Leto XV.
Poštnina pavšalirana.
—v
V Ljubljani, 10. julija 1920.
St. 13.
> ■*tiamaww*
GLASILO KOI
PRIPOR
TEČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. =
Izhaja vsako sredo in soboto. Posamezne Itevllke 1 K, mesečno 8 K. - Uredništvo In uprava lista Je v Ljubljani, Krekov trg St. 10.
#UI
Manc in Engels:
Proletarci vseh de&el, zdruMte se/
KOMUNISTIČNA STRANKA JUGOSLAVIJE
poživlja vse delavstvo, zatirane in izkoriščane sloje iz Ljubljane in okolice na
JAVEN DELAVSKI SHOD
v veliki dvorani »Mestnega don?a“ v ponedeljek, 12. julija 1920
ob 8. uri zvečer
z dnevnim redom:
I. Vukovarski kongres kot prva manifestacija ujedinjenega celokupnega komunističnega proletarijata Jugoslavije.
II. Osemurni delavnik v nevarnosti.
Poročajo sodrugi iz Ljubljane in Beograda.
Sodrugi in sodružice! Delavci-komunisti! Pridite vsi, da bo konec ostudnim lažem, ki jih trosi meščansko in socijalpatrijotsko časopisje!
Tajništvo Komunistične stranke Jugoslavije v Ljubljani.
Sloga m disciplina v Komunistični stranki.
Vsi sodrugi-delegati, med njimi sodrugi Petrič, Lemež in Golouh, ki so se udeležili vukovarskega kongresa, nas pooblaščajo, da najodločnejše dementiramo vse blazne govorice o razdoru v komunistični stranki na Slovenskem. Nasprotno, v naši stranki vlada najboljši red in disciplina in vsi sodrugi složno in z vnemo delajo pri stranki. — Kapitalistična in socijalpatrljotična buržoazija se je pošteno zaletela. Živio komunistični proletarijat, živela močna enotna komunistična stranka Jugoslavije.
Uredništvo.
Kmečko ljudstvo in komunistična stranka.
Delavno ljudstvo na kmetih in to ne samo služinčad: hlapci, dekle, pastirji, ne samo bajtarji in poljski delavci, temveč tudi mali, pa celo takozvani srednji posestniki, ki žive od dela svojih rok in rok članov svoje rodbine, so često in v marsikaterem oziru še bolj zatirani in še težje jim je življenje kot samemu industrijskemu proletarijatu. Kot najemni delavci na poljih veleposestnikov in bogatih vaških oderuhov so prisiijeni delati za smešno nizko plačo, trud in trpljenje od zore do mraka jim ne prinaša niti toliko, da bi mogli živeti človeka dostojno življenje. Kot hlapci in dekle nosijo na svojih plečih večino dela na posestvu, v hiši in okoli hiše, vendar je njihov delež na sadovih dela najmanjši, takorekoč enak ničli, njihovo življenje nadvse žalostno, njihov obstanek negotov, na starost pa jih čaka beda, če že ne beraška palica.
Mali posestniki žive često tako klaverno življenje, da jim je njihovih par parcel bolj v nadlogo kot v korist Poti se in bori se na koščku svoje zemlje in vendar mu ponavadi navzlic vsemu naporu ne ostane drugo kot
lakota ali pa dolgovi, najrajše pa eno in drugo. Prisiljen je ponuditi svoje roke naprodaj bogatemu posestniku ali pa se odtrgati od svoje zemlje in se napotiti s trebuhom za kruhom v fabriko, čez morje v Ameriko.
Tudi življenje srednjih kmečkih posestnikov, ki obdelujejo svojo zemljo z lastnimi in svoje rodbine rokami, ni v današnji družbi niti malo zavidanja vredno. Strahoviti davki, ki mu tarejo kosti, izžemanje od strani bank in posojilnic, oderuških trgovcev in prekupčevalcev, neznosna draginja vseh produktov, ki jih ne pridela s svojimi rokami (poljedelsko orodje, hišne potrebščine, obleka, obutalo itd.), popolna odvisnost na milost in nemilost od vremena, ki lahko tik pred žetvijo ali trgatvijo uniči vse sadove celoletnega dela, nadalje vse nezgode obdelovanja v malem padajo na njegova pleča.
Toda trpljenje delavnega ljudstva na kmetih nima svojega izvora samo v teh čisto materijalnih vzrokih. Vzroke njegove zapostavljenosti je treba iskati tudi v njegovi moralni in politični sužnosti. Oblastniki in izkoriščevalci njegovega dela ga drže proč od resnične izobrazbe, tekom stoletij mu že mečejo pesek v oči, da ne bi izpregledal in videl vzrokov svoje bede. Tndi tisto malo,
kar sliši v šoli in v cerkvi, služi izključno v ta namen, da se ljudstvo še bolj potisne v' temo neznanja. Slepe ga z vražami, s frazami, vzgajajb ga v ljubezni do kapitalistične in fevdalne »domovine«, ki mu je samo črna mačeha, v poslušnosti do, oblasti, ki vihte svoj bič po kmečkih hrbtih, do duhovščine, katere največji del ne oznanja in se ne drži naukov, zapisanih v evangelijih, ampak vedno stoji na strani oblastnikov tega sveta po vrsti, kakor se čredijo na oblasti. Hujskajo ga proti industrijskemu delavstvu, ki mu je brat-sotrpin in njegov edini zaveznik in prijatelj. Vse to se vrši zato, da bi delavno ljudstvo na kmetih še nadalje redilo od žuljev svojih rok svoje izžemalce, da bi bilo najgotovejša opora fevdalcev in kapitalistov, da bi se iz njegovih vrst še nadalje rekrutirali žandarji in drugi sluge vseh protiljudskih sistemov, da bi še nadalje dajalo polke in divizije vojakov, ki imajo nalogo braniti oblast izžemalcev delavnega ljudstva, voditi vojne za korist kapitalistov, oderuških trgovcev, liferantov, verižni-kov, da bi še nadalje plačevalo davke, ki v zelo majhni meri služijo ljudskim potrebam, pač pa omogočajo, da se delavnemu ljudstvu še trdnejše zadrgne zanjka okoli vratu.
