Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ^—sprejemajo. ......~ Za odgovor znamka 15 vin. — Izhaja vsako soboto. ~ na leto . pol leta četrt leta K 8 — . 2 — Posamesna Številka 20 v. Inserati po dogovoru. Štev. 21. V Ljubljani, v soboto 30. marca. Leto 1918. Kdaj. . . ! „Nikar ne pravite, da se strašni spor ne da rešiti brez sile orožja! Odredi« se nameri medsebojnega uničenja! Pomislite, da narodi ne umrjejo; ponižani in tlačeni, prenašajo s škripanjem vsiljeni jarem in se pripravljajo, da se ga otresejo in rod daje rodu sovraštvo in maščevanje za dediščino. Zakaj ne bi s pošteno vestjo preiskali in presodili pravice in pravičnih stremljenj narodov ? . . . Kajti ravnotežje sveta in blagodejen in zavarovan mir narodov sloni bolj na medsebojni dobrohotnosti in spoštovanju tuje pravice in tuje časti kakor pa na armadah množic in silnih pasovih trdnjav". Sv. oče v svoji mirovni poslanici dne 28. julija 1915. Homilijja velikega tedna. „Med Flandrijo in Parizom se odloča tudi usoda naših Jugoslovanov". S to samozavestno besedo graške „Montags-Zeitung* z dne 25. marca t. 1. bi torej že bila odločena naša stvar tako, kakor zahtevajo „belangi" avstrijskih Nemcev. Nemški meč in nemški mir diktirata naj tudi nam, kaj je pravica in kaj krivica, ali pridemo ali ne pridemo do svoje samoodločbe. Je-li res, da mora s poraženo entento biti poražena tudi naša misel o združitvi Slovencev, Hrvatov in Srbov? Ali je bila injedoslej samood tujih sil odvisna naša pravica? Ali smo res mi stavili vse svoje upanje na tujo pomoč? Morda li še stavimo danes, ko ni več — Rusije, ki je bila baje „idealna" bori-teljica in zaščitnica naših stremljenj ? Ni nam mnogo na tem, kakšne načrte ima glede nas ententa, kakšne pogodbe so medsebojno podpisali — brez naše so-odločbe in volje, katero zaščitnico nam je poslej mesto Rusije določila v najnovejših londonskih posvetovanjih. Nas malo briga njihova skrb v trenotku, ko si sami ne morejo pomagati: brigala nas bi pa gotovo tedaj, če bi hoteli preko nas in brez nas z Italijo napraviti račun o nas! Z diplomati — ententinimi in lastnimi imamo že svoje čiste račune. Vemo, da smo jim le objekt in ne subjekt v pogodbah. Blago, ki mu oni določajo ceno —. Nanje nismo zidali in ne bomo nikdar! Zato ne, ker poznamo njihova moralna načela v politiki, ki so le za videz in slepilo za nerazsodneže. Zakaj ni ga moralnega načela, ki ga ne bi bili po svoje presukali in prebarvali, kadar se jim je zdelo — primerno. Njihova morala je — laž in sila! Na to moralo meča ne damo prav nič, ker je — krvava in usodna za vsakogar, ki se zanaša samo nanjo. Kdor stavi vse na ostrino meča, ga meč gotovo krvavo izplača prej ali slej. Naš najvišji general in prvi strateg in diplomat in d žavnik in zaveznik je — vsemodra previdnost Vsemodrega, ki pripušča meču razdejanje, da ga svoj čas tem temeljitejše skrha, ko mislijo slepci, da je ni sile nad silo zmagovitega meča. Naša stvar je utemeljena v zahtevah in zakonih narave. Na naši strani je naravni zakon, ki nam daje pravico do obstoja, kakršnega zaslužimo po svojih naravnih močeh. Ako je moralni zakon tlačen po pozitivnem državnem, vemo le to, da imamo na svoji strani v boju proti nasilju in krivici naravni in moralni božji zakon. Tu tiči naša sankcija. Vse drugo je za naše stremljenje drugotnega pomena. Kdor si je do dna duše svest svoje pravice, mu jo sicer lahko drugi kratijo, iztrgati iz srca te zavesti mu ne more nobena oblast, uničiti nobeno nasilje. Ni ga pa, ki bi nam mogel kdaj iztrgati iz zavesti in srca to prepričanje: zvesti smo bili vedno Bogu in Cesarju. To postavo smo vršili vsa stoletja, kar smo pod Habsburžani, do pičice točno! Kdo nam more oporekati in z dejstvi izpričati — izdajstvo napram veri, cesarju in državi? Klevetniki, izkažite se in obtožite nas pred Bogom in cesarjem! In naši davki v krvi in blagu? Šeštejte — in povejte vi svoje, ki nam očitate — obstoj in ne pošteno stremljenje. Mera naših dajatev se pred obema, pred Bogom in pred cesarjem, ne da znižati pod mero vseh narodov v monarhiji. Toliko, — najmanj toliko — zvesti in pošteni smo bili Jugoslovani vedno in povsod — kakor Nemci! Najmanj, pribijmo to, če je sploh treba. Z nasiljem nismo nikdar širili I kulture: koroški vilajet pa vpije o krivicah, ki se : nam trode. Vedno smo branili svoje, drugim nikdar jemali lasti. Trpeli smo vedno za druge in radi drugih. Trgali so nam deco in zemljo drugi in se še povrh norčevali iz ponižnosti, skromnosti in dobrote. Pretrpeli smo » se, izgubili svc j moški cvet in tudi to je bilo še premalo! Mi, nekdanji obtoženci in teptanci, pred Bogom in cesarjem terjamo svojo pravdo, staro in novo! Podpisana je s krvjo mučenikov, obrisana s solzami zasramovanih, ponižanih in razžaljenih. Zakaj, naša zemlja je napojena na naših mejah z našo krvjo j naše domačije so podrte in polja naša razrita: poka-kažite vi, kako ste krvaveli, ko so goreli naši domovi in padali naši fantje in možje! Žene in otroci so morali po barakah v tujini na tisoče umirati. Po-kažiie vi solze nedolžnih in brez pravic! Vrni ši se na uničene kraje umirajo od lakote. Vsa domovina naša je — velik grob in vi se nam še upate rogati? Vemo dobro: Tuj duh nima za nas srca. Ljubezni ne pozna tujec, ki le na to misli, kako bi nas slekel in oropal vsega, kar nam je bilo in nam je še sveto. Gledati smo morali in poslušati, kako so hijene skrunile grobove zvestih in poštenih, naših najboljših . . . In dvignili smo se v svoji ogromni nemi bolesti in na veliki svoj narodni petek smo na križ pripeti na glas vzdihnili iz potrte svoje duše, ko so nasil-niki vadljali za borno našo obleko, in rekli Njemu, ki je bil mučenik mučenikov: „0 Kriste, zakaj si nas zapustil? Ali si tudi Ti, Vsepravični, prepustil naše ovce in otroke požrešnim \olkovom? Kdaj smo se proti Tebi z grehom tako zadolžili, da moramo biti vedno tepeni in v sramoto in zasmeh mogočnih in prenasičenih nasilnikov? Mi ne najdemo krivde, ne pred Teboj in ne pred njim — cesarjem!" Ko smo po tihem in vsak zase govorili te v stiski rojene besede ob uri, ko so delili našo zemljo in s ciničnim zasmehom pretili ženam in otrokom, se je zgodilo tisto prej nam neznano čudo. V tisti silni uri skrajne potrtosti je v naše izmučene duše poslal razsvetljenje, da so notrta srca zatrepetala v sladkem opojnem upu: porodila se je namah čudovita misel o n a š i lastni državi. v Trpljenje in bridkost sta izdala našo skrivnost in postali smo trmoglavi, neupogljivi — „veleizdajalci". Sredi puščave svetovnega klanja smo nenadoma I zazrli — obljubljeno svojo deželo! Oe je izdalo tr-; pljenje našo misel, zaprite trpljenje. Zakaj trpljenje ! je — veleizdajalec. Izpili smo udani kelih do dna, a z njim vpili vase tudi neomajno moč. In na svetu je ni več sile, ki bi nas mogla omajati, streti in zatreti, dokler smo edini v duhu Evangelistovega evangelija: ,Otroci, ljubite se med seboj!" Zakaj, glej Tvojim duhovnikom zaupamo v dneh odločitve, Tvoj maziljenec je stopil pred cesarja in na oder pred vsemi narodi in je očito in - jasno izpovedal v imenu izkrvavelega naroda „staro pravdo" 30. maja 1917. Tvoj duhovnik vodi in nadaljuje neizprosen boj za uresničenje narodnega našega „velikega pisma." Glej. 24. marca 1918 so mu izročile naše matere in dekleta 150.000 podpisov da pride naše kraljestvo na zemlji. Tvoji višji pastirji so potrdili in na prvem mestu podpisali ter tako sankcionirali „našo pravdo". Zato smo v dnu svojega srca prepričani, da je naša stvar — pravična, sveta stvar. Ako pa so Tvoji pastirji v zmoti in z njimi ves narod izdajalec, ako je hrepenenje srca in čista zavest vsega naroda i pred Tvojimi očmi najhujši greh, ki ga more izbri-! sati le tuji meč, potem naše srce nemo strmi in posluša svojo smrtno obsodbo in klone glavo, a v globini svoji samega sebe ne ume več, in ne ume več tudi zakonov, ki si jih položil v človeško srce. Vseumni, naš um je nem in naša bolest brez tolažbe ! Je to, more biti to tvoja sodba, da revež izgubi pravo pot in ne loči več pravice od krivice? Ah bilo bi prehudo, prestrašno... 