GLAS jj^toXLIX • št. 39 - CENA 120 SIT Kranj, petek, 17. maja 1996 danes preberite stran 34 Bodo vladni ukrepi ublažili krizo pri odkupu živine? Nore krave in "nori časi" POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Gorenjska^ Banka Banka d posluhom PESTREJŠA DEPOZITNA PONUDBA Danes pride papež Janez Pavel II. Obiskal bo tudi Brezje Sveti oče bo molil pred podobo brezjanske Marije Pomagaj in se Srečal s frančiškani, ki skrbijo za brezjansko božjo pot. Krani nj, 17. maja - Včeraj so sporočili in Uradno potrdili tisto, kar so potihem govorili: papež naj bi obiskal Brezje. To Se bo zgodilo danes, 17. maja, takoj po Prihodu (ob 16.45) in sprejemu na brni-s*em letališču. Sveti oče bo prišel na Brezje na zasebni obisk. Najprej bo molil pred Podobo brezjanske Marije Pomagaj, zavetje slovenskega naroda, nato pa se bo Pogovarjal s frančiškani, ki vzorno skrbijo ^brezjansko baziliko in božjo pot. Po °bisku Brezij bo sveti oče odšel na Brdo, *jer bo pogovor s predsednikom republike planom Kučanom, nato pa bo v ljubljan-sl(1 stolnici srečanje s slovenskimi škofi, redovniki in redovnicami. Jutri, ko bo p.aPež praznoval 76. rojstni dan, mu bo zjutraj zapel otroški zborček, nato pa bo ob ■ uri maša v Stožicah, kjer bodo praznovali 1250. obletnico krščanstva na Slovencem. Popoldanski del bo sveti oče preživel ^ Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, kjer se ,u srečal s predsednikom slovenske vlade r Janezom Drnovškom in vodstvom ^.v°da, nato pa bo odšel na srečanje ^ladih v Postojno, kjer bo praznoval 76. , Jslni dan. Nedelja bo namenjena Mari-Pri maši bo v štirih jezikih govoril boru. po svetu in sporočil, da je bila ntpnu Martinu Slomšku podeljena stop-Ja junaške kreposti, kar je zadnja stopnja Pred blaženim, kar naj bi postal Slomšek še *etos. V r^^naAa\.ah- ;a ~.*l*~AU ponedeljek strežen odlok. je papež potrdil Obiskovalci srečanj s papežem naj upoštevajo navodila, ki so jih prejeli ob prijavi in so bila tudi javno objavljena. Tudi po nepotrebnem ne kaže siliti na cesto z osebnimi vozili, veljale pa bodo tudi nekatere omejitve. Danes med 17. in 19.30 uro po popolna zapora avtoceste Ljubljana - Naklo in magistralne ceste Naklo - Podvin, od 18.30 do 19.30 pa bo popolna zapora na avtocesti Naklo - Ljubljana. Promet bo občasno zaprt tudi na regionalni cesti Brnik - Kranj - Britof in na lokalni cesti Britof -Brdo. V tem času bodo zaprti podvozi in nadvozi, na njih pa bo prepovedano zadrževanje ljudi. Obvozi bodo mogoči po magistralni cesti Ljubljana • Medvode - Kranj in naprej skozi Naklo, Posavec do Črnivca, mogoča pa bo tudi vožnja pod gorami Tržič - Begunje. Obvoz za smer Tržič - Ljubelj bo mogoče na cesti Naklo -Duplje ali Podbrezje -Kovor. V nedeljo med 7.30 in 8.30 bo popolna zapora avtoceste Ljubljana - Kranj vzhod in regionalne ceste Šenčur • Brnik. Vse tri dni velja tudi splošna prepoved za tovornjake in druga težja vozila in vozila, ki prevažajo nevarne snovi. Papeževemu obisku posvečamo tudi današnjo prilogo GORENJSKA, za torkovo številko pa pripravljamo obsežno reportažo • J.Košnjek zasedanje državnega zbora Minister Thaler razrešen Naključno odkritje, takojšnje ukrepanje Radioaktivnost pregnala otroke Reteče pri Skofji Loki, 16. maja - Ko je pred dvema dnevoma mlada raziskovalka Inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane v enem od razredov na podružnični Šoli v Retečah pri Skofji Loki ugotovila močno povečano radioaktivnost, se je vodstvo šole v soglasju s škofjeloškim županom odločilo takoj ukrepati. Do konca šolskega leta te učilnice ne bodo uporabljali, zato bodo učenci morali dober mesec k pouku hoditi v izmenah, med počitnicami pa bodo razmere s posebnim odvajanjem radioaktivnega radona skušali urediti. Verjetno gre za okrušek /iW radioaktivnih kamnin, ki poteka vse od Žirovskega vrha. ÍHJ.VWM Delničarji Gorenjske banke o poslovanju v letu 1995 Še uspešnejše kot leto prej Kranj, 17. maja - Ob zavidljivo dobri, 85,24-odstotni udeležbi delničarjev z glasovalno pravico, je včeraj zbor delničarjev Gorenjske banke pregledal poslovno poročilo za leto 1995 in določil plan razvoja s temelji poslovne politike v letu 1996. Najpomembnejša odločitev delničarjev je umik 337.965 prednostnih in 6.550 rednih lastnih delnic, zato se je knjigovodska vrednost delnice GBK več kot podvojila na 37.842 tolarjev. Gorenjska banka je lani poslovala zelo uspešno in po obdavčitvi dosegla 718 milijonov tolarjev čistega dobička. Od leta 1989, ko je banka začela poslovati kot delniška družba, se je število zaposlenih v Povabilo prebivalcem Dupelj Kranj, 17. maja - Na stojnici pred prodajalno Živil Klemenček v Zgornjih Dupljah čaka jutri, 18. maja 1996, od 9.30 do 11. ure kar nekaj Glasovih nagrad za prebivalce tega kraja. Pridobijo si jih lahko tako dosedanji kot novi naročniki našega časopisa, obenem pa bo imel vsak možnost oddati brezplačen oglas. Več bo moč izvedeti pri stojnici oziroma v predprostoru trgovine, če bo vreme deževno. Medtem ko bodo sodelavci Glasove komerciale delili srečo, bosta novinar in fotograf pripravljala gradivo za torkovo reportažo o pomembni obletnici Dupelj. • S. Saje 486/80 že od 122.507,00 SIT ali 6.631,00 SIT mesečnol Tel.:064/22 10 40 Fax:064/22 37 92 S6 mobitel URADNI VMNI POKLIČI PRODAJALEC __ZDAJ! 064/225-060, 860-029 Kidričeva 6b/ koroška 26. kranjI is Fito* Prodaja tekočih in trdih goriv telefon 064 77 081 064 53 429 njej zmanjšalo kar za tretjino, na vsega 486. V upravnem odboru banke so po včerajšnjem sklepu zbora delničarjev: predsednik Miro Pinterič (Šešir Ško-fja Loka), namestnik predsednika Janez Magdič (Murka Lesce), Jože Kocjane (Gradbeno podjetje Bohinj), Metod Rotar, Brane Selak (Marmor Hotavlje), mag. Drago Štefe (Elektro Gorenjska Kranj) in Florijan Velikanje (Oniks Jesenice). V nadzorni odbor so delničarji imenovali Franca Bajta (LIP Bled), Jožeta Kapusa (Alpdom Radovljica) in Marka Valjavca (ČP Gorenjski glas). Nadzorni odbor bo v prihodnjem mandatu vodil Franc Bajt, namestnik predsednika pa je Jože Kapus. Kdaj bo Amerika odkrila Slovenijo? Če Vas zanima odgovor na to vprašanje in če bi radi spoznali diplomata, ki si prizadeva, da bi ee to zgodilo še v tem tisočletju, potem Vas vabimo na GLASOVO PREJO, ki bo v četrtek, 23. maja 1996, ob 19. uri v Vili Bistrici nad Tržičem. Na$ gost bo g. VÍCTOR JACK0VICH, veleposlanik Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji. Z njim se bo pogovarjal naš stalni sodelavec, publicist MIHA NAGLIC. Rezervacije po telefonu: 223-111 " ali 50-232 GLAS VENERA^HkSHOP Največji EROTIC-SHOP v Sloveniji vas vabi v svoje trgovine Ljubljana: Poljanska 47 (križišče z Roško cesto) Medvode: Seškova 9 (pri avtobusni postaji) Kranj: Glavni trg (pri gradu KHISELSTEIN) AKCIJA V MESECU MAJU - erotične video kasete (slovenski podnapisi) 2.700,00 SIT - kondomi EUROGUDER 3/1 samo 190,00 SIT - erotična revija samo 700,00 SIT Vse artikle iz naše bogate ponudbe vam pošljemo po pošti, tudi katalog. Odprto vsak delovnik od 10. -18., ob sobotah od 9.-12. ure. Naročila in informacije po tel.: 061/611-773, 064/211-370 VILA BISTRICA Cm ^t- 3 fer? ) ^ Is Pete Majske pokojnine višje za 0,1 odstotka Upravni odbor Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje je na Četrtkovi seji potrdil 0,1 -odstotno, prvo letošnje povečanje pokojnin. Po podatkih Statističnega urada RS je marčevska povprečna bruto plača zaposlenega, objavljena v sredo, znašala 0,2 odstotka več kot v predhodnem mesecu. Z dvigom je v celoti pokrit januarski padec - pokojnine se po zakonu nominalno ne smejo zniževati - in izkazan tudi presežek v višini desetine odstotka, za kolikor se bodo zvišale tudi pokojnine. Najnižja pokojnina za polno delovno pokojninsko dobo bo tako znašala 40.877 tolarjev, najvišja pa 197.999. Upravni odbor je določil tudi višino letošnjega dodatka za rekreacijo upokojencev. Tisti, katerih pokojnina je enaka ali nižja od najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, teh je 147.969, donijo 21 tisočakov. Upokojenci, ki imajo višje pokojnine, teh je 292.792, pa 14 tisoč tolarjev. Dodatek lahko upokojenci pričakujejo Še enkrat z izplačilom majskih pokojnin. • M.A. Občina Škofja Loka, Poljanska c. 2 objavlja na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93 in 19/94) PONOVNI JAVNI RAZPIS za zbiranje pisnih ponudb za pridobitev najugodnejših ponudnikov za opravljanje prevozov otrok v osnovno šolo, otrok v oddelke priprave na šolo, otrok v oddelke s posebnimi potrebami v WZ, oseb vključenih v VDC CSS in otrok v oddelek vzgoje in izobraževanja. 1. Naročnik: OBČINA ŠKOFJA LOKA 2. Predmet razpisa: Opravljanje prevozov otrok v osnovno šolo, otrok v oddelke priprave na šolo, otrok v oddelke s posebnimi potrebami v WZ, oseb vključenih v VDC CSS in otrok v oddelke vzgoje in izobraževanja. 3. Razpisna dokumentacija: Ponudniki si lahko razpisno dokumentacijo ogledajo ali jo dvignejo na Občini Škofja Loka, Oddelek za družbene dejavnosti, Mestni trg 15, Žigonova hiša, soba 18/11. Za vse dodatne informacije lahko kličejo po telefonu (064) 624-050, 624-190, interna 211. 4. Orientacijska vrednost naročila je 33.105.612 SIT. 5. Ponudbe za prevoze veljajo za šolsko leto 1996/97. 6. Prevoze na razpisanih relacijah lahko opravljajo za dejavnost registrirani prevozniki s svojim ali najetim vozilom. Svoje storitve morajo nuditi kvalitetno, odgovorno in v skladu s cestnoprometno zakonodajo. 7. Najugodnejši ponudnik za opravljanje prevozov na določeni relaciji bo izbran na osnovi ustreznosti vozila, ponujene cene in predloženih referenc ponudnika. 8. Ponudba mora vsebovati: Firmo oziroma ime ponudnika, naslov ponudnika, relacijo, podatke o prevoznem sredstvu, bruto ceno polnega prevoženega km glede na konfiguracijo terena razvidno v razpisni dokumentaciji, oziroma izhodiščno brutto ceno šolske vozovnice v okviru javnega prevoza oseb v prostem in linijskem cestnem prometu, reference, dokazilo o registraciji in ugodnosti, ki jih nudi ponudnik naročniku. Ponudniki oddajo ponude za vsako relacijo posebej. 9. Ponude zbiramo do 6. 6.1996 do 12. ure. Ponudbe je treba poslati v zaprti kuverti z naslovom ponudnika in s pripisom "NE ODPIRAJ PONUDBA - PREVOZI 1996/97", priporočeno po pošti ali oddati osebno v pisarni št. 5 - VLOŽIŠČE, Občina Škofja Loka, Poljanska c. 2, 4220 Škofja Loka. 10. Javno odpiranje ponudb bo 6. 6.1996 ob 12.15 uri v sobi št. 31/V, Občina Škofja Loka, Mestni trg 15, Žigonova hiša. Nepopolih ponudb ne bomo upoštevali. 11.0 izbiri bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh o opravljenem postopku. Izbrani ponudnik mora podpisati pogodbo najpozneje v 30 dneh od odločitve o izbiri. 12. Ponovni javni razpis bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in Gorenjskem glasu. Številka: 601-1/96 Škofja Loka, 10. 5.1996 Občina Škofja Loka NAGRADNA IGRA Vsak teden ena srečna družina več VIBROSER v Srednjo vas Že samo ime Srednja vas nam pove, da je to verjetno nekje na sredini. In ker ima vsak kraj prav gotovo nekje sredino, je šest Srednjih vasi, kolikor jih na Gorenjskem poznamo, pravzaprav še presenetljivo malo... Srednje vasi so tako v (ali pri): Bohinju, Šenčurju, Goricah, Begunjah, Poljanah in Kamniku. In prav prebivalci teh vasi, ki so jim za kraj bivanja določili še Številko 14, so v torek zjutraj začeli tekmo, kdo bo prej poklical v Gorenjski glas in tako prejel masaini aparat VIBROSER, nagrado, ki jo vsak teden podelimo nekomu, ki stanuje na izžrebanem naslovu. Prvemu je uspelo gospodu Joietu Žvanu, ki stanuje v bohinjski Srednji vasi, seveda točno na številki 14. Imel je zares srečo in pa tudi prijazne znance, ki so ga }e ob 7.30 uri poklicali in mu povedali, da je naslov, na katerem stanuje, ta teden ireb določil za objavo. Ko smo z njim malo poklepetali, smo izvedeli, da gospod sodeluje pri tedenskem trkanju na srečina vrata pri 3 x 3 in vsako leto tudi pri Podarim dobim. Pri 3x3 pravi, da je imel največ pravilno eno vrstico, pri Podarim dobim pa je enkrat dobil radio. Skupaj smo nato ugotovili, da morda le velja večkrat poskusiti, čeprav nekateri trdijo obratno. Namreč, da največkrat največ zadane tisti, ki poskusi samo enkrat ali pa vsaj prvič... Vsekakor je sreča bila tokrat naklonjena gospodu Joietu Žvanu, ki mu za nagrado VIBROSER, 'vredno 20.000 SIT, Še enkrat iskreno čestitamo, drugim pa svetujemo, da vsak torek skrbno prelistate Gorenjski glas in vztrajate vse dotlej, dokler ne boste v črni zvezdici zagledali vašega naslova... • L. Čolnar Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor je odločil Konec junija na volilni referendum. Kakšne pa naj bi bile spremembe sedanjega sistema volitev v državni zbor pa se poslanci $^rn niso dogovorili. Sedaj se začenja razprava o zdravnikih in zunanjem ministru. pnl Uttie Ljubljana, 17. maja • Državni zbor se je glede zahteve za referendum o volilnem sistemu in sprememb zakona o volitvah v državni zbor znašel v pasti. Zakon pravi, da mora biti referendum, ki ga zahteva nad tretjino poslancev državnega zbora, izveden, zakona, o katerem pa je predlagan referendum, pa ni mogoče vzeti iz procedure. Tako je moral državni zbor predlog sprememb zakona o volitvah v državni zbor v prvi obravnavi sprejeti, prav tako pa tudi razpisati referendum. Čeprav nekaterim poslancem niti prvo niti drugo ni dišalo, so morali sprejeti oboje. Državni zbor je odločil, da bo 30. junija, to je na zadnjo nedeljo v tem mesecu zakonodajni referendum na zahtevo 35 poslancev državnega zbora. Državljani z volilno pravico bomo vprašani, ali smo za to, da se zakon o volitvah v državni zbor spremeni tako, da bo zagotovil neposredni vpliv volivcev na izbiro poslancev, enakomerno zastopanost prebivalcev po območjih in sorazmerno zastopanost političnih interesov v državnem zboru. To naj bi dosegli z odpravo tako imenovanih nacionalnih list, z izvolitvijo enajstih poslancev v vsaki volilni enoti in to tistih, ki so dobili največ glasov. Ostanke glasov naj bi delili pravičneje, glede na uspeh posameznih strank, na 8 odstotkov pa naj bi znižali prag za pridobitev nepof rednega mandata v volilni enoti. ,. "riri Državni zbor glede vseh predlagan1" sprememb še ni našel soglasja. Za v? odločitve glede volilne zakonodaje f Le potrebna dvotretjinska večina. Tako j6^ Brez sredo državni zbor zavrnil predloge, da""izred ukinili nacionalne liste, da en kandid?' dog0 ne bi smel kandidirati v dveh volila1'1 blj^ okrajih in da bi dobili Slovenci po sve'{ božje dva mandata v državnem zboru. KakŠellPave pa bo spremenjeni zakon o volitvah ■ ys državni zbor, bo znano po referendum^ p0ni( Odločitve referenduma morajo biti, $ Brez zen če niso ustavno sporne, upoštevane' bitev zakonu. • J.Košnjek ž, Seja državnega sveta Svetnike skrbi gospodarstvo Ljubljana, 17. maja • Državni svetniki zahtevajo, da naj državni zbor na izredni seji obravnava gospodarski položaj in sprejme zakona o odkupu terjatev za odvzeto ali uničeno premoženje v republikah bivše Jugoslavije in o odpravi posledic zime. Državni svetniki so po obravnavi problematike gospodarstva na prejšnji seji na tokratni sredini seji oblikovali sklepe. Med drugim bodo predlagali državnemu zboru sklic izredne seje, na kateri bi obravnavali skrb vzbujajoči položaj slovenskega gospodarstva. Svetniki so bili kritični do dveh predlogov zakonov: o zdravnikih, ki prihaja v prvo parlamentarno obravnavo, in o varnosti in zdravju pri delu, ki je prav tako v prvi obravnavi. Svetniki so predlagali dve zakonski pobudi. Državni zbor naj bi sprejel zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic zadnje zime. Po- sledice so katastrofalne, škoda pa presega 11 milijard tolarjev. Država mora pomagati. 1,7 milijarde tolarjev naj bio dobile namensko občine, 1,8 milijarde tolarjev pa država za sanacijo državne infrastrukture. Posebna državna komisija naj bi nadzirala trošenje denarja in morebitne kršilce kaznovala. Svetniki tudi predlagajo sprejem zakona, ki bi urejal odkup terjatev slovenskih gospodarskih družb zaradi odvzetega ali uničenega premoženja v bivših jugoslovanskih republikah. Država naj bi vročila družbam obveznice, ki bi bile poplačane do leta 2003. Tega premoženja naj bi bilo za skoraj 113 milijonov mark. Državni svet je tudi opozoril vlado na težak položaj slovenske živinoreje. Po eni strani se potrošnja mesa zaradi strahu pred boleznijo norih krav zmanjšuje, po drugi strani pa uvažamo meso, katerega kakovost ni vedno preverjena. • J.Košnjek Kako pomagati družinam iz kri/ Potreba po novih, fleksibilnejših oblikah pomo* či družinam pri njihovem samoobnavljanju. Ljubljana, 16. maja - Družine potrebujejo pomoč, hkrati pa so nenadomestljiv vir, iz katerega se napajajo '1 obnavljajo življenjski, kulturni in delovni potencial) posameznih ljudi v skupnosti, so ugotovili raziskovalci Visoke šole za socialno delo. Kot v raziskavi Notranji dialog v družini in razvijanj6 socialnih podpornih mrež družinam v krizi v Sloveniji, ki f bila v sredo predstavljena tudi na Ministrstvu za delo tfi družino, poudarja doc. dr. Bernard Stritih z Visoke šole z*, socialno delo, je pomembno, da postanemo bolj občutljivi za to, kako lahko z raznimi oblikami strokovnih intervencij družine pasiviziramo in jim jemljemo kompetenco za samopomoč in samoorganizacijo. "Menimo, da so bij6 družine na Slovenskem v preteklosti tarče delovanj3 različnih ideologij, hkrati pa so se morale boriti Z* vsakdanje preživetje. Zato je v sedanjosti morda posebej" pomembno, kako bodo različne stroke znale prisluhnit1; dogajanju v družinah in ponuditi pomoč v obliki, ki b?| ustrezala individualni različnosti družin v različnih razvoj;j nih stanjih (družina v nastajanju, družine z majhnifl11) otroki...) in v različnih okoljih (mesto, podeželje...)". V raziskavi je bila posebna pozornost posvečena pra^ družinam z majhnimi otroki. Zanimiva je ugotovitev, da sjj mladi bojijo vmešavanja staršev, manipulacij na delovni!1 mestih in z nezaupanjem gledajo na strankarska nasprotjav zvezi z družinsko politiko. "Tako stanje je nevarno, kci mlade ovira pri oblikovanju lastnih vizij družinskeg* življenja," poudarja dr. Stritih. • M.A. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Brezposelnost in siva ekonomija Slovenija še ni socialna država Jesenice, 16. maja - Minuli torek je območna organizacija ZLSD Jesenice pripravila javno tribuno na temo o zaposlovanju, brezposelnosti in sivi ekonomiji. Tribuno sta vodila poslanec državnega zbora Miloš Pavlica in glavni republiški inšpektor za delo Borut Brezo var. Miloš Pavlica je med drugim dejal, da ni bila le Združena lista tista stranka, ki je v svojem volilnem programu obljubljala več delovnih mest - tako so obljubljale tudi druge stranke, le da na to zdaj pozabljajo. Prva slovenska demokratična vlada je nezaposlenost reševala z administrativnim upokojevanjem, saj se je po osamosvojitvi število upokojencev Rovečalo kar za 80 tisoč, fajveč brezposelnih je bilo v Sloveniji leta 1993, kar 138 tisoč ali 15 odstotkov prebivalstva, zdaj pa se ocenjuje, da je število brezposelnih okoli 125 tisoč. Tudi novi minister za delo priznava, da se je z aktivno politiko zaposlovanja, za katero se je zavzemala Združena lista, v zadnjih treh letih odprlo 64 tisoč novih delovnih mest in jih je bilo 160 tisoč ohranjenih. Vsako leto se v Sloveniji na tak ali drugačen način pojavi 200 tisoč iskalcev zaposlitve in vsako leto je treba zaposliti 70 tisoč ljudi. Večkrat se sliši očitek, da je država preveč socialna. Ekonomisti vedo, da to ni res, saj za aktivno in pasivno politiko zaposlovanja Slovenija nameni le 2 odstotka družbenega bruto proizvoda in za samo aktivno politiko manj kot 1 odstotek. Za primerjavo: Nemčija namenja štirikrat več kot Slovenija, Finska in Danska pa še celo 7 odstotkov družbenega bruto proizvoda. Tudi drugi podatki so zaskrbljujoči: narašča število tistih, ki so brezposelni in stari več kot 40 let in zato težje zaposljivi, vedno več je brezposelnih mladih, ki prvič iščejo službo in če je nekaj let ne dobijo, so za strokovnjake »odpisana generacija«. Med brezposelnimi je kar 10 odstotkov takih, ki že pet let iščejo službo. Siva ekonomija, ki v drugih državah obsega do 13 odstotkov družbenega bruto proizvoda, pri nas pa naj bi bil njen obseg celo 30 odstotkov, ni le pridobitništvo. Siva ekonomija je preživetje, če vemo, da 8 odstotkov brezposelnih dobiva 19 tisoč tolarjev mesečno, 56 odstotkov brezposelnih prejema manj kot 32 tisoč tolarjev in kar 90 odstotkov brezposelnih dobi manj kot 50 tisoč tolarjev mesečno. Po besedah Boruta Brezo-varja ob novih družbenih odnosih nimamo tudi novih predpisov o pravni varnosti, saj so predpisi še iz socializma in so v razmerah zasebne lastnine tako le omejeno učinkoviti. Praksa republiškega inšpektorata za delo kaže, da so ugotovitve akademika dr. Antona Trstenjaka o prislo-vični poštenosti Slovencev hudo vprašljive. Pred leti ni imel nihče nobenega motiva za denarjem, danes pa je v domala vseh kršitvah delodajalcev izključno le pohlep po denarju in tako izkoriščanje delavcev, ki ga je poznal fevdalizem, ne pa kapitalizem. • D.Sede j Pozdravi in opozorila papežu Večina slovenskih strank je ob obisku papeža v Sloveniji sprejela izjave oziroma sporočila za javnost. Slovenska ljudska stranka protestira, ker je na naslovnici Mladine objavljena po mnenju straO^ nespodobna slika, ki pozivaj nasilju. Republikanci Slon nije pozdravljajo papeža ' Sloveniji, vendar ga opozarja jo, da v Sloveniji ni demok*' cije, in da se bo v Slovel"! srečal z ljudmi, ki so pljun po cerkvi in morili svoj nar°* Obisk naj bi zlorabili z volitve. Svetega očeta pozi^ jo, naj odpove obisk. Slovel ka nacionalna desnK pozdravlja papeža, ki je 0 Reaganu najzaslužnejši za ^ sutje komunizma, rušenje h6 linskega zidu in nastati* samostojne Slovenije. Pot^K da je papeža povabil biv vodilni komunist, je vred11 občudovanja, ne gre pa p0" biti, da je v preteklosti sprotoval vsemu, kar J božjega, so zapisali. SlovçJ* ka nacionalna stranka pri*;, kuje od papeža, da se l" opravičil za dejanja tistef dela cerkve, ki je sodeloval okupatorjem. To je terj,^ žrtve. Papež naj to stofl.j imenu moralnosti in pi"3^ nosti, ki jo razglaša. Pape*í obisk pa pozdravlja tudi /J cialdemokratski krščanski '° um in poziva k čim večjef|L obisku srečanj s papežem-.^ bo nas gledal le kot verni* ampak kot narod. Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Le a Mencinger, Stojan Saie, Darinka Sedej, Vilm3 Stanovnik, Marija VolČjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gora/d Šinik / Priprava za tisk: Medi* Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisžk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917' Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih-Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek p° stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 120 SIT xmi GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Papež Janez Pavel II. bo danes popoldne obiskal tudi Brezje i Sveti oče pri Mariji Pomagaj „ YS€ dogajanje, povezano z romarskimi kraji, je pomembno označilo evropsko drugo tisočletje in Brezje se vzpenjajo v to izročilo. S* re?e/e oa* leta 1800, ko je bila v cerkvici sv. Vida postavljena kapelica Marije Pomagaj, obiskalo več milijonov romarjev. Ali so Pnhajali v stiski ali razbremenjeni skrbi, ali s prošnjo ali z zahvalo. Layerjeva upodobitev Marije Pomagaj ni veliko ali izvirno ^etniško delo. Slikar je Marijo naslikal po vzoru iz Passaua. Tudi dvesto let, kolikor bo v kratkem stara ta podoba, se le stežka $ ^rimerJa z mnogimi stoletji, kolikor slovijo mnoga druga romarska središča. Pa vendar so v času svojega obstoja Brezje postale z Al baziliko Marije Pomagaj eno najpomembnejših slovenskih duhovnih središč. ,fgr^i^l800 se začne čaščenje Marije Pomagaj na 'cJah. 22. septembra 1863 je prišlo do prve do ozdravitve, ki so ji sledili še drugi izredni [,ilblg°dk'. s katerimi se je sloves svetega kraja m l ovito razširil. Brezje so postale slovensko i«* Pa Je.potno središče. Petega oktobra 1988 je Janez , t II. povzdignil svetišče v baziliko. 0U rjo do8aJanJe, povezano z romarskimi kraji, je ra g em°no označilo evropsko drugo tisočletje in e< J.ezJe se vpenjajo v to izročilo. Layerjeva upodo-Iev Marije Pomagaj ni veliko ali izvirno umetniško delo. Slikar je Marijo naslikal po vzoru iz Passaua. Tudi dvesto let, kolikor bo v kratkem stara ta podoba, se le stežka primerja z mnogimi stoletji, kolikor slovijo mnoga druga romarska središča. Vendar se nanjo vežejo nešteta upanja in uslišanja. Brezje je obiskalo več milijonov romarjev. Ali so prihajali v stiski ali razbremenjeni skrbi, ali s prošnjo ali z zahvalo. Za prihodnost Brezij je nadvse pomembno, da si kraj in bazilika Marije Pomagaj z vzajemnim sodelovanjem zagotovita nadaljnji razvoj. Leta 1997 bo poteklo sto let od začetka gradnje frančiškanskega samostana na Brezjah in devetdeset let od kronanja Layerjeve podobe Marije Pomagaj. Tako frančiškanski samostan kot Krajevna skupnost Brezje se pripravljata na to praznovanje. Načrtujejo številne novosti, ki bodo Brezjam dale nove imenitnosti. Mag. Ciril Božič je od leta 1995 gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah. Je zanimiv in dinamičen sogovornik. Jože Dežman Naj bo praznično Portret patra mag. Cirila Božiča, gvardijana frančiškanskega samostana na Brezjah : Ciril Božič '9Jen je bil Miklavžev otrok, namreč 5. decembra je 1953 v Novem mestu. Novo mesto le Povezano z nekaj pomembnimi jlv|jenjskimi dogodki v Cirilovem z,v'jenju. Tam je maturiral. Leta i °9 Je tam prejel mašniško posve-^enje. v Novem mestu je tudi začel s ,v°jirn duhovniškim delom in sicer *ot kaplan, vikar in dekanijski referat za mladino. - Cirilov oče je bil miličnik do leta ^52. In zanimivo je, da so Cirila po ?Sri0vni šoli snubili za miličniško So'o. Vendar je bil že takrat odločen a^hovni poklic. d J frančiškani se je srečal na plovnih vajah v Novi Štifti, poz-"?Je v Ljubljani in Novem mestu. Z Jln>> je kot ministrant šel na počit- tòít V StrunJan- Vse to mu Jin je °Uko približalo, da je po osnovni šoli erto leto preživel v frančiškanskem ^arnostanu v Ljubljani in tam tudi Pravil prvi letnik gimnazije. Potem Je vstopil v noviciat v Novi Gorici, oh-utale tri ietnike gimnazije je . "»skoval v Novem mestu. Po maturi jj služil Titovo vojsko v Varaždinu. Liki ie odšel ^udirat teologijo v J"Ju°ljano. Dvomov o svojem duhovni! m Poslanstvu ni imel. Le po tak"1 ,etmku študija se je preizkusil *o, da se je vpisal še na psihologijo i*.filozofski fakulteti, našel si je že hot ,stanovanJe- Vendar je s tem le dol Potrditi svojo sposobnost in si ■ °kazati, da bi se znašel tudi sam ven varnih samostanskih zidov. stal pa je na teologiji. Urnenili smo že Cirilovo službo-, ar»je v Novem mestu, ki je trajalo od £ a 1980 do leta 1982. Nato je bil do A,a 1992 izseljenski duhovnik v Avstraliji, tri i ^Vstralij° se je sprva odpravil za } leta. Želel je spoznati nov svet. In , stralija ga je prevzela. Pojem, s T0 °i J° najlažje označil, je širina, p Pomeni najprej geografske PreHtranosti' caroDno modrino neba, kultVSetn pa socialno strpnost, multi-Jturnost, spoštovanje in sprejele različnosti. $ku Posamezniki iz slovenske Ponfn°Sti so v Avstraliji dosegli rtea mbne Pol°žaJe'- Slovenec - prvi ni angleški priseljenec je postal zvez-ijuSenator; profesor na konzervator- |Prestojnik klinike; podjetniki,... 0uJarnkajšnja slovenska skupnost Si anJa identiteto. Ciril pravi, da v narVe,niJi še ni videl toliko naših p0dnih noš kot v Avstraliji. Av asto.ralno delo med izseljenci v Plet ^ Je izjemno dinamično. Pre-$|0a se s socialnim in kulturnim. Ce :enci imajo v Avstraliji štiri AdMC: v Sydneyju, Melbournu, iC1 di in VVollongongu (94 kilo- skrb,0v ^užno od sydneyJa)- ZanJe sç Pet duhovnikov frančiškanov, ki omenjenih centrov odpravijo tudi do vernikov na tisoče kilometrov daleč. Socialno delo obsega pisanje prošenj, pisem, urejanje pravnih zadev, prevajanje za farane. Cirilovo kulturno delo je bilo tudi vodenje in pripravljanje programa etnične radijske postaje (Slovenci so imeli tedaj dve oddaji na teden - dvakrat po 45 minut) na državni radijski postaji - delo je bilo dobro plačano, se spominja. Nekajkrat je delal tudi za etnično državno televizijo. Sodeloval je pri reviji Misli in pri urejevanju in tiskanju oznanil. Organiziral je tudi več razstav, med njimi razstavo del več kot sedemdesetih avstralskih umetnikov s sakralnimi motivi, ki jo je odprl osebni predstavnik premiera Novega južnega Walesa. Aktivni so tudi izseljenska igralska družina, pevski zbor, sobotna slovenska šola v okviru verskega središča, delovne skupine. Ciril je julija 1991, brž po junijski vojni, uspešno zagovarjal magistrsko nalogo (lahko bi mu rekli prvi "neodvisni" magister na Teološki fakulteti), v kateri analizira religiozno govorico v delih slikarja Stanislava Rapotca. Stanislav Rapotec, slovenski rojak, je imel izjemno pisano življenjsko pot. Bil je oficir kraljeve jugoslovanske vojske, do leta 1948 je bil' oficir v britanski armadi, nato pa se je preselil v Avstralijo in tam izjemno uspel kot slikar. Je utemeljitelj abstraktnega ekspresionizma v Avstra-liji. Njegove podobe so v najuglednejših avstralskih galerijah, so rezprezentančen okras avstralskih vladnih in diplomatskih stavb. Njegova dela vise tudi v Vatikanu. Prejel je vrsto nagrad in avstralsko državno odlikovanje za zasluge v umetnosti. Ciril se je z Rapotcem sprijateljil in to je vplivalo na odločitev, da je namesto predvidene teme o pastoralnem delu med Slovenci v Avstraliji za magistrsko nalogo raje obravnaval svet znamenj, podob in simbolov, odnos krščanstva in umetnosti ter posebej Ra-potčevo slikarstvo. Morda pa bo pastoralno delo med Slovenci v Avstraliji tema Cirilove doktorske disertacije. Po desetih letih bivanja v Avstraliji se je bilo treba odločiti: Ali ostati v Avstraliji, se pravi postati Avstralec, ah se vrniti domov? Ciril je ocenil, da je v svojem delu v Avstraliji dosegel ustvarjalni vrhunec in da je čas za nove izzive. Leta 1992 se je vrnil v Slovenijo in postal vzgojitelj frančiškanskih bogoslovcev, asistent za študentsko pastoralo v Ljubljani in bil izvoljen za provincial-nega svetovalca - definitorja. Po vrnitvi v Slovenijo je bil vesel sprememb, ki so se doma zgodile in se dogajajo. Moti pa ga zaplankanost, pomanjkanje zrelosti. Slabo je, da ne znamo razmejiti, da je eno politika, v kateri so nasprotovanja in različne izbire normalna stvar, drugo pa je strpno človeško sožitje, ki naj vlada med ljudmi, tudi če so različnih prepričanj in nazorov. 11. avgusta 1995 je Ciril prevzel mesto predstojnika v frančiškanskem samostanu na Brezjah in skrb za bazliko Marije Pomagaj: gvardijan in rektor. Z Marijo je Ciril povezan vse življenje. Župnija v Stopičah, kjer je ministriral, je bila posvečena Mariji Tolažnici žalostnih. Kamorkoli je prišel med slovenske izseljence po svetu, je pri njih našel dva simbola Slovenije: brezjansko Marijo Pomagaj in Blejski otok. V Wollongongu je slovenski klub kupil cerkev. Robert Mejač, genijalni slovenski arhitekt in vsestranski ustvarjalec, je za to cerkev naslikal, kopijo brezjanske Marije Pomagaj. Ciril je organiziral naročilo in pre-skrbel tudi krono za kronanje podobe, ki jo je opravil škof Kvas leta 1985. Mejač je naslikal tudi kopijo Layerjeve podobe, ki so jo s škofom Metodom Pirihom odpeljali v sredo puščave v znamenito podzemno rudarsko mestece Coober Pedy. Tam so jo podarili tamkajšnji avstralski župni cerkvi. Mejač je narisal še eno tovrstno kopijo, ki spremlja Cirila in je trenutno v njegovi sobi na Brezjah. Zato je Ciril prevzel predstojniško dolžnost na Brezjah z veseljem in pričakovanjem. Brezje vidi kot odprt, slovenski kozmopolitski duhovni prostor. S sobrati želi delovati tako, da bodo gostoljubno sprejeli vsakega obiskovalca, da bo vzdušje na Brezjah vedno praznično. Brezje naj spodbudijo ustvarjalce in poustvarjalce k ustvarjanju, komur pa ni dano ustvarjati, pa naj to umetnost sprejema. V kulturni venček, ki naj obdaja Brezje, bodo vpleteni galerijski dogodki, muzejske razstave, koncerti. Posebej načrtujejo skupaj s krajani ureditev okolice, predvsem zunanjega prizorišča. Svoj delovni dan začenja Ciril ob pol sedmih zjutraj s skupno molitvijo S sobrati in je na nogah običajno še po 23. uri. In to v ritmu, ki ga lahko brez pretiravanja označimo za "letečega". Zato verjamemo, da bodo sledovi njegovega dela na Brezjah prav tako bogati, kot so bili na doseganjih postajah njegovega po- slanstva. Jože Dežman GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Pri AMZS so v minulih dneh po gorenjskih cestah opravili 18 vlek vozil, 7-krat pa so nudili pomoč pri okvarah. GASILCI Kranjski gasilci so gasili požar, ici je zaradi neprevidnosti izbruhnil v drvarnici v Podreči 57, zaradi dežja (po napeljavi je tekla voda) se je sprožil javljalec požara v Merkurju na Koroški 1, prejeli pa so tudi obvestilo, da je čez savski most nekdo skočil, vendar so nato ugotovili, da je bila prijava lažna. Pohiteli so tudi v Naklo, kjer so v pekarni pozabili izklopiti peč, zato se je iz nje že močno kadilo. Bohinjski gasilci so na posredovanje Centra za informiranje o onesnaženju jezera odšli na kraj "onesnaženja" v Ukancu, vendar so skupaj s policijo in inšpektorico ugotovili, da je prišlo le do cvetenja jezera. Jeseniški gasilci so opravili 3 prevoze z rešilnim avtomobilom, imeli tehnično intervencijo (čiščenje) na kopališču Ukova, prav tako trehnično intervencijo so imeli v Acroniju, gasilsko stražo v gledališču, alarm pa se je sprožil tudi v Špeceriji Union, vendar požara ni bilo. Njihov pirotehnik se je tokrat odpeljal na Letališče Brnik, odkoder so jih obvestili, da so našli neeksplodirano eksplozivno telo. Sedaj je že na varnem v za to namenjene skladišču. GORENJSKI NOVOROJENČKI V Kranju so se med 13 novorojenčki rodili tudi dvojčki in sicer dve deklici. Izmed 6 deklic je bila najlažja dvojčica s 1.800 grami, izmed 7 dečkov pa korenjak s 4.050 grami. Na Jesenicah sta se rodili 2 deklici (iažja je tehtala 2.940 gramov) in 1 deček, ki je ob rojstvu tehtal 3.930 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli po posameznih oddelkih naslednje število ur- Íentnih primerov: kirurgija 34, pediatrija 10, inteni oddelek 56 in ginekologija 15. ^ SDS Mestni odbor SDS Kranj vabi Kranjčanke in Kranjčane, da podpišejo zahtevo za referendum na Upravni enoti v Kranju (občinska stavba). - PONEDELJEK, TOREK, ČETRTEK od 7.30 do 15. ure - SREDA od 7.30 do 17. ure - PETEK od 7.30 do 13. ure Podpišite tudi vi za neposredne in poštene volitve! POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 0 nadomestilih za stavbna zemljišča še drugič Cerklje, 17. maja - V ponedeljek bo občinski svet v Cerkljah nadaljeval prejšnji teden prekinjeno sejo. Na dnevnem redu bodo zlasti proračunske zadeve. Zadnjič so sejo prekinili, ker so se zelo dolgo zadržali pri odloku o nadomestilih za stavbna zemljišča. Svetnik Peter Bohinc, ki je v odloku terjal posebne ugodnosti za kmete, nam je po objavi prispevka o tem sporočil, da je svoj predlog umaknil po posvetovanju s predsednikom občinskega sveta. Na ponedeljkovi seji pa bodo svetniki že obravnavali predloge za izračun nadomestil iz tega odloka. D.Ž. Turistična zloženka Smlednika z okolico Smlednik, 16. maja - Turistično olepševalno društvo Smlednik je k sodelovanju povabilo tudi sosednja oziroma ostala društva v občini Medvode za uresničitev projekta izdaje Turistične zloženke Smlednika z okolico. Zloženko, ki so jo v društvu pripravili skupaj z inštui-tutom za geodezijo in fotogrametrijo, so predstavili v začetku tedna. V nakladi 4000 izvodov, merilu 1 : 50.000 bodo zloženko ponudili obiskovalcem oziroma turistom v občini v turističnih in gostinskih objektih, predvsem pa na območju levega bre-t ga Save v občini Medvode. Predstavitve zloženke so se poleg Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo udeležili tudi predstavniki občine Medvode in Vodice, Ribiške družine Kranj, TD Trboje, Graščine Lazarini in še nekateri drugi. • A. Ž. Z GORENJSKIH OBČIN Seja občinskega sveta Mengeš Javni red in mir v javni razpravi Občani in skupine lahko dajejo pripombe in predloge trideset dni. Mengeš, 16. maja - Seja občinskega sveta občine Mengeš bi bila prejšnjo sredo nedvomno še precej daljša, če ne bi nekaterih točk umaknili, nekatere pa vrnili v ponovno obravnavo. Tako so vrnili v obravnavo statutarno pravni komisiji predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in predlog odloka o komunalnih taksah v občini. Oba odloka sta bila na sejo predložena v prvem branju. Obravnavali in v prvem branju tudi sprejeli pa so na seji odlok o javnem redu in miru. Odlok določa ukrepe za varstvo občanov in premoženja, za varovanje javnega reda in miru, zdravja in okolja, zunanjega videza naselij in zelenih površin, ukrepe za varovanje živali in varovanje pred njimi in varstvo pred hrupom v občini. Gre pravzaprav za Seja občinskega sveta Medvode najbolj pomemben občinski dokument, ki bo zdaj trideset dni v javni rapzravi. Nanj lahko dajo pripombe društva in posamezni občani. Odlok pa bosta posebej obravnavala tudi statutarno pravna komisija ter odbor za finance in gospodarstvo. Na dnevnem redu seje občinskega sveta je bila med drugim tudi razprava o organiziranju javnega Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale. Predlog so na seji potrdili. Potrdili pa so tudi dopolnjen cenik oglaševanja v časopisu Mengšan. Sicer pa so izmed predlaganih štirinajstih točk dnevnega reda umaknili obravnavo predloga Turističnega društva Mengeš o preimenovanju drevoredov v občini Mengeš, obravnavo in sprejem poročila o delu centralne čistilne naprave za minulo leto in program za letos in imenovanje disciplinske komisije. • A. Žalar Po devetih letih neupešnih prizadevanj Bodo krajani zaprli cesto? Begunje - Ko so v Begunjah pozidali Poddobravo s stanovanjskimi bloki in hišami, niso poskrbeli & primeren dostop do glavne ceste. Krajani opozarjajo na ta problem že devet let, vendar vsa njihova dosedanja prizadevanja niso prinesla rešitve. Promet še naprej poteka po ozki cesti skozi skozi vaško jedro, neprimerei je tudi priključek na regionalno cesto. Ko je pred nedavnim radovljiški Alpdom začel v vaškem jedru preurejati oz. graditi objekt z dvema stanovanjema i" šestimi garsonjerami, katerih stanovalci bodo še dodatno obremenili cesto, je krajanom očitno izbilo sodu dno> Krajani zahtevajo ustavitev gradnje in ureditev dostopi do Poddobrave, opozarjajo, da bodo cesto zaprli # promet, in zahtevajo od ministrstva za okolje in prostof preverbo lokacijskega dovoljenja za novi. • CZ. Povsod so predlagane še naprej KS Zaplet pri poročilu predsednika odbora za družbene dejavnosti. Medvode, 16. maja - Mitji Ljubeljšku predsedniku občinskega sveta občine Medvode je minuli teden v torek kljub predloženim enajstim točkam dnevnega reda na vabilu, ki so jih potem na začetku zasedanja dopolnili še z novimi, uspelo sejo končati opolnoči. Bila pa je precej živahna, saj so obravnavali med drugim osnutek odloka o ustanovitiv krajevnih skupnosti, določitvi njihovih območij in nalog ter načinu financiranja. Osnutek so po daljši razpravi člani sveta sprejeli. Čeprav bi na podlagi lanskih zborov krajanov in opredelitev o potrebni udeležbi strokovna služba oziroma župan lahko predlagala, da krajevne skupnosti ostanejo le tam, kjer so bili izpolnjeni vsi takratni pogoji in so se zanje izrekli krajani, so v osnutku predlagali, da bo v občini v prihodnje devet krajevnih skupnosti. Tako so predlagane tudi tam, kjer niso bili sklepčni oziroma je bila udeležba pičla. Predlagana je tako tudi KS Medvode. Bistvenih pripomb člani sveta niso imeli. Po večini so osnutek odloka podprli, le član sveta Janez Šušteršič (SKD) je na vsak način želel spodbuditi ponovno opredeljevanje za morebitne vaške odbore. Njegovi predlogi pa so bili preslabo utemeljeni oziroma podprti in zato ni bil uspešen. Bolj polemično pa je bilo potem nadaljevanje seje. Na poročilo in delo komisije za celostno Eodobo občine Medvode ni ilo pripomb. Razprava se je razvnela, ko je predsednik Peter Militarev je kasneje ustno napoved o odstopu uresničil. Ni pa odstopil samo kot predsednik, ampak tudi kot član komisije za celostno podobo občine Medvode. odbora za družbene dejavnosti Miro Debel-jak v poročilu o delu odbora pojasnil, da je odbor (mimo občinskega sveta) sprožil postopek pri računskem sodišču v zvezi z delom odbora za proslavo sedemstoletnice Sore. Kar nekaj članov sveta je ocenjevalo, da si je odbor s tem "vzel" preveč pooblastil, ker je vendarle le organ občinskega sveta. Peter Militarev pa je ob tem ustno napovedal odstop s funkcije predsednika komisije za celostno podobo občine Medvode. A. Žalar Prijateljska trta z Lenta Mengeš, 16. maja - Pred godbeno-gasilskim domom * Mengšu so v petek popoldne slovesno posadili trto-hčer^ 400 let stare vinske trte z Lenta. Do nenavadne^ £ dogodka posaditve l& *' i Je prišlo, ker je dirigí. % Mengeške godbe pr°l 9 Franc Gornik tu»\ vodja Moškega pev* kega zbora Maleč0 pri Mariboru. Tako & pevci prinesli trto go* benikom v dar. Post ditve trte so se udeleí^ mengeški godbeniki"! ÍA pevci iz Maletnika pfi * Mariboru, ki so st potem iz Mengša sW paj odpeljali Še Šmarno goro. Še bol slovesno in praznita pa bo skupno srečati1 od 20. do 22. septm bra, ko bodo pe^[ prišli tudi na Miha(' lov sejem v Menge* Takrat bodo še post' bej obeležiliprijatelfi) vo. - A. Z. >' Letališče in Krvavec se branita sofinanciranja ceste Cerklje, 17. maja - Že kak teden potekajo dela pri asfaltiranju ceste Ravne - Ambrož - Krvavec, nam je sporočil župan občine Cerklje Franc Čebulj. Naložba bo veljala 71 milijonov tolarjev, za kar naj bi polovico zagotovila občina, nekaj malega domačini in viken-daši, 45 odstotkov naložbe pa naj bi pokrili sofinancerji. Med njimi naj bi bilo tudi Letali^ Brnik, ki ga je občina zaprosila za 15-odstotni del^ to ie dobrih 10 milijonov tolarjev (in ne za milijonov), pa sodelovanje pri tej naložbi odklart( Župan dodaja, da tudi RTC Krvavec ni pripravljfi. dati 30-odstotnega deleža za ureditev ceste, ki naj jo kasneje uredili tudi od Ambroža do Jezerc. NjiJ1^ delež bi znašal 21 milijonov, pripravljeni pa so dati? milijone. Asfaltiranje te hribovske ceste je ve( denarni zalogaj, stroške pa bo še povečala sanad plazu pri Viženčarju. • D.Ž. Glasbena šola Radovljica 'Linhartov trg 1, 4240 Radovljica razpisuje delovna mesta - UČITELJA KITARE - UČITELJA VIOLINE (s skrajšanim delovnim časom) - UČITELJA TROBIL (s skrajšanim delovnim časom) - UČITELJA MGŠ In NGL (s skrajšanim delovnim časom) - UČITELJA KLAVIRJA (s skrajšanim delovnim časom) - UČITELJA HARFE (s skrajšanim delovnim časom) - UČITELJA VIOLONČELA (s skrajšanim delovnim časom) - UČITELJA FLAVTE (s skrajšanim delovnim časom) - UČITELJA HARMONIKE (s skrajšanim delovnim časom) Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Težave z nepremičninami nekdanje Železarne Za Kazino je kupec plačal le 30 tisoč mark Nekdanji delavci nekdanje jeseniške Železarne se sprašujejo, kaj je vendarle z restavracijo Kazino* ki je že leto in pol zaprta. Kupec je doslej plačal le akontacijo, v letu in pol pa ni zmogel zbral' ostale kupnine v višini okoli 300 tisoč nemških mark. Kazina pa žalostno propada. Jesenice, 16. maja - Ko je prišla nekdanja Železarna Jesenice v državno last, so se v koncernu Slovenskih železarn zmenili, da se vse nepremičnine, ki niso v neposredni zvezi s proizvodnjo, dajo v najem ali prodajo. Med te nepremičnine pa sodi tudi restavracija Kazina na Jesenicah, nekdaj najbolj imenitna jeseniška restavracija. Nazadnje je bila last železarske družbe Hrast, v kateri so bili tudi samski domovi in družbena prehrana. Hrasta ni več, 70 delavcev Hrasta so poslali na čakanje in potem na Zavod za zaposlovanje. Zato, ker prva prodaja Kazine z zemljiščem ni uspela, se je kupnina od približno 900 tisoč nemških mark na drugi licitaciji za polovico znižala - na približno 300 tisoč nemških mark. Predstavniki državne firme, Slovenskih železarn, so kot najbolj primernega kupca in ugodnega ponudnika izbrali zasebnika, Jeseničana, ki je dal najprej dal akontacijo v višini 30 tisoč mark, po pogodbi pa naj bi plačal kupnino v treh obrokih. Od tega je minilo leto in pol, Jeseničani pa se ne nehajo čuditi, zakaj je Kazina še vedno zaprta. A ne le zaprta: tisti, ki se okoli Kazine sprehodijo, so pozimi lahko zaznali kupe navlake in opazili, da poslopje počasi, a vztrajno propada. Ni čudnega, če pa je že leto in pol zaprto. Skoda, kajti zadnji najemnik, dolgoletni natakar v Kazini, ki je, kot pravimo, zrasel v Kazini in živel z njo, je restavracijo vzorno vzdrževal: še občinski praznik se je, ko so ga Jesenice še imele, pred leti praznoval na prijetnem starem vrtu jeseniške Kazine. Zadeva je še bolj čudna, ker je na eni strani propadala Kazina, na drugi strani, pri upravni stavbi jeseniškega Acronija pa se je menda začela zidati restavracija. Čemu? Zdaj so dela pri novi restavraciji nekoliko zastala oziroma kar stojijo, Kazina pa še naprej žalostno propada. Zato, ker se na Jesenicah le s težavo dobijo tovrstne informacije, če pa se, so skope, smo poklicali koncem Slovenskih železarn: kaj bo s Kazino? Povedali so nam, da se o usod1 Kazine pogovarjajo, strinjajo pa seda je Kazino treba odpreti. Če ne b° drugače, naj bi jo prevzela jesenišk? družba Meting in dala v najem. * železarskimi nepremičninami, ki niso * neposredni zvezi s proizvodnjo - raz11' prostori, zemljišče,-stavbe - so spl<^ velike težave tudi zato, ker so vse pof* hipoteko, zato prav ta hip potekaj0 { intenzivni pogovori z Gorenjska banko. Kupec, ki je plačal le akontacijo $ tisoč nemških mark, je medtem hud0 zbolel in je imel težave z nabav0 kreditov za poplačilo ostalega znesk3, vendar je zdaj še naprej interesent, d* plača ostalo kupnino in odpre restat racijo.Razplet, kaj bo s Kazino, hjj vsekakor zanimiv. Če seveda ni dovo'J zgovorno in interesantno že to, da ^ Kazino plačaš 30 tisoč nemških mark podpišeš pogodbo, nato pa se leto |fl pol ne zgodi absolutno nič. Ne s tvojf strani in ne s strani prodajalca, ne^j vomno delavsko premoženje pa vse*11 na očeh propada.. • D.Sedej Z GORENJSKIH OBČIN Zakaj "Žibertov odbor" v sredo ni delal Golorej zaklenil sobo številka 9 Občinska sejna soba je bila v sredo ob treh popoldne, ko naj bi v njej delal odbor za pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč, po nalogu Grosovega pomočnika Franca Goloreja zaklenjena. Kranj, 17. maja - S tem je Predsednik odbora Rok Zibert nekaj ur kasneje seznami občinske svetnike, ko so ga povprašali, kaj odbor meni o predlogu za odkup femljišč, potrebnih za razšir->tev in obnovo Škofjeloške ceste v Stražišču, ki naj bi ga svetniki sprejeli. Žibert le Pojasnil, da odbor stališča do predloga nima in tudi razložil, zakaj ne; ker ni »mel kje delati. Rok Žibert je že na par Prejšnjih sejah občinskega sveta potožil, da mestna uprava odboru odreka strokovno pomoč, ki jo je sicer dolžna dajati, zaradi česar odbor težko dela. Tudi pred sredino sejo, je dejal Rok Gibert, je župan Vitomir Gros dejal, da odboru dva, tri dni pred sejo ne more zagotoviti administrativnega m strokovnega servisa, Zi-bertu, ki je kot Stražiščan (predsednik krajevne skupiti Stražišče) še posebej |ainteresiran za obnovo Škofjeloške ceste, je še svetoval, naj odbor skliče sam. "To sem tudi storil, menil sem, da ne bo pretir- ane škode, če gradivo, na katerega se spoznam in po moji oceni ni problematično, obravnavamo sami, brez ?risotnosti strokovnega ob-inskega uslužbenca. Tudi zapisnik oziroma sklepe sem bil pripravljen napisati sam, saj mi gre za čimprejšnji začetek del na Škofjeloški cesti. Za obnovo si prizadevamo že od 1989. leta. Če predloga svet ne bo sprejel zdaj, potem cesta jeseni ne bo obnovljena..." Žibert je nato povedal, da člani odbora niso mogli v občinsko sejno sobo številka 9. Uporabo sobe naj bi prepovedal županov pomočnik Franc Golorej. Odbor pičlo uro pred začetkom seje občinskega sveta ni imel kje zasedati. Sam vidi razlog za takšen odnos mestne uprave do odbora v osporavanju članstva Bogdana Drinovca v odboru. Župan Vitomir Gros je že pred časom zahteval od sveta, da Drinovca iz odbora izloči, ker naj bi bila njegova poklicna funkcija direktorja Cestnega podjet- ja Kranj nezdružljiva s funkcijo člana odbora. Komisija sveta za kadrovske zadeve je presodila, da članstvo Drinovca ni nezakonito, odbor pa kot bumerang doživlja bojkot pomoči mestne uprave. "Franc Golorej je dejal, da sklepa komisije ni dobil, če bi zanj vedel, bi v sredo ob treh mogoče drugače odločil," je povedal Rok Žibert. Ob teh besedah je predsednik sveta Branko Grims svojega svetniškega in strankarskega kolega Žiberta prekinil. Dejal je, da je "oslarij" že preveč. Občinska uprava mora delati po zakonih in aktih sveta, ki mu je dolžna dajati administrativno in strokovno pomoč. Svetnik Matevž Kleč je razpravo začel tam, kjer se je Peter Čolnar v sredo z odstopno izjavo kot predsednik in član odbora za družbene dejavnosti poslovil. Čolnar je v izjavi namreč zapisal: "V sedanjih okoliščinah in ob odnosu župana Vitomirja Grosa do organov mestnega sveta ne vidim smisla ter možnosti svojega koristnega dela v odboru." Kleč je dejal, da kar se dogaja "Žibertovemu odboru", se vsem odborom in komisijam sveta. Odnos župana in mestne uprave je označil za norčevanje iz odraslih ljudi. Uprava očitno želi razpustitev delovnih teles sveta in tudi sveta samega. Ravnanje župana in njegovega pomočnika je treba obsoditi, Žiberta pa podpreti, naj vztraja naprej. Uprava nima nobene pristojnosti presojati, ali ji je en član odbora všeč ali ne. Na to je Branko Grims dejal, da mu je več uslužbencev iz mestne uprave povedalo, da jim je Franc Golorej naročil, da ne smejo delati za občinski svet. "Vesel bom, če bo župan Gros to demantiral." Gros pa je na kratko odvrnil, da se ne pusti zasliševati. Tudi na vprašanje Aleksandra Ravnikarja, ali je bila zaklenjena sejna soba Golorejeva odločitev, ali je tako odločil po županovem naročilu, ni bilo odgovora... H. Jelovčan ^oren izkupiček peturne seje kranjskega občinskega sveta Vendarle obnova Škofjeloške ceste v Stražišču Slabo pripravljena gradiva so bila tudi v sredo glavni krivec številnim zapletom na 15. seji občinskega sveta. Kranj, 17. maja - Svetniki so namreč gladko sprejeli samo odlok o območjih n?»«Hi ter imen naselij in ulic v mestni oocini Kranj, trdo predlog pridobivanja zemlji^ za obnovo Škofjeloške ceste, večino drugih predlogov pa so preložili z zahtevo po temeljitejši (pravni) obrazložitvi. Tako bo na naslednjo sejo, ki bo Predvidoma čez tri tedne, počakalo dvoje Predlogov za denacionalizacijo stavbnih zemljifc, predlog za podaritev kosa 'emljišča rimskokatoliškemu župnijstvu na Primskovem ter pravilnik o načinu in Pogojih oddajanja občinskih poslovnih Prostorov v najem. Tedaj bodo sprejema-U tudi spremembo občinskega statuta, ki Qoloča pogoje za imenovanje sekretarja ustnega sveta. Razlog za tolikšno število preloženih zadev ni v nalaščni sitnobi kranjskih svetnikov, pač pa predvsem v slabo PriPravljenih predlogih, ki jih pripravlja cestna uprava in predlaga župan, kot je Pravilno ugotovil Aleksander Ravnikar. uPravi se pozna predvsem pomanjkanje Pravnih znanj, saj nekateri predlogi ne Premorejo niti pravilne formalne oblike. Od tod tudi nezaupanje svetnikov, dolge debate, "spopadi", ki prej vodijo v neučinkovitost kot ustvarjalnost. Pri odloku o območjih naselij ter imenih naselij in ulic v mestni občini Kranj je novih predvsem petnajst ulic v krajevni skupnosti Stražišče, poimenovanih po ledinskih imenih (primer Laze, Pante), pomembnih možeh, ki so tod delali in živeli (Baragov trg, Finžgarjeva, Matajčeva ulica) ter splošnih imenih, ki so jih v anketi predlagali krajani (primer Cicibanova, Rožna ulica). Poslej bo v Stražišču skupaj 44 ulic, ki bodo v križiščih posebej označene, zanje in za nove hišne tablice bo šel denar iz občinskega proračuna. Uveljavitev novega uličnega sistema bo veljala okrog 2,7 milijona tolarjev. Tudi drugi predlog, ki so ga svetniki v sredo vendarle uspeli sprejeti, je povezan s Stražiščem. Gre za pridobivanje zemljišč za obnovo Škofjeloške ceste od križišča na Laborah do križišča z regionalno cesto Škofja Loka-Kranj pri Bitnjah, dolgo 2150 metrov. Svetniki so Svetniki so vprašali Janeza Osojnika je zanimalo, kdaj se bo začela prepotrebna obnova JeZerske ceste. Odgovor: nepremičnine ob delu ceste, razen stavb, so te uradno ocenjene, zdaj prihaja na vrsto cenitev objektov in prvi pogovori o nekaterih problemih projektiranja. V dveh mesecih naj bi traso zakoličili. Miro Draksler je vprašal, kdaj bo razširjen del ceste skozi Drulovko, kdaj se bo začela gradnja osemletke na Orehku - oboje je v letošnjem občinskem \japu ' in kdaj bodo po kranjskih ulicah in cestah pobarvani prehodi za Pe*ce. Odgovor: pri cesti skozi Drulovko je treba opraviti še geološke gziskave ter izprazniti eno od ie odkupljenih hiš, predvidenih za rušenje, v atero je prejšnji lastnik brez vednosti mestne uprave naselil stanovalce. Za semletko na Orehku je občinski denar rezerviran, od ministrstva za šolstvo * šport kot sofinancerja pa občina še ni dobila podpisanega dokumenta o \ Jjvin drlavnega denarja. V Naklem so z gradnjo očitno začeli sami. Zebre odo poslikane potem, ko bodo luknje v cestah "poflikane", razpis za ta dela le bil U objavljen. "eter Orehar je spomnil, da še vedno ni dobil odgovorov na svoja prejšnja Prašanja (postopki glede oddaje del iz občinskih financ), Marjana Marolt L'J6 vPra^aia> kdaj bo občina dala postaviti obljubljene ograje ob tkozarjevi cesti. Odgovor na njeno vprašanje: V kratkem, razpis dajalca del je objavljen. za pristali, da mestna občina sklene pogodbe s 36 lastniki zemljišč ob Škofjeloški cesti, za odkup bo občinski proračun odštel skupaj okrog šest milijonov tolarjev. V uvodu smo zapisali, da je bil predlog sprejet trdo. Občinski svet sprejema predloge predlagatelja - župana potem, ko se o njih najprej izrečejo odbori sveta, v tem primeru bi moral dati svoje mnenje odbor za pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč, ki ga vodi Rok Zibert. Odbor se v sredo, uro pred sejo sveta, ni uspel sestati, zato so svetniki tehtali, ali naj predlog preložijo ali pa naj vendarle napravijo izjemo. Predsednik sveta Branko Grims je menil, da je predlog tako pomemben, da ga kaže obravnavati - predvsem zato, da se bo letos v mestni občini Kranj končno le nekaj začelo delati, njegovemu mnenju so se pridružili tudi nekateri svetniki, kot Peter Orehar, ki so menili, da Stražišče že vse predolgo čaka (dve desetletji) na boljšo cesto. Nekateri svetniki pa se s takim izjemnim načinom dela sveta niso strinjali. Edo Resman je dejal, da je bolj kot Škofjeloška cesta pomemben rešitve odnos župana Vitomirja Grosa do sveta in predlagal, da cesto obravnavajo na naslednji seji čez tri tedne, ko se bo o njej lahko izrekel tudi "Žibertov odbor". Janez Osojnik je presenečen izrazil obžalovanje, da se zaradi poniglavosti županovega pomočnika ogroža resen projekt. Predlagal je sklic izredne seje sveta, brž po tem, ko bi predlog pridobivanja zemljišč obravnaval odbor. Debato je pretrgal Branko Grims, ki je predlagal, naj svetniki vendarle glasujejo za obnovo Škofjeloške ceste. Ce se bo izkazalo, da so bili zavedeni, bo to odgovornost mestne uprave in župana. Pred glasovanjem so nekateri svetniki, zlasti iz vrst ZLSD sejo zapustili, za prvi konkretni korak k obnovi ceste skozi Stražišče pa je nato dvignilo rokevseh 23 svetnikov, kolikor jih je v dvorani še ostalo. • H. Jelovčan Z občinskega sveta Preddvor Za šolo v Kokri letos država ne da denarja Preddvor, 17. maja - Preddvorski svetniki so se nenavadno hitro sporazumeli o osrednjih (proračunskih) točkah tokratne seje. Sprejeli so zaključna računa proračunov ( mestene občine Kranj in občine Preddvor za minulo leto) in odlok o letošnjem proračunu. Ta bo za preddvorsko občino znašal nekaj več kot 190 milijonov tolarjev. Pač pa so se dlje zadržali pri drobnih vprašanjih. Iz preddvorske šole so denimo opozorili na problem jutranjega in popoldanskega varstva otrok v podružnični šoli v Kokri. Ker varstva ni, starši raje vpisujejo otroke v šole v dolini. V šoli bi težavo rešili z zaposlitvijo vzgojiteljice, vendar jim po merilih šolskega ministrstva ne pripada. Preddvorski župan predlaga pogodbeno zaposlitev, medtem ko so nekateri svetniki razmišljali, da bi nemara za dodatnih 10 ur tedensko raje bolje plačali katerega od že zaposlenih. Županu so naposled naložili, naj z vodstvom šole prouči vse možnosti, da bodo do naslednjega šolskega leta to težavo rešili. Podružnična šola v Kokri je predvidena za adaptacijo, sofinanciralo pa naj bi jo tudi šolsko ministrstvo. Ker so za letos vse nove naložbe črtane in bo ministrstvo namenilo denar le za že začete, je letos vse denarno breme na občini Preddvor. Z ministrstva so pričakovali 5 milijonov, sicer pa jih bo vsa naložba veljala 32 milijonov tolarjev. In še ena šolska: tudi na preddvorskem občinskem svetu so (kot pred tem na šenčurskem) potrdili spremembo v organizaciji podružnične šole v Olševku. Namesto pod osnovno šolo Matije Valjavca v Preddvoru bo poslej sodila k osnovni šoli v Šenčurju, in sicer zato, da bo materialno skrbela za šolsko poslopje občina, kamor olševksa šola teritorialno sodi. Ob tej odločitvi je bilo slišati tudi pomislek, ali bodo smeli otroci iz te podružnične šole v višje razrede hoditi v Preddvor, če jim je ta šola bližja. Ta skrb je odveč, saj imajo starši po zakonu pravico otroka vpisati, v katerokoli šolo želijo. Omenimo še pobudo o delitvi sredstev za krajevne skupnosti, ki jo je na občino naslovila krajevna skupnost Bela. Predlagajo namreč, da KS osnujejo komisije za oblikovanje in razdeljevanje sredstev (sestavijo naj jo novoizvoljeni člani svetov KS), sredstva za prvo poletje 1996 pa naj si sporazumno razdelijo dosedanji predsedniki KS. Župan Miran Zadni-kar je izrazil bojazen, da bi s tem povsem izpraznili blagajno, saj se sredstva natekajo po dvanajstinah. Sprejemlji-veje bi bilo, če bi šlo za manjši obseg sredstev, sicer pa svetniki podpirajo pobudo, da se krajevne skupnosti o razdelitvi denarja za investicije dogovorijo same. Tokrat so bili preddvorski svetniki bolj kot na eni prejšnjih sej naklonjeni postavitvi reklamnih "jumbo" tabel, za katere so dobili ponudbi od dveh podjetij. Občini ponujata 250 DEM za enostransko in 500 DEM za dvostransko tablo letno, z možnostjo občasne uporabe tudi za potrebe občine. Svetniki so se strinjali, seveda pa bo njihov odbor za komunalo bedel nad postavitvijo panojev, da ne bodo ogrozili prometne varnosti in škodovali izgledu okolja. D.Z.Žlebir OBLAČILA ZA MOČNEJŠE POSTAVE T 1 Y% O Tomiičeva 16, Kranj jLjL·MkL·CL (stari del mestnega jedra) V NAŠI SPECIALIZIRANI TRGOVINI Z OBLAČILI ZA ŽENSKE Z MOČNEJŠO POSTAVO VAM NUDIMO PESTRO IZBIRO POMLADNO-POLETNIH OBLAČIL od št. 44 - 54: • jakne If • kostime • krila • hlače • bluze • pletenine OBLAČILA SO IZDELKI ZNANIH IN KVALITETNIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV. Ugodni plačilni pogoji. ZELO UGODNA PONUDBA KOPALK! RADI0 ^ m GORENJCE iN ©Dfc 20 m DOfíM 6LMSEM Z GORENJSKIH OBČIN Vsak otrok je zmagovalec Kranj, 17. maja - V Kranju se končuje tekmovanje Za čiste zobe, ki ga Zobna poliklinika iz Kranja že od leta 1988 prireja v šolah in vrtcih. Letos tekmuje 28 šol (3698 učencev) in prav toliko vrtčevskih oddelkov (s 645 otroki), zaključni slovesnosti zanje pa bosta 3. in 4. junij. Prireditelji ju letos namenjajo spominu preminulih pedontologov dr. Jožeta Rebolja (ki je pred leti spodbudil tovrstna tekmovanja) in dr. Jožetu Ritonji. V začetku je v akciji sodelovalo le 12 šol, nagrajenih pa je bilo 417 najbolj vestnih otrok, zdaj pa sodeluje desetkrat več otrok. V tej akciji je zmagovalec otrok sam, saj se priuči spretnosti umivanja zob. • D.Ž. Z javne tribune o zdravju Občni zbor TD Bled '94 in '95 še vedno krizni leti Slovenija izginila iz evropskega turističnega zemljevida? Bled, 17. maja - Prejšnji petek so se v hotelu Astoria na rednem letnem zboru v petek zbrali člani Turističnega društve Bled. Pogovarjali so se odelu v preteklih dvet letih, potrdili finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora ter sprejeli program za prihajajoče obdobje. Obdobje turističnih sezon v letih 1994, 1995 zaznamujejo dejstva, da je Slovenija uvrščena v krog držav na Balkanu, ki so vpletene v vojno, kar avtomatično pomeni popolno nezainteresiranost za potovanja k nam. Poleg tega večina tujcev Slovenijo še vedno meša s Slovaško in Slavonijo. Zaradi pomanjkanja interesa za potovanja je bila prekinjena večina turističnih aranžmajev s tujimi partnerji, letalski promet pa se je pričel turistično, s Carterji, razvijati šele v zadnjih nekaj letih, ob tem, da agencije poslujejo na robu rentabilnosti ali z izgubo. Matjaž Završnik, dosedanji predsednik, je dejal, da je promocija Slovenije kot nove države katastrofalno slabo organizirana, ob tem pa je bilo v ta namen investiranih premalo sredstev. Tudi Slovenci so se v veliko večji meri odločali za počitnice v tujini kot doma. K temu so jih spodbujali predvsem ugodni aranžmaji naših agencij, ki so bili v veliki meri cenejši od domačih. Slovenija je torej praktično izginila iz evropskega turističnega zemljevida. Kljub temu so na Bledu v zadnjih dveh sezonah beležili rast prometa, ki se približuje polovici tistega, ki so ga bili navajeni v najboljših letih. Vendar pa se ta podatek nanaša le na število nočitev, pri finančnem delu pa je slika precej ugodejša. Hoteli so sicer še vedno poslovali z izgubo, vendar je struktura gostov in iztržek od poslovanja boljši. Razlogi za to so predvsem bistveno večji delež poslovnih gostov, višja cena avtobusnih aranžmajev kot v preteklosti, večji odstotek individualnih gostov, izboljšano poslovanje hotelov v pogledu zmanjševanja stroškov, kar je posledica krize. Prav tako se je izboljšala raven preskrbe, še enkrat pa se je pokazala upravičenost investicij v infrastrukturo. "V prihodnost lahko gledamo z zmernim optimizmom," je v poročilo članom zapisal Matjaž Završnik. Tudi v prihodnje bodo nadaljevali s programom promotivnih aktivnosti, poskušali pridobiti čim več novih in oživiti prekinjene aranžmaje in poslovne vezi, razmišljali bodo o novih, za današnje povpraševanje zanimivih programih, obnavljali objekte ter vlagali v znanje vseh ljudi, ki na vseh nivojih delajo v turizmu. • M.A. ISDN digitalno omrežje z integriranimi storitvami Telekom Slovenije ISDN gradi mostove do vseh obstoječih in bodočih omrežij. ISDN bo omogočal tudi povezovanje s paketnim omrežjem Sipax. 