Vse to nasilje nad ljudstvom je mogoče tudi zato, ker nima delavno ljudstvo na kmetih niti najmanjše politične mbči, niti najmanjšega vpliva na državno oblast, Čeprav se mu dobrikajo in se pulijo za njegove glasove pri volitvah prav vse stranke, med katerimi nekatere nosijo blesteča »kmetijska« in »ljudska« imena. To pač vse zato, da jim kmet rajši nasede, čeprav so vse te stranke osnovane v ta namen, da obdrže kmeta in delavca še nadalje v sužr.osti.
Kje je torej rešitev delavnega ljudstva na kmetih? Njegova rešitev je v njem samem, v tem, da v zavezi z industrijskim delavstvom zgrabi politično državno oblast v svoje roke, da stre moč kapitalističnih in fevdalnih oblastnikov, da uniči sbtem, ki je naperjen proti njemu, da prevzame vso oblast sam v roke potom delavskih in kmečkih j sovjetov, kakor so to storili ruski delavci in kmetje. Če sl ljudstvo samo ne bo pomagalo, mu nihče pomagati ne more.
To je pot, ki ga pokazuje Komunistična Stranka Jugoslavije, ki ga uče vse komunistične stranke sveta; to je prvi cilj, ki je že dosežen v deželah bivše Rusije. Po tej poti bodo šla zatirana delavna ljudstva celega sveta. Kajti šele tedaj, ko bo imelo delavno ljudstvo
na deželi in v mestih vso oblast v svojih rokah, šele tedaj bo ono samo lahko odstranilo in uničilo vse pijavke in zatiralce, še-le tedaj se bo lahko vpeljal tak sistem dela in razdelitve proizvodov dela, da bo odgovarjal pravici in potrebam kmetov in delavcev.
Kmetje in delavci 1 Vaša rešitev je v vas samih! To je geslo vaše stranke: Komunistične Stranke Jugoslavije.
Strokovni pregled.
Centralam ujedlnjenih, deloma ujedinjenlh
in neujedinjenih strokovnih zvez v Jugoslaviji.
Dragi sodrugi!
26., 27. in 28. junija 1.1. je zasedavala v Beogradu (napovedana v Vukovar ali prepovedana od oblasti) konferenca delegatov vseh sindikalnih (strokovnih) zvez v Jugoslaviji. Ta konferenca je bila sklicana na predlog zagrebških sindikalnih central in z njo se je odgodil napovedani 11. Strokovni Kongres.
Konferenca si je postavila sledeči dnevni red:
1. izdelava praktičnega načrta za ujedi-njenje vseh sindikalnih zvez, ki so v sestavu Centralnega Delavskega Sindikalnega Sveta Jugoslavije;
2. kakšna mora biti sedaj akcija in taktika sindikatov;
3. izdajanje sindikalnega lista pri C. D. S. Svetu;
4. slučajnosti.
Na konferenci so bili prisotni delegati vseh zvez iz Hrvatske in Slavonije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Vojvodine, štirje delegati Slovenije in en zastopnik gibanja v Dalmaciji
Glede prve točke dnevnega reda sta bila predložena dva predloga od dveh poročevalcev. Po enodnevni diskusiji sta bila oba predloga zavrnjena in se je sestavila komisija, ki je izdelala »Solucijo za ujedinje nje«, ki vam jo pošiljamo kot prilogo te okrožnice.
Iz »Solucije« se vidi, da se je sprejel princip proporcionalnega zastopništva na vseh bodočih kongresih saveza za ujedl-njenje. S tem je padel vzrok vsakega nadalj-nega nesporazuma, vsled česar so trpeli in so se dosedaj razbili skoro vsi dosedanji taki kongresi. S to 'solucijo se je tudi doseglo, da se ujedinjenje Izvrši po načelu centraliza-
cije in ne federacije, radi česar so se dosedaj tudi razbijali ti sindikalni kongresi.
Ta princip centralizacije sicer ni formuliran v »Soluciji«, toda to naglašati bi bilo odveč, ko se je predhodno sklenilo, da solucija ne more negatirati pravilnik in resolucije C. D. S. Sveta, po katerih je direktno prepovedano necentralistično vdružavanje Savezov. Rav-notako je konferenca na koncu debate soglasno sklenila, da je centralistični sistem organizacije edino mogoč in obvezen za vse zveze.
Iz »Solucije« boste videli, da je 31. X. 1920. leta poslednji rok za izvršitev ujedinje-nja. Tekom štirih mesecev se mora vsaka Zveza ujediniti. Delegati se bodo volili samo na toliko število članov, za kolikor se bo vplačala kvota C. D. S. S. Člen 4. »Solucije« pokazuje, na kolikšno število Članov se volijo delegati. Vsak delegat na kongresu ima samo eri glas. Člen 6. »Solucije pojasni, kdo je mandator za sklicanje kongresa, a čl. 7. govori o načinu popolnega pripravljanja predlogov za kongrese. Čl. 8. pove, da bo šele kongres imel pravico določiti, kje bo sedež Centrale, a zadnji člen govori o tem, kakšna mora biti oblika ujedinjenih zvez.
Dragi sodrugi!
Ta sklep konference delegatov vseh strokovnih Central v državi je moralna obveznost za rias vse in »Solucija« pomeni poziv in nalog, da se resno začne in popolnoma izvrši ujedinjenje strokovnih zvez v Jugoslaviji.