1 Nikdar! O saj vemo, da Ti vodiš in vse tako uravnavaš, da zmaga končno resnica in pravica. J* Čigava je Goriška? Svojo pravico hočemo. Dr. P. — Božja volja je, da živi in se prosto razvija stvarstvo. V kolikor ga nima človek v svoji oblasti, se to tudi tako vrši, kjer pa pride človek do moči, jo pa i z r a b 1 j a. In to je prav. Bog mu je dal zato prosto voljo a tudi razum, da jo uravnava in vodi ter postopa tako, da je človeku, ki je vendar krona stvarstva, koristno, a da stvarstva ne oškoduje. Kedar človek postopa drugače, tedaj zlorabi svoj razum in prosto voljo. In to se vedno maščuje včasih pred, včasih pozneje — a gotovo. Tako zlorabo razuma in oblasti gledamo Slovenci že sto- in stoletja. Zdaj, v teh razburjenih časih jo podvojeno občutimo. Ako so zahtevali naši zastopniki izpremembo tega stanja, so to storili na podlagi tistega kulturnega pojmovanja, ki ga je ustvarilo krščanstvo in ki se strinja z voljo božjo, četudi morebiti nasprotuje gotovim nameram naših protivnikov. Kar je naše, do tega imamo popolno pravico — in drugega nočemo nič. Ko se je dvignil glas, da bodimo* prosti na svoji zemlji, tedaj je začelo kar deževati najrazličnejših protirazlogov, večji del samo navideznih, sicer pa diktiranih od bojazni ali pa od napačnega naziranja, izvirajočega iz večinoma potvorjenih ali vsaj ne raz-bistrenih zgodovinskih podatkov. O takem odlomku bomo sedaj malo premiŠljvali. Za sedaj se mislim pobaviti z vprašanjem, čigava last je Goriška? Tuja »znanost". Boj se bije za mesta in kraje, ki jih zahteva vsaj troje narodov: Slovenci, Italijani in Nemci. Furlani gredo z Italijani v tem oziru, zato jih posebej ne upoštevam. Prvi se sklicujejo na s *ojo večino po številu in na zgodovino; drugi tudi na — starejšo — zgodovino in posebno na svojo — po priseljencih in deloma tudi vsiljencih umetno narejeno — večino po mestih; tretji na to, da je germansko pleme prišlo na Goriškem do gospodstva in da je ustvarilo tukaj svojo kulturo. To je neprestano prerekanje. Vsak poizkuša uveljaviti svoj prav s svojimi razlogi, ki jih pošilja v svet v podobi knjig in razprav. Žal, da te razprave n e ustrezajo vedno pravici in resnici in rade zamolčavajo podatke in dejstva, ki i ne podpirajo njihovih izvajanj, ali pa jih celo izpod-1 kopavajo. Seve, da nekaj resnice je vedno tudi v i teh izvajanjih; a nekoliko resnice — to ne zadostuje, ako naj se podpro in opravičijo državnopravne zahteve; teh ne gre opirati ob take drobce. Posebno Italijani in Nemci se odlikujejo v zavijanju pri tolmačenju zgodovinskega razvoja ali posameznih dogodkov ter izvajajo iz njih brez ozira na celokupnost pojavov zelo enostranske zaključke. V prvi vrsti odrivajo na stran kulturna dejstva, ki jih ne podpirajo, potem pačijo poročila o narodopisnih odnošajih, o ljudskih svojstvib, o fizijoloških znakih, o jezikovnih posebnostih, se trudijo s krajepisnim imenoslovjem, da poromanijo ali pogermanijo posamezna imena, pred vsem pa se skrbno varujejo, da ne izdajo zgodovinskih virov bolj zaupnega značaja. In prav o tem bom podal nekaj objav. Preden pa pridemo do tega, poglejmo ob kratkem zgodovinski razvoj našega Primorja, pred vsem Goriške. Kaj je kultura? Tu gre le za naš slovanski ali slovenski živelj. Dovolj je, ako se prepričamo, da smo si pridobili v zgodovini pravico do zemlje, na kateri prebivamo. To bo tedaj, kedar dokažemo, da smo izrabljali svoje duševne in telesne lastnosti v to, da smo se preživljali pošteno in da nismo uničevali božjega stvarstva — z eno besedo, ako smo gojili po danih razmerah kulturo. Kaj je kultura? Najvažnejše delo, ob katerem sloni ves telesni obstoj in razvoj vsega človeštva in razvoj vsakega naroda posebej, je pač obdelavanje zemlje, pridobivanje potrebne hrane. To je bilo prvo, najpotrebnejšo delo za ohranitev človeške družbe. Kdor tega ni razumeval do sedaj, ta čuti vso težo te resnice na lastnem telesu. Od todi veliko spoštovanje, ki ga je užival poljedelec vseh časov in dob, od todi obožavanje rodovitne zemlje pri paganskih narodih ; od todi je tudi veliki pomen tega osnovnega stanu. Vse drugo, kar se poraja v izvestni kulturni dobi, n. pr. napredek v spretnostih, podrobneje spoznavanje okolice, verstvo, razširjevanje duševnega obzorja — vse to se opira na poljedelstvo, bodisi posredno ali neposredno. In prav poljedelstvo je bilo Slovanom dediščina iz onih dob, ko so bivali še vsi skupaj in morebiti celo iz tiste davnosti, ko so bili združeni z drugimi plemeni, ki se imenujejo indogermanski. Kmetijstvo pa ni v tem, da je kdo posestnik zemlje, da izvršuje svojo oblast nad svojo imovino, ampak v tem, da zemljo res sam obdeluje, da jo izboljšava in zvišuje njeno plodonosnost, ter kakovost ' pridelkov. — Mislim, da je to dovolj jasno. Potemtakem je torej gotovo, da je storil tisti narod največ v označeni smeri, ki je res izvrševal to delo, ki ga je vršil najdalje in tudi najbolj intenzivno. In sedaj vzemimo Goriško in poglejmo, kateremu narodu mora zgodovina prisojati to izpričevalo. LISTEK. Ivan Cankar. Naše včliko jutro. Dolga, temna stoletja smo živeli kakor v groznici, ki je glasnica smrti. Komur je Bog dodelil mehko dušo, k sanjam nagrjeno, v zvezde zamaknjeno, zvesto dušo, ki ne pozna nasilja in vtru,e v pravico, tak človek je kmalu ponižen hla.iec svojemu sosedu. Ker ta sosed nima mehke duše, pač pa ima prostrano posestvo in potrebuje sužnjev, da delajo zanj in za imenitmke, njegove goste. Tako smo živeli dolga stoletja, kakor nekoč v stari Kdrtaei sužnji Him lkarjevi, o katerih nam pripoveduje Flaubert. Lačni in goli smo uklenjeni gonili silni mlin, od zore v mrak ... od zore v mrak ... brez nehanja, mleli žlahtno pšenico za gospodarja, strmeli s kalnimi očmi in od gladu razgaljenimi ustnicami na bleščečo belo goro, ki je kipela zmirom višja izpod mlina, izpod našega trpljenja. Le ob velikih svečanostih, v razp jsa euosti in pijanosti, kar tako mimogrtde in kakor v posmeh nas je Hamilkar za en večer, ah, le za en sam večer izpustil, nam odklenil verige, da smo se b azni zagnali v to sladno belo goro, zarili se vanjo nasitili se za en večer; za en večer. In hvaležni smo bili usmiljenemu gospodarju, molili sme zanj v svojem srcu. Naslednje jutro nas je valpet uklenil in pričel se je strašni, večni kolobar... od zore v mrak ... od zore v mrak ... N hče med nami se ni upal pomisliti, da bi lahko bilo dr.igače in da Hamilkarjev ukaz ni božji ukaz. — Nezaslišano je bilo trphenie Gospoda našega, Jezusa Kristusa. Ker trpljenje njegovo je bilo trpljenje vesoljnega človeštva od stvarjenja do sodnje-ga dne. Ko je na Č etno nediljo jezdil v Jeruzalem in so ga obsipali s cvetjem, nastlali mu z oljkovitni mladikami zmagoslavno not, klicali mu hizana, je bil tih in ždosten pogled njegovih svetih oči; gledal je v nezve tobo, v ponižanje, v neizmerno bolečino in v smrt. Na O jski gen sejeBig sam razjokal pod težo svoje bridkosti, razjoka! se s krva itni solzami ob grozoti, ki jo je vid^i pel seboj. In prosil je, Bog sam je prosil: „Dij, di gre ta kelih mimo mene!" Vesoljno človeštvo je malodušio klečalo na tleh, trepetalo, omahovalo za trenotek; ni omahnilo Mir je segel v duš), ki je spoznala, da je za poveiičanje in vstajenje treba ponižania in smrti na križu. Njega čistega, so gonili (d Ane do Kajfa, gonili so ga ukien enega, zasmehovali so ga, pliuvali mu v sveti obraz; bičali so ga, kronali ga s trnjem, da je lila kri na uboga lica. Vse to je lako moralo biti; kajti rečeno je, da skozi noč bridkosti, ponižanja in trpljenja vodi pot v poveiičanje. Trikrat je omagal Kristus pod kržem, trikrat so se mu zastrle oči. In ko so ga razpeli na ta strašni križ, ko so vadijali pol njim za niegovo rdečo haljo, rdečo od božje krvi, je zaklical O i sam, zakhcal v neznani bolesti: „B g, o B g. zakaj si me zapustil I" Tudi to je moralo iat a najrazličnejše narode in rodove. Nobeden se ni ustalil tu za daljšo dobo. Tisti pa, ki je za nekaj časa bival tu, je užival, — ostanke starorimske kulture; sam ni ničesar prispeval. Zadnji narod, ki je korakal skozi Goriško v Italijo, je bil Langobardski (568) Kmalu za njim so prišli Sloveni. Tu je treba morebiti z eno besedo pojasniti, da ta nastop Slovenov nikakor ni bil prvi. Prodrli so ©d jugovzhoda najkasneje v 1. veku pr. Kr. in se naselili ob Baltiškem morju. Rimska pisatelja Ta-citus in Plini u s jih omenjata ter imenujeta : Venedae. (1 vek po Kr.) V drugem veku jih omenja P t o I e m e j med Vislo in Donom. Potem nimamo več poročil do 6. veka. Kaj se e med tem godilo, kako so se premikali in naseljevali, za sedaj ni znano. Gotovo pa je, da je rod Slovenov najkasneje 1. 