25, z mobilnim telefonskim omrežjem GSM in preko "informacijske super-avtoceste" z bodočim širokopasovnim omrežjem ATM. )E:TelekomV3 Slovenije \\ PE Kranj Ulica Mirka Vadnova 13 4000 Kranj ali po telefonu 080 8080 Ključni problem zdravstva je denar Ta ugotovitev, večkrat izrečena na javni tribuni "Zdravje za vse je naš cilj", ne velja le za Slovenijo, temveč sej problemom vzdrževanja visoke ravni zdravstvenega varstva srečujejo celo v bogatih državah. Kranj, 17. maja - Zdravstvo predstavlja v vsaki državi velik del socialnega varstva, zadeva tako rekoč vsakega človeka, zato se o njem v javnosti tudi veliko govori. Ljudi moti predvsem, da morajo za zdravstvo vse več prispevati, hkrati pa dobijo manj kot v preteklosti. Javno tribuno o zdravstvu, ki naj zagotavlja zdravje vsemu prebivalstvu, je pripravil Ženski forum Združene liste socialnih demokratov Kranj, nanjo pa povabil slovenskega ministra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča in direktorje gorenjskih zdravstvenih ustanov. Sogovornika sta jim bila bivša ministrica Rina Klinar in poslanec dr. Dušan Bavdek. Minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč je govoril o planu zdravstvenega varstva do leta 2000, ki izhaja iz politike Svetovne zdravstvene organizacije, ter o strategiji zdravstvenega varstva in mreži zdravstvenih ustanov, ki so v parlamentarni obravnavi naleteli na velik odmev. Tako kot v drugih razvitih evropskih (starajočih se) državah so tudi med Slovenci najbolj razširjene bolezni srca in ožilja ter maligne novotvorbe, naša posebnost pa je večja samomor-ilnost in smrtnost zaradi različnih nesreč. Direktor enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Kranju dr. Marjan Česen je razmišljal o tem, kako doseči cilje zdravstvenega varstva, ob dejstvu, da potrebe po zdravstvenih storitvah naraščajo, da so zdravstveni programi vse dražji, javna sredstva za vse to pa omejena. Denar je ključni problem v zdravstvu, pa ne le pri nas, tudi v razvitih državah vlada restriktivna zdravstvena politika. Naša država se je odločila za gospodarsko dohajanje razvite Evrope, ob tem prednostnem cilju pa bržčas ne bo mogla več vzdrževati poprejšnje visoke ravni zdravstvenega varstva. To je bil tudi razlog za reformo, ko je začela država ob obveznem zdravstvenem zavarovanju uvajati še dodatno, prostovoljno, in ko je prešla na mešani (javni in zasebni) sistem zdravstvene dejavnosti. Dostopno in hkrati racionalno Kljub dvojnemu viru financiranja pa v zdravstvu tožijo o pomanjkanju denarja. Direktor osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik je dejal, da zdravstvena zavarovalnica vsako leto bolj zaostruje pogoje delovanja, možnost pri- Dr. Janez Remškar, direktor Splošne bolnišnice na Jesenicah, ki je bila letošnje prvo trimesečje po dolgem času brez izgube, je razmišljal o racionalizaciji, ki povzroča le nejevoljo: omejevanje receptov in obrazcev za invalidske pripomočke, da, ne govorimo o racionalizaciji porodniške in ginekološke dejavnosti naGorenjskem. O slednji motnosti se je lani veliko govorilo, Češ da v razdalji 60 kilometrov ob vse manj rojstvih ne morejo obstajati kar tri porodnišnice. In ravno za jeseniško, ki ima najmanj rojstev letno, je slišati, da bi se morala preseliti v Kranj. Prof. dr. Marko Lavrtč, direktor kranjske porodnišnice, srednje na relaciji Ljubljana. Kranj - Jesenice, pa je omenil njihov način racionalnega poslovanja, ko ustanova trti zlasti nezdravstvene in laboratorijske storitve. Sicer pa pravi, da manjše število rojstev nadomestijo z večjo kakovostjo storitev, kar se kaie v najnitji umrljivosti novorojenčkov, pri uspehih v zgodnjem odkrivanju raka, sodobnih laparoskopskih operacijah. Čakalna doba v jeseniški bolnišnici s tisto v zasebnem diagnostičnem centru ni primerljiva, pravi dr. Remškar. V zasebni ustanovi bolnike naročajo elektivno in ne sprejemajo nujnih primerov. Na Jesenicah pa je ob velikem navalu na specialistične storitve veliko urgentnih primerov, v mnotici bolnikov pa je vsaj polovica nenajavljenih. dobivanja denarja iz dodatnih virov pa je majhna. Zato zdravstvene storitve "tržijo" v tako imenovanih samoplačniš-kih ambulantah. Zdravstvene storitve naj bi bile dosegljivo vsem ljudem, hkrati pa naj bi bilo zadoščeno tudi racionalnosti delovanja. V javnem zdravstvu se ubadajo z vprašanjem, kako združiti ta dva cilja, medtem ko zasebno zasleduje celo profitni cilj. Na Gorenjskem je že kakih 40 zasebnih zdravnikov, večina najemnikov v zdravstvenih domovih, kjer je težko uskladiti delo enega in drugega. Tudi minister dr. Voljč je opozoril na problem, ko se od zdravstva pričakuje, da bo delalo neprofitno, hkrati pa mora po ekonomskih zakonitostih plačevati vsem, s katerimi dela. Dejal je tudi, da se v racionalnosti delovanja zasebno in javno zdravstvo opazno razlikujeta, pa naj gre za predpisovanje zdravil, število zaposlenih, materialne stroške ali izkoristek delovnega časa. Rentabilen je zdravnik, ki piše napotnice Ža osnovno zdravstvo, ki opravi 80 odstotkov vseh storitev v zdravstvu, je vsako leto manj denarja, pravi direktor Zdravstvenega doma Kranj Peter Štular. Zavarovalnica prizna le določeno ceno, če je zdravstveni program presežen, zdravstvo ne dobi nič več denarja. Tako zdravniki niso stimulirani za samostojno diagnostiko, za zdravstveni dom pa je najbolj rentabilen zdravnik, ki piše napotnice za naprej. Minister dr. Voljč je na to menil, da je že prav, da zdravstveni dom dokončno oskrbi 80 odstotkov bolnikov in jih 20 odstotkov pošlje naprej (od tega jih 3 odstotke konča v bolniški postelji, za ostale pa poskrbi ambulantna specialistična dejavnost). Polemiziral je tudi z mislijo dr. Štularja, da zdravnik v osnovnem zdravstvu letno opravi 15 tisoč pregledov (ob 3000 registriranih pacientov na zdravnika in domnevi, da vsakdo petkrat letno obišče zdravni- Naklo, 17. maja - Z razstavo ročnih izdelkov so se začele prireditve ob letošnjem tednu upokojencev v Naklem. V tamkajšnjem domu kulture je bilo od nedelje do torka zvečer na ogled več kot 100 različnih eksponatov, ki jih je okrog 60 članov pripravljalo vse leto. Na peti razstavi so se upokojenci predstavili s klekljanjem, kvačkanjem, pletenjem, vezenjem, Íobelini, narodnimi nošami, sestavljankami, slikami, lesorezi in kipi iz lesa ter pletenimi ošarami. Gospodinje so dodale domače dobrote in namizno okrasje ter s pecivom tudi postregle obiskovalce. Posebej je presenetila goste Vida Kunčič iz Naklega, ki je prikazala učinkovitost refleksne masaže pri odpravljanju bolečin. Ves teden se je vrstilo več kulturnih in športnih prireditev, danes zvečer pa bodo teden upokojencev sklenili z razvedrilnim programom Moped showa. • S. Saje Inštitut na Golniku j* edina bolnišnica v Sloveni' ji, ki je pred leti zmanjšati posteljne zmogljivosti it1 zaradi tega več storitev opravi v specialističnih ambulantah, je povedal direk' tor te ustanove prof. dt. Jurij Šorli. Ob povprečni 85-odstotni zasedenosti postelj v drugih slovenskih bolnišnicah so na Golniku zasedene 97-odstotno. Temu rečejo sistem "tople post' elje", ko istega dne, ko nekoga odpustijo, sprejme-jo v isto posteljo te drugega bolnika. Na Golniku zadnja leta tudi opatajo, da pri njih leti manj Gorenjcev kot ljudi iz drugih krajev, kjef so manjše motnosti za hos-pitalizacijo. ka), češ da vsi registrirani pa^ ne pridejo petkrat letno. Sogovorniki na javni tribun1 so se razgovorili tudi ?' zdravstvenem varstvu stare); ših ljudi, zlasti o problematik domov za ostarele, ki postajaj0; neke vrste negovalne bolni*' niče. Staranje prebivalstva p°! meni večjo obremenitev tu* za zdravstvo, saj starejši bol] potrebujejo zdravstvene stot'; itve. In kolikor že moderi^ družbe spoštujejo in negujejo starost, morajo tudi priznat'' da predstavlja tudi večji str^ šek, je dejal dr. Marjan Česen In spet smo pri ključna problemu zdravstva, denarj4, • D.Z.Žlebir Škofja Loka, 17. maja - V domu oskrbovancev Centri slepih in slabovidnih v Skofji Loki so v torek zaokrožili dobrodelno akcijo "Za lepšo starost"-Decembra lani sta namre* dom starostnikov in Rdet' krit v Škofii Loki začela zbirati sredstva za nakup fizioterpevtskega aparata, * katerim naj bi starim ljudem lajšali bolečine. Zbrali so milijon tolarjev, & kar imajo poleg poslovni!1 sodelavcev Centra slepih slabovidnih v Škof/i Loki največ zaslug krajevne organizacije Rdečega krit11 na tem območju. Slovesnost ob zaključku akcije je lepo zaokrožila tudi pravkar minuli Teden Rdečega krita, njegovo 130-letnlcO v Sloveniji in 60-letnicO škofjeloškega doma stat-ostnlkov. Na sliki: vodjf doma oskrbovancev Ludvik Bernik ob novem apaf atu. - • D.Ž., foto: Tina ZANIMIVOSTI Teden mladih 96 v organizaciji Kluba študentov Kranj Veliko glasbenih, športnih, kulturnih prireditev,... Kranjsko mrtvilo vsaj enkrat letno pošteno pretresejo študentje, ki jim ni mar, da se v mestu nič ne dogaja. t 'anJ> 16. maja - Kranj je že ves bilo že naslednji dan v Kieselsteinu Gen središče kulturnega, glasbene- na vrsti Rockowanje 96, na katerem *a m tudi športnega dogajanja. Po so predvsem blesteli loški fantje, ki se as|ugi zavzetih organizatorjev Klu- skrivajo pod imenom Melòdica, in »študentov Kranj, kije letos drugo mlada kranjska skupina The Mi z • o r^ii n i z i rii 1 Teden Po vrsti m,adih 96. izvirnimi besedili in nastopi. Tudi ostale dneve so glasbeni programi dobro zapolnjevali sicer že pregovorno znano zaspano kranjsko sceno. V Ragtimeu so bili tematski glasbeni večeri, ob kranjskem vodnjaku pa večeri kitar, ki so bili po besedah prisotnih zadetek v polno. Pohvalno je, da so kranjski študentje svoj teden zastavili na Široko, s prireditvami pokrili mnoga področja. *or z ene od gledaliških predstav. Pen?Cn mlacnh se je začel že minuli otv ■' k° Je bil med drugim tudi st *pntveni koncert na gradu Kiesel-eUk* Nasploh je celoten teden 6'asoeno zelo dobro pokrit, saj je Košarkarski turnir Predvsem je razveseljivo dejstvo, da niso pozabili tudi na najmlajše, ki še niso okusili tegob in radosti šolskih klopi. Z otroškimi lutkovnimi predstavami v Cafe Galeriji Pungert niso razveselili samo malčke, ampak tudi njihove starše, ki so zagotovo veseli vsake prireditve, na kateri se lahko razvija otroška domišljija. Z lutkovnimi in gledališkimi predstavami v Kieselsteinu pa niso pozabili tudi na malo starejše občinstvo. Ne smemo pa se zaustaviti le pri predstavah, saj je Klub študentov Kranj pripravil tudi razna predavanja, tudi potopisna, in delavnice, ki vedno znova znajo pritegniti mladino. Študentom AGRFT-ja pa so omogočili tudi projekcije njihovih filmov. Bogato so študentje zastavili tudi športni program. Že prvi dan Tedna mladih je bilo tekmovanje na roll-erjih. Ob številnem občinstvu so v slalomu po Prešernovi ulici zmagali med deklicami Tina Šmid, med dečki do 15 let Andraž Istenič in med dečki nad 15 let Miha Rehberger. Že celoten teden potekata na Glavnem trgu (v primeru dežja pa v Gimnaziji) turnirja trojk v odbojki in košarki. Najboljšim trem ekipam na vsakem turnirju bo organizator podelil tudi bogate denarne nagrade: 25 tisoč tolarjev za prvo mesto, 20 tisoč za drugo in 15 tisoč za tretje mesto. Spored za danes in jutri Bogat spored pa še vedno ni končan, saj se oba turnirja trojk na Glavnem trgu (oz. v Gimnaziji, če bo Z večera kitar ob kranjskem vodnjaku. dež) nadaljujeta tudi danes. Košarkarski turnir se začenja Ob 15. uri, odbojkarski pa ob 17. uri. Ob 19. uri bo v Cafe Galeriji Pungert otvoritev fotografske razstave, na kateri bodo sodelovali udeleženci Fotografske delavnice 96, ob isti uri pa se v gradu Kieselstein začne Etno koncert. Organizatorji obljubljajo, da nastopajočim Prekmurcem Marko Banda in Istrskim muzikantom iz Istre spila ne bo preprečil niti dež. Jutri, v soboto, bosta na Glavnem trgu (Gimnaziji) finalna obračuna v odbojki (ob. 9. uri) in košarki (ob Ob 15. uri bo v centru 10. uri), mesta na atrakcija - kolesarska dirka skozi Kranj. Kolesarji se bodo spustili z Globusovega parkirišča, prekolesar-ili Prešernovo ulico in prisopihali v cilj pri Zlati ribi. Ob isti uri se v občinski avli začne turnir v šahu, teden mladih pa bo ob 19. uri zaključil, jasno, koncert v gradu Kieselstein. Nastopajo Mlek? rezal iz Kranja (baje ima nore nastope), zaklonišče prepeva iz Nove Gorice in Kranjčani Free Špirit. • S. Šubic, slike: T. Doki ^ključno odkritje, takojšnje ukrepanje Zaradi radioaktivnosti en razred v Retečah zaprt Kar dvajsetkrat večja ugotovljena radioaktivnost od dopustne v enem od razredov Podružnične šole v Retečah je vzrok, da so ta razred zaprli. leteče pri Skofji Loki, 16. maja - Ko je pred dvema vonia mlada raziskovalka Inštituta Jožef Štefan 2 Ljubljane v enem od razredov na Podružnični šoli J Hetečah pri Skofji Loki ugotovila močno P°večano radioaktivnost, se je vodstvo šole v oglasju s škofjeloškim županom odločilo takoj JJKrepati. Do konca šolskega leta te učilnice ne °odo uporabljali, zato bodo učenci morali dober T?C k Pouku hoditi v «menah. iJo odkritja povečane radioaktivnosti na podruž-"lcni šoli v Retečah pri Skofji Loki je prišlo povsem P° naključju: na Inštitutu Jožef Štefan iz Ljubljane se namreč hvalevredno odločili, da eni svojih mladih izm~"' ia?1SKOvalK Janji vaupotič dajo nalogo, da meri radioaktivnost po vseh vzgojnoizobraževalnih Pot L°^ah v sloveniji. Na šolah v škofjeloški občini tor uaJ° meritve od lanskega decembra. Tako je v ^ fek na Osnovno šolo Cvetko Golar v Skofji Loki, h sn spada tudi podružnična šola Reteče, prišlo 2a°u0^!o> da Je v eni izmed štirih učilnic izmerjena p skrblJujoče visoka radioaktivnost. Kot sta nam Don? a ravnateljica šole Mara Potokar in njen v močnik Tone Pogačnik, se je vodstvo šole po Jeni tU s škorJeloškim županom Igorjem Draksler-p0"? od)očilo, da takoj ukrepa in razred zapre. To pa ^ meni, da bo potreben do konca šolskega (še dober med ?ouk na teJ Poc,ružnični šoli v drugi izmeni, Učil P?čitnicami pa naj bi, kot je obljubil župan, v tej mici primerno ukrepali. itVg Zuhati meritev so resnično zaskrbljujoči: mer-Zar h° P°kazale, da dosega radioaktvinost, verjetno celndnn2 ta^ izhajajočega radona, vrednost 3500 do o 4000 Bq (bekerelov) na kubični meter, dopustna situ? SevanJa Pa Je vsaj dvajsetkrat nižja. Za razlago Prosili znano škofjeloško ekologinjo inž. Marijo tenT • ^ ki nam je povedala, da pri nas predpisa o Hvr Sl?er nimamo, po tujih izkušnjah pa je ta meja v 3 roPi postavljena med 100 in 200, v ŽDA pa na 150 °^a.kubični meter. radianirnivo pri tem je dejstvo, da je povišana (na ?r ivnost izmerjena samo v eni od štirih učilnic tudi S0 doom od mlade raziskovalke o meritvah Kai iatančno tabelarno in grafično dokumentacijo). "aJ bi utonil k:.:_____i. -_6.~ :-----x„ i~ .,„:u„«:. odrAuíe8nil biti vzrok za to, je mogoče le ugibati: "•°ner i na šola Reteče Je °i'a izgrajena po vojni in do2jd leta 1990 tudi temeljito adaptirana in ana, zato možnost, da bi radioaktivnost izhajala iz gradbenega materiala ne pride v poštev. Najverjetnejša razlaga je, da je v naplavini pod šolo (Reteče leže na Sorskem polju) večji kos radioaktivne kamenine, ki se je odtrgala od znane žile radioaktivnih kamenin, ki se vleče po vsem Škofjeloškem pogorju (začne pa na Žirovskem vrhu). Potrebni ukrepi v takih primerih so znani in že v nekaterih stavbah na Žirovskem vrhu, pa tudi pri znani sanaciji radioaktivnosti v vrtcu v Idriji preizkušeni: potrebno je odpreti tla in vanja vložiti posebne naluknjane prezračevalne cevi v katerih se izhajajoči radioaktivni radon, ki nastaja v radioaktivnih kameninah, zbira in odvaja na prosto, tla na temi cevmi pa primerno dobro zatesniti. Na šoli v Skofji Loki so torej resnično hitro in odgovorno ukrepali. Ob vsem tem se samo po sebi postavlja vprašanje, koliko drugih hiš in tudi javnih prostorov je v tem okolju deležno podobnega "radioaktivnega blagoslova" ter kako se organizirati, da bi to lahko preverili. • Š. Žargi Hrustljave vodiške preste V pustu so zrele neveste, v postu pa preste Vodice - Vodiške preste so znane povsod. Postale so skoraj zaščitni krajevni znak. Družina Jagodic jih peče že tretjo generacijo in kot kaze, se bo tradicija nadaljevala. Njihov recept, ki se mnogim zdi velika skrivnost, ima korenine v dominikanskem samostanu v Adergasu. Topel in dišeč prostor Pekarne Jagodic pričara prijetno in domače vzdušje. "Me boste kar ob delu spraševali, ker imamo bolj malo časa," me je sprejel Jože in popeljal v delovni prostor, kjer skupaj z ženo Ano in sinom Damjanom vsak dan pripravlja dobro znane vodiške preste. "To je družinska pekarna in mi smo že tretji rod, ki se ukvarja s peko prest. Če bo sin želel nadaljevati tradicijo, bo to že četrti," mi je razložil Jože. Presta je trdo, hrustljavo pecivo v obliki osmice. Kuhane in pečene preste izvirajo iz kuhinj dominikanskega samostana v Adergasu pri Velesovem. Prvič se omenjajo po letu 1700. Sprva so nune pekle preste zase. Tega so se pri njih naučile tudi ženske iz vasi in obrt prenesle na svoje domove. Prestarstvo je svoj razcvet doživelo okoli leta 1728 in je postalo kar donosna domača obrt. V prvotni obliki se je ohranilo do prve svetovne vojne. Kot poklicna obrt*je v letih med 1920 in 1922 prenesle v Vodice, kjer še danes kuhajo in pečejo po receptu iz 16. stoletja. Na vprašanje, ali se je recept skrivnostno prenašal iz roda v rod, so zatrdili, da recept ni nobena skrivnost. Prestno testo iz moke, vode, soli in kvasa danes naredijo v stroju, nekdaj pa so ga mesili ročno. Ne sme biti premehko in ne pretrdo. Pri oblikovanju pa so bistvene spretne roke. "Že kot majhen sem opazoval starše pri delu in se učil, tako da mi je delo zlezlo pod kožo," se spominja pek Jagodic. "Jaz pa sem se morala kar naučiti," je dodala Ana, medtem ko je urno spravljala preste na polico. V letih življenja v Vodicah je postala zelo dobra prestarica. Ko je testo narejeno, iz svaljkov na hitro zvijejo preste, ki morajo nekaj časa vzhajati. Nato gredo v kotel z vrelo vodo, iz kotla pa naravnost v posebno parno peč. "Naša presta je trikrat zavita, da se v vodi ne bi poškodovala," je rekel Damjan in s spretnimi prsti oblikoval osmico. Poleg tega, da je vodiška presta okusna, pomaga tudi pri želodčnih težavah. Je namreč brez kakršnihkoli kemičnih primesi. • M. K. Cesta Maršala Tita 18, 4270 Jesenice V Razpisujemo prosto delovno mesto VODJE PROFITNEGA CENTRA Pogoji: • visoka izobrazba tehniške ali ekonomske smeri • znanja s področja informatike in računalništva • poizkusno delo šest mesecev Opis dela: storitve v zvezi z upravljanjem večlastninskih stanovanjskih in poslovnih objektov. Vaše prijave pričakujemo v roku 14 dni. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni od dneva določenega za oddajo prijave. PRODAJ_ GORENJE do 25. maja oïa do podaje zalog 10% POPUST • ob nakupu z gotovino DIADEM TTX 67 VOYACER TTX 51 JMHr VOYACER TTX 55 64.05r SOFT LINE TTX 70 JüU>90 120.142 slikA v sliki REdNE CENE ČEkt, IcREdlT W QOTOVÍNO JJMOr 75.900 68.710 49.990 58.950 44.991 52.990 108.129 POdoDNE CENE SO TUfJi pRÍ OSTAÜrl TeIevÍZORJÏIh. Zelo ugodna ponudba: "SESKStTL .0 mesecev h. ^ -fiBUR. JESEN«*, teWM^Ï. Blagovnica KOVINQTtHNA foto bobnar w msmNA AKCIJA ZA VAŠ POLETNI DOPUST Nabavite danes - jutri je lahko prepozno! DALJNOGLEDI HALINA * POVEČAVA 8x30; 8x40 po 8.500,00 SIT •POVEČAVA 10x50 po 12.500,00 SIT FOTOAPARATI HALINA SENZOR 11.220 SIT HALINA ZOOM 18.999 SIT HALINA 28DF 4.475 SIT mmm mm • FOTO BOBNAR, KRANJ, Ljubljanska la (za hotelom Jelen) • FOTO BOBNAR, NAMA, Škofja Loka foto bobnar Blagovnica GORENC Mladinsko ul.2, KRANJ, tel.:064/222-455 (bivše VINO-PIVO) MODA POMLAD..- POLETJE '96 na ŽENSKEM in MOŠKEM ODDELKU KONFEKCIJE z bogato izbiro oblačil priznanih slovenskih proizvajalcev V mesecu MAJU boste vsi naši kupci prejeli nakupovalno kartico CLUB GORENC, s katero boste plačevali vse blago kupljeno v Gorencu 10% ^AlUltlil!\ ceneje, razen akcijskih in posebno znižanih cen. AKCIJSKO BLAGO POSEBNO UQODNE CENE * PRIZNANA KVALITETA * VELIKA IZBIRA . ŽENSKE JAKNE - VETROVKE 100% bombaž f AAA 5 barv 38/46 3YUU ŽENSKE OBLEKE domača izdelava 6650/8500 ŽENSKE VZORČASTE MAJICE AAA bombaž 100% W|| MOŠKE JAKNE VETROVKE d 5900 dalje ANORAKI BRUCI Od 1990 dalje ŽENSKI PARKE pomladne brušene VAAA pastelne barve M *w JL\M ŽENSKA KRILA £3£ 4990 ŽENSKI KOMPLET majica* bermuda hlače 1690 MOŠKE SRAJCE 100% bombaž tTvzorcev 990 DISKONTNA PRODAJA T-SCH1RT MAJIC 10kom. skupaj samo *3 %M O MJ Blagovnica GORENC VAS PRIJAZNO PRIČAKUJE vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure. Priporoča se T.P. STORŽIČ d.o.o> ŽENSKE BLUZE kvalitetne slovenske proizvodnje viskoza 50 designov 2950/3980 ŽENSKE HLAČE domača izdelava 1500/2950 MAJICE T-SCHIRT 140 gr. 12 barv 490/690 MOŠKE SRAJCE viskoza 1 OOA 10 vzorcev | OTROŠKE T-SCHRIT MAJICE DISKONTNA PRODAJA 10 kom. skupaj 2900 Če S( *na( Pokr *voi» »li n tudi delit- I h Je i «stai So, i KO ÏSI C Ft IM lip bled d.. lesna industrija 4260 bled, ljubljanska c. 32 MAJSKI S€J€M Bled, 21. do 25. maj 1996 lip trgovina bled d.o.o. 4260 bled, ljubljanska c. 32 telefon h. c. (064) 79-60 domaČi trfl (064) 796-226 maloprodaja (064) 798-230 telelax (064) 741-«75 »Oz, Miro ki j ?.von Jih p G, let , *von Pa S( iv0n J970 bilo £de, Mt fazb nista v a Ven« ZV0n zače stroi dobi dale 2at0 Pod, zme venc resïl V( "ekt "F Avst naše yedr 'ahk üvel dn^ 2v0r man Pošt rešit Jenj; «ksc *em kr* Kiju rneh ven( ■»boj, V *v0, I R papežev obisk so pripravili posebne zvonove, s katerimi bodo predstavili tudi slovensko zvonjenje Slovenski zvonovi za papeža Edinstvenost slovenskega cerkvenega zvonjenja opazijo predvsem tujci. Nastala je verjetno zaradi skromnega števila zvonov. V Stožicah bodo zvonili z domačimi zvonovi. tn So cerkvice na skoraj vsakem hribu le ^ K 0Pomembnih značilnosti slovenske tvn ' Pa Je zvonjenje cerkvenih Hj ™°v morda za nas, ki tu živimo, več lU(jj aJJJ samoumevno. Seveda so bile tfelh tem v Pretek'ost' raznoiazne Šali VC: 0<* *'Sun' ki so zvonjenje razgla-ie 28 nePotrebni hrup, do tistih, ki jim dsta Vp0 don,ačega zvona vedno predaj posebno doživetje. Redki pa ,0- H vedo, çCrk ■ -«««, da imamo Slovenci pri Ljy^enein zvonjenju veliko posebnost, kate°> Ce'° relk'' Prav0 izročilo, nad dVs r,i8a blagozvočjem se očarani preko/01 l^ci* *em' ^aJ Pomem slovensko vv,t)nJenje in kako ga bodo predstavili Oezu, smo se pogovarjali z župnikom jki g ?°nčo iz Poljan nad Škofjo Loko, 2Vo e 2e nekaj desetletij ukvarja z jih ~0V| m ce'° izdeluje mehanizme, ki J,h Poganjajo. |lVo^Pod Bonča, od kdaj se ukvarjate z ije( ^aJ najprej povem, da sem bil deset J?ežnar in se takrat z zvonovi in da zvonove. Pa ^enJetn res temeljito seznanil. Še več zVo ertl se podučil o njih, ko sem naročal j97QOVe za svojo župnijo. Ko smo leta bilo **rac*'u novo cerkev v Poljanah, je ï£(jç P°trebno poskrbeti tudi za zvonove. ru§en*0<^ tre^ starin zvonov se Je Pri ra2bi}JU po'Janske cerkve med vojno lista Preostala dva pa lepega zvonjenja v ^v0n)ogočala. Tedaj smo se odločili ' Venci 'j1 naročimo štiri nove zvone zv0ri^r Je zvonjenje z več kot štirimi Začel"Vl- na •ro'co Prezantevn0' zat0 smo ítr0j1 Kls^atl pogonski mehanizem oz. fdobiii ^ t0 omogočal. Iz Italije smo '^ale{ Za tak mehanizem predračun, ki je 2at0 Presegal naše denarne možnosti, pod0LCrn začel premišljevati, kako bi kaj zrnore^3 naPravil sam. Če Italijani to vene,- J0, sem si mislil, potem tudi Slo-re$ï]j " 1 Sm° tako za bregom, da tega ne bi nekïïar Se zv°njenje v Italiji verjetno »iiko razlikuje od slovenskega? Avstrr -& zvonjenje v Italiji, pa tudi našeo 1 m NemčiJi povsem drugačno od Vedno' slovcnskega-Tam so namreč imeli lahko tVeČ^e- števil° zv°nov, kot smo si Uveijav-° Pr>voščili Slovenci, zato se je druppp Gonjenje zvonov eden preko ZvoILt3' medtem ko Slovenci zvonimo z rnanjp ' v.zaP°redju. Zato tudi posne-P°Štev - ^ mehanizmov ni prišlo v Mitev i£a^- Pa sem za^e' sam iskati )enja \ i51 omogočala naš način zvoncem '^ie 0 električnem pogonu žem K-ra se Je postopoma razvil mehanizem' 7 ^ orn°gočal zvonjenje v zažele-kljüb ZaPoredju kakršnega niso uspeli, tnehanP0skusom, napraviti nikjer. Ta Vend"!2ern sem skušal tudi patentirati, ttioje m stroški za izvedbo tega za y m°znosti previsoki." *Von0v°,iko cerkvah pa sedaj zvonijo "Teg p0SanJani z vašimi mehanizmi? ftečerni n,atan^no pravzaprav ne vem. kjer Se 'ar,ko, da so že redke cerkve, Ze e]ejJ .9^} le na roko, v veliki večini je S° kun'/- P°g°n- Nekaj cerkev je, kjer Pogania-1 tuJe mehanizme, večino pa °Wai° Str°^' ki smo Jih izde,a,i tu v "posnem "ekateri pa so nas skušali tudi se ukva atl"- V ten dvajsetih letih, odkar mehariiarjarn s tem, lahko rečem, da ti tisoč 7„ P°ganjajo kar precej več kot ^zvonov v Sloveniji." S'°ven°ke' m?Soc® °P'sau značilnosti slov Glavnf2VOn^nja? značilnost za ensk' • ",lt"'Iluuai *d zvonjenje s toVa J^wni cerkvenimi zvonovi je zago-'^Pored •Se Pr' nas zvonovi oglašajo v ?elodiinU ln na tak način ustvarijo neko ernčiii ' medtem ko v Italiji, Avstriji in ga. 5i0J^ zvonovi bijejo eden prek druge-*teviia 7V001 msmo imeli nikdar velikega Vžrok Vonov, in v tem je verjetno glavni fečerno to> da smo ustvarili, lahko ienJa v ,pravo tradicijo in izročilo zvon-m ;e ^Poredju. V bogatejših deželah, UJU zvo ZVOnov več, so slišali prav v a ve°čil-e^en Prek druge?a oogastvo ' hkràt P°sebnl!l?: naše zvonjenje je i zlivan1 ronoVkuCih. ton°v - iamžom tudTdo 16 2aVedarn li' Morda se Slovenci tega ne ebn0s?' na^e zvonjenje je izrazita P°stanein1, Prava enkratnost, na katero 1 avarií°ZOrni Predvsem tujci. 1(0 tudi njCi melodiJ z ponovi pa je zelo izrazno: če se oglasi mali zvon, je to veselo zvonjenje, podobno otroškemu vrisku, če se oglasi najprej veliki zvon, je mogoče slišati jok, to je mrliško zvonjenje: umrl bo, ni ga več, umrl bo... Slovenci smo edini, ki lahko s samim načinom zvonjenja oznanimo priliko. Enako velja za potrkavanje v večglasju, ki ga ne poznajo nikjer drugod na svetu." Vi ste glavni kolavdator za cerkvene zvonove pri Ljubljanski in Štajerski škofiji. Kakšna je ta vaša naloga? "Res sem po smrti patra Ačka prevzel nalogo ocenjevanja in prevzemanja cerkvenih zvonov po letu 1970. Predvsem sem prevzemal pri nas doma vlite zvonove v Žalcu - doslej so jih tam izdelali nekaj več kot 1100, jaz pa sem jih prevzel okoli 700, skozi moje roke pa so šli tudi zvonovi iz tujine. Glavna naloga kolavdatorja je, da čim bolj natančno ugotovi kvalitete zvona." Kaj vam prazaprav zvon pomeni? "Zvon je zagotovo najmogočnejše in prav edinstveno glasbilo, ki je brez primere. Mnogi mislijo, da zvon oddaja le en ton, pa to ni res: zvon nam daje čudovito harmonijo glasov, ki se poleg udarnega tona, ko kembelj udari po njem, zbude. To so sosednji toni, pravimo jim alikvoti, v najrazličnejših sozvočjih. Raziskave z aparaturami so potrdile tudi več kot 100 tonov v zvenu zvona, človeško uho pa jih seveda zazna - loči, odvisno od posluha, le nekaj. Več zvonov s takim bogastvom tonov lahko resnično ustvari prelepo in harmonično blagoglasje. Takega blagoglasja ne more ustvariti nobeno drugo glasbilo. Pri tem kaže dodati, da človek zvonjenje sprejema subjektivno: poznal sem človeka, ki mu je bilo zvonjenje neznosen ropot, hkrati pa mi je neki Francoz na obisku pri nas dejal: Tako lepo, kot se oglaša vaša domovina, se ne zmore nobene dežela na svetu! Prepričan sem, da vsakega človeka, ki ima vsaj nekaj v sebi, zvonjenje prevzema in bogati. Zvonovi lahko oznanjajo veselje, pozivajo k molitvi, znajo tolažiti. Le srce zmore zaznati te harmonije." Je zvon, ki je že vlit, mogoče popraviti? "Največja znanost je zagotovo samo vlivanje zvonov. Vlit zvon je mogoče z brušenjem tudi popravljati, vendar je to zelo zahtevno delo, saj lahko popravek ene od lastnosti zvona, pokvari drugo. Kot kolavdator z glasbenimi vilicami preizkusim tone zvona, in če so ti v pravem sozvočju, bo zvon lepo zvenel. Končno kvaliteto pa je mogoče oceniti šele, ko je zvon v zvoniku, ali je zvon žameten, širok, lep, blag, ozke ali široke barve, zato je druga ocena šele v zvoniku." Kako boste slovensko zvonjenje predstavili Svetemu očetu? "Za Papeža smo pripravili posebne slovenske zvonove, ki so jih prav za to priliko vlili, po obisku pa bodo v cerkvi v Stožicah. Na posebnem stojalu na hipodromu bodo z zvonovi, vlitimi v Feralitu v Žalcu, Svetemu očetu predstavili prav posebno melodijo. Posebnost je ta, da je med velikima zvonovoma zvečana kvarta, kar je samo po sebi zelo neprijeten ton (uporablja se pri alarmnih sirenah na avtomobilih), če pa damo vmes mali zvon z malo terco, pa se sliši čudovito lepo sozvočje. Posebej je potrebno reči, da je taka uglasitev zvonov primerna izključno za slovenski način zvonjenja, saj bi pri zvonjenju "čez", kot je to običaj v tujini, dobili prav neprijetni zven. Ocenjujem, da so se ti zvonovi, skupaj so štirje, zelo lepo posrečili, skrbno smo izbrali melodijo, zato se bomo s slovenskim zvonjenjem lepo predstavili. Zagotovo je to edinstvena priložnost, da to svojo bogato tradicijo in posebnost sliši tudi svet." • Š. Žargi Kranj, 17. maja • Prejšnjo soboto je Ribiška družina Kranj na v Mavčičah organizirala lov na ščuko. Udeležilo se gja je trideset ribičev, najuspešnejša pa sta bila Branko Ahacic s 83 centimetrov dolgim plenom ter Jože Hafner z nekaj manjšim, oba iz Srednjih Bitenj. Kot napovedujejo kranjski ribiči, bo lov na ščuko v prvih dneh maja postal tradicionalen. • M.A. Na Popovem si že dolgo želijo asfaltno cesto Prve tolarje bodo zbrali vaščani Iržiška občina ne zavrača pomoči, vendar mora najprej zagotoviti denar za popravilo lukenj v že asfaltiranih cestah. Popovo, 17. maja - Prebivalci vasi, ki ima le šest nasljenih hiš, so ponovno pripravljeni seči v svoj žep za uresničitev dolgoletne želje. Od Brezij pri Tržiču do odcepa za vas je namreč še vedno nekaj manj kot 700 metrov makadamske ceste. Po njej se vsak dan prevaža proti mestu in domov približno 50 ljudi iz naselij Popovo in Vadiče. Prebivalci Popovega so vajeni prispevati denar za napredek kraja. Na ta način so v sedemdesetih letih prenavljali krajevno cesto, desetletje pozneje so se lotili izgradnje vodovoda, leta 1986 so skupaj z okoliškimi vasmi napeljali telefonske povezave, v letih 1991 - 1993 pa so sami zgradili kanalizacijo. S slednjo naložbo so si pridobili naklonjenost tržiške občine, ki je leta 1994 financirala asfaltiranje 600 metrov dolgega odseka ceste skozi vas. Žal pa domačini še vedno zaman čakajo na asfaltiranje 690 metrov dolgega odseka ceste med Brezjami in odcepom v vas, je ugotovil Samo Cotelj med torkovim pogovorom z vodstvom tržiške občine in krajevne skupnosti Brezje pri Tržiču. Gre za lokalno cesto, ki se tudi proti Vadičam in Peračici na jugu nadaljuje s Popovega po makadamu, na severu pa krene proti Lešam in regionalni cesti med Bistrico pri Tržiču in Begunjami. Ker se vsak dan po njej vozi na delo in domov okrog 50 prebivalcev Vadič in Popovega, so domačini sklenili spodbuditi vsaj ureditev odseka med Popovim in Brezjami. Šest lastnikov Asfalt na Brezjah pri Tržiču se proti Popovemu konča za prvim ovinkom. hiš na Popovem se je dogovorilo, da bodo do 1. junija 1996 položili na poseben račun na banki po 50 tisočakov. Ker ta denar ne bo zadoščal za začetek del, pričakujejo tudi pomoč občine, so še povedali na Popovem. Tržiški župan Pavel Rupar je domačine seznanil, da je z letošnjim proračunom predvidenih 2,4 milijona tolarjev za prenovo ceste na Popovo, po predračunu za razširitev in asfaltiranje 3 metra široke ceste pa bi potrebovali 7,2 milijona SIT. Ker je občina v veliki denarni stiski zaradi nujnih popravil na poškodovanih asfaltiranih cestah, bo le težko uresničiti vse načrte oziroma želje. Zaradi dejstva, da gre za eno najmanj razvitih območij, bo vodstvo občine skušalo zagotoviti vsaj polovico potrebnega denarja, če bo drugo polovico zbrala krajevna skupnost oziroma prebivalci. Predsednik KS Brezje Ivan Kokalj je ugotovil, da ima letos prednost prenove cesta Brezje -Hušica - Hudo, vseeno pa si bodo prizadevali poiskati dodaten vir sredstev tudi za Popovo. Kot je predlagal Ignac Primožič iz občinske uprave za prostor in okolje, je moč denar zagotoviti tudi s prodajo zemljišč. Če bodo našli tako rešitev in zbrali dovolj denarja, tudi cesta med Brezjami in Popovim kmalu ne bo več makadamska. • S. Saje KULTURA UREJA: LE A MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V Mali galeriji v Mestni hiši je na ogled razstava slik s Risbe in slike na papirju v prostoru Alpe Jadran. V avli občine Kranj je na ogled foto razstava avtorja dr. Jurija Kurilla. V galeriji Pugert je na ogled likovna razstava ob tednu mladih Kranja. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Slovenija in Dunaj. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava ročnih del - belo vezenje - članic krožka Svobode Tone Čufar. V bistroju Želva razstavlja črnobele fotografije Andrej Perko iz Škofje Loke. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Ana Cajnko z Akrili. VRBA - Prešernova hiša je odprta od torka do petka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Božiča Radinovič. BREZJE - V samostanski galeriji Sončna pesem je odprta razstava brezjanskih votivov. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled prostorska postavitev z naslovom "Mesečnik. Tretji človek." slikarja Alena Ožbolta. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava stripov iztoka Sitarja. V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V galeriji Fara razstavlja bakrene reliefe in slike Eva Gašperšič. Zbirke Loškega muzeja so spet odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja fotografije Peter Pokom st. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja akad. slikar Valentin Oman. V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava likovnih del učencev Osnovne šole Marije Vere z naslovom Kamnik je tudi naše mesto. LJUBLJANA - V zgornjih prostorih Moderne galerije je na ogled razstava Občutek za red. LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) je na ogled razstava Zapis in podoba. Razstavo je ob 40-letnici slovenske restavratorske delavnice za papir in pergament pripravil Arhiv Republike Slovenije. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA "POKRAJINA '96" V osnovni šoli Koroška Bela bodo v petek, 17. maja ,ob 18. uri odprli bienalno razstavo za mlade fotografe "Pokrajina '96". Mladinsko fotografsko razstavo pripravljajo Fotografska zveza Slovenije, Geografsko društvo Gorenjske, Foto klub "Andrej Prešern" Jesenice in Osnovna šola Koroška Bela. Na razpis je prispelo 413 fotografij 116 avtorjev, za razstavo pa je bilo odbranih 132 fotografij 63 avtorjev. Žirija v sestavi Janez Mohorič, Franc Ferjan in Adi Fink je odbrala in ocenila fotografije ter določila nagrade in diplome. V skupini do 16 let so bile nagrade razdeljene takole: 1. nagrada: Amel Handa-novič (OS Koroška Bela) za fotografijo "V daljavo", 2. nagrada: Ana Žemva (OS prof. dr. J. Plemlja Bled) za fotografijo "Puščava" in 3. nagrada: Sašo Ristič (OŠ Toneta Čufarja Jesenice) za fotografijo "Visoke vode". Diplome pa so prejeli Iztok Levpuščck in Rosana Mlakar (OŠ Most na Soči). Anja Papež (OS Ob Rinži Kočevje) in Azra Balič (OS Koroška Bela). Nagrade vs kupini od 16 do 21 let prejmejo: 1. nagrada: Andrej Osterman (Fotodelavnica Gimnazija Jesenice) za fotografijo "Drevesi", 2. nagrada: Maja Šebart (Fotoskupina Žarek Sežana) za fotografijo "Ognjena zemlja" in 3. nagrada: Tomaž Lanišek, samostojni avtor za fotografijo "Samotni popotnik". Diplome pa prejcmjo Lenart Jurij Kučič (FK A. Ažbe Škofja Loka), Petra Pogačnik, Nataša Kovač in Miha Vidmar (Fotodelavnica Gimnazija Jesenice) in Uroš Černuta (FK A. Prešern Jesenice). • Lojze Kerštan Vodnik Muzeji na Gorenjskem ZALOŽBA DIDAKTA PRESTAVLJA SVET NA DLANI I in II Bogomil Ferfila SPODBUDA, DA GREMO TUDI SAMI NA POTOVANJE Bogomil Ferfila je profesor primerjalnih sistemov in predstojnik Oddelka za politologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Po tujem ga je začelo nositi že v osnovni šoli, največ pa v času študija in službovanja na univerzi. Nekaj semestrov je učil na kanadskih in ameriških univerzah, predaval je tudi v Sovjetski zvezi, Nepalu in Avstraliji. Prepotoval je ves svet in dobršen del zapiskov s potovanj in bivanj v tujini je zbranih v teh dveh knjigah. Poleg opisov potovalnih doživetij je v njih vrsta strokovnih informacij o obiskanih deželah, njihovem gospodarstvu, kulturi, religiji in politiki. Knjigi imata poleg pustolovskih primesi tudi izobraževalno vrednost in ne ostajata na ravni običajnih potopisov, temveč preraščata v kratkoročno in poučno branje. SVET NA DLANI I - Amerika, Kitajska, Izrael, Nepal in Himalaja, Kanada in Karibi (481 strani, trda vezava) SVET NA DLANI II - Indonezija, Avstralija, Nova Zelandija (319 strani, trda vezava) Cena za posamezno knjigo je 3.990,00 SIT, za naročilo obeh knjig pa vam odobrimo 10 % popust. Knjigi lahko naročite na naslov: DIDAKTA d.o.o., Kranjska cesta 13, 4240 RADOVLJICA ali po telefonu (064) 715-515 oz. telefaksu št. (064) 715-988. GORENJSKA MUZEJSKA TRANSVERZAL Po gorenjski predstavitvi vodnika po gorenjskih muzejih je zdaj drobna, modra knjižica z bogato vsebino doživela | predstavitev tudi v Ljubljani, v Kulturno-informacijskem centru Križanke ter s tem tudi širši slovenski javnosti. Temu skupnemu projektu bodo gorenjski muzeji naslednje leto dodali še skupni plakat. Čeprav je vodnik Muzeji na Gorenjskem izšel šele pred kratkim, je izdajateljem zdaj že jasno, da je kljub prvotni nakladi 10.000 izvodov že treba misliti na ponatis. To pa je vsekakor podatek, ki govori, da je bila vrzel glede vodnikov večja, kot se je zdelo. Čeprav bi kdo morda za kar preveč solidnimi modrimi platnicami (oblikovalec se glede tega pač ni zgledoval po ljubljanskem Kam? v svetlih barvan ali po živahno obarvanem turističnem vodniku Slovenija) pričakoval dolgočasno predstavitev muzejskih zbirk - pa je tako besedilo kot fotografije daleč od tega. Uredniški odbor, ki so ga sestavljali predstavniki vseh šestih muzejev na Gorenjskem, se je pač zavedal, da je za bodočega obiskovalca, ki prelistava (že po velikosti praktičen vodnik žepne oziroma pisemske velikosti) pomemben kratek tekst in učinkovita fotografija. Za slednjo je več kot odlično poskrbel Miran Kam-bič, arhitekt, ki je poleg drugih prispeval največ fotografij in skupaj z Barbaro Bogataj-Ko-kalj tudi oblikoval vodnik, ter bil obenem tudi tehnični urednik. Vsekakor skrbno razporejeno besedilo na eni ali pa izjemoma na dveh straneh predstavlja posamezno zbirko v dveh, treh zgoščenih stavkih z vzporednim angleškim prevodom. Prav vsaka zbirka se predstavlja z najmanj eno in največ tremi fotografijami. Ker je prvi skupni projekt gorenjskih muzejev - vodnik - dobro uspel, za prihodnje leto načrtujejo tudi izdajo skupnega muzejskega plakata. Pri tem pa računajo tako kot tokrat tudi na pomoč številih sponzorjev, morda tudi ministrstva za kulturo, ki pri vodniku ni finančno sodeloval. Linhartova soba v radovljiški graščini Kazalo po vodniku bi zadaj zaman iskali, saj je pravzaprav sestavni del grafične mreže, s katero so po Gorenjskem posejane muzejske zbirke označene na skopem, le z zarisanimi s cestnimi povezavami prepoznavnem gorenjskem ozemlju. Kaj več turist, domač ali tuj, tudi ne potrebuje za orientacijo. Številke zbirk na skici so iste, kot je stran v knjižici z besedilom o tej zbirki. Vse nujno potrebne podatke o posameznem muzeju, naslov, telefon, telefax in urnik je praktično stisnjeno na spodnji strani posameznega lista, označenega z barvo, ki iskanje še olajša. Tisk tega dela pa je zelo droben, kar preglednosti ne zmanjšuje, le od bralca zahteva zdrave oči. Najvažnejša je seveda vsebina. Ta se pred bralcem odvrti kot na valju, ki se giblje od zahoda proti vzhodu, od Kranjske Gore do Domžal. Pri tem pa imajo muzejske zbirke prednost, saj je na ta način "pripadnost" posameznemu muzeju zabrisana. Ta podatek Bučmanovi v knjigi TO JE TOREJ LJUBEZEN Škofja Loka - Na Loškem gradu je že teden dni na ogled zanimiva razstava stripov Iztoka Sitarja. Predstavljeni so originali iz knjige To je torej ljubezen, ki jo je karikaturist, pisec stripov in ilustrator Iztok Sitar pred kratkim izdal v samozaložbi. Bučmanovi so junaki Dnevnikovih stripov že štiri leta in avtor pravi, da so namenjeni vsem otrokom od sedmega do sedemdesetega leta. Izšlo jih je že več kot sedemstopetdeset, za knjigo jih je izbral okoli dvesto, v glavnem na temo ljubezenskih dogodivščin. Ideje? "Le malo je treba pogledati okoli sebe, pa se hitro kaj najde," pravi Iztok Sitar. Saj res, kdo ne ve, da je prvi poljub najlepši, vsak dober prijatelj ima kakšen pameten nasvet, kako najti pot do ženskega srca, o ljubezni čivkajo ptički na vejah in o svobodi, tisti prostovoljni in oni drugi, ki te doleti proti tvoji volji, bi se tudi dalo marsikakšno reči. Knjiga stripov To je torej ljubezen je tako zbirka duhovitih, prijaznih in življenjskih zgodb(ic), ki se dogajajo vsem nam, a jih večina še opazi ne. Iztok Sitar jih je in ponujene v privlačni knjižni obliki bodo prav gotovo - zasluženo - vzbudile pozornost marsikaterega bralca. "Pravzaprav sem začel z drugačnim stripom," pravi Iztok Sitar. "Sperma in kri, knjiga, ki sem jo izdal pred nekaj leti, ima povsem drugačen stil, boj trd in grob. Toda slovenski bralci, nevajeni tovrstne literature, je niso sprejeli s prav velikim zanimanjem. Zato sem se lotil komercialnih stripov. Bučmanove sem za knjigo izbral zato, ker so moj najljubši strip, pa tudi najdaljši, zato ni bilo težko pripraviti izbora. Poleg tega je to moj prvi strip, apolitičen, kar tudi ni nepomembno, vanj pa je vključenih mnogo mojih lastnih izkušenj." Iztok Sitar pravi, da današnji čas stripom ni naklonjen. Zdaj sta med mladimi glavna računalnik in televizija. Pa vendar imajo Bučmanovi v knjižni izdaji vso možnost, da najdejo bralce, ki jih bodo "požrli" na mah. Naslovi poglavij Prvi poljub je najlepši, Tudi dinozavri so samo ljudje, Razlika med pisatelji in navadnimi smrtniki, To je torej ljubezen, To je torej svoboda, Ljubezen iz žabje perspektive, Prva žrtev fieškega ježa, Ustavite planet, izstopil bom ter Pot do ženskega srca obljubljajo branje, ki bo pritegnilo marsikoga, če bo le našel pot do knjige. • M.A. je sicer povsod dodan pod črto. Vodnik se ne začenja z enim od najstarejših muzejev na Gorenjskem Kroparskim muzejem, pač pa z z Muzejem Jesenice in njegovimi osmimi muzejskimi zbirkami (od Lizn-jekove hiše, Kosove graščine do Prešernove rojstne hiše in drugih). Tudi za te zbirke velja, da ne bodo čez nekaj let takšne, kot so zdaj predstavljene v vodniku. Nastaja namreč zbirka o Matiji Čopu v Žirovnici, v naslednjih letih se bo prenavljala stalna železarska zbirka v Ruardovi graščini na Jesenicah, pa tudi spominska hiša v Vrbi bo ob bližnji obletnici Prešernovega rojstva doživela nekaj preureditev. Tudi šest zbirk Muzejev radovljiške občine utegnejo v kratkem malce spremeniti podobo. To vsekakor velja za Čebelarski muzej, ki bo letos v eni od sob s čebelarsko zbirko predstavil "čebelarjevo leto". Zbirki o zgodovini fužinarske-ga žebljarstva v Kropi bodo v naslednjih letih dodali še predstavitev razvoja industrijske zadruge v Kropi. Gorenjski muzej Kranj ima svoje zbirke v šestih muzejskih stavbah ne le v Kranju, pač pa tudi na Jezerskem in v Bohinju. Novosti se obetajo zaradi preureditve Prešernove spominske zbirke. Njihov Planšarski muzej s sirarno je zadnja leta dobil popestritev z bifejem z izbiro bohinjskih tudi manj znanih jedi. Tržiški muzej seveda niíWj pomembne čevljarske zbi$ pač pa organizira« na priij! vodenje po Dolžanovi som in ogled - sicer le delfl^ rudnika živega srebra v PoW, belju. Gorenjski muzeji so bili I slej predstavljeni v dveh ^ nikih - Muzeji in galerij1! Sloveniji in Vodniku po veniji ter v turističnih voM kih; vodnik Muzeji 1 Gorenjskem pa je doslej n skupni vodnik po muzejM regiji. Šest muzejev na yi enjskem v njem predstavijo] muzejskih zbirk. Z občuti za pravo mero so izbfj\ podatki razvrščeni pregledi kar samo olajša branje &JL turistom kot tudi vodm skupin, še posebej šofm Knjižica je na voljo za sib"i ličnih 100 tolarjev v mulf{ na Gorenjskem._jjM Loški muzej, najstarejši Gorenjskem, ima vse zbirke na Loškem gradu.' vodniku pa priporoča v o|?f lani odprto Kaščo z galp Franceta Miheliča tei zbirk'" Železnikih, Sorici in Žirch- , Imenitno predstavljena J, enjska muzejska transver# se zaključuje v Kamniku, "f Kamniški muzej predsta1^ poleg svojih zbirk tudi p^l no Sadnikarjevo zbirko. I arboretum v Volčjem P°^ Maleševo galerijo, knjig^ frančiškanskega samost^T drugo. • Lea Mencinger Uspešni gojenci kranjske glasbene šole ODLIČNI V ITALIJI Kranj - Učenci Glasbene šole Kranj so se v zadnjih me*e, udeležili številnih, tudi mednaronih, glasbenih tekmovanj kjer že kot po pravilu dosegajo odlične reuultate. Tako konec marca trije kitarski dueti, dva harmonikarja in f°\ pevka udeležili državnega tekmovanja mladih glasbenik" Slovenije, na katerem so kitaristi dosegli dve drugi in tretje mesto. Mladi violinisti in čelisti so se udeležil' mednarodnega tekmovanja in dosegli drugo ter četrto ntf>! Marjetka Hribernik, čelistka, ki je osvojila prvo mesto, tekmovanju v Stresiju, je v torek nastopala na koncertu * Adria v Celovcu. Prav pred kratkim pa so velik uspeh dosegli na mednarod^ tekmovanju mladih glasbenikov v Sresiju, ki so se ga g°Je^ glasbene šole Kranj letos udeležili prvič. V konkurenci r\ glasbenikov iz sedemnajstih držav so dosegli kar tri prva čelista Marjetka Hribernik in Kristijan Krajnčan ter kfavirskj ( Ana Bajželj in Barbara Koder. Odličen uspeh so dopolni'^ tretja mesta dveh kitarskih duetov (Viktor Simič, Ravi ShreSJ. Nina Langerholc in Deneb Debeljak) ter violinista M*. Anžeja. Kot je dejal ravnatelj glasbene žole Peter Škrjanc, J*, doslej največji uspeh glasbene šole, za katerega so prav g°L. zaslužni tudi požrtvovalni učitelji mladih talentov: Zdenka m Marinič, Nataša Bogataj in Ivana Ziherl. "Veseli me, da z g1^ prestopamo meje Kranja, Gorenjske in Slovenije in v tej bomo prav gotovo nadaljevali. Tudi učencem sodelovanj6, mednarodnih tekmovanjih veliko pomeni, saj imajo tam rn°* j primerjave s svojimi vrstniki iz drugih dežel in kultur i"* nazadnje tudi spoznati druge kraje. Prepričan sem, da je tak " . dela z mladimi talenti pravilen in tudi v prihodnje poskušali našim najboljšim mladim glasbenikom posvečat' več pozornosti. • M.A. JVa Cankarjevih cestah... Gorenjci smo v znak spoštovanja do našega velikega književnika Ivana Cankarja kar nekaj uilic poimenovali po njem. V Tržiču, Radovljici, Kranju... TRZIC POSLOVALNICA v v TRZIC Cankarjeva 1, tel.: 50-189 Del. čas: 8.-16. ure, sobota zaprto! 5£ TOKOSmžič Cankarjeva cesta 9, Tržič, tel.: 53-451 Proizvodnja ročnega poljedelskega in obrtniškega °rodja, rezilnih delov za kmetijsko mehanizacijo. ZASTOPSTVA: ADLUS in BWG Nemčija POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d. _PC PRESKRBA TRŽIČ ovnica teL53-180 športna prodajalna tel.:50-234 povratni hladilnik fl> motorno kolo AFN 6S rjsat 32.990 T£ 131218 tilnik z 0) gorsko kolo CINZIA ^mrzovalnikom l1;HCt 55.990 O in ROG O) *a gotovinsko plačilo 2 - 4% popust 3 - S mesečno brez obrestno posojilo brez pologa ♦6-24 mesečno posojilo brez pologa ŠKOFJA LOKA R& U d.o.o. Cankarjev trg 6 4220 Škofja Loka (za Šentjakobsko cerkvijo) tel.:0641623-303 servis eospodinjskih aparatov, električnega orodja, prodaja rezervnih delov RADOVLJICA STANOVANJSKA ZADRUGA, z.o.o. DOM Cankarjeva cesta 1, 4240 Radovljica Tel.: 064/715-932 Radovljica in*eniring - p.o. Pol« v procesu preoblikovanja v d.d. CANKARJEVA 1 4240 RADOVLJICA tel.: 064/715-662 fax: 064/714-211 do'^ Sjavne dejavnosti na področju stanovanj, inženiringa FOslov in finančnih storitev smo razširili dejavnost tudi na napremičninskem področju. Kupujemo in posredujemo-. n?^uPu' prodaji, zamenjavi stanovanj, stanovanjskih hiš, iz ?vnm prostorov, lokalov, garaž, zazidljivih parcel pri 8radnji stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov, lokalov, garaž in drugih objektov SODELUJEMO Urri1Z6radnialh do določene gradbene faze ali gradnji na ključ Jam° vse v zvezi z gradnjo objektov od zamisli do vselitve NUDIMO TUDI Pravno in davčno svetovanje na področju nepremičnin sodne cenitve nepremičnin izvedbo dražb vpise v zemljiško knjigo z Našimi strokovnimi storitvami postajamo -__ MOČNA NEPREMIČNINSKA HIŠA. In prav Cankarjeve ulice so si mnogi podjetni Gorenjci izbrali za svoje domovanje. Denimo v Tržiču... Slovenska hranilnica in posojilnica je v edinem tržiškem nebotičniku prenovila svoje poslovne prostore. Tisti, ki ste v njihovi tržiški poslovalnici že bili, boste prijetno presenečeni - Kvalitetne bančne storitve boste deležni v zares prijetnem okolju. Le eno parkirišče proč najdete Mercatorjevo blagovnico, v kateri vsakdo najde nekaj zase. Nekoliko višje, v tovarni kos in srpov Tokos že dolga leta kujejo ročno poljedelsko in obrtniško orodje. In v Radovljici... Kar dve podjetji, ki se tako ali drugače ukvarjata z nepremičninami, imata svoj sedež na Cankarjevi -stanovanjska zadruga DOM ter Alpdom. Pa seveda v Škojji Loki. V Stiku poskrbijo za to, da vaši pokvarjeni aparati lahko ponovno začnejo delati namesto vas. Verjetno največje število poslovnih prostorov na Cankarjevi cesti pa najdemo v Kranju. Pri Aligatorju prodajajo dobro godbo, v prodajalni Omnia Šport se lahko opremite za športne podvige, v M-arsu kupite raznovrstne izdelke domače obrti, v Tai Taiu pa vam nudijo celo vrsto 'kolonialnega' blaga. Prav zato bo najbolje, da se kar sami sprehodite po vseh treh Cankarjevih in na njih poiščete tisto, kar potrebujeto. In ne dvomite, da želenega ne boste našli KRANJ /ALIGATOR. *+j, tU.. 22119J THINK fli IPINK tiat^at INTERSHOP Kranj, Cankarjeva 4, tel.:223-866, 222-122 IZREDNO UGODNA CENA RAIAN STOLOV PRODAJNA Ma R sm GALERIJA Cankarjeva 4, Kranj tel.: 223 675 IZDELKI SLOVENSKE DOMAČE IN UMETNE OBRTI SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ VČERAJ, DANES IN JUTRI Zgodovinska retrospektiva Srednja gradbena šola Kranj uspešno nadaljuje bogato in dolgoletno tradicijo obrtno-poklicnega izobraževanja v Kranju, na Gorenjski in tudi v Sloveniji. Sami začetki obrtnega in poklicnega izobraževanja v Kranju segajo v prejšnje stoletje. Poslopje današnje šole je eno izmed najstarejših v Kranju, ki je bilo za šolske namene prezidano v letih 1809 in 1811. V začetku (od 1816 do 1833 leta) sta bili v tej stavbi združeni deška in dekliška ljudska šola. Kasneje je bila v tej stavbi nastanjena kranjska nižja gimnazija, ekonomska šola in predvsem poklicna, ki je izobraževala čevljarje, puškarje, slikopleskarje ter druge profile. Današnja šola je svoje ime dobila leta 1983. Srednja gradbena šola Kranj danes Srednja gradbena šola Kranj izobražuje dijake za področje obrti in gradbeništva. S svojimi programi izobraževanja zadovoljuje večino kadrovskih potreb gorenjskih gradbenih podjetij in obrtnikov, na področju slikopleskarstva pa tudi potrebe drugih regij. Dijaki se lahko izučijo za naslednje poklice: slikopleskar, črkoslikar, zidar, tesar, pečar, pleskar antikorozist, tesar opažev, zidar za zidanje in ometavanje in polagalec keramičnih oblog. Poleg tega sola izobražuje tudi odrasle, šola ima visoko izobražen strokovni kader, ki svoje bogate strokovnoteoretične in praktične izkušnje prenaša na dijake. Temeljni cilji izobraževanja dijakov so usmerjeni v pridobivanje tistih strokovnoteoreticnih in praktičnih znanj in veščin, ki so nujno potrebni za opravljanje izučonega poklica. Kako naprej? V prihodnje bo šola težila k nadaljevanju svoje bogate tradicije izobraževanja za potrebe obrti in gradbeništva, hkrati pa bo sledila vsem pozitivnim spremembam na področju šolske politike in se tudi odzivala. Osrednje torišče celokupnega dela na šoli v prihodnje bo skrb za dijaka in njegove potrebe za poklicno izobraževanje. Naše težnje za naprej smo strnili v naslednjo vizijo: "Najboljši mojstri so in bodo prihajali iz naše šole". Gradbeno podjetje GRADNJE Kranj, Mirka Vadnova 1, Kranj, razpisuje na podlagi sklepa Delavskega sveta z dne 29. 2. 1996 JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin Predmet prodaje je proizvodna hala v izmeri 746 m2, pare. št. 106/2 K.O. Struževo, nadstrešnica v izmeri 218 m2, pare. št. 90 K.O. Struževo s skupnim funkcionalnim zemljiščem 1731,84 m2, pare. št. 90 K.O. Struževo. Na osnovi cenitve je izklicna cena 31.282.879,00 SIT. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pravne osebe morajo prodajalcu predložiti izpisek iz sodnega registra, fizične pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. Pooblaščenci dražiteljev morajo pred začetkom dražbe predložiti pisno pooblastilo. Prednostno pravico pri nakupu imajo pravne osebe, ki imajo aktivno najemno pogodbo. Vsak dražitelj mora pred začetkom dražbe vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene (3.128.289,00 sit) na žiro račun prodajalca št. 51500-601-13752, ter o vplačilu predložiti potrdilo pred začetkom dražbe ali predložiti bančne garancije. Varščina se všteje v kupnino, neuspelim dražiteljem pa vrne v roku petih dni po dražbi. Uspeli dražitelj bo dolžan prodajno pogodbo skleniti v roku 8 dni po opravljeni dražbi. Če pogodbe ne bo sklenil ali če ne bo pravočasno vplačal kupnine, se šteje, da odstopa od pogodbe, oziroma se pogodba razveljavi. V tem primeru varščina ostane prodajalcu. Vsa dodatna pojasnila dobijo interesenti na sedežu prodajalca pri direktorju ing. Janezu Studenu v Struževem po tel. št. 064/223-443, vsak dan med 7. in 8. uro, ali osebno po predhodnem dogovoru. Javna dražba bo v ponedeljek, dne 27. 5 1996 ob 10. uri v Struževem. OBČINA RADOVLJICA obvešča vse svoje občane, predvsem pa krajane Lesc in Radovljice, da bosta javni obravnavi razgrnjenih osnutkov 1. SPREMEMBE ZAZIDALNEGA NAČRTA LESCE - CENTER (za območje ob Elgu) danes, v petek, 17. 5. 1996, ob 18. uri v Družbenem centru v Lescah in 2. SPREMEMBE ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA CENTRALNO OBMOČJE RADOVLJICE (nadomestni objekt na Prešernovi ulici) v ponedeljek, 20. 5. 1996, ob 18. uri v prostorih Občine Radovljica ŽUPAN Vladimir Černe, dipl. ing. Radovljica, 15. 5. 1996 SREDNJA EKONOMSKA IN UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA KRANJ razpisuje prosta delovna mesta: - UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom - DVEH UČITELJEV EKONOMSKIH PREDMETOV za določen čas s polnim delovnim časom Kandidati morajo obvladovati slovenski knjižni jezik in imeti ustrezno izobrazbo določeno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa na naslov: Srednja ekonomska in upravno-administrativna šola Kranj, Komenskega 4. Nastop dela za vsa razpisana prosta delovna mesta je 1.9.1996. Na cesti: VOLVO S 40 Novomeški Revoz oziroma njegova prodajno servisna mreža je pred kratkim začela s prodajo novega volva S40, avtomobila, ki je prekinil tradicijo oglatih karoserijskih potez te Švedske avtomobilske znamke. Novo sodobnejšo in bolj zaobljeno obliko so v tovarni nakazali že pri modelu 850. Volvo S40 se tako po velikosti kot tudi po lastnostih uvršča med Volvovo serijo 400 in model 850, v tovarni ga postavljajo v višji srednji razred, za katerega v prihodnjih letih pričakujejo precejšnjo rast. Pri nas je ta avtomobilski razred lani predstavljal desetino tržne pogače, Volvo pa je z modeloma 440 in 460 v tem tržnem segmentu zasedel osmo mesto. Oblika novega volva S40 je v vseh pogledih dovolj elegantna, dopolnjujeta pa jo notranja prostornost s sodob-neje oblikovanim voznikovim delovnim okoljem in že prislo-vična tovarniška skrb za varnost. Volvo S40 je tako prvi avto višjega srednjega razreda, ki ima poleg zračne varnostne vreče za voznika vgrajen tudi sistem SIPS (side impact pro-tection sistem), ki potnike v vozilu varuje tudi s stranskimi varnostnimi zračnimi vrečami. Kljub temu da novomeški Revoz ponuja nekoliko bolj bogato opremljene različice, je zanimivo, da v serijski opremi ni tudi zračne varnostne vreče pred sovoznikom. Slovenski kupci bodo ob začetku prodaje lahko izbirali med dvema bencinskima štir- S tem kuponom vam odobrimo 20% popusta AVTO VLEKA PREŠERN; eprešernjože 64248 LESCE Savska 36A NON STOP MOBITT£L:0609-610-633 MICRA • PRIMERA KOMBI VANETE AVTO MOČNIK Britof 162, Kranj, tel. 064/242-277 NOVO ALMERA • ŽEZA 24.900 DEM • BOGATA SERIJSKA OPREMA V zalogi tudi drugi modeli NISSAN MÀXIMA • TERRANO TOVORNI PROGRAM NISSAN ivaljnima motorjema. Gre za tako imenovana modularna motorja, ki sta v celotni narejena iz aluminija, in oplemenitena s štiriventilsko tehniko. Oba motorja sta konstrukcijsko povsem podobna in razvita na osnovi petvaljnika iz mpd-ela 850. Močnejši 2,0-litrski motor zmore 137 KM, šibkejši 1,8-litrski, ki ima nekoliko zmanjšan hod batov pa 115 KM. Izvedba z močnejšim motorjem vključuje tudi nekaj več serijske opreme, med drugim električni pogon vseh štirih stekel, klimatsko napravo, dva integrirana otroška sedeža in sprednje meglenke. Do jeseni bo tudi pri nas na voljo 1,9 turbodizelski motor z zmogljivostjo 90 KM, ki pa bo, za razliko od bencinskih, na voljo samo s petstopenjskim ročnim menjalnikom. To pa še ni vse: ob koncu leta bo iz tovarne v nizozemskem Bornu, ki so jo skupaj zgradili Volvo, japonski Mitsubishi in nizozemska vlada, prišel še petvratni kombi V 40, novost pa bo tudi bencinski motor s turbinskim polnilnikom goriva. Ali bo cena kombija enaka kot za limuzino, pri Revozu v tem hipu še ne vedo, so pa zelo zadovoljni z obetavnim začetkom prodaje modela S40. Za začetek so naročili 150 teh avtomobilov, prvi del te količine je bil dobesedno razgrabl-jen, do konca letošnjega leta pa se bo z novincem vozilo 200 slovenskih kupcev. Obetavna je tudi prodajna slika za druge modele, saj naj bi po načrtih Revoz preko svoje prodajne mreže uspel prodati približno 500 vseh modelov Volvo. • M.G. *> MERKUR Salon vozil Gregorčičeva 8, Kranj tel.: (064) 211 380 Pravo vozilo za vsako rabo - V Merkurjevem Salonu vozil. M MARUTI MARUTI 800 DX City Star, s katalizatorjem 990.528 SIT TATA 2.0 D, servo volan, nosilnost 1000 kg 1.621.493 SIT O CITROEN Vsi modeli CITROEN Jumper: 10% ceneje. CITROEN AX ŠPORT 1.1,s tremi vrati CITROEN AX IMAGE 1.1, s petimi vrat CITROEN ZX 1.4, s petimi vrati 1.364.441 SIT 1.500.416 SIT 1.999.740 SIT CITROEN XANTIA BREAK 3.840.939 SIT servo volan, klima, hidravlika, varnostna vreča, bočne ojačitve, deljiva zadnja klop, temna stekla, MOŽNOST NAKUPA NA POSOJILO ALI LIZING. Cene veljajo za vozila v zalogi! Staro za novo. CENITEV RABLJENIH VOZIL VSAK TOREK IN ČETRTEK, od 12. do 17. ure. AVTOHIŠA HYUNDAI SUBARU ROVER SERVIS, PRODAJA, STARO ZA NOVO KREDIT, LEASING Janez Kadivec Plpanova 46, Šenčur TEL: 064/41-573,41-426 U HONDA ZIBERT NOVI MODEU B3F cwtC Zl.SJUU DEM 8HUTIXÍ Britof 173,4000 Kranj, tel.: 064/242-167 NoviVoyager V tem razkošju ni nic potratnega. KIAEUUEI Kranj - Obrtna zbornica Slovenije je Predsedniku države, vlade, državnega irjora in državnega sveta, šestim ministrstvom, gospodarski zbornici in Političnim strankam naslovila šest strani dolg apel, v katerem terja takojšnje ukrepanje za zaustavitev propadanja slovenskega gospodarstva, $e zlasti malega gospodarstva oz. obrti. Industrijska proizvodnja pada že od sredine lanskega leta dalje, gospodarski velikani razpadajo, inflacija spet narašča (v prvem četrtletju je bila 3,2-odstotna), javna in osebna poraba sta preveliki, število zaposlenih v negospodarstvu se povečuje. Ker malo gospodarstvo ustvari že Približno trideset odstotkov bruto družbenega proizvoda, v prihodnjih letih pa naJ bi se ta delež povečal na 45 odstotkov, Obrtna zbornica Slovenije zahteva od odgovornih v državi, da temu delu gospodarstva namenijo več Pozornosti, in da odpravijo nekatere nepremišljene ukrepe. Zbornica že nekaj let opozarja na finančni nered v državi. Septembra lani je izdelala primerjalno študijo o zaščiti upnikov v Nemčiji, Italiji in Avstriji in predloge Posredovala parlamentarnemu odboru Za gospodarstvo, ki je sklenil, da je 2akonodajo o zaščiti upnikov treba sPrerneniti. Po osmih mesecih je pripravljen le predlog zakona o izvršilnem Postopku in zavarovanju, ki je sicer ooliši od sedanjih zakonskih norm, še J'edno pa preveč ščiti dolžnika. Država, k' ni ničesar storila za izboljšanje zaščite "Pnikov, pa je v zadnjih letih sprejela kar nekaj novih predpisov, da bi si z njirni zagotovila "prilive" davkoplačevalcev. Kjer se kot upnik pojavlja država, so plačilni roki zelo kratki, za Vsak dan zamude pa je treba plačati zamudne obresti. Mali podjetniki, še zlasti samostojni podjetniki posamezni- ki, ki so večinoma odvisni od gospodarskih velikanov, prejemajo plačila z velikim zamikom ali pa jih sploh ne. Draga posojila in zapleteni postopki Obrestne mere za posojila so previsoke, postopki za pridobivanje posojil v bankah predolgi, jamstva predraga, rizičnih skladov in skladov za začetnike ni. V preteklih letih je država podpirala malo gospodarstvo s smešno nizkimi sredstvi, letos pa za subvencije in jamstva iz državnega proračuna celo ne bo denarja. Edini vir kreditiranja je zbrana privatizacijska kupnina, postopek za pridobitev sredstev sklada za razvoj malega gospodarstva pa je še vedno preveč zapleten. Država bi po mnenju zbornice morala zaščititi malega delodajalca (ne na škodo delavcev), z dopolnitvijo delovno pravne zakonodaje poenostaviti nekatere postopke, določene obveznosti (odpravnine, boleznine) malih delodajalcev do delavcev pa prenesti na državo oz. posebne sklade. Vlagatelji in porabniki dobička v istem košu Davki in prispevki iz dela (dohodnina, prispevki za socialno varnost) so v primerjavi z razvitimi državami previsoki. Pri nas so davčne olajšave velikega in malega gospodarstva izenačene, medtem ko je v razvitih državah malo gospodarstvo, še posebej pa obrt, deležno dodatnih davčnih spodbud. Gospodarske družbe plačujejo 25-odstotni davek na dobiček, samostojni podjetniki posamezniki pa tako kot ostali dohodninski zavezanci po posebni lestvici. Davčna zakonodaja nekaterih evropskih držav (Nemčija, Italija, Avstrija) pozna podoben način obdavčevanja, le da posameznikom, ki vlagajo del dobička nazaj v podjetje, priznajo višje davčne olajšave kot tistim, ki ne opravljajo dejavnosti in dobiček name njajo za porabo. Država najraje "molze" registrirane davkoplačevalce Obrtniki in njihova zbornica že nekaj let opozarjajo tudi na problem sive ekonomije in nelojalne konkurence. Da bi jo vsaj delno omejili, je država uvedla 10-odstotno dohodninsko olajšavo, ki pa jo je v naslednjih letih znižala na tri odstotke. Razvite države so sprejele različne ukrepe za preprečevanje sive ekonomije, pri nas pa za to sploh ni primerne zakonodaje. Država raje "molze" registrirane davkoplačevalce, ker ji je to lažje, kot da bi preprečevala sivo ekonomijo in spodu-jala nastajanje novih podjetnikov in družb in s tem tudi novih davkoplačevalcev, ki bi ob predpostavki enake javne porabe razbremenili obstoječe. • C. Zaplotnik V škofjeloški Nami odprli prenovljeno živilsko samopostrežno trgovino Do kupcev z bogatejšo ponudbo L ... * • J- 1__... INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO, ZDRUŽENJE PODJETNIKOV GORENJSKE 1. RAZGOVOR Z DRŽAVNO SEKRETARKO ZA MALO GOSPODARSTVO V ponedeljek, 20. maja, ob 11. uri bo v sejni dvorani št. 16 Mestne občine Kranj razgovor o stanju in razvoju malega gospodarstva, ki se ga bosta udeležili tudi državna sekretarka za malo gospodarstvo ga. Staša Baloh-Plahutnik in direktorica Sklada za razvoj malega gospodarstva, ga. Cveta Tinauer. Pridite in jima povejte, kaj pričakujete od vlade! 