Plenarna seja C. D. S. S. J. z dne 29. VI. 1.1. je razdelila to opravilo po členu 6. »Solucije« tako:
Mandatarji za sklicanje kongresa so sledeče Zveze:
1. Zveza Trgovskih Pomočnikov. — Centrala iz Zagreba.
2. Zveza Jestvinarjev. — Centrala iz Sarajeva.
3. Zveza Brivcev. —- Centrala iz Beograda.
4. Zveza Bolničarjev. — Centrala Iz Beograda.
5. Zveza Poljedelskih delavcev. — Centrala Novi Sad.
Dalje: pleskarji in pečarji v Srbiji naj se priključijo zvezi stavbenih delavcev, za vse druge sindikalne centrale napolujedlnjenih zvez so se, po čl. 6. »Solucije«, v naprej določile centrale v Beogradu, da te kongrese skličejo in izvrše za njih priprave.
Tem potom posebno opozarjamo na čl.
7.	»Solucije«, ki govori o dolžnosti obsežnih priprav za kongres v vseh jezikih. Ta opravek
Karel Radek:
Razvoj socijalizma od znanosti k dejstvu.
V.	Nauki svetovne vojne.
Predno se je mogel delavski razred postaviti pred vprašanje o svojih organih oblasti, je moral občutiti na svojem lastnem telesu, v pravem pomenu besede vse posledice svoje slabosti. Korakati je mora! skozi pekel svetovne vojne, morale so ga trgati na kosce granate, moral je krvaveti za interese kapitala, moral je nakopičiti grmade mrtvecev, da se je izpremenll Iz teorije v kričečo In gorečo zavest, vsaj v prvih vrstah delavstva nauk: kapitalizem vodi v najbolj krvavo anarhijo, k uničenju, sker že maloštevilnih kulturnih dobrin, v najstrašnejšo bedo množic, v njegovo zasužnjenje v naj-doslovnejšetn smislu besede.
Teoretična propaganda revolucijonarnih socijal demokratov, izkušnje, udarci, ki jih je zadajal vsak dan kapital proletarcem od konca prejšnjega stoletja, vse to ni zadostovalo, da bi se rastoči nemir proletarijata razvil preko prvih plahih nastopov mas proti kapitalu. Oportunistična politika voditeljev delavskega gibanja je uspavala prednje vrste delavske aristokracije v sladko spanje, ki je dokazalo, da živi cvet delavstva v-razmerno ugodnem položaju. Nižje plasti delavstva pa so bile preveč nevedne in preokorne, da bi mogle zanetiti plamen revolucije brez strankine in trokovne birokracije ali proti njeni volji.
Tako je pridivjala slednjič dolgo pričakovana zver svetovne vojne in je začela pridigati proletarijatu s svojimi sapami nauke, ki jih ni razumel tedaj, ko ga jih je učil revolucionarni socijalizem.
Rusko ljudstvo je prvo, ki je razumelo te nauke in izvajalo iz njih posledice, s tem, da je izvršilo socijalistično revolucijo. Ruska revolucija je prvi odgovor proletarijata na svetovno vojno, ona je predbojevnica in predhodnica mednarodne revolucije, ona odgovarja na vprašanja, ki jih je sfinga revolucije desetletja postavljala .socijalizmu: na vprašanje, na katero mora odgovoriti delavski razred, če noče biti raztrgan. Ruski proletarijat dela s svojo revolucijo prvi korak na potu razvoja socijalizma od znanosti k dejstvu, obenem pa pomenja njena revolucija mogočen korak k razvoju znanosti ondsomunizmu. Komunizem je nauk o pogojih zmage delavskega razreda. Ti pogoji postanejo najjasnejši med procesom zmage, zato je razumevanje ruske revolucije predpogoj razvoja komunizma od znanosti do udejstvovanja, t. j. do svetovne proletarske revolucije.
VI. Nauki ruske revolucije.
Zrelostna stopnja kapitalizma in socijalistična i revolucija.
Prvo vprašanje socijalistične revolucije, pred katerim stoji delavstvo, je: Kedaj more priti socijalistična revolucija? Ker je pokazal marksizem delavcem, da je odvisna zmaga socijalizma od razvoja produkcijskih sil, se je utvrdilo v vrstah marksistov na besedah lepeče
naziranje, da je socijalistična revolucija le tedaj mogoča, če je kapitalizem obsegel ves gospodarski način enega naroda, če jo je takorekoč skoro razdelil v malo peščico kapitalistov in ogromno proletarsko večino. Da, največji desledneži v popačenju komunizma, revizijonisti, pravijo, da socijalizem ne more zmagati v Evropi, dokler ne podjarmi kapitalizem vsega sveta. S tem so utemeljili — kakor znano — potrebo, da podpira delavski razred kapitalistično kolonijalno politiko.
