, Neme' se v strahu pred Sovjetsko zvezo ozirajo še vedno za varstvo proti Washingtonu. Pariz in London sta jim prešibka za ta namen. Iz Clevelanda in okolice E. Turk zahteva trd nastop proti zločincem Mestni odbornik 23. varde Edmund Turk je v mestnem svetu trdo prijel mestno sodišče, ki prijete lopove in zločince oušča nazaj na ceste z malimi, skrajno milimi kaznimi. Zahteval je trd nastop sodnikov, ker so ljudje do grla siti napadov na cestah. Na njegovem področju St. Clair Avenue-Norwood Road so posebno hudi zaradi napadov na starejše ljudi, ko gredo zjutraj v cerkev ali zvečer domov. — Od zadnjih napadov v okolici cerkve sv. Vida / jutranjih urah je policija temu predelu posvetila posebno pozornost! Najdeno— V okolici St. Clair Ave. in Addison Rd. je bil najden pred-net večje vrednosti. Kdor je saj takega izgubil, naj kliče tel. 161-8424. Na predavanje— Slovenska misijonarka s. Ksa-verija Pirc, ki deluje že 45 let na Tajskem (Siamu), je na obisku v našem mestu in bo jutri zve-:er po cerkveni pobožnosti govorila o svojem misijonu v Baragovem domu. Predavanje bo dopolnila s skioptičnimi sli-sami. Vsi vabljeni, vstop prost! lokoborba— V Areni na Euclid Avenue bo iutri zvečer ob osmih zopet za-limiv spored. Pomerila se bosta The Sheik in M. Cholak, nasto->il pa bo tudi priljubljeni J. aowers, ki ga dva meseca ni jilo v Areni. V Libanonu še ni miru DAMASK, Sir. — Vodnik gve-ilske skupine Al Fatah Yassir Arafat je včeraj izjavil, da ne >0 odnehal, dokler ne dobe nje-(ovi gverilci polno svobodo v svojih nastopih proti Izraelu z »zemlja Libanona. Libanonska /lada se skuša z gverilci pobota-i in doseči kak kompromis, iz-ava Arafata kaže, da trenutno izgledi zanj niso dobri. V Liba-ronu samem je sorazmerno mir-ro, prišlo je le do par spopadov ned gverilci in vojsko na sirij-cko-libanonski meji. Hanoi slabo gospodari DUNAJ, Avstr. — V satelitskih državah, ki pošiljajo pomoč v Severni Vietnam, se hudo pritožujejo, ker da Hanoi njihovo pomoč strahovito razmetava Celo Kubanci, ki so bili v Hanoiu, trdijo, da je njihova dežela v pogledu gospodarske u-činkovitosti pred Severnim Vietnamom. Pritožbe so v toliko zanimivejše, ker se tudi kritiki vlade v Saigonu stalno pritožujejo nad strahotno birkracijo, nesposobnostjo in korupcijo, nad po-mankanjem čuta odgovornosti za državo in narod. — V Minnesoti je okoli 14,000 poznanih in poimenovanih jezer. V Vietnamu izpod 500,000 ameriških vojakov SAIGON, J. Viet. — Postopno 'mikanje ameriškega vojaštva e prvič v 20 mesecih privedlo /čeraj do zmanjšanja števila a-neriških vojakov v Južnem Vietnamu izpod 500,000. Najvišje število je bilo 549,000, iredno je predsednik Nixon ob-avil prvi umik letošnje poletje, to bo končan drugi umik 35,000 mož, bo ostalo 15. decembra letos v Južnem Vietnamu le še 184,000 ameriških vojakov vseh vrst orožja. Študentje za demokratično družbo pojdejo na Kubo WASHINGTON, D.C. — Znana levičarska organizacija Študentje za demokratično družbo zbira prostovoljce za pospravljanje sladkornega trsa na Kubi. Študentje-prostovoljci naj bi sami poskrbeli za prevoz na Kubo, tam pa bi imeli prosto stanovanje in hrano za časa sekanja sladkornega trsa. Kako nabiranje teh prostovoljcev napreduje, ni znano. Ameriška Domovina uotvii 6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st we*k of July Managing Fditar: Mary Debevec I NAROČNINA: (c Združene države: I $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S meseca Za Kanado in dežele izven Združenih držav: y $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Dni ted States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO^ No. 208 Weds.TOct. 29, 1969 Slovenski narodni praznik eno državno področje in njegovo tradicijo. Oboje so zlo-'v svoji pridigi poudarjal zasluge rahljali po pravilih komunistične politične nemorale, po- .Slovencev in Hrvatov, ki so kot Narodnostno pokolenje je po naravi dana lastnost. Človek je rojen staršem kot član določene družine in naroda, ki je širša družina ljudi istega izročila, skupnih navad in običajev življenja, enotne kulture, posebno skupnega jezi-ko ter zavesti skupne usode. Kakor vse druge lastnosti svojega duha in telesa, tako tudi narodnostno lastnost vsaka oseba po svoje oblikuje. Je pač človek, podoba božja, ima um in prosto voljo. V podobi kultiviranega človeka, v njegovi osebnosti, pa je tudi njegova narodnostna lastnost: ah lepo oblikovana, negovana, močna in bujna ah pa zanemarjena, pokvarjena, pritajena, zadušena. Ljudsvu, ki živi strnjeno na določenem kosu zemlje, v svoji deželi, kjer iz roda v rod prehajajo izrazi in odnosi življenja ljudi, nastaja, raste in se krepi narodnostna zavest iz vseh družabnih stikov in razvojev ter se bogati uspehi vseh svojih udov in ustanov. Ljudje, ki jih je življenje vrglo z rodne domačije, so v narodnostnem oziru, prišli, kot pravimo, “na hladno Vrženi so v družbo, ki jim sama po sebi narodnostno zavest in lastnost uničuje. Ne more drugače biti. Nova dežela in njena družba sta njeni, ne naši. Priseljenec pride med druge ljudi, drugo skupnost, ki mu je tuja, pa če je sicer tudi še tako dobra, blagodejna in zaželjena. To dejstvo samo po sebi še ni nobena nesreča. Ne mo ra biti to nesreča niti za preseljenca in njegovo družjno in ne za njegov narod. Preseljenec sam je končno le gospodar svojih duhovnih lastnosti in vrednot. Edino le on sam odloči, ali bo v tujini v narodnostnem oziru živel kot značajen človek, tudi v novih razmerah veselo in ponosno nastopa kot Slovenec, se ravnal po maternih in očetovih nasvetih po navadah in običajih domačije in se tako z vsemi poseb nostmi zdravega in ponosnega Slovenca vključil v družbo nove domovine ali pa bo svoje slovenstvo zatajil ah ga zanemaril. To velja za vse, tako za tiste, ki so prostovoljno prišli v tuji svet “sreče isk^t”, kot za tiste, ki so jih morda posebno krute in krivične razmere prisilile, da so sprejeli dobroto gostoljubne nove domovine. Narodnostna lastnost nas spremlja tudi v tujino, tudi v tujini nas označuje. Iz “te kože” ne moremo, ne more nihče. Poseben napor in skrbnost pa sta potrebna, da se narodnostna lastnost v človeku ohranja in razvija živa in plodna, da pronicuje v vso našo duhovnost in odseva iz vsega našega ravnanja. Izseljenec, ki je to dosegel, ima narodnostno lastnost za svojo značajnostno potezo, ki mu je v veliko korist in srečo. Tak izseljenec je dobrota za svoj narod in dobrota za novo družbo, ki v njej živi. Narodnostna lastnost je važna poteza njegove lepe značajnosti, njegove dobre osebosti, njegove in njene plemenitosti. Narodni praznik in dan slovenske narodne misli: 29. oktober 1918 smo razglasih slovensko narodno suverenost in neodvisnost. Takrat smo se osvobodili tuje nadoblasti, avstro-ogrske vlade, ki nas je stoletja zaničevala. 