2. UVAJANJE SISTEMA KAKOVOSTI PO ISO 9000 V MALA PODJETJA Razpis je namenjen 60 (šestdesetim) podjetjem s področja gospodarstva, ki zaposlujejo do 50 sodelavcev. V okviru projekta bodo podjetja v enem letu preuredila poslovanje do ravni, ki omogoča pristop k certificiranju sistema po standardih 9001 ali 9002. Usposabljanje bo potekalo regionalno v skupinah po 6 podjetij. Projekt vključuje 10 dni učnih delavnic, ki se izvajajo in po 6 dni svetovanj v posameznem podjetju. Projekt se bo začel izvajati septembra 1996. V prijavi navedite: - število zaposlenih, - kratek opis glavnih gospodarskih dejavnosti, - podatke o izvozu (direktni, indirektni), - naštejte najpomembnejše kupce, - navedite svoj razlog za prijavo in - prijavo naj podpiše odgovorna oseba, ki jamči za resničnost podatkov. Vse informacije bodo uporabljene izključno za izbor podjetij, ki ga bo opravil Projektni svet. Prednost imajo manjša podjetja in podjetja z večjim deležem izvoza. Cena za posamezno podjetje znaša 8.550 DEM v tolarski protivrednosti in sicer 50 % ob podpisu pogodbe, 25 odstotkov pa pol leta dela in 25 odstotkov po izvedbi zadnjega svetovalnega dne. ROK ZA PRIJAVO JE 25. MAJ 1996. 3. MEDNARODNO POSLOVNO SREČANJE NA SLOVAŠKEM, KOVAČEVE PRI ŠTUROVEM od 13. do 14. junija 1996 Združenje podjetnikov iz Šturova na Slovaškem organizira tradicionalno mednarodno poslovno srečanje podjetnikov iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Romunije, Poljske, Madžarske, češke in Slovaške. Poslovno srečanje bo od 13. do 14. junija 1996 v rekreacijskem središču PANORAMA v Kovačeve pri šturovem. Na poslovnem srečanju bodo v glavnem zastopane naslednje panoge: kmetijsko-živilska industrija, gradbeništvo, lesna in pohištvena industrija, usnjarska in tekstilna industrija, elektronika, kemična industrija, strojegradna in turizem. Podrobnejše informacije o programu, kotizaciji in prijavnico dobite pri Območni gospodarski zbornici - Združenju podjetnikov Kranj, tel.: 222-584. Prijave do 27. 5. 1996. 4. SEJEM FIERA DEL LEVANTE V BARIJU, 13. - 23. 9. 1996 Od 13. do 23. septembra 1996 bo v Bariju 60. mednarodna prireditev Fiera del Levante. Namenjena je kupcem in izdelovalcem kmetijske, gradbene opreme, obdelovalne mehanizacije, industrijskih vozil, kakor tudi izdelovalcem in kupcem opreme za restavracije, pekarne, slaščičarne... Organizirana bodo poslovna srečanja, v Narodni Galeriji pa se bodo predstavljale tudi javne institucije in tuja zasebna obrtna podjetja. Informacije o programu na sejmu, o stroških udeležbe lahko dobite pri Območni gospodarski zbornici - Združenju podjetnikov Kranj, tel.: 222-584, podrobnejše informacije so na voljo pri Anni Casiraghi, tel.: 00 39 80 206396, fax: 00 39 80 206492. , Škofja Loka, 16. maja - V ravni holdinga Nama - škofje- nekdaj predvsem .tekstilnai po- tor(* so v temeljito obnovlje- loška blagovnica je le ena od nudba, adaptirati v sodobno 8em pritličju blagovnice Nama hčera v tem sistemu - ugotavl- samopostref*^*JT Nfi Loka odprli živilsko jali, da je imel promet v trgovini samopostrežno trgovino, ki za- z živili prav v Skofji Loki tesni ponudbi. Nekaj več kot Sotovo pomeni obogatitev po- najmanjši delež, saj utesnjen nudbe, h j0 ;e sicer na tem prostor ni dopuščal boljše po- Jestu, neposredno ob starem nudbe. Ko so se sporazumeli s cestnem jedru kar veliko. Kot SKB Banko za odkup prostorov B? Je povedal direktor škofje- dosedanje trgovine z živih, so se l0S*e Name Martin Arh, so na odločili vse pritličje, kjer je bila 500 kvadratnih metrov so opremili z najsodobnejšo opremo, za kar so porabili 105 milijonov tolarjev. Pri preureditvi pa so poleg bogate delikatesne ponudbe - irnu iti K Slovenska naftna podjetja v likvidnostnih težavah Bomo sredi poletja ostali brez bencina? ^enutno stanie slovenskih naftnih družb nam daje slutiti, da se bo ''bencinska migracija" Avstrija - Slovenija obrnila v nasprotno smer in bomo Slovenci hodili po bencin k našim severnim sosedom. ^a naj zgornja napoved zveni še tako 5everjetno, se lahko prav sredi poletja v ^ovenijj začno težave z oskrbo nekaterih naftnih derivatov. Vsaj tako so na sredini n°vinarski konferenci napovedali vodilni fožje slovenskih naftnih družb: Franc 7emk, direktor Petrola, Janko Kosmina, Rektor Istrabenza, in Jože Hozjan, direk-l°r rafinerije Nafta Lendava. Generalni direktor Petrola Franc Premk je Predal, da se morajo obnašati tržno, zato 'anko v Sloveniji izbruhne "krizno obdobje Pomanjkanja naftnih derivatov", če vlada ne ^^]^^C^^C^;W^ dogajanjem se cena naftnih derivatov na svetovnem trgu zvišuje, enak trend pa je tudi pri dolarskem tečaju, ki cenovna nesorazmerja še povečuje. Zaradi take cenovne neusklajenosti beležijo vsa tri podjetja od februarja naprej pri prodaji naftnih derivatov izgubo, ki se iz meseca v mesec zvišuje. Samo aprila so imeli v Petrolu za 400 milijonov tolarjev izgube (številka velja le za prodajo naftnih derivatov), v Istrabenzu 140 milijonov in v Nafti Lendava 125 milijonov tolarjev izgube. Direktorji omenjenih podjetij se zavzema- 11) £ & mi\ juivi.i --------j j prilagaja spremembam cen na svetovnem naftnem trgu. Predlagana avtomatizacija cen vrsto ie?Ven!JI S(? ?cne naftmn derivatov že naftner so mai mcc* najnižjimi v Evropi. Podražitve je precej podobna avstrijskemu sistemu in bi davčne° t °Stne' pa še te 'e zaracn zv»šanJa zagotavljala, da se slovenske naftne družbe 5,215 t i PnJe< 9^ države predpisana marža ne bi znašle v rdečih številkah in likvidnost- aPrila °iqq 3 03 ''ter se n' spremenila že od 1. nih težavah, s katerimi se sedaj spopadajo. cena "č Podpisana dopustna nabavna Skupen predlog so na vlado poslali že 23. cel0 a, r!\e8.a zlata" pa se od leta 1993 naprej aprila letos, vendar odgovora še ni. znižuje. V nasprotju s slovenskim • S. Šubic zagotavljajo, da bo tu mogoče dobiti tudi raznovrstne uvožene izdelke - so mislili tudi na trume srednješolcev, ki prav na poti neposredno ob blagovnici prihajajo v bližnji srednješolski center. Trgovino so namreč uredili tako, da omogoča lahek prehod prav v tej smeri, pri čemer so ob tem uredili posebno ponudbo namenjeno tudi mladim: čeprav je v kotičku tako imenovani kava bar, pa je tu predvsem ponudba raznovrstnega svežega peciva, sendvičev in bogata izbira brezalkoholnih pijač. S to adaptacijo 28 let starega objekta pa v Veleblagovnici Nama Škofja Loka, d.o.o., še ni konec načrtov. V kratkem bodo preuredili razmestitev ponudbe v prvem nadstropju (tam naj bi prodajali tudi le drobno pohištvo), v drugem pa pričakujejo, da bo restavracija, ki so jo oddali zasebniku, razvila ponudbo in oživila, prostore dosedanjega pohištvenega salona pa nameravajo nameniti za druge dejavnosti. V prihodnjem letu načrtujejo temeljitejšo adaptacijo tudi v preostalih prostorih, vključno z vgraditvijo klimatskih naprav, kar je v tem objektu še posebej potrebno. Želijo si, da postane Nama zopet bližja Škofjeloča-nom, in da se končno pozabi zamera nad tem, da je bila izgrajena v enem najlepših parkov ob mestu. SKB Banka načrtuje ureditev svojih prostorov v treh mesecih. • S. Ž. Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: za nedoločen čas: - UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA - 4 UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA V KONFEKCIJI za določen čas: - UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI s skrajšanim delovnim časom - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA s skrajšanim delovnim časom - UČITEUA MATEMATIKE s skrajšanim delovnim časom - UČITEUA ŠPORTNE VZGOJE s skrajšanim delovnim časom - 2 UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA V FRIZERSTVU s skrajšanim delovnim časom (16 ur na teden) - 8 UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA V KONFEKCIJI s polnim delovnim časom Nastop dela za vsa delovna mesta je 1. 9. 1996. Pogoji: Učitelj splošnoizobraževalnih predmetov mora imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo. Učitelj praktičnega pouka mora imeti najmanj srednjo stro kovno izobrazbo ustrezne smeri, najmanj tri leta delovnih izkušenj in pedagoško-andragoško izobrazbo ali opravljen mojstrski izpit. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Malo gospodarstvo Kako do ugodnega posojila Kranj - Gorenjska območna gospodarska zbornica in Združenje podjetnikov Gorenjske sta v torek pripravila v Kranju "delavnico" z naslovom Kako do ugodnega posojila. Udeleženci, med katerimi so prevladovali podjetniki, so se seznanili z možnostmi in postopki za pridobitev posojila na podlagi javnega razpisa, ki ga je pred nedavnim skupaj z devetimi bankami objavil republiški sklad za razvoj malega gospodarstva. Sklad bo skupaj z bankam namenil za kreditiranje projektov malega gospodarstva nekaj več kot tri milijarde tolarjev. Predračunska vrednost posameznega projekta je lahko največ 800 tisoč mark v ustrezni tolarski vrednosti, najvišja možna višina posojila polovica predračunske vrednosti, prosilci pa morajo zagotoviti najmanj 30 odstotkov lastnih sredstev. Za kratkoročna posojila je odplačilna doba do enega leta, za dolgoročna je odvisna od poslovnega načrta in vrste vlaganj, možen pa je tudi moratorij. Obrestna mera je temeljna obrestna mera (TOM) + 6 odstotkov, stroški posojila pa znašajo 0,7 odstotka od zneska odobrenega posojila. Razpis bo "odprt" do porabe namenskih sredstev. • C.Z., slika: G. Šinik Dr. Bogomir Kovač v klubu Dvor Preddvor - Gost majskega srečanja direktoric in direktorjev, članov kluba Dvor bo znani slovenski ekonomist dr. Bogomir Kovač. Sodeloval je pri številnih vladnih nalogah in zasnovah vladne politike, vedno je znal zadržati svoje strokovno mnenje in distanco, kot neodvisni analitik pa je bil včasih tudi neprijetno odkrit. Člani kluba Dvor ga bodo na srečanju, ki bo v četrtek v hotelu Bor v Preddvoru, povprašali tudi za njegovo mnenje "zgodbe o uspehu" in o napovedih za razvoj gospodarstva v letošnjem in v prihodnjem letu. • CZ. Trgovsko podjetje d.d., Kidričeva 54, Škofja Loka MESEC DOBRIH PRILOŽNOSTI 30% popusta pri nakupu izdelkov ALPLES Pohištvo 25% pri nakupu izdelkov ALPLES Lesni program darilo pri nakupu nad 50.000 SIT video omarica ELITE 943; pri nakupu nad 100.000 SIT miza SYLARNA 25-32% popusta pri nakupu sedežnih garnitur, postelj in vzmetnic izdelovalca NOVA OPREMA T do konca maja pri nakupu z gotovino Loka PC ALPLES Železniki, tel. (064)66 155, Loka BC Medvode, tel. (061)611 106, Loka PC Alples BTC Hala A v Ljubljani, tel.(061)185 1541 UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP Kako kaže z lastninskim preoblikovanjem podjetij? Mnoga podjetja lastninjenje sploh ne zanima Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo se trudi po svojih močeh, da bi lastninsko preoblikovanje izpeljali v roku, vendar pa nekatera podjetja pri tem sploh ne sodelujejo. Med podjetji brez prvega soglasja so tudi taka, ki pro- MESETAR Ljubljana, 17. maja - Glede na to, da so lastninski certifikati v veljavi do 30. septembra, se bo verjetno zgodilo, da se številna podjetja ne bodo mogla lastniniti s certifikati, je na novinarski konferenci dejala direktorica Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo Mira Puc. Prvo soglasje je dobilo 1135 podjetij, od tega jih je 588 že doseglo tudi drugo soglasje, 110 pa jih je v obdelavi. 31 podjetij je agencija prenesla na Sklad RS za razvoj. Z namenom pospeševanja lastninjenja je agencija pregledala vsa podjetja, ki še nimajo drugega soglasja, in jih razdelila v tri skupine. V prvo spadajo tista, ki do doslej niso dobila prvega soglasja, kar pomeni, da še nimajo odobrenih programov za lastninsko preoblikovanje (318 podjetij). Ta podjetja morajo najkasneje do 15. julija dobiti prvo soglasje, če se želijo še v zakonitem roku lastniniti s certifikati. V agenciji so ugotovili, da v mnogih takih podjetjih sploh niso pripravljeni sodelovati, zato se bodo le-ta bržkone lastninsko preoblikovala po programu agencije. V tem primeru se bo 40 odstotkov delnic preneslo na sklade, 60 odstotkov delnic pa po 29. členu zakona na Sklad RS za razvoj. Pomladanski sejem v Celju Celje, 17. maja - V Celju se je v torek dopoldne začel 14. Pomladanski sejem, na katerem letos sodeluje 292 razstavl-jalcev. Predstavljajo se na 12 tisoč kvadratnih metrih notranjih in 6 tisoč zunanjih površin. Sejem bo odprt vsak dan od 10. do 19. ure do vključno 19. maja. Na sejmu v dvorani A predstavljajo izdelke za zdravo življenje, kozmetiko, nakit in darilni program, v dvorani E vse za otroke, v dvorani D opremo za bivalne prostore, gradbeni material in prehrambene proizvode. V dvorani C je razstavljena gospodinjska oprema, bela tehnika, zabavna elektronika in športna oprema ter oprema za prosti čas. V dvorani Cl pa so tudi letos inovacije. Sejem ima tudi raznovrsten obsejemski program. Tako so med drugim že v torek popoldne podelili priznanja Dobra igrača. Četrtek je bil namenjen inovatorjem, danes pa bo predstavljena tudi strategija razvoja malega gospodarstva. Seiem bodo zaprli v nedeljo. • A. Z. VEDEŽEVANJE 090 44 09 j; T H 6 0 f I M A J grama ne morejo izpeljati zaradi neurejenega stanja njihovih zemljišč ali zaradi neur-ejenega odnosa z denacionalizacijskimi upravičenci. V obeh primerih, so obljubili na konferenci, bo agencija aktivno posegla k reševanju zagat. V drugi skupini so podjetja, ki so pred drugim soglasjem. Taka podjetja programa niso izvedla, zato še niso v centralni evidenci. Med njimi je največ takih, ki jih pri izpeljavi programa zavirajo zunanji razlogi. Na žalost pa so tudi v tej skupini podjetja, pri katerih je poteklo že najmanj sto dni od odobritve privatizacijskega programa, a ga še niso začela izvajati. Tako je v obdelavi pred drugim soglasjem le 110 podjetij od 549-ih. V tretji skupini so podjetja, kjer so obdelavo pred drugim soglasjem že končali in jim do drugega soglasja ne manjka veliko, zato bo agencija do 15. julija več pozornosti namenila podjetjem iz prvih dveh skupin. Za dokončno izpeljavo lastninskega preoblikovanja v slovenskih podjetjih potrebuje agencija zajeten šop denarja, ki ga jim je že začelo primanjkovati. Po izračunih bi potrebovali okoli 100 milijonov tolarjev več sredstev, kot jim jih je namenil državni proračun. Če teh sredstev vlada ne bo zagotovila, je dejala Puce-va, lastninjenje zagotovo ne bo izpeljano do konca leta. • S. Šubic JAKA PLAT1ŠA 13 KRANJ, Tel.:326-995 Vse, k. izvede svoji p Zaup 090/41-29 3090/42-38 Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram)1 170 - 220 400 - 500 150 - 250 100-15$ 180-22 150 - 250 80 - 10J 110 -180 100 - 12 200 - 350 500 200 - 250 130 - 250 120-15° D - 200 Sejem Imega '96 Mednarodni muenchenski sejem bo od 21. do 25. septembra priredil na sejmišču Theresienhoche tradicionalni specializiran' sejem gastronomije, prehrane in trgovine s prehrambenimi izdelki Imega 96'. Na sejmu, ki ga sicer prirejajo vsako drugo leto, büà° med približno tisoč razstavljalci iz 35 držav tokrat tudi slovenski med katerimi je največ zanimanja za skupinske predstavitve Primorska podjetja se bodo predstavila na razstavnem prostor11 novogoriške območne gospodarske zbornice, ljubljanska razstavišču območne zbornice Ljubljana, vinarji pa na petdesç' kvadratnih metrov velikem prostoru, ki naj bi ga zakupil lastni'' znane ljubljanske vinoteke Simon Bradeško. Predstavili se boà° tudi steklarji iz Rogaške Slatine, prireditelji pa se dogovarjajo Še? nekaterimi slovenskimi podjetji. Cena za kvadratni meter razstaV' nega prostora je 150 mark in je za 60 mark nižja od običajne. hruške 125 - 250 * lubenice jabolka 80- 140 * jagode breskve 550 - 700 * bučke brokoli 200 - 300 * blitva čebula 40 ■ 75 * mlada čebula česen 300 - 450 * kumare korenje 130 - 150 * koleraba krompir 25- 30 * mladi krompir melancani 250 • 300 * ohrovt peteršilj 300 ■ 500 * por paradižnik 240 - 350 * radič domača ledenka 180 - 250 * ljubljanska ledenka mehka solata 150 - 250 * špinača šampinjoni 400 * zelje, glave zelena 170 - 200 Telekom Slovenije Telefonska kartica s papeževo podobo Kranj - Telekom Slovenija je ob obisku Janeza Pavla II. v Sloveniji izdala (v nakladi 80 tisoč primerkov) "tele* kartico", na kateri je papeževa podoba. Kartica stane 750 tolarjev in omogoča telefoniranje v vrednosti petdesetih impulzov. Od včeraj dalje jo prodajajo na vseh običajnih mestih, med papeževim obiskom pri nas pa jo bo mogoče kupiti še na štiridesetih drugih, posebej označenih mestih v Ljubljani in v Mariboru, predvsem na večjih parkiriščih, na avtobusnih in železniškin postajah in na obeh prireditvenih prostorih. Telekom je ob papeževem obisku poskrbel tudi za vse zveze, potrebne za radijske in televizijske prenose in nemoteno delo novinarskih središč, za kabelske in radio-relejne povezave in zadostno število telekomunikacijska priključkov. • CZ. 4t SUZUKI ko je varnost trdno v ve vaših rokah Dia nt h us PREUDARNOST IN VARČNOST: ■ dvojni airbag ■ servo volan rai FKIO od 19.990 DEM naprej TRI KVALITETE V ENEM: • dvojni airbag + servo volan • centralno zaklepanje • HI-FI avtoradio - kasetofon od 20.990 OEM naprej Evropski šampion varčnosti od 24.990 DEM naprej od 24.490 DEM napref od 15.990 DEM napref PONUDBA SUZUKI Odar Prodaja in servis pri pooblaščenih trgovcih Specialne cene zo lastnike kartice magna' VREME 2a danes nam vremenoslovci napovedujejo postopne pooblačitve, jutri naj bi bilo delno do pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo. V nedeljo bo precej padavin. LUNINE SPREMEMBE Danes bo mlaj nastopu ob 13.46, to pa tudi po Herschlovem vremenskem ključu ne pomeni nič drugega, tot veliko dežja. 24 11* DOBRE VAslu v SLOVENIJI NA OBISKU PAPEŽ, V NAŠI ODDAJI PA ŠKOE ALOJZ URAN , ^ oddaji Glasba je življenje se trudimo slediti aktualnim p°8°dkom. Že nekaj mesecev pričakujemo obisk papeža Janeza avla /j. v Sloveniji, žal ga v naši oddaji ne bomo gostili, bo pa n£mi eminenten gost škof gospod Alojz Uran. Gospod Uran je imeniten pevec in na vprašanje, kaj bi zapel "apcžu v Sloveniji, je odgovoril: V cerkvi bi mu zapet po staroslovensko Mnogaja Ijeta, pri l lZ]l.Pa Slomškovo En hrioček bom kupil." Naj vam zaupam, da j Idrijo pesem gospod Uran zapel poslušalcem oddaje Glasba L Življenje. Jutri, v soboto, ob 7.15 na Poslovnem valu ali ob V" na Radiu Triglav. i>/co/ Uran pravi, da se kaže različnost Slovencev celo pri J^u°anÍu' sa) P°jern° v glavnem večglasno, kot da enoglasno b?on ne bi znali... GLASBENA ANEKDOTA od je m Dunaju pred prvo svetovno vojno. Prva izvedba Kavalir z rožo" je bila velik glasbeni dogodek. Sam 0l. r'M» cesar Franc Jožef je počastil predstavo s svojim j-.0m- Po predstavi je dvorni komornik prvi prišel čestitat «^gentu Furtwangler/u. Vel¥°Jster' to )e Pravo zmagoslavje!" mu je dejal. "Njegovo ,jlčanstvo je strašno navdušeno in je zaspalo šele sredi aru8ega dejanja..." GLASBENO OBARVANE MISLI Glasba povezuje ljudi, učenje violine pa spore med sosedi. Kdor nima denarja in želi kupiti sosedovo zemljo, naj začne z "Cenjem petja na domu. «3L+<»^ ŠKODA VolkswdKt'n Group Pa ja zdaj vsi tisti, ki ste napisali, da bo v soboto finale popevke Evrovizije v Osni, ne mislite, da ste napsiali narobe. Saj vem da ne. Oslo, sicer glavno mesto Norveške, je namreč pravilni odgovor, pravtako pa je pravilni odgovor Aslo al' pa Asu, saj bi tako rekli v Žireh, kot je napisala Marija iz Gorenje vasi. Ja, gor bo nastopila tudi Regina, v posvečenem stanju, kot že vrabci čivkajo na drat in... no več o tem pozneje. Hmmm... marsikoga je Oslo spominjalo na uno very clever žvav, k' če ni pri volji ne j..., no ne "šljivi" niti predsednika države, kaj Šele tistega, ki bi jo želel spraviti kak meter naprej. Ampak pustimo to. V nekaj stavkih pa vam bom povedal recimo eno zanimivost iz Osla. Namreč, tam imajo promet v mestu organiziran tako, da na vseh vstopih v mesto kasirajo zdaj ne vem ali eno krono ali deset kron, v glavnem tam 100, 200 tolarjev. Ta keš bržkone porabijo za urejanje okolice, mestni ulic... pa takih stvari v mestu. Skratka nič narobe..., očitno je že prav tako. Fora pa je ta, da si v mestu in greš na ogled znamenite skakalnice Holmenkoln (ne vem ali se piše z n ali m), ki je izven mesta. In ko se vračaš v mesto, spet naletiš na kaso... Mi (v Oslu sem bil z neko družbo, tako da nas je bilo kar enih par avtomobilov) pa unemu inkasantu pametni, češ, bomo pa kje drugje Šli spet nazaj v mesto. Pa je uni rekel, ja, kr pejte, če vam bo ratalo. Po kratkem premisleku smo kljub Gorenjskemu poreklu sklenili, da damo tiste fičnike in ne bluzimo okrog po "Oslovi" periferiji. No, to je bilo tako za intermezzo, oziroma kratek predah, kot bi lahko poslovenili. Pa požrebaj-mo tole okrog Osla. Nagrado prejme... taraaaa Dejan Bergus, c. Alojza Trama ali pa Srama ( a veš, da nisem znal prebrat), 3 a, Jesenice. Vse čestitke, počakat dopis pol pa zvizzz k Aligatorju v Kranj. [NOVOSTI Tkole na brzino. Tanova od Cought in The Act, pa od Erosa Ramazottija, pol se je spet oglasil George Michael, pol so tu eni Back Street Boys (to glih ne poznam, kva so za eni), pa dve kompilaciji in sicer SLO dance 3 in una od radia Salomon. Zunaj je cedejka Gimme 5, to so uni bivši... ah se ne morem spomnit, pa še Deja je zraven... Primerno v skladu s papeževim obiskom pa je poleg kasete, ki je izšla prejšnji teden sedaj tu še cedejka. Zadevi se reče Petrova barka, če me spomin ne vara. Aja pa še to, na voljo so vstopnice za Sex Pistols, ki bodo 9.7. v Ljubljani, pol pa še za dva koncerta, ki bosta na Dunaju in sicer Bon Jovi 20.6. in ZZ Top 17.7. V torek, 21. maja, pa bodo v ljubljanskih Krišankah nastopili tudi Leteči potepuhi in Adi smolar, skupaj, posamezno pa še kako najbrž. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 216: Jasno, saj veste kaj vas bom vprašal. Kaj pravite, katero mesto bo v Oslu osvojila Regina? Uganite njeno uvrstitev. Ampak, ker vem, da včasih znate biti tudi precej zviti, v soboto si boste ogledali zadevo in potem v ponedeljek poslali dopisnico, pa bom zvit tudi jaz in bom za najbolj pogumne in sokoljeoke postavil dodatno vprašanje -Kakšne barve čeveljce je imela na nogi Regina? No na nekaj odgo-vorte, še raj pa na oboje in dopisnice pošljite do srede, 22. maja, na Gorenjski glas, pripis "Jodlgator". Tako, še tole napišem puncam iz Topol, za Vilija se vzame tudi dopust, al' k'k bi se reki'. Lepa hvala za razglednico iz Poljske, posebej pa hvala za mojega najljubšega komika na tv takoimeno-vanega Black Adderja, oziroma Mr. Beana. Že visi. Blejčankam, saj sem ti že razlagal o šverc kasetah (ampak kokr vidim, mi ne verjameš), Nick bo v Ljubljani ziher nastopil, če bo le turneja - še vedno je... in hvala za lepe želje za nedeljski koncert fia Dunaju... Aja, Potrudite se tako kot Beti P. in glasujte za pravega Gorenjca meseca, tako kot Beti P. čav Pred štirimi leti, ko so se napovedovale drlavnozborske volitve, je bila po državi neke Vfste mrzlica ali predvolilna histerija. Saj - demokracija prišla v deželo, bile so neposredne volitve pa take fine reči in volilci So kajpak nestrpno pričakovali, komu bodo neposredno oddali 5voj glas in se potem svojemu Zastopniku divili na televiziji, v Parlamentu in na domačem terenu. Pred štirimi leti, dan pred molitvami, potipam politični Pulz domače mi mladeži, ki lfna volilno pravico. Prijazno mlade ogovorim, češ: a jutri gremo pa na volitve, kaj? »Kakšne volitve?« Me začudeno pogleda domača mladina pišmeuharsko odbrzi k hladilniku v kuhinjo. Skoraj potegnem na tla od 8r<>ze: vsa Slovenija je polima-na s plakati, z vsakega kandela-°ra binglja kakšen kandidat, iz vseh medijev štrlijo ankete o v°lilnih izidih, moja lastna mladina pa ■ kakšne volitve? Potem slišim neko šušljanje in mrmranje o.. »Jelinčiču, ta jih bo vsaj zjagov,« ne vem pa še danes, kako so potuhtali, preden so nekomu oddali svoj glas. Na to zločesto izkušnjo pred štirimi leti mislim danes, ko je drlavni zbor razpisal referendum o spremembah volilnega zakona. A si zamislite, kaj šele bo, ko jih letos, 29. junija, dan pred referendumom, vprašam: a jutri gremo pa na referendum? da se zakon o volitvah v državni zbor spremeni tako, da bo zagotovil neposredni vpliv volilcev na izbiro poslancev, da bodo prebivalci po območjih enakomerno zastopani in v državnem zboru politični interesi sorazmerno zastopani. Da bo število mandatov sorazmerno številu osvojenih glasov na volitvah. Odpravili naj bi nacionalne liste in znižali prag za razdelitev neposredno dobljenih mandatov.. x nMKSn* vuuivc: ™a dan volitev, ko je pražnje -Pečeno volilno telo na volil-nern punktu že navsezgodaj, 'isti, s trenirkami pa prišprintajo na volišče nekam proti večeru, me totalno apolitična mladež Glosa Pred pragom je referendum Ali ste za znižani prag dobljenih mandatov? Kakšen - prag, kakšnih - mandatov? I - dušice mile, na politični referendum greste, odločat o strašni dilemi: poštene volitve da ali ne? da i'm ' ne- A m sme*no> Ze zdaj vidim in slišim mlade, Slo™!," Hie stranketisti s za kako se bodo na brzaka obrnili in začudeno pogledali: »Kakšen referendum?« Ta bo šele težka! Kako jim razložiti, da gre za zakonodajni referendum o dopolnitah volilnega sistema, ki ga je zahtevalo 35 poslancev? Kako jim razložiti, da se morajo odločati o tem, Slovenijo notri, ko pa je ja jasno, da so v Sloveniji. Saj niso v Grčiji, he - he!« Malo jim obrazložim, kaj več Pa itak nima smisla - le kdo, ki je Padel tako rekoč z Marsa, pa bi dan pred volitvami kapiral, kdo le kdo v Sloveniji? Pojdite se vsi malo solit! Na tak referendum mladih zanesljivo ne bo - to stavim že danes! Ne zato, ker ne bi nič kopirali, ampak zato, ker niso tako neumni, da ne bi vedeli, da se gredo pa zdaj poslanci res že nezaslišane igrice, če ne že manipulacije z volilci! Tisti, ki je pri brihti in dela od jutra do večera, da sploh preživi, nima ne časa in ne volje, da bi razmišljal o volilnem pragu in sorazmerni zastopanosti... Strankarske igrice so tudi v takem, tako rekoč bolj poštenem volilnem sistemu lahko sprevržejo v neizmerno manipulacijo. Meni že ne bo nihče dopovedal, da poslanca, ki je izvoljen, a svoji stranki ni všeč, stranka ni zmožna kakorkoli že onemogočiti! Odlifrati iz stranke in ga zamenjati s stranki bolj všečnim. Poštene volitve? Ja - kje pa živite? Poštenih volitev ni, še najmanj pri nas, ko poslanci bezljajo iz stranke v stranko in zato nihče še ni bil poslan v oslovsko poslansko klop kot v Nemčiji, recimo. A to je le en vidik tega strašnega referenduma o zakonu o volitvah! Drugi vidik je ta, da poslanci o zares vitalnih vprašanjih odločajo fletno kar sami in jim na kraj pameti ne pade, da bi potipali referendumsko voljo volilcev kot v Švici, kjer dajo vsa pomembna vprašanja za nacijo lepo na referendum. Pri nas pa gre kot prvi na drag referendum politični zakon: zakon o volitvah! Saj vemo, kje smo. Politika. Strankarski boji. Boj za, ha, demokracijo, od tod do večnosti. Le da se ta demokracija v praksi tako neumno sprevrže. Delavec, ki bo referendumsko glasoval za bolj poštene volitve, se bo še kar naprej kot tlačan moral udinjati prenekateremu delodajalcu, lumpu, ki v tej nepravni državi veselo laže in krade, denarja ima pa kot pečka... • D. Sede j OD 20. 5. • 25. 5. 1996 LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. CAUGHT IN THE ACT - DONT WALK AWAY 2. DAZ - OPROSTI Ml 3. EROS RAMAZZOTTI - PIU BELLA COSA 4. SENDI - BE MY LOVER /MACHO MAN 5. MR. PRESIDENT - COCO JAMBO 6. OASIS - DONT LOOK BACK IN ANGEL 7. MICHAEL JACKSON - THEY DONT CARE... 8. MARIAH CAREY - ALWAYS BE MY BABY 9. NEW/CUKI - SONCE 10. EXIT- NIGHT FEVER 11. NEW/SOULTANS - CANT TAKE MY MANDS OFF YOU 12. NEW/KAAS - EVERYBODY'S GOT TO... 13. COOLIO - 1, 2, 3, 4 (SUMPIN' NEW) 14. NEWWILI RESNIK - IŠČEM TE 15. NEW/ZUCCHERO - MY LOVE LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. WHIGFIELD - SEXY EYES 2. UNIVERSE - EVERBODY IS A STAR 3. IMPERIO - CYBER DREAM 4. ZHIVAGO - CELEBRATE THE LOVE GIMME 5 - RITEM MLADOSTI (KO UGASNEJO LUČI) 6. BAR - GET UP 7. ANJA RUPEL - DOLGA JE NOČ 8. NEW/POWER DANCERS - VŠEČ SI Ml 9. TOTALGROUND - CAN YOU FEELTHE MAGIC 10. MZ HEKTOR - DANES JE MAXIMALNO DOBER DAN 11. SEX APPEA - VOULEZ VOUS 12. BEAT SYSTEM - FRESH 13. CT GROOVE FEAT MANU - MAD 14. CUPIDO - HISTORIAS DE AMOR 15. OSCAR - CHILDREN (VOYGE VOYAGE 16. BUM BUM CLUB - YÒUR LOVE 17. NEW/GINA G. - COOH AAH... JUSTA LITTLE BIT 18. NEW/LOVE LÍQUID FEAT. BARRY STEWART - LOOKING FOR 19. NEW/LADY SHELLY - SWEET PARTY 20. CAROL BAILERY -1 CANT MAKE U LOVE ME 21. DJ PAUL ELSTAR - PROMISE LAND 22. NEW/ENSONIC - DOBRE LUŠTNE SEXY 23. N TRANCE - ELEKTRONIC PLEASURE 24. NEW/STELLA GETZ - TA Dl Dl BOOM 25. NEW/PROFONDO ROSS - remix 26. 2 FABIOLA - LIFT U UP 27. KADOC - THE NIGHT TRAIN 28. NEW/BLAXONE - GOOD THES 29. NEW/CODE 20 - PROGRESSIV ATTRACK 30. CAPTAIN JACK - DRILL INSTRUCTOR TRŽIŠKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Lep pozdrav, prijatelji Tržiškega Hita, lestvice naj glasbe Radia Tržič. Regina je skorajda nepremagljiva, vsaj v naši lestvici. Kako bo na Evroviziji, bomo še videli, in to kmalu. V ponedeljek ste nas precej klicali, veliko tudi pisali. Tisti, ki pokličete in ne upate aovoriti v eter pa: pogum. NAGRAJENEC: nagrado trgovine DOM ŽARNICA prejme Leonarda Kavčič, Kropa. Sotrpinka v studiu pa bo Danica iz Bistrice. Čestitava!!! Andreja in Dušan Lestvica: 1. Dan najlepših sanj_- REGINA (1) 2. Iščem te-VILI RÉSNIK (13) 3. Sexy eyes - WHIGHFIELD (3) 4. Never gonna say l'm sorry - ACE OF BASE (2) 5. X files - DJ. DADO (4) 6. Sonce - ČUKI (5) 7. Whatever you want - TINATURNER (10) 8. Let me be your valentine - SCOOTER (9) 9. Ritem mladosti - GIMME 5 (6) 10. Piu bella cosa - EROS RAMAZZOTTI (15) 11. Maksimalno dober dan - MZ HECTOR (12) 12. Na Na Now - DJ. PERO (novo) 13. Drill instructor - CAPTAIN JACK (novo) 14. One of us - JOAN OSBORNE (novo) 15. Globoko v meni si ti - CHERIE BAND (novo) Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 20. maja. KUPON Glasujem za skladbi: št. Moj predlog: Moj naslov: in št. GREMO V LIFE RADIO KRANJ 97,3 sreda, 22. 5. 1996 ob 17. uri ODDAJO PRIPRAVLJA IN VODI NATAŠA BEŠTER Živjo, živjo! Ne pozabite na našo skupno urico v sredo, 22. maja, ob 17. uri. S Slavcem iz LIFA vas čakava na frekvenci 97,3 - frekvenci RADIA KRANJ. In kaj bomo delali?! Vrteli dobro glasbo, ki se vrti tudi v diseoteki LIFE v Domžalah, povedali vam bomo, kaj se bo dogajalo v LIFU, zastavljali vam bomo nagradna vprašanja in seveda delili lepe nagrade. Pogledali pa bomo tudi vaše predloge in želje, katere znane slovenske in tuje goste bi radi videli in slišali v diseoteki LIFE v Domžalah. JEANS CLUB PETRIČ iz Kranja, PIZZERIJA BOTANA iz Lahovč, GORENJSKI GLAS IN DISCOTEKA LIFE iz Domžal pa bodo nagradili izžrebane bralce GORENJSKEGA GLASA, ki boste glasovali s spodnjim kuponom. SREČNO! KUPON PREDLAGAM GOSTA V DISCOTEKI LIFE: MOJ NASLOV: Kupone pošljite na naslov: RADIO KRANJ, Slovenski trg 1. 4000 KRANJ 82 TVS 1 7.00 Videostrani 7.30 Ljubljana - Stožice: Slovesna maša, prenos 11.15 Otroška oddaja 11.30 Jata zmajev, japonski film 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev TV igrice 13.35 Videostrani 14.30 Postojna: Srečanje z mladimi, prenos 18.30 Hugo, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 šport 19.50 Utrip 20.05 EPP 20.10 Shapidur, švedska dokumentarna oddaja 20.35 Turistična oddaja 21.00 Eurosong '96, prenos iz Osla; reporterka Miša Molk 0.05 Tat otrok, koprodukcijski film 2.00 Poročila 2.05 TV jutri, Videostrani TVS 2 8.00 Euronews 9.05 Otroški program 9.05 Radovedni Taček: Pero9.20 N. Simončič: Kljukčeve dogodivščine 9.35 Pod klobukom 10.25 Zgodbe iz školjke 10.55 Tedenski izbor 10.55 Poglej in zadeni 12.25 Tednik 13.15 Room service, ameriški film (čb) 14.30 Znanost od blizu, kanadska znanstvena nadaljevanka 14.5 Birmingham: EP v gimnastiki - mnogo- Eoj, prenos 17.15 TV dnevnik 1 17.30 port 18.30 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistrla 19.30 Na vrtu 20.05 Škrlatna barva, ameriški film 22.30 Sobotna noč 0.30 Kolesarska dirka Giro d'Italia, posnetek KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 TV prodaja 9.00 Kaličopko, ponovitev otroške oddaje 10.00 Risanka 11.00 Dance session, ponovitev 11.30 TV prodaja, ponovitev 11.50 Predstavitev izdelkov 12.15 Videostrani 15.35 Spot tedna 15.40 TV prodaja 16.00 Dokumentarna oddaja, ponovitev 16.30 Jeleni z zahoda, ponovitev ameriške nanizanke 17.20 Telefon, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.00 CNN poroča 19.30 Risanka 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.00 Življenja čas, ameriški barvni film 22.35 Dežurna lekarna, španska humoristična nanizanka 23.05 TV prodaja 23.25 Spot tedna 23.30 CNN poroča POPTV 8.30 Brisco County ml., ponovitev nanizanke 9.30 Odpadnik, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 Highlan-der, ameriška nanizanka 11.30 Dosjeji X, ponovitev ameriške nanizanke 12.30 ITC magazin, ponovitev 13.00 Grand prix magazin 14.00 Kjer rastejo barve, dokumentarna oddaja o tulipanih 14.30 Lepljivi prsti, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.30 Obraz tedna, ponovitev 17.00 Avto-drom, ponovitev 17.30 Beverlv Hills, 90210, ponovitev ameriške nanizanke 18.30 Melrose Plače, ameriška nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Red Rock West, ameriški barvni film; Nicolas Cage 23.00 Barva noči, ameriški barvni film; Bruce Willis TV 3 7.15 Obisk papeža Janeza Pavla II., prenos iz Stožic 11.15 Družinski studio 14.30 Obisk papeža Janeza Pavla II., srečanje z mladimi v Postojni 18.00 Rastline, dokumentarna oddaja 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 12 filmov - 12 obrazov Alaina Delona;: Samuraj, francoski barvni film 21.50 Spevi ruske velikonočne liturgije 23.00 Zasledovanje, film HTV1 8.25 TV koledar 8.35 Poročila 8.40 Korenček 9.05 Otroci iz Avstralije, anstralska nanizanka 9.35 Nekje jutri, ameriški barvni film 11.15 Razprava: O življenju čisto resno: Ali razlika v letih pospešuje ali zavira ljubezen? 11.55 Risanka 12.00 Dnevnik 12.20 Prizma 13.20 Pogovor s teologom 14.20 Briljantina 15.10 Vsi poročevalci sveta 16.00 Poročila 16.05 Televizija o televiziji 16.35 Sinovi viharjev 18.00 Turbo Limach show 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.10 Pred Evrosongom, glasbena oddaja 20.55 Izbor pesmi Evrovizije, prenos iz Osla 0.00 Dnevnik 23.55 Polnočna premiera: Anglosaško vedenje, angleška nanizanka HTV2 15.00 Video strani 15.15 TV Koledar 15.25 Beverlv Hills, 90210, ameriška nanizanka 16.15 Melrose Plače, ameriška nadaljevanka 17.00 Obisk papeža v Sloveniji, prenos iz Postojne 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Hrvaški operni pevci, dokumentarna oddaja 20.45 Vidikon 21.30 Hrvaške županije 22.20 Od duha k duhu, dokumentarna serija 22.45 HR TOP 20 AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne, ponovitev 6.30 Otroški program 8.55 Vroča sled 8.20 Sobotna igra 9.20 Barbar, risana serija 9.55 Sobotna igra 10.25 Blinky Bili 10.30 Tolpa bambusovih medvedkov 10.55 Sobotna igra 11.00 Disnevjev festival 11.55 Harrv in Hendersonovi 12.15 Klic v sili Kalifornija 13.05 šport 14.05 Blossom 14.30 Princ z Bel-Aira 14.50 Nick Foley 15.40 Seaquest DSV 16.30 Beverly Hills, 90210 17.15 Melrose Plače 18.00 Nogomet 19.00 Nonstop neumnost, nemška humoristična serija 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Star light, zabavna oddaja -playback show s slavnimi gosti 21.00 Evrovizijska popevka, prenos iz Osla 0.00 The Bronx, ameriška kriminalka; Paul Newman 1.50 Klic v sili Kalifornija, ponovitev 2.35 Merose Plače, ponovitev 3.20 Beverlv Hills, 90210 4.05 Cena ljubezni, grška kriminalka AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Hello Àustria, Hello Vienna, magazin v angleščini 9.35 Jedi z zgodovino 10.00 Ko moja draga razposajeno praznuje, ponovitev nemške komedije 11.25 House-sitter - laž ima lepe noge, ponovitev ameriške komedije 13.00 čas v sliki 13.10 Tisoč rdečih vrtnic cveti, nemški film 14.35 Imam samo tvojo ljubezen, avstrijski glasbeni film 16.05 15 let - ljubezen za ljudi, dokumentarni film 16.30 Alpe -Donava - Jadran 17.00 čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče? 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Spori, državljani se bojujejo za svoje pravice 19.00 Avstrija zdaj 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Hamlet, ameriško angleška filmska drama- Mel Gibson, Glenn Close 22.30 čas v sliki 22.40 Vse je komedija: Othello, marv na Dunaju 23.35 Čas v sliki 23.40 Daleč od ponorele množice, angleški ljubezenski film 2.15 Pogledi od strani, ponovitev 2.20 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 MINI PET - otroška ?lasbena Iestvica19.40 Utrip Kranja 9.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot: Završki fantje - MoPZ KUD Jože Papler Besnica 20.08 TV kažipot 20.10 Poročila 224. (ponovitev) 20.25 Iz sveta glasbe: Jožica Svete 21.10 Glasbeni spot 21.15 Novo: Moderna smaopos-trežna trgovina v veleblagovnici Nama Škofja Loka 21.35 EPP blok - 3 21.40 Nagrada Edmond - Blanc '96 za 8ojltev jelenjadi v Karavankah 22.10 idprti ekran (ponovitev) 22.15 Kamera presenečenja: Obisk arboretuma Volčji Potok 22.33 Srečanje Elanovih športnikov v Elanovi trgovini 23.03 Video-boom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe), 90. oddaja 00.03 Z vami smo bili... nasvidenje 00.04 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.05 Videostrani LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 Film o papežu 20.00 Antonov obzornik ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.21 Društvo upokojencev Radovljica 18.49 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO -otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.25 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gor enjska včeraj, danes 9.20 Rožnati planet s klovneso Miko-Mako 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Oglašanje iz Osla 11.20 Novinarske prispevke 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche Welle 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Verska oddaja 18.50 EPP 19.00 Oglašanje iz Osla 19.30 Večerni program 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Odajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Tržiča In 95 Mhz iz Kovorja. Program bomo začeli ob 13.30, pogovarjali pa se bomo z Magdaleno in gostom. Sledile bodo aktualne informacije, pa horoskop, ob 16.10 bodo na vrsti obvestila. Nadaljevali bomo z oddajo Deutsche Welle poroča, nato pa bomo izpolnjevali glasbene želje poslušalcev. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17.30 do 18.00, nato pa bomo prebrali še pravljico izpod peresa Zlate Volarič. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila BBC 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Moja je lepša kot tvoja z gosti: Ansambel CVET 18.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Minute za klasično glasbo 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 BBC Evropa v preteklem tednu 12.00 BBC novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobotro jutro Slovenija 7.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Rick dees - ameriška glasbena lestvica 22.30 Hot mix dlsco žur 24.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV Kranj vsak dan od 19.00 do 23.00 uro ob nodoljah od 9.00 do 14.00 uro KINO CENTER amer. kom. DR. JEKYLL IN GOSPODIČNA HYDE ob 17. in 19. uri, amer thrill. 12 OPIC ob 21. uri STORŽIČ amer. akcij, film SMRTONOSNA BITKA ob 16. in 18. uri, amer. drama JOČI, LJUBLJENA DEŽELA ob 20. uri ŽELEZAR amer fant. kom. JUMANJI ob 18. in 20. uri TRŽIČ avstral. druž. kom. BABE ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film HOLLANDOV OPUS ob 18 30 in 21. uri BLED amer. kom. ŽENSKA ZA UMRET ob 18. uri, amer. znan. fant. film ZADNJI DNEVI ob 20. uri CERKLJE amer. gangst. film KDO BO KOGA ob 20. uri ŽIRI amer. akcij, film MANEKENKA IN DETEKTIV ob 20.30 uri TVS 1 8.00 Videostrani 8.10 Jekleni jezdeci, avstralska nadaljevanka 8.35 Živ žav 9.20 Maribor - Slivnica: Slovesna maša, prenos 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 4 13.05 Hugo, TV igrica 13.35 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 14.50 Zlatarna, ameriški film 16.20 Mariborska stolnica: Srečanje s svetom kulture in znanosti, prenos 17.30 TV dnevnik 1 17.40 Po domače 18.00 Letališče Maribor: Slovo, prenos 18.45 Za TV kamero 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Pekovski mojstri, francoska nadaljevanka 22.10 Napovedniki 22.15 Včeraj, danes, jutri 22.25 TV dnevnik 3, Vreme 22.35 Šport 22.45 Prepovedano potovanje, nizozemski film 23.55 Poročila 0.00 TV jutri, Videostrani TVS 2 8.35 Angleška glasbena lestvica 9.25 Videošpon 10.10 V vrtincu 10.55Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 11.40 Na vrtu 12.10 Nedeljska reportaža, oddaja TV Koper 12.40 Dlav v dlani 12.55 Birmingham: EP v gimnastiki, orodja ž, prenos 16.00 Atletski miting, posnetek iz Atlante 19.00 Kolesarska dirka Giro d'Italija, posnetek 19.30 Kajak kanu Soča '96, slalom, reportaža 20.05 National geographic, ameriška dokumentarna serija 20.55 Večerni gost 21.55 Tiri skozi čas: Ob 150-letnici železnice na Slovenskem, dokumentarna oddaja 22.15 Majhne laži, švedska drama 23.05 DP v nogometu: Rudar : Maribor Branik, reportaža iz Velenja 23.35 Športni pregled 0.20 Euronews KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 TV prodaja 8.30 Risanka, ponovitev 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Muppet show, 37. del 10.30 Risanka, ponovitev 11.30 Čikaške zgodbe, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.00 Video strani 14.30 Spot tedna 14.35 TV prodaja 14.55 Življenja čas, ponovitev filma 16.30 Muppet show 17.00 Disney predstavlja: Mala morska deklica, sinhronizirana serija 17.30 Račje zgodbe, 8. del sinhronizirane risane serije 18.00 Zvesti vodič, 1. del ameriške nanizanke 19.00 CNN poroča 19.30 Slam, oddaja o košarki 20.00 Unpato, pogovor v studiu 21.10 Jessie, nanizanka 22.30 Kako je bil osvojen divji zahod, ponovitev ameriške nanizanke 0.05 TV prodaja 0.25 Spot tedna 0.30 CNN poroča POPTV 8.30 Spidi in Gogi show, otroška oddaja 9.30 Morska deklica, otroška serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Edera, italijanska nadaljevanka 11.30 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 12.00 Med prijatelji, oddaja o narodno-zabavni glasbi 13.00 Camel Trophy, ponovitev 13.45 Val Thorens, ponovitev 14.00 Formula 1, prenos iz Monaca 17.00 Na jug!, ponovitev ameriške nanizanke 18.00 Nove Supermanove dogodivščine, nanizanka 19.00 Prijatelji, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Roxanne, ameriški barvni film; Steve Martin, Dan/I Han-nah 22.00 Urgenca, nanizanka 23.00 črni gad, nanizanka 23.30 24 ur, ponovitev TV 3 9.20 Obisk papeža Janeza Pavla II., prenos maše iz Maribora 12.30 Samuraj, ponovitev francoskega barvnega filma 14.00 Družinski studio 16.15 Obisk papeža Janeza Pavla II., prenos iz Maribora 17.30 Družinski studio 18.00 Obisk papeža Janeza Pavla II, prenos poslovilne slovesnosti iz Maribora 19.00 Dnevnik 19.30 Prenos iz Vatikana, ponovitev 20.00 Večni nasmeh, film 21.30 Zdrava video glava, vodi Tomaž Dimocelj 22.30 V dobrem in slabem, film HTV1 8.20 TV koledar 8.30 Poročila 8.35 Močni Max, risana serija 9.00 So čisto ponoreli? 9.30 Obisk papeža v Sloveniji 12.15 Poročila 12.35 Kmetijska oddaja 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.50 Vedno v nedeljo: Oprah Winfrey Show 17.05 Poročila 17.15 Obdrži drobiž, ameriški barvni film 18.50 Ribicija, ameriška risana nanizanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.10 Bravo! 22.15 Dnevnik 22.35 Poroče- na in z otroki, ameriška humoristična serija 23.05 Hollywoodski otroci, dokumentarna serija 0.00 Poročila HTV2 9.50 Video strani 10.05 TV koledar 11.10 Radost muziciranja, prenos 12.55 Peta hitrost, ponovitev 13.25 VN Hrvaške v motociklizmu, prenos 14.10 Rafting, reportaža 14.20 Reportaža 14.20 Formula 1, prenos iz Monte Carla 16.30 Body Fitness 16.50 NBA magazin 17.25 Tretji šport 17.45 Streetball Challenge Hrvaška '96, posnetek 18.05 Moto-ciklizem, posnetek 18.40 Nogomet, pred začetkom finala pokala pokalnih zmagovalcev 19.40 Olimpijski baklo-nosec 19.45 Noč gladiatorjev, reportaža 20.15 Dan, ko so se vsi smejali, ameriški barvni film 22.15 TOP šport 23.20 Koncert AVSTRIJA 1 12.15 Nove pustolovščine družine Robinson v divjini, ameriški film 13.55 Športno popoldne, formula 1, dirka za VN Monaca, prenos iz Monte Carla; Tenis: mednarodno odprto prvenstvo Italije, finale 18.05 Gospod Fižolček, humoristična oddaja 18.30 Srček, oddaja pomaga osamljenim, da se najdejo; voditelj: Rein-hard Fendrich 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Noro zaljubljena 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Cesarskomlinski Blues, avstrijska serija 21.05 Pravi Dunajčan se ne da 21.50 Čas v sliki 22.00 K stvari, politični pogovori 23.15 Podelitev Ifflandovega prstanam posnetek 0.15 Odsotnost, nemški TV film 2.00 Alien - osmi potnik, ponovitev grozljivke 4.05 Roselyne in levi, francoski cirkuški film AVSTRIJA 2 13.00 čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja za manjšine 14.00 Pogledi od strani, ponovitev 14.30 Razprodaja narave? 15.00 Njegov najboljši prijatelj, nemški film 16.30 Wildlife: Nesmrtni močerad, angleški dokumentarec 17.00 čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica, Nesramnost 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija zdaj 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogled od strani 20.15 Romanca v Seattlu, ameriška romantična komedija 21.55 Šport 22.00 Columbo: Odkupnina za mrtveca, ameriška kriminalka 23.30 Čas v sliki 23.35 Neuspešni med seboj, ameriška komedija 1.10 Pogledi od strani, ponovitev 1.20 Kultura, ponovitev 1.45 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 EPP blok -1 9.05 Glasbeni spot 9.08 TV kažipot 9.10 Miha Pavliha (ponovitev) 9.45 Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.15 Krila na nebu: Ptuj - dnevi slovenskih letalcev (produkcija: Marko Malec) 10.50 Top spot 10.53 TV kažipot 10.55 EPP blok - 3 11.00 Poročila 224. (ponovitev) 11.15 Alpe-tour Remont Labore vam predstavlja Megane 11.31 Akademski pevski zbor Mihail I. Glinka 11.53 24. razstava mineralov, fisilov in okolja -Minfos Tržič 12.05 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 90. oddaja 13.05 Z vami smo bili... nasvidenje 13.06 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.07 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 LOKATV 19.00 Nedeljska reportaža 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.40 EPP blok 20.45 Film, podnaslovljen ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 20.00 Odmevi na papežev obisk ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.45 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Detusche Welle 22.00 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 EPP 9.20 Novinarski prispevek 9.50 EPP 10.00 Mojstri kuhanja na Radiu Kranj 10.50 EPP 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Voš-čiča 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Prelepa Gorenjska 16.50 EPP 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 EPP 18.20 Na- ?radni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 9.00 Oglašanje iz Osla 19.30 Večerni program - Glasba po izboru Gregorja Grašiča 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. Pozdravu iz studia ob 10.00 sledi nedeljska Klepetalnica. Ob 11.40 se bomo potepali s potovalno agencijo Alpetour. Opoldne bo na vrsti tedenski mozaik, sledi Nedeljska duhovna misel, nato pa podrobnosti Iz našega vsakdanjika. Ob 12.50 bodo na sporedu obvestila, ob 13.20 Pa glasbene čestitke. Nedeljsko po-poldne bomo zaključili s Kolovratom domačih, ki se bo zavrtel ob 14.30. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika (OKC) 8.00 Mirin vrtiljak 9.55 Fiat Pančur 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice, voščila 13.00 Nedeljski gost; Ansambel Mira Klinca 14.00 Osebna voščila 15.00 Poročila BBC 16.00 Osebna voščila 17.00 Nedeljski gost: Matija Logar 18.30 Minute *8 ljubitelje resne glasbe R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.10 Aktualna tema 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Minute za narodnozabavno glasbo 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Kino 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Čestitke 13.30 Nedeljsko popoldne 16.00 Škofjeloških 6 17.30 Nedeljsko srečanje 18.30 Lestvica 3+3+A5 19.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro z glasbeno skupin0 7.30 Kaličopkova druščina 8.30 Dopoldne z RGL 9.30 Naj, naj pesem tedna 9.15 Novice 9.30 Kam danes f Ljubljani 10.00 Horoskop 11.00 Duhovna misel - Rudi Koncilija 12.00 BBC-novice 13.00 Nedeljska repoi" taža 13.25 Pasji radio 14.00 Potapl' Janje ladjic 15.00 Vodeni program 15.15 Novice 17.15 Hollywood " oddaja o filmu 18.15 Vreme v živo 18.45 Športni pregled 19.15 Novice 19.20 Prenos žrebanja LOTO 20.30 Astro tednik - v živo 22.30 JaZ* galerija 24.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program bM Duhovna misel, svetnik dneva 8.3° Dop. inf. oddaja 9.00 Prenos svete maše 10.00 Reportaža 12.15 čestitke in pozdravi naših poslušalcev 17.4* Slovencem po svetu in domovini Pj misijonska oddaja 18.30 Več. \m oddaja 19.40 Za najmlajše posliJ' šalce 19.50 Verska oddaja lokainijj postaj 20.15 Radio Vatikan 20.40 Naši svetniški kandidati 21.20 Sa«: ralna glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. kom. DR. JEKYLL IN GOSPODIČNA HYDE ob 17. in 21.15 uri, amer. thrill. 12 OPIC ob 19. uri STORŽIČ avstral, druž. kom-BABE ob 16. uri, amer. akcij, film SMRTONOSNA BITKA ob 18. uri, predprem. franc, drame TRI BARVE: BELA ob 20. uri ŽELEZAR amer. fant. kom. JUMANJI ob 18. in 20. uri TRŽIČ avstral. druž. kom. BABE ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film HOLLANDOV OPUS ob 18.30 in 21. uri ŽELEZNIKI amer. krim. MANEKENKA IN DETEKTIV ob 19. url BLED amer. znan. fant. film ZADNJI DNEVI ob 18. uri, amer. kom-ŽENSKA ZA UMRET ob 20. uri DOVJE - MOJSTRANA amer. film POGUMNO SRCE ob 19.30 uri ŽIRI amer. akcij, film MANEKENKA iN DETEKTIV ob 18. in 20.30 uri Odprte strani- še danes: papež prvič na gorenjskih tleh! Gorenjci o papežu, nekoč in danes V osemnajstih letih papeževega pontifikata Gorenjci pri svetem očetu Kranjskogorski župnik Marko Benedik: Priznanje Vatikana je bil moralni pritisk na ostale Bilo je 18. oktobra 1979 Janez in Pavla Pozdravila Janeza Pavla II. MILAN KUČAN, predsednik Republike Slovenije Papežev obisk priznanje Sloveniji Pastirčki plesali in peli v Vatikanu Lastovka z vejico miru za papeža Dr. ALOJZU ŠUŠTAR, ljubljanski nadškof in metropolh Obljube, da pride posebej k nam, n* prelomil 30. julij 1990 Papežu predstavili idejo slovenske samostojnosti Msgr. dr. BORUT KOŠIR, generalni tajnik cerkvenega odbora za pripravo papeževega obiska Spodbuda duhovni prenovi Slovencev Smučarji pri papežu Papež je smučal še pri sedemdesetih ANDREJ ŠTER, minister za notranje zadeve in predsednik državnega odbora za pripravo papeževega obiska Vatikan je upošteval naše zelje Program obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji Pozdrav na Brniku, slovo v Mariboru Navodilo obiskovalcem Omejitve na cestah, železnici in v zraku Državnik in dušni pastir Sveti oče, papež Janez Pavel II., prihaja danes k nam na tridnevni obisk v dvojni vlogi. K nam prihaja kot državnik in suveren države Vatikan, ki po pomembnosti in vplivu daleč presega velikost, predvsem pa kot predstavnik države, ki nas je priznala med prvimi in prva leta 1992 ter nedvoumno povedala, da je z Jugoslavijo konec, in da ima Slovenija vso pravico biti samostojna, pa tudi, kdo je bil v kasnejši vojni napadalec in kdo žrtev. Sploh je papež Janez Pavel IL državnik, ki nima predsodkov do sogovornikov. Karol Wojtilla, krakowski nadškof, ki ga je cenila tudi takratna poljska komunistična oblast, je bil z veliko večino leta 1978 izvoljen za papeža Janeza Pavla II. K nam prihaja kot dušni pastir in poglavar skoraj milijardne katoliške cerkve, h kateri se po javnomnenjskih raziskavah prišteva tudi okrog 70 odstotkov Slovencev. Papež naj bi med Slovenci še okrepil vero, ki naj bi bila ogrožena z najrazličnejših strani, in zato je med obiskom dan posebni poudarek proslavitvi 1250. obletnice krščanstva na Slovenskem. Leta 746 naj bi bila krščena karantanska kneza Gorazd in Ho-timir. Obisk je sicer zgubil, vsaj med Slovenci, na atraktivnosti, saj težko pričakovane razglasitve Antona MartindSlomŠka za blaženega ne bo, bo pa dano zagotovilo, da se bo to zgodilo še letos. Nedeljsko mariborsko srečanje s papežem bo vseeno minilo v znamenju Slomška. Kar pa je posebnost pastoralnega obiska, je papeževo priznanje pomembnosti vseh treh Škofij; ljubljanske, mariborske in koprske. Slovenija je zaradi obiska na nogah. Nekateri pravijo, da pretiravamo, predvsem pri zagotavljanju varnosti in da s tem obremenjujemo ljudi, tudi tiste, ki se jim obisk svetega očeta ne zdi pomemben. Ljudje imajo pravico do pomislekov, vendar moramo kot država ostati na ravni dobrega in zanesljivega gostitelja: če nekoga povabimo, ga sprejmimo kot dobrodošlega gosta. Papež takšno raven zasluži, saj ga mnoge države, veliko večje in tudi vplivnejše, na svojih tleh še niso imele čast pozdraviti. J.Košnjek Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik A V osemnajstih letih papeževega pontifikata Gorenjci pri svetem očetu V osemnajstih letih se je papež Janez Pavel II. srečal tudi s številnimi gorenjskimi romarji, župniki, cerkvenimi pevci, prosvetnimi delavci, mladinskimi skupinami, politiki... Kranj - Knjiga Sinovom in hčeram slovenskega naroda, ki jo je ob pripravah na obisk papeža Janeza Pavla II. in ob 75-letnici ljubljanskega nadškofa in metropolità dr. Alojzija Šuštarja izdala Družina, ni le vsebinsko bogata, ampak je tudi zgodovinski dokument o številnih slovenskih oz. gorenjskih obiskih pri papežu. V O V E N Še danes: papež prvi Hl V knjigi med drugim izvemo, da se je v drugem letu papeževega pontifikata, to je 1979. leta, pod vodstvom slovenskih škofov zbralo v Rimu več kot 5200 slovenskih romarjev, med njimi so bili tudi z Gorenjskega. Papež je tedaj blagoslovil drugo krono brezjanske Marije Pomagaj, ki so jo kupili koroški Slovenci. (Prvo so namreč na veliki teden ukradli neznanci.) V imenu slovenskih romarjev sta ga pozdravila Janez Slapar iz Loma pod Storžičem in Pavla Zajec iz Žirov. Pokojni dr. Jošt Martelanc, ki je bil nazadnje župnik na Bledu, je 6. maja 1982 pripeljal v Rim petdeset romarjev iz Šempetra v Ljubljani. Sveti oče jih je pri splošni avdienci pozdravil po slovensko. 24. februarja 1984 se je papež pozdravil s člani zbora Consortium musicum in z dirigentom Mirkom Cudermanom (po rodu je iz Tupalič pri Preddvoru). Junija 1984. leta je bila v splošni avdienci pri papežu skupina mladih z Bleda in Breznice. Papež jih je pozdravil s slovenskimi besedami: "Naj vam obisk groba sv. Petra utrdi vero in poživi življenjski idealizem..." Januarja 1987. leta je bilo škofovsko posvečenje novega beograjskega nadškofa dr. Franca Perka. Na slovesnosti je bila večja skupina slovenskih romarjev, med drugim tudi verniki iz Šenčurja in Skaručne, kjer je dr. Perko med drugim deloval. Maja istega leta je papeža obiskala skupina prosvetnih delavcev z Gorenjskega. Med romarji, ki so se 27. aprila 1988 udeležili splošne avdience, jt sveti oče pozdravil tudi cerkveni pevski zbor iz Tržiča. "Naj stoletni rimski spomeniki, posebno pa krščanska svetišča, obogatijo vaše pevske napore..." Leto kasneje so bili pri papeževi avdienci mladinska skupina in romarji iz Škofje Loke. Junija 1990. leta sta prišli iz Škofje Loke še dve skupini romarjev, med njimi tudi pevski zbor z dirigentom Tozonom. Julija 1990 je bila pri papežu delegacija Slovenskih krščanskih demokratov, med njimi tudi Ivo Bizjak z Zgornje Bele pri Preddvoru, zdaj varuh človekovih pravic v Sloveniji. 