Vse dokazovanje laži-socijalističnih strank v Rusiji, ki so za časa revolucije prestopile na stran buržuazije in ki se bore od delavske revolucije sem v kontra-revolucijonarhih vrstah — to so menjševiki — je ravno v tem, da je socijalizem v Rusiji nemogoč, ker nima proletarijat večine v ruskem narodu. Ta argument zadeva na velik odmev pri onih v Evropi, ki so napravili iz marksizma mehanično računsko nalogo. Da dokažemo brezsmiselnost te trditve, zadostuje, če pokažemo, da trde možje znanstvenega pomena kot Henrik Cunow, da je tudi Nemčija nezrela za socijalizem, ko je vendar gospodarsko najbolj razvita država Evrope. Jasno je, da se ne gre pri tem vprašanju za nekaj več ali manj odstotkov v razmerju proletarijata napram neproletarskemu prebivalstvu, ampak za popolnoma meglen pojem prehoda kapitalizma v socijalizem. Premisa shvačanja, kakor ga izraža Cunow o vprašanju stopnje zrelosti kapitalizma, tvori naziranje, da mora kapitalizem pravzaprav sam izvršiti delo soci-
jalizma in da pride pred nas socijalizem kot pogrnjena in pripravljena miza. Če pravi Cunow, da Nemčija še ni zrela za socijalizem, podpira on ta nazor s trditvijo, da mora prej že kapitalistična država prevzeti v svoje roke industrijo, preden jo more dobiti v svoje roke proletarijat, s tem, da se polasti državnega krmila. Toda zakaj bi ne mogel proletarijat po kartelih in trustih koncentrirane industrije iztrgati direktno iz rok kapitalističnih trustov in kartelov? Seveda, če proletarijat šele potem zmaga, ko se razvije kapitalizem že do Stadija, ko bo po besedah Bernarda Shawa do opice brez možgan degenerirani kapitalističen človek — gospod s pritiskom na gumb spravil v gibanje milijone v sužnje izpremenjenih delavcev, bi gotovo bilo proletarijatu kaj lahko spoditi brezmožganskega kapitalističnega gospodskega opičjega človeka od klavijature centralnega aparata in mu razbiti lobanjo. To olajšanje dela pa bi poplačal proletarijat z vsem trpljenjem, ki bi mu ga naložila vloga gledalca, kako mehanično stopa kapitalizem čez trupla milijonov. Človeštvu na čast je treba povedati, da nasprotuje mehanično pojmovanje prehoda iz kapitalizma k socijalizmu Vsem dejstvom dosedanjega zgodovinskega razumevanja, kakor tudi vsakemu pametnemu razumevanju možnosti kapitalističnega razvoja. Tudi prejšnji gospodarski načini niso zatonili šele tedaj, ko so že zapustili za seboj temelje novega reda popolnoma gotove, ampak tedaj, ko so postali za elemente novega reda moreča ovira.
v
Prehod iz kapitalizma k socijalizmu se pričenja tedaj, ko je zadala kapitalistična družba ljudstvu toliko gorja, da to preseka mirni Življenski tok in se vpre gospodstvu kapitala, če mase ne morejo več prenašati razmer, ki jih je ustvarila kapitalistična družba. — Če se je kapitalizem v posamezni deželi tako razvil, da so najvažnejše panoge Industrije, kredita in prometa v rokah kapitalističnih, koncentriranih skupin, potem bo proletarijat, ki se je uprl, ne samo mogel, ampak bo tudi moral poskusiti prevzeti v svoje roke industrijo, kredit In promet, v roke zmagovitega, kot državna oblast organiziranega proletarijata. Sorazmerno z razvojem kapitalističnega gospodarskega načina bo oblikoval proletarijat gospodarski način v manjšem ali večjem obsegu direktno po svojih interesih in moral se bo začasno omejiti na socijaliziranje že koncentriranih gospodarskih panog, dočim bodo druge, n. pr.: poljedelstvo, vsled svoje odvisnosti od socijaliziranih industrijskih centrov, zaradi odvisnosti od mesta, prešle še - le polagoma k socijalizmu. Tako je v Rusiji. V Rusiji proletarijat gotovo tvori manjšino prebivalstva, toda ruska železna industrija, premogovniki, produkcija nafte, železnice, telegrafi so koncentrirani v nekaj rokah, vodi jih malo število bank in te narekujejo gospodarski zakon vsej agrarni deželi.
(Dalje prihodnjič).
Stran 2,
RDEČI PRAPOR
Št. 12,
se mora izvršiti spretno in pravočasno. Zaradi tega ne sme biti zakasnitve pri zadevi uje-dinjenja. Zveze se pozivajo, da gledajo na to, da se ne bo vršilo istočasno več zveznih kongresov.
Potem, ko je biio prebrano poročilo o akciji in o taktiki in ko se je o teh vprašanjih izvršila diskusija, je konferenca sklenila, da naj da referent tiskati svoje poročilo v posebni brošuri, strokovne organizacije pa so dolžne to brošuro razprodati med svoje člane. To bo koristno, da bi mogli člani sindikatov pri volitvah delegatov za svoje kongrese ujedi-njenja diskutirati o taktiki in dati direktive za kongres. Vprašanje glede izdajanja sindikalnega glasila pri C. D. S. S. se prepusti izvr-ševalnemu odboru Sveta.
Vprašanje o kvoti se je rešilo na ta način, da bodo sindikati iz Hrvatske in Slavonije izplačali potom pokrajinskega sveta čim prej vso vsoto, ki so jo dolžni, v vsakem slučaju pa, predno se sestanejo zvezni kongresi za izvršitev ujedinjenja, ker se bo samo na ta način moglo urediti proporcionalno zastopanje (čl. 2. »Solucije«). Slovenske strokovne organizacije bodo tudi obračunale kvoto C. D. S. Svetu Jugoslavije potom svojega pokrajinskega sveta nazaj za mesece april, maj, junij i. t. d.
Plenum C. D. S. S. J. je na seji od 29.
VI.	1.1. sprejel v sestav C. D. S. S. Jugoslavije marca meseca naznanjen vstop celega strokovnega gibanja na Slovenskem.
Zastopniki Iz Slovenije so izjavili, da sprejemajo pravilnik in rezoluclje Centralnega Delavskega Sindikalnega Sveta Jugoslavije, sklenjene na kongresu ujedinjenja aprila 19191
Z obvestilom o tem važnem sklepu konference delegatov vseh strokovnih central, poziva izvrševaini odbor C. D. S. S. J. vse centrale strokovnih zvez v celi državi, da na lojalen način takoj prično izvršitev te velike zgodovinske naloge.
Beograd, 30. VI. 1920.
Izvrševaini Odbor
Centralnega Delavskega Sindikalnega Sveta Jugoslavije.
Tajnik: Pavle Pavlovič.
Op, »Solucijo« prinesemo prihodnjič.
Politični pregled.
Drugi kongres komunistične Internacijonale.