29. oktobra 1918 je slovenska narodna misel slavila svojo veliko zmago in ustvarila Slovenijo. Režim komunistične diktature sicer dandanašnji v črno zavije svobodo, ki ji je 29. oktober posvečen. Diktatura 29. oktobra ne prizna in ne pozna. Zanjo se je začela zgodovina Slovencev šele s komunistično revolucijo. In v tem je največja, najbolj grozna razlika med osrečujočo svobodo demokracije, ki jo praznujemo 29. oktobra, in komunističnim “osvobojenjem”: 29. oktobra 1918 je zmagala slovenska narodnostna misel proti upiranju cesarja in cesarstva. Komunistično revolucijo pa so po Sloveniji raznesli agenti tuje miselnosti in jo z ognjem in mečem vsilili ljudstvu, ki je bilo zvezano pod okupacijo nacistov in fašistov. 29. oktobra 1918 je bila oklicana Slovenija, čeprav tudi Velika zaveza zapadnih velesil v Parizu z njo nikoli ni računala in ji ni dala nobene opore. Komunistična revolucija je uspela le ob moralni, diplomatski in vojaški podpori Sovjetske zveze. Komunistična revolucija na Slovenskem je bila pljunek komunističnih revolucij po vzhodni Evropi, ki so jih radi sovjetske teže več ah manj podpirali tudi za-padni zavezniki iz čiste sebičnosti, da bi čimprej končali vojskovanje. 29. oktobra 1918 je vstala slovenska svoboda v zoro nove dobe brez vsake mednarodne pomoči. Slovenci smo postali državni narod, dasi celo vlada kraljevine Srbije, ki je štiri leta poprej v Nišu dala svojo izjavo za osvobojenje vseh Jugoslovanov in sklenila z Ante Trumbičevim odborom na Krfu vzajemnostno pogodbo o skupnem delu za to osvobojenje, ni po besedah in dejanjih kazala nobenega navdušenja za ustvarjanje nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Komunisti so za svojo revoluc'jo imeli ustvar- tem, ko so fašisti in nacisti zlomih hrbtenico domači demo- ^ovonaseljenci se 0PnJeli po craciji in zatrli Cerkev, kulturo, gospodarstvo in politiko, tžrtvovalne§a dela in nam v vse, kar je bilo domačega. | vzajemni slogi ustvarili to, kar Ob odporu vseh razmer, domačih in mednarodnih, med jdaJies imam0 v Globevillu — zavezniki in sovražniki je 29. oktobra 1918 nastala Slove-|nič se niso PrePirah med seboj; nija, ki so vanjo verovali in zaupali samo Slovenci, željni .samo gradili so. narodne svobode. Komunistična revolucija je 29 let kasne-] Na koncu je povzel besedo je, v tisti in taki Sloveniji, kakršna je bila po drugi vojni nadškof; zahvalil se je verm-ostala, v potokih krvi zvestih Slovencev potopila politične kom za nphovo delo in uspe e Svoboščine ter izrazil upanje, da bo mladi 29. oktobra 1918 smo Slovenci izvedli največje narod no revolucionarno dejanje svoje zgodovine — brez preliva .............. . ja krvi, bodisi naše, bodisi tuje. 29. oktober zaključuje do- t0 delali njihovi starsi. Sledil je 30 narodnostnih borb avstro-ogrskih Slovanov. V teh bor- nadškofov blagoslov. Dah smo bili Slovenci vodilni in soodločilni. Dalekovidna, j Vsa zbrana množica je zapela pa previdna, tvegana in hrabra, skrbno odmerjena, neod- .zahvalno pesem z izrednim na-visna rodna politika 29. oktobra slavi svoje uspehe. Komunistično “osvobojenje” je pustilo v naši zgodovini strahotne sadove zločinstva kot gonilne sile: “Rop, požig, umor, to so naša gesla!” Po drugih deželah razseljeni Slovenci gledamo ta dan na slovensko trobojnico s solzo dvojne ljubezni: Hvalnico pojemo Stvarniku za prelepo Slovenijo, ta čudoviti božji dar, ki je naša rodna domovina. Za njeno novo osvobojenje, popolno osvobojenje našega naroda prosimo in rotimo, da bomo iz roda v rod presajali požrtvovalno ljubezen do slovenske svobode, dokler ne doživimo, da bo zmagoslavno vihrala slovenska trobojnica nad ruševinami komunistične diktature in “pridobitev socialistične revolucije” ter oznanjala novi dan svobode v demokraciji, novi dan zgodovine suverene Slovenije med svobodnimi državami slovanskega juga. Dr. Miha Krek rod prav tako zvesto in vztrajno služil Bogu in narodu, kakor so popolnoma samostojna, izvirno naša, slovenska na- vdušen-iem- Sledil 3e banket ob 12h v Motor Hotel Capri, ki m daleč od naše cerkve. Banketa se je udeležilo blizu 350 ljudi, Pennsyivanski prepihi (Poroča Maj k) ...................... Pittsburgh, Pa. — V našemi za žlico in naj si pomaga z ja* tako imenovanem “mestu dima” žino. Ličan se je z veseljem tega se družabne, gospodarske in po- poslužil in se dobro namahal s litične razmere kaj čudno suče- tistim, kar je gospodinja prine-jo in obnašajo. Od pomladi sem Lla v skledi na mizo. Gospodar so se vrstile stavke druga za pa je med tem pravil Ličanu, drugo. Enkrat so stavkali ognje- kako delo ga čaka v bližnjem gasci, za njimi policisti, učitelji gozdu ter da bo treba pridno itd. Vsi seveda za večje plače, prijeti za delo, da ga bosta kon-Nekateri so upravičeni do takih čala pred nočjo, ker ju čakajo BESEDA IZ NARODA f V Denverju so lepo praznovali 50-lelnico cerkve sv. Rožnega venca DENVER, Colo. — “Najvažnejše na ta veseli dan je občutek, da spadamo skupaj, saj gremo na naši življenski poti vsi proti istemu cilju, v hišo našega nebeškega Očeta. P o s k u si sodobne, napredne družbe nas često zaprepaščajo, često tudi osvajajo tako, da postanemo zaverovani v sedanjost, da ob tem pozabljamo, ali vsaj ne mislimo na peščico Slovencev in Hrvatov, davnih priseljencev, ki so nam dali to, kar danes imamo: vero, znoj in solze. Tudi danes njihov dar vere živi v nas — njihova oživljajoča energija se opaža povsod, kjer se nahajajo njihovi otroci in o-trok otroci.. . Prisrčno in iskreno se zahvalimo Bogu za milost preteklih 30 let. Bodimo Bogu hvaležni za vse slovenske in hrvaške pionirje, in za dušne pastirje pri fari sv. Rožnega venca. Prosimo Boga, naj bedi nad našo faro, da še bo naprej prospevala v svojih duhovnih ip narodno-prosvetnih prizadevanjih in da bo mladi rod dobival vedno novih pobud za vse dobro.” Tako je govoril Father Leopold Mihelich, župnik cerkve sv. Rožnega venca, na banketu, kateri je bil del slovesnosti zlatega jubileja 5. oktobra 1969. Slovesnost zlatega jubileja cerkve se je pričela s tridnevno duhovno obnovo. Prvič v zgodovini te cerkve se je sv. maša opravljala v slovenskem jeziku v celoti: tako v mašnem besedilu kakor v petju slovenske “Ljudske maše”, katero je komponiral msgr. Gregor Ztufošnik, pevovodja in organist v mariborski stolnici. Verniki so z o-duševljenjem prepevali nabožne ljudske pesmi in z zbranostjo poslušali spodbudne pridige Fa-Ihra Mihelicha. Mi, ki smo tukaj rojeni in smo se kot tretja generacija naučili slovenskega jezika od naših starih mater, smo tem bolj začutili lepoto in blagoglasnost slovenskega jezika. Upam, da še se bodo ti lepi trenutki ponovili. V petek pred nedeljsko proslavo je močno deževalo, kljub temu je bila maša dobro obiskana. Kmalu po maši je začelo snežiti. Sledila je ena najhujših snežnih viher, kar jih pozna zgodovina Denverja. Drevje je le- niso imeli električnega toka. Snežni metež je divjal v soboto pozno v noč. Lahko si predstav Ijamo, s kakimi občutki so pričakovali sedanji in nekdanji fa rani sv. Rožnega venca nasled-nega dneva; saj je vse kazalo, da se bo zgodovina ponovila blagoslovitev nove cerkve so morali pred 50 leti prestaviti na poletni čas, ker je za pripravljeno slavnost zapadlo toliko snega spomladi, da glavni gosti ne bi mogli ipriti. Ko smo se v nedeljo zbudili nas je pozdravilo krasno — sončno jutro, vse lesketajoče se pod čistim, ažurnim nebom in snežno belo odejo. Vsak je bi vesel takega krasnega jutra in dobro razpoloženje se je samo stopnjevalo. Zgodaj so ljudje začeli prihajati h koncelebrirani pontifikal ni maši, ki je bila ob lOh. Zvonovi so pritrkavali; to je poseb nost za Denver; nadškof je verno poslušal ubranosti zvonov orgle so se oglasile pod spretnim ubiranjem prstov naše dolgolet ne organistinje Miss Charlotte Podboj. Ko se je pojavila procesija vstopajočih ministrantov, Kolumbovih vitezov in duhovnikov z nadškofom, je vsa cerkev zadonela kakor iz enega grla naši čudoviti, lepi pesmi: “You are a Beautiful Rose, Virgin Mary — Lepa si, lepa se, Roža Marija” — vsi so peli — pevski zbor in verniki. Glavni celebrant je bil nad škof James Casey, koncelebrira-li so: Father Leopold Mihelich naš župnik; Fr. John A. Cajnar, bivši župnik; Fr. Victor Grabri-an, O.S.M., ki izhaja iz naše fa re; Fr. Harold Persich, C.M. ravnatelj škofijskega bogoslov ja; on je zastopal Hrvate pri slovesnosti s strani duhovnikov Fr. James Rasby, stolni župnik Fr. Victor Martin; škofov tajnik Fr. Richard Hanifen; evangelij je čital dijakon John Grabrian, ki je nečak Fr. Viktorja; bil krščen v naši cerkvi. Radi slabega vremena nista mogla priti Father George Špehar kot za- kar je izredno veliko za tako malo faro. Banketa se je udeležil tudi naš sosednji poljski župnik Fr. Edward Fraczkowski in Fr. Paul Ziatyk, župnik srb-sko-ruske pravoslavne cerkve. Pravoslavni župnik nam je v so-aoto popoldne prinesel lastnoročno v cerkev čudovito lep in velik šopek rož, ki je na prostoru, kamor smo ga dali, po obsegu odgovarjal, kakor da bi bil zmerjen poprej. Gostom je hitro potekal čas canketa ob dobrem kosilu in sproščenem razgovoru, — jaz pa sem pridno igrala med tem časom na harmoniko slovenske in hrvaške melodije — saj to je tudi moje naj večje veselje — tako me prevzamejo, kakor da so del mene. Upam, da so jih gostje bi-i tako veseli, kakor sem ob njih uživala jaz sama. Tudi moj mož Silvan je bil kaj trdo tzaposlen; posnel je kakih 100 slik med mašo in banketom in obenem rekordiral mašo. Z zlatimi črkami bo zapisano v nebesih kakor tudi v srcih faranov sv. Rožnega venca, kar so žrtvovali mnogi s svojim zvestim in vztrajnim delom za u-speh našega zlatega jubileja — saj delo je bilo mnogotero; med mnogimi bom omenila samo Johna Pavlakovicha, ki je bil predsednik pripravljalnega od bora; pred 25 leti. je on nosil križ pri procesiji ob 25-letnici; sedaj pa je to delo opravljal njegov najstarejši sin John. Nadškof se je udeležil banketa; to je nekaj izrednega; navadno se udeleži le cerkvene slovesnosti; tukaj je napravil izjemo in je bil zelo vesel, da je to storil. Glavni govor na banketu je imel Fr. Mihelich, župnik. Med njegovim govorom se mi je vedno bolj utrjevala misel: kako srečni smo, da imamo takega duhovnega voditelja in pastirja duš. Zabavni spored je bil v rokah tenorista Bill Mellree in njegove žene, ki sta predvajala broad-wayjske odlomke v angleščini, za slovenski del pa je poskrbela moja malenkost. Zaključno molitev je opravil pravoslavni župnik Fr. Ziatyk in sledila je pesem: God Bless America. — To je bil dan, ki se ga bomo radi spominjali: dan duhovne obnove in zahvale — dan veselih spominov in načrtov. Mr. Joan Birsa zahtev, če pa vsi, to je pa drugo vprašanje. Javnost pa seveda nosi posledice, ker poviški plač in drugo zahteva več denarja. Blagajniki mestnih, okrajnih in državnih upravnih uradov pa tožijo, da so blagajne prazne. Leto se pomika h koncu in kmalu bodo sirene in zvonovi o-znanjali novo leto. Z njim bodo pa kmalu začeli prihajati davkoplačevalcem novi davčni računi, tedaj bomo pa čutili vse posledice večnega ravsanja in zahtev po večjih in večjih plačah. Poleg omenjenih sitnosti pa delajo težave javnosti, oblastem in vsem zelo občutne rasne razmere med belimi in črnimi. Ze več zadnjih tednov prirejajo demonstrativne pohode okrog to-varen, posebno pa okrog stav-bišč, ki jih gradijo v mestu in o-kolici. Naglašajo, da stavbinska podjetja ne vpoštevajo pri najemanju delavcev črncev. Stav-binske korporacije in podjetja pa navajajo razloge, da med črnci ni dovolj dobro izučenih delavcev in rokodelcev in da s takimi se ne da izhajati pri gradnjah stavb, domov, hiš in raznih poslopij, kjer se dandanes uporablja vse vrste stroje in mehanična orodja, katere je treba razumeti in znati z njimi delati. Neizučeni delavci pri takih delih samo ovirajo še druge. Črnci pa tega seveda ne vpošte-vajp in nočejo razumeti. Dišijo jim le polne mize, dobre plače, da jih je treba pa tudi zasluži ti, to jim pa ne ugaja, vsaj tako zgleda. V teh obnašanjih so podobni tistemu klativitezu, ki se je nekoč priklatil nekje iz Like, neki lenuharski Ličan in se je ponu dil belokranjskemu kmetu v službo. Bilo je to nekako malo pred poldnem. Kmet ga sprejme in ker je gospodinja ravno pri pravljala južino in prinesla skledo z jedili na mizo, ga je gospodar povabil, naj prisede, prime irugi dan drugi posli. Ličan posluša, nato pa svetuje gospodarju, da bi bilo najbolje, da bi še zdaj “malo malco” p°' ižila, pa tudi večerjo, da bosta iahko dal j časa zvečer delala v gozdu, če bo treba. Gospodarju se je Ličanov predlog dopadel in je velel ženi: ‘Prinesi na mizo še “malo malin večerjo.” Predavanje misijonske sestre m. Ksaverije Pirc CLEVELAND, O. — V četrtek preteklega tedna ponoči je priletela iz Argentine k nam v Cleveland znana naša slovenska misijo narka sestra Ksaverija Pirc. Prvi večer je dobila streho pri Modičevih, odslej pa je njen začasni clevelandski dom pri njenih sosestrah uršulinkah v Vila Angela. Takoj v soboto imela skioptično predavanje v župniji Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Takoj po tem pre- Gospodinja je storila tako. Gospodar je jedel bolj zmerno, Ličan pa je mahal in hrustal, ia ga je še hišni maček s peči ačudeno gleda in si gotovo milil, ta pa zna jesti in hrustati vse bolj kakor jaz. Ko se je Ličan najedel in zra-■en še zalil z vinom, je vzklik-if po ličansko: “Fala Bogu! Taco dobro pa že dolgo nisem kosil!”