25. november 1992! Pri papežu so romarji iz Rateč in Kranjske Gore, ki mu pri splošni avdienci podarijo Elanove smuči in lepo okrašeno svečo, delo slovenskih karmeličank. Leto 1993 je bilo, vsak kar zadeva gorenjske obiske, zelo bogato. V Rim so romali mladi iz Preddvora in Goric, člani župnijske skupnosti Kranj - Primskovo, verniki iz Stranj, iz župnij Begunje in Breznica, iz Kranja, iz Sv. Duha pri Skofji Loki. "Pozdravljeni romarji iz Sel pri Kamniku v Sloveniji," je papež septembra naslednje leto nagovoril skupino romarjev, ki je proslavljanje 200-letnice svoje župnije sklenila pri papeževi avdienci. Lani maja je v Rimu na povabilo veleposlanika Štefana Faleža gostoval cerkveni pevski zbor Bled, ki je pomagal pri praznovanju Slovenskega tedna in pri srečanju italijanske in slovenske trgovinske zbornice. Papež jim je v posebnem pozdravu pri splošni avdienci dejal, da prihajajo iz bližine krajev, kjer je pesnik Prešeren opeval srečanja slovenskega naroda s krščanstvom, in iz bližine Brezij z Marijo Pomagaj, ki je zavetnica vseh Slovencev. Darilo kovaških spretnosti Kroparski svečnik za papeža Kropa - Slovenski kristjani bodo papežu ob njegovem prvem obisku v Sloveniji izročili več daril, med njimi tudi svečnik, ki so ga izdelali v kroparskem podjetju UKO. V podjetju so delo zaupali mojstru umetnega kovaštva Antonu Smrekarju iz Krope, ki je potreboval približo dva dneva, daje iz železa skoval ličen, štiri decimetre velik svečnik."Osrednji del je kvadratne, štirioglate oblike, je težji, kot so običajni svečniki, in je narejen ročno, so povedali v UKO, kjer imajo z izdelovanjem svečnikov in drugih podobnih izdelkov Že veliko izkušenj. Gorenjci o papežu,) Janez Pavel II. - Karol Wojtytt Naslovi tega pisanja so taki, da bi jih lahko obravnavali v treh knjigah; vsaj v treh in ne v enem samem članku. "Zakrivila" jih je urednica našega časopisa, ki mi je predlagala, naj napišem nekaj za uvod v posebno prilogo o papeževem obisku v Sloveniji. Nekaj o vseh treh razsežnostih njegovega življenja in dela: o njem kot človeku posamezniku, ki se piše Karol Wojtyla, o državniku, ki je na čelu samostojne države Vatikan in o duhovniku, ki je Petrov naslednik in božji namestnik na zemlji. Sliši se obetavno, a ko se človek usede in začne razmišljati, kako bi se lotil tako zastavljene teme, najprej ugotovi, da o vsem skupaj pravzaprav nič ne ve. Papeža osebno ne poznam; da bi zdaj, tik pred njegovim prihodom, prebiral debele knjige o njegovem žitju in bitju, je prepozno. ("Pa se mi tudi ne ljubi", bi dodal hlapec Danijel.) Enako velja za poskus, da bi šele zdaj začel proučevati Zgodovino papeške države in njen sedanji položaj v svetu. Še najmanj pa se čutim pristojnega presojati, ali je papež res tudi božji namestnik na zemlji ali si samo domišlja, da je... Papež in Gorenjci Tudi o trditvi, da je Janez Pavel II. prvi papež, ki stopa na gorenjska tla, bi se dalo razpravljati. Medtem ko je v strogem protokolu obiska gotovo že določeno, ali bo našo zemljo, prekrito z asfaltom in betonom brniškega letališča, poljubil, kakor je imel navado drugod po svetu, bi se lahko vprašali, ali je bila Ljubljana leta 1782, ko se je v njej, potujoč na Dunaj, za teden dni ustavil papež Pij VI, del Gorenjske ali ne. Vprašanje je zapleteno kot stavek, v katerem je izraženo, zato ga kar preskočimo. Za časopisno rabo je boljša domneva, da prihaja ravno danes na obisk sam sveti oče iz Rima, in da bo njegov prvi postanek na slovenskih tleh prav na Gorenjskem. Upamo, da bo med njegovim obiskom pri nas vse v redu. Da bo vse prežeto s tisto silno varnostjo in redom, kakršnega si je zamislil naš gorenjski rojak, g. Andrej Šter, notranji minister. Zakaj zapisano je: "V zadnjem mesecu pred obiskom bo skušal satan na vse načine onemogočiti in razdirati naša prizadevanja in čim več ljudi prestrašiti ter odvrniti od udeležbe. Uporabil bo vsa sredstva, tudi najbolj prefinjena, ker se papeža boji." (Družina, 7. aprila 1996) - Te stvarilne besede je v velikonočnem intervjuju izrekel msgr. Alojz Uran, pomožni škof ljubljanski, rojen v Šmartnem pod Šmarno goro, torej takisto Gorenjec. Bodo škofova svarila in ministrova zagotovila zadostovala? Zlodej namreč ni kar tako. Naravnost nad papeža, ki je kakor skala, seveda ne bo šel. "Jaz pa ti povem: Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala." (Mt 16,18) Ob teh Kristusovih besedah se je že velikokrat razpravljalo, ali so bile namenjene samo apostolu Simonu, Jonovemu sinu, ki je po njih postal sv. Peter, ali tudi njegovim naslednikom. Če drži to slednje, potem se papežu res ni ničesar bati. Čemu tedaj sploh tolikšni varnostni ukrepi? Nemara prav zato, ker je poslanstvo božjega namestnika zaupano minljivemu telesu našega slovanskega rojaka Poljaka, ki je hkrati državnik, kot so drugi. In kot tak neprestano ogrožen od raznih nepridipravov. GORENJSKI GLAS Zlodej, ki se, kot rečeno, papeža boji, bo proti njemu kljub temu uporabil vsa sredstva, tudi najbolj prefinjena. Če nenadoma odpre svoja peklenska vrata, se naša "skala" ne bo pogreznila vanje - preprosto zato, ker je zmeraj večja od odprtine peklenskih vrat. Ta je tako ne morejo niti pogoltniti niti odriniti. Proti Cerkvi, ki stoji na Petru Skali, in katere enotnost pooseblja papež kot božji namestnik, torej zlodej ne more nič. Zato se bo tembolj prefinjeno lotil papeža kot človeka in državnika. Prvi je šibkega zdravja, drugi zmotljiv kot vsi politiki. Prva nevarnost zanj tako preži že na brniškem letališču. Kaj če nenadoma zapiha hladna sapa izpod Kamniških planin in našega dragega gosta prehladi? In kaj - Bog ne daj! - če se zlodej nenadoma polasti osebe našega predsednika, ga obsede in povzroči, da pred svojim gostom, takisto državnikom, izreče kako prefinjeno, a vendar sporno in žaljivo besedo? Nakar se sveti oče prehlajen usede v letalo in odpelje nazaj v Rim! Samo upamo lahko, da se bo predsednik, ki je sicer luteranskega rodu, a vendarle krščen, zadržal, kakor je treba! Tudi sicer se mi zdi, da je gorenjsko letališče najbolj nevarno od vseh slovenskih krajev, skozi katere bo vodila papeževa pot. Vprašanje je namreč, ali je bilo sploh kdaj blagoslovljeno? Če ne, potem je danes še čas, da to opravi brniški (cerkljanski) gospod. Kolikor ni že papežev prihod na neki kraj zadosten blagoslov zanj in zadosti močan, da odvrne satanove prefinjene nakane? Nevarnost, da bi se kàj nepredvidenega primerilo v Škofovih zavodih, v gorenjskem Šentvidu nad Ljubljano, kjer bo gosta pozdravil predsednik slovenske vlade (ki takisto kot predsednik države ni Gorenjec in že zato nekoliko vprašljiv), je manjša, ker so bili ti pred leti ponovno požegnani. Vendar pomislite. Blagopo-kojni Anton Bonaventura Jeglič, škof ljubljanski, rojen v Begunjah na Gorenjskem, ki je te zavode zgradil, ni nemara niti pomislil, da se jih bodo že čez nekaj desetletij polastili antikristovi soldati, najprej Nemci, nato še komunisti. Pa so se jih! Ne pozabite: pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni! Božji blagoslov, ki ga prinaša božji namestnik, tako ne bo odveč. Da bo v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu vse tako, kot mora biti, jamči tudi oseba direktorja, ki je spet Gorenjec: dr. Borut Košir, r. 1954, doma iz župnije Tržič, profesor cerkvenega prava na Teološki fakulteti v Ljubljani. Ta mladi, a strogi mož, ki velja za enega najtrših zastopnikov Cerkve na Slovenskem (v pogovorih z vlado in sicer), že s svojo pojavo potrjuje pripadnost ustanovi, v kateri vlada red. Sreča naša, da jo hkrati z redom preveva tudi božja milost. Naposled je potrebno omeniti, da so v hierarhiji te ustanove še nekateri Gorenjci: msgr. Jožef Kvas, pomožni škof ljubljanski in generalni vikar, rojen v cerkljanski, msgr. Franci Petrič, odgovorni urednik Družine, rojen v rateški fari... Pomislimo zdaj, ali je še kak kraj, kjer bi mogel na papeža prežati zlodej. Prostori, kjer bo maševal in počival, so gotovo blagoslovljeni. Kaj pa slovenske ceste, po katerih se bo vozil od enega do drugega?! Za te je znano, da so v hudičevih rokah, in niti zadnja dva ministra za notranje zadeve, ki sta mu jih skušala iztrgati, tega nista zmogla, čeprav sta izpričana katolika in vrh tega oba Gorenjca. Jaz ne verjamem, da so znameniti papamobil in minis- trove blindirane limuzine zadosti jamstvo, da se visokemu gostu I naših cestah ne more primeriti I hudega. Tudi če ga bodo vozili t zraku, ne bo povsem varno. Saj vem kako negotova reč so helikopterji. Dt[ letalih ne govorimo. Ko so naši ljuw videli prve avione, ki so letali ■ našimi deželami, so povsem upravi'^ no pomislili, da vidijo hudiča, kako I na križu. In ne nazadnje je tu I dvomljivi, orožarsko in finančno Zn ženi sloves mariborskega letališča, i bo po nedeljski sveti maši nemara s$ čisto. Ostanimo na Gorenjskem. Tu je m še eno leglo, v katerem so zazidal peklenska vrata: Brdo pri Kraflt Predvojni lastnik, knez Pavle Kaf^ jordjevič je bil sicer krščen pravoslaV(l vendar ga sumijo, da je pozw podlegel framasonom. Naslednji "1$ nik", krščansko vzgojeni Josip 0m bolj znan kot maršal Tito, pa se }e svojim odpadništvom od mati' Cerkve celo ponašal. O šefu dríMA kije sedanji lastnik objekta, smo enO'· rekli. Peklenska vrata, ni kaj, I odprta na stežaj! Tako lahko sat* upamo, da bo papežev obisk tudi.vti hišo dvomljivega slovesa prinesel bol jega blagoslova. In sploh, da bodo času njegovega obiska na Gorenjske* peklenska vrata zaprta! Ko to zapišem, se oglasi nezfl^ glas: "Kaj pa ti? Ali ne bi bilo boljšaj bi tvoja usta ostala zaprta? Si pomislil, da se morda tudi skotil oglaša prefinjeni govorec!" O, &e. pomagavka, na to pa res nisem por"1', slil! Pa ne, da bi se elegantni *T J gospod, ki skriva rožiče na glavi i" v hlačah, polastil mojega skromni'-peresa? Ne, saj ni mogoče. M°> pisanje je preskromno. Hkrati tavljam, da nisem imel namena, da _ kogarkoli odvrnil od črede in PasttrL ki prihaja. Tudi strašiti nočem, sata1* pa se bojim še iz mladih let, ko so v W stare matere zatrjevali, da je skrit p^ pečjo, pod katero še danes pogleda^' strahom, in še takrat se mi v zavrti. Priznam, da v čredo poboW, ne sodim in k nedeljski maši ne hofm slabih namenov pa nimam. Boi najraje častim v svetiščih naf6I (Deus sive natura), na višavah,} katerih včasih zrem v dolino, distance, ki je prej ironična kot cfli na. Verjamem, da Bog je, ne verjarrfj pa, da bi se, vsemogočen, kot /j ponižal v vlogo našega "moralf1^ knjigovodje" (izraz Josipa Vidma'n nam gledal v naše prazne glave, r prste in pod odejo ter knjižil " grehe. Da božje oko vse vidi & . marsikdo ne vstal, če bi nanje gledal^ rad verjamem. Tako vam rečem jaZ> sem grešnik, in tako mi Bog poniay' Križ pod Triglavoffl "Najprej so jim odrezali krivopf'lSt\ niške roke, s katerimi so zoper sv*( zmagovite gospode nezvesto in tarsko prijeli za orožje, a začeli so t Drohu. Nato so jim odrezali nos ušesa, zdrobili stegna in zlomili $° niče. Trup so vrgli v mlako ali ja^f kakor je predpisoval takratni Hi nemški zakon in red. Pomorili so L tako grozno, da bi se drugi sovraï^ , krščanske vere tembolj bali uP°d zoper svoje kneze. / Ko so tako ÜPjM te furijske kačje lase in pohodili g'*^ puntarske zarote in družbe, si je i krščanstvo' vneti knez Valdunga* ^ naslednjih letih prizadeval, kako | iztrebil pogansko vero in pospr*u debeli plevel, ki je z njim bila de* , čez in čez tako porasla, da bi do\ pšenica krščanstva nekaj časa ne i^0' prav vzkliti. Nadaljevanje na 23. *| A V Miha Naglic na gorenjskih tleh Cveto Zaplotnik r 1 " "l ,ert\( Do 'juti rt o lé U J' r» ' si>< ■ vst mP 10 J v«' i* te« \é \ol n " Ï! n<3" fi' k* r"/1 rt mfcoč in danes državnik in božji namestnik na zemlji Zmajeve zobe, s puntom zasejane, je razbil ostri meč, sejalce ali poglavarje vstaje so uničili krvniki in profosi; za Wrebljenje nevere pa se mu je zdel Potreben drugačen meč, namreč dvorezni meč bolje besede, pouk, menim, v osrečujoči veri in marljiv nauk poglavitnih delov krščanske resnice, zakaj Preudaril je, da so z rezanjem in P°iiganjem bili pogani sicer telesno Premagani, malikovalska blodnja pa še ne izžgana, temveč da se bo v njih še vnel srd in ogorčenje zoper luč, in da je treba pri bolniku, ki se je nalezel smrtne kuge, uporabiti za ozdravljenje ne srce slabeča, temveč srce krepilna Zdravila..." fra, prav ste prebrali, tako se je Začenjala prva evangelizacija Slovencev. Navedeni odlomek je iz Valvasorje Slave vojvodine Kranjske (7. k*jiga, U. poglavje), Valdungus in Droh pa sta Valjhun in Droh, ki nastopata v Uvodu h Krstu pri Savici: "Valjhun, sin Kajtimara, boj krvavi te d°l8o bije za kršansko vero, z Avreljam ®roh se več mu v bran ne stavi; nič. Krščanstvo je namreč ravno s tem razvijalo svoje blagodejne učinke v kulturnem in družabnem oziru, ker je oživilo svoje, ali prav za prav v naturi utemeljene ideje o celokupnosti človeškega rodu v konkretnih oblikah. Najvz-višenejša taka konkretna oblika je -papeštvo. Papež je sicer pravno poglavar samo tistim, ki so po sv. krstu vstopili v cerkveni organizem, toda po svojem namenu je oče vesoljnemu človeštvu, za vse postavljen, vsem poslan. Njegovo sveto zvanje mu nalaga nepreklicno dolžnost razširjati božje kraljestvo po zemlji in z vsemi močmi delovati na to, da se pospeši najvišji družabni vzor, da namreč postane 'en hlev in en pastir' na zemlji..." (Socializem, 1901, str. 28-29.) Tako! Da boste vedeli, kje.je naš hlev in kdo je naš pastir! Jaz pa pravim: Hvala Bogu, ki je res samo eden, ker dopušča, da so na svetu še drugi hlevi in drugi pastirji. V katoliškega, ki je resda največji, sodi "le" dobra šestina človeške črede. Slovencem je po božji milosti usojen rimski hlev, v katerem to/j se vec- mu v oran ne stavi; muosu utujcn ......, . ------- končano njino je in marsiktero živi- pa, spet hvala Bogu, m več obvezen me, kri po Kranji, Korotani prelita privez za vse, ki so v^em narodni (aU t" "T? -_---' celo "izrojeni"). Obračajmo tako ali drugače, ostajamo podložni svetemu rimskemu cesarstvu. Izjema so jugoslovanska leta. Rimski imperij je zavzel naše kraje že pred Kristusom. Ko je propadel, je na njegovih temeljih zrasla m^jc le minilo, kar je naš slovenski rod Cerkev, ki nas duhovno obvladuje vse 5f vere obsijala, pokazala pravo do danes. Z njenim blagoslovom je pod — \*nu„ ;„ Vnrtnm Velikim napolnila bi jezero." - Kakih 1250 let Pozneje, ko se Janez Pavel II. in njegovi Pastirji prizadevajo za reevangelizacijo našega rodu, pa bodo katoličani na st°iiŠkem hipodromu pred svojim yhovnim poglavarjem zapeli: "Tisoč etie že minilo, kar ie naš slove, lof m 0 m K ,1 i Pot. Kje je tedaj in zdaj resnica? Najbrž je nekJe na sredi. Ko je svoje opravil *e*»Sfcj meč, je sledila božja beseda. Nemškim vojakom (in njihovim doma-tim "kolaborantom" - zdi se, da so nam res usojeni v vseh časih) so sledili irski misijonarji, poznani po "blagi" metodi širjenja blagovesti. Naslednje zgodovinsko dejstvo, ki ga pač ni mogoče spodbijati, je, da smo Slovenci prav s takim ali drugačnim sprejetjem krščanstva "vstopili v Evropo". Tako k°t evropsko nasploh, je tudi naše litje m bitje od tedaj do danes preleto s krŠČanskimi vsebinami in oblikami, tako v vsakdanjem livljenju, v politiki in v kulturi. Nekateri oblalujejo, da se nJ tudi pri nas obdrlala reformacija; drugi odgovarjajo, da smo se Slovenci k°t narod s svojim jezikom lahko ohranili in začeli razvijati v nacijo Prav pod nemško, a katoliško in narodnostno tolerantno vladarsko hišo "absburlanov... Kako zelo je tudi naše duhovno doživljanje preleto s krščansko motivi-ko, vidimo med drugim v naši literaturi. Dr- Vladimir Truhlar, teolog (jezuit) in ^Sm*» je na to pokazal v svojem delu yoživijanje absolutnega v slovenskem 'eposlovju, 1977. Naštejmo samo na-sl°ve poglavij, v katerih analizira gorenjske avtorje: Prešeren in Absolut-n°> Dolivljanje narave v Obrazih T^ona Jenka, Notranje krščanstvo v Mencingerjevem Abadonu, Krščanstvo v čistini Tavčarjevega Cvetja v jeseni 'Pomislite, celo pri tem nepopravljivem ll°eralcu!), Angeli v liriki Antona v°dnika... Gorenjci in papež truhlar ima seveda v mislih Absolut-?0' kije Bog. Papel pa je samo človek, , se ima za boljega namestnika. O n)em so pisali gorenjski teologi. Dr. Janez Ev. Krek, denimo: "Krščanstvo nValiin ...j:_______A„ oo ie Pipinom Malim in Karlom Velikim nastalo Sveto rimsko cesarstvo (najprej frankovske, pozneje nemške narodnosti), zgodovinski zametek današnje Evropske unije. In kakor smo bili v Karlovem cesarstvu "mejna marka", smo danes spet nekakšen ponilni prag EU. Edina in neizmerna sreča je ta, da v tej novi uniji ni več samo ene in zapovedane resnice; teh je več in v moderni Evropi vlada duhovna prostost. Toliko h Kreku. Naslednji, v čigar stajo se ozremo, je naš poljanski rojak, blagopokojni Luka Jeran (1818-1896), rojen v Javorjah, duhovnik, misijonar, publicist in nabolni pisatelj. Ne vem, ali se ga Cerkev sramuje ali kaj, da se ga ob stoletnici smrti, 27. aprila letos, niso nič spomnili. V Družini, slovenskem katoliškem tedniku, ki je pravzaprav nekakšen naslednik Jeranove Zgodnje Danice (ZD), se te obletnice, kolikor mi je znano, niso dotaknili niti z besedo. Velepobožni Luka je pisal papežu in o njem. O njem, denimo, tole: "Iz Rima se torej izliva moč krščanstva v vse telo, v vse vernike, ki so po vsem svetu... Le s papeževim gospostvom je Rim srečen in osrečuje, razsvetljuje tudi vesoljni svet; 'in kjer je papež, tam je Rim'... Kjer je torej papež, tam je naša sveta gora, tja se bomo ozirali, od tam bomo pričakovali pomoči." (ZD, 1882, 106-107.) Pomoči je bil tedaj v resnici najbolj potreben papež Pij IX., ko je ob vdoru Garibaldijevih čet v Rim izgubil ozemlje svoje svetne države. Luka je organiziral uspešno zbiranje denarne pomoči in jo odposlal na rimski naslov. Papež se mu je zahvalil osebno, s pismom v latinščini, ki se slovensko glasi: "Veseli torej in z očetovsko prisrčnostjo sprejmemo te darove kot znamenje vere in ljubezni ljubljanske škofije in ji za njeno spoštovanje do Cerkve in Kristusovega namestnika voščimo prav posebno srečo. In ker je moč (živost) teh verskih čustev gotovo tovaršev posebno hvalo. Kličemo torej k Bogu, naj Tebi in njim deli in poveča moč, da za božjo stvar začeto vojsko marljivo in srečno vojskujete." (ZD 21, 1868, 244.) Blagor Luki, ki je bil deležen take zahvale! Njegov rojak, dr. Ivan Tavčar, je imel tega poštenjaka in "pravega človekoljuba", ki je bil že za one čase "starokopiten", po svoje rad. Klerikalcev pa ni maral. Tako se je v 4000, "času primerni povesti iz prihodnjih dob", ponorčeval celo iz njihovega vladarja. Slovenija bo leta 4000 "papeževa provincija številka Lil", na vprašanje, kdo ji je vladar, pa sledi takle pogovor: "Prvi vladar je papež. - Rimski papež? -Vidi se ti, veli mi porogljivo, da si tujec, in da slabo poznaš zgodovino! Kje so časi, ko so še naši papeži imeli svoj sedež v Rimu! - In kje stolujejo sedaj? -To bi moral vendar vedeti! Ko je sveti Gregor CCXXII. dal na kapitolu usmrtiti poslednjega laškega kralja, preselil se je s kardinali svojimi, katerih je bilo takrat samo tri tisoč, v Afriko, in od tedaj stolujejo papeži naši v starodavnem Timbuktu!" V prvem branju porogljivo pisanje, v katerem je skrito zrno aktualne resnice. Čas bi namreč bil, da bi sedanjega papeža nasledil eden od kardinalov iz tretjega sveta, če ne iz afriškega Tim-buktuja, pa iz Latinske Amerike, od tam, kjer je katoličanov največ. Ponti-fikat Janeza Pavla II. bo ostal v spominu po njegovi zmagi na Vzhodu. Bilo je "Anno 1989", v katerem se je zlomil brezbožni komunizem in so se Cerkvi znova odprli teritoriji možne reevangelizacije na evropskem vzhodu. Problemi Zahoda in Juga ostajajo nerešeni. Še več: zanje v Vatikanu ni pravega posluha. Na razvitem Zahodu je pripadnost krščanstvu predvsem kulturna drža, cerkve pa so vse bolj prazne. Na jugu so polne, saj je vedno več revnih in lačnih, katerim sta načrtovanje in kontrola rojstev prepovedani. "Tretji svet je tako reven tudi zaradi prenaseljenosti, papež pa oznanja moralo, ki prepoveduje pametno nadzorovanje števila rojstev. Prepoveduje celo kondome v boju proti aidsu. okostenela morala srednjega veka je papežu veliko pomebnejša od rešitev težav sedanjosti." (Eugen Drewermann, Dnevnik, 20. aprila 1996.) Da ne govorimo o spornosti dobesednega dojemanja verskih dogem, anahronis-tičnem institutu celibata in drugih, manj pomebnih rečeh... ahjo cesto tudi nasprotniki, da se je pripisovati prizadevanju Tvojega časru-,° svojem času izkazalo kot najvišja eu/pQ ^erem se trudiš, da takšna *ulturna sila in da je takrat zelo ^agodejno vplivalo na družabne razbere. Seveda pravijo, da sedaj niso več ,asi Za to. A če razglabljamo vzroke, ateri so krščanstvu dajali kulturno in Jniabno moč, vidimo takoj, da se to "jejevanje krščanskega vpliva ne neki lnuli čas sesede samo po sebi v prazen čustva budiš, gojiš in razširjaš, torej ne dvomimo, da Ti gre posebna zahvala za tako izvrstno usmerjanje duhov, in da zaradi tega zasluži Tvoje delo in Tvojih Namesto sklepa Ker nas je v našem besedovanju zaneslo že predaleč, sklenimo. Papež prihaja. Dobrodošel, kakor vsak državnik, ki je ali še bo kaj dobrega storil za Slovenijo in Slovence. Janez Pavel II. je bil med prvimi, ki nas je spoznal in priznal. Njegovo tokratno misijo pri nas pa bomo ocenjevali potem, ko bo mimo, po nasledkih. V naslednjih treh dneh bo slovesno, množično, zaneseno... A to bo minilo. Potem se bo videlo, kako bo z "duhovi", ki so vse bolj sprti. Če bo mednje prinesel kaj miru, potem obisk ne bo zaman. Če bomo po njegovem odhodu še bolj sprti, bomo pomislili, da bi bilo bolje, ko ga sploh ne bi bilo. Pomiritve potrebni pa so v tem trenutku predvsem bojeviti križarji med našimi katoliki, kajti ti so zdaj na pohodu, v ofenzivi na "peklenska vrata", ki se jim prikazujejo vsepovsod, in včasih se zdi, da bi, ko z besedo nič ne opravijo, najraje spet posegli po meču. - Potrdi jih torej v veri, sveti oče, pa na vajeti, ki jih lahko nekoliko zategneš, ne pozabi. In na to, da je Slovenija takko ali tako tvoja, pravi izziv je v "starodavnem Timbuktu". Kranjskogorski župnik Marko Benedik: Priznanje Vatikana je bil moralni pritisk na ostale Župnik Marko Benedik je bil pri papežu trikrat, med drugim tudi v času, ko se je Vatikan odločal, da med prvimi prizna slovensko samostojnost. Kranjska Gora - Ko je župnik novembra 1992. leta popeljal v Vatikan skupino romarjev iz Rateč in Kranjske Gore, so papežu, za katerega je znano, da rad tudi smuča, podarili Elanove smuči. Slika papeža z Elanovkami v rokah je potlej obkrožila domala ves svet in je bila za Elan tudi nadvse dobra reklama. Papež z Elanovimi smučmi. Kranjskogorski župnik Marko Benedik je bil doslej pri papežu že trikrat. 4. aprila 1979 je popeljal v Vatikan vernike iz Ribna, Bohinjske Bele in Gorij, ki so bili prva skupina Gorenjcev po imenovanju Janeza Pavla II. za papeža. "Ko sem mu takrat rekel, češ - saj poznate našega škofa Pogačnika, me je popravil - ne škofa, nadškofa," se spominja župnik in dodaja, da imajo Slovenci dobre "botre" v Vatikanu, saj vedno dobijo boljša mesta pri splošni avdienci. Tudi takrat je bilo tako, gorenjski romarji so dobili mesto spredaj. Papež se je z njimi rokoval, se pogovarjal in dokazoval, da zelo dobro pozna slovensko Cerkev. Molili za mir in medsebojno spoštovanje Drugič je bil kranjskogorski župnik skupaj s še štirinajstimi slovenskimi duhovniki na pastoralnem seminarju v Vatikanu januarja 1992. leta, v času priznavanja slovenske samostojnosti. Čeprav je za Vatikan običajno, da prizna nove države za "velikimi", je Slovenijo priznal pred ostalimi 13. januarja. "Tako se je odločil zaradi nenavadnih zakulisnih iger, ki so se pletle okrog Slovenije, in zato, da je moralno pritisnil tudi na ostale države," pravi župnik Marko Benedik in poudarja, kako velike pozornosti so bili tedaj deležni slovenski duhovniki. "Po somaševanju s papežem v njegovi kapeli smo najprej zapeli slovensko himno, potem pa nam je dejal, kako veliko odgovornost smo Slovenci, duhovniki pa še posebej, prevzeli z osamosvojitvijo. Zaželel nam je, da bi živeli v miru in spoštovali drug drugega." Papež je smuči tudi preskusil Tretjič je bil župnik Marko Benedik v Vatikanu novembra istega leta, ko je na srečanje s papežem popeljal romarje iz Kranjske Gore in Rateč. Skupina je bila prijetna, s številnimi mladimi, ki so z velikim zanimanjem občudovali cerkvene in kulturno zgodovinske znamenitosti in se lepo pripravili na srečanje s svetim očetom. Še več! Ker so vedeli, da papež rad smuča, so ga presenetili z nenavadnim darilom: poleg sveče s kranjskogorskimi motivi, ki je bila delo karmeličank, so mu podarili še Elanove smuči z napisom: "Svetemu očetu Janezu Pavlu II. ob srečanju 25. novembra 1992 - župniji Kranjska Gora in Rateče". Papež je bil darila izjemno vesel, slika papeža z Elanovkami v rokah je potlej obkrožila domala ves svet in je bila dobra reklama za Elan. In čeprav je bil papež tedaj star že 72 let, jih je, kot se je razvedelo v cerkvenih krogih, tudi preskusil. A E Cveto Zaplotnik Bilo je 18. oktobra J 979 Janez in Pavla pozdravila Janeza Pavla II. V imenu več kot šest tisoč slovenskih romarjev sta papeža pozdravila Janez Slapar iz Loma pod Storžičem in Pavla Zaje iz Zirov. Lom pod Storžičem - Katoliški tednik Družina je oktobra 1979. leta organiziral doslej največje romanje Slovencev v Rim. Iz tržiške in lomske župnije se ga je udeležilo za en avtobus vernikov, iz Loma pod Storžičem štirje, med njimi tudi Janez Slapar, po domače Temšakov iz zaselka Grahovše. Janeza je v Rimu doletela še posebna čast. Izbrali so ga, da je, oblečen v narodno nošo, ki jo je posebej za to priložnost vzel s seboj, v imenu slovenskih fantov, mož in očetov pozdravil papeža in mu izročil svojo knjigo pesmi v rokopisu z naslovom Beseda je luč Enako čast je doletela tudi Pavlo Zaje iz Žirov, ki je svetega očeta pozdravila v imenu slovenskih deklet, žena in mater. Čeprav je v njunih imenih nekaj simbolike, je bilo zgolj naključje, da sta Janeza Pavla II. 18. oktobra 1979 pozdravila prav Janez in Pavla. V Jože K oš nje k O v N Janez Slapar z albumom slik in opisanimi doživetji ob srečanju s papežem. Janez Slapar, ki je v tržiškem koncu in tudi širše znan kot ljudski pesnik in slikar ter odličen poznavalec zgodovine svojega kraja, je doživetja ob srečanju s papežem popisal v knjigi Rimljan, sicer pa se zgodovinskega dogodka, kot pravi sam, še dobro spominja. "Za ta najveličastnejši dan romanja v Rim sem se oblekel v narodno nošo. Vsi romarji, bilo nas je blizu sedem tisoč, samih Slovencev, le nekaj tujcev je bilo vmes, smo se uro pred avdienco zbrali v veliki dvorani Nervi. Na oder so pred začetkom stopili štirje papeški gardisti v slikovitih uniformah in stali vseskozi, kar nekaj ur, nepremično, mirno kot kipi. Ko se je izza zavese na drugem koncu dvorane prikazala bela podoba svetega očeta, ki je razpostrl roke in jih dvignil v pozdrav, je dvorana završala, zaslišale so se orgle in naša pozdravna pesem. Papež se je vso pot po dvorani rokoval in z nami pel pesem, nam dejal, da mu je pri srcu, kot bi bil doma... In ko nas je potlej pozdravil v slovenskem jeziku, ne vem, ali se mi je domača beseda zdela še kdaj lepša kot tokrat, tako domaČa, topla in svetla, zares najbogatejša svetinja. Kakšen ponos je bil v nas!" Pesmi za papeža Duhovniki in škofje, ki so spremljali romarje, so po naključju izbrali Janeza Slaparja in Pavlo Zaje iz Žirov, da sta pozdravila papeža. "Presenečenje je bilo tolikšno, da bi me potegnilo na zadnjico, če ne bi bilo stebrov. Še danes ne vem, kje sem vzel tako mogočen glas, da so besede zvenele tako možato in odločno. Korajžno sem povedal: "Dobri oče, pozdravljam Vas v imenu vseh slovenskih očetov, mož in fantov. Bog Vas živi!" Ko sem mu izročil še darove, sveče in knjigo 78 pesmi v rokopisu z naslovom Beseda je luč (zadnjo sem napisal v Rimu), se mi je najprej čisto po domače zahvalil, nato pa dejal: "Vsakogar, s katerim boste govorili, in govorite s čimveč ljudmi, pozdravite v mojem imenu, vse blagoslavljam in vas prosim, vztrajajte v veri." Bil sem presrečen, morda še nikoli tako. Res, nikoli tako! Pomislil sem na domače, na žend, na sinova, na mamo, očima, na sosede in na vse ljudi." Pri rdeči oblasti je dobil črne pike Ko se je Janez vrnil z romanja, so njegovi sodelavci iz tovarne BPT dva tedna prihajali k njemu v pisarno in hoteli zvedeti, kako je bilo na srečanju s papežem. Janez jim je z veseljem pripovedoval, hkrati pa se je bal tudi rdeče oblasti in njenih "črnih pik". Danes se nikogar ne boji, vsem pove na glas: "Obisk papeža ni samo državniški dogodek, je še nekaj več. Ves svet nas bo gledal. Vsi. verni in ne verni, ne spremljajte obiska pred televizorjem, pridite na srečanje s papežem, po možnosti v narodni noši, ki je zame najbolj praznična noša in pristen dokaz slovenstva. Naša generacija takšnega veličastnega dogodka še ni doživela in ga tudi ne bo, zato me Še posebej motijo vprašanja, koliko bo to stalo. Ko so k nam prihajali drugi državniki, denar ni bil nikdar problem." Vsi Slaparjevi - Janez, žena ter dvojica "tamladih" - bodo, oblečeni v narodne noše, odšli na srečanje s papežem v Stožice, le najmlajšo deklico bodo pustili doma. MILAN KUČAN, predsednik Republike Slovenije Papežev obisk priznanje Sloveniji Vatikan je bil med prvimi državami, ki so priznale Republiko Slovenijo kot samostojno državo. To je bilo tudi priznanje dejstva, da je nekdanja Jugoslavija prenehala obstajati, pravi pred obiskom svetega očeta v Sloveniji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Ali je Slovenija, kljub nekaterim zapletom, pripravljena na obisk papeža Janeza Pavla II.? "Nobenih zapletov ni bilo. Obisk njegove svetosti papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji je gotovo najzahtevnejši obisk, ki jih je doslej pripravila in speljala Slovenija. To je obisk, ki povsod poteka po ustaljenih pravilih. Ceremonial, ki ga je treba spoštovati, izpričuje dvojno naravo obiska, torej obiska papeža kot poglavarja vatikanske države in vrhovnega poglavarja Rimskokatoliške cerkve. Seveda pa upošteva tudi varnostne vidike. Ta dvojna narava obiska je izražena v dejstvu, da v imenu slovenske države papeža kot poglavarja vatikanske države na obisk vabi predsednik Slovenije, kot poglavarja Rimskokatoliške cerkve pa ga na pastoralni obisk vabijo slovenski škofje. To dejstvo je zahtevalo tudi ustrezen organizacijski pristop. Za cerkveni del obiska je bil formiran cerkveni odbor, za državni obisk pa državni odbor. Odbora sta ves čas zgledno sodelovala, sodelovala pa sta tudi z Vatikanom. Odgovorni za pripravo obiska iz Vatikana so zelo ugodno ocenili priprave in tudi na pogovoru z menoj sporočili, da.ni z njihovega vidika nikakršnih zadržkov za izpeljavo obiska. Prepričan sem, da bo Slovenija tudi tokrat dokazala, da ima smisel za organiziranje državniških obiskov in potrdila svoj sloves gostoljubne države." Kaj pomeni obisk svetega očeta za slovensko državo in njene državljane? "Obisk je vsekakor priznanje za Slovenijo. Priznanje v tem smislu, da je Slovenija država, ki je vredna zanimanja, obiska in doživetja. Z vidika državnih interesov pa je treba najprej poudariti, da je bil Vatikan med prvimi državami, ki so priznale Republiko Slovenijo kot samostojno državo. To je v nasprotju s tradicijo, saj je Vatikan običajno izražal določeno previdnost, ko je šlo za priznanje novih držav. Priznanje Slovenije je bilo v bistvu priznanje dejstva, da je tedanja Jugoslavija prenehala obstajati. Bil je poziv svetovni diplomaciji, da s preventivno diplomatsko in politično akcijo zagotovi miren proces razpadanja države. Takrat bi bilo še mogoče preprečiti vojno in nasilje. To dokazuje, da je Vatikan zelo dobro poznal razmere v zadnjih letih obstoja Jugoslavije. S tem v zvezi je potrebno poudariti, da je Njegova svetost papež Janez Pavel II., za razliko od mnogih drugih državnikov, ves čas vztrajal na principielnih stališčih, kar zadeva krizo v nekdanji Jugoslaviji in kasnejšo vojno proti Bosni in Hercegovini. V njih je dosledno razlikoval agresorja od tistih, ki so branili neodvisnost in svobodo svoje države. Skladno s tem stališčem je sprožil številne mirovniške in humanitarne pobude, posebej za omilitev problemov beguncev ter za sožitje jugoslovanskih narodov. Glede tega se stališča Vatikana in Slovenije niso razlikovala. Bila so podobnejša in sorodnejša kot z marsikatero drugo državo, kjer bi bilo prav tako pričakovati enako razumevanje problemov in priznanje. Državljanke in državljani Slovenije imajo potemtakem dovolj razlogov, da s simpatijami in priznanjem pozdravijo v Sloveniji državnika velikega svetovnega ugleda, posebej naklonjenega tudi Slovencem in naši državi. Pastoralni vidik obiska zadeva Slovence, ki so katoličani in je zanje to srečanje z njihovim vrhovnim cerkvenim poglavarjem. Prepričan sem, da je to zanje velik dogodek. Predvsem pa je Njegova svetost zanimiv in dragocen sogovornik, ki se aktivno opredeljuje do vseh pomembnih problemov današnjega sveta in sodobnega človeka. S tega vidika je zelo zgovorna poslanica, ki jo je prebral na lanskem zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Utemeljena je na univerzalnih moralnih principih, med katerimi so tudi vprašanja miru, sodelovanja med ljudmi in narodi, strpnosti, obsodba vsakršne izključljivosti, ideološke, politične, strankarske in religiozne, ki posega v pravice človeka. Razumljivo je, da presoja papež stvari z vidika katoliške moralne doktrine. Nekatera njegova stališča niso splošno sprejeta. Vendar so to stališča, ki terjajo premislek in argumente tako za sprejemanje kot za zavračanje. Pogovori in srečevanja s človekom, ki se tako nedvoumno in pogumno, kdaj tudi proti toku, opredeljuje do problemov in dilem našega časa, so zelo dragoceni. V nagovoru Njegove svetosti pričakujem spodbude za strpnost in spoštovanje različnosti." Vi ste se že srečali s svetim očetom. Kakšni so vaši vtisi? "Z njim sem se srečal dvakrat. Zadnjič februarja 1993, ko sem bil s soprogo na uradnem obisku v Vatikanu. Takrat sem imel priložnost z njim govoriti na štiri oči, kot se temu reče, dobre pol ure. Pogovor me je prepričal, da se pogovarjam s človekom izredno visokih osebnih, človeških in moralnih kvalitet. Je zelo pozoren in razumevajoč sogovornik, ki dobro pozna stvari, o katerih se pogovarja in ki želi slišati mnenje sogovornika o stvareh, o katerih se pogovarja. Prijetno doživetje je bil tudi pogovor o slovenskih planinah. Za papeža je znano, da ima rad planine. Takrat sem mu podaril sodobno oblikovano pastirsko palico iz Bohinja. Očitno mu je bila zelo pri duši. Povedal sem mu, da je to palica, s kakršno so Bohinjci hodili v gore, ki jih ima rad tudi on, je pa tudi pastirska palica, ki simbolizira pastirstvo, ki ga opravlja kot pastir tega velikega katoliškega cerkvenega občestva." Vam je dodeljena čast, da bostt svetega očeta prvi pozdravili n& Brniku. Kaj mu boste rekli J, dobrodošlici? "Moja dobrodošlica bodo besede zahvale za to, kar sta on osebno i" sveti sedež storila za Slovenijo v času največje krize. Dobrodošlica bodo tudi besede priznanja in pričakovanja Bodo čestitka in bodo dobre želje Za rojstni dan, ki ga bo praznoval v Sloveniji. Prepričan sem, da bo obisk papeža prepričalo, da prihajajo on rt spremstvo v državo in med ljudi, kjef so zaželeni in med katerimi se bodo dobro počutili. " Bo morda obisk papeža prispevaj k učinkovitejšemu reševanju problg, mov v odnosih med držav o^ÏH Rimskokatoliško cerkvijo? "Položaj cerkve oziroma cerkva v Sloveniji je z ustavno-pravnega vidika načelno urejen. Tudi večina vprašanj, ki jih običajno razumemo kot vprašanja razmerij med cerkvijo in državo, je v Sloveniji rešena. Nekaj vprašanj Pa ostaja nerešenih in se razprave 0 možnih in potrebnih odločitvah \\rfe' jo že dolgo. To je naloga, ki je rešfyva tako za slovensko katoliško cerkev ko1 za državo. Vlada je ustanovila mešan0 komisijo, kjer bi z dobro voljo in nekaj več medsebojnega zaupanja po moj1 sodbi bilo mogoče najti rešitve, ki Dl bile načelne, vendar racionalne 1,1 učinkovite in bi upoštevale, da so se cerkve po spremembah leta 1991 vrni'6 v javno življenje v vseh svojih funkC jah, ne samo v pastoralni in moraln1; Potrebno je upoštevati, da položaj cerkva ne more biti tak, kot je pred drugo svetovno vojno, hkrati Ps rešitve niso v lepih besedah, ki v bistva skrivajo pričakovanje, da bodo cerkvfi tudi v prihodnje še vedno izločevane f javnega življenja, vsaj v nekateri"1 funkcijah, in da bodo spretnem^ ostale samo formalnost. Moje prepi"1' čanje je, da Slovenci ta problem znan'" in zmoremo rešiti. Ne samo zarad1 svoje preteklosti, ampak prav zar^ te preteklosti, kakršnakoli je že bil3' Ugled države bo tudi odvisen od tega' ali bomo znali najti sprejemljive rešita v strpnem dialogu ali ne. To pa i6 naloga tako cerkve kot države. Kerse nova razmerja med cerkvami in držav° urejajo za daljši čas, je potrebna tud obojestranska potrpežljivost, razufl1* vanje in zaupanje." Jože Košnjek Dr. ALOJZIJ ŠUŠTAR, ljubljanski nadškof in metropolit Obljube, da pride posebej k nam, ni prelomil poslej sva se s papežem že velikokrat srečala in se dobro poznava. Pol leta je starejši od **ne, vendar sva bila istega leta, leta 1946, posvečena v duhovnika. On celo predlaga, * 01 tisti, ki smo bili takrat posvečeni, skupno praznovali zlato mašo v Rimu, pravi v Pogovoru ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. S svetim očetom se že dolgo Poznata. Kaj je po vašem mnenju značilno za osebnost^ ki je pomemb-a°zaznamovala naš čas? "Midva sva se spoznala oziroma Prvič srečala v Švici, kamor je prišel na obisk. V Bernu smo imeli škofovsko sinodo, ki sem jo jaz vodil in sva se tako Pečala po službeni dolžnosti. Potem Sva se srečevala v Rimu, ko je bil ^ojtila še nadškof in kardinal. Ko je Postal papež, sva se tudi velikokrat srečala. Kar je mene presenetilo in navdušilo pri njem, je zares visoka izobrazba na vseh področjih, znanje Jezikov, razgledanost in izredna delavnost. Prav neverjetno je, koliko okrožje izda. Čeprav ima veliko sodelavcev, Je vseeno njegov osebni prispevek JJelik. Izredno močna je njegova vera. ^alno spodbuja k medsebojnemu zau-Panju. Posebnega spoštovanja vredno Pa je njegovo prizadevanje za mir. tolikokrat je govoril o njem, kjerkoli £ nastopal, je govoril zoper sovraštvo. Posebno ga je bolela vojna v Bosni in Hercegovini. Želel je priti v Sarajevo, 8* ni bilo mogoče. Veliko potuje. everjetno je, da zmore toliko na-P°ra, Je pol leta starejši od mene. Isto 'eta, leta 1946, sva bila posvečena v duhovnika. On celo predlaga, da bi vsi, ki smo bili posvečeni tega leta, v Rimu skupaj praznovali zlato mašo." Kaj pomeni m vas oaoeiev obisk? "On prihaja k vernikom, ljudem. Obisk je v vsakem oziru izreden dogodek. Prihaja v našo Slovenijo, v našo državo, v našo Cerkev. To bo Pastoralni in tudi državni obisk, saj se 00 srečal tudi s predsednikom države, ^ugimi voditelji in diplomati. Te dni Slovenija res predstavljena svetu. Obisk bo spremljalo veliko časnikarjev, f osebnost njegovega obiska v Sloveniji da 00 na tren kraJin in v treh »kofijah: v Ljubljani, Postojni in Mar- lboru. Kar dvakrat bo prenočil na nadškofiji. Ko je obiskal Hrvaško, je bll samo v Zagrebu." §Ja_se s svetim očetom o obisku v ^S}jeniji kdaj posebej pogovarjala? "Enkrat sva o tem govorila, pa mi je ^ljubil, da bo prišel posebej k nam. Govorilo pa se je vsemogoče: da bo °b,sk v Sloveniji kot dodatek nekega °rugega obiska in da bo šel iz Slovenije e drugam. Vendar bo prišel samo k nar" in se tudi vrnil v Rim." ^zaznali v pripravah na papežev ZCJskJcakšne težave? Bo obisk £gggeji/ reševanje še odprtih vpra--OlUned državo in Cerkvijo? 'Duhovna priprava je bila zelo a°ora. Odvisna je od duhovnikov. Kjer |° duhovniki navdušeni, potem gre vse ažJe. Beremo in slišimo pa tudi o Problemih in nasprotovanju obisku ter Is°kih stroških. Gotovo ima vsak Pravico do svojega mnenja, vendar bi o£vek pričakoval nekoliko kulturnejše ^našanje. Naravnost mučno postane, Si nekoga povabimo na obisk, potem jI Prihajajo na dan taki pomisleki. sebno želim, da bi obisk prispeval k na i!Šemu reševanJu problemov. Krov-komisija pri vladi naj bi sedaj nadaljevala delo in od vlade je odvisno, ali bo sklenjen dogovor med državo Slovenijo in Vatikanom. Predvsem ne želimo, da bi bil papežev obisk le trenutna senzacija, ampak upamo, da bo rodil trajne sadove za cerkev, ljudi, kristjane, da bi se bolj zavedali, kaj pomeni biti kristjan, da bi se medsebojno spravili in opustili stalno ponavljajoče se očitke. Da bi se zavedali, kakšni vesoljni cerkvi pripadamo in da prihaja k nam na obisk njen poglavar." Bo imel obisk svetega očeta tudi ekumenski pomen? Papež je med zadnjim obiskom v Tuniziji odpiral vrata sodelovanju z islamom. Bo tudi med obiskom pri nas tako? "Obisk bo ekumensko pomemben. Papeževo ekumensko delovanje v Tuniziji je marsikoga presenetilo. V Sloveniji smo povabili na srečanje s papežem pravoslavne in evangeličane in vesel sem, da so sporočili svoj prihod. Janez Pavel II. je zadnja leta, razen ekumenizma, posebej poudarjal tudi vlogo žene v cerkvi." Boste, glede na to, da ste že lani zaprosili za razrešnico, po papeževem obisku oddali nadškofovsko dolžnost? "Že lani avgusta sem zaprosil papeža za razrešnico, vendar je od papeža odvisno, kdaj jo bo sprejel. Doslej ni bilo še nobenega odgovora. Tudi med tem obiskom najverjetneje za pogovor o tem ne bo dovolj časa, čeprav bova v isti hiši, vendar je program zelo natrpan." In še vprašanje, ki zanima Slovence. Bo mariborski škof Anton Martin Slomšek v nedeljo, 18. maja, med papeževim obiskom v Mariboru razglašen za blaženega? "Gre za razglasitev Antona Martina Slomška za blaženega. Škof Slomšek je že priznan za božjega služabnika. Za blaženega pa je potreben nov in dolgotrajen ter natančen proces. Iz Rima so najprej sporočili, da do papeževega obiska razglasitev ni mogoča, po obisku mariborskega škofa Franca Krambergerja v Rimu pa so dejali, da se to lahko še zgodi, vendar bo znano zadnji trenutek. Brez dvoma bi razglasitev Slomška za blaženega vplivala na obisk v Mariboru. Upamo, da se bo to zgodilo. Slomšek bi bil tako ob Emi Krški prvi slovenski blaženi. V procesu spoznavanja za blaženega so namreč kar trije slovenski škofje: razen Slomška še misijonski škof Friderik Baraga in škof Gnidovec, ki je bil prav tako izredna osebnost." Pastirčki plesali in peli v Vatikanu Lastovka z vejico miru za papeža Folklorna skupina Pastirčki, ki deluje na osnovni šoli Jakoba Aljaža v Kranju, je plesala na trgu v Vatikanu in papežu zapela pesem Marija rožice trgala. Kranj - Učenka 8. a razreda Ksenija Dobovšek, ki pri Pastirčkih pleše že deveto Jeto, je papežu izročila klekljano čipko - motiv lastovke z vejico miru v kljunu in mu povedala, da se pri nas veselimo njegovega obiska. Pastirčki na srečanju s papežem. Na osnovni šoli Jakoba Aljaža na Planini v Kranju že vse od začetka šole deluje folklorna skupina Pastirčki, ki s svojim programom obuja stare ljudske plese, pesmi in običaje, Še zlasti iz življenja otrok in mladine. Lani je praznovala petnajstletnico. Letos ima okoli osemdeset članov, štela pa jih že tudi sto dvajset. Največ nastopa na Gorenjskem in v Sloveniji, občasno jo povabijo tudi v tujino. Plesala je na Poljskem, v Angliji (tam so "v živo" videli princeso Diano), na Madžarskem in aprila letos tudi v Vatikanu oz. v Rimu. Trideset plesalcev, učenk in učencev od četrtega do osmega razreda, harmonikarja, vod-ja skupine Jožica Debelak iz Kranja in njena hči Mateja, ki ji pri tem pomaga, ter še peterica staršev otrok, se je za pet, šest dni "naselila" na Papeževo skalo (kraj v bližini Rima), odkoder jih je pot 10. aprila pripeljala tudi v Vatikan, na srečanje s papežem Janezom Pavlom II.. Otroci so se že zgodaj zjutraj oblekli v narodne noše in* se uredili, da so bili videti kot "pušeljc". Pri avdienci so dobili mesto čisto spredaj, že tako lep sončen dan pa je polepšalo sproščeno vzdušje. Papež se je pripeljal v odprtem avtomobilu, se rokoval z ljudmi in jih pozdravljal v materinem jeziku. Mladi plesalci iz Kranja niso verjeli, da jih bo (tako kot tudi ostale romarje iz Slovenije) nagovoril v slovenskem jeziku. "Pozdravljeni romarji iz Slovenije: pevski zbor Pomlad iz Novega mesta, folklorna skupina Pastirčki in bogoslovci iz Ljubljane. Naj Vas velikonočno Gospodovo vstajenje telesno in duhovno prenovi, da boste s čistim in veselim srcem oznanjali Kristusovo veselo sporočilo." Papež je najprej sprejel pet poročnih parov in invalide iz Koreje, nato je povabil bliže tudi folklorno skupino Pastirčki. Učenka 8. a razreda Ksenija Dobovšek mu je v imenu skupine izročila klekljano čipko - lastovko z vejico miru, delo Francke Urbih iz Kranja, ter mu povedala, da se v Sloveniji že veselimo njegovega obiska. Ko so mu zapeli staro ljudsko pesem Marija roz'ce trgala, je z zanimanjem prisluhnil in dejal: "Lepo, lepo..." Za konec srečanja s papežem so na vatikanskem trgu zaplesali še dva venčka ljudskih plesov. Plesalci so si med obiskom v Rimu in Vatikanu ogledali tudi številne znamenitosti (cerkve, svete stopnice Assisi), bili pa so tudi gostje v domu Slovenik, kjer jim je maševal rektor dr. Maksimilijan Jezernik. Po maši je zapel zbor Pomlad iz Novega mesta, učenka 8. a razreda Nina Kovačič je prebrala doslej še neobjavljeno in v rokopisu napisano črtico Ivana Cankarja, Pastirčki pa so v skoraj enournem nastopu predstavili dva spleta gorenjskih in en splet dolenjskih pesmi. Rektor dr. Jezernik jim je tudi povedal, kako se pripravljajo na papežev obisk v Sloveniji. "Lepo je potovati, če skupino vodi tako spreten vodič, kot je Jože Gabron iz tržiškega Integrala, in če je za volanom Integralovega avtobusa šofer Janez," so nam še povedali Pastirčki in dodali, da je bil Jože "deklica za vse". Tudi zmečkane predpasnike narodnih noš je pomagal likati, da so bili plesalci in pevci na srečanju s papežem lepo urejeni. PAPEŽ V SLOVENIJI 30. julij 1990 Papežu predstavili idejo slovenske samostojnosti Delegacija SKD je papežu predstavila idejo slovenske samostojnosti in neodvisnosti in ga povabila na obisk v Slovenijo, Zgornja Bela - Predzadnji julijski dan leta 1990 je Janeza Pavla II. v njegovi letni rezidenci Castelgandolfo obiskala delegacija Slovenskih krščanskih demokratov, ki je bila hkrati tudi prva slovenska vladno- parlamentarna delegacija pri svetem očetu. Vodil jo je predsednik stranke SKD in tedaj tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, v njej pa so bili še dr. Štefan Falež (sedanji slovenski veleposlanik pri Apostolskem sedežu), dr. Andrej Capuder, Janko Deželak, Ivo Bizjak in Peter Reberc. Ivo Bizjak in Janez Pavel II. Čeprav je od tedaj minilo skoraj šest let, se edini Gorenjec v delegaciji, tedaj predsednik zbora občin v republiški skupščini, zdaj pa varuh človekovih pravic v Sloveniji, Ivo Bizjak z Zgornje Bele pri Preddvoru še dobro spominja srečanja s papežem. Gostje iz Slovenije so papežu podarili več kot poldrugi meter veliko svečo, bili pri njegovi maši in se nato z njim kratek čas, približno deset minut, pogovarjali predvsem o tedanjih političnih razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji. Ideja o slovenski samostojnosti in neodvisnosti je tedaj že tlela v slovenski politiki, ni pa še bilo znano, kako in v kakšni obliki naj bi jo Slovenija uveljavila. "Papež se je zelo zanimal za politične razmere pri nas in je s presenetljivo tehtnimi, vsebinskimi vprašanji dokazoval, da jih dokaj dobro pozna," se spominja Ivo Bizjak in poudarja, da so bili takšni in podobni stiki zelo pomembni za kasnejši odnos Vatikana do pomembnih dogodkov, predvsem do odločitve Slovenije za samostojno in neodvisno državo. Ko je delegacija povabila papeža na obisk v Slovenijo, jim je odvrnil, da moli za to, da bi se to res čimprej zgodilo. "Takrat, ko je bila Slovenija še del Jugoslavije, je to zgledalo nerealno, računali pa smo, da bo vendarle prišel k nam že prej," pravi Ivo Bizjak. "Papežev obisk je mnogo pomembnejši, kot bi bilo mogoče sklepati iz nekaterih pritlehnih razprav, ki so burile javnost. Za vernike je to najpomembnejši dogodek sedanje generacije, pa tudi veličine državniškega dela obiska ne bi smeli meriti samo po velikosti države Vatikan, ampak po vlogi, ki jo papež predstavlja v svetu," meni Ivo Bizjak. Slovenski duhovniki, redovnice in redovniki bodo danes, v petek, v ljubljanski stolnici podarili papežu Janezu Pavlu II. liturgično pokrivalo mi tro, ki jo bo nosil med mašo v Stožicah. Papeževa kapa je dneve in tedne nastajala v vezilnici radovljiškega samostana, kjer so jo oblikovale spretne roke šolskih sester sv. Frančiška Asiškega. Njena posebnost je v tem, da je izdelana v značilnih slovenskih barvah, ki simbolizirajo papežev obisk v Sloveniji. Načrt zanjo je po mitri škofa Jegliča, za katero sta načrt izdelala Helena in Ivan Vurnik, priredil inž. Branko Čušin s Koroške Bele. Jože Košnjek Msgr. dr. BORUT KOŠIR, generalni tajnik cerkvenega odbora za pripravo papeževega obiska Spodbuda duhovni prenovi Vesel in ponosen sem, da morem v svojem življenju pripravljati tako veliko stvar, kot je papežev obisk. To ni bilo dano generacijam pred nami, pravi msgr. dr. Borut Košir, direktor Zavoda svetega Stanislava v Šentvidu in doktor cerkvenega in civilnega prava. Razen doktorata znanosti imate častni naziv monsinjor. Podelil vam ga je sveti oče. "Da, to je častni naziv, ki ga sveti oče podeljuje duhovnikom, za katere meni, da ga zaslužijo in so ga vredni, delno pa je povezan tudi z odgovornostjo službe v cerkvi. Sem pa tudi doktor cerkvenega in civilnega prava." Je s cerkvene strani za papežev obisk vse pripravljeno? "Z naše strani je vse pripravljeno. Za obisk smo zvedeli že maja lani in takrat je bil ustanovljen cerkveni odbor, kmalu za tem pa tudi državni odbor. Izdelani so bili ustrezni načrti in zadnje čase smo v glavnem le nadzirali, če se dela izvajajo po rokovniku." Kako komentirate govorice, ki so sicer potihnile, da je papežev obisk predrag, in razprave, kdo naj ga plača? "Teh razprav od odgovornih nihče ni odpiral. Od določenega segmenta ljudi smo pričakovali negativno propagando, nismo pa pričakovali, da se bodo stvari tako potvarjale. Človek bi pričakoval od ljudi, ki za papežev obisk niso navdušeni oziroma so indiferentni, teh ni veliko, vsaj poskus pozitivnega razmišljanja, ne pa razširjanja negativnih komentarjev in stališč. Mislim, da je tudi pri ljudeh, ki niso verni, dovolj razlogov za pozitivni pristop. Če že zaradi drugega ne, pa vsaj zaradi položaja, ki ga sveti oče v svetu ima, in zaradi odnosa, ki ga je imel in ga ima do Slovenije. Je pa tako, da vsaka stvar, ki se je lotimo, nekaj stane. Ničesar nismo delali brez potrebe in nespametno zapravljali denar. Pri vsaki stvari se je iskala tudi cenovno najugodnejša plat in zato sem prepričan, da so dvomi brezpredmetni. Slišati je glasove, da tega davkoplačevalci ne bi plačali. Če upoštevamo, da je v Sloveniji okrog pol milijona nedeljnikov, to je ljudi, ki hodijo redno k maši, vernih pa je mnogo več, saj katoliške vrednote sprejema okrog 70 odstotkov ljudi, papež pa je največji predstavnik teh vrednot, potem so ti v večini med davkoplačevalci, ostali pa so v manjšini, ki v neki demokratični družbi ne more imeti odločilnega mnenja." Precej težav je bilo z ureditvijo prostorov za bivanje oziroma prenočevanje papeža in njegovega spremstva. Tu ima Vatikan stroga pravila. "Problem varnosti je zahteven, vendar smo vse stvari zadovoljivo rešili in ugodili zahtevi, da papež vedno stanuje v cerkvenih stavbah. Potrebuje več prostorov, ker ima nekaj spremstva. Z njim, na istem pragu, stanuje sedem ljudi. To so tajnik, pa človek, odgovoren za obiske, varnostnik, strežnik in še nekateri." Kako vi kot duhovnik ocenjujete obisk svetega očeta in njegov pomen za sedanjost in prihodnost cerkve, za slovensko državo in slovenski narod? "Škofje so izbrali geslo: Oče, potrdi nas v veri. Slovenska cerkev želi, da bi ta obisk Slovencem predvsem pomagal k duhovni prenovi in potrditvi vere. Prav tako upam, da bo papežev obisk tudi ljudi, ki se nimajo za verne, spodbudil k obnovitvi razmišljanja o sistemu vrednot, na katerih temelji njihovo življenje. Slovenci smo na križpotju, ali bomo kot narod ohranili notranje zdravje ali ne. Če ne, potem je naš narod v veliki nevarnosti. Ko enkrat narod notranje zboli in zgubi notranjo energijo ter vse, kar je pozitivno, potem je blizu nevarnosti propada. Slovenci smo imeli v zgodovini veliko zunanjih sovražnikov, vendar smo vse preživeli zaradi notranje trdnosti, katere temeljna razsežnost je gotovo vernost naših ljudi. Sedaj smo cerkvijo in državo treba reševati vztrajno in kvalitetno. Gotovo pa taki posebni trenutki pomagajo k temu, da dobi stvar drugačno spodbudo. Sam se že dolgo ukvarjam s temi stvarmi in mislim, da zaradi papeževega obiska ne smemo prehitevati s polovičnimi rešitvami, da bi potem lahko rekli, da smo nekaj naredili. To ni v interesu Cerkve. Treba je biti vztrajen. Boljše je nič kot slaba rešitev." Vi ste se že srečali s svetim očetotfc Kakšen vtis ste dobili? "Človek dobi vtis zelo močne osebnosti, ki je vedno kos vsaki situaciji. Iz njega veje pozitiven naboj in človek spozna, da se je srečal z velikim človekom. To ni samo moje mnenje, ampak vseh, ki so se z njim že srečali-" Njegovo mnenje o Slovencih? "Vedno se je zelo zanimal za Slovenijo. Posebno sedaj, pred svojim prvim obiskom pri nas. Vse ga je zanimalo, kar zanima človeka. Ne samo visoke diplomatske stvari." Vi ste doma v cerkvenem JU siceršnjem pravu. Imamo kaj mof£. nosti, da bo Anton Martin Slomšek razglašen za blaženega. Marsikdo ima to dejanje za osrednji dogodek tridnevnega obiska. "Papežev obisk ni zaradi beatifik3' cije škofa Slomška v blaženega res na točki, ali bomo ohranili tisto, kar smo prejeli od prednikov, ali ne. Mnogo je tokov, po moje ne tako močnih, ki bi nas radi spravili s te poti. Upam, da bo papežev obisk pomagal tudi k temu, da se bomo ponovno zamislili nad svojimi odgovornostmi. Danes so ljudje neverjetno občutljivi za svoje pravice, vendar pa pozabljajo, da ni nobene pravice brez vzporedne dolžnosti. To sta korelativna pojma: pravica in dolžnost." Kaj bo pomenil obisk za urejevanje odnosov med Cerkvijo in državo? "Sam papežev obisk ne sme siliti k prehitevanju stvari, ker je odnose med ampak je bila beatifikacija priključi na temu trenutku. Papež pride k nam na obisk in ne glede na beatifikacij0. Postopek za razglasitev Antona Mar' tina Slomška za blaženega vod1 kongregacija za zadeve svetnikov. ^° je poseben urad v vatikanski kurij1' Postopek je dvostopenjski in se začfe v domači škofiji, od koder prihaj3 kandidat. Postopek je predpisan ^ zahteven. Ko so stvari doma urejene* gre primer na kongregacijo za zadevfi svetnikov. Zahtevajo dokaze, tudi 0 čudežih na njegovo priprošnjo. sebna komisija se ukvarja samo s tem' Postopek za Slomška očitno ni tak0 daleč, da bi bil lahko sedaj zakljuČ«^ Vsi upamo, da bo Slomšek že toki-3 oziroma čimprej razglašen za blaženega." GLAS / 26. stran / Kranj* 17. maja 1996 j P A P E ž V s L o VENI J I Jože Košnjck Cveto Zaplotnik ANDREJ ŠTER, minister za notranje zadeve in predsednik državnega odbora za pripravo papeževega obiska Vatikan upošteval nase zelje V Vatikanu so nas posebej opozorili na pogoste primere, ko papež že med obiskom izrazi željo po spremembi programa oziroma obisku določenega kraja. Takrat je treba imeti zadosti posluha, pa tudi pripravljenosti za take primere. Obisk Brezijje zato mogoč, pravi Andrej Èter, minister za notranje zadeve in predsednik državnega organizacijskega odbora za obisk svetega očeta. Prihod svetega očeta je pred nami. Kako ocenjujete priprave na obisk, tijte jih v veliki meri vodili vi? "Obisk tako pomembnega gosta, kot je sveti oče terja od vsake države, ki jo obišče, ne le od Slovenije, temeljite Priprave. Bistveno je bilo dobro usklajevanje med slovensko in vatikansko stranjo, ki je doseglo visoko stopnjo že konec lanskega leta, tako glede slovesnosti in delovnih srečanj. Oba odbora, državni in cerkveni, sta imela svoje naloge, na nekaterih področjih pa je bilo nujno sodelovanje obeh odborov. Papež namreč prihaja k nam tudi kot Poglavar Rimskokatoliške cerkve in Vatikan nikdar ne ločuje državniškega ln pastoralnega obiska, da bi se zgodil samo državniški ali samo pastoralni obisk. Tudi njegova sporočila so namenjena splošni javnosti. Raven sodelo-VanJa, tako z Vatikanom kot med obema odboroma v Sloveniji je bilo na taki ravni, da mora obisk potekati P° programu." Vsaka stran, tako Vatikan kot ^£vg>»7fl ima svoje zahteve in Predloge glede obiska. Je Vatikan UPošteval naše želje? "Vatikan ima ogromno izkušenj z Organizacijo papeževih obiskov, saj bo ta papež tokrat že sedemdesetič Potoval na tuje. Pristojni vatikanski Urad, zadolžen za obiske, ima glede obiskov papeža natančna izhodišča in pogoje. Mi smo jih prejeli in povedali, Papežev spomenik na mu nadškofije v Krakowu. f]ç jih lahko popolnoma upoštevamo, JePa so potrebna prilagajanja, tudi vas>rn željam. Moram reči, da je imel atikan posluh zanje. Razen tega, da b° obiskal - • ' ' *' - srno vse tri slovenske škofije, -»o uspeli s svojimi predlogi vsaj na treh področjih. Ker praznuje sveti oče v s°boto rojstni dan, je Vatikan pristal na Podoknico, ki jo bo izvedel manjši Pevski zbor. Srečanje z njim bo tako še Prisrčneje in osebnejše. Druga Posebnost je nedeljsko srečanje s ^urnimi in znanstvenimi delavci v Mariboru. To ocenjujemo kot gesto izredne naklonjenosti Slomškovemu prispevku za slovenstvo. On je bil narodni buditelj in nosilec slovenskega samozavedanja in Vatikan očitno razume njegovo vlogo v slovenski zgodovini in slovenskem obstoju. Srečanje je pripravljeno z državne in cerkvene strani. Tretja dokaj neobičajna posebnost pa je sobotno popoldansko srečanje z mladimi, po srcu in letih, v Postojni, ki bo imelo širši, skoraj srednjeevropski pomen. Pričakujemo, da bo sveti oče v nagovoru predstavil svoje poglede na specifične probleme, ki jih čas postavlja pred mlade." Obiska Brezij ni v programu. Zakaj? So razlogi v zahtevni varnostni in prometni legi znane slovenske božje poti? "Del obojega, kar ste omenili, je prisotnega. Brezje so v prometnem vidiku žep in ureditev alternativnega pristopa bi terjala velike posege, ki bi spremenili okolje tega kraja. Program pa je zelo natrpan in časovno natančno določen, zato bi Brezje vzele veliko časa. Potem smo razmišljali, da bi se papež na Brezjah srečal vsaj z duhovniki, redovniki in redovnicami. Vendar je brezjanska bazilika premajhna, organizacija takih srečanj na prostem pa ni običajna. Ker se papež v vsaki državi, ki jo obišče, ustavi v enem od romarskih krajev, bo Slovenija glede tega izjema. Vendar bodo Brezje s podobo Marije pomagaj prisotne v programu papeževega obiska, saj bo podoba Marije na prizorišču svete maše v Stožicah. Sveti oče Gorenjske ne bo obšel, saj bo prišel na Brnik in tudi državniški del obiska opravil na Brdu, več prizorišč pa povzroča več problemov in zahtevnejše organizacijske naloge." Kar precej je bilo ugibanj, kje bo sveti oče prenočeval. Tudi zaradi pravila, da vedno biva v cerkvenih objektih. Brdo je tako, čeprav bi bilo idealno, odpadlo. "Prenočišče bo v Ljubljani. Izbirali smo med Škofovimi zavodi v Šentvidu in nadškofijo, vendar smo se odločili za slednjo. Kjer biva papež, naj bi bilo čim manj ali nič stopnic in objekti so glede tega problematični. Brdo bi bilo idealno, vendar ima Vatikan glede tega svoja pravila. Papež vedno biva v cerkvenih prostorih, v nobeni državi ne obišče parlamenta ali se sreča s predstavniki političnih strank. Te zahteve smo ustrezno rešili." Papežev obisk je zahtevna naloga za slovensko policijo. Gre za varovanje človeka, ki je varnostno rizičen in na katerega so bili že izvršeni atentati oziroma poskusi. "Naloge smo se lotili strokovno in se ustrezno povezali s tistimi, ki so papeževe obiske že organizirali in bi nam lahko dali koristne informacije. To sodelovanje je potekalo več kot eno leto. Pri nas in v soseščini smo na tekočem, če se dogaja kaj sumljivega. Tudi če nam kdo signalizira, da je mogoče tu ali tam kaj nenavadnega, mora biti stopnja varnosti tako visoka, da vemo, da to ni res." Se bo finančno organizacija obiska izšla? Govorice, kako drag bo obisk, so se polegle. Bili ste v Vatikanu. So na te pripombe reagirali? "Med mojim zadnjim obiskom teh vprašanj niso odpirali, ampak jih je zanimalo samo to, če priprave potekajo tako, kot je treba in je bilo dogovorjeno. Denar za obisk je zagotovljen. S cerkveno stranjo smo vse probleme, povezane s tem, rešili. Država je pomagala pri delih, ki sodijo sicer k pastoralnemu obisku, vendar so bila nujna za izvedbo obiska, kot na primer ureditev prizorišč, kjer bodo srečanja, utrjevanje poti, kjer se bo vozil papežev avtomobil oziroma papamobil in podobno. Tudi tokrat se je pokazala žal zelo pogosta slovenska značilnost, da odpiramo vprašanja, ki so bila za razsodnega človeka rešena že s predhodnimi odločitvami. Slovenija si je leta prizadevala, da Vatikan sprejme in uresniči povabilo za papežev obisk. Noben državniški obisk ni brez stroškov, vendar se pri nobenem obisku doslej niso zastavljala taka vprašanja. Jaz imam mirno vest in lahko povem, da bo denar skrajno varčno porabljen. Ni nujno, da se vsi strinjamo z vsebino papeževih sporočil, nevljudno, nerazsodno, negostoljubno ali še kaj drugega pa je pozabiti, kakšen odnos je papež kot državnik do Slovenije pokazal takrat, ko je bilo bistveno. Skoraj bi izpadli kot edina država, ki je papežev obisk uporabila za razčiščevanje notranjih nasprotij in ni sposobna izkazati gest naklonjenosti. Ne smemo pozabiti, da bo imel papežev obisk izredçn promocijski učinek in da se bomo lahko svetu predstavili kot urejena, varna, prijetna in organizirana država, marsikomu pa sploh povedali, da sploh smo in kje smo. Ob drugih priložnostih bi morali za enak ali celo manjši promocijski učinek dati veliko več denarja. Končno pa je večina slovenskih državljanov katoličanov, ki si zaslužijo, da jim država omogoči dostojno srečanje s cerkvenim poglavarjem." Koliko ljudi sodeluje pri organizaciji in izpeljavi obiska? "Ocenjujemo, da blizu 10.000. Angažiranih je okoli 8000 policistov, potem pa so tu še pripadniki civilne zaščite, zdravstvene ekipe, gasilci, redarji in vsi drugi, ki skrbijo, da bo potekal obisk po programu in brez problemov." Smučarji pri papežu Papež je smučal še pri sedemdesetih Najboljši slovenski smučarji z Urško Hrovat in Primožem Peterko na čelu so papeža obiskali natanko en mesec pred njegovim prihodom v Slovenijo. Kranj - Ko so najboljši slovenski smučarji in smučarski funkcionarji podarili papežu stilizirani kipec bloškega smučarja, ki simbolizira Slovenijo kot smučarsko deželico, in še bundo s svetovnega prvenstva alpskih smučarjev v Španiji, je vprašal, le kaj mi bo bunda. "No, saj ste smučar.,u so mu odgovorili slovenski športniki, papež pa je potlej povedal, da je bil navdušen smučar in da je vsako leto hodil smučat v Dolomite, da je smučal še pri sedemdesetih letih, da pa zdaj že tri leta ni bil na smučeh. Janez Pavel II. se rokuje z Jožetom Javornikom, predsednikom SK Triglav Kranj. V ozadju so (od leve proti desni) Nataša Bokal, Jaro Kalan, Janez Vodičar, Urška Hrovat in Tomaž Kunstelj Pobudo za obisk slovenskih smučark, smučarjev, njihovih trenerjev in športnih funkcionarjev pri papežu je dal slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu dr. Štefan Falež; papež, ki je nekdaj tudi sam rad smučal, in ve, da je Slovenija znana smučarska deželica, pa je obisk z veseljem sprejel. Sedemnajstega aprila, natanko en mesec pred papeževim prihodom v Slovenijo, je v Vatikan s tržaškega