15. julija t. 1. se bo vršil v Moskvi, prestolnici svetovne revolucije, drugi kongres komunistične internacijonale. Prvi kongres se je vršil pred 15. meseci in med tem časom so se efektivi komunistične internacijonale silno pomnožili, tako da obsega skoro celokupno svetovno revolucijonarno proletarsko gibanje. Tretja internacijonala mogočno raste, dočim je izdajalska il. internacijonala le še nezakopan mrlič. Prvi kongres je prinesel temeljna načela revolucijonarnega komunizma, podal je platformo za bodoče delo, drugi pa se bo predvsem pobližje zanimal z vprašanjem komunistične taktike in mednarodne komunistične organizacije. Dnevni red kongresa je sledeči: 1. poročilo izvrševalnega odbora;
2. poročila strank,*" ki so v internacijonali;
3. današnji položaj in naloge komun, intern. (referent: Lenin); 4. parlamentarizem (referent: Buhari n); 5. sovjeti v podjetjih (referent: Ra de k); 6. vloga in struktura komunistične stranke pred in po zavzetju oblasti (referent: Zinovjev); 7. nacijonalno in kolonijalno vprašanje (referent: Lenin);
8.	agrarno vprašanje (referent: Marhljev-ski); 9. štatut kom. intern. (referent: Zinovjev); 10. vprašanje organizacije (legalne, ilegalne, ženske itd. (referent Zinovjev);
11. mladinsko vprašanje (referent: Heglund);
12. volitve; 13. razno. Jugoslavija bo zastopana na tem kongresu s tremi glasovi.
Zmagovito prodiranje ruskih sovjetskih armad.
Ruska rdeča vojska zmagovito napreduje na celi črti. Po zadnjih poročilih je pala trdnjava Kovno v voke komunistov, ki so na drugi strani prodrli v Galicijo. Poljaki se umikajo v divjem begu in puščajo za seboj ogromne množine vojnega materijala. Poljska armada je desorganizirana in, kakor poročajo angleški listi, je pričakovati njen popoln poraz. Zato prosi poljska imperijalistična vlada na vse strani za pomoč. Toda mednarodni proletarijat bo vedel onemogočiti vsako novo pošiljanje pomoči poljskim razbojnikom. Na razvalinah meščanske Poljske se bo vzdignila sovjetska komunistična poljska republika.'
Španski proletarijat pristopil tretji komunistični internacijonali.
Kakor poroča nizozemski komunistični dnevnik »De Tribune«, je kongres španske socijalistične stranke z 8000 proti 5000 gla-
sovom sprejel resolucijo sodruga Piosa, ki se izreka za vstop v tretjo internacionalo. — Tako se podira ena trdnjava za drugo. To mora biti našemu socijaipatrijotičnemu generalštabu nerodno pri srcu.
Moč angleških komunistov.
Na letnem kongresu angleške delavske stranke (Labouf Party), ki se je vršil koncem meseca junija t. I., je dobilo komunistično krilo v stranki 225.000 glasov. To dejstvo pokazuje, da se je tudi v Angliji začelo v v velikem obsegu revolucijoniranje delavskih mas.
Domače.
Odgovor »Napreju«. V pomanjkanju stvarnih razlogov za kritiko komunistične stranke je »Naprej« zopet odprl svoje gnojne jame in začel brizgati gnojnico laži in ostudnih obrekovanj proti komunističnim sodrugom v Sloveniji. Med ostalimi tendencijozno govori o burni preteklosti sodruga L. Klemenčiča. Jasno je, da hoče s takim pisanjem rehabilitirati ugled socijalpatrijotskih generalov. Na temu mestu bodi enkrat za vselej povedano, da v proletarski komunistični stranki ne poznamo nobenih voditeljev in generalov, temveč smo vsi prosti vojaki komunisti. En tak prost vojak je tudi sodrug Klemenčič. On je izvoljen na kongresu z ogromno večino glasov v centralni strankin svet, ki šteje 31 članov — ne da zapoveduje komunistični armadi, temveč da izpolnjuje določbe^vrhovne strankine instance, kongresa, do prihodnjega kongresa. Komunistični proletarijat Jugoslavije bo sodil o tem, ali bodo sodrugi izpolnili njegove zapovedi iz kongresa ali ne, in ga bo obsodil na prihodnjem kongresu. — Par besedi, kar se tiče »burne preteklosti« sodruga Klemenčiča. Kot študent pred vojno ni mogel biti organiziran pri pol. stranki, ker ni bil polnoleten. Njegov prijatelj France Fabjančič pa je že pred vojno v imenu svojih tovarišev predlagal soglasno sodr. E. Kristanu, da organizira visokošolsko omladino, kar pa je ta odbil. Nakar je grupa brata Fabjančič in Klemenčič, ki se je že takrat držala Marksovega načela, da morajo komunisti podpirati vsako revolucijonarno gibanje, z vsemi mladimi silami širila med mladino revoiucijonarni boj za popolno nacijonalno in socijalno os vo bo je n j (sr' in ujedi-njenje Slovencev in ostalih Jugoslovanov izpod jarma avstro-ogrske monarhije. Ta struja je bila pred vojno edina stvarno revolucionarna struja na Slovenskem in v Jugoslaviji, dočim je večina soc. dem. politične sekte v Sloveniji bila oportunistična, reakcionarna ter celo avstrofilska in šovinistična.
13. leta je sodrug Klemenčič odpotoval po nalogu te revolucionarne struje v Rusijo, da dobi zvezo z ruskimi socijalisti revolucijonarci.
14. leta je prišel kot ujetnik v Sibirijo, kjer je bil v zvezi z ruskim delavskim gibanjem.