- Gospodar pa: “Dobro. Zdaj na vstani in' bova odšla na delo.’ Ličan ga pa začuden pogleda n opozori: “Dragi moj gazda, pa menda le misliš to resno. Pri nas v Lici nismo nikdar delali in nikdar re delamo po večerji. Po večerji se počiva in uživa mir.” Gospodar ga je debelo gledal n pripovedka ne omenja točno, 'e ga je sunil v hlače ali ne in rognal čez prag. Pove pa pripo-■edka, da naši “temni bratje’ rekako tako razumejo svoje “ci-hlne pravice”. Glasne so zahte-•e, da se “dobiva in dobiva” —> e so vredni in zaslužijo tisto, :ar zahtevajo, na to se ne ozira-o in to jih ne zanima. Nauk, da kruh je dober, toda reba ga je zaslužiti. .., ta nauk ih ne zanima in jim ne gre v davo. Zato so taki, kakršni so. * CENE ZVIŠUJEJO DAN ZA DNEM... — Westinghouse E-lecfric Corporation je pred kratkim objavila zvišanje cen -vaje izdelke od 3 do 6 odstot-:ov. To za vse predmete, kot Pe H, hladilnike, razne druge predmete, ki se rabijo v domovih-Tudi nekatere še druge industrijske družbe so objavile zvišanje cen. Ljudje se vprašujejo, leje se bo to ustavilo? To seveda laki, ki nimajo visokih dohod- davanju je v spremstvu gospe I kov, posebno starejši in upoko-Knezove prihitela še v Baragov ienci. Je res čudno, da gospodj6 dom na St. Clair, kjer je ujela v Kongresu ne storijo kaj proti še zadnji del letošnje proslave Lemu. Davke znajo zvišavati, našega oktobrskega narodnega iraginje pa ne znajo ustaviti in praznika. Z navdušenjem smo L.udi dosti ne poizkušajo jo usta-jo tudi tu pozdravili v svoji viti. Same sebe pa seveda ne P°' sredi. Po končani proslavi je pi-Dabijo. So tiči svoje vrste... satelj Karel Mauser povabil navzoče, naj za trenutek ostanejo še v dvorani, da jim misijonska sestra izreče svoj pozdrav. Čudovito je vžgala. Nihče ni odšel. Še in še bi jo bili poslušali. Saj pa tudi ona, ki deluje že 45 let nepretrgoma v misijonu v zdomstvu, kaj dobro ve, kako je treba govoriti zdomcem. Končno smo se dogovorili, da pride med nas na -St. Clair še enkrat, preden jo pot odpelje * ČUDNA AFERA. — Zadeva nezgode “ali kar že” pokojne Mary Jo Kopechne je še vedno pred javnostjo. Starši -so proti posmrtni preiskavi in ogledu, kar je tudi čudno. Njihova zadeva. Na mestu bi pa le bilo dognati, kako se je vse zgodilo v tisti noči, ko je Kennedyjev av' to zdrknil z mosta v reko Massachusetts. Zakaj so proti preiskavi in ogledu? il! ZLOČINSTVA NARAŠČA- JO zadnje čase vse naokrog- V je obiskala obe naši cleveland-stopnik Hrvatov ter Fr. Matthi-j^i slovenski šoli in na obeh as Blenkush in Daniel Bohte kot-1 krejih govorila naši mladini. Se- zastopnika Slovencev. Prejšnji župnik Fr. John Can-jar je pridigal med mašo; je! bil rojen v naši fari; njegovi starši: veda je zraven kazala krasne skipotične slike s svojega misijonskega področja v Bangkoku y Siamu. Krasna je njena bese- Frank in Mary sta bila med u- da! Otroci so bili navdušeni. zalo vse vprek po ulicah; mnogi stanovitelji cerkve. Fr. John je Zadnjo nedeljo popoldne pa je naprej. Ta četrtek, 30. nov. zvečer, takoj po večerni rožnoven- bližnjem Boomfieldu je bUa ski pobožnosti v cerkvi sv. Vida pred kratkim ustreljena žena bo imela v našem Baragovem! protestantovskega duhovnika C-domu skioptično predavanje o]Robinsona. Dva bandita sta & svoji misijonski aktivnosti v(javila na njunem stanovanju i'1 siamski budistični sredi na eni-se predstavila, da sta zastopni' izmed najbolj uglednih katoli- ka federalnega dohodninskega ških misijonskih srednjih šol. j urada in da sta poslana, da pre; Vse rojakinje in rojake prisrčno gledata račune. Ko so jim odprf1 vabim, naj pridejo ta večer najprej k pobožnosti k Sv. Vida, od tam pa spet vsi skupno na predavanje naše drage sestre misijonarke v Baragovem domu. Hvala vam! Janez Sever vrata, sta po vstopu potpgnda revolverja in zahtevala, da ji1^3 izročijo ves denar, ki ga imaj0 pod streho. Eden je ostal pri du hovnikovi ženi, drugi pa je šel z lev. Robinsonom v spaluk0’ (Dalje na 3. strani) REMEC: Ta ča VELIKI PUNT velilr JS Se *3liža^ P° cesti bilo ,rblak Prahu> od daieč Je betljeS lsad peket in glas tro-2j j^er dejal Gradniku: “Be- da te ne ujamejo. Ce WugUbimo’ n* ve^ re^itve za j^*0 vojsko!” ^isnT ^ za^ada^ čilega vranca, Vam Severiu roko in dejal: “Z ‘ ostanem do konca!” čaS! ' ar> Ivan! Beži, dokler je Hi „ru§ače bomo vsi izgublje-ij'I ie Prosil Sever, v v^as se Je oglasil vik in krik siv./,’ in tam se je dvignil oglasu Iva"° brnijo. modrikasta megla, bra-i kos z otožno lu ih t°^U po dobravah se je ^ Več bal ^e2dil počasi> ker se u. da ga dohitijo Hrva- stila v glavi, burno mu je tolklo srce. Mislil je na zadnje dogodke v Rihenbergu in grenka žalost ga je prevzela, ko se je vprašal, kaj je s Severjem in drugimi kmeti. Nemara so že ujeti, vojaki so jih zvezali, da so se vrvi globoko zajedle v meso, in jih vrgli v ječe na rihenberškem gradu. Po vaseh jočejo in vzdihujejo ženske, otroci in starci in nikogar ni, ki bi jih potolažil in jim zbudil iskrico upanja v srcih. Grad je nemara razsvetljen, vojaki pijejo in se ladu-jejo, da so tako lahko zmagali puntarje. Ivan je tako občutil revo in žalost, ki je s tistim večerom prišla nad rihenberške podložnike, da se je kesal, zakaj ni bil ostal med njimi in se boril do zadnjega, dokler bi bil padel smrtno zadet na tla . .. A vendar je še upal, da jim pomore. Sklenil je sklicati kmečko vojsko po Tolminskem in se zgrabiti s Hrvati na življenje in smrti. Boljša se mu je zdela smrt kakor življenje brez pravice in prostosti, kakor je bilo pred puntom. Polagoma so mu vstali drugi spomini v srcu. Videl je, kako so se zbrali prvi začetniki upora na Mengorah, in se spomnil