527 začel napadati bizantinsko državo, kakor poroča Prokopios. Okoli 1. 5 <8 je spremljal veliki oddelek oboroženih Slovenov langobardskega kraljeviča Ildigisa v Italijo (Prokopios). Ko so pa odpotovali I. 56S vsi Langobardi v Italijo, se je naselilo na njihovi Obrom prepuščeni Zemlji mnogo slovanskih rodov. Od tedaj jih moremo pogosto zasledovati v zgodovini, zato. ker bo udirali v bizantinsko zemljo ter ondi pustošili in plenili. Dokler so bili mirni, se jih ni spominjal nihče; ko so začeli nastopati sovražno in bojevito, jih pa omenja zgodovina. Slovenj, naši prad* dje, so se naselili ob zapadni meji današnje Ogrske, v bližini nekdanjega rimskega Norika; v to deželo so začeli prodirati. Osvojili so si ozemlje ob Savi, Dravi in Muri. Staro prebivalstvo so iztrebili. To se je vršilo razmeroma hitro; kajti šli so dosledno po strugah rek navzgor; med I. 568 in 595 so imeli v svoji oblasti Štajersko. Koroško, Kranjsko velik del Prmor-a, vzhodno Tirolsko in solnograski Lungau. A naseljeni so bili r d>o. Vabljiva Italija pa jih je navzlic temu mik la. L. 593 so poizkusili & oveni prodreti v Ita ijo skozi Vipavsko dolino; a so bili zavrnjeni od vojskovodja bizantinskega cesarstva, Kalin ka. A to jih ni ostrašilo. Dve loti pozneje (600) so začeli siliti v Italijo skozi Istro. Papež G egor se njihovega prodiranja zelo boji. Vendar niso piišli daleč, ker so jim branili Lango-bard e. Let 601 je pa profil kralj Agilulf obrskega kakana (poglavarja), naj mu da čet. Dobil jih je — in sic< r so prišli tisti Slovani, ki »o se borili v gorenji It.iliji ni sv ijo roko. Kajti Obri in Slovani so podpirali drug drugega; podložnih je bilo Obrom le malo slovanskih rod .v. Pri vsakem nastopu se je ustalilo nekaj skupin na zemlji, kjer so se bojevali Lota 610 se je vnela vojna med Langobardi in Obri. Poslednji so bili zvezani s Sloveni. Langobardi so se branili v utrjenih krajih: Korminu, Čeda u itd. To kaže, kje je bila m j i med ozemlji obeh plamen: gi rmanskih Langobardov in Slovenov. Zmagali so Sloveni z Obri. In prav ta zmaga je bila na korist Slovenom, ker so se sedaj lažje razprostirali proii Italiji.. A ne samo z volnimi pohodi so prihajali v Italijo, amp.tk tudi po olnomi na miren način. Med leti 663 in 668 je prišel slovans i vojvoda Alzeko s svojim narodom v Italijo in si izjiro-fil novih bivališč, kijih j« dobil na severu beneventske vojvodine. Na ta način so pos-lili Sloveni vse kraje, kjer stanujejo še dam g in še dalje v Furianiji. To je treba • pomn ti, da bomo razumeli pojave, ki jih bom na-vrdel iz starih uradnih knjih. S* v 15. veku se od-svitajo te jezikovne razmere v Furianiji čisto jasno. Iz 1. 1475 imamo v* st, ki jo beleži Kandler (L' Istra 1847), da je bila tedaj slovenščina domači j«/,ik nižjega ljudstva v Vidmu. In 1. 1596 umrli furlanski zgodovinar Nicoletti trdi. da -o govorili po furlauskih vaseh več slovenski, kakor furlanski. Ta zimlja nosi naš p čat. To ni nič čudnega. Pomislimo malo, kako s» ustali cel rod na novem bivališ u. 1. Najprej bo uredil po zmožnosti svoj dom, lT nam hranijo neprecenljivo gradivo za prvotne oblike krajevnih im -n. Kar tekom let pod različnimi vplivi, to se da pogosto popolnoma uravnati s pomočjo starejših oblik in izluščiti pristna imena iz spakedranih besed. (Nadaljevanj« prihodnjič) Španec in Portugalec prideta v Ameriko; doma sta pridno delala, tam jima ni treba, živci opešajo, značaj se jima izpremeni, prejšnja žilavost se umakne brezbrižnosti, kolonije propadejo. Anglež in Norvežan se morata boriti z valovi morja in neprijetno naravo doma in na nasprotnem bregu Amerike; značaj ostane, se še utrdi, nevarnost in neprestano delo jih napravi resne in vztrajne. Narodi skrajnega severa morajo pa preveč trpeti, zemlja jim ne da skoro ničesar, njihova narava je povečini zaprta in zakrknjena. Prevelika rodovitnost v zvezi s tropič-nim podnebjem je pa najhujša. Narodi opeša o na duhu in telesu; Narod Kubu na otoku Sumatra ne zna več ne govoriti, ne šteti, ne zna niti trgati sadja z drevja, pobira ga po tleh, Kubu ne zna vreči kamna za ptičem ali ribo, samo z roko jo zna zgrabiti. Naša domača zemlja pa je tako raznolika, da vzgaja kljub ^malemu obsegu najrazličnejše značaje. Gibljivi svet Štajerske in Dolenjske r .di gibljiv značaj, nerodovitni Kras vzbudi vse življenjske sile in nas napravi vztrajne in delavne, Gorenjska v svoji veličastnosti nam ponuja možatost in resuost; morje pa^ nas kliče na svetovno tekmovanje, nam krepi mišice in živce ter bistri um; Dalmatinci so nam najboljši vzor nadarjenega in močnega naroda, ki je po celem svetu doma. Splošno naša zemlja ugodno vpli va na naš značaj, raznollikost je le dobra; vsak značaj ima nekaj zase in kakor povsod drugje se tudi v tem oziru izpopolnjujemo. Zemlja in inacaj. Š — Nilovo blato je preplavljalo vsako leto E-gipet in ustvarilo rodovitnost; ni bilo treba posebne pridnosti in vendar je zemlja stotero rodila. Ljudstvo se je pečalo s jioljedelstvom a ni dosti delalo, postalo je topo, nebojevito in tuji osvojevalci so mu stoletja vladali. Tudi Ganges je reka rodovitnosti, njegovo vodo so napeljevali po Hindostanu, lepo je zemlja rodila, preveč; ni bilo treba dosti truda, narod ja otopel, pomagalo je podnebje in še danes vladajo ubogim kulijem bramani. Stepa ne prinaša bogatih darov, nomadi se se morajo omejiti na reio živine. Pridejo bolezni. uničijo črede, pastir gre k sosedu in krade; pri nomadih tatvina in rop nista napaki, drznega roparja občuduje vse. Večna nevarnost in boii pa v, zvezi s podnebjem step ustvarijo močne kosti in je klene živce, bojevitost in drznost. Nomadski narodi so vedno osvojevali, primešaj Asirce. Mongole, Turke. Tudi mali pustirski židov>ki narod se neprestano prelepa, predi,o pride do stalnega bivanja, s tem do miru in s tem zopet do nebnjevitosti. Narava človeka popolnoma predrugači. D.kler stanuje Samni-čan v gorovju in mora v trdem boju z naravo borili so za kruh, je zdrav in bojevit; ko pa pride v Kampanijo, mu rodovitna zemlja vzame močne živce in zdravje, poleni s* in opeša, postane lahek plen Rimljanov. Vedno smehljajoči in gibajoči ss valovi vzbujajo domiši ijo, raznovrstnost zemeljskih oblik na Grškem jo poveča; ravno ta razno rstnost pa ne pripusti nič stalnega, grški značaj je poi.olna slika narave: bujna domiši i ja in pa nestanovitnost Vsaka stran grške zgodovin« nam govori o tem. Dočim je Homer iskal vzroke zgodovinskih pojavov v volji bo^ov, Tukidid pa samo v človeku, je šel Polibij dalje in pritegnil v umevanje zgodovine še naravo. Ainerikanska stepa je napolnila orsi Indijanca z zrakom, zdrav je bil in zadovoljen ter bojevit. Pa so ga za p/-'' v rudokope in poginil je. Viso a planota meh ____ka ima zemljo, ki pri vztrajnemu delu dobro rodi, ki pa ne razsipa, ljudstvo tam je bilo bilo visoko-v kulturi, zdravo. Takoj doli ob obrežju pa tropično rastlinstvo poganja preveč buino delati ni treba, ljudstvo je nemarno in »e mora pokoriti gospodom planote. Narodno gospodarstvo. NARODNOGOSP DARSKE