15. leta je odpotoval v Srbijo, da kot medi-cinec pomaga v boju proti pegavem tifusu, ki je razsajal takrat v Srbiji. Služil je kot zdravniški pomočnik v bolnici, potem je bil kot trupni zdravnik skoro dve leti v polku, kjer je v nedostatku starejših zdravnikov dajal prvo pomoč ranjencem in bolnikom po svojih skromnih močeh, Čez Albanijo, potem na Krfu in v bojih na solunski fronti. 17. leta je bil oproščen vojaške službe in je odšel v Rusijo, da konča svoje študije in da sodeluje na reviji, ki je hotela seznaniti leve ruske stranke s težnjami jugoslovanskega zasužnjenega naroda. Za časa proletarske revolucije je aktivno sodeloval v ruskem delavskem gibanju in z besedo in dejanjem pokazal, da ni socijalist in revolucijonar samo v besedah. Takoj ko se je vrnil iz Rusije, je kot navaden vojak ponudil vse svoje moči delavskemu gibanju in je ves čas aktivno deloval, kar je slovenskemu delavstvu dobro znano, ker so mu socijalpatrijoti napravili reklamo, katere si on sam ne želi, s tem da so ga parkrat ovadili policiji, ki ga je zaprla.
To Je diktatura proletarljata. Pod tem naslovom se četrtkova številka »Napreja« tendencijozno, lažnjivo in smešno zaganja v vukovarski kongres naše stranke. Samo s cinizmom, z ostudno lažjo in z denuncijant-skimi namigavanji policijski oblasti države, hoče ta celemu proletarijatu Jugoslavije znana klika socijalizdajalske, zahrbtne, oportunistične in denuncijantske politike osmešiti visoki cilj vseh komunističnih in socijalističnih strank — diktaturo proletarijata — in balkansko proletarsko sovjetsko federacijo. Ker so ti ljudje bili navajeni tudi na svojih kongresih določati »generale« v strankino vodstvo in ker so ti tako določeni generali vdar-jali po mizah in vodili v svoji stranki najbolj smešno in otročjo diktaturo v vseh gospodarskih in političnih vprašanjih — je pri-
rodno, da jih jezi, da niso bili na vukovarskem kongresu, kjer bi tolkli po mizi, neprijetne delegate naznanili policiji, da jih za časa kongresa zapre v policijski zatvor itd, z eno besedo, sprovajali svoje nazore o diktaturi. Ta klika, ki je od nekdaj bila puči-stovska v sredini svoje stranke, je pučistovska tudi v vsej svoji politiki. — Mi samo povemo našim sodrugom, da na vukovarskem kongresu ni bil nikdo »določen«, temveč je centralni strankin svet bil izvoljen na naj-demokratičnejši način potom tajnih volitev. Ker je en del slovenskih delegatov odklor.il stopiti v vodstvo, so se pustila 4 prazna mesta, ki se bodo spopolnila po volji in na predlog komunističnih organizacij v Sloveniji. Pokrajinski izvrševaini odbori so odpravljeni, na njih mesto se formirajo pokrajinski (oblastni) Sveti, ki bodo sestavljeni iz zastopnikov krajevnih organizacij in ki morajo zasedati vsaj vsake 3 mesece. Oni izvolijo svoj izvrševaini odbor, ki skupaj s člani centralnega strankinega sveta vodi vse politične strankine akcije v pokrajini. Še tekom tega meseca bodo morale naše organizacije izvršiti to reorganizacijo. Odbor, o katerem poroča lažnjivo »Naprej« ni pokrajinski odbor, temveč likvidacijski odbor, ki ima začasno funkcijo, spraviti v sklad s centralo imovinske odnošaje.
Izjava. Z ozirom na lažnjiva in nadvse smešna obrekovanja, ki jih je prinesel socijal-patrijotski »Naprej« v številki od 8. julija o meni, sem danes poslal gospodom popravek, ki upam, da ga bodo natisnili v svojem jako karakterističnem glasilu. Kar se tiče pisca članka »pismo iz Belgrada« v isti številki, ga javno pred vsem proletarijatom imenujem podlim lažnjivcem in obrekovalcem in ga pozivam, da se ne boji povedati svojega cenjenega imena, saj se bova videla pred meščanskim sodiščem.
V Ljubljani, 7. julija 1920.
Vladislav Fabjančič.
Dopisi.
Iz Trbovelj. Kakor je že mnogim znano, je stari odbor podružnice U. slov. rudarjev v imenu trboveljskega delavstva, toda brez vednosti mase postavil gotove zahteve družbi. Poklicani so bili v Ljubljano na milostno avdijenco	14. VI. in	so	res	pobrali nekaj
drobtinic,	ki so padle	od	mize	bogatinov-ka-
pitalistov. Prišli so domov z veliko hvalo in baharijo. Eden teh gospodov je n. pr. rekel: »Kar se je doseglo, to smo dosegli mi. Zahteve vas komunistov pa se nahajajo v Ljubljani pri portirju. Če ne bi bilo zadnjega štrajka, bi bili več dosegli, tako so nam povedali gospodje. Mi	pa	smo	jim odgovorili
sledeče: poslušajte, gospodje, nas je 90% in tistih komunistov pa le 10%.« Dotični gospod in njegovi naj pa vzamejo sledeče na znanje: 1. da je pri nas 99% pravih komunistov, socijalpatrijotov pa je le 1%. Zakaj ne skličete občnega zbora podružnice Unije rudarjev, bomo izvolili nov odbor, pa vam ne bo treba romati v Ljubljano in prositi za tiste drobtinice, za katere je kapitalist dobil že zdavnaj pokritje na drug način; 2. zapomnite si dobro,	da štrajka	nismo vprizorili mi tr-
boveljski komunisti, temveč je bil proklamiran iz Ljubljane od Strokovne Komisije, da stopimo v solidarno stavko z železničarji. Vi ste torej proti delavski solidarnosti, kakšne sorte socijalisti pa ste to? 3. zapomnite si tudi to, da smo mi komunisti politična stranka in kot taka, kar je pač jasno, nismo imeli opraviti pri nobenem mezdnem gibanju, zato je bedasto gpyoriti, da leže naše zahteve pri portirju v Ljubljani. Socijalpatrijotom bi svetovali sploh, da prenehajo s svojim lažnjivim besedičenjem, ker se bo proletarijat tega naveličal in se bo poslužil železne metle.
i	B. F.