letališča poletela desetčlanska delegacija Smučarske zveze Slovenije, v kateri so bili alpske smučarke Urška Hrovat, Mojca Suhadolc in Nataša Bokal, skakalca Primož Peterka in Urban Franc ter smučarski trenerji in funkcionarji Jože Javornik (predsednik SK Triglav Kranj), Tomaž Kunstelj (član izvršilnega odbora Smučarske zveze Slovenije), Jaro Kalan, Jelko Gros in Janez Vodičar. (Za pot v Rim se je pripravljala tudi biatlonka Andreja Grašič, a ji je načrte prekrižala bolezen.) Papež je že pri splošni avdienci na trgu Sv. Petra v slovenskem jeziku pozdravil tudi "predstavnike zimskih športov iz Slovenije", nato pa se je z njimi zadržal v krajšem, približno dvajset minut dolgem pogovoru, ki je bil mešanica francoskega in italijanskega jezika. "Ko smo mu predstavili slovenski smučarski šport in letošnje največje uspehe, sem imel občutek, da so mu poznana naša najbolj znana smučarska imena," je po obisku povedal Jože Javornik in še poudaril, da so bili navdušeni nad sprejemom pri papežu in tudi na veleposlaništvu. "Sveti oče, čez mesec dni se vidimo v Sloveniji," so mu zaželeli slovenski smučarji, trenerji in funkcionarji. "Upam... In upam, da v Sloveniji takrat ne bo več snega," se je pošalil papež. Čeprav so športniki iz drugih dežel kar pogosto pri papeževi avdienci, je bilo to prvo srečanje slovenskih športnikov s poglavarjem katoliške Cerkve. In športniki so zaprosili slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu dr. Štefana Faleža, da bi še kdaj organiziral podobno srečanje. E V O V N Jože K oš n j ek Program obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji Pozdrav na Brniku, slovo v Mariboru Prvič v času svojega 18-letnega papezevanja bo sveti oče praznoval svoj rojstni dan na tujem, v tem primeru v Sloveniji, prvič bo za svoj rojstni dan poslušal podoknico in prvič se bo vračal z letalom neitalijanske letalske družbe, z Adrio Airways. Papež Janez Pavel II. bo na svojem 70. potovanju v tujino v funkciji poglavarja Rimskokatoliške cerkve po tradiciji poljubil slovensko zemljo danes, 17. maja, ob 16.45 na brniškem letališču. Dobrodošlico mu bo v imenu slovenske države izrekel predsednik Republike Slovenije Milan pozdravljali ob cesti, vendar najmanj 15 metrov stran, bo z letališča krenila na Brdo, kjer je ob 18.20 predvideno državniško srečanje s predsednikom republike Milanom Kučanom, nato pa v velikem salonu tudi z drugimi najvišjimi predstavniki Slovenije. Z Brda bo sveti oče krenil proti Navodilo obiskovalcem Obiskovalci prireditev z Gorenjskega se morajo držati rumene barve. Ta bo njihovo vodilo do prireditvenih prostorov, s to barvo pa bodo označeni tudi avtobusi. Kjer so dobili vstopnice, so dali tudi natančna navodila. Kdor pa bo Šel z osebnim avtomobilom jutri v Stoike, ga bodo pred Ljubljano usmerili levo v Stegne, kjer bodo parkirišča. Tam bo parkiral in se z mestnimi avtobusi ter nato peš odpravil do prizorišča. Posebna pozornost bo veljala invalidom, starejšim in otrokom, saj nihče ne bo mogel direktno na prizorišče. Na vseh treh srečanjih s papežem bodo prireditveni prostori odprti šest ur pred začetkom srečanja, eno uro pred začetkom pa bodo prizorišča zaprta. Pametno je vzeti paket za 1.500 tolarjev, v katerem je malica, voda, dežni plašč, kartonski stol, ki zdrži težo do 100 kilogramov, brošura s pesmimi in spominski šal. Na prizorišču v Stožicah bo velik video zaslon, na katerem bo predvajano dogajanje na prireditvi. Cesa ne smemo Že nočemo delati nepotrebne gneče in zastojev pri strogo nadzorovanih vhodih na prizorišča srečanj s papežem, potem je vredno prebrati tole. Ne jemljimo s seboj večjih torb, kovčkov, škatel in nahrbtnikov, daljnogledov, večjih kamer in fotoaparatov. Ne prinašajmo dežnikov ali zastav na drogovih, nožev, lesenih ali kovinskih stolov, steklenic ali pločevink To je strogo prepovedano, prav tako pa na prireditvah teh predmetov nimamo za kaj rabiti. Varnostniki bodo vse prepovedane predmete odvzeli. In Še pomembno navodilo. Bodimo previdni in pozorni na vse, kar imamo s seboj. Nikjer ne piše, da se med množico ne bo znašel kak tatic ali izkušeni žepar. Kučan. Sprejem na Brniku bo opravljen z vsemi državniškimi častmi, s častno četo in ceremonijo na najvišji ravni. Na sprejemu na Brniku bodo najvišji predstavniki države, Rimskokatoliške cerkve in diplomatski zbor, akreditiran v Sloveniji. Kolona vozil, predvideno je, da bi se sveti oče peljal v panoramskem vozilu oziroma papamobilu (v Slovenijo so iz Vatikana pripeljali dva), ljudje pa ga bodo lahko Omejitve na cestah, železnici in v zraku Uprava republike Slovenije za zračno plovbo zapoveduje za danes, 17. maja, jutri, 18. maja, in za nedeljo, 19. maja, prepoved opravljanja letalskih športnih prireditev, prepoved letenja z zmaji, motornimi zmaji, jadralnimi padali, baloni, jadralnimi letali in drugimi zračnimi plovili ter spuščanje radijsko vodenih modelov v slovenskem zračnem prostoru. Od danes naprej je omejeno oziroma prepovedano gibanje, razen s posebnimi dovolilnicami, v Ljubljani in Mariboru, kjer bo prebival oziroma se zadrževal sveti oče. V Ljubljani bodo omejitve od danes do nedelje do 10. ure, v Mariboru pa od jutri od 7. do nedelje do 20. ure. V pasu 50 metrov od roba cest, kjer se bo vozil papež, ni dovoljeno ustavljanje in parkiranje vozil na motorni pogon in priklopnih vozil- Na slovenskih cestah in železnicah je vse tri dneve prepovedan promet vozil težjih od 7,5 ton, vozil, ki so daljša od 14 metrov, traktorjev, delovnih strojev, motokultivatorjev in vprežnih vozil ter vseh vozil, ki prevažajo nevarne snovi, tako v cestnem kot železniškem prometu. Ves drugi promet bo potekal normalno, razen na cestah, kjer se bo vozil papež, kjer pa bodo premične zapore, postavljene deset minut pred prihodom kolone. Na Gorenjskem velja prepoved na avtocesti Ljubljana - Naklo in Vrba - Karavanški predor, na magistralni cesti št. 1 Naklo - Podtabor - Lesce - Vrba in Podtabor - Ljubelj. Organi, zadolženi za promet, zagotavljajo, da bo sicer promet potekal normalno, posebni pogoji pa so potrebni za organizacijo javnih prireditev v Ljubljani, Mariboru in Postojni, kjer se bo zadrževal papež- Ljubljani, kjer bo v stolnici ob 19.50 srečanje s slovenskimi škofi, duhovniki, redovniki in redovnicami. Vsi, ki bi bili lahko v stolnici, zaradi pomanjkanja prostora ne bodo mogli biti. Tako da bo čast biti s papežem doletela le vsakega drugega klerika. Največja uganka tega obiska so Brezje. Če jih bo sveti oče obiskal, in vse kar se dela na Brezjah in okolici kaže na to, potem naj bi jih takoj po sprejemu na brniškem letališču, kar pomeni, da bi bili pogovori s predsednikom republike in srečanje v stolnici uro kasneje. Delovni dan se bo za papeža in njegovo spremstvo zavlekel. Počival in prenočeval naj bi v nadškofiji, kjer domuje tudi nadškof, druga možnost pa je prenočevanje v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu, vendar bo najverjetneje prenočil na nadškofiji. Jutri Stoike in Postojna Jutrišnji dan bo za svetega očeta slavnosten. Že zjutraj mu bo zborček otrok iz dekanije Ljubljana s podoknico voščil za 76. rojstni dan, ki ga bo sicer uradno obeležil v Postojni. Kdor bo želel videti papeža od blizu, ga bo lahko pred osmo uro, ko bo iz nadškofije potoval v Stožice v panoramskem vozilu, pred sveto mašo, ki se bo začela ob devetih, pa se bo dobre pol ure vozil med ljudmi na prizorišču v Stožicah. Maša bo trajala nad dve uri. Sveti oče bo iz Stožic krenil v Zavod svetega Stanislava in v Škofijsko gimnazijo v Šentvid, kjer se bo sestal z vodstvom obeh zavodov, opravil krajši počitek, ob 15. uri pa se na kratko sestal s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom. Po pogovoru papeža in premiera bo avtomobilska kolona krenila proti Postojni, kjer bo na letališču srečanje z mladimi iz Slovenije in sosednjih držav ob papeževem rojstnem dnevu. Papež bo v Postojni dve uri, toliko časa pa bo trajala tudi osrednja slovesnost. Nedelja v Mariboru Čeprav uradne razglasitve škofa Antona Martina Slomška za blaženega ne bo, bo vseeno večji del obiska papeža v Mariboru minil v znamenju Slomška. Pričakovati je, da bo papež Slomška omenil v pridigi in molil ob njegovem grobu. Slomškove posmrtne ostanke so pretekli teden položili v grobnico v Križevi kapeli mariborske stolnice, postavljen pa je tudi znameniti vodnjak na Slomškovem trgu. Kdo je Anton Martin Slomšek Blaženi še letos Iz Rima so sporočili, da bo mariborski škof in božji služabnik, ta naziv je Anton Martin Slomšek že dobil, še letos tudi uradno razglašen za blaženega. Kdo je Anton Martin Slomšek. Rodil se je 26. novembra leta 1800 na Slomu pri Ponikvi (istega leta kot Prešeren) kot prvorojenec kmeta in mlinarja Marka ter matere Marije. Za njim se je Marku in Mariji rodilo še sedem otrok. Kaplan Jakob Prašnikar je odkril, da je Anton nadarjen in bi bilo dobro, če bi šel v šole. Oče je Želel, da bi ostal na kmetiji, vendar je leta 1913 le odšel na glavno šolo v Celje. Kot odličnjak je šel na celjsko gimnazijo. Na ljubljanskemn liceju je bil njegov sošolec France Prešeren. V Celovcu je končal bogoslovje, nakar je postal kaplan v odmaknjenem Bizeljskem, nato pa kaplan v Strmcu pri Vojniku in leta 1829 spiritual v Celovcu. Vmes se je srečeval z Matijo Čopom in dr. Francetom Prešernom, leta 1838 pa je Slomšek prišel v Vuzenico. Zanemarjeno nadžupnijo je postavil na noge. Trudil se je za uveljavitev slovenščine, pisal je knjige, tudi učbenike in leta 1842 je izšel prvi slovenski učbenik: Blaže in Nežica v nedeljski šoli. 1844, leta je Slomšek postal Šolski nadzornik v Št. Andražu na Koroškem, kjer je bil sedež lavantinske škofije. Sodeloval je tudi z misijonskim škofom Friderikom Barago. Septembra leta 1859 je bil sedež lavantinske škofije po Slomškovi zaslugi tudi uradno prestavljen v Maribor. Vatikan in Dunaj sta s tem soglašala. Slomšek je, to se je pokazalo kasneje, ubranil slovenstvo. Za Cerkev in slovenstvo je opravil velika dela. Leta 1862 je potoval v Rim k papežu Piju IX. Po vrnitvi, 4. septembra, istega leta, je umrl. Za njegovo svetost je bilo več poskusov. Prvi ga je začel že leta 1914 Anton Korošec, deset let kasneje pa so za Slomškovo beatifikaciji verniki zbrali 400.000 podpisov. Leta 1962 smo priča novemu poskusu, vendar so v Rimu in nekaterih drugih državah menili, da naj bo Slomšek narodni junak, svetnik pa Baraga. To naj bi bilo za Slovence dovolj. Slovenski teologi so leta 1983 pripravili simpozij o Slomšku, vendar se je vse skupaj spet ustavila. Prizadevanja za beatifikacijo so se tako spet začela lani, ko je šel v Rim 2400 strani obsegajoč dosje. Do konca leta naj bi bil Slomšek končno razglašen za blaženega. Nad 40 kardinalov in škofov v Sloveniji Naši škofje in nuncij stalni spremljevalci Ob papeževem obisku bodo pripotovali v Slovenijo številni gostje. Udeležbo sta potrdili delegaciji evangeličanske in pravoslavne cerkve, prijavljenih pa je nad 40 kardinalov, domačih in tujih nadškofov, škofov in pomožnih škofov. Dokaj številna bo tudi odprava, ki prihaja iz Rima s papeževim letalom. V njem pa nad 50 novinarjev in snemalcev, v ožjem papeževem spremstvu pa so med drugim papežev osebni tajnik msgr. Stanislav Dziwisz, papežev ceremo-nier msgr. Pietro Marini, tajnik papeškega sveta za kulturo dr. Franc Rode, organizator papeževih apostolskih obiskov p. Roberto Tucci, direktor programa Radia Vatikan p. Federico Lombardi, direktor Losser-vatore Romana prof. Mario Agnes in direktor vatikanskega tiskovnega središča dr. Joaquin Navarro - Valls. S slovenske strani bodo pri pastoralnem delu obiska stalno s papežem nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, predsednik cerkvenega odbora za pripravo obiska msgr. Lojze Uran in generalni tajnik odbora msgr. dr. Borut Košir, sodelovali pa bodo še ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas, mariborski škof in podpredsednik Slovenske škofovske konference dr. Franc Kramberger, mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej, koprski škof Metod Pirih in naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. Od škofov slovenskega rodu se bosta srečanja s papežem udeležila toronts-ki nadškof dr. Alojzij Ambrožič in beograjski nadškof in metropolit dr. Franc Perko. ■ Sveti oče bo potoval iz Ljubljane v Marib0' z letalom Adrie Airways, ki je že neka) časa pod posebnim nadzorom. Po pristani! na mariborskem letališču bo ob 10. uri I bližini letališča maša. Ob 16.20 se bo pape* v mariborski stolnici srečal s predstavni^ slovenske kulture, znanosti in umetno*1'' nagovoril ga bo mariborski župan, ob lf uri pa je predviden odhod papeža '* Slovenije. V Rim naj bi letel z letalo1*1 Adrie, pred tem pa naj bi se od nje£a poslovili najvišji predstavniki slovenske države in Rimskokatoliške cerkve. PONEDELJEK, 20. MAJA 1996 TVS 1 j{2 Wdeostrani jjg Otroški program ' ziék ,Prav|iice iz lutkarjevega vo- 1i 52; utkovna nanizanka JJJJ Mali ribiči i daii tabela se vrača, češka na- noúit PrePovedano potovanje, po-1, ^nizozemskega filma jtjO Poročila •up Novice iz sveta razvedrila, Ponovitev 13 2Í Tedenski izbor 4^2 Utn'P u S |rcalo tedna 14ic £a TV kamero o£ Forum ! is|2 Nedeljska reportaža : I626 neierni 9ost I7*nn Sober dan, Koroška 17?S ^ dnevnik 1 i7:2gtr°ški pr°9ram i 1? 25 i;adovedni Taček: Ime nafl» oko, angleška dokumentar-! I80fjn)a I Sompsonovi, ameriška nani- 19 oŠ \Lingo' Tv iarica 19 <* D^eral- danes> Jutri 19 ib 3lsanka ' 19-ía^rebanje 3x3 19'S V dnevnik 2, Vreme 20 oŠ POrt ianka Sostanovalke' angleška nani- 2l"Žf TV konferenca Màrt?„u°kumentarna oddaja o škofu 22 3n spovedniki 22'S Yv,erai- danes, jutri W dnevnik 3, Vreme 22.50 * dnevnik 3, Vreme arneHíi7port23·00 Severna obzorja, 23 S o nanizanka 0.15 p Vet P°roca " 'v jutri, videostrani TVS 2 9.0O c 11 rjocTUronews 11.00 Tedenski izbor a^JUr|stična oddaja 11.15 Christy, noe is.KaJnadaljeanka 12.00 Sobotna DrealBH. Studi0 City 1500 Športni ^nizanL,5"45 Sostanovalke, angleška initSC la 16-10 Severna obzorja, er>cana nar|aizanka 17.00 Muench-vanka Hamburgu, nemška nadalje-po Sin ,55 včeraj, danes, jutri 18.00 AnQ|'reniii 18.45 Sedma steza 19.15 lV nor 9'asbena lestvica 20.05 EPP, 20 40c°). nepovedniki 20.10 Osmi dan Bran Rešetka, ameriški film 22.40 ka dirk,0J06'izza odra °-10 Kolesarska Giro d'Italia, posnetek Kanala v|tev VoPfMa 8l30 Risanka, pono-dstavitev'^H^ pr<2da'a 10-20 Pre-1^35 Snn? t!w°V «1045 Videostrani 15.00 fet'ï™ 1440 ™ Prodaia °dSia «',íanes' dokumentarna 17.00 n « 30 Jessie, nanizanka '•Oo n sPansk«urna 'ekarna, ponovitev PonouS nani2anke 17.30 Risanka, ta*^v|iev 18.00 Uboga mala boga- taš POfftfi' nadaljevanka" 197Ò0 ~ČN~N dekiett 30 Risanka 20.00 Zlata 2anka 9ameriska humoristična nani-Po|n0A 2°-30 Filmska uspešnica: film g? il iasnina, ameriški barvni nani>rJ Tr°Pska vročica, ameriška tedna nkoaA°° Podaja 0.25 Spot ^a °-3n poroča pOPTV 9.00 i nove ri?. t Clark: Nove Superma-Santa R90dlvsčine, ponovitev 10.00 Vanke i?™3' Ponovitev nadalje-P°noviteJ «,ŠPidi in G°9' show' ,9v 12 in o200 P0P kviz. Ponovi-ianke "Vo ^-'iatelji, ponovitev nani-^riizanJ»'.. Urgenca, ponovitev L6v arn«rL14-00 Roxanne, ponovi-P°P SnSrSS* barvnega filma 16.00 levanka iV Santa Barbara,, nadal-narilzanL 0 Neverjetni vohuni, l9-00 pno 1830 Krila, nanizanka Carner kviz t9'30 24 ur 20.00 parvnj fii PrPli Kramerju, ameriški Ka 22.30%2200 M-A.S.H., nanizanem 'pT bPortna scena 23.00 Mag-«3.30 rit arneriška nadaljevanka nadaiiev=0 ln iaz. jugoslovanska O^^anka 0.00 24 ur, ponovitev Ponovitev i* «n rnia?Jutro' Slovenija 9.00 Otroš-10.30 T\f program, ponovitev >, 'vn Prodaja 1Ï.00 Pot v Avo-Sna ,°vitev 31 • dela 11.50 TV ïfudio i Por,ovitev 13.20 Družinski 0?SutS J*-00™ ProdaJa 15-30 iir°Sk ri0.' Sl0venua, ponovitev 16.30 8-°0 DQk°9ram: Nas Pet, ponovitev ^rSrentarec 18-M Avtomobi-TVn a Avt0 3 19-°° dnevnik ;1-00 u Çr0daja 20.00 Zdravje na tri ÍMs rjnivi,enia cerkve, ponovitev j^eo £ ln svet 22.30 Pot v 35Večn del 23-15 TV prodaia nasmeh, ponovitev filma n-15 Ur Litr^ki se In ponavljamo 11.30 ?b62ePnro9nram 12.00 Dnevnik 12.20 Dr*n' arner,rLadxal|evanka 12-40 G. 5$nfflffiÍlb film 14-30 Otroški S«S'8S Porocila 15-10 z90d-Anbra liPttP« za maihne 15.30 ^aieŠčina.P?^18 3obica 15.55 Mna 16.15 Modul 8 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalno cesarstvo, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Alpe-Dona-va-Jadran 19.30 Dnevnik 20.10 Živa resnica 20.40 Zvezde nad: Inge Appelt 21.50 Livarna umetnin, dokumentarna oddaja 22.20 Dnevnik 22.40 Slika na sliko 23.10 Filmi Louisa Malla: Pogreb v maju, francoski barvni film 0.50 Poročila HTV2 14.30 Video strani 14.45 TV koledar 14.55 TOP šport, ponovitev 16.00 Mestece Peyton, ameriška nadaljevanka 16.50 Materinski dan, posnetek koncerta 18.20 Podobno, a različno 18.30 Živeti z ... 19.00 Hugo, igrica 19.25 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Murphy Brown, ameiška humoristična serija 20.45 Hrvaška in svet 21.35 Evronogomet 22.35 Glavni igralec, nadaljevanka 23.25 Zakladnica, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 13.00 šport: Tenis, Grand Prix Turnir, iz St. Pointa 15.40 Babilon 5 16.25 A-team 17.15 Katts & Dog 17.40 Kdo je šef? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.00 Tenis s Tomom, tečaj tenisa s Tho-masom Mustrom 19.05 Roseanne 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Avstralec Quigley, ameriški pustolovski film; Tom Selleck 22.05 03 - teleclub 22.20 Otrokov krik na pomoč, ameriški TV film 23.50 Čas v sliki 23.55 Štirje fantje se potepajo, ameriški film 1.15 Čas v sliki 1.45 Schiejok, ponovitev 2.45 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.35 Štirje fantje se potepajo, ponovitev ameriškega filma AVSTRIJA 2 12.00 Čas v sliki 12.10 Zdravilne moči, ponovitev dokumentarnega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Orientacija 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - kalifornijski klan, serija 15.10 Bogati in lepi, serija 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Svobodnjaki 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Hribovski zdravnik, nemška družinska serija 21.05 Tema, aktualno 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Pod palmami - Cannes '96: Najboljši filmi, največje zvezde, poročilo s canneskega filmskega festivala 23.15 Vstop prost, ob premieri opere Mona Lisa 23.50 Prospero's Books, francosko-nizozemski film TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok -1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 225. 19.25 Iz izbora: Mini pet 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Fotografski vtisi z jugozahoda ZDA 20.30 Šport: Predstavljamo rafting klub Bled Ekstrem (v živo, pokličite: 33 11 56, voditeljica: Branka Jurhar) 21.10 Poročila 225. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Rock-TV - 14. oddaja 22.00 Danny vam vedežuje (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.45 Poročila 225. 23.01 Z vami smo bili... nasvidenje 22.02 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.03 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov 20.40 EPP blok 20.45 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev informativne oddaje 21.15 Film ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ue ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otvoritev zbirke NOB Selške doline v muzeju Železniki 20.00 O socialni politiki v občini Železniki ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Ženski pevski zbor Hermine Žerjav 18.52 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 KINO OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sproeda za torek 22.45 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa EPP 6.50 EPP 7.00 uvodna napoved 5.50 Poročila STA 7.20 Čestitka presene čenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: U škripcih 9.50 EPP 10.20 Novinarksi prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevki 11.40 Prihaja čas čudežev 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metir, sekunde 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevri RS 16.00 Terenski studio Šenčur 16.20 - 17.20 Šerugovi - Zvone, Romana in Katja 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo sovje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni progrma z Roberotm Baumanom 19.50 EPP 20.00 Drugačen pogled 22.00 Gl. oddaja - Old timer snop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Najprej bomo predstavili nekaj novih posnetkov iz fonoteke, nato pa bo na sporedu oddaja Storite nekaj zase. Nadaljevali bomo z informativno oddajo ob 15.30. Sledila bodo obvestila ob 16.10, nato pregled zunanjepolitičnih dogodkov v oddaji Deutsche Welle poroča. 17. ura je čas, ko vas seznanimo z novostmi na številki 92, ob 17.30 pa se bo začela oddaja Tržiški hit. Tudi tokrat bodo za presenečenje poskrbeli pokrovitelji oddaje. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila BBC 15.15 Občinski tednik - občina KRANJSKA GORA 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 9.00 Krik usode 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC novice 12.30 škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Otroški program 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 12.30 Športni pregled 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.40 Avtomobili: Alpetour -Remont 16.00 Črna kronika 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.20 Prenos žrebanja 3x3 19.25 Vreme 20.00 Modni bla-bla 21.00 Zaslon -oddaja za računalništvo 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan '20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. kom. DR. JEKYLL IN GOSPODIČNA HYDE ob 16., 18. in 20 uri STORŽIČ amer. west. HITRI IN MRTVI ob 17. in 19. uri, amer. drama JOČI, LJUBLJENA DEŽELA ob 21. uri ŽELEZAR amer. akcij, film SMRTONOSNA BITKA ob 18. in 20. uri TOREK, 21. MAJA 1996 TVS 1 10.00 Videostrani 10.25 Japonske pravljice: Deklica z vžigalicami 10.45 Morski zakladi 11.00 2. mednarodni otroški festival Varšava '95, 3. del 11.25 Jata zmajev, ponovitev japonskega filma 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 13.35 Videostrani 15.30 Majhne laži, ponovitev švedske drame 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 N. Simončič: Kljukčeve dogodivščine 17.25 Otroška oddaja 17.35 Tuja serija 18.00 Fallerjevi, nemška nanizanka 18.30 Kolo sreče, Tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Brez žensk ne gre, 11. epizoda angleške nanizanke 20.40 Dosje 21.30 Roka ročka 22.20 Napovedniki 22.20 Včeraj, danes, jutri 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.50 Šport 22.55 Poslovna borza 23.10 Severna obzorja, ameriška nanizanka * 0.00 Poročila 0.05 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 9.40 Tedenski izbor 9.40 Sedma steza 10.10 Osmi dan 12.40 Plesni nokturno: Regina Križaj in Damjan Mohorko 12.55 Pomlad na Dunaju, posnetek koncerta 13.35 Trend, oddaja o modi in vizualni POP kulturi 14.25 Analitična mehanika 14.55 Brez žensk ne gre, 10. epizoda angleške nanizanke 15.25 Nedeljskih 60 16.25 Severna obzorja, ameriška nanizanka 17.10 Vsemu navkljub, avstralska nadaljevanka 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.00 Po Sloveniji 18.45 Bajke na Slovenskem 19.15 Videošpon 20.00 EPP, TV nocoj, napovedniki 20.05 V žarišču 20.35 Muenchenčana v Hamburgu, nemška nadaljevanka 21.30 Oči kritike 22.20 Umetniški večer 0.00 Kolesarska dirka Giro d'Italia, posnetek 0.30 Euronews KANALA 8.00 TV prodaja 8.30 Risanka 9.00 Video strani 10.00 TV prodaja 10.20 Predstavitev izdelkov 10.45 Videostrani 16.45 Spot tedna 15.50 TV prodaja 16.10 Elizije, ponovitev 16.40 Tropska vročica, ameriška nanizanka 17.30 Risanka, ponovoi-tev 18.00 Uboga mala bogatašlnja, ameriška nadaljevanka 19.00 CNN poroča 19.30 Slam, ponovitev 20.00 Hermanova glava, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Jeleni z zahoda, ameriška nanizanka 21.20 Sirene, nanizanka 22.10 Tropska vročica, ameriška nanizanka 23.00 Uboga mala bogatašinja, ponovitev ameriške nanizanke 0.00 TV prodaja 0.25 Spot tedna 0.30 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 MAS.H., ponovitev nanizanke 13.00 Morska deklica, ponovitev otroške serije 13.30 Športna scena, ponovitev 14.00 Kramer proti Kramerju, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.00 POP 30 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Neverjetni vohuni, nanizanka 18.30 Krila, nanizanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Chicago, 1. del ameriške nadaljevanke 21.00 Z mislijo na petek, ameriška nadaljevanka 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Avtodrom, oddaja o avtomobilizmu 23.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 0.00 Tito in jaz, jugoslovanska nadaljevanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški in mladinski program: K'r neki, ponovitev 10.50 Pot v Avonleo, ponovitev 30. dela 11.50 Zdrava video glava, ponovitev 12.50 Družinski studio, izbor 13.30 Zdravje na tri, ponovitev 14.30 Avtomobilistlčna oddaja: Avto 3, ponovitev 15.00 TV prodaja 15.30 Dobro jutro, Slovenija, ponovitev 16.30 Otroški program 17.00 A... AB... ABEČIH 18.00 Fe-niks, 22 del 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 Z glasbo v srcu 21.45 Dom in svet 22.15 Pot v Avonleo, 33. del nanizanke 23.15 TV prodaja 23.35 Feniks, ponovitev 22. dela HTV1 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Hobsonov izbor, ponovitev ameriškega filma 14.35 Otroški program: Gusarji, ponovitev 15.05 Poročila 15.10 Modra legenda 15.40 Organsko biološko pridelovanje hrane 16.15 Otroški program: Zgodbica 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalno cesarstvo, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Medijska Izložba 19.30 Dnevnik 20.10 Potepam se In snemam, dokumentarna oddaja 21.00 TV parlament 22.20 Dnevnik 22.40 Slika na sliko 23.05 Prazniki glasbil, dokumentarna oddaja 0.00 Poročila HTV2 16.00 Video strani 16.15 TV koledar 16.25 Živa resnica, ponovitev 16.55 Koraki, ponovitev glasbene oddaje 17.40 Z razlogom, dokumentarna oddaja 18.30 Trenutek spoznanja, izobraževalna oddaja 19.00 Hugo 19.25 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Urgenca, ameriška nanizanka 21.05 Črno-belo v barvah: Gledališče na vodi, ameriški barvni film AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne, ponovitev 6.25 Otroški program, ponovitev 9.00 Alf, ponovitev 9.20 Kdo je šef?, ponovitev 9.50 Polna hiša, ponovitev 10.15 A-Team, ponovitev 11.05 Avstralec Quigley, ponovitev ameriškega pustolovskega filma 13.00 šport: Tenis: Grand Prix turnir, iz St. Polma 15.40 Babilon 5 16.25 A-team 17.15 Katts & Dog 17.40 Kdo je šef? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.00 Tenis s Tomom, tečaj tenisa s Thomasom Mustrom 19.05 Roseanne 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Havaji - rojeni z ognja, dokumentarni film 21.05 Home sweet home 21.10 Policaj iz Toelza: Med prijatelji, nemška TV kriminalka 22.45 Nails - policist pobesni, ameriška TV kriminalka 0.15 čas v sliki 0.20 Zakjaj je moral umreti državni tožilec Traini?, italijanska politična srhljivka 2.05 Čas v sliki 2.35 Schiejok 3.35 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.30 Katts & Dog, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videonoč 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Umor, je napisala, ponovitev 11.05 Zvezna dežela zdaj, ponovitev 12.00 Čas v sliki 12.10 Tema, ponovitev 13.05 Čas v sliki 13.10 Spori, ponovitev 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara -kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi J6.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 :as v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela zdaj 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Dosje X: Gnezdo 21.00 Selfman 21.10 Poročilo 22.35 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Velemesto: Zgodbe, ki jih vsak pozna - miti o velemestu, angleški dokumentarni film 23.55 Runnlng Wild, avstrijski dokumentarni film 1.30 Pogledi od strani 1.35 Santa Barbara - Kalifornijski klan 2.20 Kultura 3.05 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 226. 19.25 Iz arhiva: Vrtec Čebelica na obisku 19.40 Mini matura - vrtec 19.55 Danes na videostraneh 19.59 Torkov večerni družabni program 20.00 EPP blok -2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Industrijski sejem v Hannovru '96 20.50 Iskraemeco v Maleziji 20.55 Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja v klubu Dvor 21.07 Glasbeni spot 21.10 Poročila 226. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Zvezdni okruški, sodeluje: astrologinja ROŽA KAČIČ (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.30 Pivnica in gostilna Pinki v Zg. Bitnjah 22.38 Prleška konjenica 22.45 Poročila 226. 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 22.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Gorenjec meseca, kontaktna oddaja 20.25 EPP blok 20.30 Športni pregled (ponovitev)... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Prihod brezjanske "Marije Pomagaj" v Selcah 20.00 Odrska predstava ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Torkov športni pregled 18.27 Mini 5 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche WeHe 22.00 Videostrani KINO TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne glase z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 .Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Kako so izobraženi naši turistični delavci 9.50 EPP 10.20 Pred tečajem meditacije v Kranju 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Vedeževanje v živo 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche Welle 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Igorjem Stefančičem 19.50 EPP 21.00 do 24.00 Glasbene želje 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Za začetek programa se bomo popeljali v osmercu s krmarjem. Ob 14.30 bo sledila oddaja Na štirih kolesih. Nato bomo postregli z Informacijami in nekaterimi drugimi zanimivostmi. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, nato pregled zunanjepolitičnega dogajanja s pomočjo kolegov iz Deutsche Welle. Ob 16.30 lahko prisluhnete oddaji S"m Tržičan, ob 17.40 pa se z nami lahko učite nemščine. Torkov spored bomo sklenili s Športnim obzornikom, ki se začne ob 18.00. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.00 Gibljive slike 11.00 Knjiga 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Slovenska glasbena scena; OBVEZNA SMER 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 Poročila, BBC. STA, vreme 15.15 Občinski tednik -občna BOHINJ 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Torkov klepet 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.30 Mintue za country glasbo 7.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 Škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za požarno varnost 17.00 Novice 17.20 Politične stranke se predstavljajo 18.00 Pogovor z županom občine Škofja Loka 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program RGL 6.15 Novice 6.40 Peter Stepic o zvezdah 7.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 Črna kronika 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Avstralska glasba 20.30 Novi svet in Založba Quatro 22.00 Camel RHYTHM 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 • 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. kom. DR. JEKYLL IN GOSPODIČNA HYDE ob 16., 18 In 20. uri STORŽIČ amer. west. HITRI IN MRTVI ob 17. in 19. uri, amer. drama JOČI, LJUBLJENA DEŽELA ob 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. znan. fant. thrill. 12 OPIC ob 20.30 uri Nagradna križanka s kulturno dediščino Gorenjske Jutri je Svetovni dan muzejev Tokrat smo nagradno križanko pripravili v sodelovanju z muzeji Gorenjske, ki so pred kratkim skupaj izdali dobrodošlo publikacijo, v kateri je predstavljenih vseh 34 muzejev in muzejskih zbirk na celotnem Gorenjskem. Knjižica "Muzeji na Gorenjskem" je odličen pripomoček vsakemu obiskovalcu muzejev, tudi turistom iz tujine, saj je besedilo prevedeno v angleščino. Križanko rešujete kot običajno: s pomočjo črk z oštevilčenih polj sestavite nagradno geslo, povezano z jutrišnjo soboto, 18. maja. Vaše rešitve nagradne križanke muzejev Gorenjske, ki morajo biti na kuponu iz križanke in poslane na dopisnici, sprejemamo do srede, 29. maja, do 8. ure. Naslov: GORENJSKI GLAS, 4 001 Kranj, p. p. 124. Kupon z rešitvijo lahko nalepite na primeren karton in ga brez znamke oddate v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistično agencijo Meridian na Jesenicah, Agencijo Tik-Tak v Preddvoru ali v Glasov nabiralnik v avli Zoisova 1 v Kranju. Muzeji Gorenjske in Gorenjski glas smo za reševalce nagradne križanke pripravili 25 (petindvajset) imenitnih, morda malce nenavadnih nagrad: 1. - 18. nagrada: univerzalna vstopnica za enkratni obisk vsake od 34 muzejskih zbirk oz. muzejev v publikaciji "Muzeji na Gorenjskem"; 19. - 25. knjižna nagrada. Veliko zabave pri reševanju križanke in sreče pri žrebu Vam želijo muzeji Gorenjske! ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE OPUS Računalniški engineering in Zavod za računalniško izobraževanje Kranj Izmed kuponov s pravilnim geslom Oprema Programi Usposabljanje Servis je komisija takole izžrebala nagrade: osnovno usposabljanje za WINDOWS okolje In WORD pripada Mariji Brcko, Klobovsova 6, Škofja Loka, Logitech miško s podlago prejme Ivan Jelen, Zoisova 32, Kranj, CD rom - avtomobilski katalog pa prejme Ivanka Zadnikar, Doi 4A, Medvode. Majice Gorenjskega glasa bodo nosile: Karmen Vidmar, Javor-niško nab. 14, Jesenice; Marinka Urbanec, Podbrezje 155 in Nataša Letnar, Zajčeva 31, Komenda. Nagrajencem čestitamo, drugim pa želimo več sreče prihodnjič! 18. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 11 12 13 14 i 15 16 17 18 19 J 21 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Dalmatinska obala - jadranska lepotica Srednje Dalmacije vojna ni poškodovala Turistični predstavniki iz srednje Dalmacije ubijaj o bogato turistično ponudbo. Kranj, 17. maja - V organizaciji Gorenjske turistične zveze so v Ponedeljek turistični predstavniki splitsko-dalmatinskega območja predstavili letošnjo turistično ponudbo. Letos imajo v srednji Dalmaciji (Makarska, Hvar, Brač, Vls>-) pripravljenih 22.500 postelj v hotelih, še dodatnih 35 isoč v zasebnih hotelih, apartmajih in sobah, v avtokampih pa |e Pr°stora za 32.500 dopustnikov. Na tem območju se nahaja Udi 5 moderno opremljenih marin s skupno kapaciteto 1.060 plovil. Cene turistične ponudbe naj bi bile izredno nizke, Primerne za vsak žep. iJirektor Turistične zveze splitsko-dalmatinskega območja f*11',1 Razovič je povedal, da se slovenskim turistom ni potrebno atl> da bodo letovali med ruševinami oziroma v "begunskem aselju". Njihovo območje namreč vojna ni fizično poškodova-a> "egunci pa so nastanjeni v posebnih hotelih, ki v turistični P°nudbi niso omenjeni. v Prevoz Je urejen, saj trajekti vozijo na bližnje otoke eckrat dnevno. Vsem, ki se bodo v srednjo Dalmacijo odpravili vozili, Dalmatinci predlagajo, da se odločijo za pot preko . ^greba jn narodnega parka Plitvice oziroma po dobro poznani jadranski magistrali. V opozorilo vsem voznikom pa še vedno e|R da na Hrvaškem med obvezno avtomobilsko opremo Pada tudi vlečna vrv. In še nekaj o cestnoprometnih predpisih: azni za prehitro vožnjo so se pred kratkim krepko dvignile. Če prekoračite omejitev hitrosti za 30 kilometrov na uro (v naseljih R ?m.eJ'tev pri 50-ih), ste lahko ob vozniško dovoljenje. adarjev pa hrvaški policisti premorejo več kot naši, zato priPoročamo kulturno vožnjo. • S. Š. ^ristični promet Ob četrtletju še vedno slabše kot lani jjubljana - Po podatkih republiškega statističnega urada so v ^r'zmu v letošnjem prvem četrtletju beležili za dva odstotka j anJ ^nočitev kot v enakem lanskem obdobju. Nočitve niačih gostov, ki so predstavljale dobrih 60 odstotkov vseh odc,tev> so bile na lanski ravni, nočitve tujcev pa za pet astotkov manjše. vef 'et?^nJem prvem četrtletju je bilo v primerjavi z lanskim brit n°^.tev hrvaških, ruskih, ukrajinskih, poljskih, slovaških in n anskih gostov, enako nočitev nemških gostov, občutno pa so Co^°j°vale nočitve madžarskih, nizozemskih, belgijskih, fran-LiuKr '.ta''Janskih, švicarskih, čeških in ameriških gostov. V kra K3n* ^e devet odstotkov manj nočitev, v zdravliških m .Mh dva odstotka in v gorskih krajih za en odstotek manj. Por ^ "padec" so beležili v hotelih in penzionih, največji d! *st Pa v počitniških domovih, zasebnih turističnih sobah in v Plar«nskih domovih. • CZ. Gorenjska^ Banka Banka J pthdubom PESTREJŠA DEPOZITNA PONUDBA ŽELIMO VAS SEZNANITI: Oda lahko ponovno vezete kratkoročni tolarski depozit s podaljšanjem do preklica. To pomeni, da vam ob zapadlosti depozita banka le-tega ponovno veže, ne da bi vam bilo treba obiskati banko. Ohranili pa smo tudi možnost sklenitve depozita brez podaljšanja. Ç\ da vam lahko izplačujemo pri dolgoročnem tolarskem ali deviznem depozitu obresti tudi v krajših časovnih obdobjih, to je mesečno, trimesečno, polletno ali konec pogodbenega leta in ne samo konec dobe vezave. ^čakujemo vas v eni od 25 ekspozitur Po vsej Gorenjski! Oglasite se in zeljem vam bomo posredovali dodatne informacije! Gorenjska^ Banka Banka <* po\*lubom Z v se Danes skupščina delničarjev Hranilnice Lon Tisoč petsto tolarjev dobička na delnico? Kranj - Danes bo skupščina delničarjev Hranilnice Lon, na kateri bo vodstvo seznanilo delničarje z lanskim poslovanjem hranilnice in predlagalo razporeditev dela dobička za rezerve in izplačilo dividend v višini 1.500 tolarjev na delnico. Predlog vodstva podpira tudi nadzorni svet, ki zaradi razširitve dejavnosti hranilnice predlaga še nekatere spremembe statuta. Kot je razvidno iz informacije o poslovanju, je hranilnica lani poslovala zelo uspešno in je z 21,7-odstotno donosnostjo na kapital ustvarila dobiček, ki presega vsa pričakovanja. Bilančno vsoto je povečala s 474 milijonov na 1,35 milijarde tolarjev (več kot sto milijonov tolarjev na zaposlenega), jamstveni kapital v primerjavi s predelani za 51 odstotkov in višino kratkoročnih in dolgorčnih vlog občanov več kot trikratno. Povečala je kakovost in obseg kreditiranja, še posebej obseg potrošniških in sindikalnih posojil ter posojil obrtnikom in podjetnikom. Kadrovsko se je okrepila z novimi sodelavci, preselila se je v nove prostore in veliko vložila tudi v varnostno, računalniško in pisarniško opremo. Hranilnica načrtuje za letos povečanje bilančne vsote na dve milijardi tolarjev, 45-odstotno povečanja obsega dolgoročnih vlog občanov in plasmajev ter potrošniških posojil, preureditev in posodobitev poslovne enote Magro v Grosupljah ter odprtje dveh novih poslovnih enot, najmanj 20-odstotno donosnost na kapital in obogatitev ponudbe v Kranju (možnost hrambe vrednosti v šefih). Konec tega meseca bo izdala novo emisijo delnic v skupni vrednosti 60 milijonov tolarjev. Nominalna vrednost delnic bo 10.000 tolarjev, prodajna pa 16.500 oz. 18.000 tolarjev. Abanka Druga izdaja obveznic Ljubljana - Abanka je v torek začela vpisovati drugo izdajo obveznic v skupni nominalni vrednosti 900 milijonov tolarjev. Vplačevala jih bo vse do 14. avgusta oz. do 14. oktobra. Nominalna vrednost navadne imenske obveznice, vplačljive in izplačljive v tolarjih, znaša 10 tisoč tolarjev. Obrestna mera je sestavljena iz revalorizacije, ki je enaka vsakokratni temeljni obrestni meri (TOM), in iz realne 7-odstotne, nespremenljive obrestne mere. Dospelost obveznic je pet let od dneva izdaje, to je 1. maja 2001. Banka bo vseh pet let izplačevala obresti dvakrat na leto, obresti za zadnje polletje pa bo izplačala skupaj z glavnico. Zavarovalnica Maribor, d.d., Podružnica Ljubljana išče nove sodelavce za trženje atraktivnih zavarovalnih programov na: - širšem območju Gorenjske (Kranj, Škofja Loka, Jesenice, Tržič, Bled, Bohinj, Radovljica) K sodelovanju vabimo: 1. Pogodbene sodelavce - honorarne zastopnike - zaželena je najmanj srednješolska izobrazba 2. zavarovalne agencije ali posrednike - brokerje - dovoljenje za registracijo za posredovanje zavarovanj Bodočim sodelavcem nudimo stimulativni zaslužek ter brezplačno strokovno izobraževanje. Vaše cenjene vloge pričakujemo na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR, PODRUŽNICA LJUBLJANA, VURNIKOVA ULICA 2 (tel.: 1323-127, 1321-262). tODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, tel: 634 • 800 12 DELNA GRT. POSOD GOLDEN GENOVA 16.993,00 REZALNIK mga gorenje 16.990,00 DO 15. JUNIJA 15% POPUST ZA SVETILA VSEH VRST DO 15. JUNIJA 10% POPUST ZA ROGOVA KOLESA PRI GOTOVINSKEM POPUSTU KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUPNIjTOODUNI NAKl'INHSODAINI I NAKlifM/HiODAINÏ MENJAÏJSICA 1 D F M i Ars 100 ITL A BANKA (KranJ.Tržfč) 87 AVAL Bled 88 AVAL Kran|ska gora 68 BANKA CRÈDIT ANS ALT d.d. Lj 88 EROS (Stari Mayr), Kranj 88 GEOSS Medvode 88 GORENJSKA BANKA (vse enote) 87 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 88 HKS Vlgred Medvode 88 HIDA-tržnlca Ljubljana HRAM ROŽICE Mengeš 88 ILIRIKA Jesenice 88 INVEST Škofja Loka 88 LEMA Kranj 88 MIKEL Stražišče NEPOS (Škofja Loka, Trata) NOVA LB Kamnik, Medvod«, Šk. Loka 90 PBS d.d. (na vseh poštah) 87 ROBSON Mengeš 88 SHP-Slov hran. In pos. Kranj 88 SKB (Kranj, Radovljica, šk. Loka) 88 SLOVENU ATURIST Boh. Bistrica 87 SLOVENIJATURIST Jesenice 88 SZKB Žlri 88 ŠUM Kranj TALON Žel. postaja Trata.Šk.Loka. Zg Bitnje 88 TENTOURS Domžale 88 TROPICAL Kamnlk-Bakovnlk UBK d.d. Šk. Loka W1LFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor 88 W1LFAN Tržič 88 POVPREČNI TEČAJ 88 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS Podatke za tečajnico nam sporočajo sprememb menjalniških tečajev glede 89,60 88,80 89,00 89,00 88,60 88,60 89.70 88,69 89,50 88,65 88,79 89,40 88,79 88.60 88,80 88.60 90,24 89.10 88.80 88,50 90,20 89,40 89,60 88,60 88,70 89,00 88,70 89,90 88,70 88,60 88,60 88,03 12,35 12,45 12.45 12,40 12,50 12,50 12,13 12,30 12.40 12,48 12.51 12.37 12,50 12,48 12.45 12,49 12.79 11,50 12.50 12,45 12,45 12,13 12.37 12,30 12.50 12,48 12.45 12,52 12,40 12.50 12,48 12,45 12.41 12,73 12,65 12,65 12,60 12,60 12,56 12.75 12.60 12.70 12,56 12.59 12.65 12,65 12,56 12,58 12,54 12.82 12.55 12.70 12.58 12.83 12.70 12.77 12.56 12,58 12,70 12,59 12,75 12.57 12,55 12,55 12,64 ob nakupu blaga po 12,50 tolarjev, menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. 8,48 8,50 8,60 8,50 8,55 8,60 8,42 8,65 8,50 8.70 8.68 8.50 8.60 8,60 8.60 8,65 8.66 8,10 8,65 8.55 8.60 8.42 8.50 8,50 8,60 8,63 8,50 8,70 8,50 8,60 8,65 8,65 8,57 9,05 8,80 8.90 9,00 8.80 8,80 9.21 8,85 8.90 8,76 8,76 9,00 8,89 8,80 8,85 8,75 8.92 8,88 8.80 8,80 9.00 9,00 9,07 8,80 8,78 8,90 8,79 8.95 8,80 8,80 8,85 8,88 HO Ml Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom NOVA TEL ŠT: tel.:360-260 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 LOVENSI Cenjene stranke OBVEŠČAMO, dA bo POSLOVALNICA PREDDVOR od poutdt ljlo\, 20. 5. '96 dAlJE posIovaIaz nasIi díNjirvi clt Iovním časom: pONtdf Ijt k, TOREK, četrteIc.......................9.-T 5. URE SRI d A, pETEk..............1 2.'1 6. URE B 064/22-11-33 BRDO PRI KRANJU FITNES AEROBIKA KONIM LJUBLJANA, PODJETJE ZA ZASTOPANJE, ZUNANJO IN NOTRANJO TRGOVINO, p.o. Slovenska c. 56, Ljubljana VA M ■ k sodelovanju ambiciozna podjetja in samostojne podjetnike, ki bi v vaši regiji tržili naše proizvode uglednih proizvajalcev iz tujine. Vaše cenjene vloge z dokazili o registraciji, dejavnosti in predstavitvijo podjetja pričakujemo do 31. 5.1996 na naslov: KONIM, p.o., 1000 LJUBLJANA, p.p. 412 kovinOtéhna NEMOGOČE JE MOGOČE!!! V Cerkljah na Gorenjskem amo odprli kjer vam nudimo: Šopke, aranžmaje, ikebane, vence, auho cvetje, okrasne posode, lončnice, enoletnice, zemljo za presajanje PRIDITE, POGLEJTE IN PREPRIČAJTE SE SAMI Cvetlični vrt Pot na Vovke 2, Cerklje na GORENJSKEM telefon: 064/422-127 Odprto: vsak delovnik od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Koliko rjavih medvedov je v Sloveniji Lovci preštevali medvede Novembra lani so na osrednjem območju razširjenosti rjavega medveda našteli 258 živali. Kranj - Se še spominjate vseh lanskih peripetij z rjavim medvedom, ki seje na planinah v Zgornjesavski planini in na območju Danjarske planine "specializiral" na klanje govedi in ovc? Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na prošnjo lovskih družin, kranjskogorske občine in ogorčenih rejcev sicer izdalo dovoljenje za njegov odstrel, vendar se je puškinim cevem spretno izmaknil, prespal zimo (najverjetneje na območju Bohinja) in dočakal novo pašno sezono, v kateri... Bo spet "udaril" po živini, se že sprašujejo kmetje. Lovci se za zdaj, vsaj kar zadeva rjavega medveda, ukvarjajo z drugimi nalogami. Pred kratkim so ga prvič letos preštevali in ugotavljali njegovo razširjenost v Sloveniji, drugič naj bi ga oktobra. Pred tremi leti so na površini 258 tisoč hektarjev opazili 207 medvedov, predlani na 331 tisoč hektarjih 195, novembra lani pa na 388 tisoč hektarjih površine 258 živali, od tega 59 samic z mladiči in 93 mladičev. V lovski organizaciji ocenjujejo, da je v Sloveniji več medvedov, kot kažejo rezultati štetja - od 300 do 380. • CZ. Velika mednarodna razstava na Bledu Dvesto mačk in mačkov na enem mestu Razstava bo jutri, v soboto, od 9. do 19. ure v športni dvorani. Bled - Ko so si člani Felinološkega društva Kamnik kot organizatorji doslej največje razstave mačk in mačkov v Sloveniji in letos ene največjih v Evropi prizadevali za uvrstitev razstave v koledar prireditev, se niso vedeli, da bo 18. maja pri nas na obisku papež Janez Pavel II. Norveška gozdna mačka, katere lastnika sta Tatjana in Vlado Brce-Matjašič iz Radovljice, je le evropska šampionka. No, papež jim je malo zamešal štrene! Nekateri tuji lastniki pasemskih mačkov in mačk so se zbali gneče na naših cestah in so odpovedali sodelovanje na blejski razstavi. Udeležba bo kljub temu kar imenitna. Strogim sodnikom in obiskovalcem, ljubiteljem hišnih ljubljencev z Gorenjske in od drugod, se bo (namesto načrtovanih tristo) predstavilo okoli dvesto pasemskih mačkov in mačk s Hrvaške, Češke, z Madžarske, iz Italije, Nemčije, Avstrije, z Danske in iz Slovenije. Iz Slovenije jih bo 45, največ pa iz Nemčije, Avstrije in Italije. Mačke in mački bodo sedemnajstih različnih pasem in v 35 barvah in barvnih odtenkih. Precej razstavljalcev bo z Bleda nadaljevala pot v Beljak, kjer bo v nedeljo podobna razstava. Vstopnina za odrasle bo tristo tolarjev, za otroke pa dvesto. • CZ. Bodo vladni ukrepi ublažili krizo pri odkupu živine? Nore krave in "nori časi" Posledice bolezni norih krav, ki je povzročila, da je prodaja govedine upadla od 20 do 50 odstotkov, občutijo tudi rejci. Spitana goveda ostajajo v hlevih, odkupna cena se zmanjšuje... Kranj - Tegobe govedorejcev bodo vsaj deloma omilili ukrepi, ki jih je slovenska vlada sprejela na seji prejšnji četrtek. Vlada je namreč spremenila uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje v letu 1996, s katero je v kmetijskem delu državnega proračuna prerazporedila okoli 200 milijonov tolarjev in jih namenila za regresiranje obrestne mere pri posojilih za odkup vseh ponujenih spitanih goved (in prašičev) po določeni odkupni ceni. Do regresa so upravičene klavno-predelovalne organizacije, ki bodo odkupile ponujene količine primerno spitanih goved po cenah, ki ne smejo biti nižje od: Razred Živa teža Dodatek oz.odbitek (v sit/kg) od osnovne cene 1. 291,00 2. 273,00 3. (osn.) 260,00 4. 234,00 5. 208,00 + 12 % + 5 % 0 % - 10 % - 20 % Za regresirano živino plačilo v 30 dneh Med pogoji, ki jih je za regresiranje obrestne mere pri posojilih za odkup goved zapisala vlada, so tudi poreklo govedi in njihova najnižja teža pri odkupu, plačilni roki in višina regresiranja. Regres bo mogoče uveljaviti le za goveda domačega porekla oz. živali, ki so bile v reji na Slovenskem vsaj pol leta pred odkupom, ter za primerno težka goveda. Biki morajo ob odkupu tehtati najmanj 500 kilogramov, telice pa 450 kilogramov. Klavnice oz. mesarji morajo ponujeno živino plačati rejcem najmanj v 30 dneh po prevzemu. Država bo regresirala največ 10-odstot-no obrestno mero in to največ štiri mesece, kot dodatni ukrep pa je sprejela povečanje nadomestila za izvoz govejega mesa. Dolge vrste za odkup živine Bo vlada oz. ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s temi ukrepi pospešila odkup spitanih goved, preprečila padanje odkupnih cen in rešila živinorejske tegobe, o kakršnih je, denimo škofjeloška kmetijsko gozdarska zadruga še pred sprejetjem vladnih ukrepov obvestila tudi Zadružno zvezo Slovenijo in kmetijsko minis- "Hudič" nikoli ne hodi sam Napovedi, da "hudič nikoli ne pride sam, ampak vedno v druščini", se v živinoreji uresničujejo. Če so "nore krave" in z njimi povezane posledice, ki so med drugim povzročile tudi znižanje odkupnih cen Žoved, en "hudič", je drugi dražitev rmnih žit, še zlasti koruze. Kot je slišati, naj bi vlada v kratkem sprejela uredbo, s katero bi uvoz krmnih žit za dva meseca oprostili plačevanja carine in ostalih dajatev. trstvo? V zadrugi namreč ugotavljajo, da se jim je ponudba živine v zadnjem času povečala, prodajne možnosti pa zmanjšale. Klavnice prevzemajo le toliko živine, kot jo rabijo sproti. Potrebujejo jo bistveno manj kot v normalnih okoliščinah, saj se je prodaja govejega mesa po objavi informacij o angleških "norih kravah" zmanjšala za 50 odstotkov. Zadruga uspe v enem mesecu odkupiti in naprej prodati od 130 do 160 glav goved, od tega 87 odstotkov mladega pitanega goveda, na odkup pa je po podatkih od 7. maja čakalo 332 glav (297 mladih pitancev in 35 krav). Ce vladni ukrepi ne bodo učinkovali, bo lahko to živino odkupila in prodala šele v dveh mesecih in pol. Zadružni odbor za živino je predlagal, da bi vlada začasno prepovedala uvoz, omogočila odkup spitane živine na zalogo (za državne rezerve) in uvedla dodatne spodbude za vsiljeno podaljšano rejo. Ko se bodo potrošniki sami prepričali... V kamniškem Mesu, kjer največ živine odkupijo na kamniško-domžals-kem območju, ugotavljajo, da je bila v prvih treh aprilskih tednih prodaja govedine za dobro četrtino manjša od normalne. Čeprav mesa ne uvažajo, ampak ponujajo le domačega, predvidevajo, da se bodo razmere normalizirale šele tedaj, ko bodo potrošniki spoznali (in se sami prepričali), da Slovenija nima ničasar opraviti z boleznijo norih krav. "Če pa se položaj ne bo izboljšal, bo kriza - za rejca in za predelavo," pravi Alojz Šuštar, direktor Meso Kamnik, in poudarja, da morajo rejci čakati na odkup približno en mesec. Odkupno ceno so že zniža'1 (prvorazredne pitance plačujejo po 500 tolarjev za kilogram žive teže), bržkone pa jo* bodo še, če se prodaja ne bo normalizirala. • C. Zaplotnik Hišne živali v življenju človeka Ko pes "postane" družabnik in zdravnik... Nekateri psi lahko zaznajo začetek epileptičnega napada pri lastniku dvajset minut prej, kot se ga on sam zave. Groblje pri Domžalah - Biotehniška fakulteta • oddelek za zootehniko in Društvo za odgovoren odnos do malih živali sta prejšnji petek pripravila tretji etoloski seminar v Sloveniji, tokrat na temo hišne živali v življenju človeka. Priznani strokovnjaki iz Slovenije, Velike Britanije, Holandije in Avstrije so govorili o spletan-ju vezi med človekom in M - KŽK KMETIJSTVO KRANJ VSE 1\A ENEM MESTU POPRAVIM IN IZREDNA UBIRA REZERVNIH DELOV ZA TRAKTORJE: TORPEDO IMT URSUS ZETOR ŠTORE, UTB za krompirjeve kombajne in izruvače za SIP priključne stroje za ostale stroje - gume, akumulatorje, ležaje, semeringe, motoma olja UGODNO! TRGOVINA ŠENČUR od 7. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure Tel.: 064/41-025 hišnimi živalmi ter o vplivih živali na človekov razvoj, na zdravje in zdravljenje ljudi... Raziskave kažejo, da dobra vez med človekom in hišno živaljo ugodno vpliva na fiziološka in psihološka dogajanja v človekovem življenju. Ameriški otroški psiholog Boris Levinson je pri duševno prizadetem otroku, s katerim ni mogel vzpostaviti sodelovanja, uspel s pomočjo psa. V psihiatrični bolnišnici v ameriškem Ohiu se je pri 28 od 30 pacientov, ki se niso ugodno odzivali na tradicionalne oblike zdravljenja, stanje izboljšalo, ko so prešli na psiho- Razstava kraških ovčarjev Ljubljana - V Društvu ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije ugotavljajo, da je število kraševcev v zadnjem času začelo upadati in da ta naša avtohtona pasma doma ni dovolj priznana. To je bil tudi razlog, da so se odločili za predstavitev kraških ovčarjev širšemu občinstvu. V soboto, 25. maja, ob 14. uri bodo pri gostišču Roje v Zajčji Dobravi pripravili razstavo, ki naj bi prispevala k popularizaciji te pasme v Sloveniji. • CZ. terapijo s pomočjo živali oz. so prevzeli odgovornost za nego psa. Raziskava, ki je ugotavljala povezanost med lastništvom hišne živali in zdravjem ljudi, je pokazala, da je bilo eno leto po odpustu bolnikov s težavami srca in ožilja iz bolnice med živimi več tistih, ki so imeli hišno žival. Spet v drugi raziskavi se je izkazalo, da imajo lastniki hišnih živali nižji krvni pritisk kot ljudje brez živali. Raziskovalci so tudi ugotovili, da nekateri psi lahko zaznajo pri svojem lastniku začetek epileptičnega napada že dvajset minut prej, preden se ga lastnik zave. Iz nekaterih raziskav je razvidno, da ima hišna žival lahko pomembno vlogo v življenju otrok, ki živijo v neurejenih družinskih razmerah. V Združenih državah Amerike in v zahodni Evropi je v bolnišnicah za smrtno bolne ljudi ali v ustanovah za ostarele opaziti tudi hišne živali. V zaporu Lorton (ZDA) je terapija s hišnimi živalmi premagala številne ovire in zbližala zapornic tako, kot jih ni bilo mogo# na noben drug način. Nekateri zaporniki so postali pravi strO' kovnjaki za oskrbo posameZ; nih vrst živali in celo mentor)1 manj izkušenim. • CZ. KROMPIR ZA KRMO PRODAMO PO 4 SIT ZA KG. KGZ SLOGA Kranj - Tel.: (064) 268-505, 268-504 Trgovina gorenjesavska 1 5, kranj* TeL: 225-820, 225-850 Servis KAlKiNikovA 26, Kranj TeL: 241-592 Seminar o ekološkem kmetovanju Šenčur - Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva pripravlja v torek ob desetih dopoldne v kulturnem domu v Šenčurju seminar o ekološkem kmetovanju, ki ga bo vodi* Arie Mcnzo de Boomn. Seminar je namenjen kmetijski^1 svetovalcem in kmetom, ki se zanimajo za ekološki naČi11 kmetovanja. • CZ. UREJA: Vilma Stanovnik Blejci bodo z novimi okrepitvami štartali na naslov državnih prvakov SPORTINA "ZBIRA" REPREZENTANTE Po lanskih petih okrepitvah so letos na Bledu pridobili še šest reprezentantov, za katere bodo korali jutri do polnoči plačati 120 tisoč nemških mark odškodnine Bled, 16. maja - Komaj štiri dni P° koncu prestopnega roka so na Bledu predstavili novo Moštvo Sportine, katerega cilj le> da v novi sezoni osvoji n»slov slovenskih hokejskih Prvakov. Garancije za ta cilj Zagotovo ima, saj je v ekipi yrsta odličnih mladih in tudi toalet- manj mladih hokejistov. Zaenkrat so v moštvu Sporne: Luka Simšič, Anže Ulčar vratarja), Andrej Brodnik, J?so Kumar, Valerij Šahraj, gorazd Rekclj, Aleš Beton wanilci), Toni Tišler, Marko »niolei, Matjaž Kopitar, Rok £°jšek, Dejan Kontrec, Nik ^"pančič, Marjan Gorenc, Sašo Pretnar, Edvin Kara-Jodžič, Dejan Kalan, Aljoša *avor in Jurij GoličiČ (napakici). "Radi bi se okrepili še z •"«ma ali tremi tujimi branilci, pogovori z nekaterimi že potezo, najbolj resni pa so zaenk-rat s članom beloruske fePrezentance Aleksejevom," K povedal direktor Sportine Rudi Hiti. "Vzrajal sem, da je v ekipi tudi pet mladih domačih igral-c£v, saj zadnja leta pri Sportini ?.krbimo za vse selekcije hokejistov. Sicer pa bomo s treningi s rensko ekipo začeli 1. junija, luliJa bomo imeli tri tedne ?°Pusta, temu pa bodo sledili "Jtenzivnejši treningi," pravi Ijavni trener Sportine Gorazd Z močno okrepljenim mošt-v°rn so si pri Sportini letos za Prvi cilj zastavili osvojitev na-sl°va državnih prvakov. "Pomembno za naš klub je tudi, da smo uspeli združiti šport in Andrej Brodnik, Dejan Kontrec in Toni Tišler bodo na Bledu spet igrali skupaj. Z ostalimi reprezentanti pri Sportini št art aj o na naslov državnih prvakov. gospodarstvo, zato smo lahko klub profesionalno organizirali. Naš generalni sponzor ostaja trgovsko podjetje Sportina, Tudi letos bo na Bledu organizirana poletna hokejska liga. Od 21. do 24. avgusta bodo v športni dvorani nastopile tri domače ekipe: Sportina, Olimpija Hertz in Acroni Jesenice ter ekipi Kaufber-na in KAC-a. Prav te dni pa naj bi bil znan še šesti udeleženec. Najbrž bo to eno od finskih moštev, prav tako pa se za nastop na Bledu zanimajo ekipe Ka-zahstana, Poljske in celo Japonske. ALPINIZEM Vihar odpihnil načrte ^jubljana, 17. maja - Člani slovenske alpinistično-smučarske »uprave na Mt. Everest so se soglasno odloČili, da zaradi slabega premena in velikih nevarnosti prekinejo odpravo ter se vrnejo v joimo. Kot je še sporočil vodja odprave Viki Grošelj, je Werjan Davo Karnicar med vzponom proti tretjemu taboru °*ebel po rokah. Odprava je že dosegla višino 8200 metrov, let - r?" maja Je de,° odPrave potekalo po načrtih. Takrat je 33-na-L Karnicar z Jezerskega dosegel višino 8200 metrov, kjer vri 1Kpostavili tretjitabor Iz nJe8a naj bi že 10. maja krenil proti '""Mt. Everesta in se od tam kot prvi človek na svetu spustil s in *->rzen na^rt d°bro pripravljenega gorenjskega alpinista n ekstremnega smučarja je odpihnil vihar, v katerem se višinskim osačem ni uspelo povzpeti z opremo do Karničarja. Davo je Čat11^ Prmesel svoje smuči do prostora za tabor 3, kjer pa je med Kanjem na nosače ozebel po rokah. Ko je to ugotovil, je začel ob dr"?^ ^P^atnega kisika naglo sestopati v bazni tabor. Tam mu je ■ "amijan Meško še isti večer oskrbel ozebline. Ker so ocenili, Vod P^kodbe Karničarjevih rok za vnovični vzpon prehude, je na K' ' ^ro^eU v soglasju s člani odpravo prekinil. Odprava, Pri . Predvidoma 15. maja zapustila bazni tabor, 23. maja bo spela v Katmandú, ob koncu tega ali začetku prihodnjega seca pa jo lahko pričakujemo v domovini, dolg j1"00 'n hladno _ vreme je torej utrnilo Karničarjeve sreča ^eresta alPinisti in sanje le 648 metrov pod vrhom strehe sveta. Vsa je, da se Jezerjan vrača z gore le z ozeblinami. Po poročilih z a so tam v nekaj dneh izgubili življenje trije indijski nov T' tr^e ^am in ena članica japonske odprave ter h,. ,?zelandski alpinist, več plezalcev pa se v dolino vrača s ,ua»mi omrzlinami. • S. Saje TENIS ZAČENJA SE LIGAŠK0 TEKMOVANJE j, *V*nJ> 17. maja - Jutri bodo tenisači in tenisačice v članski rnoitUreuCi začeli z letošnJimi ligaškimi obračuni. V 1. ligi za gor • i,- sodeloval° osem ekiP. med njimi tudi dve Senc" ■ ' TK Triglav iz Kranja in Merkur Protenex iz Prih • k°.derb*i prvega kola v Šenčurju, kamor jutri ob 9. uri UidRi e'Cíí)a e xz Ljubljane za katero med drugimi igra Urh Trupej. Seveda Šenčurjani z igralci, kot sta Borut vsek 'i? ^ark° P°r n'česar ne bodo prepuščali naključju, Bost - 0r Pa se ODeta zanimovo srečanje. Ekipa Triglava jutri s^siuje pri še enem favoritu, TK Braniku iz Maribora, tako rezu^f °odo morali Kranjčani zelo potruditi za ugoden eki \ v nedeljo (prav tako z začetkom ob 9. uri) Tri i MerkurJa Protenex doma gosti TK Maribor Branik, j Pa bo tekmo drugega kola z ŽTK Mariborom odigral 2e danes ob 11. uri. in 2fav .taK° Jutri začenjajo z ligaškimi tekmovanji ženske v 1. fT'- l'S1. (I K Triglav ima ekipo v 2.ligi), ter moški v 2. in vseh lr<£jih ligah. Mol°> r?Vitelj moške L in 2.A lige ter obeh ženskih lig je Dia. ri' Ligaško tekmovanje bo trajalo do 2. junija, zaključni * dy otf pa bo 14. in 15. septembra. • V.S. prav tako z nami ostajata pivovarna Villacher in Penzion Jelka iz Pokljuke, novi sponzor pa je podjetje G7. Poleg tega imamo še veliko število manjših sponzorjev," je povedal dosedanji sekretar kluba Gabrijel Javor, sedaj član upravnega odbora. V delo kluba se je namreč kot sekretar vključil nekdanji reprezentant Andrej Vidmar, poleg njega pa se je v klub vrnil tudi Jozc Božič. Vodja marketinga bo po novem izkušeni Tomaž Lenič, predsednik kluba pa ostaja Janko Popovič. Pri Sportini so imeli pred prestopnim rokom veliko dela z zbiranjem denarja za nakazilo odškodnin za nove okrepitve. Tako bodo morali za pet bivših igralcev Olimpije Hertz v Tivoli do jutri nakazati 110 tisoč nemških mark, za Saša Pretnarja na Jesenice pa 10 tisoč nemških mark. "Čeprav Hokejska zveza že nekaj časa pripravlja nov pravilnik o odškodninah, se z igralci, ki so prišli k nam, nismo upali pogovarjati prej, dokler nismo "videli" denarja, ki naj bi ga nakazali .za njihove prestope," je povedal Gabrijel Javor in poudaril, da dogajanja v HZS niso čast slovenskemu hokeju. Po njegovem mnenju mora v zvezo priti nekaj novih ljudi, ki ne bodo obremenjeni s klubskimi interesi, ampak bodo skrbeli za povezovanje z gospodarstvom. Poleg tega pa bo treba bolje poskrbeti tudi za mednarodni program naših ekip in reprezentane, saj še ni odločeno niti, če bo Slovenija imela svoje zastopnike v letošnji alpski ligi. • V. Stanovnik, foto: G. Šinik O LESARSTVO V Bohinju najboljši Marjan Jauk -Minulo nedeljo je bila v Bohinju • prva letošnja dirka slovenskega pokala v krosu z gorskimi kolesi. V deževnem vremenu je bila proga močno razmočena, na njej pa se je najbolje znašel Marjan Jauk (PRŠ Scott), ki je zmagal v razredu elite. Med ženskami je bila najboljša (na sliki)Spela Pere (Stop), v razredu do 23 let je bil najboljši Kranjskogorčan Grega Miklič (UNI), pri mladincih pa Rok Draš-ler (UNI). Med mlajšimi rekreativci sta zmagala brata Zupan (Proloco Scott), pri starejših re-kreativcih pa je bil najboljši Primož Čerin (Stop). Druga tekma bo naslednji teden v Prlekiji. • Foto:G.