DROBTINE. XI. M H. — V državah v katerih se krije korist države s ko istjo narodov, igra uradništvo važno vlogo. Uradniki takih držav so naravni voditelji, buditelji, učitelji in vzgojitelji narodov. Narodi pa jim zaupajo. In posledice tega zdravega razmerja so: polna harmonija med posameznimi sloji socialne družbe in splošno blagostanje V tostranski polovici naše države velja za državno korist, korist nemštva, v onostranski polovici ; pa korist mažarstva. Koristi vseh drugih narodov se mora;o docela ukloniti in podrediti koristim teh dveh gospodu očih narodov. Za državne uradnike so pri nas merodajne le državne koristi, nikdar pa ne koristi nenemških in nemažarskih narodov; zato pa tudi naši državni uradniki ne morejo uživati zaupanja nenemških in nemažarskih narodov. V slovenski kulturni in narodnogdspodarski zgodovini i ra uradniško vprašanje še posebno vlogo. Ze tisoč let ni Slovenec sain svoj gospod na svoji zemlji, od nekdaj je tlačanil drugim narodom. Ko pa je bila tlaka odpravljena, prilastil si je močnejši Nemec jerobstvo nad šibkejšim Slovencem. Uradnik na naši zemlji bil je do zadnjega časa tujec in če je bil vendarle domačin, moral se je polagoma odtujiti svojemu narodu. Čudo ni, da pri takih razmerah naš narod uradništvu ni zaupal in da se je pri takih razmerah povzpel do trditve, da se neha slovenski uradnik pri sedmem činovnem razredu. . . Mlad, navdušen in nadarjen Slovenec vstopi v državno službo. Vse mu je tuje, vse ga žali, ovira. Težko in j>očasi se prilagodi državnemu: nemškemu principu. Težko in počasi, a prilagoditi se mora —■ ali pa iti. In prilagodi se. Ko doseže sedmi činovni razred je nehote iu nevede dovršen birokrat, več ali manj nemškega, gotovo pa vseskozi nemško-dr-žavneja mišljenja. Narod mu postane tuj, on pa narodu. To je Slovenec, uradnik; celo pisatelj-uraduik postane birokrat. Ta tip srečujemo povsod . . . Nezaupahje naroda ne velja samo državnemu uradništvu - elja uradništvu sploh. Velja tudi meščanu, k<-r je bil tudi meščan dolga, dolga stoletja tujec. To splošno nezaupanje gre tako daleč, da ne zaupa niti i/.ključuo narodnogospodarskim in Ijud-skošulskim učiteljem, češ, vsi so v službi tujslva. To splošno nezaupanje ima torej sicer svojo u-temelieno zgodovinsko in di žavnopravno podlago, je pa, žal, tudi precej usodno za kulturni in narodnogospodarski napredek našega naroda. Komur narod ne zaupa, tega ne spoštuje in temu ne veruje. 0,1 tega se tudi ne da poučiti. Zato pa tak narod le počasi napreduie. Do tega splošnega nezaupanja je gotovo tudi pripomoglo dejstvo, da je iskala država vsepovsod v upravi in v vodstvu, v tehniki in narodnogospodarskih strokah edino le nemške vzorce in uradniki so trosili to nemško kulturo med slovanske narode, tudi lam, kjer se ta tuja kultura ni strinjala z ljudsko dušo, marveč ji je naravnost nasprotovala. samo ponudi svetu sebe za vladarico in bratsko Ljubezen za svojo namestnico, in bržkone ne boš nikjer zadela na odjior". „Pameten je tvoj svet, a moj sel je poročal včeraj, da se narodi zemlje sovražilo in bijejo v strašnem sporu, ki ga zovejo: svetovna vojna. Ne ui: m, da bi pri takih ljudeh lepa beseda kaj opravila. A vendar, poskusim!" Srebrna ladja kraljice Svobode je zapustila pri-statiišče, objadrala svetovni ocean in kraljica si je izpiosila dohod do ruskega voditelja, do Žida Ljenin — Zedeimanna. „Kaj torej hočeš?" je ogovoril Ljenin Svobodo, ko Je vstopila v sobo in ugledala velikega voditelja sedečega med zemljevidi, ki so viseli ob stenah in ležali deloma po tleh in se svetiii na mizi, pokriti s prtom, na katerem se je že opazil madež krvi Lje-Minovih nasprotnikov. „Ruski niyod in vsi narodi velike Rusije naj bodo svobodni". Zedermann je odvrnil: „Seveda, saj se tudi jaz poganjam za to". .Torej podari Ukrajincem in Poljakom svobodo!" je mirno opomnila zlatolasa Svoboda. „0 tem pozneje", je osorno odvrnil Ljenin-Zedermann. „No, če o tem poznpje, še o marsičem drugem tudi pozneje", se je zopet oglasila vila in z odločno kretnjo odšla. Po počasni vožnji po Baltskem in Severnem morju, kjer »e je bilo treba varovati za vratnih min in zasledovanja podmorskih čolnov, je dospela ladja kraljice Svobode do Anglije. wAli hoče Angli a svobodo?" je ogovorila kraljica svobodnega otoka Loydda Georgea. »Anglija j^ že svobodna, vsa morja se ji uklan-jajo, ni ji treba večje svobode, nego jo uživa", se je» oglasil ponosen odgovor. „Ali Irska, kolonije?" „Ah, neumnost, ti ljudje so rojeni, da nam služijo". je odvrnil George. P berlinskih ulicah se je trlo ljudstva, ko je pridrdral avtomobil Svobode. „Mi smo svobodni" je vpila poulična dečad in zastop nemškega naroda je oddal Svobodi pismo, v katerem je nemško ljudstvo izjavljalo, da Neimija ni le prosta, ampak celo več, ona gospoduje, in da na Nemškem ni treba večje svobode, kot jo žs imajo. „Kam sedaj?" je žalostno vprašal Prostoljub, ko je njegova kraljica otožno odložila pismo. „V Rim, k svetemu očetu, č ta ne pozna svobode za vsak narod, je ne pozna nihče", je odmeval žalost budeči odgovor lepe vile. * Bazilika sv. Petra je čudoma gledala izprevod, ki se je pomikal proti Vatikanu. Na čelu lepa kraljica. z diademom na visokem čelu, za njo se opira na palico star svetovalec in nekaj mladih vil z venci in š pki je zaključilo izprevod. A bazilika se ni čudila dolgo, ker izprevod je izginil v Vatikan. Pred sivolasim starčkom se je vila trikrat poklonila in mu naznanila vzrok svojega obiska. Papež pa je odgovoril: „Lepa je Vaša naloga in Vaša ideja. A jaz vam svetujem, umaknite se za par let zopet na svoj otok, dokler se narodi rie naveličajo strašnega krvoprelitja. Potem se Vam ne bo treba več ponu ati, prevarani narodi Vas bodo sami iskali". „Vaš svet je moder in Vaša želja je tudi moja. Vendar poprej se hočem oglasiti še pri enem narodu, razcepl jenem v tri skupine, o katerem se mi zdi, da že dolgo časa hrepeni po nieni". In kraljica Svoboda je odšla J Na jugoslovanski zemlji se je potil orač, ko stopi I k njemu Svoboda in ga ljubko vpraša: „ Hočeš - li I biti svoboden, bolj prost ko' tvoj oče in tvoj.ded?" „Hočem biti in svobode si želim", krepko poudari Jugoslovan. Ali se hočeš boriti za svojo svobodo?" zopet zvonko vpraša zlatolasa vila. „Jaz se samo zato borim in samo zato živim, da bi zapustil svojim sinom prosto in svobodno grudo", je zopet poudaril Jugoslovan. Tedaj se je pa kraljica Svobode ljubko priklonila in proroško izrekla besede: „Kdor živi za to, da postane svoboden, bo gotovo prej ali slej — svoboden". -------- Slovenski ženi bo jugoslovanski narod hvaležen v večni čas, da je zadnjo nedeljo zbrala ves naš narod v slovenski prestolici pred voditeljem jugoslovanskega naroda in mu izročila največ, kar ima: zaupanje in ljubezen do naše svobode. Nepozabljeni ostaneta imeni: Franja dr. Tavčarjeva in Cilika Krekova. Slovenska žena drži in hrani naš narod in njegovo svobodo. Križani, ki je naš Bog in vir tudi naše narodne vere, upanja in ljubezni, je bil položen v grob, pa je tretji dan zmagovito vstal. Verujte, bratje in sestre, tudi v naše — vstajenje! Dajajte upanje vsem malodušnim! V ljubezni oznanujte narodu evangelij narodne svobode! Voščimo vsemu narodu božjo in narodno Velikonoč! Naš narod ni smel napredovati iz lastne sile, po lastnih potih, moral se je prilagoditi nemškim potrebam in smel je napredovati letam, kjer je bilo to tujcem po volji . . . Ko nastopi našemu narodu Velika noč: dar vstajenja, dan svobode, dan samoodločbe, tedaj bo zavzelo v naši jugoslovanski državi uradništvo ono vzvišeno vzgojevalno in vodilno vlogo, katera mu pristoja. In narod bo zaupal temu uradništvu, ker bo korist države in korist naroda ena in ista korist. Slovensko planinsko društvo. Dr. $. — Pred par tedmii je praznovalo eno naj-važneusiiin .našim urustev svojo p et a ai d v a j s e t-letnico, /.uram so se metkaiteiri njegova prijatelju m na uu m uooiojeii naciu &o ee apouiuijan ceuisio- iietmn oorb z r-renjoe o potreDu siovensiKe iturisoiKe, opustim so nasprotovanje in postali so naši. Pa Savinjske planine! (JKreseij in z,oisova Koča sta jann hotela vtisniti neuisKi značaj, pa smo zavojev ali JezetrsKio in ousii to veiiKo stauto trtunjavo s siovansKiini napravaina; zgrauuni siuo Lesko ikooo, osvoiui smo sii Ukreseuj m Kttuimsjvu seuio, poKa^ali &iuo sveiu iepoio l\auiul- ske bistnce in čuuež Logarjeve doline. KaKo lepi, nepopisno lepi so nasi kraji! Ceniti zna to po nasom mnenju le tisti, ki je veniKo nuuiia po svetu in pnue zopet nazaj v naš pianiimsKa raj. Lepa je i nroiSKa, lepša je bvica, a najlepša je venuanie aomovnia biovencev. Tirolska lin £>vica sta tezKi, muc njunih gora Kar nekako leži na človeku, ne po-roua v njem onega prostega anhanja, ki nam je v naravi taiKo potreono. fit nas pa taxa menjava! Ud najtežjin mas oio najoolj ijuotkih iiuin le majhen ko-raK. i\uijer uu cvetu ui ii« uhu liiuiem prostoru nakopičenega toliko krasnega kakor pri nas. nikjer ni ia,ve menjave. Primerjali so Avstrijo z iziozoo najveunn krasu: sveta; taka izložba v manjšem obsegu, a mucntusa, lepša, >e blovemnja. PeilKuno se otd Ljuoljane v irst po južni žeiezinuci, iz Trsta pa po PoninjsKi progii na UioirengsKo in nazau v Ljubljano. Kaj ViuiimoY Barje, Kras. Adnujio, visoko gorovje, bisere jezer, lepo ravini.no! Pa naj nam Jcdio pukaie kaK ciirug kofiičeiK sveta, ki bii imel na istem obse>ru tako razmoiionosit. Sveit je vse to poznal, a mi tega nismo poznam. Naše oiruštvo šele nam je oapirio oči, ua smo viueli in ne samo gleoauii. Kaor je enkTat opazoval vznoid soinca na Triglavu aii Stolu, kdor je le enkrat sedel na ušli klopici nad Prisciiaufovim uamom na Okrešljn in opazoval, kako sta se polju-Oovaia zaiiajujoce soince m vziiajajoci niosec na sieuaii OjStncd in Piaiijave, tisti prizora ne bo uikdar oozaoii. Kdor je hodil iz Luč v Solčavo ni dalje po Logarjevi dolini m je bilo vreme taiio lepo Kakor zna oni včasih le tam. se ne po činom, da prištevajo gornjo savinjsko dolino najlepšim na svetu, zaiaiup Logarjeve uoune pa aa poa solnceim nima podioibne-ga. I^red par tedimi so nam to dioiiino hotelii ukrasti, a uudstvo je v svoji zavednosti napad odbilo. Kaiko pa Oi biio ljudstvo .tako zavedno, aa ni bnO' našega aruštva, kii je med prvimii šiiniitelji narodne zavednosti mod nami ? Z delom pa rastejo naloge. Jugoslavija nastaja. Slovensko pianinsko oiruštvo pazino gleda na ju.g, vidi Vdeibit itn Buelašnico im Orjein, viiidi pod-zčrnske kraške čudeže, ustvarja si načrte. Kakor povsod bomo tudii v tem oziiru moiali stopiti v osprediie, pt,ikiazatii bomo imoraiii bratom liTvatam in Srbom, kaj imajo, Dodati jim boirno imoraiii ■. i ■ t pomoč in bratski nasvet, Kaka bodočnost, kako hvaležna naloga! Vsemu svetu borno odkrivali lepoto Jugoslavije, vabiilii ga bomo, naj si jo ogleda. Postane naša Jugoslavija lahko druga Švica, tuijski promet bo dvignil naše blagostanje do nedogledne višine. Le premalo še vemo, ikaj .imamo. Zato pa najiiskreneiša zahvala našemu društvu, da je vse to .ohranilo nam, da borno imiel/i imi kaj od tega ne pa naši nasprotniki riibodnja proslava petindvajsedetnice, ki jo je društvo zamislilo in ki naj bo pravii kjudski tabioa* ljubiteljev slovenske idomoviine, nai zapiše ime našega društva v vsa;kio slovensko srce. Pa še nekaj. Vedeti moramo, kje smo doma. V nekem drugem članku je naš list opozori na dejstvo, da >e dotmoviina Jugoslovainov tam, kjer prehaja dih juga v mrzleišo sapo severa, kjier si podajata rcike vzhod in zapad, tam, kjer sega Srediotzean-sko morje najglobje v trup srednje Evrope. Noša domovina Je ena naJvažnejgJIi točk sveta. S tem raste naloga in pa pomien .našsra društva do višine, ki sii je niti prav predstavljat'; ne moremo:%i3 branimo najlepša bisere sveta na eni najvažnejših nie-povjh točk. Zato .plianiiinsilvPirrn društvu naš? inaiik-v plejše simpatije in najodkritosrčnejše priznanje. Pa to ni dosti; delaiimo, podpiraimo ga, pri dobi vajmo mu novith članov in širimo zanimanje zanje. Pa bo lahko izvršilo svojo veliko nalogo: ohranilo navn bo, kar ie našega, lepoto naše domovine. Ofb Kmk m razni govori« I „R> snica" z dne 2. su^c; 1918 priobčuje pismo odličnega S ovenča iz tujine, ki je izvedel iz časnikov o sporu med stranko dr. Korošca in dr. Šu-terš'ča': N tri stoji: „Kako je to mogoče? Jaz sem slišal govorih dr Smterš-ča na Dunam na evharističnem kon- ^ gresu 1. 1912. Od tega časa tega moža vi- soko čislam. (Podčrtal priobčevateli). A'i ni dr. ; Korošec duhovnik? Kako je sedaj mogoč razdor? To 1 je gotovo v škodo d^ bri stvari.* Temu dopisniku odgovarja uredništvo .Resnce": »D'. Šusteršič je danes isti, kakor je bi! na evharističnem kongresu. A neki ljudje niso več isti Jih boste še spoznali!" Pisic teh vrstic je izvedel približno pred dverra letoma iz popolnoma zanesljivega vira, da je govor za evharistični kongres napisal dr. Šusterš ču — poko ni dr. Krek. Začetek po Kreku sp.sanega g tvora dr Šu-steršiču ni ugajal. A motite se, če mislite, da je nato sestavil dr. Šusteršič izviren začetek. Ne. Dal je širom domovine iskati dr. Kreka^ Našli so ga po brzojavnem iskanju na neki gori na Štajerskem. Podrobnosti se ne spominjam več razen tega, da so imeli dr. Hohnjec, dr. Korošec in dr. Krek tem socialni kurz. Kdor se hoče o stvari poučiti v vseh podrobnostih, naj se obrne na imenovana dva gospoda. Tam lehko izve tudi kraj, ki je meni ušel iz spomina) K<>t prvi govornik je nastopil dr. Korošec. Med Koroščevim govorom je napisal dr. Krek novi začetek govora, s kateri m je že) dr. Šusteršič na Dunaju mnogo priznanja. Tudi od Netrcev, ki so takrat bili navzoči, smo slišali, da je dr. Šusteršič izvrsten mož m da je njegov govor spadal med najlepše točke sporeda. Sedaj nam je jasno, zakaj je govor napravil tudi na onega gospoda, ki je pisal pismo v ,R snicj", tak vt s. Temu gospodu smo dolžni pojasnilo, da naj svoje priznanje, ki dela vso čast njegovemu mišljenju in njegovi zmožnosti, oceniti govor pravilno, adresira na naslov — pokojnega našega velikega govornika in misleca, moža, ki mu je že kot tretiešolcu prorokoval njegov učitelj: .Sie werdcn einmal als Redner g a izen" (Debevec, Vzori in boji str. 51.) Pisec tth vrsiic je vprašal o zadevi tudi dr. Kreka sami ga. Dr. Kiek bi tega sam od sebe ne bil povedal, če bi ne bil pnštl prtdenj z g >tovo izjavo: .Jaz že vem!" Tedaj pa je rekel pnblžno takole: .Ne samo ta govor, tudi pri mnogih drug h govor h Susterš čevih, bi vedel povedati mamiicaj, kako so n»-v stali.* N kakor nimamo namena, dr. Šusterš ču očitati to, či je stdel včas>h k bogato obloženi m zi dr. Kreko vega duha, povabljen po dragem pokojniku. Dr. Krekovo duševno bogastvo je bila skupna la-t vseh prijateljev, cta, vseh p(i>tašev stranke. B 1 je nedosegljiv mojster slogan ke gosiohubnosti. S svojim gmotnim in duševn m imetjem je bi tnako gostoljuben in kot pravi gostitelj vehel, če je gost hotel vzeti. In |emali smo vsi, čutili sn o in bomo do smrti čut li globoko hvaležnost do darovatelja. Zato nam je pa neumbivo, kako se je mogel povzpeti dr. Šusteršč do nečuve e gonje pn ti svojemu d brotniku. To mu zamer mo, če mu naj tudi ne štejemo v zlo, da se da slaviti na pod ?gi govora po njem preganj mga in žalienfga dr. Keka. Zveza z dr. Krekom je naredila dr. Susteršič« m g čnega; mars kaj lepega in prosiavljantga na dr. Šusteršiču je izviralo iz nje. Bez d oma bo dala »Resnica" še marsikdaj povod, da bomo ugotovili še to ali ono stvar iz zgodovine našega razpora za porabo bodočega zgodovinarja. Sedaj pa vprašamo .Rtsnco", ali je dr, Šustftšič res še isti kot je bil na evharističnem koigresu? isii ne more biti več že iz tega razloga, ker po njrgovih u4ih ne govori nikdar več <1r. Krek. Le pribi mo, da so na evharističnem kongresu občudovali dr. Suster-šičevi poslušalci — dr. Kreka! Dr. Krekovo dtdiščino žele ohr»nwi slovenskemu narodu .n ki ljudje", ki po trditvi .Resnice" n>so več isti. .J h boste še spoznali!" g. d >p snik .ResniCe". in — vstop li v njih viste. Na sviden e ! Jugoslovanska država Kn Ahasver. Dr. M. — V dobi graščinskega gospodstva je bilo ljudstvo priklenjeno na grudo. Politični razvoj je vryel ob tla graščinsko gospodstvo, potrgale so se verige in okovi. Človek se je lahko svobodno gibal in selil iz kmja v kraj. Gospodarski razvoj pa je v kapitalistični dobi prinesel nasprotno gorje, osvobojeni človek je bil kmalo izgnan z grude. Tudi naše ljudi je zad.