»Velikanski« socijalpatrijotični shod v Kočevju. Kakor nam poroča dober sodrug iz Kočevja, se je vdeležilo Kristanovega in Pre-peluhovega shoda v Kočevju, o katerem ve »Naprej« toliko povedati, približno 15 mož. Tako so začeli socijalpatriiotje svoje delo v delavskih »množicah«.
Mladinski vestnik.
I.	redni kongres »Saveza komunistične omladine Jugoslavije« v Beigradu.
Belgrad, ki je od zadnjih let sem zatočišče celokupne jugoslovanske revolucijonarne mladine, je bil letos sedež l. rednega kongresa »SKOJ«. Kongres je trajal od 10.—14. junija. Kongresa se je udeležilo 32 delegatov, ki so zastopali poleg »Centralne uprave« 26 »Mestnih udruženj SKOJ«, katere so razširjene po vseh pokrajinah Jugoslavije. Tudi Slovenija je Imela svojega delegata. — »Komunističko
partijo Jugoslavije« je zastopal sodr. Vladimir Čopič, kot gost iz Bolgarije je prisostvoval kongresu sodr. Pop-lvanov. Utrjeni dnevni red je obstojal iz 12 točk: iz poročil tajništva in blagajnika »CU«, iz točke o spremembi Statuta in pravil in iz raznih referatov in resolucij.
Po letnih poročilih tajnika in blagajnika »CU« je bilo v »Savezu organiziranih 30 »MU« s 3410 Člani. Srbija je imela 15 »MU« s 1415 člani, Hrvaška - Slavonija, Vojvodina, Banat, Bačka 9 s 1135, Bosna-Hercegovina 4 s 600 člani, Slovenija 1 s 130, Dalmacija 1 s 130 (Dubrovnik). Izven Srbije so člani večinoma ročni delavci. »Savez« izdaja svoj organ »Crveno zastavo« in »Biblioteko CZ«. — Dohodkov je imel »Savez« 78.200 kron, izdatkov 68.000 K. Gotovina znaša 9.200 K, 400 frankov in 100 čehoslovaških kron.
Številno stanje »MUSKOJ« v središčih posameznih pokrajin je sledeče: Belgrad 500 članov, Zagreb 430, Sarajevo 400. — Ljubljana 130, 70 manualcev in 60 intelektualcev. Manualna mladina se rekrutira ponajveč iz prejšnjih članov »Mladinskega odseka« »Delavskega izobraževalnega društva Svoboda«, intelektualna mladina sestoja iz članov »ADV«. Drugače so novi člani. Formiranje »MUSKOJ« v Ljubljani se je zakasnilo vsled znanih ne-prilik v Sloveniji, ki so zadobile v železničarskem štrajku svoj najostrejši značaj. Sedaj pa je »MU« v Ljubljani že tu in ono bo radi danih mu pogojev prospevalo in raslo. — Tudi v pokrajini se proletarska mladina giblje, tako v Mariboru in rudniških revirjih.
Štatut »SKOJ« in pravila »MU« so spremenjena po izkustvih prošlega poslovnega leta, po željah pokrajinskih zastopnikov in z ozirom na štatute bratskih organizacij. Mesto dosedanjih »Pokrajinskih uprav« so se osnovala »Krajevna tajništva« (»Oblasni sekretariati«), ki naj vršijo funkcije pomožnih organov med »MU« in »CU«. — V štatutu so izvršene še druge važne spremembe. Tako n. pr.: Intelektualci se bodo sprejemali le po predhodnem spoznavanju in po preizkušnji o njihovem značaju in delovanju. Poleg tega je za sprejem intelektualcev potrebno pismemo jamstvo dveh aktivnih članov iz pokreta in nazadnje končni odlok uprave »MU«. — Upis-nina znaša odslej 1 dinar, mesečni prispevek ravnotako, le za vajence je mesečni prispevek polovičen. Uvedejo se plačilne znamke za redne prispevke v dveh kategorijah, kakor tudi za novoustanovljeni »Leninov fond«. — V štatutu je končno označeno reciprocitetno zastopstvo »Saveza« in stranke v medsebojnih »akcijskih komitejih« z 2 zastopnikoma.
Sledeči referati in resolucije programa-tičnega in taktičnega značaja, katerim se je posvetila živahna diskusija, so bili dokument lepih organizatoričnih in političnih zmožnosti in revolucijonarnega duha proletarske mladine, organizirane v »SKOJ«. — Kongres je sprejel tudi resolucijo o nacijonalnem vprašanju podano od delegata iz Slovenije. Ozirajoč se na zahteve te resolucije je sklenil kongres, da se naslovi apel na omladince balkansko-podonavskih držav in da se pošlje pisrno bolgarskim in italijanskim sodrugom in so-družicam. — V novi »CU« je biio po določbah Statuta izvoljenih 13 odbornikov iz Belgrada, ki tvorijo obenem »JO« in 8 odbornikov iz pokrajin, ki so člani agitacijskega odbora in finančne kontrole.
Natančno poročilo in celotno gradivo našega I. rednega kongresa »10« bo objavil v najkajšem času v »CJ«, odnosno v posebni brošuri. — »JO« bo obenem izdelal in pošiljal okrožnice, v katerih bodo »MU« dane (sedaj in ob vsaki potrebi) direktive za zgradbo organizacij in za delovanje v njih. — Sodrugi in sodružicel Evo vam poročila o našem 1. rednem kongresu! Sedaj poznate njegovo delo in njegove sklepe. V očigled temu in nastalim okolščinam se vam nadevlje zelo važna naloga I Vi se morate zavedati, da ste sprejeli ne samo komunistično ime, ampak tudi komunistični program in taktiko. Kalno vodo morate razbistriti, urezati ji morate strugo, da počenja teči in se čistiti. — V svojih organizacijah moramo vzgojiti mlade delavce, ki bodo sposobni pomagati starejšim sodrugom.