prisege. Naraščanje upora — pohod v Gorico — očetova smrt v Solkanu — zmaga v Gorici — veselje in zaupanje kmetov, pričakujočih časov kralja Matjaža vse to je šlo mimo njegovih oči, v srcu pa je nekaj kljuvalo in vpilo: “In konec? Kakšen bo konec?” Ni si vedel odgovora ... Začel je misliti na Anico, a tudi v teh mislih ni bilo tolažbe zanj. “Kaj čaka njo, kaj mene?” mu je vpilo v srcu, a odgovora ni bilo ... In domislil se je starih puntarskih voditeljev, o katerih so pripovedovali starci in katerih se je tudi sam spominjal. Tomaž Kragulj stari oče Lovrenca, ni bil nikdar več miren, odkar je vodil puntarje, ki niso ničesar dosegli. Vedno je/sanjal stari pravdi in v naj lepših letih umrl od žalosti, ker je ni doživel... Domislil se je drugega vodje puntarjev na Tolminskem, Jerneja Mavriča, ki je bil izgnan z domačije, a je vendar hodil v svoje kraje, dokler ga ni nekoč grofov valpet iz Tolmina ustrelil... In spomnil se je večnega popotnika brez doma in svojcev, Simona Golje, ki hodi po svetu, hrepeni po stari pravdi, po domačih krajih in svojih ljudeh in ne rnjore najti nikjer miru in pokoja... “Kaj bo s teboj, Ivan?” rnu je vpraševalo v duši trdovratno in neizprosno, da bi se bil najrajši razjokal od tesnobe ... In vrhu tega se je budil v njem dvom, ali bodo kmetje poslušali njegov klic na veliki boj proti Hrvatom. Bog ve? Morda jih prevzame strah, upade jim pogum, brez besede uklonijo morda tilnik pod prejšnji jarem, ki jih bo še huje težil in žulil ko pred puntom ... Noč je bila temna. Nebo se je bilo pooblačilo, hladen, neprijeten veter je potegnil zdaj pa zdaj čez mrtva, tiha polja, za Krasom se je bliskalo in včasih je bilo slišati v daljavi grmenje. Počasi je stopal Ivanov konj. Ko so se zasvetile luči v Gorici, ga je Gradnik pognal v dir in po velikem ovinku krog mesta dospel na cesto pod Sveto goro. (Dalje prihodnjič) PENNSYLVANSKI PREPIHI (Nadaljevanje z 2. strani) kjer je baje imel spravljen denar. Robinson je imel pod zglav-nico v postelji revolver, je hitro segel in ustrelil na bandita, ki je šel z njim. Poročilo omenja, da ga je najbrže ranil. Drugi bandit, ki je ostal pri ženi, je pa ženo ustrelil v glavo in je ta takoj umrla. Bandita sta pobegnila brez sledu. V McKees Rocks sta dva “odlično oblečena” roparja oropala znano Rhea’s Bakery in odnesla okrog 4,700 dolarjev. Zločinca sta izginila brez sledu. Oblasti opozarjajo, naj ljudje ne držijo preveč gotovine pri sebi ne na domu. Preveč je zločincev, ki prežijo na vse. — Tako vidite se tudi pri nas čudno, čudno vrti svet. Pa še drugič kaj. Dal Bog, da bi bilo več dobrih in veselih novic! Stari Majk ce. Drugi primer brezimenskega kar 91%. Največ stanovanj so M se Stavmi sramujemo svojih imen? KIRTLAND, O. — V sodobnem času se vedno bolj pogosto dogaja, da slovenske revije in časopisi v svobodnem svetu, med njimi zelo razširjen slovenski dnevnik AMERIŠKA DOMOVINA, priobčujejo članke in razna obvestila, podpisana z vsemogočimi kraticami. Ta pojav se širi; človeku se zdi, da postaja kot neka duševna bolezen, katere vzroki so pa meni v večini primerih neznani. Ne vem, od kdaj imamo Slovenci toliko kratkih imen, kar je sicer praktično, v dobi hitrih strojev, kot so komputorji, je pa zelo neprimerno in neolikano v družabnem občevanju. Družba lahko postane brezimenska, res obstoja nevarnost, da bomo postali že itak maloštevilni Slovenci, doma kot v svetu, samo številke in kratke oznake za te hitre stroje. Zdi se mi, da bi moral biti vsak pismeni Slovenec ponosen na našo kulturo in svoj rod, in da bi lahko v tem smislu vsak od nas mirno rabil polno svoje ime. Strah pred rabo celotnega svojega imena je v večini primerih neopravičljiv. Nasprotno pa uporabljanje kratic lahko goji priložnost za najrazličnejše zlorabe. Ko sem napisal pred dvemi Jeti navadno povabilo za neko prireditev, podpisano s polnim imenom, mi je kmalu za tem nekdo pisal dolgo osebno pismo, z lastnoročno pisavo, ki pa ni bilo podpisano. Zakaj ne? Prav gotovo zato, ker je bilo pisca tega grdega pisma z lepo pisavo zelo sram svojega imena. Tudi če bi se podpisal, jaz prav gotovo ne bi reagiral na tako pisanje, ker bi bilo pod mojo častjo odgovarjati na smešne neresni- pisanja so Milwauški zapiski. Tako se je zgodilo, da se je 31. januarja 1969 njih pisec “obregnil”, da rabim njegovo besedo, ob “nekega Lukeža”. Ker smo štirje Lukeži naročniki Ameriške Domovine, vsi iz ene družine in ker ni drugih Lukežev Slovencev v Ameriki, čutim dolžnost, da se stvar pojasni. “Ta neki Lukež” je prav gotovo gospod Lukež starejši, ker je lavno on tisti čas nekaj pisal in se je takrat kot vedno podpisal s polnim imenom s pristavkom starejši. Samo z dvema navedenima primeroma lahko vidimo, kakšne nerodne posledice ima dvojen način podpisovanja. Vsekakor sem proti kraticam in pisarjenju brez imen. Sistem kratic prav nič ne koristi težkemu položaju naroda. Če se bo vsak podpisal s polnim imenom, bomo imeli še več značajnih in zavednih Slovencev. To je naj večje poroštvo za naš narod, ki mora ostati pogumen v današnjem svetovnem vrvežu. Hvala Bogu, da imamo še veliko takih Slovencev, ki se trajno podpisujejo s polnim imenom v javnosti. Njim čast in naj nam bodo le-ti vsem za zgled. Takole je zapisal Valentin Vodnik: “Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti”. Rudolph F. Lukež, R. Ph. 7306 Raccoon Hill Drive Kirtland, Ohio zgradili v Ljublj.ani: 598. V Mariboru je bilo letos zgrajenih le 140 novih stanovanj v prvi polovici leta v primeru z 208 lani v istem času. Vesti iz Slovenije Cvetko Golar dobil spominsko ploščo v Gostečem pri Škofji Loki Za 90-letnico rojstva so odkrili v Gostečem pri Škofji Loki spominsko ploščo pesniku, pisatelju in dramatiku Cvetku Golarju. Ploščo je dala izdelati in jo vzidati skupščina občine Škofja Loka. Skoraj tisoč več kot lani Letos se je vpisalo na ljubljansko univerzo 4518 novincev — 934 več kot lani. Največ brucev je na ekonomski fakulteti: 1083, skoraj polovico več kot lani, na pravni fakuteti je 454 slušateljev, lani jih je bilo le 298. Na filozofsko fakulteto se je vpisalo letos 806 slušateljev, 12 manj kot lani. Manj novih stanovanj V Sloveniji so v prvi polovici letošnjega leta zgradili po uradnih podatkih 1341 novih stanovanj, lani pa v istem času 1801. Povečalo se je med tem število nedograjenih stanovanj. Teh je bilo letos 7,237, lani pa 6,858. Značilno za letošnje gradnje je, da je večina stanovanj namenjenih prodaji. Leta 1967 