-la trda usoda. Večini naših otrok je že v zibelki določena kot glavna bal* in dota popotna torba in palica. Popotna pesem je nasa pesem, pa ne potovanje -/a kratek.čas in zabavo, popotovanje s trebuhom z» kruhom za celo življenje je nas de!«ž. Oton Zupančič je dal tej naši pesmi prekrasno obline v svoji »Dumi*. Na široki cesti življenja so pa dvojne vrste popotniki. Eni romajo s ponosno zavestjo, da imajo doma domovino, močno in ponosno, ki jih tudi v tujini ščiti, ki jim pred tujci daje veljavo, zato je njih korak samozavesten, njih pogled ponosen, zavedajo se, da je ohranjenje in vzdrževanje teznih zvez z domovino njim samim najbolj koristno in potrebno Drugi pa so, ki jim je domovina samo »vdova tožna, zapuščena, mati tolikih sirot' — Tudi ti mislijo nanjo, jo ljubijo celo z večjo in globjo ljubeznijo kot^ prvi, toda ljubijo jo s solzami, kot pravi pesnik. Čutijo, kako nepreskrbljene, neoborožene jih j« poslala domovina v svet, kako ja brez moči in veljave njeno ime na svetu. Naši izseljenci pridejo do bridkega spoznanja, da so Ahasveri, ki jim domovina ni dala na pot ugleda in ponosa kakor ru^iin srečnejših domovin sinovom — Judovski Ahasver zahteva »vojo domovino. V dolgi dobi svojega prokletstva ni bit slabič. Raztreseni" Judje so po celem svetu dobili v roke obe modemi velesili: denar in časopisje in vladajo z njima svet. Z gnevom prenaša svet to vlado, rendar si ne more pomagati. Niti srednjeevropski antisemitizem niti ruski pogromi niso mogli streti židovski vlade. Vendar Judj« niso zadovoljni. Započcli so veliko zionistično gibanje za ustanovitev lastne neodvisne države v Palestini Voditelji in najživahnejsi člani tega gibanja pa niso Judj», ki bi se sami hoteli naseliti v nekdanji domovini Palestini, največji pospe-ševatelji tega gibanja so Judje, ki hočejo na vsak način ostati na starih mestih, izrabljati pridobljeno vlado nad narodi in jo še bolj okrepiti D« se toliko trudijo za uresničenje zi« nističnega programa, jih ne žene toliko ljubezen do svojih, revnejših rojakov kot lastna korist. Odložiti hočejo n* vsak način Ahasve-rovo oblačilo. Ker dasi so Judje vladarji nad narodi in državami vendar nimajo nikjer prave domovinske pravice, nikjer lastne narodne države s samoodločbo. To je Ahasverjevo oblačilo, ki jim jemlje na svetu pravo veljavo. Sedaj imajo zionisti mnogo nad, da s« jim bo po vojni njihov namen posrečil. Zanašajo se na Angleže, da jim bode pomagali do lastne VI v rtrzave. Taki Ahasveri so tudi izseljenci avstrijskih iin ; rodov. Najbolj čudno je pa, da izseljenci teh narodov j občutijo Ahasverjevo obleko najtrše v monarhiji , sami. Naš človek se je pred vojno lahko obrnil v vsaki državi na konzula, da mu je ščitil narodne pravice proti drugim narodom, da mu je v stiski pomagal, v monarhiji sami med Nemci ali Madžari pa je v narodnem oziru popolnoma brezpraven, prav nič mu ne pomaga člen § 19. osnovnega zakona o enakopravnosti jezika in narodnosti. Ni konzula, ni nobene druge gosposke, ki bi ga ščitila pred narod nimi napadi, krivicami in žalitvami Zastonj išče zadoščenja. K večjemu v narodnem časopisju lahko potoži svoj bol, pri rojakih lahko najde sočutje. Zato je majniška deklaracija in delo za lastno jugoslovansko državo našlo pri naših ljudeh, raztresenih širom monarhije globoko umevanje. Takoj so tudi taki, ki imajo malo upanja, da bi se mogli kdaj vrniti v svobodno domovino, začutili, da bodo tudi sami imeli ogromen dobiček od jugoslovanske države, ' da jim bo okrepljena domovina povečala doto in delež, ki so ga že prejeli, da jim bo naknadno dala tudi veljavo, ki jo dosedaj niso mogli terjati od nje. Nenadoma so dobili trdao nado, da ne bodo več kot deseti bratje vromaii po svetu, kot najbližji sorodniki Ahasverovi. Žalostna ljubezen se je začela spreminjati v ponos. Vezi z domovino, ki so bile prej samo f se' žalostno lepi spomini nesrečne ljubezni, so znesli dobivati praktično vrednost in ceno. Nepremagljivi zakon kapitalističnega gospodarskega reda bo tudi v bodočnosti silil naše ljudi v svet dasi v mnogo manjšem številu kot v preteklosti. Večina jih bo šla v svet s trdnim prepričanjem, da se z nabranimi skušnjami in znanjem povrnejo, toda tudi tisti, ki bodo odhajali za vedno, bodo odhajali kot ponosni državljani naše jugoslovanske države, z zavestjo, da jih bo lastna država kot angel varuh ščitila povsod, da so vezi med njimi in domovin® večne, da jih bodo zapustili tudi potomcem kot dragoceno dedščino. Za jugoslovansko državo bo skrb za izseljence važna zadeva Skrb za obmejne brate bo dobila širšo podlago in višji vidik. Ne bo več samo kulturno gospodarsko vprašanje, ampak tudi važna politična zadeva, s katero se bo inoral baviti naš narodni svet. Drobtine. PROČ S SLOVENSKO TR060JN1C0! V pe-zdrav voditelja jugoslovanskega naroda je zadnjo soboto popoldne tudi predsednik »Ljudske posojilnice* dal razobesiti slovensko trobojnico. Ko je navdušeni narod spremil dr. Korošca v nasproti stoječ .Union'*, na »Ljudski posojilnici* zastave ni bilo več. Sneti jo je ukazal prejšnji predsednik .'Ljudske posojilnic.®* dr. Šusteršič. Nokateri sedanji odborniki so 8e hudo-vali, češ saj ni on hišni gospodar, pa tiho godrnjanje, gospodje, je premalo. No naj bo zaenkrat, smo za dovoljni, da ga tudi vi spoznavate vedno bolj, ljudstvo je ob tej priliki spoznalo toliko hvalisanega „brani-telja" in »rešitelja* slovenske trobojnice. KRIVICA IN PRAVICA. Državni zbor'je sklenil eako«, ki daj* neko »nagrado« nedolžno preganjanim in obsojeni«. Celovški »Mir« piše: »Po tem načrtu, ki je bil 12. t. m. »prejet v poslanski zbornici, imajo pravico do nekake nagrade (Ver-giitung) samo oni, ki so bili preko tri mesece protipravao v zaporu, oziroma jim je bila osebna svoboda oblastveao omejena, a tudi to le. ako je bil prvotno obstoječi sum kan-noje ovržen. S tem »e priznava: 1. da zapori in konfinacije it treh mesecev imajo ostati neodškodovane; 2. tudi daljši zapori ia konfinacije bodo ostale brez odškodnine, ako bodo oblasti predložile svoja sumničenja in ta sumničenja kasneje niso odpadla; 3. krivično preganjani imajo dobiti le nagrade, ne pa odškodnino. Kdor je bil interniran in so mu naprtili redni preiskovalni j zapor, ta ne dobi po zakonu nič. Preiskave pa so trajale po cele mesece, čeravno je vsakdo vedel, da so preiskave brez vsak« podlage. Noben državni pravdnik pa ni nastopil aoper tiste, ki so lažnivo denuncirali. Protipravne, naravnost v nasprotju s postavo pa s« vse konfinacije in interniranja. Da bodo oblasti, ki so več ali manj same prizadete, izjavile, da razlogi za interniranje in konfiniranje tud kasneje niso odpadli, je jasno. Tako ne bodo ti nedolžni dobili nobene nagrade. »Nagrada« mu ne gre, bodo rekli, ker je za c. kr. oblasti tedaj vse to bilo »zadosti« in se pozneje ni nič izpremenilo. Da bo vsak sum zadosteu, zato poskrbo višji sodniki. Ne, tak zakon ni pravičen, ampak služi le temu, <• bo grdobijo javnih državnih in vojaških funkcijonarjev prikril in Jim nadel plašč postavnega postopanja. Tako se pri nas ščiti in varuje pravica, svoboda in imetje Jugoslovanov«, vsklika »Mir«. V spomin navedemo še to: Drž. poslanec dr. Benkovič le v razpravi izjavil: »Jaz sem v juliju 1917 navedel v svojem govoru slučaj, da je bilo po nedolžnem umorjenih veliko število ljudi. Imenoval sem krivca. A varujejo ga visoki generali in nahaja se v svobodi, dasi je obdolžen goljufije, poneverbe, tatvine in trojnega umora.