Sodrugi, naročniki!
ne položnice. Vsi oni, katerim je potekla naročnina ali kateri imajo za doplačati od že vplačanih 4 K še 4 K za drugo izdanje »Rdeč. Prapora« v tednu, naj nemudoma vpošljejo naročnino na upravo »Rdečega Prapora«, Ljubljana, Krekov trg 10. Da bo mogel list redno izhajati, treba tudi reda v upravi. Prosimo blagohotnega upoštevanja!
Sodrut, Sodražica l naročnina? Če si z
naročnino že na dolgu, ponovi jo in pošlji poleg svoje še naročnino za enega novega naročnika, ako je mogoče.
Ljudem okoli »Napreja«. Takoj ko sem bral v četrtkovem »Napreju« bedaste laži na moj naslov, sem tem ljudem osebno prinesel spodnji popravek. Ker ga »Naprej« ni hotel prinesti (napadal bi ljudi, a odgovora na istem mestu ne dopusti, da ne bi bili njegovi maloštevilni bralci obojestransko poučeni), češ da ne odgovarja postavnim predpisom, sem primoran uporabiti dragoceni prostor »Rdečega Prapora« v to, da odgovorim tem ljudem.
Popravek, poslan »Napreju« glasi:
Z ozirom na članke »to je diktatura proletarijata« in pismo iz Belgrada«, objavljene v »Napreju« z dne 8. julija 1920, konštatiram sledeče: 1. ni res, kakor trdi prvi članek, da »Je komaj par mesecev še tega, ko je (Fabjančič) razlagal enemu izmed naših so-drugov, da bi prav rad pomagal v naši (socijalno demokratični) stranki, da ga pa to odbija, ker smo socijalisti premalo nacijonalni in premalo patrijotični«, pač pa je res, da sem bil, odkar imam stike s proletarskim gibanjem na Slovenskem in v Jugoslaviji,-vedno na levici, t. j. komunist. Kot tak sem se izjavljal vsepovsod, za to imam nešteto prič. Za to n. pr. med drugimi prav dobro ve urednik »Ljudskega Glasu« g. Erjavec.
2.	ni res, da »je bila hujša ovira ta, da zahtevamo socijalisti, naj se rekrut v stranki najprej nekaj uči«, pač pa je res, da so me poleti 1. 1919. gotovi gospodje med sedanjimi voditelji socijaldemokratične stranke, potem ko sem napisal komaj dva članka v »Napreju«, že smatrali sposobnim, da sodelujem v prvih vrstah stranke in so me povabili, da se udeležujem ožjih 'političnih pogovorov pri Friedlu z gospodi dr. Korunom, Prepeluhom, Uratnikom itd. Ravnotako je res, da mi je g. Filip Uratnik, proti kateremu jaz osebno ničesar nimam, istočasno ponudil glavno uredništvo »Ljudskega Glasu« in mi sicer stavil v izgled v najkrajšem času vpliven položaj pri stranki, rekoč »starejše naše ljudi bomo poslali v parlament in bomo doma pri stranki nujno rabili ljudi tvoje sposobnosti«. Jaz sem mu odgovoril, da se še ne morem odločiti; ko pa sem se v najkrajšem času prepričal, da ni upati, da bi cela stranka krenila v komunistično strujo, sem se konečno odrekel vsakega mesta v stranki. 3. ni res, kar trdi »pismo iz Belgrada«, da sem l. 1919. prejel v Parizb 5000 švicarskih frankov, pač pa je res, da sem prejel 5000 francoskih frankov, kar je seveda ogromna razlika. Jaz sem sprejel organizacijo dotičnega dopisnega urada izključno v svrho, da pomagam razkrinkati imperijalizem italijanske buržoazije. 4. ni res, da nisem računov nikomur položil, pač pa je res, da sem jih popolnoma v redu položil pri. pisarni za zasedeno ozemlje v Ljubljani iiu Narodnem Viječu v Zagrebu in da sem pri celi stvari potrošil iz svojega žepa zadnji imetek. Pisca članka »Pismo iz Belgrada« pozivam, da pride z imenom na dan, da mi bo mogoče poiskati pred sodiščem zadoščenje za obrekovalna namigovanja in laži.
V Ljubljani, 7. julija 1920.
Vladislav Fabjančič, bivši suplent na ljubljanski realki in začasni urednik »Rdečega Prapora«.
Pač velika nervoznost mora vladati okoli »Napreja«, če se morajo posluževati takih , strupenih laži proti meni, ki nisem nikogar osebno napadal, ki sem vedno bil vajen kulturnega načina občevanja in ki nisem nikdar in tudi danes ne smatram, da je potrebno programe pobijati z osebnimi napadi, posebno pa z lažmi. Čudim se g. Filipu Uratniku, ki me osebno prav dobro pozna od pred vojne, ko sva bila skupaj v isti revoiucijonarni grupi, da dopušča, da se spušča boj med njegovo strujo in komunisti na tako barbarski nivO,
Iz uredništva.
Izkaz izdanih podpor izide vsled pomanjkanja prostora v prihodnji številki.
Vsled pomanjkanja prostora izidejo vsi poslani dopisi prihodnjič.
Kdo M mogel odstopiti
eno ali dvema sobama ter event. kuhinjo za našega dobrega sodruga v ljubljanski ali bližnji okolici. Pon. na upravo »Rdečega Prapora«, Krekov trg 10.
Zahvala.
Podpisani se tem potom najtopleje zahvaljujemo Zagorskemu delavstvu za znatno podporo, ki smo jo prejeli ob času našega preganjanja. — Mlakar Valentin II. v imenu ostalih enajst.
Sodrugi« sodružicel Zahtevajte po gostllpah, kavarnah in brivnicah, sploh povsod, kamor zahajate, da je razobešen in na razpolago Vaš vrli sobojevnik,Rdeti prapor* 1
Izdajatelj: Konzorcij »Rdečega Prapora« v Ljubljani. — Lastnik: Komunistična Stranka Jugoslavije. — Odgovornlurednik Rajko Osterc. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.