Šinik VABILA, PRIREDITVE Državno prvenstvo v športnem plezanju -Jutri, v soboto, bo na umetni steni v dvorani Poden v Skofji Loki prva letošnja članska tekma za državno prvenstvo v športnem plezanju. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri, finale pa ob 18. uri. • V.S. Tek outsiderjev - Športno društvo Podgorje bo to nedeljo, 19. maja, organiziralo šesti tradicionalni "Tek outsiderjev". Tekači amaterji bodo tekli na desetkilometrski progi, ki ni preveč zahtevna in je zato primerna za rekreativce vseh starostnih kategorij. Start teka bo ob 9.30 uri na parkirnem prostoru ob vhodu na olimpijski bazen v Kranju, cilj pa bo pred domom KS na Trsteniku. Prijave bodo ob simbolični štartnini 300 tolarjev sprejemali eno uro pred prireditvijo na startu. Za osnovnošolce štartnine ni. • V.S. Kvalifikacijski namiznoteniški tekmi - Danes ob 17. uri se bo začela v dvorani OŠ Križe druga kvalifikacijska tekma za vstop v I. SNTL med ekipo Križ in NTK Kajuhom iz Ljubljane. Prav tako danes ob isti uri pa bo v mali dvorani škofjeloške dvorane Poden kvalifikacijska tekma med NTK Škofja Loka in NTK Krško za vstop v II. SNTL. • V.S. Kolesarji v Krizah - KK Sava je organizator kolesarske dirke za dečke za Pokal Dana. Tekmovanje bo jutri, s prvim startom ob 10.30, na progi Križe - Retnje - Ziganja vas - Breg ob Bistrici -Križe. • V.S. Turnir Živil v Preddvoru - Jutri, v soboto, bo na teniških igriščih v Preddvoru potekal III. tradicionalni otvoritveni teniški turnir za prehodni pokal Živila 96 za moške dvojice. Informacije po telefonu 45 - 080. • V.S. Atletski pokal Slovenije v Kranju - AK Triglav bo v torek, 21. maja, organizator atletskega pokala Slovenije za srednje in osnovne šole. Tekmovanje se bo začelo ob 15.15 uri. • V.S. Nogometni spored - Nogometaši bodo tekme tega kola odigrali v nedeljo. Vse gorenjske ekipe gostujejo: Naklo v 2. ligi gostuje pri Železničarju v Ljubljani, v 3. ligi pa Triglav Creina odhaja k Slovanu, Visoko pa k ekipi Brd. • V.S. Rokometni spored - V II. ligi za ženske bo v dvorani Poden derbi med Šeširjem B in Šeširjem (nedelja ob 10.30 uri). V III. državni ligi pa so pari: Duplje - Dom Žabnica (sobota ob 19. uri), Besnica B - Šešir B (nedelja ob 10. uri), Preddbor Gorjanc - Krim (nedelja ob 10.30), Jezersko - Sava Kranj (sobota ob 18. uri) in Radovljica Š. Bled - Kamnik (nedelja ob 10. uri). • V.S. i ENI Kolesar kranjske Save Tadej Valjavec MATURA MU PRED VRŠIČEM NI VZELA MOČI Devetnajstletni Besničan je maturiteni esej namesto v kranjski gimnaziji pisal v viški, da ne bi zamudil na start šeste etape dirke "Po Sloveniji" na Vrhniki Kranj,17. maja - Tadeja Valjavca, kolesarja kranjske Save, sicer pa 19-Ietnega mladeniča iz Besnice, so kolesarski strokovnjaki že pred leti razglasili za enega najperspektivnejših slovenskih kolesarjev. Tadej pa je svojo nadarjenost, podkrepljeno s treningi in odrekanji, dokazoval tudi na letošnji veliki preizkušnji v članski konkurenci, ko je na dirki "Po Sloveniji" ves čas vozil v spremstvu profesionalcev in naših najbolj izkušenih kolesarjev ter na koncu osvojil izvrstno deveto mesto. In to kljub temu, da je vmes opravljal tudi del mature... Tekmovati na tako naporni dirki je za mladega kolesarja gotovo napor. So bile priprave tokrat zato kaj posebnega? "Dirka Po Sloveniji je bila naši ekipi glavi tekmovalni cilj prvega dela letošnje sezone in zato smo se nanjo resno in dolgo pripravljali. Zame pa ie bila dirka sploh nekaj posebnega, saj sem prvo leto vozil kot član in to takoj na tako veliki dirki. Poleg pripravljalnih treningov s trenerjem Markom Polancem in Francem Hvastjo smo se posvečali tudi psihološki pripravi na tekmovanje, saj smo veliko delali s psihologom Jožetom Šepicem. Bili pa smo tudi na testiranjih pri zdravniku v Italiji, ki nam je predpisal treninge, s katerimi naj bi bili pravi čas v pravi formi." Tekmovati v močni konkurenci s profesionalci pa je tudi svojevrsten izziv? "Vedel sem sicer, da sem na dirko dobro pripravljen, nisem pa vedel, kako močni so profesionalni kolesarji in koliko časa jih bom lahko "držal". Na prvi etapi se je pokazalo, da sem kar približno enako močan kot oni. Seveda pa se je potem iz dneva v dan kazalo, da sem po etapah bolj utrujen kot oni, ker pač takšnega tempa nisem vajen. Največjo krizo sem imel tretji dan, ko sta bili dve etapi, dopoldne kronometer, popoldne pa se ena etapa. Razen tega sem imel še okvaro na kolesu, tako da sem komaj ujel ostale. Takrat sta mi zelo pomagala Križnar in Gnezda, ki sta me počakala in "potegnila" naprej. Nekaj posebnega je bila tudi etapa čez Vršič, ko sem pod Vršič prišel že kar utrujen, vendar pa mi je uspelo med prvimi priti na vrh in nato po "groznem" spustu, ko je šlo okoli 90 kilometrov na uro in me je bilo nekaj časa kar močno strah, na koncu zasesti šesto mesto. Dolga in naporna je bila tudi zadnja etapa, ko smo bili vsi utrujeni, bilo pa je tudi slabo vreme. Vendar pa mi je uspelo zbrati še toliko moči, da sem bil peti in v skupni uvrstitvi deveti." V Kranju je sedež prvega slovenskega profesionalnega kolesarskega kluba. Gotovo tudi ti razmišljaš o poti med profesionalce? "Seveda imam načrte, da grem med profesionalnce, vendar pa bom še vsaj teto ali dve ostal pri amaterjih, saj so za profesionalce vse dirke dolge čez dvesto kilometrov, kar bi bil zame prevelik "skok". Mislim pa, da so profesionalne ekipe dobro organizirane, to ie bilo videti tudi pri Cantini Tollo Co.Bo., kjer so tudi zelo dobri odnosi med kolesarji in vodstvom ekipe. Tekmovalci so zato sproščeni in to veliko pomeni." Kakšna velika tekmovanja te še čakajo letos? "Zelo pomembna bo dirka po Kranju 7. julija, pa državno prvenstvo in jeseni svetovno prvenstvo do 23 let v Švici. Poleg tega se bom udeleževal mednarodnih etapnih dirk." Trenutno pa te najpomembnejše delo čaka na maturi? "Del mature sem opravil že med dirko "Po Sloveniji". Zelo sem hvaležen profesorju Čenčurju in ravnatelju Pivku, ki Sta mi omogočila, da sem maturo iz eseja lahko delal v gimnaziji na Viču, saj če bi pisal v Kranju, bi imel pol ure manj časa za nalogo.... saj sem moral na start etape na Vrhniko. Tako pa sem lahko pisal uro in pol, sicer bi le eno uro, medtem ko je bilo za ostale časa za esej dve uri in pol. Sicer pa me mature ni strah, več bo dela, da bom lahko dobil zaključne ocene pri vseh predmetih, saj sem ravno ob koncu manjkal pri pouku in moram v zadnjem tednu dobiti še skoraj vse ocene." • V.Stanovnik OD TEKME DO TEKME Dve zmagi strelske dvojice Peternel - Konec prejšnjega tedna je bilo v Ljubljani odprto kontrolno tekmovanje v streljanju z MK orožjem. Tekme so se udeležili tudi trije kranjski strelci. Z MK pištolo 30 + 30 je pri članih zmagal Franc Peternel st., drugi pa je bil Franc Peternel ml. (oba SD Kranj). Mesti sta zamenjala pri tekmovanju z MK hitrostrelno pištolo. Pri MK pištoli proste izbire je bil Simon Bučan (SD Predoslje) na 6. mestu. • V.S-. Na Soči najboljši Bobri - Na tretji tekmi v raftingu za DP, ki je bila konec prejšnjega tedna na Soči, je nastopilo 20 posadk, od tega tudi tri gorenjske. Znova je zmagala ekipa Bobri L, od gorenjskih ekip pa je bila najboljša ekipa Raftina, ki je zasedla 10. mesto. Le mesto za njimi je bila ekipa Extrem, prvič letos pa so nastopili tudi tekmovalci iz Podnarta, ekipa Aletr šport, ki je zasedla 15. mesto. • G.L. Lepi rezultati mladih nogometašev - Mladi nogometaši OŠ Jakob Aljaž (igralci pionirske in kadetske ekipe NK Triglav Creina) so nastopili v finalu DP v Medulinu na Hrvaškem in osvojili tretje mesto. Trenutno so mladi Kranjčani na Mc Donaldovem turnirju v Beljaku, od 14. do 16. junija pa bo tudi v Kranju 1. Megamilk pokal. Z delom je začela tudi nogometna šola Stotinka, fantje letnika 1986 pa so ob ponedeljkih in petkih ob 19. uri še vedno vabljeni k vpisu v centru Triglav 96. • V.S. Jeseniške odbojkarice prvoligašice - V naslednji sezoni bo kar 5 gorenjskih odbojkarskih ekip igralo v 1. ligi. Kot zadnjim je uvrstitev v l.B ligo uspela odbojkaricam Jesenic, ki sb bile v sredo sicer proste, ker pa je MTC - SL Roto Sobota doma premagala Ruše s 3:0 pa imajo sedaj neulovljivo prednost pred vrstnicami iz Ruš. • B.M. Lisjaki visoko zmagali v baseballu - Minulo soboto so se kadeti Kranja z imenom Mizarstvo Boris Lisjaki pomerili z ekipo Zajčkov iz Ljubljane. Premagali so jih 23:2 in napovedali boj za najvišja mesta v DP. • A.T. KOMENTAR Dežela referendumske zmede Jože K oš rije k;, novinar Dokler je ljudski referendum način, da se v upravičenih in nacionalno usodnih trenutkih ugotavlja državljanska volja, potem je s tem izbranim instrumentom demokracije vse v redu. Ko pa postane referendum način političnega spopadanja in nagajanja, pa je z njegovim izvirnim pomenom konec. To se sedaj v veliki meri dogaja s slovenskimi volilnimi referendumi oziroma predlogi zanje. Stvar je pripeljana, tudi po pritožbi predsednika državnega sveta dr. Ivana Kristana na ustavno sodišče, ker je državni zbor enostavno zavrgel pobudo svetnikov in dal na dnevni red predlog 35 poslancev, do skrajne meje, ko bo moralo razsojati ustavno sodišče, ki mora, pod zahtevo "hitro" obravnavati vedno več zadev. Upati je in prav bi bilo, da bi razsodilo, ne le glede Kristanove pritožbe, ampak tudi glede samega zakona o referendumu in ljudski iniciativi, s katerim naj ne bi bilo vse v redu, saj je zakonodajni referendum naš izum (tako pravi ustavni sodnik mag. Matevž Krivic), v njem pa je še več nejasnosti, tudi glede določila 25. člena tega zakona, da "eno leto po izvedbi referenduma državni zbor ne more ponoviti referenduma o istem vprašanju." Sprašujemo o očitni nejasnosti: ali o istem vprašanju, ali o isti tematiki ali o istem zakonu. Zaradi te nejasnosti se nam lahko zgodi, da bomo leta in leta zapored spraševati ljudi, kakšni volilni istem želijo, ob tem pa na veliko politizirali in prelagali odgovornost za volilni sistem na ljudi, ne pa na državni zbor in politiko, ki je v njem zastopana. Ob vsakem predlogu za referendum je mogoč pomislek. Zakaj so šli socialdemokrati v zbiranje podpisov za referendum o uvedbi večinskega sistema in za začetek postopka za spremembo ustave, ki naj bi omogočila odpoklic poslanca, tako pozno. Na časovno stisko in na neprimernost velikih sprememb volilnega sistema" tik pred volitvami je opozorilo tudi ustavno sodišče. Ni razlogov za dvom o iskrenosti pobude te stranke, vendar je, povedano naravnost, cilj te pobude tudi ta, da se o stranki pred volitvami zaradi referenduma govori več, kot bi se sicer. Dalje. Zakaj je bilo potrebnih 35 podpisov poslancev državnega zbora za zakonodajni volilni referendum, če je na njihovih sedežih in v tipkah (pa tudi v glavi) izključna zakonodajna moč v državi. Če je njihova želja po spremembi volilnega zakona tako trdna, potem je mogoč dogovor v državnem zboru, brez referenduma. Ob tem se ni mogoče znebiti vtisa, da je bil poslanski referendum sprejet zaradi blokade socialdemokratskega in tudi pobude državnega sveta, ki je napakah volilnega sistema govoril že spomladi, vendar čakal s konkretnim sklepom, odločil pa se je še za posvetovalni referendum o odpoklicu poslanca, kar je državni zbor zavrnil, ker, po dr. Bučarju spominja na kardeljanske čase. Po njih naj bi dišala tudi socialdemokratska pobuda o spremembi ustave glede odpoklica. Da gre tudi za zlorabo referenduma kot pomembnega instrumenta demokracije in lahko tudi za norčevanje iz ljudi, ki hodijo na občine in podpisujejo zahtevo za referendum, ne pa za iskreno voljo, da se volilna zakonodaja spremeni, potrjuje neuspel dogovor med pobudniki referendumov, saj jim nihče in noben zakon ne preprečuje dogovora o enotnem ali enotnih vprašanjih ali sočasnem referendumu o vseh treh pobudah. Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da so nekateri Členi zakona o referendumu o ljudski iniciativi neustavni, do celotna referendumska evforija, tako volilna kot druga, povezana s predčasnim zaprtjem Krškega in usodo spomenikov NOB in revolucije v Ljubljani, ustavljena, brez kakršenegakoli haska, v slogu pregovora: veliko grmenja, malo dežja. Volili bi po starem, čeprav vsi vemo, da je sedanji volilni sistem hudo šepav. Enajsta božja zapoved (En župan afne gunca?) JReter Čolnar, zunanji sodelavec Če bi Bog zapovedal enajsto božjo zapoved, bi morda zapisal: Ne vlamljaj! Ker je ni, si včasih kdo razlaga, da ne gre za nič posebnega, še posebej tedaj, ko je mnenja, da ima do tega pravico. Da to ni tako, je s svojim sklepom odločilo Okrajno sodišče v Kranju. Sodišče je namreč zaradi motenja posesti prepovedalo Mestni občini Kranj poseganje v posest Športne zveze, oziroma v letno kopališče v Kranju. Pred kratkim smo se spraševali, kaj pomenijo nasilni vlomi v nekatere športne objekte, do katerih prihaja v Kranju. Gre za uresničitev napovedi o ustanavljanju novih slovenskih Sokolov, za čisto preprosta nasilna dejanja ali kaj drugega? Na splošno se pogosto pojavljajo v javnosti vprašanja o tem, koliko, oziroma če je sploh Slovenija pravna drŽava. Kranjski župan je že večkrat tudi javno izjavil, da to ni, da se ne more na to zanesti. Zato je v nekaterih primerih vzel deljenje pravice kar preprosto v svoje roke. Seveda po lastni presoji. Tako je prišlo tudi do vlamljanj, oziroma zamenjav ključavnic na letnem kopališču. Športna zveza je v tožbi pojasnjevala, da ji je občina celo odtegovala proračunsko določena sredstva za vzdrževanje športnih objektov, ki jih ima v upravljanju. Sodišče se je strinjalo, da bi morala občina, v kolikor bi karkoli zahtevala od Športne zveze, zahtevati to po zakoniti poti. Športna zveza bi namreč ravnala celo protizakonito, če bi pristala na zahteve občine, ker ji to izrecno prepoveduje novi zakon o društvih. Sodišče je ob svojem sklepu, s katerim je prepovedalo občini poseganje v posest Športne zveze, ugotovilo, da tudi naprej verjetno obstaja nevarnost uporabe sile. Zaradi tega so morali že večkrat invervenirati policisti in kriminalisti. Prav tako je v teku že predkazenski postopek, obstaja pa tudi možnost za nastanek nenadomestljive škode. Če bi občina namreč nadaljevala s svojimi dejanji, bi Športna zveza ne mogla pripraviti letnega kopališča za normalno obratovanje do letne sezone. Očitno Športna zveza ne namerava prepustiti vseh objektov kranjskemu županu tako, kot je to storila s pokritim zimskim bazenom. Pravzaprav se je pokazalo, da je kranjski župan s svojim ravnanjem naredil Športni zvezi veliko uslugo in ji praktično olajšal preživetje. Sicer ne verjamemo, da je bil to njegov namen. Na Športni zvezi zagotavljajo, da je njihov edini cilj, da bi pokriti bazen obratoval. S tem, ko so ga predali v upravljanje županovemu pooblaščencu, so se znebili okoli 5 milijonov mesečnih stroškov in tudi milijon do dva tolarjev mesečne izgube. Tako je praktično Mestna občina Kranj prevzela obvezo za zagotovitev okoli 62 milijonov tolarjev letno za obratovanje zimskega bazena, ki jih je morala lani zagotoviti Športna zveza. Morda pa bo segel kranjski župan sedaj & precej globlje v občinsko blagajno. Verjamemo namreč, da je mislil resno, in da ni samo afne guncal z ostrimi očitki M račun Športne zveze, ker 1' zagotovila še dodatnega denarja za amortizacijo bazena J" osnovnih sredstev. Ob zadnjih dogajanjih M sodiščih se je začelo poraja upanje, da ni vse tako črno, kot je videti na prvi pogled. Morda pa je le začela delovati slovenska pravna država tako< kot je za normalno življenj1, nujno! Tako smo se začel' spraševati ob prvih sodbah, k\ so prišle v aferi HIT. Seda) kaže, da tudi v Kranju ne bo brez vsakih posledic prevladalo nasilje, da ne bo imel najbolj prav tisti, ki bo imel najvd moči v svojih rokah. UparnOi da gre le za kratko kranjsko koračnico nasilja, ki je zavladala v pregretih glavah! Upa' mo, da ni nujno verjeti, da iM vedno prav samo tisti, ki z^ "lepo rožice sadit". Zanimivo bo, kako bo sedaj reagiral gospod Gros? Bo zaradi odločitve sodila kaznoval Kranjčane in ne bo dal denarja za vzdrževan]* letnega kopališča? Pripis: Ni nam znano, ali so že odstranili peskane betonsk* plošče, ki jih je zasebnik brel Županovega privoljenja postP vil na "občinskem zemljišču okoli živilskega kioska m Zlatem polju, da ne bi hodi'1 Kranjčani po travi in blatu-- 68 Moja zgodba bo nekoč imela srečen konec Stanka se mi že dalj časa ni nič oglasila. Skrbelo me je, kaj se je zgodilo z njo. Poklicala sem njeno mamo, ki pa mi ni vedela povedati nič pametnega. Le tarnala je, da je izgubila službo, da je na njeno delovno mesto prišla mlajša in bolj prefrigana, njo pa so enostavno postavili pred vrata. "Pisala si mi več pisem zapored, dobro se še spomnim," mi je Stanka živahno segla v besedo. "Toda bila sem preveč ustrahovana, da bi si upala karkoli narediti po svoji glavi," je še dodala. Kako si potem preživela leta, ko od tebe ni bilo nobenega glasu? "Po rojstvu druge deklice me je začel pretepati. Udarci so padali po hrbtu in po tistih delih telesa, kjer se ni videlo. Ponoči, ko sem spala, me je zbujal z lonci mrzle vode, ki mi jih je zlival za vrat. Čez dan sem morala trdo delati v kuhinji. Vedno mi je bil za petami in niti minute me ni pustil same. Poleg tega so bili okrog mene ljudje, ki so mu bili vdani že vrsto let. Nikoli nisem vedela, kdo izmed njih vohuni za mano. Pred gosti je še vedno kazal prijazen obraz in prepričana sem, da so redki posumili, da ni vse v redu. Bila so jutra, ko me je zamikalo, da bi stekla do karabinjerjev in jim povedala, kaj se dogaja. Dobro, da tega nisem naredila. Danes sem prepričana, da bi me zato lahko ubil." Kako si se lahko posvečala hčerkama? "Vsak trenutek, ki sem ga lahko preživljala'v njuni bližini, se mi je zdel kot dar. Zaradi pretepanja in trpinčenja sem bila velikokrat nesposobna, da bi ju vzela v naročje in jima pokazala, da ju imam rada. Namesto mene je zanju skrbela varuška, ki jo je mož najel že ob rojstvu druge hčerke. Bolelo me je, ker se mi je starejša hčerka v USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ tistem norem času vedno bolj odtujevala. Zavedam se, da me ni bilo ob njej, ko me je najbolj rabila. Potem si zbežala proč... "To se je zgodilo nekega poletnega večera. Vsi so se pripravljali na otvoritev bazena, ki ga je mož zgradil zraven restavracije. Bilo je veliko povabljenih. Alberto mi je za to priložnost kupil čudovito obleko. Iz šefa je prinesel težko, zlato verižico, ki je bila nekoč last njegove mame. Morala sem se obleči in iti med goste. Ko je bilo razpoloženje na vrhuncu, sem se nekako izmuznila, stekla v sobo in zbudila hčerki. V potovalko sem vrgla nekaj najnujnejših stvari. Bila sem živčna in spominjam se, da so se mi roke tresle kot še nikoli. Komaj sem zmogla obleči jokajoči deklici. V tistem trenutku vstopi v sobo varuška in v hipu spozna moje namere. Začela je kričati in klicati na pomoč. Ne da bi vedela, kaj počnem, sem pograbila potovalko, stekla na balkon in skočila v globino. Odnesla sem jo brez praske. Ustavila sem prvi avtomobil, in voznika prosila, naj me nekam odpelje. Imela sem srečo, da sem naletela na duhovnika. Prepričana sem, da sem se mu zasmilila, kajti že po dobri uri sva se ustavila pred vrati samostana, kjer je bilo zatočišče za pretepene in trpinčene ženske. Ali so nune poskrbele zate? So. In tega jim ne bom pozabila do konca življenja. Nikoli nisem bila verna, za molitev še vedela nisem, toda to jim ni bilo mar. Zgrozile so se, ko so videle brazgotine, ki so se vlekle preko mojega hrbta. Še huje je bilo, ker sem izgubila vsako voljo do življenja. Dneve in dneve sem preležala v postelji in gledala v strop. Mislila sem na svoji deklici in včasih mi je bilo tako hudo, da sem si želela le umreti. K menije prihajal duhovnik, se z mano pogovarjal in mi vlival upanje. Pri ustreznih organih so namreč sprožili postopek, da dobim pravico videvati svoja otroka. Koliko časa si ostala pri njih? Skoraj eno leto. Proti koncu sem se že toliko postavila na noge, da sem opravljala priložnostna dela in jim vsaj malo povrnila njihovo dobroto. Veliko sem tudi razmišljala o letih, ki sem jih preživela pri Albertu. Mnogo stvari sem videla v drugačni luči. Nobeno opravičilo ni bilo dovolj močno, da bi odtehtalo moji deklici, ki ju že toliko časa nisem videla. Res sem bila mlada in naivna, Željna nežnosti in ljubezni, samo takih deklet je bilo še na tisoče... Nobena pa ni padla tako globoko kot jaz... Alberto je imel moč, denar in številne zveze. Uspelo mu je, da je vse skupaj utišal, tako da več kot opravljivega šušljanja ni bilo slišati. Tako kot nihče ni upal govoriti na glas, da mu je prva žena "pristala" v sanatoriju za duševno bolne. Bila si še zelo mlada, ko se je to dogajalo... Imela sem komaj šestindvajset let. Počutila sem se kot starka. Na skrivaj sem hodila v bližino lokala, ker sem upala, da bom videla hčerki. Včasih se mi je to tudi posrečilo. Nekoč sem zbrala ves pogum, kar sem ga imela in potrkala na vrata. Želja po otrocih je bila prevelika. Mislila sem, da me bo Alberto nagnal, toda to se ni zgodilo. Sprejel me je, kot bi se pravkar vrnila iz trgovine. Kot da se ne bi med nama nič zgodilo. Bila sem tako osupla, da sprva niti nisem vedela, kaj naj rečem. Vse neprimerne besede so mi obtičale v grlu. Deklici sta bili preplašeni, kajti že leto dni me nista videli. Tudi Alberto se je v tem času spremenil. Starost mu je na obrazu začrtala številne gube, ki jih prej nisem niti opazila. Preprosto mi je rekel, da se lahko vrnem, če hočem. Pristala sem. Ste bili srečni, ko ste bili znova skupaj? Nekaj časa že. Toda ljubezen, ki sem jo na začetku čutila do njega, je izginila. Preveč bolečine je bilo med nama, da bi lahko spet živela kot mož in žena. Toda bila sem mu hvaležna, da sem bila spet lahko pri svojih deklicah. Včasih, ko je ravno naneslo, sem mu priskočila na pomoč v lokalu. Tam sem spoznala Petra. Kako? Saj veš. Priložnosten klepet, ko je lokal prazen, simpatija na prvi pogled, pa se je zgodilo. Ne sicer takoj. Spoznavala sva se kar nekaj časa. Na začetku sem bila zelo nezaupljiva in mislila sem, da je on še eden od Albertovih vohunov. Toda pozneje mi je pripovedoval, kako sem se mu smilila, ko sem preživljala leta pri Albertu med tepežeM in mučenjem. Toda bil je premlad, da bi lahko karkoli naredil. Le všeč sem mu bila-Odkrito mi je priznal, da bi rad skrbel zame, ker me ima rad. In tudi hčerki mu ne bi bili odveč. Si ga ti tudi ljubila? Sprva ne. Mogoče zato, ker je bil kar nekaj let mlajši od mene. Potem ko sem ga bolje spoznala, sem videla, da ima zlato srce. Bilo sem trapa in sem spet cincala zaradi Alberta-. Zdel se mi je bolan, toda o svojih težavah ni z menoj nikoli spregovoril niti besedice-Skrbelo me je tudi to, ker je bila starejša hči nanj zelo navezana in bala sem se, da ne bi hotela oditi z menoj. Toda usodo si vendarle vzela v svoje roke? Ubogala sem svoje srce in odšla s Petrom-Do danes mi za ta korak ni bilo še niti enkrat žal. Poročila sva se, kupila sva si stanovanje, rodila se nama je hči, srečna sva in najino življenje je na neki način podobno pravljici-. Zdi se mi, da se redkokdaj najdejo ljudje, ki se razumejo in dopolnjujejo kot midva-Mogoče je nama uspelo zato, ker sem sama doživela veliko trpljenja in ponižanja, on pa je znlt to ceniti in spoštovati. Včasih se Še spomnim na leta, ki sem jih preživela % Albertom. Najhuje je, ker se mi je starejša hči tako zelo odtujila, da za vse obtožuje mene-To zelo boli. Mlajša živi že ves čas pri men[ in letos se pripravljamo na njen osemnajst1 rojstni dan. Se pogosto vračaš domov, v Slovenijo? Rada prihajam med tiste, ki me niso pozabili in ki so mi vsa tista, najhujša leta, stali ob strani in me bodrili. Na Gorenjskem imam nekaj sorodnikov, ki jih obiskujem- "Imam pa tudi tebe," je med smehom zaključila s svojim pripovedovanjem in me nagajivo butnila pod rebra. Tako kot J davnih, starih časih, ko sva bili še mladi in polni idealov. PREJEU SMO "Prodaja stanovanj" Spoštovani g. Branko Glede na vaš dopis z dne *4- 4. 1996 "Prodaja stanovanj", ki ste ga podpisali v ipenu Sveta Mestne občine Kranj ugotavljam, da vam ni Poznan ne Statut Mestne ob-Kranj ne sklep Sveta BR1M NAMENOM! In papež to je! Kot takega ga sprejmimo z vsem spoštovanjem, kakor se spodobi in kot zasluži- Nikar blamaže pred kulturnim svetom! Z lepimi pozdravi vsem, ki v srcu dobro mislijo! Nada Rebolj A/, estne občine Kranj o pro- Nevarna streha na spomeniško zaščiteni stavbi v starem mestnem daji stanovanj. * 79. členu Statuta Mestne °bčine Kranj je določeno, da Predsednik Sveta Mestne ob- fttertSFU? » jedru v središču «°pw take vsebine, ki ste ga Podpisani kot predsednik sve-{a nimate nobenih pooblastil, tudi sklep o prodaji slano-vJ*ni> ki ga je sprejel Svet Mestne občine Kranj na svoji l.4- seji dne 3. 4 1996, je jasen jj1 zavezuje tako vas, kakor Se ostale, da se ravnajo po »Jem. Kranja V dopisu navajate, da ste m informirani o večih primerih zapletov in uporabe nekaterih spornih metod, do katerih je prišlo pri izvajanju sklepa o prodaji stanovanj. Pričakujem, da boste te trditve v petih dneh obrazloži, oziroma se za neresnične ln žaljive trditve opravičili. Gd katerih županov občin, ki so nastale na območju nek-ÍQnje občine Kranj, ste bili °oveščeni o njihovih pomisleki glede prodaje stanovanj, ne. napišete. V vašo informació vam lahko povem, da v kolikor bi to nerazumljivo Zahtevo dosledno izvajali v Praksi, bi to zavrlo dejavnost v,yseh petih novonastalih občinah. Ker vam kot predsedniku s£eta Statut Mestne občine Kranj ne daje nobene pravice odločati o delu župana, vaš doPis smatram za brezpredmeten. Tovrstne dopise lahko naslavljate le na predsednika Sveta Mestne občine Kranj. Vitomir Gros, dipl. inž., župan Kdo se boji Papeža? Mi, Slovenci, ki se nismo °ali ne hudiča, ne biriča, ki srno se z golimi rokami spravili nad okupatorja, ga Premagali in še potem pospravili pod zemljo vse, kar nam ni pasalo in kar bi nam utegnilo biti na poti. Mi, ki smo morali imeti odprta vrata in roke za vse, .ar se je kdo spomnil, pa če le bilo še slabše, sedaj stoka-m°> se izvijamo, zmišljujejo ln riatepavamo vse mogoče in nemogoče. Kakor, da nas bo papež Pojedel. Dajte no! Ne bodimo S(dobarde! Kdo ga je pa Povabil? Menda vlada? Za-*a; se le-ta prej domenila s ■} vreščečimi "tovarišica-m-1'' in njim podobnimi? Zato, da se sedaj ustvarja ?*a umazana gonja? Se Qoor0, da takih "tovarišic" m. "tovarišev" ni veliko. Ve-Qina pa nas z veselim srcem Pričakuje njegov prihod. p°glejmo raje, kako ga prejemajo drugi narodi! °omo Slovenci najslabši slabimi? , Ce zmoremo kaj storiti za ePši sprejem, storimo! Ce *ga ne zmoremo, se umaknilo in se posvetimo drugemu PQrnetnemu delu. Pomilo-,anje tistim, ki ne zmorejo t^.Sega, kot čvekati. Upam si /Jj"'. da nihče ne bo imel oiarja več, ali plačal tolarja ^yka manj, pa če papež Pri£e, ali ne! pgOBRODOŠEL, KDOR T,LHAJA * NAM S ČIS-UM, POŠTENIM IN DO- Pričujoči prispevek bi lahko poimenovali tudi klic v sili in opozorilo ljudem, ki se gibljejo v območju hiše v Prešernovi ulici številka 14. Kajti neuspešna prizadevanja za obnovo dotrajanega ostrešja tečejo že kakšno leto, vendar se vse konča pri denarju za stroške sanacije. Podjetje, ki je delni lastnik te poslovno-stanovanjske zgradbe in kulturnega spomenika II. kategorije, ni voljno storiti svoje obveznosti glede vzdrževanja strehe, solastnici pa tega kljub pripravljenosti s svojima pokojninama ne zmoreta. Se bo v Kranju ponovila ljubljanska zgodba s Kolize-jem? V kranjskem primeru bi Že zaradi padajoče opeke postali žrtve pešci in obiskovalci trgovin in lokalov v soseščini. Ukrepati bo treba prav kmalu, kajti zime, podobne letošnji, ostrešje verjetno ne bo vzdržalo. Sprašujem se, kdo bo odgovoren za posledice, če pride do nesreče in močno me je strah. Mar smo prišli že tako daleč, da se obveznosti do tovrstnega objekta prelaga samo še na ramena ostarelih Žensk? Dali smo cesarju, kar je njegovega in še mnogo več. Naj da še cesar, kar zmore, če že ne da tistega, kar bi moral. Ana Bizjak, Kranj Cesta Kokrškega odreda 8/a Letos stiskanje pasu, v preteklosti pa potratnost Glede na pismo predsednika Stanovanjske zadruge Gorenjske, z.o.o., Kranj, objavljenega v tej rubriki, 7. 5. 1996, v katerem poudarja predvsem vprašljivo pisanje novinarja g. Sajeta, bi želel poudariti le nekaj dejstev. Revizijo poslovanja Občine Tržič v preteklem mandatnem obdobju (s poudarki na posameznih področjih) je opravila revizijska hiša De-loitte & Touche. Nekateri ji oporekajo strokovnost, medtem ko celo vlada meni, da je primerno usposobljena, saj revidira tudi del državnega proračuna. Poročilo revizijske hiše je bilo posredovano novinarjem in gospod Saje je v svojem članku, 30. 4. 1996, le povzel ugotovitve revizorjev. Njegov namen, ki gospodu Teranu ni znan, je povsem jasen. Bralce je novinar pač le obvestil o vsebini revizijskega poročila in s tem izpolnil svoje poslanstvo. Vsekakor gospod Saje, kot avtor članka, ni pravi naslov, na katerega bi bilo potrebno usmeriti jezo zaradi ugotovitev revizorjev. Če gospod Teran meni, da so predstavljena dejstva površna in posplošena, bi se moral obrniti na revizorje. Pri tem si jaz lahko le želim, da bo morebitno naslednje poročilo bolj natančno in določno, saj bi tako morda to duhamorno natezanje glede ugodne ne-profitne gradnje stanovanj na Mlaki vendarle zaključili. Tržič, 10. 5.1996 Pavel Rupar Kdor namerno preprečuje oz* ne dopušča pravno veljavne stike z njegovim otrokom, je nemoralna oseba Vaška dopove preprečevalcem stikov, da čimprej prenehajo s takimi podlimi in kaznivimi dejanji, institucijam, ki so pristojne za reševanje teh problemov pa, da naredijo vse, kar je v njihovi moči in v skladu z zakoni, da pride do normalnih stikov s staršem, ki ne živi skupaj z otrokom. S spoštovanjem! V Ljubljani, 8. 5. 1996 Forum za pravico otrok do obeh staršev dr. Borut Prelovšek Drago Novak Dušan Radonjič Kazenski zakonik z 200. členom uvršča namerno preprečevanje stikov otroka s staršem, ki ne živi z otrokom, med kazniva dejanja, ki se lahko kaznujejo z odvzemom prostosit do enega leta. Tudi po zakonu o upravnem postopku je za taka dejanja predvidena maksimalna denarna kazen do 100.000 SIT za vsak nerealiziran stik. 200 čl. KZ velja za vse, ki to namerno počnejo. V prvi vrsti je to eden od staršev, stari starši, novi partner in drugi, ki to lahko delajo. Te osebe delajo to največkrat iz maščevanja do ločenega starša, stari starši do bivšega zeta itd. Po vseh mednarodnih in naših zakonih ima otrok pravico do obeh staršev, prizadeti starši pa do stikov z njim. Ker se kazniva dejanja štejejo za nemoralna, nekulturna in necivilizacijska dejanja, se taka oseba uvršča med nemoralne in nekulturne osebe. Zato bi se jo moralo v družbi kot tako tudi obravnavati. Ne bi se ji smelo zaupati vzgoje mladine in reševanje takih primerov, ker so s svojim vedenjem že enostransko usmerjene. Odločili smo se pisati o tem zato, ker po zakonskih oz. administrativnih poteh prizadeti starši in otroci ne pridejo do svojih pravic in to kljub temu, da zakoni niso slabi, slabi so le tisti, ki jih nepravilno uporabljajo. Kaznovanje takih primerov je namenjeno osebam, ki namerno preprečujejo stike, ne pa otrokom, ki so postali žrtve teh nemoralnih oseb oz-okolja, v katerem živijo. Pri tem je potrebno poudariti, da pride otrok na svet brez sovraštva do kogarkoli. Enega izmed staršev lahko začne sovražiti šele na osnovi slabe vzgoje oz- prepričevanja, da je drugi starš pokvarjenec, da ga nima rad itd. Baje ima otrok pravico, da se odpove stikom, ko je star najmanj 10 let in je sposoben izražati svojo voljo. S tem lahko prepreči kaznovanje starša, pri katerem živi oz. tretje osebe, ki stike preprečuje. Pri tem pa se ne upošteva, da otrok živi v okolju, ki je proti stikom. Njihova odločitev ni svobodna, temveč na razne neposredne ali posredne načine izsiljena. Kot je bilo že prej omenjeno, pride otrok na svet z Željo po obeh starših, njegovo morebitno nasprotovanje stikom pa je posledica vzgoje oz. drugih nelegalnih pritiskov na njega. To pa ni v njegovo korist, za katero bi se morala truditi oba starša in vsi drugi, ki sodelujejo pri reševanju problematike stikov. Ko otrok odraste, pride so spoznanja, da je bil v mladosti žrtev podlih namenov tistega starša, pri katerem je živel oz. okolja, v katerem je preživel mladost. Tak otrok ima lahko zaradi tega hude psihične, socialne in druge težave. Forum prosi bralce te objave, da odprejo tozadevno polemiko z namenom, da se skupnost Luže V petek, 26. aprila, je kranjska TELE-TV predvajala oddajo ob 1. občinskem prazniku občine Šenčur. Delo posameznih vasi so predstavili predsedniki KS in predsedniki vaških ekupnosti. Delo in življenje v vasi Luže pa je predstavil začasni predsednik vaške skupnost ing. Franc Jekovec. Dejal je, da je bila vas Luže vseskozi zapostavljena, da se več kot 40 let ni ničesar premaknilo in da je delo steklo šele sedaj, ko se je ustanovil odbor vaške skupnosti. S to izjavo je g. Jekovec popljuval in izničil vsa dolgoletna prizadevanja vseh vaš-čanov in aktivistov, članov sveta KS in članov vaškega odbora KS, ki so prostovoljno brez plačila delali, vodili razne akcije, organizirali in zbirali denar, da smo uresničili razne skupne projekte v vasi. Če ima g. Jekovec na očeh desko ali če je toliko pokvarjen, da ne prizna in da ne vidi, kaj vse je vas pridobila v zadnjih 25 letih, mu ni pomoči. S tem prispevkom ne mislimo prepričevati g. Je-kovca, vendar mislimo, da je prav, da povemo, kaj pa je vseeno bilo pod "ta rdečimi" na Lužah in tudi v nekdanji KS Visoko narejenega za lepše in boljše skupno Življenje. Vse vaške in druge ceste so asfaltirane, razen 150 m ceste do dveh novozgrajenih hiš. L. 1977 smo ob velikem priza-'devanju le dobili samostojni transformator, ker je bila velik problem kvaliteta električne energije. Vse svetilke javne razsvetljave so se zamenjale s svetilkami z živos-rebrnimi žarnicami in dodatno se je namestilo še 9 novih svetilk. Zgradilo se je izogibališče za avtobusni postanek. Zgradili"smo nov most preko potoka v zgornjem koncu vasi - pri An-drejčku in tam blizu tudi protipožarni bazen za vodo. Sredi vasi smo porušili star gasilski dom in l. 1980 na tem mestu odprli nov gasilski dom. V prizidku se je uredila zbiralnica mleka, v domu pa je sedaj tudi trgovina z živili in bife ter lep prostor za zbiranje vaščanov in oro-dišče za gasilsko opremo. Gasilci so skupaj z ostalimi vaščani kupili še 1200 m2 zemljišča ob gasilskem domu, kupili pa smo, res da rabljene, še tri gasilske kom-bije, tako da smo prodali starejšega, nekaj dodali in kupili novejšega. Pa tudi v domu je precej opreme za gašenje, kar je plod prizadevanja večjega števila vaščanov. V vasi imamo že več kot 10 let kabelski sistem za spremljanje TV programov in to samostojni sistem treh vasi: Milj, Visokega in Luž-Da imamo ta kvalitetni sistem, je samo zasluga in delo nekaterih posameznikov, ki jim ni bilo žal časa. Od l. 1983 imamo v vasi telefon, ki ga prej sploh ni bilo, in danes ima v vasi od 78 hiš 74 hiš telefonski priključek ali skoraj 95 %. Vse omrežje smo zgradili sami, saj je bil takratni svet KS Visoko in odbor za izgradnjo telefonije investitor in izvajalec, kar je bil takrat sploh prvi takšen način gradnje v takratni Jugoslaviji. V tem odboru smo bili tudi iz Luž- Pred približno 20 leti je g. Ivan Rozman organiziral tudi obnovo kapelice, kjer je spominska plošča umrlim v I. svetovni vojni. Žal pa jo je v lanskem letu nekdo s tovornjakom skoraj porušil in se sedaj zopet obnavlja, za kar pa je sredstva namenila zavarovalnica. Ob cerkvi so vaščani delno porušil dotrajano mežnarijo in jo nanovo pozidali. Na cerkvi in zvoniku se je naredila nova fasada, obnovila se je streha, uredila se je okolica in odvodnja-vanje in tudi v notranjosti še veliko novega in obnovljenega. To so v kratkem povzeta večja dela in pridobitve v vasi Luže. Sredstva smo zbirali na različne načine: nekaj je primaknila država, veliko pa je bilo zbranega na ta ali oni način med samimi vaščani in ogromno prostovoljnega dela. Strinjamo se z g- Jekovcem, da se je z novo občino v Šenčurju izboljšalo finančno stanje in da se je v letu 1995 vasi Luže namenilo kar pre- cej sredstev. Ne strinjamo se pa, kako se ta sredstva trosijo. Pa bi imeli g. Jekovec za vas vprašanje in upamo, da boste na njega tudi javno odgovorili, saj ste letos za svoje delo tudi prejeli občinsko priznanje. V letu 1995 je občina Šenčur financirala tri večje investicije. Ne bomo govorili o denarju, ampak o deležih oz. prihrankih. Za gasilski kombi je občina prispevala 20 % sredstev, za izgradnjo dveh mostov pa 70 % sredstev. Obe akciji sta se vodili brez odbora vaške skupnosti. Vi in odbor vaške skupnosti pa ste organizirali izgradnjo kanalizacije po vasi. Pa vas prosimo, da javno poveste, kolikšen je delež lastnega dela oz. za koliko ste oplemenitili sredstva, ki jih je namenila občina Šenčur in kdaj bodo dela sploh končana. V nedeljo, 12. maja, bodo volitve v prvi vaški odbor. Želimo mu obilo uspeha pri delu in čimveč razumevanja med sovaščani. Veliko več bi lahko napravili že do sedaj, če ne bi bilo toliko nasprotovanja nekaterih, ki vidijo v vsaki stvari le lasten interes. Luže, 5. maja 1996 Lojze Smolej, Franc Sitar, Janko Kuhar Prvega junija rajzamo po deželi jezer Celovec nas pričakuje Prisrčno Vas vabimo na prvega od štirih poletnih Glasovih izletov na avstrijsko Koroško (v Celovec, na obisk Minimundusa, na plovbo po Vrbskem jezeru in še kaj). Prvič letos bomo rajtali "...po Koroškem, po Kranjskem..."v soboto, 1. junija, ko bo praznično s Pihalnim orkestrom Trtic, saj je letos ie peto leto odličnega tovrstnega sodelovanja med mestom Celovec in Gorenjskim glasom. Zjutraj bodo Glasovi avtobusi odpeljali iz Škofje Loke, Kamnika, Trtica in z Jesenic. Udeleiencem izleta bomo ustavili na vseh motnih vmesnih postajališčih od štirih začetnih postaj do Kranja in naprej do driavne meje na Jezerskem - ravno tako bo na povratku, da bo motno izstopiti čimblitje domu. Na izletu se bo motno odločiti za organiziran turistični ogled Celovca; kdor se ne bo ielel peljati z ladjo po jezeru, bo lahko med voinjo z avtobusom ob jezeru občudoval lepote največjega od 2000 koroških jezer. Cene: 3.800 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa in drutinske člane 700 tolarjev ceneje, za naročnike s plačano celoletno naročnino še dodatnih 400 tolarjev nitja cena. Za otroke do 12 let samo 2.100 tolarjev. Vse informacije in prijave za Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 (Gorenjski glas, mali oglasi) ali 064/ 223 - 111, pa tudi v turističnih društvih po Gorenjskem (našteta so pri razpisu nagradne kriianke!). Pri rezervacijah in prijavah nam sporočite, poleg imena in priimka, nujno tudi Vaš naslov in telefon /ali telefonsko številko, kjer ste dosegljivi/, ker pred vsakim izletom vse prijavljene posebej obvestimo o podrobnostih. Prosimo, da pri prijavi poveste tudi, na kateri postaji naj Vam Glasov avtobus L junija zjutraj ustavi. TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ IMaistrov trg 2,4000 Kranj, Slovenija TEL: 064/221-103, 221-139,221-146, FAX: 064/211-790 MEGA SPEKTAKEl FESTIVALBAR 21.6. - 22.6/96 ARENA - PULA nastopajoči: EROS RAMAZZ0TI, ZUCHER0, R0N, JOAN OSBORNE, KELLY FAMILY IN DRUG! CENA: 99 DEM (lx polpenzion, vstopnica za I večer) gorenjski glas «38. stran EJGA ZA GORENJKE, 0 GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI Petek, 17. maja 1996 fBfBfffl Minulo soboto sta dva neobičajna cestno prometna do godka pritegnila pozornost gor enjskih firbcev: iz Ljubljane skozi Kranj, čez Golnik in mimo TrliČa, zatem po "ban-dittenstrasse" pod Dobrčo, skozi vasi pod Stolom, Jesenice in Kranjsko Goro na Vršič so kolesarji sopihali na predzadnji etapi dirke "Po Sloveniji". fjKfrol Med gledalci se je dirke prijelo ime "Giro Slovenija", na tablahjepisalo "Tour Slovenija", lltttfa Skorajda v obratni smeri kot kolesarji pa so imeli svoj tur ljubitelji motorjev na 5. mednarodnem srečanju mqtoris-tov "Kranj '96". fmtK\ Če nič drugega, so vozniki in potniki radovedno gledali mini kažipote ob gorenjskih cestah, zlasti v križiščih in na odcepih. Na enih je bilo napisano "Tour Slovenija", na drugih "Moto". WOK\ Srečanje motoristov se je v nedeljo v zgodnjem jutru zaključilo v Podreči na Ranču pri Veri Z imenitnim moto turom. ffiflffl Kot se za mega moto tur spodobi, je trajal do jutra, kakšna kaplja dežja pa rnotor-istov sploh ni molila. llffffi Tudi sicer, kadar ne turirajo, so motoristi neobčutljivi na det in se vozijo brez strehe. Na Ranču v Podreči so jim zaradi vpliva Ledenih mot za vsak slučaj pripravilipokrit prireditveni prostor. fflffPEl Tudi skoraj tisoč planink in planincev se ni ustrašilo de tja in so se, navkljub pošiljkam od zgoraj, minulo nedeljo hrabro povzpeli na podrugih tisoč metrov visoki Blegoš. tZ£S£J Tradicija je tradicija: letos je ml pohod na Blegoš te dvajsetič. JSÚBSSi Brane Jeršin s sodelavci pa bo prihodnjo soboto, 25. maja, poskrbel za te enaintrideseti spominski pohod na Stol. WBJI\ Predvčerajšnjim, v sredo 15. maja, je bil Mednarodni dan oporečnikov, jutri, 18. maja,pa je Svetovni dan muzejev. Itfufft Petnajsti in osemnajsti v mesecu sta v večini gorenjskih podjetij tudi izplačilna dneva. Na papirju. lJUitJR Toliko novega asfalta, kolikor so ga bile na določenih odsekih v tednu pred današnjim prihodom Svetega očeta deleine nekatere gorenjske ceste, ga zanesljivo ne bodo Še dolgo časa líffífà Tisti, ki se bodo tudi po odhodu papeia iz Slovenije vozili po globokih luknjah na veČini cest, Ici niso bile deleine nove asfaltne milosti, bodo molili, da bi kakšen dovolj visok gost čimprej najavil obisk tudi po njihovi cesti, mrm Odkar se je nekdanje PTT podjetje Slovenije razletelo na dve samostojni gospodarski drutbi -Telekom Slovenije, p. o., s sede-tem v Ljubljani in Pošto Slovenije, d.o.o., s sede tem v Mariboru - nepreklicno velja: telekomovci niti slučajno niso poštarji, in obratno. Novo organiziranost ie eno leto najbolj konkretno občutijo telefonski naročniki: za plačilo Telekomovih računov je tudi na Pošti treba plačati provizijo. Tudi navzven je razlika očitna: Telekom ima v svojem zaščitnem znaku vrabčka na telefonski tiči, Pošta SLO pa na iivorumeni podlagi poštarski rog. In na slutbenih avtih ter furgonih registrsko tablico MB! KRATKE GORENJSKE Vsako leto v maju, ko se v Triiču dogajajo mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, je mesto deleino visokih obiskov. Prejšnji petek je likovno razstavo slikarja Valentina Omana odprl prof. dr. Venče-slav Kaučič, po rodu iz krite v pri Triiču, predsednik Slovenske znanstvene fondacije. Nekaj besed sta v. sončnem petkovem popoldnevu v galeriji Paviljona NOB v Triiču izmenjala s televizijskim komentatorjem Joietom Hudečkom in soglasno ugotovila, da je Trtic veliko lepši kot Ljubljana. Najboljša slovenska padalka in tekmovalka v paraš kiju Irena Avbelj (na sliki z letališča v Lescah je v poletnem kostimu) je postala mamica, kajti od prejšnjega meseca ji druibo in majčkene skrbi dela hčerkica Nina. Če še drli ljudski pregovor o jabolku in drevesu, potem bo Nina kaj kmalu redna gostja v ALČ Lesce, verjetno ie v tisti starosti, ko bo z mamico poletela nad oblake še v P ampers pleničkah.. Darinka z Jezerskega bo gostja Studia Ma Zrcalce, zrcalce na steni, povej, katera... Nismo povprašali zrcala, pač pa smo med množico vaših dopisnic izbrali DARINKO KOKALJ z Zgornjega Jezerskega, ki bo gostja Studia Ma v naši skupni akciji Hujšajmo skupaj. Gospa Darinka, čestitamo in želimo, da bi bili zadovoljni s storitvami Studia Ma in sami s seboj. Ni še dolgo, kar se je gospa Mojca Zaplotnik udeležila svetovnega kongresa kozmetikov v Parizu, danes pa je terapija v salonu že prilagojena svetovnim trendom. Delovanje vsakega salona mora biti podprto z nenehnim izobraževanjem, kajti le tako lahko vodimo dobre programe. Osnovno vodilo tokratnega kongresa je bil STRES kot najhujši človekov sovražnik in od tod tudi številne težave, ki jih opazimo tudi v zrcalu. Studio Ma je opremljen z odličnimi aparati in izvaja postopke, ki pomagajo pri odpravi celulita, odvečne telesne teže, mlahavega tkiva. Za dosego dobrega rezultata moramo dodati le še željo in voljo slediti sebi in terapevtu. Za vse Informacije lahko pokličete vsak dan od 9. do 19. ure. Vsem, ki vas je akcija spodbudila k "spomladanskemu čiščenju", pa želimo obilo uspeha in trdne volje. Izmed številnih dopisnic z željami po izgubi odvečnih kilogramov je Mojca Zaplotnik izžrebala Darinko Kokalj z Zg. Jezerskega. STIDICZANEGCCCCAZAIN lil ISA MUK POIŠČITE NAS V NEBOTIČNIKU! TEL.: 218-785 Kje so naše meje širšem območju LJUBLJANE (Domžale, Kamnik, Škofja Loka, Medvode, Vrhnika, Grosuplje) GORENJSKE (Kranj. Jesenice, Tržič, Bled, Bohinj, Radovljica) in Precej različne so definicije območja Gorenjske: leksikoni in enciklopedije celo precejšen del Ljubljane po zgodovinskem kriteriju uvrščajo na Gorenjsko; po administrativni razdelitvi, na primer območju UNZ Kranj, Območne gospodarske zbornice itd., je Gorenjska nekorektno majhna; po pripadnosti ("Tudi mi smo Gorenjci", pravijo v Medvodah in v Kamniku) pa ravno pravšnja. Zelo ugledna firma s sedelem v Mariboru pa je večni dilemi, kaj spada pod Gorenjsko in kaj ne, v svojem nedavno objavljenem oglasu dodala nov tehten prispevek: škofjeloški, kamniški in medvoški del Gorenjske so uvrstili pod "širše območje Ljubljane", Gorenjska pa se po njihovem začne v Kranju in konča na Jesenicah oziroma v Bohinju. Ker si tudi Gorenjke in Gorenjci nismo čisto na jasnem, kje se začne in konča območje Štajerske, pa seveda mariborski firmi take razdelitve Gorenjske čisto nič ne zamerimo. GORENJSKA IN SVET Španija, Španija, Španija Po debelem desetletju vladavine socialistov s Felipejem Gonzale-som v Španijo so aprilske španske volitve prinesle izjemen uspeh konzervativcem. Vladni kabinet osle j vodi J ose Maria Aznar. In kaj je v tej novici tako zanimivega, da se je znašla v Gorenjskem glasu na EJGA strani? Nekaj dejstev o španski varčnosti, ki bi ji lahko zavidali tudi Gorenjke in Gorenjci: Nova španska vlada ima samo 14 ministrov. V gorenjskih trgovinah in pri prodajalcih zelenjave je že naprodaj letošnji mlad krompir, uvožen iz Španije. Cena tega krompirja je takšna, da je gorenjske pridelovalce ie zdaj strah, kakšna bo jeseni odkupna cena, saj ie bil mlad krompir vselej najmanj desetkrat dražji od odkupnih cen gorenjske letine. Slovenijo je lansko leto obiskalo samo 2600 turistov iz Španije, kajti Španci obravnavajo deželico na sončni strani Alp kot državo z visokimi cenami. V obratni smeri - iz Slovenije v Španijo - je potovalo najmanj desetkrat toliko španske muhe, morja in bikoborb željnih z modrim SLO potnim listom v žepu .... Turizem so predvsem - kune Čeprav so Ledeni moije in Zofka do prevčerajšnjim poster}0 opletali, so dejstva neizprosna: čez štirinajst dni bo ie junij, z nji? poletna turistična predsezona, začenjajo se mrzlične druiinske drugačne priprave na dopust ter poletne počitnice. Ker imamo P° statističnih podatkih v majhni Sloveniji kar 701 turistično agencij0' je trini spopad za potencialne turiste hud in neusmiljen. Sirom Ç0, Gorenjskem so pred kratkim nalepili precej jumbo plakatov, ?' vabijo Gorenjke in Gorenjce na Hrvaško, "mahjno delelo velika počitnic". Hrvaška jadranska obala z otoki je tudi za Gorenjke in Gorenja priljubljena poletna turistična destinacija. V sosednji državi so*f dobro pripravili na sezono: pravočasno so krepko podrav' bencin, saj liter neosvinčenega eurosupra 95 stane od prejŠnjeSi tedna kar 4.-HRK oziroma več kot 100.-SIT, super pa kar 4,3° HRK za liter. Od prvega junija bo na HrvaŠkem v veljavi no^ zelo rigorozen Zakon o varnosti v cestnem prometu: kazen j* voznika ali sopotnika, ki ne bo privezan z varnostnim pasom, D° 100.- kun (doslej 8. - kun). Za prevoženo rdečo luč ali vinjenost* , volanom boste po 1. juniju na Hrvaškem takoj ob voz*^ s. \ dovoljenje in 500.- kun. Tudi podnevi bo obvezno treba »"J j prižgane luči. Tudi v novem slovenskem ZVTCP naj bi velj"'1 podobne ostre določbe, a do sprejema tega zakona bosta državnem zboru potrebni še dve branji (in vmes se bodo verjetP zgodile tudi volitve)... V maju izbiramo GORENJKO ali GORENJCA MESECA APRILA 1996 Doslej Mariji 196, "Aligatorju" 93 glasol Vsak mesec v tej rubriki bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci treh gorenjskih radijskih postaj ter gledalke in gledalci gorenjske TELE-TV Kranj ter LOKA TV Škofja Loka glasujemo, za Gorenjke in Gorenjce meseca. Danes je tretji petek v maju in z njim začetek druge polovice glasovanja za GORENJKO ali GORENJCA MESECA APRILA 1996. Naša glasovanja potekajo vseh pet majskih petkov na RADIU KRANJ, RADIU TRŽIČ in RADIU ŽIRI ter na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj; ter štiri torke v maju na LOKA TV Škofja Loka. Kadarkoli do vključno 31. maja lahko glasujete z dopisnicami na naslov: GORENJSKI GLAS, 4001 Kranj, p. p. 124, glasovnice pa lahko oddate (brez znamke!) povsod tam, kjer lahko oddate tudi rešitve Glasovih nagradnih križank, male oglase, MARIJA GRM MIRO DRAKSLER no na LOKA TV. Vabimo lokalnih radijskih programih Vas, da tudi v najlepšem in videli v oddajan lokalnih pomladnem mesecu sodelu- TV programov ter sta predla- jete v največji gorenjski akci- gana glasovalni jzbor: ji izbiranja najbolj popularnih med popularnimi. Še enkrat na kratko o GOR-ENJKI in GORENJCU meseca APRILA 1996, ki sta prejšnji mesec s svojimi de- prijave za Glasove izlete in janji opozorila nase ter ste o vse drugo za Gorenjski glas: v TD Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, v Turistični agneciji Meridian na Jesenicah ali v Tik-Taku Preddvor. Možnosti in časa za to, da namenite Vaš glas enemu ali obema predlaganima kandidatoma za GORENJKO oz. GORENJCA MESECA APRILA 1996, je torej še 15 dni - lahko glasujete danes v radijskih oddajah in na TELE-TV, ali v torek ponov- njiju lahko precej brali Gorenjskem glasu, slišali v V MARIJA GRM iz Bohinja, "Grmova mama" , ki je konec aprila praznovala 80. rojstni dan, ze od svojega sedemnajstega leta pa je igralka v bohinjskem amaterskem gledališču; njena najnovejša vloga je v Jalnovi veseloigri Trop brez zvoncev, ki so jo gledališčniki iz B° hinjske Bistrice aprila p<,0 1 je od leta 1933 dalje odigra ze nešteto komičnih vlog« P. bo repriz zanesljivo še Vx\, in to po različnih krajih, ne v Bohinju H 21 MIRO DRAKSLER I Kranja, "Aligator", glasbe"!j in podjetnik, ki je s svoJ^ trgovino "Music shop4' i centru Kranja na Cankarje ulici aprila slavnostno obej* žil prvo Aligatorjevo peti*5**, in vsa leta slovenske sant^* tojnosti odlično skrbi za \l da imamo tudi Gorenjke ' Gorenjci vseh starosti ved" možnost dobiti prav vse Ijjj novejše s svetovne glasb«" scene. V drugem majskem glasov^ nem krogu smo za Ma^jl oziroma za "Aligatorja" o bili še 137 glasovnic, v prv^ krogu 152. V rahli prednojj ostzaja MARIJA GRM tjL + 97 glasovi, MIRO DRA^ LER - "Aligator" ima do 53 + 40 glasov. Med glasovnicami, ki smo jih prejeli ta teden, so nagrajenci drugega majske^ prejmejo nagrade v vrednosti po 1.000 SIT. Glasove majice, ki so v maju primer*0 pomladno oblačilo, saj je kljub vplivu Ledenih mož in Polulančkove Zofke živah*" izbruhnila pomlad, tokrat prejmejo: ANDREJ RESMAN, Zg. Otok 10, RadovWf. JANKO BRATE, Bleiweisova 6, Kranj; FRANCI KEMPERLE, PodPlevno 104, Škofi? Loka; JANKO KARUN, Slovenska c 32, Cerklje; BORUT JENKO, Smledniška /J Kranj. Tudi v petih glasovalnih krogih v maju izmed vseh, ki glasujete na treh radijsy postajah, na obeh kabelskih televizijah ali z dopisnicami na naš naslov, vsak ted& izžrebamo dvakrat po pet nagrajencev! Stanovalec udaril solastnika delavskega doma v Stražišču "Neposlušnost" kaznovana s tožbami za izselitev Prejšnji petek je v delavskem domu na Delavski cesti 19 v Stražišču spet posredovala policija. Eden od stanovalcev se je s pestmi spravil nad solastnika Petra Klofutarja in mizarja. InfoHip vložil sedemnajst tožb za izselitev iz doma. Kranj, 17. maja - Nova lastnika nekdanjega Tekstilindusovega delavskega doma v Kranju Peter Klofutar in Janez Janša iz podjetja InfoHip že četrti mesec "plačujeta" začetno zaletavost. Ob prevzemu lastništva nad polnim domom sta namreč stanovalce dvignila na noge z visokimi cenami storitev v "stavbi za prenočevanje" in s strogim hišnim redom. Peter Klofutar napako priznava, zanjo se je stanovalcem tudi opravičil, pravi. Kljub 2daj zmernim najemninam, ki po njegovem Pokrivajo samo stroške obratovanja doma, °e pa tudi amortizacije in hišnika, je zaupanje med lastnikom in najemniki očitno porušeno. Vsaka stran dokazuje svoj prav; stanovalci na sodišču spodbijajo kupoprodajno pogodbo med Tekstilindu-som v stečaju in InfoHipom, novi lastnik hoče v domu napraviti red, popisati vse stanovalce (tudi zaradi obveznosti, ki mu jih nalaga zakon o tujcih), dom počistiti in Posodobiti, tako da bo zadoščeno tudi zahtevam različnih inšpekcij, ki zdaj bolje, da v dom ne pridejo. "Na žalost se stanovalci na vsako našo potezo odzovejo z neposlušnostjo. Večina je sicer pripravljena sodelovati, vendar se hoje terorja skupine petnajstih, dvajsetih Movodij, ki v domu delajo svoj "red", med njimi so tudi tujci z začasnimi dovoljenji. Nobenemu od teh ne bomo dali soglasja za podaljšanje vize, to zago-tavljam," pravi Peter Klofutar, ki je Pretekli teden poskušal stanovalcem dati Se eno priložnost, da v recepciji doma uredijo svoj bivalni status, se prijavijo, nato pa z InfoHipom sklenejo novo pogodbo. "Z menoj je bil mizar, ko sta pristopila dva, domneval sem, da stanovalca, vendar ju nisem poznal. V obraz sem dobil udarec s pestjo, zatem je nasilnež udaril še mizarja. Poklical sem policijo." Pomočnik komandirja kranjske policijske postaje Miran Oštir je dogodek potrdil. Povedal je, da je kršitelj že identificiran in ga bodo predlagali v postopek sodniku za prekrške. "Na Delavski 19 pogosto posredujemo, odkar je dom menjal lastnika. Glede na to, da naj bi v njem bivali tudi tujci, neprijavljeni, smo želeli pridobiti odredbo o preiskavi za celotno stavbo, vendar je bil preiskovalni sodnik pripravljen ustreči le za konkretne primere. Tak je pač zakon, ko ne gre za nujna preiskovalna dejanja. Nekaj odredb smo dobili, pred dnevi smo opravili tri hišne preiskave in kršitelje predlagali v obravnavo sodniku za prekrške. To je vse, kar policija lahko naredi. Seveda pa pridemo na vsak klic za intervencijo." Peter Klofutar se čudi, kdo je stanovalce prepričal, da InfoHip kot lastnik doma ne sme napraviti nobene poteze, dokler ne bo rešitve njihove tožbe. InfoHip je zaradi neposlušnosti vložil sedemnajst tožb za izselitev. Na nasilje namreč ne bo odgovarjal z nasiljem, pač pa s pravnimi instrumenti. Ne nazadnje prazen dom ni njegov cilj, toliko manj, ker je večina stanovalcev dobrih ljudi. • H. Jelovčan Kftf Mf Y t L V nedeljo v solo Radovljica - V nedeljo so se radovljiški policisti resno pogovorih z dvema mladoletnikoma. 17-letnega Radovljičana in leto mlajšega Blejca utemeljeno sumijo kaznive-8a dejanja poskusa velike tatvine ylorna - v osnovno šolo Lescah. F. S. oziroma Finžgarja v Fanta sta se ob pol sedmih zvečer dobila Pjed šolo in pregledala vsa okna. Eno je bilo °dprto, prerinila sta se skozenj, vendar pa iz So e nista uspela ničesar odnesti, saj so ju zalotili hitri varnostniki zasebne firme Kanja ler ju predali policistom. Ti so o početju seznanili starše, tožilstvu pa bodo poslali bazensko ovadbo. Odpirala tuje avtomobile Kranj - Prejšnji torek ob osmih zvečer so Kranjski policisti priprli 22-letnega V. P. in 19-'etnega M. T. iz Kranja, ki ju sumijo storitve Več kaznivih dejanj. Tako naj bi imela mladeniča na vesti Poskus kraje osebnega avtomobila hyundai E°ny v noči s 27. na 28. april iz garaže B na Janini. V isti noči naj bi poskušala odpeljati J* en tak avto, tokrat iz garaže A. 25. aprila bi pred vrtcem Sonček na C. 1. maja °dPrla avto lada niva ter iz njega odnesla ?enarnico, osebno izkaznico, žensko torbico ln več čekovnih blanketov. * M- T. pa naj bi, kot ugotavljajo policisti, oelal" tudi sam. 26. aprila naj bi vlomil v osebni avto R 4 v garaži B. na Planini ter iz nJega odnesel avtoradio, vreden 15 tisočakov. L maja naj bi vlomil v avto pred vrtcem £?Kec na C. Kokrškega odreda v Kranju, z »Jim je izginila ženska torbica, 24. aprila pa JJJI bi iz golfa pred vrtcem Sonček prav tako odnesel žensko torbico. proti obema osumljencema so policisti "aPisali kazensko ovadbo in ju poslali k Preiskovalnemu sodniku. Ker gre pri večini nJUnih stranpoti za t.i. predlagalne delikte JPregon na predlog oškodovanca), je sodnik ba Po zaslišanju izpustil. Ujeti tatovi Radovljica - so grešnika dobili, gre za 31-letnega A. Č. in 27-fetnega A. N., oba z Jesenic. Škofja Loka - Škofjeloški policisti pa so uspešno raziskali vlom v mizarsko delavnico pri stanovanjski hiši v Žirovskem vrhu, iz katere je 14. marca izginilo več aparatov, skupaj vrednih 320.000 tolarjev. Policisti so prišli do dveh osumljencev, in sicer 40-letnega B. K. iz Izole ter njegovega 14-letnega sina. Vse ukradene predmete so v hišni preiskavi zasegli. Krive so bile snažilke Jesenice - Posledica pa je kazenska ovadba proti četverici Jeseničanov, osumljenih kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Dogajalo se je v petek, 10. maja, ob 5.20, torej navsezgodaj zjutraj, pred gostinskim lokalom na C. železarjev na Jesenicah. 18-letni E. H. in tri leta starejši A. S. sta prišla pred lokal močno opita ter od snažilk zahtevala pijačo. Ker je nista dobila, sta čistilke napadla ter razbila vhodna vrata lokala. Posegli so policisti, v njihov postopek proti žejnima razgrajačema pa sta se vmešala še 26-letni G. S. in 20-letni A. A. Med drugim ie E. H. z bulerji s kovinsko kapico krepko brcnil proti prvemu policistu ter ga oplazil po levi strani glave, drugega pa je zadel naravnost v glavo, mu zlomil nos, presekal ustnico in poškodoval dva zoba. • H. J. NESREČA stan 19. aprila sta tatova iz toi_ OVanjske hiše na Mlaki odnesla 19.200 kot u zatcm Pa na Zg. Lipnici ukradla še lr>o brusilko, vredno 20 tisočakov. Policisti Kap za volanom Kranj, 17. maja - Na gorenjskih cestah je bilo v prvi polovici tega tedna dokaj mirno, edina huda nesreča, ki pa jo ie delno lahko štejemo med prometne, se je zgodila v ponedeljek popoldne. 63-letni Alojzij M. iz okolice Mengša se je s fičkom peljal po regionalni cesti od Naklega proti križišču na Polici. Zavil je v desno s ceste in obstal na travniku. Zdravniki so ugotovili smrt zaradi kapi. Premile kazni za dirkače? Kranj, 17. maja • Avtomobilski radar ter trije ročni laserski radarji, kolikor jih imajo zdaj gorenjski prometni policisti, so aprila kar 236 ur lovili prehitre voznike. Kljub toleranci so prometniki zaradi prehitre vožnje ustavili kar 1409 voznikov. 75 dirkačev se bo zagovarjalo pred sodniki za prekrške, 1334 pa so jih policisti mandatno kaznovali. Najhitrejša (ujeta) aprilska voznika sta sedela za krmili osebnih avtomobilov. 14. aprila je rekorder po avtomobilski cesti od Kranja proti Torovem, kjer je dovoljena hitrost 120 kilometrov na uro, drvel 207 kilometrov na uro, 24. aprila pa je voznik skozi Kranjsko Goro in prek prehoda za pešce, na katerem je bilo povoženih že več ljudi, peljal 109 kilometrov na uro, skoraj dvakrat več kot dovoljuje prometni znak. Marljivost prometnih policistov, ki delajo z radarji, kljub številnim ukrepom proti dirkačem -prav hitrost je eden od najpogostejših vzrokov hudih prometnih nesreč - očitno malo zaleže, saj se statistične številke iz meseca v mesec bistveno ne spreminjajo. Očitno bi prehitrim voznikom stopil na prste samo zakon s strožjimi kaznimi, ki pa iz nerazumljivih razlogov ne uspe priti skozi parlamentarno sito. • H. J. Slab pristanek šolskega letala Brnik, 17. maja - Na Aerodromu Ljubljana na Brniku se je prejšnji petek zgodaj popoldne pri pristajanju poškodovalo šolsko letalo piper tomahawk, last šole Adria-airways. Pilot cel, na letalu za 2,8 milijona tolarjev škode. Dežurna komisija iz urada kriminalistične službe UNZ Kranj ter inšpektor za letalski promet so si poškodovano letalo skupaj ogledali. Ugotovili so, da je 25-letni pilot Jernej L. iz Ljubljane, učenec letalske šole Adria-ainvays, ki je imel za seboj 50 ur letenja, vadil pristajanje. Ko je šestič nameraval pristati, je pri hitrosti letala 120 kilometrov na uro z višine dveh do treh metrov pristal na treh, namesto na zadnjih dveh kolesih. Nosilec prednjega kolesa se je zlomil, po 200 metrih je zaradi zmanjšane hitrosti letalo padlo na nos. Propeler je udaril ob asfalt steze. H. J. Na podlagi 3. alinee 12. člena ter 3. alinee 16. člena Zakona o privatizaciji pravnih oseb | v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Ur. list RS št. 71/94) - dalje Zakon ter ponudbe Sklada z dne 6. 4. 1995, ORGAN UPRAVLJANJA TEKSTILNEGA PODJETJA SUKNO ZAPUŽE, D.O.O. ponuja vsem upravičencem ODKUP POSLOVNEGA DELEŽA DRUŽBE Z UPORABO NAČINA INTERNE RAZDELITVE IN NOTRANJEGA ODKUPA 1. Ponudba se nanaša na odkup dela poslovnega deleža Sklada v družbi Sukno Zapuže, d.o.o., in sicer: 1.1. 33,33 % navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 20 % osnovnega kapitala družbe z uporabo načina interne razdelitve, 1.2. 