« KAJ HOČEJO NEMCI? To je povedal nedavno preminuli nemški pisatelj Karel Jentsch v podlistku: »Uer Krieg und die Volksschule* v listu »Zeit* dne 21. decembra 1916, kjer pravi med drugim: »Narod, ki je tako izobražen, na duševno delo in finejše potrebe navajen (kakor nemški), takšen narod nima delavcev za umazana in sitna telesna de a. Za ta o-pravila potrebuje delavcev iz drugih, manj izobraženih dežel in plemen. Zato bi se moralo nemško gospodarsko ozemlje razširiti čez vzhodno Evropo in in zapadno Azijo, bodisi v obliki aneksij ali pa da se te dežele mirnim potom v kaki drugi obliki pritegnejo pod naš vpliv. S tem bi se ustreglo trem nujnim potrebam nemškega naroda: 1. S povzdigo poljedelstva in živinoreje v teh redko naseljenih in slabo obdelanih deželah bi se odpravilo pomanjkanje živil in krmil; 2. odvisna nemška inteligenca bi bila preskrbljena z znanstvenim, umetniškim, upravnim, vodilnim in nadzornim delom; 3. za nižje službe bi bili dobili potrebno število voljnih delavcev." Zato tudi nemški odpor proti slovenskim šolam, proti slovenskim šolam Nemci hočejo torej res biti »Herrenvolk" nad drugimi narodi. Dnevne novice. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA je imela t torek sejo načelstva. Ugotovilo se je, kateri deželni in državni poslanci še spadajo v stranko. Oflcijalna objava stranke bo v tem pogledu dala javnosti jasnost. Zadnji zbor zaupnikov je pooblastil načelstvo, da izdela nov statut strajike. Statut je sedaj gotov in pojde tiskan med ljudstvo, ki bo sedaj res imelo odločilno besedo v stranki. Stranka je zadnje praznike priredila dva shoda, po Veliki noči pa bo po deželi cela vrsta shodov in obilo dela z ustanovitvijo krajevnih organizacij. Kmalu po Veliki noči je zopet seja načelstva. NARODNI SVET. Povsod zbiramo svoje narodne sile. Caa hiti in tirja vso sile pod enotno vodstvo. Zadnjo nedeljo so se sestali zastopniki »Vseslovenske ljudske stranke« in narodno napredno stranke k skupnemu posvetovanju. Objavljen je bil sledeči komunike: »V navzočnosti načelnika Jugoslovanskega kluba posl. dr. Antona Korošca se jo vršilo v nedeljo, dne 24. marca prvo posvetovanje zastopnikov V. L. S. ; in narodno-napredne stranke o ustanovitvi narodnega sveta. Dosežen je bil v tem oziru popolen sporazum v vseh načelnih vprašanjih.« 12 naših AKADEMICNIH VRST. Predzadnjo nedeljo je bil debro obiskan sestanek slovenskih katoliških akademičnih starešin. Razgovor je veljal organizaciji, Novi založbi. Slov. Matici, slovenskemu gledišču in starešinskemu vestniku, ki Izide r kratkem. Vojna je zopet kruto segla v naše vrste. Umrl je naš starešina kulturni inžener g, Anton B e r n i k. Naš narod je z njim izgubi] velikega strokovnjaka in ljubitelja kmetiškega stanu, naše organizacije pa vzornega moža, delavca in prijatelja. Počivaj v miru pri Bogu, blaga duša! IZKAZ DAkOV ZA UR. KREKOV SrOMbt\lK —. Naši upravi so poslali: Janez Kalan, kaplan, Postojna 13 K 46 vin.. Bolnica v Postajni, 10 K. V St. Vidu iu okolici s® jo nabralo 731 K, Ivan Dresar, vojni kurat. 40K. Ivan Kropar. Podmelec, 2 K, M. Cisar 4 K. Ivan Cerkovnik 4 K, Anton Koleno, Pulj, i K, Ivan Janič 2 K. — Nabrali pri zabavnem večeru med zavednimi «bčani, fanta® in dekleta iz Podbrda 1M K « klicem: »Živel naš voditelj dr. Korošec in »obonitedd naš® Jugoslavije, Cos Janez, P»-rovo, Grosuplje, 10 K. Malenšek Mira. učiteljica, Blagovica, t. Lukavica td društven« prireditve 145 K. — V družbi nabral Ivan Kogovšek, Vrbovec, p. Mozirje 30 K, Balbina Schnabl, Radomlj® 2 K. Jugoslovani pri slovesu neveste edč. Zinke Fleševe v Skofii Loiki 56 K. Inžener Morijan Božič 20 K. Neimenovan po dr. Janezu Samsa. profesorja 11 K, Jernej Kopač, tovarnar 100 K. — Sorodniki uri pogrebu iosp. Antona Perhavca v Vipavi 70 K. Najožji prijateljski kroe *. Albina v proslavo dr. Krekovega spomina 50 K. Stekar Štefan, trg., Ajdovščina 8 K. — V veseli družbi zbrani ^jugoslovanski in češki častniki 150 K, Avšar Ivan, bioimiost 10 K. — V gostilni Girič v Geraji Radgoni nabranih 49 K 73 vin., Iva* Debevec. iujHiik, Budanj® pri Vipavi 30 .Kitkov oUo.ji" u« riostku K. B cul-a SUfan, Fliberk, 10 K Nabrano v gostilni Franca Prclesrnkt Ratečah darovati bogunci iz Prvačise 18 K. Nabrani v gostilni Franca Preiesnika v Rotečala pri Škdji Lok 100 K. ' Razni darovilz Kamnika smo frrejeli en »Kreke v d o m« od veselih družb pri »Cilki« in »Dolencu« 117 K. pri odihocMci r. fin. komisarja Svettka ■nabranih 73 K. — Za »S 1 o v © n s k o Si r a ž o«: Ivan Drcšar, votjnl kurat 20 K: Za »Ciril Metodove družbo« je darovala trezna družba v krčmi g. Mihaela Zobca v Borštu 13 K. KURENT. V Ljubljani bo b 1. julijo« Izšel fcuMoristlCen 1»» »Kureat«. Da pa bo občlnsrtro že proj informirano o »meri is ctaiorl toga ftailivega teda.lca. Izido aprila »Kurentov altom*. Ta hunorističai alMaaaa bo izšel v večjem obsegu, ter bo bogato iluatriras z risbami la karikaturami naših domačih nmotnikov. Rokopise sprejema arodništro »Kurenta« ▼ Ljubljani, Križorniška ol. 9. II. aadstropje. Vojska. lito*in* irmtii lo t aajhujšo« ognja, bije se tam bitka, ki je enaka še al videl svet. Začeli so Nemci ia sicer ponoči 2!. t n. Gro jim nienta zato, da bi pri A m i e n s u prebili svežo atod frasioosko ia angleško armado, ju ločili, vrgli Brite proti obali, poten pa se s vso močjo lotili Francozov. Boji morajo biti grozal ia presogajo aa krvavih žrtvah vse, kar je prinosla sedanja vojska. Bitka prejšnjih iasor niso nič v primeri a sedaajimi boji, kar se aamreč tiče krvi. Glede uspeha jo pa stvar seveda drugačna, včasih ima majhna bitka velikansko posledico. Na primer boj na loškem polju je ločil vsled poram Madjarov ia njihovega ustalenja aa Ogrskem severne ia )ažee Slovane do danes, pa je bilo na obeh stranob komaj 904« mož v bitki. Sedaj je pa 9000 mož komaj močna patrulja. Menda je v sedanfi bitki udeleženih do 10 milijonov vojakov, Število, ki so ga nihče ne more predstavljati. Kranjska ima pol milijona prebivalcev, cela Avstro-Ogrsko-Hrvaška pa z Bosno in Hercegovino vred nekaj nad 50 milijonov, vsa Skandinavija kakih 7. Španska kakih 20. To so ogromno itevilke. Dosedanja poročila govorijo samo o aemških uspehih. Borijo so a največjo žilavostjo na obeh straneh. Ko to piše-aco, se je premaknila angleško-francoska fronta nekako v irto Amiens-Montdidier-Compidgne .Drugje so pa hudi artilerijski boji. Na Laškem beremo tndi stuno o artilerijskih bojih, če se ne oziramo na manjša podjetja. Bajo pripravljamo ofenzivo proti Solunu. V Palestlal so Angleži ž o davno čez Jordan in se pomikajo polagoma proti sever*. Njihova poročila omenjajo tudi navzočnost nemških čet. V Mezopotamiji gre fronta od Hita ob Evtratu čez Te-krit ob Tigrisu do Kizil-Robata ob Didžali.0 V Armeniji »o Turki zasedli Olti. Ukrajina se pa nekaj upira, zdi se, kakor da niso vsi zadovoljni z mirom. Iz Odese so po hudih bojih spodili Nemce is pa vojake one vlade, ki je sklenila z Nemčijo mir. Rusija se pa zopet pripravlja, poročila govorijo o velikih vožbah. Angelj miru beJi, pričakuje se pošast nadaljnega klanja, duh Gospodov ne vlada med nami. Politika. ZUNANJI SVET. Z Rumunijo smo sklenili mir in dobimo ozek pas zemlje, Nemčija dobi gospodarske ugodnosti, Bolgarija se poveča, zato odstopi nekaj I Turčiji, Rumunija dobi za odškodnino nekaj Besara-i bije. Po napovedi nemškega kanclerja naj si severne obrobne, nekdaj ruske pokrajine, urede svoje države pod mogočno zaščito nemške države. JUGOSLOVAN >KO VPRAŠANJE j® naenkrat postalo najvažnejše vsenemško in državno vprašanje. Tnko pravijo nemški listi. Nam je prav, če Nemci silijo nase vprašanje v ospredje. Ne zanima nas toliko njihora napoved »Avstrija bo ali nemška ali je sploh n* bo"; vsenemška in protiavstrijska je zahteva, da nnj se tako zvežemo z Nemčijo, da bomo za večne čase