je odpadlo za prodajo 63% zgrajenih stanovanj, lani 82%, letos pa že Visoka raven sodelovanja z ZSSR Tito je v govoru na zborovanju v Zagrebu ta mesec govoril o “visoki ravni sodelovanja s Sovjetsko zvezo in z drugimi evropskimi socialističnimi državami vseh sfer”. Razgovori s predstavniki Sovjetske zveze v preteklem mesecu, posebno z zunanjim ministrom A. Gromi-kom so privedli do zaključka, da obstoje še nove možnosti za razširitev gospodarskega sodelovanja Jugoslavije s Sovjetsko zvezo, je pravil Tito svojim poslušalcem v glavnem mestu Hrvaške. Omenil je Tito tudi “težave”, ki jih je lani imela Jugoslavija z nekaterimi socialističnimi državami. S “skupno pripravljenostjo” so bile te težave premagane. Tako je bilo tekom razgovorov z Gromikom ugotovljeno, da je treba “pretekle težave” premagati in gledati v bodočnost z mislijo na to, kaj je obema državama koristno. skupni vsoti 100 milijonov di- 1 razposlali okrožnico, ki v njej narjev (8 mil. dolarjev). Kupili odrejajo, da morajo vsi uradi jih bodo lahko privatniki in de- i zmajšati število osobja za pri-lavske organizacije najprej hranitev skupne vsote 1.5 bilijo- samo doma, kasneje pa bodo ti bondi na razpolago tudi kupcem v tujini. Preko 63 milijonov prehodov Na tiskovni konferenci v Kranju v času obiska predsednika italijanske republike Saragata v Sloveniji, je Tito govoril o odnosih z Italijo naklonjeno in pokazal na “odprto mejo”, saj je lani prešlo mejo skupaj preko 63 milijonov oseb, skoraj toliko kot imata obe državi skupaj vsega prebivalstva. Slovenijales ima v ZDA in v službence, so osebno odgovorni, Evropi 12 zastopstev in bo letos da bodo to odredbo tudi izvršili, predvidoma prodal v tujino Je to prvi slučaj v Sovjetski raznih izdelkov v skupni vred- zvezi, da so centralne oblasti ta problem zagrabile tako na široko. nosti 35 milijonov dolarjev. V Moskvi sodijo različno o pogajanjih z Ameriko WASHINGTON, D.C. — Kot v Ameriki, so tudi v Rusiji mnenja deljena, kar se tiče pogajanj Brandt za tesnejše vezi z Vzhodno Nemčijo BONN, Z. Nem. — Kancler Willie Brandt je v svojem prvem govoru parlamentu dejal, da vprašanje priznanja Vzhodne o kontroli strateškega orožja, kt ■ Kot v Ameriki, so tudi v Sov- fe7f,J.e, "e . v <>oste''- š.fou; predlozi1 Pa Je razgovore z njo jetski zvezi vojaški krogi precej hladni do ideje same. To pričajo razni članki v vojaških časopisih, ki so nanje postali tuji di-plomatje šele sedaj pozorni. Iz člankov veje duh nezaupanja v uspeh pogajanj. To spravlja sovjetsko politiko v kočljivejši položaj kot ameriško. Pri nas ima namreč v tej zadevi predsednik zadnjo besedo. Kdo jo pa ima v Kremlju? Nihče ne upa trditi, da bi jo moral imeti v vsakem slučaju Politbiro. Ta občutek le potrjuje nevarnost, da bodo pogajanja res težka, morda bolj za Kremelj kot za Belo hišo. -o- “Most prijateljstva” V prvi polovici meseca sta Tito in avstrijski predsednik Jonas skupaj odprla nov most preko Mure med Avstrijo in Jugoslavijo. Most sta poimenovala za “Most prijateljstva”, ki naj pokaže dobre in tesne odnose med obema državama. Za vlog'e v Jugoslavijo Mednarodna finančna korporacija, ena od treh ustanov Sve- dobili pravmo! dTogle- Nixon sprejel sovjetska kozmonavta WASHINGTON, D.C. — Pozimi je naš astronavt F. Borman obiskal Sovjetsko zvezo ter bil tam povsod prijazno sprejet. Tega, kar bi ga zanimalo, mu pa v Sovjetski zvezi naravno niso pokazali, akoravno ni to posebna tajna. Letos je Kremelj poslal dva kozmonavta na obisk v A-meriko. Sta to tovariša Berego-jov in Feokistov. Ogledala sta si tudi Washington in bila pri tej priliki sprejeta v Beli hiši. Na programu je bil tudi obisk Cape Kennedy, pa ruska gosta nista “utegnila” iti tja. Mislijo, da je vzrok tičal nekje drugje. Ako bi oba kozmonavta šla v Florido, potem bi tudi naši a- tovne banke za obnovo in razvoj, je v sodelovanju z nekaterimi jugoslovanskimi bankami ustanovila novo investicijsko družbi v Jugoslaviji “International Financial Corporation for Investment in Yugoslavia” z 12 milijoni dolarjev sredstev. Poleg 10 jugoslovanskih bank so v novi korporaciji udeležene še finančne ustanove iz Avstrije, Francije, Zahodne Nemčije, Italije, Japonske, Holandije, Švice, Britanije in ZDA. Slovenijales bo izdal bonde Znano slovensko podjetje Slovenijales je objavilo da bo v kratkem začelo izdajati bonde v da sovjetske postojanke za vesoljske polete. Te Moskva do sedaj še ni pokazala nobenemu drugemu zahodnjaku kot Francozu De Gaullu. “Aparatčike” preganjajo MOSKVA, ZSSR. _ Partijsko predsedstvo in ministrski svet sta sklenila, da je treba začeti preganjati birokrate — aparatčike, kot jih tu imenujejo — tako v javnih službah kot v podjetjih. Teh je namreč veliko preveč, pa še sposobnosti jim manjka. Komunistični vrhovi so zato Ktisel 2a teislijo se mu ie vr- PQDjPIRAJTE SLOVENS K K TKGOVCiff vzpostavitvi tesnejših vezi. Brandt je dejal, da je pripravljen začeti razgovore s Sovjetsko zvezo o medsebojni odpovedi rabe sile v urejanju medsebojnih odnosov. nov rubljev letno. Tisti ravnatelji in upravitelji, ki imajo pravico odpuščati u- (Vloški dobijo delo IŠČEMO DELAVCE Za delo v tovarni trdega kro-manja. Druga zmena. Nadure. Izučimo. Na zahodni strani, nasproti Rapid Transita. Oglasite se na 13701 Triskett Rd. a (2i2) £emke dobijo delo Ženska dobi delo Iščemo moškega ali žensko za čiščenje eden ali dva dni v tednu. Kličite po 6. uri pop. 831-2254. — (208) Kuharska pomočnica Ure od 7. zjutraj od 2. pop. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (208) Delo za žensko Iščemo žensko na vzhodni strani za pomoč 5Mt dni; 3 mali otroci. Kličite 752-6045. l!i «.