66,67 % navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 40 % osnovnega kapitala družbe z uporabo načina notranjega odkupa. 2. Ponudba se nanaša izključno na upravičence, kot jih opredeljuje Zakon. 2.1. zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci Sukno Zapuže, d.o.o., 2.2. ožji družinski člani zaposlenih, vendar samo pod pogojem, da vrednost vplačil, s katerimi bodo upravičenci iz točke 2.1. te ponudbe sodelovali v interni razdelitvi, ne bo dosegla vrednosti poslovnega deleža namenjenega interni razdelitvi In zgolj za preostanek poslovnega deleža, do vrednosti poslovnega deleža namenjenega interni razdelitvi. 3. Odkup poslovnega deleža v okviru notranjega odkupa je možen le v primeru, če upravičenci sodelujejo pri interni razdelitvi delnic. 4. Prodajna cena 33,33 % navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 20 % osnovnega kapitala družbe z uporabo načina interne razdelitve in znaša 42.113.800 SIT. 5. Prodajna cena 66,67 % navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 40 % osnovnega kapitala družbe z uporabo načina notranjega odkupa, ob upoštevanju 50 % popusta, znaša 42.113.800 SIT. 6. Vplačilo kupnine v okviru interne razdelitve se opravi z izročitvijo lastninskih certifikatov iz 31. člena ZLPR oziroma potrdil za manj izplačane neto osnovne plače iz 25.a člena ZLPR pri čemer morajo upravičenci najprej uporabiti potrdila in šele nato lastninske certifikate. 7. Vplačilo kupnine v okviru notranjega odkupa se opravi v gotovini, z izročitvijo presežnih potrdil za manj izplačane neto osnovne plače iz 25. a člena ZLPR oziroma lastninskih certifikatov iz 31. člena ZLPR 8. Organ upravljanja Sukno Zapuže, d.o.o., poziva vse upravičence, da mu v roku 15 dni od objave te ponudbe v Gorenjskem glasu in na oglasni deksi družbe, pisno sporočijo svojo pripravljenost za sodelovanje v interni razdelitvi in notranjem odkupu. Na podlagi zbranih izjav upravičencev, bo organ upravljanja v skladu s 3. alineo 12. člena in 4. alineo 16. člena Zakona pisno obvestil Sklad Republike Slovenije za razvoj, d.d., o tem ali bodo upravičenci sodelovali v interni razdelitvi in notranjem odkupu po tej ponudbi. 9. Organ upravljanja Sukno Zapuže, d.o.o., poziva vse upravičence, da v roku 30 dni od objave .te ponudbe v Gorenjskem glasu in na oglasni deski družbe, predložijo potrdila za manj izplačane neto osnovne plače iz 25. a člena ZLPP oziroma lastninske certifikate tako, da izročijo izpolnjene lastninske nakaznice. 10. Upravičenci predložijo potrdila, oziroma certifikate na sedežu družbe Sukno Zapuže, d.o.o., Zapuže 10a, vsak delovni dan med 12. in 14. uro. 11. Organ upravljanja bo v roku iz točke 9 te objave zbral potrdila oziroma lastninske certifikate ter predložil Skladu potrdilo Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje o dejansko razknjiženih potrdilih, oziroma lastninskih certifikatih. 12. če organ upravljanja v roku iz točke 9 te objave, ne bi predložil Skladu potrdila o razknjiženih potrdilih, oziroma lastninskih certifikatih, lahko upravičeni v nadaljnjem roku 60 dni uveljavijo svoje pravice po Zakonu neposredno pri Skladu. V tem primeru morajo upravičenci pooblastiti skupnega zastopnika za sklenitev in izvedbo pogodbe v odkupu poslovnega deleža v okviru interne razdelitve in notranjega odkupa. Obveznosti organa upravljanja o predložitvi potrdila o razknjiženih potrdilih, oziroma lastninskih certifikatih iz prejšnje točke te ponudbe, preidejo na skupnega zastopnika upravičencev. 13. Morebitna prodaja poslovnega deleža Sklada upravičencem po tej ponudbi, bo izvedena na podlagi sklepa o privatizaciji, sprejetega na Upravnem odboru Sklada in v obliki enotnega poslovnega deleža, ki bo na podlagi pogodbe pripadal skupnim lastnikom - upravičencčem po tej ponudbi in glede katerega bodo lastniki v pravni skupnosti. 14. To ponudbo organ upravljanja posreduje zaradi izvajanja svojih obveznosti po Zakonu, upravičencem pa je znano gospodarsko stanje družbe, oziroma so jim na sedežu družbe na razpolago vsi potrebni podatki in dokumentacija o tem, zato družba in Sklad izključujeta kakršnokoli jamčevanje za stvarne ali pravne napake na družbi, njenih sredstvih, pravicah ali obveznostih in/ali poslovnem deležu, ki je predmet te ponudbe. 15. Upravičenci lahko dobijo dodatne informacije v zvezi s sodelovanjem pri privatizaciji ponujenega poslovnega deleža na sedežu družbe pri ga. Zorica Gogala. Q HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Naroiilo xa objavo sprejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641222-917 aH osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubrikv Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT ... za voznike VSEH KATEGORIJ MOTORNIH VOZIL. Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 20. maja, dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 18. uri. Avtošola B in B TUDI ZA MOTORJE B in b Radovljica, b in b kranj, tel.: 22-55-22 KJE? NAKUPOVALNI IZLETI - GARDALAND AVTO ŠOLA ING. HUMAR Integral Tržič in Kranj AVTOŠOLA B in B v KRANJU, na Begunjski 10, pri vodovodnem stolpu, telefon: 22-55-22. Palmanova 22.5. Madžarska Lenti 23.5., 25.5, 1.6., Trst 4.6. Gardaiand - Aqualand 25.5., 1.6., Rozman, tel.: 064/715-249 NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 20.5. 1996, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 POLETJE 96 - Slovenija, tujina in križarjenja, s "Princem" v Benetke, Muzejski vlak, tel. 53-280, 22-41-32. Gorenje maloprodaja ASCOM, d o. o. Kranj, J. Puharja 10 Tel./fax: 064/325-257 VOYAGER 51 TTX - PRALNI STROJ 906 X SUŠILEC PERILA 900 ŠTEDILNIK E404-EL. Del. čas: od 9. - 12. ure, in od 13. GOT. NAKUP 49.316 ali 10 x 5.800 GOT. NAKUP 57.707 ali 10 x 6.780 GOT. NAKUP 36.158 ali 10 x 4.016 GOT. NAKUP 31.655 ali 10 x 4.870 19. ure, sobota 9.-12. ure. TENIS ŠOLA MERKUR - PROTENEX 064/41-378, 311-031 od 1. maja dalje - Ne potrebujete posebne opreme; loparje in žoge za trening dobite pri nas. -Najnovejše metode situacijskega treninga z uporabo video kamer, teniških topov in drugih sodobnih pripomočkov. - Široka ponuba za vse starostne skupine in vse nivoje znanja. - Vremenske razmere nas ne bodo motile, saj imamo streho nad glavo. - Za nadaljnje informacije se obrnite na vodjo teniške šole, Tomaža Arha! KAMNOSEŠTVO NIKO RAKOVEC, s.p. LEDINA 28, ZASIP, 4260 BLED Tel.: (064) 76-966 DELAVNICA: DOBRAVSKA 6, 4270 JESENICE Tel.: (064) 83-839 • IZDELAVA NOVIH NAGROBNIKOV • OBNOVA STARIH NAGROBNIKOV • GRAVIRANJE IN OBNAVLJANJE NAPISOV • PRODAJA IN MONTAŽA NAGROBNE OPREME (KRIŽI, VAZE, LATERNE, KOVINSKE ČRKE) • OPRAVLJAMO TUDI DRUGA KAMNOSEŠKA DELA. Pokličite nas ali se oglasite v naši delavnici. Potrudili se bomo, da lepo uredimo grob vaših svojcev. 5. POLETNA ŠOLA osnovnošolci, tisti, ki hočete govoriti ANGLEŠKO-NEMŠKO TUJIH JEZ1KO V -ekjUilT najboljše - s tujimi predavateljij veliko športa; zabave; Z UVDSKO VSIVERZO KRAM V KRANJSKI GORI 22. 6. - 29. 6. Tel.: 064/222-226 NAKUPOVALNI IZLET Madžarska - Lenti 25. 5. tel.: 242-356, Konrad Morda občudujete naravne lepote in bi jih radi prenesli na papir? 15. 6. Vabljeni k tečaju osnov risanja. Pokličite: 715-265, Ljudsko univerzo Radovljica. Z AVTOBUSOM NA IZLET POLETNA ŠOLA NEMŠČINE Ljudska univerza Radovljica organizira AVTO ŠOLA STOP OVINEK PRED DRUGIMI AVTO ŠOLA STOP OVINEK PRED DRUGIMI KNJIGOVODSKE STORITVE POLETNI TEČAJ NEMŠČINE 1. 6. Lenti, 23. 5. Trst, 26. 5. kopalni izlet v Čatež. Drinovec, tel.: 731-050 za učence in dijake. Prof. Meta Konstantin, tel. 064/621-998, Podlubnik 253, Škofja Loka ' ■ ;....■>■'.■:> ■■ i: . ' -'v"- -.:v\ i. . Tečaj za manekene. Tel.: 715-265 Vabljeni na avdicijo 17. 5. ob 17. uri. Po opravljenem tečaju delo zagotovljeno. Višina: dekleta 177 cm, fantje 186 cm. ŠE BOLJŠA AVTO ŠOLA, ZA VSE KATEGORIJE! KRANJ, KOLODVORSKA 6, (ŽEL. POSTAJA). Tel.: 221-131 ŠE BOLJŠA AVTOŠOLA, KATEGORIJE A, B, C, D, E. TRŽIČ, PARADIŽ 3. Tel.: 53-602 Opravljamo knjigovodske, računovodske ter administrativne storitve za mala podjetja in obrtnike. Tel.: 064/323-909 S tujim predavateljem, za učence, dijake, študente, odrasle, kakovostno, ugodno. Švicarska šola, Kranj; tel.: 312-520, Anna Hladnik AVTOŠOLA GOLF KRANJ TEL 064/324-767 AVTOŠOLA GOLF ŠK. LOKA TEL 064/62-44-52 KATEGORIJA A, B, C IN E * VSE PO UGODNIH CENAH! vozila: POLO, PUNTO, TWINGO, CLIO, R-5 ITD. motorno kolo Yamaha 125, in tovornjak MB 814 IZPIT ZA TOVORNJAK, PRIKOLICO, AVTOMOBIL ALI MOTOR? TEČAJ CPP VSAK PONEDELJEK POPOLDAN IN DOPOLDAN? Avto šola GOLF - Ne samo boljše, ampak NAJBOLJŠE! IZpit za voznike A in B kat., vožnja na vozilih R5, Clio, MZ 125. Začetek CPP 20. 5. ob 18. uri. Pomivalni stroj mod. C 7800 - 7 programov, 37 Dcb glasnosti, blokada proti izlivu vode - 10 x 10.305 ali 10 % popust na gotovino. (92.800); sušilec perila Gorenje na gotovino 37.990; pralni stroj 911 x -1.100 obr, 71.990 na gotovino ali 10 x 8.119 Domotehnika Kranj, tel.: 331-552 Ttvnvina VIDA v Šenčuriu. PERILO in ŠIVILJSKI MATERIAL po ugodnih cenah - KOPALKE K?anjsto2,vam nudi enodelne 1.250 SIT, ženske sp. majice 800 SIT, PAJKICE, GUMBE! AVTO ŠOLA K&D 861-355, Jesenice CANDY NA 10 MESECEV BREZ OBRESTI Maturantje, šole, društva, klubu.. SEDEŽNE GARNITURE PO PROIZVODNIH CENAH MIZARSTVO ÏAKEU SALON POHIŠTVA TRG SVOBODE 1, ŽIRI 691-323, 691-169 MAJICE potiskane po vaših željah, po ceni 690 SIT, AKCIJSKA PONUDBA. Tel.: 323-667 ali osebno v trgovini VIDA, Reševa 14, Kranj Stilno pohištvo francoske postelje 53.530,00 Kotna grt. usnje 169.740.00 Kotna grt. blago uvoz 86.940.00 Kotna grt. tap. blago 82.455.00 Kotna grt z ležiščem + zaboj za post. 121.281.30 Mladinska grt. z ležiščem 46.320.00 Možnost izdelave po meri in izbiri blaga. Kot kooperanti z izdelovalcem sedežnih grt vam nudimo grt po proizvodnih cenah. Možnost plačila na več čekov! Del. čas: 8. -19., sob.: 8. -13. ure ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA "CVETKA" TEL.: 225-162 vam nudi pestro izbiro oblačil za poletje: ž. bluze 3.900, ž. hlače 1.900 -3.900, ž. in m. T Shirt majice (tisk) 590 - 990, otroške T Shirt majice 490 - 790, ž. in m. bermuda 1.900 - 2.490, m. srajce 1.790. Možnost plačila s 3 čeki. Odprto: 9.-19. ure, sobota 9.-12. ure. VABLJENI! RAZPRODAJA SEM. KROMPIR (50 % popusta), MINER. GNOJILA (3 % popusta), SEM. KORUZA (6 % popusta). TEL.: 064/631-497 SEMENSKI KROMPIR: JERLA - 66,70 SIT za kg, KENNEBEC -59,20 SIT za kg itd. MINERALNA GNOJILA: KAN - 23,95 SIT za kg, NPK 6 x 30 x 18 36,55 SIT za kg itd., SEMENSKA KORUZA: BC - 272,278, a 454,00 SIT za kg. MIRNA, HELGA, a 3.649,90 SIT za vrečo (25.000 ZRN). VSE CENE SO BREZ PROMETNEGA DVAKA. VEČJE KOLIČINE PRIPELJEMO TUDI NA DOM. KMEČKI STROJ, POSLOVALNICA GODEŠIČ 53 VODITEU ČOLNOV IZREDNO UGODNO AVTOGENI TRENING LU Škofja Loka organizira Tečaj za voditelje čolnov in Tečaj za pomorske radiotelefoniste z omejenim pooblastilom. Pokličite telefon: 620-080. Izdelava centralnih kurjav, kopalniške tehnike in polaganje keramičnih ploščic. Od izdelave predračuna nakupa potrebnih materialov do končne izdelave. Informacije: 064/332-260; non - stop! Tečaj 1. stopnje, 27. maja z LJUDSKO UNIVERZO KRANJ, tel.: 222-226 GLAVNI TRG 6, KRANJ Prodaja vstopnic: gledališka blagajna je odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure in uro pred začetkom vsake predstave, tel.: 064/222-681 Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti pol ure pred začetkom predstav, sicer jih posredujemo v redno prodajo. Predstave v Kranju: JUTRI, SOBOTA, 18. 5., ob 20. uri, Zijah Sokolovič: GLUMAC JE ... GLUMAC JE... GLUMAC, za IZVEN in konto TOREK, 21. 5., ob 19. uri, Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN, za IZVEN in konto (Predvidoma zadnjič v tej sezoni.) ČETRTEK, 23. 5., ob 19.30 uri, Tennessy Williams: STEKLENA MENAŽERJA, za IZVEN in konto, predstava Društva za cerebralno paralizo PETEK, 24., in SREDA, 29. 5., ob 20. uri, Ray Coonev: TO IMAMO V DRUŽINI, za IZVEN in konto Predvidoma zadnji ponovitvi uspešnice v tej sezoni.) SOBOTA, 25. 5., ob 20. uri, Anton P. Čehov: TRI SESTRE, za IZVEN in konto, gostuje SNG Drama Ljubljana PG na gostovanju: PONEDELJEK, 20. 5,. ob 19.30 uri v Gornji Radgoni (Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI) GLASOV KAŽIPOT tf ■ PredavanJa » Obvestila M Praznik cvetja in obrti Cerklje - Turistično društvo Cerklje vabi k sodelovanju za opravljanje gostinske dejavnosti v času Praznika cvetja in obrti od 27. do 30. junija. Prijave lahko oddate na Turistično društvo Cerklje, Trg Davorina Jenka, dodatne informacije pa dobite po tel.: 064/422-506 do vključno 24. maja. Informativni dan Kranj - Ljudska univerza Kranj in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor organizirata Informativni dan o izrednem študiju novih visokošolskih strokovnih programov. Informativni dan bo v torek, 21. maja, ob 17. uri v Kranju. Informacije LU Kranj, tel.: 222-226. Občni zbor Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi člane na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 20. maja, ob 18. uri v prostorih Mestne občine Kranj. Po Novi Zelandiji Radovljica • V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v petek, ob 19.30 Miha Mihelič ob diapozitivih predstavil popotovanje po Novi Zelandiji. Jesenice maja Jesenice - V organizaciji Kluba jeseniških študentov bo danes, v petek, ob 19. uri popotniško predavanje Kako se lotiti popotovanja, in sicer ob 19. uri v KD Hrušica. Jutri, v soboto bo ob 20. uri prav tako v KD Hrušica koncert, na katerem bodo nastopile skupine Orlek, Demolition Group, Big Foot Mama, Spiritual Pyrotechnics. Prihodnji petek, 24. maja, bo ob 20. uri v KS Hrušica predavanje Mirana Plohla Dornika Barva in človek (barvna analiza osebnosti), prihodnjo soboto, 25. maja, pa bo Dan mladih s številnimi prireditvami, o katerih bomo več pisali v torkovem Gorenjskem glasu. Srečanje športnikov Sovodenj - Planinsko društvo Sovodenj je pred približno letom in pol praznovalo svojo 20-letnico ustanovitve, ob letošnjem letnem občnem zboru pa so slavili 20 let od začetka gradnje planinske postojanke na Ermanovcu. Društvo pripravlja tudi letos srečanje športnikov in sicer 19. maja, srečanje slovenskih citrarjev pa bo letos 9. junija. Obe prireditvi bosta ob postojanki na Ermanovcu. Razstava mačk Bled - V športni dvorani bo jutri, v soboto, od 9. do 19. ure mednarodna razstava pasemskih mačk. Svet pod jadralnim letalom Suša pri Gorenji vasi - Izidor Miklavčič in Drago Frelih bosta praktično, teoretično, z diasi in videom prikazala Svet iz ptičje perspektive pod jadralnim letalom in sicer jutri, v soboto, ob 20. uri na Domačiji Par Gvvolešnk. Srečanje upokojencev Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi svoje člane, da se udeležijo srečanja upokojencev Slovenije, ki bo 12. junija v Planici pod Poncami. Do 20. maja se lahko prijavite vašim poverjenikom ali pri Cilki Ravnik, tel.: 41-510. Izleti V Belo krajino Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na izlet-v Belo krajino in sicer v torek, 21. maja. Ob 7. uri bo odhod izpred Kina Center. Prijave sprejema DU Kranj še danes in v ponedeljek od 8. do 12. ure. Trst - Miramare -Pršutarna Kobjeglava Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi člane in druge interesente na avtobusni izlet v Trst, Miramare in Pršutarno Kobjeglava na Krasu, ki bo v torek, 28. maja, z odhodom ob 7. uri izpred Kina Center Kranj. Prijave sprejema DU Kranj vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Ne pozabite na veljavni potni list, vstopnina na gradu Miramare je 8.000 lir. Porezen Kranj • Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 23. maja, planinski izlet na Porezen. Prijave z vplačilom sprejemajo na DU Kranj, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Trst - Doberdob - Miramare Kranj - Društvo invalidov Kranj organizira v petek, 7. junija, enodnevni izlet v Trst -Doberdob na Krasu - ogled gradu Miramar. Vplačila sprejemajo vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure v pisarni društva v Kranju na Begunjski 10. Tel.: 223-433. Nova Zelandija Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta bo danes ob 19.30 svojo "vandrcvsko storijo" * naslovom Nova Zelandija - dežela dolgega belega oblaka ob diapozitivih predstavil Miha Mihelič. Koncerti 3 Prediplomski recital Kranj - V dvorani Glasbene šole %P danes, v petek, ob 19.30 imela p^dd1' plomski recital oboistka Špela Knoll. Koncert v Puštalskem gradu Škofja Loka - Glasbena šola škofja Loka vabi na koncert glasbenikov Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. Nastopi1 bo duo Miro Novak, kitara in Tina Hribar, klavir ter duo Andrej Kopač, violina, in Jure Rozman, klavir. Mentor je prof. Tomaž Lorenz. Na programu sta deli Webra in Griega. Koncert bo v ponedeljek, 20. maja. ob 19. uri v kapeli Puštalskega gradu. Večer ljudskih pesmi Doslovče - V Rnžgarjevi rosjtni hiši bo jutri, v soboto, ob 10. uri večer IjudsKin pesmi v izvedbi Glasbene mladine Jese-niče. Nastopili bodo: Rado Mužan, Klemen Košir, Tatjana Košir in Mira Bolte. Na harmoniko bo igral Jelo Skumavec. Gledališče 9t Ponovitev komedije Jesenice - V Gledališču Tone čufaf bodo danes, v petek, in jutri, v soboto, vsakič ob 19.30 ponovili komedijo Opro5' tite, napačna soba. Lutkovna igrica Jesenice - V Ruardovi graščini na Sta11 Savi bo jutri v soboto, ob 16. uri Lutkov'*3 gledališče GM Jesenice uprizorilo lutkovnjj igrico Kljukčev rojstni dan v režiii Rada Mužana. Premiera lonescove igre Kamnik - V Kinu Dom Kamnik bo dane5' v petek, ob 21. uri premiera lonescovin Stolov (svetilnik) v režiji Jureta Matičica-Igrata Tanja Potočnik in Gregor Rebolj. a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 Mss narcis Prijave naj dekleta čimprej pošljejo na naslov: DESIGN, Titova 4, 4270 Jesenice, tel./fax: 064/862-522 PRIJAVNICA ZA "MISS NARCIS 96" Ime in priimek: Naslov:_ Telefon:_ Clubrt AMOR Bohinj odprto vse dni od 21. do 4. ure med tednom prost vstop glasba po želji za večje skupine ob koncu tedna najnovejša glasba f * AKCIJA #3 SATELITSKI SISTEMI Amstrad, Pacc, Echostaf., cca 30 TV IN 45 RADIJSKIH POST^ Z MONTAŽO ŽE OD 519 DEM . *DEKODERJI, KARTICE ZA HLMNET, *VRTIJ1VI SISTEMI (70 TV + 70 RAD->, "OBROČNO ODPLAČIL0 SAT - VRHOVNI^ ŠK. LOKA, GODESIČ.l*9 L TEL.: 064 633-425 DNEVI ITALIJANSKE KUHINJE od 20. do 27. maja 1996 Vsak dan od 12. do 22. ure Mali oglasi ® 223-444 TA 5ADOVUICA I^ARATI STROJI TELEFONI, TELEFAXI, TRai cE IN TELEFONSKE CEN-AParat^SERV|S TELEFONSKIH ^ATOV. «634-012 MOBite 06na/c^sa' Pokličite zastopnika na ■gg^256, 064/218-317 W41 kür?ednam 2 Lokaterm PEČI: ena je sezoiv |no sezono, druga dve SÍ57 i' Peci so na trda goriva. MOBiTELYANNI d.o.o. - kompletna dobava takoj. Ne izgubl- Tri sončne KOLEKTORJE (6m2) in elektromotor, prodam. ©332-281 Ugodno prodam SILOREZNICO SPAJSER in starejši MLIN na kamne. 0725-042 ie2se Popravila hladilne tehnike, gosp.aparatov, previtie elektromotorjev, rotorjev. Naklo, Pivka 20, ©47- 490 16263 Prodam novega pajka na dva vretena. 10891-151 16271 Prodam CIRKULAR s trifaznim motorjem, z mizo in koritom. 0061/ 614-033 16280 Prodam CIRKULAR 4 KW, 3 faz., malo rabljen.»242-828 16786 Prodam TV El Niš bojler 40 I vzidni, gips plošče 60x60 z vzorci 200 kos. 0695-083 18281 Prodam ŠIVALNI STROJ v omarici Veritas, cena 8000 SIT. »733-975 Izdelujemo GOZDARSKE VITLE za traktor Tomo Vinkovič- fiksni priklop.0731-134 16315 Prodam KALKULATOR HEWLETT PACKARD 48 GX. «634-071 16344 Prodam dobro ohranjen KOSILNICO Bucher M 200,, premer grebena 145 cm, ital. motor. Andrej, 685-605 10351 Prodam nov MOLZNI STROJ Gorenje. Juvan, Olševek 39 16358 Prodam MOLZNI STROJ VESTFA-LIA. fi> 736-598_15379 Biserna kopel - eterična olja, masaža telesa. #218-610, od 18-20 VALJ za valjanje, TRANSPORTNI TRAK, SORTIRNÍK KROMPIRJA in AVTOMATSKO TEHTNICO prodam. ©32 8-238 16431 VILICE za bale in palete ter zaboje prodam. Kozina, 0328-238 16432 Prodam petrolejsko PEČ (Zibro) 30 I električni bojler. 0224-227 16455 Prodam UKV POSTAJO za radioamaterje z adapterjem, Kenwood. 052-189 16465 Ugodno prodam nov aparat za merjenje pritiska - Teleoptlk. 0713-278 IM4I Prodam ballrko za seno in slamo. 0421-020_18672 Prodam tri sončne kolektorje s skupno površino 4,5 m2, cena 71000 SITn. 0 47-745_16679 Prodam nov, nerabljen priključek Polllux za Vorwerk sesalec za 33000 SIT. 0802-064_i6690 Prodam HOBI CIRKULAR MIO standard s priključki.0421-265 16708 Prodam novo strižno KOSILNICO BSK 3 Batuje Tomos in suh hrastov les 2.5 In 5 cm. Pungeršek Jakob, Pot na Jošta 7, Kranj, 0311-364, zjutraj do 9. ali zvečer_16735 Prodam enosobno prikolico 750 kg nosilnosti. 0874-076_lene Prodam nov BTV SONY KVX 2501 63 cm, TTX, stereo, še zapakiran, ugodno. 0332-332_16738 Prodam nov glasbeni STOLP in nov •avtoradio Sony 4x30 W RDS samo 340 DEM. 0328-286_16740 Prodam TRAČNI BRUSILNI STROJ za les In plastiko.0861-234 16781 GLASBILA \EURO-A DO.O. KRANJ l.ikozarjeva 27 064/331-301 odprto od 9 -12 in 14 -18. gotovina obroki Pnlni stroj W* 906 X 57.900,00 Ppï?Íyalni stroj WS60S 73.900,00 ffilokeramični štedilnik CL 641 110.900,00 Prizor Gorenje otv 51 TTX 46.900,00-5% 8.490,00 6x 10.800,00 13.820,00 20.900,00 10x 6.950,00 8.870,00 13.300,00 5.630,00 AKCIJA v mesecu maju dodatni 5 % gotovinski popust za TV Gorenje Diatonično HARMONIKO MELODIJA B, ES, AS, novo, z garancijo prodam 20 % ceneje. 0620-077 15677_______ Prodam električno kitaro ARIA PRO II lepo ohranjeno. 066-958 15895 Poučujem diatonično HARMONIKO za vse zahtevnostne stopnje. 0217- 112 1632B HOHNER MORINO V. n z midijem prodam 6000 ali menjam za 96 B Zupanovo. Jože 76-280 i6503 DIGITECH STUDIO VOCALIST za večglasno petje, prodam za 1800 DEM. Matjaž, 718-176 lesze Prodam SYNTHESIZER CASIO MA 120 nerabljen z adapterjem, 15000 SIT. 0421-527_1681» Ugodno 25000 SIT prodam malo rabljen električni harmoni. 0633-000 ÒR. MATERIAL Prodam 4 vrata z masivnimi podboji, še nerabljene, starejšega tipa. 0632-333 15795 SNEGOLOVCE naročite na 0725-319, možna montaža. 15592 OPAŽ 680 SIT, z dostavo, smrekov, suh. I. klasa. 0 063/451-082 ieooe Poceni prodam 1200 starih STREŠNIKOV za kritino. 0623-090 16012 Prodam obžagan les za ostrešje. Cerklje, c. Janeza Bobnarja 2 18112 Prodam LESONITKE 40x60. Zalog 62, Cerklje 16114 Prodam zložljive lesene podstrešne stopnice in late za kozolec. 055-115 PONTE dolžine od 2,5 4 m prodam. 0688-063 16222 Zelo poceni prodam rabljene STREŠNIKE ali špičake. Žiga 0730-188 16263 Prodam SUHE BOROVE DESKE in borov fabjon. 0685-325 16284 Zelo ugodno prodam različni gradbeni material, ©dopoldan 47-749, popoldan 47-870 16326 Prodam novo STREŠNO OPEKO Folc, po 35 SIT/kom.0632-64216430 Prodam novo zastekljeno OKNO 120 X 120.043-495 16433 Prodam bankine IN punte ZA ŠOLNGO. 0061/823-079 16456 Prodam suhe smrekove plohe In colarce. 0688-087 164S9 Oddam betonsko strešno opeko, nahaja se na hiši za rušenje. 0311- 334 16578 Prodam garažna vrata 270x300, balkonska vrata 80 x220 2 kom, okna 140x180 2 kom. 0214-068 Prodam suhe smrekove in lipove 5 cm plohe. Jelene, Dražgoše 28 16629 Prodam cca 500 kosov rabljenega betonskega strešnika FOLC in garažna VRATA. 0332-372 16647 BOJLERJE kombinirane rostfrei iz nerjaveče pločevine, 80, 100 in 300 I, prodam. Garancija 3 leta. 0806-069, 0609/635-262_leeea Prodajamo PLUTO Portugalsko. 0241-687 18785 IZOBRAŽEVANJE Inštruiram kemijo In matematiko. 0311-266 Petra 10373 Inštruiram angleški jezik za osnovno in srednjo šolo. 0327-598 15794 USPEŠNO INŠTRUIRAM angleščino, nemščino in francoščino. 051-291, Vesna 18488 Prodam UGANKARSKI SLOVAR za PC, cca 21000 besed z opisi. 0631- 009 16557 Inštruiram matematiko in fiziko. 0730-524 16574 Oovnfe kupim rab|Jen traktor, špri->^°JgfQ. Plug. 0 78-572 leioe SSSZüti1"? TUNER, ojačevalnik in Vk« (2X40W) Sansui. ©325-460 ?lp?9?_ Sarr^9^Lvoz. ©714-168 16210 !t$te KOSILNICO FOGEL-^8^anoža 115. ©721-670 jgggjg AVTORAD.O, no,. Str°?zar!1,oStareiši industrijski šivalni 600 DEM. ©242-417 na |aksm»iektricno rocno kosilnico • "«52-004, zvečer 16234 Prodam novo motorno ŽAGO STIHL 038 in nov elek. motor 2,2 KW 2800 o/min. ©50-390_16238 Zelo ugodno prodam električno motorkoln cirkular. ©49-430 16236 Gorenje pralni stroj, prodam. ©332- 350____________16844 Motorno KOSILNICO Tomos Batuje, širina 80 cm, prodam. ©631-746 16580 Prodam podaljške za viličarja dolžine 2 m. Žabnica 39 lesse Prodam ŠTEDILNIK na elektriko in domačo zaseko. 0421 -799 16597 Prodam PUHALNIK za seno. Šetina, Zbilje 38, Medvode 16600 Prodam nov ventilator za dosuševanje sena. 0738-851 16603 Prodam hladilno OMARO 120 I, dobro ohranjeno. 0324-903 16610 Barvni TV Gorenje Orbiter 56 cm, 6 let star, ohranjen, prodam s papirji. ©634-198 16613 Za polovično ceno prodam Welo In Klino za cirkular, podarim trajno žarečo peč. ©218-662 16619 Prodaja kompletov za kapljično zalivanje balkonskih rož z navodili (možnost montaže). ©49-231 16625 Prodam obe jeklenki in nove bre-nerle ter manometre za avtogeno varjenje. ©57-841 16632 TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 4000 Kranj, Slovenija TEL: 064/221-103, 221-139, 221-146, FAX: 064/211-790! NAJUGODNEJŠI KATALOG ±M_ "MOJE POLETJE": 'ARTMAJI, BUNGALOVI IN HOTELI NÏ SLOVENSKI IN HRVAŠKI OBALI 7 POLPENZIONOV V ANKARANU £e cHi 2#5 DEM, v NOMGRADU od 260 DEM, v ROViNju od 250 DEM, v puu od 245 DEM | ORGANIZIRANI PREVOZI S HIDROGUSERJEM IRIS DO HVARA, BRAČA, RORČUIE... TER LETALSKI IN LADIJSKI PREVOZI V DALMACIJO j 7 POIPENZIONOV NA HVARU OD 215 DEM NA BRAČU OD 225 DEM 7-ONEVNO KRIŽARJENJE PO DAIMACUI399 DEM BOOM roČITNICE GRDEČE MORJE 8 DNI OD 090 DEM <_> TAJSKA 12 DNI OD 1385 DEM éSRI LANKA 8 DNI OD 1300 DEM __• BALI 10 DNI OD 1000 DEM ODDIH V SPANUI, GRČUI, TUNIZUl, TURČUI, MALTI, SARDINIJI, SICIUJI... 5. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev Iz Besnice za Ljubečno Besnica, 16. maja - Do letošnjega 5. Gorenjskega prvenstva harmonikarjev v igranju na diatonično harmoniko-frajtonarico v Besnici je še natanko mesec dni. Vendar pa so organizatorji-turistični delavci v Besnici že sredi priprav. Trenutno največja skrb organizatorjev je pridobivanje sponzorjev, saj organizacija takšne prireditve, ki bo letos beležila mali jubilej, ni majhen strošek. Med glavnimi pokrovitelji tudi letos Gorenjski glas. Prireditev bo torej v nedeljo, 16. junija, popoldne pri Osnovni šoli v Besnici, kjer se bodo harmonikarji pomerili vsak s po eno skladbo, ki ne sme biti daljša od treh minut, v šestih kategorijah. Strokovni vodja tekmovanja Janez Fabijan pravi: "Tekmovanje v Besnici ie eno od desetin izbirnih tekmovanj v Sloveniji za zlato harmoniko Ljubecne. Polfi-nalno tekmovanje za gorenjske harmonikarjev bo v začetku julija v Postojni, tekmovanje v Ljubečni pa bo konec avgusta. Sicer pa bo tekmovanje v Besnici gorenjsko prvenstvo v šestih kategorijah. Najboljši pa se bodo poleg polfinala uvrstili v dogovoru z založbo Obzorje Helidon za v EST snemanJe 11 a a "d i o kaseti. '"^^^Kai m Iako bwdo naJD0'Jš> velčk-tf*£tn Hi rut nagrajeni za svoje do- sežke." V Besnici bo harmoni-Janez Fabijan, strokovni vodja karje ocenjevala petčlanska tekmovanja, tudi sam rad vzame strokovna komisija prizna-v roke frajtonarico. njn glasbenih strokovnjakov. NajpomembnejŠe pravilo, ki bo veljalo za vse tekmovalce, pa bo tudi prepoved uporabe kakršnihkoli audio pripomočkov na tekmovanju. Organizator pa tudi že zdaj opozarja, da ne bo dovolil nobenih priložnostnih plakatiranj ali trošenja reklamnih listkov na prireditvenem in parkirnem prostoru. • A. Žalar 6. srečanje citrarjev na Ermanovcu Citre vse bolj priljubljene Kranj, 16. maja • Bliža se tudi 9. junij, ko bo pri Domu Planinskega društva Sovodenj na Ermanovcu tradicionalno že Šesto srečanje slovenskih citrarjev, katerih pobudnik in začetnik je Janez Govekar iz PD Sovodenj. Prireditev, ki se je začela s peščico imen, je po petih srečanjih prerasla v pravi praznik citrarjev. V nedeljo, 9. junija, ob 14. uri, ko se bo začelo letošnje šesto srečanje, bo na Ermanovec povabljenih kar 17 izbranih citrarjev iz treh srečanj, ki so bila v Cerknem, na Križu pri Komendi in v Begunjah. Sicer pa so prav ta izbirna srečanja pokazala, da cistre, podobno kot frajtonarica, postajajo vse bolj priljubljen instrument. Lepo je videti številne mlade instrumentaliste, ki danes igrajo na ta, še ne tako dolgo nazaj pri nas domala pozabljen inštrument. Več o srečanju bomo pisali v prihodnjih številkah Gorenjskega glasa. Tokrat povejmo le se to, daje Gorenjski glas ob Radiu Cerkno tudi glavni pokrovitelj letošnjega srečanja na Ermanovcu in izbirnih srečanj v Cerknem, na Križu pri Komendi in v Begunjah. • A. Z alar Pri Ivanu na Andreju nad Škofjo Loko T'k bo flefn Andrej nad Škofjo Loko, 16. maja - Tekmovalce, ki se bodo izkazali najbolj vešče pri kosi in košnji, čakajo lepe nagrade. Poleg Gorenjskega glasa, ki bo predstavil tudi posamezne Gorenjce meseca, bo glavni pokrovitelj Kmetijska trgovina Cegnar iz Virmaš. Pri Ivanu Ruparju na Andreju nad Škofjo Loko za drugo prireditev pod naslovom T'k bo flefn, ki bo v nedeljo, 26. maja, popoldne poteka vse po programu. Roman Fortuna in Saša Pivk pa sta prav danes "pilila" scenarij prireditve. Kot smo že napovedali se bodo pri Ivanu najprej pomerili poznavalci kos in pokazali, kako, se ravna z njimi. Nazadnje, ko bodo koso primerno pripravili za delo, pa jih bo čakala še košnja. Predstavil se bo tudi Rudi Bonča in pokazal, kot smo napovedali, kako se delajo brezove metle. Gorenjski glas, ki je poleg Radia Žiri in Kmetijske trgovine Cegnar iz Virmaš tudi med pokrovitelji, pa bo pripravil pri Ivanu Ruparju srečanje z Gorenjci meseca. Da bo in za ples pa bo skrbel ansambel Poljanšek. Torej: Zares bo flet'n. Ivan Rupar nam je tik pred zaključkom redakcije tudi povedal, kakšne bodo najboljše nagrade. "Prva nagruda, ki jo prispevata ALC Lesce in Gostilna Ivan Rupar, bo polet z letalom čez Triglav. Drugo nagrado, vožnjo s helikopterjem za dve osebi, prispeva Franc Likovič, lastnik helikopterja iz Žirov. Tretjo nagrado pa prispeva Pivovarna Union." • A. Žalar Glavni pokrovitelj prireditve na Andreju nad Škofjo Loko bo Kmetijska trgovina Cegnar iz Virmaš. MAGISTRA KEMIJE inštruira kemijo za vse stopnje. ©221-043 16583 Inštruiram matematiko in fiziko za srednje šole. ©332-366 16671 Inštrukcije ANGLEŠČINE za otroke in odrasle, vseh stopenj.©221-013 16^06 KUPIM LADA SAMARA RIVA karavan, \LEKO MOSKVIC, kupim ta-;oj.Q061-1263-400, 0609-614-484 Ugodno odkupujemo smrekovo ilodovino, možnost takojšnjega planila. ©641-03 15046 ODKUPUJEMO VSE VRSTE KAR-AMOBLIRANIH VOZIL. OGLED MOŽEN NA DOMU, PLAČILO TAKOJ. ©633-534 15601 Kupim rabljene stožnike lesene ali cementne. ©78-572 16109 Kupim 7,5 KW rabljen elektro motor. ©695-034 16171 Kupim smrekovo HLODOVINO. ©64-010,po 20. uri 16330 Več kot sto let staro lončeno kmečko peč kupim. ©622-135 16579 Kupim vrtno kosilnico. ©43-292 16593 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine.nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037, ©47-534 lesie Kupim les 18/24, 18/20, 20/24 dolžina 650 in plohe. ©738-155 18826 V Begunjah ali ožji okolici kupim kmetijsko zemljišče v izmeri 2000 -5000 m2. ©733-991 iee75 LOKALI Prodamo: na glavni ulici v mestnem jedru Kranja prodamo več kot 1000 m2 poslovnega prostora. K3 KERN, 221-353 14776 TV-VIDE0-AUDI0-HI-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA 8'!.' :".\v|'t;l, i '• SIlCrWIM)d MINI STOLP PIONEER j 76.990 SIT TV ISKRA 65 TTX ST 64.990 SIT TV ISKRA 55 TTX 59.990 SIT SHERWOOD HI-FI SISTEM v PO KOMPONENTAH 1103.680 SIT PHILIPS ENOJNI RADIOKASETOFON : 6 300 SIT PHILIPS VIDEOREC-H '42.990 SIT PIONEER ZVOČNIKI 2x 120W (POMP) ; ,! 29.900 SIT SONY VHS E-180 590 SIT SONY AUDIO UX-S60' 290 SIT KASETOFONI PIONEER -10% KARAOKE STOLP PIONEER -10% MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE ALt POTROŠNIŠKI KREDIT ! PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE ' CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 ODDAMO V NAJEM Sp. Bitnje 300 ni2 poslovnega prostora z lastnim parkirnim prostorom, možnost partnerstva, odlična lokacija. K 3 KERN, 221-353 15906 PRODAMO večnamensko hišo v Podnartu (pizzerija, fitnes, savna), cena 195.000 DEM. K 3 KERN, 221- 353 15908 Oddam v najem obratujočo krepče-/alnico, najemnina za eno leto 180.000 SIT. ©78-572 16106 Oddam prostor za trgovino s kmetijskim blagom, najemnina za ono leto 180.000 SIT. ©78-572 16107 Dobro vpeljano živilsko trgovino oddamo z odkupom inventarja. ©623-090 16125 V najem oddam prostore primerne za skladišče. ©731-218 16149 Kranj center, Cankarjeva ulica, oddamo v najem trgovski poslovni prostor v izmeri 27 m2 v I. nadstropju poslovne zgradbe, najemnina 30 DEM/m2 in večje prostore za pisarniško ali podobno dejavnost v isti -gradbi v II. nadstropju. MAKLER JLED, d.o.o., ©76-461, 77-026i6ieo Bled, poslovni prostor ob glavni prometni cesti v izmeri 60 m2. Urejena parkirišča. Dobra lokacija, urejena dokumentacija za frizerski salon, možne pa so vse trgovsko in podobne dejavnosti. ©76-461, 77-026 16161 Škofja Loka - prostore za lokal 25 ,8 m2 /WC, CK, telefon, soglasja urejena (menjam ali prodamo). ©620-070 16289 Jesenice - gostinski lokal prodamo za 160.000 DEM. AGENT Kranj, d.o.o., 223-485 16390 Kranj - center prodamo poslovni prostor 18 m2 za 24.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 16392 Kranj - center prodamo lokal 53 m2, primeren za masažni salon ali solarij, za 130.000 DEM. AGENT KRANJ, 223-485 16393 Podljubelj oddamo ali prodamo gostin.tur. objekti, cena po dogovoru. PRIMO 50-502 16518 Nujno vzamem v najem gostinski lokal v Kranju, Domžalah ali Ljubljani. ©212-073 16527 Kranj Planina III, prodam ali oddam lokal 20 m2. ©41-172 16628 NOSTRADAMUS ASTROLOGIJA 090' PREROKOVANJE -Ooo VEDEŽEVANJE 42oV MOŽEN OSEBNI OBISKI Prodam lepo, skoraj novo žensko OBHAJILNO OBLEKO za starost 8 let, z vsemi dodatki.©51-546 iei87 Prodam planinske ČEVLJE Alpina Triglav št. 9-43. ©84-256 16259 Poceni prodam novofantovsko PRVOOBHAJILNO OBLEKO s čevlji št. 30.Q52-004 16313 V butiku Cherry Lady boste lahko izbrale med romantičnimi oblačili za najlepše trenutke in nepozabne večere. Utrinki italijanske mode Posebna ponudba za maturantke/ NOVO*NOVO*NOVO KRANJ, Tomšičeva 16 Najem: v Kranju nudimo najem 60 m2 v pritličju poslovne hiše na prometni točki. K 3 KERN, 221-353 1477« Prodamo v Kranju okrepčevalnico 50 m2 v obratovanju, z vsem inventarjem. K 3 KERN, 221-353 14780 ODDAMO: Kranj Center GOSTINSKI lokal v obratovanju; 120 m2 priti., + 1 etaža, 1500 DEM/mes., odkup inventarja 40.000 DEM; Preddvor gostinski lokal z odkupom inventarja; TRGOVSKI LOKAL: cca 90 m2/l. nad., 20 DEM/m2; 20 m2, trg. lokal 600 DEM/mes; manjše skladišče na Koroški ob cesti in cca 150 m2 pisarniških prostorov; Stražišče: obnovljeno pritličje 4 pisarne, 68 m2, parkirni prostor, telefon, 900 DEM/ mes., Center 500 + 300 m2 skladiščnih površin, 8 DEM/m2. DOM NE-PREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00_15544 Na Dolenjskem prodamo gostilno v obratovanju z 1000 m2 zemljišča. Košnik.s.p., 332-061 16650 Oddamo 80 m2, 70 m2 in 60 m2 poslovnega prostora za trgovino ali drugo dejavnost. KOŠNIK.s.p., 332- 061 16652 V Begunjah oddamo 35 m2 velik prostor, primeren za pisarno (talno gretje, telefon, novogradnja). ©733- §91 16660 Polovico dvojčka, 120 m2 stan. površine in 40 m2 kletnih prostorov oddam v najem v Begunjah. ©733- 991 16661 V Radovljici oddamo v najem cca 130 m2, neogrevanih skladišč, prostorov. Možna je tudi izgradnja v delavnico. ©733-991 16676 V GOZD MARTULJKU ob prometnici prodamo večji gostinsko-turistični objekt. STANING, 242-754 16691 V centru Kranja in centru Radovljice oddamo v najem poslovne prostore. STANING 242-754_16697 Oddam nov prostor v najem, velik cca 70 m2 na Kokrici pri Kranju. ©218-343_ ODDAMO pri Kranju LOKAL za avtosalon ali TRGOVINO s pisarnami, 140 m2, v Kranju več manjših pisran, prostor za obrt, v Šk Loki 50 m2, v Radovljici 100 m2, v Šenčurju skladišče 110 m2, pri Cerkljah HLEV ZA KONJE z zemljiščem. APRON ©331-292 in 331-366_16781 V Kranju z okolico najamemo do 300 m2 SKLADIŠČA, trgovske in gos-tinjske lokale, lokal za frizerijo 50 m2, kupimo PROIZVODNO HALO do 800 m2, prodamo pri Kranju poslovni prostor (trgovino) na zemljišču 1000 m2. APRON ©331-292 IN 331-366 16762 OBVESTILA MORAVSKE TOPLICE - objekt KRONE: 5 dni pol penzion 159 DEM, 7 dni pol penzion 209 DEM, 7 dni bivanje s kuhinjo samo 105 DEM! PRVOMAJSKI PAKETI samo z 10 DEM doplačila! ©069/26-434 ali 48-646 10210 NEVESTE - obiščite butik VERITAS in si izposodite poročno obleko. Maistrov trg 11, ©224-158 16377 Prodam ženski trodelni komplet v modni barvi, velikost 34-36, za valeto ali birmo. ©891-128 16689 KOLESA OBLAČILA Prodam lep črnomoder SMOKING št. 52. ©421-696_iem Dve fantovski obhajilni OBLEKI št. 8, prodam. ©633-506, po 17. uri 16156 Prodam obhajilno OBLEKO dolgo za 8 let. ©621-062 Prodam VESPO PIAGGO 80, vinsko rdeče barve, po ugodni ceni, skoraj nova.©217-582 od 8-16 h 15924 Sobno kolo, italijansko v garanciji, poceni prodam. ©47-492 16095 Prodam srednje veliko gorsko kolo 24*718 prestav.dobro ohranjeno. ©872-574 16218 Prodam dekliško KOLO Rog na 18 prestav. ©733-926 16224 Prodam moško gorsko KOLO 18 prestav, ohranjeno. ©714-879, zvečer 16266 Poceni prodam MOŠKO GORSKO KOLO, novo. ©311-872 16286 Prodam odlično ohranjenega ATX-a, I.93. BT motor, MF power.Q214-826 Prodam 1 gorsko KOLO in 1 moško kolo Sènior, dobro ohranjeno. ©730- 232 16318 Prodam dirkalno KOLO št. 55, cevi Columbus. ©715-486 16324 Otroko kolo PONY, lepo ohranjeno, prodam. ©061/841-379_16339 Prodam lepo ohranjeno kolo BMX, srednje velikosti in PONY KOLO. ©681-675 Ugodno prodam OTROŠKO KOLO BMX z litimi platišči, a 326-653 Prodam MOŠKO K0L0.O331-185 zvečer _ 16428 Prodam TOMOS ATX, 1.89, izredno ohranjen, z vso dodatno opremo.©78-991_16447 Prodam MTB SCOTT CHEY-ENNE,oprema STX z dodatno opremo, cena po dogovoru, ugodno. ©7 1 2-184 18502 Prodam žensko in dekliško kolo. ©312-259 16530 Prodam otroško gorsko KOLO Rog z opremo Schimano. ©801-492 16577 Prodam motorno kolo MZ letnik 1982 v dobrem stanju za 500 DEM. ©738-118 16618 JAWA 350 GTS, letnik 1992, kot nova, ugodno. ©741-624 16631 Prodam HONDO 125 cem, letnik 1985, prva reg. 91 ,lepo ohranjeno, za 1500 DEM. ©718-397_16685 MOTOR MZ 150 LUX 1980, prodam ali zamenjam za gorska kolesa močka in ženska nova. ©326-640 OTR. OPREMA Prodam kombiniran otroški voziček rabljen pol leta. ©325-460 16111 Prodam otroški avto sedež. ©57- 229 16128 Prodam TORBO za nošenje dojenčka, ležalnik in nahrbtnik. ©331- 119 16207 Prodam zložljiv kombiniran otroški VOZIČEK, servis doma. ©311-228 16261 Prodamo kombiniran otorški VOZIČEK Chicco, 250 DEM. ©718-476 Kombiniran otroški voziček malo rabljen in avto sedež Chicco zelo ugodno, prodam. ©620-070 13542 Prodam lepo ohranjen otroški kombinirani voziček in ležalko. ©47-288 16641 OSTALO Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir ali jabolka. ©731-208 15878 Prodam bon za kasko zavarovanje avtomobila Zavarovalnice Maribor. ©634-432 16248 Prodam samostoječe lestve, cena 3000 SIT. ©51-458 16252 Prodam razne cilindrične KLJUČAVNICE, cena dogovro. ©218-021 16297 Poceni prodam par sto kosov izrezov od TV ekranov. ©731-423 Prodam 100 I akvari z vso opremo in ribami. ©327-155 16407 Prodam suhe butare in kupim bikca simentalca, težkega 200 kg. ©421- 082 16499 Prodam fižolovke in nekaj rabljenih plohov. ©312-259 16529 ZEPTER vrhunska posoda, porcelan, zelo ugodni pogoji nakupa. ©806-363 16621 PRIDELKI ROŽE - SADIKE za okna in vrt ter zelenjave dobite na Sp. Brnik 30, ©422-666 15961 Prodam BRŠLINKE po samo 100 SIT. ©403-252, Sp. Besnica 6316120 Prodam seno. ©734-037 16139 Prodam SADIKE paradižnika po 40 SIT kom. Avsenek, Vrbnje 19 A, 715- 062 16227 Prodam balirano in nebalirano suho SENO in OTAVO. Slatnar, Borštnikova 10, Cerklje 16246 Sadike paradižnika, paprike, zelja, sladkih feferonov, odličnih sort, ugodno prodam. ©45-532,popoldan Prodam krmilni krompir. ©421-717 16322 Poceni prodam ROŽE - trajnice in jagode vzpenjalke. ©403-127 16323 Prodam CELOLETNO KOŠNJO na Trsteniku.©46-410 16437 Prodam bršljinke in pelargonije. ©324-457 16453 Prodam bel jedilni KROMPIR. ©632-545 16547 Prodam gorenjske NAGELJNE in Oleandre. ©57-725 16576 KOKOŠJI GNOJ naravno dognojevanje vrtninam dobite po 16. uri v Srednji vasi 6, Gorice, ©46-009 16634 SADIKE PARADIŽNIKA volovsko srce doibte po 16. uri v Srednji vasi 6, Gorice. ©46-009 16635 Prodam jedilni KROMPIR. Britof 314 16657 KROMPIR fiana, desire jedilni in krmilni prodam. Žabnica 45, ©311- 813 18664 Ugodno prodam velikocvetni ta-getes, salvije, begonije, sivo ciner-arijo. ©45-532, popoldan 16754 POSESTI ŠENČUR vrstno hišo 12x7 na parceli 380 m2; škofja Loka, starejšo hišo potrebno obnove, 100.000 DEM; Možnjanca nad Preddvorom vikend hišo, 9x7m, tel.. CK, 99000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 13563 PARCELE prodamo gradbene Kranj Primskovo nadomestno gradnjo za poslovno stanovanjski objekt ob cesti na parceli 2533 m2, Škofja Loka center, ob cesti za posl. stanovanjsko gradnjo, 620 m2, 56000 DEM, Sr. Dobrava nad Pod-nartom 500 m2, Zvirče 842 m2, ob zelenem pasu, lokacijska dokumentacija urejena, 75 DEM /m2. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 13565 Prodamo v Kranju polovico hiše dvojček, 3 etaže po 50 m2, manjša parcela, cena 215.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14764 Prodamo v Britofu na parceli 900 m2 prodamo hišo 9x9 m in poleg nje samostojno delavnico v IV. gradbeni fazi, ob glavni prometni cesti, cena 330.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14765 Prodamo v Cerkljah novo hišo, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14766 Prodamo pri Medvodah (Senica) nov enonadstropen prizidek 7,00x9,50 m, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221- 353 14767 Prodamo v Vodicah enonadstropno hišo, parcela je 500 m2, možno je dokupiti še 500 m2. K 3 KERN, 221- 353 14768 Prodamo v Mavčičah nedokončano hišo, parcela 420 m2, cena 115.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14769 Prodamo (Žiganja vas) starejšo kmečko hišo in 1600 m2 parcela, cena 120.000 DEM. K 3 KERN, 221- 353 14770 Prodamo v Strahinju pritličje hiše (90m2) s kletjo, ločen objekt za garažo, samostojen vhod, parcela 636 m2, svojo kotlovnic, cena 98000 DEM. K 3 KERN, 221-353 Prodamo na Bledu večjo hišo na parceli 1000 m2, cena 330.000 DEM, v Lescah prodmao montažno hišo 8 x 8m, parcela je 700 m2. K 3 KERN, 221-353 14772 Prodamo na Drulovki končano atrijsko hišo, 400 m2 sveta in nedokončano atrijsko hišo. K 3 KERN, 221-353 14773 Prodamo v Skofji Loki primerno za poslovno-stanovanjsko dejavnost, cena 145.000 DEM (možno plačilo po obrokih, do dveh let); Šenčur, visokopritlično enonadstropno hišo, cena 200.000 DEM. K 3 KERN, 221- 353 14774 Prodamo v Tržiču meščansko hišo, 4 etaže, v pritličju trgovine, cena 290.000 DEM, v Tržiču manjšo hišo v mestu, tudi primerno za poslovno dejavnost, cena 90.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14775 V Belci pri Mojstrani prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2. K 3 KERN, 221-353_i478i V Medvodah prodamo zazidljivo parcelo 700 m2 z lokacijsko dokumentacijo. K 3 KERN, 221-353 14782 TRGOVINA K3T7ÏÏ V ŠK. LOKI NA ŠOLSKI UL.2 VAM V ČASU OD 17. 5. - 25. 5. NUDI OD 15% DO 25% POPUST NA OKRASNI PORCELAN IN PAHLJAČE. NUDIMO VAM ŠE: * ZAVESE ZA VRATA (LIČJE, LES) * SREBRNE VERIŽICE * USNJENE DENARNICE, CEKARJE, ETUI ZA OČALA VABLJENI! V Dupljah prodamo zazidljivo parcelo 1130 m2, lokacijska dokumentacija je zaprošena, cena 70 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353 14783 Mlaka prodamo zazidljivo parcelo 1060 m2. K3 KERN, 221-353 14784 Podljubelj prodamo brunarico 5x7 m2 z ločenim garažnim objektom, parcela 1.400 m2, cena 150.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14786 Nad Tržičem (pod Dobrčo): prodamo čebeljnak z dokumentacijo in 1400 m2 parcelo. K 3 KERN, 221-353 14787 Krvavec prodamo počitniški apart-man na Krvavcu. K 3 KERN, 221-353 14788 Duplje prodamo brunarico 4x5 m, ni dokumentacije, parcela 530 m2, cena 27.000 DEM. K 3 KERN, 221- 353 14789 Zazidljiv parcelo ali hišo ob cesti v Kranju kupim za gotovino. ©324- 304 15501 PRODAMO KRANJ Center starejšo hišo s trgovskim lokalom, 220.000 DEM, Kranj okolic lepo nedokončano vilo v IV. gr. f. s 500 m2 bivalne površine na parceli 2500 m2. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 15532 KRANJ okolica PRODAMO: NAKLO dvostanovanjska hiša v IV. gr. fazi, na pare. 700 m2, 295.000 DEM; CE-GELNICA 1/2 hiše na parceli 500 m2. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 15533 Prodamo BRNIK starejšo hišo na parceli 500 m2. 125000 DEM in nadomestno gradnjo na manjši parceli, 60.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33- 00 15534 PRODAMO Britof nedokončan« hišo, 3 etaže x 150 m2, na pare«1 1300 m2, 235.000 DEM. DOM N& PREMIČINE, Koroška c. 16, Kralj 22-33-00__ PRODAMO KRANJ vis.pritl. hišoj* parceli 900m2 in samostojno ne*J končano delavnico s stanovanje^ DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 1» Kranj, ©22-33-00__^ Prodamo BAŠELJ nedokončan« hišo na parceli 700 m2, 150.W DEM. DOM NEPREMIČINE, Ko^ ka c. 16, Kranj, ©22-33-00 PRODAMO : DRULOVKA IV.gr-Í] vrstno hišo 180.000 DEM; K RAJ, okolica: nadomestna gradnja na vW| parceli 125.000 DEM. DOM NEP^' MIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 33-00 1SS* 3, WEBER Mestní trg, 1 5, 4220 ŠK. LOKA TeL saIon: 064/625*250 PRODAMO: Zalog pri Cerklj«] dvostanovanjska hiša v IV. gr. na parceli 1200 m2, 170.000 Ot*. Zalog pri Cerkljah na parceli 977 n» visokopritl., 8,5x11 m, monta^ Marles;PRODAMO: Stiska vas, fl| v IV.gr. f. + 1 ha travnika, 100.0^ DEM; MOŽJANCA nad PreddvorojJL vikend hišo, 9x7m, tel., CK, 99°Y DEM. DOM NEPREMIČNINE, Kor°! ka c. 16, Kranj, ©22-33-00 KUPIMO od Kranja ali Škofje I proti Ljubljani kupimo hišo z vrt« DOM NEPREMIČINE, Koroška c 1 Kranj, ©22-33-00 PARCELE PRODAMO BENE: Kranj Primskovo nadons^ no gradnjo za poslovno stanovanp., lç objekt ob cesti, na parceli 2533 m'' Škofja Loka center, ob cesti za P*R stna. gradnjo, 620 m2, 56000 De*: Sr. Dobrava nad Podnartom: 500 rn»' ZVIRČE 842 m2 ob zelenm lokac. dokumentacija urejena. DEM/m2. DOM NEPREMIČINE, K» oška c. 16, Kranj, ©22-33-00_^ KUPIMO Kranj gradbeno parcelo^ 500 do 1000 m2 in večje parcel«> * montažno gradnlo na Gorenjske' DOM NEPREMIČNINE, Kort*** t% 16, Kranj, ©22-33-00__™2 KUPIMO od Kranja proti Ljub'i^ nadomestno gradnjo ob costi poslovno dejavnost. DOM NEPH' MIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 1»^ 33-00__ Kranj - Drulovka vrstna 140 ^ 230.000 DEM, Kranj Drulovka 03. Ček 350 m2 350.000 DEM. AMBF^. NEPREMIČNINE, ©325-764, 3*» P£__d GARAŽO na Planini vzamern najem ali jo tudi kupil. ©327-100 15889 __^ Prodamo v Gozd Marrtuljku star*ij} hišo z ločenim objektom na Par%j 800 m2 ob glavni cesti, primerno turizem ali goslinstvo ali podc-D/V cena 135.000 DEM, možen do** 800 m2. K 3 KERN, 221-353 ^jff/ Prodamo v bližini Škofje Loke^ smeri Železniki, 30 let staro n', menjamo za stanovanje, c8 95000 DEM. K 3 KERN, 221-353 15905 ^/ ----r$ Tržič prodamo zazidljivo par* j 1400 m2 za 70.000 DEM. N KERN, 221-353___ KMETIJSKE POVRŠINE: Gozd M tuljek prodamo GOZD 1,5 ha in 4lj(V 'ravnika. K 3 KERN, 221-353 u HIŠE PRODAMO: PREDDVOR — — ..«Al! ~„r~„|j 250*". travnika. K 3 KERN, 221-353 HIŠE PRODAMO: lica hiša na večji parcen DEM; Bled poslovno stanovanj hišo v alpskem slogu, 380 mZ, a, parceli cca 900 m2, 550.000 DOM NEPREMIČINE, Koroška c ',' Kranj, 22-33-00 !> Ljubno, starejša v večjem obnovljena kmetija, 200 m2 stap^ površine, 900 m2 zemljišča, ta.V vseljiva, cena 120.000 DEM. LER BLED.d.o.o., Bled, 76-461. './ 028___jj/. BLED, VILA YELLA, prodamo sj{ ejšo vilo na odlični lokaciji v ceM mesta, 200 m2 stanov, površine-^' m2 zemljišča, izredno ugdona c« 290.000 DEM. MAKLER Bled,d.°',.. 76-461, 77-026 ___ Kranj-370 m2 SKLADIŠČA odd»jJ * najem.©312-385___y Prodam VIKEND hišo voda, eleK^ h| in telefon v hiši. ©688-048 ^ D KRANJ, Šnceva 27 M j/fF^ lel.:242121 ^^^^ BREZŽIČNI TELEFONI, TELEFAKSI* CENTRALE, ZAŠČITE, MONTAŽE, iSVj . f D, stanovanjska hiša v dvojčku s, 'eP' lokaciji na Dobah, 250 m2 njPovršine, 600 m2 zemljišče, mSr dobro vzdrževan objekt, Ma?i rSelJ'v- cena 330.000 DEM. 026 ER BLED.d-o.o., 76-461, 77- Ftóstarejša obnovljena hiša na (S^Ij 140 m2 stan., površine, 450 lokJ?m|i'šča. vseli'v objekt, mirna IÍbS?' cena 130.000 DEM. MAK-HiS BLED.d.o.o., 76-461, 77-026 flotam GOZD 23100 m2. cena 1.35 ito^' Parcela od cesti. »891-191 > 4p0REČ- ŠPADIČI oddam apartma 13 5°iseb d0 29. junija po 40 DEM od DEM 'Uli'a in-2"11- av9usta P° 65 »064/331-882, zvečer 16335 fia^Q7nG pri Cerk|ian niSo prodamo I y/0 m2 zemljišča. Nova, opreml-Kran 5a 230.000 DEM. AGENT ES^10,0·· 223-485 16389 ^nčur- procjamo vrstno hišo v 4. gr. 223-4«150000 DEM- AGENT Kranj, -485 Vikfm??^ prodamo ugodni bivalni ien aÍP* s CK in popolnoma opreml-.^_*GENT Kranj, 223-485 16396 d6i"a)ern dam 2 prostora za mirno lavnost. Sp. Upnica 27, Kamna ^a_0714-583 16423 S\m i a-7'iek, ali vzamem v 21^5-145 ^Ort ' .udarno v najem starejšo tom Iu*'n'al' posamezniku za delno Krani ■oPri delu na kmet'i'- AGENT 223-485 16483 najem. 16464 ortall rafcunaU_*w " ^«120 160.500 J M6P»AMC"íFn'SURAt=IJA VSEBUJE iJ TiJ^BPri .QB TRDI DISK. ORAF KART W\ ^QVnS»^.ONITOR PHILIPS 14" "f*. 2A WINOOWS 95. MIŠKA ISKALNIKI 29.900 42.500 52.900 SfcnpACKARD 95.500 s >0PRa, R V 1 S «N l5Xl!^-IN DOGRADITVE PC-JEV J MONITORJEV VSEH ZNAMK! 0&tala računalniška oprema ■ nato^Oovini MEGABIT ^0_!?*HORJEVEM KLANCU, 1 p,vfi«val7,telofon22 20 30 delovni čas: °0-l3.00,15.00-18.30 *obota 9.30-12.00 S.OEMaSS^8 Parcela 800 m2 za ^^2. PRlMO.dn.o., 50-502 í*?,*a 65^!id|iiva Parce,a cca 9°° ^3^5 DEM/1 m2. PRIMO, 50-502 Tržijo----_ IW A ——________ g^^^K kmečka starejša 3!5_j_5o-5Q2m2 za 80000 C hiša DEM. 16516 ^sóoo rSSpUlva parcela 700 m2 ^^.jDgM. PRIMO 50-502 mu rS° namr^t0: Prodamo star. stanov. ^•PRlMneJ' 860 m2- 120.000 ^"--«^Pj^* 16519 7n0^anOv£llna stareJšo hišo "ad ^000 D^.° sotesko prodamo ^>2!!_^PRIMO 50-502 16520 hi* P'rrio ya ~"--■- H&?° I5n rwfïï8 kuPce več stanov. 0°00 DEM. PRIMO 50-502 ^►r/ij—--- _ fe Sa2aoK ljivo Parcel° 113° m2. iü' S225 i9fi°oZdu v DuP'ian Pri ■O« ,6532 V bližini Poljčan prodam HIŠO. O061/558-455, po 16. uri 16539 HIŠO ali polovico hiše v Skofji Loki -okolici kupimo9 do 110.000 DEM. O620-788 16559 LESCE starejšo pritlično hišo v fazi obnove in dozidave, 170 m2, pare. 700 m2, v mirnem in urejenem okolju prodamo. »061/125-07-45 do 16. ure 16595 Oddajam travnik za košnjo nad Šk. Loko. »061/579-617, do 8. ure zjutraj in po 21. uri 16605 VIKEND na Jezerskem opremljen dam v najem za dobo osmih let. Brolih, »221 -819 ieeo9 Prodamo HIŠE v Kranju, Žirovnici, Bled, Bitnje in 1/2 hiše v Lescah. KOŠNIK.s.p., 332-061_16661 Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji in najemu nepremičnine. KOŠNIK.s.p., 332-061 16853 Polovico dvojčka, 120 m2 stan.površine in 40 m2 kletnih prostorov oddam v najem v Begunjah. »733-991 16674 Zazidljivo parcelo 10 km iz Kranja menjam za garsonjero ali manjše stanovanje. Šifra: MIRNA OKOLICA 16684 Na Kokrici pri Kranju prodamo novejšo visoko-pritlično hišo. STAN-ING, 242-754_16692 V Britofu pri Kranju prodamo novo eno nadstropno hišo na 970 m2 parcele. STANING 242-754 16693 Podljubelj prodamo 1/2 hiše 3 ss, etžna CK za 70.000 DEM. PRIMO 50- 502 16506 Bohinj Ribčev laz zazidljiva parcela 615 m2 za 80.000 DEM. Pri-mo.d.o.o., 50-502_16507 LEŠE stanovanjska hiša na parceli 800 m2 za 180.000 DEM. PRI-MO.d.n.o. 50-502 lesoe Prebačevo: zazidljiva parcela 1100 m2 z 6000 m2 travnika za 115.000 DEM. PRIMO.d.n.o., 50-502 16509 Na Gabrški gori prodamo vikend-brunarico s 325 m2 parcele. STANING 242-754 16694 KUPIMO zazidljive parcele v okolici Kranja. STANING 242-754 18695 KUPIMO starejšo hišo za nadomestno gradnjo. STANING 242-754 16696 V bližini Kranj oddamo v najem starejšo hišo za obrt ali skladišče. STANING 242-754_16698 LOCI INŽENIRING.d.o.o., zazidljive parcele naprodaj: Cerklje 1500 m2, Podkoren Kranjska gora, 2500 m2, Poljane nad Jesenicami 580 m2. »633-629,061/131-90-14 16722 LOCI INŽENIRING.d.o.o.. PARCELE 500 - 1500 m2, zazidljive - Kranj, Škofja Loka in okolica, kupimo. »633-629, 061/131-90-14; 16725 Kranj - okolica lepo nedokončano vilo v IV. gr.f. s 500 m2 bivalne površine na parceli 2500 m2, PRODAMO Bled, novejšo visoko priti., poslovno stanovanjsko hišo na parceli 900 m2, 550.000 DEM, oziroma po dogovoru. PRODAMO NAKLO dvostanovanjsko hišo v IV. gr. fazi, na parceli 700 m2, 295.000 DEM; CEGELNICA 1/2 hiše na parceli 500 m2. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, »22-33-00 16750 PRODAMO BRNIK nadomestno gradnjo na parceli 150 m2, 60.000 DEM, BRITOF nedokončano hišo, 3 etaže x 150 m2, na parceli 1300 m2, 235.000 DEM; PRODAMO KRANJ vis.priti.hišo na parceli 900 m2 in samostojno nedokončano delavnico s stanovanjem. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 16751 PRODAMO BAŠELJ nedokončano hišo na parceli 700 m2, 150.000 DEM, PRODAMO DRULOVKA IV. gr. fazi vrstno hišo 180.000 DEM, KRANJ okolica nadomestna gradnja na večji parceli 125.000 DEM, PRODAMO Zalog pri Cerkljah: dvostanovanjska hiša v IV. gr. fazi, na parceli 1200 m2, 170.000 DEM; Zalog pri Cerkljah na parceli 977 m2, visoko-prltl., 8,5 x 11 m, montažna Marles. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00_16752 PRODAMO STISKA VAS hiša v IV. gr. fazi + 1 ha travnika, 100.000 DEM; MOŽJANCA nad Preddvorom - vikend hišo, 9 x7 m, tel., CK, 99.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00_16753 Prodamo nov poslovno stanovanjski objekt na Bledu, sedaj deluje fitness, ima 300 m2 površine, parcela 560 m2. K3 KERN d.o.o., «221-353 16765_ Trstenik (Orlova glava), prodamo VIKEND v gradnji (I plošča), parcela 500 m2, cena 50 000 DEM. K3 KERN d. o.o., »221-353 18766 Prodamo Poljanska Dolina posestvo 5200 m2 s staro kmečko HIŠO in 400 m2 zazidljive parcele, mirna, sončna lega, cena zelo ugodna. Mike & Co. d.o.o., »216-544_i6_3 Prodamo LESEN VIKEND pri Preddvoru , 7 X 5 m , podkleten, opremljen, na parceli 300 m2. Mike & CO d.o.o., »216-544 16774 Prodamo Besnica- gozdno parcelo, 6750 m2, za 11 000 DEM, Tržič zazidljive parcele po 55 DEM/m2, Šk. Loka- okolica zazidljiva parcela 550 m2 za 37 000 DEM. Mike & CO. d.o.o. »216-544 18770 Prodamo Bitnje- novejšo 2 ss HIŠO na parceli 760 m2, 2 X 100 m2, klet, garaža, DRULOVKA- nova atrijska HIŠA , podkletena, parcela 349 m2. Mike & Co. d.o.o. »216-544 16771 Prodamo v Poljanski Dolini novo HIŠO v 3. gradb. fazi, skupaj s staro KMEČKO HIŠO na parceli 1200 m2. Mike & Co d.o.o., »216-544 15772 Prodamo na pobočju Jelovice opremljen VIKEND, BRUNARICO 4,20 X 5,20, na parceli 400 m2, z lepo urejeno okolico, po ugodni ceni. Mike & Co. d.o.o., »216-544 16775 Oddamo Tržič center- 100 m2, možne so različne dejavnosti, Kranj-Šk. Loka, ob glavni cesti, objekt cca. 80 m2 in Kranj- na prometni lokaciji, 76 m2 adaptiranih prostorov, telefon, možne mirne dejavnosti.Mike & Co. d.o.o., »216-544 16776 Prodamo Šk. Loka adaptirane poslovne prostore, 41 m2, v pritličju primerne za različne dejavnosti, cena 55 000 DEM. Mike & Co. D.O.O., »216-544 16777 V Kranju najamemo prostor primeren za frizerski salon, v pritličju in s parkiriščem.Mike & Co. d.o.o., »216-544 16778 Prodamo HIŠE do III gradb. faze v Kovorju, pri Bledu, pod Krvavcem, v Kranju starejšo vilo 270 m2 an parceli 800 m2, enodružinsko starejšo na Bledu, zaz. parcelo v Gorenji Vasi 570 m2. APRON »331-292 in 331- 366 16783 V Kranju, Šk. Loki in Radovljici z okolico kupimo nedograjene, novejše starejše hišeter zazidljivo parcelo, uredimo cenitev in pogodbo. APRON 331-292 in 331-366 16784 PRIREDITVE Narodno-zabavni ansambel vam igra na ohcetih in obletnicah. »45-229, zvečer 13823 GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVE NUDI TRIO "BONSAJ".»421-498 15200 TRIO GORENJSKI NAGELJ igra na prookah in ostalih zabavah. »58- 353 16274 GLASBO za ohceti in razne zabave vam nudi DUO. »422-169 16299 TRIO IGRA na ohcetih, obletnicahz v lokalih, po želji tudi sam s frajtonar- iCO. »731-015 16321 POSLOVNI STIKI KRATOKORČNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVITVE PREMIČNIN IN NEPREMIČNIN. »422-193 13993 Posredujemo KRATKOROČNE KREDITE na podlagi zastavitve, ter s pomočjo čekov in Aktiva kartice. »741-385, 0609/638-278 15018 PLASIRAJTE DENAR po 3-5 % obrestih - varna garancija. Q422- 193 15957 Vložite CERTIFIKATE v Kompasov sklad. »213-226 od 16-18. ureiei04 Če si želite pravega življenjskega partnerja, pokličite AFRODITO 324-258, ki vas obenem vabi na ples v soboto 18.5. v Transturist Škofja Loka. 16673 RAZNO PRODAM LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbllje 22, 061/611-078 15265 DELNICE MERCATORJE, SAVE, LEKA, UNIONA in KRKE ODKUPUJEMO. Od ponedeljka do petka od 10-16.0061-314-952_iseos Prodam stojali za vrtalni stroj, sod za vino in koš za košarko. 0401-466 Prodam ohranjen regal in kombiniran trofazni cirkular, ugodno. 0325-502 Prodam LES na panju in košnjo travnika. 0802-040 16099 Ugodno prodam skoraj nov ŠRO-TAR, poklonim sod. 0802-040 16102 Prodam 17 m2 kostanjevih DRV suhe že razžagane in kombiniran bojler elektrika, drva. 043-390 16153 Zaradi selitve prodma kotno sedežno, hladilnik in štedilnik na drva, ugodno. 0327-894 16290 Prodam betonsko železo, žganje, termoaku. peč, pokrov za fičota. O 78-823 18543 Prodam 3m3 siporeksa 5 cm, rabljena okna in rolete ter puhalnik za seno (TAJFUN) brez motorja, fit 66-285 Prodam suhe SMREKOVE 4 me-terske plohe. 0 46-258 LES (špirovci, plohi, dile, prizme), vse suho prodam.Q312-385 i67io STAN. OPREMA Prodam mini kuhinjo korito + 2 plin In stenske električne radiatorje. Q242- 822 16134 Prodam spalnico, 5 delna omara, postelja ter jogiji, cena 400 DEM. O 733-975_16211 Za 5000 SIT prodam nerabljeno kad 170 cm. 0891-826 16272 Prodam SPALNICO regal, trsoed in dva fotelja. O 55-382 16279 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE pp telefonu ali osebno 0 9 0-4 1-43 156 SIT/min TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30% prihranka pri kurjavi. Prepiha, prahu in hrupa ni več! 0061/813-553, 061/ 814-913 2608 MONTAŽA ARMSTRONG spuščenih stropov, obdelava mansarde, stenskih in stropnih oblog, predelnih sten z opažem ali gipsom. Q49-416 5621 Družba za gradbeništvo dela notranje omete in fasade z lastnim odrom, cene zelo ugodne, o kvaliteti se boste prepričali sami. Naročila sprejemamo na tel. 064/736-327 od 18. od 21. ure S405 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. 0422-193 11964 SENČILA NINO-vam nudi žaluzije, rolete ter lamelne zavese.JESENICE, Q861-806 12778 Žaluzije, rolete, lamelne zavese, plise zavese ter komarniki. Izdelava, montaža, popravilo, ugodne cene, izbira barv, možnost plačila na oboke. 0061/13-22-001 in 061/ 662-270 14366 nžer ring . ms —BBDÜEBQ POSREDOVANJE IN SVETOVANJE PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI Telefon: 064/633 629, 061/131 90 14 Tetefox:061/133 10 50 MlkloJIieva 38. LJubljana. I. nadstropje ŠIVILJSTVO POLAJNAR iz Hrastja 94 pri Kranju tel.: 064/323-034 Vam po proizvodnih cenah nudi pestro izbiro: - ženskih hlač za vse postave (tudi za bodoče mamice), tunike, bluze, hlače In komplete iz viskoze; - hlačna krila in majice za pomlad in poletje; - kratke in dolge pajkice Del. čas: NON-STOP! Priporočamo se za obisk. Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata -izdelujemo, montiramo in popravljamo. 0213-21 8 14558 Iščem zidarsko in fasadersko delo. Imam skupino delam kvalitetno in hitro. 0401-316 14559 HITRO IN PO UGODNI CENI POPRAVIMO IN VZDRŽUJEMO OKNA, NOTRANJA IN BALKONSKA VRATA TER MONTIRAMO IN DOBAVIMO ROLETE, ŽALUZIJE TER STENSKE, STROPNE IN TALNE OBLOGE. GAVRANjr d«o*o* TEL./FAX: 064/266-595 Ugodno popravljamo in vzdržujemo, dobavimo in montiramo okna, notranja in balkonska, vrata, rolete, polkna, žaluzije ter stenske stropne in talne obloge. Gavran.d.o.o., tel., fax: 266-595 i45eo OPRAVLJAMO gradbena dela, ukvarjamo se z zidarstvom In fasaderst-vom, polagamo keramične ploščice (izkop), hitro in kvalitetno. 0218-074 in 0609-623-867 14874 SERVIS GOSPODINJSKIH APARA-TOV-če zamrzovalna skrinja pušča vodo pokličite 332-053 15205 PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTE-DILNIK popravimo hitro in strokovno. 0331-450 15266 PROTON - AUDIO IN VIDEO SERVIS vam popravi TV, video, CD, radio, avtoradio in ostalo zabavno elektroniko vseh proizvajalcev - Bleiweisova 2 (zgradba kina Center), Kranj, 0222-004 15313 OBRTNIKI IN PODJETNIKI! NUDIMO VAM AŽURNO, KVALITETNO IN STRPKOVNO VODENJE POSLOV-NIH LISTIH. 0222-754_15513 OBLIKOVANJE in podmlaievanje žive meje, nasaditev in vzdrževanje cvetličnih korit, za privatni in gostinski sektor. Q714-282 15551 Delamo vsa zidarska dela in fasade. O45-832 15666 ŠIVANJE po naročilu in popravila. 0326-839 15787 PRODAJAMO IN MONTIRAMO OKENSKE POLICE, STOPNICE, TANKE MARMORNE IN GRANITNE PLOŠČE, TLAKE, VENECIJANSKE TLAKE, BUNJU IN PORFIDO ZA COKLE. KLESAR 326-165 i587o Prodajamo in izdelujmo razstavljive vrtne mize in klopi v celoti izdelane iz masivnega lesa, debelina plošče pri mizi od 3-7 cm iz enega ali več delov. 0061/724-081 in 061/712-912 15872 Prodajamo sestavljive talne elemente za baldahine pri počit, prikolicah. Zagotovljena velika trdnost, trajnost, enostavna montaža in enostavno vzdrževanje. 