z njo zvezani in tudi od nje odvisni v tem smislu, da bi avstrijska nemška manjšina s pomočjo Nemčije zatrla stremljenja avstrijskih Slovanov, večina prebivalstva. Bolj pazljivi smo postali, ko so Nemei napovedali germanizacijo južn® železnice in nove nemško naselbine ob pregi Celovec-Gorica-Trst. Naravnost prav nam je, da sedaj Nemci, ki so toliko časa sploh tajili naše vprašanje rotijo Madžare, naj se lotijo reševanja našega vprašanja. Nemci pravijo, da se bodo proti naši deklaraciji borili z vsemi sredstvi in napovedujejo vihar med svojim narodom . . . Pripravljamo se tudi mi. Slovenska prestolica je zadnjo nedeljo izpričala, kako je naš narod od prvega do zadnjega prevzet naše ideje. Kje bi bil mogel naš voditelj dr. Korošec doživeti tak sprejem, če ne bi bile okoli njega zbrane vse naše politične armade, kje bi mu mogle naše žene izročiti nad 200.000 ženskih podpisov, če ne bi ideja lastne države gorela v ljubezni vseh naših žen, kako naj bi voditelj naroda slišal sveto prisego zvestobe tisočerih zastopnikov in zastopnic našega naroda, če ne bi bili vsi do zadnjega pripravljeni žrtvovati vse za osvobojenje našega naroda? Kako bi mogel dr. Korošec govoriti in narod z živo vero sprejeti njegovo besedo: »J a z se ne bojim, uiti trenutek se ne boj i m več, da bi se ne uresničilo, kar hoče-m o*, če ne bili vsi prepričani o pravičnosti in svetosti naše stvari? Zato poslušamo svetopisemsko besedo: »Dvignite glave, ker približuje se vaše odrešenje!" Prva veliEtanoi — odhod iz suinjosti. .Ledja imejte prepasana in čevlje na nogah in popotne palice v rokah in hitro zavžijte (jsgnje), zakaj locoj pojdem skozi egiptovsko deželo in sodbo izvr-Sun nad bogovi egiptov?k mi." To je govoril G »spod vVojzesu v Egiptu, v mestcu nizanu (aprilu), pnbližno t. 1491. pred Kr. O polnoči je o lo res vse izra-hko jud-.tvo pripravljeno za odhod iz sužijosti. Vsaka rodbina je v svoii koči čakala na znamenje, ki se bo Jalo za odhod. Burno so v^em bila src* v .tem najve-selejšem trenutku. In kako jim ne bi? S tir isto-trideset let so izdihovali v egiptovski sužiiosti ijih očetje in očetov očetje. Bili so tlačenje brez pravic. Egipčanje so jih sovraž li; egiptovski višji uradniki in nadzorniki so z b či preganjali ubogi narod k trdnemu delu Ker jih s trpljeijem in zatiranjem niso '.atili, so končno sklenili izirtbti ta rod s površine emlje s tem, da naj bi se pomor i ves moški zarod. £de!o se je, da bo narod zdaj uničen. Sila je pnki-ela do vrha. In takrat je bila pomoč Gospodova bll-iu. Obudil jim je rešitelja — M ijztsa. Mojzes je bil v tisti veliki noči središče vseh src. Bil je že sivolas, star osemdeset let, najboljši sin svo-iega naroda, iz rodu Levi|evet»a; rojen je bil v Egio-tu, v sužnjosti; s svojim bistrim umom in vročim srcem si je bil prilastil vso modrost eg ptovskih uče> ja- božjem ukrepu — tisto srečno zemljo samo oddneč p geiati. Imei je tedaj, ko je umrl, 120 let; »ostrina n egovega pog e-la ni bila otopela in njeg>va moč ni bila uslaDela." In ves narod je objokoval njegovo smrt na poljanah moabitskih. Mojzes je — z naravnega stal šča — eden izmed najsijajnejših vzorov, kakšni naj bodo voditelji naroda Z nepremagljivo potrpežljivost)« m velikodušnostjo je štirideset let— .kot najbolj tra-ptjen in trpinčen človek na zemlji* (Num. 12, 3. hebr.) prenašal slabosti in napake svojega ljudst a. Tudi Jugoslovani smo imeli voditelja po duh« in srcu podobnega voditel u izraelskemu. Oh zakaj ti nas zapustil sreui naše poti k svobodi ? Z roko si zamah ni in nam pokazal svobodo; in nismo Te videli več. Vse dni do konca sveta se Te bo vsaka jugoslovanska rodbina hvaležno spom njala; očetje bodo pripovedovali svojim otrokom o Tebi; pripovedovali jim bodo o Tebi zlasti o velikih praznikih, ko se vse veseli in radosti zmage kreposti nad zlobo, zmage ljubezni nad črtom in peklom. Pripovedovali jim bod» o rdečem morju krvi in solz, skozi katero si Ti svoj narod varno pripeljal do pred vrat obl ubljene dvicle, V Tvoj svetli vzor bodo voditelji jugoslovanskega naroda zrli vsikdai I Da Te ,e B g vzel izpred naših oči baš v tele dneh, nam je samu trden dokaz, da se nahajam® te tik pred pragom našega hrepenenjal D, : Katoliška bukvama v Ljublj SLU 1 priporoča književna dela Nove Založbe: Fran Levstik: Martin Krpan. S 13 risbami Hinka Smrekarja. Ivan Cankar: Podobe iz sanj. Jože Debevec: Vzori in boji. SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 40/° Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu ob-restovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c. kr. razredne loterije. ESKONT1RA: Menice, devize, vrednostne papirje Itd. IZDAJA: Čeke. nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PREDUJME: na blago, ležeče ▼ javnih skladiščih. PKEVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Brzojavni naslov: JADRANSKA Telefon štev. 257 m KUska poilni ljubljanske okolice v Ljubljani obrestuje hranilne wbg« po {Istih brex odbitka rentnega davka 4 O"-- Rezervni zaklad nad K 1,000000. Ustanovljena Beta 1881. ^"priporočamo tvrdko^\ Jos. Petelinca v Ljubljani. Tovarniška zaloga šivalnih strojev, njih posameznih delov, igel in olja, ter potrebščin za šivilje in druzega galnntarij-skega blaga. Šivalni stroji raznih sistemov in oprem na razpolago, še garantirano staro blago. Sv. Petra nasip 7. blizu frančiškanskega mostu, levo ob vodi, 3. hiša Vin Uradnikom, aktivnim vseh kategorij profesorjem In učiteljem katerih neobiemenjena služnina znaša najmanj K 2.300*— na leto, daije penzijonistom ki imajo vsaj K 1400'— pokojnine, dovoljuj« posojila na podlagi življenjskega zavarovanja, oroti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino na prvem mesta in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5 do 25 ietno amortizacijsko dobo SLAViJA" vzaj -----Sprejmejo se tnd. potniki za življensko zavarovan e s stalno plačo in provizijo. - Njene poroštvene in rezervne zaioge znašajo K 90 369.566 28. Za škode je izplačala v 48 letih svojega obstanka K 160,278.154-41 — L'tna zavarovalnina in postranska plačila so znašala K 13 820552 85. Iz navedenih številk je razvidno, kako je z umnim gospodarstvom napredovala prva slovanska zavarovalnica, ki vsakomur drage volje služi z najugodnejšimi pogoji za zavarovanje v ra?.nih oddelkih. Podrobna pojasnila daje brezplačno: Generalni zastop banke „S!avije" v Ljubljani ki sc slav. občinstvu najtopleje priporoča. Nadornestilno toaletno In A iga kislo vodo „Silva vrelec" = razpošilja f parfumirano, v elegantnih kartonih, fino opremljeno. hni U krop, i m. ■UMIH..........Ml.i...................... Trgovci večji popust! Dobiva se pri tvrdki liliji Frančiškanska in B. Ljubljana r$gi)tSr. zadrug« * omejene zavese. Letni zaključki Tiskovine za šola, župan$twa In urade. Najmodernejši plakati in nabila za shode Sn teSice l Gultarij — Koroško Petra cesta štev. 26. Naj modernejša uredba za tiskani« listov, knjig, brošur, muzikallj itd. Stereotlpija—LItosraffila A ZVE i & kupi po najvišji d©¥oSieni vsako množino mleka pod ugodnejšimi dobavnimi Dalje ima Mlekarska zveza v zalogi vse mlekarske potrebščine, kakor tudi različne mlekarske izdelke, zlasti razne vrste sira po primerni ceni centrala za skupni nakup in prodalo v UisbSlan — . -.—,.., - ..... regsss?ewan» ladrirg« z omejeno zavezo. .. Stalna zaloga poljedelskih strojev : motorjev, mlatilnie, viteijev, »lamin reanus, repor*e*nie, brzoparilnikov. plugov, bran, čistilnikov itd Prodaja: umetnih gnojil, kolonialnega ia špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov. —--—--—- Zaloga: travnih in deteljnih semen, pene, korenja, repe. -—— " — - Zaloga: pristnega domačega in ogrskega vin«, žganja itd. --——--————. -——-- Lastna izdelovalni ca in prekajevalnica klobas. Lastna željama. Izdajatelj: Konzorcij Jugoslovana. - Odgovorni urednik: Jožef Gos t iu 5 ar, državni poslanec. - Tisk: Učiteljske tiskarne v Ljubljani