* —(208) MALI OGLASI Hiša naprodaj Prodam hišo na Norwood Rd. Za pojasnila kličite 881-1887. (x) Stanovanjc išče Starejša slovenska dvojica išče 4-sobno stanovanje zgoraj, čisto in mirno, v bližnji okolici Sv. Vida. Kličite 431-0628. J________________________(x) Štiri sobe oddajo 4-sobno stanovanje s kopalnico oddajo (zgoraj) v okolici St. Clair Ave. Kličite 432-3193 po 6. zvečer. (211) Hiša naprodaj Lepe hiša s 3 spalnicami in pohištvom, garaža, aluminijasta obloga in žlebovi, je naprodaj v fari sv. Lovrenca na 82 cesti. Kličite 442-0231 po 6. zvečer. (212) V najem 4 neopremljene sobe, zgoraj, se oddajo mirnim ljudem na E. 156 St. Kličite 531-4502. -(210) Lastnik prodaja hišo “Early American” stila, na Wickliffe Heights, 3 krasne spalnice, in ena nedograjena soba kamnito pročelje, kamniti kamin, opažena dnevna soba in jedilnica, kurjeni rastlinjak, kurjava na vročo vodo, v kuhinji smrekove omarice, vgrajeno iz nerjavečega jekla, priključena garaža plus dvojna garaža na vrtu, ljubka terasa in velika drevesna parcela. Zadaj velik vrt in prostor za parkanje. Cena $32.000. Kličite: 943-0408. — (29,30,31 okt) TEKMOVALNA VRSTA — čohii pred Lony Beachem v Kaliforniji v tekmi za Hennessy pokal. Stanovanje išče Miren mlajši moški išče majhno opremljeno stanovanje v st. clairski okolici. Kličite po 5. uri 1431-3746. ' —(210) = F. S. FINŽGAR: | POD SVOBODNIM I SONCEM Polagoma se/je zdanilo. Nad antsko vojsko je od vzhoda zažarela krvava zarja. Sloveni so smatrali to za dobro znamenje; v prsih je rasla zmagoslavna zavest. Izzivači Antov so tekli pred vojsko in dražili Slovene. “Pridite iz mišjih lukenj, poniglave!, pridite, boječe podlasice, da si ogledate volčje zobe! Nabrusite si pete, če hočete živeti! Vaše žene in vaše ljubice naj prosijo Daždboga za sušo. Zakaj, ni treba dežja na polje Slovenov, kropili ga bodo studenci solza! Hu-u-u-u!” Nekaj raztogotenih Slovenov se je odkrhnilo od mirne bojne čete in zdivjalo nad izzivače. Treščili so vkup, se spoprijeli v tesne gruče in se grizoč in tuleč CHICAGO, ILL. MALE HELP IMMEDIATE OPENING! Young man to work as Shipping Clerk Interesting and various duties. Hours 9:30 A.M| to 6 P.M. Wed. and Friday till 8 P.M. Time and Vz for overtime. Steady year round employment. Apply in Person. AMERICAN DENTAL CO. 5. S. Wabash — Room 315 (208) HOUSEHOLD HELP HOUSEPARENT CHILDRENS INSTITUTION Single women, or couples. Live-in. Min. Age 21'. Challenging oppty. Aurora 397-1149 - ' (208) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN — Fully eqpt., Brk. bldg., exc. income, well est. 36 yrs. Choice bus. loc. Priced rt. by owner. EA 7-1868, LA 5-1834. (208) PIZZA carry out and delivery. Real moneymaker. Exc. loc. JU 3-3357, aft. 6 p.m. Call 966-3396, ask for JERRY. (208) DRY CLEANER AND CANDY STORE For sale or lease — 3 rm. liv. quarters. Exc. income 1254 N. Oakley. 486-9391 (208) LAUNDROMAT—MAYWOOD By Owner 366-5185 (208) TAVERN & LOUNGE For Sale by Owner. Must sell—retiring. $6,000 736-7681 (208) REAL ESTATE FOR SALE LOMBARD AREA — By Owner 10 Rm. Farm Hse. on 8 Beaut. Wooded lots. $35,000. MA 7-3674 (210) NORTH AND CENTRAL 2 Flat Brk., 2-5%’s, 2 bdrm. TV rm. Mod. cab. kit., cer. tile baths w/-vanity, w.w. crptg., full finished bsmt. By owner. $38,900. Inquire after 5 p.m. 237-0146 (208) LINCOLN PK. AREA — By Owner. 3 Story Brk. Tavern plus 2-6’s and 2-5’s. Mod. bath rms. Illness forces sale. 348-2652 (208) valili med vojskama. Tedaj se je Iztoku razveselilo lice. Hrup rogov se je oglasil iz tabora Antov, številna četa se je odtrgala od gozda in v lahnem teku z naperjenimi kopji in dvignjenimi sekirami namerila tja, kamor je Iztok postavil drhal pastirjev in sužnjev. V lepem redu so poskakovali Anti, v strnjeni celoti, kakor bi strašen plaz hrumel čez raven. Iztok je bil vesel te moči, ugajal mu je grozeči val, le kruto mu je bilo pri srcu, da ni mogel zajeziti tega veletoka, združili ga s Sloveni in ga speljati na bizantinsko zemljo, da poplavi in pegazi, kogar koli bi srečal. Nenadoma pa se pretoči po vrstah Slovenov tih, zategel vzklik začudenja in bojazni: “Huni! Alani!” Iztok se je vzpel v stremenih. Iz gozda se je usulo ob bokih Volkovega močnega voja krdelo hunskih in alanskih konjikov. “Tunjuševo delo! Pes je prišel Volku na pomoč.” Iztok je izdrl meč in potipal i zapone na pasu in na šlemu. V njegovem junaškem srcu ni bilo sledu bojazni. “Konjenico razbijemo mi! Prizanašajte Antom! Nastavite kopja v bran!” Tako se je glasilo Iztokovo povelje. Anti so že prevalili dve tretjini ravnine, ki jih je ločila od Slovenov. Tolpa ni dalje vzdržala. Z glušečim vpitjem so jo udrli Sloveni, pastirji in drhal, proti Volkovemu krdelu. Volk je pognal mogočni val z vso silo v tek, sodeč, da je tam glavna moč slovenske čete. Sovražniki so se zagrizli drug v drugega, nastal je krik in trušč, tuljenje in ječanje, hrestanje kopij, žvenket mečev, grozna četa je padala in se dvigala, se kotalila po tleh, odskakovala v beg, se vračala z zamahnjenim orožjem. Sloveni so izgubili nagic pogum, pričeli so bežati, za njimi so se ulile reke Antov in sekale, kar so zasegle, vzklikale v zmagoslavnih vriskih, da se je stresel zrak. Takrat so zabučali trobci Slovenov. Kakor bi zgrabili Ante za tilpik, so vsi obstali. Huni in Alani so zaobrnili konje. “Prevara, prevara! Za njimi! V MIRNEM POKOJU — Dr. Eager, dirkalni konj, ki je zaslužil svojim lastnikom preko milijona dolarjev, je ostarel in preživlja sedaj zasluženi, mirni pokoj na neki farmi v Floridi. Na sliki ga vidimo, ko si gasi žejo. Tam je mladič, tam, velmožje!” Tako je divjal Volk. Vsa vojska se je okrenila proti levemu krilu, kjer so stali sami trobci. S tem je obrnila glavni četi Slovenov hrbet. Napočil je odločilni trenutek. Iztok je zamahnil z mečem, prvi sončni žarki so zagoreli na rosni travi. Oklepi in šlemi so se zabliskali v soncu. Iztok je plul kakor ptica na čelu težko oboroženih konjikov po ravnini. Udarili so Hunom in Alanom v bok in za hrbet. Iztokov meč je švigal kakor misel, grozno so klali stari vojaki, ki so prišli iz Bizanca. Sproščeni hunski konji so divjali med množico, prvi Anti so se obrnili in se klali med seboj. Iztokova konjiča pa je švigala med pehoto kakor ognjena kača v svitu žarkov. Ko so se Anti dobro zavedeli in uzrli zlate oklepe in blesteče sleme, jih je pograbila plahost. “Hilbudij! Bizanc! Upravda!” Ti vzkliki so se razlili med stoke umirajočih. V hipu je bila vojska zbegana, poplašena v zavesti, da so planili med nje Bizantinci. Anti so pometali kopja v travo in začeli bežati proti gozdu. Za njimi je pritisnilo desno krilo veljakov. Vsa črta se je razprhnila, gonil je posamič Sloven Anta in mu bil na pleča. Hunska in alanska konjiča se je z redkimi ostanki gnala po dolini, za njo je pritiskal silni meč starega Slovena iz Bizanca. Iztok je opustil pogon jezdecev. Prebijal se je skozi bežeče, domala razorožene gruče Antov. Zamahnil je z mečem edino takrat, če se je mimogrede dvignilo proti njemu kopje, da je odbil udarec, in vihral dalje. Oko mu je sevalo izpod šlema kakor jastrebu, ko se spusti izpod neba in šine za plenom. Po poti, katero je oral njegov žrebec med telesi, je jezdil tudi Rado, sin Bojanov, oblečen kot centurio, in še nekaj mladcev, ki so sledili ognju svojega poveljnika. Hrup