0061/724-081 in 061/712-912_isbts SERVIS ORODJA Iskra. Makita, Aeg, Bosch, B&D, Hilti, Elu. Naklo, Pivka 20, Q47-490 16264 KRANJSKA ZASTAVUALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 Zaradi upokojitve prodam dokaplta-lizirano podjetje d.o.o. s sedežem v Skofji Loki. 0632-443 16U6 Prodam DELNICE od Save Kranj. 041-037 16182 Odstopim ZELENJAVNO STOJNICO brezplačno. O53-218, zvečer 16275 Ugodni avtomobilski krediti na podlagi OD do 5 let. Ugodna obrestna mera. Pokliči 090 42 14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min. 16496 Ugodni gotovinski krediti na podlagi OD ali pokojnine. Hitra realizacija. Pokličite 090 42 14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min. 16498 BPD East brokers, d.d., ODKUPUJEMO delnice Lek, Mercator in druge. Tel.: 081/133-43-52 Prodam kuhinjske elemente s pomivalnim koritom in napo ter štedilnik (2+2). Q323-772_imis Ugodno prodam sedežno garnituro, trosed, raztegljiv v posteljo in dva fotelja, blago pliš, staro 3 gtedne za 200 DEM ceneje kot v trgovini. 0634-458 16416 Prodam sedežno garnituro (kavč, fotelja), za 15000 SIT Q51-42816504 Prodam rabljeno sedežno garnituro. 0312-415 16525 Prodam malo rabljen kavč - dvosed, globoki, predalnik bele barve Alples pohištvo. 0719-090 16545 Prodam novo kopalno KAD Gorenje za simbolično ceno. 0311-768 16546 Prodam kuhinjsko opremo rabljeno. 0403-257 16553 Ugodno prodam SPALNICO. 0327- 4 76 16588 Prodam 6 kuhinjskih lesenih stolov. 0311-337 16639 ŠPORT POZNANSTVA Upokojenec vabi upokojenko za skupno gospodinjstvo. Šifra: OSAMLJEN_15893 VENERA KLUB vabi vse, ki so sami, na spoznavne večere s plesom vsako 3. soboto v mesecu v Belinko v Ljubljani. 2. v restavracijo Center v Lesce. Še je nekaj prostih mest za izlet in srečanje z dolenjskim klubom Sonček 25. maja. Mobitel 0609/631- 868 16092 Prodam ČOLN Elan 300, prikolico motor Tomos 4,8. 0218-611 16462 Prodam ŠOTOR za 4 ali 2 osebe, malo rabljena, po dogovoru. 0719- 090 16544 IZREDNO LEP OBESEK, PRIMEREN TUDI KOT DARILO OB PRVEM OBHAJILU ALI BIRMI. MED TOPLIMI BARVAMI SE POJAVLJA IN IZGINJA MARIJINA PODOBA. Naročniki obeska bodo kot naše darilo prejeli STORITVE SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev...0242-0372243 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na O 324-698 in bela tehnika na 331 -301, od 9. do 17. ure 2405 V VSAK KAMEN JE VDELANA SLIKA DEVICE MARIJE, OBESEK PA JE POZLAČEN S 14 KARATNIM ZLATOM NAROČILNICA Nepreklicno naročam........kom. obeskov SOLZA DEVICE MARIJE po ceni 2.160 SIT + stroški poštnine (cca 180 SIT). Ime in priimek:............................... Ulica in hišna št............................... Kraj in poštna št............................... Založba MAVRICA, Gallusova 2, 3000 Celje, TelJFax: 063/27-734 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 16291 Načrtovanje in zasaditve vrtov In grobov, balkonskih In notranjih korit. «310-744 16292 ČISTILNI SERVIS METOD.d.o.o., vam nudi čiščenje vseh talnih površin (zaščita, premazi), sedežnih garnitur, stekla, pranje zaves....0326- 969 16302 Izvajamo vse vrste zunanja In notranja pleskarska dela. O56-715 16307_ KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za okna Izdelujemo po naročilu! O806- 026 18312 Presnemavamo filme normal 8 in super 8 na VHS kasete. Hitro in kvalitetno. 050-852 15332 TEKSTE vseh vrst, od rokopisa do knjige pretipkavamo, računalniško obdelano. AOP 631-522 issse Popravila in preventivni pregledi plinskih štedilnikov - nastavitev In kontrola izgorevanja. 057-695 18378 TV ANTENE. MONTAŽA, servis, dograditev (POP.A, TV3) kanala. 0225-255 18404 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lemelne zavese. 0621-443, po 19. url 184H MONTAŽA STROPOV In STEN iz gipsa ali opaža ter IZVAJANJE DRUGIH MIZARSKIH MONTAŽNIH DEL.O43-098 16428 KNAUF, ARMSTRONG, spuščeni stropovi, predelne stene, obloge sten. Izdelava mansard, Izolacije... SUMONT d.o.o. Kranj, tel./fax: 064/328-022, mobltel: 0609/ 629-765 In 629-736 SMETNJAKI iz pocinkane pločevine. Dostava na dom brezplačno. 0324- 457 18454 Ročna masaža, limfna drenaža, nega obraza, solarij, depilacija. Rib-no 741-321 16460 Nova metoda za odpravo celullta. Kozmetični salon, hotel Rlbno 741- 321 16481 Slikopleskarska, parketarska in pečarska dela opravimo hitro In kvalitetno v dogovorjenem roku. GRADEL.s.p., 43-383_lesoo Zldarsko-tesarska skupina Izvaja večja ali menjša gradbena dela. 083-874 18537 ŽAGAM in razkoljem drva. Jarem, 622-631 1655* STROJNO IZI>I IOV 1VII e s tvih o v • Klemene, tel.: 47-813 ELEKTRO SERVIS (pralni stroji, boj-lerjl, Instalacije Itd.) HITRO z garancijo. 0632-002 18570 GRADITELJI POZOR! Za izdelavo načrtov pokličite projektiranje gradbenih objektov. 0224-815 15575 Opravljamo vsa zidarska dela hitro In poceni. O225-006 16614 Izvajanje, vzdrževanje vseh vrst elektroinstalaclj. čebašek, Prebače-vo, 326-359 iee30 Vodovdono Instalacije, hitro In kvalitetno ter po konkurenčnih cen-ah. KOŠNIK, 0332-061_i8664 Preoblečemo vam staro sed. garnituro, kuhinjski kot aH stole. 0874- 076 18737 OPRAVLJAM PREVOZE SKOMBI-JEM C 25 D, povišan, nosilnost 1500 kg, volumen 7.5 m3.0331-724 i6783 VARSTVO Iščem varstvo za dva otroka. 0241 - 162 16096 Iščemo gospo, ki bi na našem domu skrbela za ostarelo mamo. Vse ostalo po dogovoru, a 064/876-178, zjutraj in zvečer STANOVANJA Prodamo: Jesenice 4 sobno stanovanje 102 m2 + 1 garsonjero 17 m2 v privatni hiši za 70.000 DEM. K 3 KERN, 221-353_14758 Prodamo na Bledu 1 sobno 35 m2, 3 sobno z atrijem 74 m2, 4 sobno v 1. nad. 93 m2. K 3 KERN, 221-353 14760_______ Prodamo Kranj 2,5 sobno 80 m2 na Planini v 4. nad., selitev takoj. K 3 KERN, 221-353 147«i Menjamo Kranj 3 sobno stanovanje (ni CK) za 1 sobno. K 3 KERN, 221- 353 14763 Pritlično 2 ss v Bistrici menjam za večje ali starejšo hišo. O 53-359 15062 STANOVANJA PRODAMO: 3 ss Kranj, 78 m2, V. nad, cena 105.000 DEM, 3 ss Kranj, 85 m2, I. nad. 110.000 DEM, 3 ss Kranj 90 m2, 7. nad. 120.000 DEM, 2 ss (2+2) Kranj/ II, 125.000 DEM, 2 ss (2+2) atrijsko Kranj 90 m2 140.000 DEM, 2 ss Kranj Drulovka, mansardno 110.000 DEM, 3 ss Kranj Drulovka, 90 m2, 120.000 DEM, 2,5 SS Kranj Gor. odreda 68,5 m2, 1600 DEM/m2, gotovina. AMBRA NEPREMIČINE, 0325-764, 323-067 15546 STANOVANJE 2 SS, novejše, 73,10 m2 na Planini III, komfortno, CATV, tel., CK, prodam. 0328-275, po 16. Uri 15778 Prodam 2,5 sobno stanovanje v Radovljici, tel,. CK, SAT, 98000 DEM. 0710-031 18550 KV 1 SS ali 2 ss v Kranju, zaželiena lokacija Likozarjeva ali ul. J. Gab-rovška. zaželjeno nižje nadstropje. O323-067, zvečer 16612 Kranj center prodam STANOVANJE 40 m2. 0225-491 1666/ Kranj- Planina I prodamo 1 ss stanovanje, 42 m2, starejše, 50 000 DEM. POSING d.o.o., 0 224-210, 222-076 (9-18)_1»7H Kranj- Planina III prodamo 1.5 ss stanovanje, 54 m2, vsi priključki, 85 000 DEM. POSING, O224-210 In 222-076 (9-18)_tem Kranj-Planlna li prodamo dvosobno stanovanje 64 m2, nizek blok, komfortno, 95000 DEM. POSING, 224-210, 222-076(9-18) ie?i4 ALPDOM RADOVLJICA Inženiring, p.o., Radovljica, Cankarjeva 1, prodaja v Ribnem pri Bledu nova stanovanja po ceni 2100 DEM za kvadratni meter. Informacije dobite na sedežu podjetja oziroma na telefonski številki: 715-662. V najem oddam garsonjero v Kranju, 27 m2. Q66-322_isasa Prodamo Jesenice 3 sobno stanovanje 74 m2. K 3 KERN. 221-353 15902_ Prodamo Kranj 2 sobno 62,70 m2 na Planini 3 v 1. nad. K 3 KERN, 221- 353 18903 Nudno prodam 3 ss stanovanje v skofji Loki. Prosim samo resne ponudbe na Q632-531_18093 Nujno kupim za gotovino 1 ss stanovanje v Podlubniku v Skofji Loki. Samo resne ponudbe. 0632- 531 16094 ODDAM sobo s kuhinjo,kopalnico, večjo teraso na Bledu. O 78-572 18108__ Radovljica: garsonjera 30 m2, IV. nad., z balkonom, KAB TV, telefonom in opremo, cena 50.000 DEM; 2 sobno stanovanje, 60 m2, visoko pritillčje, balkon, KAB TV, telefon, cena 90.000 DEM; 2,5 sobno stanovanje 63 m2, visoko pritličje, balkon, in vse ostalo, cena 92.000 DEM. BAKLER BLED.d.o.o.. «76-461, 77-026 16182 Kranjska gora, garsonjera v izmeri 25 m2 v mansardi, brez balkona, cena 55000 DEM. MAKLER Bled, Bled, 76-461, 77-026_leisa Boh. Bistrica, garsonjera v Izmeri 21 m2 v mansardi, brez balkona, cena 42000 DEM. MAKLER BLED, Bled, 76-461, 77-026_WM Prodam 2.5 ss stanovanje na Planini I v Kranju. Informacije vsak večer samo od 19-21 na telefon 326-493 Najamemo več stnaovanj, oddamo 2 ss opremljeno v Šenčurju 400 DEM/ mesečno. ROBSUS.d.o.o., 324-165 16229 Ogrevano enosobno STANOVANJE z balkonom, oddam. 048-621 iesoo Solidni ženski osebi nudim sobo posebni vhod, uporaba ostalih prostorov v stanovanju. Severni del Kranja. Delno predplačilo, šifra: 1. julij 18374 KRANJ - na Planini 1 prodamo 87 m2 stanovanja, 2+2 za 120.000 DEM, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru. AGNET.D.O.O., 2 2 3-4 85 16384 ŠKOFJA LOKA - 2 ss In 1 ss najamemo za znanega najemnika. AGENT, .do.o., 223-485_imm Kranj - enosobno stanovanje kupimo za znanega kupca. AGENT KRANJ.d.o.o., 223-485_imm Jesenice - več trosobnih stanovanj na območju Jesenic, prodamo. AGENT KRANJ.d.o.o., 223-480 18387 ŠKOFJA LOKA kupimo enosobno stanovanje za znanega kupca. AGENT Kranj.d.o.o., 223-485 16388 Kranj kupimo stanovanje brez CK, 40.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 18394 JESENICE prodamo enosobno stanovanje za 30.000 DEM. AGENT KRANJ, d.o.o., 223-485_16395 KRANJ - 2,5 stanovanje na Planini v Kranju v 6. nad., takoj vseljivo z vsemi priključki proamo za 107.500,00 DEM. AGENT KRANJ, 223-485_16397 Tržič Bistrica prodamo 3 ss, CK, CATV 76 m2, I. nad. za 90.000 DEM. Primo 50-502_ie52i Tržič mesto menjamo za Kranj 2 ss, CK, 52,80 m2. PRIMO 50-502 16522 Hrušica stanovanje 110 m2, CK, cena 110.000 DEM. PRIMO 50-502 16523 _ Prodam 1 ss stanovanje, 37 m2. Frankovo n. 46, šk. Loka_16439 TRŽIČ - center prodamo 2 ss, CK 56,85 m2 za 63000 DEM. PRI-MO.d.n.o., 50-502_lesos Za znane kupce kupimo več stnaovanj do 50.000 DEM. PRIMO, 50-502 Kranj -Planina II prodamo, dvoinpolsobno stanovanje 71.40 m2 vsi priključki, 6. nadstropje, 105.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 (9-18) 16715 Krlanj - Šorlijevo nas. prodamo dvosobno STANOVANJE 57 m2, nizek blok, z garažo, 105.000 DEM. POSING.d.o.o. 224-210, 222-076 (9- 18) 16716 Kranj - Šorlijevo nas. prodamo dvosobno stanovanje 52m2, vsi priključki, 85000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 (9-18)_lem Škofja Loka - Podlubnik li prodamo dvosobno stanovanje 60.5 m2, 2. nads. 82000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 (9-18)_11711 Kranj - Planina II prodamo trosobno stanovanje 78 m2, 1. nadstropje 120.000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210, 222-076 (9-85)_ttTli V Kranju, Škofja Loki, Radovljici, Lescah, Tržiču kupimo in najamemo garsonjero, enosobno, dvosobno, trosobno in tudi večsobno stanovanje, uredimo kompletno dokumentacijo. POSING, 224-210, 222-076 (9-18) 18720 LOCI INŽENIRING.d.o.o., stanovanja naprodaj: Tržič 1 ss, Jesenice 3 ss, Ziri 4 ss, Jesenice 1 ss. 0 633-629, 061/131-90-14_16723 LOCI INŽENIRING.d.o.o., stanovanja različnih velikosti kupimo. 0633-629, 061/131-90-14_lem Mlada slovenska družina (3 člani) išče najemno stanovanje do 350 DEM mesečno. 022-33-00 18747 Prodamo Kranj Šorlijevo nas. 2 ss/ IX., 52 m2, 90.000 DEM, Planina II 2 ss 68 m2A/ll, 100.000 dem, 1,5 ss, 59 m2, 1400 DEM/m2, Planina III, 1 ss, 53 m 2, 80.000 DEM, prepis dec. 96; Zlato polje 2 ss, novo 56 m2, 90.000 DEM; 1 ss, 2 ss, 76 m2, brez CK 1100 DEM/m2, Cerklje 2 ss, 70 m2/pr., 2 balkona, 1300 DEM/m2, mansardno 44 m2, 1400 DEM/m2, Šenčur 1 ss, 42 m2/pr., 63000 DEM, Bled 3 ss/prltl., 75 m2, 125.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Krnaj, 22-33-00 16748 NEPREMIČNINE /mM d.o.o. Ljubljana, Gosposvetska 5 061 125-14-61 l'( I'I ANINA i 064/.J2 )-7(>4 ODDAMO Kranj Planina 3 ss, 74 m2, opremljeno, 550 DEM/mes, polletno predplačlo, Vodovodni stolp 30 m2, 400 DEM/m2, samo za par brez otrok, željeno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16., Kranj, 22-33-00 16749 Prodamo Kranj- center veliko 2 ss stanovanje, v celoti obnovljeno, CK, 72 m2. MlkeA Comp. d.o.o. 0216- 544 16767 Prodamo Planina III mansardno stanovanje 2 + 1, 90 m2, CK, ter 2.5 ss, 75 m2. Mike & CO. d.o.o. 0216-544 16768 Kupimo Planina I 1 in 2 ss stanovanje s CK In v S delu Kranja 2 in 3 ss s CK ali brez CK. Mike & ČO. d.o.o., 0216-544 16769 Prodamo v Kranju 3 ss 84 m2, šorlijevo n. 3 ss, 70 m2, Zlato Polje obnovljeno 3 ss, 86 m2 z etažo, CK, v Lescah lapski bloki 2 ss,60 m2, s CK, v Radovljici vila bloki 3 ss, 68 m2, v šk. Loki novo 3 ss 98 m2 in starejše 3 ss vrez CK, na Jesenicah hrušica 1 ss 37 m2, brez CK. na Drulovki zamenjamo GARSONJERO 33.5 m2 za 1 ss. APRON 0331-292, 331-366 Kupimo KOMFORTNO 1, 2 IN 3 SS STANOVANJE v Kranju, Šenčurju Preddvoru, Šk. Loki, Radovljici in bledu. APRON 0331-292 IN 331- 366 ,R7an VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, ODKUP AVTOMOBILOV. 0692-194 15407 Prodam prikolico za osebni avto, ceno po dogovru. 049-014 16121 Ugodno prodam nov desni blatnik za fičota. 0332-600 16150 Po delih prodam Z 101, ZI750 In 126 P. Q53-176_18213 Prodam KLJUKE JUGO, Z 101 in ostale in lepo vrtno klop po potrebi, dostavim. 0332-706 16262 Prodam desna vrata, zadnji pokrov motorja in stranico za Z 750. 0421- 282 16306 Tovorno prikolico industrijske izdelave za osebni avto, prodam. O 66- 463 16316 GOLF I, letnik 1980 1.1 motor, menjalnik, streha, hladilnik, stekla, prodam. 0061/823-078 16331 Prodam 4 nove GUME Bandag, 900x20, zimski profil, 20 % ceneje Od novih. O731-476 16334 GUME 14 Col, platišča Vectra, zaganjač JUGO, luč kadett E. 0224-594 16368 Prodam novo osebno prikolico nosilnost 600 kg. O422-439 16533 Prodam klper prikolico z enim kolesom. O738-244 16558 Nov plašč za FIAT PANDO -Miclhelin MLX 155/65 R 13 73 T radial X, kupim aH prodam. D78-338 Prodam TAVRIO, letnik 1992 december, cena po dogovoru. 043-500 18137 Prodam LADO NIVO december 88. 0715-479 16141 Prodam PASSAT, letnik 1991. 956 051- 16144 Prodam GOLF JXD, letnik 1989, reg. 1.12.96. Q325-948_leus Prodma UNO 60 S, letnik 1988/89, registriran do 3/97. 0325-934, popoldan 16147 Prodam MAZDO 323 F, letnik 1991, redeča, prevoženih 70.000 km, reg. 5/97. 059-018 ali 52-309 iei4e Prodam AX CABAN, letnik 92 oktober, prevoženih 42500 km. 0312-044 16151 R 4 GTL, letnik 1987, lepo ohrranjen, JUGO 55, letnik 1988, vzdrževan, reg. celo leto. O 337-761 16154 Prodam AX, letnik 1991. 0331-248 16157 Prodam osebni avto Z 126 P, letnik 1987, ugodno. 0733-742 ieiw GOLF GTD, letnik 1985, temna stekla, 5 p, rdeče barve, cena 6500 DEM. 0326-094_11170 Prodam JETTO TURBO dlesel, letnik konec 90, kot nova. 041-298 16173 Kupim ohranjen GOLF diesel, serije I ali II. 0731-350_16175 Prodam dele za JUGO 45/55, nove zelo poceni. O731-350 iens Prodam ALFA ROMEO 33,1.86, cena po dogovoru.Q874-135_16177 Prodam FIAT UNO 45, I.87, dodatna oprema.0324-481 ali 632-567 16178 Prodam JUGO 1.1 GX, karamboliran zadaj, I.3/88.0214-415 16182 TRGOVINA "PRI JURETU" GOLNIŠKA C. 30, KRANJ (MLAKA) PRODAJA: barv, lakov, čistil, galanterije, vseh vrst lepil, slikopleskarskega orodja, parketa, zaključnih letev, napušča... NOVO: MIZARSKE STORITVE V DELAVNICI IN NA TERENU: Izdelava In montaža napuščev, izdelava pregradnih sten (KNAUF) ter stenskih in stropnih oblog Odprto: 7. -19., sobota 7. -13., tel. 213-558, mobitel: 0609/620-873 VOZILA Odkup, prodaja in prepis vozil in avtosejem, v bivši vojašnici v Šk. Loki, vsako soboto od 8-12. ure O 634-148 In mobitel. 0609/632-577, Adrlja Avto Škofja Loka. 5658 Odkup In prodaja rabljenih vozil in prenos lastništva. 0325-981 12595 Prodam OPEL KADETT 1.3 GL. SOLZA, metalno srebrne barve, ohranjen, 1.85. O403-115 14723 NAJUGODNJEŠI ODKUP karambo-liranih vozil. Odvoz in prepis na naše stroške. 0061/344-929, 0609/614- 013 15026 Odkupujemo vse vrste karambolir-anlh vozil. Ogled možen na domu, plačilo takoj. 0633-534 15602 Prodam OPEL OMEGO 2.0 I karavan, letnik 1991, reg. 1992. 083- 631 15833 Prodam R 5 CAMPUS, I. 3/90, 5 v, 60.000 km, prvi lastnik, redno servisiran. O326-026 15911 Prodam JUGO 45, 1.83, temno modre barve, lahko tudi za dele. O 633-197 15929 Prodam CITROEN GS, letnik 1979. Registriran do 16.2.1997. 0326-748 Prodam LADO SAMARO, reg. prvič 1/94, cena po dogovoru. 0801-373, popoldan iens »55- 16119 WV TRANSPORTER 2.4 D, 1.91, 7 + 1 (kombiniran) in GOLF JXB 1600, 1.91, 5 V, 5 p., prodam ali menjam za cenejše vozilo.0331-713 16183 Prodam VW 1200, I.75, reg. do 10/ 96.O332-503 16IB8 Z 101 .letnik 86, cena 1600 DEM, GOLF D I. 85 4300 DEM. adria avto 634-148, 0609/632-577_iei89 JUGO 45 I. 88, cena 2200 DEM. ADRIA AVTO 634-148, 0609/632-577 18190 GOLF D, I. 88, reg. 5/97, možna menjava. ADRIA AVTO 634-148, 0609/632-577_16191 GOLF III 1.8, letnik 1994, caravan, možna menjava. ADRIA AVTO 0634-148, 0609/632-577 18192 AUDI 80 TD, I menjava. ADRIA 0609/632-577 89/12, možna AVTO 634-148, 18193 GOLF D 5 vrat, 5 brzin, I. 89, 101 I. 86, cena 1800 DEM. 0634-148, 0609/632-577 16194 KOMBI IMV MASTER T 35 D I. 86. CITROEN VISA II club. I. 82, prodamo. AVTOGARANT, 633-956 ieiss PEUGEOT 405 GR, I. 89, FIAT CROMA 2.0 CMT, prodamo I. 90, možen kredit. AVTOGARANT 633-956 '«,a7 »I AVTOŠOLA Ing. HUIYIAR ŽE pETO IeíO ZApOREfJ NAJBOLJŠA AVTO Šok EdiNA šoIa, ki je dosEqU EVROPSKO USPEŠNO^ Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h(Jopoldne in ob 18 popoldne ALFA 33 I. 92, ALFA 33 1.5 IE, l_1 ALFA 164 2.0 TS I. 93, prod*^ AVTOGARANT, 633-956 Jjfl Zastava JUGO 55 skala, ugodno prodmao - krediti. GARANT 633-956 R 19 1.4 RT S, I. 93, ohranjena, prodamo vsa AVTOGARANT 633-956 odlgl R 4 GTL, I. 88, odlično ohranjf prodamo. AVTOGARANT 633-9*1 16200_ FIAT TIPO 1.6 SX, I. 94, TIPO C 16, I. 92, TIPO 1.7 D, I. 89, prod^ AVTOGARANT 633-956 M VW PASSAT CL VARIANT I.90, 9 HROŠČ 1200 J, I. 74. prod«^ AVTOGARANT 633-956 FIAT UNO 45 HOBBY 1.0 E, , 55 KORAL I.90, prodamo. A' GARANT 633-956 0*4 "i. Uredite vse na enem mestu prodaja, prenosi AVTOGARANT 633-956 štva vj Krediti za vsa vozila trgovini AVTOGARANT. 1 kupjWS U633-r Prodam Z 126 P, letnik \y • >revoženih 50.000 KM. 048-7Z» 8208 Prodam CLIO 1.4 RT, metalno z*^, barve, I. 93. Q714-245___1 Prodam Z 850 reg do 8/96, cen«M DEM. Q46-829 _J> R 18 TU, I.86, reg. do 1/97. f ohranjen, nujno prodam X* DEM. 0324-201 UGODNO PRODAMO: R 5 C^V. 3 v I.90, R 5 CAMPUS 3 v I. 93. , CAMPUS 5 v I.89, R 5 CAMPUfi: 91, R 5 CAMPUS 5 v I. 91, R 5 plvfl V I.94, R 5 FIVE 5 v I. 95. ^ EXPRESS I. 94, TRAFIC 1000 89, TRAFIC KOMBI I. 87, ALFA. I.8 I.93, SKODA 135 LX I. 93. « vozila možena kredit brez DOlÇd B 422-522, RENAULT P1 Cerklje! 1*. Prodam GOLF II 1.3, bencinar^ reg. do 22.4.97, prevoženih 1J| km, cena po dogovoru. O622- 18217 j AX ALLURE I. 92/10,prvl &k prodam. ■J i' servisiran.oprema, 391 ESCORT KARAVAN 1.8 CLX. % 93, 76000 km, cena 18200 M Q733-537 ___J/j Prodam R 5 I. 9/91, 5 v, 5 p. rrjt SS, mogoča menjava. O 725-3" 162ž6_ Prodam R 4 GTL. I.90. za 3700 0731-654 Prodam Z 101, letnik 1985 ne^ trirana. 0212-681 > registr"J —*_] in kia^í ŠPORT, veliko opreme, 0 725-411 Prodam FIAT 126 P harmoniko. 041-937 FIČO 84, vozen, ne reg . cena 200 DEM, prodam. O«' 16239 Prodam R 4 GTL, letniki 991. stri?/ 597 Prodam R 18 TL.Ietnlk 1982. 399, popoldan Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989, reg. do marca 97, ohranjen. Q326-582_16122 Prodam Z 101, letnik marec 86. 0403-351 16127 20.10.96, cena ugodna. 16131 B8, reg 067-5 78 Prodam 101 GTL 55, letnik 1984, cena 900 DEM. 0 332-649 16132 Prodam Z 101, letnik 1987, rdeče barve, cena po dogovoru. 045-817 16133 Ugodno prodam tovorno vozilo ZASTAVA 101 POLY, letnik 1987. 0 84-234 16136 900 MHz brezvrvični TELEFAKSI - CENTRALE - MONTAŽA Najnovejši model KX-F 700 BX7S faks-tajnica-telefon-nož-glasovna poita ATESTI BREZPUVČEN_j BREZPLAČNE INFOf^ Utelefon U* PE Ljubljanska 1A (za hotelom Jelen), tel.:222-150 Dostava na naslov PTFE TEFLONSKA MAZIVA Zakaj QMI...? * do 88% manjša obraba * povprečno 12% višja kompresija * povprečno 5% manjša poraba * povprečno 7.3% večja moč * lažji zagon * enostavno doziranje pri menjavi olja * manjša poraba olja uporaba v avtomobilizmu, industriji in navtiki •Ker varčuje vaš denar in varuje vaše okolje! Ruin - Rit e UPORABA V BENCINSKIH MOTORJIH POPOLN SISTEM ZA ČIŠČENJE V TREH STOPNJAH očisti rezervoar in sistem dovoda goriva, obnovi motor, izboljša karakteristike, zmanjša porabo goriva, zmanjša emisije strupenih snovi v izpuhu POOBLAŠČENI PRODAJALCI: AVTOCOMMERCE, 213-977; BOLTEZ; 331-639; FORD SERVIS °32"711: OONKO, 241-298; PLESTENJAK, 326-238; PINTAR, 212-191; »UMBERGAR, 242-137; TRGOCOM, 222-388; ALPETOUR, 242-589; KM -^mčar Milan, 422-221; CHEMO, 241-442; KADIVEC, 41-573; KUNČIČ ™.JK0, 47-169; VRTAČ, 43-019; VAUAVEC, 211-977; NBA, 719-099; GOLOB, UW733-506; ČOP 84-366; ŽMIGOVC, 861-015; AVTO IN, 862-225; MAŠA, 861-^;M0NY, 78-600; MARENK, 741-213; BOGATAJ, 58-850, BENEDIČIČ, 58-771; »rSS' 632"346; PR0FIL' 631"240; FAZER| 621"073; LU*INA- 632"286; ' T AVTOŠPORT, 611-450; TAPOS, 613-352; SIMAX 721-656; MIŠA, JIM 721-120; BENCINSKI SERVISI OMV-ISTRA J^GO, d.o.o., Mestni trg 27, Šk. Loka, tel.: 624-228, fax: 623-087 1985dr° pr°dam VISO 11 RE, letnik 18241' cen« po dogovoru. »725-362 letoFAJ?,0*MEO 33 1.3 S reg. celo rrmni.. ailčna Pocer>'. prodam ali ü^jrn. 045-170 H 16243 198« D SIERRA. letnik 1983, motor ®43 2R9' Ce'° l6t0, U9odno Prodam-— "*85____ 16244 CunoAHGE' '• 93're9 4/97, 52000 i£i7U90dno Prodam. O242-803 r(jproam OPEL KADETT LIMUZINA, ©31? c anJen' letnik 1989/10. ^^p4___ 16254 leb£df?)»JUG0 K0RAL 55 rdeč' 16257 12/88. reg. 2/97. ©401-037 ^3dam KADETT 1.3 S, letnik 1989. ->^^J69, popoldan 16260 199?52*HTUNDAI P0NY GLS. letnik ali OPpI a^R "T^INGO, letnik 94/95 '6265 EL CORSO L 94. ©634-808 97USSh 5 E'jetnik 1986, reg. do 4/ ^Prodam. ©84-147 16?67 DeÍ0\2JL' letnik 1986- cena 1800 dovhica vac' Goren)ska 2°. Ra" __ 16266 SS^kS^ 55>1 12/88'rdeče g^KOt nov. ©714-879 16269 PrortL^33, letnik 1990 novi model, —^ali menjam. ©862-097 16273 reQr°HarrLzastavo 850, letnik 1984, 466 ^76, cena 650 DEM- ®43" ~-—__ 16278 li«*?"! ZASTAVA 850, letnik 1984, Na'Lr° k°rica oktobra 96. Železnik, <^°9U_13, §k. Loka_16287 lentiïan?„MAZD0 323 t.3 I SEDAN, *40i - ' cena 12700 DEM- mm MO-ixúio -alirm -mobitel-SY5UMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Te L, Fax: 06 4/4 1 0 1 6 AVTOAKUS TI KA p "oblaSf »ni servis za prodajo in montažo Prodam R 18, letnik 1986, reg. do 31.1.97, mod. barve, lahko menjava za dražji avto, garažiran. Mazreku, J. Platiše 9, II. nad. št. 14 i63so Prodam registriran R 4, 1.77, in ŠKODO 105 L, 1.81.©58-354 16355 Prodam Z 101, 1.1 GX, I.87, z veliko dodatne opreme.©323-766 16357 Ugodno prodam GOLF diesel, letnik 1986, 5 prestav. ©326-538 16359 Prodam dobro ohranjen JUGO 45, 11/89, 74000 km, prvi lastnik. »621-739,681-105 16360 R 5 FIVE, I. 94, reg. celo leto, 5 vrat, 9900 DEM. »323-298, 0609/643- 202 16361 GOLF JXD, I, 88, ohranjen možnost kredita. »323-298, 331-214 16362 ODKUP - PRODAJA rabljenih vozil. »323-298, 0609/643-202 16363 Prodam avto GOLF, letnik 90, pet prestav, dodatno opremljen, dobro ohranjen, cena po dogovoru. »43- 521 16364 Odkupujemo LADE, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. »323-298, 0609/643-202 16365 NISSAN MICRA GL, letnik 1987, TOYOTA COROLA XL 1.90, možnost kredita. »323-298, 331-214 16366 Kupim avto od prvega lastnika do 10.000 DEM. »325-743 16367 R 5 CAMPUS, letnik 9/91, metalik barve, 5 vrat, ohranjen, prodam. »401-158 16369 Prodam GOLF GTI 16 V, letnik 1991, 95000 km, ugodno. »242-513 15371 Prodam GOLF JGL, letnik 1981, reg. 9/96, 110.000 km. »242-835 16373 Prodam CITROEN AX, letnik 1995, reg. do 5/96, odlično ohranjen, cena ugdana. »323-419 15375 GOLF JGLD, letnik 1985, metalik rdeč, izredno ohranjen, prvi lastnik, prodam. »324-692, popoldan 16378 Prodam DAIHATSU APLAUSE po delih. »323-419 16380 Prodam GOLF JX, letnik 1988, prva barva, 103.000 km. Ogled na Dobrš-ka ul. 2 Lesce 16382 ŠKODA FORMAN 135 GLX, I. 93, 50.000 km, sončna streha, prodam. »242-277 16398 NISSAN SUNNY 1.4 SLXC I.93, 60.000 km, 5 vrat, servo volan, centralno zaklepanje, elek. stekla, prodam. »242-2 7 7 16399 NISSAN SUNNY 1.6 SLX I. 11/87, 170.000 km, 4 vrata, rdeč, reg. 7/96, prodam. ©242-277 i 640o NISSAN MICRA 1.0 l_X I. 90, 80.000 km, 3 vrata, sončna streha, radio, črna, prodam. ©242-277 16401 R 4 GTL, letnik 4/87, garažirana, 85000 km, 2300 DEM, prodam. ©422-777 16402 GOLF III 1.9 TD CL, bel, 3/93, 58000 km, 3 vrata, prodam. ©84-535 16403 UNO 60 S, I. 10/86, garažiran, 76000 km, 5300 DEM. ©421-191 16405 Prodam NISSAN SUNNY karavan, I. 86, vlečna kljuka, ohranjen, cena 5700 DEM. ©874-161 16409 M OvintkjpTtddrugimi DOBRA, BOUS/V NAJBOUŠ/VŠE BOUŠA AVTOŠOLA f KATEGORIJE A, B, C, D, E. ŠOLA ZA VSE IN ZA VSAKOGAR KOLODVORSKA 6, Kranj (ŽELEZNIŠKA POSTAIA) tel.: 221-131 513 Prod l.90 7namA£ 101, JUGO SKALA 55 ohrani U£A SAMARA 1987, dobro ^^»633-779 16298 noS?1?F0RD 0RI0N Le CLX 1.91, 380 ' z veliko opreme. ©733- 16303 l982°Dn° Prodam GOLFA, letnik «^_^ajželj Marija, Britof 49 16304 ^46°8ietnÍk 1983, u9°dno Prodam. *»^_1B'9 16305 l^oErLASCONA- letr>ik 1988, reg. 1. i«3,6 C8na 5800 DEM. ©738-887 9/89 n,m 0!ebr>im avto JETTA, letnik u9odnL Ženih 140000 km' cena 0v§kl o«" po dogovoru. Arti, Bor-^gSLS b' Kr Sora_16311 1980d5?oPPEL KADETT 1.3, letnik ■^£500 DEM. ©731-253 ieai9 ,989-i£ Prodam dobro ohranjen R ESPACE, letnik 1992. ©47-749, dopoldan, popoldan 47-870 16325 Prodam MAZDO 626, I. 93, prevoženih 30000 km, odlično ohranjeno, garažirano, prvi lastnik. ©731-423 16327 Prodam R 18, letnik 1983, reg. 3/97. Gatej, Savska 2, Lesce, zvečer 15333 OPEL CORSA 1.2 LS, I. 87, reg. 11/ 96, cena po dogovoru. ©44-178 16336 Prodam lepo ohranjeno VW JETTA, letnik 1981. ©85-304 ,6341 Prodam JUGO SKALA 55. letnik 1990, reg. do 2/97, možna menjava, cena 2800 DEM. ©323-288 16343 Prodam GOLF 1.3 bencin, letnik 1988, cena po dogovoru. ©64-002 16345 Prodam Z 101, letnik 1979, dobro ohranjeno. ©311-250 16346 Prodam skoraj nov Daewoo RACER GSI limuzina. ©41-569 16347 Prodam Z 101, letnik 1989 december, prvi lastnik. ©681-520 16348 Prodam JUGO 45, letnik 1983, prevoženo 90.000 km, reg. celo leto. Cena zelo ugodna. ©328-244 Prodam JUGO 55, letnik 1990. ©633-014 16412 JUGO 45 KORAL, I. 90, rdeče barve, reg. do 17.3. 97, prodam za 3400 DEM. ©331-852_16414 Prodam os. avto Z JUGO 55 SKALA, letnik 1989, dobro ohranjen, cena ugodna. ©634-458_ 16417 Prodam JUGO 55, letnik 1985, reg. do 2/97. ©324-552_1*411 OPEL VECTRA 1.8 I CD, I. 91/92, rdeča, 5 vrat, dod. oprema, ohranjena, naprodaj. ©217-580_16419 Prodam FORD ESCORT 1.4 , reg. do 1/97, letnik 1990, ogled od pon. -petka od 16-20. ure. Fende, Jezerska c. 63. Kranj_16420 Prodam Z 101, letnik 1986, reg. do konca januarja, zelo ohranjen. Cena po dogovoru. ©41-297 16421 Prodam R 5 I. 91, 5 v, rdeče barve, reg. 2/97. ©312-494 16422 Prodam LADO NIVO DIESEL, DOBRO OHRANJENA, l.88.©718-340 16424_ Prodam JUGO 45 KORAL, 1.91, registriran, kot nov.©328-137 15434 Prodam JUGO 55, I.89. ©401-271 AVTO MEDVODE - odkup, prodaja vozil, prepisi (zunanji), možna menjava ali kredit Tel.: 634-760, Škofja Loka Prodam GOLF diesel BISTRO, I.89, rdeče barve. Urankar, Polica 17, Naklo 16436 Prodam R 4 TL, nereg. in R 4 TL, registriran.©685-186 16438 Prodam JEEP GRAND CHEROKEE, 1.93, črne barve, temna stekla.©064-891-061 zvečer 16440 Prodam AUDI 80, 1.76, 1.6, 113 000 km, ohranjen, cena po dogovoru. ©682-243 16441 Prodam osebni avto GOLF JXD, I.8/ 86, ugodno!©323-526 16442 Prodam JUGO 45, 1.88, cena po dogovoru.©421-318 po 15 h 16443 Prodam R 4 GTL, 1.90/91, kovinsko modre barve, lepo ohranjena. Majkič, Valjavčeva 7, Kranj (stanovanje 10) Prodam GOLF JXD, 1.89, inf. na 273-047 dop. in 217-880 pop. 16448 Prodam OPEL KADETT 1.6 D, 1.84, reg. do 3/97, 5 V, odlično ohranjen, cena po dogovoru, v račun vzamem avto do 3000 DEM.©861-967 16449 Prodam BMW 316, letnik 1979, bele barve, cena 2500 DEM. ©328-048 16450 Prodam R 4 GTL, I. 87, reg. do 97, ohranjen. ©631-162 1«451 ŠKODA FAVORIT 136 L, I. 91, JUGO KORAL 55, I. 88, prodam. ©41-860 OPEL^ POSEBNA PONUDBA CORSA VIVA - oprema '96 17.990 ASTRA 1.4i 82KS-operna '96 24.200 DEM TIGRA 1.4116V- oprema '96 27.900 DEM RABLJENA VOZILA OMEGA 20i 16VCD KARAVAN model '95 38.500 DEM OMEGA 20i KARAVAN 11/93 22.500 DEM CORSA 1,50 SWING-oprema '94 15.000 DEM VRBA, d.0.0., STRUŽEVO 4 TEL: 064/211-090 126 PGL, I. 90, rdeča, 1800 DEM, VECTRA 2.0 16 V, I. 91, 19900 DEM. AVTO LESCE 71 9-118 16468 CALIBRA 2.0 I, I. 93/8, prvi lastnik, modra, 31000 DEM. AVTO LESCE 7 1 9-118 16467 SIERRA 1.3, I. 87, modra, 7800 DEM, JUGO 55, I. 89, moder 3700 DEM. AVTO LESCE 719-118 16469 KADETT 1.6 S, I.87, šibedah, 8500 DEM. AVTO LESCE 7 1 9-1 18 16470 GOLF JXB, I. 90, bel, 115.000 km, 10.900 DEM. AVTO LESCE 719-118 Z 126 letnik 1989. ©872-542 16472 R 21 NEVADA 1.8 I, I. 89, ALU, bela 10500 DEM. AVTO LESCE 719-118 16473 Z 101, lentik 1984, bela 1000 DEM, FIESTA 1.0 I. 79, reg. 4/97, 1700 DEM. AVTO LESCE 719-118 16474 TALBOT SOLARA 1.3, I. 82, reg. 4/ 97, 2400 DEM. AVTO LESCE 719- 118 16475 GOLF JGL, I. 81, rumen, reg. 4/97, 3000 DEM. AVTO LESCE 719-118 16476___ JUGO 45, I. 89, bel, reg. 4/97, 3000 DEM. AVTO LESCE 719-118 16477 JUGO 55, letnik 1988, rdeč, 3100 DEM, JUGO 55, I. 86, rdeč 1500 DEM. AVTO LESCE 719-118 16478 TIPO 1.7 diesel. I. 91. bel, klima, 11600 DEM. AVTO LESCE 719-118 16479 GOLF JXB, I. 89, bel, reg. 5/97, 8800 DEM. AVTO LESCE 7 1 9-118 16480 TOLEDO 1.9 TD, I. 93. m.moder, oprema, reg. 2/97, 18400 DEM. AVTO LESCE 719-118 imsi FIESTA 1.1 C, I. 90, rdeča, 9600 DEM, GOLF JXB, I. 88, bel, 8200 DEM. AVTO LESCE 719-118 16462 GOLF JXD, I.90, 5 p, bel, 82000 km, 11600 DEM. AVTO LESCE 719-118 16484 VECTRA 1.6 I, I. 89/90, 13400 DEM, ALFA 33 1.8 TDI, I. 91, 11500 DEM. AVTO LESCE 7 1 9-118 16485 Prodam R 12, letnik 75, reg. do 5.7.96,oranžne barve, zelo dobro ohranjen, cena po dogovoru. 0241-468 16512 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989. ©401-366_16528 JUGO 45, letnik 1989, prodam, reg. do 1.97, ugodno. ©55-249 i6S38 GOLF JXD, 1.86, rdeč, 6800 DEM, ASTRA 1.6 I, I. 92, 17400 DEM. AVTO LESCE 719-118 16486 R 5 CAMPUS, I.92, reg. 3/97, temno zelen, 7800 DEM. AVTO LESCE 719- 118 16487 GOLF JGL, I. 82, reg. 3/97, 3600, TIPO 1.6 DGT, I. 91, bel. 11800 DEM. AVTO LESCE 719-118 16488 JUGO 45,1. 88, bel, 2500 DEM, NIVA 1600, let. 84, zelena, 3000 DEM. AVTO LESCE 7 1 9-118 16489 ALFA 33 1.3, letnik 1987, reg. 3/97, 5200 DEM. AVTO LESCE 719-119 16490 SUBARU JUSTY 1.0 L, I. 90, bel, 7800 DEM. ATO LESCE 719-118 16491 R 5 FIVE, I. 94, bela, 30.000 km, 11300 DEM. AVTO LESCE 719-118 16492 R 4 GTL, 1.87, modra, 1500 DEM, KADETT 1.4 S, I.90, 10800 DEM. AVTO LESCE 719-118 16493 GOLF GTD, 1.86, ALU 7700 DEM, JUGO 45 CORAL, I. 91, 3500 DEM. AVTO LESCE 719-118_16494 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, avto-matic, I. 90, 8600 DEM. AVTO LESCE 719-118 15495 AVTO Brezje 78 A 738-996 .MAHKEU 0609 639-543 AVTO SERVIS, AVTOKLEPARSTVO, AVTO VLEKA - NON STOP TRGOVINA Z REZ. DELI ZA ZASTAVA - RENAULT - VW - JAPONSKI AVTOMOBILI - TERENSKA VOZILA PEUGEOT 60 S SV 3.0, 1.91, takoj prodam, 21900 DEM. ©215-790 16463 Prodam karmbolirano Zastavo, letnik 1989, ogled popoldan od 15.-17. ure. Grosova 9, Kokrica 16497 ALFA 33 1.3, I. 89, reg. 2/97, 6800 DEM, ogled vsak dan po 17. uri. Velič, Sp. Gorje 23 iesoi Ugodno prodam Z 101 comfort, I. 82. ©3 1 0-178 16511 Prodam JUGO 45, I. 89/90, zelo lep in UNO 60 I. 86, menjava mogoča. ©725-307 16540 Prodam Z 101, letnik 1979, reg. do 15.3.97. ©723-106_16548 SUBARU LEONE 1,6 DL, I. 90/9, rdeče barve, prvi lastnik, ugodno. ©710-031 16551 Prodam R 5, letnik 1995, reg. april 1997, ugodno. ©802-739 16552 MOTOR generalno obnovljen JUGO 45, prodam ali celo vozilo. ©633- 898 16560 Prodam BX 15 RE 1989/6, bel, lepo ohranjen, 7600 DEM. ©621-758 Prodam LADO SAMARO 1500 S, I. 93, krem barve, ugodno. ©312-255 16562 Odkup-prodaja vozil prepisi zunanji, možna menjava ali kredit. AVTOPRIS 312-255 16563 Prodam CITROEN AX I. 93, metalik siv, ohranjen, 3 vrata, ugodno. ©312-255 16564 Prodam VW TRANSPORTER 1.6 D, I. 84, bele barve, ohranjen, reg. do 4/ 97, prodam, možna menjava. ©312- 255 16565 Prodam HONDA CIVIC 1.6 16 V, metalik siva I. 91, limzina 5 vrat, ugodno, možen kredit. ©312-255 16366 Prodam FIAT UNO 45 SIE, I. 90, metalik, rdeče barve, odlično ohranjen, ugodno. ©312-255 16567 Prodam FORD FIESTA 1.3, letnik 91, metalik siva, 5 vrat, prva lastnica, ugodno. ©312-255 16568 Prodam SUZUKI VITARA 1.6 16 V, I. 90, prva lastnica, metalik modra, ugodno, možna menjava. ©312-255 nsGfïNTfïR Bratov Praprotnik 10, NAKLO Telelon/fax: 064/47 035 PRODAJA ^_ IN MONTAŽA Cràbs? IZPUŠNIH SISTEMOV Prodam OPEL VECTRA, letnik 1990, temna, reg. 4/97. ©43-383 15571 Prodam FORD MONDEO, 2.0 GLX, karavan, z vso opremo, star 2 leti, v račun vzamem Fiesto, Corso ali podobno, staro do 3 leta. ©721-079 16572 Poceni prodam ALFA ROMEO 33, I. 86. ©725-851 15573 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1991, ohranjen. ©421-578 16584 Prodam FIAT PUNTO S 55, I. 95, karamboliran. ©622-002 i65Bb Prodam R 11 GTL model 87, odlično ohranjen, prvi lastnik, 50.000 km. ©332-013 16589 Z 101 SKALA 55, I. 89, reg. 1/97, prodam. ©51-720 16594 Prodam JUGO 45, letnik 1985, 56000 km. ©422-598 15599 Prodamo VW CADY, diesel, karamboliran, letnik 1991, reg. do 22. 11.96, cena po dogovoru. ©221-916, od 8-15. ure, razen sobote in nedelje 16601 SEAD IBIZA 1,9 D CLX, I. 94, reg. do 5/97, prvi lastnik, servisna knjižiga, 47000 km, cena 17800 km. ©714- 71 6 16604 Prodam FIAT REGATA 100 S, I.86. ©327-257 16607 Ugodno prodam R 19,1. 89/9, prvi lastnik. ©325-069, od 7-8. ure zjutraj 16608 PEUGEOT 405 GLX, I. 91, bele barve, z dodatno opremo, 62000 km. ©312-025 16611 Prodam SKALA 55, I. 89, reg. do 23.12. 96 in JUGO 45 AX, I. 88, reg. do 3/97. ©326-507 16617 NEMEČEK d.o.o. podjetje za notranjo in zunanjo trgovino PRODAJA VOZIL tel.: (061) 611 -851, fax: (061) 611 -849 C. Kom. Staneta 8, 1215 Medvode IZREDNO UGODNI KREDITI, LEASING IN GARANCIJA POZOR! AKCIJSKE CENE FIAT UNO 1.1 ie Fire, 3 V (93), model 94, metalik barve, cena 11.700 DEM FIAT UNO 1.0 ie Fire, 3 V (93), velika izbira barv, cena 9.900 DEM NOVI AVTOMOBILI! PUNTO 55, PUNTO 75, BRAVA, BRAVO, v zalogi letnik 1996, dodatna oprema UGODNO RENAULT MEGANE 2.0,16 V, nov, metalik moder, cena 40.500 DEM PUNTO 55 S (95), desno ogledalo, ključna koda proti kraji, okrasne letve, cena 15.200 DEM DUCCATO MAXI, 2.5 TD intercooler, pregradna stena, 3 sedeži, tonirana stekla, cena 39.500 DEM RABLJENA VOZILA TIPO 1.4 ie (94) cena 15.500 DEM FIAT CINOQUECENTO (94), 10.800 DEM Vsi avtomobili so v garanciji! Yugo 45, beige, 55.000 km, zelo lepo ohranjen, cena 2.600 DEM Zastava 101 (88), temno moder, 60.000 km, celo leto registriran, zelo lepo ohranjen. cena 2.450 DEM Fiat Croma (88), moder, registriran do 8/96, avtoradio, lepo ohranjen, cena 8.100 DEM Golf S paket (84), bel, 90.000 km, registriran, 1. lastnik, cena 4.450 DEM Ford Sierra 1.8 CLTD (91), kovinsko siv, tonirana stekla, cena 14.500 DEM LANCIA Thema 3.0 V6 (91), kovinsko moder, 70.000 km, registriran celo leto, z vso opremo, električni pomik stekel, lita platišča, avtomatska klima, avtoradio, kot nov, cena 19.900 DEM ALFA 164 TD 2.5 (93), rdeč, 66.000 km, reg. do 7/96, 5 vrat, avtomatska klima, avtoradio, maksimalna dodatna oprema, cena 22.900 DEM POSREDNIŠKA PRODAJA IN STARO ZA NOVO Plačljivo v SIT po podjetniškem prodajnem tečaju LB na dan prodaje. Prodam GOLF D, I. 89, rdeče barve s šibedaho, reg. do 15.12.96. ©217-505, po 15. url 1R620 Prodam OPEL CORSO 1.4 I JOY, I. avg. 94, km, 26000, črne barve, veliko dodatne opreme, prvi lastnik. O 718-363 16623 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1988 in tovorno prikolico za osebni avto. »76-283 16633 AVTOKLEPARSTVO in LIČARSTVO MARKIČ Podbrezje 246, 731-467 vam nudi kvalitetna dela na ravnalnih mizah GLOBALGIC in CAROLINER ter pogodbena dela z zavarovalnicami ADRIÀTIC, TRIGLAV, TILIA. Bralcem Gorenjskega glasa podarjamo s tem oglasom 10 % popusta na delo. JUGO 45 KORAL, letnik 1989r bele barve, reg. do knec apro./97, proam za 2600 DEM. ©325-909 16636 Prodam OPEL KADETT 1.6 diesel, I. 85. ©738-259 16637 Prodam R 5 CAMPUS, 3 v, I. nov./92, 53000 km, redno servisiran. ©43- 727 16638 Prodam OPEL KADETT 1.2, letnik 1985. ©47-197 16642 ŠKODA 120 L, reg. II/96, I. 86, spredaj zaletena, na obroke. ©82- 389 18643 GOLF JXD, I. 7/88, odlično ohranjne, 4 nove gume, 9400 DEM. ©53-947 16648 Prodam GOLF diesel, I. 85, reg. 5/ 97, možna menjava. ©310-537 16649 JUGO KORAL 45, letnik 1991, HYUNDAI PONY 1.5 GS HB, I. 91, prodam. ©41-860 16655 Prodam GOLF D, letnik 1988, reg. do 8.6.96. ©323-914 leese Prodam TIPO 1.4 S, I. 93, reg. do 3/ 97, z veliko dodatne opreme, prev. 38000 km, dobro ohranjen, za 14000 DEM. ©85-219_leess Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1985, lepo ohranjen, reg. 12/96, po generalni. ©328-854 16663 FORD ESCORT 16 V GHIA KARAVAN, l. 93, 33.000 km, z dodatno opremo - kot nov, prodam. ©45-055 16665 Prodam Z 750 lepo ohranjen, rumene barve, letnik 1985, reg. do / 96, cena po dogovoru. Kriška ul. 23, Drulovka pri Kranju 16666 Prodam RENAULT R 5 PLUS, pet vrat, I. 93, september, lepo ohran-janjen. ©328-854 16669 R 11 GTL, letnik 1987, lepo ohranjen, garažiran, prodam. ©324-968 16670 Prodam GOLF JGL 1.3 bencinar, I. 81, ugodno prodam. ©55-046, po 18. uri, 53-334 16677 Prodam GOLF D, diesel, letnik 1979, reg. september 96. ©218-945 leeeo Prodam JUGO 55 KORAL, L. 90, reg. do 1/97, 60.000 km, bel, dobro ohranjen, 3900 DEM. ©741-143 16681 AVTOINTEX proda več vozil: GOLFI I. 82, 86, 87, JETTA I. 86, CITROEN AX 1.90, 92, CITROEN BX TZD TURBO I. 91, ALFA ROMEO 75 1.6 -1. 1986, OPEL ASTRA KARAVAN 1.6 IGL, I. 92, ŠKODA FAVORIT 136 L, I.90. 91, AUSTIN MINI I 74, JUGO 60, I. 89, PEUGEOT 309 GL, I. 86, PEUGEOT 405 GL 1.6 I. 89, ZASTAVA 128 I. 87, NISSAN SUNNY, I. 88, 90, VW transporter 253, I. 86. ODKUPIMO LADE, možna menjava staro za staro, možnost kredita. ©224-029 16687 Prodam FORD ORION 16, I.86, 90 000 km, 16 V vsa dodatna oprema, odlično ohranjen, cena 6000 DEM. ©50-008 16703 Prodam R 5 CAMPUS, 1.91. ohranjen, garažiran.©631-004 16706 GOLF diesel S paket, I.85, reg. do 3/ 97. ©213-219_16707 Prodamo FIAT PANDA 1.9 Fire CLX, 1.93, prvi lastnik, možen kre-dit.©331-013 ali 325-659 16711 Prodam JUGO 45,1. 88/1, bel, 99000 km, za 2300 DEM. ©41-148 16726 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 8/93, ali menjam za cenejši avto. ©880- 042 16727 Ugodno prodam P 126,letnik 1987, nove gume, reg. celo leto. ©733- 958 16730 LADO 1200 KARAVAN, letnik 1984, reg. potekla, dobro ohranjena. ©332-178 16731 GOLF C TD, I.86, metalne barve, lepo ohranjen, prodam.©715-096 16733 Prodam Z 101, letnik 1987. ©401- 4 76 16734 R 4 GTL, I. 89, reg. ohranjen, prodam. ©49-265, po 15. uri 16738 R 4 GTL, I. 91 furgon, bele barve, 55000 km, cena 4300 DEM. ©0609/ 616-095 16742 R 18 bele barve, lepo ohranjen, letnik 1984, prodam. ©310-529i6745 Prodam HONDO ACCORD I. 90, prvi lastnik 2.0 motor. ©064/242-167 16746 Prodam JUGO FLORIDA, letnik 90/ 12, garažiran. ©862-005 16755 ZA POPOLNO NEGO VAŠEGA AVTOMOBILA i J ROČNA AV TOP RAL NIC A Cesta na Brdo 22, Kokrica - Kranj (nasproti podružnice O.Š.) triflfon:064 217 529_ Prodam OPEL KADETT C, I.76, reg. do 10/96, 97 000 km.©241-560 16756 Prodam Z 128, reg do 4/97, 90 000 km, 1.86, na ©715-235 16762 HYUNDAI PONY LS, 1.91, HYUNDAI PONY GLS i, I.94, SKODA FAVORIT, I.93, GOLF JXD, I.86, prodamo, cene ugodne, možen kredit. HYUNDAI SALON JAVORNIK, J. Finžgarja 5, Jesenice, ©83-389 od 9-12 in 14-17 ZAPOSLITVE Iščemo potnike za prodajo medicinskega aparata. ©58-764, od 8-10. ure, od 15-21. ure na ©53-136 13597 Dodatno honorarno delo dobi komunikativna oseba (ni akviziterstvo). ©0609/618-714, 061/13-22-001 14366 Iščemo akviziterje za prodajo medicinskih naprav. ©55-446 in 802-274 14452 Delo dobi prodajalka z ustrezno izobrazbo in najmanj 3 leti delovnih izkušenj živilski trgovini. ©312-274 14811 NATAKARJA in NATAKARICO redno ali honorarno zaposlim za delo v gostinskem lokalu v centru Kranja. m 331-654 ali 222-430_ Honorarno zaposlimo PRODAJALKO v tekstilni trgovini. S 331-675 od 19. do 20. ure_ Bistro DAMA, Nikola Tesla 1, Kranj zaposli DEKLE ZA DELO V STREŽBI.Informacije osebno ali na telefonu 331-206 15033 STUDIO INFORM vabi k sodelovanju komunikativne ljudi za delo v telefonskem marketingu v naših prostorih. Ne zamudite možnosti odličnega zaslužka. S 22-10-85, dopoldan 15515_ Iščemo kuhinjsko pomočnico, lahko tudi priučeno kuharico za redno zaposlitev, šifra: KUHARICA 15734 2000 DEM redno ali honorarno z DZS.O53-410 ali 0609-634-584i5752 Prevzamemo vsa GRADBENA DELA, ugodno. ©214-224, 0609/ 623-869 15792 Iščemo ŠOFERJA in Kranja z B in E kategorijo, šifra: IZKUŠENOST iseoe Iščemo ELEKTRONIKA, ki dobro pozna računalnike in jih zna servisirati ter ima smisel in veselje tudi za komercialo. Ponudbe na šifro šifra: PRIJETNO STALNO DELOVNO MESTO 15809 Najbolje plačano zastopniško delo nudimo redno ali pogodbeno. 0311-482, od 8-15. ure 16079 Zaposlimo kuharja ali kuharico v okolici Škofje Loke. ©631-993 iem ŠOFER C kategorije, mlad fant, vojaščine prost, dobi redno zaposlitev. Razvoz in prodaja mesnih izdelkov. Mesarija Mlinaric, Lesce, 0718- 332 16126 Nudim redno zaposlitev za dela in naloge ekskluzivnega zastopnika. ©76-622, od 17-20. ure 16138 Iščemo zidarska dela in delamo poceni. ©43-143, po 15. uri 16140 Iščemo šivilje ali pručene šivilje s prakso za delo v naši delavnici. ©733-967 16142 TERENSKE ZASTOPNIKE za nagrobne sveče iščem. Super provizija. ©332-334 16159 Iščemo kuharja za delo v pizzeriji. ©47-610 16172 ŠOFER Z IZKUŠNJAMI NA VLAČILCU dobi zaposlitev.©0609-622-945 16184 Če želite delati predstavitve po domovih in DOBRO zaslužiti, potem pokličite 331-738 16185 Slikopleskarja priučenega ali izuče-nega iščem za pomoč, za pribl. 20 dni. Delo je v Kranju. ©061/723-575, PO 20. Uri 16232 Študentka farmacije išče delo med počitnicami. ©311-025 18250 Zaposlim NATAKARICO, lokal je v Kranju. ©311-841 16253 Delate s kozmetiko, bi to želeli? Bi vodili kozmetično posvetovalnico.?! ©84-567 ali 872-105 16270 Pomagajte mi pri prodaji za simpatičen honorar. ©53-218 16276 Nudimo honorarno zaposlitev potnikov za prodajo naravne kozmetike. ©5-381 16277 Za zemeljska dela okrog hiše iščemo mlajšega upokojenca.©43-747 16353 lahko komercialno delo za komunikativne osebe.©41-107, 061-614-582, 063-33-364 16356 SAFARI BAR v Lescah zaposli simpatično in komunikativno dekle za delo v strežbi. Mobitel 0609/622- 563 18370 Iščemo potnike za zdravstveni artikel. ©215-041, zvečer i64io ZAPOSLIMO ŠOFERJA VLAČIL-CA.O0609-638-557 16429 Redno ali honorarno zaposlimo več KV natakaric na bazenu v Tržiču. ©50-074 16535 ŠIVILJA išče kakršnokoli delo na domu (sestavljanje, lepljenje, šivanje...). ©225-365 16549 Prodajalca - šoferja zaposlimo. Zahtevamo aktivno znanje slovenskega jezika, prednost imajo kandidati s Č kategorijo. Prošnjo z dokazili in kratkim življenjepisom na VIPI.d.o.o., 4243 BREZJE, do 25. maja 1996! Zanimivo delo plačilo si določite sami, ni akviziterstvo. ©217-391 16678 DELO DOBI PRODAJLEC RAČUNALNIŠKE OPREME - tehnik. Pisne ponudbe na naslov Sektor, Delovsk 19, Kranj 16721 V redno delovno razmerje sprejmem blagajničarko (delo je v Ljubljani). ©213-441,zvečer, Mesarija Gregorc 16744 Redno ali honorarno ZAPOSLIMO DEKLE ali FANTA za delo v restavraciji (gostilni).©222-233 16757 Ali vam je pranje in likanje odveč. Kličite na ©326-407_16759 Iščemo SODELAVCE na območju 064.©327-158 16760 ŽIVALI Lepega, najlepšega mačjega mladiča oddam.0211 -373 14877 BELGIJSKEGA OVČARJA, starega 9 mesecev, dober čuvaj, poceni prodam. 0311-176 15788 Enomesečne PURANE širokoprsate pasme za rejo, prodam. Cena 1000 SIT kos. 0217-128 leoas Prodam mlade PAPIGE nimfe. zg. Bitnje 120, 0312-192 16097 Pašeno kravo dobro mlekarico brejo, simentalko, prodam. ©802-04016100 Prodam lepe jenice za nadaljno rejo od dobrih krav. ©802-040 16101 Prodam odrašene PAVE. Zalog 62, Cerklje 16113 Prodam dva OVNA, jezersko-sol-čavska, x romanovska pasma s pedigrejem ter plemenske ovce. ©691-914 16124 Prodam pujske 20 kg težke. 0620- 582 16135 Prodam črnobelo TELICO v 9. mesecu brejosti. 0738-173 10143 Prodam KRAVO frizijko s prvim teletom ali brez. 0881-314 16158 Prodam mlado KRAVO simentalko v 8 mesecu brejosti.047-318 10179 Prodam TELIČKO simentalko, težko 150 kg.0421-635_leieo Prodam KRAVO simentalko. 051- 010 16220 Prodam KOZE in KOZLIČKE ugodno. 0685-343 16228 Dva nemška ovčarja stara šest tednov, brez redovnika. 0622-486 16242 Prodam 10 dni starega telička sim. ©421-832_16245 Prodam enoletne KOKOŠI z dostavo na dom nad 20 kom. ©64-226 16249 Prodam KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev.Janša, Podhom 49, Zg. Gorje 16251 Kupim simentalca za nadaljno rejo do 80 kg. ©061/611-527, zvečer Zaklane (očiščene) KOKOŠI, težke 1.3 kg, 280 SIT/kg. Prodaja v sredo, 22. 5. 1996, po 17. uri. Resnik, Moste 76, Komenda Tel.: 061/841-118 Prodam TELICO simentalko 8 mesecev brejo. ©64-449 16285 KUNCE francoske ovnače, smace stare 4 mesece, prodam. ©45-532, popoldan 16295 Prodam enoletne KOKOŠI. Kopriv-nikar, Golnik 15 16296 Kupim do 10 dni starega BIKCA simentalca ali šaroleja. ©421-817 16308 Prodam 2 TELETA simentalca, stara 3 tedne. Zalog 32, Cerklje 16309 Prodam ČB TELETA, težkega 120 kg. ©731-113 16317 PUDUA 3 mesece starega prodam ODDAM črnega mucka. ©327-950 16337 Prodam TELICO v 9. mesecu brejosti in teličko črnobelo 100 kg. ©45-504 16340 Prodam dva KOZLIČKA. ©720-155 16342 Prodam pripuščeno kobilo, staro 7 let z žrebetom in triletno kobilo ter prikolico za prevoz živine. ©733-511 16591 Prodam eno leto stare kokoši nesnice 150 SIT. Jezerska c. 86, ©242-672 16598 Kupim dva bikca simentalca 250 kg. ©45-171 16598 Prodam teleta za rejo ali zakol ( aH polovico). Češnjevek 8, Cerklje 16602 Prodam 2 kozlička, cena 7000 SIT/ kom. ©211-503 leeoe TELIČKO simentalko, staro do 14 dni, kupim. ©725-259 16352 BIKA simentalca za zakol in jalovo KRAVO prodam.©45-291 16354 Prodam črnobelega bikca, starega 14 dni. Podbrezje 222 16372 Prodam 8 mesecev staro psičko bretonski španjel. ©327-155 i64oe Prodam PAPIGE nimfe samca in samičko in kletko. ©327-155 16408 Prodam KOZO srnaste pasme, kožico staro 6 tednov, akvarij 200 I, in 7 mes. staro psičko kokeršpan-jelko, brez rodovnika. ©736-220 Prodam JAHALNO KOBILO- an-gloarabec, brez papirjev, staro 3 in pol leta.©311-684 zvečer 16427 KOZE z mladiči, dobre mlekarice ugodno prodam.©47-628 16444 Prodam TELIČKO simentalko 250 kg težko za nadaljno rejo.©45-464i6446 En teden staro TELE simen., prodam. Sp. Brnik 60 16456 Prodam KRAVO sim. brejo 9 mesecev. ©715-459 16531 KOKOŠI VORWERK priti, prodam. 084-382 16538 Prodam BIKCA simentalca, teže 200 kg in TELIČKO teže 150 kg. 0620- 253 16541 Prodam bikca simentalca, težkega 300 kg. Luže 6, Visoko 15554 Prodam PUJSKE težke 25 kg. 0682-745 16555 Prodam dve TELIČKI in dva PRAŠIČA za nadaljno rejo. ©51-047 16581 Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. ©401-450 16582 Prodam 10 dni starega črnobelega bikca. Žabnica 39 16567 Prodam 2 breji KRAVI, 2 bikca 200-300 kg in 9. mesecev staro teličko ter 130 I prevozni bazen s hladilnikom. Zg. Bitnje 281, ©312-407 18590 Prodam JAGENJČKE za zakol i" domači SIR. ©67-654 166» — Prodam dva telička simentalca start 14 dni. ©061/841-475_1662* Prodam brejo TELICO simentalko ii teličko. Pipanova 44, Šenčur, zvečer 16627__ Prodam BIKCA 200 kg težkega i" ovce. ©64-429, po 20. uri 166*» Prijaznega KUŽKA, starega dva meseca, podobnega labradorcu, oddamo. ©801-602_^ PURANI 3-4 kg po 1200 KG/kom, prodam. Suhadole 12, Komenda. ©061/841-375 166« -'-»--- Prodam telico sivko, brejo 9 mesc cev. ©715-507_i66# Ugodno prodam simentalko KRAVA s teletom bikec. Pogačnik, Otoče 21 i Podnart_16«* Prodam TELIČKA, starega 3 m«' sece. ©66-916_i*jj PURANE za nadaljno rejo ugodrtf prodam. Cena 320 SIT/kg. ©241-189 tej Prodam brejo TELICO simental^ Mulej, 733-170_ Prodam srednje PUDLJE bre* rodovnika, cena po dogovor". ©332-177 16'2! Prodam BIKCA črnobeli, starega 10 dni. ©56-763 672* Prodam jahalno KOBILO lipicankO' križanka, ugodno. ©736-395 16'" KAMNOSEŠTVO Kašpar, Na Kalu 16, NAKLO, tet.: 47-875, 47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, NAPISOV OKENSKIH POLIC, STOPNIC, TLAKOV IN BALKONSKIH OBLOG V SPOMIN Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med Vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan, nad mano grob preran. IVANU MARKO VIČU 18. maja mineva 10. leto, odkar je za vedno zaspal naš ljubljeni ati. Ostalo nam je le upanje, da človek živi, dokler ostane v srcih ljudi, ki smo ga imeli radi. Iskrena hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate. Žena, hčerki z družinama Lesce, 18. maja 19% ZAHVALA V 53. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak STANE KNE Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem i*1 znancem za tolažbo in pomoč v težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke. sodelavcem STOL-a Kamnik, pogrebniku g. Jeriču in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali maše, sveče in ga zasuli s cvetjem. Vsem še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Cerkljanska Dobrava, 13. maja 1996 ZAHVALA V 65. letu starosti nas je prezgodaj zapustila naša draga mama, stara mama in tašča CECILIJA NAGODE Trčkova mama z Golega vrha Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prij atel- jem, sosedom in znancem iz Škofje Loke ter sodelavcem # Alpine Žiri za izkazano pomoč, darovano cvetje in sveče. Iskrena zahvala osebju Intenzivnega oddelka Kliničnega centra Ljubljana za vso pomoč in nego, g. župniku za opravljeni obred, pevcem z? zapete žalostinke in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji po11' Žalujoči: sin Franci z družino in ostali TALON... Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032 m ODKUP m PRODAJA m PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica MILKA MALOVRH iz Otoč Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena s°žalja, darovano cvetje, denar in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi pevcem ter gospodu župniku za pogrebni obred. VSI NJENI Otoče, 5. maja 1996 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, brata in sina ANTONA TIČA s Kokrice Se !skreno zahvaljujem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja m podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujem sindikatu in kolektivu Gorenjskega tiska, C'OlniSnici Golnik, podjetu Navček in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Kokrica, 13. maja 1996 V SPOMIN Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srček tvoj več ne bije, bolečine več ne trpiš. Nam pa talost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otolen, ker tebe, Aleš, več med nami ni. dragemu sinu, bratrancu, vnuku in nečaku ALEŠU HAFNERJU Minilo je dve leti, odkar si nas zapustil. Z ljubeznijo se te spominjamo - počivaj v miru. VSI NJEGOVI Šutna, 15. maja 1996 ZAHVALA Ob boleči izgubi JERNEJA NAGLICA st. Se 'skreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali Vetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se dr. Martini Demšar in reševalcem apomoč, dr. Prašnikarju za dolgoletno zdravljenje, prijateljem rekreativcem, sosedom, "rtniškemu pevskemu zboru, trobentaču ter župniku iz Kokrice za opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena Danica, sin Nejc z družino, hčerki Polona in Saša z družinama V SPOMIN Nihče ne ve, kako hudo je, ker tebe, Andreja, med nami več ni, naš dom brez tebe prazen je in pust, a v naših srcih, Andreja, vedno ostala boš. 20. maja mineva žalostno leto, od tragične izgube naše ljube hčerke in sestre ANDREJE PAVLO VIC Vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob, iskrena hvala. Žalujoči: očka, mami, Tina ZAHVALA V 70. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi ALOJZ ŠINK Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Rupnikovi, osebju bolnišnice Golnik odd. 600 ter bolnišnici Petra Držaja odd. Gastro, doktorju in osebju, ZB Trata, Gasilskemu društvu LTH, Lovskemu društvu Škofja Loka, pevskemu zboru, gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste nam pomagali in nam stali ob strani ob težkih trenutkih, še enkrat hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Škofja Loka, 13. maja 1996 V SPOMIN Življenje je prazno, srečno ni, ker tebe več med nami ni. Vsakič, ko se po hiši ozrem naokrog, gledam sadove tvojih rok. 18. maja bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila draga žena in mami ANICA PINTAR iz Podlubnika 349 Praznina in bolečina, ki je nastala ob tvojem odhodu, je za nas zelo boleča in težka. V upanju, da s tvojim odhodom ni vse izgubljeno, smo trdno prepričani, da se še snidemo. Za vse, kar si za nas dobrega storila, se ti najlepše zahvaljujemo. Vsem, ki se je še spominjate in postojite pri njenem preranem grobu, se iskreno zahvaljujemo. Mož Jože z otroki ZAHVALA Prišla boš zagotovo - a čemu ne zdaj? jaz čakam te - prestala sem zadosti. Ugasnila sem luč, odprla na stetaj dver tebi, čudoviti in preprosti... (A. Ahmatova) Ob veliko prerani izgubi naše drage mami in mame, tašče, sestre in tete MARI DRAKSLAR roj. Marko, z Labor se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, njen grob zasuli s cvetjem, ji prižgali sveče. Iz vsega srca hvala dr. Krumpestru za dolgoletno zdravljenje ter dr. Prlju in dr. Gučku za vso pomoč. Hvala župnikom za lep pogrebni obred, pevcem, za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala sorodnikom z Jezerskega in sosedom za vso pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: hčerka Marija z družino, brat Miha, sestra Francka in svakinja Cilka Labore, 15. maja 1996 ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje, tvoje je bilo livljenje. V našem domu je praznina, v srcih neizmerna bolečina ker tebe, mama, več med nami ni. 9. maja je v 62. letu življenja odšla k večnemu počitku draga žena, mama, stara mama, sestra, hčerka in teta ANICA STARMAN po domače Trpinova iz Sp. Besnice Težko je najti besede, s katerimi bi se zahvalili vsem, ki ste nam v težkih trenutkih bolečine stali ob strani, vlivali vero, upanje in moč, nam izrazili pisna in ustna sožalja, ji poklonili toliko lepega cvetja in sveč, nam poklonili darove za svete maše, ter jo tako številčno pospremili k večnemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, zdravstvenemu osebju, sodelavcem ISKRE Vzdrževanje, REMONTA in MERKURJA Finančno področje. Posebna zahvala župniku g. Grebencu za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Navček ter pevcem iz Predoselj za zapete žalostinke. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat ISKRENA HVALA. ŽALUJOČI: mož Marjan, sinova Franci in Marjan z družino ter hčerki Irena in Anita z družinama Sp. Besnica, Tupaliče, Zvirče 1996 G.G. §> MERKUR TC DOM, Naklo, tel.: 488 303 Imate radi cvetoč vrt in dom? Prišel je čas za sajenje enoletnic, zato obiščite TC DOM, ki vam tudi letos ponuja izreden izbor ČEVELJČKI AGERATUM ali CALCEOLARlJA, CINERARIJA, GANZANUA, KANA, LOBELUA, PETUNIJE ali SLOVENKE, SALVIJA, vslikocvetni e drobnocvetni TAGETESI, VODENKE, NAGELJNI. In še posebna ponudba za vse, ki skrbite za lep dom in vrt: Še vedno imamo popolno ponudbo gnojil, zemlje in balkonskega cvetja. Obiščite TC DOM v Naklem, med tednom od 8.00 do 19.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00. Z Merkurjevo kartico zaupanja je pri takojšnjem plačilu vse blago še najmanj 4 % cenejše! J) Želite dobiti TELEFONSKI PRIKLJUČEK na Gorenjskem? za 102 958.00 SIT z možnostjo plačila v treh obrokih (prvi obrok plačate po vključitvi) na območjih s prostimi kapacitetami VKLJUČITEVV 30 DNEH! Za vse dodatne informacije smo vam na razpolago na brezplačni telefonski številki: 080 80 80 kjer se lahko tudi prijavite! Denar je sveta vladar Ker bo jutri na hipodromu v Stožicah pri Ljubljani srečanje s svetim očetom, papelem Janezom Pavlom II., je za ta ljubljanski športni objekt izvedel prav vsakdo v Sloveniji. Zato ni čudno, da so zmogljivosti hipodroma leleli izkoristiti tudi drugi organizatorji in te pred dobrim mesecem so se pojavili oglasi za "Rock me baby festival" 7. julija letos v Stolicah, z nastopom Bryana Adamsa, Deep Purplov, Jureta Koširja & Pasjega kartela in še kopice zvenečih imen svetovne glasbene scene. Če za jutrišnje srečanje papela in vernikov ni nobene vstopnine, kaj takega za obljubljeni "Rock me baby" ne velja: vstopnice za rock festival so kar po 4.900 SIT. Organizatorji rock festivala 7. julija na hipodromu v Stolicah pa so pozabili, da se svet glasbe vrti predvsem okrog denarja. Ker niso izpolnili pogodbenih obveznosti do nastopajočih tujih glasbenikov, ki so zahtevali predujem, velikega glasbenega dogodka julija v Stolicah sploh ne bo. Mladim Gorenjkam in Gorenjcem, ki ste le kupili vstopnice, lelimo veliko uspeha pri iskanju organizatorjev, ki bi jim morali vrniti denar! Ljudje niso pozabili na Laniše in Hobovše Škofja Loka, 17. maja - Januarja začeta dobrodelna akcija za družini Velikonja iz Hobovš in Treven iz Laniš, ki sta jima pred koncem minulega leta pogoreli domačiji, še vedno odmeva. Zanju je pred kratkim na račun škofjeloškega Rdečega križa, kjer se je ves čas zbiral denar, svoj prispevek nakazala tudi občina Poljane - Gorenja vas. Vsaki od družin je namenila po 300 tisočakov. Odrezali so se tudi sodelavci gospe Velikonja iz Peksa. Za obnovo pogorele domačije so ji darovali 900 tisoč tolarjev. Neka anonimna dar-ovalka pa je za ta namen Rdečemu križu osebno prinesla 30 tisočakov. Kot poročajo z Rdečega križa v Skofji Loki, kjer so zbirali denar za družini Treven in Velikonja, so ljudje doslej v ta namen darovali 3.776.000 tolarjev.Vsem, ki so pomagali družinama premagati najhujšo stisko ob nesreči, se tudi pobudniki akcije pri Gorenjskem glasu iskreno zahvaljujemo. • D.Ž. Radovljica, 13. maja - Ob prvem maju je Mladinski klub iz Radovljice pripravil zelo odmevno "rave partyH. Del izkupička s te zabave je namenil Mitji Čudnu iz Kranja, katerega smo pred tedni začeli dobrodelno akcijo Gorenjski glas in Zavod za humanitarne dejavnosti Vià. V ponedeljek popoldne so mladi, ki delujejo v radovljiŠ' kem klubu, predstavniku humanitarnega zavoda Vid Alešu Pajestki izročili simbolični ček za sto tisot tolarjev. Ta teden pa so za Mitjo svoj dobrodelni prispevek nakazali še: Daniela Butinar, Reteče (20.00), Marjeto Gnilšek, Radovljica (12.600), Marjeta Štular, Krile (10.000), Simona križaj, naklo (5000), Marija Bistan, Kranj (5000), po 3000 tolarjev pa: Rajka sajevic, Lule, T. jelene, Kranj, Marija Bogataj, Kranj, Cecilija Frelih, Kranj, Frane Stanonik, Zg. Bitnje. Ana Zupane je darovala 2000 tolarje* Mertljevi otroci z Golnika pa so za Mitjo zbrali lO.OOO tolarjev lepnine. • D.Ž., foto: Tina Doki Telekom^ Slovenij Telekom Slovenije, p.o., PE Kranj, Ul. Mirka Vadnava 13, 4000 Kranj (OD GRADOM PIZZE IZ KRUŠNE PEČI OBVESTILO 0 POPOLNI ZAPORI CESTE OBČINA NAKLO obvešča, da bo na lokalni cesti Naklo - Strahinj - Duplje (L 3809) na odseku nadvoz avtoceste Strahinj do križišča v Strahinju, podaljšana popolna zapora cesta do 1. 9. 1996 zaradi vzdrževalnih del na hudourniku Dupeljščica. Obvoz poteka na relaciji Naklo - Jurčkovo polje - Strahinj - Duplje. Lokalni avtobusni promet bo v Strahinju potekal po ustaljenem voznem redu, s tem da bo avtobus v križišču naselja Strahinj obračal in se preko Jurčkovega polja vračal in nadaljevaj smer proti Naklu. Vsi uporabniki avtobusnega postajališča pred vrtcem Rožle Naklo (razen šolskih avtobusov) naj ^° nadaljnjega uporabljaj0 avtobusno postajališče pred gostilno Marinšek. mtmm DOSTAVA NA DOM (Tržič z okolico) Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV Od mejnih znanosti do rožic Volčji Potok • Ste si med prvomajskimi prazniki ogledali cvetlično-vrtnarsko razstavo v Arboretumu Volčji Potok? Kajne, daje bilo čudovito; vsi tisti tulipani, od belih, rumenih do črnih. Razkošna mavrica barv ti poživi telo in duha. In vsi, ki te lepe priložnosti niste imeli možnost izkoristiti, lahko danes ujamete zadnji vlak. Edino, kar morate storiti, je prebrati današnji prispevek in si ogledati Kamero presenečenja na Gorenjski televiziji TELE-Tv Kranj. Preprosto, kajne. V Volčji Potok smo popeljali Olgo Lombar s Kokrice, ki je članica tamkajšnjega turističnega društva. Ne samo članica, še zelo aktivna je, saj že nekaj časa organizira čajanke, na katerih se predstavljajo ljudje, ki se ukvarjajo z mejnimi znanostmi. Mejne znanosti so Olgina strast. Kot pravi, se Je vanje malo resneje poglobila, ko se o tem $e ni veliko pisalo, danes pa je ta tematika v slovenskih časopisih že dobro pokrita. Ena izmed strasti pa je tudi cvetje, zakaj b1 jo potem sploh peljali v zakladnico cvetja-večinoma tulipanov. Olga cvetlice ne upor* ablja le za dekoracijo na okenskih policah in svojem vrtu, ampak pozna tudi njihove zdravilne lastnosti, zato jih nabira tudi Za kuhanje čajev. Seveda pa ne tulipanom Tulipanov čaj ni ravno okusen. Zatorej nastavite svoje TV sprejemnike na program Gorenjske televizije TELE-T* Kranj, kjer bo danes ob 20.20 na sporedu Kamera presenečenja. Za dva milijona tulipanov 130-ih različnih vrst, barv ifl odtenkov se splača. • S. Šubic T« bt*<** TI! fW*Z ^tNtUo SVttWíKA. AM, S/W ryvv\Mo S«.*V£tfCt Pošta svetuje Želite razveselili sorodnike, prijatelje in znance z glasbenim vošžilom? Enostavno: zavrtite telefonsko številko 96, povejte svojo željo - za ostalo bomo poskrbeli mi! PAPEŽ JANEZ PAVEL DRUGI NA GORENJSKEM IN TUDI NA VALOVIH RADIA KRANJ STEREO