in tuljenje, jok in javk, vzkliki k bogovom so glušili zrak, suha zemlja je bobnela pod nogami beguncev, v gozdu je hreščalo, ko so trli suhljad z nogami. Iztok je pridrevil do gozda, odtrgan od svojcev. Iskal ga je, pa ga ni našel. Pokrotil je besno strast in se hipoma zavedel, da je obdan od vseh strani, da so zaostali celo Rado in tovariši. Zasukal je konja, da bi ga pognal po strani v bežeče tolpe ter se presekal do svojih. Toda v te trenutku je zagledal Kako ureja Andre Duval Vaše lase po lakonizkih cenah! KRASNO! ! V valovih ali kodrih ali gladko in pritisnjeno S strokovno spretnostjo. Z najnovejšim izgledom. In vse to vrši v prijetnem ozračju s tiho eleganco. Umivanje in česanje samo 2.45. Ljubke Vanity Fair trojna Izredna opora, ki jo potrebujejo vaši lasje za trajnejšo priče« ško. Jamstvo tudi za tenke, suhe ali sive lase. Skupaj .. Znana $20 Vita Creme trajna Mehki valovi in prirodni kodri, ki trajnjo in trajajo. Skupaj . Helene Curtis nenavita trajna Nobenih navijačev! Nobenih vlasnic! Nobene ježe več! Vrzite proč navijače in se sprostite to poletje s tem kodranjem, ki ne zahteva večje nege. Ne potrebuje nikdar pričeske. Skupaj vedno STRIŽENJE 1.95/BARVANJE IN FRIŽIRANJE 5.95/ FRIZIRANJE LASULJ 3.95/PROGANJE IN FRIZIRANJE 11.95 SINTETIČNE. RAZTEGLJIVE LASULJE S POČASI OŽEČIM SE HRBTOM . . . Pet., sob. prod prazniki lahke, pralne, trajno nakodrane. Najnovejse ...,.... $24.50 pričeske, barvanje, trajne samo 50c več AREAS EAST • Downtown, 781-3161; 406 Euclid, 2nd Floor AREAS WEST (EVE. AFPTS.) • Opposite Southpate, 661-6346, 5304 Warrensville ^ ©Opposite Westgate, 333-6646 Center Ridpre Rd. Center Rd. • Opposite South'and, 846-3400. «883 W. 130th St. • Opposite East Rate, 449-3435, 1448 90M Center Rd, • North Olmsted. 777-8686, 26406 Lorain Rd. • Severance Center, 382-2600, 382-2569 © Parmatown, 884-6300 © ShoreRqte, 944_G700, Lake Shore Rlvd at E. 305th © Midway Mall, Elyria, 324-5742; Lorain 233-8020 © Mentor, 255-9115, Next to Zayre’s, Mentor Ave. RAZLIKA RODOV — Tečajnici Univerzitetnega središča za vzgojo odraslih v Detroitu, Mich,. se ločita v letih, pa tudi v predmetih svojega zanimanja, kot kaže slika. Starejša pregleduje knjigo o “Veri v Ameriki”, druga, mlajša, pa proučuje “Spolno revolucijo”. iskano lice. V strahovitem zamahu je siknil zrak pod mečem, kriknil je, da so oškropile pene konju grivo: “Kozlič ubije Volka z jezikom!” In že se je zvalilo obglavljeno Volkovo truplo v pomendrano travo. Anti krog njega so zatulili v grozi. Iztok se je zakadil v zbegano množico, za njim so letele sekire, kopja so škrtala ob oklepu, on pa je,divjal preko teles in komaj nekoliko oprasnjon na nogah dosegel Slovene. Na bojišče je legla noč. Sloveni so še vedno gonili polovljene Ante k ognjem. Besne, od veselja poblaznele davorije so stresale temo, na Perunovem oltarju so goreli v grmadah ovni in voli, narod je pil iz rogov med in slavil Iztoka, kateremu je ta zmaga rodila neomejeno zaupanje in prižgala ljubezen v srcu vsakega Slovena. Prav tedaj, ko je najsilneje vihrala domača vojska med Anti in Sloveni, je ležal Tunjuš že tretji dan vrhu hribca nasproti Svarunovemu gradišču. Dva naj- boljša hlapca, izborna vojaka in najspretnejša jezdeca, sta Pas tri konje na rebri. Šepetaje s 2 spregovorila tu in tam krat ° besedo. Zakaj veliki gospod, kr2 Ijevi sin Tunjuš, je blaznel ° ljubezni. Trikrat so šli v dolin0’ trikrat so se plazili proti dek > cam, ki so pulile lan in prePe vale pesmi. Pa trikrat so se m° rali vrniti. Tunjušu so se stre sale kocine na bradi, čeljusti s° mu mrzlično šklepetale. Vi ® je Ljubinico, kako ji je More0 lice v soncu, njen smeh in nieI1^ pesem je donela iz zbora dek kakor kraljice. Njeni zlati lasj2 so se razpuščeni valovili v la . sapi. Bele lahti, ovite z zlat'1111 narokvicami, so se blestele žarkih, ko je zgibala snopke 2 nu in zdevala polna perisča na kopice. Tunjuš je bledel kakorv mrzlici. Z dlanmi si je stisk2 nizko čelo, bil na prsi s pestj0’ nabrekle ustnice so se mu °dP ko rale kakor glavatemu sorr.n, hlepi po vodi, če ga vržeš na suho. 4i4! (Dalje prihodnjič) -------o------- Oglašajte v “Amer. Domot '-1 retmn Un„u"lp,t COURT ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue H En d er »on 1-062® NAZNANILO IN ZAHVALA Vsem sorodnikom prijateljem in znancem sporočam PfeZ lostno vest, da me je za vedno zapustil, previden s tolažili s vere. moj ljubljeni soprog FRANK SKALAR Po dolgi bolezni je mirno v gospodu zaspal na svojem domu 12. oktobra 1969 ob četrti uri zjutraj. Ljubljeni pokojnik je bil rojen 16. septembra 1885 v Zapuž2 št. 5, fara št. Vid nad Ljubljano. V Ameriko je prišel leta ' Bil je član društva 200 ABZ in društva 1580 Loyal Order ^ Moose. Sedemnajst let pa je urejal knjižnico v Jugoslovanske narodnem domu. Pogreb ljubljenega pokojnika je bil 14. oktob ob 10. uri iz cerkve sv. Antona na farno pokopališče. Tem potom se zahvaljujem vsem, ki so ga obiskovali v č3^1 njegove dolge bolezni, ga vozili k zdravniku ali v bolnico. Vse > ki ste ga v tako velikem številu počastili v pogrebni kapeli. Hva članicam Slovenske sv. ure za molitev rožnega venca. Vsem, ste darovali za sv. maše ali v druge dobre namene. Vsem, ki s ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ir- ^ darovali cvetje. Posebna zahvala č. g. župniku Janezu Dolšina za molitev slo venskega rožnega venca in ganljiv govor v pogrebni kapeli-opravljeno slovensko pogrebno, mašo. Enako hvala č. g. kapi3 ^ Lloyd Mudraku za zadnje molitve pri umirajočem za tolažbo najtežji uri in somaševanje pri pogrebni sv. maši. Hvala t upokojenemu župniku č. g. Mihelčiču za obiske na domu in °Pr Ivjeno sv. mašo. Srčna hvala g. Mary Hutar za igranje lepih slo venskih pesmi v pogrebni kapeli, za petje in. spremljavo Pri 2 g maši. Hvala vsem, ki ste mi prinesli toliko peciva na dom, tolažili in mi nudili vso oporo v tej težki uri. Hvala g. Stelli D3 J silcem Hvs13 Hval3 tudi pogrebnemu zavodu Krnc za vzorno vodstvo pogreba in vse ostale usluge. g. in go. Matt Stariha, g. in go. Frank Ulle St. Hvala vsem no; krste, hvala vsem, ki ste dali na razpolago avtomobile, restavraciji Vertin za lepo in okusno pripravljeno kosilo. Tisočera hvala še enkrat vsem za sožalne kartice in z3 kar ste storili zame v tej težki uri in mi nudili vso oporo in P°: Ljubljeni Frank, počivaj mirno v ameriški grudj. Žalujoča soproga: Milka Skalar roj. MALI in ostali sorodniki v Sloveniji. Ely, Minn. 29. okt. 1969. moč-